a izdaja
posebn
vija za
a re a prav
edin
DIJAK
2014/15
mlade
revije t
t-on.ne
studen
www.
Mestno gledališče ljubljansko, Čopova 14, 1000 Ljubljana (Foto Mimi Antolović, Barbara Čeferin, Asiana Jurca Avci)
mestno gledališče ljubljansko
VPISI ABONMAJEV
od 1. do 24. septembra dijaki organizirano preko šol od 13. do 17. oktobra dijaki posamezniki PRIPOROČAMO A B O N M A R A D OV E D N I Posebnost tega abonmaja je predstavitev uprizoritve oziroma dramskega besedila pred pričetkom predstave in vodeni pogovor z ustvarjalci po koncu predstave.
Ustanovitelja
REPERTOAR 2014/2015
DARILO IN POPUSTI OB VPISU
VELIKI ODER Dominik Smole ZLATA ČEVELJČKA Colin Teevan ŠVEJK Francis Scott Fitzgerald VELIKI GATSBY Homer, Jernej Lorenci, Matic Starina, Eva Mahkovic ILIADA Petra Pogorevc, Marko Manojlović NEKI NOVI TIPI Bertolt Brecht DOBRI ČLOVEK IZ SEČUANA MALA SCENA Moritz Rinke LJUBIMO IN NIČ NE VEMO Jaša Koceli, Eva Mahkovic DO ZADNJEGA DIHA. ZDAJ Nejc Gazvoda MENJAVA STRAŽE Ivor Martinić KO JE OTROK BIL OTROK Boštjan Tadel ČASOVNI STROJ AVANTGARDE
www.mgl.si, info@mgl.si, 01 2510 852
Kolofon Založnik in izdajatelj: Nevtron & Company d. o. o. Koprska ulica 72 1000 Ljubljana tel: 01 620 88 00 faks: 01 620 88 15
DIJAK
Glavni in odgovorni urednik: Matjaž Rekič matjaz.rekic@nevtron.si Oglasno trženje: Rozalija Hartman rozalija.hartman@nevtron.si Oblikovanje in prelom: Bojana Fortuna dtp@nevtron.si Novinarji: Matej Glažar, Sanda Gajsar, Tjaša Ruparčič Urednik Fotografije: Miha Mally Naslovnica: arhiv Mondial Travel, Foto: Sašo Domijan
2014/15
Kazalo Matura: kje, kaj, kako, zakaj …
4
Maturitetni tečaj
6
Organiziranost in povezanost dijakov
10
Naročniška služba: narocnine@nevtron.si 01 620 88 03
Subvencionirani prevozi za dijake
14
Tisk: Tiskano v Sloveniji
Bivanje v dijaških domovih
16
Javno glasilo Dijak 2014/2015 je vpisano v evidenco javnih glasil, ki jo vodi Ministrstvo za Kulturo RS, pod zaporedno številko 1353. Po mnenju Ministrstva za kulturo se šteje med proizvode, za katere se plačuje 9,5-odstotni davek.
Šola ali služba?
18
Poklici prihodnosti
22
Izberite pravi študijski program
24
Izlet, ki je postal doživetje?
28
Mondial travel svetuje
30
Napake na maturantskem plesu
32
Lektorica: Katja Tomažič
Vse gradivo v javnem glasilu Dijak 2014/2015 je avtorsko zaščiteno. Nepooblaščena uporaba ali posredovanje novic in informacij v druge medije nista dovoljena in sta protizakonita. Kopiranje ali razmnoževanje je možno le s pisnim privoljenjem izdajatelja. Vse znamke, logotipi in slike so zaščiteni in so last njihovih lastnikov oz. družb.
Dijak
Matura: kje, kaj, kako, zakaj …
Splošna matura poteka vsako leto v dveh izpitnih rokih
V Sloveniji poznamo splošno in poklicno maturo. Razlika med njima je v možnosti nadaljevanja štu dija. Splošna matura omogoča vpis na vse študij ske programe (višješolske, visokošolske in univer zitetne), poklicna pa le na višješolske in visokošol ske. Če se poklicni maturanti želijo vpisati na uni verzitetni študij, morajo opraviti še izpit iz posa meznega predmeta splošne mature. Vpisa na uni verzitetni študij z opravljeno poklicno maturo ne omogočajo vsi programi. Različni univerzitetni programi zahtevajo izpit iz različnih predmetov, in formacije o tem najdete v razpisu za vpis.
re, imajo pri prijavi dve možnosti: prijavo oddajo na šo lo, kjer bi želeli opravljati maturo ali prijavo oddajo na RIC-u, ki jim določi šolo za opravljanje mature. Maturo v dveh delih, v dveh zaporednih rokih, lahko opravljajo kandidati s posebnimi potrebami, ki imajo odločbo o usmeritvi, „21-letniki“, kandidati, ki so v le tu, ko opravljajo splošno maturo, dopolnili 21 let, udeleženci izobraževanja odraslih ter ostali kandida ti, ki jim opravljanje mature v dveh delih na podlagi utemeljene vloge dovoli Državna komisija za splošno maturo (npr. športniki, kandidati, ki opravljajo sprejemne izpite na univerzi v tujini itd.).
Poklicna matura S poklicno maturo dijak dokaže, da dosega standarde znanj določenih s cilji izobraževalnih programov sred njega tehniškega in drugega strokovnega izobraževa nja, poklicno-tehniškega izobraževanja, poklicnega te čaja ter usposobljenost za visokošolski študij. Je obli ka zaključnega izpita. Z opravljeno poklicno maturo si pridobite srednjo strokovno izobrazbo. Pogoj za opravljanje poklicne mature je uspešno končan 4. letnik srednjega strokovnega izobraževa nja, uspešno končan 2. letnik izobraževalnega pro grama poklicno-tehniškega izobraževanja ali zaklju čen 4. letnik gimnazije in opravljen poklicni tečaj ali mojstrski izpit. K poklicni maturi se prijavite na šoli, kjer ste opravili zaključni letnik.
Več izpitnih rokov Splošna matura poteka vsako leto v dveh izpitnih rokih: spomladanskem (maj–junij) in jesenskem (avgust–sep tember). Marca lahko dijaki 4. letnikov opravljajo predma turitetni preizkus, na katerem spoznajo tehnično plat iz vedbe mature in ugotovijo raven že doseženega znanja. Poklicna matura pa poteka vsako leto v treh rokih: spo mladanskem, jesenskem in zimskem. Praviloma se opravlja v celoti. Izpite iz vseh štirih predmetov je treba opraviti v enem izpitnem roku. Tudi tu lahko šola za dija ke zaključnih letnikov izvede predmaturitetni preizkus.
Splošna matura Splošno maturo lahko opravljajo tisti, ki so uspešno končali 4. letnik gimnazije ali maturitetni tečaj ali če bo do v letu, ko opravljajo splošno maturo, dopolnili naj manj 21 let. Posamezne izpite splošne mature lahko opravljate, če ste že opravili splošno ali poklicno maturo in ste se prijavili k poklicni maturi in izpolnjujete pogoje za opravljanje te mature ali če ste v tujini pridobljeno spričevalo nostrificirali kot maturitetno spričevalo. Maturo lahko opravljate v celoti večkrat. Prijavite se na svoji šoli do predpisanega roka. T. i. „21-letniki“ in kan didati, ki opravljajo posamezni predmet splošne matu 4
September 2014
Ocenjevanje Pri splošni maturi se zunanje ocenjevanje pisnih izdel kov dopolnjuje z notranjim ocenjevanjem. Pisni izpit je pripravljen in ocenjen zunanje. Naloge in vprašanja pripravijo člani državnih predmetnih komisij za posa mezen predmet, ocenjujejo pa posebej usposobljeni zunanji ocenjevalci. Izpitni nastop poteka pred izpitno komisijo, ki jo sestavljajo trije zunanji ocenjevalci. Notranje ocenjevanje poteka tako, da kandidata na šoli oceni učitelj oziroma mentor, ki kandidata poučuje in vodi. Obsega ustni izpit, izpitni nastop, vaje in seminar ske oziroma raziskovalne in druge naloge ter druge oblike praktičnega dela splošne mature. Tudi ta vpraša nja pripravijo člani državnih predmetnih komisij.
Matej Glažar
JezikoVni tečaJ je lahko odlična priprava na maturo! Izkoristi naslednje počitnice za potovanje in tečaj tujega jezika v skupini mladih iz celega sveta!
Preveri ponudbo na stapotovanja.com /tecaji enG spa GeR
ita FRa RUs
Vedno plačuješ polno ceno? S študentsko izkaznico ISIC prihraniš na več kot 100.000 lokacijah doma in po svetu! zabaVa
shoppinG
Naroči izkaznico na isic.si ISIC velja za dijake in študente! potoVanJa
SALSATECA LJUBLJANA Prva šola salse v Sloveniji začenja novo sezono 1.9.2014.
Spoznajte zanimiv svet afro-kubanskih ritmov ter postanite del velike plesoče družine. Super popusti za DIJAKE in ŠTUDENTE. Info in prijave na tel : 031 314 805 Posebna izdaja revije Študent
5
Dijak
Pripravljeni na maturo
Maturitetni tečaj Maturitetni tečaj je enoletno izobraževanje, s ka terim si lahko vsak, ki izpolnjuje pogoje za vpis, pridobi možnost opravljanja splošne mature. Po teka kot redno izobraževanje in kot izobraževanje odraslih. Z uspešno opravljenim maturitetnim te čajem se lahko kandidat udeleži splošne mature. Prvo redno opravljanje maturitetnega tečaja je brez plačno. V šolskem letu rednega izobraževanja vsak udeleženec pridobi status rednega dijaka. To pome ni, da prinaša dijakom vse ugodnosti in obveznosti rednega šolanja, saj ni šolnine, obiskovanje pouka je obvezno, znanje se preverja sproti … V maturitetni tečaj se lahko vpiše vsak, ki ima: • zaključeno srednje poklicno izobraževanje ali • zaključeno srednje strokovno izobraževanje ali • zaključeno poklicno-tehniško izobraževanje ali • zaključen tretji letnik gimnazije pred več kot enim letom ali • zaključen četrti letnik programa Waldorfske gim nazije ali • zaključeno osnovno šolo in opravljen preizkus znanja na ravni tretjega letnika gimnazije in • neopravljeno ali neuspešno opravljeno splošno maturo. Ministrstvo za izobraževanje, znanost, kulturo in šport šest mesecev pred začetkom šolskega leta, tj. v drugi polovici januarja, izda Razpis za vpis v sre dnje šole in dijaške domove, v katerem so objavljene šole, ki izvajajo maturitetni tečaj. Obenem pa je objavljeno tudi število prostih mest na posamezni šo li in ostale informacije o informativnih dnevih, vpisu ... V primeru prevelikega števila prijav, se vpis omeji. Iz bor se izvede na podlagi seštevka ocen splošnega učnega uspeha in ocen slovenščine, matematike, pr vega tujega jezika iz 1., 2. in 3. letnika.
Maturitetni tečaj se po enem letu zaključi z maturo Prijava v maturitetni tečaj poteka do začetka septem bra. Vsak kandidat lahko pošlje samo eno prijavnico z ustreznimi dokazili (potrebna dokazila so zapisana v razpisu za vpis) na srednjo šolo, na kateri bi želel opravljati maturitetni tečaj. V septembru se nato ob dela prijave in objavi število prijavljenih, v primeru prevelikega vpisa se vpis omeji. Konec septembra je na vrsti še vpis sprejetih. Maturitetni tečaji se začne jo izvajati v začetku oktobra. Točni datumi poteka vpi sa so na voljo v rokovniku za vpis v maturitetni tečaj. Že ime tečaja nam pove, da se na maturitetnem teča ju dijaki pripravljajo na maturo. Ker je matura sestavljena iz petih predmetov, tudi predmetnik tečaja sestavlja pet predmetov: • slovenščina: 174 ur, • matematika: 174 ur, • angleščina: 174 ur, • izbirni predmet 1: 105–174 ur, • izbirni predmet 2: 105–174 ur. Pri izbirnih predmetih lahko dijaki izbirajo med vsemi gimnazijskimi predmeti: • geografija, • zgodovina, • sociologija, • psihologija, • umetnostna zgodovina, • biologija, • nemščina, • kemija. Maturitetni tečaj se po enem letu zaključi z maturo. Zaključen maturitetni tečaj brez opravljene mature ne prinaša nobene formalne izobrazbe. Dijakom omogoča le opravljanje mature. Opravljena matura pa pomeni pridobitev formalne izobrazbe V. stopnje in odprta vrata na vse fakultete.
6
September 2014
Sanda Gajsar
Predstavitev
Zakaj v višjo šolo?
Vsi višješolski študijski programi so prenovljeni, mo dularno zasnovani in kreditno ovrednoteni po enot nem kreditnem sistemu s 120 KT oz. ECTS. Kreditni sistem omogoča študentom prehodnost med moduli in uveljavljanje pridobljenih kreditnih točk v nadaljnjem izobraževanju. Ponudba izbirnih modulov omogoča prilagajanje izo braževanja potrebam okolja oziroma gospodarstva in izbiro tistih znanj, s katerimi boste konkurenčnejši na trgu dela. 40 % študijskega programa je praktično usmerjene ga oz. študenti v dveh letih opravijo kar 800 ur prak tičnega izobraževanja v gospodarstvu ali pa v med narodnih programih Erasmus mobilnosti. Predavatelji so v veliki meri uspešni strokovnjaki iz podje tij, ki v predavalnice prinesejo probleme, s katerimi se prav sedaj soočajo podjetja na danem strokovnem področju. Študenti na praksi pripravijo tudi diplomsko nalogo, ki v danem podjetju rešuje praktične probleme. Veli ko višješolskih diplomskih nalog je kasneje vidnih tu di kot realiziran projekt podjetja in velik prispevek k konkurenčnosti podjetja, prav tako pa so pogosto tu di nagrajene s strani podjetij. Erasmus mobilnost študentom omogoči študij in/ali praktično izobraževanje v tujini, pridobivanje novih iz kušenj, spoznavanje navad in jezika gostitelja.
Cilj mobilnosti študentov za prakso je, da le-ti preživijo določeno obdobje v drugi državi z namenom, da se prilagodijo potrebam novega evropskega trga dela, pridobijo specifične spretnosti in izboljšajo razumeva nje ekonomske in socialne kulture države gostiteljice. Naši študenti redno sodelujejo tako na državnih kot mednarodnih tekmovanjih v veščinah in znanju in se vračajo z velikimi uspehi. Rok za vpis je 5. 9. 2014.
T: + 386 (0)24 216 659 G: + 386 (0)40 727 229 E-pošta: sekretariat@skupnost-vss.si 8
September 2014
Dijak
Organiziranost in povezanost dijakov Dijaška organizacija Slovenije (DOS) Dijaška organizacija Slovenije je demokratično orga nizirana stanovska organizacija dijakov v RS. Združu je vse slovenske dijakinje in dijake, zastopa njihove interese in se zavzema za njihovo uresničevanje. Zavzema se za izboljšanje materialnega položaja di jakov, uveljavljanje in varstvo njihovih pravic, zagotav ljanje sodelovanja v interesnih aktivnostih, utrjevanje in širjenje vpliva dijakov na učni načrt, učni proces ter način preverjanja znanja v srednjih šolah, medse bojno povezovanje, zastopanje v organih Dijaške or ganizacije Slovenije in mednarodno sodelovanje vseh slovenskih dijakov, izboljšanje kvalitete odno sov v srednjih šolah, informiranost in vpliv dijakov v civilni družbi, ... V sklopu DOS deluje več odborov, in sicer: - odbor za socialno zakonodajo, - odbor za socialne projekte, - odbor za regionalno delovanje, - odbor za pomoč dijaškim skupnostim, - odbor za mednarodno sodelovanje, - odbor za interesne dejavnosti in - odbor za izobraževanje. Parlament dijaške organizacije Najvišji organ DOS je parlament dijaške organizacije, ki predstavlja voljo vseh slovenskih dijakinj in dijakov. Tvorijo ga dijaške poslanke in poslanci, ki jih imenu jejo šolske dijaške skupnosti na posamezni srednji šoli. So predstavniki vseh slovenskih dijakinj in dija kov in odločajo po svoji vesti ter niso vezani na nika kršna navodila. Vsaka srednja šola s pravno subjek tiviteto v Republiki Sloveniji oz. njena dijaška skup nost ima v parlamentu pravico do enega poslanca. Varuh dijakovih pravic Varuh dijakovih pravic dijakom pomaga pri reševanju njihovih problemov znotraj šole, se vključuje v razpra ve povezane s socialno in z izobraževalno politiko. Dijakom je na voljo, če imajo kakršnokoli vprašanje v zvezi z učnim in izobraževalnim procesom ali s pravi cami in težavami v okviru šole. 10
September 2014
Varuh dijakovih pravic v šolskem letu 2013/14 je Ka tja Mesarič. OBESSU Organising Bureau of European School Student Uni ons (OBESSU) je evropska zveza dijaških organizacij. Ustanovljena je bila aprila 1975 v Dublinu. Članice de lujejo na državnem nivoju; nekatere pokrivajo le del dr žavnega ozemlja. Ena od stalnih članic OBESSU-ja je tudi DOS. To je evropska nevladna mladinska organi zacija – zveza evropskih dijaških organizacij. Najpo membnejši organ je generalna skupščina, ki je sesta vljen iz predstavnikov vseh članic. Sestane se najmanj enkrat letno in med drugim odloča o nadaljnjih aktiv nostih, izvoli pa tudi izvršni organ – upravo – in njene svetovalce. Člane uprave predlagajo njihove organiza cije. Uprava je sestavljena iz petih članov. Cilji zveze so vzpodbujanje solidarnosti, sodelovanja in razumevanja med mladimi Evrope, predvsem med dijaki in dijaškimi organizacijami, boj proti diskrimi naciji in krivicam v okviru izobraževalnih sistemov v evropskih deželah, vzpodbujanje sodelovanja med vsemi evropskimi dijaškimi organizacijami za enovito vseevropsko dijaško sodelovanje, razvijanje bolj od prte družbe ter mirnega in varnega okolja, ki bo pod piralo razvoj posameznika. Več informacij o dijaških regionalnih skupnostih in sekcijah po Sloveniji najdete na: http://www.dijaska.org/skupnosti.
Matej Glažar
www.racunalniske-novice.com/RNVIP
Še nisi RN VIP član? Postani danes, se splača! Zate smo se posebej potrudili in ti pripravili nadpovprečno RN VIP članstvo, ki prinaša ogromne prihranke, zabavo, informiranost, razgledanost ter prihranek časa na www.racunalniske-novice.com!
Zakaj se ti splača postati RN VIP član? Ker prejmeš: • Dostop do e-revije Računalniške novice • PIANO dostop do vseh RN Premium vsebin • Do 90% popusta v spletni rubriki »Akcije« • Hitrejša spletna stran Racunalniske-novice. com - brez oglasnih pasic • Do 100% popust pri računalniških izobraževanjih • Do 90% popust pri plačljivih IT dogodkih • in še mnogo več...
Razlogov, da se nam pridružiš je več kot dovolj. Za upalo nam je že preko 2000 zadovoljnih RN VIP članov. Več na www.racunalniske-novice.com/RNVIP
Univerza na Primorskem
UP FAMNIT izvaja sodobne interdisciplinarno zasnovane dodiplomske univerzitetne študijske programe (triletni študijski programi, ovrednoteni s 180 ECTS kreditnimi točkami): Matematika Matematika v ekonomiji in financah Računalništvo in informatika Bioinformatika Biodiverziteta Sredozemsko kmetijstvo Biopsihologija Aplikativna kineziologija
Zakaj na Famnit?
priznani predavatelji, oseben stik s študenti, atraktivne študijske smeri prihodnosti
možnost raziskovalnega dela že med študijem v povezavi z Inštitutom Andrej Marušič možnosti nadaljevanja študija na 2. in 3. stopnji mlada fakulteta, usmerjena v razvoj in sodelovanje s podjetji povezave s tujino, gostujoči mednarodno uveljavljeni znanstveniki in pedagogi
www.famnit.upr.si Posebna izdaja revije Študent
11
Predstavitev
GEA College GEA College je vse od njegove ustanovitve v letu 1990 v Sloveniji sinonim za poslovno izobraževanje s poudarkom na podjetništvu in menedžmentu. Na Fakulteti za podjetništvo so se izobraževala naj bolj zveneča imena slovenskih podjetnikov od Duša na Olaja (podjetnik leta 2013) do Tanje Skaza, Tanje Tuš pa tudi gospodarstveniki, kot je Boris Novak (predsednik uprave Pošte Slovenije), Aleš Hauc (predsednik uprave NKBM), Sandi Knez (direktor Agencije za letalstvo) itn. V letu 2014/15 Vam GEA College ponuja vpis v programe: VIŠJEŠOLSKI: Ekonomist – smer računovodja (2 leti) Ekonomist – poslovna smer (2 leti) Poslovni sekretar (2 leti) VISOKOŠOLSKI: Podjetništvo (3 leta) Premoženjski svetovalec (3 leta) MAGISTRSKI: Podjetništvo (2 leti) Management korporativne varnosti (2 leti) Zakaj nas izbrati? • Pred letom dni so na ekonomski fakulteti opravili
12
September 2014
raziskavo v okviru magistrskega dela, ki je potrdi la, da izmed vseh zasebnih šol delodajalci najraje zaposlijo prav naše diplomante. • Imamo najvišji odstotek uspešno samozaposlenih diplomantov. • Naši profesorji imajo uspešna podjetja ali za seboj projekte in v večjem delu predavajo izhajajoči iz prakse. • Ker imamo zelo konkurenčne cene, za nekatere programe pa tudi študij na daljavo. • Ker pri nas profesorji poznajo študenta poimen sko in pri nas nisi samo številka. • Ker pri nas lahko po zaključenem študiju (nekate ri programi) kot najboljši v generaciji dobiš tudi službo (AS). Odločite se za fakulteto, kjer Vam pomagamo odgo vorno začrtati prihodnost. Ne razmišljajte, ali smo prava izbira ali ne, saj podjetništvo že dolgo ni več vprašanje, ampak odgovor. Za več informacij nas poiščite na: 01 588 1300 ali info@gea-college.si.
Predstavitev
Novi aparati Nokia Lumia Microsoft Mobile je predstavil tri novosti, ki so posebej namenjene generaciji dijakov in študentov. Tako sta na trgu že telefona Nokia Lumia 635 in No kia Lumia 630. Razlika med njima je le v podpori omrežja 4G, ki je podprto na modelu Nokia Lumia 635. Oba se ponašata s čudovitim zaslonom veliko sti 11,4 centimetra in 4-jedrnim procesorjem Qual comm Snapdragon 400 s taktom 1,2 GHz. Aparata delujeta bliskovito hitro in ponujata vrhunsko izku šnjo za več kot ugodno ceno. Zaslon je zaščiten s
steklom Corning® Gorilla® Glass 3 in na zadnji stra ni najdemo kamero s 5 M točk. Tretji novinec je No kia Lumia 530, ki ga ravno tako poganja 4-jedrni pro cesor Qualcomm le zaslon je 10-centimetrski. Vse telefone poganja najnovejši operacijski sistem Windows Phone 8.1 in v trgovini z aplikacijami vam je na voljo že več kot 300.000 aplikacij. Tudi aplikacije za klepet, kot so WhatsApp, Line in WeChat. Vsi vse bujejo programe paketa MS Office in 15 GB prostora v OneDrive storitvi. Aparati so opremljeni z živobar vnimi svetlečimi pokrovčki, ki jih lahko zamenjate in prilagodite po lastnih željah.
Posebna izdaja revije Študent
13
Dijak
Subvencionirani prevozi za dijake Dijaki in študentje imajo pravico do subvencionira nega prevoza, ki je urejen z Zakonom o spremem bah in dopolnitvah zakona o prevozih v cestnem prometu. Subvencija prevoza za dijake in študente ni ena od pravic iz javnih sredstev, o kateri bi odlo čali centri za socialno delo, o tem odloča ministr stvo pristojno za promet. Z uveljavitvijo Zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o prevozih v cestnem prometu je ukinjen prej veljavni dodatek za prevoz k državni in Zoisovi štipendiji. Kdo je upravičen do subvencioniranega prevoza Pravico do subvencioniranega prevoza lahko uveljav ljajo dijaki, študentje in udeleženci izobraževanja od raslih, ki bivajo vsaj 5 km od izobraževalne ustanove. Vlogo jim najprej potrdi izvajalec vzgojno-izobraže valnega programa, pri izvajalcu javnega linijskega prevoza potnikov pa kupijo subvencionirano meseč no vozovnico. Na podlagi subvencionirane mesečne vozovnice v medkrajevnem avtobusnem ali železni škem prometu imajo nato pravico do brezplačne uporabe mestnega prometa.
Splošna subvencionirana mesečna vozovnica in mesečna vozovnica za 10 voženj Ločimo splošno subvencionirano mesečno vozovni co in mesečno vozovnico za 10 voženj. Cena sub vencionirane mesečne vozovnice, ki jo plača upravi čenec, je odvisna od razdalje, na kateri potuje od do ma do šole, gmotni položaj družine nima vpliva na vi šino cene. Subvencionirana mesečna vozovnica je namenjena tistim upravičencem, ki se dnevno vozijo od kraja bivanja do kraja izobraževanja. Cena je od visna od razdalje, na kateri upravičenec potuje v eno smer. Odvisna je od razreda oddaljenosti: do vključ no 60 km znaša 20 EUR, od 60 do 90 km 30 EUR in za več kot 90 km 50 EUR. Mesečne vozovnice za 10 voženj pa so namenjene ti stim, ki med izobraževanjem bivajo v kraju izobraže vanja. Ne glede na razdaljo prevoza znaša cena 15 EUR. Kje in kako do subvencije Vlogo najdete na spletnih straneh Ministrstva za in frastrukturo in prostor, spletnih straneh Ministrstva za
Subvencionirana mesečna vozovnica je namenjena tistim upravičencem, ki se dnevno vozijo od kraja bivanja do kraja izobraževanja
14
September 2014
Za krajše razdalje priporočamo prevoz s kolesom izobraževanje, znanost, kulturo in šport, spletnih stra neh izvajalcev prevozov in na prodajnih mestih izva jalcev prevozov. Javni prevoz po Ljubljani V Ljubljani skrbi za javni avtobusni prevoz LPP. Me stni potniški promet ima 28 mestnih (dnevnih in noč nih) linij. Medkrajevni potniški promet, ki združuje medkrajevne javne linijske prevoze, posebne linijske prevoze in občasne prevoze pa obsega vključno z in tegriranimi linijami 33 linij. Celotna mreža linij LPP pokriva velik del ljubljanske osrednje regije. Enotna mestna kartica Urbana Enotna mestna kartica Urbana je brezkontaktna pa metna kartica, ki omogoča hitro in udobno brezgoto vinsko plačilo vožnje z ljubljanskimi mestnimi avtobu si. Z njo pa lahko poravnate tudi številne druge stori tve v mestu. Kartica omogoča sodoben elektronski plačilni sistem.
Vrednostna kartica Urbana je rumene barve ter na domešča žetone in gotovino. Je brez imena in je pre nosljiva. Nanjo je mogoče naložiti dobroimetje v vre dnosti do 50 EUR. Najmanjša vrednost polnitve na avtomatih Urbane je 0,05 EUR, na drugih prodajnih mestih pa 0,10 EUR. Terminska kartica Urbana pa je zelene barve in na domešča vse vrste mesečnih vozovnic. Izdana je na ime in ni prenosljiva. Omogoča neomejeno število voženj na vseh linijah mestnih avtobusov. Dobite jo le v potniški blagajni LPP in na Avtobusni postaji Lju bljana. Nanjo je zapisana pravica do uporabe posa mezne vrste mesečne vozovnice. Polnjenje pa je mo goče na avtomatih Urbane in drugih prodajnih me stih, kjer se veljavnost kartice za izbrani mesec po daljša s plačilom izbrane mesečne vozovnice. Poleg ali namesto mesečne vozovnice lahko nanjo naložite tudi izbrano vrednost dobroimetja (do 50 EUR).
Matej Glažar
Pilates zate Predstavljamo pilates, ki je prilagojen tebi. Pilates je namreč tehnika, ki omogoča lepšo telesno držo, bolj čvrsto telo, oblikovane mišice in razvija moč trupa, ki jo potrebuješ pri nošnji torbe in vsakdanjih bremen, ko hodiš v šolo. Pilates za svojo rekreacijo obiskuje vse več mladih, zato ti ponujamo enkratno priložnost. Na devetih lokacijah po Ljubljani organiziramo skupinske vadbe: Trnovo (dve lokaciji), Moste, Poljane, Šiška, Brdo, Vič, center Ljubljane in Fužine. Izberi si svoj termin in preizkusi pilates. Inteligentno vadbo. Prvi obisk je brezplačen. Peti Element pilates studio | Barjanska 58/C, Ljubljana | T: 041 352 555 | info@petielement.si | www.petielement.si
Posebna izdaja revije Študent
15
Dijak
Bivanje v dijaških domovih V Sloveniji je 39 dijaških domov, od tega je 17 samostojnih, 18 jih je kot del srednje šole, 4 pa delujejo v sklopu zasebnih zavodov. Prednost bivanja v dijaškem domu je, da dijaku na mesto časa za vožnjo ostane več časa za učenje in prosti čas.
Življenje v dijaškem domu Vsak dan je določen čas za učenje in delanje do mačih nalog, prosti čas pa lahko dijaki preživijo ob dejavnostih. Organizirana je tudi prehrana. Večina dijaških domov ima zelo veliko samostojnih dejav nosti, kot npr. plesne in družabne dejavnosti, špor tne dejavnosti, računalniški krožek, tehnični kro žek itd.
Dijaški domovi so namenjeni bivanju dijakov Dijaški domovi so namenjeni tistim dijakom, ki zaradi oddaljenosti od šole začasno bivajo izven domače ga okolja. Potreben je status dijaka ali študenta višje strokovne šole in izpolnjevanje pogojev za sprejem. Dijaški domovi za naslednje šolsko leto razpišejo šte vilo prostih mest, kar je objavljeno v Razpisu za vpis v srednje šole in dijaške domove, ki ga v drugi polo vici januarja izda Ministrstvo za izobraževanje, zna nost, kulturo in šport. Informativni dnevi potekajo v februarju, praviloma istočasno kot na srednjih šolah. Za podaljšanje bivanja v dijaškem domu pa lahko za prosijo tisti, ki imajo status dijaka in v dijaškem domu že bivajo. Status rednega dijaka velja od 1. 9. do 31. 8., za dijake zaključnih letnikov pa še 30 dni po kon cu šolskega leta. Za dijake skrbijo vzgojitelji in svetovalna služba Sprememba okolja je za dijake sprva sicer lahko tež ka, vendar je tudi priložnost za osamosvojitev pod budnim očesom strokovnega osebja. Za dijake v domu skrbijo vzgojitelji, ki jim razložijo pravila doma, pomagajo pri učenju in reševanju drugih težav. Ti so nekakšni drugi oče in mama di jakov. Skrbijo tudi za stik s starši, sodelujejo z ra zrednikom in se zanimajo za njihov učni uspeh, skrbijo za kvalitetno preživljanje prostega časa, so motivatorji, ki jih spodbujajo, jim pomagajo in svetujejo. Dijakom je na voljo tudi svetovalna služba, ki jim nu di želene informacije, pomoč in podporo, ko jo potre buje. Nekateri domovi določijo tudi dežurne dijake, ki dežurajo v vratarnici in pomagajo vzgojiteljem. 16
September 2014
Za dijake v domu skrbijo vzgojitelji, ki jim razložijo pravila doma
Večina dijaških domov ima zelo veliko samostojnih dejavnosti??? Dijake lahko obiščejo tudi prijatelji, vendar se morajo najprej javiti na recepciji. V času učnih ur in ponoči obiski niso dovoljeni, razen če se dijaki posebej ne dogovorijo z vzgojiteljem. Poudariti velja tudi spoznavanje novih prijateljev, kul tur, običajev, narečij … V primeru, da se ne ujamete s cimro ali cimrom, se je treba obrniti na svetovalne de lavce, ki pomagajo rešiti takšne težave. Kaj pa izpis Če se želite izpisati iz dijaškega doma, pa je posto pek naslednji: dijak se lahko izpiše iz dijaškega doma na podlagi izpisnice, na kateri je obvezen podpis staršev. Pred oddajo se dijak in njegovi starši pogovorijo s svetovalnim delavcem doma.
www.vsr.si, Tel: 059 090 960
Visokošolski strokovni študijski program računovodja DODIPLOMSKI ŠTUDIJ 1. STOPNJE
Za izpis velja odpovedni rok, kar pomeni, da se za ta mesec plačajo stroški bivanja (brez hrane) tudi v primeru, da dijak takoj zapusti dijaški dom. Subvencije za bivanje v dijaškem domu Subvencija za bivanje v dijaškem domu je namenje na staršem, ki imajo v dijaški dom vključenega več kot enega otroka. Pri tem ni nujno, da sta oba otroka v istem dijaškem domu. Višina subvencije je enaka oskrbnini. Subvencija pripada starejšemu otroku ozi roma tistemu, ki bo v dijaškem domu bival krajši čas, zato je potrebno poslati vlogo za subvencijo v dijaški dom, v katerem biva ta otrok.
Matej Glažar
Nove ideje in drugačni pogledi na računovodstvo in finance odpirajo nove karierne poti. Mi delamo drugače!
Forenzične preiskave v financah in računovodstvu MAGISTRSKI PROGRAM 2. STOPNJE
Posebna izdaja revije Študent
17
Odločitve, odločitve, odločitve ...
Šola ali služba? Posameznika v življenju čaka kar nekaj prelom nic. Ena izmed pomembnejših je tudi zaključek srednje šole, ko smo postavljeni pred odločitev, kako in kam v življenju. Ključno vprašanje je tu di, ali se bomo odločili za študij ali za delo. Večina dijakov se po zaključku srednje šole odloči za študij. Dejstvo pa je, da podjetja potrebujejo tu di kadre s končano poklicno šolo. Današnji čas prinaša negotovo situacijo, v kateri je odločitev med študijem in službo še toliko pomembnejša, saj je služb čedalje manj. Zato je odločitev med te ma dvema možnostma še toliko težja in je treba dobro razmisliti, katera priložnost prinaša boljšo prihodnost. Imamo več možnosti, da se s trenutno izobrazbo zaposlimo in začnemo služiti denar ali pa se odločimo za nekaj let študija, ki bo prinesel višjo izobrazbo, dodatno znanje in morda še kak šno dodatno delovno izkušnjo, ki jo bomo pridobi li preko študentskih ali prostovoljnih del. Gledati moramo v prihodnost, katera izbira nam prinaša 18
September 2014
varnejšo prihodnost, boljši zaslužek in večje zado voljstvo v življenju čez pet, deset ali dvajset let. Študij prinaša dodatna znanja, veščine in spret nosti za specifično usmeritev S študijem pridobimo tudi višjo izobrazbo, kar lah ko posledično prinese tudi višji dohodek. Če se odločimo za študij, pa si lahko v tem času še ve dno nabiramo dodatne delovne izkušnje preko različnih priložnostnih študentskih del, ki prinaša jo še kako potreben zaslužek za vsakdanje življe nje ali dodaten finančni vir za dopuste in počitni ce. Lahko pa se odločimo tudi za bolj dobrodelne vsebine in se pridružimo prostovoljnemu delu, ki ravno tako prinaša bogate izkušnje in nova po znanstva. Tudi če po srednji šoli izberemo nadalje vanje izobraževanja, še ne pomeni, da si bomo s tem nabrali samo teoretično znanje, saj obstaja ve liko možnosti, kako dopolniti in izpopolniti svoje znanje v praksi. Niti ni nujno, da si praktične izku šnje nabiramo striktno samo s področja študija,
Dijak
vzporedno si lahko nabiramo znanje in izkušnje z drugih področij, kar pomeni širši krog izkušenj in znanja pri nadaljnjem iskanju zaposlitve. Če pa nas po srednji šoli čaka relativno dobra služba, je treba tehtno razmisliti, kaj nam več po meni in kakšne možnosti zaposlitve nas morebiti čakajo po zaključku študija. Služba pomeni finanč no neodvisnost, nabiranje delovnih izkušenj, teče nam delovna doba in plačana imamo zavarovanja. Pripada nam plačan dopust in bolniška. Če se nam po končani srednji šoli pokaže priložnost za redno zaposlitev in se odločimo za to možnost, pa še ne pomeni, da smo za vedno zaključili šolanje, saj se lahko tudi kasneje vzporedno z delom odlo čimo za študij. Imamo možnost izrednega študija ob delu, ki poteka največkrat ob vikendih, je pa plačljiv, kar prinaša dodaten strošek. Seveda ob staja tudi možnost, da pozneje prekinemo službo in si vzamemo nekaj časa za dodatno redno izo braževanje in nato nadaljujemo s službo na prej šnjem ali drugem področju dela. Poleg tega ima mo na voljo tudi različna dodatna izobraževanja, tečaje in kvalifikacije, ki prav tako bogatijo naše znanje in odpirajo nove karierne priložnosti. Mora mo pa opozoriti, da se je pri tem treba vprašati, če
smo dovolj motivirani in pripravljeni delati osemur ni (ali celo večurni) delavnik in poleg tega še hodi ti na predavanja in več ur dnevno sedeti za knjiga mi in se učiti za izpite. Vsaka od možnosti prinaša svoje pozitivne kot tudi negativne stvari. Vsak posameznik pa se mora pri sebi odločiti, katera rešitev mu najbolj ustreza in katera prinaša zanj boljše priložnosti.
Sanda Gajsar
Kupon je unovčljiv do 31.8.2015
Nudimo obročno plačevanje in količinski popust
LJUBLJANA, DUNAJSKA 128: T 01 530 52 70 enota MARIBOR-DRAVOGRAD: T 02 333 88 94
http: avtosola.amzs.si E : avtosola@amzs.si Mobi: 041/ 518-726
S tem kuponom lahko v avtošoli
5€
AMZS koristite popust vrednosti Učimo za vživljenje
Kuponi se med seboj ne seštevajo.
Posebna izdaja revije Študent
19
Predstavitev
Študiraj avdio, web ali 3D-animacijo SAE Institute je svetovna šola, ki izvaja izobraže vanje na področju avdia, videa, digitalnega filma, 3D-animacije, razvoja iger in mobilnih aplikacij, multimedije in digitalnega novinarstva. Lahko se pohvali z več kot 35 leti izkušenj in več kot 50 šo lami po vsem svetu, z glavnim univerzitetnim centrom v Oxfordu v Angliji. Tako je del tega tudi SAE Institute Ljubljana, ki svojim študentom ponuja visokošolski študij za Avdio pro dukcijo, Web Design & Development in Interaktivno animacijo. Vsi študijski programi so pripravljeni v sodelovanju z Middlesex University iz Londona. Pomembno je izpostaviti, da so predavatelji na SAE osebe, ki delajo v industriji in so strokovnjaki na svo jem področju. Zaradi velikega števila šol, ki se nahajajo po vsem svetu, se študentje lahko odločajo za nadaljevanje študija tudi v tujini kot na primer v Amsterdamu, Ber linu, Oxfordu, Sydneyju in drugje. Na voljo so tudi kratki tečaji za Web Development, Produkcijo glasbe ter iOS in Andorid App Deve lopment. Ti so namenjeni vsem, ki se želijo naučiti določeno snov v kratkem času. Trajanje kratkih teča jev je od enega do štirih mesecev. Razlika med ostalimi univerzami in SAE je ta, da je
poleg teorije velik poudarek tudi na praksi, ki je nuj no potrebna bodočim diplomantom, da se bodo v bodoči službi hitreje znašli. Ker SAE Institute sodelu je z medijsko industrijo po vsem svetu, razpolaga z velikimi resursi, ki so vezani nanjo. Zaradi visoke kva litete izobraževanja je SAE Institute zelo prepoznaven med delodajalci in v medijih po celem svetu. SAE Institute ima tudi svetovno alumni mrežo, ki pove zuje vse diplomante s celega sveta. Ta jim ponuja do datne ugodnosti, organizira napredne seminarje, ob vešča o delovnih mestih, ki so na voljo in še veliko več. Več informacij o programih, kratkih tečajih in de lavnicah na SAE Institute Ljubljana si lahko prebe rete na naši spletni strani http://ljubljana.sae.edu.
15% POPUSTA POPUST ZA 15% ZAŠTUDENTE ŠTUDENTE VODENA VODENA VADBA VADBA V V TREH TREH AKLIMATIZIRANIH AKLIMATIZIRANIH DVORANAH, DVORANAH, FITNES FITNES POPOLDANSKA POPOLDANSKA IN IN DOPOLDANSKA DOPOLDANSKA KARTA KARTA
V V karto karto vključeni vključeni tudi tudi finska finska in in aroma aroma parna parna sauna, sauna, vv sezoni sezoni tudi tudi 82 82 ur ur aerobike aerobike tedensko tedensko vv treh treh dvoranah. dvoranah. VADBE: VADBE: BODY BODY PUMP, PUMP, BODY BODY ATTACK, ATTACK, BODY BODY JAM, JAM, TNZ, TNZ, PILATES, PILATES, BODY BODY BALANCE, BALANCE, METABOLIC METABOLIC EFFECT, EFFECT, RE-SET, RE-SET, RPM, RPM, CXWORX, CXWORX, DANCE DANCE AEROBIC, AEROBIC, ... ...
Sunny Sunny Studio, Studio, Regentova Regentova cesta cesta 37, 37, 1000 1000 Ljubljana Ljubljana -- Dravlje, Dravlje, tel.: tel.: 01 01 513 513 44 44 44, 44, fax.: fax.: 01 01 513 513 44 44 60, 60, email: email: sunny@siol.net, sunny@siol.net, www.sunny.si www.sunny.si Odprto Odprto vsak vsak dan dan od od 7.00 7.00 do do 22.30 22.30 ure. ure. Sobote, Sobote, nedelje nedelje in in prazniki prazniki od od 9.00 9.00 do do 21. 21. ure. ure.
Dijak
Najbolj iskani in perspektivni poklici
Poklici prihodnosti Izbira poklicne oz. karierne poti je v najstniških letih precej težek zalogaj, saj nas na eni strani motivirajo lastne želje in motivi, na drugi pa mo ramo usklajevati še potrebe po različnih kadrih na trgu dela, če želimo po zaključku šolanja čim hitreje stopiti v delovno razmerje. Sodobni trendi na področju zaposlovanja nam sicer sporočajo, da delodajalce v enaki meri ali celo bolj kot formalna izobrazba zanimajo vedenjske lastnosti in izkušnje posameznika na določenem področju. Zato sploh ni nujno, da novo službo iščemo strogo v okviru pridobljene izobrazbe, ampak lahko gledamo širše in se odločimo za poklic, ki glede na sodobne smernice ponuja večje perspektive in varnejšo prihodnost. Splošni trend se kljub v zadnjem času spremenjenim ekonomskim razmeram že nekaj let nagiba v prid na ravoslovnim in tehniškim usmeritvam, pa ne zaradi dejstva, da bi se v teh panogah začelo odpirati več delovnih mest, ampak ker je v zadnjih letih prisotna prava invazija na družboslovne študijske usmeritve, kar je pripeljalo do velike zasičenosti trga delovne si le na tem področju. Po podatkih in napovedih naj bi bilo zaposlitev v prihodnjih letih najlažje dobiti in tudi obdržati na področju zdravstva, gostinstva, informa cijske tehnologije, elektrotehnike, telekomunikacij ter turizma. Med poklice, po katerih naj bi bilo v prihodnosti veliko povpraševanja, spadajo: • programer programske opreme, • sistemski administrator, • finančni analitik, • tržnik, tržni raziskovalec, • farmacevt, • biokemik, biomedicinec, • zdravnik, zobozdravnik, • vsi poklici zdravstvene oskrbe, • strojni inženir, • organizator dogodkov, • prevajalec. Strokovnjaki že dalj časa ugotavljajo, kateri so obetav ni poklici v prihodnosti, nekateri izmed njih so zares zanimivi in naj bi bili v prihodnosti tudi dobro plačani. 22
September 2014
• Razvijalec mobilnih aplikacij, saj se je mobilna in dustrija v zadnjih letih močno razvila. • Izdelovalec in vzdrževalec robotov, saj čedalje več dela, ki ga je prej opravil človek, zdaj opravijo ro boti. Kmalu naj bi narasla potreba po tovrstnih strokovnjakih v vseh podjetjih. • Genetični svetovalec, saj se področje genetike hi tro razvija. Danes lahko s pomočjo testov napove mo genske mutacije, ki lahko vodijo v razvoj bole zni še nerojenega otroka. Kmalu pa naj bi starši imeli možnost izbrati spol svojega še nerojenega otroka. • Med obetavnimi poklici bodo tudi spremljevalci in skrbniki upokojencev, saj je starejše populacije čedalje več. • Če pa si želite nekaj res posebnega, bo zagotovo cenjen in donosen poklic vesoljski vodič. V načrtu
Ste razmislili o razvijalcu mobilnih aplikacij?
Dijak
Med obetavnimi poklici bodo tudi spremljevalci in skrbniki za upokojence je namreč, da bi bilo potovanje v vesolje omogoče no tudi navadnim smrtnikom. • Lepotni kirurgi ne sodijo več samo v domeno me dijskih zvezd, temveč se je dejavnost že močno razširila tudi med ostalimi sloji prebivalstva, zato lahko rečemo, da gre za poklic prihodnosti. • Čistilni servisi, servisi za urejanje okolice. V Sloveni ji so čistilni servisi relativno mlada dejavnost, obse gajo pa širok spekter dela. Lahko gre za manjšo de javnost (le nekaj manjših strank) ali pa za zelo širo ko (nekaj večjih stavb na dan). Standardno čiščenje se lahko razširi v ponudbo čiščenja in urejanja oko lice, steklenih površin, talnih oblog, oblazinjenega pohištva, navadnih in lamelnih zaves, žaluzij itd.
• Poslovne ideje z malimi živalmi. V tujini veljajo po sli, povezani z malimi živalmi, za hitro rastočo de javnost, ki odpira vedno nove priložnosti. Številke o hišnih ljubljenčkih so vrtoglave. Slovenski trg pa že sledi evropskim in ameriškim trendom, čeprav zakonodaja še vedno ni povsem urejena, proble me pa povzroča tudi sivi trg. Seveda je nemogoče z gotovostjo trditi, kateri po klici bodo v prihodnosti najbolj perspektivni in is kani, saj se dinamika zaposlovanja spreminja iz le ta v leto in je pogojena s številnimi gospodarskimi dejavniki.
Sanda Gajsar
Univerzitetni študijski program
Energetika
Visokošolski strokovni študijski program
krško - velenje
Energetika
Priključi se tudi ti!
Več info na www.fe.um.si Posebna izdaja revije Študent
23
Dijak
Izberite pravi študijski program Izbira študijskega programa je vse prej kot lahka naloga. Potrebno se je vsestransko informirati in tudi dobro spoznati samega sebe. Osebnostne lastnosti Najprej si naredite seznam svojih osebnostnih lastno sti, vrednot in interesov ter se pozanimajte o študijskih obveznostih in značilnostih študijskega programa. Pri tem morate biti, seveda, dovolj kritični do samega se be. Spoznajte svoje osebnostne lastnosti, kar najlažje vidite preko izkušenj in vedenja v različnih situacijah ter preko informacij, ki vam jih o vas posredujejo dru gi. Pri samooceni si lahko pomagate s psihološkimi te sti. Spoznajte tudi, kaj vam je v življenju in v poklicni karieri najpomembnejše. To lahko storite z lestvico vrednot, kot npr. zdravje, materialne dobrine, ljubezen, družina, varnost, športne aktivnosti, prijateljstvo, ume tnost, adrenalinska doživetja, zvestoba, iskrenost, ugled v družbi, vera, dobrota, pripravljenost pomagati drugim, zabava, znanje. Na vrhu naj se nahajajo tiste vrednote, ki so vam najpomembnejše, najmanj po membne pa dajte na konec. Podobno lestvico vrednot si sestavite še za izbrani poklic, ki vas zanima ter pre verite, ali se ujemata in v kolikšni meri. Vaše splošne in specialne sposobnosti Nekatere naloge in področja nam ustrezajo bolj kot druga, smo pri njih uspešnejši in dosegamo boljše re zultate z manj napora. Sposobnosti pogosto vrednoti mo z uspešnostjo pri šolskih predmetih. Vendar pa določene sposobnosti, predvsem specialne, v šoli tež ko prepoznamo. Pred izbiro študija in poklica so nam lahko v veliko pomoč razna testiranja splošnih spo sobnosti in sposobnosti po področjih (npr. mehanski odnosi, dojemanje odnosov v prostoru, besedne spo sobnosti, logično-matematično sklepanje, sposob nost analitičnega mišljenja, finomotorika). Prav kombi nacije specialnih sposobnosti so tiste, ki nas delajo edinstvene in s tem konkurenčne na trgu dela. Interesi in različne dejavnosti Preizkusite se v različnih dejavnostih, hobijih, špor tnih aktivnostih in nalogah. Najboljše in najlepše je, 24
September 2014
Posvetujete se lahko tudi s kariernim svetovalcem fakultete če pri svojem delu opravljate naloge, ki vas veselijo in zanimajo tudi v vsakdanjem življenju. V pomoč pri odkrivanju interesov vam je lahko Hollandov test inte resov. Zavedati se je treba tako svojih prednosti kot pomanjkljivosti z upoštevanjem dejstva, da se sled nje v večini da odpraviti. Dobro se pozanimajte o študijskem programu in možnostih zaposlitve Dobro se informirajte o vsebinah, zahtevah in značil nostih študijskih programov in povežite svoje interese s študijskimi programi. Podrobno preglejte predstavi tvene zbornike programov, ki so objavljeni na spletnih straneh fakultet. Tam boste našli podrobne opise predmetov z vsebinami ter število kreditnih točk, kom petence, ki jih boste pridobili ob uspešno zaključe nem študiju, pogoje za dokončanje študija, način oce njevanja, vpisne pogoje in druge koristne informacije. Posvetujete se lahko tudi s kariernim svetovalcem fakul tete, z učitelji in s svetovalnimi delavci na srednji šoli. O študiju se lahko pozanimate pri prijateljih, znancih, študentih, diplomantih študijske smeri, na spletnih forumih, predstavitvah na radiu ali televiziji itd.
Matej Glažar
Predstavitev
Izberi študij na Univerzi v Novi Gorici Univerza v Novi Gorici je študentom prijazna in raziskovalna univerza, na kateri študenti lahko iz birajo med sedmimi programi prve stopnje (pet univerzitetnih in dva visokošolska programa), še stimi programi druge stopnje in sedmimi progra mi tretje stopnje. Zakaj izbrati študij na UNG? - Nudimo uporabna in sodobna znanja. - Študij je praktično naravnan. Z delom na praktičnih primerih in preko projektnega dela se naučite sa mostojnega reševanja nalog ter skupinskega dela. - Z ugodnim razmerjem med številom profesorjev in študentov in s sodobnimi oblikami poučevanja za gotavljamo prilagodljivost, s katero se lahko po svetimo vsakemu študentu in mu omogočimo raz voj osebnih talentov in ambicij. - Imamo vrhunske profesorje. - Študenti se praktično usposabljajo v podjetjih in v okviru projektov, raziskovalnih in diplomskih nalog. - Veliko možnosti za mednarodne izmenjave. - Vsem aktivnim, registriranim športnikom z opazni mi rezultati na tekmovanjih na državni in mednaro dni ravni omogočamo individualno prilagodljiv študijski program, Goriška pa jim nudi odlične kli matske in infrastrukturne pogoje za trening.
- Omogočamo brezplačno šolanje tudi na magistr skih programih za vse, ki se prvič vpisujejo v študijski program, ki daje izobrazbo enakovredno 2. bolonjski stopnji, ali po njem redno napredujejo v 2. letnik. - Tutorji pomagajo študentom med študijem, karier ni center in alumni klub pa jih spremljata še po diplomi. Dokaz kakovosti programov so zadovoljstvo in uspešnost naših diplomantov v poslovnem svetu ter njihova visoka zaposljivost. Več informacij: www.ung.si
Posebna izdaja revije Študent
25
Predstavitev
Hujšanje, zdrava prehrana in fitnes na enem mestu
Maxximum.si – predani fit filozofiji Spletna stran Maxximum.si nudi informacije o zdravi prehrani, hujšanju in rekreaciji. Tematsko je razdeljena na sklope PREHRANA, HUJŠANJE, VADBA, TELO & ZDRAVJE in DOGAJANJE, kjer je na voljo več sto različnih prispevkov s teh podro čij, ogledaš pa si lahko tudi številne foto- in videogalerije receptov, prireditev, primerov vad be in še kaj. Ti zdrava prehrana povzroča preglavice v kuhinji? Potem pokukaj v rubriko RECEPTI, kjer najdeš številne zdrave in nizkoenergijske zajtrke, malice, solate, glavne jedi in sladice. Pravkar razmišljaš o dieti? V rubriki HUJŠANJE so številni nasveti za lažjo izgubo telesne maščobe. Ne izpusti prispevkov o tem, zakaj večina diet ne deluje in kako se uspešno lotiti izgube telesne maščobe. Si prvič v fitnes centru in se želiš naučiti pravilne izvedbe vaj? Pri tem ti bo pomagal VIDEOPRIKAZ IZVEDBE VAJ v fitnes centru. Videoposnetki so opremljeni tudi z dodatnimi navodili glede pravilne izvedbe. Med pomembnejšimi deli strani je MAXXIMUM
FORUM, kjer člani izmenjujejo svoja mnenja in izkušnje. Na Maxximum forumu lahko vprašaš kar koli glede svojega jedilnika, diete ali vadbe, lahko vodiš svoj shujševalni dnevnik ali pa spremljaš dnevnike ostalih članov. Maxximum lahko obiščeš tudi na Facebooku pod imenom MAXXIMUM SLOVENIJA. Ne glede na to, ali hujšaš, se aktivno ali rekreativno ukvarjaš s športom oziroma se želiš zdravo prehranjevati, je spletna stran maxximum. si zagotovo pravi kotiček zate.
Predani FIT filozofiji www.maxximum.si
PREHRANA HUJŠANJE RECEPTI REKREACIJA
Revija za zdravo in aktivno življenje
postaniFIT OMEGA-3 ščit pred srčno-žilnimi obolenji?
FORUM
Dieta s sladicami? Fit živilo
Ajda
Brezplačna revija
za zdravo in aktivno življenje
www.postanifit.si
INTERVJU
Alenka Košir
"Dvigni ritko, če hočeš
imeti VIIT-ko"
September 2014
Ste jutranja ali nočna ptica?
kako najhitreje Recepta: polnjene
26
2014, revija je brezplačna
Paleo jedilnik v praksi
in še veliko več ... MAXXIMUM SLOVENIJA
www.postanifit.si
Številka 12, leto
SHUJŠATI?
bučke in naravni sladoled iz dveh sestavin Vadba za pospešen o porabo kalorij
Predstavitev
Visoka šola za storitve (VIST) Sledi svojim sanjam – študiraj kozmetiko Naši diplomanti so visoko cenjeni tako doma kot v tujini! Na VIST-u edini v Slo veniji izvajamo dodi plomski in magistrski študij kozmetike (1. in 2. st.). Sodobno zasno vana študija odražata potrebe trga, visoka pričakovanja uporab nikov in hiter napredek kozmetične znanosti. Zapolnjujeta vrzel med dermatologijo in kozmetiko. Dodiplomski študij po kriva širše področje kozmetike – od kozme tične nege, pedikure in manikure, wellnessa, vključno z različnimi masažnimi tehnikami, aromaterapijo, reflekso logijo, barvno terapijo, s tehnikami limfne drenaže pa do ličenja in maskerstva, kozmetologije ... S teh področij so mogoči tudi delni študiji (moduli). Na magistrskem študi ju ta znanja dopolnite s specialnimi znanji, potrebnimi za kakovostno delo v specializiranih kozmetičnih salonih ali v timih z dermatologi in s kirurgi. Z optimizmom zremo v prihodnost in veseli bomo, če se nam boste pridružili!
Študiraj fotografijo in spreminjaj pogled na svet Edini visokošolski študij fotografije v Sloveniji Študij fotografije na VIST-u ponuja priložnost, da razvi jete svoje znanje in kreativnost na področju fotografije, najdete lastne poti vizualnega izražanja in postanete di plomirani fotograf/fotografinja. Odlikuje ga raznolikost, saj nudi široko teoretsko osno vo in hkrati dobro usposablja za delo v praksi z obvlado vanjem vseh faz in vidikov fotografske produkcije in postprodukcije. Sega od starih fotografskih tehnik do sodobnih multimedijskih aplikacij. Pokriva raznolike zvr sti fotografije – od avtorske, modne, reklamne do doku mentarne, reportažne … V odlično opremljenih prosto rih poučujejo vrhunski domači in tuji strokovnjaki. O kvaliteti študija pričajo številni dosežki naših študen tov, ki dosegajo odlične uvrstitve na natečajih, objavlja jo fotografije v pomembnih medijih, uspešno razstavlja jo, se uveljavljajo na področju vizualnih komunikacij … Vabljeni, da se jim pridružite!
Posebna izdaja revije Študent
27
Vir: Arhiv Mondial Travel, foto by: Sašo Domijan
Izlet, ki je postal doživetje? Pričakovala sem, da bo zadnji letnik srednje šole nekaj posebnega. Konec nekega obdobja, leto ma ture, maturantskega plesa in maturantskega izleta. Že sam vstop v zaključni letnik je bil veličasten. Skupaj s sošolci smo preživeli nepozaben teden na maturantskem izletu. Nekaj čisto drugega od izletov, na katerih smo bili tekom celotne srednje šole. Izlet, ki ni izlet, ampak prav posebno doživetje. Pogovori kam in kako na izlet so se začeli že veliko pred samim odhodom. Mnenja v razredu so bila delje na in potrebnega je bilo nekaj usklajevanja, da smo vsi sošolci prišli do končne izbire. Tekom leta se je nape tost le stopnjevala. Spremljanje slik prejšnjih generacij, pogovori s prijatelji iz višjih letnikov so naredili odšteva nje dni do odhoda samo še bolj napeto. Bilo je dolgo leto, a smo ga dočakali. In splačalo se je. Že na odhodu se je v zraku čutila energija, ki je napo vedovala, da nas čaka nepozaben teden. Na avtobu su smo bili skupaj še z nekaterimi prijatelji iz sosed nje šole in takoj smo postali homogena skupina. 4-ka!, 4-ka! …, je bilo slišati na vsakem postajališču in kmalu je bilo jasno, da bo naša skupina najglasnejša in najvidnejša na izletu. Pot res ni bila najkrajša, je pa minila kot bi mignil. Dobra energija na avtobusu, zgodbe in zanimivosti, ki nam jih je naš vodnik Miha pripovedoval in glasba po našem okusu so poskrbe 28
September 2014
li, da smo se vso pot zabavali. Vendar to ni bilo nič proti tistemu, čemur smo šli naproti. Po nastanitvi v hotelu in informativnem sprehodu smo postali domači in začelo se je. Še prehitro je prišel ve čer in spoznavna zabava v rdečem. Red Love Party je bil izjemen vstop v najbolj nor teden mojega življenja. Rdeča barva je vladala noči in šmink je nam puncam hi tro zmanjkalo, saj se tudi fantje niso branili malo rdeče barve na licih. Prvi večer in vse nam je bilo jasno. Partyji bodo nori. Vsak večer druga tematika in vsi smo se zlili v eno veliko celoto. Zabave na maturantskem izletu ni majo veze z žuri, ki jih obiskujemo doma. Nikoli si nisem mislila, da bom šla ven v rjuhi, da se bom pobarvala po celem obrazu, pisala sošolcem in novim prijateljem po majicah in se po mestu sprehajala čisto brezskrbna z rožami v laseh. Skrbi so res odplavale stran in misli so bile sproščene in pozitivne. Kot bi se čutila neka prav posebna energija, skoraj elektrika v zraku. Ni pa bilo tako samo med nočnimi dogajanji. Oseb no mi je bilo dnevno dogajanje celo še bolj všeč. Vsak dan nekje drugje. Plaže, bazeni, sonce, odlična družba in seveda dobra glasba. Kamor koli smo se odpravili, je ekipa vodnikov in animatorjev poskrbela, da se je dogajalo. Bilo je polno igric, plesa, tekmo vanj, turnir v odbojki, kjer sicer nismo zmagali, pa vendar pustili močan pečat z navijanjem. Toplo son ce nas je grelo in prav nič se nam ni mudilo domov, kjer je cel teden deževalo.
Vir: Arhiv Mondial Travel, foto by: Sašo Domijan
imel dan kakšno uro premalo. Še toliko stvari je bi lo, ki smo jih želeli poskusiti in narediti, pa nam je preprosto zmanjkovalo časa. Najbolj nor teden živ ljenja se je zaključil precej čustveno, saj smo se kar s težavo poslovili drug od drugega. Nisem verjela, da se lahko v enem tednu tako navežeš in povežeš v celoto s sošolci in z ostalimi, ki jih prej sploh nisi poznal. Maturantski izlet je bila najboljša možna popotnica za leto, ki je pred nami. Srednjo šolo bomo zaključili v sti lu in povezani kot še nikoli prej. Spomini na teden, ki smo ga preživeli, razpeti med plesom, ogledi, plava njem, druženjem in še 100 drugimi stvarmi, bodo več ni. Vsa nova poznanstva in prijateljstva, ki so se spletla v teh dneh, so pri meni dobila posebno mesto. Maturantski izlet je izlet, ki je postal doživetje.
Maja
Vir: Arhiv Mondial Travel, foto by: Sašo Domijan
Energija je bila tako dobra, da smo brez težav in z ve seljem hodili tudi po ogledih. Naš Miha je poskrbel, da razlaga ni bila dolgočasna. Znal nas je nasmejati in pripovedovanje je popestril z zanimivimi zgodbica mi, ki so nas nasmejale in popestrile razlago. Vesela sem, da smo imeli vodiča, ki je znal narediti razlago zanimivo in tako celoten izlet ni izpadel kot ura zgo dovine v šoli. Res smo se imeli lepo. Zadnji dan kar nismo mogli verjeti, da je že čas, da zapustimo hotel in se odpravimo proti domu. Tako smo se navezali drug na drugega, da nam je bilo res težko nazaj na avtobuse in na pot proti domu. Za nami je bilo doživetje, kot sem si ga lahko samo želela. Nisem si mislila, da bomo preživeli tako en kraten teden in da bomo kot razred postali še bolj povezani in še večji prijatelji, kot smo bili prej. Izbra li smo izlet, ki je na koncu zadovoljil vsa pričakova nja in ustregel vsem željam. No, skoraj vsem, saj je
Posebna izdaja revije Študent
29
Predstavitev
Mondial travel svetuje
Maturantski izlet je nekaj, kar se zgodi enkrat v življenju Ob zaključku srednje šole se s sošolci skupaj odločite in odpravite na izlet, ki vas popelje v za ključne letnike in počasi v svet odraslih. Ker je iz let izjemen, neponovljiv in edinstven, se trudimo da bi vsak od naših maturantov dobil tisto, kar si želi, pričakuje in zasluži. Da bi vam pri izbiri vašega maturantskega izleta in pripravi nanj čim bolj pomagali, smo pripravili kratek seznam koristnih nasvetov: 1. NOBENO VPRAŠANJE NI ODVEČ Pred izletom se vam verjetno poraja kopica vprašanj, na katera iščete odgovore. Nikar ne odlašajte in se pozanimajte o čisto vseh podrobnostih. Ekipa Mon dial Travel je prisotna po celotni Sloveniji, zato se brez težav dogovorite za sestanek, predstavitev izle ta ali kaj drugega. 2. POZANIMAJTE SE PRI PRIJATELJIH IZ VIŠJIH LETNIKOV Najboljše informacije in nasvete pri izbiri pravega iz leta za vas boste zagotovo dobili pri svojih prijateljih, ki so na izletu že bili. Obrnite se na njih. 3. Z DOGOVARJANJEM ZAČNITE ZGODAJ Maturantski izlet je stvar razreda in vseh sošolcev. Velikokrat pri dogovarjanju in izbiri destinacije priha ja do razhajanj v željah in pričakovanjih. 4. S SOŠOLCI BODITE PRIPRAVLJENI NA KOMPROMISE Vsak posameznik v razredu ima nekoliko drugačna pri čakovanja in želje. Bodite pripravljeni na kompromis. Le tako se boste brez večjega kreganja skupaj odločili za skupen termin, izlet in destinacijo, kjer boste preživeli svoj maturantski izlet. Ne pozabite, to je izlet razreda. 5. DOBRO SE POZANIMAJTE O CENI IN KAJ TA VKLJUČUJE V fazi prijave na izlet se dobro pogovorite z našimi 30
September 2014
promotorji na vaši šoli o tem, kaj je v ceno vključeno in katera so možna doplačila. Vsak izmed prijavljenih maturantov prejme prijavnico, kjer lahko individualno izbere doplačila ter tako neodvisno od sošolcev izbi ra med doplačili. 6. ZGODNJA PRIJAVA JE PAMETNA POTEZA Datum prijave ni omejen. Za prijavo imate čas do raz prodaje terminov. Res pa je, da vam zgodnja prijava omogoča večje število obrokov, in s tem lažje odpla čevanje izleta. 7. SPODBUDITE STARŠE, DA SE UDELEŽIJO RO DITELJSKEGA SESTANKA Za vse razrede, ki se prijavijo na izlet, z veseljem or ganiziramo tudi roditeljske sestanke. Tam se predsta vimo tudi vašim staršem. Predstavimo naš način de la in organizacijo samega izleta ter program. Njim se verjetno porajajo drugačna vprašanja kot vam. Prav zato je udeležba na tovrstnih sestankih več kot do brodošla, celo zaželena. 8. DOBRO SE POZANIMAJTE O DODATNI PO NUDBI IN UGODNOSTIH V sodelovanju z našimi poslovnimi partnerji smo pri pravili ponudbe, s katerimi lahko pridobite določene ugodnosti in si osnovno ceno aranžmaja znižate. O ponudbi se pozanimajte pri Mondialovih promotorjih. 9. KONTAKTIRAJTE NAS Brez najmanjših težav se obrnite na nas z vsemi vaši mi željami in vprašanji. Tu smo zato, da vam ponudi mo in pričaramo nepozaben teden, kot si ga ob kon cu srednje šole tudi zaslužite. Dosegljivi smo na +(386)70 554 554 ali na info@ mondialtravel.si. 10. PRIPRAVITE SE NA ENKRATNO MATURANT SKO DOŽIVETJE Preprosto se prepustite energiji, toku in uživajte. Taste The Real Fun!
t: +386 5 92 57 011 f: +386 1 23 44 978 m: +386 70 554 554 info@mondialtravel.si
Posebna izdaja revije Ĺ tudent
31
Dijak
Napake na maturantskem plesu Velikokrat je govora o „padcih“ na maturant skem plesu. Fantje in dekleta obžalujejo veliko stvari, ki jih storijo Z veseljem bi jih popravili ali storili drugače, a je po toči zvoniti, žal, prepozno. So pa tudi stvari, za katere pravijo, da so se jim vtisnile v spomin in bi jih ponovi li še tisočkrat. Da boste naredili tiste dobre stvari, ki jih na maturantskem plesu enostavno morate storiti in da ne boste ponavljali napak preteklih generacij so 4 študenti, različnih starosti, z različnih fakultet in iz različnih krajev odgovarjali na preprosto vprašanje: „Kaj bi na maturantskem plesu ponovili in kaj obžalu jete in bi radi pozabili?“ Za maturantski ples ne bi nikoli več kupila oble ke, ki je tako draga „Vsi so opozarjali, naj ne kupujemo predragih stvari. Želela sem biti lepa in blesteti. Kupila sem res drago obleko, ki je bila sicer čudovita, a ko sem videla osta le punce, so imele ravno tako krasne obleke po veli ko nižji ceni, kot je bila moja. Moj nasvet je, da se le po uredite, a glejte, da ne zapravite preveč in glejte, da bo obleka taka, da bo primerna še za kakšno pri ložnost. Moja draga obleka že leta, žal, stoji v omari. Še enkrat pa bi definitivno poslikala ogromno foto grafij z vsemi sošolci, s sošolkami, profesorji in vse ostale neumnosti, ki mi danes narišejo nasmeh na obraz in obudijo lepe spomine.“ (Tamara, Koper) Nikoli več se ne bi norčeval iz plesnih korakov na vajah „Vedno sem si ponavljal, da se bom že naučil. Ko je bi lo treba plesati, pa nisem poznal skoraj nobenega ple sa. Takratna punca je bila zelo jezna, saj sva izstopala, ker nisem vedel, kako plesati. Grdo sva se skregala in žal mi je, da sem uničil njene sanje o tem, kako lepo bova videti na posnetkih. Meni je bilo sicer smešno, mi je pa res žal zanjo. Pa tudi malo me je bilo sram, ko so me vsi gledali. Če bi še enkrat lahko ponovil ta dogo dek, ne bi nikoli več izpustil after partyja, ki sem ga, na žalost, izpustil, pa pravijo, da je bilo noro dobro.“ (Žiga, Ljubljana) 32
September 2014
Definitivno ne bi nikoli več nosila tako visokih pet na maturantskem plesu „Vse je bilo popolno, so pa visoke pete uničile vso to popolnost. Bile so enostavno previsoke in podplati čevljev so grozno drseli. Že pri hoji sem imela ogro mne težave. Takrat sem sicer mislila, da lepo hodim pa so me posnetki z dogodka prepričali, da temu ni bilo tako. Groza. Vse oči so uprte vate, ti pa ne znaš hoditi, res grozen občutek. Pa še tu in tam se mi je desni čevelj sezul in sem si ga morala obuvati nazaj. Če bi lahko zavrtela čas nazaj, bi si definitivno izbra la čevlje z nižjo peto in na zapenjanje okrog noge, ta ko da se čevelj ne sezuva. Takoj pa bi ponovila vsa razvajanja, ki sem si jih privoščila (frizer, kozmetičar ka), ker se ne razvajam pogosto.“ (Teja, Ljubljana) Če bi lahko še enkrat ponovila maturantski ples, bi definitivno tudi dejansko plesala „Sploh ne vem iz kakšnega razloga sem se odločila, da ne bom plesala in nisem. Bila sem edina, ki je se dela za mizo in opazovala, kako vsi lepo napravljeni plešejo. Vsi so jih slikali in snemali, mene pa ni bilo tam. Nekako se mi zdi zelo lep spomin, ki ga jaz, žal, nimam. Lepo sem se uredila samo zato, da sem po jedla večerjo, naredila skupinsko sliko z razredom in potem se moji spomini končajo. Res škoda.“ (Polona, Ljubljana) Tjaša Ruparčič
Predstavitev
Novo šolsko leto, nova gledališka doživetja Včasih je najboljše, če razumemo sami sebe skozi malo drame. Da boste šolsko leto lažje in razburljiveje preživeli, se nam pridružite v SNG Drama Ljubljana. Pripravili smo programsko bo gato sezono, ki se spominja začetka prve svetov ne vojne, obenem pa preko preteklosti zrcali se danjost in nam pomaga razmišljati o prihodnosti. V dijaški abonma so vključene štiri predstave na veli kem odru (Čarobna gora, Figurae Veneris Historiae, Iliada in Jugoslavija, moja dežela) in predstava ali koncert po izbiri (izbirate lahko med številnimi pred stavami na velikem odru in v Mali drami in med kon certi iz cikla Drama Akustika). Eden izmed poglavitnih motivov sezone 2014/15 bo posameznikovo preizpraševanje sebe v toku zgodovine, vojne in vsakdana. Uničevalnost vojne in njene paradokse prikazuje Stefanovski v drami Figurae Veneris Historiae s svojevrstnim razume vanjem človeških šibkosti. Mannova Čarobna gora in njegova idejna vprašanja z začetka dvajsetega stoletja kot tudi slika dekadentne družbe opisujejo sodobnega posameznika v turbulentnih časih.
S LO V E N S K O N A R O D N O G L E D A L I Š Č E D R A M A L J U B L J A N A
Spraševanje, kaj je del vseh nas, se bo nadaljevalo tudi preko Homerjeve Iliade. Za režiserja Lorenci ja je Iliada prvi ep Evrope, je praroman, praopera, prvi MTV. Iliada je muka šolskega kurikuluma in toč ka radikalne fascinacije. A Iliada je del vseh nas. Za to bomo govorili tudi o Vojnovićevi Jugoslaviji, moji deželi. O podobi, ki je zapisana v otroškem spominu, in o drugi, ki se razprostira pred nezasle pljenimi očmi odraslega človeka. O sočasnosti in ži vljenju podob. Več o programu na www.drama.si.
VPIS DIJAŠKIH ABONMAJEV S pomočjo mentorjev in organizatorjev na srednjih šolah do 26. septembra ali posamično pri blagajni (za postajališčem Drama na Slovenski) vsak delavnik od 1. do 26. septembra od 10.00 do 13.00 in od 14.00 do 18.00 sngdramaljubljana Ljubljana Posebna izdaja revije Študent
33
Predstavitev
Biotehniški center Naklo – središče raznolikih priložnosti na podeželju Višja strokovna šola Biotehniškega centra Naklo izo bražuje inženirje kmetijstva in krajine, naravovarstva in hortikulture, poleg tega pa s svojo razvojno, zalo žniško in raziskovalno dejavnostjo vse bolj postaja središče raznolikih priložnosti za razvoj podeželja.
Ribnik ob šolski zgradbi je le eden od razisko valnih poligonov posestva Biotehniškega centra Naklo. Foto: Milena Maček Jerala programov Biotehniškega centra Naklo s področja kmetijstva, naravovarstva in hortikulture povečujejo tudi pridobljene kompetence s področja podjetništva in trženja ter moduli s storitvenega področja. 40 % študij skega programa je praktično usmerjenega oz. študenti v dveh letih opravijo 800 ur praktičnega izobraževanja. Biotehniški center Naklo sodeluje tudi v več projektih, s katerimi omogoča študentom in zaposlenim izobraže vanje in bivanje v tujini, saj je to ena od priložnosti za več znanja (Erasmus+, Norway Grants, Swiss Grants).
Izobražujemo v dveletnih višješolskih programih: • Upravljanje podeželja in krajine • Naravovarstvo • Hortikultura
Strahinj 99, 4202 Naklo Tel.: +386 4 277 21 00 Faks: +386 4 277 21 18 E-pošta: info(at)bc-naklo.si 34
September 2014
Foto: Milena Maček Jerala
Vodilo višje strokovne šole Biotehniškega centra Na klo je: „Živeti in delati za naravo in z njo, ne proti njej.“ V svojem delovanju dajejo velik poudarek trajnostne mu razvoju podeželja. So kvalitetna izobraževalna, razi skovalna in razvojna ustanova, ki postavlja v ospredje občutek za naravo ter skrb za urejenost okolja v sode lovanju z gospodarstvom. Veliko delujejo mednaro dno, usmerjeni so v aplikativne raziskave. Organizirajo vsakoletno konferenco VIVUS z mednarodno udelež bo. Izdajajo strokovne publikacije in dve strokovni revi ji: Moje podeželje in Floristika. Zanimivosti s predavanj in z vaj, s tekmovanj in z natečajev, s projektov in sode lovanja z gospodarstvom, s prakse v tujini ter z druge ga mednarodnega povezovanja objavljajo tudi na Facebook strani Biotehniškega centra Naklo. Slovensko gospodarstvo se ves čas sooča z novimi iz zivi. Zaposlitvene možnosti diplomantov višješolskih
Vsi, ki vas zanimajo biotehniška področja, življenje in delo na podeželju, hortikulturne rešitve ter varovanje narave, ste vljudno vabljeni na dan poklicev 23. 10. 2014 ter na informativne dni v februarju 2015.
Obiščite nas na
www.mueller.si
10 % POPUST ali na
na vse izdelke na oddelku papirnice v Müllerju.
Kupon izrežite in ga oddajte v naših poslovalnicah Müller od 01.09. do 21.09.2014. Popust se obračuna na blagajni in velja ob enkratnem nakupu. Popusti se med seboj ne seštevajo, izplačila v gotovini ni možno. Akcija ne velja za knjige in revije.
A J DA K A R SMRE + EN KLEM IČ Ž JA N E
film BLAŽA ZAVRŠNIKA
v kinu od 18. septembra 2014