http://www.devetletka.net/resources/files/doc/test/OS_slovenscina/7.%20razred/Prirocniki_priprave/SZ by Renata Odlazek

Nana Cajhen, Nevenka Drusany, Dragica Kapko, Martina Križaj Ortarr in Marja Bešter Turk

Slovenščina za vsak dan PRIROČNIK ZA UČITELJE – PREDSTAVITEV UČNIH ENOT ZA SLOVENŠČINO V 7. RAZREDU OSNOVNE ŠOLE

POSODOBLJENA IZDAJA

Nana Cajhen, Nevenka Drusany, Dragica Kapko, Martina Križaj Ortar in Marja Bešter Turk

Slovenščina za vsak dan 7 PRIROČNIK ZA UČITELJE – PREDSTAVITEV UČNIH ENOT ZA SLOVENŠČINO V 7. RAZREDU OSNOVNE ŠOLE Uredila: Dubravka Berc Prah Direktor produkcije: Klemen Fedran Izdala in založila: Založba Rokus Klett, d. o. o. Za založbo: Maruša Kmet Oblikovna izvedba in prelom: Jasna Karnar 1. izdaja Ljubljana 2009

Vse knjige in dodatna gradiva Založbe Rokus Klett dobite tudi na naslovu www.knjigarna.com.

CIP - Kataložni zapis o publikaciji Narodna in univerzitetna knjižnica, Ljubljana 372.41/.45:371.3(035)

Založba Rokus Klett, d. o. o. Stegne 9 b 1000 Ljubljana Telefon: 01/513 46 00 Telefaks: 01/513 46 99 E-pošta: rokus@rokus-klett.si www.rokus-klett.si

SLOVENŠČINA za vsak dan 7. Priročnik za učitelje [Elektronski vir] : predstavitev učnih enot za slovenščino v 7. razredu osnovne šole / Nana Cajhen ... [et al.]. - 1. izd. - El. knjiga. - Ljubljana : Rokus Klett, 2009 Način dostopa (URL): http://www.devetletka.net ISBN 978-961-209-964-0 1. Cajhen, Nana 248434176

Kazalo 1. Slovenija, Slovenci in svet

2. Deskamo po televiziji in računalniku

3. Našli so skupni jezik

4. Gospod poštar, je kaj pošte zame?

5. Naj grem ali ne?

6. Zgodovina nas uči

7. Vas z Rimljani in kroﬁ

8. Cankarjev rojstni kraj

9. Od zore do mraka

10. V deželi vzhajajočega sonca

11. Brez dela ni jela

12. Srce mi je padlo v hlače

13. Zgodilo se je …

14. Kaj je mikroskop?

104

15. Naročanje na daljavo

109

16. Velika, ne pa mala

120

Priročnik za učitelje

Slovenija, Slovenci in svet

1 Slovenija, Slovenci in svet SDZ (1. del): 5–19 ali U: 5–12, DZ: 5–11

Predvideno število ur: 5

Temeljna vprašanja enote – Kako opisujemo države? – Kako povzamemo vsebino opisa države s preglednico? – Kako pretvorimo preglednico v opis države? – Kateri jezik je v Republiki Sloveniji državni in kateri je uradni? – Kje v Republiki Sloveniji in zakaj imata italijanščina in madžarščina poseben družbeni položaj? – Za koga vse je slovenščina prvi/materni jezik? – Kdo so zamejci in kdo izseljenci? Cilji enote Učenci v izmenjujočih se aktivnih oblikah dela (npr. individualna, v manjših skupinah, frontalna, v dvojicah)* problemsko in procesno razvijajo – osebno, narodno in državljansko identiteto; – sporazumevalno zmožnost v slovenskem jeziku, in sicer: •

predstavljanje in vrednotenje svojega predznanja o Sloveniji, njenih simbolih, legi ter naravnih in kulturnih znamenitostih,

•

poslušanje/gledanje, razumevanje in povzemanje vsebine opisa Slovenije s preglednico (tj. dopolnjevanje podtem/ključnih besed z bistvenimi podatki),

•

predstavljanje zgradbenih značilnosti opisa države,

•

govorno nastopanje – pretvarjanje preglednice o Sloveniji v ustni opis Slovenije,

•

tvorjenje preglednice za opis poljubne države in njeno pretvarjanje v pisni opis te države,

•

pogovarjanje o jezikih v Republiki Sloveniji in o njihovem družbenem položaju,

•

predstavljanje družbenega položaja slovenščine in italijanščine v delu slovenske Istre oz. madžarščine v delu Prekmurja ter razlogov za to,

•

razumevanje in raba strokovnih izrazov državni jezik, uradni jezik,

•

razumevanje in raba strokovnih izrazov prvi jezik, drugi jezik, tuji jezik,

•

predstavljanje jezikovne situacije pri slovenskih zamejcih in izseljencih,

•

razumevanje strokovnih izrazov zamejec, izseljenec,

•

predstavljanje svoje jezikovne in narodne situacije, tudi v razmerju do slovenskega jezika,

•

pisanje zemljepisnih in stvarnih lastnih imen ter imen prebivalcev držav/krajev in pripadnikov narodov,

•

tvorjenje in pisanje vrstnih pridevnikov iz zemljepisnih lastnih imen,

•

pisanje imen jezikov;

* Učitelj naj za aktivno delo v razredu upošteva Splošne didaktične nasvete iz Uvoda.

Priročnik za učitelje Slovenija, Slovenci in svet

– druge vrste ključnih zmožnosti, npr.: •

uporabo znanja,

•

kritičnost do svojega znanja, ravnanja in sporazumevanja ter do ravnanja in sporazumevanja drugih ljudi,

•

utemeljevanje svojega mnenja,

•

učenje učenja,

•

informacijsko pismenost,

•

digitalno pismenost (iskanje, obdelavo in uporabo podatkov na spletu, elektronsko dopisovanje, oblikovanje besedil z računalnikom),

•

raziskovanje,

•

ustvarjalnost,

•

samoiniciativnost,

•

nebesedno sporazumevanje (znajdenje na raznih tematskih zemljevidih Slovenije),

•

medkulturnost,

•

sodelovanje in podjetnost.

Teme enote: 1. Opis države, 2. Državni in uradni jezik v Republiki Sloveniji, 3. Prvi in drugi jezik, 4. Zamejci in izseljenci 1. Opis države Opis države je besedilo, v katerem prikazujemo značilnosti države, tj. njeno lego in mejne države, velikost, glavno mesto, zastavo, grb, himno, plačilno sredstvo, državni jezik, pokrajine, naravne in kulturne znamenitosti ipd.; ne prikazujemo pa njene zgodovine oz. pomembnejših preteklih dogodkov (npr. njenega nastanka, njenih ozemeljskih in družbenih sprememb ipd.). Glagoli v opisu države so v sedanjiku (ta ne izraža trenutka sporočanja, ampak brezčasnost oz. splošnost). Če opisujemo državo, ki je ni več, so glagoli v pretekliku. Opis države je po navadi objektivno besedilo – to pomeni, da sporočevalec prikazuje le dejstva, torej preverljive podatke (v subjektivnem opisu pa prikazuje predvsem tisto, kar se zdi njemu posebno zanimivo, lepo, vredno ogleda – to svoje mnenje izraža s t. i. vrednotenjskimi pridevniki, prvoosebnimi glagoli in zaimki ipd.). Opozorilo: Učenci imajo pri objektivnem opisovanju države pogosto težave – in sicer zato, ker – ne vedo, katere podatke o državi naj predstavijo, – ne poznajo podatkov o državi in ne priročnikov, v katerih bi jih lahko našli, – ne znajo poimenovati značilnosti države (npr. lege, naravnih in kulturnih znamenitosti ipd.), – niso objektivni (pač pa izrekajo svojo presojo in doživljanje države), – ne ločijo splošnih značilnosti države od enkratnih preteklih dogodkov v njej, zato pripovedujejo o svojih ali tujih doživetjih v tej državi ali o pomembnejših dogodkih iz njene preteklosti. 4

Priročnik za učitelje

Slovenija, Slovenci in svet

Zato naj učitelj slovenščine spodbuja učence k "branju" zemljevidov, k prenosu oz. uporabi znanja iz geografije, k iskanju podatkov v priročnikih in na spletu ter tudi k uporabi znanja o besedilni vrsti (tj. o opisu države) pri drugih šolskih predmetih, npr. pri geografiji, turistični vzgoji ipd. 2. Državni in uradni jezik v Republiki Sloveniji Državni jezik je jezik, ki predstavlja državo – to pomeni, da ga pri pisnem in ustnem sporazumevanju uporabljajo državni organi (npr. predsednik države, vlada, parlament, sodišče, vojska, policija idr.) in da se tudi himna poje v njem. Državni jezik v Republiki Sloveniji je slovenščina. Uradni jezik je jezik, v katerem poteka vse uradovanje oz. poslovanje v državi (npr. na občinah in upravnih enotah, javnih zavodih in ustanovah) – to pomeni, da so v njem vsi javni napisi (krajevne in ulične oznake, napisi na lokalih), imena podjetij, javni oglasi (reklame), množična občila, ustno in pisno sporazumevanje v šolah in drugih javnih zavodih ipd. Uradni jezik v Republiki Sloveniji je slovenščina; na območjih, na katerih živita italijanska in madžarska manjšina (prva v delu slovenske Istre, druga pa v delu Prekmurja), je poleg slovenščine uradni jezik tudi italijanščina oz. madžarščina. Dvojezičnost je na teh področjih izpričana z enakopravno rabo obeh jezikov v javnosti. Opozorilo: Učenci so državni in uradni jezik v Republiki Sloveniji opazovali in spoznali že v drugem triletju, zato v 7. razredu to znanje ponovijo, utrdijo in nadgradijo. 3. Prvi in drugi jezik Prvi oz. materni jezik je jezik, ki se ga naučimo kot prvega (v družini) ter v katerem najlaže, najgloblje in najpogosteje razmišljamo, čustvujemo, doživljamo in razumevamo sebe in druge ter najlaže, najučinkoviteje in najpogosteje sporočamo drugim o sebi in svetu; z njim se tudi identificiramo oz. nas z njim identificirajo drugi. (Ljudje, ki od malega živijo v dvojezični družini, imajo lahko dva prva/materna jezika.) Prvi oz. materni jezik je zelo pomemben za človekov osebni razvoj in tudi za razvoj narodne zavesti, saj se z njim ukoreninjamo v kulturo svojega naroda. Dobro obvladanje prvega jezika je pomembno za vsakega človeka – kdor ima težave pri sporazumevanju v materinščini, ima po navadi težave tudi pri vključevanju v družbo, pri delovanju v vsakdanjem življenju in tudi pri učenju tujih jezikov. Za večino učencev v Sloveniji je prvi/materni jezik slovenščina, precej pa je tudi učencev, katerih prvi jezik ni slovenščina – taki so npr. predstavniki avtohtone italijanske in madžarske narodne manjšine, Romi in priseljenci oz. otroci priseljencev; zanje je slovenščina drugi jezik oz. jezik okolja, tj. jezik, ki se ga morajo naučiti ob svojem prvem jeziku, in sicer zato, ker je ta jezik v dani državi državni ali uradni jezik. Učenci, katerih prvi jezik ni slovenščina, lahko v Sloveniji obiskujejo naslednje vrste šol: – Pripadniki avtohtone italijanske narodne manjšine, ki živijo v ustreznem delu slovenske Istre, obiskujejo šole z italijanskim učnim jezikom.

Priročnik za učitelje Slovenija, Slovenci in svet

– Pripadniki avtohtone madžarske narodne manjšine, ki živijo v ustreznem delu Prekmurja, obiskujejo dvojezične šole (torej so v razredu skupaj s pripadniki slovenske narodnosti, učna jezika pa sta dva: slovenščina in madžarščina). – Vsi drugi učenci z neslovensko materinščino obiskujejo šole s slovenskim učnim jezikom; torej so nekako prikrajšani za enakovredno in polnofunkcijsko rabo svojega prvega jezika – tega namreč uporabljajo le v neuradnih zasebnih okoliščinah, tj. v družini in v družbi enakojezičnih vrstnikov. Opozorilo: Učitelj naj s svojim pozitivnim odnosom do učencev in njihovega prvega jezika ter do Slovenije in slovenščine vpliva na to, da bodo imeli vsi učenci pozitivno čustveno razmerje do svojega prvega jezika, do slovenščine in do Slovenije, ter naj učence spodbuja k razmišljanju o spoznavnih in duševnostnih prednostih njihovega prvega jezika pred vsemi drugimi jeziki ter o vlogi slovenščine v njihovem življenju in o razlogih za njeno učenje. Pri učencih naj spodbuja strpnost in spoštovanje do vseh jezikov in narodov ter do države, katere državljani so. V razredu in v šoli naj poskrbi za varno in strpno udejanjanje medkulturnosti. Učenci so prvi jezik opazovali in spoznali že v drugem triletju, zato v 7. razredu to znanje ponovijo, utrdijo in nadgradijo. 4. Zamejci in izseljenci Zamejci in izseljenci so ljudje, ki živijo zunaj meja svoje matične države. Zamejci že stoletja živijo na območjih, ki neposredno mejijo na njihovo matično državo; izseljenci pa so se iz matične države izselili v bolj oddaljene kraje zaradi gospodarskih ali političnih razlogov. Oboji ohranjajo svoj prvi/materni jezik – ta pa v državah, v katerih živijo, ni državni ali uradni jezik. Slovenski zamejci oz. zamejski Slovenci so že več kot tisoč let avtohtoni prebivalci na območju, ki je zaradi zgodovinskih okoliščin pripadlo drugim državam in tako ostalo zunaj države Slovenije, torej za njeno mejo, in sicer v Italiji, Avstriji, na Madžarskem in Hrvaškem. Narodna (etnična) meja Slovencev se zato ne ujema z državnimi mejami, ampak poteka v Italiji zahodneje, v Avstriji in na Madžarskem pa severneje od državne meje. Zamejski Slovenci uporabljajo slovenščino predvsem v zasebni vlogi, medtem ko je v drugih vlogah (npr. v uradovalni/poslovni, poklicni in javni) marsikje ne morejo oz. ne smejo uporabljati oz. se morajo za svoje pravice še vedno boriti (čeprav bi se po zakonskih določilih držav, v katerih živijo, slovenščina morala oz. smela uporabljati vsaj v uradih in v javnosti). Položaj zamejskih Slovencev v okoliških državah se zelo razlikuje. Slovenski izseljenci so Slovenci, ki so se izselili iz matične domovine; izseljevali so se predvsem v naslednjih štirih obdobjih: – v drugi polovici 19. stol., in sicer predvsem v ZDA, deloma tudi v Argentino in Brazilijo; – med 1. in 2. svetovno vojno – tedaj so se izseljevali zlasti Slovenci s Primorske in iz Prekmurja, in sicer predvsem v Južno Ameriko in ZDA ter v nekatere zahodnoevropske države (npr. v Belgijo, Francijo, Nemčijo, na Nizozemsko); 6

Priročnik za učitelje

Slovenija, Slovenci in svet

– takoj po 2. svetovni vojni, in sicer predvsem v Argentino pa tudi v Avstralijo, ZDA, Kanado in v nekatere zahodnoevropske države (npr. v Francijo, Belgijo, Nemčijo, na Nizozemsko, Švedsko, v Švico, Veliko Britanijo); – v 60-ih in 70-ih letih 20. stol., in sicer predvsem v zahodnoevropske države (zlasti v Nemčijo, Švico, na Švedsko). Slovenski izseljenci uporabljajo slovenščino samo v zasebni vlogi (doma ali v pogovoru z drugimi Slovenci na raznih srečanjih oz. v slovenskih organizacijah in društvih), pa še takrat se slovenski jezik (npr. pri starejših izseljencih) pogosto meša s prvinami jezika večine (v ZDA in Avstraliji npr. z angleščino). Slovenski jezik se počasi izgublja z vsako naslednjo generacijo; potomci nekaterih slovenskih izseljencev pa se slovenščine kot tujega jezika učijo na jezikovnih tečajih. Opozorilo: Učitelj naj obravnavo naveže na svoje in učenčevo spremljanje aktualnih dogodkov v slovenskem zamejstvu in izseljenstvu (npr. literarna srečanja s slovenskimi zamejskimi oz. izseljenskimi književniki, gostovanja slovenskih pevskih in drugih skupin pri zamejcih in izseljencih, srečanje izseljencev v Sloveniji, učenje slovenščine v zamejstvu in izseljenstvu, poletne šole slovenščine za njihove vrstnike iz zamejstva in izseljenstva ipd.) pa tudi na učenčevo znanje iz geograﬁje in zgodovine. Samovrednotenje učenca/učenke – Kaj od tega, kar ste delali v tej učni enoti, boš lahko uporabil/-a v vsakdanjem življenju? – Na list papirja napiši ključne besede za opis države. Primerjaj jih s tistimi, ki so navedene v preglednici za opis Slovenije (v SDZ ali v U). Ali si napisal/-a vse ključne besede? Če nisi, katero/-e si pozabil/-a napisati? – Ali boš to znanje o ključnih besedah za opis države lahko uporabil/-a še kdaj? Pojasni svoj odgovor. – Ali si se v tej enoti naučil/-a tudi, kako se uči? Pojasni svoj odgovor. – Ali se ti zdi laže tvoriti besedilo ob preglednici ali brez nje? Zakaj? – Kako si se počutil/-a pri pouku med obravnavo te učne enote? Zakaj? – Kaj ti je bilo najbolj všeč? Zakaj? – Kaj ti ni bilo všeč? Zakaj? – Kako si sodeloval/-a s sošolci in sošolkami? Ali ti kaj ni bilo všeč? Če da, kaj? 7

Priročnik za učitelje Slovenija, Slovenci in svet

– Kako si sodeloval/-a z učiteljem/učiteljico? Ali ti kaj ni bilo všeč? Če da, kaj? – Kaj bi rad izboljšal/-a? Kako boš to storil/-a? Samovrednotenje učitelja/učiteljice Poleg splošnih vprašanj (gl. Uvod) naj se upoštevajo tudi vprašanja, značilna za to učno enoto: – Ali so učenci znali sami rešiti večino od prvih 13 nalog? Če ne, s katerimi nalogami so imeli težave? Ali so upoštevali uvodno navodilo, da naj ne preverjajo svojih rešitev pred ogledom posnetka? Če niso, zakaj? – Kolikokrat so si ogledali posneti opis Slovenije? Zakaj? Ali se mi zdi, da je bilo to potrebno? Če ne, zakaj? – Ali sem učence spodbujal/-a, da naj pred tvorjenjem opisa izdelajo preglednico? Če ne, zakaj? – Ali sem pri učencih želel/-a vzbuditi zanimanje •

za obe manjšini v Sloveniji,

•

za slovenske zamejce in izseljence?

Če ne, zakaj? Če da, kako mi je to uspelo in zakaj? – Ali sem pri učencih želel/-a oblikovati pozitivno čustveno razmerje •

do njihovega prvega jezika,

•

do slovenščine,

•

do Slovenije?

Če ne, zakaj? Če da, kako mi je to uspelo in zakaj? – Ali mi je v razredu uspelo ustvariti ugodno ozračje za sproščen pogovor ter za strpno in prijazno sprejemanje drugačnosti?

Viri Martina Boden, Evropa: naša preteklost in sedanjost, Založba Mladinska knjiga, Ljubljana 2004. Dežele in ljudje, Jugozahodna in južna Evropa, Založba Mladinska knjiga, Ljubljana 1995. Leksikon, Cankarjeva založba, Ljubljana 1987. Spletna stran: www.adriatica.net.

Priročnik za učitelje

Slovenija, Slovenci in svet

Predlog nalog za preverjanje

DOVOLJENO RAZMNOŽEVANJE

1. Preberi besedilo. Uradno ime države je Republika Hrvaška (v hrv. Republika Hrvatska). Ima ok. 4.440.000 prebivalcev. Glavno mesto je Zagreb. Državni jezik je hrvaščina. Državna himna se po prvem verzu pesmi imenuje "Lijepa naša". Zastava je rdečebelo-modra in s šahovnico na sredini. Hrvaška leži na Balkanskem polotoku. Meji na naslednje države: na severu in zahodu na Slovenijo, na severu na Madžarsko, na vzhodu na Srbijo, na jugu in vzhodu na Bosno in Hercegovino, na jugu na Črno goro, na zahodu in jugu pa na Italijo. Meja z Italijo poteka po morju. Država meri 56.542 km2, poleg tega pa spada k njej še precejšen del Jadranskega morja. Obala Hrvaške meri 5.835 km, v to številko je vključenih tudi 4.058 km obale otokov, otočkov in grebenov. Skupno število hrvaških otokov je okrog 1100. T. i. primorska Hrvaška sega od Istre na zahodu prek kvarnerskih otokov do hribovite srednje in južne Dalmacije. Hrvaška pa ni le dežela morja, temveč ima tudi ravnine in gorski svet. Na severu in vzhodu države, med Dravo in Savo, je rodovitna ravnina t. i. nizke Hrvaške – to je Slavonija. T. i. visoka Hrvaška pa obsega dve gorovji, ki spremljata obalni pas, tj. zakraselo Dinarsko gorstvo, ki poteka od severozahoda proti jugovzhodu, in zakraselo gorovje Velebit med Liko in Jadranskim morjem. Zaradi raznolikosti območij je za Hrvaško značilnih več vrst podnebja: v notranjosti zmerno celinsko, v višjih predelih gorsko in v primorju sredozemsko. Hrvaška ima osem narodnih parkov: otočje Brioni ob zahodni istrski obali – znani so po mili klimi in bujnem rastju (npr. lovor, oljka, bor, rožmarin); otočje Kornati v jugovzhodnem podaljšku Dugega otoka (to je najbolj razčlenjena otoška skupina v Sredozemskem morju – šteje okrog 150 otokov, otočkov in grebenov), bogato je z ribami, sicer pa raj za jadralce in potapljače; otok Mljet, ki leži jugozahodno od Dubrovnika in je najbolj gozdnat jadranski otok, na njem pa sta tudi slani jezeri; območje kraške reke Krke, ki izvira ob vznožju Dinare, teče v 200 m globokem kanjonu, zaradi toka ustvarja slapove in se izliva v morje. Gorski narodni parki Severni Velebit med Liko in Jadranskim morjem, Paklenica na primorski strani Velebita, Risnjak (najvišji del Gorskega kotarja, severovzhodno od Reke) so raj za planince, alpiniste, jamarje in botanike. Plitvice v gozdnatih hribih med gorama Kapela in Plješivica sestojijo iz 16 terasastih jezer, ki so med seboj povezana s slapovi in pozimi zamrznejo (Plitvice so tudi na Unescovem seznamu svetovne naravne dediščine). Hrvaška ima bogato zgodovino. Zaradi zgodovine, arhitekture in umetnostnozgodovinskih spomenikov so za turiste najprivlačnejša obalna mesta, npr. Dubrovnik (iz 7. stol., v letih 1358–1808 svobodna plemiška republika), Trogir (staro jedro iz 13. stol.), Split (Dioklecijanova palača iz let 295–305), Zadar (cerkev sv. Donata iz 9. stol.), Pulj (arena iz 1.–2. st. za 25.000 gledalcev), Poreč (Evfrazijeva bazilika z znamenitimi mozaiki iz 3.–6. stol.) idr. V primorju gojijo sredozemsko rastlinje in pridobivajo oljčno olje, vino in sol – znana je stonska sol (to pridobivajo po postopku, starem 800 let, in slovi kot najčistejša sol v Sredozemlju). Veliko prebivalcev se ukvarja z ribištvom. V nižinskem svetu na severu prevladuje poljedelstvo – Slavonija je znana po žitnih poljih, drugi nižinski predeli pa po pridelovanju sladkorne pese in sadja. Hrvaška ima razvito raznovrstno industrijo: proizvodnjo aluminija, strojno, ladjedelniško, tekstilno, živilsko, kemično, farmacevtsko in elektroindustrijo. Najpomembnejša industrijska središča so Zagreb, Reka, Split, Karlovac in Osijek. Poleg industrije in turizma je razvita tudi domača obrt; izdelke, ki so nekoč omogočali preživetje, danes prodajajo kot spominke. Med zelo znanimi spominki je (ročno izdelana) kravata; imenuje se po Hrvatih (fr. Croate). Na Reki izdelujejo nakit "morčić" (z vzorcem zamorčka s turbanom na glavi), na nekaterih otokih pa čipke (npr. paška čipka). Iz Hrvaške so številne znane osebnosti, npr. pesnik Ivan Gundulić, pisatelj in dramatik Miroslav Krleža, slikar Miroslav Kraljević, kipar Ivan Meštrović, skladatelj Vatroslav Lisinski, izumitelj večfaznega sistema izmeničnega toka Nikola Tesla, izumitelj padala Faust Vrančić, izumitelj nalivnega peresa Slavoljub Penkala, smučarka Janica Kostelić idr.

Priročnik za učitelje Slovenija, Slovenci in svet

DOVOLJENO RAZMNOŽEVANJE

2. Napiši uradno ime države, o kateri govori besedilo.

3. Dopolni manjkajoče ključne besede. ŠT. ODSTAVKA

KLJUČNE BESEDE

− uradno ime države −

−

− − zemljepisne enote

5. 6. 7. 8.

4. Kje leži Hrvaška glede na to, da je naša sosednja država? a) Severno od Slovenije. b) Južno od Slovenije. c) Vzhodno in južno od Slovenije. č) Zahodno in severno od Slovenije. 5. Na katere države še meji?

, ,

Priročnik za učitelje

Slovenija, Slovenci in svet

DOVOLJENO RAZMNOŽEVANJE

6. Kateri od navedenih zemljevidov Hrvaške je pravilen?

7. Kateri del Hrvaške je za turizem najpomembnejši?

Priročnik za učitelje Slovenija, Slovenci in svet

DOVOLJENO RAZMNOŽEVANJE

8. V preglednico vpiši podatke o hrvaških narodnih parkih. Pomagaj si 5. odstavkom besedila iz 1. naloge. KAKO SE IMENUJE NARODNI PARK?

KJE LEŽI?

PO ČEM JE ZNAN?

9. Zemljepisna lastna imena iz levega stolpca poveži z njihovimi posebnostmi/znamenitostmi v desnem stolpcu. (Na črtico napiši eno od številk od 1 do 6.) Pulj

1 žito

Pag

2 morčić

Reka

3 arena

Slavonija

4 šestnajst jezer

Krka

5 čipka

Plitvice

6 reka s slapovi

10. Kateri dodatek k moški obleki se imenuje po Hrvatih? 11. Napiši, s čim se predvsem ukvarjajo –

v nižinski Hrvaški:

–

v primorski Hrvaški:

Priročnik za učitelje

Slovenija, Slovenci in svet

12. Obkroži črko pred nepravilnimi trditvami.

DOVOLJENO RAZMNOŽEVANJE

a) Hrvaška je republika. b) Glavno mesto Hrvaške je Dubrovnik. c) Polovica hrvaških narodnih parkov leži na obalnem območju. č) Vatroslav Lisinski je hrvaški dramatik. d) Nalivno pero je izumil Hrvat. 13. Poveži imena ustvarjalcev z njihovo dejavnostjo. (Na črtico napiši eno od črk od A do E.) Jakov Gotovac

A kipar

Miroslav Krleža

B pesnik

Ivan Mažuranić

C izumitelj padala

Ivan Meštrović

Č pisatelj

Nikola Tesla

D izumitelj večfaznega sistema izmeničnega toka

Faust Vrančić

E skladatelj

14. Navedene znamenitosti razvrsti kronološko. (S številko 1 zaznamuj najstarejšo, s številko 6 pa najmlajšo.) dubrovniška republika zadrska cerkev sv. Donata Dioklecijanova palača v Splitu trogirsko staro mestno jedro puljska arena poreški mozaiki 15. Kateri sta hrvaški imeni za mesti, ki jima v slovenščini rečemo Pulj in Reka? Izbiraj med: Slunj, Pula, Karlovac, Split, Rijeka, Mljet.

16. Iz besedila s pisanimi črkami prepiši po eno –

lastno ime bitja:

–

zemljepisno lastno ime:

–

stvarno lastno ime:

17. S pisanimi črkami napiši, kako se imenuje državljanka Hrvaške. 18. Kateri je državni in uradni jezik v Republiki Sloveniji? a) Vsak jezik, ki je prvi jezik njenih prebivalcev. b) Vsi jeziki Evropske unije. c) Slovenščina. č) Angleščina. 13

Priročnik za učitelje Slovenija, Slovenci in svet

DOVOLJENO RAZMNOŽEVANJE

19. Dopolni. V delu Prekmurja je poleg slovenščine uradni jezik še

V delu slovenske Istre je poleg slovenščine uradni jezik

Zakaj?

20. Poveži. Slovenci, ki živijo v Združenih državah Amerike, so

zamejci.

Slovenci, ki živijo v Italiji in Avstriji ter na Madžarskem in

izseljenci.

Hrvaškem, so 21. Obkroži črko pred pravilnimi trditvami. Slovenščina je prvi jezik a) za Slovence, ki živijo v Združenih državah Amerike. b) za Slovence, ki živijo v Avstriji. c) za Italijane, ki živijo v Sloveniji. č) za Slovence, ki živijo na Madžarskem. d) za Madžare, ki živijo v Sloveniji. e) za Slovence, ki živijo v Italiji.

Priročnik za učitelje

Slovenija, Slovenci in svet

Predlog dodatnega besedila

DOVOLJENO RAZMNOŽEVANJE

Republika Francija ima ok. 60 milijonov prebivalcev. Glavno mesto je Pariz. Državni jezik je francoščina. Državna himna se imenuje Marseljeza (v uporabi je od leta 1795). Zastava je modro-belo-rdeča. Francija je zahodnoevropska država. Na zahodu meji na Atlantski ocean, na severu poteka meja z Anglijo, in sicer po Rokavskem prelivu, na severovzhodu meji na Belgijo in Luksemburg, na vzhodu na Nemčijo, Švico in Italijo ter na kneževino Monako. Na jugu poteka meja po Sredozemskem morju; v njem leži tudi največji francoski otok Korzika. Francija meji na jugu tudi na Španijo in žepno državo Andoro. Po velikosti spada med večje evropske države (takoj za Rusijo in Ukrajino), saj meri njena površina 543.965 km2. Ima obliko šesterokotnika, ki ga omejuje vrsta naravnih meja: na zahodu Atlantsko morje, na jugu Pireneji in Sredozemsko morje, na vzhodu Alpe in Jura, na severovzhodu pa prehaja v nižavje in sredogorje. Največji del države je raven ali gričevnat z rodovitno zemljo. Med večjimi rekami so Loara, Sena, Saona, Rona, Garona … Najvišja francoska gora je Mont Blanc (4807 m). Francija je upravno razdeljena na 21 regij (s Korziko vred 22), te pa na 96 departmajev. Večje pokrajine so: Alzacija, ki leži na skrajnem vzhodnem delu države ob meji z Nemčijo in je znana po vinogradih in arhitekturi, Šampanja, ki leži vzhodno od Pariza in je znana po vinu šampanjcu, Normandija, ki leži zahodno od Pariza in je med drugim znana po zgodovinskem izkrcanju zavezniških sil v II. svetovni vojni, Bretanja, ki leži na skrajnem zahodu in je zaradi keltske zgodovine razvila svojo kulturo in jezik, Burgundija, ki je v osrednji Franciji, in Provansa med Marseillom in Nico ob Sredozemskem morju (obe sta tudi znani kot vinski regiji). Poleg Pariza so večja francoska mesta: Marseille, Lyon, Lille, Bordeaux, Nica, Strasbourg, Nantes idr. Na podnebje vplivata na zahodu Atlantski ocean (zato je tam oceansko podnebje) in na jugu Sredozemsko morje (zato je tam sredozemsko podnebje), v notranjosti in na vzhodu je podnebje celinsko, v Alpah in Pirenejih pa gorsko. Francija je največja zahodnoevropska kmetijska država in največja proizvajalka vina na svetu. Poleg vina pridelujejo še žito, sadje in zelenjavo. Izvažajo tudi mlečne izdelke in meso. Francija ima veliko rudnih bogastev, npr. železovo rudo, premog, nafto in zemeljski plin. Razviti so metalurška, avtomobilska, letalska, kemijska, tekstilna in živilska industrija ter ladjedelništvo. Francija ima dobro razvito cestno in železniško omrežje (znani so vlaki z visoko hitrostjo) ter letalski promet. Prebivalci se ukvarjajo tudi s turizmom; ta je razvit predvsem na francoskih obalah, v gorah in v Parizu. Pariz je mesto muzejev in galerij, slikarjev in glasbenikov, pesnikov in pisateljev. Znan je tudi po Eifflovem stolpu, katedrali Notre Dame, muzeju Louvre, Slavoloku zmage, Elizejskih poljanah itd. Med znanimi Francozi so npr. vojskovodja Napoleon, pisatelji Honore de Balzac, Gustave Flaubert, Stendhal, Emile Zola in Alexander Dumas, slikarji Edouard Manet, Auguste Renoir, Paul Cezanne, Edgar Degas, skladatelja Maurice Ravel in Hector Berlioz idr. Francozi so bili tudi kemik Antoine-Laurent Lavoisier, ki je odkril, da je vsako gorenje povezano s porabo kisika, fizik Henri-Antoine Becquerel, ki je odkril radioaktivnost, fizik Denis Papin, ki je iznašel neprodušno zaprt lonec z ventilom za kuhanje pod pritiskom (papinov lonec), matematik in filozof Blaise Pascal … Med znanimi osebnostmi so tudi igralci in glasbeniki Charles Aznavour, Edith Piaf, Yves Montand, Brigitte Bardot, Catherine Deneuve …

Priročnik za učitelje

2 Deskamo po televiziji in računalniku SDZ (1. del): 20–27 ali U: 13–16, DZ: 12–14

Predvideno število ur: 5

Temeljna vprašanja enote – Kaj vsebuje teletekst, čemu ga uporabljamo in kako se v njem znajdemo? – Kaj vsebuje splet, čemu ga uporabljamo in kako se v njem znajdemo? Cilji enote Učenci v izmenjujočih se aktivnih oblikah dela (npr. individualna, v manjših skupinah, frontalna, v dvojicah)* problemsko in procesno razvijajo – sporazumevalno zmožnost v slovenskem jeziku, in sicer: •

pogovarjanje,

•

selektivno branje teleteksta in spleta,

•

znajdenje na teletekstu in spletu,

•

opazovanje, primerjanje in povezovanje podatkov na teletekstu in spletu,

•

branje teleteksta in spleta z razumevanjem in vrednotenjem,

•

govorno nastopanje – poročanje o svojem delu (tj. o iskanju danega podatka na spletu) ter o svojih ugotovitvah,

•

tvorjenje ustnega opisa izbrane države;

– druge vrste ključnih zmožnosti, npr.: •

vživljanje v nove sporazumevalne okoliščine,

•

samoiniciativnost,

•

logično mišljenje,

•

kritičnost do svojega ravnanja in sporazumevanja ter do ravnanja in sporazumevanja drugih ljudi,

•

utemeljevanje svojega mnenja,

•

sodelovanje in podjetnost,

•

uporabo znanja v vsakdanjem življenju,

•

digitalno pismenost (iskanje, obdelavo in uporabo podatkov na teletekstu in spletu, ozaveščanje in presojanje uporabe in zlorabe digitalne tehnologije, oblikovanje besedil z računalnikom),

•

raziskovanje,

•

učenje učenja,

•

informacijsko pismenost.

Učitelj naj za aktivno delo v razredu upošteva Splošne didaktične nasvete iz Uvoda.

Priročnik za učitelje

Deskamo po televiziji in računalniku

Tema enote: Javno obvestilo na teletekstu in spletu Teletekst je na posebnem televizijskem programu posredovana zbirka aktualnih javnih besedil raznih vrst, npr. novic, obvestil (televizijskega sporeda, kulturnega sporeda, vremenske napovedi, avtobusnega voznega reda, seznama dežurstev ipd.), vabil, oglasov … Ljudje ne beremo vseh besedil na teletekstu, temveč v abecednem ali stvarnem kazalu poiščemo stran, na kateri je predstavljeno zaželeno besedilo; nato na daljinski televizijski upravljalec vtipkamo številko izbrane strani in na televizijskem ekranu se pojavi zaželeno besedilo. (Mnogi ljudje – zlasti tisti brez spletne računalniške povezave – na ta način pogosto iščejo podatke o televizijskem sporedu, vremenu …, aktualne novice ipd.) Do podatkov na spletu pridemo s programi, imenovanimi spletni iskalniki; ti s spletnega strežnika prenesejo vsebino izbrane spletne strani na računalniški zaslon. Na spletni strani so lahko navedene tudi povezave, ki kažejo na druge spletne strani. Za sprehajanje po spletnih straneh uporabljamo izraz deskanje. Če iščemo določeni podatek na spletu, je najbolje, da si pomagamo z enim od spletnih iskalnikov v dani državi. Rezultat iskanja je seznam spletnih strani, ki ustrezajo besedi/besedam, ki smo jih vpisali v iskalnik. Strani so pri rezultatih razvrščene od najbolj do manj ustrezne. Opozorilo: Učitelj naj se z učenci pogovarja o tem, da niso vsi podatki na spletu resnični in da jih je treba preveriti. Učenci naj bodo opozorjeni tudi na to, da po tem, ko na spletu najdejo iskane podatke (npr. o dani državi v 22. nalogi SDZ (na str. 27) ali v 15. nalogi v U (na str. 16), teh ne smejo kar natisniti in natisnjene oddati, temveč morajo podatke predelati v skladu z zahtevami naloge ter iz njih tvoriti svoje besedilo. Nato morajo dano spletno stran navesti med viri, s katerimi so si pomagali pri tvorjenju besedila. Nasveta za motivacijo: Predlagamo dve vrsti motivacije pred reševanjem 1. naloge; učitelj naj se odloči, ali bo izbral katero od teh ali katero svojo: – Učitelj naj vodi pogovor o tem, ali oz. kako učenci poznajo in uporabljajo teletekst, npr. •

čemu uporabljajo teletekst,

•

kako ga uporabljajo,

•

zakaj ga ne uporabljajo,

•

kaj uporabljajo namesto teleteksta,

•

po čem se iskanje podatkov po teletekstu loči od iskanja po spletu.

Učence naj spodbuja k razlaganju besede teletekst (tudi s pomočjo Velikega slovarja tujk) in k razmišljanju o nastanku oz. sestavi te besede.

Priročnik za učitelje Deskamo po televiziji in računalniku

– Učitelj naj pozove učence k razmišljanju, kje vse lahko dobijo podatke o dnevnih dogodkih. Imena občil, ki so jih našteli (npr. časopis, radio, televizija, splet, teletekst), naj napiše na tablo. Nato naj jih vpraša, kje dobimo podatke o dnevnih dogodkih, če jih želimo izvedeti takoj, časopisa pa nimamo. Po njihovih odgovorih naj na tabli pobriše besede časopis, radio in televizija (radijska in poročila so namreč le ob določeni uri). Nato naj vpraša učence, kje bi takoj našel podatke človek, ki nima računalnika. Po njihovem odgovoru naj na tabli pobriše besedo računalnik. Učenci tako ugotovijo, da bi jih našel na teletekstu. Nato naj učitelj naroči učencem, naj odprejo SDZ oz. U in preberejo naslov 2. enote. Potem naj vodi pogovor, npr. –

Kaj pomeni beseda deskati?

–

Kaj pa pomeni v zvezi deskati po teletekstu?

–

Ali ste že kdaj deskali/brskali po teletekstu?

–

Katere podatke ste iskali?

–

Kako ste jih iskali?

–

Ali ste jih našli?

–

Kaj so prednosti teleteksta?

Nasvet za obravnavo 2. naloge v SDZ (str. 21) ali U (str. 14): Učitelj naj pred podrobnim branjem strani s teleteksta naroči učencem, naj preletijo levo stran oz. levo kazalo. Nato naj vodi pogovor o sestavi kazala, npr. – Iz koliko stolpcev je kazalo? – V katerem stolpcu so napisani naslovi rubrik? – Kaj je navedeno v desnem stolpcu? – Kako so naštete rubrike? Nato naj učitelj ali izbrani učenec glasno bere imena rubrik – po vsakem imenu naj učitelj spodbuja učence k naštevanju podatkov, ki jih verjetno vsebuje ta rubrika. Samovrednotenje učenca/učenke – Kaj od tega, kar ste delali v tej učni enoti, boš lahko uporabil/-a v vsakdanjem življenju ali pri drugih šolskih predmetih? – Ali si izvedel/-a kaj novega o uporabi teleteksta in spleta? Če si, kaj? Če nisi, zakaj? – Ali je danes treba znati uporabljati splet? Pojasni svoj odgovor. – Kako si se počutil/-a pri pouku med obravnavo te učne enote? Zakaj? – Kaj ti je bilo najbolj všeč? Zakaj?

Priročnik za učitelje

Deskamo po televiziji in računalniku

– Kaj ti ni bilo všeč? Zakaj? – S čim si imel/-a težave? Zakaj? Kako bi jih odpravil/-a? – Kako si sodeloval/-a s sošolci in sošolkami? Ali te je kaj motilo? Če da, kaj? – Kako si sodeloval/-a z učiteljem/učiteljico? Ali te je kaj motilo? Če da, kaj? – Kaj bi rad izboljšal/-a? Kako boš to storil/-a? Samovrednotenje učitelja/učiteljice Poleg splošnih vprašanj (gl. Uvod) naj se upoštevajo tudi vprašanja, značilna za to učno enoto: – Pri katerih nalogah sem moral/-a pomagati večini učencev? Zakaj? – Ali zna večina učencev poiskati podatke po spletu? Če ne, zakaj? Kako jim bom pomagal/-a to doseči? – Ali mi je pri učencih uspelo spodbuditi kritičnost do brezciljnega brskanja po teletekstu in spletu? Če ne, zakaj?

Priročnik za učitelje

3 Našli so skupni jezik SDZ (1. del): 28–48 ali U: 17–25, DZ:15–22

Predvideno število ur: 6

Temeljna vprašanja enote – Kdaj in kako se pogajamo? – Kdaj uporabljamo knjižni jezik in kdaj neknjižnjega? – Kdaj uporabljamo zborni jezik in kdaj knjižni pogovorni jezik? – Čemu in kako uporabljamo Slovar slovenskega knjižnega jezika? Cilji enote Učenci v izmenjujočih se aktivnih oblikah dela (npr. individualna, v manjših skupinah, frontalna, projektno delo)* problemsko in procesno razvijajo – osebno identiteto; – sporazumevalno zmožnost v slovenskem jeziku, in sicer: •

poimenovanje delnih dejanj sporazumevanja,

•

razumevanje in rabo strokovnih izrazov sporočevalec, prejemnik,

•

pogovarjanje,

•

izrekanje mnenja o danih trditvah,

•

govorno nastopanje – poročanje o delu in sklepih skupine,

•

poslušanje/gledanje, razumevanje, vrednotenje in povzemanje posnetega pogajalnega pogovora,

•

predstavljanje značilnosti pogajalnega pogovora,

•

vrednotenje vljudnosti/ustreznosti raznih načinov izrekanja prošnje,

•

pogajanje (z upoštevanjem načel ustreznega pogovarjanja),

•

razumevanje strokovnega izraza protipomenka in poimenovanje nasprotij s protipomenkami,

•

razumevanje strokovnega izraza samostalnik, navajanje samostalnikov iz besednih zvez in določanje njihovega spola,

•

razumevanje strokovnega izraza osebni zaimek, navajanje osebnih zaimkov iz zvez povedi ter določanje njihove vloge,

•

razumevanje strokovnega izraza stopnjevani pridevnik in dopolnjevanje povedi z obrazilno stopnjevanimi pridevniki,

•

prepoznavanje nekončne intonacije v glasno prebranih povedih in njeno pisno zaznamovanje z vejico,

•

razumevanje in rabo strokovnih izrazov knjižni jezik, neknjižni jezik,

•

razumevanje strokovnih izrazov zborni jezik, knjižni pogovorni jezik,

•

predstavljanje rabe knjižnega in neknjižnega jezika ter zbornega in knjižnega pogovornega jezika,

•

ustrezno rabo knjižnega in neknjižnega jezika,

•

nadomeščanje neknjižnih povedi/replik s knjižnimi,

Učitelj naj za aktivno delo v razredu upošteva Splošne didaktične nasvete iz Uvoda.

Priročnik za učitelje

Našli so skupni jezik

•

pogovarjanje v domačem neknjižnem jeziku,

•

razvrščanje besed po abecedi,

•

opisovanje strategije iskanja besed/danih podatkov v SSKJ,

•

selektivno branje SSKJ,

•

znajdenje v SSKJ,

•

opazovanje, primerjanje in povezovanje podatkov iz SSKJ,

•

predstavljanje pomena/pomenov danih besed;

– druge vrste ključnih zmožnosti, npr. •

kritičnost do svojega ravnanja in sporazumevanja ter do ravnanja in sporazumevanja drugih ljudi,

•

utemeljevanje svojega mnenja,

•

sodelovanje in podjetnost,

•

samoiniciativnost,

•

kulturnost,

•

vživljanje v nove sporazumevalne okoliščine,

•

uporabo znanja v vsakdanjem življenju,

•

digitalno pismenost (iskanje, izbiranje, obdelavo in uporabo podatkov na spletu),

•

raziskovanje,

•

učenje učenja.

Tema enote: Pogajalni pogovor Pogovarjanje je dvosmerno sporazumevanje – to pomeni, da se njegova udeleženca nenehno izmenjujeta v vlogi govorca in poslušalca; zato jima pravimo kar sogovorca. Besedilo, ki ga tvorita sogovorca, je dvogovorno (dialoško) in sestoji iz replik – v eni repliki so združene vse povedi, ki jih izreče sogovorec, preden začne govoriti drugi. Replike so dveh vrst: pobudne (npr. mnenje prvega sogovorca) in odzivne (npr. strinjanje/nestrinjanje drugega sogovorca); pobudni repliki načeloma vedno sledi odzivna – ta mora biti pomensko oz. logično povezana s predhodno pobudno repliko; to pomeni, da izrečenemu mnenju sledi strinjanje oz. nestrinjanje, vprašanju sledi odgovor itd. Večjo sporazumevalno moč ima tisti sogovorec, ki daje pobudo (npr. izreče prvo mnenje, kaj vpraša ali poziva naslovnika). Pobudne replike so skladenjsko popolne (npr. Mojca je najprimernejša za vodjo skupine.), odzivne pa ne – zaradi gospodarnosti so krajše in vsebujejo le bistveni oz. novi podatek (npr. Ni res. nam. To, da je Mojca najprimernejša za vodjo skupine, ni res.). Kadar se pogovarjamo, sogovorcu pogosto sporočimo svoje mnenje o čem; to mnenje mu po navadi tudi pojasnimo/utemeljimo. Mnenja sogovorcev so marsikdaj različna. Ker ljudje želimo oz. moramo sodelovati med seboj, skušamo s pogovorom uskladiti različna mnenja in oblikovati mnenje/sporazum, ki bo sprejemljiv za obe strani. To lahko dosežemo tako, da sogovorcu navedemo prepričljive razloge za utemeljenost/upravičenost svojega mnenja, ali tako, da vsaka stran malo popusti in ne misli le na svoje interese, temveč na interese obeh. Tak pogovor imenujemo pogajalni pogovor. 21

Priročnik za učitelje Našli so skupni jezik

Lahko se seveda zgodi, da ostane vsak sogovorec pri svojem mnenju, da torej ne prideta do skupnega mnenja. Tedaj pravimo, da je bilo pogajanje neuspešno. Med pogajanjem mora vsak sogovorec jasno in vljudno sporočiti svoje mnenje in ga utemeljiti, pozorno in strpno poslušati sogovorčevo mnenje in utemeljitev ter ju dobro premisliti, nato pa v pogovoru preveriti, kaj bi še bilo sprejemljivo zanj in za sogovorca, ter si prizadevati za oblikovanje skupnega mnenja/sporazuma. Sogovorca morata tudi med pogajanjem upoštevati nekaj temeljnih načel pogovarjanja, npr. – morata gledati drug drugega, – ne smeta prekinjati drugega, – ne smeta govoriti predolgo, – ne smeta biti nevljudna, – ne smeta žaliti drugega ali mu celo groziti. Opozorilo: Ker se mnogi učenci ne znajo pogajati, temveč uveljavljajo svoje mnenje z grožnjami, izsiljevanjem ali udarci oz. "nimajo svojega mnenja" ali takoj sprejmejo mnenje drugih, naj učitelj v razredu ustvari sproščeno vzdušje za vse učence (npr. tudi tako, da učencem jasno pove, da ne dovoli nikakršnih žalitev, zasmehovanja, groženj, telesnega nasilja ipd.) ter spodbuja učence – k izrekanju in utemeljevanju svojega mnenja, – k usklajevanju različnih mnenj oz. k oblikovanju skupnega mnenja, – k pripovedovanju o svojih pozitivnih in negativnih pogajalskih izkušnjah ter – k podrobnemu opazovanju, opisovanju in presojanju posnetih, odigranih in resničnih pogajalnih pogovorov. Tako in s svojim zgledom namreč razvija učenčevo zmožnost ustreznega, vljudnega in učinkovitega pogajanja. To zmožnost naj učenci ne razvijajo le pri slovenščini, temveč pri vseh šolskih predmetih; ne le pri pouku oz. v šoli, temveč tudi v drugih okoliščinah. Nasvet za motivacijo: Učitelj naj pred obravnavo te učne enote usmeri pozornost učencev na njen naslov – učenci naj povedo, kaj pomeni. Potem naj pripovedujejo o svojih izkušnjah s pogajanjem oz. z iskanjem skupnih rešitev/dogovorov (npr. v družini, v razredu ali v krogu prijateljev). Nasvet za obravnavo 8. naloge iz SDZ (str. 31) ali U (str. 20): Učitelj naj med gledanjem posnetega pogajalnega pogovora opazuje učence ter na podlagi njihovega sodelovanja oz. nebesednega odzivanja presodi, ali ga bo treba gledati še enkrat. Če se odloči še za eno gledanje posnetka, naj pred tem naroči učencem, da naj preberejo vprašanja v 9. nalogi in naj razmislijo, na katera ne bi znali odgovoriti – to pomeni, da bodo morali biti med drugim gledanjem pozorni na te "manjkajoče" podatke; če učenci želijo, si lahko med ponovnim gledanjem zapisujejo podatke na list papirja. 22

Priročnik za učitelje

Našli so skupni jezik

Tema prvega podpoglavja: Knjižni in neknjižni jezik Ko se Slovenci oz. državljani/prebivalci Slovenije sporazumevamo med seboj (tj. ko govorno nastopamo ali ko poslušamo govorne nastope, ko pišemo ali ko beremo, ko se pogovarjamo z domačimi, sosedi, prijatelji, sošolci, učitelji, znanci, neznanci …), načeloma uporabljamo slovenski jezik – vendar v raznih okoliščinah ne uporabljamo “istega jezika” oz. iste zvrsti jezika. Slovenski jezik je namreč raznovrsten, tj. ima več različic oz. zvrsti. Nekatere jezikovne zvrsti so razširjene po vsem slovenskem ozemlju oz. v celotni slovenski družbi, druge pa so omejene na en sam del Slovenije oz. na eno samo skupino ljudi. Zato lahko množico jezikovnih zvrsti razdelimo v dve skupini: prva je vsenarodna oz. knjižna, druga pa nevsenarodna oz. neknjižna. Knjižni jezik (oz. knjižna zvrst) je skupen za vse Slovence – ima narodnozdruževalno vlogo. To pomeni, da ljudem iz različnih koncev Slovenije in iz različnih družbenih skupin omogoča, da razumejo drug drugega (če ne bi bilo knjižnega jezika, se Slovenci iz zelo oddaljenih krajev med seboj ne bi mogli sporazumevati). Knjižni jezik ima dve različici: zborno in knjižno pogovorno. Zborni jezik je natančneje predpisana, strožja različica knjižnega jezika. Predvsem ga pišemo oz. beremo, govorimo pa le takrat, kadar nastopamo v javnosti, torej pred večjo skupino ljudi (npr. ko kaj deklamiramo ali recitiramo ali ko imamo pripravljen govorni nastop). Besede in pravila zbornega jezika so popisana in opisana v jezikovnih priročnikih (tj. v slovarskih, slovničnih, pravorečnih, pravopisnih), učimo pa se jih tudi v šoli. Knjižni pogovorni jezik je nekoliko bolj sproščena različica knjižnega jezika; od zbornega jezika se loči predvsem v izgovarjanju besed – tako npr. v besedah izpušča nenaglašeni končni i (prim. začnite delat, smo delal, napiš) pa tudi nenaglašeni nekončni i (npr. odgovorte, je bla). Medtem ko zborni jezik pišemo in govorimo (vendar le pred javnostjo), knjižni pogovorni jezik samo govorimo, in sicer v nepripravljenih pogovorih z ljudmi iz drugih delov Slovenije. Neknjižnih zvrsti je več; načeloma jih ne pišemo (izjeme so npr. SMS-i in spletne klepetalnice), govorimo pa jih le v pogovorih (torej ne v govornih nastopih), in to le na posameznem delu slovenskega ozemlja oz. v posameznih interesnih skupinah. Neknjižne zvrsti so torej prostorsko ali interesno omejene, zato jih delimo na prostorske in interesne zvrsti. Prostorske zvrsti so narečja in pokrajinski pogovorni jeziki, interesne zvrsti pa so sleng (jezik ljudi iste starosti/generacije), žargon (jezik ljudi istega poklica/konjička) in argo (jezik skrivnih združb, zaprtih skupin na obrobju družbe). Opozorilo: Knjižnega jezika nihče od nas ne govori doma; otrokov prvi jezik je namreč neknjižni (narečje ali pokrajinski pogovorni jezik). Knjižni jezik se otroci naučijo ob poslušanju pravljic, gledanju televizije in branju knjig, predvsem pa v šoli. Zato se jim zdi nenaraven in imajo z njim precej težav. Ker pa ima knjižni jezik narodnozdruževalno vlogo (Slovenca s skrajnega vzhoda in zahoda se brez njega skoraj ne bi mogla sporazumeti) in ker v njem pišemo in beremo ter govorno nastopamo, mu mora učitelj pri pouku posveča23

Priročnik za učitelje Našli so skupni jezik

ti veliko pozornosti – predvsem naj učence spodbuja k njegovi rabi (ne le pri slovenščini, temveč pri vseh predmetih) in pri tem naj bo učencem tudi sam dober zgled. Tema drugega podpoglavja: Slovar slovenskega knjižnega jezika Slovar slovenskega knjižnega jezika (SSKJ) je abecedni jezikovni priročnik; besede so v njem popisane po abecedi. Je splošni enojezični slovar srednjega obsega – v njem je namreč popisanih (in opisanih) nad 93.000 besed slovenskega (knjižnega) jezika, prepisanih iz besedil raznih vrst. Navedene slovenske besede so tudi opisane v slovenskem jeziku. SSKJ uporabljamo predvsem takrat, kadar nas zanima, kaj pomeni dana beseda, kako se izgovori in v katerih vrstah besedil/okoliščin se uporablja. Uporabljamo ga lahko v knjižni ali elektronski obliki – obstaja namreč v petih knjigah (izhajale so v l. 1970–1991) ali strnjeno v eni (iz l. 1994), na zgoščenki in na spletnem naslovu http://bos.zrc-sazu.si/sskj.html. Po abecedi razvrščene in polkrepko natisnjene besede v SSKJ imenujemo iztočnice ali gesla (v SSKJ je nad 93.000 iztočnic). Vsaka iztočnica je zapisana v osnovni obliki in opremljena z naglasnim znamenjem. (Osnovna oblika samostalniških besed je imenovalnik ednine, osnovna oblika pridevniških besed je moški spol ednine v imenovalniku, osnovna oblika glagolov je nedoločnik, nepregibne besede pa so zapisane v svoji edini obliki.) Vsaka iztočnica je predstavljena in razložena v svojem odstavku – torej ima svoj slovarski sestavek, ta pa ima tri temeljne dele: glavo, zaglavje in pomenski del; pomenski del sestoji iz razlage pomena/pomenov iztočnice (pri večpomenkah so pomeni zaznamovani z arabskimi številkami), iz ponazarjalnega gradiva (to so zgledi iz dejanske rabe iztočnice, izpisani iz knjig, časopisov ipd.) ter iz dveh gnezd – iz frazeološkega in terminološkega. V slovarskih sestavkih se pogosto pojavljajo t. i. slogovni/stilni kvaliﬁkatorji – to so oznake, ki uporabnike poučijo, v katerih vrstah besedil oz. okoliščin se navadno uporablja dana beseda; če teh kvaliﬁkatorjev ni, pomeni, da je beseda splošno uporabna (slogovno nezaznamovana). Opozorilo: Učitelj naj učence navaja na rabo SSKJ v knjižni obliki pa tudi na zgoščenki in na spletu. V razredu naj ima vsaj en izvod SSKJ – s tem naj si pomaga učenec, ki se odloči, da bo opisal svojo strategijo iskanja besed v knjižnem slovarju. SSKJ naj bo nameščen/dostopen tudi na učiteljevem šolskem računalniku. Naloge v učnem gradivu navajajo učenca na rabo SSKJ v obeh oblikah in razvijajo njegovo zmožnost znajdenja v SSKJ oz. iskanja besed/podatkov o njih v SSKJ (torej ne razvijajo njegove zmožnosti poimenovanja delov slovarskega sestavka), zato naj jih učitelj ne izpušča.

Priročnik za učitelje

Našli so skupni jezik

Samovrednotenje učenca/učenke – Kaj od tega, kar ste delali v tej učni enoti, boš lahko uporabil/-a v vsakdanjem življenju? – Kaj si se naučil/-a o pogajalnem pogovoru? (Dopolni povedi.) – Kaj ti pri pogajanju povzroča največje težave? – S kom se ne pogajaš rad/-a? Zakaj? – Ali se boš znal/-a zdaj bolje pogajati? Zakaj? – Ali lahko povsod in vedno govoriš neknjižno? Zakaj? – Kako boš govoril/-a med govornimi nastopi: neknjižno ali knjižno? Zakaj? Ali bo to zate težko? – Ali znaš poiskati dano besedo v knjižni obliki SSKJ? Če ne, zakaj? Ali jo znaš poiskati na spletnem SSKJ? Če ne, zakaj? – V kateri obliki ti je SSKJ doma dostopnejši? Zakaj? – Kako si se počutil/-a pri pouku med obravnavo te učne enote? Zakaj? – Kaj ti je bilo najbolj všeč? Zakaj? – Kaj ti ni bilo všeč? Zakaj? – S čim si imel/-a težave? Zakaj? Kako bi jih odpravil/-a? – Kako si sodeloval/-a s sošolci in sošolkami? Ali te je kaj motilo? Če da, kaj? – Kako si sodeloval/-a z učiteljem/učiteljico? Ali te je kaj motilo? Če da, kaj? – Kaj bi rad izboljšal/-a? Kako boš to storil/-a?

Priročnik za učitelje Našli so skupni jezik

Samovrednotenje učitelja/učiteljice Poleg splošnih vprašanj (gl. Uvod) naj se upoštevajo tudi vprašanja, značilna za to učno enoto: – Ali mi je učence uspelo spodbuditi k strpnemu, spoštljivemu in vljudnemu pogajanju? Če ne, zakaj? – Ali sem ustvaril/-a varno okolje za izrekanje in utemeljevanje mnenja? Če ne, zakaj? – Ali so učenci znali oblikovati sporazum? Če ne, kako sem jim pomagal/-a? – Ali sem učence pripravil/-a do sproščene rabe slovenskega knjižnega jezika? – Ali sem bil/-a učencem dober zgled za rabo knjižnega jezika? Če ne, zakaj? Kako bom to popravil/-a? – Ali sem učencem pokazal/-a, da spoštujem njihovo domače jezikovno okolje? Če ne, zakaj? – Ali sem učencem omogočil/-a samostojno delo s SSKJ? Če da, kako so učenci sodelovali? Če jim tega nisem omogočil/-a, zakaj? – Kako načrtujem prihodnje delo s SSKJ?

Priročnik za učitelje

Našli so skupni jezik

DOVOLJENO RAZMNOŽEVANJE

Do pogajanja pride, če imata sogovorca o čem Pogajanje je iskanje

mnenje.

mnenja.

Pogovor, v katerem sogovorca usklajujeta svoji mnenji, je

pogovor.

Priročnik za učitelje Našli so skupni jezik

DOVOLJENO RAZMNOŽEVANJE

Do pogajanja pride, če imata sogovorca o čem različno mnenje. Pogajanje je iskanje skupnega mnenja. Pogovor, v katerem sogovorca usklajujeta svoji mnenji, je pogajalni pogovor.

Priročnik za učitelje

Našli so skupni jezik

Predlog nalog za preverjanje

DOVOLJENO RAZMNOŽEVANJE

1. Preberi besedilo. – – – – – – –

Janko, kdaj boš oddal prispevek o modelarstvu za šolski časopis? Ga boš lahko do konca tedna? Do konc tedna? A si nora, Janja? Glih sred priprav za tekmovanje smo. Mam ful velik dela. Do kdaj pa ga boš pripravil? Čaki, ta teden ne, drug teden mam miting z modelarji. Čez tri tedne bi bil lohk fertik. Janko, prosim, vstani v nedeljo bolj zgodaj pa ga napiši. OK, naj ti bo. V pondelk ti ga bom prnesu. Hvala, Janko.

2. Odgovori na vprašanja. Kdo se je pogovarjal? O čem sta se pogovarjala? Ali sta imela ves čas enako mnenje o tem?

Do kdaj bi deček lahko opravil svojo obveznost? Do kdaj pa naj bi jo opravil po dekletovem mnenju? Ali sta dosegla sporazum?

Do kdaj bo torej deček opravil svoje delo? 3. Obkroži črko pred pravilno trditvijo. a) Pri pogajanju pazimo, da imamo vedno prvo besedo. b) Če ne gre z lepo besedo, uporabimo grožnjo. c) Da ohranimo mirno vzdušje, raje molčimo. č) Svoje mnenje je vedno najbolje obdržati zase. d) Svoje mnenje utemeljimo vljudno. e) Vztrajajmo pri svojem mnenju, tudi če nimamo prav. f)

Če se o nečem dogovorimo, se tega ni treba držati.

4. Vstavi besedi knjižno in neknjižno. Deček iz pogovora v 1. nalogi je govoril

, deklica pa

5. Iz pogovora v 1. nalogi prepiši neknjižne besede; nato jim pripiši knjižne ustreznice.

Priročnik za učitelje Našli so skupni jezik

DOVOLJENO RAZMNOŽEVANJE

6. Kdo ne uporablja knjižnega jezika? a) Radijski napovedovalec, ko bere poročila. b) Učenec, ko piše domačo nalogo. c) Učitelj, ko pomaga učencem pri pouku reševati naloge. č) Ravnatelj, ko nagovori starše na roditeljskem sestanku. d) Učitelj, ko se z učenci pogovarja na športnem dnevu. e) Učenec, ko pri pouku odgovarja na učiteljeva vprašanja. f)

Predsednik države, ko nagovori državljane po televiziji.

7. Oglej si nekaj slovarskih sestavkov iz SSKJ, nato reši spodnje naloge.

Priročnik za učitelje

Našli so skupni jezik

Kateri od teh iztočnic sta večpomenki?

DOVOLJENO RAZMNOŽEVANJE

Kaj vse pomeni beseda solata?

Kaj pomeni beseda solatnica? Ali pomeni beseda solatarica isto kot solatnica?

Napiši besedo, ki pomeni isto kot solatica. Prepiši primer za rabo besede solata, ki pomeni 'vsebinsko neurejeno, prazno'. Napiši, iz česa je –

francoska solata:

–

ruska solata:

–

sadna solata:

Ali spadajo vse iztočnice v isto besedno družino?

Ali so vse iztočnice samostalniki?

Če so, napiši, po čem si to prepoznal. Če pa niso, napiši, katera ni.

Ali so vsi samostalniki v iztočnicah istega spola? Če so, napiši, katerega so.

Če pa niso, napiši, kateri samostalnik v iztočnici je drugega spola kot ostali.

Priročnik za učitelje

4 Gospod poštar, je kaj pošte zame? SDZ (1. del): 49–69 ali U: 26–35, DZ: 23–31

Predvideno število ur: 5

Temeljna vprašanja – Kako pišemo uradno pismo in na kaj moramo pri tem paziti? – Kaj poimenujemo s svojilnimi zaimki? – Kdaj uporabljamo povratni svojilni zaimek? Cilji enote Učenci v izmenjujočih se aktivnih oblikah dela (npr. individualna, v manjših skupinah, frontalna, v dvojicah)* problemsko in procesno razvijajo – sporazumevalno zmožnost v slovenskem jeziku, in sicer: •

pogovarjanje,

•

branje, razumevanje, vrednotenje in povzemanje neuradnega pisma in uradnih pisem,

•

predstavljanje pragmatičnih, zgradbenih in oblikovnih značilnosti neuradnega in uradnega pisma,

•

razumevanje in uporabo strokovnih izrazov neuradno pismo, uradno pismo,

•

odpravljanje napak v tujem pismu – pretvarjanje neuradnega pisma v uradno (in pri tem upoštevaje načel uradnega dopisovanja),

•

pisanje uradnega pisma,

•

nadomeščanje neknjižnih besed s knjižnimi,

•

razumevanje strokovnega izraza protipomenka in poimenovanje nasprotij s protipomenkami,

•

razumevanje strokovnega izraza sopomenka in poimenovanje enakosti s sopomenkami,

•

razumevanje strokovnega izraza besedna družina in navajanje besed iz iste besedne družine,

•

spraševanje po danih podatkih iz povedi,

•

izražanje vzročno-posledičnega razmerja z veznikom ker,

•

dopolnjevanje povedi z besedami v pravilni obliki,

•

razumevanje strokovnega izraza osebni zaimek, navajanje osebnih zaimkov iz besedila in določanje njihove vloge,

•

izražanje svojine/pripadnosti s svojilnimi zaimki,

•

predstavljanje vloge svojilnih zaimkov,

•

nadomeščanje ponovljenih besed s (tretjeosebnimi) svojilnimi zaimki,

•

razumevanje in rabo strokovnega izraza svojilni zaimek,

•

izražanje osebkove svojine/pripadnosti s povratnim svojilnim zaimkom,

•

odpravljanje napak v zaimenskem izražanju svojine/pripadnosti;

*Učitelj naj za aktivno delo v razredu upošteva Splošne didaktične nasvete iz Uvoda.

Priročnik za učitelje

Gospod poštar, je kaj pošte zame?

– druge vrste ključnih zmožnosti, npr. •

kritičnost do svojega ravnanja in sporazumevanja ter do ravnanja in sporazumevanja drugih ljudi,

•

utemeljevanje svojega mnenja,

•

prepoznavanje in izražanje čustev/občutij,

•

vživljanje v nove sporazumevalne okoliščine,

•

samoiniciativnost,

•

ustvarjalnost,

•

estetskost,

•

logično mišljenje,

•

digitalno pismenost (oblikovanje besedil z računalnikom),

•

uporabo znanja v vsakdanjem življenju.

Tema enote: Uradno pismo Pismo je zapisano dvogovorno besedilo; sporočevalec v njem nagovori naslovnika, mu kaj sporoči in pričakuje njegov odziv. Pismo ima po navadi enega sporočevalca – namenjeno pa je lahko le enemu človeku/ozkemu krogu ljudi ali množici/večji skupini ljudi. Pismo, ki je namenjeno natančno določenemu naslovniku, je zasebno; tisto, ki je namenjeno množici, pa je javno (npr. v časopisu). Zasebna pisma pošiljamo svojim sorodnikom, prijateljem in znancem pa tudi ustanovam oz. njihovim predstavnikom ipd. Zato so zasebna pisma neuradna ali uradna. (Uradnim pismom pravimo tudi dopisi.) Uradna pisma imajo posebnega naslovnika in posebno obliko. To so pisma/dopisi, ki jih ustanove pošiljajo svojim strankam ali posamezniki ustanovam oz. njihovim predstavnikom. Pošiljajo jih z raznimi nameni, zato ločimo razne vrste uradnih pisem/dopisov, npr. prošnjo, pritožbo, prijavo, zahvalo, opravičilo … Uradna pisma imajo predpisano obliko: – v levem zgornjem kotu pisec napiše svoje podatke (ime in priimek ter naslov, lahko tudi telefonsko številko in elektronski naslov), pod njimi napiše podatke o naslovniku, v desnem zgornjem kotu (v višini poštne številke svojega kraja) pa kraj in datum pisanja, – pod naslovnikovimi podatki napiše ime besedilne vrste, npr. Prošnja za katalog (lahko v rubriki Zadeva), – nato napiše vsebino (npr. za kaj prosi) – če piše v svojem imenu, uporablja prvoosebno glagolsko obliko v ednini, če pa piše v imenu ustanove, uporablja 1. osebo množine; naslovnika vika in mu sporoča le dejstva, torej ne izraža svojega doživljanja oz. svojih čustev. Zato so uradna pisma objektivna; – na koncu napiše uradni pozdrav in se podpiše z imenom in s priimkom.

Priročnik za učitelje Gospod poštar, je kaj pošte zame?

Med naslov dopisa in njegovo vsebino lahko dodamo tudi uradni nagovor (npr. Spoštovani!); tega ne vstavimo, če smo na začetku podatkov o naslovniku napisali Spoštovani gospod/Spoštovana gospa. Uradno pismo pošljemo po pošti ali ga osebno izročimo naslovniku (in sicer v ovojnici – na njeno sprednjo stran napišemo naslovnikove podatke). V posebnih primerih ga lahko pošljemo tudi po elektronski pošti – daljšega npr. kot datoteko v prilogi k elektronskemu sporočilu, v katerem naslovnika vljudno nagovorimo, mu napišemo, kaj mu pošiljamo v prilogi, pripišemo pozdrav in se podpišemo z imenom in priimkom. Opozorilo: V zapisanih uradnih pismih učencev (in v uradnih dopisih nasploh) so pogoste naslednje napake: – Na prvo mesto napišejo datum, nato pa kraj, npr. 7. 11. 2009, Ljubljana. – Med številkami znotraj datuma morajo delati presledke, ničel pred enicami naj ne pišejo. – Veliko težav jim povzroča ločilo za pozdravom – tega ni, če je pozdrav brez glagola. Učenci imajo že predznanje o pisanju neuradnih pisem – to so spoznali v 5. razredu, in sicer v učni enoti Prišlo je pismo. V 7. razredu torej utrjujejo svojo zmožnost pisanja neuradnih pisem in jo nadgrajujejo s pisanjem uradnih pisem. Nasveta za delo pred obravnavo 1. naloge iz SDZ (str. 50) in U (str. 27) ter po njej: – Učitelj naj pred obravnavo te učne enote usmeri pozornost učencev na fotograﬁjo pod naslovom enote ter vodi pogovor o njihovih izkušnjah s prejemanjem in pisanjem pisem. – Učenci naj po motivacijskem pogovoru in po reševanju 1. naloge tiho preberejo pismo. Nato naj učitelj izbere učenca za glasno branje pisma. Nasvet za obravnavo 33. naloge iz SDZ (str. 62) ali 14. naloge v U (str. 31): Učenci naj nalogo naredijo doma. Učitelj naj pisma pobere in v njih zaznamuje napake (sam naj si zabeleži najpogostejše napake, npr. neupoštevanje oblikovnih in zgradbenih značilnosti uradnega pisma, neobvladanje pravopisnih pravil ipd.); učenci naj nato doma odpravijo napake in prinesejo v šolo popravljena besedila – ta naj obesijo na plakat ter jih berejo, primerjajo, presojajo ipd. Tema prvega podpoglavja: Svojilni zaimki Svojilni zaimki so besede, s katerimi posredno poimenujemo svojino/pripadnost bitja ali stvari; uporabljamo jih namesto svojilnih pridevnikov (npr. Petrin p njen). Zato jih v sodobnem jezikoslovju (po J. Toporišiču, 1976) uvrščamo med pridevniške zaimke, te pa med pridevniške besede. Vendar učencev v osnovni šoli ne obremenjujemo s to sistematiko. Svojilni zaimki so poleg osebnih samostalniških zaimkov (npr. jaz, on, vi) edina vrsta zaimkov, ki izražajo slovnično osebo, in sicer prvo, drugo ali tretjo – saj poimenujejo lastnino sporočevalca (npr. moj, najin, naš), naslovnika (npr. tvoj, vajin, vaš) ali neudeleženca pogovora (npr. njegov, njen, njun, njihov). To, na 34

Priročnik za učitelje

Gospod poštar, je kaj pošte zame?

koga se nanaša dani svojilni zaimek, zato prepoznamo ali iz okoliščin sporočanja (to velja za prvo- in drugoosebne svojilne zaimke, npr. moj = sporočevalčev; tvoj = naslovnikov) ali iz sobesedila (to velja za tretjeosebne svojilne zaimke, npr. njen, njegov). Svojilni zaimki imajo prav take oblikovne lastnosti kot (svojilni) pridevniki – lahko izražajo vse tri spole (npr. njen-0 / , -a, -o), vsa tri števila (npr. njen-0 / , -a, -i), lahko se sklanjajo (npr. njen-0 / , -ega, -emu, -0 / /-ega, -em, -im); njihova posebnost je ta, da izražajo tudi slovnično osebo (npr. njen: 3. oseba ednine). Opozorilo: Sedmošolci nimajo večjih težav z rabo svojilnih zaimkov – morda manj pogosto uporabljajo svojilne zaimke za dvojino (tj. najin, vajin, njun) oz. namesto njih uporabljajo kar množinske zaimke (tj. naš, vaš, njihov); še najmanj "domač" jim je zaimek njun. Pri rabi spolskih končnic in pri sklanjanju svojilnih zaimkov delajo podobne napake kot pri drugih pridevnikih (prim. njegov okn, našo mesto, k našem sosedu, pri našemu sosedu). Tema drugega podpoglavja: Povratni svojilni zaimek Povratni svojilni zaimek svoj je beseda, s katero posredno poimenujemo osebkovo svojino/pripadnost (npr. Peter mi je posodil svoj slovar). Spada med svojilne zaimke – od njih se oblikovno loči le po tem, da ne izraža slovnične osebe. Opozorilo: Sedmošolci (in mnogi Slovenci nasploh) redko uporabljajo povratni svojilni zaimek – pač pa osebkovo svojino/pripadnost izražajo kar z navadnim svojilnim zaimkom (npr. Naj ti pokažem mojo nalogo?, Zakaj ne greš k tvojemu prijatelju?, Ana mi je posodila njeno kolo.), kar je seveda napačno. Zato so naloge v razdelku Povratni svojilni zaimek sestavljene tako, da učence spodbujajo k razmišljanju o vlogi povratnega svojilnega zaimka in navadnih svojilnih zaimkov ter k rabi povratnega svojilnega zaimka. Nasvet za utrjevanje rabe zaimka svoj: Učitelj naj poziva učence k primerjanju pomena dvojic povedi s svojilnim in povratnim svojilnim zaimkom ter k razmišljanju o tem, zaradi katere besede je prišlo do različnega pomena. Samovrednotenje učenca/učenke – Kaj od tega, kar ste delali v tej učni enoti, boš lahko uporabil/-a v vsakdanjem življenju? – Ali ločiš uradno pismo od neuradnega? Če da, po čem? Če ne, zakaj? – Komu bi pisal/-a neuradno pismo, komu pa uradno? Zakaj prav tema osebama? Dopolni ovojnico s podatki človeka, ki bi mu napisal/-a neuradno pismo. – Katere podatke moramo navesti v uradnem pismu? Kako jih moramo razvrstiti? (Dopolni shemo uradnega pisma.) 35

Priročnik za učitelje Gospod poštar, je kaj pošte zame?

– Kaj poimenujejo svojilni zaimki? Namesto katerih besed stojijo? – Kako je prav: Najprej pometi pred tvojim pragom ali Najprej pometi pred svojim pragom? Zakaj? – Kako si se počutil/-a pri pouku med obravnavo te učne enote? Zakaj? – Kaj ti je bilo najbolj všeč? Zakaj? – Kaj ti ni bilo všeč? Zakaj? – S čim si imel/-a težave? Zakaj? Kako bi jih odpravil/-a? – Kako si sodeloval/-a s sošolci in sošolkami? Ali te je kaj motilo? Če da, kaj? – Kako si sodeloval/-a z učiteljem/učiteljico? Ali te je kaj motilo? Če da, kaj? – Kaj bi rad izboljšal/-a? Kako boš to storil/-a? Samovrednotenje učitelja/učiteljice Poleg splošnih vprašanj (gl. Uvod) naj se upoštevajo tudi vprašanja, značilna za to enoto: – Ali sem učence opozarjal/-a na obliko, ustreznost/vljudnost in estetskost tujih in njihovih uradnih pisem? Če nisem, zakaj? Če sem, kako učinkovit/-a sem bil/-a pri tem? – Ali med pisanjem uradnih pisem upoštevam njihove oblikovne in zgradbene značilnosti? Če ne, zakaj in katerih ne upoštevam? – Na kaj bom moral/-a prihodnjič paziti pri obravnavi svojilnih zaimkov? Zakaj?

Priročnik za učitelje

Gospod poštar, je kaj pošte zame?

DOVOLJENO RAZMNOŽEVANJE

OBLIKA IN SESTAVINE URADNEGA PISMA

Priročnik za učitelje Gospod poštar, je kaj pošte zame?

DOVOLJENO RAZMNOŽEVANJE

OBLIKA IN SESTAVINE URADNEGA PISMA

Ime in naslov pisca Kraj in datum

Spoštljiv nagovor, ime in naslov naslovnika

Zadeva Vsebina

Pozdrav

Podpis

Priročnik za učitelje

Gospod poštar, je kaj pošte zame?

DOVOLJENO RAZMNOŽEVANJE

PODATKI NA OVOJNICI

Priročnik za učitelje Gospod poštar, je kaj pošte zame?

DOVOLJENO RAZMNOŽEVANJE

PODATKI NA OVOJNICI

Vljudnostni nagovor Ime in priimek Ulica in hišna številka Poštna številka in kraj

Priročnik za učitelje

Gospod poštar, je kaj pošte zame?

Predlog nalog za preverjanje

DOVOLJENO RAZMNOŽEVANJE

1. Preberi besedili. A

Marta Marciuš Jurčičeva 8 8000 Novo mesto

Novo mesto, 11. 8. 2009

Delo, časopisno in založniško podjetje, d. d. Dunajska cesta 5 1000 Ljubljana Zadeva: Prošnja za pošiljanje dnevnika Delo na začasni naslov Ker bom od 20. 8. do 15. 9. t. l. na dopustu v tujini, Vas prosim, da mi v tem času dnevnik Delo pošiljate na naslov: Marta Marciuš Prikešte 4 51513 Omišalj na otoku Krku Hrvaška Lep pozdrav Marta Marciuš

Omišalj, 11. 8. 2009 Draga Martica! Najin letošnji dopust se počasi izteka, tvoj pa se bo kmalu začel. Želiva ti, da bi se spočila tako, kot sva se midva. Prisrčen pozdrav tebi in Andreju teta Anka stric Dušan

Gospa Marta Marciuš Jurčičeva 8 8000 Novo mesto Slovenija

Priročnik za učitelje Gospod poštar, je kaj pošte zame?

DOVOLJENO RAZMNOŽEVANJE

2. Kaj imata besedili skupnega? a) Obe sta pismi. b) Imata isto temo. c) Imata istega sporočevalca. č) Namenjeni sta istemu naslovniku. d) Napisani sta bili istega dne. e) Napisani sta bili v istem kraju. 3. Katero besedilo iz 1. naloge je neuradno in katero uradno? Neuradno je besedilo

, uradno pa besedilo

Iz obeh besedil prepiši: NEURADNO BESEDILO nagovor pozdrav podpis

URADNO BESEDILO

Priročnik za učitelje

Gospod poštar, je kaj pošte zame?

DOVOLJENO RAZMNOŽEVANJE

4. Napiši pismo trgovini Obuti maček, Ptuj, Pogačarjeva ul. 2; v njem jim sporočaš, da ti še niso poslali popravljenih športnih copatov, čeprav so ti obljubili, da bodo to storili v 14 dneh, zdaj pa so minili že trije tedni. Katero pismo jim boš napisal? a) Uradno. b) Neuradno.

Priročnik za učitelje Gospod poštar, je kaj pošte zame?

DOVOLJENO RAZMNOŽEVANJE

5. Podčrtane pridevnike zamenjaj z ustreznimi zaimki. Bine je padel. Binetov gleženj me zelo skrbi. K tekmovalcem je prišel trener. Upajmo, da bo trenerjev nasvet spodbudil igralce k boljši igri. Tino in Tinino prijateljico zelo zanima vesolje. Matejina in Bredina sestra študira arheologijo. Andrejina, Petrova in bratova sošolka bo odpotovala v Indijo. Katere zaimke si napisal na črte? a) Osebne. b) Vprašalne. c) Svojilne. 6. Obkroži svojilne zaimke. Moja izvoljenka Maja je štela deset let in je hodila v peti razred osnovne šole. Ko smo se nekoč skrivali, sva se skupaj skrila v naš sod, v katerem je moja mami pozimi kisala zelje. Prav v tem sodu sem ji izpovedal ljubezen in jo vprašal: "Kaj praviš, Maja, bi tvoj oče privolil, če bi ga poprosil za tvojo roko?"

7. Podčrtaj pravilni svojilni zaimek. Jan, mi posodiš tvoje/svoje kolo? Učiteljica nam je predstavila našo/svojo novo sošolko. Anja, vračam ti tvoj/svoj zvezek. Mojega/svojega očeta ni bilo na roditeljskem sestanku. Ivo, povej mi tvojo/svojo telefonsko številko. 8. Izberi pravilni svojilni zaimek in ga vstavi v pravilni obliki. sestre?

Kristjan, si ti mlajši ali starejši od (tvoj/svoj) Vpišite, prosim, (Vaš/svoj)

rojstne podatke. rojstnem kraju.

Oče je bil za konec tedna v (njegov/svoj) Milan, zaupaj mi (tvoj/svoj) Tina je priznala (njen/svoj) Pokažite (Vaš/svoj) Vsak gre rad k (njegov/svoj)

skrivnost. napako in se nam opravičila. potni list, prosim. starim staršem.

Priročnik za učitelje

5 Naj grem ali ne? SDZ (1. del): 70–85 ali U: 36–43, DZ: 32–38

Predvideno število ur: 3

Temeljna vprašanja enote – Katere podatke moramo navesti v vabilu? – Kako pišemo uradna vabila in na kaj moramo pri tem paziti? – Kaj delamo z vprašalnimi zaimki? Cilji enote Učenci v izmenjujočih se aktivnih oblikah dela (npr. individualna, v manjših skupinah, frontalna, v dvojicah)* problemsko in procesno razvijajo – sporazumevalno zmožnost v slovenskem jeziku, in sicer: •

pogovarjanje,

•

branje, razumevanje, vrednotenje in povzemanje neuradnega in uradnega ter javnega vabila,

•

predstavljanje pragmatičnih značilnosti neuradnega, uradnega in javnega vabila,

•

razumevanje in rabo strokovnih izrazov neuradno vabilo, uradno vabilo, javno vabilo,

•

odpravljanje napak v uradnih vabilih,

•

dopisovanje – pisanje uradnih vabil,

•

dopolnjevanje vprašalnih povedi z ustreznimi vprašalnimi zaimki,

•

predstavljanje vloge vprašalnih zaimkov,

•

razumevanje in rabo strokovnega izraza vprašalni zaimek,

•

spraševanje po danih podatkih iz povedi,

•

odpravljanje napak v rabi vprašalnih zaimkov in v obliki besed,

•

dopolnjevanje povedi z vprašalnimi zaimki v pravilni obliki,

•

raba vprašalnih zaimkov kateri in kakšen, kakšen in kako, kam, od kod in kje,

•

sklanjanje vprašalnih zaimkov,

•

razumevanje strokovnih izrazov osebni zaimek, svojilni zaimek ter navajanje osebnih in svojilnih zaimkov iz povedi,

•

razumevanje strokovnega izraza podpomenka in poimenovanje predstavnikov skupine s podpomenkami,

•

razumevanje strokovnih izrazov glagol, preteklik, sedanjik, prihodnjik in navajanje glagolov iz povedi v določeni časovni obliki,

•

raba namenilnika in nedoločnika,

•

izražanje logičnega razmerja med dejanjema/stavkoma z ustreznimi vezniki,

•

izražanje istočasnosti z veznikom medtem ko in s predlogom med,

•

izražanje vzročno-posledičnega razmerja z veznikom ker in s predlogom zaradi;

* Učitelj naj za aktivno delo v razredu upošteva Splošne didaktične nasvete iz Uvoda.

Priročnik za učitelje Naj grem ali ne?

– druge vrste ključnih zmožnosti, npr. •

prepoznavanje in izražanje čustev/občutij,

•

kritičnost do svojega ravnanja in sporazumevanja ter do ravnanja in sporazumevanja drugih ljudi,

•

utemeljevanje svojega mnenja,

•

vživljanje v nove sporazumevalne okoliščine,

•

samoiniciativnost,

•

ustvarjalnost,

•

estetskost,

•

logično mišljenje,

•

digitalno pismenost (oblikovanje besedil z računalnikom),

•

uporabo znanja v vsakdanjem življenju.

Tema enote: Uradno vabilo Vabilo je dvogovorno pozivno besedilo. Sporočevalec želi z njim pripraviti naslovnika do tega, da se udeleži prireditve (npr. praznovanja rojstnega dne, plesa, koncerta, izleta, sestanka); zato v vabilu navede, na katero prireditev ga vabi ter kdaj in kje bo ta potekala, hkrati navede še podatke o sebi (npr. ime/ime in priimek/ime ustanove, naslov ipd.), pogosto pa tudi o naslovniku (npr. ime/ime in priimek, naslov ipd.). Vabilo je lahko namenjeno enemu človeku/ozkemu krogu ljudi ali množici /večji skupini ljudi. Vabilo, ki je namenjeno natančno določenemu naslovniku, je zasebno; tisto, ki je namenjeno množici, pa je javno (objavljeno je npr. v časopisu, na letakih, spletu, oglasni deski ipd.). Zasebna vabila pošiljamo svojim sorodnikom, prijateljem in znancem pa tudi ustanovam oz. njihovim predstavnikom ipd. Zato so zasebna vabila neuradna in uradna. Uradna vabila imajo posebnega naslovnika in posebno obliko. To so vabila, ki jih ustanove pošiljajo svojim strankam ali posamezniki ustanovam oz. njihovim predstavnikom. Uradna vabila imajo predpisano obliko, in sicer takšno, kot vsa uradna pisma (oz. vsi uradni dopisi); predstavljena je že v 4. učni enoti. Uradno vabilo pošljemo po pošti ali ga osebno izročimo naslovniku (in sicer v ovojnici – na njeno sprednjo stran napišemo naslovnikove podatke). V posebnih primerih ga lahko pošljemo tudi po elektronski pošti. Naslovniku mora biti poslano/izročeno pravočasno (npr. teden dni pred prireditvijo). Če se naslovnik prireditve ne more udeležiti, je prav, da prireditelja o tem obvesti. Nasvet za motivacijo: Učitelj naj pred obravnavo te učne enote usmeri pozornost učencev na naslov enote, nato naj jim pove naslednjo anekdoto: Slavni dramatik in pisatelj Bernard Shaw ni mogel trpeti nadutih bogatašev. Ko je dobil vabilo, na katerem je med drugim pisalo: "Lord C. bo doma med četrto in šesto uro", ga je vrnil s pripisom: "Bernard Shaw tudi." 46

Priročnik za učitelje

Naj grem ali ne?

Učenci naj povedo, kaj bodo verjetno spoznavali v tej učni enoti; svoje mnenje naj tudi pojasnijo. Nato naj rešujejo naloge v učnem gradivu. Tema podpoglavja: Vprašalni zaimki Vprašalni zaimki so besede, s katerimi sprašujemo/poizvedujemo – po človeku (kdo), – po živali, rastlini, stvari ali pojmu (kaj), – po lastnosti (kakšen/-a/-o), – po vrsti (kateri/-a/-o), – po svojini oz. pripadnosti (čigav/-a/-o), – po količini (koliko), – po kraju (kje), – po izvoru (od kod), – po cilju (kam), – po času (kdaj), – po pogostnosti (kolikokrat), – po načinu (kako), – po vzroku (zakaj), – po namenu (čemu), – … Vprašalni zaimki so torej besede, s katerimi tvorimo dopolnjevalne vprašalne povedi (npr. Kdo je napisal vabilo?, Kam vabi izletnike?, Kaj si bodo izletniki ogledali?), tj. tiste vprašalne povedi, ki jih izgovarjamo s padajočo končno intonacijo. Vprašalni zaimki spadajo v veliko skupino besed, ki jim pravimo zaimki. K zaimkom prištevamo vse tiste besede, s katerimi posredno poimenujemo bitja, stvari, njihove lastnosti ipd. Zaimki so torej tiste besede, ki jih uporabljamo namesto samostalnikov (npr. on/kdo nam. učitelj), pridevnikov (npr. njen/čigav nam. sestrin) ali prislovov (npr. takrat/kdaj nam. zvečer); glede na to, kaj z njimi poimenujemo oz. namesto katerih besed stojijo, so razvrščeni v 3 skupine: samostalniški zaimki, pridevniški zaimki in prislovni zaimki. Zaimek v sodobnem slovenskem jezikoslovju (po J. Toporišiču, 1976) ni besedna vrsta, temveč so vse tri skupine zaimkov podvrste ustrezne besedne vrste – samostalniški zaimki so podvrsta samostalniških besed, pridevniški zaimki so podvrsta pridevniških besed, prislovni zaimki pa podvrsta prislovov. Opozorilo: Jezikoslovno razvrščanje besed v besedne vrste in podvrste je zelo abstraktno; zanj sta potrebni precej bolj razviti zmožnosti abstraktnega mišljenja in opazovanja pojavov v jeziku, kot ju lahko pričakujemo od vseh učencev v osnovni šoli, zato učenci na tej stopnji šolanja spoznavajo le temeljne oz. lažje predstavljive skupine besed. To pomeni, da ne spoznavajo samostalniške besede, samostalniških zaimkov ipd., temveč spoznavajo le temeljno skupino besed, npr. samostalnik (v 5. razredu), pridevnik 47

Priročnik za učitelje Naj grem ali ne?

(v 5. razredu), glagol (v 6. razredu), zaimek (v 6. razredu); pri zaimku pa spoznajo še naslednje funkcijske skupine: osebni zaimek (v 6. razredu) ter vprašalni, svojilni, kazalni in oziralni zaimek (vse te v 7. razredu). Skratka, učenci naj bi v osnovni šoli spoznali predvsem vlogo in rabo pogosto uporabljenih zaimkov, ne pa jezikoslovne sistematike. Besedne vrste in njihove podvrste bodo spoznali v 2. letniku gimnazij in štiriletnih strokovnih srednjih šol. Samovrednotenje učenca/učenke – Kaj od tega, kar ste delali v tej učni enoti, boš lahko uporabil/-a v vsakdanjem življenju? – Katero besedilno vrsto si spoznal/-a v tej enoti? – Na list papirja napiši, katere podatke je treba navesti v vabilu. Svojo rešitev primerjaj z miselnim vzorcem v SDZ oz. U. Ali si napisal/-a vse potrebne podatke? Če nisi, katerega si pozabil/-a napisati? Čemu jih je treba navesti? – Kaj delamo z vprašalnimi zaimki? – Kateri vprašalni zaimek pogosto uporabiš narobe? Kaj narediš narobe? – Na list papirja napiši naslednji del pogovora: Kakšno juho želite? – Zelenjavno. Obkroži vprašalni zaimek. Ali je uporabljen pravi vprašalni zaimek? Zakaj? – Kako si se počutil/-a pri pouku med obravnavo te učne enote? Zakaj? – Kaj ti je bilo najbolj všeč? Zakaj? – Kaj ti ni bilo všeč? Zakaj? – S čim si imel/-a težave? Zakaj? Kako bi jih odpravil/-a? – Kako si sodeloval/-a s sošolci in sošolkami? Ali te je kaj motilo? Če da, kaj? – Kako si sodeloval/-a z učiteljem/učiteljico? Ali te je kaj motilo? Če da, kaj? – Kaj bi rad izboljšal/-a? Kako boš to storil/-a? 48

Priročnik za učitelje

Naj grem ali ne?

Samovrednotenje učitelja/učiteljice Poleg splošnih vprašanj (gl. Uvod) naj se upoštevajo tudi vprašanja, značilna za to enoto: – Ali so učenci ponotranjili okoliščine za pisanje uradnih dopisov? Če niso, zakaj? Kako jim bom pomagal/-a to rešiti? – Ali med pisanjem uradnih vabil upoštevam njihove oblikovne in zgradbene značilnosti? Če ne, zakaj in katerih ne upoštevam? – Ali sem sam/-a pravilno rešil/-a vse naloge o vprašalnem zaimku? Če ne, katerih ne? – Ali učence opozarjam na njihovo nepravilno rabo vprašalnih zaimkov? Če ne, zakaj?

Priročnik za učitelje Naj grem ali ne?

DOVOLJENO RAZMNOŽEVANJE

Predlog nalog za preverjanje 1. Preberi besedila. A

Ob praznovanju božiča in v počastitev dneva samostojnosti

vabimo na koncert

Pesem miru v nedeljo, 26. 12. 2008, ob 18. uri v KULTURNEM DOMU JAKOBA TROBCA V POLHOVEM GRADCU. Turistično društvo Briše

Lenart, 29. 4. 2009 Draga teta Melita! Vabim te na koncert, ki bo v četrtek, 5. 5. 2009, ob 16. uri v avli naše šole. Nastopili bomo učenci šestega razreda, ki se učimo igranja na kateri koli glasbeni inštrument. Če imaš čas, te bom zelo vesel. Lep pozdrav Tadej

C Razredne skupnosti oddelkov 7. razreda OŠ Matije Čopa Tuga Vidmarja 1 4000 Kranj

Kranj, 15. 10. 2009

Spoštovani gospod Janez Pokorn, župan Občine Kranj Slovenski trg 1 4000 Kranj Zadeva: Vabilo na odprtje razstave Vabimo Vas, da se udeležite odprtja razstave ob dnevu reformacije, ki so jo pripravili učenci vseh oddelkov 7. razreda naše šole. Odprtje bo 24. oktobra 2009 ob 17. uri v šolski avli v 1. nadstropju. Lepo Vas pozdravljamo. Matej Mejač, predstavnik vseh oddelkov 7. razreda

Priročnik za učitelje

Naj grem ali ne?

2. S katerim namenom so pisci napisali ta besedila?

DOVOLJENO RAZMNOŽEVANJE

Iz vsakega besedila izpiši besedo/-e, po kateri/-ih si prepoznal piščev namen. Besedilo A: Besedilo B: Besedilo C: 3. Dopolni preglednico. KDAJ BO? Besedilo A

koncert

Besedilo B Besedilo C

v šolski avli 24. 10. ob 17. uri

4. Napiši, komu je namenjeno –

besedilo A:

–

besedilo B:

–

besedilo C:

Napiši, kdo je napisal –

besedilo A:

–

besedilo B:

–

besedilo C:

Kje je sporočevalec verjetno objavil prvo besedilo? 5. Katero besedilo iz 1. naloge je zasebno? Katero je javno? Katero je uradno? Katero je neuradno? 6. Po čem naslovnik drugega besedila ve, v katero šolo mora priti na koncert?

7. Napiši s pisanimi črkami: KULTURNI DOM JAKOBA TROBCA V POLHOVEM GRADCU.

Priročnik za učitelje Naj grem ali ne?

DOVOLJENO RAZMNOŽEVANJE

8. Vstavi, kar manjka. vabi na koncert? je vabilo namenjeno? se imenuje koncert? bo koncert? domu bo koncert?

Kako imenujemo besede, ki si jih vstavil? a) Samostalniki. b) Pridevniki. c) Osebni zaimki. č) Vprašalni zaimki. 9. Podčrtano besedo v povedi poveži z vprašalnim zaimkom. Mateja je šla na novoletni koncert.

1 Od kod?

Za božič bomo obdarovali sorodnike.

2 Kdaj?

Božiček nosi darila ponoči.

3 Koga?

S severa je zapihal veter.

4 Česa?

Veselim se praznikov.

5 Kdo?

10. Vprašaj se po podčrtanih besedah. Turistično društvo vabi Polhograjčane na koncert. Koncert bo 26. decembra. Tadejev koncert pa bo 5. maja. Koncert bo trajal 2 uri. Lepo Vas pozdravljamo. 11. Podčrtaj pridevnike, nato pa se vprašaj po njih. Podčrtaj vprašalne zaimke. Prodajalec je bil zelo prijazen. V petek je imel Jure naravoslovni dan. Napisati znam tudi uradno vabilo. Petrino besedilo se je izgubilo. Bil sem na zanimivi prireditvi.

Priročnik za učitelje

Naj grem ali ne?

12. Besede v oklepaju postavi v pravilni sklon. (Kaj)

ne maraš jesti?

O (kaj)

rad govoriš?

S (kdo)

najraje kosiš?

Proti (kdo)

so v sredo igrali slovenski nogometaši?

S (kaj)

najraje pišeš?

(Kaj)

ne preneseš?

S (kaj)

si krajšaš prosti čas?

O (kdo)

se rad pogovarjaš?

DOVOLJENO RAZMNOŽEVANJE

13. Odpravi napake. Pri komu si bil včeraj? Pri sošolcu Andreju. Kaj Petra še ni prebrala za bralno značko? Skrivni dnevnik Jadrana Krta. S kom najraje ješ palačinke? Z marmelado. S čem se lahko pohvališ? Z opravljeno bralno značko. Do kje greš z menoj? Do avtobusne postaje. Čemu si posodil zgoščenko? Marku. O komu sta se pogovarjala? O našem psu.

Priročnik za učitelje

6 Zgodovina nas uči SDZ (1. del): 86–97 ali U: 44–48, DZ: 39–44

Predvideno število ur: 4

Temeljni vprašanji enote – Kako se učimo iz strokovnih besedil in kaj vse moramo pri tem opazovati? Cilji enote Učenci v izmenjujočih se aktivnih oblikah dela (npr. individualna, v manjših skupinah, frontalna, v dvojicah)* problemsko in procesno razvijajo – sporazumevalno zmožnost v slovenskem jeziku, in sicer: •

pogovarjanje,

•

branje, razumevanje in povzemanje vsebine učbeniškega besedila z miselnim vzorcem,

•

pretvarjanje miselnega vzorca v ustno obnovo prebranega besedila,

•

tvorjenje vprašanj o prebranem besedilu,

•

pisanje lastnih imen bitij in zemljepisnih lastnih imen,

•

razumevanje strokovnega izraza protipomenka in izražanje nasprotij s protipomenkami,

•

razumevanje strokovnega izraza besedna družina in navajanje besed iz iste besedne družine,

•

uporabo Slovarja slovenskega knjižnega jezika in Slovenskega etimološkega slovarja,

•

razumevanje strokovnega izraza samostalnik, navajanje samostalnikov iz povedi in določanje njihovega spola,

•

razumevanje strokovnega izraza osebni zaimek, navajanje osebnega zaimka iz povedi ter določanje njegove vloge,

•

razumevanje strokovnih izrazov glagol, preteklik, sedanjik, prihodnjik in navajanje glagolov iz povedi v določeni časovni obliki,

•

pisanje obeh vrst števnikov z besedami,

•

spraševanje po danih podatkih iz besedne zveze/povedi,

•

izražanje vzroka in namena z veznikom ker oz. da (bi) ter s predlogom zaradi oz. s predložno zvezo zaradi želje po,

•

izražanje vzročno-posledičnega razmerja z veznikom zato,

•

branje in razumevanje okrajšav,

•

odpravljanje napak v povedih,

•

govorno nastopanje;

* Učitelj naj za aktivno delo v razredu upošteva Splošne didaktične nasvete iz Uvoda.

Priročnik za učitelje

Zgodovina nas uči

– druge vrste ključnih zmožnosti, npr.: •

nebesedno sporazumevanje,

•

samoiniciativnost,

•

ustvarjalnost,

•

sodelovanje in podjetnost,

•

medkulturnost,

•

kritičnost do svojega sporazumevanja in do sporazumevanja drugih ljudi,

•

utemeljevanje svojega mnenja,

•

logično mišljenje,

•

uporabo znanja v vsakdanjem življenju,

•

učenje učenja,

•

digitalno pismenost (iskanje, obdelavo in uporabo podatkov na spletu, oblikovanje besedil z računalnikom),

•

informacijsko pismenost.

Nasvet za obravnavo 4. naloge v SDZ (str. 88) ali U (str. 46): Učenci naj sami dopolnijo miselni vzorec – pri tem naj si pomagajo z odgovori, ki so jih napisali po branju besedila, in z izhodiščnim besedilom. Učitelj naj ne preverja rešitev, temveč naj učencem naroči, naj se pripravijo na kratko ustno obnovo besedila (ob miselnem vzorcu). Po krajši pripravi naj določi tri učence za govorni nastop; dva od njih naj odideta iz razreda, eden pa govorno nastopi pred sošolci. Nato naj govorno nastopi še drugi učenec, za njim pa tretji. Sošolci naj poslušajo govorne nastope in z zabeležkami vrednotijo predvsem njihovo vsebinsko stran – tako tudi preverjajo svoje rešitve iz 3. naloge. Po opravljenih govornih nastopih naj učitelj vodi javni pogovor o ugotovitvah sošolcev. Nasvet za obravnavo 22. naloge v SDZ (str. 92) ali 12. naloge v U (str. 47): Ker se nekateri učenci težje znajdejo v slovarju, naj nalogo rešujejo v dvojicah, in sicer naj se najprej pripravijo na pogovor (npr. tako, da napišejo odgovore k vprašanjem). Nato naj učitelj vodi pogovor (z vprašanji iz SDZ oz. U); učenci naj tudi povedo, kako so prišli do rešitev. Nato naj učitelj spodbudi spretnejše učence k spraševanju sošolcev še po katerem podatku iz slovarskih sestavkov v tej nalogi; sošolci naj javno odgovarjajo na njihova vprašanja. Nasvet za obravnavo 23. naloge v SDZ (str. 93) ali 13. naloge v U (str. 48): Učenci naj tiho preberejo slovarski sestavek iz Slovenskega etimološkega slovarja (SES) in vprašanja pod njim; pripravijo naj se na pogovor, in sicer tako, da k vprašanjem pripišejo odgovore. Ko reši nalogo večina učencev, naj učitelj vodi pogovor o rešitvah učencev in o tem, kako so prišli do teh rešitev.

Priročnik za učitelje Zgodovina nas uči

Učitelj naj spodbuja učence k primerjavi slovarskega sestavka barbar v tej in v prejšnji nalogi – učenci naj povedo, v čem se loči slovarski sestavek iz SSKJ od tistega v SES. Učitelj naj pokaže učencem Slovenski etimološki slovar in jim pove, v katerih primerih ga uporabljamo. Spretnejšim učencem naj naroči, naj v njem poiščejo podatek o nastanku besed potica, miza, hiša, tabla ipd. Nasvet za obravnavo 31. naloge v SDZ (str. 95) ali 18. naloge v U (str. 42): Učenci naj pred reševanjem te naloge preberejo "stripa" v tej nalogi (lahko kot igro vlog); učitelj naj jih nato vpraša, – ali je v odgovorih izražen vzrok ali namen, – s katero besedo vprašujemo po vzroku in s katero po namenu ter – s katero besedo izrazimo vzrok in s katerima namen. Nato naj učenci sami rešujejo nalogo. Ko reši nalogo večina učencev, naj rešitve preverijo v dvojicah; nato naj dvojice javno poročajo o svojih ugotovitvah (npr. o nesporazumih, težavah ipd.). Samovrednotenje učenca/učenke – Kaj od tega, kar ste delali v tej učni enoti, boš lahko uporabil/-a pri drugih šolskih predmetih? Zakaj? – Ali si izvedel/-a kaj novega o učenju iz učbenikov? Če da, kaj? Če ne, zakaj ne? – Ali pri katerem drugem predmetu tvoriš miselne vzorce? Če da, čemu? Če ne, zakaj? – Ali si znal/-a rešiti nalogo z odlomkom iz Slovarja slovenskega knjižnega jezika? Če ne, zakaj? – Ali si znal/-a rešiti nalogo z odlomkom iz Slovenskega etimološkega slovarja? Če ne, zakaj? – Kdaj uporabljamo Slovar slovenskega knjižnega jezika, kdaj pa Slovenski etimološki slovar? – Kako si se počutil/-a pri pouku med obravnavo te učne enote? Zakaj? – Kaj ti je bilo najbolj všeč? Zakaj? – Kaj ti ni bilo všeč? Zakaj? – S čim si imel/-a težave? Zakaj? Kako bi jih odpravil/-a?

Priročnik za učitelje

Zgodovina nas uči

– Kako si sodeloval/-a s sošolci in sošolkami? Ali te je kaj motilo? Če da, kaj? – Kako si sodeloval/-a z učiteljem/učiteljico? Ali te je kaj motilo? Če da, kaj? – Kaj bi rad izboljšal/-a? Kako boš to storil/-a? – Ali si se v tej enoti naučil/-a tudi, kako se uči? Pojasni svoj odgovor. Samovrednotenje učitelja/učiteljice Poleg splošnih vprašanj (gl. Uvod) naj se upoštevajo tudi vprašanja, značilna za to učno enoto: – Ali mi je učence uspelo motivirati za poglobljeno razmišljanje o učenju iz pisnih virov? Če da, kako? Če ne, zakaj ne? − Ali so učenci ponotranjili, da si pri učenju iz pisnih virov lahko pomagajo s tvorjenjem miselnega vzorca/preglednice? Če ne, zakaj ne?

Priročnik za učitelje

7 Vas z Rimljani in kroﬁ SDZ (1. del): 98–117 ali U: 49–57, DZ: 45–53

Predvideno število ur: 7

Temeljni vprašanji enote – Ali sklanjamo vse samostalnike enako? – Kako sklanjamo samostalnike moškega spola? Cilji enote Učenci v izmenjujočih se aktivnih oblikah dela (npr. individualna, v manjših skupinah, frontalna, v dvojicah)* problemsko in procesno razvijajo – sporazumevalno zmožnost v slovenskem jeziku, in sicer: •

branje, razumevanje, vrednotenje in povzemanje neumetnostnih besedil,

•

razlaganje besed/besednih zvez,

•

uporabo Slovarja slovenskega knjižnega jezika,

•

razumevanje strokovnega izraza glagol in navajanje glagola iz povedi,

•

izražanje enakosti/podobnosti s sopomenkami,

•

razumevanje strokovnih izrazov nadpomenka, podpomenka, sopomenka, protipomenka, besedna družina,

•

pretvarjanje tvorjenk v približno skladenjsko podstavo,

•

tvorjenje vrstnih pridevnikov iz samostalnikov,

•

razumevanje strokovnega izraza zaimek, navajanje zaimkov iz besedila ter določanje njihove vrste in vloge,

•

spraševanje po danih podatkih iz povedi,

•

razumevanje strokovnih izrazov samostalnik, imenovalnik, ednina, moški spol, ženski spol, srednji spol, navajanje samostalnikov iz besedila in določanje njihovega spola,

•

sklanjanje samostalnikov,

•

razumevanje strokovnih izrazov osnova, končnica in predstavljanje vloge končnice pri sklanjanju,

•

navajanje samostalnikov moškega spola iz skupine samostalnikov,

•

sklanjanje t. i. kritičnih samostalnikov moškega spola, ki se v imenovalniku ednine končajo na soglasnik,

•

sklanjanje samostalnikov moškega spola, ki se v imenovalniku ednine končajo na -o,

•

sklanjanje samostalnikov moškega spola, ki se v imenovalniku ednine končajo na -e,

•

sklanjanje samostalnikov moškega spola, ki se v imenovalniku ednine končajo na -i,

•

sklanjanje samostalnikov moškega spola, ki se v imenovalniku ednine končajo na -a,

•

sklanjanje kratic moškega spola,

•

dopolnjevanje povedi s samostalniki moškega spola v pravilni obliki;

* Učitelj naj za aktivno delo v razredu upošteva Splošne didaktične nasvete iz Uvoda.

Priročnik za učitelje

Vas z Rimljani in kroﬁ

– druge vrste ključnih zmožnosti, npr.: •

nebesedno sporazumevanje,

•

ustvarjalnost,

•

kritičnost do svojega sporazumevanja in do sporazumevanja drugih ljudi,

•

utemeljevanje svojega mnenja,

•

logično mišljenje,

•

uporabo znanja v vsakdanjem življenju.

Tema enote: Sklanjanje samostalnikov Samostalniki so besede, s katerimi neposredno poimenujemo bitja, stvari ali pojme. Samostalnik v sodobnem slovenskem jezikoslovju (po J. Toporišiču, 1976) ni besedna vrsta, temveč je podvrsta besedne vrste, ki jo imenujemo samostalniška beseda. Samostalniška beseda je torej besedna vrsta, ki združuje tri podvrste besed z enakimi pomenskimi in skladenjskimi lastnostmi (vse te besede namreč poimenujejo bitja, stvari in pojme, v stavku pa nastopajo predvsem v vlogi osebka ali predmeta). Podvrste samostalniške besede so: samostalnik (npr. deček, mesto), samostalniški zaimek (npr. on, kdo, kdor, nekdo, nihče) in posamostaljeni pridevnik (npr. Krško, Trebnje). Jezikoslovno razvrščanje besed v besedne vrste je zelo abstraktno; zanj sta potrebni precej bolj razviti zmožnosti abstraktnega mišljenja in opazovanja pojavov v jeziku, kot ju lahko pričakujemo od vseh učencev v osnovni šoli, zato učenci na tej stopnji šolanja spoznavajo le temeljne oz. lažje predstavljive skupine besed. To pomeni, da ne spoznavajo samostalniške besede, samostalniških zaimkov, posamostaljenih pridevnikov ipd., temveč spoznavajo le temeljno skupino besed, tj. samostalnik. Učenci so v 5. razredu spoznali, da so samostalniki besede, s katerimi poimenujemo bitja, stvari in pojme, ter da imajo določene oblikovne značilnosti, tj. spol in število. V 6. razredu pa so spoznali, da se jim v povedi (zaradi različne skladenjske vloge) spreminja oblika, in sicer v tistem njihovem delu, ki ga imenujemo končnica; spreminjanju oblike samostalnika pravimo sklanjanje. V 7. razredu pa učenci spoznavajo, da vseh samostalnikov ne sklanjamo enako – torej da samostalnike moškega spola sklanjamo drugače kot samostalnike ženskega ali srednjega spola; predvsem pa razvijajo svojo skladenjsko/upovedovalno zmožnost. Opozorilo: Učitelj naj upošteva, da cilj 7. in 8. učne enote ni razvijanje učenčeve metajezikovne zmožnosti (tj. predstavljanje sklanjatev in razvrščanje samostalnikov po sklanjatvah), temveč je razvijanje učenčeve skladenjske/upovedovalne zmožnosti, torej zmožnosti sklanjanja oz. rabe samostalnikov v povedi v pravilni obliki. Učenci zato vadijo, opazujejo in si uzaveščajo sklanjanje t. i. kritičnih samostalnikov, tj. samostalnikov s posebnimi končnicami (npr. s konjem, ne s konjom) in s posebnostmi v osnovi (npr. zidovi, ne zidi) – pri sklanjanju teh samostalnikov namreč delajo precej napak ravno zaradi teh posebnosti. Vse to delajo, ne da bi spoznavali sklanjatvene vzorce in vanje razvrščali samostalnike (to bodo delali v 2. letniku srednje šole). 59

Priročnik za učitelje Vas z Rimljani in kroﬁ

Podtema enote: Sklanjanje samostalnikov moškega spola Vseh samostalnikov moškega spola ne sklanjamo na enak način (tj. z enakimi končnicami); to, kako jih sklanjamo, je precej odvisno od tega, na kateri glas se končujejo v imenovalniku ednine. Večina samostalnikov moškega spola se v imenovalniku ednine končuje na soglasnik (npr. poveljnik, NUK), nekaj pa se jih končuje na samoglasnik -a (npr. Žiga, abonma), -o (npr. Janko, biro), -e (npr. Cene, atelje), -i (npr. Sandi) ali -u (npr. Nehru, kenguru). Samostalnike moškega spola, ki se v imenovalniku ednine končujejo na soglasnik (npr. poveljnik, NUK), načeloma sklanjamo z istimi končnicami kot samostalnik korak (prim. -0 /, -a, -u, -0 /, -u, -om; -a, -ov, -oma, -a, -ih, -oma; -i, -ov, -om, -e, -ih, -i). Med njimi je nekaj izjem – to pomeni, da se sklanjajo malo drugače, tj. s katero drugo končnico (prim. Nisem si ogledal gradu – ne grada; Pogovarjal sem se z Jernejem – ne z Jernejom; Izpadli so mi lasje – ne lasi). Kratice (npr. NUK) pa imajo tudi to možnost, da se ne sklanjajo (prim. Bil je v NUK-u ali Bil je v NUK); oba načina sta pravilna. Samostalnike moškega spola, ki se v imenovalniku ednine končujejo na -a (npr. Žiga, abonma), lahko delimo v dve skupini, in sicer: – samostalniki na nenaglašeni -a (npr. Žiga) se sklanjajo na dva načina, in sicer kot korak ali kot lipa (prim. Ne poznam Žiga/Žige); oba načina sta pravilna; – samostalniki na naglašeni -a (npr. abonma) se sklanjajo z istimi končnicami kot korak, le da se pred končnico vrine -j- (npr. Nimam abonmaja). Samostalnike moškega spola, ki se v imenovalniku ednine končujejo na -o (npr. Janko, biro), lahko delimo v dve skupini, in sicer: – samostalniki na nenaglašeni -o (npr. Janko) se sklanjajo z istimi končnicami kot korak (prim. Ne poznam Janka); – samostalniki na naglašeni -o (npr. biro) se sklanjajo z istimi končnicami kot korak, le da se pred končnico vrine -j- (npr. Nimam biroja). Samostalnike moškega spola, ki se v imenovalniku ednine končujejo na -e (npr. Cene, atelje), lahko delimo v dve skupini, in sicer: – samostalniki na nenaglašeni -e (npr. Cene) se sklanjajo z istimi končnicami kot korak, le da se pred končnico vrine -t- (prim. Ne poznam Ceneta); – samostalniki na naglašeni -e (npr. atelje) se sklanjajo z istimi končnicami kot korak, le da se pred končnico vrine -j- (npr. Nimam ateljeja). Samostalnike moškega spola, ki se v imenovalniku ednine končujejo na -i (npr. Sandi), sklanjamo z istimi končnicami kot korak, le da se pred končnico vrine -j- (npr. Ne poznam Sandija). Priimki Koseski, Čajkovski, Briški ipd. so t. i. nepravi samostalniki oz. spreobrnjeni pridevniki, zato se sklanjajo kot pridevniki (npr. Kosesk-i, -ega,- emu …). 60

Priročnik za učitelje

Vas z Rimljani in kroﬁ

Samostalnike moškega spola, ki se v imenovalniku ednine končujejo na -u (npr. Nehru, kenguru), sklanjamo z istimi končnicami kot korak, le da se pred končnico vrine -j- (npr. Ne poznam Nehruja). Opozorilo: Učenci v 7. razredu sistematično sklanjajo samostalnike moškega spola, ki se končujejo na soglasnik (torej tudi kratice), samostalnike moškega spola, ki se končujejo na nenaglašeni -a, -o in -e, ter prave samostalnike, ki se končujejo na -i. Če jih zanima tudi kaj drugega, npr. kako se sklanja moško ime Rene ali priimek Čajkovski, naj jim učitelj to predstavi po lastni presoji. V SDZ oz. U so z rdečo barvo napisana tudi pravila oz. nasveti, vendar ne zato, da bi se jih učenci učili na pamet, temveč zato, da bi jih upoštevali pri sklanjanju. Cilj te učne enote je namreč razvijanje učenčeve skladenjske zmožnosti, ne pa metajezikovne. Samovrednotenje učenca/učenke – Kaj od tega, kar ste delali v tej učni enoti, boš lahko uporabil/-a v vsakdanjem življenju? – Ali se vsi samostalniki moškega spola sklanjajo enako? Svoj odgovor ponazori s primeri. – Ali je poved Z mosta sem opazil vašega Robita ter njegova prijatelja Zdenkota in Jakata pravilna? Zakaj? – Katera oblika imena Miha je nepravilna: pogovor z Miho, z Mihatom, z Mihom? Ali po navadi uporabljaš pravilni obliki? Če da, katero? Če ne, zakaj? – Katera oblika samostalnika otrok je pravilna: pogovor o otrokih ali o otrocih, pogovor z otroki ali z otroci? Ali po navadi uporabljaš pravilni obliki? – Kako si se počutil/-a pri pouku med obravnavo te učne enote? Zakaj? – Kaj ti je bilo najbolj všeč? Zakaj? – Kaj ti ni bilo všeč? Zakaj? – S čim si imel/-a težave? Zakaj? Kako bi jih odpravil/-a? – Kako si sodeloval/-a s sošolci in sošolkami? Ali te je kaj motilo? Če da, kaj? – Kako si sodeloval/-a z učiteljem/učiteljico? Ali te je kaj motilo? Če da, kaj? 61

Priročnik za učitelje Vas z Rimljani in kroﬁ

DOVOLJENO RAZMNOŽEVANJE

Samovrednotenje učitelja/učiteljice Poleg splošnih vprašanj (gl. Uvod) naj se upoštevajo tudi vprašanja, značilna za to učno enoto: – Ali pravilno sklanjam vse samostalnike moškega spola? Če ne, katerih ne? Ali bom skušal/-a odpraviti te pomanjkljivosti? Če da, kako? Če ne, zakaj? – Pri kateri nalogi je večina učencev potrebovala mojo pomoč? Kako sem jim pomagal/-a? Ali sem bil/-a pri tem uspešen/-a? – Ali so učenci izboljšali svoje obvladanje sklanjanja samostalnikov moškega spola? Če ne, kaj jim še vedno povzroča težave? Kako jim bom pomagal/-a opraviti te napake?

Vira Enciklopedija Slovenije, 10. zv., Založba Mladinska knjiga, Ljubljana 1996. Krajevni leksikon Slovenije, DZS, Ljubljana 1995.

Priročnik za učitelje

Vas z Rimljani in kroﬁ

Predlog nalog za preverjanje znanja

DOVOLJENO RAZMNOŽEVANJE

1. Preberi naslednje besedilo. Ptuj leži v severovzhodnem delu Slovenije, na gričevnatem svetu ob reki Dravi; tam se stikajo Dravsko in Ptujsko polje, Slovenske gorice in Haloze. Zaradi strateške lege je bilo to območje že zgodaj poseljeno. O tem pričajo številne izkopanine, npr. kamnite sekire, lončeno posodje in drugi predmeti za vsakdanjo rabo iz kamene, bakrene in železne dobe. Za Kelti so na ta območje prišli Rimljani in Ptuj je v rimskem času doživel največji razcvet. Poetovio, kot se je takrat imenoval, je bil sprva vojaški tabor za rimsko vojsko, l. 15 n. št. pa se je razvil v civilno naselbino in doživel razvoj predvsem v 2. in 3. stol. Rimljani so tu zgradili prvi kamniti most čez Dravo; izkopanine vodovoda, kanalizacije, ohranjeni spomeniki, denar in druge najdbe pa govorijo o bogatem in živahnem mestu, v katerem je živelo več tisoč prebivalcev – Poetovio je bil največje rimsko mesto na območju današnje Slovenije. Od konca 4. do srede 5. stol. je bilo mesto pod oblastjo Gotov, potem spet pod rimsko upravo in nato porušeno ok. l. 450. V 6. stol. so se na tem območju naselili Slovani. Ptuj je postal mesto z mestnimi pravicami ok. l. 1250. Med najpomembnejšimi zgradbami v starem delu mesta, ki je stisnjen med Dravo in Grajskim hribom ter med dominikanskim samostanom na zahodu in minoritskim samostanom na vzhodu, je mogočen grad iz l. 1120–47; danes je v njem muzej. Drugi pomembnejši spomeniki so še: proštijska cerkev sv. Jurija, sezidana ok. l. 1130 in prezidana v 15. stol., mestni stolp s konca 16. stol., ki stoji pred njo (in je sprva služil kot opazovalnica pred Turki ali ognjem, danes pa je zvonik z uro), nagrobnik poetovijskega meščana Marka Valerija Vera (zaradi kipa Orfeja na njem ga imenujejo tudi Orfejev spomenik), nekdanji dominikanski samostan (zgrajen 1230–55, v njem sta muzej in knjižnica) in minoritski samostan (zgrajen 1255–80). Zaradi teh in mnogih drugih znamenitosti ter pustnega karnevala (na tem območju so namreč doma kurenti) obišče to štajersko mesto veliko turistov. Zanje so privlačni tudi Terme Ptuj in zajezitveno Ptujsko jezero (to je rekreacijsko središče, pomembno pa je tudi kot vodni biotop, predvsem za ptiče). Najpomembnejšo vlogo v gospodarstvu ima kmetijstvo. V Ptuju je sedež Kmetijskega kombinata Ptuj, ki ima med drugim v mestu osrednjo vinsko klet za vinorodna okoliša Haloze in Srednje Slovenske gorice. Na Ptuju je poleg Mlekarne Ptuj ter veterinarsko-živinorejskega zavoda, ki redi bike lisaste pasme, največje perutninsko podjetje v Sloveniji – Perutnina Ptuj. Na Ptuju je zaposlenih okoli 2000 prebivalcev; veliko Ptujčanov dela v Kidričevem, nekaj pa tudi v Mariboru. Danes šteje Ptuj okoli 19 000 prebivalcev. Mesto ima dobre prometne zveze, saj leži ob pomembnem križišču cest Maribor–Zagreb in Ormož–Murska Sobota.

Priročnik za učitelje Vas z Rimljani in kroﬁ

DOVOLJENO RAZMNOŽEVANJE

2. Dopolni s ključnimi besedami. 1. odstavek govori o

, 2. odstavek o

, 4. in 5. odstavek o

3. odstavek o

in 7. odstavek o

, 6. odstavek o .

3. Na zemljevidu zaznamuj, kje leži Ptuj.

ORMOŽ

4. V kateri pokrajinski enoti je Ptuj? a) Na Gorenjskem. b) Na Dolenjskem. c) Na Štajerskem. č) Na Primorskem. 5. Kako se je Ptuj imenoval pod Rimljani? 6. Na časovnem traku zaznamuj, –

od kdaj do kdaj je bil Ptuj rimska naselbina,

–

kdaj je ta rimska naselbina doživela največji razcvet. 0

200 100

100 200 300 400 500 600 700 800 900 1000 1100 1200 1300 1400 1500 1600 1700 1800 1900 2000

Priročnik za učitelje

Vas z Rimljani in kroﬁ

7. Napiši, kdaj so nastali

DOVOLJENO RAZMNOŽEVANJE

–

grad:

–

nagrobnik rimskega meščana:

–

kamnita sekira:

, .

8. Obkroži črko pred trditvami, ki ustrezajo vsebini besedila. a) Na Ptuju živi okoli 2000 ljudi. b) Nekateri se vozijo na delo v Maribor ali Kidričevo. c) Skozi Ptuj potuješ, če se pelješ iz Maribora v Zagreb. č) Na Ptuju deluje dominikanski samostan. d) V minoritskem samostanu sta muzej in knjižnica. e) Turisti obiščejo Ptuj za pusta. 9. Tvori vprašalne povedi; vprašaj se po podčrtanih besedah. a) Za Kelti so na to območje prišli Rimljani. b) Za Kelti so na to območje prišli Rimljani. c) Za Kelti so na to območje prišli Rimljani. 10. Iz 4. odstavka prepiši osebni zaimek. Obkroži, namesto katere besede stoji. a) Kurenti. b) Znamenitosti. c) Turisti. č) Terme. 11. Prepiši osebne zaimke še iz naslednje povedi. Drugi pomembnejši spomeniki so še: proštijska cerkev sv. Jurija, mestni stolp, ki stoji pred njo (in je sprva služil kot opazovalnica pred Turki ali ognjem, danes pa je zvonik z uro), ter nagrobnik poetovijskega meščana Marka Valerija Vera (zaradi kipa Orfeja na njem ga imenujejo tudi Orfejev spomenik), nekdanji dominikanski samostan (v njem sta muzej in knjižnica) in minoritski samostan.

Obkroži, namesto katere besede stoji prvi zaimek. a) Opazovalnica. b) Cerkev. c) Stolp. č) Konec.

Priročnik za učitelje Vas z Rimljani in kroﬁ

DOVOLJENO RAZMNOŽEVANJE

Obkroži, namesto katere besede stoji drugi zaimek. a) Orfej. b) Kip. c) Meščan Mark Valerij Vero. č) Nagrobnik. Obkroži, namesto katere besede stoji tretji zaimek. a) Samostan. b) Spomenik. c) Muzej. č) Knjižnica. 12. Iz zemljepisnih lastnih imen tvori vrstne pridevnike in jih pripiši k samostalnikom. Piši s pisanimi črkami. grad (Ptuj)

gostilne (Ormož)

most (Maribor)

avtocesta (Zagreb)

13. Dopolni odgovore; pomagaj si z besedilom. Kako imenujemo cerkev.

–

cerkev v župniji, ki jo upravlja duhovnik, imenovan prošt?

–

menihe, ki pripadajo redu sv. Dominika?

–

menihe, ki pripadajo manj strogemu redu frančiškanov?

–

napravo z več med seboj povezanih kanalov za odvajanje odplak?

–

življenjski prostor živali in rastlin, ki živijo v enakih življenjskih razmerah?

–

jezero, ki je nastalo z zajezitvijo in pri katerem se njegova vodna gladina vzdržuje na določeni višini?

jezero.

14. Preberi slovarski sestavek iz SSKJ.

Iz slovarskega sestavka prepiši pomen besede izkopanina, ki je uporabljena v 2. odstavku besedila iz 1. naloge.

Priročnik za učitelje

Vas z Rimljani in kroﬁ

DOVOLJENO RAZMNOŽEVANJE

15. Preberi naslednja lastna imena. DRAVSKO POLJE, KMETIJSKI KOMBINAT PTUJ, PTUJSKO JEZERO, SLOVANI, PERUTNINA PTUJ, RIMLJANI, MURSKA SOBOTA, KELTI, GRAJSKI HRIB, TERME PTUJ, MLEKARNA PTUJ, GOTI Imena s pisanimi črkami prepiši v preglednico. LASTNA IMENA BITIJ

ZEMLJEPISNA LASTNA IMENA

STVARNA LASTNA IMENA

16. Iz besedila prepiši krajšave in jih napiši razvezano.

17. V preglednico prepiši samostalnike po spolu. napoved, srečanje, moč, zemljevid, Milena, avto, Janko, proso, Luka, SSKJ SAMOSTALNIKI MOŠKEGA SPOLA

ŽENSKEGA SPOLA

SREDNJEGA SPOLA

18. V naslednji povedi podčrtaj samostalnike moškega spola. Najpomembnejši spomeniki na Ptuju so: grad, proštijska cerkev sv. Jurija, mestni stolp, ki stoji pred njo (in je sprva služil kot opazovalnica pred Turki ali ognjem, danes pa je zvonik z uro), ter nagrobnik poetovijskega meščana (zaradi kipa Orfeja na njem ga imenujejo tudi Orfejev spomenik), nekdanji dominikanski samostan (v njem sta muzej in knjižnica) in minoritski samostan.

Priročnik za učitelje Vas z Rimljani in kroﬁ

DOVOLJENO RAZMNOŽEVANJE

19. Vstavi pravilno obliko samostalnikov v oklepaju. in našel podatke o Orfeju.

Bil sem v (NUK)

sem se navdušil ob branju knjige o grški mitologiji.

Nad grškim junakom (Orfej)

V rimskem času je v mestu živelo veliko (prebivalec)

redijo bike lisaste pasme.

V veterinarsko-živinorejskem (zavod) 20. Obkroži pravilne rešitve.

Otroci so bili brez denara/denarja, zato si niso mogli kupiti niti sladoled/sladoleda. Njeni lasi/lasje se hitro zmastijo, zato si je kupila nov šampon za lase/lasje. Kaj pa njeni zobi/zobje? Občudujem njene bele zobe/zobje. Moži/možje so s svojimi otroki/otroci stali ob cesti. Gospoda Marinšeka/Marinška že dolgo nisem srečal. Soseda Vilija/Vilita so odpeljali v bolnišnico. Pokličite, prosim, Rajka/Rajkota Stareja/Stareta. Cerkev so po požaru/požarju v 16. stol. temeljito prenovili. Kje pa so knjige gospoda Požara/Požarja? 21. Nepravilno/-i besedo/-i v vsaki povedi prečrtaj, nato pa na črto napiši pravilno/-i. Ostanki rimskega mosta so bili najdeni leta 1913. Z Blažom sva šla peš na Rožnik. Pred ravnateljnom je govoril resnico. Ne maram debat z bratrancom Srečkotom. Trener je z Janitom zelo zadovoljen. Brez Dragota smučarska ekipa ni bila popolna. H karateju hodim z Jakatom Koželjom. 22. Vstavi pravilno obliko samostalnika v oklepaju. je lep razgled na Ptujsko polje.

S Ptujskega (grad)

ni pleskal sam.

Tomaž (plot)

Še nikoli ni zamudil (vlak)

je opazoval novoletni ognjemet.

Z drugega (breg)

Ni še odkrila nobenega sivega (las) .

Splezala sta na vrh (zid) Brez (nož)

ni mogel odtrgati (cvet)

Blejsko jezero še ni imelo tako trdnega (led)

. , kakor ga ima letos.

Priročnik za učitelje

Vas z Rimljani in kroﬁ

23. Vstavi pravilno obliko samostalnika v oklepaju.

DOVOLJENO RAZMNOŽEVANJE

V pravljici Laži je imela mama tri (sin)

gora videti škrlatno rdeči.

V večerni zarji so bili (vrh)

sta se dobro videla.

Tudi okoliška (hrib) Ob praznikih zazvonijo (zvon)

V požaru so zgoreli tudi (tram)

. .

Ob močnem deževju je reka prestopila oba (breg) Vsi (grad)

na Slovenskem še niso obnovljeni. ?

Kdaj bo konec teh deževnih (dan) 24. Vstavi pravilno obliko samostalnika v oklepaju.

Mame rade govorijo o svojih (otrok)

Med počitnicami okoli šole ni bilo videti nobenih (otrok) O obeh (človek) Svojim (otrok)

niso vedeli povedati nič slabega. zaupam.

S tujimi (otrok)

se je pogovarjal o njihovih navadah.

Dvema (človek)

so podarili knjižno nagrado.

25. Vstavi pravilno obliko samostalnika v oklepaju. .

Všeč mi je delo (strojevodja) Povej (Grega) S (knjigovodja)

, naj pride takoj domov. sva ves dan pregledovala račune, da bi našla napako.

Moj stric dela na (RTV)

. ?

Ali boš dvignila denar na bankomatu ali boš poiskala poslovalnico (SKB) Ali poznate ime germanskega (vojskovodja)

, ki je leta 476 odstavil zadnjega

zahodnorimskega cesarja?

Priročnik za učitelje

8 Cankarjev rojstni kraj SDZ (1. del): 118–137 ali U: 58–65, DZ: 54–63

Predvideno število ur: 8

Temeljni vprašanji enote – Kako sklanjamo samostalnike ženskega spola? – Kako sklanjamo samostalnike srednjega spola? Cilji enote Učenci v izmenjujočih se aktivnih oblikah dela (npr. individualna, v manjših skupinah, frontalna, v dvojicah)* problemsko in procesno razvijajo – sporazumevalno zmožnost v slovenskem jeziku, in sicer: •

branje, razumevanje, vrednotenje in povzemanje neumetnostnega besedila,

•

pogovarjanje,

•

govorno nastopanje,

•

razlaganje besed,

•

uporabo Slovarja slovenskega knjižnega jezika,

•

pisanje lastnih imen,

•

razumevanje strokovnih izrazov sopomenka, nadpomenka, protipomenka, besedna družina in navajanje ustreznic iz besedila,

•

razumevanje strokovnih izrazov stopnjevani pridevnik, osnovnik, primernik, presežnik in navajanje stopnjevanega pridevnika iz besedila,

•

razumevanje strokovnega izraza pridevnik, navajanje pridevnikov iz besednih zvez in spraševanje po njih,

•

razumevanje strokovnega izraza glagol, navajanje glagolov iz besedila in predstavljanje njihove časovne oblike,

•

razumevanje strokovnih izrazov samostalnik, imenovalnik, ednina, ženski spol, srednji spol, navajanje samostalnikov ženskega oz. srednjega spola iz besedila,

•

sklanjanje t. i. kritičnih samostalnikov ženskega spola, ki se v imenovalniku ednine končujejo na samoglasnik -a,

•

sklanjanje samostalnikov ženskega spola, ki se v imenovalniku ednine končujejo na soglasnik,

•

sklanjanje samostalnikov ženskega spola, ki se v imenovalniku ednine končujejo na samoglasnik -i,

•

sklanjanje pravih samostalnikov srednjega spola,

•

sklanjanje nepravih samostalnikov srednjega spola,

•

dopolnjevanje povedi s samostalniki ženskega oz. srednjega spola v pravilni obliki,

* Učitelj naj za aktivno delo v razredu upošteva Splošne didaktične nasvete iz Uvoda.

Priročnik za učitelje

Cankarjev rojstni kraj

•

spraševanje po danih podatkih iz povedi,

•

odpravljanje napačnih sklonskih oblik;

– druge vrste ključnih zmožnosti, npr.: •

kritičnost do svojega sporazumevanja in do sporazumevanja drugih ljudi,

•

utemeljevanje svojega mnenja,

•

logično mišljenje,

•

uporabo znanja v vsakdanjem življenju,

•

ustvarjalnost,

•

digitalno pismenost,

•

informacijsko pismenost.

Temi enote: 1. Sklanjanje samostalnikov ženskega spola, 2. Sklanjanje samostalnikov srednjega spola 1. Sklanjanje samostalnikov ženskega spola Vseh samostalnikov ženskega spola ne sklanjamo na enak način (tj. z enakimi končnicami); to, kako jih sklanjamo, je precej odvisno od tega, na kateri glas se končujejo v imenovalniku ednine. Večina samostalnikov ženskega spola se v imenovalniku ednine končuje na samoglasnik -a (npr. Ana, miza), precej se jih končuje na soglasnik (npr. Karmen, bukev, miš), nekaj pa na samoglasnik -i (npr. Lili, mami, mati). Samostalnike ženskega spola, ki se v imenovalniku ednine končujejo na samoglasnik -a (npr. Ana, miza), načeloma sklanjamo z istimi končnicami kot samostalnik lipa (npr. -a, -e, -i, -o, -i, -o; -i, -0 /, -ama, -i, -ah, -ama; -e, -0 /, -am, -e, -ah, -ami). Med njimi je nekaj izjem – to pomeni, da jih sklanjamo malo drugače, tj. s katero drugo končnico (prim. Pomagaj gospe – ne gospi). Samostalnike ženskega spola, ki se v imenovalniku ednine končujejo na soglasnik (npr. Karmen, bukev, miš), lahko delimo v tri skupine, in sicer: – prevzeta lastna imena (npr. Karmen, Nives, Mirjam) – ta se ne sklanjajo, – samostalniki, ki se končujejo na -ev (npr. bukev, cerkev, žetev) – ti se načeloma sklanjajo kot lipa (z nekaj posebnimi končnicami), – vsi drugi samostalniki (npr. miš, noč, stvar) – ti se sklanjajo z istimi končnicami kot samostalnik perut. Samostalnike ženskega spola, ki se v imenovalniku ednine končujejo na samoglasnik -i (npr. Lili, mami, mati) lahko delimo v dve skupini, in sicer: – samostalnika mati in hči – ta se sklanjata kot lipa, toda z nekaj posebnimi končnicami, – vsi drugi samostalniki (npr. Lili, Anči, mami) – ti se ne sklanjajo.

Priročnik za učitelje Cankarjev rojstni kraj

Opozorilo: V SDZ oz. U so z rdečo barvo napisana tudi pravila oz. nasveti, vendar ne zato, da bi se jih učenci učili na pamet, temveč zato, da bi jih upoštevali pri sklanjanju. Cilj te učne enote je namreč razvijanje učenčeve skladenjske zmožnosti, ne pa metajezikovne. Učenci delajo precej napak pri sklanjanju t. i. kritičnih oz. "posebnih" samostalnikov ženskega spola; tako npr. – napačno sklanjajo samostalnik gospa (prim. dajalnik gospej in mestnik o gospej nam. gospe oz. o gospe); – dodajo samostalnikom na -ev v imenovalniku ednine končnico -a (prim. breskva nam. breskev), v tožilniku ednine pa -o (npr. breskvo) in to končnico uporabljajo tudi v orodniku ednine (npr. pred breskvo); – samostalnikoma mati in hči podaljšajo osnovo v imenovalniku ednine (narobe: To je naša hčer/ mater – prav: To je naša hči/mati) in ponekod tej celo dodajo končnico -a (narobe: To je naša hčera); v tožilniku ednine dodajo končnico -o (narobe: matero, hčero – prav: mater, hčer) in to končnico uporabljajo tudi v orodniku ednine (narobe: z matero, s hčero – prav: z materjo, s hčerjo) – ali pa namesto samostalnikov mati in hči raje uporabijo "nekritična" samostalnika mama in hčerka; – pri pisanju rodilnika množine pogosto ne zapišejo črke e pred zadnjo črko osnove (za zaznamovanje vrinjenega neobstojnega polglasnika, npr. metl nam. metel) ali napačno zaznamujejo vrivanje glasu i pred končnim -j (prim. ladji, ladi ali ladjij – vse nam. ladij); – ponekod (pod vplivom neknjižnega jezika) izpuščajo končni glas v končnici za orodnik množine (npr. z lipam nam. z lipami) ali namesto polglasnika v osnovi izgovarjajo široki e (npr. megla, tema, steza). 2. Sklanjanje samostalnikov srednjega spola Samostalniki srednjega spola se v imenovalniku končujejo na samoglasnik -o (npr. okno, kolo, Krško) ali -e (npr. jajce, ime, Trebnje). Sklanjamo jih na dva načina – odvisno od tega, ali so pravi (npr. okno, kolo, jajce, ime) ali nepravi (npr. Krško, Trebnje). Pravi samostalniki srednjega spola (npr. okno, kolo, jajce, ime) se načeloma sklanjajo z istimi končnicami kot samostalnik mesto (prim. -o, -a, -u, -o, -u, -om; -i, -0 /, -oma, -i, -ih, -oma; -a, -0 /, -om, -a, -ih, -i). Med temi samostalniki je tudi nekaj izjem – to pomeni, da se sklanjajo malo drugače, tj. s katero drugo končnico (prim. Ne igraj se z njenim srcem – ne srcom). V nekaterih samostalnikih pa se pred končnico vrine -s- (npr. Nimam kolesa), -t- (npr. Nimamo teleta) ali -n- (npr. Ta otrok še nima imena). Nepravi samostalniki srednjega spola (tj. "spreobrnjeni" pridevniki), npr. Krško, Trebnje, Visoko, Trnovo, pa se sklanjajo kot pridevniki (prim. Kršk-o, ega, -emu …). Tu jih navajamo/obravnavamo zato, ker je takih zelo veliko zemljepisnih lastnih imen srednjega spola. Opozorilo: V SDZ oz. U so z rdečo barvo napisana tudi pravila oz. nasveti, vendar ne zato, da bi se jih učenci učili na pamet, temveč zato, da bi jih upoštevali pri sklanjanju. Cilj te učne enote je namreč razvijanje učenčeve skladenjske zmožnosti, ne pa metajezikovne. 72

Priročnik za učitelje

Cankarjev rojstni kraj

Učenci delajo precej napak pri sklanjanju t. i. kritičnih oz. "posebnih" samostalnikov navadne srednje sklanjatve – tako npr. – v orodniku ednine, dajalniku in orodniku dvojine ter dajalniku množine ne upoštevajo preglasa, tj. glasovne premene -o- p -e- v končnici (zaradi končnega glasu -c, -č- ali -j v osnovi), prim. s srcom nam. s srcem, za igriščom nam. za igriščem, pred obzidjom nam. pred obzidjem; – otroci, katerih prvi/materni jezik ni slovenščina, pogosto ne podaljšajo osnove, prim. s perom (nam. s peresom), pod drevom (nam. pod drevesom); – pri pisanju rodilnika dvojine in množine pogosto ne zapišejo črke e pred zadnjo črko osnove (za zaznamovanje vrinjenega neobstojnega polglasnika, npr. pism nam. pisem); – napačno zaznamujejo vrivanje glasu i pred končnim -j (prim. naselji, naseli, nasljij – vse nam. naselij). Samovrednotenje učenca/učenke – Kaj od tega, kar ste delali v tej učni enoti, boš lahko uporabil/-a v vsakdanjem življenju? – Ali se vsi samostalniki ženskega spola sklanjajo enako? Svoj odgovor ponazori s primeri. – Ali je poved Pred cerkvo sem zagledala Inesko in njeno mati pravilna? Zakaj? – Katera oblika besede gospa je pravilna: pogovor o gospi, o gospej, o gospe? Ali po navadi uporabljaš pravilno obliko? Če ne, zakaj? – Ali se vsi samostalniki srednjega spola sklanjajo enako? Svoj odgovor ponazori s primeri. – Ali je poved Posedeli smo pod drevom za obzidjom pravilna? Zakaj? – Kako si se počutil/-a pri pouku med obravnavo te učne enote? Zakaj? – Kaj ti je bilo najbolj všeč? Zakaj? – Kaj ti ni bilo všeč? Zakaj? – S čim si imel/-a težave? Zakaj? Kako bi jih odpravil/-a? – Kako si sodeloval/-a s sošolci in sošolkami? Ali ti kaj ni bilo všeč? Če da, kaj? – Kako si sodeloval/-a z učiteljem/učiteljico? Ali te je kaj motilo? Če da, kaj? 73

Priročnik za učitelje Cankarjev rojstni kraj

Samovrednotenje učitelja Poleg splošnih vprašanj (gl. Uvod) naj se upoštevajo tudi vprašanja, značilna za to učno enoto: – Pri kateri nalogi je večina učencev potrebovala mojo pomoč? Kako sem jim pomagal/-a? Ali sem bil/-a pri tem uspešen/-a? – Ali so učenci izboljšali svoje obvladanje sklanjanja samostalnikov ženskega spola? Če ne, kaj jim še vedno povzroča težave? Kako jim bom pomagal/-a opraviti te napake? – Ali so učenci izboljšali svoje obvladanje sklanjanja samostalnikov srednjega spola? Če ne, kaj jim še vedno povzroča težave? Kako jim bom pomagal/-a opraviti te napake?

Vira Krajevni leksikon Slovenije, DZS, Ljubljana 1995. Enciklopedija Slovenije, 5. zv., Založba Mladinska knjiga, Ljubljana 1987.

Priročnik za učitelje

Cankarjev rojstni kraj

Predlog nalog za preverjanje

DOVOLJENO RAZMNOŽEVANJE

1. Preberi besedilo. ___ V Kobaridu je gotska župnijska cerkev Marijinega vnebovzetja iz l. 1297. Na osrednjem trgu sta spomenika pesniku Simonu Gregorčiču (1844–1906) in skladatelju Hrabroslavu Volariču (1863–95). V baročni Mašerovi hiši je muzej 1. svetovne vojne; ta je bil l. 1993 izbran za evropski muzej leta. ___ Znan je iz 1. svetovne vojne; tu so avstrijsko-nemške čete 24. oktobra 1917 izpeljale nagel prodor z bovške in tolminske strani ter potisnile italijansko vojsko globoko v Furlanijo (t. i. čudež pri Kobaridu). To je bila največja bitka v gorskem svetu v zgodovini človeštva (v njej je bila prvič uporabljena tehnika bliskovite vojne), hkrati pa je bila to tudi največja bitka na slovenskih tleh, saj se je je na obeh straneh udeležilo 615.000 vojakov. ___ Od l. 1940 je v kraju ribogojnica; imajo tudi mlekarno in kovinskopredelovalno tovarno. V kraju je tudi več trgovin in gostiln ter hotel; razvit je turizem. Kobarid ima tudi osnovno šolo in banko. ___ Kobarid ima ok. 1300 prebivalcev. ___ Kobarid je naselje na dnu Srednje Soške doline; leži na desnem bregu Soče, ob vznožju vzpetine Gradič (320 m). Naselje se je razvilo na križišču cest proti Bovcu in Tolminu.

2. O čem govori besedilo? 3. Verjetno si ugotovil, da so odstavki besedila pomešani. Uredi njihovo zaporedje tako, da na črtico pred vsakim odstavkom napišeš eno od številk od 1 do 5.

Priročnik za učitelje Cankarjev rojstni kraj

DOVOLJENO RAZMNOŽEVANJE

4. V naslednjih povedih podčrtaj samostalnike in podnje napiši, katerega spola so. Nad Sredozemljem bo območje visokega zračnega pritiska. V preglednico prepiši samostalnike srednjega spola. Politiki še niso dosegli soglasja o višini razvojne pomoči. Dražgoše ležijo na pobočju Jelovice. Po televiziji sem si ogledal ﬁnale evropskega nogometnega prvenstva. Joži je danes poslala v NLB svojo hčer. Na osrednjem kobariškem trgu stoji spomenik pesniku Simonu Gregorčiču.

5. V besedilu podčrtaj samostalnike ženskega spola. V Kobaridu je gotska župnijska cerkev iz l. 1297. Kraj pa je znan tudi po največji bitki v gorskem svetu v zgodovini človeštva; v njej je bila prvič uporabljena tehnika bliskovite vojne, hkrati pa je bila to tudi največja bitka na slovenskih tleh, saj se je je na obeh straneh udeležilo 615.000 vojakov. 6. Vstavi pravilno obliko samostalnika v oklepaju. , ki rada potuje, so poslali veliko prospektov.

(Gospa)

Poznaš njeno (mati)

Jakoba Malovašiča je bila slikarka.

(Hči) Manjšo (lestev)

lahko uporabimo tudi v kuhinjah. bogatega ljubljanskega trgovca.

Prešeren je v svoji pesmi opeval (hči)

Mestni stolp v Ptuju stoji pred proštijsko (cerkev) .

Ob sedmih se bom srečala z njeno (mati) Ponudil mi je sočno (breskev) Koliko lepih (ladja)

. je bilo v pristanišču!

Priročnik za učitelje

Cankarjev rojstni kraj

7. Vstavi pravilno obliko samostalnika v oklepaju.

DOVOLJENO RAZMNOŽEVANJE

, prosim.

Pet velikih (žemlja)

Težko bom nesla vseh deset (škatla) Koliko (igra)

ste se igrali na pikniku?

Obeh (tabla)

ne bom mogel pobrisati v tako kratkem času. .

V trgovini so imeli več vrst (metla) 8. Vstavi pravilno obliko samostalnikov v oklepaju. zelen.

List je na obeh (stran)

Izognil se je strmim gorskim (pot)

je bilo treba zamenjati gorišče.

Samo dvema (peč)

Ne verjemi njihovim (laž)

obišče Ptuj veliko turistov.

Zaradi številnih (zanimivost)

Do kdaj je bil Ptuj pod gotsko (oblast)

Ali nam boste pripovedovali tudi o poti po koroških (vas) Hodil sem tudi po nevarnih (pot)

Pevec je s slovenskimi (pesem)

navdušil občinstvo. .

Dolg vam povrnem z visokimi (obresti) Vsem (stvar)

smo hoteli priti do dna, vendar nam ni uspelo.

Z (ljubezen)

ti podarjam tale šopek! z vodo se pogosto ne zavedamo, s katerimi

Ob današnji (preskrbljenost) težavami so se v vročih dneh ubadali naši predniki.

(npr. toči), ki so lahko tudi naravne

Danes se proti naravnim (posebnost) nesreče, borimo na razne načine.

9. V povedih prečrtaj nepravilno besedo. Besede nato v pravilni obliki napiši na črte. O vinskih kletih nismo govorili. Ne loputaj z vratmi! Nad tvojimi zamislim nisem ravno navdušen! Na televiziji so povedali, da v bolnišnicah ni dovolj kri. Ne skrbi, sem še pri močih. 10. Vstavi pravilno obliko samostalnika v oklepaju. (Julči)

ni doma. ?

Kdaj pa pride (babi)

za rojstni dan?

Kaj boš kupila (Inge) S (Karin)

in Markom bom šla v živalski vrt.

Kaj se je zgodilo z (Mirjam) Že od daleč sem videl prihajati (mami)

? . 77

Priročnik za učitelje Cankarjev rojstni kraj

DOVOLJENO RAZMNOŽEVANJE

11. V naslednjih povedi podčrtaj samostalnike srednjega spola. Kobarid je naselje na dnu Srednje Soške doline; leži na desnem bregu Soče, ob vznožju vzpetine Gradič (320 m) in na križišču cest proti Bovcu in Tolminu. Na vrhu Gradiča je v starejši železni dobi stalo prazgodovinsko naselje. Ptuj se je pod Rimljani leta 15 n. š. iz vojaške postojanke razvil v civilno naselbino. Največja bitka v gorskem svetu v zgodovini človeštva je bila med prvo svetovno vojno prav pri Kobaridu. 12. V naslednjih povedih podčrtaj samostalnike srednjega spola. Praznovanje godu sv. Martina, ki ga imenujemo martinovanje, se je ohranilo do danes. Odvetnik ni prišel pravočasno na sodišče. Moj konjiček je ribarjenje. Povejte svoje mnenje o tem dogodku. Potovanje v Afriko je bilo zame nepozabna dogodivščina. Podčrtane samostalnike srednjega spola postavi v rodilnik in orodnik ednine in jih vpiši na ustrezno mesto v preglednici. RODILNIK

ORODNIK

13. Vstavi pravilno obliko samostalnikov v oklepaju. .

Zaradi pomanjkanja denarja niso obnovili vseh (pročelje) Tujih (pismo)

ne smemo odpirati. .

Ne bom pozabil lepih poletnih (jutro) Roman ima enajst (poglavje)

. .

Med nama ni nobenih (nasprotje)

Težko se rešiš iz globokih (brezno) Zaradi prepiha ni imela odprtih (okno)

Včasih niso poznali plastičnih (vedro)

Spominjal se je lepih (doživetje)

Priročnik za učitelje

Cankarjev rojstni kraj

DOVOLJENO RAZMNOŽEVANJE

14. Med naslednjimi besedami jih izberi pet, postavi jih v rodilnik, ali dajalnik, ali mestnik, ali orodnik ednine, dvojine ali množine ter tvori povedi. Povedi napiši. telo, dekle, breme, slovo, ime, drevo, kolo, vreme, uho

15. Prečrtaj napačno/-i besedo/-i in napiši pravilno/-i. Kupila sem samo dva jabolka. Prebral mu je oba pisma. Na dva vprašanja ni znal odgovoriti. Pred dvemi leti se je vpisal v košarkarski klub. Potolkel si je oba kolena. Poslušal je z obemi ušesi. 16. Samostalnik v oklepaju postavi v pravilno obliko. Po (tla)

je bilo polno papirčkov. .

Poberi papirček s (tla)

Ne govori s polnimi (usta) O (drva)

se ne mislim pogajati – vzemi jih zastonj!

Na sončnih (očala)

sem opazila raze.

17. Povedi dopolni s podčrtanimi samostalniki. .

Grem v Trebnje. Prihajam iz

se je vrnil šele zvečer.

Zjutraj se je odpravil na Polževo. S

Najboljšega prijatelja ima v Laškem. Zato se večkrat pelje v

. .

Odselil se je v Grosuplje. Na delo se vozi iz

smo zgradili novo hišo.

Prihajam iz Grahovega. V

18. Če je trditev pravilna, obkroži DA. Če ni pravilna, obkroži NE. Samostalnik vrata je ženskega spola.

Samostalnik Posočje ima v rodilniku ednine končnico -ega.

Orodnik ednine samostalnika sonce je pred soncom.

Samostalnik nadstropje ima v rodilniku množine obliko nadstropji.

Samostalnik pljuča ima v dajalniku obliko pljučam.

Priročnik za učitelje

9 Od zore do mraka SDZ (2. del): 6–17 ali U: 66–71, DZ: 64–69

Predvideno število ur: 4

Temeljna vprašanja enote – Kako opisujemo življenje osebe in na kaj moramo pri tem paziti? – Kaj delamo s kazalnimi zaimki? Cilji enote Učenci v izmenjujočih se aktivnih oblikah dela (npr. individualna, v manjših skupinah, frontalna, v dvojicah)* problemsko in procesno razvijajo – osebno identiteto; – sporazumevalno zmožnost v slovenskem jeziku, in sicer: •

pogovarjanje,

•

branje, razumevanje, vrednotenje in povzemanje opisov življenja osebe,

•

pisanje opisa življenja poljubno izbrane osebe,

•

predstavljanje zgradbenih značilnosti opisa življenja osebe,

•

razlaganje pomena danih besed/besednih zvez,

•

razumevanje strokovnega izraza sopomenka in poimenovanje istega s sopomenko,

•

razumevanje strokovnega izraza nadpomenka in poimenovanje skupine z nadpomenko,

•

razumevanje strokovnega izraza protipomenka in poimenovanje nasprotja s protipomenko,

•

razumevanje strokovnega izraza besedna družina in navajanje besed iz iste besedne družine,

•

razumevanje strokovnih izrazov pridevnik, osnovnik, primernik, presežnik ter navajanje pridevnikov iz povedi in njihovo stopnjevanje,

•

dopolnjevanje povedi z besedami/besednimi zvezami v pravilni obliki,

•

spraševanje po delih povedi,

•

izražanje vzročno-posledičnega razmerja z veznikom zato in s predlogom zaradi,

•

razumevanje strokovnega izraza zaimek ter navajanje zaimkov iz besedila, predstavljanje njihove vrste in vloge osebnih zaimkov,

•

predstavljanje vloge kazalnih zaimkov,

•

razumevanje in rabo strokovnega izraza kazalni zaimek,

•

navajanje kazalnih zaimkov iz povedi;

– druge vrste ključnih zmožnosti, npr.: •

vživljanje v nove sporazumevalne okoliščine,

•

samoiniciativnost,

•

ustvarjalnost,

•

sodelovanje in podjetnost,

Učitelj naj za aktivno delo v razredu upošteva Splošne didaktične nasvete iz Uvoda.

Priročnik za učitelje

Od zore do mraka

•

kritičnost do svojega ravnanja in sporazumevanja ter do ravnanja in sporazumevanja drugih ljudi,

•

utemeljevanje svojega mnenja,

•

logično mišljenje,

•

digitalno pismenost,

•

informacijsko pismenost,

•

uporabo znanja v vsakdanjem življenju.

Tema enote: Opis življenja osebe Opis življenja osebe je besedilo, v katerem v pravilnem zapovrstju naštevamo, kaj vse dela oseba po navadi ob delovnikih, ob koncu tedna, med prazniki, med počitnicami … Ker se dogodki ponavljajo, so glagoli načeloma v t. i. splošnem sedanjiku, in sicer v obliki za 3. osebo ednine. Zapovrstje dejanj oz. dogodkov pogosto izražamo s časovnimi izrazi, npr. pred tekmo, med tekmo, po tekmi, v prostem času. Opozorilo: Učence med opisovanjem življenja osebe pogosto "odnese" v pripovedovanje o enkratnem dogodku, npr. o tem, kaj je oseba delala prejšnji dan/med koncem tedna/med prazniki/na dopustu. Učitelj mora obvladati značilnosti opisovanja življenja osebe; le tako bo prepoznal učenčeve "odmike" od opisovanja in ga skrbno vodil pri opisovanju. Poleg tega naj ve še to, da imajo učenci pri opisovanju življenja osebe pogosto težave, in sicer zato, – ker ne znajo natančno opazovati življenja osebe ali si ga ne znajo predstavljati, – ker ne znajo poimenovati dejanj, orodja, prostora oz. jih poimenujejo s splošnimi ali napačnimi glagoli/samostalniki ali se izražajo opisno ali – ker ne znajo razvrstiti dejanj v ustrezno zapovrstje (dejanja so namreč večinoma časovno povezana). Zato mora učitelj učence spodbujati k natančnemu opazovanju življenja raznih oseb oz. k natančnim predstavam o tem. Učence naj vodi pri sistematičnem razvijanju njihove poimenovalne zmožnosti, npr. s poimenovanjem naslikanih ali umišljenih dejanj, pripomočkov in prostorov, s povezovanjem imen dejanj z imeni pripomočkov/prostorov ipd. Zmožnost kronološkega razvrščanja dejanj pa naj razvija tako, da učenci najprej naštejejo vsa dnevna ali tedenska opravila izbrane osebe in jih nato razvrščajo v ustrezno zapovrstje ali da prepoznajo neustrezno razvrščena dejanja. Učenci imajo o tej besedilni vrsti določeno predznanje – z opisom delovnega dne so se seznanili v 4. razredu, in sicer v učni enoti Dan za dnem, od jutra do večera. To predznanje pa v 7. razredu nadgrajujejo z dodajanjem podatka o poteku raznih dni – tako tvorijo opis življenja osebe. Nasvet za obravnavo 11. naloge v SDZ (str. 9–10) ali 1. naloge v DZ (str. 64): Učenci naj si ogledajo fotograﬁji ob obeh besedilih in preberejo prvi povedi, nato naj si izberejo eno od besedil in ga dvakrat tiho preberejo. Po drugem branju naj javno povedo, na podlagi česa so izbrali to besedilo in ali so izbrali zanimivo besedilo oz. ali mislijo, da so izbrali prav. 81

Priročnik za učitelje Od zore do mraka

Nasvet za obravnavo 12.,13. in 14. naloge v SDZ (str. 10) ali 2., 3. in 4. naloge v DZ (str. 65): Učenci naj sodelujejo le v tistem delu pogovora, ki se navezuje na besedilo, ki so ga prebrali. Učitelj naj po pogovoru ob vprašanjih iz 14. oz. 4. naloge naroči učencem, da naj podčrtajo tista vprašanja, ki so spraševala po namenu/cilju dejanj obeh športnikov. Učenci naj javno preberejo podčrtane povedi. Nato naj povedo, po čem so spraševale povedi z vprašalnim zaimkom zakaj (tj. po vzroku). Nasvet za obravnavo 22. naloge v SDZ (str. 13) ali 11. naloge v U (str. 69): To nalogo naj učenci naredijo doma – po revijah, časopisih in medmrežju naj iščejo podatke o življenju znanih oseb; nato naj si izberejo eno osebo in napišejo opis njenega življenja. Kdor doma nima računalnika, naj napiše besedilo z roko in ga nato v šolski knjižnici ali računalniški učilnici prepiše z računalnikom. V šoli naj nato javno berejo svoje opise – toda tako, da izpustijo ime in priimek izbrane osebe. Po vsakem prebranem opisu naj sošolci ugibajo, o kateri osebi je govorilo besedilo. Nekaj učencev (npr. učenec z odličnim/pomanjkljivim/zanimivim opisom) naj poroča o tem, kako je potekalo njihovo delo. Tema podpoglavja enote: Kazalni zaimki Kazalni zaimki so besede, s katerimi kažemo – na že omenjene prvine/besede v besedilu (npr. V soboto smo bili na Bledu. Tja se je prišlo hladit veliko ljudi; Iz mesta sem se vračal okrog pol petih. Tedaj so ceste polne nestrpnih voznikov; Z izleta se je vrnil umazan in zaspan. Kar tak je legel v posteljo; Za pot smo z avtobusom porabili 3 ure. Toliko časa bi trajala tudi vožnja z vlakom; Iz galerije je izginila znana Jakopičeva slika in to so čez nekaj dni odkrili na bolšjem trgu), – na kraj ali čas sporočanja (npr. Tukaj mi je lepo, Zdaj nimam časa), – na pričo sporočanja oz. na predmet, ki je prisoten na kraju sporočanja (npr. Kaj pa dela ta/to tukaj?). Kazalni zaimki so torej t. i. kazalne besede (oz. deiksi), tj. besede, s katerimi ne poimenujemo prvin predmetnosti, njihovih lastnosti, vrste, pripadnosti, količine, umeščenosti v čas in prostor ipd., temveč nanje le kažemo. Kazalni zaimki spadajo v veliko skupino besed, ki jim pravimo zaimki. K zaimkom prištevamo vse tiste besede, s katerimi posredno poimenujemo bitja, stvari, njihove lastnosti ipd. Kazalni zaimki so torej tiste besede, ki jih uporabljamo namesto pridevnikov (npr. tak nam. umazan, ta nam. slovenski) ali prislovov (npr. tukaj/tam nam. doma, sem/tja nam. domov, zdaj/takrat nam. zvečer, tako nam. zanimivo). Med kazalnimi zaimki so najbolj znani kazalni pridevniški zaimki; ti kažejo – na lastnost prvine predmetnosti (prim. tak(šen)/tolik(šen) las), – na vrsto oz. oddaljenost prvine predmetnosti (prim. ta/tisti/óni las – ta kaže na bližnjo, tisti na oddaljeno, óni pa na zelo oddaljeno prvino predmetnosti), – na svojino/pripadnost prvine predmetnosti (prim. (/od/ tega/tistega/onega las) ali – na količino prvin predmetnosti (prim. toliko las). 82

Priročnik za učitelje

Od zore do mraka

Vrstni kazalni pridevniški zaimki (tj. ta/tisti/oni) so lahko tudi posamostaljeni – to pomeni, da z njimi nadomeščamo samostalnike oz. da z njimi kažemo tudi na bitja, stvari in pojme (npr. Mojca p ta; knjiga/bolezen p to); na človeka kažemo s kazalnimi zaimki za moški oz. ženski spol (ta/tisti/oni oz. ta/tista/ona), na vse drugo pa kažemo s kazalnimi zaimki za srednji spol (to/tisto/ono). Kazalnih je tudi nekaj prislovnih zaimkov, npr. tukaj, tja, zdaj, tako; z njimi kažemo na okoliščine sporočanja (npr. Tukaj imamo lepo sončno vreme) oz. na že poimenovane okoliščine dejanja, o katerem sporočamo (npr. Takrat se je tam tako obnašalo veliko ljudi). Opozorilo: Učenci zelo pogosto uporabljajo kazalne zaimke, ne da bi pri tem razmišljali, ali jih njihov naslovnik razume ali ne – torej ne razmišljajo o tem, ali si njihov naslovnik sploh lahko predstavlja, na koga/kaj kažejo zaimki (npr. Tam je bilo veliko ljudi, Tisto sem dal temu, vzel to in šel tja). Zdi se, da mnogi učenci ne vedo, da se raba kazalnih zaimkov zelo navezuje na konkretne okoliščine sporočanja oz. na sobesedilo in da jih zato naslovnik razume le tedaj, če sta s sporočevalcem v istih okoliščinah sporočanja oz. če je seznanjen z okoliščinami sporočanja/s sobesedilom. To, da se učenci ne zavedajo navezovanja kazalnih zaimkov na okoliščine sporočanja ali na sobesedilo, se najbolje vidi pri poročanju z odvisnim govorom – učenci so v novih okoliščinah, vendar poročajo o prvotnem besedilu tako, da ohranjajo prvotne kazalne zaimke (prim. "Daj to sem." /tj. prvotni govor/ p Tone je rekel Roku, naj da to sem. /odvisni govor/), čeprav bi jih morali zaradi novih okoliščin zamenjati s polnopomenskimi besedami, npr. Tone je rekel Roku, naj da grablje v kozolec. Naloge v podpoglavju Kazalni zaimki (SDZ, 14–17, U, 70–71, DZ, 68–69) so sestavljene tako, da naj bi učenci prepoznali vlogo in rabo kazalnih zaimkov ter jih pravilno uporabljali (tudi kazalne zaimke ta, tisti, óni). Nasvet za obravnavo 1. naloge v SDZ (str. 14) ali 1. naloge v U (str. 70): Učenci naj preberejo odlomek najprej tiho, nato pa kot igro vlog. Nasvet za obravnavo 2. naloge v SDZ (str. 14) ali 2. naloge v U (str. 70): Učitelj naj po reševanju naloge in po preverjanju rešitev pokaže učencem (navadno ali elektronsko) prosojnico s povedmi s kazalnimi zaimki in vodi pogovor o njihovi razumljivosti (npr. Draga babica, sem smo se pripeljali v soboto zvečer. – Toliko smo plačali za plavalni tečaj. – Takrat bomo na koncertu. – Zakaj si me tako pogledala? – Tak pa ne moreš na pogreb! – Odnesi to tja.). Nasvet za obravnavo 4. naloge v SDZ (str. 15) ali 4. naloge v U (str. 70): Učenci naj si najprej ogledajo ilustracijo in preberejo besedila v oblačkih – lahko tudi kot igro vlog. Učitelj naj jih med preverjanjem rešitev spodbuja k navajanju prvin predmetnosti, na katere kažejo kazalni zaimki (npr. tega /opazovanja/ = opazovanja na Golovcu). 83

Priročnik za učitelje Od zore do mraka

Samovrednotenje učenca/učenke – Kaj od tega, kar ste delali v tej učni enoti, boš lahko uporabil/-a v vsakdanjem življenju? – Ali rad/-a bereš/poslušaš/gledaš opise življenja znanih oseb? Zakaj? – Na kaj moramo biti pozorni, ko tvorimo opis življenja osebe? Čemu? – Življenje katere osebe si opisal/-a? Ali je bil tvoj opis za sošolce/sošolke zanimiv? Kaj misliš, zakaj jim je oz. ni bil zanimiv? – Kaj delamo s kazalnimi zaimki? – Kdaj uporabljamo kazalne zaimke ta, tisti, óni? Te zaimke uporabi v povedih. – Kako si se počutil/-a pri pouku med obravnavo te učne enote? Zakaj? – Kaj ti je bilo najbolj všeč? Zakaj? – Kaj ti ni bilo všeč? Zakaj? – S čim si imel/-a težave? Zakaj? Kako bi jih odpravil/-a? – Kako si sodeloval/-a s sošolci in sošolkami? Ali te je kaj motilo? Če da, kaj? – Kako si sodeloval/-a z učiteljem/učiteljico? Ali te je kaj motilo? Če da, kaj? – Kaj bi rad izboljšal/-a? Kako boš to storil/-a? Samovrednotenje učitelja/učiteljice Poleg splošnih vprašanj (gl. Uvod) naj se upoštevajo tudi vprašanja, značilna za to enoto: – Ali sem pri učencih dosegel/-a, da so pri opisovanju življenja osebe navajali podatke urejeno in natančno? Če ne, zakaj ne? – Ali sem pri učencih dosegel/-a, da so razmišljali o tem, kdo je lahko njihov vzornik in zakaj? – Na kaj bom moral/-a prihodnjič paziti pri obravnavi kazalnih zaimkov? Zakaj?

Priročnik za učitelje

Od zore do mraka

– Ali sam/-a pravilno uporabljam kazalne zaimke? Če ne, katerega ne? – Ali učence opozarjam na njihovo nepravilno rabo kazalnih zaimkov? Če ne, zakaj?

Vir Najbolj zanimivi za gledalce so skoki na cilj (prirejeno), intervju z Majo Sajovic, Gea, april 2005.

Priročnik za učitelje Od zore do mraka

DOVOLJENO RAZMNOŽEVANJE

Predlog nalog za preverjanje 1. Preberi naslednje besedilo. Maja Sajovic je zaposlena je v športni enoti Slovenske vojske. Že dobrih deset let se aktivno ukvarja s padalstvom. V svoji tekmovalni karieri je dosegla več vrhunskih rezultatov. Tekmuje na vojaških in civilnih padalskih tekmovanjih, in sicer poleti v klasičnih padalskih disciplinah, tj. v skokih na cilj in figurativnih skokih, pozimi pa v paraskiju, tj. kombinaciji veleslaloma in skokov na cilj (vendar tu cilj ni postavljen na ravnem kot pri klasičnih skokih na cilj, temveč na manjši klančini). Poleti je več tekmovanj v skokih na cilj, ker so ti zanimivejši za gledalce kot figurativni skoki. Pri skokih na cilj skače z višine tisoč metrov, in sicer iz letala naenkrat skoči po pet tekmovalcev; pri figurativnih skokih pa skače z višine 2200 metrov, njen skok snemajo s tal s posebno kamero in ga nato ocenijo. Tekmuje na šestih tekmah za Evropski pokal v skokih na cilj, in sicer na raznih evropskih tekmovališčih. Tekme potekajo od petka do nedelje. Poleti trenira vsak delovni dan (od ponedeljka do petka), in sicer od jutra do popoldneva. Pred večjimi tekmovanji so treningi daljši in pogostejši. Največkrat trenira v Lescah, ker so tam razmere za trening odlične, včasih pa tudi v tujini, npr. v Avstriji in Belgiji. Zaradi vetra in vremena so treningi včasih zelo zahtevni. Zimski trening za paraski je navadno v Sloveniji, včasih pa tudi v Avstriji. Dopoldne najprej opravi trening smučanja, npr. na Kobli, potem pa v Lescah trenira skoke na cilj, včasih tudi v popoldanskih urah. Na tekmah v paraskiju športnica najprej tekmuje v veleslalomu na smučišču, nato pa v skokih na cilj. Vsak tekmovalec opravi po šest skokov, najboljši pa na koncu še sedmi, finalni skok. Za uvrstitev na visoko mesto na tekmovanju je pomembno, da se tekmovalka uvrsti med najboljše tako v veleslalomu kot v skokih. Maja ima prosti čas le po koncu tekmovalne sezone, tj. oktobra in novembra. Takrat rada potuje, največkrat v tople kraje. 2. Odgovori. O kom govori besedilo? S katerim športom se ukvarja? 3. Pri vsakem delu obkroži črki pred pravilnima trditvama. V besedilu so predstavljeni/predstavljene a) celoletni treningi športnice. b) zimski treningi športnice. c) poletni treningi športnice. č) zimski in poletni treningi športnice. d) poletne in zimske tekme športnice. e) vsakoletne tekme športnice.

Priročnik za učitelje

Od zore do mraka

Iz besedila sem izvedel, kaj dela športnica

DOVOLJENO RAZMNOŽEVANJE

a) pred treningi. b) med treningi. c) po treningih. č) pred tekmo. d) med tekmo. e) po tekmi. 4. Kaj, kdaj in kje skače Maja Sajovic poleti? Dopolni preglednico z naslednjimi podatki: Slovenija, Avstrija, Belgija, ﬁgurativni skoki, evropska tekmovališča, vsak delovnik od jutra do popoldneva, skoki na cilj, šestkrat od petka do nedelje. TRENING

TEKMA

KAJ? KJE? KDAJ?

5. Obkroži črko pred pravilno trditvijo. Tekme klasičnih padalskih disciplin so a) ves teden. b) vsak drugi dan. c) samo ob nedeljah. č) ob vikendih. Pozimi Maja trenira a) samo v Sloveniji. b) v Sloveniji in Avstriji. c) v vseh evropskih državah. č) v Sloveniji, Avstriji in Belgiji. Pozimi Maja trenira in tekmuje a) v skokih na cilj. b) v ﬁgurativnih skokih. c) v paraskiju. č) v slalomu.

Priročnik za učitelje Od zore do mraka

DOVOLJENO RAZMNOŽEVANJE

6. Obkroži DA, če trditev drži, oz. NE, če ne drži. Maja je zaposlena v Slovenski vojski, zato tekmuje samo na vojaških tekmovanjih.

Pri ﬁgurativnih skokih skače z višine 1000 m.

Trenira v vseh evropskih državah.

Med treningom in tekmo potuje v tropske kraje.

7. Poveži. Klasični padalski disciplini: __ in __.

1 skoki na cilj s ciljem v ravnini

Paraski: __ in __.

2 skoki na cilj s ciljem na vzpetini 3 veleslalom 4 ﬁgurativni skoki

8. V besedilu sta dve različni okrajšavi. Prepiši ju, nato pa napiši, kako ju preberemo. – – 9. V četrtem odstavku besedila iz 1. naloge je napisan pridevnik v presežniku. Prepiši ga in mu pripiši ostali obliki. Poimenuj tudi manjkajoči obliki. PRESEŽNIK

10. Na katero besedo kaže beseda ti v 1. povedi 2. odstavka? a) Na poletje. b) Na tekmovanja. c) Na skoke na cilj. č) Na gledalce. d) Na ﬁgurativne skoke. e) Na cilj.

Priročnik za učitelje

Od zore do mraka

DOVOLJENO RAZMNOŽEVANJE

11. Iz povedi izpiši samostalnike in jim določi spol, število in sklon. Maja tekmuje na šestih tekmah za Evropski pokal v skokih na cilj, in sicer na raznih evropskih tekmovališčih. SAMOSTALNIK

SPOL

ŠTEVILO

SKLON

12. V spodnji povedi obkroži samostalnike, jih prepiši v preglednico in določi sklon, nato jih postavi v imenovalnik ednine. Pri skokih na cilj skače z višine tisoč metrov, in sicer iz letala naenkrat skoči po pet tekmovalcev. SAMOSTALNIK

SKLON

SAMOSTALNIK V IMENOVALNIKU

13. V povedih podčrtaj kazalne zaimke. Take nevihte še nisem doživel. To poročilo o neurju je že zastarelo. Na óni strani Alp je divjalo hudo neurje. Tolikšnega razdejanja po ciklonu ni pričakoval nihče. Vremenoslovci se ukvarjajo tudi s takšnimi pojavi. V Ameriki so divjali tornadi. Še sreča, da so ti v Evropi redki. Cikloni se razdivjajo nad obalami oceanov. Tam povzročajo veliko škode.

Priročnik za učitelje Od zore do mraka

DOVOLJENO RAZMNOŽEVANJE

14. Vstavi ustrezni kazalni zaimek. naravni pojavi se večkrat ponavljajo. pojavu sem prebral v časopisu.

naravnimi pojavi se je treba zavarovati.

Pred

Včeraj je okoli Kamnika divjalo hudo neurje.

je uničilo ves pridelek.

neurja pri nas še ni bilo. Ali mogoče veste, čigav je

fant?

15. Iz naslednjih povedi prepiši kazalne zaimke in besedo/besedno zvezo, na katero kažejo. a) Do nevihte pride, ko se vlažen in pregret zrak dviga in ohlaja, zato se vodna para spreminja v kapljice vode in oblikuje kopasti oblak (kumulus); ta zelo hitro raste in iz njega nastane velik nevihtni oblak (kumulonimbus). b) Vsako minuto nastane na Zemlji 6000 bliskov oz. 1800 neviht; te povzročajo veliko škodo (podrta drevesa, poškodovane strehe hiš …), včasih zahtevajo celo človeške žrtve. c) Za orkan je značilen ogromen oblak (s premerom od 300 do 800 km). Ta ima v sredini oko, tj. mirno območje, v katero prihaja suh in mrzel zrak; okrog očesa pa se dviguje topel in vlažen zrak ter se vrtinči v obliki široke spirale. PRIMER a) b) c)

KAZALNI ZAIMEK

BESEDA/BESEDNA ZVEZA, NA KATERO KAŽE

Priročnik za učitelje

10 V deželi vzhajajočega sonca SDZ (2. del):18–31 ali U: 72–77, DZ: 70–76

Predvideno število ur: 5

Temeljna vprašanja enote – Kako opisujemo življenje skupine ljudi (npr. naroda, ljudstva) in na kaj moramo pri tem paziti? – Kako povzamemo vsebino opisa življenja skupine ljudi z miselnim vzorcem? – S čim si pomagamo pri pisanju opisa življenja skupine ljudi? – Kaj delamo z oziralnimi zaimki? – Kdaj rabimo oziralni zaimek ki in kateri ter kdaj čigar? Cilji enote Učenci v izmenjujočih se aktivnih oblikah dela (npr. individualna, frontalna, projektno delo)* problemsko in procesno razvijajo – osebno in narodno identiteto; – sporazumevalno zmožnost v slovenskem jeziku, in sicer: •

pogovarjanje,

•

branje, razumevanje, vrednotenje in povzemanje vsebine opisa življenja Japoncev z miselnim vzorcem (tj. dopolnjevanje podtem/ključnih besed in bistvenih podatkov),

•

predstavljanje zgradbenih značilnosti opisa življenja skupine ljudi,

•

pisanje opisa življenja skupine ljudi,

•

govorno nastopanje,

•

dopolnjevanje povedi z besedami/besednimi zvezami v pravilni obliki,

•

razumevanje strokovnih izrazov zaimek, vprašalni zaimek in dopolnjevanje povedi z ustreznimi zaimki oz. vprašalnimi zaimki,

•

razumevanje strokovnih izrazov svojilni zaimek, kazalni zaimek, navajanje svojilnih oz. kazalnih zaimkov v povedih in predstavljanje njihove vloge,

•

pisanje števnikov obeh vrst s številkami in besedami,

•

pisanje zemljepisnih lastnih imen, imen narodov, jezikov in praznikov ter vrstnih imen, izpeljanih iz zemljepisnih lastnih imen,

•

pisanje t. i. pravopisno kritičnih besed,

•

dopolnjevanje povedi s predlogi,

•

predstavljanje oblike in vloge oziralnih zaimkov,

•

razumevanje in rabo strokovnega izraza oziralni zaimek,

•

odpravljanje napak v rabi oziralnih zaimkov,

•

dopolnjevanje povedi z vprašalnimi in oziralnimi zaimki,

•

predstavljanje pomena pregovorov in okoliščin za njihovo rabo,

* Učitelj naj za aktivno delo v razredu upošteva Splošne didaktične nasvete iz Uvoda.

Priročnik za učitelje V deželi vzhajajočega sonca

•

sklanjanje oziralnih zaimkov kdor in kar,

•

odpravljanje napak v rabi oziralnih zaimkov ki in kateri,

•

strnjevanje povedi – pretvarjanje prilastkovega odvisnika v desni prilastek,

•

rabo oziralnih zaimkov ki in kateri,

•

rabo oziralnih zaimkov za izražanje svojine/pripadnosti;

– druge vrste ključnih zmožnosti, npr.: •

medkulturnost,

•

vživljanje v nove sporazumevalne okoliščine,

•

samoiniciativnost,

•

ustvarjalnost,

•

sodelovanje in podjetnost,

•

kritičnost do svojega ravnanja in sporazumevanja ter do ravnanja in sporazumevanja drugih ljudi,

•

utemeljevanje svojega mnenja,

•

logično mišljenje,

•

digitalno pismenost,

•

uporabo znanja v vsakdanjem življenju,

•

učenje učenja.

Tema enote: Opis življenja skupine ljudi (npr. naroda, ljudstva) Opis življenja skupine ljudi je besedilo, v katerem prikazujemo, kako živijo/so živeli ljudje v danem okolju, npr. kje živijo/so živeli, kaj jedo/so jedli in pijejo/so pili, kako so oblečeni/so bili oblečeni, kaj delajo/so delali za svoje preživetje in za zabavo ipd. Zaporedje teh podatkov ni določeno, pomembno je le, da opisujemo urejeno, tj. da ne "skačemo" od ene ključne besede k drugi in nato spet nazaj k prvi. Opisujemo lahko življenje skupine ljudi v sedanjosti/sodobnosti ali v preteklosti. Če opisujemo življenje skupine ljudi v sodobnosti, uporabljamo glagole v sedanjiku, in to predvsem v obliki za 3. osebo množine; če pa opisujemo življenje skupine ljudi v preteklosti, so glagoli v pretekliku (in večinoma v nedovršniku). Opozorilo: Učitelji naj pazijo na to, da bodo pri obravnavi te ciljne teme uporabljali izraz opis/opisovanje (ne pa pripoved/pripovedovanje). Opažamo namreč, da učitelji pogosto napačno povezujejo opisovanje s pisnim/vidnim prenosnikom (verjetno zaradi korena -pis- v besedi opis), pripovedovanje pa z zvočnim/slušnim prenosnikom (verjetno zaradi pomenske bližine glagolov pripovedovati in povedati); zato pogosto uporabljajo izraz "opisovanje" za vsako pisno sporočanje, "pripovedovanje" pa za vsako ustno sporočanje – vendar to ni prav. Opisovanje in pripovedovanje namreč nista omejeni na prenosnik (tj. opisovanje samo na pisnega/vidnega ali pripovedovanje samo na zvočnega/ slušnega), temveč sta omejeni na vrsto podatkov, s katerimi razvijamo/predstavljamo temo besedila – če prikazujemo/naštevamo značilnosti teme, to opisujemo; če pa prikazujemo kronološki potek enkratnega dogodka oz. spreminjanja teme, o tem pripovedujemo. (To pomeni, da opisujemo pisno ali ustno; pa tudi pripovedujemo lahko ustno ali pisno /pisnim pripovedim v šoli pogosto pravimo "doživljajski spisi"/.) 92

Priročnik za učitelje

V deželi vzhajajočega sonca

Učenci med opisovanjem ali celo namesto opisovanja hitro zaidejo v pripovedovanje o svojih doživetjih ob stiku z ljudmi iz drugih okolij ali v vrednotenje njihovega življenja. Njihove "odmike" od opisovanja lahko prepozna le strokovno dobro podkovan učitelj (tj. učitelj, ki obvlada značilnosti opisa/opisovanja življenja skupine ljudi v sodobnosti) – ta bo tudi avtonomno spremljal učence pri tvorjenju ustrezne besedilne vrste. Učenci imajo pri sprejemanju in tvorjenju opisov življenja skupine ljudi v sodobnosti težave tudi zato, ker ne vedo, kako živijo ljudje v drugih okoljih in ker ne poznajo besed za predmete, naprave, zgradbe, navade, praznike … Zato naj jih učitelj spodbuja k obiskovanju predavanj svetovnih popotnikov, k branju ustreznih člankov/knjig ter k poslušanju/h gledanju takih oddaj. Učenci naj se zavedajo, da si s spoznavanjem življenja skupine ljudi v sodobnosti dopolnjujejo svoje poznavanje geograﬁje in kulture danega naroda ter razvijajo pozitivni odnos do raznih kultur; ko primerjajo svoje življenje z življenjem ljudi v drugih okoljih, pa prepoznavajo njune razlike in podobnosti ter prednosti in slabosti življenja v svojem okolju ipd. Nasvet za obravnavo 8. naloge v SDZ (str. 22) ali v U (str. 75): Učenci lahko tudi doma poiščejo podatke o življenju izbranega naroda – po poprejšnjem dogovoru s sošolci o tem, kateri del življenja bo kdo predstavil. Pri pouku nato iz prispevkov posameznikov npr. dva prostovoljca v vsaki skupini sestavita besedilo, eden pa ga potem ustno predstavi pred razredom. Učitelj naj pregleda zapisani opis in zaznamuje napake, učenci iz iste skupine naj skupaj odpravijo svoje napake, eden od njih naj doma prepiše popravljeni opis, ga razmnoži in izroči članom svoje skupine. Vsak učenec naj si opis svoje skupine nalepi v zvezek ali vloži v mapo izdelkov. Tema podpoglavja: Oziralni zaimki Oziralni zaimki so besede, s katerimi opisno predstavimo človeka, žival, stvar, okoliščine, lastnost ipd. (npr. kdor bere /nam. bralec/, kar se plazi /nam. plazilec/, s čimer pišemo /nam. pisalo/, kjer je dom /nam. doma/) oz. s katerimi opisno odgovarjamo na vprašanja po človeku, živali ipd. (prim. Kdo? – Kdor …, Kaj? – Kar …, Kje? – Kjer …). To so torej besede, s katerimi tvorimo odvisne stavke oz. odvisnike, in sicer: – večino prilastkovih (npr. Kitara je glasbilo, ki ima šest strun; Kupil sem knjigo, o kateri si mi pripovedoval; To je učenec, čigar spis je bil objavljen v šolskem glasilu) pa tudi – nekatere osebkove (npr. Kdor prej pride, prej melje; Ni vse zlato, kar se sveti), predmetne (npr. Kar lahko danes storiš, ne odlašaj na jutri) in prislovnodoločilne (npr. Kjer se prepirata dva, tretji dobiček ima; Kadar mačke ni doma, miši plešejo; Kakor si bosta postlala, tako bosta ležala). Tvorjeni so iz vprašalnih zaimkov, in sicer tako, da je tem dodan (končni) -r (prim. kdo p kdor, kaj p kar, kje p kjer, kam p kamor, kako p kakor, kakšen p kakršen, čigav p čigar, koliko p kolikor). 93

Priročnik za učitelje V deželi vzhajajočega sonca

Samostalniška sta dva oziralna zaimka, in sicer kdor in kar. Z zaimkom kdor opisno predstavimo človeka, s kar pa druge prvine predmetnosti. Pridevniški so oziralni zaimki kakršen, ki/kateri, čigar/katerega/katere/katerih in kolikor – z njimi opisno predstavimo – lastnost v glavnem stavku omenjene prvine predmetnosti (prim. To je bil dopust, kakršnega sem si želela vse življenje); – vrsto v glavnem stavku omenjene prvine predmetnosti (prim. Zgorela je hiša, ki so jo lani postavili ob robu gozda; Kupil sem knjigo, o kateri si mi pripovedoval); – svojino/lastnino v glavnem stavku omenjene prvine predmetnosti (prim. Umrl je pesnik, čigar pesmi opevajo Kras in morje; Na koncertu bo nastopila pevka, katere glas poznajo Slovenci doma in v tujini; Gostje, katerih avto je odpeljal pajek, so nesrečni obstali pred hotelom); – količino v glavnem stavku omenjene prvine predmetnosti (prim. Darujte denarja, oblačil in hrane, kolikor le morete). Prislovni so oziralni zaimki kjer, kamor, od koder, koder (z njimi opisno predstavimo kraj/cilj/izvor/razmeščenost dejanja), kadar (z njim opisno predstavimo večkratnost oz. običajnost dejanja, ne pa njegove enkratnosti oz. časovne določenosti /to poimenujemo z veznikom ko/), kakor (z njim opisno predstavimo način dejanja) ipd. Opozorilo: Učenci s skromnejšim besednim zakladom se pogosto izražajo opisno – to pomeni, da prvin predmetnosti, njihovih lastnosti ipd. ne poimenujejo s tvorjenkami, temveč z odvisniki (npr. kdor pleše / tudi: tisti, ki pleše/; kdor je star /tudi: tisti, ki je star/; kjer jemo; ki je od sošolke; ki ga lahko gnetemo). Zato naj jih učitelj ob takem opisnem poimenovanju spodbuja k razmišljanju o možnostih enobesednega poimenovanja in k rabi tvorjenk. Oglejmo si še nekaj primerov napačne rabe oziralnih zaimkov pri učencih (in Slovencih nasploh): 1. Zaimka kdor ne uporabljajo le za opisovanje človeka, temveč tudi za opisovanje živali (v pogovornem jeziku namreč za živali uporabljamo oziralni zaimek kdor in vprašalni zaimek kdo /namesto kaj/). 2. Zaimka kdor in kar napačno sklanjajo v mestniku in orodniku (prim. narobe: o komur/s komur – prav: o komer/s komer; narobe: o čemur – prav: o čemer; narobe: s čemer – prav. s čimer). 3. Zaimek ki pogosto napačno rabijo namesto veznika in ali kazalnega zaimka ta (prim. narobe: Skuhala je kavo, ki jo je postregla gostom – prav: Skuhala je kavo in jo postregla gostom/Skuhala je kavo; to je postregla gostom); tako tvorijo nepravilne prilastkove odvisnike (namesto neodvisnih stavkov). Zaimek ki smemo uporabiti le, če lahko stavek s ki pretvorimo v polstavek ali v desni oz. levi prilastek (prim. Skuhala je kavo, ki jo je kupila v Braziliji p Skuhala je kavo, kupljeno v Braziliji; Skuhala je kavo iz Brazilije; Skuhala je brazilsko kavo); v vseh drugih primerih je raba zaimka ki napačna, in sicer zato, ker ki v njih ne uvaja stavka z dodano lastnostjo/vrsto prvine predmetnosti iz predhodnega stavka, temveč uvaja stavek s sledečim/zadobnim dejanjem/stanjem (prim. Skuhala je kavo, ki jo je postregla 94

Priročnik za učitelje

V deželi vzhajajočega sonca

gostom – zato se po stavku ki jo je postregla gostom ne moremo vprašati Katero kavo?, temveč In kaj je nato naredila z njo?). 4. Namesto zaimka ki pogosto napačno uporabljajo kateri (prim. narobe: Ogledali smo si grad, kateri je bil zgrajen v 13. stoletju – prav: Ogledali smo si grad, ki je bil zgrajen v 13. stoletju); raba zaimka kateri je v slovenščini načeloma omejena le na zveze s predlogi, npr. Našli smo nalivno pero, s katerim je bilo napisano to pismo (v takih primerih ni dovoljeno uporabljati zaimek ki, prim. Našli smo nalivno pero, ki je z njim bilo napisano to pismo). 5. Zaimek čigar napačno uporabljajo za izražanje pripadnosti človeku (prim. Učenec/učenka/učenca/ učenci, čigar spis je bil objavljen v šolskem glasilu …) – ta zaimek se namreč v slovenščini uporablja le za izražanje svojine edninske moške osebe (prim. Učenec, čigar spis je bil objavljen v šolskem glasilu, je bil nagrajen z izletom v Prekmurje), medtem ko se v vseh drugih primerih uporablja rodilnik zaimka kateri v ustreznem spolu in številu (prim. Učenka, katere spis …; Učenca/učenki, katerih spis …; Učenci/učenke, katerih spis …; Pes, katerega lastnik je bil poškodovan v prometni nesreči …). 6. Zaimek kjer napačno uporabljajo za samostalniškimi besedami (npr. Ustavili so se v zdravilišču, kjer so bili že pred tremi leti; Ustavili so se v zdravilišču, kjer so ostali deset dni); v takih primerih bi morali izbrati eno od naslednjih možnosti: –

Morali bi uporabiti zvezo predloga in zaimka kateri (prim. Ustavili so se v zdravilišču, kjer p v katerem so bili že pred tremi leti), saj odvisnik pomensko dopolnjuje samostalniško besedo v glavnem stavku, ne pa povedka glavnega stavka, zato se po njem vprašamo V katerem zdravilišču?, ne pa Kje so se ustavili? (in je torej prilastkov odvisnik, ne pa prislovnodoločilni oz. krajevni).

–

Morali bi uporabiti veznik in in kazalni zaimek tam (prim. Ustavili so se v zdravilišč, kjer p in tam so ostali deset dni), saj je v drugem stavku navedeno sledeče/zadobno dejanje, zato se po njem ne moremo vprašati Kje so se ustavili?, temveč In kaj so naredili potem?).

Raba zaimka kjer je pravilna le za prislovi – te pa lahko tudi izpustimo, npr. Ustavili so se povsod/tam, kjer so domačini ponujali jagode/Ustavili so se, kjer so domačini ponujali jagode. 7. Nekaj učencev opisuje čas dejanja vedno le z veznikom ko, nikoli pa z oziralnim zaimkom kadar (prim. narobe: Ko mačke ni doma, miši plešejo – prav: Kadar mačke ni doma, miši plešejo). Ti učenci ne ločijo večkratnosti/običajnosti dejanja (to izražamo s kadar = 'vedno, ko') od enkratnosti/časovne določenosti dejanja (to izražamo s ko). Samovrednotenje učenca/učenke – Kaj od tega, kar ste delali v tej učni enoti, boš lahko uporabil/-a v vsakdanjem življenju? – Na list papirja napiši ključne besede za opis življenja skupine ljudi. Svojo rešitev primerjaj z rešenim miselnim vzorcem v SDZ oz. U. Ali si napisal/-a vse ključne besede? Če nisi, katero/-e si pozabil/-a napisati? – Kaj poimenujemo z oziralnimi zaimki? – Kako je prav: Kimono, kateri je iz svile in je dražji od jukate, Japonci oblečejo le ob praznikih ali Kimono, ki je iz svile in je dražji od jukate, Japonci oblečejo le ob praznikih? 95

Priročnik za učitelje V deželi vzhajajočega sonca

– Kako je prav: Fant, čigar ime sem pozabil, je prišel ob dogovorjeni uri ali Fant, katerega ime sem pozabil, je prišel ob dogovorjeni uri? Zakaj? – Kako si se počutil/-a pri pouku med obravnavo te učne enote? Zakaj? – Kaj ti je bilo najbolj všeč? Zakaj? – Kaj ti ni bilo všeč? Zakaj? – Kako si sodeloval/-a s sošolci in sošolkami? Ali ti kaj ni bilo všeč? Če da, kaj? – Kako si sodeloval/-a z učiteljem/učiteljico? Ali ti kaj ni bilo všeč? Če da, kaj? – Kaj bi rad izboljšal/-a? Kako boš to storil/-a? Samovrednotenje učitelja/učiteljice Poleg splošnih vprašanj (gl. Uvod) naj se upoštevajo tudi vprašanja, značilna za to učno enoto: – Ali sem pri učencih želel/-a vzbuditi zanimanje za življenje drugih narodov/ljudstev? Če ne, zakaj? Če da, kako mi je to uspelo in zakaj? – Ali mi je v razredu uspelo ustvariti ugodno ozračje za sproščen pogovor ter za strpno in prijazno sprejemanje drugačnosti? – Ali mi je uspelo spodbujati učence v samokritičnosti in objektivni kritiki besedil sošolcev? Ali sem imel/-a pri tem težave? Če da, katere? – Ali sem sam/-a pravilno rešil/-a vse naloge o oziralnem zaimku? Če ne, katerih ne? – Ali sem razumel/-a pojasnilo o sedmih najpogostejših napakah v rabi oziralnih zaimkov? Ali prepoznam tovrstne napake pri sebi, svojih učencih in v drugih besedilih? Če ne, katerih ne? Če da, ali napake tudi odpravim? Zakaj?

Vir Besedilo je prirejeno po http://www.workersforjesus.com/esk.htm.

Priročnik za učitelje

V deželi vzhajajočega sonca

Predlog nalog za preverjanje

DOVOLJENO RAZMNOŽEVANJE

1. Preberi naslednje besedilo. Eskimi (beseda pomeni "jedci surovega mesa") so se zaradi lova in iskanja hrane večkrat selili – iz Azije so se preselili v Sibirijo, na Aljasko, v Kanado in na Grenlandijo. Poleti so živeli v hišah iz zemlje in kamnov, pozimi pa v iglujih, tj. hišah iz ledenih plošč. Večinoma so se prehranjevali z mesom tjulnjev in kitov ter s polenovkami. Pozimi so na kopnem lovili polarne medvede, lisice in zajce, poleti pa severne jelene in gosi. Oblačili so se v hlače in v podložene jopiče s kapuco, nosili so še rokavice in nogavice, obuti pa so bili v škornje. Oblačila so bila po navadi iz krzna mrožev, tjulnjev, severnih medvedov in severnih lisic. Pozimi so nosili dvojna oblačila. Oči so si zavarovali z zaščitnimi očali iz lesa in kosti. Živeli so v skupnostih iz več družin. Družino so sestavljali mož, žena in neporočeni otroci ter poročeni sinovi s svojimi ženami in otroki. Mož in žena sta si bila enakopravna. Mož je bil zaposlen z iskanjem hrane, z vožnjo s kajaki in sanmi s pasjo vprego ter z gradnjo bivališč. Žena pa je varovala otroke, kuhala za družino, izdelovala obleke in včasih pomagala možu pri njegovih opravilih. Člani družine in skupnosti so si pomagali v boju za preživetje; živeli so v miru in sožitju z drugimi. Otroke so zelo redko kaznovali; telesne kazni in oštevanja niso poznali. Danes živijo Eskimi v mestih in manjših krajih. Nosijo sodobne obleke, živijo v modernih hišah, hrano kupujejo v trgovinah, namesto s kajaki se vozijo z motornimi čolni, namesto s sanmi s pasjo vprego pa z avtomobili za vožnjo po snegu in ledu.

2. Obkroži. Besedilo je opis življenja Eskimov a) v sedanjosti. b) v preteklosti. c) predvsem v preteklosti in manj v sedanjosti. č) predvsem v sedanjosti in manj v preteklosti. Zgornji odgovor utemelji s podčrtavanjem glagolov v besedilu. Odgovori. V kateri časovni obliki je večina podčrtanih glagolov?

Priročnik za učitelje V deželi vzhajajočega sonca

DOVOLJENO RAZMNOŽEVANJE

3. Za vsak odstavek v besedilu napiši ključno besedo. ODSTAVEK

KLJUČNA BESEDA

1. 2. 3. 4. 5. 4. Obkroži črko pred nepravilnimi trditvami. a) Eskimi se niso nikoli selili. b) Značilno eskimsko oblačilo je bil podložen jopič s kapuco. c) Eskimi so živeli v skupnosti iz več družin. č) Večinoma so se prehranjevali s sadjem in zelenjavo. d) Možje so varovali otroke in izdelovali obleke, žene pa so hodile na lov. e) Telesnih kazni in oštevanja niso poznali. f)

Eskimi še danes živijo na enak način kot nekdaj.

5. Besede v oklepaju postavi v pravilno obliko. Eskimi so se prehranjevali s (tjulnjevo meso)

Obleke so imeli iz (tjulnjevo, mroževo, medvedje in lisičje krzno) . Oči so imeli zavarovane z (lesena zaščitna očala)

Prevažali so se s (kajak in sani)

Otrok niso kaznovali s (telesna kazen)

6. Vstavi ustrezni svojilni, kazalni in vprašalni zaimek. Na desno črto napiši ime vrste zaimka. lasje pa so črni.

Eskimi imajo rumenorjavo polt, so eskimske hiše? V

hišah jaz ne bi prebival.

Knjiga o Eskimih je Iz

najljubša knjiga. je bila eskimska obleka?

je Eskimom šival obleke? opravila so bila moška?

Priročnik za učitelje

V deželi vzhajajočega sonca

DOVOLJENO RAZMNOŽEVANJE

7. Iz zveze povedi prepiši svojilni zaimek, nato pa določi še besedo, na katero se nanaša. SVOJILNI ZAIMEK

BESEDA

Ženske so kuhale in skrbele za otroke. Njihovo opravilo je bilo tudi šivanje oblek. Mož je skrbel za hrano; včasih je pri njegovih opravilih sodelovala tudi žena. Večinoma so se prehranjevali s tjulnji, njihovo kožo pa so uporabljali za obleko. 8. Vstavi ustrezno besedo. Eskimi so nosili jopiče Prevažali so se

kapuco.

kajaki, danes pa se vozijo

Ukvarjali so se tudi

motornimi čolni.

ribištvom.

Znani so po lepem ravnanju

otroki.

9. Podčrtaj oziralne zaimke. Kakor jih starši uče, tako mladiči žvrgole. Kolikor znaš, toliko veljaš. Mladost je norost, čez potok skače, kjer je most. Dobro živi, komur je malo zadosti. Kar seješ, to žanješ. Česar ni v srcu, na jezik ne pride. Kadar mačke ni doma, miši plešejo. Kdor drugemu jamo koplje, sam vanjo pade. 10. Vstavi oziralne zaimke. Eskimi so zaničevali vse,

se niso ravnali po pravilih lepega obnašanja.

ne vem, ti pač ne morem povedati. S

razveseljuješ druge, lahko tudi mene.

Uspešen je v vsem, S

se loti.

sem govoril, vsak te je le hvalil. ti v glavi ostane, ti nihče ne vzame. zapravlja, sam sebi krade.

Ne smem vam razkriti vsega, o

bom pisal v svojem novem romanu. 99

Priročnik za učitelje V deželi vzhajajočega sonca

DOVOLJENO RAZMNOŽEVANJE

11. Vstavi ki ali kateri. je bil podoben Eskimu.

Srečal sem človeka,

so ga posneli na Grenlandiji.

To je ﬁlm,

so jih izdelali na Aljaski.

To pa so škornji,

se je priselilo iz Azije.

Eskimi so ljudstvo,

sem ji posodil denar, se me izogiba.

Znanka,

sem ti pripovedoval.

To je ﬁlm, o

mu lahko zaupaš, težko najdeš.

Človeka,

ne bi mogel živeti.

To je ženska, brez

je težko odgovoriti.

Postavil si mi vprašanje, na

se vozijo Eskimi, imajo pasjo vprego.

Sani, s

12. Vstavi kateri ali čigar. Ali poznate učitelja,

žena dela pri nas? oblačila so ostala na avtobusu.

Poiščite turiste, Srečala sem sosedo,

papagaj je včeraj odletel iz kletke. sestra je tvoja zobozdravnica?

Ali je to Janez,

starši so iz Maribora, naj dvignejo roko.

Učenci,

13. Prečrtaj napačno besedo in na črto napiši pravilno. Kar človek sam ne prisluži, ne zna ceniti. Kdo zgodaj vstaja, mu čas ostaja. Kar ne veš, ne boli. Sošolec, katerega sestra hodi h gimnastiki, me je spremil do doma. Ogledali si bomo grad Kostel, kateri je odigral pomembno vlogo v boju s Turki.

100

Priročnik za učitelje

11 Brez dela ni jela SDZ (2. del): 32–44 ali U: 78–83, DZ: 77–82

Predvideno število ur: 5

Temeljna vprašanja enote – Kaj poimenujejo glagoli? – Kaj izražajo glagoli v povednem naklonu, kaj v velelnem naklonu in kaj v pogojnem naklonu? Cilji enote Učenci v izmenjujočih se aktivnih oblikah dela (npr. individualna, v manjših skupinah, frontalna, v dvojicah)* problemsko in procesno razvijajo – sporazumevalno zmožnost v slovenskem jeziku, in sicer: •

pogovarjanje,

•

poimenovanje dejanj na fotograﬁjah,

•

razumevanje strokovnega izraza glagol in predstavljanje njegove poimenovalne vloge,

•

navajanje glagolov iz povedi, predstavljanje njihove vloge in oblikovnih značilnosti,

•

dopolnjevanje povedi z glagoli v pravilni obliki,

•

pisanje zanikanih glagolov,

•

branje in razumevanje pesmi, navajanje glagolov iz nje in predstavljanje njihovih oblikovnih značilnosti,

•

branje in razumevanje navodila za delo,

•

navajanje glagolov iz navodila in predstavljanje njihovih oblikovnih značilnosti,

•

tvorjenje navodila za delo z glagoli v velelniku,

•

tvorjenje besedila z glagoli v pogojniku,

•

predstavljanje vloge treh glagolskih naklonskih oblik,

•

razumevanje in rabo strokovnih izrazov povedni naklon, velelni naklon, pogojni naklon, povednik, velelnik, pogojnik,

•

pisanje navodila za pripravo jedi,

•

tvorjenje miselnega vzorca o pomenskih in oblikovnih značilnosti glagolov,

•

govorno nastopanje – pretvarjanje miselnega vzorca v besedilo;

– druge vrste ključnih zmožnosti, npr.: •

samoiniciativnost,

•

ustvarjalnost,

•

logično mišljenje,

•

uporabo znanja v vsakdanjem življenju,

•

vživljanje v nove sporazumevalne okoliščine.

Učitelj naj za aktivno delo v razredu upošteva Splošne didaktične nasvete iz Uvoda.

101

10 11

Priročnik za učitelje Brez V deželi delavzhajajočega ni jela sonca

Tema enote: Glagol Glagoli so besede, s katerimi poimenujemo dejanje (npr. pisati, pišem), stanje (npr. sedeti, sedim), dogajanje (npr. rasti, rastem), zaznavanje (npr. videti, vidim) ipd. Vsak glagol ima dve vrsti oblik: osebno (npr. pišem) in neosebno (npr. pisati). Osebne glagolske oblike izražajo vršilca dejanja/… oz. njegovo osebo in število (npr. pišem: 1. os. ed. p vršilec dejanja je sporočevalec; pišeš: 2. os. ed. p vršilec dejanja je naslovnik), neosebne glagolske oblike pa tega ne izražajo (prim. pisati). Najznačilnejši neosebni glagolski obliki sta nedoločnik (pisati) in namenilnik (pisat) – v besedilih ju uporabljamo redko, in sicer le v določenih položajih (tj. namenilnik za glagoli premikanja, npr. grem pisat; nedoločnik pa za naklonskimi ali faznimi glagoli, npr. moram/začnem pisati). V večini besedil so glagoli v osebni obliki – z njo sporočevalec izraža osebo in število vršilcev poimenovanega dejanja ..., poleg tega pa še prikazuje dejanje … (npr. pišem), ali poziva naslovnika k dejanju … (npr. piši), ali izraža umišljeno dejanje … (npr. bi pisal). Zato ločimo tri naklonske glagolske oblike: povednik (pišem), velelnik (piši) in pogojnik (bi pisal). Dejanje …, ki ga sporočevalec prikazuje naslovniku, se lahko godi v času sporočanja (npr. pišem), ali pa se je dogajalo pred njim (npr. sem pisal) oz. se bo po njem (npr. bom pisal) – zato povedne glagolske oblike izražajo tudi čas. Ločimo tri osnovne časovne glagolske oblike: sedanjik, preteklik in prihodnjik. Sedanjik je v slovenščini nezložena glagolska oblika (prim. pišem). Druge časovne oblike pa so zložene – in sicer iz opisnega deležnika na -l in iz sedanjika ali prihodnjika glagola biti (prim. pisal sem, pisal bom); opisni deležnik na -l (npr. pisal) poimenuje dejanje … ter izraža spol in število, sedanjik/prihodnjik glagola biti (npr. sem/bom) pa izraža osebo, število in čas (ter povedni naklon). Glagoli imajo v sedanjiku pogosto drugačno osnovo kot v drugih časovnih oblikah (prim. pišem – pisal sem; grem – šel bom; potujem – potoval sem). Opisnega deleža na -l namreč ne tvorimo iz sedanjika, temveč iz nedoločnika (npr. peti p pel; vedeti p vedel); nekaj pa je glagolov, katerih opisni deležniki sploh niso predvidljivi (npr. iti p šel; rečip rekel; streči p stregel) – to so t. i. nepravilni glagoli (poznajo jih tudi v drugih jezikih in se jih je treba posebej naučiti). Ker tvorimo sedanjik drugače kot druge časovne oblike, je glagol v slovarju navadno naveden v dveh oblikah, tj. v nedoločniku in sedanjiku (prim. brati berem; kupovati -ujem). Časovne glagolske oblike (torej sedanjik, preteklik in pogojnik) se pregibajo v osebi in številu; pravimo, da se spregajo, in sicer tako, da se jim spreminjajo končnice (prim. pišem, pišeš, piše0 / ; piševa, pišeta, pišeta; pišemo, pišete, pišejo). Glagoli v isti časovni obliki se spregajo po istem spregatvenem vzorcu oz. po isti spregatvi. Za sedanjik so tipične naslednje končnice: -m, -š, -0 / ; -va, -ta, -ta; -mo, -te, -jo. V knjižni slovenščini ima pet glagolov (jem, dam, vem, grem, bom) v 2. in 3. osebi dvojine in množine nekoliko dru102

Priročnik za učitelje

Brez dela ni jela

gačno končnico (prim. je-m, -š, -0 / ; -va, -sta, -sta; -mo, -ste, -jo/-do) – v dolenjskih narečjih teh posebnosti ne upoštevajo (zato pravijo npr. Ali bote doma?), v primorskih pa jih posplošujejo (npr. Kaj delaste?). Sedanjik lahko poleg prave sedanjosti izraža brezčasnost (npr. Zemlja se vrti okoli Sonca), namesto preteklika ga uporabljamo za doseganje dramatičnosti (npr. Včeraj sem šla v mesto in pred pošto zagledam teto Ano), sedanjik dovršnih glagolov pa tudi za izražanje prihodnosti (npr. Jutri ti pošljem odgovor). Opozorilo: Učenci so se z opazovanjem pomena in oblike glagolov prvič srečali v 6. razredu, in sicer v dveh učnih enotah. V učni enoti Simon, kaj delaš?! Le kaj se dogaja s tabo? so spoznavali pomenske in oblikovne lastnosti glagolov ter vlogo, rabo in tvorjenje glagolskih časovnih oblik; v učni enoti Hočeš ali nočeš – moraš se iti učit pa so spoznavali obliko in rabo nedoločnika in namenilnika. Ker smo avtorice učnega gradiva menile, da šestošolci težko ločijo dejanje, stanje, dogajanje, zaznavanje ipd., smo strnile poimenovalno vlogo glagolov v dve skupini, tj. dejanje in dogajanje (dejanje ima povzročitelja oz. vršilca, dogajanje pa poteka samo od sebe, zato nima povzročitelja oz. vršilca, prim. raste, se tali, se jasni, usiha – pa tudi visi, sedijo). V 7. razredu smo v 4. nalogi na str. 34 (SDZ) oz. 80 (U) dodale še eno pomensko lastnost glagolov: stanje, tj. obstajanje po izvršitvi dejanja (prim. obesim /'dejanje'/ – visi /'stanje'/; postavim /'dejanje'/ – stoji /'stanje'/; sedem /'dejanje'/ – sedim /'stanje'/; ležem /'dejanje'/ – ležim /'stanje'/). Učenci so v 6. razredu spoznavali vlogo in imena glagolskih časovnih oblik, vlogo končnic v sedanjiku ter oba sedanjiška spregatvena vzorca. Predvsem pa so tvorili nenavadne in nepredvidljive časovne oblike (npr. stanoval sem – stanujem /ne: stanovam/; grem – šel sem /narobe: grel sem/; sem bil – bom /ne: bom bil/) ter tako odpravljali kritična mesta v svojem praktičnem obvladanju tvorjenja časovnih glagolskih oblik, spreganja in pisanja nikalnice pred glagoli – to delajo oz. utrjujejo tudi v izhodiščnem delu 11. enote delovnega zvezka za 7. razred. Učitelj naj tudi v 7. razredu od učencev ne zahteva deﬁnicije glagola – pač pa naj preverja razumevanje in rabo tega strokovnega izraza (npr. tako, da učencem naroči, naj v skupini raznovrstnih besed podčrtajo/ obkrožijo glagole in pojasnijo svoje rešitve oz. naj skupino istovrstnih besed poimenujejo z ustreznim strokovnim izrazom in pojasnijo svojo rešitev), predvsem pa pravilno rabo in tvorjenje glagolskih časovnih oblik. Nasvet za obravnavo 1. naloge v SDZ (str. 33) ali v U (str. 79): Učitelj naj pred reševanjem 1. naloge na tablo/prosojnico napiše naslov učne enote (tj. Brez dela ni jela); učenci naj ga preberejo ter povedo, ali so že kdaj slišali/izrekli ta pregovor, v katerih okoliščinah so ga slišali/izrekli in kaj pomeni. Učitelj naj med vodenjem pogovora večkrat poudari besedo delati oz. dejanje. Po pogovoru naj pozove učence, da naj razmislijo, katera skupina besed bo obravnavana v novi učni enoti: samostalnik, pridevnik, glagol ali zaimek; svojo napoved naj napišejo na list papirja in tega naj oddajo učitelju. Učitelj naj še ne komentira njihovih odgovorov. 103

10 11

Priročnik za učitelje Brez V deželi delavzhajajočega ni jela sonca

Nato naj naroči učencem, da naj si ogledajo posnetek umetniške slike v 1. nalogi ter povedo, kdo jo je naslikal, kaj vedo o slikarki (npr. kaj je bila po narodnosti, kdaj je živela …), kaj prikazuje slika, kje si jo lahko ogledamo in ali jim je slika všeč; nato naj pisno odgovorijo na vprašanja iz 1. naloge. Učitelj naj spodbudi učence, da naj primerjajo svoje rešitve z rešitvami sošolca ter nato poročajo o svojih ugotovitvah. Nasvet za obravnavo 5. naloge v SDZ (str. 34) ali 1. naloge v DZ (str. 77): Učenci naj sami rešijo to nalogo. Verjetno bodo imeli težave s tretjo pomensko lastnostjo (oz. poimenovalno vlogo) glagolov, tj. s stanjem (ker tega v 6. razredu niso obravnavali); učitelj naj jim s primeri ponazori razliko – med dejanjem in stanjem (npr. Vazo postavim na mizo. – Vaza stoji/je na mizi.; Učitelj obesi sliko na steno. – Slika visi na steni.) in – med dogajanjem in stanjem (npr. Led se tali. /= se spreminja sam od sebe/ – Led je staljen. /je v danem stanju/). Učitelj naj se zaveda, da nekaj učencev kljub njegovi ponazoritvi ne bo razumelo razlike med dejanjem in stanjem oz. med dogajanjem in stanjem, vendar naj teh učencev s tem ne obremenjuje. Nasvet za obravnavo 13. naloge v SDZ (str. 37) ali 6. naloge v DZ (str. 79): Pred reševanjem te naloge naj učitelj pokaže učencem plakat/prosojnico/učni list o glagolu z nepopolnimi dispozicijskimi točkami, npr.: GLAGOL – pomen: de

, do

– oblika: – osebna p oseba (1.,

, st ,

), ,

število ( čas ( – neosebna (nedo

; , množina),

, preteklik,

);

, namenilnik).

Učenci naj dopolnijo plakat. Nato naj tiho preberejo pesem Berte Golob; potem naj učitelj določi učenca za glasno branje. Po glasnem branju naj učenci sami do konca rešijo 1. oz. 6. nalogo; pri prepoznavanju teme vsake kitice si lahko pomagajo z dopolnjenim plakatom. Tema podpoglavja enote: Glagolski naklon Z osebno glagolsko obliko (npr. pišeš, piši, bi pisal) ne izražamo le osebe in števila vršilcev poimenovanega dejanja ..., temveč hkrati delamo še eno od naslednjih treh dejanj: prikazujemo dejanje … (npr. pišeš) ali pozivamo naslovnika k dejanju … (npr. piši) ali izražamo umišljeno dejanje … (npr. bi pisal). Zato ločimo tri naklonske glagolske oblike: povednik (pišeš), velelnik (piši) in pogojnik (bi pisal).

104

Priročnik za učitelje

Brez dela ni jela

Osnovna naklonska glagolska oblika je povednik (npr. pišeš). Z njim naslovniku hkrati posredujemo dvoje: 1) prikazujemo mu dejanje/stanje … in 2) sporočamo mu podatek o tem, v katerem trenutku se to dejanje/stanje … dogaja (tj. ali se dogaja v trenutku sporočanja /prim. pišeš/ ali se je dogajalo pred sporočanjem /prim. pisal si/ ali pa se bo dogajalo po sporočanju /prim. pisal boš/). Zato je povednik vedno v eni od treh časovnih oblik, tj. v sedanjiku, pretekliku ali prihodnjiku. Časovne glagolske oblike pa se spregajo, tj. pregibajo se v osebi in številu. Druga naklonska oblika je velelnik – z njim pozivamo naslovnika k dejanju …; zato ne izraža vseh treh oseb, temveč le 2. osebo vseh treh števil (npr. delaj, delajta, delajte) ter 1. osebo dvojine in množine (npr. delajva, delajmo). Velelnik delamo iz iste osnove kot sedanjik (npr. bereš – beri; potuješ – potuj), zato je po navadi podoben sedanjiku; nekaj pa je izjem, npr. grem – pojdi, sem – bodi, gledam – glej, rečem – reci, strežem – strezi). Glagole v velelniku tudi spregamo, in to po posebni, velelniški spregatvi; zanjo so značilne naslednje končnice: –, -0/ , –; -va, -ta, –; -mo, -te, –. Tretja naklonska oblika je pogojnik; z njim izražamo umišljeno dejanje oz. dejanje, ki bi se izvršilo pod določenim pogojem (npr. šel bi). Po sestavi je podoben prihodnjiku in pretekliku; to pomeni, da je zložen iz dveh delov: iz opisnega deležnika na -l in iz pogojnika glagola biti – ta je v slovenščini za vse tri osebe in za vsa tri števila en sam: bi (npr. šel bi). Opozorilo: Naloge v delovnem zvezku so sestavljene tako, da učenci opazujejo in prepoznavajo vlogo naklonskih glagolskih oblik, predvsem pa tvorijo nepredvidljive velelniške in pogojniške oblike (npr. greva – pojdiva – šla bi; dasta – dajta – dala bi, tečeš – teci – tekel bi) ter tako odpravljajo kritična mesta v svojem praktičnem obvladanju tvorjenja naklonskih glagolskih oblik. Učitelj naj od učencev ne zahteva deﬁnicije glagola ter naštevanja in deﬁnicije naklonskih in časovnih oblik, pač pa naj preverja pravilno rabo in tvorjenje glagolskih osebnih, naklonskih in časovnih oblik. Nasvet za obravnavo 18. naloge v SDZ (str. 43) ali 12. naloge v DZ (str. 83): Učenci naj preberejo navodilo v tej nalogi; nato naj jim učitelj pove, da bodo to nalogo naredili doma, ter se z njimi pogovarja o kuharskih receptih – vpraša naj jih, kje jih najdemo in iz katerih delov sestojijo (spomni naj jih tudi na navodilo za pripravo bananinega mleka – z njim so se seznanili v drugem triletju, in sicer na videoposnetku). Učenci naj doma napišejo kuharski recept. Kdor doma nima računalnika, naj besedilo napiše z roko in ga nato v šolski knjižnici ali računalniški učilnici prepiše z računalnikom. Učitelj naj kuharske recepte pobere in v njih zaznamuje napake (sam naj si zabeleži najpogostejše napake, npr. neupoštevanje značilnosti dane besedilne vrste, neupoštevanje slovničnih in pravopisnih pravil, pomanjkljiv besedni zaklad ipd.); učenci naj nato doma odpravijo napake in prinesejo v šolo popravljena besedila – ta naj obesijo na plakat ter jih berejo, primerjajo, presojajo ipd. 105

10 11

Priročnik za učitelje Brez V deželi delavzhajajočega ni jela sonca

Nasvet za obravnavo 19.–21. naloge v SDZ (str. 43–44) ali 13. in 14. naloge v U (str. 83) in 7. naloge v DZ (str. 82): Naloge naj učenci rešujejo sami ali v dvojicah. Ko reši vse tri naloge večina učencev, naj učitelj frontalno preveri rešitve – rešitve 21. oz. 14. naloge naj preverja tako, da učenci povedo, – o čem govori miselni vzorec, – koliko je ključnih besed in katere so, – katere bistvene podatke so pripisali h ključnim besedam. Na koncu naj en učenec ustno predstavi cel miselni vzorec. Sošolci naj ga poslušajo in mu po potrebi pomagajo (oz. ga dopolnjujejo). Samovrednotenje učenca/učenke – Kaj od tega, kar ste delali v tej učni enoti, boš lahko uporabil/-a v vsakdanjem življenju? – Kaj poimenujemo z glagoli? Katere časovne oblike ima glagol? V katerih številih in osebah je lahko glagol? – Kaj si se naučil/-a o glagolskem naklonu? (Dopolni miselni vzorec.) – Kako si se počutil/-a pri pouku med obravnavo te učne enote? Zakaj? – Kaj ti je bilo najbolj všeč? Zakaj? – Kaj ti ni bilo všeč? Zakaj? – S čim si imel/-a težave? Zakaj? Kako bi jih odpravil/-a? – Kako si sodeloval/-a s sošolci in sošolkami? Ali te je kaj motilo? Če da, kaj? – Kako si sodeloval/-a z učiteljem? Ali te je kaj motilo? Če da, kaj? – Kaj bi rad izboljšal/-a? Kako boš to storil/-a? Samovrednotenje učitelja (gl. Uvod)

106

Priročnik za učitelje

Brez dela ni jela

DOVOLJENO RAZMNOŽEVANJE

(npr. povedal sem) GLAGOLSKI NAKLON POGOJNI

(npr.

)

(npr.

)

107

10 11

Priročnik za učitelje Brez V deželi delavzhajajočega ni jela sonca

DOVOLJENO RAZMNOŽEVANJE

POVEDNI (npr. povedal sem) GLAGOLSKI NAKLON

VELELNI (npr. povej) POGOJNI (npr. povedal bi)

108

Priročnik za učitelje

Brez dela ni jela

Predlog nalog za preverjanje

DOVOLJENO RAZMNOŽEVANJE

1. Vpiši ustrezno obliko glagola biti v sedanjiku. (Upoštevaj zaimek v oklepaju.) spočiti. (MI)

Zdaj

zelo zadovoljni. (ONI)

S pridelkom

bolna. (ONADVA)

Kar naprej

vesel, ker je prišel bratranec? (TI) v rastlinjaku. (MIDVA). Letos

pogosto odsotna. (ONA)

Menda

z vsemi prijazni. (ONIDVE)

Danes

pa zaspana. (VIDVA)

2. Glagole v oklepaju postavi v sedanjik. (Upoštevaj zaimek v oklepaju.) (Bati se) V takem neredu (znajti se)

, da mi bo ušel avtobus. (JAZ) težko

. (MI) . (TI)

Pazi, da v gozdu ne (zaiti) Že (vedeti)

najnovejšo šalo? (VE) miru? (VI)

Zakaj mi ne (dati) Zakaj ne (iti)

v šolo že letos? (ONADVA)

3. Vpiši ustrezno obliko glagola v pretekliku. Brat (najde)

izgubljeno zapestnico. ričet.

Franci in Ivo (jesta) Tinček (odpre

balkonska vrata. za malarijo.

Aleksander Veliki (umre) (Zaželim)

ji vse najboljše.

Trenerja (razčlenjujeta)

včerajšnjo tekmo.

4. Zanikaj glagole in povedi ponovno napiši. Prihodnji petek gremo na ekskurzijo v Posočje. Ana in Vesna sta zamudili avtobus. Hočem limonin sladoled. Andrej ima starejšo sestro.

109

10 11

Priročnik za učitelje Brez V deželi delavzhajajočega ni jela sonca

DOVOLJENO RAZMNOŽEVANJE

5. Podčrtaj pravilno obliko. Prvošolci ne smejo nosit/nositi težkih torbic. Rok ne bo mogel prit/priti do sedmih. Blaž, se greš ostrič/ostričt/ostriči? Boris gre igrat/igrati rokomet. Deklice so šle peč/pečt/peči palačinke. Če si bolan, moraš čim več spat/spati. 6. Vstavi glagol v ustrezni obliki; izbiraj med: oditi/odit, igrati/igrat, gledati/gledat, pospraviti/ pospravit, obiskati/obiskat, pojesti/pojest, opleti/oplet, plesati/plesat. Fant je tekel

tekmo.

Ana ne sme

bolne sošolke.

Ni mogla

vseh češenj.

Otroci so se odšli Želela je

z žogo. s črnolascem.

Bilo ji je lepo, zato še ni hotela Danes mora Jure

domov. sobo.

Do jutri bom morala

gredice.

Na črto napiši, ali si vpisal nedoločnik ali namenilnik. 7. Odpravi napake. Neznani ženski sta vstopile skozi vrata. Ana bo bila učiteljica. Ali bosta Vera in Iva v petek utegnile priti na odprtje razstave? Prevajalec je začnel govoriti po angleško. Julijske Alpe je gorovje v severozahodni Sloveniji. Ali mi lahko date malo krompirja? Šli bomo grabiti seno, ker je lepo vreme. Mogli boste pohiteti, če hočete ujeti zadnji avtobus.

110

Priročnik za učitelje

Brez dela ni jela

DOVOLJENO RAZMNOŽEVANJE

8. V naslednjih povedih podčrtaj glagole. Prepiši jih v preglednico in jim določi osebo, število in časovno obliko. Beluše najprej operemo pod tekočo hladno vodo in odrežemo spodnji del poganjka. Knjigo sta odlično ilustrirala slovenski in slovaški ilustrator. Sedel bom ob tvoji postelji, dokler boš bral. GLAGOL

OSEBA

ŠTEVILO

ČASOVNA OBLIKA

9. Preberi naslednje besedilo. CVRTJE Z GRAHOM V skodelico ubijemo jajci, dodamo 4 žlice mleka in ščepec soli ter dobro razžvrkljamo. K zmesi nato dodamo grah. V ponvi segrejemo žlico olja ali masti. V razgreto maščobo vlijemo jajca z dodatki in ponev pokrijemo. Pečemo nekaj minut. Na koncu cvrtje stresemo na pogret krožnik in ponudimo.

V besedilu podčrtaj glagole. V vsaki vrsti podčrtaj pravilno rešitev. Glagoli v besedilu so –

v 1./2./3. osebi,

–

v ednini/dvojini/množini.

–

v sedanjiku/prihodnjiku/pretekliku.

10. Besedilo iz 9. naloge prepiši tako, da glagole postaviš v velelnik.

111

10 11

Priročnik za učitelje Brez V deželi delavzhajajočega ni jela sonca

DOVOLJENO RAZMNOŽEVANJE

11. Povedi dopolni z velelnikom glagola v oklepaju. mi dežnik, prosim.

U, dežuje! (Poiskati)

čim prej.

Imata predolge lase. Fanta, (postriči se) nama, kdaj dela frizer.

Mami, (povedati)

po pošto.

Mateja, prosim, (teči)

Naloga je polna napak. Še enkrat jo (pregledati) hitro k blagajni.

Trgovino že zapirajo. (Iti) Žogo (vreči)

meni, ne njemu.

12. V naslednjih povedih podčrtaj glagole. Iz besedila izpiši samostalnike prve moške sklanjatve. Obkroži DA ali NE. Ob miselnem vzorcu obnovi besedilo. Poveži. Vstavi, kar manjka. Glasno preberi prvo poved. Eden od glagolov nima iste naklonske oblike kot ostali. Kateri glagol je to? V kateri naklonski obliki je? V kateri naklonski obliki so ostali glagoli? 13. Prečrtaj napačno besedo v povedi. Pravilno nato napiši na črto. Ne kupuj poceni očala. Kolač peči pri 200 stopinjah Celzija. Zunaj je zelo mraz, zato obleči najdebelejši pulover. Če bo prišla na obisk Darja, ji postreži narezek. Ne reci niti besedo! 14. V naslednjih povedih podčrtaj glagole. Prepiši jih na ustrezno mesto v preglednici. Če bi nogometaši dovolj trenirali, bi se uvrstili na evropsko prvenstvo. Rešeno nagradno križanko izrežite in jo pošljite na naš naslov. Če bo govornik govoril glasneje, ga bodo slišali tudi poslušalci v ozadju. Ali bi šla z menoj v kino? Bodite pogumnejši. Kdo je že bil v živalskem vrtu? POVEDNIK

112

VELELNIK

POGOJNIK

Priročnik za učitelje

Brez dela ni jela

DOVOLJENO RAZMNOŽEVANJE

15. V naslednjih povedih podčrtaj glagole. Prepiši jih v preglednico in jim določi osebo, število, naklonsko in časovno obliko. Ogledali sva si zadnji del angleške dokumentarne oddaje. Ali bi se mu zahvalil za pomoč? Udeležite se današnjega sestanka. Kdo bo pripravil drva? GLAGOL

OSEBA

ŠTEVILO

NAKLONSKA OBLIKA

ČASOVNA OBLIKA

113

10 11

Priročnik za učitelje Brez V deželi delavzhajajočega ni jela sonca

12 Srce mi je padlo v hlače SDZ (2. del): 45–65 ali U: 84–94, DZ: 83–90

Predvideno število ur: 8

Temeljna vprašanja enote – Na kaj moramo paziti, kadar tvorimo pripovedovalna besedila (npr. doživljajski spis)? – Kaj pomenijo dane stalne besedne zveze (tudi pregovori) in kdaj jih uporabljamo? – Kaj poimenujemo s predlogi? Cilji enote Učenci v izmenjujočih se aktivnih oblikah dela (npr. individualna, v manjših skupinah, frontalna, v dvojicah)* problemsko in procesno razvijajo – osebno in narodno identiteto; – sporazumevalno zmožnost v slovenskem jeziku, in sicer: •

branje, razumevanje, vrednotenje in povzemanje pripovedovalnega besedila (doživljajskega spisa),

•

predstavljanje zgradbenih značilnosti pripovedovalnega besedila,

•

razumevanje in rabo strokovnih izrazov uvod, jedro, zaključek,

•

predstavljanje faz/korakov tvorjenja pripovedovalnega besedila,

•

tvorjenje ustnega in pisnega pripovedovalnega besedila,

•

poročanje o prvotnem govornem dogodku s premim in odvisnim govorom,

•

razumevanje strokovnih izrazov sopomenka, protipomenka, nadpomenka, podpomenka in besedna družina ter navajanje primerov iz besedila/povedi,

•

razumevanje strokovnega izraza sopomenka in poimenovanje podobnosti/enakosti,

•

spraševanje po danih delih povedi/besednih zvez,

•

dopolnjevanje povedi z besedami v pravilni obliki,

•

razumevanje strokovnega izraza pridevnik, tvorjenje in stopnjevanje pridevnikov,

•

razumevanje strokovnega izraza zaimek, navajanje zaimkov iz povedi in predstavljanje njihove vloge,

•

predstavljanje pomena stalnih besednih zvez,

•

uporabo SSKJ,

•

razumevanje strokovnega izraza stalna besedna zveza in navajanje stalnih besednih zvez iz besedila,

•

nadomeščanje prostih besednih zvez s stalnimi in obrnjeno,

•

dopolnjevanje pregovorov in predstavljanje okoliščin za njihovo rabo,

•

izražanje položajnih/prostorskih razmerij s predlogi,

Učitelj naj za aktivno delo v razredu upošteva Splošne didaktične nasvete iz Uvoda.

114

Priročnik za učitelje

Srce mi je padlo v hlače

•

dopolnjevanje povedi s predlogi,

•

predstavljanje vloge predlogov,

•

razumevanje in rabo strokovnega izraza predlog,

•

rabo ustrezne različice predlogov z/s in k/h,

•

rabo predlogov z/s in iz;

– druge vrste ključnih zmožnosti, npr.: •

vživljanje v nove sporazumevalne okoliščine,

•

samoiniciativnost,

•

ustvarjalnost,

•

sodelovanje in podjetnost,

•

kritičnost do svojega ravnanja in sporazumevanja ter do ravnanja in sporazumevanja drugih ljudi,

•

utemeljevanje svojega mnenja,

•

logično mišljenje,

•

digitalno pismenost.

Tema enote: Pripovedovalno besedilo Pripovedovalno besedilo je besedilo, v katerem prikazujemo enkratni pretekli dogodek, torej to, kar se je zgodilo nam ali drugim ljudem; zato so glagoli v pretekliku. Ker je vsak dogodek iz več dejanj, ki so med seboj časovno povezana, morajo biti ta dejanja v besedilu pravilno razvrščena. Pripovedovalno besedilo je po navadi iz treh delov, tj. iz uvoda, jedra in zaključka. V uvodu napovemo dogodek, o katerem bomo pisali/govorili, ter omenimo, komu, kdaj in kje se je to zgodilo; v jedru podrobneje predstavimo, kaj vse se je zgodilo (zato je jedro najdaljši del besedila in je pogosto razčlenjeno na odstavke); v zaključku pa povzamemo glavno zanimivost, izrazimo svoje mnenje o dogodku, napovemo nadaljevanje dogodka ipd. O dogodku lahko pripovedujemo objektivno (tj. čim bolj stvarno, brezosebno) ali subjektivno (tj. razodevamo svoje doživljanje/občutenje tega, o čemer pripovedujemo, npr. oseb, predmetov, krajev ipd.); objektivnemu pripovedovanju pravimo tudi poročanje. Pripovedujemo lahko pisno ali ustno; zapisanim pripovedovalnim besedilom v šoli pogosto pravimo "doživljajski spisi". Pripovedovanje torej ni omejeno samo na en prenosnik (tj. samo na govorjenje), temveč je omejeno na vrsto podatkov, o katerih sporočamo. Narobe je, če učitelji (posnemajo pa jih tudi učenci) uporabljajo izraz "pripovedovanje" za vsako ustno sporočanje ("opisovanje" pa za vsako pisno sporočanje) ali izraz "opisovanje" nam. izraza "pripovedovanje" (narobe je torej Opiši dogodek …, Opiši, kaj se ti je zgodilo …, pravilno je Pripoveduj o dogodku …, Pripoveduj, kaj se ti je zgodilo …). Opozorilo: Učenci imajo s pripovedovanjem oz. pripovedovalnimi besedili veliko izkušenj (taka besedila so npr. pravljice, pripovedke, legende, bajke, basni, povesti, romani, novice, poročila), zato najraje tvorijo ta besedila – kljub temu imajo pri tem nekaj težav, npr. 115

10 11 12

Priročnik za učitelje Brez V Srce deželi dela mi je vzhajajočega nipadlo jela v hlače sonca

– ne vedo, kaj naj predstavijo v uvodu in kaj v zaključku, zato ima njihovo besedilo samo jedro, – ne znajo pravilno razvrstiti dejanj preteklega dogodka, – ne vedo, kdaj naj naredijo nov odstavek, zato jedra ne členijo na odstavke ali pa ga členijo na preveč odstavkov, – raje pripovedujejo subjektivno kot objektivno ipd. Učitelj naj razvija njihovo pripovedovalno zmožnost tako, da jih ob tujem pripovedovalnem besedilu spodbuja k uporabi znanja o sestavnih delih pripovedovalnih besedil (to znanje so pridobili v 5. razredu) – učenci naj opazujejo tuje pripovedovalno besedilo in razmišljajo o vlogi uvoda, jedra in zaključka, o zapovrstju dejanj preteklega dogodka ter o razlogih za členitev jedra na odstavke. Pred tvorjenjem pripovedovalnega besedila pa naj učitelj spodbuja učence k uporabi znanja o korakih oz. fazah enogovornega sporočanja (to znanje so pridobili v 5. razredu) – učenci naj obnovijo faze sporočanja (npr. z njihovim razvrščanjem v pravilno zapovrstje) in jih uresničujejo, po tvorjenju besedila pa naj poročajo o svojem delu oz. o strategiji tvorjenja besedila. (Faze sporočanja so učiteljem podrobneje predstavljene v delu D. Kapko idr., Gradim slovenski jezik 5, Priročnik za učitelje; tam so dodana tudi opozorila z didaktičnimi nasveti. Če imajo učenci težave s strategijami tvorjenja besedila, naj učitelj tudi v 7. razredu ravna po nasvetih, napisanih za 5. razred.) Nasvet za motivacijo: Učitelj naj na tablo napiše naslov te enote (tj. Srce mi je padlo v hlače); učenci naj ga preberejo in naj povedo, kaj pomeni in kdaj so se tako počutili. Nato naj povedo, o katerem dogodku bo verjetno govorilo besedilo, ki ga bodo prebrali: o veselem, žalostnem, dolgočasnem, smešnem, grozljivem … Nasvet za obravnavo 21. naloge v SDZ (str. 51) ali 12. naloge v U (str. 86): Učenci naj pred individualnim reševanjem te naloge povedo, kaj je stopnjevanje pridevnikov, koliko pridevniških stopenj poznamo in kako jih izražamo. Učitelj naj med individualnim reševanjem spremlja delo učencev – veliko učencev bo verjetno stopnjevalo s prislovom bolj/najbolj in te naj učitelj spomni še na drugo možnost, tj. s -ši/-ji/-ejši (v tej nalogi je en sam pridevnik, ki se ne more stopnjevati z obrazilom, tj. moker). Nasvet za obravnavo 25. naloge v SDZ (str. 52) ali 16. naloge v U (str. 87): Kdor želi, naj na kratko ustno pripoveduje o svoji izkušnji. Ker je to krajši govorni nastop, naj se nanj pripravi kar v šoli. Nasvet za obravnavo 26. naloge v SDZ (str. 53) ali 10. naloge v U (str. 87): Učitelj naj učencem pove, da bodo doma napisali pripovedovalno besedilo (oz. doživljajski spis); seveda se bodo morali na to dobro pripraviti – zato naj že v šoli preberejo navodilo v 26. nalogi in t. i. korake ali faze tvorjenja besedila ter naj jih logično razvrstijo. Rešitve naj se frontalno preverijo, pri domačem delu pa upoštevajo. 116

Priročnik za učitelje

Srce mi je padlo v hlače

Učitelj naj se z učenci dogovori še o času, v katerem bodo napisali besedilo (npr. 7 dni). Ko učenec prinese svoje besedilo, naj ga učitelj prebere, v njem zaznamuje napake, pripiše svoje mnenje ter ga vrne učencu. Učitelj naj spodbudi vsakega učenca, naj odpravi napake, in mu svetuje, kako naj jih odpravi. Nato naj učenec vrne popravljeno besedilo učitelju. Ta ga naj še enkrat popravi in po vnaprej izdelanih merilih številčno oceni. Tema prvega podpoglavja enote: Stalne besedne zveze Tistega, kar bi radi poimenovali, pogosto ne moremo poimenovati z eno samo besedo, zato besede povezujemo v besedne zveze. Besedne zveze so dveh vrst, in sicer so proste ali stalne. Proste so tiste besedne zveze, ki jih sporočevalec tvori sproti in katerih pomen je napovedljiv, saj je približno enak vsoti pomenov posameznih delov besedne zveze (npr. sosedova hiša). Stalne pa so tiste besedne zveze, ki jih sporočevalec jemlje iz svojega spomina kot znano, že izdelano celoto (npr. vrstna hiša, hiša strahov); njihov pomen je včasih napovedljiv iz pomenov njihovih sestavin (prim. vrstna hiša), zelo pogosto pa ga ne moremo napovedati (npr. hiša strahov). Stalne besedne zveze z nenapovedljivim oz. prenesenim pomenom imenujemo frazemi. (Taka je večina stalnih besednih zvez.) Frazemi, tj. stalne besedne zveze s prenesenim pomenom, so po obliki stavčni (npr. Kar se Janezek nauči, to Janez zna.) ali nestavčni (npr. gledati kot miš iz moke). Stavčne frazeme imenujemo pregovori. Nestavčnim frazemom deloma spreminjamo obliko zaradi njihovega vključevanja v besedilo (tako npr. glagolskim reklom spremenimo osebno, časovno ali naklonsko obliko, prim. gledaš kot miš iz moke – gledal je kot miš iz moke – ne glej kot miš iz moke). Raba frazemov je slogovno zaznamovana. Frazeme pogosto uporabljamo v praktičnosporazumevalnih besedilih, najdemo pa jih tudi v publicističnih in umetnostnih besedilih ter v reklamah. Niso pa primerni za uradovalna in strokovna besedila. Opozorilo: Učitelji zadnja leta pravijo, da vedno več učencev ne razume slovenskih stavčnih in nestavčnih frazemov ter jih tudi ne uporablja oz. jih uporablja narobe (npr. v neustreznih okoliščinah ali z napačnimi besedami, prim. ločiti zrnje od plevela, Kar se Janezek nauči, to Janezek zna, Brez Muje se še čevelj ne obuje). Zato so naloge v učnem gradivu zasnovane tako, da učence spodbujajo k razumevanju in rabi frazemov, k prepoznavanju frazemov v besedilu, k njihovemu dopolnjevanju ipd. Učenci v osnovni šoli spoznajo in uporabljajo samo strokovni izraz stalna besedna zveza – ta jim predstavlja vsako besedno zvezo s prenesenim oz. nenapovedljivim pomenom. V rabi spoznajo nestavčne in stavčne frazeme ter poljudno ime za stavčne frazeme, tj. pregovori. Nasvet za obravnavo 1. in 2. naloge v SDZ (str. 54) ali 1. in 2. naloge v U (str. 88): Učenci naj pred reševanjem 1. naloge opazujejo ilustracije na tej strani ter povedo, kaj pomenijo stalne besedne zveze pod njimi in kdaj bi jih uporabili. Nato naj rešijo 1. nalogo – izberejo naj ustrezno razlago 117

10 11 12

Priročnik za učitelje Brez V Srce deželi dela mi je vzhajajočega nipadlo jela v hlače sonca

dane stalne besedne zveze (s tem verjetno ne bodo imeli težav, ker so se o njenem pomenu pogovarjali že na začetku te enote). Potem naj tiho preberejo nepopolno besedilo v 2. nalogi in ga dopolnijo. Učitelj naj preveri njihovo razumevanje strokovnega izraza stalna besedna zveza tako, da na tablo napiše dvojice besednih zvez (tj. prosto in stalno besedno zvezo, npr. imeti zlomljeno roko – imeti dve levi roki; vreči puško v koruzo – vreči smeti v koš; gledati jezno – gledati postrani; imeti koga v želodcu – imeti koga rad) in pozove učence, naj v svoj zvezek prepišejo samo stalne besedne zveze. Ko opravi to nalogo večina učencev, naj frontalno preveri rešitve ter ob vsaki rešitvi spodbuja učence k njenemu utemeljevanju. Nato naj učencem pokaže prosojnico z nepopolnimi stalnimi besednimi zvezami (npr. lačen kot , molčeč kot

, počasen kot

, dober kot

, sladek kot

, priden kot

, boječ kot

, siten kot , debel kot

) in jim naroči, da naj se razdelijo v manjše skupine

in tako pisno dopolnijo dane stalne besedne zveze. Vodje skupin naj javno poročajo o skupnih rešitvah. Učitelj naj vodi pogovor o rešitvah; učence naj spodbuja tudi k pojasnjevanju povezanosti človekove lastnosti z dano živaljo ali predmetom. Nasvet za obravnavo 15. in 16. naloge v SDZ (str. 58–59) ali 4. in 5. naloge v U (str. 88): Nalogi naj učenci rešijo doma; učitelj naj jim pove, da si lahko pri reševanju 15. naloge pomagajo z raznimi viri (npr. s starši/starimi starši/knjigami slovenskih pregovorov/SSKJ ipd.). Naslednjo uro naj v šoli najprej predstavijo svoje rešitve 15. naloge in poročajo o virih, s katerimi so si pomagali; nato naj preberejo še rešitev 16. naloge ter sodelujejo v pogovoru o tem pregovoru. Tema drugega podpoglavja enote: Predlog Predlogi (npr. v, med, ob) so besede, ki poimenujejo neenakovredna razmerja med besedami ali besednimi zvezami (prim. hlače v omari, petje med prhanjem, izlet ob lepem vremenu) ter vplivajo na sklonsko obliko izraza za seboj (prim. v omari, med prhanjem, ob lepem vremenu). Večina predlogov poimenuje prostorsko oz. položajno razmerje (npr. pred /razredom/, med /smrekama/, po /mestu/); nekateri med njimi poimenujejo še katero drugo razmerje, npr. časovno (pred /poukom/, med /uro/, po /testu), pogojno (ob /lepem vremenu/), načinovno (po /polžje/) … Predlogi so po pomenu podobni nekaterim veznikom, in sicer podrednim (npr. ko, ker, čeprav, če). Od teh veznikov se ne ločijo po pomenu (prim. istočasnost: ko /se prham/ – med /prhanjem/; vzrok: ker /se je otoplilo/ – zaradi /otoplitve/; izjema: čeprav /zamujaš/ – kljub /zamudi/; pogoj: če /bo lepo vreme/ – ob /lepem vremenu/), temveč po tem, da predlogi vplivajo na sklon besede za seboj (npr. med počitnicami, zaradi bolezni, kljub snegu), vezniki pa ne. Predlogi predvidevajo ob sebi določen sklon. Pogosto napovedujejo po dva mogoča sklona (npr. predlog na: tožilnik ali mestnik) – kateri sklon bo obvezen v danem primeru, pa je odvisno predvsem od glagola, ki stoji pred predlogom (npr. hoditi na delo /tožilnik/; spati na senu /mestnik/).

118

Priročnik za učitelje

Srce mi je padlo v hlače

Predlog in beseda (besedna zveza), ki mu sledi v določenem sklonu, tvorita t. i. predložno zvezo. Predlogov ne sklanjamo in ne spregamo, torej spadajo med nepregibne besede. V stavku nimajo vloge samostojnega stavčnega člena, temveč so del drugih stavčnih členov, npr. predmeta (npr. Pogovarjali so se o šoli.) ali prislovnega določila (npr. Odšli so brez pozdrava.). Opozorilo: Učenci uporabljajo predloge predvsem za izražanje prostorskih/položajnih razmerij; druga razmerja raje izražajo z vezniki (in z njimi tvorijo odvisne stavke). Zato naj učitelj z vajami spodbuja učence k rabi predlogov za izražanje raznih prostorskih razmerij (npr. v hiši, iz hiše, za hišo, izza hiše, pred hišo, izpred hiše, nad hišo, iznad hiše, pod hišo, izpod hiše, od hiše, do hiše, ob hiši, med hišama …) in za izražanje drugih razmerij – učenci naj pretvarjajo (strnjujejo) odvisne stavke v predložne zveze (npr. Ko pišem domačo nalogo … p Med pisanjem domače naloge …; Ko sem se vrnil domov … p Po vrnitvi domov …; Ker me zebe … p Zaradi mraza …; Če bo deževalo … p Ob dežju …; Čeprav sem bolan … p Kljub bolezni …) in pretvarjajo (razširjajo) predložne zveze v odvisnike (npr. Pred izletom … p Preden smo odšli na izlet …). Katere so najpogostejše napake učencev v rabi predlogov? – Izražanje kraja/položaja s predlogom v namesto s predlogom na (npr. v Bledu, v Vrhniki, v Petrovem Brdu): Ta napaka je pogosta pri naselbinskih lastnih imenih, ki niso iz učenčeve okolice oz. jih učenci ne poznajo. Ker je predlog v pogostejši, ga učenci uporabijo tudi v neznanih primerih – in tako pogosto naredijo napako. Učitelj naj učencem pove, da se pri rabi predloga v oz. na ravnamo po prebivalcih danega kraja oz. da lahko poiščemo podatek v priročniku, npr. v leksikonu Slovenska krajevna imena ali v slovarskem delu Slovenskega pravopisa. – Izražanje izhodišča s predlogom iz namesto s predlogom z/s (npr. iz Triglava, iz stola, iz izleta): Do te napake prihaja zato, ker učenci ne mislijo na to, s katerim predlogom bi izrazili izhodiščni položaj, tj. z v ali na (npr. v/na Triglavu, v/na stolu, v/na izletu). Zato naj jih učitelj nenehno opozarja na t. i. predložni dvojici v – iz in na – z/s. – Izražanje izhodišča, spremstva ali sredstva s predlogom z namesto s (npr. z plesa, z Triglava, z tabo, z kolesom): Ker je predlog z pogostejši, ga učenci uporabljajo v vseh primerih, torej tudi pred nezvenečimi nezvočniki. Učitelj naj z učenci ob vsaki priložnosti utrjuje rabo predloga s pred soglasniki iz povedi Ta suhi škafec pušča, spodbuja naj jih k odkrivanju napak in k pojasnjevanju svojih odkritij. – Izražanje cilja s predlogom k namesto h (npr. k Katji, k gostom): Učenci pogosto pozabijo, da ima predlog k različico h in da se ta uporablja le v dveh položajih, tj. pred besedo, ki se začne na k ali g, zato v vseh položajih uporabljajo pogostejšo različico, tj. k. Učitelj naj učence spodbuja k zapomnitvi pravila o rabi predloga h, npr. s pomočjo simbola kg. – Pisanje predloga skupaj z naslednjo besedo (npr. vrazredu, stabo, namizi): Ker so predlogi kratke besede (trije so celo brez zloga, tj. v, z/s, k/h) in ker jih načeloma izgovarjamo skupaj z naslednjo besedo (zato tudi pravimo, da so naslonke ali klitike), jih učenci z jezikovnimi težavami pogosto pišejo kar skupaj z naslednjo besedo. Učitelj naj učencem pove, da s predlogi poimenujemo položaj 119

10 11 12

Priročnik za učitelje Brez V Srce deželi dela mi je vzhajajočega nipadlo jela v hlače sonca

in jih zato pišemo narazen; svojo razlago naj ponazori z zamenjavo predloga ob isti besedi, npr. za šolo, pred šolo, nad šolo, v šolo – učenci naj ob tem tudi razmišljajo o pomenu tako nastalih predložnih zvez. – Podaljševanje nezložnih predlogov (v, z/s ali k/h) s polglasnikom in njihovo ločeno izgovarjanje: Učenci (oz. odrasli Slovenci nasploh, torej tudi učitelji) delajo to napako vedno, kadar govorijo knjižno (oz. kadar mislijo, da govorijo knjižno) – zaradi pogostnosti take izreke v slovenski javnosti mislijo, da to spada v knjižno izreko. Učitelj naj zato pazi na svojo izreko (tj. naj izgovarja nezložne predloge skupaj z naslednjo besedo) in na izreko učencev – učence naj spodbuja k prepoznavanju te napake pri sošolcih, sebi in drugih javnih govorcih. Naloge v DZ so zasnovane tako, da spodbujajo učence k rabi predlogov, k odpravljanju t. i. kritične rabe predlogov pa tudi k prepoznavanju pravil za rabo danih predlogov, k opazovanju in prepoznavanju poimenovalne vloge predlogov ter k razumevanju strokovnega izraza predlog. Učenci v 7. razredu spoznajo, da so predlogi besede, s katerimi poimenujemo razna razmerja (npr. prostorsko, časovno) in ki vplivajo na sklonsko obliko besede (besedne zveze) za njimi. Učitelj naj od učencev ne zahteva deﬁnicije predloga – pač pa naj preverja razumevanje tega jezikoslovnega izraza (npr. tako, da učencem naroči, da naj v povedi obkrožijo predloge). Nasvet za obravnavo 2. naloge v SDZ (str. 60) ali v U (str. 92): Učenci naj sami rešujejo pisni del naloge. Učitelj naj bo pri frontalnem preverjanju rešitev pozoren/na več stvari, npr. – na rabo predloga za izražanje sredstva (verjetno bo kdo od učencev uporabil predlog z namesto s, npr. z cisterno), – na rabo predloga za izražanje izhodišča (verjetno bo kdo od učencev uporabil predlog iz namesto z, npr. iz sosednjih gorskih sten) in – na izreko predlogov (verjetno bo kdo od učencev podaljšal nezložna predloga s polglasnikom ter ju izgovoril ločeno od naslednje besede). Ob teh napakah naj učitelj ravna v skladu z opozorilom, dodanim k opisu ciljne teme tega podpoglavja. Nato naj vodi pogovor o delu učencev in o razumljivosti povedi brez predlogov. Učenci naj ob ponujenih možnostih razmišljajo o poimenovalni vlogi vstavljenih besed. Nasvet za obravnavo 3. naloge v SDZ (str. 60) ali v U (str. 92): Učenci naj tiho preberejo nepopolno besedilo v 3. nalogi in ga dopolnijo. Učitelj naj preveri njihovo razumevanje tega izraza tako, da na tablo/prosojnico/učni list napiše nekaj povedi s predlogi (npr. Trgovino ima pred nosom, Lupino stresi v steklenico, Steklenico speri z vročo vodo, Blago so prevažali po Ljubljanici, Kraj leži ob avtocesti) in naroči učencem, da naj v vsaki povedi obkrožijo predlog.

120

Priročnik za učitelje

Srce mi je padlo v hlače

Samovrednotenje učenca/učenke – Kaj od tega, kar ste delali v tej učni enoti, boš lahko uporabil/-a v vsakdanjem življenju? – Po čem prepoznaš pripovedovalno besedilo? Naštej sestavne dele pripovedovalnega besedila. Ali bi bilo besedilo z naslovom Prvič na Triglavu pripovedovalno ali opisovalno? Zakaj si se tako odločil/-a? Kaj pa besedilo z naslovom Delo gorskega vodnika? – Poročaj o tem, kaj vse si delal/-a, ko si sestavljal/-a doživljajski spis. – Navedi nekaj stalnih besednih zvez in povej, kaj pomenijo. – Kaj je prav: z krilom ali s krilom; k gozdu ali h gozdu; na Vrhniki ali v Vrhniki; iz Bleda ali z Bleda? – Kako si se počutil/-a pri pouku med obravnavo te učne enote? Zakaj? – Kaj ti je bilo najbolj všeč? Zakaj? – Kaj ti ni bilo všeč? Zakaj? – S čim si imel/-a težave? Zakaj? Kako bi jih odpravil/-a? – Kako si sodeloval/-a s sošolci in sošolkami? Ali te je kaj motilo? Če da, kaj? – Kako si sodeloval/-a z učiteljem/učiteljico? Ali te je kaj motilo? Če da, kaj? – Kaj bi rad izboljšal/-a? Kako boš to storil/-a? Samovrednotenje učitelja/učiteljice Poleg splošnih vprašanj (gl. Uvod) naj se upoštevajo tudi vprašanja, značilna za to učno enoto: – S čim imajo učenci največ težav pri tvorjenju pripovedovalnega besedila: –

s sestavljanjem uvoda in zaključka,

–

z razvrščanjem dejanj,

–

z razčlenjevanjem jedra na odstavke

–

…?

– Kako jim bom pomagal/-a, da bodo izboljšali svojo zmožnost pripovedovanja? – Ali so vsi učenci razumeli stalne besedne zveze iz učnega gradiva? Če ne, kateri učenci so imeli težave in zakaj? Kako sem jim pomagal/-a? 121

10 11 12

Priročnik za učitelje Brez V Srce deželi dela mi je vzhajajočega nipadlo jela v hlače sonca

– Ali zna večina učencev uporabljati ustrezno različico predlogov z/s in k/h? Če ne, kako jim bom pomagal/-a pri tem? – Ali piše večina učencev predloge ločeno od naslednje besede? Če ne, kako jim bom pomagal/-a pri tem? – Ali izgovarja večina učencev nezložne predloge skupaj z naslednjo besedo? Če ne, kako jim bom pomagal/-a pri tem? – Ali pravilno uporabljam, pišem in izgovarjam predloge? Če ne, na kaj bom moral/-a še posebej paziti?

Viri Slovenski pregovori in reki, Založba Mladinska knjiga, Ljubljana 2000. Pregovori in reki/Proverbs and sayings, DZS, Slovenski etnografski muzej, Ljubljana 2003.

122

Priročnik za učitelje

Srce mi je padlo v hlače

Predlog nalog za preverjanje

DOVOLJENO RAZMNOŽEVANJE

1. Preberi besedilo, ki ga je napisala Urša iz 7. razreda. Drugo lansko julijsko soboto se je naša družina z prijatelji odpravila na taborjenje ob reki Kolpi. Utaborili smo se v kampu Primostek. Mame z majhnimi otroci so se od jutra do večera igrale na obrežju reke ali pa se v njej namakale. Naši očetje pa so od ranega jutra metali trnke v reko, vendar ribe niso prijemale vabe. Tretjega dne sva s prijateljem Jakatom lenarila v senci pod vrbo. Nekaj časa sva gledala, kako je starejši ribič, kar naprej vlekel ribe iz vode. Ker nama je postalo dolgčas, sva se odpravila k Andreju, bratrancu od Jakata. Ta se je s trnkom boril z majhnimi ribami zelenkami nedaleč stran. Z Jakatom sva skočila v reko prav med ribice, ki so se hranile s kruhom na Andrejevem trnku, in jih pošteno splašila. Seveda sva se na vsa usta smejala Andreju, ki je pihal od jeze. Hotela sva mu ušpičiti še kakšno, vendar se nama je pogled ustavil na mreži, polni rib mren, ki je ležala v grmovju. Verjetno jo je tja odložil ribič, ki sva ga prej opazovala z Jakatom. Ker ga ni bilo v bližini, sva se domislila potegavščine. Pritegnila sva tudi Andreja in ga s tem malo potolažila. Najprej smo se prepričali, da ni bilo nikogar v bližini. Šla sem do mreže in iz nje povlekla veliko ribo ter si jo zataknila za kopalke. Jaka je prijel drugo in jo Andreju obesil na njegov trnek. Ostale ribe iz mreže smo spustili in so odplavale. Z bogatim ulovom smo odhiteli k očetom. Ti so že penili, ker niso imeli sreče z ribolovom.

2. Odgovori. Ali Urša v besedilu pripoveduje o tem, kar se ji je zgodilo, ali opisuje to, kar se ji dogaja? Kateri naslov bi dal besedilu: Ko taborimo ob Kolpi ali Ko smo taborili ob Kolpi? Ali besedilo govori o resničnem ali izmišljenem dogodku?

3. Odgovori. Kje se je zgodil dogodek, o katerem piše Urša? Kdo je bil udeleženec dogodka? Kdaj se je to zgodilo? 4. V eni povedi napiši, kaj se je zgodilo.

123

10 11 12

Priročnik za učitelje Brez V Srce deželi dela mi je vzhajajočega nipadlo jela v hlače sonca

DOVOLJENO RAZMNOŽEVANJE

5. Uredi zaporedje dejanj. Na črtice vpiši številke od 1 do 4. Otroci so svoj "bogati ulov" pokazali staršem. Otroci so uživali v počitniškem brezdelju. Otroci so vzeli ribe. Otroci so našli mrežo z ribami. 6. Obkroži. Kaj manjka v besedilu iz 1. naloge? a) Uvod. b) Jedro. c) Zaključek. Kaj naj bi se po tvojem mnenju dodalo? a) Kako je se je odzval starejši ribič. b) Kako so se počutili Urša, Jaka in Andrej. c) Kako so se odzvali starši. Napiši to, kar manjka.

7. V 4. odstavku poišči slogovno zaznamovano besedo in jo zamenjaj s slogovno nezaznamovano. – 8. Iz 3. odstavka prepiši stalni besedni zvezi, s katerima je Urša predstavila razpoloženje otrok, in razloži, kaj pomenita. – – 9. Namesto podčrtane besedne zveze uporabi svojilni pridevnik in napiši pravilno besedno zvezo. Ker nama je postalo dolgčas, sva se odpravila k Andreju, bratrancu od Jakata. Ker nama je postalo dolgčas, sva se odpravila k Andreju, 10. V 2. in 3. odstavku je Urša napačno sklanjala samostalnika. Poišči ju, označi v besedilu ter odpravi napake.

124

Priročnik za učitelje

Srce mi je padlo v hlače

DOVOLJENO RAZMNOŽEVANJE

11. V 1. odstavku je Urša uporabila napačni predlog. Predlog in samostalnik, pred katerim stoji, napiši pravilno.

12. Poveži, kar spada skupaj. Kdor zgodaj vstaja,

A se sam izda.

Boljša je domača gruda

B kar se sveti.

Najprej štalca,

C prej melje.

Kdor prej pride,

Č ga tepe nadloga.

Kdor ne uboga,

D v tuji pa, kar smem.

Kdor slabo vest ima,

E potem kravca.

Ni vse zlato,

F kot na tujem zlata ruda.

V svoji hiši delam, kar hočem,

G mu časa preostaja.

13. Kateri pregovor v desnem stolpcu pomeni isto kot pregovor v levem? Poveži dvojice. Kdor se ne potrudi v mladosti, gorje mu v starosti.

A Brez muke ni moke.

Kakor jih starši uče, tako mladiči žvrgole.

B Kdor ne naredi nič za druge, ne naredi nič zase.

Brez muje se še čevelj ne obuje.

C Brez dela ni jela.

Če bi bil rad srečen, skrbi za srečo drugih.

Č Kar boš v mladosti sejal, boš v starosti žel.

Kdor dolgo spi, obira kosti.

D Kar mačka rodi, miši lovi.

Obkroži. Pregovora, ki sem ju povezal, sta a) protipomenska. b) sopomenska. 14. Kaj pomeni podčrtana besedna zveza? Obkroži. Po štiriurni vožnji s kolesom po puščavi pri temperaturi 40 °C bi se vsakemu skisali možgani. Janezu pa se niso in – dosegel je rekord. a) V možgane bi prišlo preveč kisline. b) Ne bi znal več razsodno razmišljati. Najprej se mi je zdelo, da me ima učitelj za ﬁziko na piki. Ko me je vprašal, ali hočem odgovarjati za boljšo oceno, sem pa videl, da sem se motil. a) Da me ne mara. b) Da sem zanj nepomemben človek.

125

10 11 12

Priročnik za učitelje Brez V Srce deželi dela mi je vzhajajočega nipadlo jela v hlače sonca

DOVOLJENO RAZMNOŽEVANJE

15. Dopolni z ustrezno stalno besedno zvezo. Izbiraj med navedenimi štirimi možnostmi. Babica je padla, ker a) je noge niso več držale. b) se je postavila na svoje noge. c) me ni videla že od mladih nog. č) je bila nova od nog do glave. Katera od stalnih besednih zvez, ki jih nisi izbral, pomeni –

biti oblečen v nova oblačila?

–

osamosvojiti se?

–

že dolgo, od mladosti?

16. V naslednjih povedih sta stalni besedni zvezi. Podčrtaj ju. (Pomagaj si z njunima pomenoma: obupati in imeti težave/skrbi). Kolesar je takole pripovedoval o svoji zadnji tekmi: "Bolje sem bil pripravljen kot lani, vendar je bila dirka precej težja, daljša in z več vzponi. Tudi konkurenca se je zdela močnejša, vendar se je k sreči kmalu izkazalo, da sem dosti boljši od drugih. Večina sotekmovalcev je že četrti dan dirke dvignila roke. Meni pa v življenju ni bilo z rožicami postlano, zato se tudi na tej tekmi nisem takoj predal – in to se mi je obrestovalo." 17. V povedih podčrtaj stalne besedne zveze in napiši, kaj pomenijo. V pogovoru o končni ekskurziji sem imel občutek, da vsi sošolci brijejo norca iz mene, zato sem vstal in brez pozdrava odšel domov.

Rop menjalnice je spravil na noge vso policijo, saj je tat odnesel vse, kar mu je prišlo pod roke, ne le denar, temveč tudi dva računalnika in fotokopirni stroj.

18. Vstavi besede, ki manjkajo. drevesa.

Jabolko ne pade daleč Dober glas seže

deveto vas.

Odpri svoja vrata, pa boš tudi praga – sin tebe

Ti očeta

sadovih ocenjuj drevo, ne srca sežejo

Besede

Ni pametno podreti vse mostove

126

drugih našel odprta. prag. listju. srca, besede seboj.

jezika pa le

ušes.

Priročnik za učitelje

Srce mi je padlo v hlače

DOVOLJENO RAZMNOŽEVANJE

19. Vstavi besede, ki manjkajo. Severno

grških držav so prebivala makedonska plemena. Preživljala so se

poljedelstvom. Grki pa so jih imeli

barbare.

pomoč staršem, ki imajo novorojenčka.

Ta knjiga bo Če pride

živinorejo in

oko jedka snov, ga je treba takoj sprati

ali steklenice);

tem držimo oko

umivalnik nalijte hladno vodo

mlačno vodo (zlivamo jo

vrča, skodelice

prsti narazen.

pipe.

Kako se imenujejo besede, ki si jih vstavljal? _______________________ 20. Dopolni. Kadar pišem pripovedovalno besedilo, moram slediti korakom pisanjem razmišljam, dogodek). Razmišljam tudi besedilo:

pisanjem in

njem.

čem bom pripovedoval (izberem smešen/pretresljiv/zanimiv … tem, kaj vse bi povedal

tem dogodku. Nato izdelam načrt

miselnem vzorcu napišem ključne besede,

Potem se odločim,

pisanjem,

čem bom pisal najprej in

čem

njim pa pripišem bistvene podatke. koncu.

pisanjem izbiram okoliščinam ustrezne besede in pazim, da se besede ne ponavljajo; besede skladam

povedi in pazim, da tvorim razumljive povedi; povedi skladam

zveze povedi in pazim,

da sta zaporedni povedi smiselno povezani; nato zapišem osnutek besedila in upoštevam pravopisna pravila. pisanju preberem besedilo, ga popravim, in če je treba, še prepišem. 21. Nariši 4 risbe, na katerih naj bosta kvadrat in krog, in sicer: –

krog nad kvadratom,

–

kvadrat v krogu,

–

krog ob kvadratu,

–

kvadrat pod krogom.

127

10 11 12

Priročnik za učitelje Brez V Srce deželi dela mi je vzhajajočega nipadlo jela v hlače sonca

DOVOLJENO RAZMNOŽEVANJE

22. Vstavi, kar manjka v drugi povedi. Ko boš prišel domov, bomo večerjali. –

vrnitvi domov bomo večerjali.

Ko boš večerjal, ne boš gledal televizije. –

večerjo ne boš gledal televizije. utrujenosti ne boš mogel igrati nogometa.

Ker boš utrujen, ne boš mogel igrati nogometa. – Če boš v nevarnosti, pokliči na tel. št. 112. –

nevarnosti pokliči na tel. št. 112.

Čeprav boš utrujen, boš zadovoljen. –

utrujenosti boš zadovoljen. spraševanjem boš moral ponoviti snov.

Preden boš vprašan, boš moral ponoviti snov. – 23. Besedno zvezo v oklepaju napiši na črto v ustrezni obliki.

živali vsako leto povzročijo čez

Na (avstralske ceste)

, precej manj pa

deset tisoč prometnih nesreč. Največ je nesreč s (kenguruji) z (lisice, psi, mačke, konji, krave in ovce)

. Veliko nesreč se zgodi julija, zima in vozniki zaradi (krajši dnevi)

ko je v (Avstralija)

prej prižgejo luči ter tako zmedejo živali. 24. Vstavi, kar manjka. daljnogledom se je dalo videti celo kočo na Kredarici. papirjem za pečenje.

Pekač prekrij

V knjižnem jeziku se lahko sporazumevamo

vsemi Slovenci.

uradnim pozdravom?

Ali si ravnatelja pozdravil

Samom me še nisi seznanila. Prodajalka je stopila Kupec se je obrnil Odšla sta

kupcu in ga vprašala, kaj želi. gospe, ki je kupovala zobno kremo.

blagajni.

sreči je imel s seboj dovolj denarja. Kolesi sta prislonila

hrastu, nato pa sedla v travo.

Odgovori. Kateri predlog si vpisal v prvem delu naloge? Kateri predlog si vpisal v drugem delu naloge? Obkroži. Kako izgovarjamo predlog v zgornjih povedih? a) Ločeno od naslednje besede. b) Skupaj z naslednjo besedo.

128

Priročnik za učitelje

Srce mi je padlo v hlače

25. Vstavi predlog z/s ali iz. Potegnili so ga

DOVOLJENO RAZMNOŽEVANJE

jame. Kranjske Gore.

Učenci 7. a se bodo v soboto vrnili Kdaj se vrnete

izleta, Mateja?

Poslali smo jim razglednico

Bleda. Kopra.

V nedeljo nas bodo obiskali sorodniki Danes se je soseda zgodaj vrnila

službe.

pošte so klicali, da pridi po paket. 26. Odgovori na vprašanja. KJE SI?

OD KOD PRIHAJAŠ?

kino Triglav trg ploščad Pohorje obisk ples 27. Popravi, kar je narobe. Pot iz železniške postaje do središča mesta traja samo pet minut. V drevesu je samo še en list. Luka mi je pisal iz morja, Miha pa iz Jesenic. Prosim, če pobereš košček kruha iz tal. Ali mogoče veste, kdaj odpelje zadnja gondola iz Kanina?

129

10 11 12

Priročnik za učitelje Brez V Srce deželi dela mi je vzhajajočega nipadlo jela v hlače sonca

13 Zgodilo se je … SDZ (2.del): 66–84 ali U: 95–103, DZ: 91–98

Predvideno število ur: 7

Temeljna vprašanja enote – Čemu beremo/poslušamo časopisna/televizijska poročila in kaj izvemo iz njih? – Kaj je poved in po čem jo prepoznamo? – Po čem prepoznamo stavek? – Iz koliko stavkov je lahko poved? – Iz katerih delov/členov je stavek in katere podatke nosijo ti deli? Cilji enote Učenci v izmenjujočih se aktivnih oblikah dela (npr. individualna, v manjših skupinah, frontalna, v dvojicah)* problemsko in procesno razvijajo – osebno in narodno identiteto; – sporazumevalno zmožnost v slovenskem jeziku, in sicer: •

pogovarjanje,

•

poslušanje/gledanje, razumevanje, vrednotenje in povzemanje televizijskega poročila,

•

razumevanje in rabo strokovnega izraza poročilo,

•

razvrščanje dejanj istega dogodka,

•

razlaganje pomena stalnih besednih zvez,

•

govorno nastopanje – opisovanje narodnega običaja in poročanje o prireditvi, ki ohranja narodni običaj,

•

branje, razumevanje in povzemanje časopisnega poročila,

•

pisanje poročila o prireditvi,

•

razumevanje strokovnih izrazov osebni zaimek, svojilni zaimek, vprašalni zaimek, kazalni zaimek, oziralni zaimek, navajanje zaimkov iz povedi, predstavljanje njihove vrste in poimenovalne vloge,

•

dopolnjevanje povedi z ustreznimi zaimki,

•

skladanje besed v povedi,

•

predstavljanje značilnosti povedi in stavka,

•

razumevanje in rabo strokovnih izrazov poved, stavek,

•

branje besedil, določanje števila povedi v besedilih in števila stavkov v povedih,

•

razumevanje in rabo strokovnih izrazov enostavčna poved, dvostavčna poved ter njuno ponazarjanje s primeri,

•

tvorjenje dvostavčnih povedi – združevanje zvez povedi v dvostavčne povedi,

•

razumevanje strokovnega izraza veznik in predstavljanje njegove vloge,

•

razumevanje logičnih razmerij med stavki in dopolnjevanje povedi z vezniki,

Učitelj naj za aktivno delo v razredu upošteva Splošne didaktične nasvete iz Uvoda.

130

Priročnik za učitelje

Zgodilo se je …

•

predstavljanje vloge stavčnih členov, povedka, osebka, predmeta in prislovnega določila,

•

razumevanje in rabo strokovnih izrazov stavčni člen, povedek, osebek, predmet, prislovno določilo,

•

spraševanje po danih stavčnih členih,

•

določanje stavčnih členov,

•

dopolnjevanje stavkov z danimi stavčnimi členi,

•

odpravljanje napak v trditvah o stavčnočlenski sestavi danih stavkov;

– druge vrste ključnih zmožnosti, npr.: •

vživljanje v nove sporazumevalne okoliščine,

•

samoiniciativnost,

•

ustvarjalnost,

•

kritičnost do svojega ravnanja in sporazumevanja ter do ravnanja in sporazumevanja drugih ljudi,

•

utemeljevanje svojega mnenja,

•

logično mišljenje,

•

digitalno pismenost.

Tema enote: Televizijsko/časopisno poročilo Televizijsko/časopisno poročilo je neumetnostno besedilo, v katerem sporočevalec (novinar) javnosti poroča o preteklem dogodku, tj. čim bolj objektivno (torej stvarno, resnično) pripoveduje o njem. Zato pravimo, da je televizijsko/časopisno poročilo objektivno pripovedovalno besedilo. Sporočevalec v njem seznani naslovnika o tem, – kaj se je zgodilo (o dejanjih poroča z glagoli v pretekliku), – kdo je bil pri tem udeležen, – kdaj se je to zgodilo, – kje se je zgodilo, – kako je dogodek potekal (dejanj po navadi ne predstavi v resničnem zapovrstvju, temveč najprej predstavi rezultat dogodka, šele nato pa njegov resnični potek). Časopisno poročilo ima naslov (pogosto celo tridelno naslovje, tj. naslov, nadnaslov in podnaslov), pod besedilom pa sta navedena ime in priimek avtorja; ob besedilu je pogosto tudi fotograﬁja s kraja dogodka. Opozorilo: Televizijskega ali časopisnega poročila ne smemo zamenjati s televizijsko oz. časopisno novico – ta je sicer tudi objektivno pripovedovalno besedilo, vendar je krajša od poročila, ker v njej avtor (novinar) ne predstavlja celotnega poteka dogodka. Učenci so časopisno poročilo brali že v 6. razredu, in sicer zato, da bi razvijali svojo bralno zmožnost, ne pa zato, da bi spoznavali značilnosti in zgradbo te besedilne vrste – to je cilj branja časopisnega poročila ter poslušanja/gledanja televizijskega poročila v 7. razredu. Sedmošolci imajo več znanja o časopisni/ televizijski/novici – to so brali oz. gledali/poslušali in opazovali v drugem triletju. 131

10 11 12 13

Priročnik za učitelje Brez Zgodilo V Srce deželi dela mi se je vzhajajočega nipadlo jejela … v hlače sonca

Tema prvega podpoglavja: Poved in stavek Kadar govorimo ali pišemo, ne izgovarjamo/pišemo niza nepovezanih besed (npr. vrstnike, naše, in, Krškega, šole, so obiskali, iz, učenke, učenci), temveč besede povezujemo/skladamo v zaokrožene enote – povedi (npr. Učenci in učenke naše šole so obiskali vrstnike iz Krškega.). Poved je zaokrožena množica pomensko in oblikovno povezanih besed, ki nekaj pomeni in je nastala v določenih okoliščinah. Če je zapisana, je njen začetek zaznamovan z veliko začetnico, konec pa s končnim ločilom; če je izgovorjena, se navadno začne z višjim tonom in konča s končno intonacijo. V povedi so pomensko in oblikovno povezane besede raznih vrst, npr. samostalniki, pridevniki, glagoli, števniki, zaimki … Posebno vlogo imajo glagoli, in sicer tisti v osebni obliki; ker poimenujejo dejanje/ stanje/dogajanje/…, se okrog njih zbirajo vse druge besede in jih dopolnjujejo z raznimi podatki, npr. o vršilcu, prejemniku, predmetu, kraju, času, sredstvu, vzroku dejanja ipd. V povedi je lahko en glagol v osebni obliki ali pa jih je več (redko so brez njega – npr. odzivne replike v dvogovornem besedilu). Če je v povedi en glagol, so vse druge besede načeloma povezane z njim; če pa je glagolov v osebni obliki več, je poved sestavljena iz več podmnožic oz. stavkov. Stavek je torej podmnožica povedi; sestoji iz glagola v osebni obliki (oz. iz osebne glagolske oblike) in iz vseh besed, ki so zbrane okrog njega (oz. so z njim pomensko povezane). Povedi so iz enega stavka ali iz več stavkov – torej so enostavčne ali večstavčne; večstavčnim pravimo tudi zložene povedi. Večstavčne povedi nastanejo iz več enostavčnih povedi, ki jih združimo/povežemo s posebno besedo, tj. veznikom (z njim načeloma poimenujemo vrsto logičnega razmerja med povedma, npr. zaporednost /in/, istočasnost /ko/, vzrok /ker/, posledico /zato/, namen /da bi/, pogoj /če/, nasprotje /vendar/ …). Opozorilo: Naloge v tej enoti so zasnovane tako, da učenci razvijajo svojo skladenjsko (torej praktično) in metajezikovno (torej teoretično) zmožnost – v nekaterih nalogah namreč skladajo besede v povedi ali izražajo logična razmerja v večstavčnih povedih, v drugih nalogah pa spoznavajo razločevalne lastnosti povedi in stavka ter spoznavajo in si uzaveščajo – merila za določanje števila povedi v besedilu, – merila za določanje števila stavkov v povedi ter – strategijo določanja števila stavkov v povedi. Temeljni cilj nalog v tej enoti je določanje števila stavkov v povedi – to je namreč izhodišče za rabo vejice v slovenščini pa tudi za določanje logičnih razmerij med stavki, za strnjevanje večstavčnih povedi v enostavčne oz. za pretvarjanje odvisnikov v predložne zveze, polstavke, desne in leve prilastke, za določanje stavčnih členov in prepoznavanje njihove pomenske podstave ipd. 132

Priročnik za učitelje

Zgodilo se je …

Učitelj naj na razne načine pomaga učencem, da bodo usvojili strategijo določanja števila stavkov v povedi, tj. z navpično črto zaznamujemo konec povedi, nato v povedi podčrtamo glagole v osebni obliki in jih preštejemo. Kolikor je v povedi glagolov v osebni obliki, toliko je tudi stavkov. To pa pomeni, da bo treba z učenci, ki imajo pri tem težave, še posebej vaditi prepoznavanje končnih ločil, glagolov nasploh in tistih v osebni obliki (oz. osebnih glagolskih oblik) ter preko njihove dejavnosti utrjevati merila za določanje stavkov. Nasvet za obravnavo 1. naloge v SDZ (str. 73) ali U (str. 98): Pred reševanjem te naloge naj učitelj pokaže učencem prosojnico, na katero je "prerisal oz. prepisal" tretjo vrečko iz prve naloge; enemu od učencev naj naroči, da naj glasno prebere, kar je napisano na vrečki. Nato naj vodi pogovor – učence naj vpraša, – ali jih na vrečki kaj moti, – kaj jih moti, – ali tako govorijo/pišejo, – kaj delajo z besedami, kadar govorijo/pišejo, – kaj tvorijo z besedami, – s čim zaznamujejo začetek povedi, – s čim zaznamujejo konec povedi, – ali je na prosojnici napisana poved ali le skupina naštetih besed … Nato naj se učenci lotijo reševanja te naloge (pred tem naj si ogledajo še zgled v navodilu). Rešitve naj se preverijo frontalno. Tema drugega podpoglavja: Sestavine stavka – stavčni členi Stavek je podmnožica povedi; določajo ga glagol v osebni obliki in besede, zbrane okrog njega. Glagol v osebni obliki je v središču stavka oz. je organizator stavka – ker poimenuje dejanje/stanje/potek …, pove, kaj se s kom/s čim dogaja; besede okoli njega pa ga pomensko dopolnjujejo (npr. s podatkom o tem, kdo to dela oz. kje/kdaj/kako/zakaj to dela). Stavek sestoji iz delov, ki jih imenujemo stavčni členi. Stavčni členi so tisti deli stavka, ki nosijo določeno vrsto podatkov, npr. podatek o tem, kaj se dogaja, kdo to dela ipd. Na podlagi teh vrst podatkov (oz. vprašalnic zanje) ločimo štiri stavčne člene: glavni/ osrednji stavčni člen je povedek (tj. tisti stavčni člen, ki pove, kaj se dogaja), ob njem pa so še trije, ki ga pomensko dopolnjujejo – tj. osebek, predmet in prislovno določilo. Stavčne člene prepoznamo s pomočjo vprašalnic – najprej vprašamo po dogajanju, torej po povedku, nato pa po drugih stavčnih členih. Vprašalnica za povedek vsebuje splošni glagol za dogajanje oz. dogodek (Kaj se dogaja? oz. Kaj se je/bo zgodilo?). Vprašalnica za osebek je kdo/kaj + povedek (Kdo prideluje?). Za predmet je več vprašalnic, npr. koga/česa + povedek, komu/čemu + povedek, koga/kaj + povedek, 133

10 11 12 13

Priročnik za učitelje Brez Zgodilo V Srce deželi dela mi se je vzhajajočega nipadlo jejela … v hlače sonca

o kom/o čem + povedek, s kom/s čim + povedek (npr. Kaj pridelujejo?); več vprašalnic je tudi za prislovno določilo, npr. kje + povedek, kdaj + povedek, kako + povedek, zakaj + povedek (npr. Kje pridelujejo?). Vprašalnice za osebek, predmet in prislovno določilo vedno vsebujejo tudi povedek danega stavka, in sicer zato, ker ti trije stavčni členi pomensko dopolnjujejo konkretni povedek – so torej pomensko povezani s povedkom, med seboj pa ne (prim. pridelujejo: Kdo prideluje?, Kaj pridelujejo?, Kje pridelujejo?). Stavčni členi imajo bolj ali manj napovedljivo obliko, in sicer je po navadi – v povedku glagol v osebni obliki, – v osebku samostalniška beseda/besedna zveza v imenovalniku, – v predmetu samostalniška beseda/besedna zveza v neimenovalniku (torej v rodilniku, dajalniku, tožilniku, mestniku ali orodniku), – v prislovnem določilu prislov ali predložna zveza. Nekaj stavčnih členov je med seboj povezanih tudi oblikovno/slovnično; to pomeni, da na obliko stavčnega člena pogosto vpliva drugi stavčni člen. Tako je npr. oblika povedka odvisna od oblike osebka (beseda v osebku mu namreč določa osebo, spol in število, prim. Učitelj /3. os., m. sp., ed./ p je pripovedoval /3. os., m. sp., ed./), oblika predmeta pa je odvisna od povedka (ta namreč predmetu določa sklon, prim. je pripovedoval p o Egipčanih /mest./). Zato pravimo, da se povedek ujema z osebkom, predmet pa se veže s povedkom. Stavčni členi so iz ene ali več besed – stavčni členi iz ene polnopomenske besede so goli, tisti iz več polnopomenskih besed pa so zloženi. (Učenci v osnovni šoli spoznavajo le vlogo in vrste stavčnih členov, ne pa tudi njihove sestave.) V stavku je lahko samo en povedek in en osebek, predmetov in prislovnih določil pa je lahko več – navadno so raznih vrst (npr. predmet v dajalniku in tožilniku, prim. Gledalci so kolesarju ponudili vodo; prislovno določilo časa in kraja, prim. Včeraj smo smučali na Voglu). Stavčni členi v slovenščini nimajo svojega stalnega mesta (kot ga imajo npr. v germanskih in romanskih jezikih) – v slovanskih jezikih namreč razvrščamo stavčne člene po njihovi aktualnosti; to pomeni, da moramo upoštevati naslovnikovo znanje oz. poučenost – zato naj bi stavek začeli s tistim podatkom (stavčnim členom), za katerega domnevamo, da je naslovniku znan, končali pa naj bi ga z novim, naslovniku še neznanim podatkom (stavčnim členom). Opozorilo: Določanje oz. prepoznavanje stavčnih členov je za marsikaterega učenca precej zapletena (abstraktna) miselna dejavnost, in sicer zato, ker pri tem ne opazujejo posameznih besed in ne razmišljajo o njihovem pomenu, temveč imajo pred seboj stavek (tj. pomensko in oblikovno povezano večbesedno enoto), besede v njem pa morajo opazovati z druge perspektive – razmišljati morajo o vlogi, ki jo imajo 134

Priročnik za učitelje

Zgodilo se je …

besede v razmerju do drugih delov stavka (podobno kot ima človek v raznih razmerjih razne vloge, npr. ženska – hči, sestra, sošolka, prijateljica, sodelavka, mati, žena, stranka …). Zato naj učitelj postopno, nazorno in s preprostimi primeri pomaga učencem, da bodo – razumeli, v čem je razlika med opazovanjem posamezne/izolirane besede (npr. besede v slovarju) in opazovanjem/odkrivanjem delov stavka, – razumeli vlogo stavčnih členov, – usvojili merila za določanje stavčnih členov (tj. vprašalnice zanje), – usvojili strategijo določanja stavčnih členov. Učitelj naj učence navadi na pravilno zaporedje korakov določanja stavčnih členov (tj. najprej povedek, nato drugi stavčni členi) ter naj jim pojasni smiselnost tega zaporedja (tj. povedek je središče stavka, vsi drugi stavčni členi ga pomensko dopolnjujejo) in njegove posledice (tj. po osebku, predmetu in prislovnem določilu vedno sprašujemo z vprašalnica + povedek). Učenci pogosto delajo napake ravno zato, ker ne upoštevajo tega zaporedja pri določanju stavčnih členov, temveč začnejo določati stavčne člene na začetku stavka, nato pa nadaljujejo proti njegovemu koncu. Učitelj naj predstavi učencem obe merili za prepoznavanje povedka – prvo merilo je prepoznavanje glagola v osebni obliki, drugo pa je iskanje tistega dela stavka, ki vsebuje podatek/odgovor na vprašanje Kaj se dogaja?/Kaj se je/bo zgodilo? Učenci naj bi poznali obe merili, uporabljali pa tisto, ki je zanje učinkovitejše. Učitelj naj od učencev zahteva, da se po osebku, predmetu in prislovnem določilu vedno vprašajo tudi s povedkom; tako bo na eni strani utrjeval pravilo, da je treba najprej poiskati povedek (nato pa si z njim pomagati pri odkrivanju drugih stavčnih členov), na drugi strani pa bo dolgoročno preprečil pogoste napake pri prepoznavanju zloženih stavčnih členov (učenci npr. predložnim zvezam pogosto pripišejo vlogo prislovnega določila, čeprav so v resnici v vlogi desnega prilastka – izvir teh napak je po navadi ravno napačna vprašalnica, prim. Oče se je pogovarjal s sošolcem iz gimnazije p ker učenci vprašajo samo Od kod?, sklepajo, da je iz gimnazije prislovno določilo kraja; če bi se vprašali pravilno, tj. Od kod se je pogovarjal?, bi ugotovili, da je to vprašanje nesmiselno, zato ta predložna zveza ne more biti prislovno določilo kraja, temveč je del podredno zloženega predmeta, prim. S kom se je pogovarjal? – s sošolcem iz gimnazije). Učitelji v osnovni in srednji šoli (pa tudi na fakulteti) pogosto opozarjajo na to, da učenci (dijaki/študentje) ne ločijo stavčnih členov od besednih vrst oz. jih mešajo med seboj. Pomagamo jim lahko npr. tako, da jih opozorimo, da v stavku opazujemo samo večje zaokrožene dele/enote, tj. dele, ki vsebujejo podatek, po katerem sprašujemo z določeno vprašalnico – ne pa posameznih besed. Razliko med stavčnimi členi in besednimi vrstami jim lahko pojasnimo tudi metaforično: stavek opazujemo z zornega kota orla (ta z velike višine opazi le širše/večje enote), ne pa z zornega kota mravlje (ta bi se ustavljala ob vsaki besedi). Lahko pa uporabimo tudi konkretno ponazoritev: učencem naročimo, naj naštejejo sestavne dele 135

10 11 12 13

Priročnik za učitelje Brez Zgodilo V Srce deželi dela mi se je vzhajajočega nipadlo jejela … v hlače sonca

računalnika; zagotovo bodo našteli ekran, tipkovnico, miško, procesno enoto, disketno enoto … – ne pa tudi posamezne tipke, gumba, vijaka, matice; zato naj nam povedo, zakaj niso našteli tudi tega – povedali bodo, da zato, ker to niso deli računalnika, ampak so deli tipkovnice, ekrana … Učenci v osnovni šoli spoznavajo le vlogo in vrste stavčnih členov, ne pa tudi njihove sestave – to bodo spoznaval v srednji šoli. Nasvet za obravnavo 17. naloge v SDZ (str. 84) in 4. naloge v DZ (str. 97): Prvi primer naj frontalno reši učitelj, in sicer tako, da glasno izreka strategijo določanja stavčnih členov, npr. Najprej moramo poiskati povedek, zato vprašamo Kaj se dogaja z Lovrom? Obkrožimo besedo občuduje in pod njo napišemo povedek. Nato vprašamo Kdo občuduje? Odgovor je Lovro in to je osebek. Vprašamo še Koga/kaj občuduje? Odgovor je slone in to je predmet. Nato naj učenci nadaljujejo z reševanjem naloge v dvojicah; lahko si pomagajo s preglednico na učnem listu. Rešitve naj se preverijo frontalno – učitelj naj bo pri preverjanju pozoren na pravilno zaporedje naštetih stavčnih členov (tj. povedek …); če je potrebno, naj spodbuja učence k pojasnjevanju rešitev, in sicer z izrekanjem vprašanj za vsak stavčni člen (pri tem naj bo pozoren na pravilno zaporedje vprašanj in na rabo aktualnega povedka v vprašanjih za osebek/predmet/prislovno določilo). Samovrednotenje učenca/učenke – Kaj od tega, kar ste delali v tej učni enoti, boš lahko uporabil/-a v vsakdanjem življenju? – Ali rad/-a poslušaš/gledaš oz. bereš televizijska oz. časopisna poročila? Zakaj? – Odgovore na katera vprašanja najdemo v poročilu o prireditvi? (Dopolni miselni vzorec.) Pri katerem vprašanju moraš paziti na to, kako boš razvrstil/-a dejanja? – Ali v poročilu lahko izraziš tudi svoja občutja/čustva? – Kako veš, iz koliko povedi je besedilo? – Kako veš, iz koliko stavkov je poved? – Kako imenujemo sestavine stavka, ki nosijo razne podatke? (Dopolni povedi.) – Kako si se počutil/-a pri pouku med obravnavo te učne enote? Zakaj? – Kaj ti je bilo najbolj všeč? Zakaj? – Kaj ti ni bilo všeč? Zakaj? – Kako si sodeloval/-a s sošolci in sošolkami? Ali ti kaj ni bilo všeč? Če da, kaj?

136

Priročnik za učitelje

Zgodilo se je …

– Kako si sodeloval/-a z učiteljem/učiteljico? Ali ti kaj ni bilo všeč? Če da, kaj? – Kaj bi rad izboljšal/-a? Kako boš to storil/-a? Samovrednotenje učitelja/učiteljice Poleg splošnih vprašanj (gl. Uvod) naj se upoštevajo tudi vprašanja, značilna za to učno enoto: – Ali so učenci usvojili merila za določanja povedne sestave besedila? Če ne, kaj bom storil/-a? – Ali so učenci usvojili strategijo določanja števila stavkov v povedi? Če ne, kaj bom storil/-a? – Ali so učenci usvojili strategijo določanja stavčnih členov v povedi? Če ne, kaj bom storil/-a?

137

10 11 12 13

Priročnik za učitelje Brez Zgodilo V Srce deželi dela mi se je vzhajajočega nipadlo jejela … v hlače sonca

DOVOLJENO RAZMNOŽEVANJE

se je zgodilo? je bil udeležen? POROČILO

se je zgodilo? se je zgodilo? je dogodek potekal?

138

Priročnik za učitelje

Zgodilo se je …

DOVOLJENO RAZMNOŽEVANJE

Kaj se je zgodilo? Kdo je bil udeležen? POROČILO

Kdaj se je zgodilo? Kje se je zgodilo? Kako je dogodek potekal?

139

10 11 12 13

Priročnik za učitelje Brez Zgodilo V Srce deželi dela mi se je vzhajajočega nipadlo jejela … v hlače sonca

DOVOLJENO RAZMNOŽEVANJE

Stavek sestoji iz delov, ki jih imenujemo

členi.

Ti nosijo različne podatke: – tisti, ki pove, kaj kdo dela ali kaj se z njim dogaja, je

– tisti, ki pove, kdo je tisti, ki kaj dela oz. s katerim se kaj dogaja, je – tisti, ki pove, koga/kaj to dejanje prizadeva, je

– tisti, ki pove, kje/kdaj/kako/zakaj dejanje poteka, je

se vprašamo: Kaj se dogaja?, Kaj se je zgodilo?

se vprašamo: Kdo + povedek?

se vprašamo: Koga/kaj + povedek?, Koga/česa + povedek?, Komu/čemu + povedek?, O kom/čem + povedek?, S kom/čim + povedek?

se vprašamo: Kje + povedek?, Kam + povedek?, Kdaj + povedek?, Kako + povedek?

140

Priročnik za učitelje

Zgodilo se je …

DOVOLJENO RAZMNOŽEVANJE

Stavek sestoji iz delov, ki jih imenujemo stavčni členi. Ti nosijo različne podatke:

– tisti, ki pove, kaj kdo dela ali kaj se z njim dogaja, je povedek, – tisti, ki pove, kdo je tisti, ki kaj dela oz. s katerim se kaj dogaja, je osebek, – tisti, ki pove, koga/kaj to dejanje prizadeva, je predmet, – tisti, ki pove, kje/kdaj/kako/zakaj dejanje poteka, je prislovno določilo.

Po povedku se vprašamo: Kaj se dogaja?, Kaj se je zgodilo? Po osebku se vprašamo: Kdo + povedek? Po predmetu se vprašamo: Koga/kaj + povedek?, Koga/česa + povedek?, Komu/čemu + povedek?, O kom/čem + povedek?, S kom/čim + povedek? Po prislovnem določilu se vprašamo: Kje + povedek?, Kam + povedek?, Kdaj + povedek? Kako + povedek?

141

10 11 12 13

Priročnik za učitelje Brez Zgodilo V Srce deželi dela mi se je vzhajajočega nipadlo jejela … v hlače sonca

DOVOLJENO RAZMNOŽEVANJE

Prvi predlog nalog za preverjanje 1. Preberi besedilo.

NAŠ ČASOPIS 29. november 2004

DELOVNA AKCIJA ŠD BEVKE Bevke – Podjetje Evrogradnje je v petek, 12. novembra, v Bevkah začelo zidarska dela na večnamenski zgradbi v športnem parku. Ker so hkrati s prenavljanjem zgradbe začeli preurejati tudi športni park, je vodja gradbišča prosil člane Športnega društva Bevke, naj naslednji dan pospravijo okolico večnamenske zgradbe, da bi delavci podjetja v ponedeljek lahko nemoteno nadaljevali delo. Delovna akcija članov Športnega društva Bevke, ki je trajala polnih devet ur, se je začela v soboto ob 8. uri. Osem mlajših članov Športnega društva je najprej preneslo vrata z nogometnega igrišča pod nadstrešek bližnje hiše. S trase, po kateri naj bi tekla nova pot do športnega parka, so odstranili opeko; naložili so jo na palete, te

ovili s folijo in jih nato odpeljali bliže k večnamenski zgradbi. Na novo so prekrili streho gradbene barake, ker je stara puščala. Pet starejših članov športnega društva pa je najprej posekalo vsa drevesa, ki so rasla na trasi nove poti, nato pa so z nje umaknili še betonska parkirišča za kolesa. J. S.

2. Odgovori na vprašanja. Kdo je pisec tega besedila? Kdo je naslovnik tega besedila? Kje je bilo besedilo objavljeno? Kdaj je bilo besedilo objavljeno? O čem govori besedilo? Ali se je dogodek, o katerem govori besedilo, že zgodil ali se šele bo? 3. Preglednico dopolni z bistvenimi podatki. KAJ SE JE ZGODILO? KDO JE BIL UDELEŽEN? KDAJ SE JE ZGODILO? KJE SE JE ZGODILO?

142

Priročnik za učitelje

Zgodilo se je …

Obkroži.

DOVOLJENO RAZMNOŽEVANJE

Na katero vprašanje še najdeš odgovor v besedilu iz 1. naloge? a) Kje ležijo Bevke? b) Kako je potekala delovna akcija? c) Kje ima sedež podjetje Evrogradnje? č) Kdo vodi Športno društvo Bevke? 5. Obkroži. Kaj je besedilo? a) Novica. b) Opis naravnega pojava. c) Poročilo. č) Opis življenja oseb. Utemelji odgovor.

5. Kdo je opravil delo, ki je navedeno v levem stolpcu. Poveži. 1

sekanje dreves

delavci podjetja Evrogradnje

odstranitev betonskih parkirišč za kolesa

mlajši člani ŠD Bevke

prekritje strehe gradbene barake

starejši člani ŠD Bevke

odstranjevanje opeke

zidarska dela v večnamenski zgradbi

S številkami od 1 do 5 določi zapovrstje opravljenih del.

7. Ali naslednje trditve ustrezajo besedilu? Obkroži DA ali NE. Člani društva so začeli zidati v petek.

Člani društva so delali do 17. ure.

Delavci podjetja Evrogradnje so delali tudi v soboto.

Delovna akcija je potekala v ponedeljek.

Sodelovalo je trinajst članov društva.

8. Iz predzadnje povedi v besedilu iz 1. naloge izpiši glagola v pretekliku in jima določi osebo, število in naklon. GLAGOL

OSEBA

ŠTEVILO

ČAS

NAKLON

143

10 11 12 13

Priročnik za učitelje Brez Zgodilo V Srce deželi dela mi se je vzhajajočega nipadlo jejela … v hlače sonca

DOVOLJENO RAZMNOŽEVANJE

9. Eden od glagolov v drugem odstavku je v pogojniku. Izpiši ga. Eden od glagolov v prvem dostavku ni v osebni glagolski obliki. Izpiši ga. 10. Ali so bili člani Športnega društva Bevke za svoje delo plačani?

Pojasni, zakaj tako misliš.

11. Naslednjim samostalnikom določi spol. vodja, pot, vrata, Bevke, delo, akcija, gradbišče, nadstrešek MOŠKI SPOL

ŽENSKI SPOL

SREDNJI SPOL

12. Iz zadnje povedi besedila iz 1. naloge izpiši osebni zaimek in mu določi osebo, število, sklon ter pripiši besedo, namesto katere stoji. OSEBNI ZAIMEK

OSEBA

ŠTEVILO

SKLON

BESEDA, NAMESTO KATERE STOJI

13. Kaj pomeni ŠD v naslovu besedila iz 1. naloge? 14. V povedih obkroži števnike in jih nato napiši z besedo. Na drugo črto napiši vprašalnico zanje. Članek je bil objavljen v časopisu 29. novembra. V delovni akciji je sodelovalo 8 mlajših članov društva. Začela se je ob 8. uri. Trajala je 9 ur. 15. Števnike napiši z besedami. 99 2863 865. 101.

144

Priročnik za učitelje

Zgodilo se je …

DOVOLJENO RAZMNOŽEVANJE

16. Vstavi pravilne oblike besed v oklepaju. Številke napiši z besedo. S (5, knjiga)

je odhitela v knjižnico. .

V kino sem šel z (2, prijatelj)

Sedež smo dobili v (20., vrsta)

Tečaj prva pomoči smo opravili pred (2, teden) .

Odprite knjigo na (20., stran)

: kako je bilo v šoli

Mama ne more brez (2, vprašanje) in ali sem bil kaj vprašan? ne znam rešiti.

(17., naloga) 17. Preberi povedi.

a) Vodja gradbišča je prosil člane Športnega društva Bevke, naj naslednji dan pospravijo okolico večnamenske zgradbe. b) Delovna akcija se je začela v soboto ob 8. uri. c) Mlajši člani so opeko naložili na palete, te so ovili s folijo in jih nato so odpeljali k večnamenski zgradbi. č) Ko so starejši člani posekali drevesa, so premestili še betonska parkirišča za kolesa. Iz koliko stavkov so povedi? b)

č)

Pri vsaki povedi pojasni, kako si prišel do navedene številke. a) b) c) č) 18. Napiši –

enostavčno poved.

–

večstavčno poved.

145

10 11 12 13

Priročnik za učitelje Brez Zgodilo V Srce deželi dela mi se je vzhajajočega nipadlo jejela … v hlače sonca

DOVOLJENO RAZMNOŽEVANJE

19. Preberi povedi. a) Petra! b) Če bo lepo vreme, bomo šli v hribe. c) Kdo je to rekel? č) Ne vem. d) Av! e) Čakam razredničarko in ravnatelja. f)

Dobro jutro!

g) Hodi hitreje, prosim. h) Pouk se prične ob 7.30. i)

Precej časa presedim za računalnikom in brskam po medmrežju.

Katere povedi so –

enostavčne?

–

večstavčne?

–

brez osebne glagolske oblike?

146

Priročnik za učitelje

Zgodilo se je …

Drugi predlog nalog za preverjanje

DOVOLJENO RAZMNOŽEVANJE

1. Preberi besedili. A

Deželne novice, 3. junija 2005

V Radovljici podeljen prvi Chopinov zlati prstan 29. aprila 2005 so bile podeljene nagrade mednarodnega tekmovanja Chopinov zlati prstan. Tekmovanje je potekalo od 27. do 29. aprila v Radovljici v organizaciji Kulturnice Blaža Kumerdeja, Glasbene šole Radovljica in Občine Radovljica. Tekmovalo je 8 pianistov iz raznih držav, in sicer v kategoriji do 16 let. Igrali so samo skladbe poljskega skladatelja Friderica Chopina (1810–1849), mojstra mazurk, preludijev, nokturnov, valčkov, polonez idr. Tekmovanje je potekalo v sodelovanju z Veleposlaništvom Republike Poljske v Sloveniji. Tekmovanje se je pričelo z večernim otvoritvenim koncertom članov žirije v sredo, 27. aprila, ob 19.30 v Linhartovi dvorani v Radovljici. Na njem so se predstavili štirje člani strokovne žirije: predsednik žirije in umetniški vodja tekmovanja Erik Šuler, Zoltan Peter iz Srbije in Črne gore, Aleksej Komarov iz Rusije in Karol Radziwonowicz iz Poljske. Naslednji dan zjutraj so tekmovalci najprej vadili v prostorih Glasbene šole Radovljica. Nato se je tam ob 10. uri začelo tekmovanje. Tekmovalci so nastopili po naslednjem vrstnem redu: Madžar Szalai Gergo, Katja Činč, Zala Čuček, Tomaž Hostnik (vsi iz Slovenije), Sonja Kukić (Srbija in Črna gora), Andreja Lekše, Davorin Mori (Slovenija), Anna Nekrasova (Rusija). Tekmovanje se je ob 19. uri končalo s podelitvijo nagrad in s koncertom vseh tekmovalcev v Glasbe-

ni šoli Radovljica. Žirija je enoglasno podelila 99 točk in prvo mesto tekmovalki iz Rusije. Njena igra je izstopala v tehnični dovršenosti, odlični artikuliranosti in kvaliteti tona. Drugo mesto je dosegla Katja Činč (92 točk), tretje pa sta si delila Andreja Lekše in Davorin Mori (89 točk). Szalai Gergo je dosegel 84 točk, Sonja Kukić 83 toč, Tomaž Hostnik 76 točk, Zala Čuček pa 70 točk. Podeljene so bile štiri denarne nagrade, zmagovalka pa je prejela tudi zlati Chopinov prstan. Sklepni del te prireditve je bil koncert dveh članov žirije, Erika Šulerja in Alekseja Komarova, naslednji večer ob 20.00 v Grand hotelu Toplice na Bledu. Celotni program tekmovanja sta spremljala in posnela Radio Slovenija in Televizija Slovenija. J. G.

Tribuna

Deželne novice, 3. junija 2005

Radovljica bogatejša za Chopinov zlati prstan Zaključni koncert mladih tekmovalcev za Chopinov zlati prstan je bil bogat in ganljiv glasbeni dogodek. V dvorani radovljiške glasbene šole, ki je bila polna do zadnjega kotička, so mladi umetniki iz štirih držav predstavili del svojega tekmovalnega sporeda. Ko so prihajali na oder, so se nerodno priklanjali ob ploskanju, ko pa so roke zdrsele po klaviaturi, so dvorano napolnili zvoki Chopinovih etud, valčkov, mazurk … in eden je bil boljši od drugega – težko bi se odločil, koga bi najraje še enkrat poslušal. Ko pa je na koncu izzvenel briljantni valček, ki ga je zaigrala Anna Nekrasova, dobitnica zlatega prstana, sem čutil, da imamo pred sabo veliko umetnico. Vesel sem, da so prireditelji prireditev brezhibno izpeljali in se jim zahvaljujem za to kulturno darilo. Upam, da bo ta glasbena prireditev v Radovljici postala tradicionalna. A. M.

147

10 11 12 13

Priročnik za učitelje Brez Zgodilo V Srce deželi dela mi se je vzhajajočega nipadlo jejela … v hlače sonca

DOVOLJENO RAZMNOŽEVANJE

2. Obkroži črko pred pravilnimi odgovori. Kaj imata besedili A in B skupnega? a) Pisca besedila. b) Naslovnika besedila. c) Način objave besedila. č) Temo besedila. Pri odgovorih, ki si jih obkrožil, na črto napiši, kdo oz. kaj to je. 2. Obkroži pravilni odgovor. Koliko tekmovalcev je tekmovalo? a) Osem. b) Štirje. c) Dvanajst. č) Enajst. Od kod so bili tekmovalci? a) Ženske so bile iz Slovenije, moški pa iz drugih držav. b) Iz Slovenije, Srbije in Črne gore, Madžarske in Rusije. c) Iz Radovljice. č) Iz Slovenije, Srbije in Črne gore, Madžarske, Rusije in Poljske. Katera mesta so dosegli slovenski tekmovalci? a) Prvih pet mest. b) Drugo in tretje ter zadnja tri mesta. c) Zadnja mesta. č) Prvo, drugo in tretje mesto. Kdo je dobil denarno nagrado? a) Vsi tekmovalci. b) Tisti, ki so zasedli 1., 2. in 3. mesto. c) Vsi tuji tekmovalci. č) Tisti, ki je bil prvi.

148

Priročnik za učitelje

Zgodilo se je …

DOVOLJENO RAZMNOŽEVANJE

3. Dopolni preglednico. KDAJ?

KJE?

27. aprila ob 19.30

KAJ?

v Linhartovi dvorani v Radovljici

28. aprila zjutraj

vaja tekmovalcev

28. aprila ob 10. uri

4. Dopolni. Iz katerega besedila si dobil več podatkov o prireditvi? Iz besedila

. .

V katerem besedilu je pisec izrazil svoje mnenje o prireditvi? V besedilu V katerem besedilu je pisec poročal o prireditvi? V besedilu

5. Stavke dopolni s povedkom. v Rogaški Slatini.

Steklo

Janez Jalen.

Povest Bobri Gutenberg

v 15. stoletju

tisk. dan državnosti.

25. junija

violino na šolski prireditvi.

Jurij

tudi taborniki.

Pohoda na Grmado

knjigo Gospodar prstanov.

Za bralno značko z branjem navodil.

Težave 6. Stavke dopolni z osebkom.

Mikroskop je v razred prinesel mu je padla na tla. ustavili na Vršiču?

Se bodo

Na avtomobilskem tekmovanju je Janezu odpovedal opoldne v zenitu.

V nekaterih krajih na Zemlji je so imeli hiše na kolih.

Sliko Poletje je ustvarila slikarka

7. Dopolni stavke. Na črte napiši, s katerim stavčnim členom si jih dopolnil. Pred jedjo si umijemo

. nam je sporočila uro odhoda. sem se naučil na pamet.

Zdravljico

France Prešeren. .

Ob petju državne himne Simbol vsake države je

. 149

10 11 12 13

Priročnik za učitelje Brez Zgodilo V Srce deželi dela mi se je vzhajajočega nipadlo jejela … v hlače sonca

14 Kaj je mikroskop? SDZ (2. del): 85–95 ali U: 104–108, DZ: 99–101

Predvideno število ur: 3

Temeljna vprašanja enote – Kako razlagamo/deﬁniramo besede in na kaj moramo pri tem paziti? – Kaj je povedek in kako ga prepoznamo? – Kaj je osebek in kako ga prepoznamo? Cilji enote Učenci v izmenjujočih se aktivnih oblikah dela (npr. individualna, v manjših skupinah, frontalna, v dvojicah)* problemsko in procesno razvijajo – sporazumevalno zmožnost v slovenskem jeziku, in sicer: •

branje in razumevanje deﬁnicije,

•

predstavljanje sestave deﬁnicije in vloge njenih sestavin,

•

dopolnjevanje deﬁnicije z deﬁniranim pojmom/nadpomenko/razločevalnimi lastnostmi,

•

razlaganje/deﬁniranje danih besed,

•

razumevanje strokovnega izraza nadpomenka in poimenovanje skupin z nadpomenkami,

•

razumevanje strokovnega izraza podpomenka in poimenovanje posameznih predstavnikov skupine s podpomenkami,

•

pogovarjanje,

•

govorno nastopanje,

•

dopolnjevanje stavkov s povedki,

•

razumevanje strokovnega izraza stavčni člen in spraševanje po podčrtanem stavčnem členu,

•

predstavljanje vloge in oblike povedka ter simbola zanj,

•

razumevanje in rabo strokovnega izraza povedek,

•

določanje povedka v stavkih ter predstavljanje oblikovnih/pomenskih značilnosti glagolov v povedku,

•

predstavljanje vloge osebka in simbola zanj,

•

razumevanje in rabo strokovnega izraza osebek,

•

dopolnjevanje stavkov z osebki,

•

določanje povedka in osebka v stavkih,

•

določanje stavčnočlenske vloge obkroženega dela stavka;

– druge vrste ključnih zmožnosti, npr.: •

samoiniciativnost,

•

ustvarjalnost,

•

logično mišljenje,

Učitelj naj za aktivno delo v razredu upošteva Splošne didaktične nasvete iz Uvoda.

150

Priročnik za učitelje

Kaj je mikroskop?

•

kritičnost,

•

utemeljevanje svojega mnenja,

•

uporabo znanja v vsakdanjem življenju,

•

učenje učenja,

•

sodelovanje in podjetnost,

•

digitalno pismenost,

•

informacijsko pismenost.

Tema enote: Razlaga besede oz. definicija Definicija je zelo kratko (pogosto enopovedno) razlagalno besedilo; z njim naslovniku predstavimo pomen/vlogo dane besede oz. danega pojma (prim. mikroskop), in sicer tako, da jo/ga umestimo v skupino sorodnih pojavov (prim. je naprava) in navajamo njene/njegove razločevalne lastnosti (prim. ki poveča sliko manjšega predmeta). Definicija je po navadi tridelna – sestoji iz: – definiranega pojma oz. besede, ki jo razlagamo (npr. mikroskop), – nadpomenke (npr. naprava) in – opisa oz. navajanja posebnosti, po katerih se definirani pojem loči od drugih pojmov iz iste skupine (npr. poveča sliko majhnega predmeta). Te tri sestavine definicije so lahko razvrščene na dva načina: – Najprej je definirani pojem, nato nadpomenka in za njo opis, npr. Mikroskop je naprava, ki poveča sliko majhnega predmeta. – Na začetku je nadpomenka, za njo opis in čisto na koncu definirani pojem, npr. Naprava, ki poveča sliko majhnega predmeta, je mikroskop. Pri prvem načinu definiranja (tj. pojem – nadpomenka – opis) izhajamo iz posameznega k splošnemu (mikroskop – naprava) in tako tvorimo induktivno definicijo; pri drugem načinu definiranja (tj. nadpomenka – opis – pojem) pa izhajamo iz splošnega k posameznemu (prim. naprava – mikroskop) in tako tvorimo deduktivno definicijo. Ugotovljeno je, da lažje sledimo induktivni definiciji ter da jo tudi lažje in pogosteje tvorimo. Opozorilo: Definicije pojmov/besed so pogoste v strokovnem sporazumevanju – torej tudi v šoli, in sicer pri vseh predmetih. Vendar pa imajo učenci pri tvorjenju definicij precej težav, in to z obema deloma definicije, tj. z umestitvijo pojava v skupino sorodnih pojavov in z navajanjem njegovih razločevalnih lastnosti: – Ker ne vedo, v katero skupino bi umestili pojav, ali ker ne obvladajo nadpomenk, uporabljajo kar splošni to, kar/s čimer/da (prim. Dežnik je to, s čimer se zaščitimo pred dežjem).

151

10 11 12 13 14

Priročnik za učitelje Brez Zgodilo Kaj V Srce deželi jedela mi mikroskop? se je vzhajajočega nipadlo jejela … v hlače sonca

– Ker ne vedo, s katerimi sorodnimi pojavi bi ga primerjali, ali ker ne prepoznajo njegovih razločevalnih lastnosti, navajajo kar vse njegove značilnosti. Pri razvijanju zmožnosti definiranja pojmov/besed naj učitelj nudi učencem čim več možnosti za spoznavanje in določanje nadpomenk, za opazovanje in primerjanje istovrstnih pojavov ter za prepoznavanje njihovih razločevalnih lastnosti. Pomaga naj jim tudi tako, da se odziva na vsako njihovo nepopolno (npr. zaimensko) definicijo, da jih spodbuja k prepoznavanju in odpravljanju napak ter da sam tvori pravilne definicije – ko definira pojme/besede mora paziti tudi na to, da izhaja od posameznega k splošnemu (da torej tvori induktivne definicije); večina učencev v osnovni šoli namreč še ni sposobna razumeti deduktivnih definicij. Tema prvega podpoglavja: Povedek Povedek je tisti stavčni člen, ki izraža dogajanje (npr. dejanje, stanje, potek …), zato po njem vprašujemo kaj se dogaja oz. kaj se zgodi. Povedek je središče stavka, vsi drugi stavčni členi ga pomensko dopolnjujejo; zato je pomensko povezan z osebkom, predmetom in prislovnim določilom. Oblikovno (slovnično) pa je povezan z osebkom in s predmetom, in sicer je osebku oblikovno podrejen (z njim se ujema v osebi, spolu in številu), predmetu pa je nadrejen (določa/veže mu sklonsko obliko). V povedku je praviloma glagol v osebni glagolski obliki (npr. živijo, so živeli, bi živeli); včasih pa je ob njem še katera polnopomenska beseda, npr. samostalnik (npr. je bolnik), pridevnik (je bolan, se je vrnil bolan) ali nedoločnik (moram razložiti). Zato ločimo dve vrsti povedkov: gole in zložene. Zloženi povedek je dveh vrst: povedek s povedkovim določilom (je bolnik, je bolan, moram razložiti) in povedek s povedkovim prilastkom (se je vrnil bolan). V stavku je lahko samo en povedek. Podčrtamo ga z vijugasto črto (

Opozorilo: V osnovni šoli obravnavamo samo goli povedek, zloženega pa ne. Zato naj učitelji pazijo na to, da bodo učenci razčlenjevali samo stavke z golimi povedki. Učenci imajo nekaj težav tudi s prepoznavanjem golih povedkov, npr.: – Če je v povedku glagol v zloženi obliki (npr. so sedeli, boste izstrelili, bi tekla), pogosto podčrtajo le t. i. pomenski del glagola, tj. opisni deležnik na -l, ne pa tudi njegovega slovničnega dela (prim. so sedeli, boste izstrelili, bi tekla). Ob takih napakah naj učitelj vpraša učence, ali govorimo Slovenci tako: Oni sedeli, Vi izstrelili, Ona tekla; tako jih opozori na to, da je del glagola (in povedka) tudi t. i. slovnični biti (ki izraža osebo, število, naklon in čas). – Če je v povedku glagol s prostim morfemom se/si (npr. smejejo se, ogledali smo si), pogosto podčrtajo samo glagol, prostega morfema pa ne (prim. smejem se, ogledali smo si) ali pa ga podčrtajo kot predmet (prim. smejem se, ogledali smo si). V prvem primeru naj učitelj vpraša učence, ali v slovenščini obstaja 152

Priročnik za učitelje

Kaj je mikroskop?

glagol smejem, ogledam – tako jih opozori na glagole, katerih obvezni del je prosti morfem se/si. V drugem primeru pa naj jih vpraša, ali je podčrtani se/si mogoče zamenjati s sebe/sebi ali s katerim samostalnikom (npr. smejem sebe/mamo, ogledam sebi/mami) – tako jih opozori na to, da ni vsak se/si že kar predmet. – Če je ob povedku osebni zaimek v naslonski obliki (npr. ga potiska, potisnil ga je), pogosto podčrtajo z vijugasto črko tudi to kratko besedo (prim. ga potiska, potisnil ga je). Ob taki napaki naj učitelj vpraša učence, ali se po tej kratki besedi lahko vprašamo in ali jo lahko zamenjamo s samostalnikom – tako jih opozori na to, da osebni zaimek v naslonski obliki ni del povedka (čeprav je zelo kratka beseda in jo izgovorimo skupaj z glagolom), temveč je samostojni stavčni člen, in sicer predmet (glagolov s prostim morfemom ga/jo, npr. biksa ga, ucvre jo, pač ne obravnavamo). – Če je v povedku zanikani glagol (npr. ne nastane, nisi opazoval), pogosto podčrtajo samo nezanikani del glagola (npr. ne nastane, nisi opazoval). Učitelj naj učencem pove, da je treba podčrtati tudi nikalnico (torej je prav ne nastane, nisi opazoval). Učitelj naj z nalogami, s preverjanjem rešitev in s pogovori o napakah pomaga učencem pri prepoznavanju (podčrtavanju) povedka. Od učencev naj ne zahteva deﬁnicije povedka, temveč naj preverja razumevanje in rabo tega jezikoslovnega izraza (npr. tako, da učencem naroči, da naj stavke dopolnijo s povedki ali naj v stavkih podčrtajo povedke in pojasnijo svoje rešitve). Tema drugega podpoglavja: Osebek Osebek je tisti stavčni člen, ki pomensko dopolnjuje povedek, in sicer nosi podatek o tem, kdo/kaj je tisti, ki se mu prisoja določeno dejanje, stanje, potek … Vprašalnica za osebek vsebuje vprašalni zaimek kdo/kaj in dani povedek (npr. Kdo je izdelal?, Kaj gori?); zato moramo pred določanjem osebka vedno poiskati povedek. V osebku je navadno samostalniška beseda/besedna zveza v imenovalniku – le izjemoma je v rodilniku, npr. ob zanikanem polnopomenskem glagolu biti (prim. Predstave ni bilo) in ob glagolu zmanjkovati … (prim. Črnila zmanjkuje). Če je v osebku glavni števnik od pet navzgor ali kateri drugi količinski izraz (npr. nekaj, mnogo, precej), je samostalnik ob njem v rodilniku – a za celotni osebek se kljub temu šteje, da je v imenovalniku (prim. vprašalnico za osebek v stavku Nekaj dijakov ni prineslo opravičila: Kdo ni prinesel opravičila? – ne pa *Česa ni prineslo opravičila?). Včasih je osebek izpuščen – v takih stavkih to, kdo/kaj je tisti, ki se mu pripisuje dejanje/stanje/…, prepoznamo iz osebne glagolske oblike v povedku (npr. Greš z mano?). Sporočevalec izpusti osebek, kadar je ta razviden iz okoliščin sporočanja ali iz sobesedila oz. kadar ga ne želi posebej izraziti (v takem primeru uporabi t. i. splošno glagolsko obliko, npr. 1. osebo množine, 2. osebo ednine ali tretjeosebno obliko s se).

153

10 11 12 13 14

Priročnik za učitelje Brez Zgodilo Kaj V Srce deželi jedela mi mikroskop? se je vzhajajočega nipadlo jejela … v hlače sonca

Če pa je v povedku glagol, ki poimenuje dogajanje v naravi, v slovenščini osebka v stavku ni in si ga tudi ni mogoče predstavljati. (V germanskih in romanskih jezikih je osebek tudi v takih primerih – v njih nastopa zaimek it, es …). Osebek je lahko iz ene polnopomenske besede ali iz več polnopomenskih besed – torej je lahko goli ali zloženi, in sicer priredno ali podredno (z levim/desnim/polstavčnim prilastkom). V stavku je lahko samo en osebek. Podčrtamo ga z enojno ravno črto (

Opozorilo: Učenci v osnovni šoli le prepoznavajo osebek, in sicer v njegovi značilni obliki (tj. samostalnik/samostalniška besedna zveza v imenovalniku); le v eni nalogi opazujejo tudi stavke, iz katerih je osebek izpuščen, ter razmišljajo o tem, iz česa prepoznamo vršilca dejanja/nosilca stanja … (tj. iz osebne oblike glagola v povedku) in zakaj je sporočevalec izpustil osebek (npr. zaradi njegove razvidnosti iz okoliščin ali sobesedila). Osebku ne določajo sestave (npr. goli ali zloženi, priredno ali podredno zloženi, jedro in levi/desni prilastek) – sestavo osebka bodo spoznavali šele v srednji šoli. Lahko rečemo, da učenci nimajo večjih težav s prepoznavanjem osebka v osnovni/značilni obliki; morda so v zadregi le tedaj, kadar imata osebek in predmet enako obliko (torej kadar njuna stavčnočlenska vloga ni razvidna iz oblike) – tedaj morajo razmišljati o pomenu glagola v povedku in o logičnem vršilcu dejanja/nosilcu stanja …(prim. Strelovod varuje cerkev pred strelo, Prah dviguje veter). Učitelj naj od učencev ne zahteva deﬁnicije osebka, pač pa naj preverja razumevanje in rabo tega strokovnega izraza (npr. tako, da učencem naroči, naj stavke dopolnijo z osebki ali naj v stavkih podčrtajo povedke in osebke ter pojasnijo svoje rešitve). Učitelj naj učence navadi na pravilno zaporedje korakov določanja stavčnih členov (tj. najprej povedek, nato osebek …) ter jim pojasni smiselnost tega zaporedja (tj. povedek je središče stavka, osebek in drugi stavčni členi ga pomensko dopolnjujejo) in njegove posledice (tj. po osebku, predmetu in prislovnem določilu vedno sprašujemo z vprašalnica + povedek). Učenci pogosto delajo napake ravno zato, ker ne upoštevajo tega zaporedja pri določanju stavčnih členov, temveč začnejo določati stavčne člene na začetku stavka, nato pa nadaljujejo proti njegovemu koncu. Učitelj naj od učencev zahteva, da se po osebku vedno vprašajo tudi s povedkom; tako bo tudi utrjeval pravilo, da je treba v stavku najprej poiskati povedek.

154

Priročnik za učitelje

Kaj je mikroskop?

Samovrednotenje učenca/učenke – Kaj od tega, kar ste delali v tej učni enoti, boš lahko uporabil/-a v vsakdanjem življenju? – Ali znaš tvoriti definicije? Če ne, s čim imaš največje težave? – Kako sprašujemo po povedku? – Kako pa po osebku? – Kateri stavčni člen poiščemo v stavku najprej? Zakaj? – Kaj se ti zdi lažje: poiskati povedek ali osebek? Zakaj? – Kaj je bil cilj prvega dela te enote? – Kaj si se naučil/-a o definiciji pojma? – Dopolni miselni vzorec o definiciji pojma. – Kako si se počutil/-a pri pouku med obravnavo te učne enote? Zakaj? – Kaj ti je bilo najbolj všeč? Zakaj? – Kaj ti ni bilo všeč? Zakaj? – Kako si sodeloval/-a s sošolci in sošolkami? Ali ti kaj ni bilo všeč? Če da, kaj? – Kako si sodeloval/-a z učiteljem/učiteljico? Ali ti kaj ni bilo všeč? Če da, kaj? – Kaj bi rad izboljšal/-a? Kako boš to storil/-a?

155

10 11 12 13 14

Priročnik za učitelje Brez Zgodilo Kaj V Srce deželi jedela mi mikroskop? se je vzhajajočega nipadlo jejela … v hlače sonca

Samovrednotenje učitelja/učiteljice Poleg splošnih vprašanj (gl. Uvod) naj se upoštevajo tudi vprašanja, značilna za to učno enoto: – Ali znam tvoriti deﬁnicije? S čim imam največje težave? Kako jih bom odpravil/-a? – Ali sem pozoren/-a na to, ali učenci uporabljajo nadpomenke? Zakaj? – Ali je večina učencev samostojno reševala naloge za deﬁniranje besed? Pri katerih nalogah so potrebovali mojo pomoč? Zakaj? Kako sem jim pomagal/-a? – Ali ločim pojma glagol in povedek, samostalnik in osebek? Če ne, kje se bom o tem poučil/-a? – Ali učenci razumejo, da je glagol oz. samostalnik samo osamljena beseda, npr. v SSKJ, ko pa jo uporabimo v povedi, dobi novo vlogo, tj. postane povedek oz. osebek? Če ne, kako jim bom to razložil/-a oz. ponazoril/-a? Ali se mi zdi pomembno, da učenci to ločijo? Zakaj? – Ali sem pazil/-a na to, da v mojih primerih ni bilo stavkov z zloženim povedkom? Če ne, zakaj? – Ali sem pazil/-a na to, da so bili v mojih primerih stavki z golimi in zloženimi osebki, vendar pa učenci niso določali sestave zloženih osebkov? Če ne, zakaj? – Ali sem učence opozarjal/-a na zapovrstje pri določanju stavčnih členov? Če ne, zakaj? Ali so učenci upoštevali moja opozorila? – Ali sem učencem omogočil/-a delo v dvojicah? Če ne, zakaj? Če da, kako uspešno je bilo tako delo?

156

Priročnik za učitelje

Kaj je mikroskop?

Predlog nalog za preverjanje

DOVOLJENO RAZMNOŽEVANJE

1. Iz naslednje definicije izpiši definirani pojem, nadpomenko in značilnosti definiranega pojma. Strela je naravni pojav, pri katerem pride do razelektritve med deli nevihtnega oblaka, med nevihtnimi oblaki ali med nevihtnimi oblaki in tlemi. Definirani pojem: Nadpomenka: Značilnosti definiranega pojma:

2. Vstavi, kar manjka; pomagaj si z naslednjimi besedami: kovina, plin, kamnina, proces, veda. , ki raziskuje snovi in njihove pretvorbe.

Kemija je

, pri katerem iz dveh ali več snovi nastane nova snov.

Spajanje ali sinteza je

, pri katerem iz ene snovi nastaneta dve ali več snovi.

Razkroj snovi ali analiza je Kisik je

, ki je brez barve, vonja in okusa ter omogoča dihanje in gorenje.

Ruda je

, v kateri je toliko rudnih mineralov, da jo lahko izkoriščamo

za pridobivanje kovin. Natrij je

, ki je srebrno bele barve in tako lahka, da plava na vodi.

3. V deﬁnicijo vpiši nadpomenko. Jurček je Lokvanj je Uho je Sekira je

, ki ima svetlo rjav klobuk. , ki ima velike plavajoče liste in navadno bele cvetove. za sluh in ravnotežje. , ki ima držaj in na njem nasajeno rezilo; uporabljamo jo za sekanje.

Sekalec je

v sprednjem delu čeljusti za sekanje, trganje hrane.

Kresnica je

s svetlim organom na spodnji strani zadka.

4. Poimenuj deﬁnirani pojem. je ustanova, ki urejuje, hrani ter predvaja pomembnejše stare ﬁlme. je zdravstvena ustanova, ki izdaja in tudi pripravlja zdravila. je človek, ki je usposobljen za vesoljske polete. je rastlina, ki ima na listih in steblu dlačice, ki ob dotiku povzročijo pekoč občutek. je sladka snov, ki jo delajo čebele iz nektarja in mane.

157

10 11 12 13 14 15

Priročnik za učitelje Brez Naročanje Zgodilo Kaj V Srce deželi jedela mi mikroskop? se je vzhajajočega nipadlo na jejela … daljavo v hlače sonca

DOVOLJENO RAZMNOŽEVANJE

5. V naslednjih stavkih podčrtaj povedek. Maratonci tečejo častni krog. Kako se dan lepo začne! Tudi občina Velike Lašče prireja kulturne večere. Letos so priredili že tretji literarni večer. Jutri si bomo ogledali zanimivo razstavo na Ljubljanskem gradu. V Kobaridu bo Ciril Zlobec bral svoje pesmi. 6. Podčrtaj povedek in osebek. Bratranec bo igral na orgle. Tinetova teta bo kupila vstopnice. Sosedje ne vedo za koncert. Ali se bo šolski avtobus ustavil tudi na Ravnah? Poleti je prijateljica Petra s starši obiskala tudi muzej.

7. Ali sta povedek in osebek pravilno podčrtana? Če nista, odpravi napake. Muzej vabi na razstavo osnovnošolce. Oktet bo obogatil večer. Vsi so občudovali sliko. Predavatelj je govoril o črnih luknjah v vesolju. Pianist bo igral na Bledu. Karte je sošolka včeraj kupila pri blagajni. 8. Preberi naslednje povedi, nato pa na črte napiši, kdo kaj dela/bo naredil/je naredil. Lepo bereš. To razstavo si bomo ogledali. Kam tako hitite? Lani sem končal šesti razred. Veliko hodim peš.

158

Priročnik za učitelje

Naročanje na daljavo

15 Naročanje na daljavo SDZ (2. del): 95–115 ali U: 109–119, DZ: 102–109

Predvideno število ur: 4

Temeljna vprašanja enote – Kako naročamo izdelke/storitve in na kaj moramo pri tem paziti? – Kaj je predmet in kako ga/jih prepoznamo? – Kaj je prislovno določilo in kako ga/jih prepoznamo? Cilji enote Učenci v izmenjujočih se aktivnih oblikah dela (npr. individualna, v manjših skupinah, frontalna, v dvojicah)* problemsko in procesno razvijajo – sporazumevalno zmožnost v slovenskem jeziku, in sicer: •

pogovarjanje,

•

branje, razumevanje in vrednotenje obrazcev (tj. naročilnic),

•

selektivno branje obrazcev (naročilnic),

•

znajdenje v obrazcih (v naročilnicah),

•

izpolnjevanje obrazcev (naročilnic),

•

govorno nastopanje – predstavljanje postopka naročanja po spletu,

•

pisanje naročilnice,

•

odgovarjanje na vprašanja o besedilu/po predmetih v raznih sklonih,

•

dopolnjevanje vprašalnih povedi z vprašalnicami za predmete v raznih sklonih,

•

predstavljanje vloge predmeta, njegove oblike in simbola zanj,

•

razumevanje in rabo strokovnega izraza predmet,

•

dopolnjevanje stavkov s predmeti v raznih sklonih,

•

dopolnjevanje povedi z danimi besedami/besednimi zvezami v pravilni obliki,

•

pretvarjanje trdilnih povedi v nikalne,

•

spraševanje po danih odgovorih (tj. po predmetih v raznih sklonih),

•

spraševanje po danih stavčnih členih,

•

določanje povedka in predmeta v stavkih,

•

odpravljanje napak v določanju stavčnih členov,

•

dopolnjevanje stavkov s prislovnimi določili raznih vrst,

•

določanje povedka in spraševanje po podčrtanem/obkroženem stavčnem členu,

•

predstavljanje vloge prislovnega določila, njegovih vrst in simbola zanj,

•

razumevanje in rabo strokovnih izrazov prislovno določilo, prislovno določilo kraja, prislovno določilo časa, prislovno določilo načina, prislovno določilo vzroka,

•

določanje povedka in spraševanje po prislovnem določilu,

Učitelj naj za aktivno delo v razredu upošteva Splošne didaktične nasvete iz Uvoda.

159

10 11 12 13 14 15

Priročnik za učitelje Brez Naročanje Zgodilo Kaj V Srce deželi jedela mi mikroskop? se je vzhajajočega nipadlo na jejela … daljavo v hlače sonca

•

spraševanje po podčrtanem prislovnem določilu in določanje njegove vrste,

•

določanje stavčnočlenske zgradbe stavkov;

– druge vrste ključnih zmožnosti, npr.: •

uporabo znanja v vsakdanjem življenju,

•

nebesedno sporazumevanje,

•

kritičnost do svojega ravnanja in sporazumevanja ter do ravnanja in sporazumevanja drugih ljudi,

•

utemeljevanje svojega mnenja,

•

samoiniciativnost,

•

ustvarjalnost,

•

podjetnost,

•

logično mišljenje,

•

digitalno pismenost.

Tema enote: Naročilnica Naročilnica je besedilo, s katerim naročamo blago ali storitev ter hkrati prejemniku naročila zagotavljamo, da bomo naročeno blago ali storitev sprejeli in ga/jo plačali v navedenem roku. Po navadi ima obliko obrazca ali vprašalnika – tega izpolnimo tako, da na ustrezna mesta napišemo zahtevane podatke ali da z določenim znamenjem zaznamujemo izbrani podatek (npr. način plačila). Če pa obrazca za naročilo ni, moramo sami napisati naročilnico, in sicer kot uradni dopis. Opozorilo: Učenci bodo v vsakdanjem življenju velikokrat izpolnjevali naročilnice ali prijavnice, zato naj jim učitelj omogoči čim več možnosti za to, hkrati pa naj jih spodbuja k izpolnjevanju naročilnic namesto staršev oz. pod nadzorom staršev. Učitelj naj učence opozarja na to, da morajo pri izpolnjevanju obrazcev upoštevati navodila dane ustanove, da morajo podatke vpisati čitljivo, po navadi s kemičnim svinčnikom črne ali modre barve, da morajo naslove napisati pravilno, da na obrazcu ne smejo ničesar popravljati ipd. Z učenci naj se pogovarja tudi o tem, da nekateri ljudje nakupujejo tudi po spletu. Pri tem morajo biti previdni: najprej je treba preveriti ponudbo (primerjati cene med izdelki, prodajne pogoje, npr. stroške dobave …), nato izpolniti osebne podatke in vnesti številko kreditne kartice ali drugega plačilnega sredstva. Če spletni trgovec med prenosom podatkov s kupčevega računalnika v svojega uporablja preverjene metode zaščite podatkov, je v spletnem brskalniku viden poseben znak (ključavnica). Najbolje je nakupovati v uveljavljenih spletnih trgovinah. Učenci so v 6. razredu brali in izpolnjevali prijavnico.

160

Priročnik za učitelje

Naročanje na daljavo

Tema prvega podpoglavja: Predmet Predmet je tisti stavčni člen, ki dopolnjuje povedek s podatkom, na koga/kaj dejanje prehaja, koga/kaj prizadeva oz. koga/česa ne prizadeva, komu/čemu je namenjeno ipd. Predmet torej dopolnjuje povedek z raznimi podatki – zato imamo zanj več vprašalnic, zato ima razne sklonske oblike in zato ločimo več vrst predmetov. Rekli smo, da imamo za predmet več vprašalnic. Vsaka vprašalnica vsebuje eno od neimenovalniških oblik vprašalnega osebnega zaimka kdo/kaj in dani povedek, npr. Koga/česa se bojiš?, Komu/čemu se smejeta?, Koga/kaj opazujejo?, O kom/o čem se pogovarjate?, S kom/s čim se ukvarja?; zato moramo pred določanjem predmeta vedno poiskati povedek. (Z vprašalnico koga/česa + povedek navadno sprašujemo po predmetu; le v primerih, ko je v povedku osebna oblika zanikanega polnopomenskega glagola biti /npr. Koga oz. česa ni doma?/ ali osebna oblika glagola zmanjkati /npr. Česa je zmanjkalo?/, sprašujemo po osebku.) V predmetu je navadno samostalniška beseda/besedna zveza v katerem od neimenovalniških sklonov, in sicer v nepredložnem ali predložnem rodilniku, v nepredložnem ali predložnem dajalniku, v nepredložnem ali predložnem tožilniku ter v predložnem mestniku ali orodniku. (Redko je v predmetu katera druga beseda/besedna zveza, npr. glagol v nedoločniku: Zdravnik mu je prepovedal kaditi.). To, v katerem sklonu je beseda v predmetu, je odvisno od povedka – predmet je namreč z njim povezan tudi oblikovno (torej ne samo pomensko). Predmet je lahko iz ene polnopomenske besede ali iz več polnopomenskih besed – torej je lahko goli ali zloženi, in sicer priredno ali podredno (z levim/desnim/polstavčnim prilastkom); ima torej enako sestavo kot osebek. V stavku je lahko več predmetov – navadno so raznih vrst (prim. Kolesarji so me prosili za vodo, Z učiteljem smo se pogovarjali o anketi, Vesni sem posodila slovar). Predmet podčrtamo z dvojno ravno črto (

Opozorilo: Učenci v osnovni šoli le prepoznavajo predmet in mu določajo vrsto, sestave pa ne – njegovo sestavo bodo spoznavali šele v srednji šoli. Učenci imajo nekaj težav s prepoznavanjem predmetov, npr.: – Kot predmet podčrtajo vsak se/si v stavku, in to ne glede na to, ali je v resnici predmet (npr. Nagradil se je s sladoledom, Skuhala si je čaj) ali pa je t. i. prosti morfem glagola v povedku (npr. Smejem se klovnu, To ste si izmislili). Ob taki napaki (npr. Smejem se klovnu, To ste si izmislili) ima učitelj več možnosti – lahko jih vpraša: 1) ali v slovenščini obstaja glagol smejem brez se oz. izmislim brez si, 2) ali se v teh primerih lahko vprašajo po besedi se/si (npr. Koga smeješ?, Komu ste izmislili?) in 161

10 11 12 13 14 15

Priročnik za učitelje Brez Naročanje Zgodilo Kaj V Srce deželi jedela mi mikroskop? se je vzhajajočega nipadlo na jejela … daljavo v hlače sonca

3) ali podčrtani se/si lahko zamenjajo s sebe/sebi ali s katerim samostalnikom (npr. smejim sebe/ mame, izmislim sebi/mami). Tako učence opozori na to, da ni vsak se/si že kar predmet. Še bolje pa je, da učencem 7. razreda ne daje razčlenjevati stavkov s takimi kritičnimi primeri. – Osebni zaimek v naslonski obliki pogosto podčrtajo kot del povedka (npr. Učitelj me je spraševal po tebi). Ob taki napaki naj jih učitelj vpraša, 1) ali se po tej kratki besedi lahko vprašajo in 2) ali jo lahko zamenjajo s samostalnikom – tako jih opozori na to, da osebni zaimek v naslonski obliki ni del povedka (čeprav je zelo kratka beseda in jo izgovarjamo skupaj z glagolom), temveč je predmet (glagolov s prostim morfemom ga/jo, npr. biksa ga, ucvre jo, pač ne obravnavamo). – Če imata besedi v osebku in predmetu enako obliko (in torej njuna stavčnočlenska vloga ni razvidna iz oblike), lahko podčrtajo kot predmet (in kot osebek) napačno besedo (npr. Strelovod varuje cerkev pred strelo, Prah dviguje veter). V takih primerih naj učitelj spodbuja učence k logičnemu razmišljanju o pomenu glagola v povedku in o tem, kdo je dejanski vršilec dejanja; učitelji naj učence večkrat presenetijo s takimi, navidez preprostimi primeri – tako namreč razvijajo tudi učenčevo zmožnost logičnega mišljenja. – Kot predmet podčrtajo vse predložne zveze v orodniku, čeprav vse niso predmeti (prim. prav: Babica se sprehaja z vnukinjo – narobe: Dedek se sprehaja s palico, Jarek so izkopali z bagrom); do te napake prihaja zato, ker predmet enačijo z vprašalnicami za sklone. – Učitelj naj jim pomaga tako, da jih vpraša, ali lahko predložno zvezo zamenjajo z zvezo s pomočjo X (npr. s pomočjo palice/bagra) oz. s stavkom tako, da uporablja X (npr. tako, da uporablja palico/bager). Učitelj naj učencem pove, da orodniška predložna zveza, ki jo lahko zamenjamo z besedno zvezo s pomočjo X oz. s stavkom tako, da uporablja X, v stavku ne nastopa v vlogi predmeta, temveč prislovnega določila načina, prim. Dedek se sprehaja s palico, Jarek so izkopali z bagrom. (Še bolje pa je, da učencem 7. razreda ne daje razčlenjevati stavkov s takimi kritičnimi primeri.) – Kot predmet podčrtajo vse predložne zveze v mestniku, čeprav vse niso predmeti (prim. prav: Pogovarjali smo se o sošolki, Učitelj me je spraševal po bratu – narobe: Stanuje pri babici, Živijo v mestu). – Učitelj naj jim pomaga tako, da jih vpraša, ali predložno zvezo pri babici/v mestu lahko zamenjajo z besedo tam/doma (tj. s krajevnim prislovom), prim. Stanuje tam/doma. Če je zamenjava mogoča, ta predložna zveza ni predmet, temveč je prislovno določilo kraja, prim. Stanuje pri babici, Živijo v mestu. (Še bolje pa je, da učencem 7. razreda ne daje razčlenjevati stavkov s takimi kritičnimi primeri.) Učitelj naj pri obravnavi predmeta – pazi, da bodo učenci v 7. razredu razčlenjevali samo stavke z "nekritičnimi" predmeti; – od učencev ne zahteva deﬁnicije predmeta, pač pa naj preverja nihovo razumevanje in rabo strokovnega izraza predmet (npr. tako, da učencem naroči, da naj dopolnijo stavke s predmeti ali naj v stavkih podčrtajo povedke in predmete ter pojasnijo svoje rešitve);

162

Priročnik za učitelje

Naročanje na daljavo

– od učencev zahteva pravilno zaporedje korakov določanja stavčnih členov (tj. najprej povedek, nato osebek …) – ob tem pa naj jim pojasni smiselnost tega zaporedja (tj. povedek je središče stavka, osebek in drugi stavčni členi ga pomensko dopolnjujejo) in njegove posledice (tj. po osebku, predmetu in prislovnem določilu vedno sprašujemo z vprašalnico + povedek); – od učencev zahteva, da se po predmetu vedno vprašajo tudi s povedkom (tako bo tudi utrjeval pravilo, da je treba v stavku najprej poiskati povedek); – pri učencih uzavešča pravilno rabo t. i. kritičnih predmetov, npr. rodilniškega nam. tožilniškega za zanikanim glagolom (prav: Ne gledam televizije – narobe: Ne gledam televizijo), ter rabo pravilnih vprašalnic za predmete (prav: Česa se bojiš/ne gledaš? – narobe: Kaj se bojiš/ne gledaš?; prav: O kom/O čem govorijo? – narobe: O komu/O čemu govorijo?; prav: S čim so jo razveselili? – narobe: S čem so jo razveselili?). Tema drugega podpoglavja: Prislovno določilo Prislovno določilo je tisti stavčni člen, ki dopolnjuje povedek s podatkom o okoliščinah (npr. o kraju, času, načinu, vzroku) dejanja, stanja, poteka …, izraženega v povedku. Ker nosi razne vrste podatkov, ločimo več vrst prislovnih določil, in sicer: prislovno določilo kraja, prislovno določilo časa, prislovno določilo načina in prislovno določilo vzroka. Poznamo več vrst prislovnih določil – pa tudi več vprašalnic zanje, tako npr. – po prislovnem določilu kraja sprašujemo kje/kam/kod/od/do kod + povedek (prim. Kje si se rodil?, Kam boste šli?, Kod ste hodili toliko časa? Od kod izvira tvoj rod?, Do kod segajo Alpe?), – po prislovnem določilu časa lahko vprašujemo kdaj/koliko časa/kako pogosto + povedek (prim. Kdaj se začne pomlad?, Koliko časa traja pouk?, Kako pogosto gledate televizijo?), – je za prislovno določilo načina najbolj značilna oz. splošna vprašalnica kako + povedek (prim. Kako si se obnašal na koncertu?), – po prislovnem določilu vzroka pa vprašujemo npr. zakaj/čemu/pod katerim pogojem/kljub čemu + povedek (prim. Zakaj si odstopil? – Zaradi poškodbe; Čemu si pritekel k meni? – Na pomoč; Pod katerim pogojem ne bo predstave? – Ob nevihti; Kljub čemu je nastopil? – Kljub bolezni). Vidimo, da vse vprašalnice za prislovna določila vsebujejo dani povedek; zato moramo pred določanjem prislovnega določila vedno poiskati povedek. V prislovnem določilu je navadno prislov (npr. Hitro mi odgovori) ali predložna zveza (npr. Odšla je brez besed); redko je v njem samostalniška beseda/besedna zveza v rodilniku (npr. Junija se bodo začeli izpiti) ali tožilniku (To se je zgodilo prejšnjo soboto), včasih pa je prislovno določilo polstavčno (npr. Zaupajoč v svoje znanje, se je prijavil na izpit).

163

10 11 12 13 14 15

Priročnik za učitelje Brez Naročanje Zgodilo Kaj V Srce deželi jedela mi mikroskop? se je vzhajajočega nipadlo na jejela … daljavo v hlače sonca

V stavku je lahko več prislovnih določil – navadno so raznih vrst (prim. Ob osmih smo se zbrali pred šolo, Smučarji veselo vijugajo po smučišču). Prislovno določilo podčrtamo s poševnimi črticami (

); nje-

govo vrsto pa zaznamujemo z veliko tiskano črko K, Č, N ali V ob zadnji črtici. Prislovno določilo je lahko iz ene polnopomenske besede ali iz več polnopomenskih besed – torej je lahko golo ali zloženo, in sicer priredno ali podredno. Opozorilo: Učenci v osnovni šoli le prepoznavajo prislovno določilo in mu določajo vrsto, sestave pa ne – njegovo sestavo bodo spoznavali šele v srednji šoli. Lahko rečemo, da učenci nimajo večjih težav s prepoznavanjem prislovnih določil – razen v primerih nekaterih orodniških ali mestniških predložnih zvez, ki jih namesto k prislovnim določilom uvrščajo k predmetom. Ti primeri so bili predstavljeni v prejšnji enoti v podpoglavju Predmet. Zato naj učitelj učencem ne daje razčlenjevati stavkov s takimi kritičnimi primeri. Učitelj naj – od učencev ne zahteva deﬁnicije prislovnega določila – pač pa naj preverja njihovo razumevanje in rabo jezikoslovnih izrazov prislovno določilo kraja/časa/načina/vzroka (npr. tako, da učencem naroči, da naj dopolnijo stavke z določeno vrsto prislovnega določila ali naj v stavkih podčrtajo povedke in prislovna določila, tem določijo vrsto ter pojasnijo svoje rešitve); – od učencev zahteva, da naj se po prislovnem določilu vedno vprašajo tudi s povedkom (tako bo tudi utrjeval pravilo, da je treba v stavku najprej poiskati povedek); – pri učencih uzavešča rabo pravilnih vprašalnic za prislovna določila (npr. prav: Od kod izvira tvoj rod? – narobe: Od kje izvira tvoj rod?; prav: Kod ste hodili toliko časa? – narobe: Kje ste hodili toliko časa?; prav: Čemu si šel k sosedu? – narobe: Zakaj si šel k sosedu? /če je odgovor: Na klepet./). Samovrednotenje učenca/učenke – Kaj od tega, kar ste delali v tej učni enoti, boš lahko uporabil/-a v vsakdanjem življenju? – Ali znaš izpolniti naročilnico iz časopisa? Če ne, s čim imaš največje težave? – Ali znaš izpolniti naročilnico na spletu? Če ne, zakaj? – Kako sprašujemo po predmetu? – Kako pa po prislovnem določilu? – Zakaj moramo najprej poiskati povedek? – Kaj se ti zdi lažje: poiskati osebek ali predmet; poiskati predmet ali prislovno določilo? Zakaj? – Kako si se počutil/-a pri pouku med obravnavo te učne enote? Zakaj? 164

Priročnik za učitelje

Naročanje na daljavo

– Kaj ti je bilo najbolj všeč? Zakaj? – Kaj ti ni bilo všeč? Zakaj? – Kako si sodeloval/-a s sošolci in sošolkami? Ali ti kaj ni bilo všeč? Če da, kaj? – Kako si sodeloval/-a z učiteljem/učiteljico? Ali ti kaj ni bilo všeč? Če da, kaj? – Kaj bi rad izboljšal/-a? Kako boš to storil/-a? Samovrednotenje učitelja/učiteljice Poleg splošnih vprašanj (gl. Uvod) naj se upoštevajo tudi vprašanja, značilna za to učno enoto: – Ali so učenci znali razložiti, zakaj morajo naročilnico izpolniti čitljivo in zakaj ne smejo v njej ničesar popravljati? – Ali so učenci znali razložiti, zakaj naročilnico lahko sami izpolnijo, ne smejo pa je podpisati? – Ali sem se z učenci pogovoril/-a o tem, da morajo biti pri spletnem naročanju previdni pri izdajanju svojih osebnih podatkov? – Ali sem pazil/-a na to, da so se učenci po predmetu in prislovnem določilu vedno vprašali tudi s povedkom? Če da, ali so imeli s tem težave? Če ne, zakaj? – Ali sem pazil/-a na to, da so učenci določali stavčnočlensko sestavo povedi samo v povedih z "nekritičnimi" predmeti? Če da, ali so učenci imeli težave in kako jih bom odpravil/-a? Če ne, zakaj ne? – Ali sem pazil/-a na to, da so učenci uporabljali pravilne vprašalnice za prislovna določila? Če da, ali so imeli učenci s tem težave? Če ne, zakaj?

165

10 11 12 13 14 15

Priročnik za učitelje Brez Naročanje Zgodilo Kaj V Srce deželi jedela mi mikroskop? se je vzhajajočega nipadlo na jejela … daljavo v hlače sonca

DOVOLJENO RAZMNOŽEVANJE

Predlog nalog za preverjanje 1. Preberi besedilo.

DA, želim postati naročnik revije PIKAPOLONICA. Naročam jo od meseca dalje.

Znamka ni potrebna. Poštnina plačana po pog. št. 342/00.

Ime in priimek enega od staršev: Ime in priimek otroka: Ulica in hišna št.: Poštna št. in pošta:

INFO PRESS, d. o. o. Gosposka 4

Datum in podpis: Prodajni in plačilni pogoji: Celoletna naročnina s popustom znaša 32 EUR. Cena vključuje DDV. Na leto izide 11 številk (julija in avgusta je dvojna številka). Naročnina teče od prejema naročilnice in se po izteku naročniškega obdobja podaljša za naslednje naročniško obdobje, če naročnik pisno ne prekliče naročila.

Obkroži. Besedilo je a) pismo. b) prošnja. c) naročilnica. č) položnica. Po čem to veš?

2. Odgovori. Kdo je naslovnik tega besedila? Kdo mora podpisati to besedilo? Ali je treba na zgornjo naročilnico nalepiti znamko? Kaj naročaš: revijo ali knjigo? Kako jo odpoveš? Kdaj boš prejel revijo? Koliko številk revije izide letno?

166

1000 Ljubljana

Priročnik za učitelje

Naročanje na daljavo

3. S pisanimi črkami napiši naslov revije.

DOVOLJENO RAZMNOŽEVANJE

4. Izpolni besedilo iz prve naloge. 5. Na list papirja s pisanimi črkami napiši naročilnico. Učenci OSNOVNE ŠOLE FRANCETA BEVKA, 1270 LITIJA, MIRE PREGLJEVE 18, 5. junija pričakujejo obisk otrok iz pobratene šole. Za pogostitev naročajo v gostišču POD TREMI LIPAMI, 1270 LITIJA, MAJSTROVA ULICA 2, 40 čokoladnih ježkov, 40 sendvičev s sirom, 40 sendvičev s šunko, sirom in kumarico ter 40 (raznih) sadnih sokov v tetrapaku. Naročeno je potrebno pripeljati v šolo do 7. ure zjutraj. Naročilnico bo podpisala ravnateljica MAGDA RUŠT. 6. Vstavi vejice, kjer je potrebno. Da želim postati naročnik revije. Kam greš Pika? Ne poštnine ni treba plačati. 7. Vprašaj se po podčrtanih stavčnih členih. Oblaki niso prekrili neba. Vozniki kljubujejo poledici. Prodajalec je prebral navodilo. Alpinist je pripovedoval o vzponu. Kupec se pogaja s prodajalcem. 8. Odgovori. Koga si gledal po televiziji?

Kaj si gledal po televiziji?

S čim se ukvarja Franci?

S kom se ukvarja Franci?

Koga rad poslušaš?

Kaj rad poslušaš?

S kom ima težave vzgojiteljica?

S čim ima težave vzgojiteljica?

9. V naslednjih povedih zanikaj povedek in povedi ponovno napiši. Pripovedujem pravljico.

Gledam ﬁlm.

Govori resnico.

Pričakujemo goste.

Cesto so posuli s peskom.

Luna je prekrila Sonce.

. 167

10 11 12 13 14 15

Priročnik za učitelje Brez Naročanje Zgodilo Kaj V Srce deželi jedela mi mikroskop? se je vzhajajočega nipadlo na jejela … daljavo v hlače sonca

DOVOLJENO RAZMNOŽEVANJE

10. Podčrtaj povedek, osebek in predmet. Vozniki ne marajo dežja. Lisica nese svojim mladičem hrano. Predavatelj Ivo nam je govoril o starih Egipčanih. Oče se boji poledice. Šolski avtobus se približuje postaji. Dekleta se pogovarjajo o najnovejši modi. 11. Iz stavkov prepiši v preglednico navedene stavčne člene. POVEDEK

OSEBEK

Otroci ne bodo zapeli himne. Bi Andrej objel svojo sestrico? Neznanec se je zadrl na sošolko Mojco. Soseda Nada je klepetala s prijaznim poštarjem. O fantih se pogovarjajo dekleta.

12. Podčrtaj povedek in predmet. Nato napiši na črto, v katerem sklonu je predmet. Obleka ustreza delu. Zakaj si se prepiral z Mojco? Ne mečite odpadnega papirja po smetišču. Učitelj slovenščine je spraševal po tebi. Ne pogovarjajte se z voznikom. Prijatelj Tine se je izognil nevarnosti. 13. Vstavi, kar manjka. Nato obkroži ime vstavljenega stavčnega člena. spomladi.

Pšenico

Sandi hrepeni

napovedujejo dež. .

Učenci so se ukvarjali zavri v loncu. Za šivanje potrebujemo

168

pov.

os.

pr.

pov.

os.

pr.

pov.

os.

pr.

pov.

os.

pr.

pov.

os.

pr.

pov.

os.

pr.

PREDMET

Priročnik za učitelje

Naročanje na daljavo

14. Obkroži črko pred stavkom, v katerem je več kot en predmet.

DOVOLJENO RAZMNOŽEVANJE

a) Anja danes ni imela sreče. b) Jan je sosedovi Marjeti obljubil pomarančo. c) S sošolko bova pospravili naš razred. č) Tekmovalci so se razveselili nagrade. d) Teta Irena je v ponedeljek rodila hčer. e) Skrbna mama se boji za otroke. f)

O hudi nesreči so takoj povedali razredničarki.

15. Podčrtaj povedek, nato pa se vprašaj po obkroženih stavčnih členih. a) Tekmovanje je potekalo od dveh do petih v Mariboru . b) Učenci so tekli ob 16.55 . c)

Po tekmovanju so tekmovalci odšli na manjšo pogostitev .

č)

Zaradi dežja so prekinili tekmovanje.

d) Favoriti so zmagali brez večjih težav . Kateri stavčni členi so obkroženi v zgornjih stavkih? a) b) c) č) d) 16. V vsakem stavku podčrtaj povedek in prislovno/-i določilo/-i. Mladinci so dobro sprejeli soigralca. Jana bo jutri poskrbela za pse. Doma si bom pripravila toplo malico. Zaradi potresa so vsi stekli iz razreda. Poleti bomo prebelili stanovanje. Nalogo rešite pisno do pojutrišnjem. Zaradi razočaranja je zajokal. Sošolci so nastopili na lokalni televiziji.

169

10 11 12 13 14 15

Priročnik za učitelje Brez Naročanje Zgodilo Kaj V Srce deželi jedela mi mikroskop? se je vzhajajočega nipadlo na jejela … daljavo v hlače sonca

DOVOLJENO RAZMNOŽEVANJE

Podčrtana prislovna določila prepiši na ustrezno mesto v preglednici. PRISLOVNO DOLOČILO KRAJA

ČASA

NAČINA

VZROKA

17. Podčrtaj povedek. Nato na prvo črto napiši vprašalnico za obkroženi stavčni člen, na drugo pa njegovo vrsto. PIL bom naročila po telefonu. V torek sem te iskala doma . Pridi sem . Je zdravnik prišel k bolniku? Učiteljica je sošolcu Janku posodila svinčnik. Na ovojnico sem nalepil Vegovo spominsko znamko.

18. Obkroži, kateri stavčni členi so v naslednjih stavkih. Matjaž trenira tek.

pov.

os.

pr.

pr. d.

Boš šel na Bled?

pov.

os.

pr.

pr. d.

Petrini otroci so previdno prečkali cesto.

pov.

os.

pr.

pr. d.

Klemen stanuje na Ptuju.

pov.

os.

pr.

pr. d.

Taborniki so vstali ob šestih.

pov.

os.

pr.

pr. d.

170

Priročnik za učitelje

Naročanje na daljavo

19. Podčrtaj stavčne člene.

DOVOLJENO RAZMNOŽEVANJE

Žirija je aprila v Radovljici podelila nagrade. Tekmovanje se je končalo v petek. Zmagovalka je igrala odlično. Tekmovanje je posnela televizija. Na tekmovanju je sodeloval Madžar. Zaradi sneženja so zaprli prelaz. Po neurju so hitro pokrili strehe. Blizu Bohinjskega jezera smo uredili čudovito zelenico. V Kinu Center predvajajo filme. Sredi poletja sem se kopala v Portorožu. Potujete v Grčijo ali Turčijo? Sestrici Maši sem kupil plišastega medvedka. Posodi mi radirko in ravnilo. Jurij Vega je na liceju opravil izpit iz fizike, matematike, logike in metafizike. 21. Stavke tvori po zgledu: To so logaritmi od Vege. To so Vegovi logaritmi. Prinesi mi časopis od včeraj. Kupila bom kruh iz ajde. Vega je izdal predavanja iz matematike. Prodam pohištvo za kuhinjo. Zakaj nosiš zdaj nogavice iz bombaža? Preselili so se v hišo za počitnice.

171

10 11 12 13 14 15

Priročnik za učitelje Brez Naročanje Zgodilo Kaj V Srce deželi jedela mi mikroskop? se je vzhajajočega nipadlo na jejela … daljavo v hlače sonca

16 Velika, ne pa mala SDZ (2. del): 116–129 ali U:120–126, DZ: 110 –114

Predvideno število ur: 5

Temeljna vprašanja – Kako pišemo večbesedna lastna imena bitij? – Kako pišemo večbesedna zemljepisna lastna imena? – Kako pišemo večbesedna stvarna lastna imena? Cilji enote Učenci v izmenjujočih se aktivnih oblikah dela (npr. individualna, v manjših skupinah, frontalna, v dvojicah)* problemsko in procesno razvijajo – sporazumevalno zmožnost v slovenskem jeziku, in sicer: •

prestavljanje vloge lastnih imen bitij in pravila za pisanje večbesednih lastnih imen bitij,

•

pisanje večbesednih lastnih imen bitij,

•

pisanje imen prebivalcev krajev, pokrajin, držav, celin in planetov,

•

ločevanje naselbinskih in nenaselbinskih zemljepisnih lastnih imen,

•

prestavljanje vloge naselbinskih lastnih imen in pravila za pisanje večbesednih naselbinskih lastnih imen,

•

pisanje večbesednih naselbinskih lastnih imen,

•

prestavljanje vloge nenaselbinskih lastnih imen in pravila za pisanje večbesednih nenaselbinskih lastnih imen,

•

pisanje večbesednih nenaselbinskih lastnih imen,

•

prestavljanje vloge stvarnih lastnih imen in pravila za pisanje večbesednih stvarnih lastnih imen,

•

pisanje večbesednih stvarnih lastnih imen,

•

pisanje imen industrijskih izdelkov (z veliko in malo začetnico),

•

odpravljanje pravopisnih napak raznih vrst,

•

pisanje t. i. pravopisno kritičnih besed;

– druge vrste ključnih zmožnosti, npr.: •

samoiniciativnost,

•

ustvarjalnost,

•

logično mišljenje,

•

kritičnost do svojega in tujega sporazumevanja,

•

utemeljevanje svojega mnenja,

•

uporabo znanja v vsakdanjem življenju.

Učitelj naj za aktivno delo v razredu upošteva Splošne didaktične nasvete iz Uvoda.

172

Priročnik za učitelje

Velika, ne pa mala

Tema prvega podpoglavja: Lastna imena bitij Bitje (tj. človeka, žival, veroslovno ali bajeslovno bitje) poimenujemo z občnim ali lastnim imenom – z občnim poimenujemo katerega koli predstavnika iste vrste (npr. deček, pesnik, papagaj, bog, državljan, meščan), z lastnim imenom pa poimenujemo posameznika, tj. njegovo posebnost, enkratnost (npr. Blaž, Gregorčič, Koki, Zevs, Švicar, Celjan). Med lastna imena bitij štejemo: – imena oseb (osebna imena), npr. rojstno/krstno ime (Blaž), priimek (Novak), psevdonim oz. skrivno ime (/Josip Murn/ Aleksandrov), stalni pridevek (/Herman/ Celjski), domišljijsko ime (Pepelka); – imena živali (Koki, Reks); – imena veroslovnih in bajeslovnih bitij (Zevs, Apolon); – imena prebivalcev krajev (Celjan), pokrajin (Primorec), držav (Slovenec), celin (Azijec), planetov (Zemljan); – imena pripadnikov ljudstev (Rom), narodov (Slovenec); – alegorične poosebitve (Sreča, Ljubezen). Lastna imena bitij so enobesedna ali večbesedna; enobesedna lastna imena bitij pišemo z veliko začetnico (npr. Jakob), v večbesednih pa prvo besedo pišemo z veliko začetnico, neprve pa z malo – razen če so že same lastno ime (prim. Rdeča kapica – Jakob Aljaž). Opozorilo: Učenci so v 4. razredu obravnavali pisanje enobesednih osebnih in živalskih lastnih imen ter imen pripadnikov narodov; ta pravila so utrjevali tudi v 5. in 6. razredu, ko so reševali ustrezne naloge v nepravopisnih enotah. V 7. razredu pa jih nadgrajujejo s pisanjem večbesednih lastnih imen bitij. Nasvet za motivacijo pred obravnavo 1. naloge v SDZ (str. 117) in v U (str. 121): Učitelj naj pred reševanjem 1. naloge napiše na tablo naslov 16. učne enote (Velika, ne pa mala); učenci naj sklepajo o temi te enote (tj. raba velike začetnice); svoje mnenje naj utemeljijo. Nato naj napiše na tablo poved Naša marjetica nabira marjetice in vpraša učence, ali je poved pravilna, ter jih spodbuja k pojasnjevanju odgovora, k odpravljanju napake in pojasnjevanju popravka. Tema drugega podpoglavja: Zemljepisna lastna imena Zemljepisne pojave (tj. kraje, planete, reke …) poimenujemo z občnim ali lastnim imenom – z občnim imenom poimenujemo katerega koli predstavnika vrste (npr. mesto, planet, reka), z lastnim imenom pa poimenujemo posameznika, tj. njegovo enkratnost, posebnost (npr. Celje, Zemlja, Savinja). Lastna imena, s katerimi poimenujemo posamezne zemljepisne pojave, imenujemo zemljepisna lastna imena; vedno jih začnemo pisati z veliko začetnico (npr. Celje, Kranjska Gora, Kriška gora) – tako poudarimo posebnost, individualnost, enkratnost poimenovanega zemljepisnega pojava.

173

10 11 12 13 14 15 16

Priročnik za učitelje Brez Naročanje Zgodilo Kaj V Srce Velika, deželi jedela mi mikroskop? ne se je vzhajajočega nipadlo na pa jejela … daljavo mala v hlače sonca

Zemljepisna lastna imena so iz ene besede ali iz več besed (prim. Kranj, Triglav – Kranjska Gora, Kriška gora) – torej so enobesedna ali večbesedna. Enobesedna zemljepisna lastna imena pišemo z veliko začetnico (npr. Celje), prav tako tudi prvo besedo v večbesednem lastnem imenu (npr. Kranjska Gora, Kriška gora) – pisanje neprvih besed pa določajo posebna pravila. To, kako pišemo neprve besede v večbesednih zemljepisnih lastnih imenih (tj. z veliko ali malo začetnico), je odvisno od tega, kaj z njimi poimenujemo, tj. kraj/naselbino (npr. mesto, vas, trg, zaselek) ali kaj drugega (npr. reko, goro, pokrajino). Glede na to, kaj poimenujejo, ločimo dve vrsti zemljepisnih lastnih imen: naselbinska (npr. Kranjska Gora) in nenaselbinska (npr. Kriška gora). Večbesedna naselbinska/krajevna lastna imena (tj. tista, ki poimenujejo kraj/naselbino) pišemo tako, da zapišemo prvo besedo z veliko začetnico, neprve besede pa tudi z veliko začetnico (npr. Kranjska Gora, Škofja Loka, Murska Sobota) – razen če so samostalniki mesto, selo, vas, trg (npr. Novo mesto, Opatje selo, Gorenja vas, Stari trg) ali predlogi (npr. Most na Soči, Grahovo ob Bači). Večbesedna nenaselbinska/nekrajevna lastna imena (tj. tista, ki ne poimenujejo kraja/naselbine) pa pišemo tako, da zapišemo prvo besedo z veliko začetnico, neprve besede pa načeloma z malo začetnico (npr. Kriška gora, Bela krajina, Panonska nižina, Balkanski polotok, Slomškova ulica) – razen če so že same lastna imena (npr. Julijske Alpe, Mala Mojstrovka, Sava Bohinjka). Opozorilo: Učenci so že v 5. razredu spoznali pravila o pisanju enobesednih in večbesednih zemljepisnih lastnih imen (tj. naselbinskih, nenaselbinskih, delov naselij). V 6. razredu so jih utrjevali, ko so reševali ustrezne naloge v nepravopisnih enotah; v 7. razredu pa jih bodo še enkrat ponovili in dopolnili ter si jih skušali uzavestiti. Nasvet za motivacijo pred obravnavo 1. naloge v SDZ (str. 121) in v U (str. 122): Učitelj naj pred reševanjem 1. naloge izbere učenca in mu naroči, da naj na tablo napiše s pisanimi črkami poved Kranjska Gora je kraj, ne pa gora. Nato naj vpraša učence, ali je zapis pravilen, ter jih spodbuja k pojasnjevanju odgovora in k napovedovanju teme drugega podpoglavja. Tema tretjega podpoglavja: Stvarna lastna imena Stvari/stvaritve (npr. knjige, časopise, slike, zakone …) poimenujemo z občnim ali lastnim imenom – z občnim imenom poimenujemo katerega koli predstavnika iste vrste (npr. knjiga, časopis, slika), z lastnim imenom pa poimenujemo posameznika, tj. njegovo posebnost, enkratnost (npr. Pestrna, Delo, Sejalec). Lastna imena, s katerimi poimenujemo posamezne stvari/stvaritve, imenujemo stvarna lastna imena. Z njimi poimenujemo posamezno – besedilo/publikacijo (Gea, Sonetni venec, Kondor), – druge umetnostne stvaritve, npr. ﬁlm, skladbo, kip, sliko (Sreča na vrvici, Peta simfonija, Deček s piščalko, Sejalec), 174

Priročnik za učitelje

Velika, ne pa mala

– zavod, ustanovo ali organ (Univerza v Ljubljani, Osnovna šola Mirana Jarca, Vlada Republike Slovenije), – upravno enoto (Občina Vrhnika, Mestna občina Ljubljana), – podjetje (Gorenje, Ljubljanske mlekarne), – organizacijo, npr. družbeno (Karitas), politično (Ljudska stranka Španije), – vojaško enoto (Štirinajsta divizija), – versko skupnost (Katoliška cerkev), – društvo, umetnostno ali športno skupino (Slavistično društvo Slovenije, Akademski pevski zbor Tone Tomšič), – lokal (/čistilnica/ Mehurček, /gostilna/ Kresnica), – meddržavno zvezo (Evropska unija, Organizacija združenih narodov), – prireditev (Gotika na Slovenskem, Ljubljanski poletni festival), – vozilo (Sinji galeb), – trgovsko ali industrijsko znamko (ob izraženi vrsti izdelka) (avto Fiat, smuči Elan). Stvarna lastna imena so iz ene besede ali iz več besed (prim. Pestrna – Grivarjevi otroci, Delo – Primorske novice, Sejalec – Pred lovom) – torej so enobesedna ali večbesedna. Enobesedna stvarna lastna imena pišemo z veliko začetnico (npr. Pestrna); v večbesednih pišemo prvo besedo z veliko začetnico, neprve besede pa načeloma z malo začetnico (npr. Grivarjevi otroci) – razen če so že same lastna imena (npr. Zvezdica Zaspanka, Maček Muri, Zgodbe iz Amerike). Opozorilo: Pravila o pisanju enobesednih in večbesednih stvarnih lastnih imen so učenci spoznali že v 5. razredu. Utrjevali so jih v 6. razredu, ko so reševali ustrezne naloge v nepravopisnih enotah. V 7. razredu pa jih bodo še enkrat ponovili in dopolnili ter si jih skušali uzavestiti. Nasvet za motivacijo pred obravnavo 1. naloge v SDZ (str. 129) in v U (str. 126): Učenci naj pred reševanjem 1. naloge povedo, katere vrste lastnih imen še niso obravnavali v tej enoti (učitelj/učiteljica jim lahko pomaga tako, da jih spodbuja k naštevanju vrst lastnih imen) in kaj vse poimenujemo s temi lastnimi imeni. Navedejo naj nekaj stvarnih lastnih imen in jih napišejo na tablo; nato naj presojajo njihov zapis in pojasnjujejo svoje mnenje.

175

10 11 12 13 14 15 16

Priročnik za učitelje Brez Naročanje Zgodilo Kaj V Srce Velika, deželi jedela mi mikroskop? ne se je vzhajajočega nipadlo na pa jejela … daljavo mala v hlače sonca

Samovrednotenje učenca/učenke – Kaj od tega, kar ste delali v tej učni enoti, boš lahko uporabil/-a v vsakdanjem življenju? – Kaj je bil cilj prvega dela te enote? – Na list papirja napiši imeni PETER MARKIČ in RDEČA KAPICA. Kako si ju napisal/-a in zakaj tako? – Kaj je bil cilj drugega dela te enote? – Na tablo napiši imena KRANJSKA GORA, ŠMARNA GORA; MURSKA SOBOTA, NOVO MESTO, OPATJE SELO, MENIŠKA VAS, STARI TRG, ŠMARTNO PRI LITIJI; SORIŠKA PLANINA, PTUJSKO POLJE, JULIJSKE ALPE; PREŠERNOV TRG in TRG RUDOLFA MAISTRA. Kako si jih napisal/-a in zakaj tako? – Kaj je bil cilj tretjega dela te enote? – Na tablo napiši imeni KOSOVIRJA NA LETEČI ŽICI in ZGODBE IZ AMERIKE. Kako si ju napisal/-a in zakaj tako? – Kaj ti je bilo med obravnavo te učne enote najbolj všeč? Zakaj? – Kaj ti ni bilo všeč? Zakaj? – Kako si sodeloval/-a s sošolci in sošolkami? Ali ti kaj ni bilo všeč? Če da, kaj? – Kako si sodeloval/-a z učiteljem/učiteljico? Ali ti kaj ni bilo všeč? Če da, kaj? – Kaj bi rad izboljšal/-a? Kako boš to storil/-a? Samovrednotenje učiteljice/učitelja (gl. Uvod)

176

Priročnik za učitelje

Velika, ne pa mala

Predlog nalog za preverjanje

DOVOLJENO RAZMNOŽEVANJE

1. Preberi besedilo. "Na taborjenju smo se imeli imenitno," je pripovedoval Jakob sošolcem na prvi dan pouka. "Eva in Rok sta imela vsak večer oddajo za lahko noč. Nekje sta našla prijaznega potepuškega psa, ki sta ga klicala Sultan, in vsi trije so zganjali norčije. Franci je pripovedoval vice, in to po dolenjsko, saj je pravi Dolenjec, doma iz Straže pri Novem mestu. Uf, kako smo se nasmejali! Le Marije nismo mogli spraviti iz šotora. Ona je v prostem času samo brala. S sabo je imela celo knjižnico! Pri gospe Koruza bo zagotovo prva opravila bralno značko. Pa tudi drugim je posojala knjige. Jaz sem prebral Severni sij, Krtača, moj najboljši prijatelj, ki je postrižen na krtačko, pa je bral o Marsovcih."

Podčrtaj lastna imena bitij in jih s pisanimi črkami prepiši na črto. Ime: Priimek: Vzdevek: Ime živali: Ime prebivalca pokrajine: Ime prebivalcev planeta: 2. Izberi eno od besed AVGUST, MRZEL, SRAKA, SMOLAR ter jo uporabi v povedi/-ih najprej kot občno ime, nato pa še kot lastno ime. Piši s pisanimi črkami.

3. Poimenuj prebivalca krajev. Piši s pisanimi črkami. Celje

Tržič

Izola

Bohinj

Portorož

Ptuj

Nova Gorica

Murska Sobota

Polhov Gradec

Škofja Loka

4. Odpravi napake. Juretovi starši so gorenjci. V nedeljo smo si ogledali rojstno hišo pisatelja josipa jurčiča. K istemu izbirnemu predmetu so se prijavili žiga, sebastijan in matija. Kobariški muzej so si ogledali tudi italijani in avstrijci. Pesem, ki sem jo recitirala na proslavi, je napisal tone pavček. Pesnik oton župančič se je pod nekatere pesmi podpisal kot anton pesnik. 177

10 11 12 13 14 15 16

Priročnik za učitelje Brez Naročanje Zgodilo Kaj V Srce Velika, deželi jedela mi mikroskop? ne se je vzhajajočega nipadlo na pa jejela … daljavo mala v hlače sonca

DOVOLJENO RAZMNOŽEVANJE

5. Besede, napisane z velikimi tiskanimi črkami, prepiši v preglednico s pisanimi črkami. Je bila SAVA od KRANJA do LJUBLJANE kdaj plovna? Ali si že bil v PRLEKIJI? V nedeljo sem bila v LOGARSKI DOLINI, mama in oče pa sta šla na ZREŠKO POHORJE. Najlepša se mi zdi TABORSKA JAMA. Peljali smo se od MOSTA NA SOČI do SOLKANA. V ČRNEM KALU nimajo šole. NASELBINSKA IMENA

NENASELBINSKA IMENA

6. Odpravi napake v pisanju naselbinskih in nenaselbinskih imen. NASELBINSKA IMENA Ivančna Gorica Ivanje Selo Kolenča Vas Rogaška Slatina Stari Trg Pri Ložu Zidani Most

NENASELBINSKA IMENA Bela krajina Divje jezero Ljubljansko Barje Slovenske gorice Tržaški Zaliv Zadnja trenta

7. Preberi naslednje povedi. a) Z Jesenic vodi pot na Golico, znano po narcisah, v bližini pa je smučarsko središče Črni vrh (1366 m). b) Aženski Vrh leži na južnem slemenu Radgonskih goric, nad dolino Aženskega potoka na severu in Ščavniško dolino na jugozahodu. c) V starem jedru Šempetra pri Gorici je župnijska cerkev sv. Petra. č) Ime naselja Krvavi Potok izvira iz Napoleonovih časov, ko so tu krvavo zatirali razbojništvo. Zakaj je beseda vrh v povedi a) napisana z malo začetnico, v povedi b) pa z veliko? Zakaj je beseda potok v povedi b) napisana z malo začetnico, v povedi č) pa z veliko? Zakaj je beseda gorice oz. gorica v povedi b) napisana z malo začetnico, v povedi c) pa z veliko?

178

Priročnik za učitelje

Velika, ne pa mala

DOVOLJENO RAZMNOŽEVANJE

8. Napiši, iz katerih naselbinskih imen so nastali naslednji pridevniki. črnomaljski

celovški

ajdovski

novomeški

slovenjegraški

malovaški

9. Popravi napačno napisane začetnice v nenaselbinskih lastnih imenih. Posavsko hribovje

baška Grapa

Julijske alpe

Potočka Zijalka

Triglavsko Brezno

konjiška gora

Križna Jama

Korensko Sedlo

Hudičev graben

10. Napiši veliko začetnico v naselbinskih imenih, kjer je to potrebno. dolnje retje, češnjica pri kropi, dolenja brezovica, zgornja selnica, spodnje gruškovje, srednji radenci, bohinjska bistrica, šmarje pri jelšah, vavta vas, zagorica nad kamnikom 11. Vstavi veliko začetnico, kjer je treba. Zgornjesavska dolina leži na tromeji med slovenijo, avstrijo in italijo. Mogočni vrhovi julijcev in skrivnostni gozdovi od mojstrane do rateč so vabilo pohodnikom, alpinistom, kolesarjem pa tudi vsem, ki bi se radi nadihali svežega zraka. Ali ste že kdaj smučali na zatrniku? Meja Triglavskega narodnega parka začne nad jereko in pod koprivnikom obkrožati pokljuko, nato poteka nad sotesko save bohinjke in naprej nad bohinjsko belo do hotunjskega vrha. Od tam pa se po gozdnem slemenu spusti v vas krnico in do radovne za zgornjimi gorjami. 12. Prepiši s pisanimi črkami. KONGRESNI TRG ŠTEPANJSKO NASELJE POT NA GOLOVEC JAVORJEV DREVORED HRIBARJEVO NABREŽJE CESTA ANDREJA BITENCA KOSOVELOVA ULICA GOSPOSVETSKA CESTA

179

10 11 12 13 14 15 16

Priročnik za učitelje Brez Naročanje Zgodilo Kaj V Srce Velika, deželi jedela mi mikroskop? ne se je vzhajajočega nipadlo na pa jejela … daljavo mala v hlače sonca

DOVOLJENO RAZMNOŽEVANJE

13. Napiši veliko začetnico, kjer je treba. Če nas v ljubljani zanese proti ižanski cesti, bomo prav pri prulskem mostu, tam, kjer se z dolenjske ceste odcepi hradeckega cesta, zagledali tipizirano tablo, ki obvešča, da je tu vstop v krajinski park ljubljansko barje. Ko se iz ljubljane proti dolenjski cesti peljete po avtocesti skozi predor, se dolina razširi in na levi se raztegne sleme magdalenske gore. Tam je eno od pomembnejših arheoloških najdišč v sloveniji, nad njim pa se dviga najvišja vzpetina tega območja, pugled (615 m). Tam bo v soboto pohod skozi šest zaselkov – ti so: mali in veliki lipoglav, reče, brezje, selo pri pancah in pance. Pot bo dolga 14 km. Grad stoji v neposredni bližini kozarišč, živahne vasi na južnem robu loške doline. Tja se pride po glavni cesti od avtoceste na izvozu unec in potem še 28 km ob cerkniškem jezeru ter skozi lož in stari trg. Naše planinsko društvo vabi na tridnevni izlet po pokljuki in okoliških planinah in vrtovih. Odhod na uskovnico bo v petek ob 16.30 s kongresnega trga v ljubljani. V soboto bosta dve turi: težja na planino konjšica, srenjski preval in viševnik bo zahtevala 8 ur hoje, lažja z rudnega polja na viševik pa 4 ure. V nedeljo bo spust v dolino voje in ogled slapu mostnica, v dolino pa se bomo spustili pri stari fužini (4 ure hoje). 14. Vstavi pravilno začetnico. Pregled imam v univerzitetnem

liničnem

Podatke o zgodovini šolstva dobite v

lovenskem

Za prizadete v potresu zbirata prispevke O višini dolga bo danes odločala

lada

Za konec so na koncertu zaigrali skladbo Izšla je knjiga

180

aneza

ebra

entru v

ajlepša

deči

jubljani. (U/u, K/k, C/c, L/l) olskem

riž

lovenije in

republike mrljev mena

uzeju. (S/s, Š/š, M/m) aritas.(R/r, K/k, S/s, K/k)

lovenije. (V/v, R/r, S/s) et. (Č/č, L/l) a

ovorojenčka.(J/j, K/k, N/n, I/i, Z/z, N/n)

Priročnik za učitelje

Velika, ne pa mala

DOVOLJENO RAZMNOŽEVANJE

15. Kaj bi bilo treba v naslednji povedi napisati z veliko začetnico? Odpravi napake. Ta teden so na sporedu glasbena oddaja opus, ameriški ﬁlm pobesneli vlak, kviz zaljubljeni v berlin, nanizanka pred sodiščem, dokumentarna oddaja v breznih amazonke, kanadska nadaljevanka zadnja ljubezen gospoda petra in otroška oddaja zgodbe iz školjke. 16. Preberi naslednje besedilo, nato pa na črte s pisanimi črkami prepiši lastna imena. NA VRATIH TRGOVINE VISI OBVESTILO O ZNIŽANJU NASLEDNJIH IZDELKOV: DARILNI SET PALMA, ZOBNA PASTA VADEMECUM, SADNI JOGURT JOGODAN, JUHA Z JURČKI MAGGI LEDENA KAVA LEDO, JEDILNI SERVIS HAM, LEŽALNI STOL ETIMA. Katero vrsto lastnih imen si prepisal? 17. Napiši veliko začetnico, kjer je treba. Osrednji državni prireditvi bosta na prešernovem trgu v ljubljani in na slomškovem trgu v mariboru. Tik pred zaprtjem številnih visokogorskih planinskih postojank se člani gorniškega kluba karavanke naslednjo nedeljo odpravljajo na stol (2236 m). Odhod bo s parkirišča pri akumulacijskem jezeru v dolini završnice ob 8. uri. Letos bi se rada udeležila prireditve zlati boben v portorožu. Začetek te prireditve bo v ponedeljek ob 20.30 na tartinijevem trgu v piranu, slavnostna podelitev nagrad pa bo v petek ob 20.00 v avditoriju v portorožu. Na prireditvi bodo madžari in romuni priredili posebni razstavi. Predavatelj na letošnjem mednarodnem srečanju raziskovalcev z naslovom biti drugačen bo svetovno znani violinist miha pogačnik iz kranja. Med pomembnejše slovence uvrščamo slikarja mateja strnena. Pridite na razstavo njegovih slik v narodno galerijo. Jutri bo ob 16. uri pri restavraciji jezero v velenju slovesno odprtje pikinega festivala. Nastopila bo tudi glasbena skupina čuki.

181