Recenzija učnega gradiva: Recenzent/-ka:
SVET IZ BESED 7 Nataša Špolad Manfreda
Pisna utemeljitev ocene besedilnega in nebesedilnega dela prejetega rokopisa učnega gradiva: Na uspešno doseganje temeljnega cilja pouka književnosti, tj. komunikacije z leposlovjem, vplivajo poleg metod tudi vsebine pouka (književna dela in književnovedne vsebine). V berilo
Svet iz besed 7 so vključena sporazumevalnim in spoznavnim/domišljijskim zmožnostim, izkušnjam, zanimanju in starosti učencev v sedmem razredu devetletke ustrezna umetnostna besedila. Tako imajo učitelji možnost, da učence vodijo pri dejavnem razvijanju ustvarjalne, spoznavne in sporazumevalne zmožnosti oziroma pri dejavni komunikaciji z leposlovjem. Izbor književnih besedil v berilu Svet iz besed 7 ustreza primarnemu merilu za izbor v začetku tretjega triletja osnovne šole, tj. literarni kakovosti in primernosti besedil učenčevi stopnji osebnostnega in bralnega razvoja. Berilo vsebuje vsa kanonska besedila (in avtorje), ki jih predpisuje učni načrt, nekatera druga v učnem načrtu predlagana besedila, del besedil pa je po načelu aktualnosti, zanimivosti in estetske vrednosti izbran še dodatno. Zastopana so dela klasikov in besedila iz sodobne književnosti, zastopani so domači in tuji avtorji, vključene so vse tri književne zvrsti, opazna pa je tudi velika tematska in motivna raznolikost besedil. Pri šolski interpretaciji umetnostnih besedil se lahko predvsem s pomočjo besedil, dodanih na robu berila, iščejo tudi prehodi in povezave med visoko in trivialno književnostjo. Neumetnostna besedila (delčki biografij, izseki predvsem iz literarne zgodovine in mitologije, različne zanimive anekdote in misli), ki se pojavljajo v berilu Svet iz besed 7 ob posameznem umetnostnem besedilu, so zelo dobrodošla kot sredstvo za doseganje, širjenje učenčevega obzorja ter dopolnitev in podkrepitev šolske interpretacije. Doseganje izobraževalnih ciljev pri pouku književnosti lahko zelo olajšajo ob besedilih navedene literarnoteoretične definicije. Umetnostnim besedilom dodana besedila so torej pomembna predvsem za pridobivanje znanja iz literarne teorije in literarne zgodovine ter za spoznavanje »pomožnih« vsebin, potrebnih za sprejemanje umetnostnih besedil (zgodovina, sociologija, mitologija ...). Berilo je razdeljeno na tri sklope: Sodobna književnost (po letu 1975), Besedila iz novejše
književnosti (19. in 20. stoletje do leta 1975) ter Umetno in ljudsko slovstvo (do 19. stoletja). Taka razvrstitev besedil že zaznamuje postopen prehod od razvrstitve besedil po tematskem ključu do razvrstitve po obdobjih in smereh, predvidene v devetem razredu. Najučinkovitejša in temeljna metoda za spodbujanje učencev k dejavnemu stiku z leposlovjem je aktivna šolska interpretacija. Ugotavljam, da se izbor besedil v berilu Svet iz
besed 7 zelo dobro sklada s to metodo. K spodbujanju branja literature, njenemu doživljanju, razumevanju, vrednotenju in izražanju ob branju pa zelo pripomorejo tudi književnim
besedilom dodane naloge za dejavnosti pred branjem in po njem, ki so za učence, čeprav rešitve – ker berilo ni več zasnovano kot samostojni delovni zvezek – zapisujejo v zvezek, na delovne liste ipd. ali pa ob nalogah vadijo govorno izražanje, še vedno privlačne, saj jih take dela predvsem vsebina. Naloge v berilu Svet iz besed 7 omogočajo (zunanjo ali notranjo) diferenciacijo pri pouku književnosti, temeljijo pa na za učence navadno najprivlačnejšem, komunikacijskem modelu pouka književnosti (pogovarjanje, uprizarjanje besedil, pisanje SMS-sporočil, sodelovanje v klepetalnicah, organiziranje debatnih klubov ...). Poleg teh nalog pa bi morale učence pritegniti tudi nekatere medijske predelave (film, gledališka predstava, uglasbitev ...). Naloge v berilu omogočajo razvijanje sposobnosti književne recepcije, tj. sposobnosti književnega branja in sposobnosti literarnega raziskovanja, vplivajo na doživljanje, razumevanje in vrednotenje prebranega besedila ter spodbujajo učenčevo izražanje po branju besedila. Za razvijanje sposobnosti literarnega branja, včasih pa tudi že za interpretacijo, primerjanje, sklepanje in vrednotenje besedil (literarno raziskovanje) pa so pomembna tudi dodatna gradiva za učence oziroma zgoščenka, na kateri so posnetki profesionalnega branja odlomkov iz beril, uglasbene poezije, ki jo obravnava berilo, in intervjuji z avtorji v videoobliki. Nekatere naloge spodbujajo tudi sposobnost ustvarjalnega pisanja. Berilo se navezuje tudi na spletno stran www.svetizbesed.com, kjer so dodatne naloge za učence, povezane z obravnavanimi besedili, video- in avdioposnetki, ki jih vsebuje tudi računalniška zgoščenka, klepetalnica in natečaji, ki tudi spodbujajo branje in pisanje umetnostnih besedil. Zaključim lahko, da berilo spodbuja vse štiri sporazumevalne dejavnosti – poslušanje in govorjenje ter branje in pisanje, kar predvideva tudi učni načrt. Lahko rečem, da berilo Svet iz besed 7 poleg tega, da omogoča doseganje vseh v učnem načrtu predvidenih funkcionalnih in izobraževalnih ciljev, spodbuja tudi k poglabljanju književne kulture (ogled gledaliških predstav, obisk kulturnih prireditev ...) ter prispeva k splošni kulturni razgledanosti učencev, k oblikovanju odnosa do tradicije ter sooblikovanju moralnih, socialnih in drugih vrednot pri posamezniku. Nataša Špolad Manfreda