Danilo Maurič

Spolna dejavnost oseb, mlajših od 15 let, in izkušnje iz ginekološkega dispanzerja v ZD Maribor

Danilo Maurič

Izhodišča: Obravnava deklet, ki so mlajša od 15 let, v ginekoloških ambulantah je izjemno občutljiva, ker se na tem področju nekatera stališča ginekološke in sodnomedicinske stroke močno razlikujejo. Zakon o pacientovih pravicah (ZPacP) v 45. členu določa, da mora zdravnik prijaviti policiji vsako pacientko, mlajšo od 15 let, ki je prišla na pregled ali posvet zaradi nosečnosti, predpisa kontracepcije zaradi že obstoječih spolnih odnosov ali želje po kontracepciji, ker se je odločila za prvi spolni odnos. Tudi slednje je po prepričanju mariborskih kriminalistov za mladostniško kriminaliteto razlog za prijavo, saj bi morda tako lahko preprečili kaznivo dejanje zoper spolno nedotakljivost otroka. Prijavo na policijo naj bi naredil ginekolog tudi takrat, kadar dekle spremlja eden od staršev ali skrbnikov, in tudi v primeru, če sta oba oz. vsi (mladoletna pacientka in starš(i) ali skrbnik(i)) proti.

Vsebina: Tretji odstavek 45. člena ZPacP je tako v nasprotju s 5. členom istega zakona, ki daje pacientu pravico do varstva zasebnosti in osebnih podatkov, in 44. členom tega zakona, ki daje pacientu pravico do zaupnosti osebnih podatkov, vključno s podatki o obisku pri zdravniku. Tudi 51. člen Zakona o zdravstveni dejavnosti določa, da so zdravstveni delavci in zdravstveni sodelavci dolžni varovati kot poklicno skrivnost podatke o zdravstvenem stanju posameznika in o vzrokih, okoliščinah in posledicah tega stanja. Dolžnosti varovanja poklicne skrivnosti lahko zdravstvenega delavca razreši pacient sam ali sodišče, pri mladoletnih osebah in osebah pod skrbništvom pa starši oz. skrbniki.

Pred tremi leti se je v ginekološki ambulanti ZD Maribor oglasila mlada pacientka (pripadnica romske skupnosti) skupaj s svojo mamo. Ker je domnevala, da je noseča, je prosila medicinsko sestro v sprejemni ambulanti, če ji lahko s testom potrdi nosečnost, da ne bo po nepotrebnem zasedala termina za pregled. Test je bil pozitiven in obe z mamo sta se od sreče objeli. Čez nekaj dni je mlada nosečnica začela rahlo krvaveti, zato je v strahu pred izgubo otroka odhitela na Kliniko za ginekologijo in perinatologijo UKC Maribor. Tam so ugotovili, da gre za nosečnico, mlajšo od 15 let, in jo prijavili policiji oz. prijavili kaznivo dejanje spolnega napada nanjo. Sledil je obisk dveh kriminalistk v našem dispanzerju, ker naj bi bila medicinska sestra v sprejemni ambulanti dolžna prijaviti spolni napad na osebo,

mlajšo od 15 let. Po Kazenskem zakoniku, 281. člen – opustitev ovadbe kaznivega dejanja ali storilca, medicinske sestre niso izvzete tako kot zagovornik, zdravnik ali spovednik, pa čeprav jih zavezuje k molčečnosti 51. člen Zakona o zdravstveni dejavnosti.

Zaključek: Nujno potreben je konsenz stroke in zakonodaje na tem področju. Nedorečenost in nasprotujoča si stališča različnih strokovnjakov begajo ginekologe in še posebej mladoletnice. Porušen zaupni odnos med mlado pacientko in ginekologom pa ima lahko dolgotrajne posledice (spolnost brez zaščite, nelegalne prekinitve nosečnosti, smrt zaradi sepse, prikrivana nosečnost in detomori).