Slovenščina – neumetnostna besedila
Razred: 2.
Teden:
Ura:
Datum:
Učitelj:
Učna enota:ŽIVALSKE ZANIMIVKE– iskanje podatkov, branje in razčlenjevanje neumetnostnega besedila Cilji: • Poiščejo podatke v besedilu. • Berejo besedilo. • Povedo svoje mnenje o besedilu. • Ustno odgovarjajo na učiteljeva ustna vprašanja. Čas za izvedbo: 1 ura Učne metode: pogovor, pripovedovanje, poslušanje, poročanje, razlaga, demonstracija, grafično delo, branje, pisanje, didaktična igra, sodelovalno učenje, delo z besedilom, opazovanje
Učne oblike: frontalna, individualna, skupinska, delo v dvojicah
Učni pripomočki/sredstva: Učbenik, stran 27 in 28; DZ, stran 32 IZVEDBA UČNE URE Uvod v dejavnost
Iskanje podatkov
Pozovemo učence, naj nam povedo, kaj se jim je zgodilo zanimivega včeraj Učenci pripovedujejo. Učence vprašamo, kdo jim lahko pove zanimiv dogodek. ali so oni že doživeli kaj zanimivega. kje lahko preberejo zanimivosti o naravi, živalih, ljudeh … Učence pozovemo, naj poiščejo v kazalu učbenika besedilo z naslovom Živalske zanimivke in si ga ogledajo. Povemo jim, da bomo besedilo pozneje brali, najprej pa bomo v njem poiskali podatke in jih vpisali v preglednico v DZ. Razložimo strategijo iskanja podatkov. Kako poiščemo želeni podatek v besedilu? Najprej preberemo, kateri podatek rabimo. Poiščemo ga v besedilu. Napišemo ga v preglednico. Napišemo samo želeni podatek, ne cele povedi. 1
Preverimo pravilnost podatka. Zakaj se učimo poiskati želene podatke? Učencem povemo, da v življenju večkrat rabimo samo določene podatke. Povemo jim, da je to zelo pomembno in da se jih moramo naučiti poiskati hitro in točno. Z učenci se pogovorimo o vlogi podatkov, pomenu hitrega iskanja in uporabe le teh. Naročimo, naj odprejo še DZ, stran 32. Ogledamo si preglednico in se pogovorimo o načinu dela.
Branje besedil Dejavnosti po branju
Nove naloge
Spremljamo učence pri delu in jim po potrebi svetujemo/pomagamo. Preverimo pravilnost izvedene naloge. Predlog: Učenci naj pišejo s svinčnikom, da lahko popravijo morebitne napake. Učencem naročimo, naj se razdelijo v skupine po pet. V skupini naj si razdelijo besedila za branje in jih nato dvakrat tiho preberejo. Skupine pozovemo, naj vsak član skupine drugim pove, kaj je prebral. a) Učenci ustno odgovarjajo na učiteljeva ustna vprašanja. Postavljamo vprašanja o podatkih iz besedila, npr.: Ali imajo rogači rogove? Po čem so dobili rogači ime? Za kaj rogači uporabljajo klešče? Ali so klešče nevarne? Čemu čebele plešejo? Kaj pomeni ples v krogu? Kaj pa ples v obliki osmice? Ali hodijo rakovice vedno postrani? Zakaj rakovice lahko delajo naprej in nazaj le majhne korake? Kako se gibljejo, da so hitrejše? Zakaj si krastače kopljejo rove? Kako se krastača čez dan skrije pred plenilci? Kako se krastača zakoplje v tla? Kako premotijo ribe morski psi? Zakaj mu ribe ne morejo zbežati? b) Učenci predstavijo svoje mnenje o prebranem besedilu. Spodbujamo učence, naj povedo svoje mnenje o besedilu in pripovedujejo o svojih izkušnjah, povezanih s temo besedila Kaj vam je bilo v besedilih najbolj zanimivo? Ste že pred branjem vedeli zanimivosti o morskem psu? Ali poznate še katero zanimivost o čebelah? Ali mogoče veste, kje imajo bivališča rogači? Ali imata samec in samica rogača enako velike klešče? Če ne veste, poiščite podatek v knjigah. Prav gotovo ste na morju že opazovali rakovice. Kaj zanimivega ste še opazili? Učenci lahko izberejo besedilo in ga prepišejo. poiščejo zanimivke v knjigah in jih predstavijo sošolcem.
2