4 minute read
Ogenj
Ogenj – naš spremljevalec i iz pradavnine
Tia Kemperle
Advertisement
Starogrški filozof Empedoklej, ki je živel in ustvarjal v petem stoletju pred našim štetjem, je utemeljitelj teorije, po kateri je svet sestavljen iz štirih naravnih elementov – ognja, vode, zraka in zemlje. K temu, da je svet obenem tako raznolik in se kljub temu lahko vrti v harmoniji, pa po njegovi teoriji posredujeta še ljubezen in spor.
Seveda to ni edina torija, ki govori o naravnih elementih, vendar bomo razpravo o tem prepustili filozofom. Odločili pa smo se, da bomo v tej in prihodnjih številkah revije Bogastvo zdravja nekaj več pozornosti namenili vsakemu izmed štirih omenjenih elementov. Tokrat je na vrsti ogenj. Ogenj je zagotovo za človeka ključnega pomena že iz pradavnine. Čeprav se zdi, da smo tekom evolucije do današnjega dne napredovali v sila moderno in razvito družbo, si dneva brez ognja v taki ali drugačni obliki še vedno ne znamo predstavljati. Če pri tem pomislimo zgolj na pripravo hrane, ogrevanje v zimskem času, na mobilnost, pa na razsvetljavo…, hitro postane jasno, da so nekatere stvari kljub silnemu napredku skozi zgodovino v osnovi ostale nespremenjene. Seveda pa o ognju lahko govorimo tudi na simbolični ravni. Spomnite se samo na sveče, ki jih preminulim svojcem in prijateljem prižigamo po grobovih, pa na prvomajske kresove, na svečke na rojstnodnevni torti ali pa morda na taborniški ogenj. Morda niste o tem nikoli razmišljali na tak način, a če vsemu naštetemu poskušamo najti skupni imenovalec, bi lahko rekli, da nas ogenj v določenem smislu tudi združuje. Ta element seveda povezujemo tudi s strastjo, pa naj gre za ljubezen, delo ali karkoli drugega. Astrologi medtem trdijo, da smo ljudje združitev vseh štirih naravnih elementov, pri čemer je eden izmed njih pri vsakem posamezniku prevladujoč. Ognjena bitja naj bi tako imela močno željo po doseganju svojih ambicij in naj bi bila pri tem vselej zvesta sama sebi. Posamezniki, pri katerih prevladuje element ognja, naj bi bili neodvisni in vedno odprti za nova doživetja. Ne glede na to, ali ste za ezoteriko dojemljivi bolj ali manj, ostaja neizpodbitno dejstvo, da smo z ognjem na tak ali drugačen način neločljivo povezani in bo tako zagotovo ostalo tudi v prihodnje. Svetloba in energija, ki jo ta element oddaja, sta namreč tisti dve sestavini, brez katerih življenja na našem planetu ne bi bilo. Tudi v tokratni izdaji naše revije skozi zanimive in raznolike vsebine ugotavljamo, da je ogenj prisoten pravzaprav v vseh aspektih našega življenja. Če želite izvedeti še več, pa vas vabimo, da se nam na tem »ognjenem« popotovanju pridružite na naslednjih straneh.
Globok spanec za trdnejše zdravje
Dr. Iztok Ostan
Globok spanec je odvisen od razpoložljive količine melatonina (hormona spanja) v našem telesu. Slednjega v nočnem času proizvaja žleza češerika, žal pa ta z leti oz. s starostjo kalcificira in melatonina proizvede le zanemarljivo količino. Takrat si lahko pomagamo z uživanjem melatonina pred spanjem.
Dr. R. Reiter, pionir raziskovanja učinkov melatonina, ugotavlja, da posameznikom spanec lahko pomaga priklicati že odmerek vsaj 0,1 mg. Evropska agencije za varnost hrane (EFSA) pa medtem zastopa stališče, da je odmerek 1 mg melatonina tisti, ki bo učinkovito pregnal nespečnost. V Sloveniji so v prosti prodaji dovoljeni odmerki do 0,44 mg. Če za spanje potrebujemo večji odmerek, pa je potreben posvet z zdravnikom. Z nespečnostjo se sooča precejšnje število ljudi. Zanje obenem velja, da so bolj podvrženi različnim poškodbam in boleznim. Melatonin namreč ni le »hormon spanja«, pač pa neposredno spodbuja tudi delovanje imunskega sistema. Že leta 1988 je raziskovalna ekipa pod vodstvom G.J. Maestronija odkrila, da imajo celice T - pomagalke našega imunskega sistema - receptorje za melatonin. Ko se ta prilepi nanje, začnejo izločati signalne molekule (citokine), s katerimi spodbujajo in usmerjajo delovanje imunskega sistema, kar pa močno vpliva na obrambo našega telesa pred številnimi boleznimi. Če govorimo o obrambi telesa pred infekcijami, imajo ključno vlogo fagociti – to so levkociti, ki požirajo bakterije in druge patogene mikrooorganizme. Kar dve tretjini vseh levkocitov so fagociti, ki običajno tudi prvi prihitijo na kraj okužbe. Leta 1994 so v laboratorijskem poskusu v Chicagu ugotovili, da se je obrambna moč fagocitov v raztopini, v kateri je bilo toliko melatonina, kot ga je v naši krvi pozno ponoči, povečala za 73 odstotkov. Znano je tudi, da je organizem v času stresa manj odporen proti okužbam. Prav v takih okoliščinah je melatonin najučinkovitejši. Ko so miši v stresnem položaju močno okužili z virusi, jih je brez dodatka melatonina preživelo le šest odstotkov, med tistimi, ki so dobivale dodatek melatonina, pa jih je preživelo 82 odstotkov.
䴀攀氀愀琀漀渀椀渀 愀氀椀 ᰠ栀漀爀洀漀渀 猀瀀愀渀樀愀ᴠ ⸀ 嘀 ഁ椀猀琀椀 漀戀氀椀欀椀Ⰰ 戀爀攀稀 搀漀搀愀琀欀漀瘀⸀ 嘀猀愀欀愀 琀愀戀氀攀琀愀 瘀猀攀戀甀樀攀 Ⰰ㐀 洀最 洀攀氀愀琀漀渀椀渀愀⸀
