na poseb
vija za
a re a prav
edin
DIJAK
2012/13
vije
re izdaja mlade
t
t-on.ne
studen
www.
Kolofon Založnik in izdajatelj: Nevtron & Company d. o. o. Koprska ulica 72 1000 Ljubljana tel: 01 620 88 00 faks: 01 620 88 15
DIJAK
Glavni in odgovorni urednik: Matjaž Rekič matjaz.rekic@nevtron.si Oglasno trženje: Nataša Atanackovič natasa@mladinski.net Tomaž Majdič tomaz@mladinski.net
2012/13
Kazalo
Rozalija Hartman rozalija.hartman@nevtron.si
Matura 6
Oblikovanje in prelom: Bojana Fortuna dtp@nevtron.si
Pojasnilo izračuna točk za vpis na fakulteto
Novinarji: Mojca Buh, Ksenija Gider, Blaž Božnar, Tjaša Ruparčič, Sanda Gajsar Urednik Fotografije: Miha Mally Naslovnica: Miha Mally Lektorica: Katja Tomažič Naročniška služba: narocnine@nevtron.si 01 620 88 03 Tisk: Tiskano v Sloveniji Javno glasilo Dijak 2012/2013 je vpisano v evidenco javnih glasil, ki jo vodi Ministrstvo za Kulturo RS, pod zaporedno številko 1353. Po mnenju Ministrstva za kulturo se šteje med proizvode, za katere se plačuje 8,5-odstotni davek. Vse gradivo v javnem glasilu Dijak 2012/2013 je avtorsko zaščiteno. Nepooblaščena uporaba ali posredovanje novic in informacij v druge medije nista dovoljena in sta protizakonita. Kopiranje ali razmnoževanje je možno le s pisnim privoljenjem izdajatelja. Vse znamke, logotipi in slike so zaščiteni in so last njihovih lastnikov oz. družb.
8
Prevoz za dijake
10
Dijakove pravice
11
Delo preko študentskega servisa
12
Subvencija pri prehrani, da ali ne?
14
Bivanje v dijaškem in študentskem domu
16
Dijaško organiziranje in DOS
17
Kmalu grem na faks!
20
Pred vpisom dobro premislite o odločitvi
25
Pozorno izpolni vpisni list
28
Študij ali služba
29
Vsakič bolj noro, letos najbolj!
30
„Gaudeamus igitur, iuvenes dum sumus!“
34
Dijak
Spoznajte revijo Študent, edino pravo revijo za mlade!
edina prav a revija za mlade
www.stu
dent.si
številka 4 decembe r 2011 brezplačn ik
številka 6
februar 2012 brezplačnik
edina prava revija za mlade www.student.si
Revija Študent je mesečnik z največjo naklado študentskih medijev, v primerjavi z ostalimi študentskimi publikacijami pa ima tudi najdaljšo zgodovino.
številka 10 junij 2012 brezplačnik
udent.s za mlade www.st edina prava revija
Zasedba Filozofsk e fakultete
i
leta: Moja študentska Goran Vojnović
Moja študentsk a Nina Puš leta: lar
Razširjena tema:
Po diplomi
Izhaja že od leta 1997. Še več, je brezplačnik in je najbolj prepoznana ter brana študentska revija. Najdete jo na posebnih stojalih ljubljanskih in primorskih fakultet. Revija uspešno sodeluje s študentskimi organizacijami, Univerzami ter ostalimi društvi oz. zavodi po celi Sloveniji. Poleg aktualnih študentskih vsebin, ki jih lahko najdete v vsaki številki revije, vsak mesec pripravljamo tudi Razširjene teme, ki so del revije. Razširjeno pišemo o področjih, ki so čez celotno študijsko leto v določenem času najbolj pereča. Prepričani smo, da študenti informacije takrat potrebujejo najbolj. Da ne zamudimo, jih ponujamo v branje pravočasno, hkrati pa prehitimo tudi že vse, ki se o določeni problematiki še niso spraševali. Obveščamo vas razširjeno v vsaki številki, poleg revije pa vsako leto pripravimo tudi posebne izdaje. Dijak, ki je pred vami, je ena od njih. V njem najdete koristne informacije, ki jih vsi dijaki 3. in 4. letnikov po-
Moja študentska leta: Mitja Čander
Razširje na tema :
Darilo
Kaj je sploh ‘fora’ tega družinskega zakonika? Razširjena tema:
V akciji - %
ja? Kako do stanovan
trebujete za uspešno nadaljevanje vaše izobraževalne poti. Pred vami je zrelostni izpit, z opravljeno maturo pa se nekateri počasi že spogledujete s fakulteto. Drugi morda razmišljate o zaposlitvi. Kaj morate torej vedeti, ko zapuščate srednješolske klopi in na kaj se morate še posebej pripraviti? Odgovore najdete v nadaljevanju. Ko dijak postane študent, bere Revijo Študent! Najdete nas tudi na svetovnem spletu Spletna stran je osnovana na podlagi vmesnika, ki omogoča odlično vsebinsko dopolnjevanje s tiskano verzijo revije, hkrati pa omogoča neposreden dostop do naših uporabnikov in bralcev. Študenti so skupina, ki internet uporablja najpogosteje. Po svetovnem spletu intenzivno iščejo informacije za pomoč pri študiju, sprostitev, zabavo in prosti čas. Spletna stran revije Študent www.student.si ponuja prav to: nagradne igre, elektronsko izdajo revije in sveže informacije za študente, so naša prva skrb. Obiskanost je visoka in raste! Preveri www.student.si! Revija Študent tudi na socialnih omrežjih Postani prijatelj ali oboževalec revije Študent na Faceboku in že pred začetkom tvojega študentskega obdobja, bodi na tekočem. Obveščali te bomo o novih številkah revije Študent, o licitacijah, nagradnih igrah ... Skratka marsikaj zanimivega te čaka na: http://www.facebook.com/revija.student
Trg mladosti 3, 3320 Velenje Telefon: (03) 896 06 42 E-naslov: vss@scv.si V študijskem letu 2012/13 vabimo k vpisu v programe rednega študija oziroma študija ob delu:
Višješolski študijski programi: Mehatronika, Informatika, Elektronika, Gostinstvo in turizem, Geotehnologija in rudarstvo, Varstvo okolja in komunala. Sprejmite izziv in postanite in�enir/in�enirka ...
POSLOVNI SEKRETAR 1 (VI. st. izobrazbe) (Možnost študija na daljavo!)
STROJNIŠTVO 2 (VI. st. izobrazbe)
GOZDARSTVO IN LOVSTVO 3 (VI. st. izobrazbe)
Povezovanje s Podjetji - Projektne Diplomske naloge Bogate Strokovne izkušnje iz Prakse - Odprt Dialog Študent-Predavatelj Dokumentacija predmetov v Moodlu - uporaba E-učilnice Informacije: Tel.: 05 721 23 30 [referat], E-mail: vs.postojna@guest.arnes.si Splet: www.vspo.si (tudi na Facebook-u)
Predani FIT filozofiji LJUBLJANA LJUBLJANA BTC LJUBLJANA CENTER MARIBOR CELJE
www.maxximum.si
Parmova 51, tel.: 01/43 66 024 Kajuhova 32p, tel.: 01/54 65 233 Slovenska 47, tel.: 01/23 01 078 Novo! Jezdarska 22, tel.: 02/33 13 486 Mariborska 103a, tel.: 03/29 09 928
www.maxximum-shop.com
Maxximum_Trgovine_125x85_1.indd 1
narocila@maxximum-shop.com 8/27/12 3:32 PM5 Posebna izdaja revije Študent
Matura Poklicna in splošna matura S poklicno maturo dijak dokaže, da dosega standarde znanj, določene s cilji izobraževalnih programov, srednjega tehniškega in drugega strokovnega izobraževanja, poklicno-tehniškega izobraževanja, poklicnega tečaja ter usposobljenost za visokošolski študij. Je oblika zaključnega izpita, s katero dijak pridobi srednjo strokovno izobrazbo. Splošna matura, za razliko od poklicne, omogoča vpis v vse študijske programe, poklicna pa le v višješolske in visokošolske. Poklicni maturanti, ki se želijo vpisati na univerzitetni študij, morajo opraviti še izpit iz posameznega predmeta splošne mature. Vpisa na univerzitetni študij z opravljeno poklicno maturo ne omogočajo vsi univerzitetni študijski programi. Potek mature Marca lahko dijaki četrtih letnikov opravljajo predmaturitetni preizkus, na katerem spoznajo tehnično plat izvedbe mature in preverijo raven doseženega znanja. Sama matura poteka v dveh izpitnih rokih, v spomladanskem (maj–junij) in jesenskem (avgust–september). 6
September 2012
Matura se opravlja iz 5 predmetov. Skupni in obvezni predmeti so slovenščina, matematika, tuji jezik (angleščina, nemščina, francoščina, italijanščina, španščina ali ruščina). Predmeti izbirnega dela pa so lahko angleščina, biologija, biotehnologija, ekonomija, elektrotehnika, filozofija, fizika, francoščina, geografija, glasba, grščina, informatika, italijanščina, italijanščina kot drugi jezik, kemija, latinščina, likovna teorija, madžarščina kot drugi jezik, materiali, mehanika, nemščina, psihologija, računalništvo, ruščina, slovenščina kot drugi jezik, sociologija, sodobni ples, španščina, teorija in zgodovina drame in gledališče, umetnostna zgodovina, zgodovina. Pisni izpit iz maturitetnega predmeta opravljajo vsi kandidati v istem izpitnem roku, istega dne, ob istem času, v jesenskem roku pa lahko tudi ob različnih dnevih. Ocenjevanje Pisni izpit se ocenjuje zunanje. Naloge in vprašanja pripravijo člani državnih predmetnih komisij za posamezni predmet, ocenjujejo pa posebej usposobljeni zunanji ocenjevalci v skladu z vnaprej pripravljenimi navodili za ocenjevanje, ki so enaka za vse. Izpitni
Dijak
nastop se opravlja pred izpitno komisijo, ki jo sestavljajo trije zunanji ocenjevalci. Notranje ocenjevanje, kjer kandidata na šoli oceni učitelj oziroma mentor, ki kandidata poučuje in vodi, obsega ustni izpit, izpitni nastop, vaje in seminarske oziroma raziskovalne in druge naloge ter druge oblike praktičnega dela splošne mature. Tudi vprašanja za ustni izpit pripravijo člani državnih predmetnih komisij, pravila za druge oblike notranjega ocenjevanja pa so enaka za vse. Uspeh se ocenjuje v točkah in razmerju v skladu s predmetnim izpitnim katalogom za posamezni predmet in z navodili za ocenjevanje. Skupno število točk je vsota točk, ki jih dijak doseže pri posameznih delih izpita. Najvišji skupni dosežek pri posameznem predmetu je sto odstotnih točk (100 %). Ocenjevalna lestvica je pri maturitetnih izpitih, ki jih kandidati opravljajo na višji ravni zahtevnosti, in pri slovenščini lahko ustrezno povišana, dijak lahko dobi tudi točkovno oceno od 1 do 8. Dijak opravi splošno maturo, če pri vseh predmetih doseže pozitivno oceno. Splošni uspeh je izražen v točkah in predstavlja seštevek doseženih ocen pri vseh predmetih splošne mature. Dijak opravi splošno maturo z izjemnim uspehom, če doseže ali preseže število točk, ki jih za posamezno šolsko leto določi Državna komisija za splošno maturo. Doslej so morali „zlati maturanti“ doseči vsaj 30 točk. Priprava na maturo Številne šole in druge izobraževalne ustanove nudijo posebne programe priprav na maturo, katerih namen je pridobivanje, dopolnjevanje in razširjanje znanja, potrebnega za uspešno opravljeno maturo.
Pred izbiro predmetov bodite pozorni na dejstvo, da nekateri študijski programi zahtevajo izpit iz strokovnih predmetov, kar je razvidno iz vsakoletnega razpisa za vpis, objavljenega na spletni strani visokošolske prijavno-informacijske službe. Izberite torej izbirne predmete glede na to, kaj želite študirati. Ksenija Gider
Jutranja tabletka Učinkovita NUJNA KONTRACEPCIJA do 72 ur po nezaščitenem spolnem odnosu V lekarnah brez recepta “Jutranja tabletka” ni nadomestilo za redno kontracepcijo in ne varuje pred spolno prenosljivimi okužbami. www.jutranja-tabletka.si Posebna izdaja revije Študent
7
Dijak
Pojasnilo izračuna točk za vpis na fakulteto Za vpis na želeno fakulteto ni dovolj samo goreča želja, ampak mora dijak izpolnjevati določene pogoje. Poleg splošnih pogojev, ki jih večina izpolnjuje, je njegov uspeh pri vpisu (v primeru omejitve vpisa) odvisen tudi od njegovega uspeha v srednji šoli. Ta uspeh se nato ovrednoti z ustreznim številom točk, ki predstavljajo izhodišče za „kandidaturo“ dijaka pri vpisu na izbrano fakulteto, visoko šolo ali akademijo. Ker pa izračun točk, potrebnih za vpis, izgleda kot ena izmed težjih stvari ob vpisu dijaka na fakulteto (nemara celo težja kot matura sama), bomo skušali na dveh konkretnih primerih pokazati, kako si jih lahko izračunamo.
1. primer: Fakulteta za socialno delo Kandidati, ki opravljajo splošno maturo (univerzitetni študijski program prve stopnje Socialno delo): 60 %: število točk na maturi, 40 %: splošni uspeh v 3. in 4. letniku. Kaj to pomeni? Denimo, da je bil dijak prav dober v 3. letniku, odličen v 4., na maturi pa je skupno dosegel 25 točk. Sledi izračun: prav dober uspeh pomeni 4 točke, odličen uspeh 5 točk, kar je skupaj 9 točk od uspeha, v posebni Tabeli za pretvorbo ocen pa ustreza 90
Matura
Mednarodna matura
Poskusna matura
Poklicna matura (23)
Poklicna matura (20), zaključni izpit s štirimi predmeti
3. in 4. letnik (ali zaključni izpit z dvema predmetoma)
Lestvica 2 - 8 (slov. Jezik, matematika, tuji jeziki na maturi)
Lestvica 2-5
34
34
25
23
20
10
8
5
33
33
32
32
31
31
30
30
29
29
28
28
27
27
26
26
25
25
24
24
23
23
23
22
22
22
21
21
20
8
100 99,2
22
98,3
21
96,7
97,5 95,8 24
20
19
95 94
19
93 92 91
18
18
21
17
17
20
20
16
16
19
19
19
15
15
18
18
18
14
14
17
17
17
16
16
16
13
13
15
15
15
12
12
14
14
14
11
11
13
13
13
10
10
12
12
12
9
7
90 87,5 85
8
6
7
5
4
80 75 70 67,5 65
6
4
5
3
3
60 55 50 47,5
11
11
11
9
9
10
10
10
8
8
September 2012
Normirana vrednost
45 4
2
2
40
Dijak
točkam (gledamo sečišče stolpca „Normirane vrednosti“ in rezultata 9, doseženega na stolpcu „3. in 4. letnik (ali zaključni izpit z dvema predmetoma)“. Matura s 25 doseženimi točkami pomeni 92 točk (gledamo sečišče stolpca „Normirane vrednosti“ in rezultata 25, doseženega v stolpcu „Matura“). Sedaj sledi izračun: 0,4 x 90 (splošni uspeh) + 0,6 x 92 (splošna matura) = 36 + 55,2 = 91,2 točke Omejitev pri vpisu v letu 2012 je znašala 64,5 točke, kar pomeni, da ima dijak točk več kot dovolj, zmoti nas lahko edino to, da nam presežne točke prav nič ne koristijo, ne moremo jih npr. posoditi prijatelju, ampak pomenijo zgolj, da nam je z lahkoto uspelo doseči zahtevano število točk za vpis na želeno fakulteto. Kandidati, ki opravljajo poklicno maturo (z dodat nim maturitetnim predmetom), si točke izračunajo nekoliko drugače: 30 %: poklicna matura, 30 %: uspeh 3. in 4. letnika, 40 %: dodatni maturitetni predmet. Dijak je pri poklicni maturi dosegel 19 točk, bil dober v 3. letniku in prav dober v 4. letniku, pri dodatnem maturitetnem predmetu pa je dosegel oceno 4. Izračun: 0,3 x 93 (poklicna matura) + 0,3 x 90 (splošni uspeh) + 0,4 x 80 (dodatni maturitetni predmet) = 27,9 + 27 + 32
= 86,9 točke; ker je bila omejitev vpisa na fakulteto v letu 2012 kot rečeno 64,5 točke, se bo tudi temu dijaku uspelo brez težav vpisati na Fakulteto za socialno delo. 2. primer: Medicinska fakulteta Ključ za izračun točk (enoviti magistrski študijski program Dentalna medicina): 35 %: matura, 20 %: splošni uspeh v 3. in 4. letniku, 45 %: posamezni predmeti mature (matematika, tuji jezik, naravoslovni predmet) – na vsak predmet odpade 15 %. Denimo, da je dijak na maturi dosegel 29 točk, bil odličen v 3. in 4. letniku, za izbirna maturitetna predmeta si je izbral fiziko in biologijo, pri slednji je dosegel oceno 4, pri fiziki pa oceno 5. Ker se upošteva ocena le pri enem naravoslovnem predmetu, se upošteva boljša, torej ocena iz fizike. Pri matematiki je dosegel 8 točk, pri tujem jeziku pa 4 točke. Sledi izračun: 0,35 x 95,8 + 0,2 x 100 + 0,15 x 100 (matematika) + 0,15 x 100 (naravoslovni predmet) + 0,15 x 80 (tuji jezik) = 33,53 + 20 + 15 + 15 + 12 = 95,53 točke, omejitev na smeri dentalna medicina je v letu 2012 znašala 88,55 točke. Tudi tu je bil torej dijak uspešen.
ja,. manj sVVkrivan
vec narave!
Blaž Božnar
Green line Natural Clear proti mozoljem in ogrcem • Zasnovan na naravnih učinkovinah. • Zagotavlja nežno, vendar učinkovito nego problematične kože. • Pomaga k opaznemu izboljšanju kože.
Green line Natural Clear so izdelki za:
• čiščenje kože, • nego kože, • zaščito kože pred ponovnim nastajanjem mozoljev.
novo
vse o negi problematične kože poiščite na: www. greenline.si
www.facebook.com/green.line.kozmetika
Oglas GLNC _polovicka_125 + 85 +3mm_Dijak_slo.indd 1
15:32:23 9 Posebna izdaja20.8.2012 revije Študent
Dijak
Prevoz za dijake Konec julija je začela veljati novela zakona o prevozih v cestnem prometu, ki je razveljavila vse prejšnje določbe Zakona o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev, ki so se nanašale na subvencijo prevozov za dijake. Subvencija prevoza za dijake tako ni več ena od pravic iz javnih sredstev, torej o njej ne bodo več odločali centri za socialno delo. Subvencionirane mesečne vozovnice za avtobus ali vlak so sedaj enotne, cena pa odvisna od oddaljenosti kraja bivanja od kraja šolanja. O subvencioniranem prevozu odloča Ministrstvo za infrastrukturo in prostor Z uveljavitvijo novele zakona o prevozih v cestnem prometu odločajo o subvencioniranju prevozov dijakov in tudi študentov v medkrajevnem potniškem prometu na Ministrstvu za infrastrukturo in prostor. Vloge za subvencijo prevoza lahko vložite pri izvajalcu subvencioniranega prevoza in ne več na centrih za socialno delo, kot je veljalo doslej. Nove subvencionirane mesečne vozovnice lahko di-
jaki kupijo, z ustreznimi potrdili in ustreznim potrdilom o šolanju, pri avtobusnih prevoznikih in na Slovenskih železnicah po 20. avgustu. Namen novele je olajšati dostopnost do izobraževalnih ustanov in povečati uporabo javnega potniškega prometa, kar ima pozitivne učinke tudi na okolje. Enotne mesečne vozovnice odvisne od oddaljenosti doma Cena subvencionirane vozovnice je vezana na število kilometrov. Dijaki, ki se med šolanjem vsak dan vozijo v šolo, bodo za mesečne vozovnice odšteli od 15 do 50 EUR. Tisti, ki so od mesta šolanja ali študija oddaljeni od 5 do 60 kilometrov, bodo za mesečno vozovnico plačali najnižji znesek, to je 15 EUR. Za dnevne vožnje na razdaljah od 60 do 90 kilometrov bodo odšteli za mesečno vozovnico 30 EUR, za še daljše dnevne vožnje pa 50 EUR. Tisti, ki med izobraževanjem bivajo v kraju izobraževanja, lahko, ne glede na relacijo, na kateri potujejo, kupijo subvencionirane mesečne vozovnice za največ 10 voženj na mesec. Cena teh vozovnic je 15 EUR. Mesečne vozovnice za vožnjo v medkrajevnem avtobusnem in železniškem prometu bodo za dijake veljale v času šolskega pouka od septembra do konca junija. S subvencioniranimi mesečnimi vozovnicami bodo imeli dijaki tudi pravico do brezplačne uporabe mestnega prometa. Ob predstavitvi predloga novele konec junija je bilo izraženo pričakovanje, da bodo prevozniki ponudili možnost, da dijaki in študenti vozovnico uporabljajo tudi v drugih dneh ali med počitnicami, ko imajo obveznosti na šoli.
10
September 2012
Ksenija Gider
Dijak
Pravilnik o šolskem redu
Dijakove pravice
Pravilnik o šolskem redu v srednjih šolah določa pravice in dolžnosti dijakov, obveznosti šole, organiziranost dijakov, obiskovanje pouka, pohvale, nagrade, priznanja in vzgojne ukrepe, varstvo pravic dijakov ter uporabo pravilnika. Nadzor nad izvajanjem določb tega pravilnika opravlja šolska inšpekcija, pri reševanju problemov znotraj šole pa dijakom pomaga varuh dijakovih pravic. V nadaljevanju so navedene dijakove pravice, dolžnosti in prepovedi iz omenjenega pravilnika. Dijak ima v času pouka pravico do: • prisotnosti pri pouku, • kakovostnega pouka, • sprotnih in objektivnih informacij, • sodelovanja pri oblikovanju tistega dela letnega delovnega načrta, ki določa pravice in obveznosti dijakov, • spoštovanja osebnosti, • upoštevanja individualnih in razvojnih posebnosti, • prilagoditve pogojev dela, če se vzporedno izobražuje, pripravlja na mednarodna in državna tekmovanja v znanju ali je perspektivni oziroma vrhunski športnik, • varnosti in zaščite pred vsemi oblikami nasilja v šoli, • enakopravnega obravnavanja ne glede na spol, raso in etnično pripadnost, veroizpoved, socialni status družine in druge okoliščine, • zdravega, varnega in spodbudnega delovnega okolja, • strokovne pomoči ter svetovanja pri šolskem delu, • dodatne razlage in nasveta tudi izven pouka, • varovanja osebnih podatkov v skladu z zakonom in drugimi predpisi, • delovanja v skupnosti dijakov, • izražanja mnenj in posredovanja predlogov, povezanih z vzgojno-izobraževalnim delom šole, • zagovora in ugovora v postopku izrekanja vzgojnih ukrepov. Dijak ima v času pouka dolžnost, da: • redno in pravočasno obiskuje pouk in izpolnjuje obveznosti, določene z izobraževalnim programom, letnim delovnim načrtom, šolskim koledarjem in drugimi predpisi,
• dijakov in delavcev šole ne ovira in ne moti pri delu, • ravna v skladu z navodili in zahtevami učiteljev, • skrbi za lastno zdravje in varnost in ne ogroža zdravja in varnosti ter telesne in duševne integritete drugih, • skrbi za čisto okolje, • spoštuje univerzalne civilizacijske vrednote in posebnosti različnih kultur, • spoštuje pravice drugih in se spoštljivo vede do dijakov, učiteljev in drugih delavcev šole, • prispeva k ugledu šole, • varuje ter odgovorno ravna s premoženjem šole, lastnino dijakov, delavcev šole in drugih oseb, • ravna v skladu z zakonom in drugimi predpisi ter z internimi pravili šole (v nadaljnjem besedilu: šolska pravila). V prostorih šole, na šolskih površinah in povsod, kjer se izvaja učni proces, je prepovedano: • psihično in fizično nasilje, • kajenje, uživanje alkohola in drugih drog, • prihajanje in prisotnost pod vplivom alkohola in drugih drog, • prinašanje, posedovanje, ponujanje ali prodajanje alkohola in drugih drog, • prinašanje in posedovanje predmetov in sredstev, ki ogrožajo varnost in zdravje ljudi in varnost premoženja. S šolskimi pravili se lahko določijo še druge pravice, obveznosti, dolžnosti in prepovedi dijakov; dijakove pravice pa so zapisane tudi v Deklaraciji o dijakovih pravicah.
Sanda Gajsar
Posebna izdaja revije Študent
11
Delo preko študentskega servisa Delo dijakov preko študentskega servisa je koristno za nabiranje najrazličnejših izkušenj.
KUPON
Kot namiguje že ime, preko študentskega servisa delo opravljajo predvsem študenti, vendar pa to lahko počnejo tudi dijaki (osebe s statusom dijaka v Republiki Sloveniji), ki so dopolnili 15 let. Za dijake pride študentsko delo v glavnem v poštev med počitnicami ali pa v popoldanskem času, in je, če ne ovira opravljanja šolskih obveznosti, zanje lahko zelo koristno, saj jih navaja na prevzemanje določene odgovornosti, spodbuja marljivost, pomaga pridobivati izkušnje pri komunikaciji
Akcija velja do 31.12.2012. 12
September 2012
z ljudmi, poleg tega pa je lahko tudi kar pomemben vir zaslužka, saj morebitni vir v obliki štipendije ali žepnine hitro skopni. Prav zato je pomembno, da ima dijak nekaj informacij o tem, kako je študentsko delo urejeno in kakšen delež želi imeti pri njegovem zaslužku država ali povedano drugače, v kolikšni meri je študentsko delo obdavčeno. Napotnice Pravna podlaga za študentsko delo je podjemna pogodba, ožje gledano študentska napotnica. Poznamo dve vrsti napotnic, in sicer stalno napotni-
50% popusta na tečaj CPP in 10% na ceno ure vožnje. Šola varne vožnje IDEAL d.o.o., Zaloška cesta 163, 1000 Ljubljana-Fužine www.as-ideal.si, asideal@siol.net, 01/540 07 87, 040 22 22 50
Dijak
co (velja največ eno leto od izdaje) in je namenjena študentom, ki delajo pri istem delodajalcu dlje časa (lahko s prekinitvami), novo napotnico je potrebno izdati ob vpisu v višji letnik ali ob ponovnem vpisu. Druga vrsta je navadna napotnica, ki je namenjena za dela, ki se opravljajo krajši čas. Napotnico je potrebno pred začetkom dela posredovati delodajalcu, kar stori študent sam ali pa to zanj opravi študentski servis. Ob začetku dela študent prejme en izvod potrjene napotnice (napotnica je sicer v štirih izvodih). Po opravljenem delu delodajalec namreč to napotnico žigosa in s tem potrdi, da je študent delal zanj. V primeru neplačila dela se je dobro obrniti na študentski servis, ki bo delodajalca opomnil, naj denar nakaže na njihov račun, v skrajnem primeru lahko celo vloži tožbo pred sodiščem. Če veliko delate preko študentskega servisa, je dobro, da poznate vsaj osnove davčne ureditve na tem področju.
uveljavlja tisti od staršev, ki ima višje dohodke, saj mu to lahko omogoči višjo davčno olajšavo. • Če dijaka starši ne prijavijo kot vzdrževanega družinskega člana, je ta vsota lahko enkrat višja (7.081,36 EUR). Poleg tega je ta znesek lahko še višji, če dijak sam izpolnjuje pogoje za posebno osebno davčno olajšavo (zasluži lahko do 10.622,06 EUR pa mu še ni treba plačati dohodnine). Če dijak vseeno preseže ta znesek, je v večini primerov obdavčen po 16-odstotni dohodninski lestvici. Poleg tega je potrebno biti pozoren, da znesek na napotnici ne preseže 400 EUR. V nasprotnem primeru se odvede 22,5 % dohodnine (konec leta se sicer vrne, če dijak ne preseže letnega limita). Pri izračunu je pomembno vedeti, da so obdavčljivi dohodki tudi dohodki iz premoženjskih pravic (avtorski honorar ...), dobiček iz kapitala, katastrski dohodek, dohodki iz premoženja (dividende, obresti, najemnine), pokojnina po starših in različne nagrade, kar pri izračunu ni bilo upoštevano. Štipendija se v to kvoto ne šteje. Če vas zanima več o študentskem delu, se lahko obrnete na kateri koli študentski servis, kjer vam bodo z veseljem ponudili ustrezne informacije.
Blaž Božnar
Dohodnina V primeru višjih zasluženih zneskov mora dijak del le-teh plačati kot dohodnino. V večini primerov to ne pride v poštev, vendar je vseeno dobro vedeti. Koliko lahko dijak zasluži, da mu ne bo treba plačati dohodnine? • Če dijaka kot vzdrževanega družinskega člana prijavijo starši, je ta vsota za leto 2012 3.587,16 EUR (upoštevana je posebna osebna davčna olajšava in 10 % normiranih stroškov). Nasvet za starše je, da dijaka kot vzdrževanega družinskega člana Posebna izdaja revije Študent
13
Dijak
Subvencija pri prehrani, da ali ne? Letos je v zakonodaji na področju subvencionirane prehrane dijakov prišlo do velikih sprememb. Državni zbor je kot vrhovni zakonodajni organ v Sloveniji zaradi težavnih gospodarskih razmer spomladi sprejel Zakon o uravnoteženju javnih financ (ZUJF). Ta t. i. varčevalni zakon posega na številna področja, med drugim pa spreminja tudi leta 2010 sprejet Zakon o dijaški prehrani, in tako prinaša veliko spremembo na področju subvencioniranja dijaške prehrane.
Kaj se je spremenilo? V grobem bo ureditev zdaj spet enaka kot pred letom 2008, ko je subvencija pri plačilu malice pripadala le tistim, ki so to potrebovali zaradi nižjih dohodkov v družini. Med letoma 2008 in 2012 so bili namreč do leta 2010 do brezplačne malice upravičeni vsi dijaki, od leta 2010 do septembra 2012 pa so imeli vsi dijaki s strani države pokriti 2/3 cene malice, nekateri pa v celoti. Od septembra 2012 bo večina dijakov, ki bo želela koristiti šolsko malico, morala to plačevati v celoti (v letu 2012 – 2,42 EUR). Vseeno pa se bo upoštevalo, da si nekateri težje privoščijo malico, zato bodo do brezplačne malice upravičeni dijaki iz tistih družin, 14
September 2012
katerih povprečni mesečni dohodek na osebo ne presega 42 % povprečne plače. Višino teh odstotkov lahko vsaka družina preveri na odločbi o otroškem dodatku, ki so jo dobili (izdana po 1. januarju 2012). Kot do sedaj se bo potrebno na dijaško malico prijaviti. Kdor bo želel uveljavljati subvencijo, bo moral vlogo za subvencioniranje malice oddati na pristojnem centru za socialno delo (CSD) in ne na sami šoli, kot je to veljalo do sedaj. V izjemnih primerih lahko CSD poleg odstotkov povprečne plače upošteva tudi druga dejstva in okoliščine, ki nastopijo zaradi dolgotrajne bolezni ali smrti v družini, nenadne izgube zaposlitve staršev ter naravne ali druge nesreče. Subvencijo za malico lahko ne glede na kriterij dobijo tudi dijaki v rejništvu oziroma prosilci za azil. CSD bo o pravici do subvencionirane malice odločil z odločbo v roku treh mesecev. Šola namreč ne sme več izdajati sklepov o subvencionirani šolski prehrani. Podatke o dijakih, ki so upravičeni do subvencionirane malice, šola prejme od CSD. Ker postopek za izdajo odločbe traja do treh mesecev, šole dijakom oz. njihovim staršem svetujejo, da si vlogo za uveljavljanje te pravice pričnejo urejati na CSD čimprej. Za šole je pomembno tudi, da dijaki na svoji prijavi označijo, ali bi želeli biti prijavljeni na šolsko malico tudi v primeru, če jim CSD ne bi odobril subvencije, zato morajo to tudi navesti v svoji prijavi. Kaj pa kosilo? Dijak lahko v izjemnih primerih poleg brezplačne malice na šoli dobi tudi brezplačno kosilo. Pravico do brezplačnega kosila imajo dijaki, če v njihovi družini ugotovljeni dohodek na družinskega člana znaša do vključno 5 % povprečne plače; dijak to pravico uveljavlja z odločbo za dodelitev pravice do otroškega dodatka. Taka je torej v grobem ureditev šolske prehrane za dijake. Brez dvoma šolsko prehrano z užitkom že uživate, z branjem tega prispevka pa ste lahko tudi ugotovili, zakaj za vas je oz. ni brezplačna.
Blaž Božnar
Slikovni predlogi za bolj zdrav jedilnik
Za zainteresirane skupine in gostince izvajamo
seminarje o zdravi prehrani in praktični
pripravi okusnih
brezmesnih jedi.
Za informacije in naročila pokličite ali pišite na: Mediacor, d.o.o Obrtniška ulica 9 3240 Šmarje pri Jelšah tel.: 03 817 11 70 email: mediacor.celje@siol.net splet: www.zdravahrana-biotop.si
www.facebook.com/revija.student
edina prava revija za mlade www.student.si
Revija Študent na Facebook-u Pridruži se debatam o: • študentskih dogodkih, • nagradnih igrah, • študentski problematiki, • aktualnih temah, ... Posebna izdaja revije Študent
15
Dijak
Bivanje v dijaškem in študentskem domu
Bivanje v dijaškem domu je nadzorovano Za bivanje v dijaškem domu se odločijo starši in dijaki v primerih, ko dijak porabi za vožnjo od doma do šole preveč časa. S tem mu ostane več prostega časa in več časa za učenje. Vendar učenje v domu ne pomeni le učenja šolske snovi, gre za pravo šolo življenja. Dijak se tu verjetno prvič v življenju na tak način uči prilagajati osebam, ki ga obkrožajo, kar je lahko za poznejše življenje zelo dragocena izkušnja. Vzgojitelji dijaškega doma so dijakom nekakšen drugi oče in mama. Skrbijo za stik s starši, sodelujejo z razrednikom in se zanimajo za njihov učni uspeh, skrbijo za kvalitetno preživljanje prostega časa, obveščajo jih o kulturnih, športnih in drugih interesnih dejavnostih. V domu deluje tudi posebna svetovalna služba, v kateri dobijo želene informacije, pomoč in podporo, ko jo potrebujejo. V dijaškem domu je potrebno spoštovanje t. i. „hore legalis“, zadnja dovoljena ura prihoda v dom, ki je večinoma 21.00. Dijaški domovi imajo organizirano tudi menzo, ki dijakom trikrat dnevno nudi topel obrok. Obiskovalci se morajo najprej javiti na recepciji. V času učnih ur in ponoči obiski niso dovoljeni, razen če se dijaki posebej ne dogovorijo z vzgojiteljem. Bivanje v študentskih domovih pa je čisto drugačno, predvsem bolj svobodno V študentskih domovih navadno delite sobo (če ne izberete enoposteljne sobe, ki pa so redke) s popolnim neznancem, razen če se s kom vnaprej ne dogovorite, da si boste 16
September 2012
sobo delili z njim. To je lahko izvrstna priložnost za sklepanje novih poznanstev in za vzgajanje vrlin strpnosti in potrpljenja. Hkrati je študentski dom priložnost za odličen žur, domske žurke so namreč že pregovorno nepozabne. Študentski domovi so naselja, kjer veljajo posebne zakonitosti življenja. Na enem mestu je zbranih veliko mladih ljudi, ki so z različnih koncev Slovenije in tudi tujine, govorijo različne jezike ali narečja, imajo različne navade in običaje. Temu primerna je tudi živahnost naselja. Številni študentski domovi nudijo več kot le možnost bivanja. V njih se nahajajo menze za prehrano, študijski, družabni in rekreacijski prostori, v največjem sklopu študentskih domov v Rožni dolini v Ljubljani pa je pravo študentsko naselje, kjer je poleg naštetega tudi športni center, zdravstveni dom za študente, trgovine in še kaj. V večini študentski domov ste nameščeni v dvoposteljno sobo ali apartma za štiri ljudi. Velikost sobe je odvisna od starosti študentskega doma, sobe pa so preprosto opremljene. Vsakemu študentu pripada lastna postelja, pisalna miza in omara. V sobi sta osebi istega spola. Kopalnica in WC ter kuhinja so skupni, največkrat v nadstropju. V primeru apartmaja je bivanje bolj razkošno in je običajno kombinacija dveh sob z lastno kopalnico in kuhinjo. V marsikaterih novejših sobah je že priključek za internet, nekatere pa imajo tudi telefon. Učenje v sobah je lahko problematično, ker ga motijo različni obiskovalci. Domovi imajo zato posebne učilnice, ki so namenjene izključno učenju. Stanovalci morajo dosledno upoštevati pravila hišnega reda. Na vhodu v zgradbo je 24 ur na dan prisoten stanovalec doma, ki pazi, kdo vstopi v zgradbo. Študentsko naselje nikoli ne spi. Zjutraj se ponočnjaki odpravljajo v posteljo, najbolj spočiti in vztrajni pa odhajajo na jutranji tek. V dopoldanskem času študentje odhajajo na predavanja in po drugih opravkih v mesto. Menza je mesto za srečanja od dvanajste ure dalje, od kosila do večernih ur, ko strežejo večerjo. Bolj se bliža večer, živahneje postaja. Začnejo se zabave: velike, po večjih prostorih, in majhne, lokalno po sobah. Življenje v študentskem naselju je lahko divje, z veliko zabavami, ali umirjeno z več študiranja. Za kar poskrbi in izbere vsak sam.
Ksenija Gider
Dijak
Dijaško organiziranje in DOS delom), uveljavljanje in varstvo pravic dijakinj in dijakov, zagotavljanje sodelovanja dijakinj in dijakov v interesnih aktivnostih, utrjevanje in širjenje vpliva dijakinj in dijakov na učni načrt, učni proces ter na način preverjanja znanja v srednjih šolah, medsebojno povezovanje, zastopanje v organih Dijaške organizacije Slovenije in mednarodno sodelovanje vseh slovenskih dijakinj in dijakov. Kaj sploh dela DOS? DOS si, kakor lahko preberemo na njihovi spletni strani www.dijaska.org, prizadeva tudi za izboljšanje kvalitete odnosov v srednjih šolah, informiranost in Slovenski pregovor pravi, da je v skupini moč. kadrovske štipendije,
ker je energetika gospodarska panoga z visoko
dodano vrednostjo,
ker je študij sodoben, zanimiv ter omogoèa visoko
stopnjo izbirnosti predmetov,
ker predavajo kvalitetni in mednarodno uveljavljeni
predavatelji, ker imajo študenti možno opravljanja izpitov na drugih fakultetah doma in v tujini, ker po koncu študija študenti pridobijo pogoje za opravljanje strokovnega izpita po ZGO iz elektro in strojnega podroèja, ker je diploma Univerze v Mariboru mednarodno priznana in ker je v energetiki prihodnost!
Prikljuèi se tudi ti!
www.fe.uni-mb.si
DOS Ta organizacija dijakov se imenuje Dijaška organizacija Slovenije (DOS). Namenjena je zastopanju interesov dijakov na različnih ravneh. Kot izhaja iz njenega statuta (vrhovnega akta), se med drugim zavzema za izboljšanje materialnega položaja dijakinj in dijakov (tu se lahko spomnite njenega precej odmevnega udejstvovanja v zvezi z dijaško prehrano in štipendijami ter tudi s študentskim
ker so v energetiki velike zaposlitvene možnosti, ker imajo študenti velike možnosti za pridobitev
Zakaj študirati na FE?
Tako kot ta pregovor je resnična tudi človekova potreba po najrazličnejših oblikah povezovanja in druženja, zato je povsem jasno, da se ljudje pogosto povezujemo v različne organizacije in združenja, da bi s skupnimi močmi dosegli več. V skupnosti ljudje lahko ugotovimo, kaj je za nas pomembno, lahko se družimo in se zabavamo, lahko naredimo kaj v skupno korist, kot skupina pa imamo tudi boljšo možnost, da se glas o (skupnih) željah in potrebah sliši bolje in dlje. Po vzoru stanovskih združenj, torej združenj, v katera so vključeni ljudje istega poklica, stroke ali statusa, imajo tudi dijaki svojo reprezentativno organizacijo, katere člani postanejo avtomatsko s pridobitvijo statusa dijaka.
Krško - Velenje Posebna izdaja revije Študent
17
Dijak
vpliv dijakinj in dijakov v civilni družbi, zagotavljanje in utrjevanje vpliva dijakinj in dijakov pri vprašanjih, ki so povezana z njihovo materialno in duhovno rastjo, zagotavljanje šolske demokracije, enakopravnosti in enakosti v srednjih šolah in zagovarjanje enakih možnosti za vse in zavzemanje za laično, od ideologij in religij nevtralno, šolo. Organiziranost DOS DOS je organiziran podobno kot državna oblast – ima predsednika dijaške „vlade“, ki je hkrati predsednik DOS, in dijaške „ministre“ – člane predsedstva DOS. Da gre vse, tako kot mora, nad njimi bdi „mentor“, vodja DOS. Najvišji organ DOS je Parlament DOS, katerega člani so dijaški „poslanci“, predstavniki srednjih šol iz vse Slovenije. Parlament sprejema najpomembnejše odločitve, za njihovo uresničevanje med sejami Parlamenta pa skrbi organ, ki se imenuje Svet DOS. Skrb za dijakove pravice v okviru DOS Na dijaške pravice v okviru DOS opozarja predvsem varuh dijakovih pravic, kateremu se lahko „potožijo“ dijaki iz vse Slovenije v primeru, če menijo, da so kršene njihove pravice – če so bili npr. diskriminirani, neupravičeno ali napačno kaznovani in tako dalje. Prav tako odgovarja na vprašanja in zadrege v zvezi s samim učnim procesom. Njegov elektronski naslov je varuh@dijaska.org. Dijaška skupnost na šoli Na šolski ravni je stanovsko združenje dijakov dijaška skupnost, ki naj bi jo imela vsaka srednja šola (predsednik te skupnosti je hkrati poslanec v Parlamentu DOS). Udejstvovanje dijaške skupnosti je odvisno od kreativnosti njihovega članstva – vse od kulture, zabave, izobraževanja, informiranja in povezovanja dijakov do tega, da v skladu s 46. členom Zakona o financiranju
vzgoje in izobraževanja (ZOFVI) imenujejo 2 svoja predstavnika za predstavnika dijakov, kot enakopravna člana, v svet šole (javne poklicne oz. strokovne šole ali gimnazije), ki je organ upravljanja v ustroju vsake šole; svet šole med drugim imenuje in razrešuje ravnatelja, sprejema program razvoja, letni delovni načrt, odloča o pritožbah v zvezi s statusom dijaka kot drugostopenjski organ in tako dalje. Predstavnika dijakov v svetu šole enakopravno sodelujeta in glasujeta ter tako poskrbita, da je slišan tudi dijaški glas. Iz vsega povedanega lahko brez dvoma potegnemo sklep, da je dijaška skupnost pomemben organ, ki dijakom daje pomembno vlogo pri sooblikovanju življenja in dobrega počutja na šoli.
Blaž Božnar
tski boni n e d u t š l l i Kratochw dicija
20 letna tra 18
September 2012
Lokaciji: PIVOVARNA IN PIVNICA KRATOCHWILL d.o.o. Jurčkova cesta 255, 1000 Ljubljana (trgovina E.Leclerc)
Novo Januar 2013! BONI tudi na lokaciji
Kolodvorska ulica 14, 1000 Ljubljana (Ljubljana - center)
Dijak
Za bodoče študente ... DOS je tukaj za vas Dijaška organizacija Slovenije združuje vse slovenske dijakinje in dijake ter zastopa njihove interese na področju sociale, prevozov, prehrane, štipendij, dijaških domov ter mednarodne in interesne dejavnosti. Organiziramo razne projekte, kot je Dijaška nacionalna konferenca, na kateri vsakič znova obravnavamo aktualno temo. S projektom Naj dijak spodbujamo dijake in dijakinje, da se ob šolskih obvez nostih ukvarjajo tudi z ostalimi aktivnostmi in s tem kakovostno preživljajo svoj prosti čas. Na raznih okroglih mizah pa odpiramo aktualna vprašanja in s širšo razpravo poskušamo poiskati najboljše rešitve za vse. S projektom Ne – nasilju želimo opozoriti, da je nasilja med mladimi vedno več, kar je pokazala tudi raziskava DOS iz leta 2008/2009. Več kot polovica anketiranih dijakov je odgovorila, da so bili že vsaj enkrat žrtev fizičnega, verbalnega ali psihičnega nasilja. Dijaki se lahko s svojimi težavami obrnete na varuha dijakovih pravic Tima Gregorja Grünfelda, in sicer mu lahko pišete na elektronski naslov varuh@dijaska.org ali ga pokličete na številko 051 247 777. Zaradi vse večje finančne stiske velikega števila dijakov smo ustanovili tudi Dijaški sklad, iz katerega večkrat letno podelimo enkratno denarno pomoč dijakom iz manj premožnih družin.
Ne spreglejte, kaj vam ponuja ŠOS Študentska organizacija Slovenije (ŠOS) je stanovska organizacija vseh slovenskih študentov in se kot taka zavzema za uresničevanje interesov več kot 100.000 študentov slovenskih fakultet, akademij, visokih in višjih strokovnih šol ter visokošolskih zavodov v tujini. Prizadeva si za izboljšanje študijskih razmer in možnosti za študij, socialnega položaja študentov ter razvoj obštudijskih in interesnih dejavnosti. ŠOS vsako leto jeseni organizira nacionalno konferenco s področja visokega šolstva – letos na temo bolonjske reforme –, skrbi za delovanje sistema subvencionirane študentske prehrane, organizira okrogle mize, sodeluje na raznih dogodkih, kot so Študentska arena, Informativa … Kot dijak se že lahko včlaniš tudi v enega izmed 57 študentskih klubov, ki delujejo po celi Sloveniji. Poišči svojega na zemljevidu ŠOS, ki je objavljen na www. studentska-org.si in izkoristi, kar ti ponuja – od zabave, izobraževanj do cenejših potovanj in drugih ugodnosti. Sicer nas dobite na Dunajski 51 v Ljubljani, lahko pa nas pokličete na 01/280 68 00 ali nam pišete na info@studentska-org.si. Aktualno dogajanje lahko spremljate na naši spletni strani, kjer so poleg novic objavljeni tudi dogodki posameznih študentskih klubov. Študentska organizacija Slovenije
Če imate vprašanja ali pobude, se lahko vedno obrnete na nas. Nahajamo se v Ljubljani na Dunajski 51, oglasimo pa se vam na telefonski številki 01/280 68 01, lahko nam tudi pišete na info@dijaska.org. Z vsem dogajanjem boste seznanjeni, če boste redno spremljali našo spletno stran www.dijaska.org ali nas poiskali na Facebooku www.facebook.com/dijaskaorg. Dijaška organizacija Slovenije Posebna izdaja revije Študent
19
Dijak
Kmalu grem na faks! je na voljo veliko najrazličnejših svetovalnih služb, kjer vam bodo znali pravilno svetovati in vas usmeriti. Če najbolj verjamete tistemu, kar preberete, se lahko zaženete v knjižnico in si preberete kakšno knjigo s področja načrtovanja kariere. Morda se vam zdi, da je vse skupaj pretiravanje in da večjih težav pri prehodu ne bo. Morda za marsikoga izmed vas res ne (ali pa bodo hitro minile), vseeno pa boste morali usvojiti za vas povsem nov sistem in zakaj si tega prehoda ne bi malo olajšali.
Spremembe v življenju so lahko težavna stvar. Nekateri jih vzamejo kot izziv in se z njimi lažje soočajo, nekaterim pa niso nič kaj povšeči in v njih vzbujajo tesnobo. Ena izmed večjih sprememb v življenju mladega šolajočega se človeka je zanesljivo prehod iz srednješolskega izobraževanja na višješolsko, najsi bo to na fakulteto, visoko šolo ali akademijo. Ena izmed najboljših rešitev pred možnimi zapleti je, da se na prehod dobro pripravite. To lahko storite predvsem tako, da o spremembah, ki vas čakajo, že prej izveste čimveč. Viri informacij o tem so različni. Poleg starejših prijateljev, šolske svetovalne službe, poklicnega informiranja, je ena izmed dobrih poti do znanja tudi branje knjižice, ki jo imate pravkar v rokah. Pogovorite se lahko tudi s starši Čeprav se vam zdi, da so vam starši vse, kar so vam imeli povedati, povedali že v otroških letih ali pa sploh nikoli, ste lahko presenečeni, da vam lahko še vedno postrežejo z marsikaterim dobrim nasvetom, če le malce tvegate in se z njimi o stvareh, ki vas težijo, odkrito pogovorite. Taka stvar je lahko tudi negotovost o svoji karierni prihodnosti. Posvetovanje s starejšimi (in pogosto modrejšimi) ni nič sramotnega, ampak pamet no dejanje. Če ne drugega, vam druga oseba lahko predstavi drugačen pogled na stvar in poda novo informacijo, ki vam lahko olajša odločitev. Če se vam zdi, da novim izzivom ne boste kos, vam 20
September 2012
Na fakulteti Prej ali slej se bodo po začetku študijskega leta na fakulteti začela prva preverjanja znanja in ker se večina takoj ne privadi novemu sistemu, so pogosteje kot potem v višjih letnikih (sploh pa pogosteje kot prej v srednji šoli) deležni kakšnega neuspeha. Morebitni začetni neuspeh vam ne sme vzeti poguma, ker skoraj zanesljivo ni in ne bo dober pokazatelj tega, kako vam bo na nadaljnji študijski poti šlo od rok. Navežite stik s tutorji ali drugimi osebami, ki so na fakulteti namenjene temu, da študentom nižjih letnikov pomagajo premostiti začetne zadrege. Tutorji, ki sem jih omenil, so študenti višjega letnika, ki pomagajo mlajšim kolegom. Koristen vir informacij vam bodo tudi starejši kolegi z istega faksa – če imate možnost (če ne, si jo pa zagotovite), se z njimi pogovorite, kako so oni doživeli svoj prehod, kako jim je uspelo prebroditi začetne težave, kako so se priprav ljali na izpite in jih tudi naredili. Na drugi strani so zelo pomembni tudi socialni stiki – potrudite se čim prej navezati stike z novimi sošolkami in sošolci (ki se jim po novem reče „kolegi“), s katerimi boste lahko delili svoje začetne zadrege in negotovost. Hkrati ne pozabite na svoje stare prijatelje! Raziskave namreč kažejo, da ohranitev stikov z njimi lahko dobro vpliva (tudi) na vašo psihično stabilnost. Če pa se vam bo zazdelo, da niste izbrali pravega faksa, ni to nič tragičnega – še vedno imate možnost in pravico enkrat tekom študija spremeniti študijski program (se torej prepisati na drug faks). Tudi tukaj je dobro, da se pred tem korakom posvetujete z usposobljenimi svetovalci. Kako bo torej na fakulteti? Za vsak problem bo, kakor tudi drugje v življenju, moč najti rešitev.
Blaž Božnar
Dijak
Znanje jezikov je zelena luč Znanje tujih jezikov je po končani srednji šoli med pomembnejšimi pridobitvami štiriletnega šolanja, saj boste to znanje potrebovali v življenju, ne glede na študij in kasnejši poklic, ki ga boste opravljali. Torej, koliko časa vam je še ostalo, da izpopolnite znanje? In to na način, ki vam bo v veselje in sproNaj te prepričajo vrstniki, ki so že bili pri nas: »Že v osnovni šoli sem na Mint IH hodila na nemščino, v gimnaziji sem obiskovala še tečaj francoščine. Tečaji so mi zelo všeč zaradi dobrih in zanimivih učiteljev, tudi »native speakerjev«, sproščenega vzdušja, ker se res veliko naučim ...« Neža Salobir, zlata maturantka 2012 »Na Mint IH sem se udeležila priprave na izpit Cambridge CAE, ki je bila izvrstna. V gimnaziji sem redkokdaj dejansko uživala v učenju, tako kot večina dijakov v naših letih, vendar je pri Mintu mogoče tudi to.« Katja Tuma, študentka »V jezikovnem centru Mint International House sem se lani pripravljal na izpit Cambridge FCE, ki sem ga junija tudi uspešno opravil. Jeseni bom nadaljeval s CAE, ker bi izpit rad, kot dodatno pripravo, opravil pred maturo. Učitelji so prijazni, ure potekajo sproščeno in po mojem mnenju zelo učinkovito. Na Mintu se dodatno učim tudi nemščino. Rad bi šel na študij v tujino, kjer so znanje jezikov in mednarodni izpiti predpogoj za pridobitev štipendije in vpis.« Matevž Rojc, dijak 3. letnika
Pooblaščeni izpitni center
stitev! Če se vam zdi, da to ne obstaja, preberite mnenja vrstnikov, ki so že hodili na Mint International House in se radi vračajo! Med našimi učitelji so Slovenci in tujci, t. i. native speakerji, ki so veliko potovali in imajo raznovrstne izkušnje, kako se mladi učijo na tem ali onem koncu sveta. Vsi vedo, da mora biti pouk zanimiv, sproščen in mora predstavljati izziv, da vas pritegne. Pomagali vam bomo, da se boste uspešno pripravili na maturo, da boste blesteli v sporazumevanju v tujih jezikih in da boste z lahkoto odlično opravljali mednarodne izpite, ki vam omogočajo šolanje in/ali delo v tujini. Pomembno je, da pravočasno začnete, in to je prav gotovo zdaj, ob začetku šolskega leta. Vabljeni v našo družbo! Za dodatne informacije pokličite na 080 6468.
Prijavi se na izpit v edini jezikovni šoli Slovenije, ki je tudi Cambridge izpitni center!
Posebna izdaja revije Študent
21
Dijak
Je glasba tvoje življenje? Vpiši se na študij za avdio inženiring! SAE Institute je svetovna šola, ki izvaja izobraževanje na področju avdia, videa, digitalnega filma, 3D animacije, multimedije in digitalnega novinarstva. Lahko se pohvali z več kot 30 leti izkušenj in več kot 50 šolami po vsem svetu z glavnima centroma v Oxfordu v Angliji in Byron Bayu v Avstraliji. Tako je del tega tudi SAE Institute Ljubljana, ki svojim študentom omogoča diplomski študij Avdio inženiringa, BA/BSc of Audio Production in še kratki tečaj za produkcijo elektronske glasbe. SAE Institute ponuja tudi 2 različna vpisna roka za študente, in sicer se diplomska stopnja za Avdio inženiring prične aprila in oktobra. Na voljo sta redni in izredni študij, tako da imajo možnost vpisa tudi zaposleni ali študentje drugih fakultet. Pri vpisu na diplomsko stopnjo vsak študent dobi prenosni računalnik Apple MacBook Pro, ki ga lahko uporablja za osebne in študijske namene. Po dokončani diplomski stopnji lahko študent nadaljuje svoje šolanje na programu Bachelor of Arts/Science of Audio Production, ki je priznan s strani Middlesex University iz Anglije. Zaradi veli-
22
September 2012
kega števila šol, ki se nahajajo po vsem svetu, se študentje lahko odločajo za nadaljevanje študija v tujini, kot na primer v Amsterdamu, Berlinu, Oxfordu, Sydneyju in drugje. Razlika med ostalimi univerzami in SAE je ta, da je poleg teorije velik poudarek tudi na praksi, ki je nujno potrebna za bodoče diplomante, da se bodo v bodoči službi hitreje znašli. Ker SAE Institute sodeluje z medijsko industrijo po vsem svetu, razpolaga z velikimi resursi, ki so vezani nanjo. Zaradi visoke kvalitete izobraževanja je SAE Institute zelo prepoznaven med delodajalci in v medijih. Poleg študija SAE Institute svojim študentom ponuja tudi popuste na programsko in strojno opremo preko spletnega portala SAE Store. Na voljo je veliko ponudnikov, kot so Steinberg, Avid, Ableton, Focusrite in ostali. SAE Institute ima tudi svetovno Alumni mrežo, ki povezuje vse diplomante s celega sveta. Ta jim ponuja dodatne ugodnodti, organizira napredne seminarje, jih obvešča o delovnih mestih, ki so na voljo in še veliko več. Več informacij o programih, kratkih tečajih in delavnicah na SAE Institute Ljubljana si lahko preberete na naši spletni strani http://ljubljana.sae.edu.
v j a r i d u t Š ESTU NOVEM M
Informativni dnevi v prostorih fakultet
• FIŠ 6. 9. ob 17. uri • FOŠ 6. 9. ob 17. in 18. uri • FINI 30. 8., 6. in 20. 9. ob 17. uri
Menedžment kakovosti
Inženiring in vozila
Ulica talcev 3,
Novi trg 5,
Šegova ulica 112,
Novo mesto
Novo mesto
Novo mesto
T: 07 373 78 84
T: 059 074 164
T: 07 393 22 06
info@fis.unm.si
info@fos.unm.si
fini-unm@guest.arnes.si
www.fis.unm.si
www.fos.unm.si
www.fini-unm.si
UNM Univerzitetni prostor Novo mesto
Dijak
Letošnja novost je študij psihoterapije Dragi dijaki, pred vami je velika življenjska odločitev, kje boste nadaljevali svojo študijsko pot. Ste že slišali za Fakulteto za uporabne družbene študije v Novi Gorici (FUDŠ)? Mogoče je ravno FUDŠ prava izbira za vas! FUDŠ je družboslovna fakulteta, ki je bila ustanovljena leta 2006, s sedežem v Novi Gorici. Omogoča pa tudi obisk predavanj v Ljubljani in Novem mestu. To pomeni, da je študij dostopen tudi socialno šibkejšim, saj imajo večjo možnost študirati bližje domu. Fakulteta skoraj vsako leto ponudi nov študijski program in ima sedaj kar 7 študijskih
24
September 2012
programov in skupno 369 študentov. Vsi naši programi so akreditirani, kar pomeni, da po njihovem uspešnem zaključku pridobite javno veljavno diplomsko listino. Za bodoče študente, katerim je pomoč ljudem osebna ali poklicna želja, je na FUDŠ na voljo nov visokošolski strokovni dodiplomski program Psihosocialna pomoč. Kot edini akreditiran program psihoterapije v Sloveniji združuje najsodobnejša znanja iz psihologije, medicine in socialnega varstva, nanj pa se lahko vpišete z opravljeno splošno ali poklicno maturo. Poleg tega pa se lahko takoj po končani srednji šoli vpišete tudi na brezplačen ‒ koncesioniran ‒ študijski program Uporabne družbene študije, ki nudi široko in praktično uporabno družboslovno znanje, ali pa na visokošolski strokovni študijski program Socialni menedžment, ki povezuje upravljanje neprofitnih organizacij s socialnim varstvom. Po končanem dodiplomskem študiju se lahko odločite za nadaljevanje študija na magistrskem študijskem programu Medkulturni menedžment, Socialni menedžment ali nadaljnji študij psihoterapije v okviru programa Psihosocialna pomoč. Na fakulteti pa poteka tudi doktorski študij. In zakaj bi izbrali ravno FUDŠ? Ker
so naši programi narejeni po meri študentov in ne po meri profesorjev. Ker je 90 % diplomantov fakultete zaposlenih, ker ima fakulteta kvaliteten in mednarodno uveljavljen kader, ker ponujamo študij z nasmehom, kar pomeni, da se posvetimo vsakemu posamezniku posebej, ker na FUDŠ nisi le številka; preprosto si vreden več! Raziskovalno delo sodelavcev FUDŠ je še dodaten dokaz kakovosti, na podlagi katere se FUDŠ po metodologiji Javne agencije za raziskovalno dejavnost RS uvršča v sam vrh slovenskih družboslovnih visokošolskih ustanov. Poleg tega pa imajo izkušnje iz gospodarstva, nevladnih organizacij, medijev, javnega sektorja in seveda iz mednarodnega prostora, zato lahko nudijo praktične izkušnje iz prve roke. Preden se odločite za študij, razmislite o viziji lastnega življenja. Če se vam bodo pri tem postavljala vprašanja, obiščite sedež fakultete v Novi Gorici na Gregorčičevi 19, pokličite preko telefona na št. (05) 333 00 80 ali pišite na referat@fuds.si. Z veseljem vam bodo pomagali pri vaši odločitvi in pri doseganju vašega življenjskega cilja.
Pravo je ta pravo Vpiši se na pravo, pridruži se nam na Pravni fakulteti Univerze v Mariboru. Čaka te študij prava z evropsko primerljivimi bolonjskimi programi. Pridobi si praktična in uporabna znanja, odpri si možnosti za svoj osebni razvoj in uspešno prihodnost. Pravna fakulteta Univerze v Mariboru izvaja na 1. stopnji študijski program »Pravo«. Pogoji za vpis: • opravljena splošna matura • katerikoli štiriletni srednješolski program, končan pred 1. 6. 1995.
delom. Z dokončanim študijem zgolj na 1. stopnji ni mogoče pristopiti na pravniški državni izpit, ki se zahteva za opravljanje najzahtevnejših pravnih poklicev, kot so npr. sodnik, tožilec, odvetnik, notar. V okviru študija je študentom omogočeno sodelovanje pri raznih projektih, kjer se srečajo s primeri iz prakse in imajo možnost soustvarjanja ustreznih rešitev. Sodelovanje na okrožnem in okraj nem sodišču, organizirano imamo tudi skupino za pomoč staršem bolnih otrok, ki deluje v okviru Fundacije za pomoč otrokom.
Pridobljen strokovni naslov: • dipl. prav. (UN)
Zakaj vpis na Pravno fakulteto Univerze v Mariboru? Ker želimo oblikovati dobrega pravnika, humanista, s kompetencami znanja pravnih veščin, z ustrezno čustveno inteligenco in občutkom za pravo, ki je umetnost dobrega in pravičnega (Celsus: »IIus est ars boni et aequi.«). V višjih letnikih je možnost sodelovanja v programu ERASMUS (del študijskih obveznosti lahko študent opravi na partnerski instituciji v tujini, opravljene obveznosti pa se mu priznajo na matični fakulteti; sklenjenih imamo 29 bilateralnih sporazumov s tujimi pravnimi fakultetami).
Možnost zaposlitve: Pridobljene kompetence in ustrezne spretnosti komuniciranja omogočajo diplomantom prevzemanje različnih funkcij v gospodarskih družbah, v državni upravi pa je lik diplomanta primeren za delovna mesta, ki so povezana s samostojnim referenčnim
Možnost nadaljevanja študija: Diplomant univerzitetnega študijskega programa 1. stopnje »Pravo« lahko nadaljuje s študijem v magi strskem študijskem programu 2. stopnje »Pravo« (2 leti), ki je pogoj za pristop k opravljanju pravniškega državnega izpita.
Osnovne značilnosti: • študij traja 3 leta - v 1. letniku je 8 predmetov - v 2. letniku je 9 predmetov - v 3. letniku je 6 obveznih in 3 izbirni predmeti • program vsebuje 180 ECTS in traja 6 semestrov • študij se izvaja v redni in izredni obliki.
Posebna izdaja revije Študent
25
Dijak
Pogovor s predsednikom Dijaške organizacije Slovenije
Pred vpisom dobro premislite o odločitvi Mitja Lešnik, dijak 4. letnika Biotehniške šole Maribor, je poln želja in načrtov. Z njim smo se pogovarjali o njegovem delu. Kakšna je vaša funkcija in vaša strategija? Funkcija predsednika DOS skupaj s člani predsedstva, varuhom dijakovih pravic, svetovalci in vodjo DOS, skrbi za izvajanje nalog Dijaške organizacije Slovenije. Največji poudarek dajemo na izobraževanje dijakov, socialne pravice in medsebojno povezovanje. V ta namen smo v preteklem letu dni izvedli ogromno projektov in aktivnosti za dijake, še posebno Dijaška nacionalna konferenca, ki je skozi izobraževalne delavnice povezala ne samo udeležence, ampak tudi več soorganizatorjev projekta. Aktivno državljanstvo v teh letih je za dijake zelo pomembno, saj na tak način pridobijo veliko znanja in spletejo nova poznanstva in prijateljstva. Skupaj z dobro izobrazbo in premišljeno karierno potjo pa to predstavlja ključ do uspeha. In to je naše poslanstvo, skrbeti za dijakove pravice, jih zastopati pred državnimi organi in jim priskrbeti svetlejšo prihodnost. Ali se dijaki lahko obrnejo na vas, če imajo vprašanja? Dijaki se lahko na nas obrnejo kadar koli. To lahko enostavno storijo s pomočjo elektronske pošte info@ dijaska.org ali pa se obrnejo na varuha dijakovih pravic, ki je dosegljiv na varuh@dijaska.org ali na telefonski številki 051 247 777. Dijaki lahko tudi sami najdejo številne informacije na spletni strani Dijaške organizacije (www.dijaska.org), velikokrat pa smo prisotni na dogodkih za dijake, kjer postavimo stojnico in dijakom iz prve roke ponudimo pomoč, ki jo lahko kakovostno zagotovimo s svojim ugledom, strokovnimi službami in kontakti. Kaj svetujete dijakom pred vpisom na fakulteto? Pred vpisom na fakultete dijakom svetujemo, da dobro premislijo o svoji odločitvi. Ta je namreč ključna, da pridejo uspešno do svoje želene izobrazbe, ka26
September 2012
Mitja Lešnik, predsednik DOS. (tretji z leve)
sneje do službe in kariere. Glede na stanje v državi in v svetu pa jim svetujemo, da se čim prej povežejo z lokalnim študentskim klubom ali študentsko organizacijo, ki jim bo skozi študentska leta priskrbela zanimive aktivnosti, ob tem pa bodo bodoči študentje prejeli tudi ogromno novih stikov, in tako gradili na svoji karierni poti. Prav tako je v okviru vsake univerze tudi karierni center, ki zelo kvalitetno in brezplačno študentom nudi usluge. Kaj vam bo ostalo v najlepšem spominu na dijaška leta? V največje zadovoljstvo in spomin na dijaška leta mi bo zagotovo ostalo aktivno vključevanje v aktivnosti za mlade, tako na lokalnem, državnem kot tudi mednarodnem prostoru. S tem sem pridobil ogromno poznanstev, spoznal različne sisteme delovanja družbe in se skozi vodstvene aktivnosti naučil veliko spretnosti. Ob tem pa ne smem pozabiti na veliko število novih prijateljev, ki sem jih spoznal skozi udejstvovanja za dijake. S tem mislim predvsem na složnost in povezanost v dobro in organizirano ekipo, ki je za dijake storila ogromno.
Mojca Buh
Letna naročnina – 21 številk + DARILO
33,50 €
Po vašem izboru
Aerobik
št. 10/XVII letnik 2012 24. maj Izhajajo vsak drugi in četrti četrtek v mesecu
št. 7/XVII letnik 2012 12. april
» NOVICE » V SREDIŠČU » PREDSTAVITVE
» TRIKI » IT DELO » IGRE »
“Se splača”
16
» NOVICE » V SREDIŠČU »
V središču
PREDSTAVITVE » TRIKI » IT
DELO » IGRE »
“Se splača” Kam gre telefonija?
» 20
» Facebook zaračunava objavo statusov
»6
Registriran prvi avtomobil brez voznika Ljubljana z brezplačnim internetom » 6
» Bo Nokija ponovno revolucionirala mobilnost? » Koncept preklopnega pametnega telefona » Microsoftov recept za hitrejši internet » Začetek konca BlackBerryjev » Novi iPhone iz stekla?
» Kazen za pisanje SMS sporočil » Tapeta, ki blokira Wi-Fi signal
»6
»5
» 10
»4 »7
»8
»4
» 13
» 12
tehnologijA slAvnih
Sistemska integracija IP telefonije
Avtomobilski nAvigAcijski sistem
Tipke imam še vedno rada!
Th
Cena: 1,79
€
• Vse vrste dopisov • Računi in standardni obrazci • Direktni marketing » 16 pošiljke • Priporočene opti• Zelo enostavno Patentirane tehnologije • Zgibanke ali kuverte • Vedno dostopno pikslov ter elementov
Tiskaj• Prihranite čas • Izognite se tveganjem in prihrani • Znižajte stroške
Nad stroške z IP-UC telekomunikacijami
Aktualno a”
STAVI TVE
» TRIKI » IT
Izhajajo vsak četrti četrtek drugi in Med uporabniki so vedno v mesecu bolj priljubljeni osebni računalniki, ki delujejo na Mac platformi. Ti so še do nedavnega Cena: 1,79 € skupino relativno varnih računalnikov veljali za ... » 39
DELO » IGRE
»
“Se splača”
Veliki RN Te st tabl V središču med na» mi?ičnih računalnikov že or at in » Term »
Manjša poraba energije.
“Se splač
Tudi tehnološka in stroškovna
komuni-» učinkovitost poslovnih » IGRE DELO podjetju konku» ITprinaša » TRIKI kacij renčno prednost – Siemensov IP Unified Communications ...
» 35
mizacije strani omogočajo do 70% prihranka ... » 27
» 36
r Knjiga Poke
nt
Natisnjen
SiStem poenotenih komunikacij
Tanki odjemalci (Thin Client) ali ljubezen na prvi pogled za končomre- TVE ne uporabnike, upravljalce STAVI ... podjetij » PRED žij (CIO) in lastnike
» V SREDI ŠČU
» 25 št. 13-14/XV II letnik 2012 12. julij
eset cybersecurity
Učinkovita zaščita za Mac
V nekaj klikih do pošte
Thin Client – prihodnost je v malem
clie
Navigacijski sistem GPS je z leti in » 12 postal nepogrešljiv del našega vsak drugi Izhajajoživljenja, saj nam omogoča hiv mesecu četrtek četrti tro in brezskrbno potovanje po » NOVIC E krajih neznanih » V ...SREDI » 4 rešitev optimizacije tiSkanja
Novi finančni podatki za poslovno leto 2011 že v poslovnem imeniku bizi.si. Najbolj poslovni imenik se ponaša tudi z grafičnoobiskan ter dodatnimi uporabniškimi orodji ... prenoelektronskega kotŠČU inovativna programSka »voPRED » 30 dopis bo prebralo več ljudi
» 10
inoviS, d. o. o.
» NOVIC E in
bizi.si vsebinsko in grAfično obogAten
3.2.2011 9:36:11
Vrhunski št. 12/XVII avtomobilski Bizi.si s podatki letnik 2012 sistem navigacijski brez primere za leto 2011 28. junij
EPPS Oglas lezeci 180X81 copy.pdf
tehnologija Slavnih: tinkara kovač:
» 16
Nižja cene investicije.
Centralizirano upravljanje.
Spletne prod aje letalskih kart goljufajo Najcenejši štirijedrni mob ilnik » 8 Bo ročno pisa nje
Visoka stopnja varnosti. Enostavno upravljanje.
|
u dopust va slik po obdela Serijska urence » 9 Pro nima konk » Novi MacBook spremlja pornografijo » 4 k » Tretjina žens AKCIJS izginil » 12 bookDBA KA PONU bo Face » Čez osem let spremeni v tablico » 12 » Ključek, ki TV »4 Ob nakupu evra ESET BOX 31.8.2012 prejmete izdelka in registrac » Bitcoin naddokrizo
POKLIČITE ZA BREZPLAČNO OCENO IT
STANJA | Inovis d.o.o. , Rimska cesta
45, 3311Šempeter | M: info@inovis.si
| T: 059 070 106 | W: www.inovis.si
» Novo orožje tero izumrlo? » Tipkanje z mož ristov gani
» 11
» 12
»6
»5
Ena za 3 licenco za
Antivirus
| Antispywa
re | Firewall
Antivirus
» 14
Špela GroŠelj
ivih” ljudi Več “zanim rs.com vidiš na brazze
Philip
s bla
iji na spletni strani zaščito treh Sanja računalnikov, www.eset.si/reg Grohar: ister brez dodatnih stroškov!
| Antispam
| Antispywa Ponudba velja re za izdelke ESET Smart ESET NOD32 Security Antivirus BOX in za BOX, ki jih založenih trgovinah lahko kupite z računaln v vseh bolje iško opremo.
SI SPLET, d.o.o. I Dolenjska 01 428 94 05 c. 138, Ljubljana I info@sisple t.com
Pravilen odgov da glasbo kupujor bi bil, em :) » 15
zina
z zv
Naivna Sloven ka ob 22 tisoč evrov Da domišljija cev ne pozna spletnih kriminalkim na lastni meja, je pred kratMIcron tna oškodovakoži občutila 51-lenka z Mute. spletni To je Najhitrejši prevarant ...
ESET
ESET predst avil novo genera cijo zaščite
Na police slovenskih dnikov računaln ponuiške opreme prihaja peta www.eset. virusne si generaci zaščite » 10 nostnih rešitev priznane ga proizvajaja protiki uporabljajo DDR3 na svetu ESET ... lca varpovsem Gorivne celice, kih možganov Qr koda Micron je predstavil » 38 človeš DRAM poenergijo iz novo linijo DDR3ki so trenueiz Tehnološk Je QR kodo mnilniških čipov, na tržišču. a babica? Ekipa inženirjev Massachusetts tno najhitrejši »8 izumila hrvašk ga inštituta revolucionarno le... DDR3 DRAM začetku lanskega (MIT) je razvila celico, ki jo QR koda je na čez noč obnorela glukozno gorivno ta tako rekočmobilnih telefonov. sladkor, ... » 5 poganja enak ziouporabnike dvodimen »6 Gre za preprostokode ... nalno vrsto črtne MIT
Knjiga Že liš izvede ti
jernej zorAn:
Včasih kakšno glasbeno idejo zabeležim v snemalnik
gane
» Informacijske storitve »
Knjiga a za mož
Izhajajo vsak drugi in četrti četrtek v mesecu
Cena: 1,79 € V središču »
Knjiga Fotografov pogled
Cena: 1,79 €
ShranjEvanjE
očn
iki
podaTkov
QNAP predst podatkovnih avil novo serijo strežnikov Vedno večje nas silijo k količine podatkov iskanju učinkovit rešitev za varno ih shranjevanje podatkov ... » 27
USB ključ 8GB ključ)
Akcija traja do 31. 12. 2012 oz. do razprodaje zalog.
• Dvakrat mesečno uredniški izbor zabavnih tehnologij
NAROČILA:
• Linux bejba v vsaki številki
narocnine@nevtron.si
• Brezplačna dostava revije
01 620 88 03 | 041 393 830
Nevtron & Company, d. o. o., Koprska ulica 72, 1000 Ljubljana
SAMO
Dijak
Postopek vpisa na fakulteto
Pozorno izpolni vpisni list Konec januarja 2013 bo visokošolska prijavno-informacijska služba objavila razpis za vpis na univerzitetne in visokošolske programe na univerzah v Ljubljani, Mariboru, na Primorskem in v Novi Gorici. Razpisu bodo sledili prijavni roki. Prvi v februarju in v začetku marca, drugi pa bo potekal v avgustu. Vaša naloga je, da izpolnite obrazec, ki ga dobite v vsaki knjigarni ali papirnici oziroma na spletnih straneh. Vendar pozor! Vodja Dijaške organizacije Slovenije Teja Velkavrh opozarja: „Taka praksa je veljala do letošnjega leta, za vpis v letu 2013/2014 pa bo po do sedaj znanih informacijah po vsej verjetnosti vpis potekal preko spletnega portala eVŠ. In pri tem dodaja: „Če se kandidat ne uspe vpisati na prvem ali drugem prijavnem roku, je na voljo še tretji prijavni rok v prvih dneh oktobra. Takrat se vpis ureja neposredno na visokošolskih zavodih, kjer so še prosta mesta. Prijavo za vpis v oktobrskem roku moraš zato oddati neposredno na visokošolski zavod, na katerega se želiš vpisati.“ Z istim obrazcem se lahko prijavite na tri različne študijske programe univerz v Sloveniji. Če boste izpolnjevali pogoje za prvo vpisano željo, boste tja tudi sprejeti. Če za prvo željo ne boste zbrali dovolj točk, se pogleda, kaj ste vpisali pod drugo željo. Če izpolnjujete pogoje, ste sprejeti na to mesto, sicer pod tre-
tjo željo. Zato vam vodja Dijaške organizacije Slovenije Teja Velkavrh svetuje, da na drugo in tretje mesto vpišete tiste smeri, ki vas prav tako zanimajo. Splošni pogoji za vpis: • uspešno končana štiriletna srednja šola ali gimnazija s poklicno ali splošno maturo; • opravljen preizkus nadarjenosti in praktičnih sposobnosti za določene programe (Akademija za glasbo, Akademija za radio, gledališče, film in televizijo, Fakulteta za arhitekturo, Fakulteta za šport, Akademija za likovno umetnost in oblikovanje …).
Mojca Buh
Na fakulteto s sprejemnimi izpiti Da bi bili sprejeti na nekatere fakultete, ni dovolj le opravljena matura, ampak tudi opravljeni sprejemni izpiti. Kje je potrebno opravljati sprejemne izpite? • Akademija za glasbo (preizkus iz glavnega in glasbeno-teoretičnega predmeta; glasbeni stavek in teorija; igranje klavirja) • Akademija za gledališče, radio, film in televizijo • Akademija za likovno umetnost in oblikovanje • Naravoslovno-tehniška fakulteta (na smeri Oblikovanje tekstilij in oblačil (prostoročno risanje, slikanje, oblikovanje oblačil)) • Pedagoška fakulteta (na smeri Likovna pedagogika (risanje, slikanje …) in na smeri Logopedija in surdopedagogika • Biotehniška fakulteta (na smeri Krajinska arhitektura) 28
September 2012
• Fakulteta za arhitekturo • Zdravstvena fakulteta • Fakulteta za šport (športni preizkusi) • Fakulteta za gradbeništvo v Mariboru • Pedagoška fakulteta Informativni dnevi so običajno drugi petek in soboto v februarju (v prvi polovici februarja). Informativni dan na srednjih šolah in fakultetah je namenjen učencem in dijakom zaključnih letnikov, kjer izvejo nekaj splošnih informacij o šoli oz. fakulteti in o želenem študijskem programu. V mesecu januarju pa poteka sejem Informativa, na katerem lahko prav tako učenci in dijaki dobijo koristne informacije o srednjih šolah in fakultetah.
Mojca Buh
Dijak
Kam po srednji šoli?
Študij ali služba Posameznika v življenju čaka kar nekaj prelomnic. Ena izmed pomembnejših je tudi zaključek srednje šole, ko smo postavljeni pred odločitev, kako in kam v življenju. Ključno vprašanje je tudi, ali se bomo odločili za študij ali za delo. Večina dijakov se po zaključku srednje šole odloči za študij. Dejstvo pa je, da podjetja potrebujejo tudi kadre s končano poklicno šolo. Današnji čas prinaša negotovo situacijo, v kateri je odločitev med študijem in službo še toliko pomembnejša, saj je služb čedalje manj. Zato je odločitev med tema dvema možnostma toliko težja in je treba dobro razmisliti, katera priložnost prinaša boljšo prihodnost. Imamo več možnosti, ali se s trenutno izobrazbo zaposlimo in začnemo služiti denar ali pa se odločimo za nekaj let študija, ki bo prinesel višjo izobrazbo, dodatno znanje in morda še kakšno dodatno delovno izkušnjo, ki jo bomo pridobili preko študentskih ali prostovoljnih del. Gledati moramo v prihodnost Katera izbira nam prinaša varnejšo prihodnost, boljši zaslužek in večje zadovoljstvo v življenju čez pet, deset ali dvajset let? Študij prinaša dodatna znanja, veščine in spretnosti za specifično usmeritev. S študijem pridobimo višjo izobrazbo, kar lahko posledično prinese tudi višji dohodek. Če se odločimo za študij, si lahko v tem času še vedno nabiramo dodatne delovne izkušnje preko različnih priložnostnih študentskih del, ki prinašajo še kako potreben zaslužek za vsakdanje življenje ali dodaten finančni vir za dopuste in počitnice. Lahko se odločimo tudi za bolj dobrodelne vsebine in se pridružimo prostovoljnemu delu, ki ravno tako prinaša bogate izku-
šnje in nova poznanstva. Če pa nas po srednji šoli čaka relativno dobra služba, je treba tehtno razmisliti, kaj nam več pomeni in kakšne možnosti zaposlitve nas čakajo po zaključku študija. Služba pomeni finančno neodvisnost, nabiranje delovnih izkušenj, teče nam delovna doba in imamo plačana zavarovanja. Pripada nam plačan dopust in bolniška. Če se nam po končani srednji šoli pokaže priložnost za redno zaposlitev, in se odločimo za to možnost, še ne pomeni, da smo za vedno zaključili šolanje, saj se lahko tudi kasneje, vzporedno z delom, odločimo za študij. Imamo možnost izrednega študija ob delu, ki največkrat poteka ob vikendih, vendar je plačljiv, kar pa prinaša dodaten strošek. Poleg tega imamo na voljo tudi različna dodatna izobraževanja, tečaje in kvalifikacije, ki prav tako bogatijo naše znanje in odpirajo nove karierne priložnosti. Moramo pa opozoriti, da se je pri tem treba vprašati, če smo pripravljeni delati osemurni delavnik in poleg tega še hoditi na predavanja in več ur dnevno sedeti za knjigami ter se učiti za izpite. Vsaka od možnosti prinaša svoje pozitivne kot tudi negativne stvari. Vsak posameznik se mora pri sebi odločiti, katera rešitev mu najbolj ustreza in katera prinaša zanj boljše priložnosti.
Sanda Gajsar
Nudimo obročno plačevanje in količinski popust
LJUBLJANA, DUNAJSKA 128: T 01 530 52 70 enota ŠIŠKA: T 01 510 60 40 enota MOSTE: T 01 520 14 70 enota KOPER: T 05 627 82 20 enota MARIBOR: T 02 333 88 94 http: avtosola.amzs.si E : avtosola@amzs.si Mobi: 041/ 518-726
Učimo za življenje Posebna izdaja revije Študent
29
Najboljši maturantski izlet v Španiji
Vsakič bolj noro, letos najbolj! Glej kdo prihaja z busa, tale opeče kot meduza, TI zgledaš res, the best of, dej da te dam gor na guesto … Zdej prid in pleš, pleš!!! Maja nam je posredovala svoj dnevniški izrezek z izleta, da bi nam približala noro dogajanje in izkušnjo, ki jo definitivno priporoča vsem dijakom. Monako Da bo noro in nepozabno, sem se zavedla že takoj v soboto, ko smo odhajali iz Slovenije. Vožnja z avtobusom je neverjetno hitro minila, saj so nas vodiči vseskozi zabavali, gledali smo filme, poslušali glasbo. V Monaku smo se zapeljali po progi Formule 1, si ogledali stari del kneževine, knežje palače in se slikali z 30
September 2012
nesramno dragimi avtomobili, parkiranimi pred kazinom v Monte Carlu. Lloret de Mar Ogledu letovišča, tamkajšnjih prestižnih hotelov, lepih plaž in trgovinic s spominki je sledila nastanitev v našem hotelu. Sledile so priprave na prvi tematski večer. Rdeče barvice in šminke so bile obvezen osnovni pripomoček, poleg tega pa smo se vsi oblekli v rdeče majice ali hlače, saj je bil pred nami Red Love party. Naslednji dan Siesta party, na kratko povedano: lep šov, lepi plesalci (in plesalke, ampak one me niso preveč zanimale) in v drugem delu žur do konca pod taktirko norih Mondialovcev! Polni vtisov smo zvečer odšli na težko pričakovani koncert, v na-
Dijak
bito polni diskoteki Tropics so razturali Kingstoni! Po koncertu so se pomešali med 1300 prepotenih maturantov in maturantk. Verjetno mi ni treba posebej poudarjati, da je bila noč prekratka. Barcelona Nekateri kar „direkt“, ostali neprespani, smo se zjutraj odpravili v Barcelono. Videli smo čudovito katedralo Sagrada familia, nedokončano delo arhitekta Gaudija (moram paziti, ker vedno mešam imeni Gaudi in Dali). Veličastni stadion nogometnega kluba Barcelona je osupnil predvsem športne sladokusce. Rambla (glavna ulica) je bila kot nalašč za nakupovanje. Sprehajanje po pisani ulici so nam popestrili številni ulični umetniki, ki so preoblečeni v palčke, krave, mačke, nogometaše itd. (eden je celo sedel na straniščni školjki, vendar si nihče ni upal dati denarja v lonček, da bi videli, kaj bo naredil) izvajali vse mogoče vragolije in nas nasmejali do solz. Zvečer pa so v hotelu zopet sledile burne priprave na noro zabavo – tokrat na senzacijo v belem z DJ Beltekom! Dvignil je temperaturo do vrelišča in tudi vsi tisti, ki so se sprva zmrdovali nad njim, so noč v belem preplesali kot še nikoli. Naslednji dan smo umirjeno preživeli v Lloretu. Preselili smo se namreč kar v srednji vek. Na začaranem gradu smo si ogledali pravi viteški turnir in jedli v srednjeveškem stilu. Pili smo juho iz skodelice, jedli krompir in piščanca z golimi rokami ter ju zalivali s slastnim rdečim vinom. Zvečer smo se na Silent partyju vrnili, ampak ne v sedanjost, bolj v prihodnost. Kako je smešno, ko imajo vsi svoje slušalke v diskoteki in poslušajo različno glasbo. Kot bi bili vsi izven ritma.
smo si ogledali še čudovito srednjeveško mestece Tossa de Mar, kjer smo se povzpeli na srednjeveško trdnjavo. Sončen izlet smo zaključili v tipični španski bodegi ali po slovensko – vinski kleti. Okoli polnoči smo se ponovno preselili v diskoteko, kjer smo uživali v nepozabnem Grafik partyju. Popolnoma vsi smo bili oblečeni v bele majice, v rokah pa naše orožje – flomastri. Moja majica, še danes vsa popisana z lepimi komplimenti vseh poznanih in nepoznanih žurerjev, visi nad mojo posteljo in me spominja na najbolj nore dni v Španiji. Cannes, Provansa, Azurna obala Na poti proti domu smo se ustavili še v svetovnem parfumerijskem centru Grasse, kjer smo vonjali znane parfume, nekateri pa so opravili še zadnje nakupe. Sledil je hiter ogled dveh mondenih centrov Azurne obale – Cannesa in Nice, potem pa smo se resnično poslovili in se odpeljali domov. Za mano je nepozaben maturantski izlet. Toliko lepih trenutkov naenkrat s svojimi sošolci še nisem doživela. Čeprav se je začela matura, še vedno vsak dan obujamo spomine na najbolj nore dni v Španiji. Na srečo nas čaka še After matura party na Pagu, ki ga nikakor ne bomo zamudili!
Costa Brava V botaničnem vrtu na prekrasni lokaciji nam je vodič pokazal tudi kaktus, iz katerega izdelujejo tekilo. Na Costa Bravi, ki v prevodu pomeni kamnita obala, Posebna izdaja revije Študent
31
na kaj JE potrebno paziti pri izbiri maturantskega izleta
Da ne bo »bolelo«
Če se že ne zatakne pri množici mnenj, KAM na maturantski izlet, pa se verjetno prav kmalu pri vprašanju: „S KOM?“ Pri celotni ponudbi znanih in manj znanih turističnih agencij je namreč velikokrat težko presoditi, kdo bo tisti, ki bo naš izlet izpeljal v skladu z obljubami, kakovostno in odgovorno. Torej! Pri izbiri: natančno preberite program (destinacija, trajanje, opis namestitve, prevoz, kakšne so možnosti fakultativnih izletov, kaj si boste ogledali); preverite, kaj je vključeno v ceno (nizka cena pogosto vsebuje na videz enako vsebino, v resnici pa veliko manj – preverite kakšne storitve in izvedba so obljubljene); povprašajte generacije, ki so že šle skozi celoten „proces“ pred vami. Zagotovo vam bodo znale svetovati. Pozanimajte se, kakšni so plačilni pogoji (ali je možno plačilo na več obrokov); obvezno zahtevajte pogodbo, v kateri bodo natančno določene obveznosti agencije in vas; vprašajte kakšna spremljevalna ekipa bo šla z vami. Zelo je namreč pomembna varnost, izvedba in zabava, seveda (izkušenost vodnikov, animatorji, medicinska ekipa ipd.). 32
September 2012
TASTE THE REAL FUN
COLLEGIUM MONDIAL TRAVEL potovalna agencija d.o.o. Kersnikova 5 1000 ljubljana
T: +386 1 23 44 970 F: +386 1 23 44 978 M: +386 31 715 716 @: info@mondialtravel.si
WWW. .SI
MONDIALTRAVEL
Dijak
„Gaudeamus igitur, iuvenes dum sumus!“
Veselimo torej se, mlada nam je duša! Maturantski ples je dogodek, ki se ga veseli prav vsak dijak. Z njim se simbolično zaključi obdobje, ki se ga boste spominjali vse življenje. Maturantski plesi imajo že dolgo zgodovino Vse se je začelo leta 1776, v skromnejši obliki kot danes, seveda, ko so bili na gimnazijah z dekretom uvedeni posebni javni in slovesni zaključni izpiti. Od druge polovice 19. stoletja so se na zaključnih proslavah dijaki poslovili od profesorjev. Sčasoma so prerasle v zabavo maturantov. Po drugi svetovni vojni je maturantski ples pomenil eno od znamenj zrelosti maturantov, ko so jim starši prvič pustili ostati čez noč v lokalu ali dvorani. Iz gimnazij se je pozneje razširil tudi na druge srednje šole. Potek maturantskega plesa Danes je postal že skoraj izumetničen, formalnost
Plesni program: balet, sodobni ples Vaje: Kulturni center Novo Mesto Vpis: 4. 9. ob 18.00 do 19.00 ter na vajah v KC Janeza Trdine Kontakt: info@terpsihora.com I www.terpsihora.com
Terpsihora Dance Company, plesno društvo Novo Mesto Novi trg 5, 8000 Novo mesto
34
September 2012
vse bolj zasenči bistvo večera. In za marsikatero družino predstavlja zelo velik strošek, zato se ga nekateri tudi nočejo ali ne morejo udeležiti. Potrebno se je prej dogovoriti, preveriti cene pri več ponudnikih, določene stvari pa lahko opravite tudi sami. Upoštevati je potrebno vse stroške: od plesnega tečaja do obleke, čevljev, nekateri plačujejo drage kozmetične in frizerske storitve, šopke, povabljeni darila. Premislite ali potrebujete takšno obleko, ki jo boste imeli oblečeno le enkrat, pa čeprav je izposojena. Lepo se da okrasiti in predelati tudi taka oblačila, ki jih lahko nosiš še pozneje. Naliči pa te lahko prijateljica ali sorodnica. Sam večer poteka nekako v tem vrstnem redu, ki je seveda odvisen od razreda do razreda: fotografiranje, generalka, slavnostni prihod maturantov in maturantk s prikazom plesov in pesmi „Gaudeamus Igitur“, nagovor ravnatelja, sledijo plesi, nekateri imajo ples z razredniki in učitelji, nato ples s starši, večerja in zabava s plesom. Maturantska parada Maturantska parada je plesna prireditev, ki od leta 2001 združuje maturantke in maturante v plesanju četvorke na mestnih ulicah. Plesanje poteka na izbran dan v maju, točno opoldne, na ulicah mest, ne glede na vremenske razmere, na Straussovo četvorko iz operete Netopir. Idejni oče je učitelj plesa Tomaž Ambrož. Od leta 2006 je Maturantski paradi pridružen širši sklop Evropskega plesnega festivala četvorke, ki ga organizira Slovenska plesna zveza. Nekateri se ga ne udeležijo, ker mu očitajo dejstvo, da poteka v času priprav na maturo.
Ksenija Gider
HUJŠANJE • REKREACIJA • ZDRAVA PREHRANA
Članki, nasveti, baza zdravih receptov, video prikaz izvedbe vaj, forum, in še veliko več ...
POSTANI OSTANI
Fit it
Revija za zdravo in aktivno življenje
Zahtevaj svoj brezplačni izvod na: 01 54 65 233 info@postanifit.si www.postanifit.si
www.mueller.si www.mueller.si
PRIPRaVLJENI Na NOVO ŠOLSKO LETO Velika izbira izdelkov ob začetku šolskega leta v tvoji poslovalnici Müller.
10% POPuST* Na VSE IZDELKE
TuDI Na ŽE ZNIŽaNE IZDELKE ! Od 01.09.2012 do 18.10.2012 prejmete s priloženim kuponom 10% POPuST na celoten nakup*. Popust se obračuna pri blagajni. Popusti se med seboj ne seštevajo. Izplačilo v gotovini ni mogoče. *z izjemo knjig, časopisov, darilnih kartic, prazne embalaže, tobaka, tobačnih izdelkov, igralnih konzol in računalniških igric. Popust se obračuna pri blagajni. Kupon velja od enkratnem nakupu.
Puma Woman Yellow ali man Green, toaletna voda