Ste zaljubljeni ali ljubite

Sara Sočan

Februarja goduje Sveti Valentin, ki ima po ljudskem izročilu ključe do korenin. A bolj kot z rastjem in koreninami Valentina v zadnjih letih povezujemo z zaljubljenci in ljubeznijo. Že res, da imamo Slovenci marca svoj praznik zaljubljencev (Gregorjevo), a ga je Valentinovo s pomočjo pretirane komercializacije kar nekoliko izpodrinilo. V resnici sploh ni pomembno, na kateri datum slavimo ljubezen, saj je za to primeren kateri koli dan v letu. Ljubezen je namreč univerzalna sila, za katero bi lahko rekli, da poganja ta naš planet. Ob idealiziranih podobah tega izjemno močnega čustva pa se nam kaj rado pripeti, da ga zamenjamo z zaljubljenostjo, ki pa je precej bolj plaha ptica in prej ali slej odleti. Zlomljena srca so v takem primeru neobhodna posledica. Da bi se temu izognili, je torej dobro vedeti, kaj točno je zaljubljenost in kdaj lahko govorimo o ljubezni.

Če nekoliko poenostavimo, bi lahko rekli, da je zaljubljenost kot eksplozija. Ko smo zaljubljeni, se v našem telesu odvije vrsta procesov, ki v naše možgane pošiljajo obilico hormonov in dodobra spremenijo način njihovega delovanja. V takem primeru se osredotočimo na ljubljeno osebo, o njej razmišljamo in jo poskušamo razveseliti na najrazličnejše načine. Zanimivo je, da zaljubljenost nastopi na samem začetku, ko partnerja pravzaprav sploh še ne poznamo. Zaljubimo se torej bolj v idealizirano predstavo o tem, kakšen bi ta partner lahko bil in na kakšne najrazličnejše načine bi lahko zadovoljeval naše potrebe in seveda tudi mi njegove. In to so pravzaprav tisti metuljčki v trebuhu, o katerih tako radi govorimo. Sčasoma pa partnerja začnemo spoznavati tudi v realnosti, s čimer pa se pokaže tudi, v kolikšni meri naša idealizirana predstava odstopa od dejanske stvarnosti. Nivo hormonov v naši krvi začne upadati, svojo pozornost v odnosu pa s tem začnemo preusmerjati nase. Lahko bi rekli, da gre za fazo, ko se odmev prej omenjene eksplozije počasi poleže, s tem pa začne usihati tudi sama zaljubljenost. Spontanost v odnosu se počasi umakne rutini, šele tu pa nastane prostor za pravo ljubezen. Če smo o zaljubljenosti govorili kot o eksploziji, lahko o ljubezni govorimo kot o umirjenem ognju, za katerega moramo neprestano skrbeti, da ne ugasne. Zdi se, kot da je ljubezen v določenem pogledu pravo nasprotje zaljubljenosti. Pri slednji so namreč v prvem planu predvsem naše potrebe in naše zadovoljstvo, ko pa je govora o ljubezni, je bistvo v tem, da imamo nekoga radi in določene stvari delamo predvsem za partnerja, ne glede na naše potrebe. Pri odnosu je ključnega pomena, da znamo najti tiste drobne malenkosti, ki bodo nam in partnerju pomagale, da ohranjamo medsebojni žar. Zavedati se moramo, da je ljubezen zavestna odločitev za trajen medsebojni odnos, v katerega je potrebno vlagati veliko energijo in v njem biti pripravljen sprejemati kompromise. Ti pa so včasih daleč od idealne podobe, ki smo si jo risali v času zaljubljenosti.