Dijak 2010

Pose b

na iz daj

edina

prava

revija

a rev ije

za mla de

DIJAK 2010/1 1

www.s

tudent-

on.net

Kolofon

Kazalo

Založnik in izdajatelj: Nevtron & Company d.o.o.

Koprska ulica 72 1000 Ljubljana telefon: 01 620 88 00 faks: 01 620 88 15 Glavni in odgovorni ure­d­nik: Matjaž Rekič matjaz.rekic@nevtron.si Uredništvo posebne izdaje: urednistvo@mladinski.net Oglasno trženje: Nataša Atan­ackovič natasa@mladinski.net Tomaž Majdič tomaz@mladinski.net

6

Dijaško organiziranje

Blaž Sašek blaz.sasek@mladinski.net

9

Informiranje je zelo pomembno

Polona Bajda polona.bajda@nevtron.si Novinarji: Ksenija Gider, Mojca Buh, Tjaša Kržišnik, Blaž Božnar, Gašper Kržišnik

10

Subvencionirana prehrana: da ali ne

12

Dijak gara kot študent

Urednik Fotografije: Miha Mally

14

Štipendije za dijake

Naslovnica: arhiv CMT, d.o.o.

16

Matura, matura, kdo bo tebe ljubil?

Pravice dijakov

Lektor: Andreja Jankovič Oblikovanje in prelom: Bojana Fortuna dtp@nevtron.si Naročniška služba: narocnine@nevtron.si 01 620 88 03 Tisk: Tiskarna Schwarz, d.o.o.

Javno glasilo Dijak je vpisano v evidenco javnih glasil, ki jo vodi MIN­IS­TRSTVO ZA KUL­TURO RS, pod za­poredno šte­vilko 1353. Po mnenju min­is­trstva za kul­turo se šteje glasilo Dijak med proiz­vode, za ka­t­ere se plačuje 8,5-odstotni davek.

Vse gradivo v glasilu Dijak je avtorsko zaščiteno. Nepooblaščena uporaba ali posredovanje novic in informacij v druge medije nista dovoljena in sta protizakonita. Kopiranje ali razmnoževanje je možno le s pisnim privoljenjem izdajatelja. Vse znamke, logotipi in slike so zaščitene in so last njihovih lastnikov oz. družb.

17

18

Na koga naj se obrnem

19

Izbira je velika

20

Maturitetni tečaji

22

Izračun točk za vpis na fakulteto

24

Uf ... kmalu gremo na faks

26

Poklici prihodnosti

28

Vpisni postopek

29

Maturantski izleti

33

Nepozabna noč

Dijak

Spoznajte revijo Študent, edino pravo revijo za mlade!

Revija Študent je mesečnik z največjo naklado študentskih medijev, v primerjavi z ostalimi študentskimi publikacijami pa ima tudi najdaljšo zgodovino.

številka 8

številka 10 letnik XII

letnik XII April 2009

Junij 2009

brezplačnik

brezplačnik

številka 7 letnik XII

edina prava revija za mlade www.student

edina prava revija za mlade www.student-on.net

-on.net

www.student revija za mlade edina prava

-on.net

Marec 2009 brezplačnik

Bolonjska zmešnjava

Subvencije kopnijo … ŠO kam?

U must go on! pevki Vse višji pris Kreditne točk ! Študente ko delozlorabljajo e? za študents Festival štud Naučite se vrednotiti svoje znanje! entske kulture Razširjena tema

Počitnice

Razširjena tema

GET job

Razširjena tema

Bodi FIT

Izhaja že od leta 1997. Še več, je brezplačnik in je najbolj prepoznana ter brana študentska revija. Najdete jo na posebnih stojalih ljubljanskih in primorskih fakultet. Revija uspešno sodeluje s študentskimi organizacijami, Univerzami ter ostalimi društvi oz. zavodi po celi Sloveniji. Poleg aktualnih študentskih vsebin, ki jih lahko najdete v vsaki številki revije, vsak mesec pripravljamo tudi Razširjene teme, ki so del revije. Razširjeno pišemo o področjih, ki so čez celotno študijsko leto v določenem času najbolj pereče. Prepričani smo, da študenti informacije takrat potrebujejo najbolj. Da ne zamudimo, jih ponujamo v branje pravočasno, hkrati pa prehitimo tudi že vse, ki se o določeni problematiki še niso spraševali. Obveščamo vas razširjeno v vsaki številki, poleg revije pa vsako leto pripravimo tudi posebne izdaje.

Dijak, ki je pred vami je ena od njih. V njem najdete koristne informacije, ki jih vsi dijaki 3. in 4. letnikov potrebujete za uspešno nadaljevanje vaše izobraževalne poti. Pred vami je zrelostni izpit, z opravljeno maturo pa se nekateri počasi že spogledujete s fakulteto. Drugi morda razmišljate o zaposlitvi. Kaj morate torej ve4

September 2010

deti, ko zapuščate srednješolske klopi in na kaj se morate še posebej pripraviti? Odgovore najdete v nadaljevanju.

Ko dijak postane študent, bere Revijo Študent!

Najdete nas tudi na svetovnem spletu Spletna stran je osnovana na podlagi vmesnika, ki omogoča odlično vsebinsko dopolnjevanje s tiskano verzijo revije, hkrati pa omogoča neposreden dostop do naših uporabnikov in bralcev. Študenti so skupina, ki internet uporablja najpogosteje. Po svetovnem spletu intenzivno iščejo informacije za pomoč pri študiju, sprostitev, zabavo in prosti čas. Spletna stran revije Študent www.student.si ponuja prav to: nagradne igre, elektronsko izdajo revije in sveže informacije za študente, so naša prva skrb. Obiskanost je visoka in raste! Preveri www.student.si!

Revija Študent tudi na socialnih omrežjih Postani prijatelj ali oboževalec revije Študent na Faceboku in že pred začetkom tvojega študentskega obdobja, bodi na tekočem. Obveščali te bomo o novih številkah revije Študent, o licitacijah, nagradnih igrah ...

Skratka marsikaj zanimivega te čaka na: http://www.facebook.com/revija.student

Dijaško organiziranje Ker je znano reklo, da je v skupini moč, pa tudi zaradi človekove naravne potrebe po najrazličnejšem združevanju in druženju, se ljudje pogosto povezujemo v različne organizacije.

Kot večina stanovskih združenj (torej združenj, v katere so vključeni ljudje istega poklica, stroke ali statusa), imajo tudi dijaki svojo reprezentativno organizacijo, katere člani postanejo avtomatsko s pridobitvijo statusa dijaka.

To je Dijaška organizacija Slovenije (DOS) - namenjena je zastopanju interesov dijakov na različnih ravneh.

Kot izhaja iz njihovega statuta (vrhovnega akta), se zavzemajo med drugim za izboljšanje materialnega položaja dijakinj in dijakov (tu se lahko spomnite njihovega precej odmevnega udejstvovanja v zvezi z dijaško prehrano in štipendijami, pa tudi študentskim delom), uveljavljanje in varstvo pravic dijakinj in dijakov, zagotavljanje sodelovanja dijakinj in dijakov v interesnih aktivnostih, utrjevanje in širjenje vpliva dijakinj in dijakov na učni načrt, učni proces ter način preverjanja znanja v srednjih šolah, medsebojno povezovanje, skratka DOS je organiziran podobno kot državna oblast ima predsednika dijaške 'vlade', ki je hkrati predsednik DOS in dijaške 'ministre' - člane predsedstva DOS. Da pa gre vse tako, kot mora, nad njimi bdi 'mentor', Vodja DOS.

zavzemajo se za enakopravnosti in enakosti v srednjih šolah in zagovarjanja enakih možnosti za vse.

Najvišji organ DOS je Parlament DOS, katerega člani so dijaški 'poslanci', predstavniki srednjih šol iz vse Slovenije. Parlament sprejema najpomembnejše odločitve, za njihovo uresničevanje med sejami Parlamenta pa skrbi organ, ki se imenuje Svet DOS. Na šolski ravni je stanovsko združenje dijakov dijaška skupnost, ki naj bi jo imela vsaka srednja šola (predsednik te skupnosti je hkrati poslanec v Parlamentu DOS). Udejstvovanje dijaške skupnosti je odvisno od kreativnosti njihovega članstva - vse od kulture, zabave, izobraževanja, informiranja in povezovanja dijakov pa do tega, da v skladu s 46. členom Zakona o financiranju vzgoje in izobraževanja (ZOFVI) imenujejo 2 svoja člana kot predstavnika dijakov kot enakopravna člana v svet šole, ki je najvišji organ v ustroju vsake šole - med drugim imenuje in razrešuje ravnatelja, sprejema program razvoja, letni delovni načrt, odloča o pritožbah v zvezi s statusom dijaka kot drugostopenjski organ in tako dalje. Predstavnika dijakov tam enakopravno sodelujeta in glasujeta ter tako poskrbita, da je slišan tudi dijaški glas.

6

September 2010

Blaž Božnar

NAGRADNE IGRE!?

NA

E TSKA AR N E D U T Š

BRUCOVANJE KLUMPANJE

SCHENGEN

FEST

CVETLIČARNA

ICA

A TRŽN V O S I K Š

MAJSKE IG

RE

MORTADELJADA

Želiš tudi biti zraven? Potem obišči http://www.student.si/nagradna-igra/ www.student.si – edini pravi portal za mlade! številka 3 letnik XIII November 2009 brezplačnik

www.student.si edina prava revija za mlade

Solidarnostne pomoči študentom!

številka 8 letnik XIII April 2010 brezplačnik

edina prava revija za mlade www.student.si

Zaščita pred gripo! Družinski nja zakonik Nepozabna študentska izkuš s številnimi novostmi a tema Razširjen

Popolni obrok 16.11.2009 18:45:40

Plakat 3_XIII_B2.indd 1

številka 7 letnik XIII

edina prava revija za mlade www.studen t.si

Marec 2010 brezplačnik

Konec študentskega dela?

Razširjena tema

V akciji Plakat 8_XIII_B2.indd 1

12.4.2010 18:02:48

Kaj bo »dogajalo«

Spremljaj revijo Študent tudi preko Facebook-a, samo z klikom na gumb www.facebook.com/ revija.student

Aleksandar Spremo

V veliko zadovoljstvo mi je biti na čelu organizacije Predsednik DOS vodi organizacijo in predseduje njenim organom. Poleg usklajevanja dela organov skrbi za nemoteno delo organizacije pri zastopanju dijakovih pravic in interesov.

Aleksander Spremo kot predsednik predstavlja DOS v javnosti, kjer zagovarja sprejeta stališča in odločitve, ki jih sprejme Predsedstvo ali Parlament DOS. Z njim smo poklepetali pred iztekom njegovega mandata.

Katere so tiste stvari, ki so zaznamovale lansko šolsko leto? In kaj je v načrtu za letošnje leto? »Šolsko leto 2009/10 je bilo kar pestro za dijake.

Vlada je pripravila korenite spremembe, ki bodo bistveno vplivale na socialni položaj dijakov in njihovih staršev: ukinitev brezplačne malice, ukinitev državnih štipendij mladoletnim dijakom, ukinitev 8

September 2010

otroškega dodatka za polnoletne dijake, uveljavitev malega dela namesto sedanjega začasnega in občasnega dela dijakov in študentov. Zaradi omenjenega smo imeli v tem mandatu polne roke dela, da bi javnosti in vladajočim pokazali, kako bodo predlagane spremembe negativno vplivale. Predvsem pa smo želeli, da se takšne spremembe ne bi sprejele v Državnem zboru. Ironično pa je to, da so poslanci sprejeli Zakon o šolski prehrani takoj naslednji dan po demonstracijah 19. maja. Mislim, da to pove vse. Med aktivnostmi svojega mandata tako lahko izpostavim peticijo za ohranitev brezplačne malice za vse dijake, ki jo je podpisalo več kot 20.000 dijakov, dijaško-študentske demonstracije 19. maja, na katerih je bilo izjemno število dijakov ter seveda dva razpisa za sofinanciranje dijaških projektov. Svoj mandat bom zaključil konec septembra, tako da bo plan dela za naslednje šolsko leto odvisno predvsem od programa novega

Dijak

predsednika, vsekakor pa se bo novo vodstvo še vedno veliko ukvarjalo z zakonodajnimi spremembami, ki ne gredo dijakom v prid.« Katerih pravic se dijaki morda ne zavedajo oziroma premalo in bi nanje želel opozoriti? »Problem, da se dijaki ne zavedajo svojih pravic, je v slabi organiziranosti znotraj šole, kar pomeni, da šolske dijaške skupnosti niso dovolj aktivne. Zaradi tega smo ves čas spodbujali, da se dijaki dobro organizirajo na šolah. Pomembno vlogo igra avtonomnost šolskih dijaških skupnosti, zato smo na DOS tudi pripravili predlog statuta dijaških skupnosti.

Dijaki se morajo zavedati svojih pravic in v kolikor dvomijo, da so jim slednje tudi kršene, se lahko obrnejo na nas, natančneje na varuha dijakovih pravic. Seveda pa ne smejo pozabiti na svoje študijske - učenjske dolžnosti.« Kaj ti pomeni biti predsednik DOS? Kje se vidiš v prihodnosti? »Veliko zadovoljstvo mi je biti na čelu organizacije, ki predstavlja 85.000 dijakov. Svoje delo z veseljem opravljam in upam, da sem ga do sedaj tudi dobro opravil. Predsedovanje v končni fazi prinaša veliko odgovornosti, za-

radi katerih sem se moral marsičemu tudi odpovedati. Natančne vizije svojega dela v prihodnosti še nimam, bom pa z novim šolskim letom postal študent in prepustil delo na DOS naslednjemu predsedniku.« Kako usklajuješ šolo in delo predsednika? »Pomembno je, da se dobro časovno organiziraš.

Priznam, da se zaradi predsednikovanja v šoli nisem izkazal, kot bi se lahko, a to ni bistveno vplivalo na moj učni uspeh. Zelo pomembno je biti družbeno aktiven, čeprav se to v šoli malo pozna.« Kje boš nadaljeval študij? »Študij bom nadaljeval na Pravni fakulteti Univerze v Ljubljani.«

Mojca Buh

Posebna izdaja revije Študent

9

Dijak

Subvencionirana prehrana: da ali ne Prav v mladosti je zelo pomembna uravnotežena, varovalna in varna prehrana, ki zagotavlja možnosti za zdravo rast in razvoj odraščajočega telesa in ima tudi velik psihološki pomen.

Neredno in nepravilno prehranjevanje mladih Raziskave so pokazale, da se mladi prehranjujejo neredno, zaužijejo manjše število dnevnih obrokov od priporočenega in raje posegajo po raznih visoko kaloričnih prigrizkih. Pogosto opuščajo zajtrk, nekateri nimajo niti kosila, dopoldansko malico pa izpuščajo zaradi »slabe izbire« ter jo nadomestijo s sladkarijami in sendviči.

Brezplačne šolske malice so ukinjene V šolskem letu 2008/2009 je bila uvedena brezplačna topla malica za vse srednješolce. Subvencionirala jo je država z namenom, da bi se dijaki prehranjevali v skladu s prehranskimi smernicami in zaužili priporočeno število dnevnih obrokov. Subvencija tople malice je znašala na dijaka 2,42 EUR, kar naj bi omogočalo pripravo ustreznega toplega obroka. Kot

prednosti takega prehranjevanja strokovnjaki navajajo možnost zdravega in kvalitetnega obroka, zmanjšanje socialne neenakosti med dijaki, posredno pa se izboljšuje tudi preskrbljenost z določenimi hranili.

Nekatere šole so se ob tem soočile s problemom ustreznega prostora za malice. Dijaki so nad odločitvijo vlade, ki je 100-odstotno subvencijo za dijaško prehrano ukinila, seveda razočarani. Novi zakon je uvedel subvencijo v višini dveh tretjin cene malice, tretjino pa bodo dijaki, ki ne izhajajo iz socialno šibkih družin, plačali sami. Šole imajo možnost, da posameznikom dodelijo dodatno subvencijo zaradi posebnih okoliščin, v katerih se učenec ali dijak znajde (dolgotrajne bolezni, smrt v družini, nenadna brezposelnost, naravne nesreče).

Mnenja dijakov o malicah Kot slabost štejejo dijaki dejstvo, da se zaradi malice pouk zavleče v še bolj popoldanske ure, da vse šole nimajo primerne opreme za izvajanje malic (kuhinje in jedilnice). Enoličnost šolske prehrane je eden pomembnejših dejavnikov, ki lahko dijake odvrne od šolske malice. Zanimivi so rezultati raziskav, ki kažejo, da dijaki malice označujejo za koristno novost in da za družino pomeni prihranek. Zanimivo je, da jih več meni, da hrana ni dovolj okusna, pestra in raznolika ter ustrezno servirana. Če nimajo tople malice, pa pojejo na hitro sendvič, sadje, kruh, hamburger, čokoladice ali jogurt. Dijaki hodijo raje po malico v pekarne, lokale v bližini šole ali v restavracije s hitro prehrano.

Skrb za pravilno in zdravo prehranjevanje se začne doma Seveda je treba skrbeti za pravilno in uravnoteženo prehrano tudi doma. Da zjutraj ni bilo časa za zajtrk, »ker sem prepozno vstal«, ne sme biti izgovor. Kot tudi ne, da »tega pa res ne bom jedel za kosilo in si raje grem po hamburger«. Pazljivi morajo biti tudi tisti, ki se odločijo za vegetarijanstvo in se o tem ustrezno podučijo, da bo telo pravilno oskrbljeno z vsemi potrebnimi hranilnimi snovmi.

Enoličnost šolske prehrane?

10

September 2010

Ksenija Gider

V E Č

E N E R G I J E

Z A

D O B R O

P O Č U T J E

Pri nas nadaljujemo s tradicijo in prisegamo na vrednote, kot so preprosto, enostavno in naravno, na podlagi katerih smo, ob bogatih izkuπnjah in s posebno ljubeznijo, ustvarili piπkote naravnih in izvirnih okusov Mulino Bianco.

Ljubezen do naπega poklica dokazujemo tudi tako, da za vas izbiramo samo najbolj kakovostne in naravne sestavine. Izkuπeni strokovnjaki izbirajo najboljπo moko, pridelano izkljuËno iz rastlin, ki so genetsko nespremenjene. Pri nas ne uporabljamo barvil, umetnih sladil, hidrogeniranih maπËob in konzervansov, ker vam æelimo ponuditi le najboljπe.

Grancereale - Classico, Frutta, Croccante in Fave di Cacao - so hranilno uravnoteæeni piπkoti, bogati z vlakninami, ki prispevajo k dobri presnovi.

Od sedaj jih boste naπli v novi, barviti embalaæi.

Barilla Adriatik d.o.o., Træaπka cesta 315, 1000 Ljubljana

Naravna dobrota iz æitaric

Dijak

Dijak gara kot študent!

Delo dijakov prek študentskega servisa je prav gotovo pomembno za nabiranje najrazličnejših izkušenj – navajanje na odgovornost, marljivost, izkušnje pri komunikaciji z ljudmi in še in še, poleg tega pa je lahko tudi kar pomemben vir zaslužka.

Podane informacije so seveda aktualna ureditev, ki se bo precej spremenila v primeru napovedanih sprememb na trgu dela z možnim sprejemom Zakona o malem delu (trenutno je zakon v obravnavi v Državnem zboru; če bo sprejet, je uveljavitev sprememb napovedana za junij 2011). Ampak poglejmo si raje, kar je trenutno aktualno.

Dohodnina kot davek ima to posebnost, da se plačuje oziroma odvaja sproti, med letom in sicer s tako imenovano akontacijo. V primeru dijaka se akontacija ne odvede, če znesek na napotnico ne preseže 400 €. Če je znesek višji, se od vsote odvede 22,5 % dohodnina (25 % dohodnina, od katere se odšteje 10 % kot normirani stroški - stroški, ki jih ni treba dokazovati). Če se torej želite izogniti plačilu davka, pazite, da vsota na napotnico ne preseže 400 €.

Če je znesek na napotnico višji od 400 EUR, se odvede dohodnina!

12

September 2010

Da se nam ne bo zmešalo od vseh številk, sledi še sklepni izračun, koliko lahko dijak zasluži v obeh primerih, da mu ne bo treba plačevati davka. Če ga kot vzdrževanega družinskega člana uveljavljajo starši, lahko zasluži 3.444,63 € letno. Če pa ga ne uveljavljajo, lahko zasluži 8.694,22 € letno.

Najbolj pomemben pa je seveda 'dovoljena' oz. neobdavčena letna vsota, ki si jo dijak lahko privošči. Če dijaka uveljavljajo starši kot vzdrževanega člana (kar jim prinese določeno davčno olajšavo - prihranijo pri plačilu davkov), lahko dijak v letu 2010 (vsota se namreč vsako leto spreminja!) zasluži 3.444,63 € (to se imenuje posebna osebna olajšava, ki znaša 3.100,17 €, povišana za normirane stroške, ki v tem primeru znašajo 344,46 €). Če to vsoto preseže, se tistemu od staršev, ki ga uveljavlja, presežek šteje v davčno osnovo. Še namig za starše - kot vzdrževanega družinskega člana naj študenta uveljavlja tisti z višjimi dohodki - če pade v višji davčni razred, bo lahko pri davkih prihranil več!

Druga možnost za študenta pa je, da se s starši domeni, da ga ne uveljavljajo kot vzdrževanega družinskega člana. V tem primeru dijaku pripade splošna davčna olajšava, ki za leto 2010 znaša 3.100,17 €.

Država pa je dijakom pripravila še eno darilo, ki se imenuje povišana splošna olajšava. Če njegovi skupni obdavčljivi dohodki ne presežejo 8.694,22 €, dobi 2.094,99 € dodatne splošne olajšave, če pa ne presežejo 10.055,96 €, dobi 1.047,50 € dodatne splošne olajšave.

Seveda dijaku pripada še posebna osebna olajšava, ki znaša, kot smo že povedali, 3.100,17 €.

Pri izračunu pa je pomembno vedeti, da so obdavčljivi dohodki tudi dohodki iz premoženjskih pravic (avtorski honorar ...), dobiček iz kapitala, katastrski dohodek, dohodki iz premoženja (dividende, obresti, najemnine), pokojnina po starših in različne nagrade, kar pri izračunu ni bilo upoštevano. Štipendije pa na drugi strani v to kvoto ne štejejo.

Blaž Božnar

številka 3 letnik XII November 2008 brezplačnik

-on.net

www.student revija za mlade edina prava

številka 7 letnik XII Marec 2009 brezplačnik

mlade www.student-on.net edina prava revija za

v Ljubljani Volitve ŠOU

je lepša!

Moja (barva)

številka 10 letnik XII

– !

Pub crawling tnem središču odklop v mes

edina prava revija za mlade www.student-on.net

Junij 2009 brezplačnik

erz Naših pet univ

Maribora Od Kopra do jena tema Razšir

Enter svet

ŠOU must go on!

17.11.2008

Plakat 3_XII_B2.indd

številka 2 letnik XIII Oktober 2009 brezplačnik

edina prava revija za mlade www.student

18:05:49

ski.info

Kreditne točke? kulture Festival študentske

1

Bolonjska zmešnjava

Razširjena tema

Bodi FIT 16.3.2009 18:11:53

Plakat 7_XII_B2.indd

Vse višji prispevki za študentsko delo!

1

Razširjena tema

Plakat 10_XII_B2.indd

Vodič Počitni po ce bolonjskem sistemu

1

15.6.2009 17:29:05

Pogovor z nov im rektorjem Uni verz

e v Ljublja ni Razširjena tema

Plakat 2_XIII_B2.indd

1

Popolni obro k 12.10.2009

17:48:32

Revija Študent

Spletni portal www.student.si

Letna naročnina na revijo Študent z darilom

Preberite dnevno sveže novice.

za samo 12,50 €

LICITACIJE

NOVICE

Licitirajte izdelke po izklicni ceni 1€.

Za darilo si lahko izberete en izdelek iz spodnjih treh kategorij: KNJIGE

BONI

IGRE

AKCIJSKA PONUDBA

Kupite lahko izdelek po nižji ceni.

Naročniki na tiskano izdajo revije Študent dobijo na že znižano ceno produkta še dodaten popust.

edina prava revija za mlade www.student.si

Več na: http://www.student.si/naroci-se/ ali narocnine@nevtron.si ali 01 620 88 03.

www.student.si

Dijak

Štipendije za dijake!

Dijak ima, kot ste nedvomno že opazili, mesečno precej stroškov in če ne želi biti povsem odvisen od staršev (hkrati pa še ni zadel kakšne 'sedmice'), se mu kot vir 'financ' ponuja lepa priložnost v obliki štipendij.

ZOISOVE ŠTIPENDIJE Zoisova štipendija je poimenovana po mecenu nadarjenih članov svojega krožka iz 18. stoletja, Žigu Zoisu, glavnemu 'motorju' razsvetljenskega gibanja na Slovenskem. Še danes je namen Zoisove štipendije podoben - materialno pomagati bistrim glavam pri njihovem šolanju.

Kako pa jo pridobiti?

Pogoja, aktualna za dijaško populacijo, sta - povprečna ocena ob koncu posameznega letnika najmanj 4,1, ali izkazati izjemen uspeh na maturi ('zlati maturanti'), ali pa izkazati izjemne dosežke na posameznem področju družbenega življenja (sem štejejo od 1. do 3. mesta ali zlata priznanja na državnih tekmovanjih iz različnih predmetov in strokovnih področij, od 1. do 3. mesto, doseženo z raziskovalno nalogo na državni ravni, udeležba na mednarodnih tekmovanjih iz znanja ipd.).

Vse informacije na: www.sklad-kadri.si. Zadnji rok za oddajo vlog za dijake je 8. september 2010. Štipendije pa si ni treba le zaslužiti, ampak je treba vsako leto izpolnjevati določene kriterije, da obdržijo pravico do nje, pogoj je povprečne ocene najmanj 4,1 v letniku (ali pa, če ste zlati maturanti). Vsako leto je treba prav tako ponovno oddati vlogo, rok pa je prav tako 8. september 2010.

DRŽAVNE ŠTIPENDIJE Državne štipendije so oblika državne pomoči tistim, ki bi imeli zaradi nižjih dohodkov v družini težave s financiranjem šolanja.

Najpomembnejši za pridobitev štipendije je materialni pogoj, ki določa, da povprečni mesečni dohodek na družinskega člana v preteklem koledarskem letu pred vložitvijo vloge ne sme preseči 65 % minimalne plače v istem obdobju za tiste upravičence, ki se šolajo v kraju svojega stalnega prebivališča in od 66 do 68 % minimalne plače za tiste upravičence, ki se šolajo izven kraja svojega stalnega prebivališča. V posebnih primerih je odstotek lahko še višji, in sicer 70 %.

Kandidati uveljavljajo državno štipendijo na obrazcu »Vloga za uveljavitev pravice do državne štipendije«, ki ga je mogoče kupiti v knjigarnah, ali natisniti s spletnih strani Ministrstva za delo, družino in socialne zadeve 14

September 2010

Zadnji rok za oddajo vloge za Zoisovo štipendijo je 8. september (www.mddsz.gov.si), oziroma s spletnih strani centrov za socialno delo. Kandidat poda vlogo za državno štipendijo skupaj z vsemi zahtevanimi prilogami na kateri koli center za socialno delo, o vlogi pa odloči center za socialno delo, na območju katerega ima kandidat svoje stalno prebivališče. Rok za oddajo vlog ni omejen.

KADROVSKE ŠTIPENDIJE Kadrovske štipendije pa podeljujejo organizacije in podjetja oziroma delodajalci v skladu s svojimi potrebami po zaposlenih. Z dodelitvijo štipendije za šolanje delodajalec praviloma obvezuje prejemnika - štipendista, da po končanem šolanju nekaj časa (praviloma toliko časa, kot je prejemal štipendijo) dela pri podjetju ali organizaciji. Informacije o kadrovskih štipendijah je moč pridobiti preko skupnega razpisa kadrovskih štipendij za posamezno šolsko leto, ki ga bo vsako leto objavil sklad na podlagi potreb, ki jih bodo skladu posredovali neposredno delodajalci, ali na podlagi javnih razpisov kadrovskih štipendij v okviru enotnih regijskih štipendijskih shem, ki jih bodo prav tako vsako leto objavile regionalne razvojne agencije.

Blaž Božnar

NEPOZABNA MLADOST Z NOVO KBM! Zadnje srednješolsko leto je vedno nepozabno.Skupne priprave na zaključek šolskega leta okrepijo prijateljske vezi, priprava na študij prinaša nove odgovornosti. Vedno bolj pomembna pa postaja samostojnost – tudi pri upravljanju s svojim denarjem.

Šola se ful splača Če zaupaš pravi banki, je uresničitev tvojih želja veliko lažja. Nova KBM ti v Skul paketu nudi veliko.

Tako imaš na voljo brezplačno odprtje in vodenje osebnega računa ter izdajo plačilne kartice Activa Maestro. Dvig gotovine bo zate brezplačen na vseh bankomatih po svetu, brezplačno pa lahko pridobiš tudi Moneto in uporabo vpoglednega dela spletne banke Bank@Net. Odločiš se lahko tudi za Varèevanje za najstnike, pri katerem lahko z nekaj sreče za nagrado dobiš še dodatnih 300 evrov ali skleneš depozit nad 6 mesecev z višjo obrestno mero od redne ponudbe. Pridobiš lahko tudi letno turistièno zavarovanje za samo 24 EUR.

paket

Lahkotno v študentskih letih

INDEKS

paket

Pripelji še prijatelja Če v Novo KBM pripelješ novega komitenta, ti bomo na tvoj račun nakazali 10 evrov. Če pripelješ dva ali več, pa dobiš kar 20 evrov.

Nova KBM pa bo zate poskrbela tudi po zaključeni maturi. Vznemirljiva študentska doživetja ti bodo tako bližje, če se odločiš za Indeks paket Nove KBM. Z njim boš dobil brezplačno odprtje in vodenje računa ter izdajo plačilne kartice Activa Maestro. Denar boš lahko brezplačno dvigoval na vseh bankomatih po svetu. Življenje ti bo olajšala tudi Moneta, ki jo v Indeks paketu dobiš brezplačno, svoje poslovanje z banko pa boš preko Bank@Neta lahko opravljal za več kot polovico ceneje. Dobiš lahko tudi brezplačno enoletno članarino za plačilno kartico z odloženim plačilom (Activa MasterCard ali Activa Visa) in izkoristiš ugoden študentski kredit (tudi z odloženim plačilom) za šolnino ali pa mini kredit za tečaj surfanja.

Dijak

Matura, matura, kdo bo tebe ljubil?

Verjetno nihče, vseeno pa se bo treba nanjo pripravljati, ker je vstopnica za študij na fakultetah, akademijah in ostalih oblikah višje- in visokošolskega izobraževanja.

Tudi če tam omejitve vpisa ni, je pogoj za vpis zaključeno srednješolsko izobraževanje, katerega sestavni del je tudi matura. Realnost pa je (morda) na srečo taka, da je več ali manj celoten zadnji letnik srednje šole posvečen pripravam na ta tako imenovani zrelostni izpit.

Kako se torej na maturo čim bolje pripraviti in jo čim bolje tudi opraviti? Že v rednem šolskem okviru potekajo intenzivne priprave na maturo - ker je tu udeležba seveda, kot pri vseh ostalih oblikah šolskih aktivnosti, obvezna, je tu o kori-

Literature za pripravo na maturo je dovolj.

16

September 2010

O pripravah na maturo se velja pozanimati pri starejših kolegih (predvsem tistih, ki so maturo dobro opravili), torej vprašati, kako so se na maturo pripravljali oni, kako so jo doživljali. stnosti skoraj brezpredmetno razpravljati. Če se boste temu vseeno poskušali na kakšen premeten način izogniti, bodite vsaj tako skrbni, da si priskrbite kakšne povzetke snovi, ki jih po navadi pripravijo predmetni učitelji, da bi svojim dijakom olajšali pripravo na maturo.

Na trgu je na voljo veliko literature za pripravo na maturo - to je lahko zelo uporaben pripomoček, sploh če vsebuje tudi stare pole maturitetnih testov in odgovore na vprašanja - tako lahko vidite, kako zgleda prav maturitetni test; vsa tovrstna literatura pa seveda ni enako kakovostna in zato se pred nakupom tovrstnih pripomočkov velja posvetovati s predmetnim učiteljem.

Pri pripravah na maturo bodo prišle v poštev vaše organizacijske sposobnosti (če seveda obstajajo, če ne, si jih čim prej priučite!) - imejte že kmalu po začetku leta okviren časovni plan, kako boste tempirali svojo pripravo. Pretiravanje ni na mestu, niti ni potrebno, brez priprave pa (verjetno) vseeno ne bo šlo.

Blaž Božnar

Pravice dijakov Pri reševanju problemov znotraj šole pomaga dijakom varuh dijakovih pravic.

Vključuje se v razprave, povezane s socialno in izobraževalno politiko, in je dijakom na voljo, če imajo kakršno koli vprašanje v zvezi z učnim in izobraževalnim procesom ter pravicami in težavami v okviru šole.

Ne smemo pa pozabiti na dejstvo, da so pravice pogoji z dolžnostmi!

Pravilnik o šolskem redu v srednjih šolah navaja v 2. členu naslednje pravice dijakov:

www.fotobralec.si

S šolskimi pravili se lahko določijo še druge pravice dijakov.

Dijakove pravice so zapisane tudi v Deklaraciji o dijakovih pravicah.

Deklaracijo o dijakovih pravicah so oblikovali evropski dijaki v okviru Mednarodne evropske dijaške zveze OBESSU. V njem so zapisali skupne pravice in vrednote evropskih dijakov, ki so s potrditvijo Parlamenta Dijaška organizacija Slovenije (DOS) formalno postale tudi slovenske. DOS se je zavezala, da jo bo dosledno upoštevala pri zagovarjanju pravic dijakov. Njeno upoštevanje pričakujejo tudi od pristojnih institucij, ki odločajo o dijaških zadevah.

Gre za dokument, ki natančno definira dijakove pra-

Za vse informacije lahko pokličete Essie Boštic na tel.: 041/410-111 ali pišete na email: info.ensvet@gmail.com

Pravice se pogojuje z dolžnostmi vice, kot so pravica združevanja, pravica do sodelovanja, pravica do pritožbe, državljanske pravice, pravica do kakovostne izobrazbe, pravica do ohranitve kulturne in osebne identitete itd. Sprejeta je bila na Generalni skupščini OBESSU v Ohridu leta 2006, leta 2008 pa so evropske dijaške organizacije sklenile, da bodo nanjo javno opozorile.

Varuh dijakovih pravic: varuh@dijaska.org

Ksenija Gider

KAJ JE FOTOBRANJE?

• zbirka tehnik in konceptov branja • omogoča, da v krajšem času preberete več gradiva, ob tem pa še vedno dobite vse potrebne informacije in se ob tem še zabavate • razvila sta ga Paul Scheele in Pete Bisconette iz podjetja Learning Strategies Corporation • na svetu ga uči 80 inštruktorjev iz več kot 20 držav, v Sloveniji pa je edini licenčni inštruktor Matej Sedmak

fotobranje VIKEND FOTOBRANJA:

• vikend preboja v branju • ob zaključku boste zmožni prebrati 250 strani debelo knjigo v 30 minutah, ob tem pa boste ostali presenečeni nad količino informacij, ki ste jih pridobili • iz vikenda odidete sproščeni, polni energije, z novim pogledom na branje, ki vam da občutek moči, svobode in učinkovitosti.

Posebna izdaja revije Študent

17

Dijak

Koristne informacije

Na koga naj se obrnem?

Prihaja čas, ko se boste morali odločiti, kam po končani srednji šoli? Katera študijska smer vas zanima? Se še niste odločili? Potrebujete nasvet?

Kam po nasvet?

Aktivna vloga je pomembna.

Po končani srednji šoli imate več možnosti in sicer; zaposlitev, študij ali druge možnosti izobraževanja (maturitetni tečaj, peti predmet, poklicni tečaj, prekvalifikacija). Po informacije o študiju se lahko obrnete na: CIPS »Dijaki zadnjih letnikov srednjih šol se lahko pri iskanju tovrstnih informacij obrnejo na Centre za informiranje in poklicno svetovanje CIPS (http://www.ess. gov.si/ncips/cips). Na tej spletni strani najdejo tudi opise poklicev in vse druge informacije, ki jih utegnejo zanimati.« Mojca Majerle, Študentska svetovalnica, socialno svetovanje. Šolske svetovalne službe in Karierni centri »Vsekakor prve informacije dijaki lahko dobijo v šoli, v šolski svetovalni službi, kjer smo usposobljeni in se tu18

September 2010

di redno izpopolnjujemo na tem področju. Pomembno pa je, da je vsak tudi sam aktiven pri iskanju odgovorov, pri načrtovanju svoje poklicne poti, kajti le tako bo ta odločitev resnično njegova, prava. Pomembni so tudi pogovori s starši o prednostih in pomanjkljivostih posameznega poklica, s sorodniki, prijatelji, znanci, ki morda katerega od dijaku zanimivih poklicev opravljajo.« Gabrijela Fidler, univ. dipl. psih., šolska svetovalna služba, Šolski center Velenje. Živimo v informacijski družbi in zato imamo veliko informacij dostopnih tudi na spletu. Vedno več pa je tudi različnih organizacij, društev, ki vam lahko pomagajo pri pridobivanju informacij. Eden izmed njih je CIPS - center za informiranje in poklicno svetovanje, ki deluje v okviru zavodov za zaposlovanje. »Karierni center Univerze v Ljubljani zagotavlja bodočim študentom, študentom in diplomantom celostno podporo pri študijskem in kariernem odločanju. Študentom svetujejo pri načrtovanju kariere in pomagajo graditi njihove zaposlitvene kompetence že v času študija, diplomantom Univerze v Ljubljani pa skušajo olajšati prehod v prvo zaposlitev.« Mojca Majerle, Študentska svetovalnica, socialno svetovanje.

Spletni portal Kariernega centra S študijskim letom 2008/2009 je začel delovati spletni portal Kariernega centra Univerze v Ljubljani, kjer boste našli veliko informacij o študiju in kariernem načrtovanju ter lahko spremljali ponudbo dodatnih izobraževanj in prostih delovnih mest. Spletni naslov je www.kc.uni-lj.si. »Bojim pa se, da je danes, v primerjavi s preteklostjo, dostopnih ogromno informacij, vsi se trudimo mladostniku ponuditi čim več, od šole, staršev, drugih organizacij ..., da je mladostnik vse bolj zmeden v poplavi informacij, jih ne zna več presejati in ima zato pogosto občutek, da še vedno premalo ve, se ne more odločiti, kaj bi izbral. Žal postaja vse bolj pasiven in čaka, da mu informacije »padejo v dlan«, namesto da bi se sam angažiral, kajti v življenju pač bolj cenimo stvari, za katere se moramo potruditi, kot tiste, ki se nam zdijo samoumevne.« Gabrijela Fidler, univ. dipl. psih., šolska svetovalna služba, Šolski center Velenje.

Mojca Buh

Izbirni predmet na maturi

Izbira je velika!

Dijak opravlja splošno maturo iz 5 predmetov. Poleg treh obveznih predmetov imaš na izbiro dva predmeta, ki si ju sam izbereš – izbirni predmet.

Predmeti izbirnega dela: angleščina, biologija, biotehnologija, ekonomija, elektrotehnika, filozofija, fizika, francoščina, geografija, glasba, grščina, informatika, italijanščina, italijanščina kot drugi jezik, kemija, latinščina, likovna teorija, madžarščina kot drugi jezik, materiali, mehanika, nemščina, psihologija, računalništvo, ruščina, slovenščina kot drugi jezik (v Prekmurju in slovenski Istri), sociologija, sodobni ples, španščina, teorija in zgodovina drame in gledališče, umetnostna zgodovina, zgodovina.

«Izbirnih predmetov na maturi je veliko, vsaka gimnazija ima svoje posebnosti, svojo izbiro. Dijaki lahko izberejo tudi predmet, ki ga njihova gimnazija ne izbira in ga opravljajo na drugi gimnaziji, seveda v dogovoPomembno pa je, da dijak pozna zahteve študijskih programov pred izbiro izbirnih predmetov, saj si lahko tako pridobi kar nekaj dodatnih točk.

Pri tujih jezikih npr. je to še posebej pomembno, saj je v primeru omejitve vpisa kar 50 % točk odvisnih od ocene pri tistem tujem jeziku v tretjem, četrtem letniku in na maturi.« Gabrijela Fidler, univ. dipl. psih., šolska svetovalna služba, Šolski center Velenje, Gimnazija.

Dijaki lahko izberejo tudi predmet, ki ga njihova gimnazija ne izbere. ru med obema šolama. Pri izbiri je dobro poznati težavnost predmeta na maturi, saj si dijak lahko po nepotrebnem oteži maturo, če izbere dva težja predmeta, sploh če ga zanima tudi kaj drugega. Dijaki izbirajo izbirne predmete v tretjem letniku, večinoma glede na svoje študijske želje.

Tisti dijaki, ki v tretjem letniku še ne vedo, kakšen študij bodo izbrali in se odločajo med naravoslovjem in družboslovjem, je najbolje, da izberejo en družboslovni in en naravoslovni predmet. Kajti v primeru omejitve vpisa na študijskih programih se lahko upoštevajo tudi točke pri posameznih predmetih, tako obveznih kot izbirnih. Vendar so možnosti široke, tako se pri naravoslovnih smereh upošteva uspeh pri enem od naravoslovnih predmetov, kar pomeni, da ni treba izbrati dveh naravoslovnih predmetov, saj so praviloma ti težji, sploh pa, če dijaka zanima tudi družboslovje.

Zato je dobro vnaprej razmišljati, kam se boste vpisali in temu primerno izbrati izbirne predmete. Vsekakor pa upoštevajte tudi to, da izberete predmet, ki vas veseli in pri katerem ste imeli dobro oceno. Srečno!

Mojca Buh

Posebna izdaja revije Študent

19

Dijak

Maturitetni tečaji Velikokrat se pozno zavemo, kaj želimo, ali pa nam spodleti, vseeno pa bi želeli šolanje nadaljevati.

Najprej je seveda treba srednjo šolo dokončati. Rešitev je lahko tudi maturitetni tečaj.

Kaj sploh je maturitetni tečaj To je program, ki te skozi vso šolsko leto počasi in temeljito pripravlja na ponovno srečanje z maturo.

Zanj se odločajo tudi četrtošolci, ki z osvojenimi točkami niso sprejeti na želene fakultete, in tisti, ki so uspešno zaključili srednjo tehniško, srednjo poklicno oziroma drugo srednjo strokovno šolo ali 3. letnik gimnazije ter prekinili šolanje najmanj za 1 leto. Primeren je tudi za tiste, ki imajo zaključeno osnovnošolsko izobraževanje in opravijo preizkus

znanja na ravni 3. letnika gimnazije.

Namen maturitetnega tečaja je, da kandidate pripravi na (ponovno) uspešno opravljanje mature.

Potek Traja eno šolsko leto, predavanja se začnejo oktobra in trajajo do mature. Prej se je treba do določenega roka vpisati. Moraš ga tudi uspešno zaključiti, kar pomeni, da moraš opraviti vse dolžnosti (vaje, seminarske naloge) in biti pozitivno ocenjen pri posameznih predmetih. Predavanja potekajo iz petih predmetov, in če si povsod pozitivno ocenjen, lahko pristopiš k maturi. Kandidatovo znanje se ocenjuje v skladu s pravilnikom o preverjanju in ocenjevanju znanja v gimnazijah. Kandidat uspešno zaključi maturitetni tečaj, če je pozitivno ocenjen pri vseh predmetih, predvidenih z izobraževalnim programom. Tako pridobiš pravico do opravljanja splošne mature.

Komu so namenjeni Vanj se lahko vpišejo kandidati, ki so uspešno končali: • srednjo tehniško ali drugo srednjo strokovno šolo z zaključnih izpitom oziroma poklicno maturo, • srednjo poklicno šolo, • tretji letnik gimnazije, če ste prekinili izobraževanje za najmanj eno leto, • osnovnošolsko izobraževanje, če uspešno opravite preizkus znanja na ravni tretjega letnika gimnazije, in sicer iz slovenščine, matematike, tujega jezika in dveh izbirnih maturitetnih predmetov.

Status dijaka ni združljiv s statusom zaposlenega ali brezposelne osebe, le ti lahko pridobijo le status odraslega udeleženca izobraževanja. Če je zanimanja veliko, organizirajo izobraževalne ustanove za takšne kandidate, ki se ne morejo ali ne želijo vpisati v redno obliko izobraževanja, prilagojeno izredno obliko za odrasle udeležence, ki poteka v popoldanskem času.

Pridobi pravico do opravljanja splošne mature!

20

September 2010

Ksenija Gider

Izhajajo vsak drugi in četrti četrtek v mesecu

Cena: 1,49 €

“Se splača”

» NOVICE » V SREDIŠČU » PREDSTAVITVE » TRIKI » IT DELO » CENIKI » IGRE »

RAČUNALNIŠKE NOVICE bralcem revije DIJAK 2010 ponujajo POSEBNO PONUDBO! št. 7/XV letnik 2010 8. april

št. 20/XIV letnik 2009 22. oktober

Izhajajo vsak drugi in četrti četrtek v mesecu

drugi in Izhajajo vsak v mesecu četrti četrtek

» NOVICE » V SREDIŠČU » PREDSTAVITVE » TRIKI » IT DELO » CENIKI » IGRE »

V SRED IŠČU » NOVI CE »

» PREDSTAV ITVE

I » IGRE » DELO » CENIK » TRIKI » IT

“Se splača”

V središču

Pametne zgradbe 21. stoletja

vi Kaj prinaša no ?

Windows 7

V središču

» 14

rabo Windows

7

» » » » »

» 38

upo e naprave » 7 nasvetov za rgija za prenosn si? » Nuklearna ene 128-bitni Window » Se nam obetajo osne naprave pren za ija kop osnik » Stereos igričarski pren » Najzmogljivejši

»5

»4

»8

in kopirate. optično berete lahko tiskate, - Epsonovo Stylus SX110 v laboratoriju tudi tiskalnikov Epson fotografij, kakršne naredijo črnili je tiskanje S serijo dostopnih S posameznimi dokumentov do Od visokokakovostnih vam omogoča odlične rezultate.

Ultra ki ste jo porabili. črnilo DURABrite le tisto barvo, s katero potegnete varčno, saj zamenjate programsko opremo, oči in tudi preprosto učinek rdečih SX110 vključuje lahko odstranite branje Easy Photo Print zažene optično Serija Epson Stylus izpisov. Z Epson optičnega branja najboljše iz svojih gumb za zagon medtem ko novi Easy Photo Fix™. izboljšate slike, s pomočjo Epson starih fotografij

je z dokument

i

Nižji stroški anja tiskanja in kopir

se srečujemo v sodIzzivi, s katerimi so zniževanje in obni pisarni, kot tiskanja, varnost nadzor nad stroški » 34 učinkovita ... podatkov, hitra in

ePson stylus sX

Večnamenska SX serija Trije v enem

Pametno uPravljan

» 16

Slovenija cenzurira svetovni splet » 8 Miniaturni laserji nadomeščajo tranzistorje?

Revolucionarno sledenje avtomobilom » 6 Najzmogljivejši pogon Solid State » 9 3D igralna konzola Nintendo 3DS » 47

»6

branje Tiskanje Optično

Kopiranje

enska serija Epsonova večnam di••• zavidljivega • • • • poleg SX, ki jo predvsem prizajna odlikujejo ... » 27 lagodljivost, kvaliteta 1

PRIPOROČENA

EPSONOVO ČRNILO

DURABRITE ULTRA

kartušah Pri posameznih Prihranite denar.

DURABrite Ultrazamenjate s črnilom Epson ki ste jo porabili. le tisto barvo, T0896 T0892 T0891 T0894 T0893

Cena: 1,49 €

» TRIKI » IT DELO » CENIK I » IGRE »

“Se splača”

» 16

» 12

»4 »7

»4

MFC.2

dostopna večnamenska • Kompaktna, naprava od pisem do fotografij • Tiskajte vse

ČRNILA*

» PREDSTAV ITVE

» Po novem manj zase bnosti na Face » Google ostaja najd booku ražja blagovna » Mobilnik s 26 jedr znamka i » Moorov » 26 zakon je mrt ev! » Peklensko vroči Mac

STYLUS SX110

brez robu kartušami s posameznimi barvo • Prihranite denar le porabljeno s črnili – zamenjajte DURABrite Ultra • Epsonovo črnilo dokumente za visokokakovostne naredijo kakršne in fotografije, studiu in v fotografskem na vodo,bledenje • Izpisi so odporni celo na markerje svojih barvo in kontrast • Prilagodite opremo Epson slik s programsko PhotoEnhance Photo Print odstranite • Z Epson Easy oči učinek rdečih

“Se splača”

» NOVI CE » V SRED IŠČU

Izdelajmo si spletno stran

SERIJA EPSON STYLUS SX110

uporabo, enostavna za ter naprava, ki je dokumentov večnamenska Ta kompaktna branje in kopiranje bodo prihranile tiskanje, optično s črnili, ki vam je idealna za posamezne kartuše barvo, ki ste jo porabili. fotografij. Ima zamenjati samo denar, saj morate

Izhajajo vsak drugi in četrti četrtek v mesecu

V središču

» 12

SERIJA EPSON

št. 9/XV letnik 2010 13. maj

Cena: 1,49 €

Cena: 1,49 €

virashield

Intel v svetu higiene – 2. del

Od knjižne police do spleta

Podjetje MFC.2, d. o. o., je priviru- enodnevno konferenvključno zredilo Mikrobi in virusi, z naslovom “Od knjižne rokah na našihco som H1N1, preživijo » 31 policeh do spleta”... drugih površina do 20 minut, na » 24 pa celo do 24 ur...

IntellI.house

Book Pro

FuJItsu Zero ClIent D602

Inteligentna lahkost bivanja Domovanje sodobnega človeka je izpolnjeno s številnimi tehničnimi pripomočki. Naprave za osvetlitev, klimatizacijo ... » 22

» 12

» 22

Japan Science and Še sploh Technology agency Elastična voda potrebujemo PC? za ekološko plasti Zero Client D602 je nov revolu- ko

google android

cionaren način dostavljanja Japonska agencija za znanost in standardnih pisarniških aptehnolog ijo je presene tila s » 35 likacij za podjetja ... povsem ekološko plastiko na vodni osnovi... »4

Android premagal iPhon e

K aKo izbraTi pravega

Android je onkraj luže postal bolj priljubljen od Applovega sistema, s katerim je opremljen mobilnik iPhone... »9

Dajte nas na internet!

ponudniK a SpleTnih

SToriTev?

Andrej je za mnoge obraz Spletne agencije Klaro, danes uspešne ga ponudnika spletnih storitev, nekoč pa skupine petih zanesen jakov... » 23

12 ŠTEVILK revije RAČUNALNIŠKE NOVICE

za samo 6,80 €!

Naročite lahko na narocnine@nevtron.si ali 01 620 88 03, kjer navedete geslo DIJAK. Posebna ponudba velja samo do 30.11.2010!

Dijak

Izračun točk za vpis na fakulteto Kot ena izmed težjih stvari ob vpisu dijaka na fakulteto izgleda izračun točk, potrebnih za vpis na določeno fakulteto, zato bomo skušali na dveh konkretnih primerih pokazati, kako si jih lahko izračunamo.

1. Primer: Fakulteta za socialno delo: Kandidati, ki opravljajo splošno maturo (univerzitetni študijski program prve stopnje Socialno delo): 60 % število točk na maturi, 40 % splošni uspeh v 3. in 4. letniku Kaj to pomeni?

Denimo, da smo bili prav dobri v 3. letniku, odlični v 4., na maturi pa smo skupno dosegli 25 točk.

Sledi izračun: prav dober uspeh pomeni 4 točke, odličen uspeh 5 točk, kar je skupaj 9 točk od uspeha, v tabeli pa nam to kaže 90 točk (gledamo sečišče stolpca ‘Normirane vrednosti' in rezultata 9, doseženega na stolpcu »3. in 4. letnik (ali zaključni izpit z dvema predmetoma)«.

Matura s 25 doseženimi točkami pomeni 92 točk (gledamo sečišče stolpca ‘Normirane vrednosti' in rezultata 25, doseženega na stolpcu«Matura«).

Zdaj sledi izračun: 0,4 x 90 (splošni uspeh) + 0,6 x 92 (splošna matura) = 36 + 55,2 = 91,2 točk Omejitev za študijsko leto 2010/2011 je bila 56,5 točk, 22

September 2010

kar pomeni, da smo imeli točk več kot dovolj, moti nas lahko edino to, da nam presežne točke prav nič ne koristijo, ne moremo jih npr. posoditi prijatelju, ampak pomeni zgolj, da nam je z lahkoto uspelo doseči zahtevano število točk za vpis na želeno fakulteto.

Kandidati, ki opravljajo poklicno maturo (z dodatnim maturitetnim predmetom), pa si točke tu izračunajo nekoliko drugače: 30 % poklicna matura, 30 % uspeh 3. in 4. letnik, 40 % dodatni maturitetni predmet Dijak je pri poklicni maturi dosegel 19 točk, bil dober v 3. letniku in prav dober v 4. letniku, pri dodatnem maturitetnem predmetu pa je dosegel oceno 4.

Izračun: 0,3 x 93 (poklicna matura) + 0,3 x 90 (splošni uspeh) + 0,4 x 80 (dodatni maturitetni predmet) = 27,9 + 27 + 32 = 86,9 točk; ker je omejitev na fakulteti 56,6 točke, se bo tudi temu dijaku uspelo brez težav vpisati na Fakulteto za socialno delo 2. primer: Medicinska fakulteta Ključ za izračun točk (enoviti magistrski študij program Dentalna medicina): 35 % matura, 20 % splošni uspeh v 3. in 4. letniku, 45 % posamezni predmeti mature (matematika, tuji jezik, naravoslovni predmet) - na vsak predmet odpade 15 %.

Denimo, da je dijak na maturi dosegel 29 točk, bil odličen v 3. in 4. letniku, za izbirna maturitetna predmeta pa si je izbral fiziko in biologijo, pri slednji je dosegel oceno 4, pri fiziki pa oceno 5. Ker se upošteva ocena le pri enem naravoslovnem predmetu, se upošteva boljša, torej fizika. Pri matematiki je dosegel 8 točk, pri tujem jeziku pa 4 točke.

Izračun sledi: 0,35 x 95,8 + 0,2 x 100 + 0,15 x 100 (matematika) + 0,15 x 100 (naravoslovni predmet) + 0,15 x 80 (tuj jezik) = 33,53 + 20 + 15 + 15 + 12 = 95,53 točke, omejitev na smeri Dentalna medicina je v študijskem letu 2010/2011 znašala 82,25, Tudi tu je bil torej dijak uspešen.

Upamo, da vam je sedaj izračun točk precej bolj jasen.

Blaž Božnar

Dijak

Anketa

Študij, poklic, prihodnost … kaj me veseli?

Dijaki zaključnih letnikov se morate počasi odločiti, na kateri študijski program se boste vpisali. Kaj vse bo vplivalo na vašo odločitev, kateri študij vas zanima?

Lucija Kovač, 18 let

Katja Polc, 17 let Že dlje časa razmišljam o krajinski arhitekturi. Ta študij je po mojem mnenju zanimiv, ker vsebuje tako geografske vsebine, kot tudi razno oblikovanje maket ter risanje skic.

Odločitev še ni stoodstotna.

Polona Polc, 17 let

Vpisati se želim na filozofsko fakulteto. Smer bo verjetno geografija in pedagogika in andragogika. Mislim, da je dobra povezava, saj mi omogočata več možnih zaposlitev v medsebojnem povezovanju.

Patrik Polc, 19 let

Vpisati se želim na medjezikovno posredovanje (prevajalstvo) oz. na jezikovni faks (slo, ang, rus ...), ker me veselijo jeziki. Na odločitev, kam se bom vpisala, bo vplivalo predvsem, kaj me veseli in v kakšnem poklicu se vidim enkrat v prihodnosti.

FDV - smer mednarodni odnosi. Mednarodni odnosi me zanimajo predvsem zaradi trenutnega dogajanja na politični sceni. Na mojo odločitev predvsem vpliva to, da bi rad sam nekoč spremenil nekaj ter pustil svoj pečat na temeljih slovenske zgodovine.

Posebna izdaja revije Študent

23

Dijak

Uf … kmalu gremo na faks!

Prehodi in spremembe so za večino ljudi težavna stvar. Nekateri se sicer z njimi lažje spopadajo, nekateri pač težje, odvisno od posameznika.

PIRR IZOBRAŽEVANJE - ČAS ZA ZNANJE!

Tutorji V veliko, res veliko pomoč na fakulteti vam bodo lahko tudi dobri tutorji (tj. študenti višjega letnika, ki pomagajo mlajšim kolegom), pa starejši kolegi iz istega faksa če imate možnost (če ne, si jo pa zagotovite), se z njimi pogovorite, kako so oni doživeli svoj prehod, kako jim je uspelo prebroditi začetne težave, kako so se pripravljali na izpite in jih tudi narediti!

Zelo pomembni so na drugi strani tudi socialni stiki - potrudite se čim prej navezati stike z novimi sošolkami in

24

Socializacija je zelo pomembna.

sošolci (ki se jim po novem reče 'kolegi'), s katerimi boste lahko delili svoje začetne zadrege in negotovost.

Pogovorite se s starši Čeprav se nam včasih zdi, da so nam vse, kar so nam imeli povedati, povedali že v otroških letih ali pa sploh nikoli, smo lahko presenečeni, da nam lahko še vedno postrežejo z marsikaterim dobrim nasvetom, če le malce tvegamo in se z njimi o stvareh, ki nas težijo, odkrito pogovorimo.

Morda se vam zdi, da pretiravam in da večjih težav pri prehodu ne bo. Morda za marsikoga izmed vas res ne (ali pa bodo hitro minile), vseeno pa boste morali osvojiti za vas povsem nov sistem in zakaj si tega prehoda ne bi malo olajšali? Če se vam zdi, da novim izzivom ne boste kos, vam je na voljo veliko najrazličnejših svetovalnih služb, kjer vam bodo znali pravilno svetovati in vas usmeriti. Če najbolj verjamete tistemu, kar preberete, se lahko zaženete v knjižnico in si preberete kako knjigo s področja osebne rasti.

Inštrukcije Lektoriranje Individualni pouk tujega jezika Tečaji računalništva Prevajanje Em dO NANJ .

V I m Z I V N O S t I ..

O N .. . Z h SkR NOVI

LJ, Kersnikova 6, tel: 070 79 00 79 www.pirr-izobrazevanje.si September 2010

Prej ali slej se bodo po začetku študijskega leta začeli prva preverjanja znanja in ker se večina ne privadi takoj novemu sistemu, so pogosteje kot kasneje v višjih letnikih (sploh pa pogosteje kot prej v srednji šoli) deležni kakega neuspeha. Polagam vam na srce - začetni neuspeh vam ne sme vzeti poguma, ker skoraj zanesljivo ni in ne bo dober pokazatelj tega, kako vam bo na nadaljnji študijski poti šlo od rok. Navežite stik s tutorji ali drugimi osebami, ki so na fakulteti namenjene temu, da študentom nižjih letnikov pomagajo premostiti začetne zadrege.

Blaž Božnar

Dijak

Športnik ali blefer Športnik ali blefer Odbor za vrhunski šport trikrat letno objavi seznam vrhunskih športnikov, ki so na podlagi preteklih športnih dosežkov in v skladu z veljavnimi kriteriji pridobili status kategoriziranega športnika Republike Slovenije svetovnega, mednarodnega, perspektivnega, državnega ali mladinskega razreda.

Pridobitev naziva kategoriziranega športnika Naziv kategorizirani športnik si pridobi športnik na osnovi doseženih uvrstitev na mednarodnih tekmovanjih, za dosežen svetovni ali evropski rekord, na osnovi doseženih uvrstitev na končnih svetovnih ali evropskih rang lestvicah, državnih prvenstvih, državnih pokalnih prvenstvih, za dosežen državni rekord ali drug dosežek, če je to v kriterijih za posamezno športno panogo ali disciplino posebej opredeljeno.

V Sloveniji imamo veliko različnih športov. Nekaj, ki segajo v davno zgodovino, kot lahko za primer vzamemo nogomet in nekaj mladih športov, ki se v naši majhni Sloveniji še niso uveljavili, vendar jih vsekakor čaka lepa prihodnost, in eden izmed njih je squash. V različnih športih je tudi zelo različna konkurenca. Kar pomeni, v nekaterih športih z manj truda, manj talenta lažje dobimo kategorizacijo kot v športih z velikim številom registriranih igralcev in mednje brez dvoma sodi nogomet, saj je registriranih igralcev kar preko 20.000!

Kategorizacije pomagajo veliko dijakom, da so sprejeti na željen faks. Vendar, ali si resnično vsi dijaki s kategorizacijami zaslužijo te ugodnosti? V športu, kjer je konkurenca zelo majhna in kjer si medalje državnih prvenstev prislužijo športniki le s prijavo na določeno tekmovanje državnega prvenstva, si jo po mnenju večine pravih športnikov ne zaslužijo. Če pa je konkurenca zelo številčna, kot je recimo v nogometu, pa si jo vsi kategorizirani nogometaši vsekakor zaslužijo.

Gašper Kržišnik

Štejejo zgolj rezultati.

• Športniki, ki izpolnijo določene kriterije kategoriziranje, so po kakovosti razvrščeni v pet razredov z naslednjim vrstnim redom od najvišjega proti najnižjemu: športniki svetovnega, mednarodnega, perspektivnega, državnega in mladinskega razreda.

• Kriteriji zajemajo tri članske razrede (svetovni, mednarodni, državni) in dva mladinska (perspektivni, mladinski).

• Kriteriji v dveh razredih (državnem in mladinskem) vrednotijo rezultate na mednarodnem in nacionalnem nivoju.

• Kriteriji v treh razredih (svetovnem, mednarodnem in perspektivnem) vrednotijo rezultate izključno na mednarodnem nivoju.

Posebna izdaja revije Študent

25

Dijak

Poklici prihodnosti Želja vseh je, da bi po končanem študiju čim prej dobili zaposlitev. Vendar je vsako leto težje, posebno v situaciji, ki vlada danes, ko namesto služb, je vsak dan več ljudi na cesti.

Pri odločitvi za študij je vse bolj pomembno, kakšne so možnosti zaposlitve Vedno več je kadrov, ki jih primanjkuje, in kadrov, ki jih je iz leto v leto preveč. Čeprav se odločamo za študij, ki nas veseli, je prav, da si pogledamo tudi možnosti zaposlitve. Danes je namreč žal tako, da je pri odločitvi za študij vse bolj pomembno, kakšne so možnosti zaposlitve, plačilo za delo ... A pri tem ne smemo biti nikoli 100 %, ker se razmere na trgu spreminjajo in nikakor ni gotovo, da bodo poklici, ki so iskani danes, iskani tudi čez 5 let, ko boste zaključili študij. Čas študija veliko pove Ni dovolj le naziv, ki ste ga pridobili, in šola, kjer ste se šolali. Zanimiv je podatek, koliko časa je trajal študij. Delodajalcu veliko lahko pove tudi podatek o času vašega izobraževanja. Namreč, če je predvideni čas šolanja štiri ali pet let, vi pa boste bistveno dlje časa potrebovali za dokončanje študija, se bo delodajalcu lahko prikradlo vprašanje o vaši učinkovitosti, čeprav ste morda med samim študijem bili zelo dejavni pri različnih organizacijah, delali preko študentskega servisa.

Statistični podatki - povprečna doba študija: po podatkih slovenskega statističnega urada je povprečna doba študija za diplomante na splošno šest let in slaNajveč vpisa:

bih pet mesecev, za univerzitetne diplomante pa sedem let in dober mesec.

Poklici, za katere se mladi najpogosteje odločajo »Na odločitev glede poklica pomembno vplivajo predvsem dejavniki, kot so veselje do samega področja dela/poklica, družinska tradicija, pričakovano plačilo in s tem povezana konkurenčnost oziroma deficitarnost poklica«, pravi mag. Andreja Žagar, Agencija M servis. »Trend vpisa v splošno izobraževalne programe (gimnazije) se nadaljuje, na univerzitetni ravni je kljub spodbudam za tehnološko tehniške študije prevladujoč vpis na družboslovne fakultete (pravo, ekonomija, poslovne vede), njim je zato tudi najteže najti zaposlitev, medtem ko je nekoliko laže naravoslovcem in tehničnim strokovnjakom še zlasti na področjih, kot sta npr. informatika in strojništvo. Zaradi široke ponudbe izobraževanja na visoki stopnji se vse manj mladih odloča za poklicne srednje šole, ki vodijo do poklicev, kot so na primer ključavničarji, kleparji in šivilje, ki so zaradi tega danes v zatonu in zato še posebej iskani,« poudarja mag. Tanja Milovanovič, PROFIL d. o. o.

Katere študijske smeri imajo največ vpisa in katere najmanj?

Na spletni strani Visokošolske prijavno-informacijske službe najdemo podatke o prvem vpisu na posamezne fakultete za študijsko leto 2010/2011. Poglejmo si, katere študijske smeri imajo največ vpisa in katere najmanj: Najmanj vpisa:

FAKULTETA, PROGRAM

RAZPISANA MESTA

PRVA PRIJAVA

DELEŽ %

FAKULTETA, PROGRAM

RAZPISANA MESTA

PRVA PRIJAVA

DELEŽ %

AGRFTm Dramska igra UN

12

136

1333,3 %

AGRFT, Filmska in televizijska režija UN

4

30

750 %

Pedagoška F., dvopredmetni učitelj fizika - računalništvo UN

15

0

0,0 %

Visoka šola za upravljanje in poslovanje, Informatika v upravljanju in poslovanju (NM)

F. za varnostne vede, Varnost in policijsko delo VS

80

361

451,3 %

60

1

1,7 %

F. za šport, Kineziologija UN

40

178

445 %

Tehniške F. in ekonomsko poslovna F. UM, Elektrotehnika UN

Zdravstvena F., Laboratorijska zobna protetika VS

40

1

2,5 %

30

Pedagoška F., Logopedija in surdopedagogika UN

132

440 %

UL NTF - oddelek za tekstilstvo, Načrtovanje tekstilj in oblačil UN

55

2

3,6 %

20

82

410 %

100

25

25,0 %

Zdravstvena F., Fizioterapija VS

50

197

391 %

F. za kemijo in kemijsko tehnologijo UM, Kemijska tehnologija UN

F. za šport, Športno treniranje UN

40

133

332,5 %

F. za strojništvo UM, Tehnologija tekstilnega oblikovanja VS

120

27

22,5 %

26

September 2010

Dijak

Najmanj iskalcev zaposlitve v Republiki Sloveniji je z višješolsko izobrazbo «Podatki iz decembra 2009 kažejo, da je med iskalci zaposlitve le 3,1 % iskalcev z višješolsko izobrazbo. S končano peto stopnjo izobrazbe (srednjo šolo) je 26 % vseh iskalcev zaposlitve. Z višjo stopnjo pridobljene izobrazbe se tudi zaposlitvene možnosti povečujejo. Podjetja in organizacije bodo zaradi tehnološkega razvoja in rasti storitvenega sektorja v prihodnje potrebovala vse bolj izobraženo delovno silo s strokovnimi znanji.« mag. Majda Kralj, MIC ACADEMIA. Zavod RS za zaposlovanje dodaja, da poleg formalno pridobljene izobrazbe in kvalifikacij dobiva vse večji pomen osebnostni profil zaposlenih, kjer štejejo izkušnje na posameznem področju dela, pridobljene kompetence in fleksibilnost, sposobnost dela v skupini in sposobnost povezovanja različnih znanj. Poklici prihodnosti temeljijo na vseživljenjskem učenju in razvoju kompetenc, slovenski trg dela pa je postal sestavni del trga dela Evropske unije. Zato je mobilnost zaposlenih in pridobivanje novih znanj in veščin na tem območju ključnega pomena za nadaljnji razvoj slovenskih strokovnjakov.

Poklici prihodnosti »Napovedi pravijo, da imajo nekoliko več možnosti za karierni uspeh tisti, ki se bodo odločili za poklic s področja informatike ali področja zdravstva, kjer je že zdaj mogoče zaslediti porast povpraševanja po sodelavcih s področja biomedicine, zdravnikih specialistih, farmacevtih, zobozdravnikih in celo lepotnih kirurgih. Tudi ekonomistom se ne piše slabo, še posebej je tu vredno izpostaviti poklic finančnega analitika in osebnega finančnega svetovalca ter nenazadnje tudi poklic prodajnega menedžerja. V zadnjem času smo lahko priče tudi številnim vladnim ukrepom, kot je na primer spodbujanje razvoja t. i. zelene energije. Prav zato raznim inženirjem, ki bodo delovali znotraj teh panog, pripisujejo svetlo poklicno prihodnost, kar se bo v prihodnje nedvomno odražalo tudi na njihovih zaslužkih,« dodaja mag. Andreja Žagar, Agencija M servis.

Letna plača za posamezne poklice »Zavedati se moramo, da je kriza prizadela v veliki meri predvsem gospodarski sektor, zato plače v večini podjetij znižujejo ali pa kvečjemu ohranjajo na isti ravni.

Raziskave pravijo, da so med najbolje plačanimi poklici na primer genetiki, piloti, psihiatri, kirurgi, odvetniki, in nenazadnje tudi kontrolorji letenja, ki na mesec prejme-

POKLIC

NETO PLAČA cca. (EUR)

splošni zdravnik v ZD

1.800

arhitekt

1.500 - 2.000

računovodja

1.500

genetik

2.300

časopisni novinar

1.200

psihiater

2.000

električar

700 - 900

učitelj

1.300

prodajalec

600 - 700

odvetnik

2.000 - 2.500

kuhar

600 - 1.200

frizer

600 - 900

inšpektor

1.300

gledališki igralec

1.000 - 1.400

grafični oblikovalec

1.300 - 2.200

jo nad dva tisoč evrov osnovne plače. Tu imamo tudi poklice, kot so razni oblikovalci, računovodje, razni finančni svetovalci, ki se uvrščajo sicer nekoliko nižje, vendar se še vedno njihov zaslužek približuje dvema tisočakoma. Manj so plačani učitelji in vzgojitelji, novinarji, državni tožilci, fizioterapevti, različni inšpektorji, ki se lahko pohvalijo s slabim tisočakom in pol na mesec.

Mesarji, pleskarji, peki, avtomehaniki, električarji, vodovodarji ter podobni poklici, na mesec prislužijo slabega tisočaka, medtem ko se skozi mesec z dobrimi 600 evri prebijajo varnostniki, prodajalci v trgovinah, zidarji, kurirji in še bi lahko naštevali. Ne pozabimo, da se osnovne plače lahko pri nekaterih poklicih zaradi različnih dodatkov bistveno zvišajo, kot je to v primeru tržnikov oziroma prodajnikov, katerih plačilo se spet razlikuje glede na dejavnost, v kateri delujejo,« pojasnjuje mag. Andreja Žagar, Agencija M servis.

Kateri poklici počasi izumirajo? »Poklici, za katere lahko zagotovo trdimo, da izgubljajo na privlačnosti, so vsekakor poklic čevljarja, dimnikarja, steklarja, keramičarja, lončarja in še bi se našlo. Razlog za izumiranje določenih poklicev lahko vsekakor pripišemo dejstvu, da se trg obrača v ritmu tehnologije, zato so in še bodo na pomembnosti izgubljali predvsem tisti poklici, ki so povezani z možnostjo avtomatizacije dela.

Velik razlog za njihovo pozabo pa so tudi azijske države, kot so Kitajska in ostale države z daljnega vzhoda, zaradi katerih so nekatere storitve ali izdelki izgubili na vrednosti in se danes izdelujejo zgolj zaradi ohranjanja družinske tradicije«, je povedala mag. Andreja Žagar, Agencija M servis.

Mojca Buh Posebna izdaja revije Študent

27

Dijak

Vpisni postopek Kdaj se vpisati?

Za vpis na fakulteto boste dovolj zgodaj obveščeni s strani vaše šole, toda nikomur ne škodi, da je nekoliko prej na »tekočem« s svojo prihodnostjo. Univerza bo že 6 mesecev pred začetkom študijskega leta objavila razpis za vpis dodiplomskega študija. Tega si boste lahko ogledali prek spleta, manjkal pa ne bo niti na vaši šoli. Na podlagi razpisa in vaših želja se boste odločili, kaj vas veseli, kaj vam leži in kaj si želite v življenju početi. Vsak kandidat pa se lahko prijavi v treh prijavnih rokih. Za opozorilo naj vam služi podatek, da je bilo treba prvo prijavo v preteklih letih oddati do 8. marca. Kandidati prvega prijavnega roka imajo seveda prednost pred ostalimi, zato nikar ne odlašajte z oddajo, da vam vse skupaj ne uide iz glave! Čas med 20. in 28. avgustom je vaša druga priložnost in hkrati druga prijava. Do 25. septembra prispejo na vaš dom rezultati izbirnega postopka. Od 1. do 5. oktobra pa je čas še za vašo 3. priložnost. V tem zadnjem roku pa se lahko prijavite le na ostala prosta mesta visokošolskih zavodov. Dijaki, ki se

Pozor! Po 8. marcu ni mogoče spremeniti vaše že oddane prijave, zato dobro razmislite. vam je letošnja matura ponesrečila ... ne pozabite, v tretje gre rado! Le pogumno!

vabi k vpisu v naslednje višješolske programe: LOGISTIČNO INŽENIRSTVO

REDNI ŠTUDIJ, IZREDNI ŠTUDIJ TER ŠTUDIJ NA DALJAVO (izredni študij)

EKONOMIST

REDNI ŠTUDIJ, IZREDNI ŠTUDIJ TER ŠTUDIJ NA DALJAVO (izredni študij)

VARSTVO OKOLJA IN KOMUNALA IZREDNI ŠTUDIJ

INFO: www.vpsmb.net redni študij: 02 42 94 135 referat@vpsmb.net referat2@vpsmb.net

izredni študij: 02 42 94 137 izredni.referat@vpsmb.net referat2@vpsmb.net

Vpis v prvi letnik!

Vpisi kandidatov, ki so bili sprejeti s prvo prijavo, navadno potekajo nekje med 26. julijem in 18. avgustom. Tisti, ki ste bili sprejeti v drugem roku na vpis, lahko računate od 24. do 30 septembra, sprejeti v 3. roku pa do 11. oktobra. Prav vsi pa boste o tem pravočasno pisno obveščeni.

Kam poslati prijavo?

Vsak kandidat mora kupiti prijavni obrazec (DZS 1,71/1), ki ga prodajajo v vseh večjih knjigarnah in papirnicah po vsej Sloveniji. Vsako prijavo je treba poslati visokošolski prijavno-informacijski službi Univerze, vpisati pa se je mogoče tudi na spletni strani univerze.

Vpis bo pred vami, kot bi mignil, zato že danes začnite razmišljati, kaj vas veseli, kaj bi radi počeli v življenju in kaj vas zagotovo zanima. Tudi, če vas veseli le ena smer, ena izobrazba, razmišljajte tudi o drugi in tretji možnosti. Pogovorite se s starši, izkoristite dneve, ko bodo za vas pripravljeni informativni dnevi, in se poglobite v vašo prihodnost! Pa srečno!

28

September 2010

Tjaša Kržišnik

Maturantski izleti Maturantski izlet je neke vrste pika na i dijaškega življenja, ki na simbolični način zaznamuje konec najstništva.

Bil naj bi ena najlepših izkušenj v življenju vsakega dijaka. Razred se na izletu tesneje poveže, sprostijo se spone med učitelji in dijaki ter se napolnijo z vtisi neznanih dežel.

gotovo ne bodo imeli dobro, prepovedovati alkohol pa je tudi nesmiselno. Če se kakšen dijak preveč napije, ga je treba nadzorovati, pospremiti v sobo in ga nadzorovati. To vlogo lahko odlično odigrajo tudi sošolci.

Nikakor pa takega sošolca ne smejo bolj spodbujati k neprijetnostim ali se ponorčevati iz njega. Tu se lepo pokaže kolegialnost razreda.

Maturantje so za O maturantskih izletih kroži veliko zgodb. Mladi na njih gledajo kot na nekaj pozitivnega. Kot razloge navajajo priložnost za popolno sprostitev in »odklop« od vsakodnevnega življenja. Lepo se jim zdi, da te dneve preživijo v družbi sošolcev na drugačen način.

Druženje, zabava ali spoznavanje novih krajev so tudi osnovni nameni takih izletov.

Nekatere turistične agencije so specializirane za tovrstne programe, druge se jih otepajo in jih zaradi slabih izkušenj in rizika ne želijo delati.

Zabave in alkohol v potokih Pa smo pri zabavah, ki so najbolj »sporne«, zaradi alkohola seveda. Mladi priznajo, da alkohol teče v potokih. Ali res ali se malo tudi pretirava, resnica je verjetno nekje vmes. Na maturantskih izletih je alkohol bil vedno zraven, vendar je od spremljevalcev in programa izleta odvisno, kako in v kakšnih količinah ga bodo mladi uživali. Zadnja leta se je zaradi vandalizma, nesreč in pretiranega pijančevanja pokazalo, da potrebujejo mladi nadzor in usmeritev. Izlet naj bo do neke mere poučen, spremljajo naj ga učitelji, vendar mora biti poskrbljeno tudi za zabavo. Mladi se morajo zavedati, da se sedem dni z zelenim obrazom na izletu zaPosebna izdaja revije Študent

29

Kako na izlete gledajo učitelji in starši Že pred leti je ministrstvo na šole poslalo okrožnico, ki pravi, da lahko dijaki sami organizirajo tovrstne izlete v prostem času, vendar je šola v takem primeru dolžna o teh namerah obvestiti starše, da lahko ustrezno ukrepajo. Po besedah državnega sekretarja, šola maturantske izlete organizira kot strokovne ekskurzije, predvidene z izobraževalnim programom, v tem primeru je njena dolžnost poskrbeti za spremstvo.

Namen maturantskega izleta je predvsem izobraževanje, za tiste, ki gredo zaradi zabave na izlet po svoje, pa šola ne odgovarja. Dijaki želijo dobiti od staršev dovoljenje tudi tako, da povabijo učitelje. Toda ti v takem primeru niso odgovorni zanje, saj gredo v svojem prostem času in ne v okviru šole.

Maturanti skupaj s starši naj ne gledajo pri izletih le ceno, ampak vsebino. Več izletov vključuje, manj je priložnosti za popivanje že čez dan. Smisel izleta je namreč tudi ogled znamenitosti, raziskovanje, iskanje zanimivosti, ki jih tujina ponuja. S tematskimi zabavami so mladi zbrani na kupu in jih je lažje nadzirati. Dijaki so skupaj in drug drugega spoznajo še v drugačni luči, tudi tisti, ki se prej niso.

Gremo ...

Poleg vodnikov in spremljevalcev spremlja maturante tudi številčna animacijska ekipa, ponekod celo fotografi. Animatorji jim zapolnijo čas s tematskimi zabavami in športnimi aktivnostmi. Izredno pazljivi morajo biti pri tem, kakšno pogodbo sklenejo s turistično agencijo.

Ne smemo pozabiti na bonton, pravila lepega obnašanja in odgovornost za storjeno. Zabava naj bo »po pameti«. Hotelirji v primeru problemov in izgredov lahko 30

September 2010

osebe, ki se ne obnašajo primerno, celo v hotelu zavrnejo (»jih vržejo iz sobe«). Spet drugi zahtevajo visoke kavcije, za primer, če se kaj razbije ali poškoduje.

Pomemben je tudi način potovanja. Če je destinacija precej oddaljena, je vsekakor boljša (vendar dražja) letalska varianta. Več deseturna vožnja domov po več premalo naspanih nočeh zna biti zelo naporna.

Najbolj priljubljene maturantske destinacije: • Španija, Barcelona in Costa Brava • Grški otoki: Zakintos, Lefkas, Krf, Ios, • Črna gora: Budva, • Italija: Rimini, Sicilija, Toskana, • Bolgarija.

NA MATURANTSKEM IZLETU - Na KRF na S(u)RF Najsevernejši jonski otok je pravi grški biser, ki na majhnem ozemlju skriva čudovite zalive, tradicionalne vasice in prekrasne plaže. Kaj pa domačini? Kontrast, ki ga ni zaslediti nikjer drugje. Temperamentni ljudje, ko gre za šport in politiko, zelo umirjeni, ko gre za delo. Nič naj vas ne skrbi, če boste za pijačo čakali dlje, kot traja grški maraton. Krf že nekaj let velja za glavni poletni hit. Kako tudi ne - saj je pravzaprav soroden južni Dalmaciji in kot tak najbolj zelen, največji in ne tako peklensko vroč otok s številnimi peščenimi plažami. Homer ga je poimenoval otok prijaznih Feničanov; njegove ljubeznivosti pa je bil deležen že slavni grški junak Odisej. Dnevi na Krfu so polni animacije, športno-zabavnih aktivnosti in izletov (izlet z ladji-

co, grški večer, rajska plaža Glifada ...), ki vam bodo razkrili vse skrivnosti otoka.

1. dan - Slovenija, Benetke, Plovba po Jadranskem morju, KRF Dogajanje se je začelo že na ladji, kjer so nas animatorji in vodiči prav kmalu spravili pokonci. Dan plovbe je minil, kot bi mignil, in že smo bili na težko pričakovanem cilju. Krf nas je pričakal v vsej svoji lepoti, kateri smo vsi skupaj dodali še obilico dobre volje in pozitivne energije. Slišali smo že o vseh bistvenih znamenitostih otoka, se seznanili s preteklostjo in grško kulturo v stilu počasi, počasi in se, kot se za maturantski izlet spodobi, prešerno zabavali ob tematskih večernih zabavah in igrah na plaži ...

2. dan - Red love party Že v obvestilu o potovanju smo dobili namig, da naj s seboj vzamemo vsaj eno rdečo cunjo. »Ok, pa jo vrzimo v kovček!« smo si rekli in že skoraj pozabili, da jo imamo, dokler nismo prišli do trenutka rdeče. Danes bo RED LOVE PARTY, nam povedo naši vodniki in animatorji. Priprave so se začele kar takoj, ko smo se namestili v hotel. Kdo bo pokazal največ domišljije?! Le katera punca ima s seboj največ rdeče šminke? Zagotovo bo šla kot za med. Ali pa mogoče kakšno rdečo barvico, flomaster ipd. Če slučajno nimaš rdečega oblačila, še hitro v šoping! Proti večeru je bilo že skoraj vse rdeče! Obrazi so zažareli kot kuhani raki, roke so bile rdeče, oblačila ravno tako ...

3. dan - GLIFADA Če se ne motim, je bil ta dan edini, ko sem bil na zajtrku. Za večerjo smo morali prehoditi 120 stopnic, zajtrk pa je bil še nekaj metrov nižje, no, kar nekaj metrov se je pa muka izplačala, saj je bil razgled na zajtrku izreden, tik ob morju. Po zajtrku pa zares na pravo morje ter na najlepšo plažo Glifado. Peščena plaža, mrzlo 32

September 2010

morje, mivka vroča in ravno pravšnja za zakop vanjo.

4. dan - Preživljanje dnevov in noči; SIDARI, PALEKOSTRISA Na skrajnem severu otoka smo opazovali mojstrovine narave ter se skopali v vseh barvnih zalivih. Naravnost čudovito. Večer smo preživeli v vlogi grških bogov, oblečeni v bele toge. Da ni bilo preveč vroče, je za ohladitev poskrbela tudi pena party.

5. dan - Aqualand in GRŠKI VEČER Dan je bil namenjen nepozabni zabavi na bazenih in toboganih vodnega parka. Za dogajanje so vodniki in animatorji poskrbeli z izbiro Miss in Mistra Simpatija. Glede na to, da te voda vedno naredi pravega »lakotnika«, smo si zvečer privoščili pravo grško večerjo, z jedačo, pijačo, glasbo in plesom - sirtakijem.

6. dan - Izleti, ogledi, MESTO KRF Ta dan smo si ogledali mesto Krf, pa tudi polotok Kanoni, Sissyno palačo ter palačo Ahillion. Večer se nam je vtisnil v spomin z Grafik party-jem ter glasbo, ki jo je samo za nas vrtel sam DJ Sylvain. Diskoteka je bila vsekakor premala za nekaj sto plesa željnih.

7. dan - Plovba nazaj Kljub tako hitremu koncu najboljšega izleta, je bilo vzdušje na ladji veselo. Imeli smo pokop maturantskega izleta, svečano zaprisego ter podelitev diplom.

8. dan - Smo že doma Ob šesti uri zjutraj so nas Grki zbudili: »Venice, Venice«, tja pa smo prispeli komaj čez uro. Po dolgem izkrcavanju smo se z avtobusom odpeljali proti Sloveniji.

V osmih dneh nekaj 1000 fotografij, tri ure video posnetkov, ki jih sedaj radi pregledujemo. Bilo je nepozabno, fenomenalno, nekaj najlepšega in najboljšega. Se že pogovarjamo, kdaj bomo kaj podobnega ponovili, če ne prej, gotovo na eni izmed postmaturantskih zabav.

Nepozabna noč Maturantski ples je res velik dogodek, zaključek srednješolskih dni in obenem pomembna življenjska prelomnica, ki vodi v svet odraslih. Ste že razmišlali, kje se bo zgodil spektakel, kakšen program boste predstavili in seveda s kakšno obleko najbolj očarali?

Zares magičen večer!

Da gre za enkratno in zares nepozabno noč, vam zna povedati prav vsak, ki je maturantski sples doživel. In kaj je tako čarobnega? Prav vse, od začetnih plesnih priprav, prvih nerodnih korakov, obratov ali še celo kakšnega spektakularnega padca pa vse do prvega neuradnega dela - generalke. Na njej še zadnjič skupaj z organizatorji povadimo celoten spektakel. Še zadnjič pred plesom s sošolci odidemo na pijačko in še zadnjič prekomentiramo zadnje podrobnosti. Podorbnosti? Seveda, kdaj bomo prišli, s kom, kje se bomo dobili, obleka, make up ... in še in še in še ...! Komaj se zavemo, pa je tu že dan, ko se bo vse skupaj zares zgodilo. Pa po vrsti. Zjutraj se zbudimo, pogledamo v ogledalo, joooooj ... panično ugotovimo, da se nam je ravno danes na obraz prikradel strašen herpes. Razočarani se hitro oblečemo in odhitimo. Kam? Frizer, make up, nohtki ... Kaj pa “Kaj lahko naredijo dekleta, če jih preseneti ravno pred maturantskim izletom? Ni panike, ne živimo več v srednjem veku. Obstajajo alternativni načini - eden izmed njih je tudi menstrualna skodelica.”

MENSTRUALNA SKODELICA

Namesto tamponov in vložkov.

www.lunette.si

Na voljo v vseh DM drogerijah

Posebna izdaja revije Študent

33

Samozavest je neprecenljiv modni dodatek! moški? Tudi oni hitijo, malo manj, ampak še vseeno.

Gel, frizurca, britje, še zadnji detajli in še preden dojamemo, se že tlačimo v elegantne, edinstvene in zares sanjske obleke. Starši s solzami v očeh želijo vse skupaj zabeležiti in tako nastanejo že prve fotografije. Naj se vam ne zdi neumno, čez nekaj let si jih boste prav z veseljem ogledali, in to ne enkrat! Sledi pot na samo prizorišče. Ker že komaj čakate, da zagledate »spedenane« sošolce, se vam pot vleče in vleče. Končno ste prispeli. Vauuuuu ... svečane obleke, popolni make-upi, skratka vse tipi topi, tako kot se za takšen dogodek spodobi. In že se dogaja, slikanje, pogostitev, svečan prihod, gaudeamus, večerja, druženje s starši, starimi starši in prijatelji, sošolci in veliko plesa ter še več fotografiranja. Vsi maturantje ste v središču pozornosti in v tem zares uživate. Večer se počasi, a vztrajno, bliža uradnemu zaključku. Zares nepozabno! Poslovite se od svojih staršev in pred vami je še preostanek nepozabne noči in težko pričakovani after party. Zažurajte, pozabite skrbi, sprostite se in uživajte do konca ... to je vaš dan in nihče vam ga ne sme vzeti!

Maturantske obleke!

Prav maturantska obleka pa je ena izmed stvari, ki naredi ples zares edinstven, svečan in nepozaben dogodek. Res je, da je to bolj ženska »zadeva«, saj moški navadno ne komplicirajo. Vsekakor pa je dejstvo, da mora biti obleka lepa, svečana in edinstvena. Vsak sam najbolj ve, kaj mu pristaja in kaj ne, če ste v zadre34

September 2010

gi, lahko povprašate starše, v nekaterih trgovinah pa so vam na voljo tudi stilisti. Nikar se ne bojte povprašati, svetovanje je brezplačno, zato brez panike. Dekleta, pri izbiri bodite pozorne na barvo, kroj in dolžino obleke. Res je, da je črna lepa in edinstvena barva, toda prav tako kot ostale vam tudi ta mora pristajati. Nikar pa se vsa dekleta ne odločite zanjo! Pogled na same črne pike ne bo prav nič veličasten! Torej svetlolaske in svetlopolta dekleta se odločite za bolj pastelne barve, medtem ko si temnejše brez skrbi lahko privoščite najbolj živahne barvne kombinacije. Tudi dolžina je pomembna. Če ste bolj nizke rasti, nikar ne posezite po dolgi obleki, če pa ste bolj visoke, bo prav dolga obleka prava izbira. Pri vsem tem pa je pomembno, da poudarite tisto, kar je na vas najlepše in skrijete kritične predele, predvsem pa to, da se v obleki dobro počutite. Samozavest je neprecenljiv modni dodatek.

Fantje, tudi vi tokrat lahko naredite nekaj več za svoj videz. Spremljevalko povprašajte, kakšna bo barva njene obleke, in poskrbite, da bosta ta večer tudi barvno usklajena. Če vam je neudobno v kravati, potem se lahko odločite tudi za metuljčka, šal, če pa si bolj športni tip, se odloči za športno obleko, kjer navadno ni nobene od naštetih stvari.

Za nekatere bolj, za druge manj čaroben ples se kmalu tudi zaključi in nekateri bi ga z veseljem še enkrat ponovili. Dejstvo je, da se zgodi le enkrat v življenju in zato poskrbite, da bo zares nepozaben!

Tjaša Kržišnik

Telemach širokopasovne komunikacije d.o.o., Cesta Ljubljanske brigade 21, 1000 Ljubljana

Kjer se znanstvena fantastika vrti ves čas.

Sci Fi. 24 ur znanstvene fantastike ekskluzivno v Telemachovi digiTalni programski shemi.

- Pravi program za ljubitelje znanstvene fantastike, paranormalnega in grozljivk.

- Dosjeji X, Zvezdne steze, Eureka in številne druge serije, ki so zaznamovale žanr paranormalnega in znanstvene fantastike.

www.telemach.si

pri Telemachu

Z NAMI DO VOZNIŠKEGA IZPITA

A

AM

B

BE

C

CE

D

PRI NAS DOBITE NAJVEČ: • Tečaji cestno-prometnih predpisov • Tečaji prve pomoči – tudi izpit v naših prostorih • Prijazna šola, ugodne cene – paketi za študente in dijake • Vadba varne vožnje – ugodnejši pogoji zavarovanja vozila • Varna vožnja za voznike začetnike • Organiziran teoretični izpit na naši lokaciji Informacije: PROMETNI CENTER BLISK d.o.o.

Gorazdova 15, 1000 Ljubljana, Tel. 01/515 01 60, silva@prometni-center.com