Dušica Pleterski Rigler

Stališče Komisije Republike Slovenije za medicinsko etiko o vlogi zdravnika, soočenega s spolno dejavnostjo pacientov, mlajših od 15 let

Dušica Pleterski Rigler

Z vidika medicinske etike je prvenstvena dolžnost zdravnika pomagati pacientu, spoštovati njegovo dostojanstvo in avtonomijo ter varovati njun zaupni odnos. V primeru otrok so v odnosu trije – zdravnik, otrok in starši. Petnajstletniku pravna stroka priznava sposobnost odločanja o samem sebi pri odločanju o medicinskih posegih, za mlajšega otroka pa velja, da tega še ni sposoben. Zanj se odločajo starši oziroma skrbnik. Za posamezen primer je zdravniku dopuščena ocena otrokove zrelosti, o kateri se nato praviloma posvetuje s starši ali skrbnikom. Posvet lahko opusti, če oceni, da ni v otrokovo korist, in uveljavlja dolžnost varovanja zasebnosti pacienta.

Glede spolne dejavnosti je bila po Kazenskem zakoniku (KZ-1) osebam mlajšim od 15 let spolna dejavnost prepovedana, tudi če bi šlo za prostovoljne odnose. Mladoletniki so krivdno odgovorni, ko dopolnijo 14 let. Zdravnik, ki se je soočil z osebo mlajšo od 15 let, ki je želela nasvet o varni spolnosti z drugo osebo, kontracepcijsko zaščito ali prekinitev nosečnosti, je bil po zakonodaji pomagač pri kaznivem dejanju spolnega napada na osebo, mlajšo od 15 let, in potencialno kazniv, če ne bi podal kazenske ovadbe, da so se zgodila spolna dejanja v zvezi s to osebo.

Ta pravna določila niso bila v skladu s splošno ustavno pravico do človekove avtonomije, vključno za področje spolnega razvoja, in s pravico do svobodnega odločanja o rojstvu svojih otrok. Zdravnika so postavljala v vlogo prijavitelja, ki mu je grozilo kaznovanje, če bi ovadbo opustil. Tako stanje ni bilo vzdržno niti za osebe mlajše od 15 let, niti za zdravnike. S stališča temeljne dolžnosti zdravnika pomagati pacientu, kazenska ovadba pacienta in njegovih vrstnikov pacientu ni v pomoč. Zaupanje v zdravnika je v primeru ovadbe izgubljeno. Velika nevarnost je, da mladoletnik ne bi več iskal pomoči pri zdravniku, kar poveča njegovo zdravstveno ogroženost. Kasneje je bila sprejeta novela Kazenskega zakonika (KZ1-UPB2), ki določa, da spolno dejanje z osebo mlajšo od 15 let ni protipravno, če je bilo storjeno z osebo primerljive starosti in če ustreza stopnji njene duševne in telesne zrelosti.

Zakonodaja, ki zdravniku predpisuje dolžnost prijavljanja, izpodkopava bistvo zdravnikove svetovalne in terapevtske vloge. V dilemi, ali naj pomaga pacientu ali naj izpolnjuje represivne naloge, mora zdravnik dati prednost pomoči pacientu. Zdravnik, ki pomaga mladoletnici s kontracepcijsko zaščito ali v skladu z medicinsko doktrino prekine nosečnost, ne sme biti na nobeni stopnji dejanja kazniv kot udeleženec pri kaznivem dejanju ali biti kakorkoli kazniv v zvezi z njima. Zakonodaja mora to načelo izraziti nedvoumno. Komisija RS za medicinsko etiko opozarja, da zdravnika, razen v posebnih okoliščinah (npr. ko gre za pacientove vitalne koristi ali odvrnitev hude nevarnosti za druge), ni mogoče vključiti v represivni sistem, ker to ogroža njegovo temeljno poslanstvo. Komisija predlaga, da se to načelo vedno upošteva pri novelaciji zakonodaje.

Literatura

Trontelj J. Stališča KME o vlogi zdravnika, soočenega s spolnostjo pacientov, mlajših od 15 let. ISIS maj 2012. p. 29.

Zakon o pacientovih pravicah (ZPacP). Ur l RS 15/2008.

Zakon o zdravstvenih ukrepih glede uresničevanja pravice do svobodnega odločanja o rojstvu otrok (ZZUUP). Ur l SRS 11/1977.

Kazenski zakonik (KZ-1). Ur l RS 55/2008, 66/2008, 39/2009.

Kazenski zakonik (KZ-1-UPB2). Ur l 50/2012.