Osnovna šola Majšperk SLOVENŠČINA
PREDMET:
UČNI SKLOP:
RAZRED:
5. b
URA:
124.
UČITELJICA:
Barbara Rajh
Mali vedež pravopisa
UČNA ENOTA: Velika začetnica – zemljepisnih imen CILJI Učenci: • ločujejo občna imena od lastnih; • ločujejo naselbinska (krajevna) zemljepisna lastna imen od nenaselbinskih (nekrajevnih); • pišejo enobesedna in večbesedna naselbinska in nenaselbinska zemljepisna lastna imena. PRIPOMOČKI: TIP UČNE URE: DZ, 106–107, nal. 1–5 nova snov OBLIKE DELA x x x
frontalna individualna delo v dvojicah skupinska
UČNE METODE pogovor, razlaga, pripovedovanje, m. branja in dela s tekstom, izkušenjsko učenje, praktično delo, raziskovanje, prikaz, opazovanje, sodelovalno učenje, problemski pouk, ogled videoposnetka, preverjanje, ocenjevanje
POTEK URE Dejavnosti učitelja
Dejavnosti učenca
I. UVOD Z MOTIVACIJO Ponovitev snovi iz 4. razreda. Delitev imen na občna in lastna. Delitev lastnih imen na osebna lastna (ponovitev pravil iz 4. razreda), stvarna lastna in zemljepisna lastna imena. Delitev slednjih na krajevna/naselbinska in nenaselbinska imena.
Naredijo miselni vzorec in ga zapišejo v zvezke.
II. GLAVNI DEL
Preberejo besede in povedo, ali so lastna ali občna imena; pojasnijo svoj odgovor. Nato občnim imenom pripišejo lastna imena. Povedo, kako so jih zapisali in zakaj so se tako odločili. Preberejo besedilo. Opazujejo podčrtane besede ter ob ponujenih možnostih razmišljajo o njihovi vrsti, poimenovalni vlogi, sestavi in zapisu; podčrtajo pravilni odgovor oz. ga zapišejo. Preberejo besedilo. Nato opazujejo podčrtane besedne zveze ter ob ponujenih možnostih razmišljajo o njihovi vrsti, poimenovalni vlogi, sestavi in zapisu; podčrtajo pravilni odgovor.
Vodim obravnavo rabe velike začetnice pri zemljepisnih lastnih imenih.
Preberejo nepopolne povedi in jih dopolnijo –
tako povzamejo temeljno pravilo o pisanju enobesednih zemljepisnih lastnih imen in o pisanju prve besede v večbesednih zemljepisnih lastnih imen. Preberejo dvojice iz večbesednih zemljepisnih lastnih imen; nato sodelujejo v pogovoru – odgovarjajo na vprašanja o njihovi sestavi in poimenovalni vlogi (tj. kateri zemljepisni pojav je z njimi poimenovan). Nato jih prepišejo na ustrezno mesto v preglednici. Opazujejo zapis neprve besede v lastnih imenih iz levega stolpca in ga opišejo; enako naredijo še z lastnimi imeni v desnem stolpcu. Preberejo nepopolno poved in jo dopolnijo – tako povzamejo osnovno pravilo o pisanju neprvih besed v večbesednih zemljepisnih lastnih imenih (brez posebnosti). III. ZAKLJUČNI DEL Preverjanje.
Preberejo rešitve in popravijo morebitne napake.
Opombe:
Zemljepisne pojave (tj. kraje, planete, reke …) poimenujemo z občim ali lastnim imenom – z občim imenom poimenujemo katerega koli predstavnika iste vrste (npr. mesto, planet, reka), z lastnim imenom pa poimenujemo posameznika, tj. njegovo posebnost, enkratnost (npr. Celje, Zemlja, Savinja). Lastna imena, s katerimi poimenujemo posamezne zemljepisne pojave, imenujemo zemljepisna lastna imena; vedno jih začnemo pisati z veliko začetnico (npr. Celje, Kranjska Gora, Kriška gora) – tako poudarimo posebnost, individualnost, enkratnost poimenovanega zemljepisnega pojava. Zemljepisna lastna imena so iz ene besede ali iz več besed (prim. Kranj, Triglav – Kranjska Gora, Kriška gora) – torej so enobesedna ali večbesedna. Enobesedna zemljepisna lastna imena pišemo z veliko začetnico (npr. Celje), prav tako tudi prvo besedo v večbesednem lastnem imenu (npr. Kranjska Gora, Kriška gora) – pisanje neprvih besed pa določajo posebna pravila.
Osnovna šola Majšperk PREDMET:
UČNI SKLOP:
SLOVENŠČINA
RAZRED: URA:
Mali vedež pravopisa
5. b 126., 127.
UČITELJICA:
Barbara Rajh
Velika začetnica sestavljenih zemljepisnih imen Ponavljanje
UČNA ENOTA:
CILJI Učenci: • pišejo enobesedna in večbesedna naselbinska in nenaselbinska zemljepisna lastna imena. PRIPOMOČKI: DZ, 108–110, nal. 6–13 DZ, 111–113, nal. 14–20 OBLIKE DELA x x x
frontalna individualna delo v dvojicah skupinska
POTEK URE
TIP UČNE URE: nova snov
UČNE METODE pogovor, razlaga, pripovedovanje, m. branja in dela s tekstom, izkušenjsko učenje, praktično delo, raziskovanje, prikaz, opazovanje, sodelovalno učenje, problemski pouk, ogled videoposnetka, preverjanje, ocenjevanje
1. ura Dejavnosti učitelja
Velika začetnica sestavljenih zemljepisnih imen Dejavnosti učenca
I. UVOD Z MOTIVACIJO Ponovitev učne snovi o imenih.
Odgovarjajo na vprašanja.
II. GLAVNI DEL Učitelj vodi reševanje nalog. DZ, 108–110, nal. 6–13
Preberejo zemljepisna lastna imena in jih prepišejo s pisanimi črkami. Javno opišejo svoje prepise in jih utemeljijo. Preberejo zemljepisni lastni imeni na levi; ob ponujenih možnostih na desni razmišljajo o njuni poimenovalni vlogi (tj. kateri zemljepisni pojav je z njima poimenovan) ter ju povežejo z ustrezno izbiro. Opazujejo popravljen zapis zemljepisnih lastnih imen; nato sodelujejo v pogovoru – odgovarjajo na vprašanja o vrsti zemljepisnih lastnih imen, o njihovi sestavi in zapisu. Preberejo nepopolno poved in jo dopolnijo – tako povzamejo pravilo o načelnem pisanju neprvih besed v večbesednem naselbinskem/krajevnem zemljepisnem imenu ter o prvi izjemi. Preberejo naselbinska/krajevna zemljepisna lastna imena in jih prepišejo s pisanimi črkami. Opišejo svoje prepise in jih utemeljijo. Preberejo dana večbesedna naselbinska zemljepisna lastna imena (s predlogom). Nato sodelujejo v pogovoru – odgovarjajo na vprašanja o njihovi sestavi ter o razlogih za večbesedno poimenovanje navedenih
krajev; svoj odgovor ponazorijo s primeri (pri tem si lahko pomagajo z zemljevidom Slovenije, Atlasom Slovenije ali leksikonom slovenskih krajevnih imen). V navedenih večbesednih krajevnih imenih podčrtajo besedo, ki je napisana z malo začetnico. Nato ob ponujenih možnostih razmišljajo o njeni poimenovalni vlogi ter obkrožijo črko pred pravilnim odgovorom. Preberejo nepopolno poved in jo dopolnijo – tako povzamejo pravilo o drugi izjemi pri pisanju neprve besede v večbesednem naselbinskem/krajevnem zemljepisnem imenu. Preberejo naselbinska/krajevna zemljepisna lastna imena in jih prepišejo s pisanimi črkami. Svoje prepise opišejo in jih utemeljijo. Opazujejo popravljeni zapis zemljepisnih lastnih imen; nato sodelujejo v pogovoru – odgovarjajo na vprašanja o vrsti zemljepisnih lastnih imen, o njihovi sestavi in zapisu. III. ZAKLJUČNI DEL Kratek narek imen. Preverjanje. Opombe:
Pišejo imena po nareku učitelja.
POTEK URE
2. ura Dejavnosti učitelja
Ponavljanje Dejavnosti učenca
I. UVOD Z MOTIVACIJO Ponovitev učne snovi o imenih.
Odgovarjajo na vprašanja.
II. GLAVNI DEL Učitelj vodi reševanje nalog.
Preberejo nepopolno poved in jo dopolnijo – tako povzamejo pravilo o izjemi pri pisanju neprve besede v večbesednem nenaselbinskem/nekrajevnem zemljepisnem imenu. Preberejo zemljepisna lastna imena in jih prepišejo s pisanimi črkami. Svoje prepise opišejo in jih utemeljijo. Preberejo dana večbesedna nenaselbinska zemljepisna lastna imena (tj. imena delov naselij). Nato ob ponujenih možnostih razmišljajo o njihovi poimenovalni vlogi; obkrožijo črko pred izbranim odgovorom. Sodelujejo v pogovoru – odgovarjajo na vprašanja o njihovi sestavi in zapisu. Preberejo nepopolno poved in jo dopolnijo – tako povzamejo pravilo o pisanju neprve besede v lastnem imenu dela kraja (s posebnostjo vred). Preberejo lastna imena delov kraja in jih prepišejo s pisanimi črkami. Javno opišejo svoje prepise in jih utemeljijo. Preberejo povedi in s pisanimi črkami prepišejo natisnjena zemljepisna lastna imena. Svoje prepise opišejo in jih utemeljijo. Preberejo zemljepisna lastna imena; razmišljajo, kaj poimenujemo z njimi, in jih nato prepišejo s pisanimi črkami. Svoje prepise opišejo in jih utemeljijo.
III. ZAKLJUČNI DEL Preverjanje. Opombe:
Preverijo rešitve.
Osnovna šola Majšperk SLOVENŠČINA
PREDMET:
RAZRED:
5. b
URA:
128.
3. nivo Barbara Rajh
UČITELJICA:
UČNI SKLOP:
Mali vedež pravopisa
UČNA ENOTA: CILJI Učenci:
Imena prebivalcev po pokrajinah, državah, krajih in jezik
• • •
pišejo imena prebivalcev pokrajin in krajev; pišejo imena jezikov; pišejo vrstne pridevnike, tvorjene iz zemljepisnih lastnih imen.
PRIPOMOČKI: DZ, 114–115
TIP UČNE URE:
OBLIKE DELA x x x
frontalna individualna delo v dvojicah skupinska
nova snov
UČNE METODE pogovor, razlaga, pripovedovanje, m. branja in dela s tekstom, izkušenjsko učenje, praktično delo, raziskovanje, prikaz, opazovanje, sodelovalno učenje, problemski pouk, ogled videoposnetka, preverjanje, ocenjevanje
POTEK URE Dejavnosti učitelja I. UVOD Z MOTIVACIJO Ponovitev definicij o veliki začetnici zemljepisnih in krajevnih imen.
Dejavnosti učenca Ponovijo učno snov.
II. GLAVNI DEL Opazujejo zemljevid Slovenije in preberejo v njem napisana imena pokrajinskih enot – ta nato prepišejo s pisanimi črkami. K imenom pokrajinskih enot s pisanimi črkami pripišejo imena prebivalcev in prebivalk. Učitelj naj učence spodbuja k oblikovanju pravila o Iz krajevnih imen tvorijo imena prebivalcev in pisanju imen pokrajin, prebivalcev pokrajin prebivalk teh krajev ter jih napišejo s pisanimi oz. krajev, pripadnikov narodov in jezikov. Še posebej črkami. naj jih opozori na rabo male začetnice v Napišejo odgovore na vprašanja o jezikih, ki jih imenih jezikov. govorijo navedeni narodi. Po vzorcu tvorijo vrstne pridevnike iz zemljepisnih Vodim tvorjenje pridevnikov iz samostalnikov v lastnih imen. nalogi 24. Povedo, kako pišemo imena držav in kako pridevnike, tvorjene iz teh imen. Za razvedrilo preberejo »strip« pred to nalogo in ga komentirajo. Enako naredijo z ilustracijo in besedilom v oblačku ob tej nalogi. Vodim reševanje nalog in obravnave začetnice pri prebivalcih pokrajin, krajev in jezikov.
III. ZAKLJUČNI DEL
Vodim učenčevo samovrednotenje: Kaj je bil cilj te enote? Kaj si se naučil o zemljepisnih lastnih imenih? (Dopolni miselni vzorec.) Kaj si delal v tej enoti? Kaj si delal brez težav? S čim si imel težave? Kaj bi rad izboljšal? Kako si sodeloval s sošolci? Kako si sodeloval z učiteljem? Učiteljevo samovrednotenje. Opombe: