Dijak 2009

Pose b

na iz daj

edina

prava

revija

a rev ije

za mla de

www.s

tudent-

DIJAK 2009/ 10

on.net

Postani vesoljski popotnik!

Nokia 6210 Navigator ¥ Zaslon: 320x240pik, do 16mil. barv

¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥

Osnovni pomnilnik: do 120MB GPRS, EDGE, UMTS, HSDPA WAP, XHTML, HTML Fotoaparat: 3,2MP Podpira formate: mp3, mp4, aac, 3gp Vgrajen GPS s funkcijo A-GPS - s prednaloženo Nokia Maps aplikacijo

Redna cena: 312 �

vesolje

Sodeluj v nagradni igri in mogoce odletiš na polet v vesolje: Nokia 6210 Navigator

> na www.tusmobil.si poišci geslo > pošlji SMS z geslom na 6070 > pripravi se!

tušmobilvesolje Mesečna naročnina: 20,10 � >2010 min pogovorov znotraj omrežja Tušmobil >210 min pogovorov v vsa slovenska omrežja >2010 SMS sporočil >2010 MB prenosa podatkov znotraj omrežja Tušmobil 2010 vključenih minut pogovorov velja, če izvirajo iz Tušmobilovega lastnega baznega omrežja in se zaključujejo pri drugih Tušmobilovih uporabnikih, ne veljajo pa za klice v druga mobilna in stacionarna omrežja znotraj Slovenije, na posebne in komercialne številke, klice v tujino ter za odhodne in dohodne klice v tujini. 210 minut pogovorov velja v vsa druga mobilna in v vsa fiksna omrežja znotraj Slovenije ne glede na to iz katerega omrežja izvirajo. Vključena SMS sporočila veljajo samo, če izvirajo iz Tušmobilovega lastnega omrežja za pošiljanje znotraj Slovenije in iz Slovenije v vsa območja v tujini, razen za pošiljanje v donatorske in komercialne namene. Vključena količina prenosa podatkov velja znotraj Tušmobilovega lastnega omrežja. Neporabljene storitve se ne prenašajo v naslednjimesec. Po prekoračitvi vključenih storitev se te zaračunavajo v skladu z veljavnim cenikom. Tušmobilovo lastno omrežje je omrežje, ki ga zagotavlja Tušmobil, pri čemer ne gre za uporabo omrežja ponudnika nacionalnega gostovanja. Ko se Tušmobilov uporabnik nahaja v Tušmobilovem lastnem omrežju, se mu na zaslonu mobilnega telefona izpiše oznaka TUSMOBIL, ko pa se nahaja oz. gostuje v Mobitelovem omrežju, se mu na zaslonu mobilnega telefona izpiše oznaka TUSMOBIL MOBITEL. Obstaja možnost, da nekaterimodeli mobilnih telefonov (predvsem starejši modeli telefonov, ki niso bili kupljeni pri Tušmobilu) ne prikazujejo pravilno omrežja, v katerem se nahaja uporabnik. Za pomoč in informacije se obrnite na klicni center za pomoč uporabnikom na telefonsko številko 070 700 700. Navedene cene aparatov veljajo ob sklenitvi naročniškega razmerja za paket tušmobilvesolje za najmanj 24 mesecev. Redna cena je redna cena aparata v ponudbi Tušmobila. Ponudba velja do razprodaje zalog. Slike so simbolične. Ob sklenitvi naročniškega razmerja se naročniku obračuna enkratni strošek priključnine v višini 10,00 EUR (z vključenim DDV). Navedene blagovne oz. storitvene znamke so registrirane znamke njihovih lastnikov. Vse cene so izražene v evrih in vključujejo DDV.

LEPOTA JE SIJAJ

U Č Š I D E R S V O N D VE DOGAJANJINAČI!STO kOžO.

• Z globinskim delovanjem odpre zamašene pore.

• Nežna piling zrnca izboljšajo videz kože.

• Za brezhibno očiščeno in enakomerno polt.

mi

vN

ti

NIVEA VISAGE YOUNG CLEAN DEEPER! GLOBINSkI čIStILNI PILING zA VSAkODNEVNO čIščENJE

Š i p O re

Bis e ri

ma

ri

Z ak

Beiersdorf d.o.o., Letališka 32, 1000 Ljubljana

Od

S ČUDOVITO GLADkO

imi m O d

Kolofon Založnik in izdajatelj: Nevtron & Company d.o.o.

Koprska ulica 72 1000 Ljubljana telefon: 01 620 88 00 faks: 01 620 88 15 Glavni in odgovorni ure­d­nik: Matjaž Rekič matjaz.rekic@nevtron.si Uredništvo posebne izdaje: urednistvo@mladinski.net Oglasno trženje: Nataša Atan­ackovič natasa@mladinski.net Tomaž Majdič tomaz@mladinski.net Blaž Sašek blaz.sasek@mladinski.net Novinarji: Tjaša Kržišnik, Mojca Buh, Ksenija Gider, Blaž Božnar, Gašper Kržišnik Urednik Fotografije: Miha Mally Lektor: Anže Mohorič Oblikovanje in prelom: Bojana Fortuna dtp@nevtron.si Naročniška služba: narocnine@nevtron.si 01 620 88 03 Tisk: Tiskarna Schwarz, d.o.o.

Javno glasilo Dijak je vpisano v evidenco javnih glasil, ki jo vodi MIN­IS­TRSTVO ZA KUL­TURO RS, pod za­poredno šte­vilko 1353. Po mnenju min­is­trstva za kul­turo se šteje glasilo Dijak med proiz­vode, za ka­t­ere se plačuje 8,5-odstotni davek.

Vse gradivo v glasilu Dijak je avtorsko zaščiteno. Nepooblaščena uporaba ali posredovanje novic in informacij v druge medije nista dovoljena in sta protizakonita. Kopiranje ali razmnoževanje je možno le s pisnim privoljenjem izdajatelja. Vse znamke, logotipi in slike so zaščitene in so last njihovih lastnikov oz. družb.

Kazalo

6

Pravice dijakov

7

Dijaške skupnosti in sekcije po Sloveniji

9

DOS – Dijaška organizacija Slovenije

11

Dijaki in prehrana

14

Denarčki, denarčki … Kam ste šli?

16

Štipendije za dijake

20

Že kot dijak garam kot študent!

22

Kaj vse moram vedeti o maturi?

24

Priprave na maturo

26

Maturitetni tečaj, kaj je to?!

28

Kako do točk za na ‘faks’?

30

Drugi rok?

31

Kako razporediti učenje?

33

Ukinitev mature in uvedba sprejemnih izpitov!

35

Maturantske obleke so dolge, kratke, široke, ozke …

37

Reportaže iz nepozabnih maturantskih izletov

45

Izbira poklica prihodnosti

46

Premalo točk – rešitev: izredni študij!

Na kateri faks naj grem?

47

49

Visokošolski ali univerzitetni študij?!

Dijak

Pravice dijakov Pravice dijakov natančno definira Deklaracija o dijakovih pravicah. Dokument so oblikovali evropski dijaki v okviru Mednarodne evropske dijaške zveze OBESSU v Ohridu leta 2006, dve leti pozneje pa so nanjo tudi javno opozorili.

Pravice dijakov po Deklaraciji o dijakovih pravicah: • pravica do združevanja, • pravica do sodelovanja, • pravica do pritožbe, • državljanske pravice, • pravica do kakovostne izobrazbe, • poklicno usposabljanje, • dostopnost do izobraževanja, • pravica do ohranitve kulturne in osebne identitete, • pravica do enakovrednega obravnavanja ne glede na spol, • pravica do fleksibilne šole, • pravica do primernega šolskega okolja, • pravica do informiranja in mentorstva, • vsaka šola mora imeti niz internih pravil, • pravica do globalnega in družbenega izobraževanja.

Dijaki imajo tudi pravico do informiranja in mentorstva.

V njem so zapisali skupne pravice in vrednote evropskih dijakov, ki so s potrditvijo Parlamenta DOS (Dijaška organizacija Slovenije) formalno postale tudi slovenske. Parlament DOS je na svoji zadnji seji soglasno sprejel Deklaracijo o dijakovih pravicah. S tem je postala uradno stališče slovenskih dijakov.

Pričakujejo tudi upoštevanje od pristojnih institucij, ki odločajo o dijaških zadevah.

Za varovanje in pravilno izvajanje tega akta ter za dosledno upoštevanje zakonodaje, ki se nanaša na dijakove pravice, je zelo pomembno, da kompetentni nadzorni organi in institucije na vseh ravneh izvajajo zakonske in disciplinske ukrepe proti kršiteljem.

Pravilnik o šolskem redu v srednjih šolah Dijaki pa morajo spoštovati tudi Pravilnik o šolskem redu v srednjih šolah, ki ga je izdal minister za šolstvo in šport, ki poleg pravic določa tudi dolžnosti in prepovedi za dijake v času organiziranega izobraževalnega dela. Pravice in dolžnosti dijaka izhajajo iz statusa dijaka.

Po Pravilniku o šolskem redu v srednjih šolah ima dijak pravico do: • sodelovanja pri oblikovanju tistega dela letnega delovnega načrta, ki v skladu s tem pravilnikom in šolskimi pravili določa obveznosti dijakov, • prisotnosti pri pouku, • kakovostnega pouka, • sprotnih in objektivnih informacij, • spoštovanja osebnosti, 6 September 2009

• upoštevanja individualnih in razvojnih posebnosti, • prilagoditve pogojev dela v primerih iz 8. člena tega pravilnika, • varnosti in zaščite pred vsemi oblikami nasilja v šoli, • enakopravnega obravnavanja ne glede na spol, raso in etnično pripadnost, veroizpoved, socialni status družine in druge okoliščine, • varnega, zdravega in vzpodbudnega delovnega okolja, • strokovne pomoči ter svetovanja pri šolskem delu, • varovanja osebnih podatkov v skladu z zakonom in drugimi predpisi, • delovanja v skupnosti dijakov, • izražanja mnenj in posredovanja predlogov, povezanih z vzgojno-izobraževalnim delom šole, • zagovora in pritožbe v postopku izrekanja vzgojnih ukrepov.

S šolskimi pravili se lahko določijo še druge pravice dijakov.

Ksenija Gider

Dijak

Dijaške skupnosti in sekcije po Sloveniji Dijaki imajo pravico do organiziranosti v skupnosti. Skupnost deluje v skladu s sprejetimi pravili in se praviloma sestaja izven pouka. Učiteljski zbor, svet staršev in svet šole vsaj enkrat letno obravnavajo predloge, mnenja in pobude skupnosti dijakov ter jih seznanijo s svojimi stališči in določitvami.

Dijaška organizacija Slovenije Dijaška organizacija Slovenije (DOS) je demokratično organizirana stanovska organizacija dijakov v Republiki Sloveniji. Združuje vse slovenske dijake, zastopa njihove interese in se zavzema za uresničevanje le-teh. Deluje v skladu z načeli demokratičnosti, transparentnosti, solidarnosti, ekonomičnosti in javnih koristi.

Parlament DOS je dijaški predstavniški in najvišji organ, ki predstavlja voljo vseh slovenskih dijakov.

Tvorijo ga dijaški poslanci, ki jih volijo na demokratičnih in tajnih volitvah ali pa jih imenuje demokratično delujoče telo šolske dijaške skupnosti na posamezni srednji šoli. Imenuje se jih za mandatno obdobje enega leta. So predstavniki vseh slovenskih dijakov, odločajo po svoji vesti in niso vezani na nikakršna navodila. Vsaka srednja šola v RS ima v parlamentu pravico do poslanca. Svet DOS med dvema sejama parlamenta zagotavlja izvrševanje odločitev parlamenta in drugih organov DOS.

Dijaška organizacija Slovenije združuje vse dijake.

DOS se zavzema za: • izboljšanje materialnega položaja dijakov, • uveljavljanje in varstvo pravic dijakov, • zagotavljanje sodelovanja dijakov v interesnih aktivnostih, • utrjevanje in širjenje vpliva dijakov na učni načrt, učni proces in način preverjanja znanja v srednjih šolah, • medsebojno povezovanje, zastopanje v organih DOS in mednarodno sodelovanje vseh slovenskih dijakov, • izboljšanje kvalitete odnosov v srednjih šolah, • informiranost in vpliv dijakov v civilni družbi, • zagotavljanje in utrjevanje vpliva dijakov pri vprašanjih, ki so povezana z njihovo materialno

Posebna izdaja revije Študent 7

Dijak

V Sloveniji deluje več regionalnih dijaških skupnosti. in duhovno rastjo, • zagotavljanje šolske demokracije, enakopravnosti in enakosti v srednjih šolah in zagovarjanja enakih možnosti za vse, • zavzemanje za laično, od ideologij in religij nevtralno šolo in drugo.

Dijaške regionalne skupnosti in sekcije po Sloveniji V Sloveniji deluje več regionalnih dijaških skupnosti, ki združujejo dijake določene regije.

Nekatere delujejo samostojno, druge pa so le posebna sekcija znotraj kluba študentov. To so: • Dijaška skupnost Ljubljana (DSL), poleg zabav organizirajo brezplačne okrogle mize, predavanja, izlete, športne prireditve, www.dsl-lj.si/, • Dijaška skupnost Maribor (DSM), http://dsm.soum.si/, • Dijaška skupnost Posavja (DSP), organizirajo Grafitfest, novoletno zbiranje igrač, projekt Dijak-študent, www.kps-on.net/, • Dijaška sekcija Društva novomeških študentov (DIJAS), njihova največja projekta sta Dijasovi dnevi adrenalina, to je serija športnih aktivnosti in dogodkov ter Kolektivc, zabava ob koncu šolskega leta, www.dijas.si/, • Dijaška sekcija Študentskega kluba mladih Šentjur (ŠKMŠ), organizirajo prvomajski izlet, majske športne igre, poletni tridnevni pohod, bazenjenje (igre brez meja na bazenu), pobarvajmo sivine (lepšanje sivih mestnih površin), festival ob obletnici kluba v novembru, www.skms.net/, • Dijaška sekcija Kluba belokranjskih študentov (KBŠ), organizirajo potopisna predavanja, izmenjavo z drugo srednjo šolo iz 8 September 2009

Slovenije, izlet k dijakom iz drugih dijaških sekcij po Sloveniji, igre na snegu, www.klub-kbs.si/, • Dijaška sekcija Kluba škofjeloških študentov (KŠŠ), organizirajo taborjenje, razne tečaje in inštrukcije, www.kss.si/, • Dijaška sekcija Kluba ptujskih študentov (DSKPŠ), pokrivajo področja izobraževanja, kulture, športa in zabave, www.klub-kps.si/, • Dijaška sekcija Kluba tolminskih študentov (KTŠ), delujejo na področju kulture, športa, turizma, izobraževanja in medijev, www.klub-kts.si/, • Goriška dijaška sekcija (GDS), www.kgs.si/, • Klub ajdovskih študentov in dijakov (KAŠ), projekt Virus, paintball, drsanje, dijaške zabave, različni natečaji, www.kas.si/, • Klub izolskih študentov in dijakov (KIŠD), v klubskih prostorih so članom na voljo brezplačen internet, družabne igre, projekcije, zabave, razstave, videoigre, organizirajo turnirje, predavanja, www.kisd.si, • Koprska dijaška sekcija (KDS), www.klub-ksok.si/.

Skrbijo za obveščenost članov o novostih, raznih projektih, tečajih, natečajih, dogajanju v regiji, izletih itd. Prek njih se dijaki povezujejo in skupno udeležujejo kulturnih in športnih dejavnosti ter zabav. Namen je boljše preživljanje prostega časa in dodatno izobraževanje. Nekateri klubi nudijo svojim članov popuste v določenih trgovinah in storitvah (npr. fotokopiranje). Praviloma se lahko včlani vsakdo, ki ima status dijaka in stalno prebivališče v regiji.

Ksenija Gider

Nekateri klubi nudijo svojim članom določene popuste.

Dijak

DOS – Dijaška organizacija Slovenije

Informiranje je zelo pomembno DOS je Dijaška organizacija Slovenije. O njenem delovanju smo se pogovarjali s predsednikom Andrejem Čušem in vodjo Tejo Velkavrh.

Predsednik DOS, Andrej Čuš

Kaj je glavna naloga oziroma cilj DOS? »Dijaška organizacija Slovenije je demokratično organizirana stanovska organizacija dijakov v Republiki Sloveniji. DOS združuje vse slovenske dijakinje in dijake ter zastopa njihove interese in se zavzema za njihovo uresničevanje. Dijaška organizacija Slovenije deluje v skladu z načeli demokratičnosti, transparentnosti, solidarnosti, ekonomičnosti in javnih koristi.« Kdaj se je DOS ustanovil? »DOS je bila ustanovljena 31. 3. 1991, prva predsednika sta bila Alenka Kunaver in Matej Kurent.

Ustanovljena je bila v sklopu Študentske organizacije Slovenije, pod katero DOS deluje še danes.«

Za kaj se zavzema DOS? »Dijaška organizacija Slovenije se zavzema za izboljšanje položaja dijakov v Sloveniji, za izboljšave izobraževalnega sistema, participacijo mladih v družbi. Poleg tega se zavzema za zagotavljanje šolske demokracije, enakopravnosti in enakosti v srednjih šolah in zagovarjanja enakih možnosti za vse, ter zavzemanje za laično, od ideologij in religij nevtralno šolo.« Kako deluje DOS? »DOS ima več organov, najvišji organ DOS je Parlament DOS. Parlament Dijaške organizacije Slovenije je dijaški predstavniški organ in je najvišji organ Dijaške organizacije Slovenije, ki predstavlja voljo vseh slovenskih dijakinj in dijakov.

Parlament tvorijo dijaške poslanke in dijaški poslanci, ki se volijo na demokratičnih in tajnih volitvah ali jih imenuje demokratično delujoče telo šolske dijaške skupnosti na posamezni srednji šoli. Naslednji organ je Predsedstvo DOS, kateremu poveljuje predsednik DOS. Predsedstvo Dijaške organizacije Slovenije je dijaški izvršni organ in je v svojih pristojnostih odgovoren parlamentu in svetu. Predsedstvo v okviru svojih pristojnosti uresničuje odločitve parlamenta in sveta, uresničuje letni program dela, vodi programsko in projektno delo Dijaške organizacije Slovenije ter Posebna izdaja revije Študent 9

Dijak

Vodja DOS, Teja Velkavrh

opravlja druga dela in naloge določene v tem temeljnem aktu, aktih parlamenta ter sveta in drugih aktih Dijaške organizacije Slovenije.

Naslednji organ DOS pa je Svet DOS. Svet Dijaške organizacije Slovenije med dvema sejama parlamenta zagotavlja izvrševanje odločitev parlamenta in drugih organov Dijaške organizacije Slovenije.«

Kje vse sodeluje DOS; ali pripravlja kakšne projekte za novo šolsko leto? Kaj ste v tem šolskem letu pripravili? »V tem šolskem letu smo pripravili Dijaško nacionalno konferenco, kjer smo dijakom v treh dneh pripravili izobraževanja in delavnice s področja projektnega dela, dijakovih pravic, štipendijske politike, zaposlovanja mladih in povezovanju dijakov po Sloveniji. Prav tako smo soorganizirali dijaški delovni vikend v marcu v Novem mestu, kjer smo se posvetili projektnemu delu. DOS je bila soorganizator Informative 2009, največjega sejemskega dogodka v Sloveniji s področja izobraževanja. Dokončali smo tudi raziskavo o nasilju na slovenskih srednjih šolah, ter izvedli razpis za sofinanciranje dijaških projektov po Sloveniji, kjer smo dijakom namenili nepovratna finančna sredstva za izpeljavo projektov. Poleg tega bi še omenil, da smo izvedli kar nekaj razpisov, preko katerih so se lahko dijaki udeležili mednarodnih dogodkov po Evropi, prisotni pa smo bili na vseh večjih dijaških in študentskih dogodkih po Sloveniji.

Veliko časa smo namenili tudi izboljšanju položaja dijaka, tako se dijaki vračamo v svete srednjih šol in dijaških domov, kar je zagotovo velik napredek v participaciji dijakov v družbi. Kar se tiče projektov za naslednje šolsko leto, bi omenil, da se nekaj zadev že pripravlja, a večino bo prevzelo naslednje Predsedstvo, saj bodo 18. 9. 2009 volitve v Predsedstvo DOS.« Zadnje čase beremo o nasilju med dijaki. Koliko je tega dejansko? »V DOS smo v tem šolskem letu tudi izpeljali raziskavo o nasilju na slovenskih srednjih šolah. Med številnimi zanimivi in pomembnimi ugotovitvami bi samo izpostavil to, da je skoraj polovica dijakov bila v šoli 10 September 2009

trpinčena ter da je nasilje v srednjih šolah v porastu.

Celotno raziskavo pa se da ogledati na naši spletni strani www.dijaska.org.« Ali se na DOS obračajo dijaki? S kakšnimi vprašanji? »Na DOS se obrača vedno več dijakov, prav tako je DOS vedno bolj prepoznana med dijaki. V DOS imamo tudi poseben organ, in sicer varuha dijakovih pravic, ki je na voljo vsakemu dijaku, ki se čuti oškodovanega ali pa ima kakšne težave v šoli. Dosegljiv je na varuh@dijaska.org. K nam se obrača tudi vedno več dijakov, ki želijo aktivno sodelovali pri izboljšanju za dijake boljšega jutri.« Ali DOS obvešča dijake o novostih? »Informiranje je zelo pomembna stvar in prav je, da smo dijaki seznanjeni z vsemi zadevami, ki se nas dotikajo. Dijake sproti obveščamo preko spletne strani, bloga, elektronske pošte, okrožnic po šolah in dopisov šolam. Imamo tudi svoj prostor v reviji Maturant&ka, katerega dobi vsak slovenski dijak enkrat mesečno med šolskim letom.« Andrej, kot predsednik, kaj želiš prispevati k DOS? »Ker sem tudi sam veliko potoval po Sloveniji in poznal veliko aktivnih dijakov po Sloveniji, sem se predvsem osredotočil na nove projekte, ki bi povezali razpršene aktivne dijake po Sloveniji. Tako smo organizirali tudi dijaški delovni vikend in dijaško nacionalno konferenco. Moramo pa tudi k sodelovanju povabiti dijake, ki še do zdaj niso bili aktivni, pa si tega želijo.

Poleg tega sem si zadal tudi velike cilje na področju dijakovih pravic in sociale, tako smo se dijaki vrnili v svete srednjih šol in dijaških domov.« Kakšna je tvoja vizija? »Utrditi Dijaško organizacijo Slovenije kot krovno dijaško organizacijo v Sloveniji, na katero se bodo dijaki lahko obrnili v vsakem trenutku in obenem vzpostaviti dober socialen dialog z pristojnimi organi na področju šolstva in ostalih organizacij na področju mladine.« Kako lahko še bolj pomagaš dijakom kot član Sveta Vlade RS za mladino? »To imenovanje je zame veliko priznanje za dosedanje delo in motiv, da se še bolj trudim pri uresničevanju ciljev, katere sem si zadal ob izvolitvi. Glas dijakov se mora slišati na vsakem koraku!«

Mojca Buh

Dijak

Dijaki in prehrana Da je v mladosti uravnotežena, varovalna in varna prehrana zelo pomembna, saj zagotavlja možnosti za zdravo rast in razvoj odraščajočega telesa ter da ima tudi velik psihološki pomen, je že oguljena fraza, vendar še kako resnična. Je pogoj za dobro počutje ter vpliva na sposobnost za učenje, delo, igro in preprečuje bolezni.

Kakšna je prehrana mladih Raziskave so pokazale, da se mladi prehranjujejo neredno, zaužijejo manjše število dnevnih obrokov od priporočenega in raje posegajo po sladkih in slanih prigrizkih. Največkrat opuščajo zajtrk, nekateri nimajo niti kosila, dopoldansko malico pa izpuščajo zaradi slabe izbire ter jo nadomestijo s sladkarijami in sendviči. Potruditi se morajo tudi organizatorji prehrane. Ta mora biti za mlade mešana, sestavljena iz raznovrstnih živil in čim bolj privlačna za oči. Le tako se navadijo na okuse različnih živil. Ne sme se jih siliti z nobeno hrano, vedno jim jo le ponudimo, da ne dobijo odpora do nje.

Brezplačne šolske malice V šolskem letu 2008/2009 je bila uvedena brezplačna topla malica za vse srednješolce. Subvencionira jo država z namenom, da bi se dijaki prehranjevali v skladu s prehranskimi smernicami in zaužili priporočeno število dnevnih obrokov. Subvencija tople malice znaša na dijaka 2,42 EUR, kar naj bi omogočalo pripravo ustreznega toplega obroka.

Prednosti so možnost zdravega in kvalitetnega

V šolskem letu 2008/2009 je bila uvedena brezplačna topla malica za vse srednješolce. obroka, zmanjšanje socialne neenakosti med dijaki, posredno pa se izboljšuje tudi preskrbljenost z določenimi hranili.

Mnenja dijakov o malicah Kot slabost štejejo dijaki dejstvo, da se zaradi malice pouk zavleče v še bolj popoldanske ure ter da vse šole nimajo primerne opreme za izvajanje malic

Posebna izdaja revije Študent 11

Dijak

Seveda je potrebno skrbeti za pravilno in uravnoteženo prehrano tudi doma. (kuhinje in jedilnice). Enoličnost šolske prehrane je eden pomembnejših dejavnikov, ki lahko dijake odvrne od šolske malice. Zanimivi so rezultati raziskav, ki kažejo da dijaki malice označujejo za koristno novost in da za družino pomeni prihranek.

Zanimivo je, da jih več meni, da hrana ni dovolj okusna, pestra in raznolika ter ustrezno servirana. Če nimajo tople malice, pa pojejo na hitro sendvič, sadje, kruh, hamburger, čokoladice ali jogurt. Dijaki hodijo raje po malico v pekarne, lokale v bližini šole ali v restavracije s hitro prehrano.

Zdravo prehranjevanje tudi doma Seveda je potrebno skrbeti za pravilno in uravnoteženo prehrano tudi doma. Da zjutraj ni bilo časa za zajtrk, »ker sem prepozno vstal«, ne sme biti izgovor. Kot tudi ne, da »tega pa res ne bom jedel za

12 September 2009

Nekatere šole so se ob tem soočile s problemom ustreznega prostora za malice, ki jih morajo po zakonu zagotoviti do začetka šolskega leta 2011/12. Kar nekaj težav imajo tudi s samo organizacijo toplega obroka, ponekod so celo nekoliko podaljšali pouk, kar za nekatere dijake predstavlja velik problem zaradi organizacije prevoza domov. kosilo in si raje grem po hamburger«. Pazljivi morajo biti tudi tisti, ki se odločijo za vegetarijanstvo, ki naj se o tem ustrezno podučijo, da bo telo pravilno oskrbljeno s hranilnimi snovmi.

Ksenija Gider

Barilla Adriatik d.o.o., Træaπka cesta 315, 1000 Ljubljana

JEJ ZDRAVO, OKUSI NARAVO! Pri nas nadaljujemo s tradicijo in prisegamo na vrednote, kot so preprosto, enostavno in naravno, na podlagi katerih smo, ob bogatih izkuπnjah in s posebno ljubeznijo, ustvarili piπkote naravnih in izvirnih okusov Mulino Bianco.

Ljubezen do naπega poklica dokazujemo tudi tako, da za vas izbiramo samo najbolj kakovostne in naravne sestavine. Izkuπeni strokovnjaki izbirajo najboljπo moko, pridelano izkljuËno iz rastlin, ki so genetsko nespremenjene. Pri nas ne uporabljamo barvil, umetnih sladil, hidrogeniranih maπËob in konzervansov, ker vam æelimo ponuditi le najboljπe.

Grancereale - Classico, Frutta, Croccante in Fave di Cacao - so hranilno uravnoteæeni piπkoti, bogati z vlakninami, ki prispevajo k dobri presnovi.

Denarčki, denarčki …

Kam ste šli?

Srednješolska leta so za večino leta začetkov osamosvajanja izpod starševske ‘oblasti’, med drugim tudi na finančnem področju. Študentsko delo, štipendija in kakšno darilo dijakom omogoča, da se začnejo navajati na finančno samostojnost. Da pa bi uspešno prebrodili do konca meseca, je treba imeti pregled nad svojimi financami.

Pregled je smiseln zato, ker so dijakovi prihodki omejeni. Prav zato je smiselno nekaj več pozornosti nameniti drugi strani naše ‘bilance uspeha’, tj. odhodkom. Odhodke lahko tako razvrstimo v več skupin: odhodki za tekoče potrebe, odhodki za ‘luksuzne’ stvari, večji nakupi, del prihodkov pa je vsekakor priporočljivo privarčevati.

‘Luksuzne’ stvari so na primer zabave (vstopnine, pijača), lepa oblačila, parfumi, mobiteli. To so stvari, ki delajo srednješolsko življenje lepše, vendar pa jih moramo načrtovati, saj so lahko precej drage.

Del prihodkov kratkotrajno privarčujemo, ko snujemo kak večji nakup oziroma finančni zalogaj, na primer 14 September 2009

računalnik, digitalni fotoaparat, stroške večdnevne ekskurzije v šoli in podobno.

Za take izredne nakupe so zelo dobrodošle donacije prijaznih staršev ali sorodnikov, če pa se zanašamo nase, je priporočljivo, da si strošek nakupa izračunamo in potem vsak mesec dajemo »na stran« določeno količino denarja.

Zadnji, a zelo pomemben del, na katerega pa večinoma kar pozabljamo, je varčevanje. Za varčevanje so nam na voljo različne možnosti. Za dijaško populacijo je najbolj na mestu varčevanje na banki.

Večina v srednji šoli odpre svoj prvi osebni račun, Med izdatke za tekoče potrebe lahko štejemo npr. stroške prevoza v šolo, nakup šolskih potrebščin, plačevanje položnic, stroškov dostopa do interneta, računov za mobilni telefon in tako naprej – vse, čemur se kot strošku težko izognemo in moramo vsaj približno vedeti, koliko znaša, da tega dela ne zapravimo.

Dijak

kamor se potem stekajo prihodki. Pomembno je, da si izberemo tako banko, ki nam ne zaračunava stroškov za vodenje računa. Zelo koristno je tudi, da nam kartica naše banke omogoča dvigovanje gotovine tudi na bankomatih drugih bank brez provizije (pozanimajte se!).

Denar na osebnem računu nam je vedno na voljo, kar je pozitivno. Slaba stran pa je, da se ne plemeniti, tj. ne dobivamo skoraj nobenih obresti.

To ni v redu, saj se nam vrednost denarja zmanjšuje zaradi inflacije. Zato je pametno vsaj del sredstev na banki položiti na varčevalno knjižico, skleniti bančno vezavo ali odpreti varčevalni račun. Vse to nam omogoča precej višjo obrestno mero, kot smo je deležni na tekočem računu, vendar se moramo svojemu denarju odpovedati za nekaj več časa (različno pri posameznih metodah varčevanja in med posameznimi bankami – preverite!).

Za dijake, ki še nimajo velikih prihodkov, je pomembna predvsem varnost denarja, tako da pretirano tveganje, ki ga prinaša trgovanje z vrednostnimi papirji ni priporočljivo. Prav tako zahtevajo take naložbe nekaj več znanja, pa še to včasih ne pomaga (trenutna kriza!).

Blaž Božnar

Bogata kulturna dediščina.

Odlična kulinarika,vrhunska vina.

Neokrnjena narava z odlično termalno vodo. Pridite in uživajte v darovih prlekije.

Za dijake, ki še nimajo velikih prihodkov, je pomembna predvsem varnost denarja.

Moravci v Slovenskih goricah Tel: 02 585 17 30, E-mail: info@bioterme.si Posebna izdaja revije Študent 15

Dijak

Štipendije za dijake Naša država skrbi, da bi bil položaj dijaka kar se da čim boljši in mu pomaga z razpisi štipendij, ki mu pomagajo, da lahko dokonča šolanje v srednji šoli in se potem vpiše na fakulteto. Poglejmo si, kakšne možnosti imajo dijaki. Branka Jelen Sidorovich, Javni sklad RS za razvoj kadrov in štipendije, nam je podala naslednje informacije.

Državne štipendije Državne štipendije se dodelijo upravičencem, ki izpolnjujejo splošne pogoje po Zakonu o štipendiranju (Zštip) in pri katerih povprečni mesečni dohodek na družinskega člana v preteklem koledarskem letu pred vložitvijo vloge ne presega 65 % minimalne plače na družinskega člana v istem obdobju za tiste kandidate, ki se šolajo ali študirajo v kraju svojega stalnega prebivališča, od 66 % do 68 % minimalne plače na družinskega člana za tiste kandidate, ki se šolajo ali študirajo zunaj kraja svojega stalnega prebivališča, in 70 % minimalne plače na družinskega člana v istem obdobju, če gre za kandidate iz enostarševskih družin, kandidate s posebnimi potrebami oziroma kandidate, katerih sorojenci so osebe s posebnimi potrebami.

Državna štipendija brez dodatkov znaša za dijaka 37,47 EUR. K tej osnovi se lahko dodeli več dodatkov - za dohodek v družini štipendista, za vrsto in področje izobraževanja, za učni oziroma študijski uspeh, za izobraževanje zunaj stalnega prebivališča, za štipendiste s posebnimi potrebami.

Kandidati za pridobitev državne štipendije vloge (skupaj z ustrezno dokumentacijo) podajajo pri pristojnih centrih za socialno delo v skladu z javnim 16 September 2009

Državna štipendija brez dodatkov znaša za dijaka 37,47 €. pozivom, ki je vsako leto objavljen najkasneje do konca junija na spletnih straneh Ministrstva za delo, družino in socialne zadeve.

Kadrovske štipendije Kadrovske štipendije dodeljujejo delodajalci upravičencem, ki izpolnjujejo splošne pogoje po ZŠtip, razen starostnega pogoja, in pogoje, določene v splošnih aktih delodajalca.

Višina štipendije je prepuščena vsakemu delodajalcu, pri čemer obstaja zakonski minimum 37,47 EUR za dijaka. Delodajalci lahko za svojo podeljeno kadrovsko štipendijo prejmejo do 50 % posrednega ali neposrednega sofinanciranja s strani Javnega sklada RS za razvoj kadrov in štipendije.

Dijaki in študenti se lahko s kadrovskimi štipendijami seznanijo na dva načina. Prvi je preko skupnega razpisa kadrovskih štipendij na www.sklad-kadri.si/ kadrovske, ki ga vsako leto objavlja Javni sklad RS za razvoj kadrov in štipendije na podlagi potreb, ki jih skladu posredujejo neposredno delodajalci. Prošnje za dodelitev kadrovske štipendije preko skupnega razpisa kadrovskih štipendij javnega sklada morajo

Dijak

kandidati poslati neposredno delodajalcu, ki je posamezno potrebo objavil. Drugi način za seznanitev je preko javnih razpisov kadrovskih štipendij v okviru enotnih regijskih štipendijskih shem, ki jih prav tako vsako leto objavljajo regionalne razvojne agencije.

Dijak lahko pridobi kadrovsko štipendijo z namenom, da se po zaključenem izobraževanju zaposli pri tistem delodajalcu, za katerega potrebe je bil sofinanciran s strani Javnega sklada RS za razvoj kadrov in štipendije.

Zoisove štipendije Zoisovo štipendijo lahko pridobi dijak, ki izpolnjuje splošne pogoje po ZŠtip in ki je imel v zaključnem razredu osnovne šole povprečno oceno najmanj 4,50 ali več in ima potrdilo o nadarjenosti ali ima v srednji šoli povprečno oceno najmanj 4,10 ali več ali je dosegel izjemni dosežek na posameznem področju družbenega življenja.

Osnovna višina Zoisove štipendije za dijaka je 63,50 EUR, dodatki pa so v skladu z ZŠtip enaki kot za državne štipendije.

Pomembni datumi za dijake

Da ne pozabim …

Dijaki 4. letnikov srednje šole oziroma zaključnih letnikov, bodo v novem šolskem letu imeli kar nekaj pomembnih datumov, na katere ne smejo pozabiti, pa si jih poglejmo.

Najprej obvestilo: V letošnjem razpisu (2009/2010) bodo razpisani izključno prenovljeni študijski programi, v skladu z bolonjsko reformo. V stare programe se ne bo dalo več vpisati.

Osnovna višina Zoisove štipendije za dijaka je 63,50 €.

Januar 2010 Izide Razpis za dodiplomske študije 2009/2010, le tega lahko dobite v knjigarnah, na šolah in na internetni strani www.ric.si.

Februar in Marec 2010 V mesecu februarju in marcu so prvi roki, da oddajo prijave na fakulteto. Prvi prijavni rok za slovenske državljane za vpis v prvi letnik v študijskem letu 2009/2010. V februarju potekajo tudi informativni dnevi.

Julij 2010 Seznanitev dijakov z rezultati mature in obvestilo iz fakultet o sprejemu na posamezne fakultete.

Avgust 2010 Drugi prijavni rok Oktober 2010 Tretji prijavni rok Informacije o prijavno-sprejemnem postopku dobijo kandidati v Visokošolskih prijavno-informacijskih službah – spletne strani: www.vpis.uni-lj.si, www. vpis.uni-mb.si, www.ung.si ali www.vpis.upr.si.

Posebna izdaja revije Študent 17

Dijak

Študij v tujini je na voljo vsem, katerih srednješolska izobrazba omogoča vpis na dodiplomski študij v Sloveniji.

Kandidati vložijo vlogo za dodelitev Zoisove štipendije samostojno. Javni poziv za Zoisove štipendije je objavljen vsako leto najkasneje do konca junija na spletnih straneh Javnega sklada RS za razvoj kadrov in štipendije in Ministrstva za delo, družino in socialne zadeve ter na državnem portalu e-uprava (letos je bil rok prijave za dijake 9. september).

Poleg omenjenih štipendij, ki jih razpisuje država, pa imajo dijaki tudi možnost za pridobitev občinske štipendije; te razpisujejo posamezne občine. O njih boste največ informacij dobili na svoji občini, kjer ste prijavljeni ali pa v vašem lokalnem časopisu. Študij v tujini Slovenci se vedno pogosteje odločajo za študij v tujini, sploh za dodiplomski študij, in sicer največ za ZDA, druga je Velika Britanija, sledijo pa druge, predvsem evropske države. Študij v ZDA je zanimiv predvsem zaradi kakovosti programov in odličnih pogojev študija, fleksibilnosti pri izbiri programov in predmetov, lažjega prehoda med institucijami ter različnih štipendij.

18 September 2009

Pri odločanju za študij v tujini je potrebno ugotoviti motiv za tak študij in si zastaviti cilje zanj, na podlagi teh pa se odločiti o primerni državi, ustanovi in izobraževalnem programu. Priložnost je praviloma na voljo vsem, katerih srednješolska izobrazba omogoča vpis na dodiplomski študij v Sloveniji.

Priprava za študij v tujini se idealno začne dve leti pred nameravanim začetkom študija. Prvo leto je namenjeno iskanju programov in štipendij ter seznanitvi s postopkom prijave. Drugo leto je potrebno opraviti morebitne izpite (jezikovni in drugi), zbrati in pravočasno oddati prijave, po sprejemu pa urediti vse za odhod (viza, nastanitev ipd.).

Informacije o študiju v ZDA so na voljo na www. educationusa.state.gov. Pri Javnem skladu RS za razvoj kadrov in štipendije deluje svetovalni center za študij v ZDA in v drugih državah. Na voljo so vam za vprašanja o študiju v tujini, štipendijah, jezikovnih in drugih izpitih, vpisnih postopkih, vizah in drugem.

Mojca Buh

www.skb.si / SKB TEL (01) 471 55 55

Razpis za 13. štipendijo SKB prvim 500 štipendistom, ki izpolnjujejo razpisne pogoje, podari 13. štipendijo v višini 50 EUR! MEGA akcija poteka od 1. 9. do 17. 11. 2009, zato pohiti!

Razpisni pogoji

.. ..

Če želiš prejeti 13. štipendijo, moraš: biti ali med akcijo postati nov imetnik MEGA osebnega računa; imeti od 14 do 27 let; imeti status dijaka ali študenta; najpozneje do 17. 11. 2009 predložiti dokazilo: - o odobreni štipendiji za šolsko leto 2009/2010; - da boš prejemal štipendijo na MEGA osebni račun.

Ugodnosti za nove imetnike Za vse nove imetnike MEGA osebnega računa, ki imajo redne prilive, smo pripravili tudi dodatne ugodnosti: brezplačno odpiranje in vodenje MEGA osebnega računa, brezplačna pristopnina in mesečna uporaba SKB NET-a, polovična članarina pod pogoji odobritve za klasično MasterCard kartico ali klasično VISA kartico.

.. .

Imaš že odprt račun pri drugi banki? Zamenjava banke še nikoli ni bila tako preprosta, saj vse formalnosti v tvojem imenu uredimo mi.

Podrobnejše razpisne pogoje za 13. štipendijo najdeš na spletni strani www.skb.si, v vseh poslovalnicah SKB ali na SKB TEL-u (01) 471 55 55 (vsak delovni dan med 8. in 20. uro ter ob sobotah med 8. in 12. uro).

Že kot dijak garam kot študent! Študentsko delo oz. delo prek študentske napotnice je zelo priljubljen vir dodatnega zaslužka že med dijaki. Upravičeno! Z denarjem, ki si ga dijak prisluži sam, po navadi gospodari bolj ‘gospodarno’ kot z denarjem, ki ga dobi kot darilo od staršev ali sorodnikov.

Z delom si poleg tega privzgaja tudi delovne navade, spoznava različne profile ljudi, se navaja sprejemati odgovornosti, uči se novih spretnosti, nenazadnje pa kakovostno preživlja svoj prosti čas.

Najprej pa vseeno povejmo, kaj je to študentski servis.

Delo prek študentske napotnice dijaku prinaša v primerjavi z drugačnimi oblikami zaslužka tudi določeno varnost. Potrebno je namreč opozoriti, da je tako imenovano ‘delo na črno’ ali ‘plačilo na roke’ sicer za delodajalca in študenta na videz bolj ugodno, vendar le, dokler ne gre kaj narobe.

20 September 2009

To je podjetje, ki študentom in dijakom posreduje informacije o prostih študentskih delih, ureja pravne formalnosti v razmerju med dijakom in delodajalcem (v zvezi s študentsko napotnico) in za to dobi del koncesijske dajatve (razlika med zneskom, ki ga študentskim servisom plača delodajalec in zneskom, ki ga dobi dijak). Boljši študentski servisi poleg tega ponujajo še celo paleto ugodnosti za svoje člane.

Oglejte si njihovo ponudbo! Vsak dijak se lahko namreč včlani v neomejeno število študentskih servisov.

Ponudba študentskih del se je sicer v zadnjem času kar precej zmanjšala, vendar je delo še vedno moč dobiti.

Največ dijakov verjetno dela v gostinstvu, vendar so možnosti za delo precej široke, najboljše možnosti pa se ponujajo prek direktnega stika dijaka z želenim delodajalcem. Pošljite mu prošnjo za študentsko delo (potrudite se pri vsebini!), zgubiti nimate kaj, če se vam nasmehne sreča, pa dobite želeno.

Dijak je namreč pri delu prek študentske napotnice zdravstveno zavarovan za poškodbe pri delu. Prav tako ob neplačilu dogovorjenega zneska študentski servis lahko posreduje in v končni fazi takega ‘porednega’ delodajalca v imenu študenta tudi toži na plačilo pred sodiščem.

Dijak

Že dijaku pa je pomembno vedeti, da so njegovi prihodki, ki jih dobi z delom preko študentske napotnice, tudi obdavčeni. Ni izključeno, da se ne bi že dijak odločil (če prek napotnice veliko zasluži), da postane samostojni zavezanec za davek od dohodka fizičnih oseb – dohodnino. Sistem pa je kar zapleten, na srečo pa za dijake, razen v izjemnih okoliščinah (zelo visoki dohodkih), praktično vse uredi njihov študentski servis.

Treba je biti pozoren, da znesek na napotnico ne preseže 400 €. Če je znesek višji, se od vsote namreč odvede 22,5-% dohodnina (25-% dohodnina, od katere se odšteje 10 % normiranih stroškov – stroški, ki jih ni potrebno dokazovati). Če se torej želite izogniti plačilu davka, pazite, da vsota na napotnico ne preseže 400 €! Če dijaka uveljavljajo starši kot vzdrževanega člana (kar jim prinese določeno davčno olajšavo – prihranijo pri plačilu davkov, zato se pred tako odločitvijo vedno najprej posvetujte z njimi!), lahko dijak v letu 2009 (vsota se namreč vsako leto spreminja!) zasluži 3.288,44 € (to se imenuje posebna osebna olajšava, ki znaša 3051,35 €, povišana za normirane stroške, ki v tem primeru znašajo 328,84 €). Če to vsoto preseže, se tistemu od staršev, ki ga uveljavlja, presežek šteje v davčno osnovo. Še namig za vaše starše – kot vzdrževanega družinskega člana naj študenta uveljavlja tisti z višjimi dohodki – če pade v višji davčni razred, bo lahko pri davkih prihranil več!

Najbolj pomemben podatek za dijake je višina ‘dovoljenega’ oziroma neobdavčenega letnega zaslužka, ki si ga dijak lahko prigara.

Druga možnost za dijaka pa je, da se s starši domeni, da ga ne uveljavljajo kot vzdrževanega družinskega člana. V tem primeru dijaku pripade splošna davčna olajšava, ki za leto 2009 znaša 3.051,35 €. Država pa je dijakom poklonila še eno darilo, ki se imenuje povišana splošna olajšava. Če njegovi skupni obdavčljivi dohodki ne presežejo 8.557,30 €, dobi 2.000 € dodatne splošne olajšave, če pa ne presežejo 9.897,60 €, dobi 1.000 € dodatne splošne olajšave.

Seveda dijaku pripada še posebna osebna olajšava, ki znaša, kot smo že povedali, 3.051,35 €.

Da se nam ne bo zmešalo od vseh številk, sledi še sklepni izračun, koliko lahko dijak zasluži v obeh primerih, da mu ne bo treba plačevati davka. Če ga kot vzdrževanega družinskega člana uveljavljajo starši, lahko zasluži 3.390,39 € letno. Če pa ga ne uveljavljajo, lahko zasluži 8.557,30 € letno.

Pri izračunu pa je pomembno vedeti, da so obdavčljivi dohodki tudi dohodki iz premoženjskih pravic (avtorski honorar ...), dobiček iz kapitala, katastrski dohodek, dohodki iz premoženja (dividende, obresti, najemnine), pokojnina po starših in različne nagrade, kar pri izračunu ni bilo upoštevano. Štipendije – Zoisove, republiške, kadrovske - pa na drugi strani v to kvoto ne štejejo. Kar na delo!

vabi k vpisu v programe POSLOVNI SEKRETAR, GOZDARSTVO IN LOVSTVO in STROJNIŠTVO (VI. st. izobrazbe) redni in izredni študij

Za vse informacije smo vam na voljo na telefonski št.: 05/ 721 23 30 in elektronski pošti: vs.postojna@guest.arnes.si Informacije o programih dobite tudi na naši spletni strani: www.vspo.si Posebna izdaja revije Študent 21

Matura

Kaj vse moram vedeti o maturi?

Matura je zaključek izobraževanja v srednjih šolah. Matura je lahko splošna matura, ki je pogoj za nadaljevanja študija na univerzitetnih programih ali poklicna matura (včasih zaključni izpit), ki jo opravljajo dijaki tehniških srednjih šol.

Poklicna matura – izpitni roki Poklicna matura poteka v treh rokih, tj. spomladanskem, jesenskem in zimskem. Obrazce za prijavo k poklicni maturi lahko najdete na spletni strani Ministrstva za šolstvo in šport.

Razlika med poklicno in splošno maturo Razlika med poklicno in splošno maturo glede nadaljnjega študija je v tem, da splošna matura omogoča vpis v vse študijske programe, višješolske, visokošolske in univerzitetne, poklicna pa le v višješolske in visokošolske, ne pa tudi v univerzitetne.

Splošna matura – pogoji za opravljanje Splošno maturo lahko opravljajo kandidati, ki so uspešno končali četrti letnik gimnazije ali maturitetni tečaj.

Poklicna matura – pogoji za opravljanje Poklicno maturo opravljajo dijaki tehniških srednjih šol; opravlja jo lahko vsak, ki je uspešno končal četrti letnik srednje tehnične ali druge strokovne šole oziroma uspešno končal drugi letnik poklicnotehniškega izobraževanja (3+2), ali pa je zaključil četrti letnik gimnazije in opravil poklicni tečaj, opravil mojstrski izpit …

22 September 2009

Splošna matura – izpitni roki Splošna matura poteka v dveh izpitnih rokih, tj. spomladanskem (maj-junij) in jesenskem (avgustseptember). V marcu dijaki četrtih letnikov opravljajo predmaturitetni preizkus, na katerem spoznajo tehnično plat izvedbe mature in ugotovijo raven že doseženega znanja pri posameznem predmetu. Obrazce za prijavo k poklicni maturi lahko najdete na spletni strani Ministrstva za šolstvo in šport.

Texas_Nspire_oglas DIJAK_outline.pdf 28.8.2009 14:10:18

Dijak

C

M

Y

CM

MY

CY

CMY

K

Ugovor na dobljeno oceno Najkasneje dan po opravljenemu vpogledu morate vložiti obrazložen ugovor na način izračuna izpitne ocene, pri katerem se preveri, ali so bili vsi seštevki točk pravilno izračunani ali obrazložen ugovor na oceno, če menite, da ni bil ocenjen v skladu z veljavnimi navodili za ocenjevanje in točkovnikom.

Vpogled v maturitetne pole V treh dneh po objavi rezultatov lahko vsak dijak s priporočeno vlogo zahteva, da mu RIC omogoči brezplačni vpogled pri enem ali več predmetih.

Nato dobi po pošti obvestilo o datumu in uri vpogleda. Pregled maturitetne pole za en predmet traja praviloma eno uro. Na vpogledu dobi dijak informacije o možnosti ugovora, navodila za pripravo ugovora na oceno in kopijo zapisnika o opravljenem vpogledu.

mora na jesenski rok mature in v mesecu avgustu izpolniti drugo prijavo za vpis na univerzo. Vendar v drugem roku žal ostanejo prosta le še tista mesta, ki v prvem roku niso bila zasedena, zato je izbira kar okrnjena. Ostane še možnost zviševanja ocene iz mature in ponovni vpis prihodnje študijsko leto, vendar to s sabo potegne kar nekaj težav, zato se je vsekakor dobro potruditi prej in sproti načrtovati delo v zadnjem letniku šole, tako uspeh na maturi skoraj ne more uiti.« Gabrijela Fidler, univ. dipl. psih.

Mojca Buh

Izboljševanje mature Vsak, ki je opravil maturo ima možnost izboljšati oceno pri enem ali pri več predmetih, na koncu pa se mu upošteva boljša ocena.

Neopravljena matura – kaj naj naredim?

Matura ni opravljena, saj je negativna ocena pri enem ali pri več predmetih, in zato mora dijak maturo oziroma izpit ponovno opravljati. »Če dijak mature ne opravi uspešno v spomladanskem roku, potem se njegova prva prijava za vpis na univerzo razveljavi. Prijaviti se

Vsak, ki je opravil maturo ima možnost izboljšati oceno.

Posebna izdaja revije Študent 23

Dijak

Priprave na maturo Že večkrat smo omenili, da je maturitetno obdobje za dijaka stresno, saj se ta zaveda, da ga le uspešno opravljena matura lahko pripelje do želenega faksa. In kako naj bi izgledale priprave na maturo? Na vprašanje nam je odgovorila Katja Rak, univ. dipl. psih.

»Najbolje je, da si že na začetku šolskega leta določimo jasen in realen cilj (rezultat na maturi), ki ga želimo doseči. Zelo dobro vpliva na našo podzavest, Katja Rak, če si predstavljamo in v univ. dipl. psih. mislih zavrtimo čas naprej, ter poskušamo občutiti, kot da smo ta cilj že dosegli.

Nato si zastavimo manjše etapne cilje in jih razgradimo na posamezne korake. Pri tem je zelo pomembno, da

vabi k vpisu v naslednje višješolske programe: LOGISTIČNO INŽENIRSTVO

REDNI ŠTUDIJ, IZREDNI ŠTUDIJ TER ŠTUDIJ NA DALJAVO (izredni študij)

EKONOMIST

REDNI ŠTUDIJ, IZREDNI ŠTUDIJ TER ŠTUDIJ NA DALJAVO (izredni študij)

VARSTVO OKOLJA IN KOMUNALA IZREDNI ŠTUDIJ

INFO: www.vpsmb.net redni študij: 02 42 94 135 referat@vpsmb.net referat2@vpsmb.net

izredni študij: 02 42 94 137 izredni.referat@vpsmb.net referat2@vpsmb.net

smo realni in da upoštevamo tudi svoje potrebe po spanju, gibanju in druženju s prijatelji. Bolje je začeti z manjšimi koraki, kot pa da se preveč zaženemo, v nas se pojavi odpor in se nato le stežka zopet spravimo k učenju. Zelo pomembno je tudi, da se znamo učiti in izkoristiti zmožnosti naših možganov. Premalo imamo znanja o delovanju možganov, o tem kako povečati možganski potencial s preprostimi tehnikami sproščanja in programiranja. Dobro je, da prepoznamo naš primarni čutilni kanal in temu prilagodimo način učenja. Vsakemu pa priporočam, da si prebere kakšno dobro čtivo o miselnih vzorcih.« Kaj narediti v primeru, da neuspešno opravimo maturo in nismo sprejeti na želeni faks? »Predvsem se mora vsak dijak zavedati, da to ni tako tragično. Seveda to malo oteži in podaljša pot do želenega cilja, vendar kjer je volja, je tudi pot.

Kljub temu, da ni sprejet na želeni faks, ima še vedno na voljo več možnosti. Lahko izbere drugi faks, ki mu je bil mogoče malo manj všeč in potem na drugi stopnji nadgradi svoje znanje v želeni smeri. Ali pa se vpiše v program, ki je čim bolj podoben želenemu programu in se poskusi prepisati v višjem letniku.

Marsikdo se tudi odloči ponavljati maturo in z boljšimi rezultati pride naslednje leto na želeni faks.

Obstaja tudi možnost študija v tujini. Zavedati se morajo, a ni še vse izgubljeno in da lahko tudi stranske poti pripeljejo do cilja.«

24 September 2009

Mojca Buh

STE NADVUŠENEC NAD RAČUNALNIŠKIMI IGRAMI? Potem imamo nekaj za vas!

Naročite se na revijo Računalniške novice (21 številk) in izberite si svojo igro ZA SAMO 29,50 €!

ALI

ALI

Igra EMPIRE: TOTAL WAR

Igra QUANTUM OF SOLACE

Igra CRASH TIME II

Igra KANE&LYNCH: DEAD MAN

Igra NEED FOR SPEED

 Spodnji del izpolni, odreži in vrzi v nabiralnik. Poštnina je že plačana.

Izbral sem si naslednji komplet (obkroži), ki vključuje revijo Računalniške novice (21 številk) in:

1X Igra NEED FOR SPEED 1X Igra EMPIRE: TOTAL WAR 1X Igra CRASH TIME II

Priimek in ime: Naslov: Pošta in poštna št.: Telefon/GSM: E-pošta:

Poštnina plačana po pogodbi št.: 78/1/S.

1X Igra QUANTUM OF SOLACE 1X Igra KANE&LYNCH: DEAD MAN

Računalniške novice Koprska ulica 72 Podpis:

V primeru, da kompleta, ki ste si ga izbrali, ni več na zalogi, si uredništvo pridržuje pravico do zamenjave le-tega. O tem boste pisno obveščeni. Akcija velja do 30. 10. 2009 Akcijski komplet lahko naročite na spletni strani www.racunalniske-novice.com, preko telefona 01 620 88 03 ali e-pošte: naročnine@nevtron.si.

1000

Ljubljana

Dijak

Maturitetni tečaj, kaj je to?!

Si že razmišljal/a o potrebnem številu točk za vpis na želeno fakulteto? Jih potrebuješ kar nekaj? Se ti zdi, da je skoraj nemogoče tako dobro zaključiti letnik in se pravzaprav fenomenalno odrezati na maturi? Ne skrbi, veliko dijakov ima enak problem pa vendar ne smeš obupati. Tvoja zadnja rešitev je še vedno maturitetni tečaj!

Maturitetni tečaj?

Maturitetni tečaj je program, ki kandidata skozi eno leto pripravlja na maturo. Vpišejo se lahko vsi, ki menijo, da imajo preslab uspeh na maturi in posledično niso sprejeti na želeno fakulteto, vsi tisti, ki so uspešno zaključili srednjo tehniško, srednjo poklicno oz. drugo srednjo strokovno šolo ali tretji letnik gimnazije ter prekinili šolanje najmanj za eno leto.

Vanj se lahko vpišejo tudi kandidati, ki niso končali nobene izmed naštetih šol, imajo pa zaključeno osnovnošolsko izobraževanje in uspešno opravijo preizkus znanja na ravni tretjega letnika gimnazije.

Vsi kandidati bodo glede omejitve vpisa pisno obveščeni, navadno nekje do konca septembra.

Pričetek tečaja pa je vsako leto prvega v mesecu oktobru.

Prijava!

Vsi, ki se boste vpisovali na maturitetni tečaj, to lahko storite le na en način - s prijavnico, ki jo dobite na svoji šoli oz. na medmrežju v pdf formatu.

Prijavo je potrebno odposlati najkasneje do 12. 9., vsak pa mora k prijavnici dodati tudi fotokopijo spričevala prvega, drugega in tretjega letnika, kopijo spričevala poklicne mature ali zaključnega izpita. Vsi tisti, ki ste zaključili tretji letnik gimnazijskega programa morate poslati spričevala za vsa tri leta in potrdilo, ki dokazuje, da se niste izobraževali vsaj eno leto po končanem tretjem letniku gimnazije. Potrdilo lahko dobite na vaši dosedanji šoli. Vsi tisti, ki imate končano le 26 September 2009

Prijavo je potrebno odposlati najkasneje do 12. 9. ! srednješolsko izobrazbo, pa morate predložiti še dokazilo o opravljenem preizkusu znanja za raven tretjega letnika.

Izbirni maturitetni predmeti: • ekonomija • sociologija • psihologija • zgodovina • biologija • geografija Sam vpis v tečaj se navadno vrši konec septembra, toda o točnem datumu boste naknadno obveščeni.

Cilj tega enoletnega izobraževanja je v tem, da kandidati, ki iz takšnih in drugačnih razlogov niso mogli pristopiti k maturi oz. jo želijo izboljšati, uspešno izpolnijo svoje cilje, se pravi uspešno pristopijo in zaključijo maturo.

Maturitetni tečaj ste opravili, če ste vestno opravili vse zahtevane dolžnosti (vaje, seminarske naloge in redno obiskovali predavanja) in ste bili poleg tega pozitivno ocenjeni pri vseh predmetih. Ko uspešno zaključite program, pridobite pravico opravljanja splošne mature.

Torej tudi če se vam letošnje leto zalomi in neuspešno zaključite maturo oz. jo zaključite s premalo točkami, še vedno obstaja rešitev – maturitetni tečaj, ki vas bo dobro pripravil na ponovni poskus, kjer vam ne sme še enkrat spodleteti.

Tjaša Kržišnik

Dijak

Sprejet na študij, ki si ga ne želim!

Ko se vpisujemo na fakulteto, se lahko prijavimo na tri fakultete. Na prvem mestu seveda na tisto, ki nam je najbolj všeč oziroma imamo željo študirati na njej, in še na dve fakulteti, ki bi ju imeli za rezervo, za primer, če ne zberemo dovolj točk na srednji šoli in pri maturi. Vsem dijakom seveda ne uspe priti na želeno fakulteto, ki so jo napisali kot prvo.

Kaj narediti v primeru, če nočemo študirati na fakulteti, ki smo jo napisali na drugo oziroma tretje mesto in si želimo le določene fakultete? Večina dijakov napiše na svoj obrazec tri fakultete. Ne zavedajo pa se posledic primera, če ne bodo sprejeti na tisto, ki si jo želijo. Če je dijak sprejet na fakulteto, za katero je prepričan, da ga študij na njej ne veseli, mora najprej na referat smeri, ki ga veseli, in tam vprašati, če je kakšna možnost, da bi ga še vedno sprejeli. Če tam pritrdilno odgovorijo, mora svojo odločitev povedati na fakulteti, kamor je bil sprejet, da ga prečrtajo, s čimer da mesto nekomu drugemu!

Jeseni pa se mora obvezno še enkrat vpisati na študij, ki si ga je želel, saj brez ponovnega vpisa ni mogoče priti na fakulteto.

Takšne primere kot je ta vidimo pri velikem številu bodočih študentov. Na večini fakultet je možen tudi izredni študij, za katerega so na večini fakultet prosta mesta tudi v zadnjem, se pravi tretjem roku. Vendar pa si le malokdo lahko privošči tolikšen znesek denarja kolikor stane izredni študij. Ta v povprečju stane 2000 evrov, na nekaterih fakultetah nekaj evrov več, na drugih nekaj manj. Nekateri dijaki, katerih starši ne morejo plačati takšnega zalogaja, se zato podajo na delo ob študiju. Izredni program to dovoljuje, saj so predavanja, vaje in izpiti prilagojeni za starejšo populacijo študentov, kar pomeni, da potekajo v popoldanskem času in ob vikendih.

Vendar jim odločitev med drugim otežujejo tudi težave s koncentracijo. Kje iskati vzroke in kako problem vsaj zmanjšati, če že ne odpraviti? To je predvsem odvisno od tega, kakšen tip človeka si in

Večina dijakov napiše na svoj obrazec tri fakultete. kakšno delo imaš v mislih. Če je delo težko, se je po delu zelo težko spraviti učiti ali pa iti na predavanja.

Vendar, če imamo tako veliko željo po končanju študija, se tudi to da premagati. Če pa je delo lahko in se poleg tega lahko menite še za delovni čas, pa imate za študij dovolj časa. Kar se tiče zbranosti pa je ponavadi problem popolnoma drugje. Nekaj te zbranost moti, in za tisto je treba najprej ugotoviti, kaj je to, in potem to odpraviti. Lahko da te kaj skrbi (to je najbolj pogosto), lahko se česa bojiš ali ves čas delaš pod stresom in seveda je še kup drugih razlogov (npr. nerazumevanje s sodelavci ali nadrejenimi na delovnem mestu, visoka pričakovanja in norme in tako dalje.)

Da se ti ne zgodi takšen problem kot je študij, ki te ne zanima, moraš misliti na to že v srednji šoli in se potruditi po svojih najboljših močeh.

Gašper Kržišnik Posebna izdaja revije Študent 27

Kako do točk za na ‘faks’? Če se boste vpisali na bolj ‘oblegano’ fakulteto, je možno, da bo ta omejila vpis. To pomeni, da se boste morali za vpis potegovati s številom točk, ki jih izračunate glede na uspeh na maturi (splošni ali poklicni), pri posameznih predmetih ali pri preizkusu nadarjenosti. Predstavljena sta dva primera izračuna točk.

1. Primer: Fakulteta za socialno delo Opravljamo splošno maturo, fakulteta pa izbira na način: 60 % število točk na maturi, 40 % splošni uspeh v 3. in 4. letniku. Kaj to pomeni? Pomagali si bomo s tabelo. Denimo, da si bil/a prav dober/ra v 3. letniku, odličen/na v 4., na maturi pa si dosegel/la 25 točk.

V tabeli pogledamo število doseženih točk: Prav dober uspeh pomeni 4 točke, odličen uspeh 5 točk, kar je skupaj 9 točk od uspeha, v tabeli pa nam to kaže 90 točk (gledamo sečišče stolpca »Normirane vrednosti« in rezultata 9, doseženega na stolpcu »3.

28 September 2009

in 4. letnik (ali zaključni izpit z dvema predmetoma)«.

Matura s 25 doseženimi točkami pomeni 92 točk (gledamo sečišče stolpca »Normirane vrednosti« in rezultata 25, doseženega na stolpcu »Matura«).

Sledi izračun: Izračunamo glede na način, ki ga predpiše fakulteta: 0,4 x 90 (splošni uspeh) + 0,6 x 92 (splošna matura) = 36 + 55,2 = 91,2 točk. Omejitev za študijsko leto 2008/09 je bila 64 točk, kar pomeni, da si imel/la točk več kot dovolj. Moti te lahko edino to, da ti presežne točke prav nič ne koristijo, ne moreš jih

Dijak

npr. posoditi prijatelju, pomenijo zgolj to, da ti je z lahkoto uspelo doseči zahtevano število točk za vpis na želeno fakulteto. Če opravljaš poklicno maturo (z dodatnim maturitetnim predmetom) si točke izračunaš nekoliko drugače: 30 % poklicna matura, 30 % uspeh 3. in 4. letnik, 40 % dodatni maturitetni predmet. Pri poklicni maturi si dosegel/la 19 točk, bil/la dober/ra v 3. letniku in prav dober/ra v 4. letniku, pri dodatnem maturitetnem predmetu pa si dosegel/la oceno 4. Spet v tabeli poiščeš ustrezne normirane vrednosti doseženih ocen.

Izračun: 0,3 x 93 (poklicna matura) + 0,3 x 90 (splošni uspeh) + 0,4 x 80 (dodatni maturitetni predmet) = 27,9 + 27 + 32 = 86,9 točk. Ker je omejitev na fakulteti 66 točk, se ti je uspelo brez težav vpisati na Fakulteto za socialno delo.

2. Primer: Fakulteta za arhitekturo Izračun točk je nekoliko bolj zapleten pri programih, ki izvajajo preizkuse nadarjenosti in psihofizičnih sposobnosti. V Razpisu za vpis smo prebrali, da fakulteta v primeru omejitve vpisa uporablja ključ: 10 % matura, 10 % splošni uspeh v 3. in 4. letniku, 80 % točk uspeh pri preizkusu nadarjenosti.

Maturo si opravil/a s 17 točkami, uspeh v 3. letniku je bil dober, uspeh v 4. tudi. Na preizkusu nadarjenosti si dosegel/la 26 točk od 40 možnih.

Za uspešno opravljeni preizkus nadarjenosti je treba doseči 20 točk.

Izračun točk: Vsota ocen na maturi je 17 točk, kar ustreza 67,5 normiranim točkam, vsota splošnih uspehov v 3. in 4. letniku je 3 + 3 = 6 točk. Tem šestim točkam od uspeha ustreza 60 normiranim točkam. Točke za preizkus nadarjenosti izračunamo tako, da upoštevamo največje možno število točk na preizkusu nadarjenosti (40), število točk, ki jih je kandidat dobil na preizkusu nadarjenosti (26) in najmanjše število

Izračun točk je nekoliko bolj zapleten pri programih, ki izvajajo preizkuse nadarjenosti in psihofizičnih sposobnosti. točk, s katerim je kandidat še opravil preizkus nadarjenosti (20) na sledeč način: t = 40 + 60 x (26 - 20) / (40 - 20) = 58 Dosežene točke so torej: 67,5 x 0,1 + 60 x 0,1 + 58 x 0,8 = 59,15 točke. Omejitev je v študijskem letu 2008/09 znašala 52,55 točke, kar pomeni, da si bil/ a pri zbiranju točk uspešen/na.

Sedaj se moraš le še odločiti, na kateri fakulteti boš iskal/a svoje sanje, tvoja odločitev pa ti bo dala motivacijo, da za svoj cilj dosežeš tudi zahtevano število točk.

Blaž Božnar

SODELUJ TUDI TI ... ... na licitacijah !

Poteguj se za VEČNAMENSKI TISKALNIK, MP3 PREDVAJALNIK, IGRO NEED FOR SPEED,...

Poleg teh pa še veliko drugih izdelkov!

Samo na www.racunalniske-novice.com.

Posebna izdaja revije Študent 29

Dijak

Drugi rok?

Matura se opravlja v dveh rokih. Nekaterim dijakom jo zaradi premalo učenja oziroma nezadostnega znanja ali kateregakoli drugega razloga ne uspe opraviti niti v drugem roku.

Kaj narediti sedaj in kakšne možnosti imajo takšni dijaki?

Nekateri se odločijo, da bodo maturo opravljali v naslednjem roku, se pravi v tretjem roku. To so predvsem dijaki poklicnih šol. Nekateri dijaki raznih gimnazij pa se odločijo prepisati na poklicno maturo, ki je za stopnjo lažja. S tem se morajo vpisati na tečaj, ki poteka na poklicnih šolah organizirano v dopoldanskem času. Na odločitev vpliva predvsem to, pri kolikih predmetih niso bili uspešni. Kajti če dijak ni opravil le enega predmeta, se seveda za prepis na poklicno maturo ne bo odločil.

Ali je to dobra odločitev?

Tu se gre seveda za vsakega posameznika, saj nimajo vsi enake želje po nadaljnjem študiju na

art:tečaji art:tečaji je šola za risanje, slikanje, oblikovanje, keramiko, kiparstvo, kaligrafijo, nakit, risanje na svilo ter pripravo devetošolcev na Srednjo šolo za oblikovanje in fotografijo: Likovna gimnazija in dijakov na fakultete likovne smeri, 1:Akademija za likovno umetnost in oblikovanje, 2:Pedagoška fakulteta, 3:Biotehniška fakulteta, 4:Fakulteta za arhitekturo, 5:Naravoslovnotehniška fakulteta, 6:Gradbena fakulteta in 7:Visoka šola za dizajn.

art:tečaji, Miklošičeva 38, Ljubljana

tel.041.516.760 sola@art-tecaji.com www.art-tecaji.com 30 September 2009

Nekateri se odločijo, da bodo maturo opravljali v tretjem roku. faksu. Tisti gimnazijci, ki se na vsak način želijo vpisati na univerzo, se za to ne bodo odločili. Za dijake, ki pa se na fakultetah ne vidijo oziroma se zadovoljijo tudi z visoko šolo pa je seveda bolje, da opravljajo poklicno maturo, saj s tem ob opravljeni maturi dobijo tudi naziv, s katerim se lahko zaposlijo na raznih delovnih mestih.

Kolikim uspe narediti maturo v prvem roku?

Od 7.889 kandidatov, ki so letos uspešno zaključili četrti letnik gimnazije (61,52 % deklet in 38,48 % fantov) in so splošno maturo opravljali prvič, jih je izpite uspešno opravilo 7.244, kar je primerljivo z lani, ko je bilo uspešnih 92,86 %. Neuspešnih kandidatov je bilo 645 ali 8,18 %, med njimi je bilo 400 ali 62,02 % deklet in 245 ali 37,98 % fantov; lansko leto je bilo neuspešnih 7,14 % kandidatov.

Poklicno maturo je od 8.646 kandidatov (4.547 deklet in 4.099 fantov), ki so poklicno maturo opravljali prvič v celoti, uspešno opravilo 7.790 kandidatov ali 90,10 % (lani 88,48 %). Dijaki so bili uspešni v 90,30 % in ostali v 89,21 %. Vseh kandidatov, ki so opravili poklicno maturo, je bilo 8.389. V izobraževalnem programu srednjega-strokovnega izobraževanja je izpite opravljalo 6.147 kandidatov in so bili uspešni v 92 %, v izobraževalnem programu poklicno-tehniškega izobraževanja je izpite opravljalo 2.203 kandidatov in so bili uspešni v 82,98 % ter v izobraževalnem programu poklicni tečaj je izpite opravljal 496 kandidat in so bili uspešni v 96,28 %.

Gašper Kržišnik Nagradna igra Art:tečaji Nagradno vprašanje: Naštejte vsaj tri tečaji, ki jih nudi naša šola art:tečaji?

Nagrada: 6 x 1 bon v vrednosti 30 EUR za en obisk začetnega tečaja risanja.

Pravilni odgovor s svojimi podatki pošljite do petka, 31. oktobra 2009, na naslov: Revija Študent, Koprska ulica 72, 1000 Ljubljana ali po e-pošti: nagradna.igra@nevtron.si.

Nagradno igro lahko najdete tudi na spletni strani www.student-on.net.

Vsi nagrajenci bodo o nagradah obveščeni po pošti.

Dijak

Kako razporediti učenje?

Se sprašuješ, kako se učiti? Ti učenje dela probleme? Se ne moreš spraviti za knjige?

Razkrili ti bomo nekaj skrivnosti hitrega in uspešnega učenja, vendar zavedati se moraš, da se nihče ne bo učil namesto tebe. Če se znamo učiti na pravi način, lahko povečamo svojo inteligenco.

in razmisli – ali si odgovoren sam zase in za svoje ocene? Potrebuješ dobro oceno? Na prvo mesto postavi to, kar je zate v tem trenutku najbolj pomembno. Če je to dobra ocena, potem naj te ne zmotijo klici prijateljev in staršev. Nato si počasi razporedi plan učenja.

Plan učenja Najbolje bo, da si narediš razpored dneva in časa.

Skušaj slediti urniku, ki si ga zastaviš. Ko je na vrsti učenje, se uči, ko pa je pavza, odklopi možgane in se sprosti. Če poznaš sebe dovolj, potem veš, kdaj si najbolj produktiven (je to zjutraj, popoldan, zvečer) in na podlagi tega uvrsti v tisti del dneva tudi učenje.

Torej, naredi si seznam stvari, ki jih moraš narediti.

Potem pa se odloči, kaj storiti sedaj, kaj prestaviti na kasneje, kaj naj stori kdo drug in kaj sploh ni potrebno opraviti sedaj. Imej tudi tedenski planer, ali mesečni.

Napiši si kontrolne naloge, napovedana spraševanja in drugo po časovnem zaporedju. Vedno vedi, kaj te čaka danes in kaj jutri.

LJUBLJANA: T 01 5305 270 T 01 5201 470 T 01 5106 040 MARIBOR: T 02 228 02 00

Najbolje bo, da si narediš razpored dneva in časa.

avtosola.amzs.si avtosola@amzs.si

Priprave na učenje Začnimo čisto na začetku. Zavedaš se, da se bo v naslednjih dneh potrebno učiti, vendar ti roji po glavi vse drugo kot to. Če prej nisi opazil, da je tvoja soba razmetana, boš to opazil sedaj. In to je le ena izmed pasti (druge pasti so še – prijatelji, računalnik, šport, televizija …), ki ti želijo prekiniti učenje. Mirno se usedi Posebna izdaja revije Študent 31

Na začetku učenja najprej na hitro preleti snov, da si ustvariš okvirno sliko.

Okolje, v katerem se učiš Za dobro učenje je potreben tudi prostor, kjer se učiš. Uredi si svoje mesto za učenje tako, da te nič ne moti. Poleg tega si primerno osvetli prostor in imej na mizi le tisto, kar potrebuješ za učenje. Prezrači sobo pred učenjem.

In končno pride čas za učenje!

Pa sva le prišla počasi do trenutka, ko naj bi se začel učiti? Koliko časa naenkrat naj bi se učil? Učenje naj traja neprekinjeno največ 45-50 minut , nato pa si vzemi odmor, ki naj traja 5-10 minut. Vedi, da si boš najbolje zapomnil snov, ki jo boš predelal na začetku in na koncu. V urnik učenja si zapiši tudi ponavljanje, kajti ponavljanje je bistveno za to, da se podatki shranijo iz ultrakratkega spomina v kratkoročni in nato v dolgoročni spomin.

Kako naj se učim?

V šoli je tako, da profesorji vedno več predavajo, dijaki pa naj bi si sami zapisovali podatke, ki so pomembni.

Takšen sistem boš imel tudi na faksu, zato je bolje, da se tega sistema čim prej navadiš, čeprav je za marsikoga to težko, saj želiš profesorja poslušati, mu slediti, hkrati pa si zapisati čim več informacij, in to v obliki, iz katere se boš potem znašel. Zato si lahko zapisuješ po alinejah, podčrtaj pomembne podatke, zapiši pomembne podatke z veliki tiskanimi črkami ali si delaj miselni vzorec. Tako boš imel manj težav pri učenju. Če kakšne stvari ne boš dobro razumel, imaš še vedno knjigo, učbenik, da si več o določeni snovi 32 September 2009

prebereš v njej. Na začetku učenja najprej na hitro preleti snov, da si ustvariš okvirno sliko o tem, kakšna je snov, ki se je moraš naučiti. Snov razdeli na več manjših delov in se uči po delih. »Že v začetku šolskega leta je pomembno, da dijak resno zagrabi in sproti dela. Da odda svoje obveznosti (seminarske naloge, laboratorijske vaje …) pravočasno oz. celo predčasno, tako bo imel dovolj časa tudi za učenje. Potrebno si je narediti planer preverjanja znanja in ga sprotno dopolnjevati.

Tak planer naj bo nekje na vidnem mestu, da ga stalno opominja. Hkrati pa si je dobro narediti tedenski plan učenja, v katerem za vsak dan po urah določi, kateri predmet in koliko se bo učil. Tak načrt je dober zato, ker dijaka spodbuja, da resnično sproti dela, hkrati pa ga konec dneva navdaja z zadovoljstvom, če je svoj plan izpolnil – in to je bistvo motivacije za učenje. Seveda pa je pomembno, da je plan realen, da si dijak ne zastavlja previsokih ciljev in zahtev, kajti to bi nanj delovalo ravno obratno. Pomembno je, da med učenjem poskrbi tudi za sprostitev in rekreacijo, za dovolj gibanja, ki bo pripomoglo k boljši koncentraciji, nenazadnje pa tudi za zdravo prehrano, dovolj sadja, zelenjave (banane, oreščki …), izogiba naj se gaziranim pijačam in slanim prigrizkom. Vsake toliko pa bo k boljšemu razpoloženju pripomogla tudi kakšna tablica čokolade in druženje s prijatelji.« Gabrijela Fidler, univ. dipl. psih.

Mojca Buh

Dijak

Ukinitev mature in uvedba sprejemnih izpitov!

Matura je vsekakor v kar največji meri ostala obvezni eksterni zaključek gimnazije in selekcijski mehanizem za vpis na univerzo, čeprav sta bili po mnenju prejšnje šolske oblasti prav izrazita eksternost in selektivnost največji napaki sedanje mature.

Model gimnazijskega programa, ki ga je v več različicah med mandatom prejšnje vlade pripravila skupina uglednih ravnateljev in je dijakom je omogočal predvsem več izbirnosti, je ostal v predalu, pristojnemu strokovnem svetu pa je po ostrih razpravah ob koncu leta 2007 uspelo sprejeti le izhodišča za prenovo gimnazijskega programa in posodobljene učne načrte za gimnazijo, ki so bili v šole prvič uvedeni to leto. Šolski minister dr. Igor Lukšič je povedal, da naj bi matura ostala, vendar naj ne bi več toliko pomenila za vpis na univerzo kot pa vsa leta do sedaj.

Matura naj bi torej izgubila svojo selekcijsko vlogo, ki je povzročala strah in trepet mnogim maturantom!

Vendar pa je minister za šolstvo imel v mislih le poklicno maturo in ne tudi gimnazijsko, so pojasnili na MSŠ, po njegovem mnenju naj bi splošna matura ostala nujen pogoj za vpis na fakulteto! V domeni fakultet pa je, katere predmete bodo na maturi upoštevale ali če bodo kot kriterij uvedle sprejemne izpite. S tem bi, dodaja minister, fakultete preverile način razmišljanja in druge kakovosti ob vpisu, tako kot na primer AGRFT, ALU in tako naprej, dobile bi dijake, ki bi bili bolj usposobljeni za področje študija, na fakultetah pa bi tako lahko že v nižjih letnikih izobraževali bolj usmerjeno. Fakultete imajo možnost zahtevati, katere predmete morajo izbrati študentje, da se lahko vpišejo na njihovo fakulteto, za dijake, ki se na fakultete vpisujejo s poklicno maturo, pa lahko določijo dodatni, peti maturitetni predmet iz splošne mature. Problem je le v tem, da veliko fakultet tega ne stori, saj se bojijo, da ne bi dobili dovolj novih študentov! Vendar s tem, da fakultete dajejo tako prijazna vpisna merila, lahko znižuje kakovost srednješolskega izobraževanja. Minister

Matura naj bi torej izgubila svojo selekcijsko vlogo? je rekel, da je prav zato podprl poziv Gimnazije Vič in Skupnosti gimnazijskih ravnateljev za spremembo vpisnih meril in ga posredoval v usklajevanje ministru Gregorju Golobiču.

Kot kaže uvedbe sprejemnih izpitov še dolgo ne bo. In prav besede ministra Lukšiča, da bi fakultete dobile že bolj usposobljene študente in bi lahko že v prvem letniku začeli študirati bolj usmerjeno, bi se vsekakor uresničile! Vsekakor bi bili sprejemni izpiti na izbrane fakultete veliko boljša rešitev kot pa takšna in drugačna vrednost mature!

Gašper Kržišnik Posebna izdaja revije Študent 33

Dijak

Revija Študent, edina prava revija za mlade!

Revija Študent je mesečnik, ki izhaja od leta 1997. Da bo še več študentov lahko dobilo svoj izvod, je predlani postala brezplačnik, z največjo naklado študentskih medijev doslej.

Vsebinsko pokriva tematike, ki so v največji meri študentom oziroma mladim blizu. Revija uspešno sodeluje s študentskimi organizacijami, Univerzami ter ostalimi društvi oz. zavodi po celi Sloveniji. V primerjavi z ostalimi študentskimi mediji ima revija Študent torej najdaljšo zgodovino in je najbolj prepoznana ter brana študentska revija. Ko dijak postane študent, bere Revijo Študent!

Poleg aktualnih vsebin, ki jih lahko najdete v vsaki številki revije, vsak mesec pripravljamo tudi Razširjene teme, ki so del revije. Razširjeno pišemo o področjih, ki so čez celotno študijsko leto v določenem času najbolj pereče. Prepričani smo, da študenti informacije takrat potrebujejo najbolj. Da ne zamudimo, jih ponujamo v branje pravočasno, hkrati pa prehitimo tudi že vse, ki se o določeni problematiki še niso spraševali. Obveščamo vas razširjeno v vsaki številki, poleg revije pa vsako leto pripravimo tudi posebne izdaje.

Posebne izdaje V letu 2009/2010 pri reviji Študent pripravljamo štiri posebne, brezplačne izdaje, ki jih distribuiramo na fakultetah, študentskih info točkah in povsod tam kjer vemo, da bodo informacije iskali študenti. Nič ne prepuščamo naključju saj verjamemo, da je dobra in

edina prava revija za mlade www.student-on.net

Študentje jo berejo!

Beri jo tudi ti!

Na vseh fakultetah Univerze v Ljubljani ter na www.student-on.net 34 September 2009

številka 8 letnik XII April 2009 brezplačnik

številka 7 letnik XII

edina prava revija za mlade www.student

edina prava revija za mlade www.student-on.net

-on.net

Marec 2009 brezplačnik

Subvencije kopnijo … ŠO kam?

U must go on!

Kreditne točk Študente zlorabljajo e?

Festival štud Naučite se vrednotiti svoje znanje! ents

ke kulture

Razširjena tema

GET job

Razširjena tema

Bodi FIT

pravočasna informacija že pol poti do uspeha.

Brošura DIJAK (ta je že vaša) in INFORMATIVNI DNEVI brezplačno dobijo vsi dijaki. Slednjo boste v času informativnih dni, ko je odločitev o študiju tik pred zdajci, našli tam kjer jo boste iskali. Brošura BRUC, izide 1x letno. Prejmejo jo vsi študentje prvega letnika brezplačno ob vpisu na Univerzo.

Letos smo Bruc izdali že deseto leto. Posebno izdajo BRUC PO BRUCU dobijo vsi bruci, ki so že zakorakali na prvo predavanje (tudi letos jo boste našli na fakultetah).

Na svetovnem spletu Spletna stran je osnovana na podlagi vmesnika, ki omogoča odlično vsebinsko dopolnjevanje s tiskano verzijo revije, hkrati pa omogoča neposreden dostop do naših uporabnikov in bralcev. Študenti so skupina, ki internet uporablja najpogosteje. Po svetovnem spletu intenzivno iščejo informacije za pomoč pri študiju, sprostitev, zabavo in prosti čas. Spletna stran revije Študent www.student-on.net, ponuja prav to: nagradne igre, elektronsko izdajo revije in sveže informacije za študente, so naša prva skrb. Obiskanost je visoka in raste! Preveri www.student-on.net!

Revija Študent tudi na Facebook-u!

Postani prijatelj ali oboževalec revije Študent na Faceboku in že pred začetkom tvojega študentskega obdobja bodi na tekočem. Obveščali te bomo o novih številkah revije Študent, o licitacijah, nagradnih igrah,... Skratka marsikaj zanimivega te čaka na: http://www.facebook.com/revija.student

Dijak

Maturantske obleke so dolge, kratke, široke, ozke …

Poleg mature je za dijaka v istem letu pomemben tudi maturantski ples. Z njim pa je zopet povezanih veliko obveznosti in priprav. Ena izmed njih je maturantska obleka. Kakšno obleko naj si izberemo za maturantski ples? O tem smo se pogovarjali z Darjo Petrič, absolventko na Visoki šoli za dizajn v Ljubljani.

so še premladi. Čeprav določene elemente klasike (s tem mislim na suknjič, kravato in obvezen pas) na moških maturantskih oblačilih več kot podpiram. In ja fantje – superge na maturantskem plesu NO GO. Gre za nek odnos in spoštovanje. Torej pri izbiri suknjiča in kravat fantje res lahko pokažejo svojo osebnost. Tukaj gre lahko za pretiravanje v barvah ali oblikah.«

Kakšna je moda na maturantskih plesih? Kakšne obleke nosijo dekleta in kakšne fantje? »Kar se deklet tiče, raznolika. Predvsem raznolika.

Dolge, kratke, široke, ozke … Tokrat bi rekla, da imajo fantje večjo težavo pri izbiri maturantske obleke.

Klasična obleka za moje pojme ni primerna za fante,

So dolge obleke še vedno tiste, ki prevladujejo na maturantskih plesih? Kaj pa barva, katera je najpogostejša in katera barva je najbolj primerna? »Glede maturantskih oblek ni nekega splošnega trenda, čeprav opažam, da dekleta vedno pogosteje

Posebna izdaja revije Študent 35

Napoved za 2010 so roza obleke, v katerih se boste počutile kot princeske. izbirajo kratke oblekice. Fantje pa klasiko – obleko.

Vidiš pa lahko praktično vse. Kar je modno za neko sezono na splošno, se potem aplicira tudi na maturantske obleke. Edina stalnica, ki zaenkrat ostaja pri maturantskih oblekah, je njihova enobarvnost in brezvzorčnost. Toda tudi to se počasi ruši. Dekleta so zelo drzna, veliko je živih barv. Kar poudarja njihovo mladost samo še bolj.

Ni več samo črna ali rdeča. Tudi o primernosti barv ne morem govori. Važno je, da se počutijo v oblačilu lepe in seksi.« Kakšen je tvoj pogled na maturantske obleke?

So mladi izvirni pri oblekah? »Mislim, da si takrat dekleta dejansko vzamejo ogromno časa in prebrskajo morje modnih revij, da ne govorimo, koliko trgovin prečešejo. Moj maturantski ples je bil še v času, ko so veljala neka nenapisana pravila glede oblačenja. Spomnim se, da je bila izbira takrat zelo omejena. Dejansko je bil takrat moj prvi stik z oblikovanjem – nad samo izbiro sem bila tako razočarana, da sem si sama skicirala obleko in jo dala šivat. Danes pa je drugače, sploh zadnja leta je pri nas izbira za maturantski stajling neskončna. Smo v času, ko je v modi dovoljeno vse, nepisana pravila so se zrušila. Koktejl obleke, ki jih lahko kupimo po relativno nizkih cenah, začimbnice v obliki modnih dodatkov in kanček dobrega okusa – dejansko se da narediti čist hud unikaten stajling.

Edini hudič je, ker je preveč na izbiro. Če bi imela danes maturantski ples, bi se mi najbrž zmešalo, saj bi imela v glavi tisoče idej in težko bi izbrala samo en stajling. Kar pa se tiče mlajše generacije – ja, vsako leto so bolj izvirni. To se pozna tudi na cesti, ko jih opazujem, kako so oblečeni. Čeprav opažam, da pretiravajo, pa ne mislim to na tak odbit pozitiven 36 September 2009

način, ampak bolj v smislu neokusnega. Ni treba nase navleči vsega, kar je modno. Dejstvo je, da ni vsak outfit za vsakega. Potrebno je vedeti, kdo si in kaj hočeš povedati, mladi pa se še iščejo.« Kaj je pomemben dodatek pri obleki? »Najpomembnejši dodatek k obleki so definitivno čevlji, ti morajo biti tako modni kot udobni. Pa naj si gre za moške ali ženske čevlje. Splača se nam malo globlje seči v žep pri nakupu čevljev, saj ni hujšega, kot da ga vsi žurajo, ti pa obtičiš za mizo z žuljem na nogi in kislim obrazom.« Kaj si lahko obetamo za modo in modne smernice v prihodnjem letu? »Kar se tiče maturantskih oblek, napovedujejo za 2010: roza obleke, v katerih se boste počutile kot princeske – od gladke pa do nabrane, namesto črne obleke raje druga skrajnost – bela obleka, ki je prav tako elegantna in brezčasna kot črna. Vse več pozornosti se posveča kratkim oblekicam in pa kot sem že dejala, tudi tu se tabuji rušijo, modni trend so drzni potiski, pa naj si gre za rožičaste ali pa geometrične. Vzorčasta maturantska obleka bo definitivno pritegnila veliko pozornosti. Kar pa se barv tiče bo prevladovala zlata, tako na oblekah kot na modnih dodatkih. Modne barve bodo tudi vse od briljantno modre do živo rdeče. Metalne tkanine, bleščice in biserčki na oblačilih. Veliko bo oblek za na eno ramo, veliko bo tudi draparij, perja, perl.

Ampak ne glede na modne smernice, bodite vi – unikatni in nepozabni, hkrati pa se počutite sproščeno in udobno. Ne pretiravajte z izbiro outfita za nepozabni večer.«

Mojca Buh

Reportaže iz nepozabnih maturantskih izletov: Vsi se dobro spominjamo, kako je bilo. V tretjem letniku srednje šole. Ko smo končno lahko odšli na težko pričakovani izlet. Mnogi prvič brez spremstva staršev. Mogoče so bili naši spremljevalci učitelji.

Ali pa tudi ne… Žur za nas, skrbi za starše?! Vsaj malo… Dvomi o pravi izbiri agencije so se pojavili že veliko prej. A bodo držali obljube glede programa, hotela, plačil, odhodov? Bodo poskrbeli za brezhibno organizacijo in resnično omogočili vse obljubljeno? Kdo ima cene sorazmerne s ponudbo, ki jo cena zajema? Vsekakor pri izbiri agencije pomagajo nasveti naših predhodnikov, ki so že šli skozi vse našteto. Argumenti in mnenja tisoče zadovoljnih mladih, ki so že potovali z znano agencijo, so pravi naslov za potrditev morebitnih dvomov o izbiri.

Agencija še zdaleč ne sme zavzeti do maturantov stališča: »Saj so mladi, itak hočejo samo žurati!« Organizacije, programa in izvedbe se je potrebno lotiti na poseben in odgovoren način. Mladi popotniki so namreč zahtevna klientela, ki se ji je potrebno posvetiti iz drugega zornega kota kot ostalim.

Mladoletni, polni energije, pogostokrat ravnajo nepremišljeno, radi se zabavajo, poleg tega pa se radi kaj poučnega naučijo in si nove kraje tudi ogledajo. Potrebno je dnevno in večerno dogajanje, dejansko 24-urna skrb, zdravniška ekipa, dobra organizacija. Nujna je celostna storitev agencije, ki je sposobna prijavljene dobro informirati pred potovanjem, uresničiti obljubljeno na potovanju samem in za dober vtis poskrbeti z raznimi dogodki še po prihodu domov.

NA MATURANTSKEM IZLETU 1. - IOS ADIOS! Le kdo še ni slišal za Ios!? Grški otok, biser Kikladov, »otok mladih«, posejan s številnimi doooolgimi peščenimi plažami, ki jih obliva toplo morje ter tipičnimi belo-modrimi hiškami. Številni nočni lokali in za veliko piko na i še množica Mondialovih slovenskih maturantov. In Ios postane Adios!

1. dan – DOGODIVŠČINAM NAPROTI alias ODHOD NA PUSTOLOVŠČINO V Ljubljani se polni pričakovanj z ruzaki, napolnjenimi z bolj in manj potrebnimi rečmi zberemo na Dolgem mostu, kjer nas že čakajo naši vodniki in ostali spremljevalci. Vzdušje je pozitivno, v zraku pa kakor da bi poslušal vprašanja maturantov: »Kako bo?

Bom spoznal-a novo ljubezen? Se bomo zabavali?

Posebna izdaja revije Študent 37

Bo naporno?« Toliko smo namreč že slišali o raznih maturantskih izletih in zdaj je na vrsti, da ga preizkusimo skupaj tudi mi! Pustimo se presenetiti!

Skočimo na avtobus in se končno odpeljemo. Hitro smo ob morju, vsi skupaj se vkrcamo na palubo potniške ladje Anek lines in zaplujemo proti Grčiji.

Maturantje se počasi razživimo, ob bazenu na palubi se že nekaj pripravlja. Zvočniki, animatorji, DJ, zabavne nagradne igrice in sodelovanje maturantov privablja poglede tudi ostalih potnikov na ladji.

2. dan – AKCIJA! Križarimo po Jadranskem in Jonskem morju O, kako hitro se je zdanilo. Malce utrujeni in neprespani, a zadovoljni s prvo nočjo se zberemo z vodniki in ostalo ekipo pri »našem« bazenu in čas je za namakanje in kazanje ritk soncu. Da pa nam niti slučajno ne more biti dolgčas, poskrbi naša aerobičarka za razmigavanje in raztezanje udov ob ritmih popularne glasbe. Tudi če slučajno kdo

38 September 2009

zadrema, mu glasba hitro »seže« v ušesa in da energijo za poskakovanje.

3. dan – V GRČIJI; spoznajmo večnost grške kulture Že smo na celini. Zgodaj zjutraj se izkrcamo v Patrasu, največji luki zahodne Grčije in začnemo z zanimivimi ogledi. Kljub soncu, ki nepopustljivo žge na neprespana telesa, si z zanimanjem ogledamo znamenitosti Peloponeza. Prijazni in dobro podučeni Mondialovi vodniki nam predstavijo Korint, najbogatejše mesto antične Grčije, Mikene z gigantskim kiklopskim obzidjem, Nafplion, najlepše mesto Peloponeza, Epidaurus, najbolje ohranjeno antično gledališče. Všeč nam je prvi stik z Grčijo!

Odpeljemo se do pristanišča Pirej in se zopet vkrcamo na ladjo. Do Iosa nas loči le še ena noč.

4. dan – IOS, PRIŠLI SMO Razporeditev po hotelih, dolgo pričakovani tuš in čas za

daljši lepotni spanec. Vodniki predstavijo okolico in dogajanje ter nas povabijo na t. i. Red love party. Rdeče majice, lička, obutev, domiselnost ne pozna meja.

Rdeča je povsod, energija je na višku! Imamo se noro!

5. dan - NA »IZI« Odbojka, nogomet, igre z vodo in seveda nepogrešljivo martinčkanje na plaži in namakanje v toplem morju. Če se na noge ne spraviš sam, te zagotovo animatorji. Ena izmed dijakinj si poreže peto na ostrem predmetu v morju. Ampak ni frke!

Malo bolečin, za vse ostalo - obliži in vlivanje dobre volje ;) - poskrbi Mondialova zdravniška ekipa. Izbira tematskih zabav: Rainbow party, karaoke show, olimpijske igre …

6. dan – V ZNAMENJU LUBENIC, POOL PARTY, MISS IN MISTER, GRŠKI VEČER Danes je namreč čas, da maturantje pokažejo ročne in »kulinarične« spretnosti. Kdo bo naredil najlepšo

in najbolj okusno lubenico? Z vsebino seveda! Fantje in dekleta dokažemo, da domiselnost res ne pozna meja. Žirija določi zmagovalce, najbolj vztrajni nadaljujemo z žurom v diskoteki ali pa s plesom na grškem večeru.

7. dan – Pravljični SANTORINI; kdo je zdaj punca, kdo je fant?

Sicer je vstati težko, ampak ne toliko, če se gre na Santorini! Enega najlepših otokov v Sredozemlju, ki ga je predvsem zaznamoval vulkanski izbruh leta 1570 p. n. š., se kljub utrujenosti vsi veselimo.

Značilna mesteca z belo-modrimi hiškami, prijazni domačini, znamenite plaže, morje, dobro vidni ostanki vulkanskega izbruha nam vlijejo novih moči.

In prav kmalu jih potrebujemo za nove igrice z nagradami in dogodivščine. Čas spet mine kot bi mignil in že moramo nazaj na »naš« Ios, tudi zato, ker se tam ta dan odvija Unisex party, ko si punce in fantje med seboj zamenjamo obleke.

Posebna izdaja revije Študent 39

8. dan - PACKA TEKMOVANJE, GRAFIK PARTY Barvanje s temperami za uvod, tekmovanje s pedolini, baloni, vrvmi, plavanje, skakanje v vrečah in še več. Zvečer pa se maturantke in maturanti, celotna spremljevalna ekipa, od DJev do vodnikov obleče v bela oblačila in se medsebojno poriše, popiše, skratka sproščamo domišljijo in energijo!

9. dan – POČASI NAZAJ, nasvidenje Ios Še zadnje fotke, vožnje z gumami, skoki v vodo, zaključek turnirjev, morda slovo od novih prijateljev na otoku ter pakiranje vseh spominkov in ostale krame v torbe, vkrcanje na ladjo in slovo od Iosa.

10. dan – ATENE Čas za oglede zgodovinskih znamenitosti. Sicer kaotično, z avtomobili in ostalo pločevino natrpano glavno mesto Grčije namreč ponuja znamenitosti, ki jih

40 September 2009

enostavno ne moreš izpustiti. Ogledamo si Akropolo, trg Omonia, Sintagmo … v spremstvu grškega vodnika, prosti čas pa si privoščimo v starem delu mesta, Plaki.

11. dan – POSLOVILNI DAN, zadnji sirtaki Da nam pot hitreje mineva, se zopet zberemo na palubi in ob neumorni ekipi naše potovanje pripeljemo do vrhunca. Po razdelitvi diplom, ki si jo seveda vsak posebej zasluži, damo zaobljubo – vsebina je skrivnost in še enkrat v ritmih popularne glasbe odplešemo sirtaki in zapojemo do jutra.

12. dan – SPET DOMA Dobesedno odvlečemo se iz ladje in si obljubimo, da se vidimo prav kmalu. Ekipa je namreč poskrbela tudi za post žure in celo za krajši izlet pred skokom na fakulteto. Joj, že pogrešamo Ios, druženje in vse, kar nas je skupaj držalo teh 12 dni!

Posebna izdaja revije Ĺ tudent 41

NA MATURANTSKEM IZLETU 2.

– Na KRF na S(u)RF Najsevernejši jonski otok je pravi grški biser, ki na majhnem ozemlju skriva čudovite zalive, tradicionalne vasice in prekrasne plaže. Kaj pa domačini? Kontrast, ki ga ni zaslediti nikjer drugje. Temperamentni ljudje, ko gre za šport in politiko, zelo umirjeni ko gre za delo. Nič naj vas ne skrbi, če boste za pijačo čakali dlje kot traja grški maraton. Krf že nekaj let velja za glavni poletni hit. Kako tudi ne – saj je pravzaprav soroden južni Dalmaciji in kot tak najbolj zelen, največji in ne tako peklensko vroč otok s številnimi peščenimi plažami. Homer ga je poimenoval otok prijaznih Feničanov; njegove ljubeznivosti pa je bil deležen že slavni grški junak Odisej. Dnevi na Krfu so polni animacije, športno-zabavnih aktivnosti in izletov (izlet z ladjico, grški večer, rajska plaža Glifada ...), ki vam bodo razkrili vse skrivnosti otoka.

1. dan - Slovenija, Benetke, Plovba po Jadranskem morju, KRF Dogajanje se je začelo že na ladji, kjer so nas animatorji in vodiči prav kmalu spravili pokonci. Dan plovbe je

42 September 2009

minil kot bi mignil in že smo bili na težko pričakovanem cilju. Krf nas je pričakal v vsej svoji lepoti, kateri smo vsi skupaj dodali še obilico dobre volje in pozitivne energije. Slišali smo že o vseh bistvenih znamenitostih otoka, se seznanili s preteklostjo in grško kulturo v stilu počasi, počasi in se, kot se za maturantski izlet spodobi, prešerno zabavali ob tematskih večernih zabavah in igrah na plaži…

2. dan - Red love party Že v obvestilu o potovanju smo dobili namig, da naj s seboj vzamemo vsaj eno rdečo cunjo. »Ok, pa jo vrzimo v kovček!« smo si rekli in že skoraj pozabili, da jo imamo, dokler nismo prišli do trenutka rdeče. Danes bo RED LOVE PARTY, nam povedo naši vodniki in animatorji.

Priprave so se začele kar takoj, ko smo se namestili v hotel. Kdo bo pokazal največ domišljije?! Le katera punca ima s seboj največ rdeče šminke? Zagotovo bo šla kot za med. Ali pa mogoče kakšno rdečo barvico, flomaster ipd. Če slučajno nimaš rdečega oblačila, še hitro v šoping! Proti večeru je bilo že skoraj vse rdeče!

Obrazi so zažareli kot kuhani raki, roke so bile rdeče, oblačila ravno tako…

maturantski izleti 2010

3. dan – GLIFADA Če se ne motim, je bil ta dan edini, ko sem bil na zajtrku.

Za večerjo smo morali prehoditi 120 stopnic, zajtrk pa je bil še nekaj metrov nižje, no kar nekaj metrov, se je pa muka izplačala, saj je bil razgled na zajtrku izreden, tik ob morju. Po zajtrku pa zares na pravo morje ter na najlepšo plažo Glifado. Peščena plaža, mrzlo morje, mivka vroča in ravno pravšnja za zakop vanjo.

6. dan - Izleti, ogledi, MESTO KRF Ta dan smo si ogledali mesto Krf, pa tudi polotok Kanoni, Sissyno palačo ter palačo Ahillion. Večer se nam je vtisnil v spomin z Grafik party-jem ter glasbo, ki jo je samo za nas vrtel sam DJ Sylvain.

Diskoteka je bila vsekakor premala za nekaj sto plesa željnih.

4. dan - Preživljanje dnevov in noči; SIDARI, PALEKOSTRISA Na skrajnem severu otoka smo opazovali mojstrovine narave. Ter se skopali v vseh barvnih zalivih.

Naravnost čudovito. Večer smo preživeli v vlogi grških bogov, oblečeni v bele toge. Da ni bilo preveč vroče, je za ohladitev poskrbela tudi pena party.

7. dan - Plovba nazaj Kljub tako hitremu koncu najboljšega izleta, je bilo vzdušje na ladji veselo. Imeli smo pokop maturantskega izleta, svečano zaprisego ter podelitev diplom.

5. dan - Aqualand in GRŠKI VEČER Dan je bil namenjen nepozabni zabavi na bazenih in toboganih vodnega parka. Za dogajanje so vodniki in animatorji poskrbeli z izbiro Miss in Mistra Simpatija. Glede na to, da te voda vedno naredi pravega »lakotnika«, smo si zvečer privoščili pravo grško večerjo, z jedačo, pijačo, glasbo in plesom - sirtakijem.

44 September 2009

8. dan - Smo že doma Ob šesti uri zjutraj so nas Grki zbudili: “Venice, Venice”, tja pa smo prispeli komaj čez uro. Po dolgem izkrcavanju smo se z avtobusom odpeljali proti Sloveniji.

V osmih dneh nekaj 1000 fotografij, tri ure video posnetkov, ki jih sedaj radi pregledujemo. Bilo je nepozabno, fenomenalno, nekaj najlepšega in najboljšega. Se že pogovarjamo, kdaj bomo kaj podobnega ponovili, če ne prej gotovo na eni izmed post-maturantskih zabav.

Dijak

Naj izberem poklic, ki me veseli, ali poklic prihodnosti?

Počasi se boste morali odločiti, kje boste nadaljevali svoje šolanje. Pri odločitvi na kateri faks se vpisati naj bi veljalo vodilo: »Izberi si poklic, v katerem boš užival.« Vendar pa poleg vaših želja, interesa, na odločitev lahko vpliva tudi dejstvo, kateri poklici bodo v prihodnosti obetavni, zato si bomo pogledali, kaj kažejo raziskave.

Danes poleg formalne izobrazbe, diplome, v ospredje stopajo vaše vedenjske lastnosti in izkušnje na določenem področju. Kar pomeni, da ni pomembno samo to, ali nekaj znate, ampak je bolj kot to pomembno, kako se v določeni situaciji znajdete.

Poleg naštetega pa se svetovne, politične in družbene spremembe spreminjajo in s tem tudi način dela.

Današnji delovni trgi zahtevajo vedno bolj spreminjajoče se profile poklicev, spretnosti, kvalifikacije in izkušnje. Na slovenskem delovnem trgu je zadnja leta vedno večje pomanjkanje predvsem delavcev v gradbeništvu, kovinarstvu, strojništvu in v zdravstvu. Švicarski raziskovalni inštitut Prognos je naredil raziskavo o poklicih, po katerih bo v naslednjih letih povpraševanje. Pa si poglejmo, kaj je pokazala raziskava. Poklici, ki bodo v naslednjih letih iskani, so: medicinske sestre, zdravniki, tržni raziskovalci, strokovnjaki oglaševanja, pravni svetovalci, diplomirani logistiki, elektroinženirji, programerji, kontrolorji letenja, elektroniki, letalski inženirji, strojni inženirji, podjetniški svetovalci, učitelji … »Po mojem mnenju bodo v prihodnosti zelo obetavni poklici obrtnikov, saj se kaže trend, da vedno več mladih odhaja študirat. Tako lahko dober vodoinštalater zasluži mnogo več kot nekdo, ki je doktor znanosti. Zelo so obetavni poklici povezani z informatiko in visokimi tehnologijami, saj se bo avtomatizacija vseh vidikov življenja še nadaljevala. Po drugi strani pa bo potrebnih vedno več zdravnikov, zdravstvenega osebja in psihoterapevtov, saj se bodo ljudje vedno manj

Iskali bomo obrtnike. gibali in družili, kar bo povečalo število fizičnih in psihičnih bolezni. Vendar pri izbiri poklica ne kaže veliko gledati na to, kaj bo v prihodnosti obetavno.

Veliko pomembneje je poslušati sebe, saj je lahko vsak poklic, ki ga opravljamo s srcem, zelo obetaven.« Katja Rak, univ. dipl. psih. »Trenutno je deficit na trgu delovne sile predvsem po poklicih s področja strojništva, gradbeništva, elektrotehnike, računalništva in informatike, medicine, potrebe pa so tudi po ekonomistih, učiteljih posameznih smeri (jeziki, razredni pouk …), defektologih in medicinskih sestrah. Vendar se trg delovne sile spreminja in lahko da bo situacija čez nekaj let povsem drugačna. Seveda je pri izbiri poklica pomembno upoštevati tudi možnosti zaposlitve, a najpomembnejše je, da izberemo poklic, ki nas veseli, saj ga bomo opravljali vse življenje.« Gabrijela Fidler, univ. dipl. psih.

Mojca Buh Posebna izdaja revije Študent 45

Dijak

Premalo točk – rešitev: IZREDNI ŠTUDIJ! Stres, težka matura, visoke zahteve učiteljev in nenazadnje premalo učenja ter lenarjenje nas prej ali slej pripeljejo pred kruto dejstvo – premalo točk za vpis na želeno fakulteto. In kaj sedaj? Celo življenje ste sanjali o enem in edinem poklicu, vidite se le v tem in nikjer drugje... potem sta tu dve rešitvi: izredni študij ali maturitetni tečaj. Odločitev je v vaših rokah!

Kot je mnogim dobro znano, je izredni študij zelo drag, saj so šolnine zares zasoljene. Gibljejo se nekje med 1500 in 3000 evrov za posamezen letnik.

In kdo zmore takšen zalogaj? Prav zares noben študent si ne more privoščiti takšnega posojila, kaj šele da bi privarčeval takšen kup denarja. Torej vaša edina rešitev so starši - če mislite, da ste študij zmožni dokončati, da se boste trudili na vso moč in diplomirali v treh letih oz. še prej, bodo tudi starši napeli vse moči in vam omogočali šolanje. Po drugi strani pa so tu še raznorazne štipendije, ki socialno ogroženim pomagajo tekom študija. Če pa ste obupali s tako visoko šolnino, vam ne preostane drugega kot maturitetni tečaj.

Stroški, ki delajo izredni študij tako drag, so naslednji: • prispevki delodajalca ob plačilu plač • plače predavateljem • vsa druga izplačila osebnih prejemkov • fiksni stroški (voda, amortizacija, kurjava itd.)

• administrativni, upravni ter strokovno-tehnični stroški In kakšna je prednost izrednega študija? So tudi slabosti?

Vsekakor je lažje študirati izredno, če ste športnik, imate stalno zaposlitev oz. takšne in drugačne obveznosti, ki vam onemogočajo vsakodnevne obiske predavanj, vaj oz. seminarjev. Predavanja namreč potekajo ob koncu tedna, ko ima večina ljudi dela prost vikend. Toda prav toliko kot ima študij prednosti, toliko ima tudi slabosti, saj je kandidatom odpredavana le tretjina zahtevane snovi, tako da se je potrebno toliko bolj individualno 46 September 2009

Finančni zalogaj je zelo velik… posvetiti preostalemu delu snovi. Prav tako je težje dobiti zapiske, saj je izrednih študentov neprimerljivo manj kot rednih.

Izredni študij: • je lahko študij na daljavo, • je po vsebini in zahtevnosti identičen rednemu, • je študij, iz katerega se lahko pod določenimi pogoji posamezne fakultete (povprečje ocen ok.

8) prepišete na redni študij ali obratno, • ima enake roke in postopke za vpis kot redni, • se lahko organizira izven sedeža visokošolskega zavoda (če je dovolj kandidatov), • se organizira, če to dopuščajo kadrovske in prostorske zmožnosti in če narava študija dopušča delno študiranje brez navzočnosti študenta pod pogojem, da ob tem ne »trpi« kakovost študija, • omogoča študentom, ki niso prijavljeni kot zaposlene osebe, pravico do opravljanja študentskih del, do družinske pokojnine, zdravstvenega zavarovanja itd.

Izredni ali redni študij, oba od vsakega študenta zahtevata študij, trud in trdo delo, saj le na ta način vse skupaj obrodi sadove.

Tjaša Kržišnik

Kaj vpliva na izbiro faksa?

Na kateri faks naj grem?

Postopek vpisa na faks …

Konec drugega letnika srednje šole že veliko dijakov začne razmišljati, kam se bi vpisali po končani srednji šoli, posebno ker se jim upošteva uspeh 3. in 4. letnika. Prehod iz srednje šole na fakulteto je za bodočega študenta velika prelomnica v njegovem življenju, posebej če to leto prvič odide od doma. S prihodom na fakulteto se spremenijo učne navade, spremeni se urnik (nič več ni lepo razporejenih ur in le dopoldanskih ur), nenazadnje je tudi novo okolje, novi prijatelji … Vse to tudi delno vpliva na izbiro fakultete. Čeprav se moraš odločiti za študij, ki te veseli, zanima, pa na marsikoga vplivajo tudi drugi dejavniki, našteti zgoraj. Vendar se moraš zavedati, da te bo študij, ki ga boš vpisal, izobrazil za poklic, ki ga boš opravljal naslednjih nekaj desetletij, prijatelji, okolje, družba in urnik predavanj pa so tam le za čas študija, potem se zopet vse obrne. Človek je namreč tako narejen, da gre v svojem življenju skozi različne stopnje. V vrtcu spozna prve prijatelje, od katerih se ne želi ločiti, a se mora z marsikom z vstopom v šolo.

Po osnovni šoli bi radi nadaljevali pot v srednjo šolo s svojimi prijatelji in tako naprej … Vendar, če ne prej, se pota velikokrat razidejo po končanem študiju, ali ko si ustvariš družino.

Zadnji letnik = odločitev, kje nadaljevati šolanje V četrtem letniku ima dijak maturo, hkrati pa še eno obveznost, ki je za marsikoga stresna in sicer se v začetku meseca marca študentje odločajo, kje bodo nadaljevali svoje šolanje. »Pri izbiri študija je zanj

Te zanima študij v ZDA? Potem obišči center EducationUSA, ki nudi informacije o študiju v ZDA, vključno s svetovanjem in podporo pri prijavi na institucije, ter obsežno knjižnico.

Obišči nas na: Dunajska 22, 1000 Ljubljana, PO‐PE od 9.00 do 12.00, SRE tudi 14.00 – 16.00.

Zaželeno je, da se nam predhodno najaviš in sporočiš svoje želje na spodnji e‐naslov.

educationUSA@sklad‐kadri.si Posebna izdaja revije Študent 47

Dijak

Vpisni postopek na fakulteto – Razpis Že konec januarja leta 2010 boste vsi dijaki na srednjih šolah dobili Razpis, saj bo visokošolska prijavno-informacijska služba takrat objavila razpis za vpis na univerzitetne in visokošolske programe na univerzah v Ljubljani, Mariboru, na Primorskem in v Novi Gorici.

Vpisni postopek na fakulteto – Prijava in prijavni roki Razpisu sledi prijava, oziroma prvi prijavni rok na razpisane programe iz razpisa. Prvi prijavni rok je v začetku februarja in v začetku marca. Imaš pa možnost še drugega prijavnega roka, ki je v drugi polovici avgusta. Prijavo izpolniš na obrazcu, ki ga dobiš v knjigarni ali na spletnih straneh www.vpis.unilj.si, www.vpis.uni-mb.si, www.vpis.upr.si ali www.ung. si. Če pa se ti v tem času ne bo uspelo vpisati, imaš še eno možnost, tretji prijavni rok, ki je v začetku meseca oktobra. Vendar ta za razliko od prvih dveh poteka malce drugače. Prijaviti se moraš neposredno na visokošolskih zavodih, kjer so še prosta mesta.

Pozorni bodite na Razpis, ki bo dostopen že konec januarja 2010. pomembnih veliko dejavnikov. Pomembne so možnosti zaposlitve, vrsta dela, višina plače, želje staršev, ugled posameznega poklica … najpomembnejši pa je interes dijaka. Kajti le študij, ki bo dijaka zanimal, na nek način izpopolnjeval in delo, ki ga bo veselilo, bo dijak uspešno opravljal, sicer pa motivacija med študijem lahko kaj hitro upade. Seveda pa je tudi na fakulteti lahko kakšen manj zanimiv predmet, a če ima dijak pred sabo cilj in ve, da je poklic tisti pravi, njegova motivacija ne bo upadla.

Pomemben je pogovor s starši, sorodniki, ki opravljajo katerega od poklicev in mu lahko iz prve roke opišejo svoje delo in izkušnje, ki bodo dijaku vsekakor pomagale pri izbiri. Pomembni so njihovi nasveti, mnenja, glede možnosti zaposlitve, perspektive poklica, obremenjenosti … a starši, če so pametni, otroku ne bodo vsiljevali svojih želja in ciljev. Končno odločitev morajo prepustiti svojemu otroku, kajti le tako bo svoj študij vzel odgovorno in motivirano. Poleg interesa pa je pri izbiri študija pomembno upoštevati tudi dostopnost posamezne študijske smeri. Dijak se naj pozanima, kakšne so bile omejitve zadnjih nekaj let in kakšni so drugi pogoji za vpis (preizkusi nadarjenosti, izbira predmeta na maturi …), saj bo tako lažje predvidel, koliko točk bo za posamezni študijski program potreboval in kaj bo pred vpisom še moral opraviti.« Gabrijela Fidler, univ.dipl.psih.

48 September 2009

Vpisni postopek na fakulteto – Prijava in tri želje Preden izpolniš prijavni obrazec, dobro premisli, kje želiš nadaljevati svoje izobraževanje. Na prijavni obrazec lahko napišeš tri želje. Naj bodo to tiste tri fakultete in tri različne študijske smeri, kjer si res želiš študirati. Pri tem pa ne pozabi, da moraš na prvo mesto napisati fakulteto, kjer si najbolj želiš študirati, saj vrstni red študijskih smeri igra odločilno vlogo pri obravnavi prijav. Komisija bo namreč najprej pregleda prvo vpisano željo in če boste izpolnjevali vse pogoje, boste tja tudi sprejeti. Če pa za prvo vpisano željo ne boste izpolnjevali vseh pogojev, bo komisija pogledala drugo vpisano željo.

Vpisni postopek na fakulteto – Splošni pogoji Za vpis na fakulteto morate uspešno končati štiriletno šolanje na srednji šoli ali gimnaziji s poklicno ali splošno maturo. Nekatere fakultete pa za sprejem na njihovo fakulteto zahtevajo tudi opravljen preizkus nadarjenosti in praktičnih sposobnosti.

Vpisni postopek na fakulteto – Vpis na fakulteto Če izpolnjujete vse pogoje in imate zadostno število točk, boste sprejeti na želeno fakulteto, od katere boste dobili pošto, kjer bo napisana razglasitev rezultatov. Ko boste dobili obvestilo, boste najverjetneje kmalu dobili tudi obvestilo o poteku vpisa na fakulteto, na katero ste bili sprejeti.

Mojca Buh

Visokošolski ali univerzitetni študij?!

Ste tudi sami v dvomih in ne veste temeljnih razlik med univerzitetnim in visokošolskim študijem, na katero stopnjo se lahko vpišeš, kakšni so pogoji in končno tudi, kakšna je prednost univerzitetne izobrazbe pred visokošolsko in obratno. Pa vendar razlike so in tudi pogoji vpisa na posamezno stopnjo so različni. Boš dobil zaposlitev prej z visoko ali univerzitetno izobrazbo?

• vpišejo pa se lahko tudi vsi kandidati, ki so pred 1. 6. 1995 opravili katerikoli štiriletni srednješolski program

Od vas bodo zahtevali naslednje: • uspešno opravljeno splošno maturo (ne poklicno) • opravljeno poklicno maturo + en dodatni maturitetni predmet, ki pa nikakor ne sme biti enak izbirnemu predmetu na poklicni maturi

Za vpis na visokošolski študij pa bo zadostovalo: •uspešno opravljena matura • opravljena poklicna matura oz. zaključni izpit v kateremkoli štiriletnem programu

edina prava revija za mlade www.student-on.net

Dijaki zaključnih letnikov se sprašujete, katerim pogojem morate zadostovati, da se lahko vpišete na univerzitetni program.

Študentje jo berejo! Beri jo tudi ti!

Na vseh fakultetah Univerze v Ljubljani ter na www.student-on.net Posebna izdaja revije Študent 49

Prehodi iz visokošolskega na univerzitetni program zaenkrat še niso možni.

Razlika je tudi v končnem nazivu po diplomi, in sicer s končano univerzitetno izobrazbo boste prejeli naziv npr. univ. dipl. inž. rač. in inf. tehnol.

(UN), pri po uspešno končani visokošolski izobrazbi pa bo na koncu naziva (VS).

Tudi po vsebinski plati se programa nekoliko razlikujeta - visokošolski študij je precej bolj usmerjen v praktična usposabljanja kandidata, kar je seveda prednost pri zaposlitvi, saj je študent po končanem šolanju že pripravljen na samo delo, medtem ko je pri univerzitetnem študiju vse bolj usmerjeno na teorijo ter daje podlago za nadaljevanje šolanja na drugi bolonjski stopnji.

Torej bodoči študentje razmislite, kakšne so vaše ambicije, če želite po štirih letih nadaljevati šolanje, se odločite za univerzitetni program, za tiste, ki pa niste tako zelo »zagreti« za študij, pa je bolje, da se vpišete na visokošolsko smer, saj se boste po končanem študiju lažje zaposlili.

Nekatere fakultete, tako na univerzitetnem kot na visokošolskem programu, imajo v višjih letnikih možnost izbire med dodatnimi smermi, zato vam ponekod še ne bo potrebno natančno določiti študijske smeri, kar je pozitivno sploh za tiste študente, ki še nimajo razjasnjenih svojih osebnih ciljev in želja.

Vsaka fakulteta pa ima tekom študija razpisane tudi izbirne predmete, med katerimi lahko kandidati 50 September 2009

poljubno izbirajo, pogoj po novi bolonjski prenovi je le ta, da mora izbirni predmet obsegati minimalno 6 ECTS. Oba programa pa sta po večini možna tudi kot izredni študij, kjer je seveda ob vpisu potrebno poravnati šolnino za posamezno študijsko leto. Ta se razlikuje od fakultete do fakultete in se giblje med 1000 in 3000 evri. Navadno fakultete omogočijo plačilo na več mesečnih obrokov, tj. vsaj 3. Za takšen študij se navadno odločajo že zaposleni kandidati, ki nimajo časa za študij tekom tedna, ter študirajo po prilagojenem urniku. Iz dneva v dan pa se zanj odločajo tudi študentje, ki na redni študij iz takšnih in drugačnih razlogov niso bili sprejeti.

Prehodi iz visokošolskega na univerzitetni program zaenkrat še niso možni. Potrebno je dokončati visokošolski program, šele nato se lahko kandidat vpiše na univerzitetno stopnjo. Druga možnost pa je seveda uspešno opravljena splošna matura, ki ti omogoča vpis na želeno stopnjo.

Ob vpisu na katerikoli študijski program je potrebno opozoriti na dvoje: učenje in vztrajnost, ki bosta tekom štirih oz. po novem treh let vaša najpomembnejša sopotnika, seveda, če želite čim prej diplomirati.

Tjaša Kržišnik

VABIMO VAS, DA SE ODLOČITE ZA ŠTUDIJ NA VIŠJI STROKOVNI STOPNJI V PRENOVLJENIH IN NOVIH, MODULARNO ZASNOVANIH IN KREDITNO OVREDNOTENIH PROGRAMIH S PODROČJA DEJAVNOSTI KMETIJSKOŽIVILSKIH VED, TEHNIČNIH VED, EKONOMIJE, GOSTINSTVA IN TURIZMA IN NEKATERIH DRUGIH PROIZVODNIH IN STORITVENIH DEJAVNOSTI.

VIŠJEŠOLSKI STROKOVNI PROGRAMI: • •

TRAJAJO 2 LETI, SO DEL VISOKOŠOLSKEGA IZOBRAŽEVANJA IN OMOGOČAJO PRIDOBITEV STOPNJE IZOBRAZBE VI/1 SO PRIMERLJIVI S PRVOSTOPENJSKIMI (INTERMMEDIATE) EVROPSKIMI BOLONJSKIMI PROGRAMI.

•

SO OVREDNOTENI S 120 KT (ECTS),

•

OMOGOČAJO PRIDOBIVANJE IZRAZITO PRAKTIČNO APLIKATIVNIH ZNANJ V DOLOČENI STROKI, S ČIMER BOSTE BOLJ ZAPOSLJIVI OZIROMA SAMOZAPOSLJIVI, NUDIJO MOŽNOST DELOVNIH NAMESTITEV IN ŠTUDIJSKIH IZMENJAV V SKLOPU PROGRAMOV ERASMUS. VIŠJE STROKOVNE ŠOLE OMOGOČAJO REDNI IN IZREDNI ŠTUDIJ V NASLEDNJIH PROGRAMIH: upravljanje podeželja in krajine živilstvo in prehrana hortikultura gostinstvo in turizem ekonomist poslovni sekretar organizator socialne mreže varstvo okolja in komunala informatika telekomunikacije medijska produkcija fotografija oblikovanje materialov lesarstvo strojništvo gradbeništvo mehatronika elektronika geotehnologija in rudarstvo ustni higienik gozdarstvo in lovstvo logistično inženirstvo elektroenergetika

•

VE INFORMACIJ O ŠTUDIJSKIH PROGRAMIH IN VSEBINAH LAHKO DOBITE V RAZPISU V VIŠJEŠOLSKO STROKOVNO IZOBRAŽEVANJE (http://vss-ce.com/VPS/), NA POSAMEZNIH JAVNIH ALI ZASEBNIH VIŠJIH STROKOVNIH ŠOLAH ALI PRI VIŠJEŠOLSKI PRIJAVNI SLUŽBI (Tel.: 03/428 5882 Naslov: Pot na Lavo 22, 3000 Celje, E-pošta: vispris@guest.arnes.si)

ali pri SKUPNOSTI VIŠJIH STROKOVNIH ŠOL REPUBLIKE SLOVENIJE Spletna stran: skupnost-vss.si; Tel.: 02/421 6659; GSM: 040/727-229; E-pošta: sekretariat@skupnost-vss.si