Dijak 2013

na poseb

vija za

a re a prav

edin

DIJAK

2013/14

vije

re izdaja mlade

t

t-on.ne

studen

www.

Kolofon Založnik in izdajatelj: Nevtron & Company d. o. o.

Koprska ulica 72 1000 Ljubljana tel: 01 620 88 00 faks: 01 620 88 15

DIJAK

Glavni in odgovorni ure­d­nik: Matjaž Rekič matjaz.rekic@nevtron.si Oglasno trženje: Rozalija Hartman rozalija.hartman@nevtron.si Oblikovanje in prelom: Bojana Fortuna dtp@nevtron.si Novinarji: Ksenija Gider, Blaž Božnar, Sanda Gajsar, Tina Pečan, Tjaša Ruparčič Urednik Fotografije: Miha Mally Naslovnica: arhiv Collegium Lektorica: Katja Tomažič Naročniška služba: narocnine@nevtron.si 01 620 88 03 Tisk: Tiskano v Sloveniji Javno glasilo Dijak 2013/2014 je vpisano v evidenco javnih glasil, ki jo vodi Ministrstvo za Kulturo RS, pod zaporedno številko 1353.

Po mnenju Ministrstva za kulturo se šteje med proizvode, za katere se plačuje 9,5-odstotni davek.

Vse gradivo v javnem glasilu Dijak 2013/2014 je avtorsko zaščiteno. Nepooblaščena uporaba ali posredovanje novic in informacij v druge medije nista dovoljena in sta protizakonita. Kopiranje ali razmnoževanje je možno le s pisnim privoljenjem izdajatelja. Vse znamke, logotipi in slike so zaščiteni in so last njihovih lastnikov oz. družb.

2013/14

Kazalo Že sedaj mislite na kariero in poklicno pot

4

Perspektivni poklici

6

Dijaško organiziranje

8

Pravica do subvencioniranega prevoza

11

Štipendije za dijake

12

Dijaška prehrana

14

Delo preko študentskega servisa

16

Matura

22

Ples v odraslost

24

Moj maturantski izlet!

26

Kako se odločiti za pravi študij?

30

Vse več fakultet se prilagaja študentom

32

Izračun točk za vpis na fakulteto

33

Je bivanje v študentskem domu zate?

34

Dijak

Že sedaj mislite na kariero in poklicno pot Cilj vsakega študenta je uspešna poklicna pot.

Mladi se v 21. stoletju soočajo s hitro spreminjajočo se družbo. Poklici nastajajo, izginjajo in se ves čas spreminjajo. Poklicno pot je potrebno preudarno načrtovati že na začetku študija oziroma celo pred njim, da boste po koncu študija uspešnejši pri iskanju redne zaposlitve. Načrtovanje poklicne poti naj bo zato čim hitrejše, razmislite o tem že v srednji šoli.

Najprej dobro spoznajte sami sebe Za oblikovanje poklicne poti je kot prvo potrebno do­ bro spoznati samega sebe (svoj značaj, interese, spo­ sobnosti, vrednote, možnosti in cilje) in poznati, ka­ kšne so možnosti v družbi (informacije o študiju in zaposlitvi).

Pri odločitvi za študijski program se vsestransko do­ bro informirajte pri starših, prijateljih, učiteljih, sošolcih in drugih znancih. Velikokrat se izkaže, da drugi bolje poznajo vaše prednosti in sposobnosti. Premislite, kaj želite v prihodnosti, kako se vidite čez 10 let in si zasta­ vite jasne cilje, ki vas bodo vodili k realizaciji začrtane poti in sprejemanju kariernih odločitev.

Izobraževanje in vsestransko udejstvovanje Poklicne poti postajajo vse bolj raznolike, neenako­ merne, včasih celo pretrgane, učenje poteka v vseh

obdobjih in na vseh stopnjah kariere, med drugim pa razvoj kariere zadeva tudi družino in življenjske vloge izven zaposlitve.

Prvi pogoj za uspešno kariero je nenehno izobraževa­ nje. Napačno je prepričanje, da je treba najprej pridobi­ ti izobrazbo ter šele nato razmišljati o poklicu in karieri.

Najprej razmislite o svojih željah, sposobnostih, oblikuj­ te svoje poklicne cilje in šele potem delajte na njih.

Za delo je potrebna vedno višja izobrazba, vse več ra­ znolikega znanja, potrebno se je nenehno učiti, biti pri­ lagodljiv, ustvarjalen, samozavesten, kritičen, razviti je potrebno spretnosti sodelovanja z drugimi, načrtova­ nja ciljev, časa, življenjske in poklicne poti.

Potrebno je biti vsestransko aktiven, si nabirati izku­ šnje in potrebne reference na vseh področjih začrtane poti, ki lahko segajo tudi izven okvirjev študijskega programa.

Poleg študijskih obveznosti opravljajte dodatne nalo­ ge, kot npr. aktivno sodelovanje pri projektih na fakul­ teti, študijske prakse v tujini, postanite tutor mlajšim ali tujim študentom, preko študentskega servisa opra­ vljajte dela, ki se posredno dotikajo vaše strokovne iz­ obrazbe, postanite prostovoljec ali delujte v društvih. Če imate pravo vizijo in ste pripravljeni garati zanjo, boste zagotovo uspeli.

Ksenija Gider

Potrebno je biti vsestransko aktiven, si nabirati izkušnje in potrebne reference na vseh področjih

Uresniči svojo idejo, postani raziskovalec.

Vpiši se na študij informatike.

VS • UN • MAG • DRle učite o Pri nas se ne

informatiki, pri nas jo tudi ustvarjate. In ste za to nagrajeni.

Fakulteta za informacijske Pri nas se ne leštudije učite o Ulica talcev 3, Novo mesto informatiki, pri nas jo tudi www.fis.unm.si ustvarjate. In ste za to nagrajeni.

Fakulteta za informacijske študije Ulica talcev 3, Novo mesto www.fis.unm.si

Bronasto priznanje GOSPODARSKE ZBORNICE DOLENJSKE IN BELE KRAJINE za najboljše inovacije 2012 Inso+ IT – mobilna aplikacija in

Bronasto priznanje GOSPODARSKE spletna stran za pomoč pri zdravljenju ZBORNICE DOLENJSKE IN BELE sladkorne bolezni KRAJINE za najboljše inovacije 2012 Ekipa študentov FIŠ je v sodelovanju z novomeško bolnišnico oblikovala aplikacijo za pomoč Inso+ IT – mobilna aplikacija pri zdravljenju sladkorne bolezni. Z in uporabo spletna zastroške pomočzdravljenja pri zdravljenju aplikacijestran znižamo in bolnikom omogočamobolezni večjo kakovost življenja. sladkorne Ekipa študentov FIŠ je v sodelovanju z novomeško bolnišnico oblikovala aplikacijo za pomoč

SOLOS

Dijak

Kaj študirati za hitro zaposlitev?

Perspektivni poklici Dijaki, ki se odločajo za izbiro poklicne poti, se morajo danes poleg osebnih želja orientirati tudi glede na zaposlitvene možnosti, če želijo hitro dobiti zaposlitev po dokončanju izobraževanja.

Zavod za zaposlovanje Republike Slovenije ugota­ vlja, katerih poklicev je preveč in katerih poklicev na področju Slovenije primanjkuje.

Deficitarni poklici Poklice, pri katerih primanjkuje ustrezno usposoblje­ nega kadra, imenujemo deficitarni poklici. Kateri so deficitarni poklici, se ugotavlja na osnovi letnih po­ datkov o povprečnem številu brezposelnih oseb ter podatkov o številu izdanih delovnih dovoljenj. Druga skrajnost so suficitarni poklici, to so poklici, za kate­ re je usposobljenega preveč kadra in zato prihaja do prenakopičenja nekega kadra na trgu delovne sile.

Največje primanjkljaje na trgu dela beležijo pri inže­ nirjih strojništva, elektrotehnike in elektronike, pri po­ klicih v zdravstvu in farmaciji, na področju IKT, zato je po njih tudi veliko povpraševanje. Veliko povpraševa­ nje na trgu dela je še v gostinstvu (natakarji, kuharji), na področju gradbeništva (tesarji, izvajalci suhomon­ tažne gradnje ...), na področju kovinarstva (varilci, pri­ pravljavci in monterji kovinskih konstrukcij), deloda­ jalci povprašujejo po orodjarjih, elektroinštalaterjih ter voznikih težkih tovornjakov in vlačilcev. Delodajal­ ci v veliki meri povprašujejo tudi po ekonomistih in pravnikih, vendar je pri teh poklicih velik tudi obseg ponudbe, kar zmanjšuje možnosti zaposlitve.

V ospredju so ...

Na Zavodu Republike Slovenije za zaposlovanje priča­ kujejo, da bodo v bližnji prihodnosti boljše možnosti zaposlovanja imeli predvsem strokovnjaki s področij informacijskih tehnologij, tehnike in naravoslovja, no­ vih (zelenih) tehnologij, zdravstva in zdravstvene nege

www.MojaObcina.si 6

September 2013

Delodajalci manj povprašujejo po družboslovnih poklicih ter farmacije, trženja, financ in računovodstva kot tudi strokovnjaki, ki bodo zagotavljali različne svetovalne storitve. Vsekakor bo velik poudarek tudi na širšem povezovanju znanj in spretnosti, npr. menedžerskih znanj s spretnostmi trženja in znanji s področja infor­ macijske tehnologije ter tudi na povezovanju različnih znanj in mehkih veščin ter na vseživljenjskem učenju.

Družboslovci?

Delodajalci pa manj povprašujejo po družboslovnih poklicih (sociologi, antropologi, filozofi, zgodovinarji, politologi ...), tajnikih, uradnikih, frizerjih, kozmetikih, ti­ skarjih, mizarjih, poklicih s področja tekstilne industri­ je, kar ima, skupaj s prevelikim vpisom v posamezne izobraževalne smeri, za posledico ustvarjanje presež­ kov delovne sile. V zadnjem letu se je povpraševanje delodajalcev po delavcih najbolj zmanjšalo v rudar­ stvu, na področju kulturnih, razvedrilnih in rekreacij­ skih dejavnosti, v dejavnosti javne uprave in obrambe, v poslovanju z nepremičninami in v izobraževanju.

Dijaki, ki se odločate, kam se boste po srednji šoli usmerili, se lahko orientirate tudi na podlagi teh infor­ macij, da vam bo iskanje službe oz. zaposlitve po končanem študiju malce lažje.

Sanda Gajsar

RAČUNALNIŠKE NOVICE bralcem revije DIJAK ponujajo POSEBNO PONUDBO! 12 številk revije Računalniške novice za samo 9,70 €!

Naročite lahko na narocnine@nevtron.si ali 01 620 88 03, kjer navedete geslo ŽIT*.

Posebna ponudba velja samo do 30. 11. 2013! *Posebna ponudba velja samo za nove naročnike.

Dijak

Dijaško organiziranje Po vzoru drugih stanovskih združenj imajo tudi dijaki svojo predstavniško organizacijo, katere člani postanejo samodejno s pridobitvijo statusa dijaka.

Ta organizacija dijakov se imenuje Dijaška organiza­ cija Slovenije (DOS). Namenjena je zastopanju inte­ resov dijakov na različnih ravneh. Zavzema se pred­ vsem za izboljšanje materialnega položaja dijakinj in dijakov, uveljavljanje in varstvo pravic dijakinj in dija­ kov, utrjevanje in širjenje vpliva dijakinj in dijakov na učni načrt in na način preverjanja znanja v srednjih šolah, medsebojno povezovanje in zastopanje v or­ ganih DOS ter za mednarodno sodelovanje vseh slo­ venskih dijakinj in dijakov.

Kaj sploh dela DOS? DOS si, kakor lahko preberemo na njihovi spletni strani www.dijaska.org, prizadeva tudi za izboljšanje kvalitete odnosov v srednjih šolah, informiranost in vpliv dijakinj in dijakov v civilni družbi, zagotavljanje in utrjevanje vpliva dijakinj in dijakov pri vprašanjih, ki so povezana z njihovo materialno in duhovno rastjo, zagotavljanje šolske demokracije, enakopravnosti in enakosti v srednjih šolah in zagovarjanje enakih mo­ žnosti za vse in zavzemanje za laično, od ideologij in religij nevtralno, šolo.

Organiziranost DOS DOS je organiziran podobno kot državna oblast – ima predsednika dijaške „vlade“, ki je hkrati predse­ dnik DOS, in dijaške „ministre“ – člane predsedstva

DOS. Da gre vse tako kot mora, nad njimi bdi „men­ tor“, vodja DOS. Najvišji organ DOS je Parlament DOS, katerega člani so dijaški „poslanci“, predstavniki srednjih šol iz vse Slovenije. Parlament sprejema najpomembnejše od­ ločitve, za njihovo uresničevanje med sejami Parla­ menta pa skrbi organ, ki se imenuje Svet DOS. Skrb za dijakove pravice v okviru DOS Na dijaške pravice v okviru DOS opozarja predvsem varuh dijakovih pravic, kateremu se lahko „potožijo“ dijaki iz vse Slovenije, če menijo, da so kršene njiho­ ve pravice – če so bili, npr. diskriminirani, neupravi­ čeno ali napačno kaznovani in tako dalje. Njegov ele­ ktronski naslov je varuh@dijaska.org.

Dijaška skupnost na šoli Na ravni šole je stanovsko združenje dijakov dija­ ška skupnost, ki naj bi jo imela vsaka srednja šola (predsednik te skupnosti je hkrati poslanec v Par­ lamentu DOS).

Udejstvovanje dijaške skupnosti je odvisno od kre­ ativnosti njihovega članstva – vse od kulture, zaba­ ve, izobraževanja, informiranja in povezovanja dija­ kov do tega, da v skladu z zakonom imenujejo dva svoja predstavnika v svet šole, ki je organ upravlja­ nja v ustroju vsake šole – med drugim imenuje in razrešuje ravnatelja, sprejema program razvoja, le­ tni delovni načrt, odloča o pritožbah v zvezi s sta­ tusom dijaka kot drugostopenjski organ in tako da­ lje. Predstavnika dijakov v svetu šole enakopravno sodelujeta in glasujeta ter tako poskrbita, da je sli­ šan tudi dijaški glas.

Iz vsega povedanega lahko potegnemo sklep, da je dijaška skupnost pomemben organ, ki dijakom daje pomembno vlogo pri sooblikovanju življenja in do­ brega počutja na šoli.

8

September 2013

Blaž Božnar

Predstavitev

Hujšanje, zdrava prehrana in fitnes na enem mestu

MAXXIMUM.SI – predani FIT filozofiji Spletna stran Maxximum.si nudi informacije o zdravi prehrani, hujšanju in rekreaciji. Tematsko je razdeljena na sklope: PREHRANA, HUJŠANJE, VADBA, TELO & ZDRAVJE in DOGAJANJE, kjer je na voljo več sto različnih prispevkov s teh področij, ogledaš pa si lahko tudi številne foto- in videogalerije receptov, prireditev, primerov vadbe in še kaj.

Ti zdrava prehrana povzroča preglavice v kuhinji?

Potem boš navdušen nad rubriko RECEPTI, kjer naj­ deš številne zdrave in nizkoenergijske zajtrke, malice, solate, glavne jedi in sladice.

Pravkar razmišljaš o dieti? Pokukaj v rubriko HUJŠA­ NJE s številnimi nasveti za lažjo izgubo telesne maščo­ be. Ne izpusti prispevkov o tem, zakaj večina diet ne de­ luje in kako se uspešno lotiti izgube telesne maščobe.

Si prvič v fitnes centru in se želiš naučiti pravilne izvedbe vaj? Pri tem ti bo pomagal VIDEO PRIKAZ IZ­ VEDBE VAJ v fitnes centru. Videoposnetki so opremlje­ ni tudi z dodatnimi navodili glede pravilne izvedbe.

Med pomembnejšimi deli strani je MAXXIMUM FORUM, kjer člani izmenjujejo svoja mnenja in izkušnje. Na

Maxximum forumu lahko vprašaš kar koli glede svojega jedilnika, diete ali vadbe, vodiš lahko svoj shujševalni dnevnik ali pa spremljaš dnevnike ostalih članov.

Maxximum lahko obiščeš tudi na Facebooku pod imenom MAXXIMUM SLOVENIJA. Ne glede na to, ali hujšaš, se aktivno ali rekreativno ukvarjaš s športom oziroma se želiš zdravo prehranjevati, je spletna stran maxximum.si zagotovo pravi kotiček zate.

Posebna izdaja revije Študent

9

Predstavitev

Fotografija in Oblikovanje materialov v Sežani Višja strokovna šola Šolskega centra Srečka Kosovela v Sežani omogoča študij po programih Oblikovanje materialov in Fotografija.

Programa upoštevata realne potrebe poklicev, zato je študij naravnan k praktičnemu, kreativnemu delu, ki omogoča uporabo teoretičnega znanja pri reševanju praktičnih problemov, obenem pa navaja na samostojno in timsko delo. Poleg predavanj in vaj opravijo študentje vsako leto deset tednov praktičnega izobraževanja v podjetjih ali zavodih, tudi v tujini, preko projektov medna­ rodne mobilnosti. Tako svoje znanje nadgrajujejo v novi, življenjski situaciji, navezujejo poslovne stike in pridobi­ vajo reference, ki so danes ob iskanju zaposlitve izje­ mnega pomena. Zato so v oba programa vključene tudi vsebine, namenjene poslovnemu komuniciranju, podjet­ ništvu, trženju, poznavanju računalništva, informatike in strokovne terminologije v angleškem jeziku, preko kate­ rih se študentje, ki z zaključkom študija pridobijo naziv in­ ženir, pripravljajo na delovanje v poslovnem okolju.

Oblikovanje materialov, v Sežani usmerjeno v oblikovanje kamna, nu­ di široko paleto znanj in veščin, temeljnih za vsak poklic s področja obliko­ vanja, tako s tehničnega in tehnološkega vidika kot z vidika razumevanja in vrednotenja ustvarjalnega dela. Študentje odkrivajo univerzalnost in bogastvo likovnega jezika, spozna­ vajo zakonitosti prostoročnega, tehničnega risanja in uporabo sodobne tehnologije CAD. Predstavitvene teh­ nike jih opremijo z znanjem, potrebnim za učinkovito predstavitev svojih zamisli končnemu uporabniku.

Za delo s kamnom je ključno poznavanje osnov geo­ logije in kamnoseške prakse. Študentje spoznajo tra­ dicionalne in sodobne načine obdelave kamna, prido­ bijo znanja o njegovi uporabi, restavriranju pa tudi o načrtovanju in računalniškem oblikovanju kamnitih iz­ delkov. V okviru izbirnih predmetov se lahko dodatno 10

September 2013

poučijo o dragih kamnih, se posvetijo tehniki mozaika ali inkrustacije, s katero se iz raznobarvnega kamna ustvarijo motivi na ploskvi oziroma površini objekta.

Program Fotografija odpi­ ra vrata v svet statične foto­ grafije in gibljive slike. Za­ snovan je tako, da vsi štu­ dentje pridobijo osnovna znanja in veščine s podro­ čja fotografije, animacije in videa, nato pa se usme­ rijo v različna področja.

Kreativna fotografija zdru­­ žuje oglaševalsko, modno in arhitekturno fotografijo, oblikovanje vizualnih komu­ nikacij in vlogo fotografije znotraj njih. Predmeti modula Reportažna fotografija obravnavajo reportažno in dokumentarno fotografijo, vizualno in besedno spo­ ročanje ter uredniško delo in tako usposabljajo za delo fotoreporterja. Ateljejska fotografija razvija znanja in veščine rokovanja s studijsko snemalno in osvetljevalno opremo s standardnimi in z improvizira­ nimi rekviziti.

Z izbiro predmetov s področja videa in filma študen­ tje odkrivajo svet avdiovizualnih medijev. Srečajo se s pisanjem scenarija in snemalne knjige, z osnovami filmske in televizijske režije, produkcije pa tudi s sne­ manjem, z montažo slike in zvoka ter z digitalno ob­ delavo posnetega gradiva.

Izbirni predmeti študentom omogočajo, da poleg iz­ branega področja razvijajo izpovedno, umetniško obarvano avtorsko fotografijo, se seznanijo z znan­ stveno-tehnično fotografijo ali s fotografsko postpro­ dukcijo, ki odkriva zahtevnejše postopke digitalne obdelave posnetega materiala in priprave za tisk.

Vabimo vas, da se podrobneje seznanite z možnostmi študija v Sežani na www.viviss.si/vss ali na informativnih dnevih v februarju in septembru!

Dijak

Pravica do subvencioniranega prevoza Dijaki, študentje in udeleženci izobraževanja odraslih, ki bivajo vsaj 5 km od izobraževalne ustanove, imajo pravico do subvencioniranih prevozov.

To ni več ena od pravic iz javnih sredstev in o njej ne odločajo več centri za socialno delo, ukinjen je doda­ tek k štipendiji za prevoz.

Subvencionirani prevoz Dijaki in študentje imate pravico do splošne subvencioni­ rane mesečne vozovnice in mesečne vozovnice za 10 voženj. Cena subvencionirane mesečne vozovnice je od­ visna od razdalje, na kateri potujete in je namenjena ti­ stim upravičencem, ki se dnevno vozijo od kraja bivanja do kraja izobraževanja. Če imate kupljeno vozovnico za medkrajevni avtobusni ali železniški prevoz potnikov, ste upravičeni do brezplačne mesečne vozovnice za mestni promet, vendar le v primeru, ko vam uporaba medkrajev­ nega ali železniškega prevoza ne omogoča dostopa do izvajalca vzgojno-izobraževalnega programa.

Najprej vam vaša šola ali fakulteta potrdi vlogo, nato pa pri izvajalcu medkrajevnega avtobusnega in/ali železni­ škega prevoza potnikov kupite subvencionirano me­ sečno vozovnico. Cena subvencionirane mesečne vo­ zovnice je za tiste, ki se vozijo na relaciji do 60 km 20 EUR, do 90 km 30 EUR in več kot 90 km 50 EUR. Tisti, ki pa v času šolanja bivajo v kraju izobraževanja, so upravičeni do mesečne vozovnice za 10 voženj. Ta znaša ne glede na razdaljo prevoza 15 EUR. Vloga je dostopna na spletnih straneh Ministrstva za in­

frastrukturo in prostor, Ministrstva za izobraževanje, zna­ nost, kulturo in šport, izvajalcev prevozov in prodajnih mestnih izvajalcev prevozov.

Letošnja novost Z novim šolskim letom bodo v ponudbi tudi polletne in letne vozovnice. Polletne vozovnice za dijake so za obdobje od 1. 9. do 31. 1. in od 1. 2. do 30. 6. oziro­ ma letne vozovnice za obdobje od 1. 9. do 30. 6. te­ kočega šolskega leta. Polletne vozovnice za študen­ te so za obdobje od 1. 10. do 31. 1. in od 1. 2. do 30.

6., letna vozovnica pa za obdobje od 1. 10. do 30. 6. tekočega študijskega leta.

Po novem so upravičenci do subvencionirane vozov­ nice vsi vlagatelji, ki imajo bivališče najmanj 2 km od­ daljeno od kraja izobraževanja.

Ksenija Gider

Nudimo obročno plačevanje in količinski popust

LJUBLJANA, DUNAJSKA 128: T 01 530 52 70 info točka ŠIŠKA: T 01 510 60 40 enota MOSTE: T 01 520 14 70 enota KOPER: T 05 627 82 20 enota MARIBOR-DRAVOGRAD: T 02 333 88 94

http: avtosola.amzs.si E : avtosola@amzs.si Mobi: 041/ 518-726

Učimo za življenje Posebna izdaja revije Študent

11

Dijak

Štipendije za dijake Vsak dijak ima mesečno kar nekaj izdatkov in če ne želi biti povsem odvisen od staršev, lahko kandidira za dodaten vir „financiranja“ – za katero izmed štipendij.

ZOISOVE ŠTIPENDIJE Kako pridobiti Zoisovo štipendijo?

Načini, kako pridobiti Zoisovo štipendijo kot dijak, so (poleg izpolnjevanja splošnih pogojev – da npr. že ne prejemajo katere izmed drugih štipendij) trije: • povprečna ocena ob koncu letnika najmanj 4,1, • izjemen uspeh na maturi („zlati maturant“ – v tem pri­ meru bo štipendijo seveda lahko pridobil kot študent 1. letnika), - izjemen dosežek na posameznem področju družbe­ nega življenja (sem štejejo, npr. 1. do 3. mesto ali zlato priznanje na državnih tekmovanjih iz različnih predme­ tov in strokovnih področij, priznanje za najboljšo razi­

Plesni program: sodobni ples, NOVO! floor barre in balet, flamenco, swing Vaje: Kulturni center Janeza Trdine Novo mesto Vpis: 2.9. od 17.00 do 19.00 v Kulturnem centru Janeza Trdine Kontakt: info@terpsihora.com I www.terpsihora.com

Terpsihora Dance Company, plesno društvo Novo Mesto Novi trg 5, 8000 Novo mesto

12

September 2013

skovalno nalogo, udeležba in najvišja mesta na medna­ rodnih tekmovanjih iz znanja ipd.).

Vse dodatne informacije lahko dobite na spletni strani www.sklad-kadri.si. Zadnji rok za oddajo vlog za dijake je letos 9. september 2013.

Za nadaljnje prejemanje Zoisove štipendije je treba vsa­ ko leto izpolnjevati katerega izmed pogojev za pridobi­ tev štipendije, npr. imeti povprečno oceno ob koncu le­ tnika najmanj 4,1. Vsako leto je treba prav tako ponovno oddati vlogo, rok pa je na isti dan kot za oddajo vloge za pridobitev štipendije.

Osnovna Zoisova štipendija brez dodatkov znaša za dijake 66,05 evra. Dijaki lahko pridobijo dodatek za vrsto in podro­ čje izobraževanja (npr. za področje lesarstva – vsa podro­ čja so našteta v prilogi pravilnika o podeljevanju državnih štipendij), za učni uspeh, za bivanje izven kraja stalnega prebivališča in za štipendiste s posebnimi potrebami.

DRŽAVNE ŠTIPENDIJE Državne štipendije kot dopolnilni prejemek žal od leta 2012 lahko pridobijo le dijaki, starejši od 18 let.

Za pridobitev državne štipendije – poleg splošnih pogojev – povprečni mesečni dohodek na družinskega člana v pre­ teklem koledarskem letu pred vložitvijo vloge ne sme prese­ či 64 % neto povprečne plače (ta odstotek se je letos zvišal, kar pomeni, da bo štipendijo verjetno dobilo več dijakov).

Kandidati morajo za pridobitev državne štipendije vložiti vlogo na obrazcu „Vloga za uveljavitev pravic iz javnih sredstev“ skupaj s prilogo II – obrazec je mogoče kupiti v knjigarnah ali natisniti s spletnih strani Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti (MDD­ SZ – www.mddsz.gov.si) ali centrov za socialno delo.

Kandidat poda vlogo za državno štipendijo skupaj z vse­ mi zahtevanimi prilogami na kateri koli center za socialno delo, lahko pa tudi elektronsko preko povezave na spletni strani MDDSZ. Vlogo za državno štipendijo lahko dijaki vložijo kadar koli (npr. takoj, ko dopolnijo 18 let) in če iz­ polnjujejo tudi vse ostale pogoje, jo lahko začnejo preje­ mati na začetku naslednjega meseca. Idealno je, če je to v avgustu, saj jo tako lahko prejemajo celo šolsko leto.

KADROVSKE ŠTIPENDIJE Kadrovske štipendije dodeljujejo delodajalci kot del svo­ jega dolgoročnega kadrovskega načrtovanja. Kadro­ vske štipendije so, kot pravijo na spletni strani JS za ra­ zvoj kadrov in štipendij, v povprečju najvišje med vsemi vrstami štipendij, kljub temu pa jih vsako leto veliko osta­ ne nepodeljenih. Prednost kadrovskih štipendij je v tem, da zagotavljajo takojšnjo prvo zaposlitev po končanem šolanju. Za več informacij obiščite www.skladi-kadri.si.

Blaž Božnar

Predstavitev

Šolski center Postojna

Višja strokovna šola Postojna je izobraževalno središče z bogato ponudbo treh različnih programov šeste (VI.) stopnje izobrazbe, in sicer: Poslovni sekretar, Strojništvo ter Gozdarstvo in lovstvo.

izobraževanja uvedli tudi e-študij ali študij na daljavo, kar se je izkazalo za dober pristop in prenos znanja do študentov. Študenti vsako leto sodelujejo na nate­ čajih za najboljšo diplomsko nalogo z različnih stro­ kovnih področij in dosegajo dobre rezultate. Študen­ tom omogočamo opravljanje desettedenskega prak­ tičnega izobraževanja v tujini s projektom Erasmus, kar pripomore, da se spoznajo z delovnim življenjem v tujini, omogoča osebnostno rast, večjo možnost za­ poslitve, nove izkušnje in predvsem veliko novih po­ znanstev. Cilj višje strokovne šole iz Postojne je, da izobrazi diplomante s strokovno teoretičnim in prak­ tičnim uporabnim znanjem, ki jim omogoča konku­ renčnost pri iskanju zaposlitve in zadovoljstvo pri nji­ hovem delu. Ankete med diplomanti to dokazujejo, saj kar 37 % rednih študentov sklene pogodbo o za­ poslitvi s podjetjem, kjer so opravljali prakso. Izobra­ ževanje na Višji strokovni šoli v Postojni spodbuja k razvoju vsakega posameznika. Želimo si spodbuditi njegovo ustvarjalnost in možnosti zaposlitve.

Študij na Višji strokovni šoli Postojna obiskujejo štu­ denti iz vse Slovenije. Enako velja za predavatelje, saj prihajajo iz različnih krajev in raznovrstnih strokovnih področij. Strokovnost izvajalcev in prenos znanja na študente je samo eden od pomembnih kazalcev, na katere smo na šoli ponosni. Zavedamo se, da je po­ leg strokovnosti in znanja pomemben tudi korekten odnos med zaposlenimi in študenti. V programu Po­ slovni sekretar (izredni študij) smo poleg klasičnega

vabimo k vpisu v študijske programe:

POSLOVNI SEKRETAR 1 redni in izredni študij

(Možnost študija na daljavo na izrednem študiju!)

STROJNIŠTVO 2

redni in izredni študij

GOZDARSTVO IN LOVSTVO 3 redni in izredni študij

Povezovanje s Podjetji – Projektne Diplomske naloge Bogate Strokovne izkušnje iz Prakse – Odprt Dialog Študent – Predavatelj Dokumentacija predmetov v Moodlu – uporaba E-učilnice Zaposlitev po končanem študiju: Samostojno načrtovanje in vodenje sodobnega pisarniškega načrtovanja Vodenje projektov, proizvodnje, kakovosti, razvoja, orodjarstva, vzdrževanja 3 Nadzor območij in izvedba gozdarsko lovskih nalog, varstvo narave …

1 2

Informacije: Tel.: 05 721 23 30 [referat], E-mail: vs.postojna@guest.arnes.si Splet: www.vspo.si (tudi na Facebook-u)

Posebna izdaja revije Študent

13

Dijak

Dijaška prehrana Tudi letos je na področju subvencionirane prehrane dijakov prišlo do sprememb. Do brezplačne ali ugodnejše šolske malice je upravičenih več dijakov kot v prvi polovici lanskega šolskega leta.

Kaj se je spremenilo?

1. 2. 2013 je začel veljati nov Zakon o šolski prehrani (ZŠolPre-1, Ur.l. RS, št. 3/2013), ki so ga po ugotovi­ tvi, da je bila dotedanja ureditev šolske prehrane ne­ vzdržna (veliko učencev in dijakov je kljub težki fi­ nančni situaciji doma v šoli ostalo lačnih, ker niso bi­ li upravičeni do subvencije, starši pa jim niso mogli plačevati malice), sprejeli poslanci v Državnem zbo­ ru. Zakon poleg tega, da je do subvencije upraviče­ no večje število dijakov (20.000 dijakov več), prinaša tudi novo razvrstitev v razrede.

V šolskem letu 2013/14 cena malice znaša (enako kot lansko leto) 2,42 evra. Vseeno se upošteva, da si nekateri težje privoščijo malico, zato bodo do brez­ plačne malice upravičeni dijaki iz tistih družin, katerih povprečni mesečni dohodek na osebo ne presega 42 odstotkov povprečne neto plače v Sloveniji (do 414,70 evra na osebo).

70 odstotkov cenejšo malico bodo imeli dijaki iz družin, katerih povprečni mesečni dohodek je med 42 do 53 od­ stotki neto povprečne plače v RS (od 414,70 do 523,31 evra na osebo – malica bo stala 0,73 evra), 40 odstotkov cenejšo pa, če ta odstotek znaša med 53 in 64 (od 523,31 do 631,92 evra na osebo – malica bo stala 1,45 evra). Višino teh odstotkov lahko vsaka družina zase pre­ veri na odločbi o otroškem dodatku, ki so jo dobili.

Kdor bo želel uveljavljati subvencijo, bo moral vlogo za subvencioniranje malice oddati na pristojnem centru za socialno delo (CSD) in ne na sami šoli, kot je to veljalo do nedavnega. Šola namreč ne sme več izdajati sklepov o subvencionirani šolski prehrani.

V izjemnih primerih lahko CSD poleg odstotkov pov­ prečne plače upošteva tudi druga dejstva in okoliščine, ki nastopijo zaradi dolgotrajne bolezni ali smrti v družini, nenadne izgube zaposlitve staršev ter naravne ali druge nesreče. Subvencijo za malico lahko ne glede na kriterij dobijo tudi dijaki v rejništvu oziroma prosilci za azil.

Odločba CSD se izda za vsako leto posebej, zato lan­ skoletne odločbe ne veljajo za novo šolsko leto, am­ pak je potrebno na CSD vložiti novo vlogo.

CSD bo o pravici do subvencionirane malice odločil z odločbo v roku treh mesecev. Podatke o dijakih, ki so upravičeni do subvencionirane malice, šola prej­ me od CSD. Ker postopek za izdajo odločbe lahko traja relativno dolgo, šole dijakom oz. njihovim star­ šem svetujejo, da vlogo na CSD vložijo čim prej. V primeru, da bo CSD subvencijo odobril med šolskim letom, bo dijak od šole dobil povrnjen (delno ali v ce­ loti) znesek do tedaj plačanih malic.

Dobro je tudi vedeti, da se lahko dijak, če določene malice tekom leta ne želi jesti (in če se s tem, da o tem odloča sam, v vlogi strinjajo tudi njegovi starši), od ma­ lice za tisti dan tudi odjavi, vendar mora to storiti pravo­ časno – ponavadi je rok en dan prej, dopoldan.

Pa dober tek!

Blaž Božnar

Kdor bo želel uveljavljati subvencijo, bo moral vlogo za subvencioniranje malice oddati na pristojnem centru za socialno delo 14

September 2013

Triglav_MLADINA_Dijak125x85o.indd 1

8/26/13 2:06 PM

ZA BREZPLAČNE KLICE ...

IZBRAL SEM MOBI MOJO ŠTEVILKO ZA BREZPLAČNE KLICE

Z novo storitvijo Mobi Moja številka lahko izbereš eno številko uporabnika storitev Mobitel in jo v Sloveniji kličeš brezplačno. Jaz sem izbral mamino. Za vklop sem poslal MOJA XXXXXXXXX na 1918 (XXXXXXXXX pomeni mobilno številko, ki jo želiš brezplačno klicati).

Z MOBIJEM DO 100 % POVRAČILA KUPNINE …

Imam nov mobitel LG Optimus L4 II z zaslonom na dotik. Mobipaket vsebuje SIM-kartico s prednaloženim dobroimetjem v višini 15 EUR. Poleg tega bom lahko s polnitvami Mobiračuna za 5 EUR v naslednjih 12 zaporednih 30-dnevnih obdobjih prejel do 100 % kupnine v obliki mesečnih bonusov na svojem Mobiračunu. Storitev sem vključil kar prek SMS-a. Kodo za vklop sem dobil v Mobipaketu. Več na www.mobitel.si

DODATNIH 15 % PRI POLNJENJU MOBIRAČUNA Z MONETO

Vsakič, ko mi mami napolni Mobiračun z Moneto za 5, 10 ali 20 EUR, prejmem kar 15 % dodatnega bonusa na svoj Mobiračun. V mobitel enostavno vtipka ukazni niz *127*vrednost polnitve*mojo številko in pritisne tipko za klic. Dodaten bonus 15 % velja vse do konca leta.

Za več informacij o storitvah Mobi obiščite Telekomov center, www.mobitel.si ali pokličite brezplačno številko 121, 080 8000 ali iz tujine +386 41 700 700.

Posebna izdaja revije Študent

15

Dijak

Delo preko študentskega servisa Delo dijakov preko študentskega servisa je koristno za nabiranje najrazličnejših izkušenj. Preko študentskega servisa sicer delo opravljajo predvsem študenti, vendar to lahko počnejo tudi dijaki, ki so dopolnili 15 let.

Za dijake je študentsko delo lahko zelo koristno, saj jih navaja na prevzemanje odgovornosti, pomaga pri­ dobivati izkušnje pri komunikaciji z ljudmi, poleg te­ ga pa je lahko za njih tudi pomemben vir prihodkov, saj štipendija ali žepnina včasih hitro skopnita. Prav zato je koristno, da ima dijak nekaj informacij o zna­ čilnostih študentskega dela.

Napotnice Pravna podlaga za študentsko delo je študentska na­ potnica, zato mora biti nujno izdana pred začetkom dela. Poznamo dve vrsti napotnic, in sicer stalno na­ potnico (velja največ eno leto od izdaje), namenjena je študentom, ki delajo pri istem delodajalcu dlje ča­ sa, novo napotnico je potrebno izdati na začetku no­ vega šolskega leta. Druga vrsta je navadna napotni­ ca, ki je namenjena za dela, ki se opravljajo krajši čas. Napotnico je potrebno pred začetkom dela po­ sredovati delodajalcu, kar stori študent sam ali štu­ dentski servis.

Ob začetku dela je dobro, da dijak od delodajalca zahteva žigosan četrti izvod napotnice. Prav slednji izvod napotnice ali/in pisni dogovor, sklenjen pred začetkom dela, sta zelo koristna dokaza v primeru neplačila – takrat se je dobro obrniti na študentski servis, ki bo delodajalca opomnil, naj denar nakaže na njihov račun. Možno je tudi – po poteku 8 dni od pisne zahteve dijaka za plačilo – obvestiti inšpektorat za delo ali/in vložiti tožbo pred pristojnim sodiščem. Če veliko delate preko študentskega servisa, je do­ bro, da poznate vsaj osnove davčne ureditve na tem področju.

Dohodnina V primeru višjih zasluženih zneskov mora dijak del le­ -teh plačati kot dohodnino. V večini primerov to ne pride v poštev, vendar je vseeno dobro vedeti.

16

September 2013

V primeru višjih zasluženih zneskov mora dijak del le teh plačati kot dohodnino Koliko lahko dijak zasluži, da mu ne bo treba plačati dohodnine? Če dijaka kot vzdrževanega družinskega člana prija­ vijo starši, je ta vsota za leto 2013 2.477,03 evra (upo­ števana je posebna osebna davčna olajšava; znesek je dejansko lahko še nekoliko višji zaradi 10 % normi­ ranih stroškov, ki se odštejejo od dohodka preko na­ potnic). Nasvet za starše je, da dijaka kot vzdrževa­ nega družinskega člana uveljavlja tisti od staršev, ki ima višje dohodke, saj mu to lahko omogoči višjo davčno olajšavo. Če dijaka starši ne prijavijo kot vzdrževanega družin­ skega člana, dijaku pripadeta še splošna (3.302,70 evra) in praviloma tudi dodatna splošna olajšava (3.217,12 evra, če zasluži do 10.866,37 in 1.115,94 evra, če zasluži nad 10.866,37 do 12.570,89 evra).

Upoštevajo se še normirani stroški. Če dijak vseeno preseže ta znesek, je v večini prime­ rov obdavčen po 16-odstotni dohodninski lestvici.

Poleg tega je potrebno biti pozoren, da znesek na napotnici ne preseže 400 evrov. V nasprotnem pri­ meru se odvede 22,5 % dohodnine (konec leta se si­ cer vrne, če dijak ne preseže letnega limita). Če vas zanima več o študentskem delu, se lahko obr­ nete na kateri koli študentski servis, kjer vam bodo z veseljem ponudili ustrezne informacije.

Blaž Božnar

Varčujem

Tudi dijaki varčujemo z energijo! Čeprav morda računov še ne plačujemo sami, je zdaj čas, ko se naučimo, kako bomo v prihodnosti energijsko varčni za zelen jutri in za polno denarnico.

Kako prihranim pri porabi električne energije doma?

Električna energija je eden od temeljnih virov življe­ nja. Brez nje bi se lahko poslovili od vseh elektron­ skih naprav, ki nam lajšajo življenje. A žal se elektrika stalno draži, kar nam nazorno prikaže mesečni račun od izbranega ponudnika. Da bi ta račun zmanjšali, velja upoštevati nekaj nasvetov za bolj varčno pora­ bo električne energije.

Povprečno slovensko gospodinjstvo naj bi po podat­ kih Statističnega urada RS vsak mesec porabilo od 290 do 330 kWh (kilovatnih ur). Na računu naj bi to znašalo okoli 50 evrov mesečno. Poraba energije je

bistveno manjša v stanovanjih kot pa v hišah. Tisti, ki imate račun bistveno višji od omenjenega povprečja, lahko z bolj ekonomično porabo elektrike prihranite kakšen evro.

Absolutno največ (okoli 66 %) električne energije po­ rabijo grelne naprave – tu prevladujejo električne pe­ či, električni radiatorji, grelniki vode itd. Seveda je nji­ hova poraba največja v zimskem času, ko pogosto nadomeščajo centralno, plinsko ali vodno obliko kur­ jave. Problem je, da se je tej porabi izredno težko izo­ gniti. Rešitve so sicer toplotna izolacija stanovanja/ hiše, izključitev gretja v prostoru, ki ga ne uporablja­ te, in izogibanje pretirani uporabi električnih peči.

Med požrešnejšimi napravami so tudi zamrzovalne skrinje in pralni stroji. V zadnjih letih so proizvajalci bele tehnike (hladilniki, pralni in pomivalni stroji, ku­ hinjske naprave ...) izredno napredovali na področju porabe električne energije. Vse novejše naprave se

Priloga posebne izdaje revije Študent – DIJAK

Varčujem

tako razvrščajo v energetske razrede od A do E. No­ benega razloga ni, da ne posežete po napravah ra­ zreda A in B – to pa je tudi najbolj učinkovit način var­ čevanja pri teh napravah (poleg seveda uporabljanja „poceni“ električnega toka ob nočnih urah). Če za­ mrzovalne skrinje ne potrebujete nujno, jo lahko na­ domestite s hladilnikom.

Naslednji pomemben dejavnik je svetloba. Ta v pov­ prečju obsega okoli 15 % električne porabe v pov­ prečni slovenski družini. Hiter izračun nam prikaže, da bi nas ena stovatna žarnica, ki bi neprestano go­ rela cel mesec, stala okoli sedem evrov. Na srečo so na tržišču že varčne žarnice (fluorescentne plinske sijalke in halogenske žarnice), ki porabijo do petkrat manj elektrike. Vsekakor velja, da je potrebno luči ugašati takrat, ko jih ne potrebujete, velja pa tudi raz­ misliti o nadomeščanju klasičnih žarnic z varčnimi.

Omenimo še sobne naprave – televizije, računalnike, monitorje, telefone ... Čeprav na prvi pogled izgleda,

Priloga posebne izdaje revije Študent – DIJAK

da so veliki televizorji med izredno potratnimi napra­ vami, je resnica ravno nasprotna. Večja plazma, če je vklopljena šest ur dnevno, porabi okoli štiri evre na mesec. Enako velik LCD že skoraj enkrat manj (no­ vejši LCD televizorji z LED tehnologijo veljajo za ene najbolj varčnih porabnikov). Če imate doma še ve­ dno katodni televizor ali monitor, velja torej razmisliti o bistveno bolj varčnem LCD-ju.

Drugačna zgodba so računalniki – predvsem tisti viš­ jega ranga. Računalnik, ki je prižgan cel mesec za namene pisanja dokumentov in deskanje po spletu, porabi slabih deset evrov (prenosniki so energijsko bolj varčni). Poraba računalnika pa je odvisna od nje­ gove obremenitve. Bolj kot je obremenjen, več elek­ trike porabi. Vsekakor se splača računalnik ugašati, če ga ne potrebujete – to velja predvsem za tiste, ki ga puščajo prižganega čez noč.

Enako velja za sobne konzole (Xbox 360, Playstation 3), katerih poraba je primerljiva z računalniki. Slaba novica je tudi, da slednje delujejo ob polni obremeni­ tvi ne glede na to, kaj počnejo – predvajajo film ali poganjajo napredno igro. Predvajanje filma na kon­ zoli je tako bistveno dražje od predvajanja na namen­ skem predvajalniku.

Najbolj zahrbtne pa so naprave, ki na prvi pogled iz­ gledajo nedolžne, a so prižgane cel mesec, njihova poraba pa je vse prej kot zanemarljiva. Tu prevladuje­ jo predvsem routerji, usmerjevalniki in televizijske si­ gnalne škatle. Tri take napravice, ki neprestano gori­ jo cel mesec, lahko porabijo tudi do štiri evre, kar je

Varčujem

skoraj desetina mesečnega računa. Zato jih je smi­ selno ugašati ob neuporabi.

Vse domače naprave porabijo nekaj elektrike tudi, ko so ugasnjene ali v načinu pripravljenosti. Ta po­ raba je sicer zanemarljiva, vendar pa je pametno izklopiti električni tok, ko greste na potovanje ali počitnice.

Zeleni načini polnjenja mobilnih naprav Seveda ni treba posebej poudarjati, da je ozko grlo mobilnih tehnologij še vedno baterija. Čeprav se pre­ miki dogajajo in znanstveniki napovedujejo marsikaj, smo še vedno prepuščeni vsakodnevnemu polnje­ nju preko električnih vtičnic. Zaradi tega se lahko znajdemo v zagati, če se nam baterija izprazni ob ne­ pravem času.

V domačem in pisarniškem okolju to načeloma ni te­ žava, vsaj če imamo s sabo polnilec. Toda kaj storiti, če se baterija izprazni, ko smo v avtu na poti, na smu­ čišču, poleti na plaži ali drugje v naravi? V primeru, če smo v avtu še nekako gre, saj je moč večino na­ prav polniti preko električnega priključka v avtu, v na­ ravi pa postane zadeva komplicirana. Toda kot za vse drugo, se tudi za to najde rešitev.

Obstajajo solarni polnilci, ki jih lahko prilepite na okno in tako izkoristite energijo sonca.

Izdelki so lahko tako učinkoviti kot tudi estetsko dovršeni.

Obstoječe rešitve Za začetek si oglejmo nekaj praktičnih rešitev, ki so že na tržišču in so namenjene bodisi polnjenju na­ prav, ko v bližini nimamo virov napajanja ali ko želimo privarčevati z električno energijo. Večina jih temelji na izkoriščanju solarne energije, obstajajo pa tudi iz­ vedenke, ki delujejo po drugačnem principu.

Tisti izmed vas, ki ste bolj ekološko ozaveščeni ali med bolj varčnimi, lahko razmislite o nakupu solar­ nega polnilca, ki ga prilepite na okno. Enega izmed takih proizvaja podjetje XD Design, ki se lahko po­ hvali tudi z domiselnimi polnilci v obliki vaze z roža­ mi, ki jih lahko postavimo na mizo, služijo pa tudi kot okras.

Vsekakor poznamo še druge vrste solarnih polnilcev, med katerimi so najbolj razširjeni takšni v obliki plo­ ščic. Nekoliko bolj zmogljivi (zaradi večje površine) pa so nahrbtniki, ki imajo vgrajene solarne celice. Nji­ hova prednost je v tem, da lahko napravo polnimo tu­ di med hojo. V zvezi z mobilnimi napravami se ome­ nja tudi tehnologija WYSIPS (What You See is the Photovoltaic Surface). S pomočjo miniaturnih silikon­ skih trakov v zaslonu bi bilo na ta način moč vsesko­ zi izrabljati sončno energijo. Prozorna fotovoltaična komponenta je namreč v tem primeru povezana z elektronskim vezjem, ki pretvarja in zbira električno energijo. To pomeni še korak naprej od nekaterih na­ prav, ki so že na tržišču in imajo na hrbtni strani vgra­ jene solarne celice.

Pri solarnih polnilcih velja opozoriti še na to, da je hi­ trost polnjenja precej odvisna tudi od kvalitete polnil­ ca oziroma od površine solarnih celic. Od majhnih in Priloga posebne izdaje revije Študent – DIJAK

Varčujem

WeBike deluje na podoben način kot dinamo na kolesu.

Izdelki so lahko tako učinkoviti kot tudi estetsko dovršeni.

poceni polnilcev ne pričakujte čudežev, saj ti nava­ dno polnijo zelo počasi, poleg tega pa naprave niti ne napolnijo do konca. Podobno je s poceni polnilci v avtomobilu. Iz lastnih izkušenj povem, da se zna zgoditi, da ti polnijo zelo, zelo počasi.

Za vse tiste, ki imate radi rekreacijo in bi se radi gi­ bali tudi med delom, hkrati pa še nekaj prihranili pri električni energiji in najbrž tudi pri ogrevanju, pa bo kot nalašč izdelek podjetja We-Watt. Imenu­ je se WeBike, gre pa za posebno pisalno mizo z vgrajenimi pedali, ob vrtenju katerih proizvajate električno energijo za polnjenje ali poganjanje manjših mobilnih naprav. Na ta način uporabnik ne pridobi le energije, pač pa tudi poskrbi za nekaj gibanja in s tem za svoje zdravje. Še ena izmed tehnologij prihodnosti, ki so trenu­ tno v povojih, je brezžično indukcijsko napajanje.

Na trgu je že nekaj naprav, ki to omogočajo, deni­ mo WildCharge in Powermat. Obe sta videti kot plošči, na kateri nato položimo napravo, ki ima ustrezen brezžični polnilec.

husetts Institute of Technology (MIT). Gre pa za čipe, ki lahko električno energijo pridobivajo iz kar treh raz­ ličnih virov. V tem primeru iz sončne svetlobe, toplote in tresljajev. Kot nalašč za vgradnjo v mobilne naprave.

Novost naj bi bila nared v prvi polovici leta 2014.

Veliko obetajo tudi gorivne celice, a do sedaj še niso doživele širše uporabe. Deloma tudi zaradi visoke cene. Obstajajo pa seveda že produkti, ki jih je moč najti na tržišču, denimo Minipak podjetja Horizon.

Obeta tudi prihajajoči Nectar mobile power system, ki naj bi z enim polnjenjem zagotavljal energijo kar za 2 tedna delovanja in je na letošnjem sejmu CES po­ žel kar nekaj nagrad in zanimanja.

Pogled v prihodnost Izdelki, ki smo jih omenili do sedaj, so že dosegljivi na trgu. Kaj pa če pogledamo v bližnjo prihodnost? Ena izmed obetavnih tehnologij nastaja v inštitutu Massac­

Kot obetavna tehnologija prihodnosti se pogosto omenja brezžično indukcijsko napajanje.

V kolikor bi raziskovalcem uspela še miniaturizacija gorivnih celic, se jih v prihodnje lahko obetamo tudi kot nadomestek baterij v nekaterih napravah. V večini pa bo potreba po baterijah očitno še ostala. A kot ka­ že, bo v prihodnosti vse več možnosti polnjenja tudi med uporabo naprave. To je še posebej pomembno, ker naprave postajajo vse manjše in tanjše in je zaradi tega potrebna vgradnja čim manjših in lažjih baterij.

Priloga posebne izdaje revije Študent – DIJAK

Predstavitev

Produkcija glasbe, DJing, 3D animacija, mobilne aplikacije in veliko več!

SAE Institute je svetovna šola, ki izvaja izobraževanje na področju avdia, videa, digitalnega filma, 3D animacije, multimedije in digitalnega novinarstva. Lahko se pohvali z več kot 30 leti izkušenj in z več kot 50 šolami po vsem svetu z glavnima centroma v Oxfordu v Angliji in Byron Bayu v Avstraliji.

Tako je del tega tudi SAE Institute Ljubljana, ki svojim študentom omogoča diplomski študij Avdio inženirin­ ga, BA/BSc of Audio Production in še kratki tečaj za produkcijo elektronske glasbe in DJinga.

Na voljo so tudi kratki tečaji za 3D animacijo, Web De­ velopment ter iOS in Andorid App Development.

SAE Institute ponuja tudi 2 različna vpisna roka za štu­ dente, in sicer se diplomska stopnja za Avdio inženi­ ring prične aprila in oktobra. Na voljo sta redni in izre­ dni študij, tako da imajo možnost vpisa tudi zaposleni ali študentje drugih fakultet. Pri vpisu na diplomsko stopnjo vsak študent dobi prenosni računalnik Apple MacBook Pro, ki ga lahko uporablja za osebne in štu­ dijske namene.

Po dokončani diplomski stopnji lahko študent nadalju­ je svoje šolanje na programu Bachelor of Arts/Scien­ ce of Audio Production, ki je priznan s strani Middle­ sex University iz Anglije. Zaradi velikega števila šol, ki se nahajajo po vsem svetu, se študentje lahko odloča­ jo za nadaljevanje študija v tujini, kot na primer v Am­ sterdamu, Berlinu, Oxfordu, Sydneyju in drugje.

Razlika med ostalimi univerzami in SAE je ta, da je po­ leg teorije velik poudarek tudi na praksi, ki je nujno po­ trebna za bodoče diplomante, da se bodo v bodoči službi hitreje znašli. Ker SAE Institute sodeluje z medij­ sko industrijo po vsem svetu, razpolaga z velikimi re­ sursi, ki so vezani nanjo. Zaradi visoke kvalitete izobra­ ževanja je SAE Institute zelo prepoznaven med delo­ dajalci in v medijih.

SAE Institute ima tudi svetovno Alumni mrežo, ki pove­ zuje vse diplomante s celega sveta. Ta jim ponuja do­ datne ugodnosti, organizira napredne seminarje, ob­ vešča o delovnih mestih, ki so na voljo in še veliko več.

Več informacij o programih, kratkih tečajih in delavni­ cah na SAE Institute Ljubljana si lahko preberete na naši spletni strani http://ljubljana.sae.edu.

Posebna izdaja revije Študent

21

Dijak

Matura Matura kot državni izpit predstavlja zaključek srednješolskega izobraževanja. Gre za nekak­ šno vstopnico za študij na fakultetah, akademijah in ostalih oblikah višje- in visokošolskega izobraževanja.

Opravljena matura je namreč v veliki večini primerov po­ goj za vpis na nadaljnjo stopnjo izobraževanja – tudi v primeru, če omejitve vpisa ni – zato se kaže na maturo primerno pripraviti. Realnost je taka, da večino zadnjega letnika srednje šole potekajo priprave na maturo.

Poznamo dve vrsti mature: • Splošno maturo, ki predstavlja zaključek izobraže­ vanja na gimnazijah ali maturitetnih tečajih. K njej pa lahko pristopijo tudi osebe, ki bodo v letu opra­ vljanja mature dopolnile najmanj 21 let, čeprav sre­ dnje šole ali maturitetnega tečaja niso uspešno za­ ključile, posamezne izpite, npr. tako imenovani peti predmet, pa lahko opravljajo tudi osebe, ki so prija­

vljene k poklicni maturi in zanjo izpolnjujejo pogoje, osebe, ki so maturo že opravile in osebe, ki se jim je v tujini pridobljeno spričevalo nostrificiralo kot maturitetno spričevalo.

• Poklicno maturo kot zaključek izobraževanja na srednjih poklicno-tehniških ali strokovnih šolah. K njej lahko pristopijo tudi osebe, ki so že opravile splošno maturo in opravile poklicni tečaj in osebe, ki so opravile mojstrski izpit.

Splošna matura je sestavljena iz petih predmetov, treh obveznih in dveh izbirnih, poklicna matura pa iz štirih predmetov – dveh obveznih in dveh izbirnih.

Kako se na maturo čim bolje pripraviti in jo čim bolje tudi opraviti? Že v okviru rednega šolskega pouka potekajo inten­ zivne priprave na maturo. Koristno je dobiti dobre pov­ zetke snovi, ki jih pripravijo predmetni učitelji, da bi svojim dijakom olajšali pripravo na maturo. O pripra­ vah na maturo se velja pozanimati pri starejših kolegih (predvsem tistih, ki so maturo dobro opravili).

Na trgu je na voljo veliko literature za pripravo na ma­ turo – to je lahko zelo uporaben pripomoček, vsa tovr­ stna literatura pa seveda ni enako kakovostna in zato se pred nakupom velja posvetovati s predmetnim uči­ teljem. Veliko gradiva (predvsem stare izpitne pole) in informacij o maturi je na voljo tudi na spletnih straneh Državnega izpitnega centra (RIC) na www.ric.si.

Ustni del mature, seminarska/raziskovalna naloga in podobno so del mature, ki je podvržen internemu ocenjevanju (ocenjujejo ga učitelji, ki vas učijo ta predmet in ne zunanji ocenjevalci) – ker se uspe­ šnost učiteljev in tudi šole kot celote vsaj do določe­ ne mere ocenjuje tudi po uspehu njihovih dijakov na maturi, so višje ocene za dijake lažje dosegljive, kar velja izkoristiti in se na ta del mature pripraviti po na­ vodilih teh učiteljev.

Koristno je imeti okvirno predstavo in morda časovni plan priprave. Pretiravanje pri učenju za maturo niti ni na mestu, niti ni potrebno, brez vsakršne priprave pa (verjetno) vseeno ne bo šlo.

Bistveno je, da vas mature ni pretirano strah. Matura je le normalen zaključek izobraževanja v srednji šoli.

Nič več in nič manj. Vi to zmorete!

22

September 2013

Blaž Božnar

Predstavitev

DRINKOPOLY – najzabavnejša igra vseh časov

Provokativna družabna igra, ki sprosti tudi bolj zadržane Eni jo ljubijo, drugi sovražijo …

No, manj priljubljena je predvsem za tiste, ki so strik­ tno proti alkoholu in verjetno za kakšne zaskrbljene mame, vendar je skrb zaman, saj je bistvo igre zaba­ va in ne pitje alkohola.

Na splošno družabne igre spodbujajo druženje med ljudmi ter pomenijo sprostitev in odmik od brezoseb­ ne rutine. Ravno tako je z omenjeno igro Drinkopoly, ki pa je še nekoliko drugačna, saj je zaradi svojih pra­ vil namenjena zgolj polnoletnim in odgovornim ose­ bam. Sestavljena je iz 44 polj z različnimi zabavnimi nalogami, katerih cilj je smeh, zabava in pitje (alko­ holnih ali brezalkoholnih pijač). Slogan „igra, ki vam zagotavlja (ne)pozabno doživetje“, dobro zajame nje­ no bistvo, saj igralci doživijo od smeha do solz, do prijetne zadrege, vendar se jim lahko zgodi, da se poteka igre naslednji dan ne bodo spominjali.

Igra je v zadnjih dveh letih postala pravi hit na podro­ čju JV Evrope, vključno s Slovenijo, in je pred kratkim dobila še malo drugačno različico, Drinkopoly Sec­ rets, ki je nekoliko manj povezana s samim pitjem, ima pa zato toliko bolj kočljive naloge. Igralna plošča

A NAJBOLJ ZABAVN V IGRA VSEH ČASO

je sestavljena iz polj, ki narekujejo, katero karto mora igralec povleči. Nato se začne … Smeh, flirt, zabava, ugodje, neugodje, premagovanje samega sebe in drugih … Tega ne želimo zamuditi.

V današnji družbi je vse preveč primerov, ko ljudje, predvsem mladi, sedijo na pijači za isto mizo in drug drugega sploh ne pogledajo, temveč gledajo v svoje te­ lefone, tablice … Družabne igre pa vrnejo tisto prvotno interakcijo, ki je šla v dobi elektronske tehnike nekoliko v pozabo. Še toliko bolje, če gre za sveže, malo bolj pro­ vokativne igre, ob katerih se neizmerno zabavamo.

Posebna izdaja revije Študent

23

Dijak

Maturantski ples

Ples v odraslost Maturantski ples je poseben dogodek in slavnostni zaključek šolanja, ki se ga veselijo vsi dijaki srednjih šol. Predstavlja ples posebne vrste, saj z njim dijaki odplešejo iz mladostniških let v odraslo življenje in v svetlo prihodnost. Ples dijakom ostane v lepem spominu vse življenje, zato se nanj tudi posebej pripravijo.

Priprave na slavnostni večer običajno potekajo že par mesecev pred glavnim dogodkom. Začeti je tre­ ba s plesnimi vajami, da izpilijo nerodne korake in obrate v eleganten plesni dogodek. Organizirati je treba celotni program, od voditelja, nastopajočih, predstavitvenih točk razredov, zabavnega programa, predvsem pa se vsak dijak in dijakinja posveča svoji večerni toaleti in videzu. Dogovoriti se je treba, kdo bo s kom plesal, kje in kdaj se bodo srečali pred ge­ neralko, da še zadnjič predebatirajo podrobnosti in na generalki dokončno izpilijo vse pomanjkljivosti.

V obleki se morate dobro počutiti, obenem pa vam mora tudi pristajati 24

September 2013

Izbrana obleka Še prej pa se morajo odpraviti v trgovine po nakupe, saj maturantska obleka predstavlja enega ključnih elementov celotnega večera. Prav maturantska oble­ ka je ena izmed tistih stvari, ki naredi ples svečan in „še en večer s sošolci“ naredi zares edinstven in ne­ pozaben. Fantje pri izbiri oblačil navadno manj kom­ plicirajo kot dekleta, izberejo elegantno ali tudi bolj športno obleko, čevlje, srajco in morda kravato, ki se bo ujemala s soplesalkino toaleto. Dekleta pa si vza­ mejo več časa, se odpravijo od trgovine do trgovine, pregledajo ponudbo, morebiti povprašajo za nasvet kakšno izmed svetovalk, ki ve, kakšni so trendi in zna dobro svetovati glede na posameznikove telesne in karakterne lastnosti. V obleki se morate dobro poču­ titi, obenem pa vam mora tudi pristajati, zato je odlo­ čitev o barvi, dolžini in kroju pomembna. Pomembno je tudi, da poudarite vse tisto, kar je na vas najlepše in skrijete morebitne kritične predele, ker se morate v večernem oblačilu počutiti samozavestne, saj je ta eden izmed najpomembnejših modnih dodatkov na gala večeru.

Dodatki Obleko pa zaokrožite z modnimi dodatki, od torbice, če­ vljev, nakita, do pričeske, urejenih nohtov in ličenja. Po­ sebno pozornost je treba nameniti čevljem, zavedati se morate, da boste v njih preživele celotni večer in mora­ te izbrati udobne za nošenje, saj se sicer prijeten večer kaj hitro spremeni v eno samo muko. Pri dodatkih je bi­ stveno, da se ne pretirava, saj večkrat drži reklo, da je manj več. Tudi pri pričeski in ličenju, ki uskladita celotno podobo, je dobro, da imamo poznavalskega frizerja in kozmetičarko, saj lahko z nekaj napakami dijakinjo celo postara, kar pa seveda ni zaželeno. Če pod vsem tem narišemo črto, stroški enega večera niso zanemarljivi. Toda maturantski ples je eden po­ membnejših dogodkov v življenju, zato je vsa nervoza razumljiva in prav tako tudi obsežne priprave. V mislih pa navadno imamo, da je maturantski ples le enkraten dogodek v našem življenju, zato si, če si le lahko, tudi za tisti večer privoščite malo več, na koncu pa pozabite na skrbi, se sprostite in uživajte v enkratnem večeru.

Sanda Gajsar

Predpis očal vam plačamo mi! www.naroci-lece.si - Brezplačna dostava kontaktnih leč. FB/naroci.lece.si

*Akcija Dijak 2013. Kupon velja do 31.12.2013 in velja za vsa očala in kontaktne leče. Kupon ne velja za spletni nakup. Popusti se ne seštevajo. **Akcija Predpis Očal traja do preklica. Pri nakupu korekcijskih očal vam odštejemo vrednost predpisa očal, ki ste ga opravili v Ordinaciji dr. Novak Brecelj.

Prikljuèi se tudi ti!

Fakulteta za energetiko Univerze v Mariboru vabi k vpisu v

Visokošolski strokovni študijski program I. stopnje Energetika Univerzitetni študijski program I. stopnje Energetika

www.fe.um.si krško - velenje

VPIS ABONMAJEV

v Prodajni galeriji SMG na Trgu Francoske revolucije 5 v Ljubljani

www.mladinsko.com Posebna izdaja revije Študent

25

Na kaj vse moram paziti pri izbiri maturantskega izleta?

Moj maturantski izlet!

Ob koncu srednje šole vse dijake čaka izlet, ki si ga zapomnite za vse življenje. Naj bo to teden norih zabav in sončnih dni na prečudovitih plažah Grčije, pohajkovanje po prestolnicah naše bivše skupne države ali spoznavanje lepot, ki jih hranijo velika evropska mesta. Zaslužite si, da je edinstven, nepozaben in najboljši.

Ponudb maturantskih izletov je na trgu dovolj, da lah­ ko svojo odločitev pretehtate, se v miru odločite in iz­ berete tisto, kar vam in vašim sošolcem, prijateljem najbolj ustreza.

Prav zato, ker je izbira izleta in izvajalca tako po­ membna, je stik z agencijami, ki izlete organizirajo, in pogovor z njihovimi predstavniki ključnega pomena pri razumevanju celotnega izleta. Skrbno preučite program (destinacija, trajanje, transport, namestitev, možnost fakultativnih izletov in stvari, ki si jih boste ogledali …) in kaj vse je v ceno vključeno. Cena ni nujno vedno pravi pokazatelj tistega, kar vam izlet sam po sebi nudi. Pogovorite se o storitvah, spre­ mljevalni ekipi, dodatnem programu …

Dobro preučite način in pogoje plačila, zahtevajte ko­ 26

September 2013

pijo pogodbe in preglejte obveznosti, ki jih imate vi do agencije, predvsem pa agencija do vas. Ker je varnost izrednega pomena, se pozanimajte, kakšna ekipa vas bo spremljala na izletu (izkušeni vodniki, animatorji, ekipa prve pomoči …). Če se še vedno ne boste znali odločiti, vam svetuje­ mo, da se pogovorite s prijatelji, ki so na izletu že bi­ li. Oni vam bodo najlažje, „iz prve roke“, povedali ka­ ko in kaj in vam pravilno svetovali.

Pravilnik o šolskem redu

Dijakove pravice

Morje, sonce, družba …

Maturantski izlet To so bili nepozabni dnevi.

Sposodili smo si odlomke iz dnevnika obalne maturantke, ki je preteklo poletje preživela nor teden na svojem maturantskem izletu v Grčiji.

Otok Krf nikoli ne razočara!

Dragi dnevnik, oprosti, vendar sem zadnji teden nekoliko pozabila nate. Preživela sem 8 najbolj norih dni svojega življe­ nja. Skupaj s sošolci smo okupirali Krf in zdi se mi, da se nas je slišalo po celi Grčiji. Že na ladji smo ta­ koj pokazali, da je naš razred najboljši in ob bazenu zaplesali v prvih ritmih sirtakija. Še vedno smo se vr­ teli, ko se nam je odprl pogled na mesto Krf, ki ga šči­ tita stara in nova trdnjava. Sprehod skozi mesto z lo­ kalno vodnico in zgodbice med ozkimi ulicami so mi razjasnile, zakaj je otok privabil toliko ljudi in bil tarča tolikih okupacij. Tudi mi smo ga okupirali.

Dnevi so bili pestri in razigrani. Plaže, morje, razgle­ di, bazeni, glasba, družba … Pa kaj bi ti naštevala.

Posebna izdaja revije Študent

27

Dijak

Nešteto nagradnih igric, ples na šanku, pod tuši, skoki v vodo in nore animacije. Dan ni bil enak dne­ vu. Miha me je na Paleokastritsi prepričal, da sem skočila čisto iz vrha. Še danes ne vem, kako mu je to uspelo, vendar bilo je noro. Nikoli ne bom poza­ bila pogleda, ki se nam je odprl, ko smo prišli na pool party. Z Majo sva nekaj časa kar stali in slikali zalive pod nama. Potem pa skupinski ples, skok v vodo in gremo … Do večera. Mislim, da se je Maja tudi nekoliko zagledala v Tomija. Vodič nam je pri­ povedoval o legendi, ki se drži kanala zaljubljencev in ona je po vsej sili skozi votlino želela plavati z njim. Skupaj sta odšla tudi na ogled palače prince­ se Sissi. Baje je prečudovita. Res nam ni bilo dolg­ čas in dnevi so bili absolutno prekratki. Vendar dra­ 28

September 2013

gi moj dnevnik, verjemi, da so bile noči še krajše.

Klubi, diskoteke, plaže … Niti približno kot doma. Či­ sto druga energija. Vsi rdeči, vsi v togi, vsi fluo … No­ ro. Tudi Miha in Luka sta nam dovolila, da smo ju punce pobarvale v rdečo in jima naredile togo. Koli­ ko smo se presmejali tisti večer. Najbolj pa smo se zabavali na grškem večeru. Še danes bi lahko ple­ sala sirtaki in uživala v zvokih grškega melosa. In ti grški plesalci. Tudi naš vodnik jih je poskušal po­ snemati, a o tem raje ne bi. :) Ko smo se z ladjo vračali proti Italiji in ko nam je spre­ mljevalna ekipa pripravila zadnji večer, sem si resnič­ no želela, da se teden ne bi nikoli končal. Tadeji lani nisem verjela, da je bilo tako dobro. Naš je bil še bolj­ ši. Najboljši. To so bili nepozabni dnevi!

COLLEGIUM MONDIAL TRAVEL Potovalna agencija d.o.o. Å martinska 152, BTC Hala 2 1000 Ljubljana

www.MONDIALTRAVEL.si

t: +386 5 92 57 011 f: +386 1 23 44 978 m: +386 70 554 554 info@mondialtravel.si

Dijak

Kako se odločiti za pravi študij?

Se vam zdi odločitev za študij, ki vam ustreza, ena izmed težjih?

Vas zanima toliko stvari, da se ne morete odločiti za eno samo smer? Nasveti o pravilni izbiri študija, služ­ be in ostalih stvareh, povezanih s študijem, dežujejo od mame, očeta, sestre, brata, vam pa še vedno ni nič lažje. Za pravilno odločitev o tem, kaj vam ustre­ za, se morate odločiti sami. Sami najbolje poznate svoje želje in občutke. Potrebno se je le malo zorga­ nizirati pri premlevanju o odločitvah in se zavedati, da tudi napačna odločitev ne pomeni konca sveta.

Marsikdo izbere napačno smer študija in žal je tako, da dokler te smeri ne izkusiš, enostavno ne veš, da ti

sploh ne odgovarja. Zato le pogumno pri odločanju, če pride do napak, pa brez panike. Le odpravite jih.

Odločiš se za napačen študij in ko že študiraš ugotoviš, da ni zate To je pogost pojav pri študentih. Še posebej pri tistih, ki jih veseli več stvari. Med učenjem o določeni stva­ ri pa ugotovijo, da jih to sploh ne zanima tako zelo, kot so mislili. Vsak pomisli na to, da je vse uničil, da bo nekaj let študiral nekaj, kar ga ne veseli, nato pa se še zaposlil v tej smeri, ki ga ne veseli. Izbira na­ pačnega študija ni taka katastrofa. Tudi če se zmoti­ te in že študirate, imate kar nekaj možnosti. Brez te­ žav se lahko prepišete na drug študij ali pa vzpore­ dno študirate še en študij. Tudi če študirate že dolgo in šele nato spoznate, da to ni za vas, se lahko poto­ lažite, da to ni nič hudega. Današnji časi omogočajo že precej dodatnih izobraževanj in učenj, ki zadostu­ jejo za zamenjavo smeri in posledično za zaposlitev v drugi smeri, kot ste študirali.

Seveda pa ti pravilna prva izbira študija prihrani veliko živcev, časa in denarja. Zato se vseeno maksimalno po­ trudi in na podlagi tega, kar rad/a počneš, izberi pravo smer študija. Najbolje je, da si na list papirja napišeš ne­ kaj aktivnosti, ki jih najraje počneš. Potem izloči tiste, ki jih imaš rad/a, a misliš, da nisi najboljši/a v njih, ker jih počneš le iz veselja. Od preostalih s flomastrom podčr­ taj le 2, v katerih si najboljši/a in jih počneš z lahkoto. K tema dvema pa pripiši možne poklice, pri katerih bi počel/a te stvari. Na podlagi teh poklicev se lažje odlo­ čiš, kateri študij jim ustreza. Izberi študij in se o njem po­ zanimaj pri vseh svojih prijateljih, starših. Vprašaj za mnenje, ali se strinjajo, da si dober/a v tem, da te to od malega veseli ... Tukaj ti mnenja drugih lahko povedo veliko, a odločitev je tvoja.

Premisli tudi o tem, kje se vidiš čez 10 let. Zapri oči in sanjaj o svojem popolnem življenju. Kaj delaš, koliko zaslužiš, s kom delaš, v kakšnem delu uživaš. V sanjar­ jenju je veliko resničnih želja posameznika. Poskusi jih upoštevati pri odločitvi za študij in si sanje uresniči.

30

September 2013

Tjaša Ruparčič

Predstavitev

Izberi študij na Univerzi v Novi Gorici Univerza v Novi Gorici je raziskovalna in študentom prijazna univerza. Perspektivni, moderni, inovativni in interdisciplinarni študijski programi, ki jih združujemo pod svojim okriljem, izobražujejo za poklice prihodnosti in so edinstveni v Sloveniji. Svojim študentom na petih fakultetah in dveh visokih šolah ponujamo odlično okolje in celovita znanja s področij naravoslovja, tehničnih znanosti, biotehniških ved, humanistike, družboslovja, umetnosti in organizacijskih ved.

Pri nas znanje vsak dan nastaja v stimulativnem okolju in harmoničnem odnosu med študenti, profesorji in razisko­ valci ter se prenaša na mlajše generacije in v podjetniško okolje. Študijski programi so obogateni z laboratorijskimi in s terenskimi vajami ter z obiski delovnih okolij. Naši študentje niso le številke, saj je razmerje med številom študentov in profesorjev 5 : 1, kar pomeni, da je v pov­ prečju na pet študentov zaposlen en profesor. Poleg tega imamo številne vrhunske gostujoče profesorje.

Po končani diplomi se v enem letu kljub gospodarski krizi zaposli 88 % naših diplomantov. Verjamemo, da k temu uspehu pripomore interdisciplinarnost naših študijskih programov, ki omogoča širša znanja. Štu­ dentom je na voljo tudi Karierni center, ki skrbi prav za

povezovanje univerzitetnega s podjetniškim in industrij­ skim okoljem.

V študijskem letu 2013/14 bo začel delovati štipendijski sklad „Mladi fiziki 2020“, namenjen bodočim štu­ dentom programa Fizika (I. stopnja). Za študente prvih letnikov pa bomo organizirali brezplačno dopolnilno izobraževanje iz matematike, kemije in fizike.

Več informacij: www.ung.si

Snemanje videospota za skupino Noctiferia.

(Foto: Eva Mastnak)

Poišči znanje za lažje zaposlovanje!

Vabimo vas, da postanete del mlade in uspešne univerze, ki vam ponuja moderne in interdisciplinarne dodiplomske ter podiplomske študijske programe: • Fakulteta za znanosti o okolju: Okolje 1. in 2. stopnja • Poslovno-tehniška fakulteta: Gospodarski inženiring 1. in 2. stopnja • Fakulteta za humanistiko: Slovenistika 1. in 2. stopnja, Kulturna zgodovina 1. stopnja • Fakulteta za aplikativno naravoslovje: Fizika 1. in 2. stopnja • Visoka šola za vinogradništvo in vinarstvo: Vinogradništvo in vinarstvo 1. stopnja • Visoka šola za umetnost: Digitalne umetnosti in prakse 1. stopnja, Medijske umetnosti in prakse 2. stopnja • Fakulteta za podiplomski študij – študijski programi 3. stopnje: Znanosti o okolju, Fizika, Krasoslovje, Jezikoslovje, Ekonomika in tehnike konservatorstva arhitekturne in krajinske dediščine, Molekularna genetika in biotehnologija

Informacije o vpisu – Študentska pisarna: 05 3315 234, studentska.pisarna@ung.si Posebna izdaja revije Študent

31

Dijak

Vse več fakultet se prilagaja študentom V Sloveniji imamo vse več fakultet in študijskih programov, vse več je zasebnih. Poleg rednega študija lahko študiramo tudi izredno ali na daljavo.

Visokošolski zavodi in višje strokovne šole Visokošolski zavodi so univerze (fakultete in akademije) in samostojni visokošolski zavodi, ki niso del univerz, delujejo pa kot visoke strokovne šole ali samostojne fa­ kultete. Višje strokovne šole so poseben del terciarne­ ga izobraževanja, kjer potekajo dvoletni študijski pro­ grami, ki izobražujejo za poklicne standarde.

Redni ali izredni študij Redni študij je najpogostejša oblika študija, ki je or­ ganizirana tako, da naj bi povprečen študent porabil 8 ur dnevno za študij. Na redni študij se lahko vpiše vsak, ki izpolnjuje pogoje za vpis ne glede na starost ali zaposlitveni status. Redni študij je na 1. in 2. sto­ pnji na javnih zavodih brezplačen.

Izredni študij je praviloma namenjen tistim, ki študira­ jo ob delu. Obveznosti so prilagojene delovniku in potekajo večinoma ob popoldnevih in vikendih. Po obsegu in zahtevnosti je enakovreden rednemu štu­ diju, razlikuje se le v organizaciji in razporejanju dela in študijskih obveznosti. Za izredni študij je potrebno plačilo šolnine.

poslene, mlade mamice, športnike in druge, ki zara­ di službe, družinskih ali drugih obveznosti ne morejo obiskovati predavanj. Tu študirate v virtualnem uč­ nem okolju, s pomočjo forumov, klepetalnic, družbe­ nih omrežjih in drugih spletnih orodjih, kar vam omo­ goča, da ste ves čas povezani s študijskimi kolegi. Študirate takrat, ko vam čas to dopušča.

Najpogostejše težave, na katere naletijo študentje (pred­ vsem odrasli, ki imajo tudi druge socialne vloge in zapo­ slitev), so učno okolje, tehnologija, komunikacija in strah.

Razpisani študijski programi Vse podatke, povezane z vpisom in možnostmi študi­ ja, najdete v vsakoletnem Razpisu za vpis ali na http://www.vpis.uni-lj.si/vpis/razpis_kazalo.htm.

Ksenija Gider

Javna ali zasebna fakulteta Javno izobraževanje pomeni, da izobraževalno usta­ novo upravlja javna oblast (država, regije ipd.), finan­ cira pa se iz javnih virov. Zasebno izobraževalno ustanovo pa upravlja zasebni sektor, financira pa se iz zasebnih virov (šolnine, prispevki ipd.).

V zadnjih letih je število akreditiranih visokošolskih zavodov precej naraslo.

Ob vpisu na zasebni zavod se je dobro pozanimati, ali je izbrani program koncesioniran, saj je v naspro­ tnem primeru tudi redni študij plačljiv. Študij na daljavo ali e-študij Vse bolj narašča povpraševanje po študiju na dalja­ vo ali e-študiju. Glavna prednost te oblike študija je iz­ jemna fleksibilnost, zato je še posebej zanimiv za za­ 32

September 2013

Možnosti je veliko, izberite najboljšo!

Dijak

Izračun točk za vpis na fakulteto Uspeh dijaka pri vpisu na terciarno izobraževanje je odvisen tudi od njegovega uspeha v srednji šoli. Ta uspeh se ovrednoti s točkami, ki predstavljajo izhodišče za „kandidaturo“ dijaka pri vpisu.

Ker izračun točk zgleda zapleten, ga bomo skušali ponazoriti na dveh konkretnih primerih s pomočjo ta­ bele za pretvorbo ocen.

1. primer: Fakulteta za elektrotehniko, UL Kandidati, ki opravljajo splošno maturo (univerzitetni študijski program Elektrotehnika): 60 % število točk na maturi, 40 % splošni uspeh v 3. in 4. letniku Kaj to pomeni?

Denimo, da je bil dijak prav dober v 3. letniku, odli­ čen v 4., na maturi pa je skupno dosegel 25 točk.

Pretvorba: Prav dober uspeh prinaša 4 točke, odličen uspeh 5 točk, kar je skupaj 9 točk in v tabeli ustreza 90 toč­ kam (to za doseženih 9 točk na stolpcu „3. in 4. letnik (ali zaključni izpit z dvema predmetoma)“ določa stol­ pec „Normirane vrednosti“).

Matura s 25 doseženimi točkami pomeni 92 točk (stolpec „Normirane vrednosti“ to določi za 25 točk, doseženih v stolpcu „Matura“).

Izračun: 0,4 x 90 (splošni uspeh) + 0,6 x 92 (splošna matura) = 36 + 55,2 = 91,2 točke Omejitev pri vpisu v letu 2013 je znašala 57 točk, kar pomeni, da ima dijak točk več kot dovolj.

2. primer: Medicinska fakulteta, UL Ključ za izračun točk (enoviti magistrski študijski pro­ gram Dentalna medicina):

Točke so izhodišče za „kandidaturo“ dijaka pri vpisu 35 % matura, 20 % splošni uspeh v 3. in 4. letniku, 45 % posamezni predmeti mature (matematika, tuji je­ zik, naravoslovni predmet) –na vsak predmet odpa­ de 15 % Denimo, da je dijak na maturi dosegel 29 točk, bil odličen v 3. in 4. letniku, za izbirna maturitetna pred­ meta si je izbral fiziko in biologijo in pri slednji je do­ segel oceno 4, pri fiziki pa oceno 5. Ker se upošteva ocena le pri enem naravoslovnem predmetu, se upo­ števa boljša, torej ocena iz fizike. Pri matematiki je dosegel 8 točk, pri tujem jeziku pa 4 točke.

Izračun: 0,35 x 95,8 + 0,2 x 100 + 0,15 x 100 (matematika) + 0,15 x 100 (naravoslovni predmet) + 0,15 x 80 (tuji je­ zik) = 33,53 + 20 + 15 + 15 + 12 = 95,53 točke, ome­ jitev na smeri Dentalna medicina je v letu 2013 zna­ šala 89,25 točke.

Tudi v tem primeru je bil dijak uspešen.

Vaša odločitev je, na kateri fakulteti, visoki šoli ali akademiji boste uresničevali svoje poklicne želje. Ta odločitev vam bo dala motivacijo, da si boste priza­ devali doseči zahtevano število točk. Če bosta odlo­ čitev in želja dovolj močni, ga boste brez dvoma do­ segli. Veliko sreče pri maturi vam želimo!

Blaž Božnar Posebna izdaja revije Študent

33

Dijak

Je bivanje v študentskem domu zate?

V študentskih domovih vladajo določene navade in običaji.

Kot prvo gre za cenovno najugodnejšo ponudbo bi­ vanja za študente. A cena seveda ni vse, kar vas za­ nima. Vas skrbi, kakšno je življenje v skupnosti, kako se vklopiti v nekatere skupne navade, glasno glasbo, stanovalce, si najti prijatelje? Zadeva le ni tako zaple­ tena, kot se sliši. Dejstvo je le, da se je pred priho­ dom v študentski dom potrebno zavedati, da je bi­ stveno prilagajanje do določene mere. „Cimer, cimra“ Dobrega cimra žal ne pripelješ s seboj. Spoznaš ga šele v študentskem domu in na žalost ni zagotovitve, da je dober cimer. V večini primerov s cimrom posta­ neš pravi prijatelj. Skupaj počneta vse mogoče stvari in nikoli nisi sam. Seveda pa obstaja možnost, da sta s cimrom popolnoma različna karakterja in se nikakor, kljub prilagajanju, ne moreta ujeti. V tem primeru imaš pravico, da zaprosiš za premestitev. Če se zgodba po­ novi, lahko za premestitev zaprosiš ponovno. Slej kot prej boš našel/a cimra, s katerim si bosta všeč. Žuri v študentskih domovih Žuri v študentskih domovih so nekaj običajnega. Iz­ kušnje študentov pravijo, da je vse odvisno od stan­ darda in starosti domov. Nenapisano pravilo je neka­ ko takšno, da se tiste najglasnejše in največje žurke dogajajo v starejših domovih. Nekateri študentje to pojasnjujejo z manjšim standardom, z razlogom, da je dom star in ga ni „škoda“ itd.

V družbah, ki so dobro povezane in se znajo prilaga­ jati, se študentje velikokrat dogovorijo, da je potreb­ no spoštovati dejstvo, da se nekdo uči in ga takrat pustiti pri miru. Seveda se je o tem potrebno dogovo­ riti in se z obeh strani prilagoditi. Vedeti je treba, da danes ti potrebuješ mir, drug teden pa ga bo potre­ boval tvoj prijatelj. Seveda te bodo razposajeni prija­ telji kljub temu kdaj pa kdaj zmotili pri učenju, a jim 34

September 2013

tega ne gre zameriti, če se le ne dogaja redno. Tako je pač življenje v skupnosti. Za tiste, ki kljub dobrim priložnostim za žur vseeno potrebujete več časa in ti­ šine za učenje, priporočam novejše domove. V no­ vejših domovih je standard višji. Lepa oprema, ureje­ na kuhinja, sanitarije, sobe. Posledično se s standar­ dom dviguje tudi cena. Je pa pri mlajših domovih znano, da jih imenujemo tudi tihi domovi, saj mora po 22. uri v domu vladati mir. Po 22. uri boš torej v ta­ kem domu živel v miru, še vedno pa velja, da je to ži­ vljenje v skupnosti in je potrebno prilagajanje pri vseh stvareh. Potrebno se je prilagajati pri posluša­ nju glasbe, pri žuranju, pri učenju, pri skrbi za čisto­ čo, hrano itd. Večina študentov je prijaznih in z njimi postanete pravi prijatelji, zato to ne bo tako težko.

Konec tedna v študentskem domu V Sloveniji večina študentov čez vikend odide domov.

Le redki ostanejo, zato so vikendi v vseh domovih izre­ dno mirni. Ta mir lahko izkoristite za učenje ali za uži­ vanje ob tem, ko si vzamete čas zase in se ne rabite prilagajati vsem stvarem. Večina študentov odide do­ mov zaradi majhnosti države. Ni jim potrebno potovati več ur do doma, kjer jih čez vikend mame razvajajo. Življenje v študentskem domu ima torej prednosti in slabosti. Prednosti so cena, zabava, spoznavanje pri­ jateljev, slabosti pa so nenehno prilagajanje, življenje brez zasebnosti, nemir med učenjem in podobno. Če si torej družaben človek in se znaš prilagajati, z bi­ vanjem v študentskem domu ne boš imel težav. Veli­ ko možnosti pa imaš tudi, da bo to obdobje lepo in boš spoznal pravega prijatelja.

Tjaša Ruparčič

Foto Barbara Čeferin

mestno gledališče ljubljansko 7 PREDSTAV OD 37 EUR!

od 2. do 24. septembra dijaki organizirano preko šol od 9. do 15. oktobra dijaki posamezniki NOVO Abonma RADOVEDNI Posebnost tega abonmaja je predstavitev uprizoritve oziroma dramskega besedila pred pričetkom predstave in vodeni pogovor z ustvarjalci po koncu predstave.

REPERTOAR DIJAŠKEGA ABONMAJA Carl Steranheim IZ JUNAŠKEGA ŽIVLJENJA MEŠČANOV Komedija William Shakespeare OTHELLO Tragedija Friedrich Dürrenmatt FIZIKI Satirična drama Andrej Rozman - Roza, Coco Mosquito (Jinx) LIZISTRATA Mjuzikel – komedija Andrew Bovell SAMBA LANTANA Drama in eno predstavo po izbiri na Mali sceni ter koncert z igralci MGL in študenti AGRFT v Kinu Šiška.

DARILO OB VPISU

POSEBEN ABONMAJSKI POPUST Sestram in bratom dijakov/študentov, ki že imajo ali se na novo vpisujejo v abonma MGL, nudimo 50% popust pri vpisu abonmaja za gledališko sezono 2013/2014. Popust velja za dijake/študente, ki lahko svoj status izkažejo s predložitvijo dijaške/študentske izkaznice. www.mgl.si, info@mgl.si, 01 2510 852