Otok ognja in ledu

Darjan Lapanje

Če smo se v minuli sezoni potepali predvsem po skritih kotičkih naše male, a prekrasne dežele, bomo v novi sezoni oprtali nahrbtnike in se podali v svet v iskanju edinstvenih zdravilnih destinacij. Kljub temu, da so potovanja trenutno skorajda nemogoča, nas nič ne more ustaviti, da najrazličnejših kotičkov sveta ne bi spoznavali s pomočjo slike in besede. In ker je ogenj osrednja tema tokratne številke, se skupaj podajamo na »otok ognja in ledu«, kot mnogi radi poimenujejo Islandijo.

Za Islandijo bi zagotovo lahko rekli, da je dežela kontrastov. Tu si ogenj in led v obliki aktivnih vulkanov in mogočnih ledenikov prav zares podajata roke. Nočno nebo v zimskem času razsvetljuje polarni sij, poleti pa za to poskrbi polnočno sonce. Na tem otoku se celo stikata ameriška in evrazijska tektonska plošča, mednju pa se najpogumnejši obiskovalci lahko celo potopijo. Vsakdo, ki je Islandijo že kdaj obiskal, vam bo zagotovo lahko potrdil, da gre za tako edinstven košček sveta, da se zanj kaj hitro zazdi, da ni od tega planeta. Za vas smo tokrat izbrali nekaj najzanimivejših točk na tem severnjaškem otoku, ki slehernemu obiskovalcu vzamejo dih, obenem pa boste med prebiranjem naslednjih vrstic kaj hitro našli razlog, zakaj smo Islandijo tokrat uvrstili med »zdravilne destinacije«. Reykjavik – najsevernejša prestolnica na svetu Čeprav ima na Islandiji glavno besedo zagotovo narava, se bomo najprej na kratko pomudili v glavnem mestu Reykjaviku, ki je navadno tudi izhodiščna točka večine popotnikov. Ob dejstvu, da gre za daleč največje mesto na otoku, kjer prebiva kar polovica Islandcev (120.000), bi marsikdo utegnil po-

misliti, da gre za mogočno metropolo, a temu še zdaleč ni tako. V tej najsevernejši prestolnici na svetu pravzaprav sploh ne boste dobili zares »mestnega« občutka. V Reykjaviku namreč ni velikih zgradb, pač pa ga sestavljajo le naselja tipičnih barvitih skandinavskih hišk, ki mestu dajejo prej vaški kot mestni utrip. Pozornost zagotovo pritegne tamkajšnja katedrala Hallgrimskirkja, ki velja za eno največjih zgradb na celotnem otoku. Cerkev ni posvečena kakemu svetniku, pač pa velikemu islandskemu pesniku Hallgrimurju Petturssonu. Posebna je tudi njena oblika, ki naj bi upodabljala znamenite bazaltne stebre, notranjost pa je v maniri luteranskih cerkva zelo skromna – pravzaprav boste v njej našli le ogromne orgle in velik lesen križ. Če pa radi uživate v izjemnih razgledih, pa se vsekakor splača podati do razgledne ploščadi na 73 metrov visokem zvoniku Hallgrimskirkje, kjer bo celoten Reykjavik kot na dlani. Seveda mesto kot kulturno središče države ponuja številne druge znamenitosti, lahko si ogledate tudi katerega od tamkajšnjih muzejev. Nekateri med njimi so res edinstveni in vsekakor poskrbijo, da obiskovalcem tu ni dolgčas. Zlat slap v divji soteski Ena največjih islandskih naravnih znamenitosti je za gotovo Gullfoss, kar v prevodu pomeni Zlati slap. Ta mojstrovina narave se nahaja približno uro in pol vožnje iz prestolnice proti notranjosti otoka. Gre za dvostopenjski slap v kanjonu reke Hvitá. Vsi tisti, ki so imeli priložnost stopiti na rob klifa nad slapom, vam bodo znali povedati, kako mogočen je že sam zvok padajoče vode, če pa imate srečo in si to znamenitost lahko ogledate v sončnem dnevu, ne bo več skrivnost, zakaj Gullfoss nosi tako ime. Odsev divjih voda, obsijanih s soncem, zares spominja na zlato barvo. Koža vam bo hvaležna Kar je za Avstralijo Sydneyska opera in kar je za New York kip svobode, to je Blue Lagoon (Modra laguna) za Islandijo. Znameniti termalni center, ki se nahaja le streljaj od osrednjega mednarodnega letališča v Keflaviku, je menda nastal povsem po naključju. Domačini so namreč v sedemdesetih letih prejšnjega stoletja med namakanjem v tamkajšnjih

termalnih vrelcih odkrili izjemno zdravilno moč vode, ki je izjemno bogata s soljo in minerali, zlasti s silicijem. Podjetni Islandci so nato na tem mestu zgradili sodoben termalni center, ki ga letno obišče preko 400.000 obiskovalcev. Posebej vabljiva je že barva vode, ki je izrazito modre barve, še pomembnejši pa so njeni blagodejni učinki na zdravje, ki so jih potrdile tudi klinične študije. In prav to je razlog, da vam Islandijo tokrat predstavljamo kot eno izmed zdravilnih destinacij. Samo središče se sicer nahaja na mestu, kjer se pod površjem srečujeta tok sladke vode s kopnega in slane vode iz Atlantskega ocena. Če v enačbo prištejemo še geotermalno aktivnost, dobimo izjemno kopališče, kjer se temperatura vode stalno giblje blizu 40 stopinj Celzija, s tem pa je kopanje omogočeno skozi vse leto. Na vas je torej le, da izberete zunanjo kuliso, ki vam bolj ustreza. V zimskem času je to lahko nočno nebo, ki ga osvetljuje polarni sij, v poletnem času pa sonce, ki sploh ne zaide. Namakanje v Modi laguni bo dobro delo zlasti tistim, ki imajo težave z luskavico. Znano je namreč, da je kombinacija soli in mineralov v tem termalnem središču zares idealna in omogoča popolno ozdravitev prej omenjene bolezni. Seveda pa center ponuja tudi številne savne in najrazličnejše kopeli, možnost najrazličnejši obraznih tretmajev, naravne danosti pa izkoriščajo tudi za izdelavo najrazličnejše kozmetike, ki je cenjena po vsem svetu. Slednjo je sicer možno kupiti po precej zasoljenih cenah, sam obisk termalnega centra pa ni pretirano drag in ga, če vas bo pot kdaj vodila po tem delu sveta, nikakor ne gre izpustiti. Iz lastne izkušnje lahko povem, da je blagodejne učinke zdravilne vode na koži moč opaziti že po nekajurnem namakanju. Če pa boste kdaj imeli priložnost tu preživeti še nekaj več časa, ta blagodejni dar narave zagotovo velja še bolje izkoristiti. Islandski gejzirji Izrazita vulkanska aktivnost, ki je na Islandiji pravzaprav zaslužna za velik del tamkajšnjih znamenitosti, je sokriva tudi za nastanek gejzirjev. Te najdemo le na nekaj mestih na Zemlji, zagotovo pa po njih najbolj slovi pravi Islandija. Tudi samo poimenovanje (gejzir) izhaja od tod, saj je bil ta pojav v tiskanih knjigah prvič dokumentiran prav na primeru islandskega Geysirja. Pri gejzirjih gre za pregrevanje podtalne vode, ki ob stiku z vročimi kamninami preseže temperaturo vrelišča, pritisk, ki pri tem nastaja, pa jo periodično potiska proti površju, kar opazimo kot izbruhe gejzirjev. Pri tem nastane veličastna predstava z vodo in paro, ki se dvigata tudi do 70 metrov nad površjem. Vsekakor še ena znamenitost, ki je ob obisku Islandije nikakor ne gre izpustiti. Vse opisano pa je le delček vsega, kar ta otok ponuja. Mogočni ledeniki, aktivni vulkani, pester živalski svet, zanimivi kultura in kulinarika – vse to je tisto, kar številne obiskovalce iz leta v leto privablja v to deželo v severnem Atlantiku. Upamo, da smo s tem zapisom tudi v vas prebudili nekaj popotniške žilice. Morda pa bo že kmalu spet priložnost, da otok ognja in ledu obiščete tudi sami. Če ga boste, nikar ne pozabite, da to ni le edinstvena popotniška destinacija, pač pa lahko tam veliko dobrega naredite tudi za svoje zdravje.