Revija-Misteriji-090_januar-2001

LETNIK 8. - [T. 90 - JANUAR 2001 - 600 SIT, 48 HRK

POZOR! BRANJE TE REVIJE LAHKO VPLIVA NA VA[E @IVLJENJE ISSN 1318-1777

Posmrtni telefonski klici Darwin ni imel prav @itni krogi v Sloveniji Je ~lovek hibrid?

CELICE 'SLI[IJO' TELEFON

ZA DRU@INSKO KNJI@NICO TELO KLI^E PO VODI Zdravnik internist F. Batmanghelidj dokazuje, da si lahko zdravje mo~no izbolj{amo s pitjem navadne vodovodne vode. Medicinsko utemeljeno.

Cena: bro{irane 2.900 SIT trdo vezane knjige 3.900 SIT

ZDRAVILNA ENERGIJA DREVES Vonjajte in oku{ajte popke in drevesni sok, prislanjajte u{esa in poslu{ajte notranji {epet debel.

Spoznajte na~ine in vaje za zajemanje zdravilne energije dreves v gozdu, go{~avi ali na vrtu, ne glede na to, kje ‘ivite. Cena: 4.900 SIT ZDRAVILNI ^AJI IN NASVETI ^ajne me{anice za vse vrste tegob in {e nasveti, s katerimi se jih da olaj{ati, je zbral v svoji knjigi starosta slovenskih zeli{~arjev Jo`e Toma`in~i~. V knjigi je ve~ kot 100 izbranih receptov in na stotine nasvetov. Cena: 2.900 SIT POTOVANJE DU[ V knjigi najdemo odgovore na ve~na vpra{anja, kaj se dogaja z du{o, ko ~lovek umre, bodisi naravne bodisi nasilne smrti. Kdaj in kako se du{a odlo~i, da pride v ~lovekovo telo? Kaj se dogaja z du{o med dvema ‘ivljenjema? Cena: 3.300 SIT

Pokli~ite: 01/431-20-25, faks: 01/230-16-27, ARA zalo‘ba d.o.o., [martinska 10, Ljubljana

Misteriji LETNIK 8. - [T. 90

januar 2001

9

23

Neznane ~love{ke rase

Celice razumejo signale

Je ~lovek nastal kot hibrid poskusov v zelo daljni preteklosti?

Dopustna vrednost sevanja ne jam~i za za{~ito zdravja

13

30

Molimo pred spanjem

Vesolje ima 155.521.981.589.103 let

Slabe misli in ob~utenja posameznikov se prena{ajo na ves ~love{ki rod

Vedski misleci so imeli zelo razvito znanstveno pojmovanje vesolja

18

38

Darwin ni imel prav?

Duh kapetana Blacka

Prepovedana arheologija 1

Senca pilota {e vedno blodi v kraju, kjer ga je doletela smrt

19

41

@itni krogi v Sloveniji

Posmrtni dogovori

Z umom ustvarjeni vzorci obnavljajo mre‘o magnetnega polja Zemlje

Skrivnostni telefonski klici iz onstranstva

43 21 Idi po ta bol{i kruh Pekarna vitaliziranega kruha

Sorodne du{e niso lo~ene Kako du{e posku{ajo prodreti do svojih bli‘njih, da bi jih potola‘ile

Misteriji 3

P ISMA Ilustrirana mese~na revija

Misteriji Naslov uredni{tva: Revija Misteriji, [martinska 10, 1000 Ljubljana Tel.: 01/231-93-60, fax: 01/230-16-27 Elektronska po{ta: ara@zalozba-ara.si Izdaja: ARA Zalo`ba d.o.o., Cigaletova 5, Ljubljana Direktor zalo`be: Jo‘e Vetrovec Odgovorni urednik: Jo`e Vetrovec Oblikovanje: J&V Ra~unalni{ki prelom: Luka Zlatnar Lektoriranje: Lili Epih Tajni{tvo in naro~nine: Lilijana Knez Oglasno tr`enje: Jo`e Marolt Prodaja po po{ti: Vanda Klop~i~ Odprema po{iljk po po{ti: Franci Hemler Fotoliti: GApro d.o.o.

Tisk: Tiskarna Ljubljana, Ljubljana Cena izvoda v maloprodaji 600 SIT. Prodaja v kolporta`i: Prodaja, Dunajska 5, Ljubljana, tel.: 01/231-93-60. V naro~nini, ki se pla~uje {tirimese~no (2.160 SIT), 10 % popusta. @iro ra~un: 50101-601-274645.

Devizni ra~un: 50100-620-133-900-579602.

4

[MARTINSKA 10, 1000 L JUBLJANA

Je Pre{eren inkarniran?

oja ‘elja oziroma pro{nja se Vam bo morda M zdela nekoliko nenavadna, ~udna, morda sme{na ali celo neumna, toda ne morem si kaj, da Vam ne bi kljub temu pisala. V~asih se v mislih spra{ujem, ali se je najve~ji slovenski pesnik France Pre{eren kdaj inkarniral, in ~e se je, kdaj se je to zgodilo, kje je ‘ivel, kaj je bil po poklicu, kaj je po~el v (naslednjem) ‘ivljenju in podobno. Spra{ujem se tudi, ~e morda kak{na njegova inkarnacija ‘ivi tudi v na{em prostoru in ~asu, tukaj in zdaj? Ali je mo‘no, da bi na to moje vpra{anje odgovoril nekdo od Va{ih bralcev - jasnovidec, morda kak{en radiestezist, senzitivec ali nekdo s telepatskimi sposobnostmi.

Veste, prav hecno se mi zdi, da bi se inkarnirani Pre{eren kot u~enec moral v {oli u~iti svojih lastnih pesmi ali da bi kot u~itelj ali kulturni delavec moral celo pripraviti proslavo ob 200-letnici svojega rojstva!

Jasnovidci, telepati, radiestezisti, senzitivci - prosim za pomo~! Vsaj eden od Vas naj mi odgovori na moje vpra{anje v Misterijih, zelo mu bom hvale‘na. ^e se bo to zgodilo, mu bom osebno zaupala {e drugi, globlji razlog, zakaj si ‘elim te podatke.

Ljuba, Kranj Tudi nas zanima, kaj nam bodo sporo~ili na{i bralci.

revijo samo prelistala in v pismih bralcev opazila pismo ’’Nesre~na bralka s Ptuja’’.

Revijo sem naro~ila {ele ta mesec, tako niti ne vem za kraj Sv. Fo{ka v Istri.

Vendar me o tem zanima nekaj ve~, zato vas prosim za naslov gospe s Ptuja. ^e niste na{li prevoza zanjo, sem jo kak{en jesenski vikend pripravljena v Istro peljati jaz.

Imam sicer nekaj pogojev: - Biti mora potrpe‘ljiva, ker imam Renault 4, letnik 1990 (kar se stro{kov ti~e, bi mogo~e delili samo stro{ke AMZS - do zdaj me sicer {e ni pustil na cedilu, vendar ~lovek nikoli ne ve).

- Popeljati me mora v skrivnosti Misterijev in energij, ker sem {e nova v tem.

Imam {e eno pro{njo.

Imam tri zadnje knjige gospoda Ivana Mohori~a, prva pa je ‘e razprodana. Se jo da mogo~e {e kje kupiti?

Kaj pa (Daniken?) ”Vojna bogov”? V antikvariatih je nikjer nimajo, v knji‘nici pa tudi ne. @e vnaprej se vam zahvaljujem za odgovore in vas lepo pozdravljam.

Manca, Roga{ka Slatina Hvala za ponudbo, gospa iz Ptuja je ‘e bila v cerkvi sv.

Fo{ke. Ker je bilo ve~ ‘elja, smo organizirali skupinska potovanja z agencijo Quo Vadis.

Knjig, ki jih navajate, tudi mi nimamo. Bralce prosimo, da na{i bralki knjigo posodijo.

Skrivnosti Misterijev

Nekaj me je vleklo k njej

ka, edina stvar, ki mi je pri roki.

Ker sem utrujena, sem

pa vam zaradi dogodkov, ki so se mi pripetili pred leti, pa nikakor ne najdem

em bralec va{e revije, trenutnem navdihu vam pi{em to pismo, S ki se mi zdi zelo priV zato sem utrgala list iz zvez- vla~na in zanimiva. Pi{em

ALI

ara@zalozba-ara.si

razlage zanje. Veliko razmi{ljam o tem in vam pi{em v upanju, da bi mi vi ali kdo od va{ih bralcev lahko pomagal oziroma razlo‘il, za kaj gre ali na koga se lahko obrnem.

Zgodilo se je pred petimi leti. Mama je bila v klini~nem centru zaradi operacije. Vsak dan sem v skrbeh hodil k njej na obisk.

Tudi tisti dan je bila gne~a v ~asu obiskov kot vedno.

Le‘ala je v ~etrtem nadstropju. Kot vedno sem se tudi tokrat zrinil v dvigalo in ~akal, da me popelje v ~etrto nadstropje. Stal sem v kotu in zaskrbljeno razmi{ljal. Dvigalo pa se je ustavilo {e v prvem nadstropju in takrat se je zgodilo: Proti dvigalu se je pribli‘evala in vstopila ‘enska srednjih let v beli halji.

Mogo~e zdravnica, obraza si nisem zapomnil. Naenkrat pa se je v meni nekaj premaknilo in me dobesedno vleklo proti njej, kar pa nisem bil jaz oziroma moja volja. Postajalo je vse mo~nej{e in mo~nej{e. Z obema rokama sem se prijel za dr‘alo v dvigalu in se upiral. ^util sem, kako me dviguje in ho~e iztrgati iz kota dvigala, kjer sem se z vso mo~jo dr‘al za ro~aje.

Med tem je dvigalo prispelo v ~etrto nadstropje, ‘enska je izstopila in od{la.

Takrat je tudi nevidna sila ali energija popustila. Spet sem trdno stal v dvigalu, le da so se mi kolena {ibila od strahu. ^lenke na rokah pa sem imel ~isto rde~e od dr‘anja. Tako sem se {e nekajkrat peljal z dvigalom gor in dol. Tisti dan nisem {el obiskat mame, ~eprav sem pri{el od dale~.

(Nadaljuje se na 8. strani.)

ZANIMIVOSTI

MEDUZA PROTI STRESU

A

kvariji ‘e dolgo veljajo za najbolj{e naravno pomirjevalo. Mnogo znanstvenikov je sku{alo ugotoviti, katera riba naj bi najbolj pomirjala. In kaj je tisto, kar pomirja: barva, oblika, gibanje, kombinacija vsega tega ali {e kaj drugega? Japonci so naposled ugotovili, da bolj kot katera koli riba pomirja - meduza. To je sicer klobu~njak in ima z ribo le toliko skupnega, da plava v morju. Ampak sporo~ilu, da je meduza tisto ‘ivo bitje, ki naj bi najbolj pomirjalo, niso dodali nobene razlage. Vendar pa je sporo~ilu sledila norost sedanjega tehnolo{kega sveta. Ker je meduza morska ‘ival, ve~ina ljudi pa ima zaradi enostavnej{ega ali bolje re~eno edino mo‘nega vzdr‘evanja v doma~em ali delovnem okolju slad-

^ESEN VSE BOLJ POPULAREN

N

kovodni akvarij, so si izmislili meduzo-robota. Splavili so jo na nedavni razstavi Robodex 2000 v Yokohami na Japonskem.

Akvarijska meduza, so poudarili na razstavi, naj bi bila nova doma~a pomirjevalna terapija. [tirinajst centimetrov visoka meduza, dopolnjena z lovkami, ki jo napaja son~na energija ali pa akvarijska svetilka, elegantno plava po akvariju in ne po~ne ni~ drugega, kot da se izogiba ribam. Izdelovalec Takara upa, da bo sto{tirideset dolarjev vredna meditativna meduza navdu{ila vse tiste, ki ‘ivijo v stresu.

D

KITI POJEJO DRUGA^E

V SOBOTO K SVETI FO[KI Tretjo soboto v februarju, 17. februarja 2001, bomo spet obiskali cerkev svete Fo{ke v Istri. Vse, ki jih zanima skupinska meditacija, vodil jo bo bioterapevt @eljo Vragovi}, vabimo, da gredo z nami.

Organizacijo obiska smo poverili turisti~ni agenciji Quo Vadis iz Ljubljane, ki vas bo na isti dan popeljala {e na ogled znamenitih mumij v Vodnjanu in na istrsko kosilo.

Podrobnosti in prijave po telefonu: 01/519-74-59.

ekdaj so bile dame zelo prijazne do mo‘, ki so zaudarjali po ~esnu. Danes jim hitro ponudijo kak osve‘ilni bonbon ali ‘ve~ilni gumi. A slava ~esnu je ve~na in spet vse ve~ja. V knjigarni revije Misteriji najdete knjigo ^esen, ~ude‘no hranilo, ki je posve~ena zgolj zdravilnim u~inkom ~esna. V svetu pa se {iri glas, povzemamo ga po ameri{ki reviji Atherosclerosis (1999, 144:237-249), da ~esen ne le prepre~uje nastajanje ateroskleroze, marve~ jo tudi zmanj{uje.

Vest je seveda razveseljiva, saj naj bi ~esen bistveno vplival na zdravje ljudi, ki imajo resne probleme s cirkulacijo krvi ali so k temu nagnjeni. Trditev o zdravilni mo~i ~esna je ameri{ka strokovna revija objavila po tem, ko so {tiri leta v dvojno slepem poskusu ugotavljali, ali res ~esen ne le prepre~uje, marve~ tudi zmanj{uje ‘ilne obloge, ki o‘ajo svetlino ‘il in povzro~ajo resne okvare. Znanstveniki so ugotovili, da ~esen zmanj{a ve~anje plakov za 6 do 18 odstotkov, po {tirih letih rednega jemanja pa so opazili tudi ve~anje ‘ilne svetline. Res

pa je, da udele‘enci poskusa niso zaudarjali, niso jim dajali ~esna v strokih, marve~ 900 mg ~esnovega prahu na dan.

O ~esnu je napisanih ‘e ve~ kot 1000 {tudij, v katerih je mogo~e najti dokaze, da redno u‘ivanje ~esna ne deluje dobro le na zdravje srca in obto~il, marve~ dobro deluje pri prepre~evanju raka, zdravljenju infekcij in pri antioksidantski za{~iti, ‘e dolgo pa je znano, da redno u‘ivanje ~esna zni‘uje srednje povi{an krvni tlak, zavira nenormalno zgo{~evanje krvi in na splo{no dobro deluje na ‘ile. Prav te pa so odraz na{e dejanske starosti.

Pri vsem tem pa je treba poudariti, da ~esen nikoli ne more zamenjati zdravil, ki delujejo tako reko~ takoj. Vse njegove dobre lastnosti so odraz ne nekajtedenskega ali mese~nega, marve~ nekajletnega rednega zmernega u‘ivanja. D

Z

nanstveniki ‘e dolgo preu~ujejo zvoke, s katerimi se sporazumevajo vodni sesalci, predvsem delfini in kiti. Zvoki, ki jih spu{~ajo samci grbavega kita, so znani, saj so jih znanstveniki dobro preu~ili in ugotovili, da se kiti iz razli~nih oceanov ogla{ajo razli~no.

Nemalo pa so bili presene~eni avstralski raziskovalci,

ki so ugotovili, da sedaj “pojejo” samci druga~e. Sydneyski raziskovalec Mike Noad je namre~ ugotovil, da na avstralski pacifi{ki obali samci grbavega kita od leta 1997 pojejo druga~no pesem, kot so jo do tedaj, staro pa so povsem pozabili. Menijo, da je nekaj kitov z zahodne obale za{lo in so kon~ali na drugi strani Avstralije in pa~ “pojejo svoje pesmi”.

D

Misteriji 5

Misteriji za naro~nike 10 % ceneje

Obdarite sebe in prijatelje z revijo, ki vas popelje od vsakdanjih skrbi in vam odstira poglede na stvari in dogodke, ki zanimajo vedo‘eljne po vsem svetu.

Bere jo mlado in staro, naro~ite jo {e vi!

Vsak naro~nik postane ~lan Kluba za zdravo ‘ivljenje in prejme ~lansko izkaznico, s katero lahko uveljavlja {tevilne popuste pri nakupu knjig, pri bivanju v zdravili{~ih, pri nekaterih turisti~nih programih, v {tevilnih zasebnih ordinacijah, v nekaterih trgovinah... ^e je revija darilo za rojstni dan, obletnico poroke ali kako drugo prilo`nost, ~estitko po{ljemo iz uredni{tva.

Revijo naro~ite z naro~ilnico, s fotokopijo naro~ilnice, po telefonu na {tev.: 01/231-93-60, po telefaksu na {tev.: 01/230-16-27, po E-mailu ara@zalozba-ara.si.

Letna naro~nina z 10 % popustom je 6.480 SIT, pla~ljiva v treh letnih obrokih po 2.160 SIT. Misterije lahko preberete {e preden so na prodajnih policah.

; Da, naro~am revijo na naslov: .........................................................................................................

Ulica in hi{. {tev:

25.12. ob 18:22

29.12. ob 22:14 30.12. ob 11:27 1.1. ob 23:15 2.1. ob 23:33 4.1. ob 07:58

6.1. ob 15:00

2.01.

Sre.

3.01.

^et.

4.01.

Pet.

5.01.

Sob.

6.01.

9.01.

2.1. ob 23:33

6.1. ob 15:00

9.1. ob 21:25

Sre. 10.01. ^et. 11.01.

12.1. ob 13:27

Pet. 12.01.

13.1. ob 02:19

13.1. ob 02:19 Sob. 13.01.

Ned. 14.01.

Pon. 15.01.

Ime in priimek

20.1. ob 10:50

16.1. ob 20:03

Tor. 16.01.

16.1. ob 13:36

Sre. 17.01. ^et. 18.01.

19.1. ob 04:37

21.1. ob 15:58

Pet. 19.01.

Sob. 20.01.

20.1. ob 10:50

Ned. 21.01.

Pon. 22.01.

s kartico EU LB AMEX

24.1. ob 04:44

{t. kartice:

Po{t. {tev. in kraj

1.01.

Tor.

Tor.

Da, po{ljite ~estitko v mojem in va{em imenu. ; Pla~nik naro~nine je:

veljavnost do:

Pon.

8.01.

10.1. ob 13:45

29.12. ob 22:14

Ned. 31.12.

Pon.

....................................................................

......................................................................................................

Sob. 30.12.

8.1. ob 14:10

16.1. ob 13:36

Ulica in hi{. {tev

Pet. 29.12.

Ned. 7.01.

14.1. ob 15:05

...........................................................................................................

25.12. ob 18:22

^et. 28.12.

6.1. ob 16:45

....................................................................................................

Po{t. {tev. in kraj:

Pon. 25.12.

Tor. 26.12.

Sre. 27.12.

27.12. ob 22:25

9.1. ob 21:25

Misteriji, s popustom 10 % Ime in priimek:

Kozmobiolo{ki koledar za januar 2001

24.1. ob 14:08

podpis

Tor. 23.01.

Sre. 24.01.

24.1. ob 14:08

.........................................................................

......................................................................

6Po{ljite na na{ naslov: Revija Misteriji, [martisnka 10, 1000 Ljubljana.

Osnovni podatki za naravno na~rtovanje rojstev so zbrani v knji`ici Kozmobiolo{ki koledar in v reviji Narava Zdravje avgust 1999.

Ve~erno zvezdno nebo v januarju

Skica ve~ernega zvezdnega neba v za~etku januarja; levo - pogled proti jugu, desno - pogled proti severu. Pri opazovanju se obrnemo proti jugu oziroma severu. Posamezno skico dvignemo pred seboj. S preslikavo posku{amo na skici narisane najsvetle{e zvezde izslediti tudi na nebu.

Glavna ozvezdja in zvezde Ju‘na stran neba: Na ve~ernem nebu kraljuje ble{~e~e in zares vpadljivo ozvezdje Orion, vidno srednje visoko na jugu. ^e podalj{amo tri zvezde v Orionovem pasu v levo, naletimo na najsvetlej{o zvezdo Sirij (Sirius) v ozvezdju Veliki pes. Sirij skupaj z levo zvezdo v Orionu, Betelgezo, in glavno zvezdo Malega psa, Prokijonom, ki stoji vzhodno od Oriona, sestavlja veliki zimski nebesni trikotnik. Pod Orionom zasledimo manj izrazito in znano, zna~ilno zimsko ozvezdje Zajec, nad Orionom pa le‘ita od vzhoda proti zahodu najprej ozvezdje Dvoj~ka z zvezdama Kastorjem in Poluksom ter nato ozvezdje Bik z Aldebaranom. Od juga proti zahodu najdemo {e ozvezdja Kit, Oven, Ribi in Pegaz.

SEVERNA STRAN NEBA: Tu so v glavnem nadobzorni{ka ozvezdja. Kasiopeja le‘i zahodno (levo) od Severnice, Veliki medved (Veliki voz) pa vzhodno (des-

no) od nje. Med obema opazimo ozvezdja Kefej, Mali medved (Mali voz) in Zmaj. Pod Velikim medvedom le‘i le malo nad obzorjem komaj opazno ozvezdje Lovska psa. Na vzhodu pravkar vzhaja ozvezdje Lev, na severozahodu pa razpoznamo del ozvezdja Labod z glavno zvezdo Denebom in ozvezdje Lira z glavno zvezdo Vego.

Nad glavo: Okoli nadglavi{~a (zenita) spoznamo ozvezdje Voznik z glavno zvezdo Kapelo (Kozo) in ozvezdje Perzej, ki se na zahodu priklju~uje na Andromedo.

Rimska cesta se razteza ~ez vse nebo.

Skoraj navpi~no se dviguje na jugovzhodu, gre ~ez nadglavi{~e in se spu{~a proti severozahodu.

Planeti Venera sveti nad zahodnim delom obzorja kot Ve~ernica. V za~etku mese-

ca zahaja okoli 20. ure 20 minut, skoraj {tiri ure za Soncem.

Mars v ozvezdju Device je jutranji planet; viden je od 2. ure 30 minut dalje.

Jupiter in Saturn sta {e vedno navidezno blizu skupaj (za iztegnjeno pest roke) v ozvezdju Bik; vidna sta skoraj vso no~, saj zahajata po 4. uri.

Pomembnej{i pojavi 3. 1.: Zemlja je najbli‘e Soncu, oddaljena 147,1 milijona kilometrov in se giblje s hitrostjo 30,3 km/s.

9. 1.: Popolni Lunin mrk, viden tudi iz Evrope. Popolna faza mrka: za~etek je ob 20. uri 50 minut, sredina je ob 21. uri 21 minut, konec je ob 21. uri 52 minut. Tega dne Luna vzide okoli 15. ure 15 minut, {~ip nastopi ob 21. uri 24 minut, tako je iz na{ih krajev viden ves potek mrka.

D

Misteriji 7

P ISMA (Nadaljevanje s 4. strani.)

Od takrat me preganja ne{teto vpra{anj. Kak{na sila je bila to? Kak{en je bil njen namen? In kaj bi bilo, ~e bi?

Drugi dogodek pa je povezan s tako imenovanimi ’’Zemeljskimi brati’’.

Hodil sem ob Ljubljanici, od Tromostovja proti [u{tarskemu mostu, ko me je naenkrat nekdo prijel pod ramo in rekel: “Pozdravljen zemeljski brat.” Nenadno sem se obrnil in videl, da me pod roko dr`i ~rn mo{ki, zelo lepo urejen, z brado, nekje petdesetih let.

Mislil sem, da kdo spet kaj `ica. Nekaj mi je za~el pripovedovati na u{esa, pa se nikakor ne morem spomniti kaj.

Nato pa me je spustil in v trenutku izginil. Izginil je v del~ku sekunde. Oziral sem se na vse strani. Z ene strani je bila Ljubljanica, z druge visok zid, pred in za menoj pa nekaj deset metrov prazna ulica.

Tudi v zvezi s tem me mu~i ni~ koliko vpra{anj. Kdo so zemeljski bratje in kam je v trenutku izginil? Kaj mi je pripovedoval na u{esa in zakaj se ne morem ni~esar spomniti, kar mi je povedal?

Zelo bi vam bil hvale‘en, ~e bi mi vi ali kdo izmed va{ih bralcev lahko pomagal pri razjasnitvi teh dogodkov. Nemara pa je {e kdo do‘ivel kaj podobnega?

Po{iljam tudi svoj poln naslov in prosim, da ga zadr‘ite v uredni{tvu oziroma ga posredujete le tistim, ki so mi pripravljeni pomagat. [ifra pa naj bo ’’Zemeljski brat’’.

Nestrpno poln upanja pri~akujem va{o naslednjo {tevilko revije in se vam vnaprej najlep{e zahvaljujem za pomo~.

Zemeljski brat, Drago

8

[ MARTINSKA 10, 1000 L JUBLJANA

Spo{tovani!

V

elikokrat sem `e sli{ala o tako imenovani BELI in ^RNI MAGIJI. Zanima me, kak{na je razlika med njima, kak{na sta mo~ in na~in delovanja in kako se lahko pred njima za{~itimo. Zanima me tudi, ~e se kdo v Sloveniji ukvarja z eno ali drugo magijo in ~e mi lahko pomaga pri re{itvi mojega problema.

Moj naslov je v uredni{tvu pod {ifro: ^RNA ALI BELA. Vsem se `e vnaprej zahvaljujem!

Rozeta mi je premalo

upila sem rozeto in nihalo, pa se mi zdi vse K tako u~eno. Ali je {e kak{na bolj preprosta kot ta, ki je naprodaj.

Slavka, Ljubljana Rozet je veliko, vsaj toliko, kolikor je avtorjev. V vsako delo se je treba malce poglobiti. Ne gre kar takoj obupati. Seveda pa se je treba tudi z radiestezijo ukvarjati postopoma, mojster postanete z veliko vaje {ele ~ez mnogo let. ^e prelistate stare Misterije, boste na{li natan~ne napotke za delo z nihalom in rozetami, naprodaj pa je tudi skripta za te~aj radiestezije. Nenazadnje pa je najbolj{a pot za za~etnika, da ga kdo v radiestezijo uvede. V Ljubljani so vsake toliko ~asa te~aji, ki jih vodi avtor rozete Igor Ziernfeld. Pokli~ete ga lahko po tel.: 01/721-25-81.

Naslovi verziranih oseb za borbo proti magiji

H

vala za revijo. V njej je veliko zanimivega, so pa v sistemu “mejnega” tudi dolo~ene pasti.

Ves sistem New agea, o katerem v glavnem govori va{a revija, temelji na samouresni~evanju. Sama sebi lah-

ko pomagam, se odre{ujem ipd. Energij je okrog nas res polno. Past v vsem tem pa je, da dostikrat ne vemo, od kod pride energija v ~loveka, tudi ~e jo po{ilja zdravilec navadno pomaga dolo~en ~as, nato pa u~inek popusti.

Sem prakti~na katoli~anka in verjamem, da je, kar ni od Boga, proti njemu. Gibanje Prenova v Duhu v katoli{ki cerkvi mi je odprlo o~i, da sem spregledala, da zdravi samo Jezus Kristus v Cerkvi in razen njega ni drugega zdravilca.

Veliko ljudi ima po seansah z zdravilci probleme, depresiije. Bralka iz Ljubljane (oktober 2000) potrebuje pomo~; svetujem ji obisk pri katoli{kem duhovniku in molitve za osvoboditev. Jasna beseda - jasen odgovor. Enako velja za {ifro “Nujno”.

Samo verziran duhovnik, po mo`nosti iz gibanja Prenova v Duhu in eksorcist, ki jih je nekaj v Sloveniji, imenovanih od {kofa, iz`enejo “ta ~rnega”.

Sama imam visoko izobrazbo, sem pa tudi mislila, da razne energije in podobno lahko ~loveku trajno pomagajo. @al je vse to velika prevara sistema New age dobe, ki je nastopila zato, da zapolni duhovno praznino po padcu velikih sistemov totalitarizma. ^e kdo od bralcev izrecno ‘eli, mu lahko dam naslov verziranih oseb za borbo proti magiji, zanesljivo pa bo potreben temeljit premik v ‘ivljenju v smeri proti Ljubezni, ki je kr{a~nski Bog in ki osebno ‘eli dobro vsakemu ~loveku, tudi vam, gospod urednik.

Lep pozdrav Darja, Ljubljana

Vitalizator Hydronic

I

mam ~isto resno vpra{anje: Ali vitalizator Hydronic res obstaja? Bral in sli{al sem,

ALI

ara@zalozba-ara.si

da je bil v vodah mariborskih Treh ribnikov, da je dobil tri ali {tiri zlate medalje po svetu, da so njegov u~inek merili razli~ni strokovnjaki, ne nazadnje ste ge imeli naprodaj v reviji Misteriji {e pred nekaj {tevilkami. Ko sem ga hotel naro~iti, jih ni bilo. Ne vem, ali jih ni bilo ve~ ali jih {e ni bilo. Ali lahko ra~unam, da bi ga kupil kmalu? In kje se dobi? V trgovinah, kjer prodajajo in{talacijski material jih ni videti in tudi ni~ ne vedo o tej napravi. Vi pa ste o tem poro~ali ‘e nekajkrat in objavljali fotografije. Kjer naj ga torej naro~im?

Lep ekolo{ki pozdrav Vlado, Kamnik Revitalizator Hydronic nastaja v majhnih serijah, je povsem ro~ni izdelek. Po svetu jih je doslej nekaj ve~ kot petdeset. V glavnem so v razli~nih laboratorijih, na razli~nih in{titutih, zavodih, na farmah, v pekarnah, tiskarnah, pa v zdravili{~ih in tudi v nekaj domovih.

Fizi~no je na ogled v trgovini Aurea v hali A v BTC v Ljubljani, o njegovem nakupu pa se najla‘e dogovorite, ~e pokli~ete na {tevilko 041/727-899.

Pomo~ pri ~rni magiji

O

gla{am se vam predvsem zato, da vam posredujem naslov, na katerem lahko bralke dobijo pomo~ v zvezi s ~rno magijo in ostalimi te‘avami. Va{o revijo redno prebiram in dejansko izpolnjuje svoje poslanstvo.

Posredujem vam samo telefonsko {tevilko, ostale podatke bosta pa bralki ‘e dobili od gospe. Telefon na katerega lahko pokli~eta je 04/252-1829 [e naprej vam ‘elim obilo upsha, va{a zvesta bralka.

Melita, Kranj

Je ~lovek nastal kot hibrid poskusov v zelo daljni preteklosti?

Neznane ~love{ke rase A

li si je v daljni preteklosti neznana super rasa privo{~ila najbolj nenavadne poskuse genetskega in‘eniringa na Zemlji? So poskusi, neverjetni in grozotni, med drugim vklju~evali tudi transplantacijo ~love{kih glav na koze, orle, konje itd.? So spake, o katerih beremo v raznih mitolo{kih izro~ilih, dobesedno zami{ljene in sestavljene iz delov ve~ vrst ‘ivih bitij? So ta vpra{anja neverjetna ali celo preve~ fantasti~na, da bi bila mogo~a?

Za dana{njega ~loveka so res utopisti~na in marskido bo zamahnil z roko in rekel: traparija. Toda berite naprej, ker je ta traparija neko~ resni~no obstajala v zgodnji dobi nastajanja ~love{tva, pripovedi o nekdanji super rasi na Zemlji

padla zaradi neke globalne katastrofe, ki je uni~ila tudi dinozavre? Razen izredno redkih ostankov, danes nimamo dovolj ~vrstih dokazov, ki bi dokazovali, da je tudi v poznem mezozoiku ‘ivela vrsta inteligentnih bitij, podobnih mogo~e celo ~loveku. Nekateri menijo, da je celo sam pra~lovek s pomo~jo nezemeljskih bitij ustvarjal genetski in‘eniring in se igral z geni?

Razen izredno redkih ostankov, danes nimamo dovolj ~vrstih dokazov, ki bi dokazovali, da je tudi v poznem mezozoiku ‘ivela vrsta inteligentnih bitij, podobnih mogo~e celo ~loveku. pa so ostale zapisane v analih zgodnjih civilizacij, v obliki mitov in legend. Celo nekateri resni znanstveniki, ki se ukvarjajo z genetiko, so zadnja leta pripravljeni delno priznati, da je nekaj na tem.

Problem ti~i le v verovanju v popolni primitivizem zgodnjih prebivalcev na Zemlji. ^e so bili prvi ljudje tako primitivni kot domnevamo, kdo se je potem lahko ubadal z genetiko? Neznana bitja iz vesolja ali celo ostanki neke rase, ki je svoj vi{ek do‘ivela v mezozoiku in pro-

NEBESNO TELO PADLO NA ZEMLJO Vse do sedaj omenjeno se je dogajalo pred mnogimi milijoni let, v obdobju, ko je na Zemlji {e vladal kaos, torej v obdobju, ki je prehajalo iz mezozoika v terciar, ali natan~neje povedano, iz krede v paleogen. Danes je geolo{ko potr-

jeno, da je ob koncu krede padlo na Zemljo nebesno telo, ki je povzro~ilo globalno katastrofo. Kaos, ki je pri tem nastal, je o~itno trajal ve~ stoletij ali celo tiso~letje, dve, da so se elementi umir-

Misteriji 9

N EZNANE ~ LOVE {KE

RASE

ili, dogodki pa stekli po novih tirnicah.

Zanimivo je, da kaos omenjajo vse svetovne kozmologije. S kaosom pri~enjajo zgodbo o novem ‘ivljenju, o nastajanu bogov in njihovi vladavini. In {ele na koncu, po mnogih poskusih stvarjenja, pride ~lovek, tak{en, kot ga poznamo danes. So vse te zgodbe o kaosu, prvobitnih bogovih in prvih ljudeh le plod bujne domi{ljije, neznanih pripovedovalcev pripovedk, v katere naj bi za~eli verjeti ljudje zgodnjih civilizacij?

Vse bolj o~itno postaja, da pripovedi o kaosu temeljijo na resni~nih dogodkih, s tem pa tudi pripovedi o genetskih poskusih. Kdo jih je izvajal, ne moremo re~i, toda za prebivalce, do katerih so izro~ila pri{la ali pa so celo sami bili udele‘eni poskusov, so morali izvajalci biti bogovi; bodimo iskreni, takratni izvajalci bi bili bogovi tudi za dana{nje genetike. Za primer naj navedem podatek, ki sem ga pred leti dobil v ameri{ki reviji American Scientist: “Emma Han, prebivalka ameri{kega mesta London, se je s svojo dru‘ino nekega dne odpravila na izlet v bli‘nje gore. Ker gorovja niso dobro poznali, so se v njem izgubili in se po nekajurnem napornem pe{a~enju po brezpotjih zna{li v bli‘ini naselja Glen Rose. Iz stene, na kateri so sloneli in opazovali naselje pod njimi, je {trlel nekak{en predmet, ki jo je po videzu spominjal na kovino. Kljub vsem prizadevanjem, da bi ga izvlekli iz kamnite gmote, ja ta ostal trdno ujet vanjo.

Izgubljenci so na koncu odnehali in od{li v dolino. Emmi Han ta najdba ni dala miru in tako se je po nekaj tednih zopet odpravila na najdi{~e, tokrat v spremstvu prijateljev. Ker je predmet po drugem poskusu, da bi ga na silo izvlekli iz skale, ostal ~vrsto v njej, so se odlo~ili, da ga izkle{ejo. V kamnito gmoto so naredili 15 centimetrov globoko in 25 centimetrov {iroko luknjo. V rokah so dr‘ali kladivo z zlomljenim ro~ajem. Najdba bi zagotovo ‘alostno kon~ala v lokalnem

10

muzeju, ~e ne bi arheolog dr. Carl Baugh pri svojem delu v neposredni bli‘ini Glen Rosa naletel na okamenele sledove nog zavrijev. To, kar je pretreslo ameri{ki znanstveni svet, je presegalo vse meje: poleg sledov dinozavrov so na{li tudi okamenele sledove dveh ljudi; eden

@ival je imela pod ribjo glavo {e eno glavo, ~love{ke noge, ki so se kon~evale v ribji rep.

Glasove je izgovarjala razlo~no in je podnevi govorila z ljudmi, jedla pa ni. Ljudi je seznanjala s pisanjem, u~ila jih je vednosti in raznih spretnosti. je hodil bos, drugi pa je imel obuto nekak{no nerazlo~no obuvalo! Vse to se je dogajalo leta 1935 36. Verodostojnost najdenin je potrdil tudi dr. Hilton Hinderlitter, uslu‘benec pennsylvanijske dr‘avne univerze, ki je sodeloval v raziskovanju in izkopavanju ob reki Paluxi v bli‘ini Glen Rosea. Analiza najdenega kladiva je pokazala, da je sestava kovine: 69% ‘eleza, 2,6% klora in 0,74% ‘vepla.

Tak{na sestava kovine je za dana{nje

pojme popolnoma neuporabna. Ro~aj kladiva je okamenel, njegova notranjost pa porozno karbonirana. Tak{en proces karbonizacije in okamenelosti poteka milijone let in zato najdenina nikakor ne more biti iz novej{e dobe.”

Za konec naj povem, da so odtisi zavrijev stari ve~ kot {estdeset milijonov let! Kak{na ~love{ka rasa, ~e je sploh bila ~love{ka, je takrat ‘ivela. Inteligentna je o~itno vsekakor bila.

PRADAVNI GENETIKI Iz mitov lahko izlu{~imo, da je takratna neznana rasa, beri bogovi, ki je naseljevala na{ planet, imela znanje, sposobnost ter mo‘nost nadzorovati in preme{~ati genetske zapise v vseh takratnih ‘ivih bitjih. O~itno se je dogajalo, kakor se rado dogaja pri poskusih vseh vrst, da je prihajalo do naklju~nih ali zavestnih napak. Rezultat le teh pa so bile spake, ki si jih dana{nji ~lovek le s te‘avo zamisli in ki lahko obstajajo samo v najbolj grozljivih no~nih morah.

Kakor koli ‘e, domnevamo lahko, da so poskusi zavili s predvidene poti in so bili pradavni genetiki prisiljeni uni~iti svoje delo v celoti. Od tod tudi zgodbe, ki se nana{ajo na uni~enje ~love{tva in ‘ivalstva na Zemlji. Iz starih zapisov je razvidno, da so bogovi ali bog ‘e ve~krat uni~ili vse ‘ivo na Zemlji in se ponovno potrudili ustvariti oblike ‘ivljenja, ki bi njim ustrezale.

To, kar sem napisal je popolnoma mo‘no, toda ali imamo kak{ne dokaze za zgoraj povedano? Govorim o obdobju, ki sega dale~ pred kakr{nem koli antropolo{kim in arheolo{kim dokazom o obstoju ~loveka na tem na{em ljubem planetu. Ne govorim samo o takratnem razvoju vrst, ampak tudi o spremembah, ki so doletele prve primerke na{e rase. Na voljo nam je ostalo zapisanega preve~ vsega neverjetnega, da bi

N EZNANE ~LOVE { KE to kar tako, z veliko dozo le‘ernosti, vzeli za plod ~iste domi{ljije. Poskusimo stvari spraviti v red.

LEGENDA SE SPREMENI V MIT Najprej si oglejmo najstarej{e zapise. Kot sem ‘e omenil, se ve~ina teh nahaja v mitih in legendah.

Mogo~e bo nekdo med vami pomislil, da vse to ne bo ravno prepri~ljivo, saj so miti v bistvu samo pravljice. Kljub temu bom poizkusil predstaviti moje videnje teh stvari.

Jezik mitov je izredno pester in hkrati te‘ko razumljiv zaradi enostavne zapletenosti same pripovedi, v katero sta vme{ana alegorija in simbolika dogodka. Enostavno povedano: dogodek, ki se je dogodil v davnini, se je s~asom spremenil v legendo, ki je ve~ji del tega dogodka {e opisovala tako, kot se So bogovi imeli samo {tiri prste? je zgodil. Kasneje, po preteku stoletij ali tiso~letij, pa se je isti do- virov za razumevanja zgodovine in dogodek daljnim potomcem, zaradi vse- godkov v predpotopni preteklosti. Upobinske nerazumljivosti, kot so na primer {tevati jih, pa pomeni, odpreti vrata k opisi na~inov potovanj, industrijske Mit je kodirano sporo~ilo proizvodnje, umetnega oplojevanja in uporabe dolo~enih vrst oro‘ij ter orodij, iz davne preteklosti. prikazoval v popolnoma novi lu~i. Ker so izvirna imena izgubila pravi pomen, popolnoma novemu pristopu v prazgoki je za{el iz tega ali onega razloga v dovinski tematiki, {iroko paleto mi{ljenj pozabo, so jih ena~ili z deli bogov ali pa in raziskovanje nekaj popolnoma novez opisi njim razumljivimi vsakodnevni- ga. Mogo~e se bo ob tem kdo spomnil mi naravnimi pojavi. Tako se je legenda nem{kega nepoklicnega arheologa Schlispremenila v mit. Povedano v dana{- emanna, ki je z vero v mit o Troji to mesnjem jeziku: Mit je kodirano sporo~ilo to tudi resni~no odkril. Tudi babilonske iz davne preteklosti. Ko izlo~imo iz mita in asirske zgodbe o Sumercih so pripevso nepotrebno navlako, dobimo ~isto ljale do odkritja tega skrivnostnega ljudzgodovinsko dejstvo. Zanemarjanje mi- stva, tudi zapisi v svetem pismu so tov pomeni zanemarjanje zgodovinskih pripeljali do odkritja Hetitov, da drugih dokazov, pa tudi zanemarjanje pravih odkritij, ki so se zgodila na podlagi le-

RASE

gend in starih pri~evanj, niti ne omenjam.

ZGODOVINA BABILONIJE Kje za~eti? Za~nimo kar v de‘eli, za katero menimo, da nosi v sebi sledove prve in najstarej{e civilizacije na svetu, vsaj po sodobnih datacijskih metodah: v Mezopotamiji. De‘ela med dvema rekama, Evfratom na zahodu in Tigrisom na vzhodu ter Perzijskim zalivom na jugu, je prizori{~e razvoja mnogih kultur. Zna~ilno za to de‘elo je, da miti, ki so nam jih zapustili nekdanji prebivalci, pogosto omenjajo nastanek ~loveka prav na tem podro~ju. Mnogi ‘idovski pisci in preroki, ki so s svojim ljudstvom ‘iveli na tem podro~ju v pregnanstvu, menijo, da korenine mitov o stvarjenju segajo prav do ljudstva, ki je prvo postavilo temelje civilizaciji, do Sumercev.

Zgodnji neznani sumerski avtorji omenjajo v svojih spisih, da so svet pogosto prizadejale katastrofe, ki so z njegove povr{ine ob~asno izbrisale skoraj vse njegove prebivalce. Verjeli so tudi, da je katastrofe mo‘no predvideti in so iz tega razloga vse svoje zapise shranili na varno, v mesto Sonca v Sipparo. To je bila modra poteza, lahko preberemo v njihovih zapisih, ker je pri{la nova katastrofa, ki je uni~ila celoten takraten svet. Pre‘iveli so si opomogli od uni~enja in se spomnili svetih zapisov na tablicah v mestu Sippara.

Odkopali so jih in z njihovo pomo~jo so po na~rtih, ki so se nahajali poleg zapisov, na novo zgradili mesto Babilon.

Celotni izvirni zapisi so za nas izgubljeni za vedno, ~eprav se sem ter tja

Misteriji 11

N EZNANE ~ LOVE {KE

RASE

{e najdejo njihovi fragmenti, ki pa so preskromni za rekonstrukcijo. Na na{o sre~o je imel dostop do izvirnikov babilonski sve~enik boga Belusa Berossusa, ki je napisal zgodovino Babilonije. @ivel je v ~asu Aleksandra Velikega. Berossus je zgodovino sestavljal po zapisih, ki segajo dale~ pred njegovo dobo, v ~as Sumercev. V njej opisuje nenavaden razvoj ~loveka, ki so ga ustvarili sumerski bogovi, da bi jim slu‘il. Opisanih je ve~ neznanih ~love{kih ras, ki pa se niso obdr‘ale. Sumerci so trdili, da jih je vse kar znajo, za njihovo dobo pa so znali kar preve~, nau~il mitski Oanes: “V prvem letu se je pojavila neka ‘ival, ki je bila obdarjena s pametjo. Oanes po imenu, prihajajo~ iz Perzijskega zaliva.

Telo te ‘ivali je bilo podobno ribjemu, pod ribjo glavo je imela {e eno glavo.

Imela je ~love{ke noge, toda kon~evale so se v ribji rep. Glasove je izgovarjala razlo~no. Ta ‘ival je podnevi govorila z ljudmi, jedla pa ni. Ljudi je seznanjala s pisanjem, u~ila jih je vednosti in raznih spretnosti. Nau~ila jih je postavljati hi{e, graditi templje, uveljavljati pravo in pomagati si z osnovami geometrije.

Nu~ila jih je tudi razlo~evati zrnje iz zemlje in nabirati sade‘e.

Skratka, navadila jih je vsega, kar je pripomoglo k uglajenosti navad in u~love~enju. V tistem ~asu je bilo njeno pou~evanje tako popolno, da ni bilo ni~esar ve~ mogo~e izbolj{ati. Ob son~nem zahodu se je bitje potopilo v morje in pre‘ivelo no~ v globinah, kajti bilo je dvo‘ivka. Bile pa so {e druge ‘ivali, podobne Oanesu.”Stvore omenja Berossus v svojem seznamu kraljev, ki se po letih in imenih kraljev ne razlikuje veliko od ‘e omenjenega seznama. Berossusov seznam najdemo pri Abidenu.

“Tu je {e nekaj kar zadeva modrost Kaldejcev. Re~eno je bilo, da je bil prvi kralj de`ele Alor, ki trdi, da ga je Bog dolo~il za pastirja ljudstvu. Vladal je 10 sar. Alapar je vladal 3 sare. Amilar iz Pantibiblona je vladal 30 sarov. V ~asu njegovega vladanja se je neki stvor,

12

podoben Oanesu, toda napol vrag, imenovan Anedot, `e drugi~ dvignil iz morja. Amenon iz Pantibiblona je vladal 12 sarov. Megalarus iz Pantibiblona je vladal 18 sarov. Daos, pastir iz Pantibiblona je vladal 10 sarov. V ~asu njegovega vladanja so se iz morja dvignila {tiri bitja z dvojnim obrazom. Imenovala so se: Euedok, Eneugan, Eneubulos in Anement. Potem je pri{el Anodaf, v ~asu Euedoreska. In bili so {e drugi kralji in zadnji med njimi je bil Sistir (Xishuthrus).

Tako je bilo vse skupaj deset kraljev in ~as njihovega vladanja je bil 120 sarov.”

VE^ RAS Iz paleoantropologije vemo, da je bilo na Zemlji neko~ ve~ ~love{kih ras, ki so izumrle ali pa so bile, sode~ po mitolo{kih virih, iztrebljene. @al se je Berossusovo veliko delo Zgodovina Babilonije izgubilo. Citate iz njegovega dela najdemo pri anti~nih klasi~nih avtorjih, Apollodorusu, Abydenusu in Alexandru Polihistorju. Mnoga dela klasikov vsebujejo fragmente, ki se nana{ajo na zgodnjo prazgodovino. Ker ne vsebujejo prispodob, fragmenti, citirani iz Berossusevega dela, odstopajo od mitov in so jih o~itno upo{tevali kot zgodovinska dejstva.

Tako lahko beremo: “Bila je doba, ko ni bilo ni~ drugega razen teme in vodnih brezen, v katerih so prebivala stra{na bitja, sestavljena iz dveh razli~nih bitij. Ljudje so imeli krila, v~asih par, v~asih dva para in v~asih celo dva obraza. Imeli so eno telo, ampak z dvema glavama; eno mo{ko in eno `ensko.

Prav tako so imeli v svojih telesih nekatere notranje organe dvojne, `enske in mo{ke. Nekateri ljudje so imeli ~love{ko telo, toda imeli so kozje noge in na glavi kozje roge. Nekateri so imeli konjske noge, drugi konjski zadek z nogami. Biki so imeli ~love{ke glave, psi so bili sestavljeni iz {tirih `ivalskih vrst in imeli so ribje repe; in tudi nekateri ljudje in druge `ivalske vrste so imeli konjska telesa in ribje repe.”

GROZLJIVE SPAKE Opisom hibridov sledijo opisi ogromnih in po videzu razli~nih ‘ivali in velikanskih rastlin, ki so ‘ivele na nenavadnem svetu.

Vse to postane {e bolj pomembno, ker smo do danes odkrili {tevilne ostanke nenavdnih bitij, ki so vladala svetu pred ve~ milijoni let. To dokazuje, da starodavni opisi le niso iz trte zviti.

Ostanke hipocentaurosov in minotavrov seveda nismo {e odkrili, toda to {e ne pomeni, da jih tudi v resnici ni bilo.

Berossus govori o grozljivih spakah, z “sestavljenih iz udov razli~nih `ivalskih vrst”. Danes skoraj ne moremo odpreti ~asopisa, da ne bi brali o dose`kih poizkusov na `ivalih ali ljudeh. Bikova plju~a predvidevajo za nadomestek ~love{kih, pra{i~je srce, nadomestek ~love{kemu; ponuja se bogata paleta `ivalskih nadomestkov za ~love{ke ope{ane ali uni~ene organe. Sodobna kirurgija vidi v njih rezervne dele. Dodajmo {e kloniranje `ivalskih vrst, ki je danes `e mogo~e in nameravane poskuse o`ivitve izumrlih pra`ivali. Z dana{njo tehnologijo je vse to skoraj `e omogo~eno. Celo nekateri trezni znanstveniki so pri~eli biti plat zvona preplaha, ko so spoznali, kam lahko vse to pelje. Toda ~love{ka radovednost je brezmejna in menim, da se bo preplah treznih izgubil v brezmejnosti. ^e se radovednost spremeni v neumnost, potem ~loveku in vsem `ivim bitjem na Zemlji ni ve~ re{itve in vest ne bo imela nikogar ve~ pe~i.

Stare mite ni potrebno podrobno preu~evati, da bi v njih zasledili nenavadna bitja. @e povr{no branje klasi~ne gr{ke mitologije nam odkriva minojskega minotavra, pol bika in pol ~loveka, enoroga, konja z enim rogom na ~elu, krilatega konja Pegaza; egip~ansko sfingo, sestavljeno iz levjega telesa s ~love{ko glavo. Gr{ka sfinga je bolj komplicirana od egip~anske, saj jo sestavljajo ‘enska glava in ‘enske prsi ter levje telo s pti~jimi krili. Stari Grki so prav tako verjeli v zgodbo o po{asti, imenovani Himera, (Nadaljuje se na 46. strani.)

Slabe misli in ob~utenja posameznikov se prena{ajo na ves ~love{ki rod

Molimo pred spanjem Z

avest bo kmalu postala najpomembnej{a znanstvena tema.

Zaradi svojega temeljnega pomena in vpliva na razvoj drugih znanosti, vklju~no z osvetljevanjem globokih filozofskih in religioznih vpra{anj, si to tudi zaslu`i. Vsi pri~akujemo odgovor na vsaj tri vpra{anja, ki jih postavil `e Kant: Ali Bog obstaja? Ali je `ivljenje po smrti? Ali obstoji svobodna volja?

Odgovori na ta vpra{anja bodo gotovo pozitivni in so bistvenega pomena za vsakega posameznika in za celotno civilizacijo,” je med drugim dejal v svojem predavanju beograjski profesor Dejan Rakovi}, ugledni udele‘enec lanske oktobrske konfernce Nova znanost o zavesti v Cankarjevem domu v Ljubljani v sklopu tretje mednarodne multikonference Informacijska dru‘ba IS’2000 v

Zavest je ob~utljiv notranji prikaz v obliki elektromagnetnega polja ionskih biotokov. organizaciji In{tituta Jo‘ef Stefan. Ob tej priliki je bil gost uredni{tva revije Misteriji.

- Prof. Rakovi}, od kdaj se ukvarjate s preu~evanjem zavesti?

S preu~evanjem fenomena zavesti sem uradno za~el leta 1986, ko sem za~el objavljati znanstvene ~lanke o zavesti.

Osnovne ideje o raziskovanju spremenjenih stanj zavesti, s poudarkom na relativisti~nem pristopu k obravnavanju problema drasti~no spremenjenega ob-

Popoldansko sre~anje udele‘encev konference Nova znanost o zavesti v Cankarjevem domu v Ljubljani v sklopu tretje mednarodne multikonference Informacijska dru‘ba IS’2000 v organizaciji In{tituta Jo‘ef Stefan.

~utja subjektivnega do‘ivljanja ~asa v teh stanjih, so se mi pojavile ‘e mnogo prej, {e v {tudentskih dneh. Tedaj sem se za~el zanimati za fenomenologijo in kontrolo spremenjenih stanj zavesti v razli~nih tradicijah Vzhoda in Zahoda. @e tedaj sem menil, da predstavljajo klju~ za razumevanje samega fenomena zavesti.

- Ali ne izvira velik del va{ega znanja iz religioznih knjig z ezoteri~no tradicijo?

Preu~il sem zelo veliko knjig in znanstvenih del; v mojih znanstvenih delih brez kompleksov citiram celo paleto literarnih virov, med katerimi zavzemajo pomembno mesto tudi knjige iz religiozno-ezoteri~ne tradicije. Teh pri preu~evanju zavesti ne moremo zanemariti, saj je ta empiri~na vrsta do‘ivljanja spremenjenih in prehodnih stanj zavesti stara nekaj tiso~ let. Znanstveni poskusi preu~evanja zavesti pa so stari kve~jemu sto let. Res pa je, da se z resnej{imi prizadevanji v tej smeri sre~ujemo {ele v zadnjih desetih letih.

- Ali bi va{ model spremenjenih in prehodnih stanj zavesti lahko slu‘il kot ustrezna biofizi~na osnova za ve~ino stanj zavesti, ki jih sre~ujemo v razli~nih ezoteri~nih tradicijah?

Pred desetimi leti sem predlagal biofizi~ni model spremenjenih stanj zavesti, ki je od tedaj do‘ivel nekatere tehni~ne izbolj{ave. Po tem modelu je zavest ob~utljiv notranji prikaz v obliki elektromagnetnega polja ionskih biotokov. To je dejansko edina hipoteza tega modela, s katerim naj bi bilo mogo~e razlo‘iti mo~ne spremembe v subjektivnem do‘ivljanju minevanja ~asa v

Misteriji 13

M OLIMO

PRED SPANJEM

spremenjenih stanjih zavesti, kot so sanje, hipnoza, meditacija, u~inkovanje halucinogenih drog, nekatera psihopatolo{ka stanja in klini~na smrt.

- Kaj je zna~ilno za ta stanja?

V teh stanjih se pojavlja ob~utek, da se “subjektivni” ~as bistveno podalj{a v primerjavi z “objektivnim” - laboratorijskim in da zavest v tem ~asovnem intervalu obdela bistveno ve~jo koli~ino informacij kot v budnem stanju. Ker takih stanj ne spremlja kak{no bistveno pospe{evanje biokemi~nih procesov v mo`ganih, se mi je zdelo nujno uporabiti biofizi~no relativisti~no razlago teh fenomenov.

- Ali lahko natan~neje pojasnite “podalj{anje ~asa”?

V skladu z Einsteinovo relativnostno teorijo je tako imenovan “subjektivni” ~as v stacionarnih spremenjenih stanjih zavesti znatno raz{irjen v primerjavi z “objektivnim” laboratorijskim ~asom. Zavest je povezana z elektromagnetnim poljem v ionskih plinskih zgostitvah, ki v tem modelu predstavljajo “centre zavestnosti” in ustrezajo “~akram” v indijski ezoteri~ni tradiciji ter akupunkturnim to~kam v kitajski, ki se, kot nujno izhaja iz mojega biofizi~nega modela, skupaj s preostalim delom akupunkturnega sistema v spremenjenih stanjih zavesti delno dislocirajo iz telesa. ^lovek zato dobi ob~utek, da v spremenjenih stanjih zavesti ~as te~e mnogo hitreje kot v normalnem budnem stanju. V tem procesu se ionski akupunkturni sistem obna{a kot elektroopti~na nevronska mre`a. Za njo se je v raziskovanjih mikrovalovne resonan~ne akupunkturne terapije izkazalo, da je v bistvu makroskopska kvantno mehani~na hologramska mikrovalovna elektromagnetno-ionska nevronska mre`a.

Dodatno jo lahko moduliramo v ultranizkofrekven~nem podro~ju mo`ganskih valov s prepisovanjem informacij iz mo`ganskih elektrokemi~nih nevronskih mre`, prek mo`ganskih valov kot

14

vmesnikom, v elektroopti~no mikrovalovno nevronsko mre`o. Tudi to ka`e na povezavo med akupunkturnim sistemom in zavestjo, pa tudi na izvore psihosomatskih bolezni. O tem sicer pripoveduje ve~tiso~letna ezoteri~na tradicija.

- Na predavanju ste celo poglavje namenili sanjanju...

Zaradi relativisti~nega doplerjevskega preslikovanja “objektivnega” frekven~nega spektra mo`ganskih valov na subjektivno to~ko ni~te frekvence, biofizi~ni model spremenjenih

^lovek dobi ob~utek, da v spremenjenih stanjih zavesti ~as te~e mnogo hitreje kot v normalnem budnem stanju. stanj zavesti predvideva v obdobju spremenjenih stanj zavesti me{anje normalno zavestnih in nezavednih vsebin. To bi lahko bil biofizi~ni mehanizem sanjanja kot tudi halucinantnega asociativnega me{anja normalno zavestnih in nezavednih vsebin. Vloga sanjanja je v integriranju sicer z mo`ganskim delovanjem v budnem stanju razslojenih normalno zavestnih in nezavednih vsebin okoli enega samega dominantnega asociativnega jedra, to je “ego” stanja. To tudi ka`e, da meditacija kot podalj{ano spremenjeno stanje zavesti omogo~a hitrej{o in intenzivnej{o osebnostno rast. To je razlog, da zavzema osrednjo pozicijo v jogi in v sorodnih ezoteri~nih disciplinah.

- Kak{en je pomen dislocirane ionske plinske strukture?

Dokler se dislocirana ionska plinska struktura ne razblini, telo obkro‘a elektromagnetno polje ionskih tokov mo‘ganskih valov in v njem kodiranih miselnih ultranizkofrekven~nih informacij.

Ko se dislocirana ionska struktura razblini in se njena prevodnost izena~i s prevodnostjo atmosfere, se ionski tokovi mo‘ganskih valov in spremljajo~e ultranizkofrekven~no polje raz{irijo po celi atmosferi in bivajo oja~eni s t.i. Schumannovimi ultranizkofrekven~nimi resonancami ionosfere, ki tako predstavlja kolektiven spomin vseh biolo{kih vrst. O tem morda govori Jungovo kolektivno nezavedno.

Ta proces se periodi~no ponavlja pribli‘no vsaki dve uri s periodi~nostjo ultradijalnih ritmov, s katerimi se izmenjavata normalna in spremenjena stanja zavesti. Gre najbr‘ za nadvse pomemben mehanizem prilagajanja biolo{kih vrst, s katerim so se {irile informacije, nau~ene preko pogojnih refleksov na nekem ozkem podro~ju. Na to ka‘ejo nekateri eksperimenti z ‘ivalmi, ki jih je opravil Shelldrake, in Mahari{ijevi poskusi z ljudmi. To ka‘e na veliko moralno odgovornost ljudi, saj se slabe misli in ob~utenja posameznikov ali skupin prena{ajo na ves ~love{ki rod. Ta biofizi~ni model predvideva {e bolj neobi~ajne transpersonalne zveze v kratkotrajnih prehodnih stanjih zavesti, v trenutkih, ko se del ionskega akupunkturnega sistema dislocira izven meja ko‘e. Zaradi prehoda elektromagnetnega polja mo‘ganskih valov iz visokodielektri~nega, to je visokopolarizirajo~ega mo‘ganskega okolja v nizkodielektri~no, nizkopolarizirajo~e ionsko plinsko okolje, se skokovito spremeni hitrost gibanja “subjektivnega” opazovalca. Ti pospe{ki so za stotine milijonov ve~ji od zemeljskih gravitacijskih pospe{kov, mo‘ni pa so edino v zelo mo~nih gravitacijskih poljih. Zaradi popolne fizi~ne ekvivalence inercijskih in gravitacijskih pospe{kov, tako imenovani princip ekvivalence, na katerem temeljita Newtonova in Einsteinova fizika, v omenjenih prehodnih stanjih zavesti lahko pri~akujemo pojave, podobne

M OLIMO tistim na mo~nih gravitacijskih poljih.

Takrat se oblikujejo tako imenovani Einstein-Rosenovi mostovi, prostorno-~asovni tuneli, tudi med zelo oddaljenimi podro~ji v prostoru in ~asu.

Na mikroskopski ravni se to dogaja neprekinjeno, iz trenutka v trenutek, skozi fantasti~ne inercijske pospe{ke mikrodelcev, ki so ekvivalentni mo~nim gravitacijskim poljem. V njih se neprekinjeno odpirajo mikroskopski prostorno-~asovni tuneli z izhodi, ki so dolo~eni z verjetnostnimi mentalnimi naslovi kozmi~ne “kolektivne zavesti” - ali z na~rtno moduliranimi zlo‘enimi mentalnimi naslovi “individualne/kolektivne zavesti”. S tem bi na primer lahko v skladu z mojim modelom tudi pojasnili statisti~no zna~ilne rezultate princetonskih eksperimentov vpliva zavesti netreniranih posameznikov na makroskopsko obna{anje strojev, temelje~ih na generatorjih naklju~nih {tevilk.

- Imate tudi svoje mnenje o astralni projekciji...

Prehodna stanja zavesti so najverjetneje biofizi~na osnova astralnih projekcij zavesti. Te se ne podrejajo nobenim prostorsko-~asovnim mejam. S prehodnimi stanji bi lahko pojasnili razne ezoteri~ne pojave, kot so telepatija, jasnovidnost, prekognicija, retrokognicija itd., pa tudi te‘ave z njihovo laboratorijsko ponovljivostjo, saj traja prehodno stanje desetinko sekunde in se ponovno spontano pojavi {ele ~ez pribli‘no dve uri. Naj {e dodamo, da pacienti po reanimaciji iz klini~ne smrti poro~ajo o spominu na potovanje skozi tunel.

Prostorno-~asovna to~ka torej, proti kateri se v trenutku smrti skozi tunel napoti odhajajo~a ionska struktura, je odvisna od mentalno obremenjenega posmrtnega naslavljanja umirajo~e osebe. Zato je razumljivo, da osebe, ki izhajajo iz razli~nih tradicij, po reanimaciji iz klini~ne smrti pri~ajo o nenavadnih duhovnih stikih z “bitji svetlobe” ter le-te istovetijo z utemeljitelji svojih religioznih tra-

Profesor Dejan Rakovi}, beograjski profesor, ki je v Ljubljani razlo‘il svoje “tehni~ne” poglede na zavest.

dicij, h katerim so se obra~ali z molitvijo v trenutkih pred smrtjo, ali z mno‘ico prijetnih ali manj prijetnih duhovnih entitet oziroma s svojimi bli‘njimi sorodniki, za katere so v skrbeh v trenutkih, ko se pribli‘uje smrt. Stik z le temi povzro~ijo pozitivno ali negativno mentalno obremenjene vsebine, ki se kasneje aktivirajo v odhajajo~i ionski strukturi umirajo~ega.

PRED SPANJEM

- Ali va{ model pomaga razumeti biofizi~ne mehanizme tako imenovane komplementarne medicine?

V skladu z mojim modelom predstavljajo ioni biofizi~no osnovo tega, kar nekateri zmotno imenujejo “bioenergija”, saj ta ni nikakr{na nova oblika energije; v kitajski tradiciji to poimenujejo z besedo “~i”, v indijski “prana” in v gr{ki “pnevma”. Sam kitajski akupunkturni sistem, s sposobnostjo delne dislokacije iz telesa, ima ionsko naravo in predstavlja biofizi~no osnovo ezoteri~nega pojma “astralnega telesa”, ki ga v vedanti imenujejo “manas”, v hinduizmu “suksma sarira”, v Egiptu “ka”, v Gr~iji “psiha” ter v kr{~anski tradiciji “du{a”. Elektromagnetno polje modulirajo~ih ultranizkofrekven~nih ionskih tokov mo`ganskih valov, ki se nahaja znotraj ionske akupunkturne dislocibilne strukture v obliki makroskopske kvantnomehani~ne mikrovalovne “elektroopti~ne” nevronske mre`e, prav tako predstavlja biofizi~no osnovo ezoteri~nega pojma “mentalnega telesa”, ki ga v vedanti imenujejo “alaja vid`nana”, v hinduizmu “karana sarira”, v Egiptu “ba”, v Gr~iji “timos” in v kr{~anski tradiciji “duh”. Dodal bi {e, da ima ezoteri~ni pojem “eteri~nega telesa” verjetno biofizi~no osnovo v nediferenciranih ionih, ki so ob~e prisotni v organizmu in ki so nujno potrebni za {tevilne biokemi~ne procese. Od tu je razvidna biofizi~na osnova tradicionalne medicine in tradicionalne psihologije v razli~nih kulturah, kar ka`e na njihovo realno fizi~no naravo.

- Ali va{ model pojasnjuje ozdravljenja?

Iz preu~evanja mikrovalovne resonan~ne akupunkturne terapije izhaja, da normalno zdravo stanje tako kot tudi razli~na bolezenska psihosomatska stanja lahko obravnavamo kot razli~na spominska stanja; iz tega sledi, da tudi psihosomatske motnje zdravimo z “brisanjem” bolezenskih spominskih stanj motenih elektromagnetno/ionskih razde-

Misteriji 15

M OLIMO

PRED SPANJEM

litev akupunkturnega sistema, v transpersonalnih interakcijah celo dveh akupunkturnih sistemov, zdravitelja in zdravljenca, v spremenjenem ali prehodnem stanju zavesti zdravitelja.

- Ali se zdravljenje z molitvijo uvr{~a v ta pojmovni okvir?

Da, zdravljenje z molitvijo sodi med interakcije, vezane na prehodna stanja zavesti, pri ~emer se mentalni naslov v prehodnih stanjih zavesti nana{a na drugo osebo. S posredovanjem mo~nih in pre~i{~enih dislociranih elektromagnetnih ionskih struktur iz religioznih tradicij, ki bi vtiskovale svoje elektromagnetne/ionske vsebine v akupunkturne sisteme, bi obe vzajemno delujo~i osebi izvajali obojestransko reprogramiranje ali brisanje motenj, povezanih s kakim njunim vzajemnim psihosomatskim konfliktom. S tem bi lahko pojasnili posebno u~inkovitost molitve, ki jo verujo~i zmoli pred spanjem. Priporo~ajo jo vse religiozne tradicije, saj se tik pred prehodnim stanjem budnosti/spanja najla‘e kontrolirajo naslovljene vsebine zavesti. To je tudi razlog, zakaj menihi molijo {e pred son~nim vzhodom.

Tedaj bioritem organizma {e niha med budnostjo in spanjem. S tem se ne le dobro kontrolirajo naslovljene vsebine zavesti, ampak se posameznik tudi popolnoma zaveda neposredno pridobljenih transpersonalnih informacij v prehodnih stanjih zavesti med molitvijo. To pa prav gotovo krepi njegovo vero.

Izpostavil bi tudi, da je molitev verjetno naju~inkovitej{i na~in odstranjevanja psihosomatskih motenj, ki jih povzro~ajo konflikti med ljudmi, saj enostransko odstranjevanje motenj s pomo~jo nekaterih terapevtskih tehnik pusti pri drugi osebi nerazre{eni konflikt, ki se bo ponovno obojestransko razplamtel, ko se bo ta oseba nahajala v prehodnih stanjih zavesti in bo konflikt nezavedno mentalno usmerila na prvo osebo. To isto~asno ka‘e na nadvse prakti~en zna~aj duhovne morale in molitve za ljudi, za prijatelje in sovra‘-

16

nike, s katerimi smo ~ustveno povezani, ter obojestranskega raz{~i{~evanja ciljev ~ustvenega in miselnega naprezanja, ki mu sledi pobolj{anje psihosomatskega zdravja in/ali vzajemnih odnosov obeh udele‘encev. Videti je, da prav zaradi tega kr{~anstvo tako mo~no vztraja na kesanju in odpu{~anju. Saj vemo: ”In odpusti nam na{e grehe, kakor tudi mi odpu{~amo svojim dol‘nikom...” To namre~ odra‘a duhovno zre-

Molitev je verjetno naju~inkovitej{i na~in odstranjevanja psihosomatskih motenj, ki jih povzro~ajo konflikti med ljudmi. lost osebe, saj implicira obvezo duhovno zrelega posameznika, da z molitvijo pripomore k laj{anju konfliktov, tudi takrat, ko je sam ‘rtev sporov. Poznamo tudi besede: “In jaz vam pravim: ljubite svoje sovra‘nike, blagoslavljajte tiste, ki vas preklinjajo, izkazujte dobroto tistim, ki vas sovra‘ijo in prosite Boga za tiste, ki vas preganjajo.” Ni torej dopustno niti to, da vidimo zlo v bli‘njem in da ga obsojamo. Znana je tudi starodavna biblijska zapoved, ki jo je Bog dal ~loveku v raju in ki prepoveduje “jesti od drevesa spoznanja dobrega in slabega” - pri drugih - “ker bo{ umrl, ~e bo{ od njega jedel”. Kr{enje te zapovedi je privedlo do Adamovega greha in izgona iz raja.

Ne, kr{~anstvo vztraja le na osebnem kesanju in odpu{~anju, saj to vodi k laj{anju mentalnih konfliktov, vse drugo pa pove~uje obstoje~e miselno-emocionalne obremenitve ljudi in stopnjuje zlo v svetu ter oddaljuje posameznika in ves ~love{ki rod od kon~nega duhovnega ideala: brezgre{nega stanja zavesti. ^e imamo v mislih vlogo mentalno obremenjujo~ih vsebin v posmrtni duhovni evoluciji elektromagnetno/ionske strukture umirajo~ega, lahko dodamo {e, da ta implicira tudi naravo molitve

za umrle z mo‘nostjo naknadnega laj{anja konfliktov in vpliva na duhovno evolucijo du{e umrlega.

- Ali so prehodna stanja zavesti lahko osnova ustvarjalnosti?

Da. Prehodna stanja bi lahko bila biofizi~na osnova intuitivnega predvidevanja, prekognicije in globokih kreativnih uvidov, nad katerimi bi lahko vzpostavili nadzor z zavestnim naslavljanjem izbranega problema tik pred nastopom prehodnega stanja budnosti/ spanja. Ko bi se posameznik prebudil, bi mo‘gani oja~ali do zavestne ravni tiste sanje, ki so se nana{ale na optimalno re{itev naslovljenega problema, ter bi jim dali prioriteto pred ostalimi obdelanimi informacijami. Tako pridobljena informacija je najpogosteje kodirana preko navezav na asociativno povezane zavedne in nezavedne informacije, ki se porajajo v obdobju REM-sanjanja.

To je tedaj, ko se kon~a prehodno stanje med budnostjo in spanjem. Zaradi tega ima ta informacija neko simboli~no obliko, ki jo je treba naknadno dekodirati s pomo~jo introspektivne analize sanj.

Posameznik, ki bi ‘elel na ta na~in re{iti nek znanstven ali tehni~en problem, bi moral biti strokovnjak na dolo~enem podro~ju, saj bi se le tako lahko re{itev problema pojavila v odgovarjajo~em znanstvenem ali tehni~nem jeziku.

To, kar se dejansko predvidi v prehodnih stanjih “individualne zavesti”, bi lahko bilo stanje kozmi~ne “kolektivne zavesti” v nekem trenutku prihodnosti, h kateremu ima na{a “individualna zavest” dostop, saj je sestavni del “kolektivne zavesti” in kar se kvantnomehani~no opisuje z deterministi~no unitarno evolucijo, ki jo opisuje Schredingerjeva ena~ba. Predvideno stanje pa je mo`no redefinirati s spreminjanjem za~etnega stanja “individualne zavesti”, s ~imer damo prostor svobodni volji in mo`nosti vplivanja na prihodnost. V tem smislu je povsem mogo~e, da obstajajo mo~ne preference za individualno ali kolektivno prihodnost, ki jih, kot

M OLIMO trdi vzhodnja{ka tradicija, dolo~ajo medosebne duhovne obremenitve. V istem smislu je videti, da duhovno o~i{~enje z molitvijo za druge predstavlja naju~inkovitej{i mehanizem spreminjanja za~etnega stanja ve~ duhovno povezanih

Ljudje se bodo resni~no u~ili ‘ivljenja iz zgodovine in ne bo ve~ potrebno, da se vsaka generacija u~i na lastnih bolnih izku{njah. “individualnih zavesti”, in s tem tudi “kolektivne zavesti”, s spremembo predvidene preference za individualno ali kolektivno prihodnost.

- Ali se bosta znanost in ezoteri~no/religiozna tradicija zdru‘ili v veliko intelektualno-duhovno sintezo civilizacije?

Raziskovanje zavesti je v zadnjem desetletju tega stoletja postalo velika znanstvena tema, in ta te‘nja postaja vse mo~nej{a. Organizirana so {tevilna znanstvena sre~anja na to temo, od takih, ki so izrazito multidisciplinarne narave, do tistih, ki parcialno osvetljujejo posami~ne aspekte zavesti in so pomembna za razli~ne temeljne znanosti, kot so psihologija, nevroznanost, informatika...

Eno takih mednarodnih sre~anj je ljubljansko sre~anje. Dodal bi, da so bili rezultati na{e jugoslovanske raziskovalne skupine v preteklih letih zelo dobro sprejeti v znanstveni srenji ter so dali pomemben doprinos k biofizi~nemu razumevanju narave akupunkturnega sistema in njegove povezave z zavestjo, lokalnimi in globalnimi biofizi~nimi mejami holisti~ne psihosomatike, elektroencefalografskimi korelati razli~nih spremenjenih in prehodnih stanj zavesti, ter z vlogo prehodnih stanj zavesti v njihovih interakcijah s kvantomehani~nim in makroskopskim okoljem.

Mislim, da je omenjeni trend nepovraten in da bo zavest kmalu postala najpomembnej{a znanstvena tema, kar si zaradi svojega temeljnega potencialnega in prakti~nega pomena in vpliva na razvoj drugih znanosti, vklju~no z osvetljevanjem globokih filozofskih in religioznih vpra{anj, na primer treh vpra{anj, ki jih postavil Kant: Ali Bog obstaja? Ali je ‘ivljenje po smrti? Ali obstoji svobodna volja?, odgovori na ta vpra{anja bodo gotovo pozitivni, so pa bistvenega pomena za vsakega posameznika in za celotno civilizacijo, ve~ kot zaslu‘i. V tej zvezi bi {e poudaril, da rezultati znanstvenih eksperimentalnih raziskav, izvedenih na ugledni ameri{ki univerzi Duke in objavljenih konec leta 1998, o vplivu molitve na hitrost postoperacijskega klini~nega okrevanja akutnih sr~nih bolnikov, ki so prestali koronarno angioplastiko, ka‘ejo, da so bolniki v eksperimentalni skupini okrevali 1,5- do 2-krat hitreje od bolnikov v kontrolni klini~ni skupini, zaradi ~esar so takoj za~eli z na~rtovanjem raz{irjenega eksperimenta v petih uglednih medicinskih centrih v ZDA. Trdno sem prepri~an, da bo v lu~i sinteze sodobnih znanstvenih spoznanj na podro~ju zavesti in ve~tiso~letnih religioznih izku{enj razli~nih tradicij, civilizacija v bli‘nji prihodnosti do‘ivela renesanso modela vedenja, ki temelji na izihasti~nih duhovnih in moralnih na~elih usmiljenja, ter da bo novo tiso~letje obele‘ila modrost. Ljudje se bodo tako lahko resni~no u~ili ‘ivljenja iz zgodovine in ne bo ve~ potrebno, da se vsaka generacija u~i na lastnih bolnih izku{njah. V tem procesu bi lahko odlo~ilno vlogo odigrale vse verske skupnosti, ki bi gojile resni~no duhovno moralo in absolutno, ne deklarativno, kot se je v zgodovini dogajalo vse do danes, toleranco med ljudmi, narodi in religijami, pa tudi merila o vedenju posameznika iz “perspektive smrti”, se pravi koli~ine ustvarjenih in nereprogramiranih psihosomatskih konfliktov do trenutka smrti. Ta koli~ina dolo~a duhovno evoluci-

PRED SPANJEM

jo du{e umrlega pa tudi preference za individualno in/ali kolektivno prihodnost potomstva in jo je mo‘no korenito spremeniti le z izvajanjem kolektivnih molitev za svoje bli‘nje in za svoje sovra‘nike, ki mu sledi globalno reprogramiranje prostorsko-~asovne mre‘e “kolektivne zavesti”.

Na koncu naj poudarim, da moramo, ~e nam je pri srcu bodo~nost na{ega potomstva, s kolektivnimi napori in molitvijo stalno reprogramirati svoj individualni mentalni krog. S tem bomo prispevali k renesansi duhovnih moralnih na~el usmiljenja ter ustvarili civilizacijo brez nesmiselnih in bolnih med~love{kih, etni~nih in verskih sporov.

Vse drugo, vklju~no s skrajno dobronamernim racionalnim prepri~evanjem in pozivanjem k velikim na~elom in “zgre{enemu ponosu”, ki ljudi najprej

S kolektivnimi napori in molitvijo moramo stalno reprogramirati svoj individualni mentalni krog. S tem bomo prispevali k renesansi duhovnih moralnih na~el usmiljenja ter ustvarili civilizacijo brez nesmiselnih in bolnih med~love{kih, etni~nih in verskih sporov. nedol`no razdvaja, potem pa pogosto spontano spro`a velike konflikte: “Pot do pekla je tlakovana z dobrimi nameni,” stopnjuje obstoje~e miselne in emocionalne obremenitve ljudi in pove~ujejo zlo na svetu. Posamezniki, narodi in ves ~love{ki rod se tako brezupno oddaljujejo od duha enotnosti in kon~nega ideala brezgre{nega, to je ozdravljenega ali zdravega stanja individualne in kolektivne zavesti.

D

Misteriji 17

Prepovedana arheologija 1

Darwin ni imel prav?

V

osmih letih raziskovalnega dela, ki sva ga z dr. Richard L. Thompsonom porabila za zbiranje gradiva za najino knjigo Forbidden Archeology (Prepovedana arheologija), sem pri{el do spoznanja, da je uradna znanost skrila pred javnostjo skorajda enako koli~ino odkritij, kot jih je javno objavila. V stopetdesetih letih so arheologi in antropologi objavljali samo tista odkritja, ki so se ujemala s teoreti~nim modelom Darwinovega razvojnega nauka evolucije. Vse najdbe, ki so govorile proti tej hipotezi, so pristale v zapra{enih kotih muzejskih deponij in o njih ni bil nikoli objavljen noben uraden zapis. Vse najdbe torej romajo skozi sito neke veljavne teorije, skozi nekak{en filter torej, in samo tiste, ki teorijo potrjujejo, ugledajo lu~ sveta.

To so bili uvodni stavki mojega pogovora z Michaelom Cremom, soavtorjem svetovne uspe{nice Prepovedana arheologija, ki bo {e v leto{njem letu iz{la tudi pri zalo‘bi ARA. Tema je tako vro~a, da sem se z vpra{anji kar prehiteval.

- Kaj bi torej lahko rekli na podlagi va{ih raziskav, v katerih ste obdelali tudi te “pokopane” najdbe? Je bil razvoj `ivljenja mogo~e druga~en, kot ga predvideva sedaj veljavna evolucijska teorija?

18

^eprav vztrajno i{~ejo vmesni ~len med opico in sodobnim ~lovekom, bodo morali slej ko prej priznati, da tega ~lena ni, ker je na{a vrsta vzporedna z vsemi ostalimi.

Prav gotovo. ^e upo{tevamo vse najdbe, tudi tiste, ki jih je znanost skrila, potem lahko govorimo o tem, da se moderni ~lovek ni razvil iz humanoidnih opic pred pribli`no sto tiso~ leti, kar nam sku{ajo na vse kriplje dopovedati, temve~ je `ivel na tem planetu `e dolgo pred tem in sicer hkrati z vrstami, iz katerih naj bi se razvil ali pa {e celo pred njimi. V prej{njem stoletju je profesor J. D. Whitney, geolog s kalifornijske dr`avne univerze, odkril v nedotaknjenih plasteh premogovnika kamnito orodje, konice kopij, mo`narje in pestnjake ter celo ~love{ke kosti.

Starost plasti, v katerih so na{li te dokaze ~love{kega intelektualnega dela, se giblje med 9 in 50 milijoni let. To pa je v popolnem nasprotju s sedaj veljavno teorijo, ki predvideva, da so se v tem ~asu na Zemlji pojavile {ele prve opice.

Ravno zaradi tega so ti dokazi celo stoletje po~ivali v skladi{~ih, ne da bi jim uradna znanost posve~ala kakr{no koli pozornost. ^eprav vztrajno i{~e vmesni ~len med opico in sodobnim ~lovekom, bo morala slej ko prej priznati, da

tega ~lena ni, ker je na{a vrsta vzporedna z vsemi ostalimi.

- Ali lahko dandanes najdemo kak{en `iv dokaz, ki bi potrjeval to va{o tezo?

Seveda. [e vedno `ivimo v so`itju s {impanzi, gorilami in drugimi vrstami opic. [e celo ve~. Na tem planetu `ivijo vrste, ki bi jim lahko rekli, da so opicam podobni ljudje ali pa ljudem podobne opice.

Govorim o Jetiju, Sasquatchu, Big-footu, Almi in drugih imenih teh bitij, katerih obstoj uradna znanost z zasmehovanjem zanika, ~eprav lahko najdemo prenekateri dokaz za njihovo prisotnost. V evforiji privr`enosti svoji teoriji uvr{~ajo vse te dokaze med

Michael A. Cremo

praznoverje, mitologijo, folkloro in podobno. Toda mnogi ugledni mo`je, med katerimi izstopa sedaj `e pokojni angle{ki antropolog John Napier, so zbrali ogromno dokazov v prid tej trditvi, ki ravno zaradi “filtra”, ki ga uporablja uradna znanost, niso pri{li v javnost. In {e nekaj. ^e vzamemo v ra~un ravno tako skrita pri~evanja o NLP-jih, lahko z gotovostjo trdimo, da tudi v vesolju `ivimo hkrati z bolj razvitimi vrstami in verjetno tudi z manj razvitimi, ki nas zaradi svoje manj{e razvitosti sicer ne obiskujejo, pa vendar lahko predvidevamo, da obstajajo. Ni vzroka, da bi {e naprej trdili, da smo “krona stvarstva”. Dale~ od tega.

- Pravzaprav je ~udno, da tako govori strokovnjak, akademsko izobra`en ~lovek, kakr{en ste vi. S tem izpostavljate sami sebe, na nek na~in ste ~rna ovca v srenji. Zakaj to?

Richard L. Thompson

(Nadaljuje se na 46. strani.)

Z umom ustvarjeni vzorci obnavljajo mre‘o magnetnega polja Zemlje

@itni krogi v Sloveniji V

no~i z 19. na 20. junij letos se je v Pe~arovcih pri Murski Soboti pojavil prvi ‘itni krog v Sloveniji. Nejeverni Toma‘i jih imajo za potegav{~ine, njihovi resni raziskovalci pa trdijo, da jih ~lovek z dana{njo tehnologijo nikakor ne bi mogel izdelati.

Bili so preprostih oblik. Za~elo se je tako, da je ‘enska iz [alamencev pri Murski Soboti na nebu opazila svetle~o kroglo velikosti Lune. Krogla se je pomikala proti kraju, kjer so naslednje jutro odkrili krog v ‘itu, na njivi Zelkovih v Pe~arovcih. Podrobnej{e podatke o fenomenalnem odkritju sta nam posredovala slovenska raziskovalca ‘itnih krogov Janez Ferjan~i~ in Sa{o [egula.

Zunanji obro~ ‘itnega kroga v Pe~arovcih je imel premer 32 metrov in je bil pribli‘no meter debel, osrednji krog pa je imel premer 8 metrov. Meja med p{enico in je~menom je potekala to~no po sredini kroga. @ito je bilo pole‘ano v nasprotni smeri urinega kazalca. Vse pole‘ano ‘ito je bilo popolnoma nepo-

Energije ‘itnih krogov na ljudi delujejo blagodejno, vendar so tako mo~ne, da ne smemo pretiravati z zadr‘evanjem v njihovi bli‘ini. {kodovano in je raslo {e naprej; seveda dokler ga radovedne‘i v naslednjih dneh niso pomendrali. Vendar je krog ostal dobro viden, vse dokler ‘ita niso po‘eli.

Zanimivo je, da je imel krog obliko zodiakalnega znaka sonca, in dejansko se je pojavil tik pred poletnim solsticijem! [e ena zanimiva koincidenca je, da se je prvi ‘itni krog v Sloveniji pojavil dan pred tiskovno konferenco ob izidu knjige “Maitrejeva sporo~ila”, kjer je tudi bil govor o ‘itnih krogih. @itni krog v Pe~arovcih pa je bil {ele za~etek. 10. julija je v Gradinu v slovenski Istri nek kmet opazil nenavadno

V Pe~arevcih je meja med p{enico in je~menom potekala po sredini kroga.

pole‘ano travo, v obliki dveh osmic.

Lika sta si bila oddaljena kakih 30 m in skoraj identi~na. Trava v enem krogu osmice je bila pole‘ana v smeri urinega kazalca, v drugem krogu pa v nasprotni smeri. Lika sta po dol‘ini merila okoli 15 metrov, po {irini pa 7 metrov.

Kroge v travi so opazili tudi pri Diva~i. Tu trava ni bila pole‘ana, temve~ je kroge tvorila z razli~nimi barvnimi odtenki. Tam so verjetno ‘e nekaj let.

Ferjan~i~ pravi, da so naredili poskus: dva ~lana raziskovalne skupine, ki prej {e nikoli nista bila tam, sta imela zavezane o~i, tretji pa ju je vodil na travnik, kjer naj bi bil krog. Oba sta po energijah uganila pravilno mesto kroga.

Menda so skrivnostne kroge opazili tudi v Beli krajini. Pri~akovati je, da se bodo v Sloveniji spet pojavili naslednje leto.

Ve~ radiestezistov je na teh mestih izmerilo zelo mo~ne pozitivne energije, vendar pravijo, da s takimi energijami {e niso imeli opravka; ne vedo, za kak{ne energije gre. Potrdili so ugotovitve iz tujine, da energije ‘itnih krogov na lju-

V Gradini v Istri je bila trava pole`ana v obliki dveh osmic.

Misteriji 19

@ ITNI

KROGI V

SLOVENIJI

V Diva~i trava ni bila pole`ana, le barvni odtenki so ozna~evali krog.

di delujejo blagodejno, vendar so tako mo~ne, da ne smemo pretiravati z zadr‘evanjem v njihovi bli‘ini. Pozitiven energijski u~inek teh mest mo~i se ohrani tudi {e po ‘etvi oziroma snegu.

HITRE SVETLOBNE KROGLE Nenavadne kroge neznanega izvora v ‘itu so najprej odkrili v Angliji leta 1978. Podobne like v ‘itu so kasneje odkrivali tudi po Evropi, v ZDA, Kanadi, Japonski in drugih dr‘avah. Pojavljajo se vsako leto od pozne pomladi skozi poletne mesece. Krogi navadno nastanejo pono~i na poljih p{enice, je~mena, oljne repice, ovsa, son~nic in drugih rastlin. Pole‘ane rastline na tleh tvorijo fino stkane vzorce. Zanimivo je, da nobena upognjena bilka, ki sestavlja lik, nikoli ni zlomljena.

Avgusta 1996 je John Wheyleigh, mladeni~, ki je {otoril v ju‘ni Angliji pri Oliver’s Castlu, posnel video, ki prikazuje nastajanje kroga v ‘itu v obliki sne‘inke. Na filmu so posnete {tiri hitro premikajo~e se svetlobne krogle, ki so najbr‘ povezane z nastankom kroga v ‘itu. Verodostojnost videa, dolgo iskanega dokaza povezanosti med lete~imi kro‘niki ter krogi v ‘itu, je {e vedno sporna. Nekateri raziskovalci menijo, da je video potegav{~ina. V ve~ini profe-

20

No~ni posnetek osmic v Gradini, v slovenski Istri.

sionalnih videolaboratorijev, kjer so ga analizirali, pa so potrdili, da je film “~ist” in da ni verjetno, da bi bil izdelan ali obdelan z ra~unalnikom.

Avgusta 1997 sta ~e{ka raziskovalca Zora in Prokop v kraju Alton Barnes v Angliji videla tri lo~ene skupine svetlobnih krogel, ki so preletele mesto, kjer se je pozneje pojavil krog v ‘itu. Tvorbo so odkrili istega dne zjutraj in so jo poimenovali “fraktal Koch 2”.

Vzorce ‘itnih krogov menda s svojimi vesoljskimi plovili ustvarjajo na{i vesoljski bratje z najbli‘jih planetov, Marsa in Venere.

Svetlobne krogle so enako kot na videoposnetku Johna Wheyleigha potovale skupaj in zelo hitro, njihove poti pa so bile pri vsakem preletu enake. Poleg tega sta ^eha poro~ala, da sta med opazovanjem prve serije krogel sli{ala nenavaden zvok. Tudi John Wheyleigh je poro~al o podobnem zvoku, ki ga je prebudil in ga vzpodbudil k snemanju dogodka.

Nekateri ufologi menijo, da so ‘itni krogi delo obiskovalcev iz vesolja. Angle‘ Benjamin Creme, ki je do svojih

izsledkov pri{el po paranormalni poti, pravi: “Vzorce ‘itnih krogov - razen nekaj ponaredkov, ki so jih naredili ljudje - s svojimi vesoljskimi plovili ustvarjajo na{i vesoljski bratje z najbli‘jih planetov, Marsa in Venere. Zdi se, da ti vesoljci lahko po ‘elji vizualizirajo obliko, ki jo ho~ejo ustvariti, in z osredoto~enim umom dolo~ijo obliko posameznega kroga. Nato se z vesoljskimi vozili pribli‘ajo povr{ini polja ter s svojo tehnologijo, ki jo upravljajo z umom, ustvarijo vzorce. Gre za kombinacijo zelo razvite tehnologije in mo~i misli; stroji se odzivajo na njihovo misel.”

Creme meni, da so te tvorbe del energetizacije Zemlje: “@itni krogi na fizi~ni ravni obnavljajo mre`o magnetnega polja Zemlje.

Vsak `itni krog je ~akra, vrtinec magnetne energije, in njihova mre`a se {iri po vsem svetu. Postali naj bi zbiralniki energije za nov energetski vir, ki bo kmalu razkrit ~love{tvu.”

Krogi so bili najprej zelo preprosti.

Zato so nekateri znanstveniki njihov nastanek pripisali “vrtin~astemu vetru” in drugim naravnim pojavom. Od takrat so krogi postali veliko bolj kompleksni, kot v odgovor na povr{ne znanstvene razlage. Pojavljajo se tudi v travi, v Sibiriji pa so jih na{li v snegu.

Andrej Kikelj

Pekarna vitaliziranega kruha

Idi po ta bolj{i kruh L

ovren{ki pek Stanko Serdin{ek meni, da pe~e najbolj{i kruh v Sloveniji. Kolikor se v uredni{tvu Misterijev spoznamo na dober kruh, mu lahko le pritrdimo in vsem tistim, ki jih pot pelje mimo Kidri~evega proti Ptuju svetujemo, da zavijejo v Lovrenc na Dravskem polju in se sami prepri~ajo na lastne o~i ali usta, da je kruh, ki ga zamesi in spe~e s svojo ekipo Stanko v doma~i mini pekarni, kot je poimenoval firmo, res druga~en od kruha in peciva iz drugih pekarn. Vseeno je, kaj boste kupili, hlebec ali {truco, pletenko ali sirovko, vse je nenavadno odli~no.

Pekova ‘elja je, da za svoje izvrstne izdelke dobi tudi potrdilo, certifikat, da je kruh iz njegove pekarne izvrsten, najbolj{i, ali pa da sodi vsaj v skupino najbolj{ih. Je eden tistih mojstrov, ki menijo, da ni dovolj, da izdelek le proda, marve~ mora njegova kakovost odra‘ati delo mojstra, ki ga je ustvaril.

V~asih se je res po izdelkih spoznalo mojstra. Danes, ko je ro~nega dela vse manj, pa tudi navdu{enja nad lastnim delom le malo in se mnogi “mojstri” zadovoljijo le z denarjem, je tak{no hotenje ‘e kar nekak{na izjema.

Lovren{ki pek ve, da voda na Dravskem polju ni najbolj{a in je hotel storiti nekaj, s ~imer bi vodo mo~no popravil.

O tem je razpredal s svojimi prijatelji in Katica Mar~i~, ki sicer v bli‘nji vasi Njeverice goji pi{~ance in ima ‘e nekaj izku{enj z o‘ivljeno vodo, ki so jo njene ‘ivali pile in tudi bolje rasle, mu je svetovala, naj se‘e po Hydronicu.

“Zaupal sem ji in si priskrbel dva Hydronica. Hi{na napeljava vodovoda mi ne dovoljuje, da bi z eno napravo lahko o`ivil vso vodo, vodo za parno pe~

in vodo za testo. O Hydronicu sem vedel le to, da vodo izbolj{a, da je druga~na, manj opore~na, ko ste~e skozenj. Vseskozi sem razmi{ljal, da bi vodo izbolj{al, saj so na Dravskem polju v vodi nitrati, dobre vode sploh ni. Rad bi imel biopekarno, zato v mojem kruhu `e doslej ni bilo in nikoli ne bo prav nobene kemikalije; tudi ~rnega kruha ne barvam. Za bio kruh pa potrebujem seveda tudi dobro vodo. Snovi, ki so raztopljene v vodovodni vodi in slabo vplivajo na zdravje, sem hotel odstraniti, ~eprav se jih seveda ne oku{a, ampak meni je {lo za kruh, ki je ~imbolj{i za ljudi...”

In potlej se je peku zgodilo kot v pravljici. Hotel je ljudem spe~i kruh iz ~im bolj{e vode, da bi v kruhu ne bilo snovi, ki so v vodi na Dravskem polju, iz pe~i pa je kot za nagrado za njegovo prizadevanje za~el prihajati kruh, ki je veliko bolj{i kot tisti, ki ga je pekel doslej:

Milena in Stanko Serdin{ek sta prva za~ela pe~i kruh z o‘ivljeno vodo.

“Najprej sem opazil, da testo vzhaja bolj po~asi. Prvi dan sem postal pozoren le na to, saj se to takoj vidi. Kakih posebnih sprememb nisem pri~akoval, o njih mi ni nih~e ni~ povedal, ra~unal sem le na bolj zdravo vodo. Potlej pa sem videl, da je kruh bolj penast, bolj rahel, bolj obstojen...Veliko je ljudi, ki sedaj pridejo k nam in povedo ne le da je kruh bolj{ega okusa, marve~ da jim dela tudi manj te`av in da tega kruha, ki ga pe~em sedaj, lahko jedo kolikor ga ho~ejo; prej so ga zaradi te`av z zdravjem jedli bolj previdno, manj. To nam pripovedujejo predvsem `elod~ni bolniki.”

Potlej pa je pristavil: “Hydronic menja tudi okus vode. ^eprav naj voda ne bi imela okusa in vonja, ima ta povsem drug okus kot ona, ki prite~e iz pipe mimo Hydronica. Je ~isto druga~na, bolj mehka, bolj prijetna je za pitje in nekateri si pridejo k meni nato~iti steklenico, da jo pijejo...”

Kupci so najprej opazili, da je kruh bolj obstojen, da se sploh ne posu{i: “Prej je kruh zdr`al kake tri dni, sedaj je zelo dober {e tudi peti dan, je tudi bolj elasti~en in se sploh ne drobi,” pravi zadovoljni pek, ki je doslej pekel 400 kilogramov kruha in kakih 800 kosov peciva na dan, sedaj pa bi lahko prodal veliko ve~, pa ima trenutno le en kombi in ne more voziti na vse strani, kot `elijo kupci s Ptuja, Maribora...”

Misteriji 21

IDI

PO TA BOLJ { I KRUH

RO^NO, BREZ KEMIKALIJ, Z MALO KVASA Hydronic, ki ga uporablja Stanko Serdin{ek za pripravo vode za testo in za paro v pe~i, je le krona prizadevanj peka, ki ~e ‘e ni, bi bil rad najbolj{i v Sloveniji.

V pekarni s {estimi zaposlenimi ve~ino dela opravijo ro~no, pri tem uporabljajo kar se da malo kvasa in sami pripravljajo doma~i kvasni nastavek. Medtem ko v ve~ini pekarn dodajo na te‘o moke 4 odstotke kvasa, ga v doma~i lovre{ki mini pekarni uporabijo le 0,5 odstotka. Moko kupujejo pri Intesu, ker imajo za njihove izdelke najbolj{o moko. Ne uporabljajo pa prav nobenih kemikalij, {e najmanj pa ~rne barve, s katero peki sicer barvajo “imenitne” ~rne kruhe z zvene~imi imeni.

O tem, da bi ga tedensko po{iljali po po{ti v kartonskih {katlah, kot to po~no denimo na kmetijah v [vici, {e ne razmi{lja. Res pa je tudi, da je uporaba Hydronica oziroma o‘ivljene vode na preizku{nji tudi v laboratorijih pekarske industrije.

Najbolj{i ocenjevalci kruha so otroci.

O tem pravi pekova ‘ena Milena Serdin{ek takole: “Nekaj strank, katerih otroci prej niso jedli ~rnega kruha, je pri{lo in nam povedalo, da sedaj otroci hvalijo na{ ~rni kruh. In mamam naro~ajo: ’Idi v pekarV zid so izkopali luknjo, pri{li do vodovodne cevi, priklju~ili 3/4" cev iz najkvalitetnej{ega inoks jekla, dolgo 190 mm z obsegom 60 mm in te‘o 1,55 kg. Naprava, narejena po originalni slovenski tehnologiji Hydronic, ki je lani dobila dve zlati medalji v ZDA, eno zlato v Nem~ji in eno zlato odli~je v Sloveniji, brez dodajanja energije ali kake kemije, a napolnjena z informacijami, spremeni vodo tako, da je ta dokaj podobna zreli vodi; to je tak{ni vodi, kot jo ustvari narava sama med celotnim hidrolo{kim ciklusom in zelo ugodno deluje na vse biolo{ke procese. Skoraj tako, a z manj{o mo~jo delujejo informirani kozarci, ki jih ima ‘e ve~ kot 15.000 ljudi.

no po ta bolj{i kruh.’ In z veseljem jedo ~rni kruh.”

Nekateri pravijo kruhu iz lovren{ke pekarne kar angelski kruh. Pri tem menda mislijo na oboje, na posebno dober ~rn kruh in {e posebno na mle~no pleteno pecivo, v katerem so rozine, ki kot vizitka dobrega peka ‘e roma po Sloveniji.

Dogaja pa se {e nekaj, kar ni mogo~e okusiti. Pek z velikim zadovoljstvom ugotavlja, da pe~ tudi po {estih tednih, odkar ima vgrajen vitalizator, deluje brezhibno in ni {e nikakr{nih sledi o vodnem kamnu: “Ne bi rad ni~esar napovedoval, toda ventili, ki spu{~ajo paro v pe~, se sedaj, ko uporabljam Hydronic ve~ kot dober mesec, obna{ajo druga~e, kot so se prej.

pre~uje njegovo nastajanje. Naj re~em, da zaenkrat tako opa`am, natan~no pa bom to lahko povedal, ko bo poteklo tri mesece. Po dveh in pol ali treh mesecih

S ^IM PEKI BARVAJO KRUH? Stanko Serdin{ek nam je razlo‘il, da njegov kruh ni tako ~rn, kot je pri drugih pekih, zato ker ne uporablja nobene kemije, tudi ~rne barve, s katero sicer barvajo kruh, ne.

Pozanimali smo se in izvedeli, da so v ~rni barvi za kruh naslednje sestavine: Brillantblack, Patenblue in Tartrazion. Slednji nastane z reakcijo acetilena in diazometana in sodi med {kodljive kemikalije... Koliko ton ~rne barve peki v Sloveniji vsako leto zamesijo v kruh, nam ni uspelo izvedeti. Seveda pa imate vso pravico, da svojega peka vpra{ate za sestavine, ki so v kruhu, ki ga kupite. Na va{o zahtevo naj vam natisnjene podatke prilo‘i k hlebcu ali {truci.

Po tem ~asu bi se moralo na njih `e nabrati nekaj malega vodnega kamna, morali bi se, glede na dosedanje izku{nje, `e malce slab{e zapirati. Toda meni se zdi, da delujejo celo bolj{e kot tedaj, ko smo jih nazadnje o~istili vodnega kamna, morda celo bolj{e kot tedaj, ko smo pekli prvi~. Vse ka`e, da voda iz Hydronica topi vodni kamen in pre-

22

Stisnjena sirova {tru~ka (zgoraj) je tako kot vse ostalo pecivo in kruh gostopenasta in se, ko jo spustimo, takoj povrne v prvotno obliko.

se namre~ nabere toliko vodnega kamna, da ga moramo fizi~no odstraniti, saj se ventili tako zama{ijo, da imamo te`ave s peko. Kamen se nabere v odvisnosti od peke, ve~ kot pe~emo, hitreje se nabere. Morda pa ga ne bo treba nikoli ve~ ~istiti. A o tem natan~neje, ko se bom prepri~al. Koncem januarja, v februarju...”

J.V.

Dopustna vrednost sevanja ne jamèi za zašèito zdravja

Celice razumejo signale K

oliko sevajo mobilni telefoni? tih ignorirajo raziskave, ki potrjujejo Tehni~ni razvoj mobilnih nevarnost mobilne telefonije ter doloVpra{anje postaja vsakdanjih, saj imajo ‘e vse ve~ vsak dan ~ajo dopustne vrednosti, ne da bi pri tem komunikacij dale~ h glavi prislonjen mini radijski oddajupo{tevali raziskave. presega biolo{ke nik, ki oddaja ione sprejema radijske Na Univerzi v Salzburgu so lanskega signale zaradi 'nujne' komunikacije. raziskave njenih u~inkov. junija razpravljali o mobilni telefoniji.

Toda, ali sporo~ila sprejema le tisti, ki Na dvodnevnem posvetu so znanstveso mu namenjena ali tudi celice, ki so v rasle dale~ od telefona in rast tistih, na niki ter strokovnjaki s tehni~nega podneposredni okolici naprave? In kaj taka katere se je telefon naslanjal. Rezultat je ro~ja, bioznanosti in medicine, pa tudi sporo~ila, signali, povedo celicam? bil grozljiv. Raziskavo ponavljamo, re- zdravniki, predstavili {tudije in trenut^e mobilni telefon postavimo v bli- zultate bomo najverjetneje objavili v pri- no stanje na podro~ju raziskav. Iz vseh ‘ino ra~unalni{kega ekrana, vidimo in hodnji {tevilki Misterijev. referatov je velo sporo~ilo, da je potrebsli{imo, da se nekaj dogaja. Prasketanje Tak{nih raziskav so po svetu nare- no trenutno izpostavljenost mikrovain pojavljanje ~rt nam dokazuje, da gre dili ‘e veliko, vendar na slu‘benih mes- lovnemu sevanju brezpogojno omejiti.

Vendar se bo to spoznanje le za relativno velike energije, te‘ko uveljavilo. Udele‘enci za celo vrsto informacij, ki jih konference so napovedali vezaznavajo tudi vse ‘ive celice. like te‘ave v zvezi z doloTehni~ni razvoj mobilnih ~anjem dopustnih vrednosti komunikacij dale~ presega elektromagnetnih polj. S tem biolo{ke raziskave njenih u~inse bosta ukvarjali Mednarodkov. Glede na to, kateremu na komisija za za{~ito pred taboru oziroma pla~niku prine-ionizirajo~imi sevanji (ICpadajo, znanstveniki poroNIRP) in Svetovna zdravstve~ajo o vplivu visokofrekven~na organizacija (WHO), njunih elektromagnetnih polj na nim odlo~itvam pa se bo podokolico in ‘iva bitja. redila ve~ina vlad.

Neodvisni poskus smo izSporo~ilo, ki so ga sprejeli vedli v organizaciji revije Mina konferenci, je jasno: trenutsteriji. Ra~unalniku smo nalono veljavna dopustna vred‘ili program, da je klical monost je za znanost nesprejembilni telefon v dolo~enih preljiva in ne more jam~iti za sledkih in natan~no do~em za{~ito zdravja. ~as zazvonil. V laboratoriju nih~e ni dvignil telefona, po Dr. Christoph Konig z dedolo~enem ~asu zvonjenja je ‘elnega zdravstvenega urada signal ugasnil in se spet sprov Salzburgu, je povedal: “Sve‘il. Tri dni in tri no~i je zvonitovna zdravstvena organizalo, vsak dan natanko tri ure. cija se na izjave ICNIRP-a, ki K mobilnemu telefonu pa smo ob vsaki priliki zahteva napostavili vrsto ~ebulic, ki so daljnje raziskave, dela slepa srkale povsem ~isto vodo in in gluha, uporablja omejene poganjale nove korenice. In izjave ali pa dolo~a dopustne potem smo med seboj primervrednosti na na~ine, ki jih ni jali rast skupine ~ebulic, ki so Telefon je vsakih sedem minut pozvonil in zvonil celo minuto. mo‘no ovre~i. Svetovna orga-

Misteriji 23

CELICE

RAZUMEJO SIGNALE

o fizikalno-kemijskih menizacija bi se morala pohanizmih delovanja {ibgosteje korigirati tako pri kih polj in sevanja na binizkofrekven~nih poljih osisteme, o vlogi vode kot pri dolo~anju dopustpri odzivanju biosistenih vrednosti {kodljivih mov na fizikalne in kesnovi v ozra~ju ter pri mi~ne faktorje nizke indolo~anju toksikolo{kih tenzitete, o medicinskih dopustnih vrednosti za vidikih {ibkih polj in sepitno vodo. Znanje se vanj in o humanitarnih razvija, zato so korekcije vidikih biosfere. Znanstneizbe‘ne in za‘elene. V veno sre~anje so organitem smislu zamujamo z zirali dr‘avna univerza v resno in brezpogojno razSt. Petersburgu in ustapravo o ne-termi~nih ozinove Ruske akademije roma biolo{kih delovaznanosti: Znanstveni svet njih visokofrekven~nih za biolo{ko fiziko, Inelektromagnetnih polj {titut za biokemijsko fizina podro~ju nizkih vredko, In{titut za biofiziko nosti sevanja.” celice, In{titut za teoretProf. dr. Livio Giulisko in eksperimentalno ani z Nacionalnega in{tifiziko, In{titut za ob~o in tuta za varnost pri delu anorgansko kemijo, Inin prevencijo (ISPEL) v Koreninice so ob prenosnem telefonu poganjale veliko bolj klavrno kot pri {titut za mo‘gane ter Rimu, je razlo‘il, zakaj kontrolni skupini, ki je bila nekaj metrov pro~.

INIENKO s sodelovaItalijani ne upo{tevajo njem In{tituta za hitro medicinsko popredlogov ICNIRP-a in komisije EU nih vrednosti nima pomembnih zdravmo~ in Rentgenskoradiolo{kega inza dolo~anje dopustnih vrednosti. stvenih u~inkov, skregana z zdravo Italijani so leta 1999 prepre~ili uved- pametjo. Na osnovi predlo‘enih razi- {tituta ministrstva za zdravje Ruske bo zakona po priporo~ilu EU. Tako skav dr. Cherry sklepa, da mobilni telefo- federacije.

S kongresa smo povzeli misli iz sklodanes v Italiji veljajo mejne vrednosti ni najverjetneje povzro~ajo resne zdrav2 pa predavanj celi~ne kulture kot indistvene te‘ave, kot so nevrolo{ke motnje, 100 mW/m , medtem ko je priporo~ilo 2 katorjih {ibkega sevanja, ki so temeljitumorji, bolezni srca ter da vplivajo na EU 9000 mW/m in je v veljavi v ve~ini la na spoznanju, da {ibka elektromagdelovno sposobnost prizadetega prebievropskih dr‘av, tudi v Nem~iji. Italija netna polja ne izpolnjujejo le razli~nih je priporo~ila znatno ni‘je vrednosti iz valstva. signalnih funkcij, ki so bistvenega pomprevidnosti, saj u~inki visokofrekven~Ruska dr‘ava financira kar 300 raziena za ‘ive celice, ampak lahko v donih elektromagnetnih polj {e niso za- skovalnih skupin, da preu~ujejo delolo~enih pogojih povzro~ijo nepovratne dovoljivo raziskani. ^eprav je to tudi spremembe v genetskem materialu. smernica EU, je svet EU ni hotel upoTrenutno veljavna rabiti v povezavi z mobilno telefonijo.

Raziskovalna ekipa na In{titutu za dopustna vrednost Razlog, ki ga je za to navedla nem{ka citologijo Ruske akademije znanosti v St. vlada, je bil ta, da je na~elo previdnosti sevanja je za znanost ne- Petersburgu pod vodstvom prof. dr. Juuporabno le za okolje, ne pa tudi za rija Vakhtina je bila prva, ki ji je to ussprejemljiva in ne jam~i pelo dokazati neposredno. vpra{anje izpostavljenosti prebivalstva.

Februarja 2000 je komisija dr‘avam Nepopolnost za{~itnega sistema geza{~ite zdravja. ~lanicam poslala pismo, v katerem jim noma omogo~a vzgojo celi~nih kultur, priporo~a, naj na~elo previdnosti odslej vanje {ibkih polj in sevanj v biologiji in ki selektivno reagirajo na dolo~ene {ibke dalje uporabljajo tudi na podro~ju zdra- medicini. Predstavniki teh raziskovalnih elektromagnetne signale. Te kulture se vja in dela. skupin so se julija lani sestali v St. Pe- obna{ajo kot specifi~no programirani Dr. Neil Cherry z Univerze Lincoln tersburgu na II. mednarodnem kongre- “komandosi”, ki lahko spro`ijo delovav Christchurchu (Nova Zelandija) je su z naslovom “[ibka in super{ibka po- nje razli~nih genetskih mehanizmov, prepri~an, da je izjava ICNIRP in WHO, lja in sevanja v biologiji in medicini” in med drugim tudi smrt celice. Specializiki pravi, da zadr‘evanje mejnih dopust- poro~ali v petih tematskih skupinah in (Nadaljuje se na 29. strani.)

24

ZALO@BA ARA

VO NO

VODNIK PRAKTI^NE AROMOTERAPIJE

ZDRAVA SREDOZEMSKA PREHRANA

PRIKRITA ZGODOVINA ^LOVE[KE RASE

ZATON PROMETEJEVE DOBE

^ESEN, ^UDE@NO HRANILO

To, kar znanost spoznava za resni~no zdravo hrano, jedo ljudje ob Sredozemskem morju ‘e od nekdaj: zelenjavo, pusto meso, ribe, za~inijo z olj~nim oljem in ~esnom ter vrsto imenitnih za~imb. Ve~ kot 100 receptov.

Knjiga opisuje nenavadne izkopanine, predmete, ki jih v muzejih skrivajo v depojih; strokovnjaki ne znajo razlo‘iti njihovega porekla.

Knjiga seznanja s predmeti, katerih starost ocenjujejo na milijone let, ~eprav je ~love{ka rasa uradno stara {ele 100.000 let.

Soodvisnost `ivih bitij je nelo~ljiva in vseobsegajo~a. ^lovek je sam po sebi `ivi dokaz kozmi~ne inteligence, ki dokazuje, da je celota skrita v vsakem od njegovih delov in katere zavest je sestavni del univerzuma. Knjiga vse to pojasnjuje na razumljiv na~in.

Najsodobnej{a znanstvena spoznanja iz 2000 raziskav o neverjetni zdravilni mo~i te ‘e tiso~letja znane rastline in njenem vplivu na resnej{e bolezni sodobnega ~asa...

Cena: 2.900 SIT

Cena: 2.900 SIT

Cena: 3.900 SIT

Cena: 3.900 SIT

Cena: 1.900 SIT

USODA DU[ Ameri{ki mojster hipnoterapije Michael D. Newton je na podlagi {tevilnih seans pri{el do novih odkritij o usodi du{ in to popisal v ve~ kot 500 strani debeli knjigi, ki v obliki intervjujev odstira pogled v skrivnost zasmrtja. Knjiga je ameri{ka uspe{nica.

Cena: 5.500 SIT

KOZMOBIOLOŠKI KOLEDAR

Davno izro~ilo in najnovej{e terapevtske informacije o rastlinskih eteri~nih oljih, ki jih lahko kupimo v vsaki bolje zalo‘eni trgovini z naravno kozmetiko. Enostavni napotki za odpravljanje stresa, zdravljenje bolezni, obogatitev ~utov, masa‘o in kopeli.

!

ZDRAVILNA ENERGIJA DREVES Vonjajte in oku{ajte popke in drevesni sok, prislanjajte u{esa in poslu{ajte notranji {epet debel.

Spoznajte na~ine in vaje za zajemanje zdravilne energije dreves v gozdu, go{~avi ali na vrtu, ne glede na to, kje ‘ivite.

Cena: 4.900 SIT

KOZMOBIOLO[KI KOLEDAR Preglednica Luninih men od leta 1965 do leta 1980, s katerimi je mogo~e dolo~iti Lunino meno ob rojstvu in s tem kozmobiolo{ko ovulacijo, nespremenljiv plodni ~as vsake ‘enske, pa tudi spol otroka.

Cena: 1.900 SIT

^ESNOVE JEDI S ~esnom je mogo~e prepre~iti sr~ne in ‘ilne bolezni, ~esen krepi imunost, premaguje klice...

Vsakdanje u‘ivanje je najmanj, kar lahko storimo za svoje zdravje. V knjigi ^esnove jedi je ve~ kot 100 receptov.

Cena: 2.900 SIT

TELO KLI^E PO VODI

ZDRAVILNI ^AJI IN NASVETI

Zdravnik internist F. Batmanghelidj dokazuje, da si lahko zdravje mo~no izbolj{amo s pitjem navadne vodovodne vode. Medicinsko utemeljeno.

^ajne me{anice za vse vrste tegob in {e nasvete, s katerimi se jih da olaj{ati, je zbral v svoji knjigi starosta slovenskih zeli{~arjev Jo`e Toma`in~i~. V knjigi je ve~ kot 100 izbranih receptov in na stotine nasvetov.

Cena: bro{irane 2.900 SIT trdo vezane knjige 3.900 SIT

KAKO ODKRIJETE VA[A PREJ[NJA @IVLJENJA

KAKO SE NAU^IMO AVTOMATSKEGA PISANJA

KAKO POVE^AMO SAMOZDRAVILNE SPSOBNOSTI

Priro~nik za spoznavanje avre in razlage, kako se jo nau~imo gledati in spoznavati njen pomen; kako nam avra ka‘e na podlagi bioenergijskih zevov du{evno in telesno stanje.

Priro~nik korak za korakom vodi do znanja, kako se sami, brez terapevta, spustimo v prej{nja ‘ivljenja in odkrijemo vzroke morebitnih bolezni, preganjavic, stisk, ki izvirajo iz davnine.

Sami lahko veliko storimo za svoje zdravje. Prisluhnimo naravi.

Napotki za klistiranje, post, telesno vadbo in savnanje. Kako, koliko in kdaj naj bi jedli, da bi spremenili svoj svet zdavja.

Cena: 1.900 SIT

Cena: 2.900 SIT

Priro~nik, ki vas pou~i, kako prek avtomatskega pisanja vzpostavite stik z Vi{jim jazom, ki vas vodi in vam svetuje, komunicirate z drugimi bitji, ki vam posredujejo razli~ne informacije, dobite odgovore...

Cena: 1.900 SIT

PRIPORO^AMO: • Sanjska knjiga (1.900 SIT), • Napovedovanje usode z igralnimi kartami (2.900 SIT ), • Radiestezija (1.900 SIT), • Bioenergija (1.900 SIT), • Ugankarski slovar I+II (4.980 SIT), • Zdrava nose~nica (1.700 SIT), • Varujmo srce (1.700 SIT), • Huj{ajmo (knjiga in kaseta 1.900 SIT), • Ri` na 100 na~inov (1.900 SIT), • Recepti za biohrano (1.600 SIT), • Bio kruh in pecivo (1.600 SIT), • Kuhinja Zlatega polja (1.900 SIT) • Kuhinja Zlatega polja - Ka{e (2.900 SIT), • Kuhinja Zlatega polja - Od polente do kuskusa (2.900 SIT)

Cena: 1.900 SIT

Priro~nik z razlagami, kako olj~no olje varuje pred artritisom, sr~no‘ilnimi boleznimi in rakom na dojki. Ameri{ka uspe{nica na podlagi rezultatov {tevilnih raziskav vodi v svet zdrave in okusne prehrane, ki varuje zdravje.

Cena: 1.900 SIT

Cena: 2.900 SIT

VO NO KAKO VIDIMO, BEREMO IN IZBOLJ[AMO AVRO

^UDE@ OLJ^NEGA OLJA

!

KAKO VPLIVAJO OSEBNA [TEVILA

POTOVANJE DU[

S pomo~jo {tevil, vsako ima svoj pomen, lahko bolje spoznamo sebe in ljudi, ki nas obkro‘ajo. [tevila nam lahko pomagajo ustvariti lep{e ‘ivljenje, z njimi lahko pokukamo v preteklost, razumemo sedanjost in na~rtujemo prihodost.

V knjigi najdemo odgovore na ve~na vpra{anja, kaj se dogaja z du{o, ko ~lovek umre, bodisi naravne bodisi nasilne smrti. Kdaj in kako se du{a odlo~i, da pride v ~lovekovo telo? Kaj se dogaja z du{o med dvema ‘ivljenjema?

Cena: 2.900 SIT.

Cena: 3.300 SIT

Knjige naro~ite z naro~ilnico, natisnjeno na naslednji strani.

Vse knjige prodajajo tudi v trgovini AUREA - BTC, hala A, tel.: 01/541-17-60.

Misteriji 25

PRODAJA PO PO[TI

KOZAREC PROTI STRESU

KOZAREC 2000 Ro~ni izdelek roga{kih steklarjev. Na dnu kozarca je vtisnjen simbol magic life, ki daje pija~i desnosu~no energijo in s tem vitalnost. Kozarec 2000 je predvsem namenjen pitju vode, ki se v njem vitalizira.

Alkoholne pija~e, ki jih pijete iz kozarca, ne omamljajo. Iz njih ne pijte piva, ker povsem izgubi okus.

2.900 SIT

S pitjem vode iz kozarca proti stresu, ki ima rde~ informacijski pe~at, si lahko pomagamo pri prekomernem stresu, ~e popijemo na dan vsaj pet do {est kozarcev vode. Priporo~ljivo je, da popijemo kozarec ali dva ‘e zjutraj na te{~e in vedno kake pol ure pred obrokom in kaki dve uri po obroku. Tudi zadnja stvar, ki jo zau‘ijemo pred spanjem, naj bo kozarec vode.

3.800 SIT

KOZAREC ZA HUJ[ANJE V kompletu, ki je namenjen huj{anju zaradi bolj{ega zdravja, je razen kozarca, v katerega so vsevane enake informacije kot v Kozarec 2000 in dodane {e tiste, ki naj bi zmanj{evale ‘eljo po hrani, tudi kaseta, katere poslu{anje zmanj{uje potrebo po hrani, in knji‘ica, v kateri je razlo‘eno, kako se je treba hraniti in zakaj je treba ve~ piti...

3.800 SIT

KROGLA ZA HLADILNIK S kroglo za hladilnik lahko dose‘emo, da hrana v hladilniku ostane dalj ~asa sve‘a in se njena uporabnost podalj{a vsaj za ~etrtino. Storiti ni treba prav ni~ drugega kot kroglo za hladilnik, ro~no narejeno iz kristalina jantarjeve barve, postaviti v hladilnik. In ‘e deluje.

7.200 SIT

SOLNA LU^ Solna lu~ izredno ugodno deluje na po~utje in zdravje, saj seva negativne ione in oddaja v prostor ‘ivljenjsko pomembno desnosu~no bioenergijo, s katero se, ~e je potrebno, napolni vsako telo. Njeno blagodejno delovanje je priporo~ljivo predvsem ob televizorjih, ra~unalni{kih ekranih, mobilnih telefonih, patogenih sevanjih... V prodaji po po{ti, so naprodaj te`ke: a) 2 - 3 kg 10.900 SIT b) 3 - 4 kg 11.815 SIT in c) 4 - 5 kg 13.900 SIT

26

KRISTALINSKA KROGLA Krogla zagotavlja, da se energija okrog nje su~e desno (preverite z nihalom). V radioni~ni delavnici so ji vsevane informacije, ki razen dobre volje vzbujajo v ljudeh tudi odpornost proti {tevilnim boleznim. Osem centimetrov velika krogla deluje v premeru treh metrov. Poznavalci jih postavijo na ra~unalnik, na delovno mizo, predvsem pa na no~no omarico.

6.900 SIT

MAGIC LIFE Plasti~na plo{~ica posebnih oblik zaradi svoje oblike zajema energijo iz okolja in jo oddaja v neposredno bli‘ino. Plo{~ica je kodirana z orgonskimi sevalniki in nam pove~a energijo in {~iti pred sevanji, ~e jo nosimo na vrvici okoli vratu ali v prsnem ‘epu.

990 SIT

BAKRENA PLO[^ICA Nalepimo jo na hrbtno stran ure, ob stiku s ko‘o zmanj{uje bole~ine pri revmi in artritisu, zavira tudi nekatere druge bolezni. Plo{~ica ima vtisnjen simbol magic life, ki zajema prosto energijo iz okolja, v njo pa so z orgonskim sevalnikom vsevane informacije za bolj{e po~utje. Na voljo sta dve velikosti, premer a) 24 mm in premer b) 28 mmm.

2.200 SIT

SKODELICA MISTERIJI ^rna skodelica za belo kavo z napisom Misteriji in risbo vesoljca (enako kot na majici).

590 SIT

PRODAJA PO PO[TI

REVITALIZATOR VODE

NEVTRALIZATOR SEVANJA

Da bi lahko vso hi{o oskrbeli z vodo, ki je primerna za pitje, hkrati pa prepre~uje nastajanje vodnega kamna, zmanj{uje porabo pralnih in ~istilnih sredstev, prija rastlinam in ‘ivalim, v sistem hi{ne vodovodne napeljave vgradimo revitalizator Hydronic, ki s pomo~jo natan~no definiranih kod oziroma informacij spremeni nekatere fizikalne lastnosti vode, ki tako postane bolj omo~ljiva in bolj podobna ~isti vodi v naravi. Priklju~ek 3/4”.

Informacije in prodaja: 041/727-899.

Mala ~rna plo{~ica Bioguard, narejena iz feromagnetnega materiala in ustrezno kodirana, odli~no {~iti pred sevanjem mobilnih telefonov in celo dodatno stimulira bioelektromagnetno polje, torej avro ~loveka. Prilepimo jo na hrbtno stran telefona ~im bli‘je anteni ali na rob ra~unalni{kega ekrana.

2.500 SIT

BAKRENE ZAPESTNICE

CEV ZA AKVARIJ Vodo v akvariju lahko mo~no izbolj{amo s cevjo za akvarij. Iz kristalina izdelana steklena cev je kodirana, da spremeni nekatere fizikalne lastnosti vode tako, da ta bolj ustreza ribam.

Najbolj{i znak delovanja kodirane cevi je bolj ~ista voda in splo{na pove~ana kondicija ‘ivlja.

4.900 SIT

ATLANTIDSKI PRSTAN IN PLO[^ICA Sta srebrna, oblikovana tako, da posebni liki sprejemajo in oddajajo kozmi~no energijo in s tem {~itijo pred negativnimi sevanji. Ugodno delujejo na zdravje in dobro po~utje, prepre~ujejo nesre~e. Oblika prstana izhaja iz davnine, saj so u~inki likov, ki so skrbno vdelani v celjski srebrni nakit, znani ‘e iz ~asov faraonov. Velikosti prstana: od 16 do 26 mm notranjega premera. prstan 7.000 SIT plo{~ica 7.000 SIT

^AKRINA MAJICA ^akrine majice iz Avstralije. Telesu dovajajo bioenergijo s pomo~jo mo~nih nihanj nenavadno ‘ivih barv (njihove intenzivnosti se na papir ne da natisniti) in tako polnijo avro in bolj{ajo zdravje. Velikosti S, M, L, XL, XXL. 14.900 SIT

Zmanj{uje ali odpravlja bole~ine, ki jih povzro~ajo revma, artritis, i{ijas, lumbago, igranje tenisa, golfa, ko{arke...

Mnogi, ki nosijo zapestnico, zmanj{ajo ali pa celo opustijo jemanje protibole~inskih zdravil in tako veliko naredijo za svoje zdravje. Velikosti zapestnic: od 15 do 19 cm premera.

Naprodaj so tudi posrebrene ali pozla~ene. a) navadna 2.900 b) posrebrena 4.900 c) pozla~ena 9.600 in d) pozla~ena z gravuro 12.500 SIT

AJDOV VZGLAVNIK Ajdov vzglavnik je napolnjena s 3,3 kilogrami lu{~in biolo{ko pridelane ajde, velik 70 x 50 cm. Lahko ga poljubno oblikujete in si sami dolo~ite najprimernej{o vi{ino. Se ne greje in je zelo zra~en. Primeren je za vse ljudi, predvsem pa za tiste, ki imajo bole~ine v vratu, glavi, hrbtenici...

9.800 SIT

Naro~ilnica Misteriji Naro~am izdelke:

pla~al bom po povzetju s kartico EU LB {t. kartice: veljavnost do:

koli~ina

cena

{t. ~lanske kartice: AMEX podpis:

ime in priimek: ulica in hi{na {tevilka: po{tna {tevilka, po{ta: kraj, datum, podpis: Naro~ilnico po{ljite na naslov: Ara, [martinska 10, 1000 Ljubljana tel.: 01/431-20-25, faks: 01/230-16-27, e-mail: ara @zalozba-ara.si Vsi izdelki so naprodaj tudi v trgovini AUREA BTC, hala A Ljubljana tel. 01/541-17-60

Misteriji 27

PRODAJA PO PO[TI

BLAZINA IZ PIRINIH LU[^IN

RADIESTEZIJSKA NIHALA Karnak (a) (nova oblika), Izis (b) - 6 in Izis (c) - 4 (oba novej{a oblika) so med najbolj znanimi radiestezijskimi nihali. Nihali Izis sta poimenovani po egiptovski boginji Izidi, primerke tako oblikovanih nihal so na{li v izkopanih egiptovskih sarkofagih. Uporabljamo jih za preiskavo {kodljivih sevanj, iskanje vode, izbiranje primerne prehrane, doziranje, pa tudi za diagnosticiranje.

Cena posameznega nihala: 4.200 SIT

a

c

b

TESLOVA PURPURNA PLO[^A Deluje s svojim indukcijskim magnetnim poljem biostimulativno na celi~ne procese, pove~uje izmenjavo plinov, krepi regenerativne procese in mikro cirkulacijo v obolelem tkivu. Uporabljamo jo zjutraj in zve~er po dvajset minut, tako da jo postavimo na obolela mesta in jo pritrdimo z obli‘em. Lahko uporabljamo tudi dve plo{~i, postavljeni druga proti drugi. Pomaga tudi proti nespe~nosti. (Prilo‘ena natan~na navodila, velikost plo{~e: 50 x 85 mm).

3.900 SIT

Pirine lu{~ine ‘e od nekdaj uporabljamo za polnjenje blazin. Ker se tak{na blazina idealno prilega vratu in glavi, zelo dobro ohranja toploto in ima masa‘ni u~inek ter pospe{uje prekrvitev, je idealna za vrat in hrbtenico. Tehta nekaj ve~ kot kilogram in jo lahko oblikujemo po svoji volji. Velika je 35 x45 cm.

4.900 SIT

RADIESTEZIJSKI PRIBOR

Plastificirana rozeta in nihalo z vre~ko sestavljata kpomplet za radiestezijsko delo.

Na rozeti je {est razli~nih skal za ugotavljanje energetske frekvence prostora, predmetov in oseb, za ugotavljanje radiestezijskega potenciala, vitalnih energij, primernosti hrane, pija~, ~ajev, zdravil, zemeljskih sevanj in vibracij... Na hrbtni strani rozete so natisnjena natan~na navodila.

4.900 SIT

POSODA ZA DOMA^E LJUBLJENCE

KAK[NA VODA TE^E IZ PIP? Teste opravlja Firbas Peter, univ.dipl.biol., zasebni raziskovalec, po metodi, ki jo med drugim priznava Zakon o vodah ZDA in je priznana metoda tudi v EU. Namenjena je za ugotavljanje kakovosti pitnih, industrijskih in drugih voda.

V tej rubriki iz {tevilke v {tevilko na{ega mese~nika objavljamo rezultate biolo{kih testov (Test Allium), s katerimi ugotavljamo, v koliko celicah preizku{ana voda, s snovmi ki so v njej neraztopljene, po{koduje kromosome v novozraslih koreninicah ~ebule. Kolikor ve~ kromosomov voda po{koduje, toliko manj je primerna za u`ivanje, napajanje, zalivanje... Ko to vodo prelijemo v modri kozarec, se njena strupenost mo~no zni`a, kot ka`e spodnja preglednica.

Kraj, kjer je bil odvzet vzorec pitne vode

% genotoksi~nosti vode

% genotoksi~nosti revitalizirane vode

Dom‘ale, Ljubljanska cesta Ljubljana, Pov{etova ulica

12,19 15,53

10,76

Celje, Celov{ka 10

18,75

11,76

Maribor, Pri Treh ribnikih

12,71

8,03

Kranj, Britof 184

17,39

9,32

Ptuj, Pre{ernova 10

19,81

10,16

28

Komplet je sestavljen iz posode in steklenice za dva litra vode. Primeren je za ma~ke in majhne ku‘ke, ki ‘ive v stanovanju. Kolikor spijejo, toliko nove vode se nate~e v posodo.

3.900 SIT S kartico Kluba za zdravo `ivljenje, ki jo imajo vsi naro~niki na revijo Misteriji, odobravamo 10% popust za vse izdelke, ki so objavljeni na straneh prodaje po po{ti!

C ELICE (Nadaljevanje s 24. strani.)

rane celi~ne kulture lahko uporabimo kot nadvse ob~utljive detektorje, saj omogo~ajo natan~no merjenje biolo{ko {kodljivih polj in sevanj.

Rezultati raziskav ruskih biologov pojasnjujejo fenomen elektrosenzibilnosti na celi~no-biolo{kem nivoju in omogo~ajo neposredno dokazovanje pomembnosti elektromagnetnega sevanja.

Ortodoksna diskusija o medicinsko nesporni fizikalni dopustni vrednosti sevanja je od tega trenutka dalje zanimiva le {e za zgodovinarje.

Nova spoznanja s podro~ja celi~ne biologije potrjujejo ‘e ve~krat dokazano morfogenetsko delovanje elektromagnetnih polj. Celi~no biolo{kih procesov ne dolo~ajo le genetske strukture, ampak jih v veliki meri usmerjajo {ibka elektromagnetna polja. Elektri~nega onesna‘enja ne moremo izmeriti s fizikalnimi meritvami. Zunanja elektromagnetna polja prodirajo v celi~nobiolo{ke procese ne glede na stopnjo {ibkosti.

Za {kodljive spremljevalne pojave ni odlo~ujo~a intenzivnost elektromagnetnega sevanja, ampak njena informativna celi~no-biolo{ka vsebina. @iva celica

interpretira vsak elektromagnetni signal kot krmilni signal. ^e je le-ta celi~nobiolo{ko nesmiseln, ga za{~itni sistem genoma ignorira. Verjetnost, da pride do take situacije, pa ni dovolj velika. To dokazujejo poskusi na elektromagnetnih selektivno senzibilnih celi~nih kulturah, ki so jih uspe{no izvedli v laboratoriju In{tituta za citologijo Ruske akademije znanosti.

Celice in ve~celi~ni organizmi so med evolucijo razvili mnogotere in popolne sisteme, ki {~itijo genom in procese ustvarjanja genetskih programov pred {kodljivim delovanjem naklju~nih nihanj.

V naravi ni predmetov, ki bi jih lahko uporabili kot gotove biolo{ke modele za raziskovanje delovanja vsesplo{nih in fluktuirajo~ih okoljskih faktorjev, kot so {ibka in super{ibka polja in sevanja. Res pa je, da obstojijo razlogi za predpostavko, da so celice in ve~celi~ni

Leve {tiri ~ebule so rasle ob mobilnem telefonu, desne pa izven dosega sevanja telefona.

RAZUMEJO SIGNALE

organizmi v toku evolucije razvili mnogotere in popolne sisteme, ki {~itijo genom in procese ustvarjanja genetskih programov pred {kodljivim delovanjem naklju~nih nihanj.

Take modele bi lahko izdelali s pomo~jo umetne selekcije ob~utljivih in stabilnih variant. Selekcija bi bila naju~inkovitej{a, ~e bi kot osnovni material uporabili dovolj velik vzorec populacije (v fenotipu), ki ga ozna~uje visoka stopnja pojavnosti spontanih mutacij in epigenetskih sprememb.

Spoznanja, ki so jih dosegli s selekcijo celi~nih jeder po sistemu kvantitativnega (poligenetsko pogojenega) ozna~evanja, dopu{~ajo hipotezo, da zahteva vzgoja jedra rabdomiosarkoma RA-23 z vtisnjeno senzibilnostjo proti faktorju A 8 - 12 selekcijskih ciklusov (pribli‘no leto dni dela). S pomo~jo selekcije se jedro specificira, t. j. postane neob~utljivo za delovanje faktorjev A1, A2 itd.

Na podoben na~in lahko tudi selekcioniramo jedra, za katere je zna~ilna specifi~na senzibilnost napram drugim faktorjem B,C,D... N. Vzgoja takih jeder pomeni napredek na podro~ju raziskovanja biolo{kega delovanja elektromagnetnih polj, ki postaja vse bolj dovzetno za aplikacijo molekularno-biolo{kih metod. Vzgoja celi~nih jeder omogo~a analizo krivulj u~inkovitosti razli~nih vrednosti sevanja, pa tudi preu~evanje agensov, ki oja~ujejo delovanje konkretnih polj in sevanj.

Selekcija celi~nih jeder s specifi~no senzibilnostjo proti razli~nim elektromagnetnim poljem prav tako omogo~a razvoj novih metod regulacije aktivnosti genoma. Zaradi nepopolnosti za{~itnega sistema genoma pred {kodljivim delovanjem naklju~nih sprememb so v primeru delovanja elektromagnetnih faktorjev neizbe‘ne neadaptivne spremembe aktivnosti genetskega materiala. Z drugimi besedami, celico lahko pripravimo do tega, da “razume” govorico elektromagnetnega delovanja.

D

Misteriji 29

Vedski misleci so imeli zelo razvito znanstveno pojmovanje vesolja

Vesolje ima 155.521.981.589.103 let P

redlani je bilo veliko navdu{enje ob za~etku tretjega tiso~letja, saj se je nekaterim za~elo ‘e 1.1.2000, drugim pa {ele letos; {teti pa za~nemo z 1 in ne z 0. Kakor koli ‘e, po {tetju let dana{nje civilizacije smo nekje na za~etku novega tiso~letja. Pri tem leto gor ali dol res ni pomembno.

Ugibanj, ali bo to obdobje ve~jih prelomnic in ekolo{kih kriz ‘e zato, ker je letnica tako okrogla, je veliko, vpra{anja, ali nam bo uspelo ohraniti mir in harmonijo v svetu, pa tudi niso redka. Nekateri domnevajo, da bodo oblast nad ljudmi prevzeli ra~unalniki, da bodo vzniknila mesta na Mesecu ali Marsu, da nas bo uni~ila nekak{na novodobna epidemija. Nih~e nima tehtnih razlag, zakaj in kako naj bi se vse to zgodilo, zgolj okrogla letnica pa vsekakor ni nikakr{en razlog.

30

V starorimskem koledarju je bilo novo leto 1. marca, kar je veliko bolj naravno, saj se takrat za~enja pomlad - rojevanje in rast. ^e vemo, da je bilo leto ena na{ega {tetja dolo~eno {ele nekaj stoletij po Jezusovem rojstvu in je pri tem pri{lo do odstopanja za 2 do 5 let (tako da smo pravzaprav ‘e nekaj let v 21. stoletju), leti 2000 in 2001 nista ni~ posebnega {e z mnogih drugih vidikov. Na{e izhodi{~e za {tetje let je zgolj zgodovina nedavne civilizacije brez upo{tevanja kozmi~nih zakonitosti, ki so veliko bolj natan~no merilo kot rojstva svetnikov na Zemlji.

Ne razumite me narobe, spo{tujem vse

bo‘je poslance: Jezusa, Budo, Mohameda itn., vendar pa so datumi njihovega rojstva le utrinki v vesoljnem ~asu, zato niso najbolj{e izhodi{~e za znanstveni koledar.

TRADICIJA IN NE NARAVNI RED Koledar, po kakr{nem se ravnamo danes, se v nekaterih primerih bolj prilagaja kr{~anski tradiciji kot naravnemu redu. Vse se je za~elo v 6. stoletju, ko je bilo v rimskem imperiju kr{~anstvo sprejeto kot uradna religija. Tako je bilo sprejeto {tetje let po sistemu, ki ga uporabljamo {e danes - leto ni~ je letnica Jezusovega rojstva, {tetje mesecev pa se ni ve~ za~elo z marcem, temve~ z januarjem, da se bolj ujema z bo‘i~em. Imena mesecev so {e danes enaka kot v starem Rimu, ker pa je latin{~ina utonila v pozabo, ljudi ve~ ne moti, da re~ejo devetemu mesecu v letu september (sedmi), desetemu oktober (osmi), enajstemu november (deveti), dvanajstemu pa december (deseti). V starorimskem koledarju je bilo novo leto 1. marca, kar je veliko bolj naravno, saj se takrat za~enja pomlad rojevanje in rast.

Na tak koledar smo se navadili in se ravnamo po njem, da si la‘je dolo~amo termine v vsakdanjem ‘ivljenju. Nikakor pa ni primeren v znanosti za opisovanje dogodkov v razponu milijonov ali milijard let. Prav tako nas oddaljuje od zavedanja o vplivu planetov na nas, ~emur so ljudje v~asih posve~ali veliko ve~ pozornosti. Zlasti pomembne so jim bile Lunine mene, ker so poznali njihov vpliv na rast pridelka, po~utje, vsakdanje odlo~itve, razmi{ljanje itn.

Nekateri starodavni koledarji imajo veliko starej{e izhodi{~e od dana{njega

V ESOLJE in so bolj usklajeni z naravo. Navajam nekatere od civilizacij, pri katerih se koledarji za~nejo veliko let pred rojstvom Jezusa: • Rim - 749 pr. n. {t.

• Gr~ija - 1572 pr. n. {t.

• Iran - 2004 pr. n. {t.

• Tur~ija - 2290 pr. n. {t.

• Kitajska - 2356 pr. n. {t.

• Judi - 3760 pr. n. {t.

• starotur{ko {tetje - 5606 pr. n. {t.

• Egipt - 26.663 pr. n. {t.

• Parasi - 187.967 pr. n. {t.

• Hititi - 88.381.570 pr. n. {t.

• Kitajska - 96.000.297 pr. n. {t.

• Indija - 1.864.947.102 pr. n. {t.

Torej je {tetje, po katerem se ravnamo danes, predvsem odraz nedavne zgodovine, versko-politi~nih interesov in na{e navade. Ob vsem tem se zdi kategori~na izjava nekega srednjeve{kega nad{kofa, da je bil svet ustvarjen 26. februarja 4004 pr. n. {t. ob 9h zjutraj, naravnost sme{na.

NARAVNI KOLEDAR Pravi znanstvenik bi se moral vpra{ati, zakaj praznujemo 2001. rojstni dan Jezusa kot 2001. leto sveta in v skoraj enakem duhu? Kot da bi samo iskali razlog ve~ za “`ur”. S stali{~a znanosti bi bilo gotovo pametneje ra~unati ~as sveta glede na njegov lastni ritem in tako, da nam omogo~a orientacijo v vseh ~asovnih razponih - od trenutka do bilijona let. Odli~en koledar za to uporabljajo v Indiji `e od pradavnih ~asov in je opisan v 5000 let starih spisih Vedah.

Osnova tega koledarja je gibanje nebesnih teles, ne pa rojstva posebnih ljudi ali bo‘anskih inkarnacij. Obravnava celoten ~as obstoja vesolja glede na pet sistemov v njem: 1. kro‘enje Meseca (satelitov) okoli Zemlje (planetov) dolo~a mesece (~andra-mandala) 2. kro‘enje Zemlje (planetov) okoli Son-

ca (zvezde) dolo~a leta (prithvi-mandala) 3. kro‘enje Sonca (zvezd) okoli sredi{~a galaksije dolo~a “galakti~na leta” (surja-mandala) 4. kro‘enje galaksij okoli sredi{~a galaksij dolo~a “dneve univerzuma” (parame{thi-mandala)

IMA

155.521.981.589.103

LET

5. v sredi{~u galaksij je dolo~ena ‘ivljenjska doba univerzuma (svajambhumandala) ^asovne enote, ki se uporabljajo, so v razponu od 1/33750 sekunde (truti) do 311.040.000.000.000 son~nih let (maha-kalpa) in si po velikosti sledijo takole:

truti

1/33.750 s

tatpara

2/675 s

100 x truti

nime{a (trepljaj)

4/45 s

30 x tatpara

ka{tha

8/5 s

18 x nime{a

a{u (dih)

4s

45 x nime{a

kala

48 s

30 x ka{tha

ghati (=60 pal in 3600 vipal)

24 min

30 x kala

muhurta

48 min

2 x ghati

ahoratra (dan in no~)

24 ur

30 x muhurta

pak{a (Lunina mena)

15 dni

15 x ahoratra

masa (mesec)

30 dni

2 x pak{a

vatsara (leto)

360 dni

12 x masa

divja-vatsara (leto polbogov) 360 let

360 x vatsara

divja-juga (era polbogov)

4.320.000 let

12.000 x divja-vatsara

manvantara

308.448.000 let

71,4 x divja-juga

brahma-dinam (ratri)

4.320.000.000 let

1000 x divja-juga

brahma-ahoratra

8.640.000.000 let

2 x brahma-dinam

brahma-vatsara

3.110.400.000.000 let

360 x brahma-ahoratra

parardha

155.520.000.000.000 let 50 x brahma-vatsara

mahakalpa

311.040.000.000.000 let 2 x parardha

Drobnih ~asovnih enot ne bom pojasnjeval, ker govorim o koledarju, pri katerem so aktualni {ele ure in dnevi.

Omenil sem jih predvsem zato, ker sem ‘elel pokazati, da so ljudje ‘e pred ve~ tiso~ leti poznali in uporabljali ~asovne enote z minus peto potenco (3x10-5 s).

DNEVI, TEDNI, MESECI, LETA...

Dan in no~ se merita glede na gibanje Zemlje okoli osi. Njena hitrost je 1600 km/h, tako da med dvema vzhodoma Sonca mine pribli‘no 24 ur. Na osvetljenem delu Zemlje je dan (aha), na tem-

nem pa no~ (ratri). Dan in no~ se imenujeta ahoratra. Kasneje se je iz te besede razvila beseda hora (a-hora-tra), ki temelji na sistemu {tetja ur, podobnem dana{njem. Tudi slovenska beseda “ura” in angle{ka “hour” gotovo izvirata iz termina “hora”.

Zanimivo je, da se ghati deli na 60 pal, pale pa na 60 vipal, podobno kot mi delimo ure na minute in sekunde.

Beseda ghati {e danes uporabljajo v pomenu “ura” (kot ~asovna enota in pripomo~ek za merjenje ~asa).

Sedem dni je en teden. Ta {tevilka je bila sprva dolo~ena po sedmih planetih,

Misteriji 31

VESOLJE

IMA

155.521.981.589.103

ki najmo~neje vplivajo na zemeljsko atmosfero. Surjasidhanta navaja imena sedmih dni v tednu na osnovi imen teh planetov. Ker je sonce pogoj ‘ivljenja, se prvi dan imenuje ravi-vasara (Son~ev dan), zaporedje ostalih pa je predstav-

LET

ljeno v razpredelnici, kjer so primerjana z imeni dni v angle{~ini in nem{~ini.

Pri teh jezikih je opazna enaka povezava s planeti, saj imena dni izvirajo iz starih germanskih nazivov, le-ta pa so dobesedni prevodi iz latin{~ine. Latins-

ka imena izvirajo iz {e starej{ih gr{kih, ki pa jih nisem uvrstil v razpredelnico.

Npr. Tuesday izvira iz tiwes daeg, Tiujev dan. Tiu je bog neba in vojne, predstavlja pa ga Mars, ki je povezan z latinskim imenom za torek: Martis dies.

dan

planet

sanskrt

angle{~ina

nem{~ina

stari germanski naziv

latin{~ina

nedelja

Sonce

ravi-vasara

Sunday

Sonntag

sunnandaeg (Son~ev dan)

dies Solis

ponedeljek

Mesec

soma-vasara

Monday

Montag

monandaeg (Mese~ev dan)

Lunae dies

torek

Mars

mangala-vasara

Tuesday

Dienstag

tiwes daeg (dan Tiu-ja, boga neba in vojne)

Martis dies

sreda

Merkur

budha-vasara

Wednesday

Mittwoch*

wodnes daeg (dan Wodena, Odina, poglavarja bogov)

dies Mercurii

~etrtek

Jupiter

guru-vasara

Thursday

Donnerstag

thunres daeg (dan Thora, gromov-nika bogov)

Jovis dies

petek

Venera

{ukra-vasara

Friday

Freitag

frigedaeg (dan Frigg, Veneris dies boginje neba, poroke in doma, Odinove ‘ene)

sobota

Saturn

{ani-vasara

Saturday

Samstag

saeterdaeg (Saturnov dan)

Saturni dies

*Mittwoch je opisno ime, podobno na{i sredi.

Podobna nomenklatura, kakr{na je najprej veljala v Indiji, je vsaj delno ohranjena v mnogih drugih indoevropski jezikih. V sloven{~ini je ni, saj je prevladalo opisno poimenovanje (nedelja, ponedeljek, sreda) in poimenovanje po {tevilkah (~etrtek, petek), razen sobote (iz judovskega Sabatha) in torka (edino tu se je ohranil Thor, vendar pri torku in ne ~etrtku kot drugod).

Dnevi in no~i so dolo~eni glede na vrtenje Zemlje okoli svoje osi, na kar pa je mo‘no gledati tudi s stali{~a vrtenja Zemlje okoli Sonca. Zemlja naredi en krog v 365.25 dneh pri hitrosti pribli‘no 100.000 km/h. ^e ekliptiko Zemlje razdelimo na 360 delov (360°), dobimo po vedskem koledarju en Son~ev dan, ki pa je za 21 minut dalj{i od navadnega dne.

Son~evi dnevi tvorijo mesece, ki trajajo 30 takih dni (oz. 30 navadnih dni, 10 ur in 30 minut).

Kljub tako natan~ni opredelitvi meseca po Soncu pa se koledar bolj opira

32

na kro‘enje Lune, glede na kar je en mesec dolg 29 dni in 12 ur. Torej je med Son~evim in Mese~evim mesecem 22 ur in 30 minut razlike. To je re{eno tako, da se vsakih 32 mesecev (pribli‘no vsako tretje leto) doda en mesec. Tako se ohrani dolo~anje mesecev po Luninih menah, obenem pa let po Soncu.

KAJ JE “JUGA”?

Juga je enota, ki se uporablja za ~asovna obdobja, dalj{a od leta in obsega obdobja od 5 do 4.320.000 let. Beseda juga pove, da je merilo za dolo~anje teh obdobij ~as, ki ga potrebujeta dve nebesni telesi (ali ve~ njih), da se v nekem trenutku sre~ata na dolo~enem mestu.

Prvotna enota je pet let, saj se v tem ~asu Sonce in Mesec sre~ata v sozvezdju dhani{thi (24. mese~eva hi{a). Do take postavitve pride vsakih pet let prvi dan meseca maghe (januar-februar). Drugotna enota je dvanajst let in je dolo~ena po gibanju Jupitra. Jupiter je eden od

najvplivnej{ih planetov za Mesecem in Soncem; velja za u~itelja oziroma lu~ bo‘anskih ljudi. Sonce obkro‘i v pribli‘no 12 letih, kar je osnova za dvanajstletno jugo. Tretja enota je {estdeset let in je nastala ob povezavi zgornjih dveh (12 x 5 = 60). [tetje {estdesetletnih jug se za~ne, ko je tudi Jupiter skupaj s Soncem in Mesecem v sozvezdju dhani{the.

To se zgodi vsakih 865.000.000 let.

Za {e veliko dalj{a obdobja se uporablja pojem divja-juga, za razumevanje katerega pa je potrebna kratka razlaga.

Na severnem in ju‘nem polu zaradi inklinacije osi glede na ekliptiko trajata dan in no~ po 6 mesecev, tako dolgi pa naj bi bili tudi dnevi in no~i v dimenziji vi{jih bitij, imenovanih Deve, ki so prav tako opisana v Vedah. Obstoj teh bitij je bil indijskim modrecem pred ve~ tiso~ leti samoumeven, saj so se jim, sode~ po zapisih, kazala v njim vidni obliki. To je seveda te‘ko dokazati, vendar enako te‘ko tudi ovre~i, kar pa za predstavitev

V ESOLJE

IMA

155.521.981.589.103

LET

vedskega koledarja niti ni tako pomembno. Ostanimo pri tem, da je en dan vi{jih bitij, imenovanih Deve, dolg na{ih {est mesecev, enako dolga pa je njihova no~.

360 takih dni je eno leto Dev oziroma divja-vatsara, kar je pomembno zato, ker so vse preostale juge izra‘ene v glavnem v teh letih.

Divja-juga traja 12.000 divja-vatsar (4.320.000 let). Sestavljajo jo {tiri kraj{e juge, imenovane: satja-juga (1.728.000 let), treta-juga (1.296.000 let), dvapara-juga (864.000 let) in kali-juga (432.000 let).

LOGIKA [TETJA DIVJA-JUG Po opazovanjih indijskih modrecev so bili pred 197.000.000.000 leti vsi planeti v povezavi s sozvezdjem a{vini (Oven). V istem sozvezdju se zdru‘ijo vsakih 432.000 let. V sedanji divja-jugi so minile ‘e satja-, treta- in dvaparajuga, kali-juga pa se je za~ela nedavno, 20. februarja 3102 pr. n. {t. ob 2 h 27 min 30 s popoldne. Tudi takrat so bili vsi planeti v istem znamenju zodiaka.

MANVANTARA Naslednja ve~ja ~asovna enota, manvantara, je dolo~ena glede na proces spreminjanja reda na Zemlji. Ta sprememba se zgodi vsakih 308.448.000 let.

Takrat pride na Zemlji do korenitih sprememb pri polarnosti in gibanju planeta in te geolo{ke spremembe so povezane tudi z astronomskimi. Najve~ podatkov o tem je zapisanih v spisu joga-va{i{thi. @e prej je bilo omenjenih pet vesoljnih sistemov ali mandal, v katerih nebesna telesa kro‘ijo v vedno ve~jih krogih. Stvarstvo je urejeno tako, da vsaka ni‘ja mandala ali sistem podpira vi{jega. Tako za podporo vi{jemu sistemu Mesec kro‘i okoli Zemlje, nadalje Zemlja kro‘i okoli Sonca, Sonce okoli sredi{~a galaksije in nazadnje galaksija okoli svajambhuva-mandale.

Po ocenah dana{njih znanstvenikov potuje Sonce okoli sredi{~a galaksije s hitrostjo 250 km/s, in sicer po ekliptiki

dolgi 200 milijard km, torej potrebuje za obhod 250-270 milijonov let. Starodavni indijski u~enjaki pa so to {tevilko ocenili na 308.448.000 let oziroma na obdobje ene manvantare. Obe oceni sta si relativno blizu, le da so indijski u~enjaki verjetno pojmovali galaksijo nekoliko ve~jo, kot je po ocenah sodobnih znanstvenikov.

Obdobje manvantara traja 71 divja-

jug + 1 satja-juga. Ta vmesna satja-juga je obdobje prehoda oziroma somraka.

Takrat naj bi pri{lo do delnega uni~enja vesolja, ki je ponazorjeno kot potop.

KALPA Naslednja ve~ja enota ~asa je kalpa, ki sestoji iz 14 manvantar in dodatnih petnajstih vmesnih satja-jug. Tako ena

Misteriji 33

VESOLJE

IMA

155.521.981.589.103

LET

kalpa zna{a 1000 divja-jug (14 x 71 + 15 x 0.4 = 1000), kar je 12.000.000 bo‘anskih let oz. 4.320.000.000 ~love{kih let.

Ta ~as je potreben, da parame{thi-mandala (npr. na{a galaksija) naredi krog okoli svajambhuva-mandale (sredi{~a galaksij).

En obhod galaksije okoli svajambhuva-mandale je znan kot kalpa ali Brahmov dan in enako dolgo obdobje je Brahmova no~. Torej dan in no~ Brahme trajata 8,64 milijarde let. 360 takih dni in no~i je eno Brahmovo leto, kar zna{a 3.110.400.000.000 ~love{kih let. Celo Brahmovo ‘ivljenje naj bi trajalo 100 njegovih, t. j. 311.040.000.000.000 na{ih let. Prvih petdeset njegovih let se imenuje prva parardha, drugih 50 let pa druga parardha. Po vedski {oli astronomije je torej skupna ‘ivljenjska doba vesolja 311 bilijonov let.

Tako smo pri{li od najmanj{e ~asovne enote do najve~je in videli, da so ‘e starodavni vedski misleci imeli zelo razvito znanstveno pojmovanje vesolja, pri ~emer so preu~evali tudi take ~asovne razse‘nosti, ki si jih {e danes le ste‘ka predstavljamo.

Po vedskem ~asovnem sistemu lahko to~no dolo~imo ero, obdobje, leto itn. od nastanka univerzuma. Pa izrazimo to s pojmi, ki smo jih pravkar spoznali.

Od za~etka vesolja smo ravno malo ~ez prvo polovico njegovega obstoja, in sicer sredi prve brahma-vatsare v drugi parardhi. Od za~etka prvega dne 51. leta Brahme je minilo {est manvantar. V sedmi manvantari je minilo ‘e sedemindvajset divja-jug. Osemindvajseta divja-juga je v obdobju kali-juge, in sicer prihaja 5103. leto. Torej so od nastanka vesolja minila to~no 155.521.981.589.103 leta, od za~etka zadnje kalpe 1.864.949.

103 leta, od za~etka zadnje manvantare 119.983.103 leta, od za~etka zadnje divja-juge 3.893.103 leta in od za~etka zadnje kali-juge 5103 leta.

No, zdaj se pa odlo~imo, katero novo leto smo praznovali!

Nikola Petrovi}

34

Po sledeh velikanov (8)

Dvojna sporo~ila N

adaljujemo raziskovanje skritih pomenov pisanja Julesa Verna. Ivan Mohori~ ob tem, da je francoski pisatelj znan po svojih napovedih tehni~nih udejstvovanj ~loveka, sku{a razkriti veliko ve~je znanje Julesa Verna na bolj skrivnostnih podro~jih. Natan~no branje originalnih Vernovih del odkriva povsem svoj svet. No, prepustimo besedo Ivanu Mohori~u.

Na vpra{anje, s katerim smo kon~ali na{e razglabljanje v prej{nji {tevilki, bi skorajda lahko dali pritrdilen odgovor.

Ne bo sicer dr‘alo, da “brcamo v temo”, je pa nedvomno res, da se sprehajamo

po zamra~enih labirintih nesmrtnosti in posmrtnega ‘ivljenja, bivanja onkraj “teme smrti”. Da ne bo kdo neupravi~eno posumil, da govorimo kar tako na pamet, si preberimo {e kratek citat iz knjige.

V Trstu sta prebivala dva izmed najzaupnej{ih prijateljev Mathiasa Sandorfa.

Navdihoval ju je isti duh in sklenila sta, da bosta prijatelju zvesto sledila do konca njegovega podviga. Grof Ladislas Zathmar in profesor Stefan Bathory sta bila Mad‘ara, oba visokega rodu. Bila sta kak{nih dvanajst let starej{a od Mathiasa Sandorfa, a skoraj brez premo‘enja. Enemu izmed njiju je prina{alo nekaj dohodkov majhno posestvo v komitatu Lipto, ki je pripadal okro‘ju onstran Donave. Drugi pa je pou~eval prirodoslovne vede v Trstu in je ‘ivel samo od tega, kar mu je prina{al pouk. Ladislas Zathmar je prebival v tisti hi{i, ki sta jo Sarcany in Zirone nedavno odkrila v ulici Acquedotto. To skromno bivali{~e je dal na voljo Mathiasu Sandorfu za ves ~as, ki ga njegov prijatelj ne bi prebil na svojem gradu Artenaku - to je do konca zasnovanega podjetja, kakr{en koli naj bi ‘e bil ta konec.

Oglejmo si malo pobli‘e ta dva prijatelja, ki skupaj z grofom Sandorfom sestavljata nekak{no “sveto” trojico. Pri na{em iskanju ne bomo tavali kar tako na pamet, temve~ Prijatelja Mathiasa Sandorfa: Ladislas Zathmar in Etiene Bathory. Zna biti, da je ilustrator Benett vedel za osnovno idejo, kajti Bathory (stoji) ima zelo podobne poteze, kot so poznej{a poosebljenja vampirjev.

bomo vestno sledili ezoteri~nim zakonitostim zakrivanja sporo~il, od katerih je eno prvih tisto o uporabi razli~nih jezikov, ki pa morajo biti na nek na~in definirani. Ko govorimo o Mathiasu Sandorfu, katerega ve~ina zgodbe se odvija v Istri in Dalmaciji, je eden izmed “skritih” jezikov nedvomno hrva{~ina.

Z analiti~nim branjem se sprehajamo po zamra~enih labirintih nesmrtnosti in posmrtnega ‘ivljenja, bivanja onkraj “teme smrti”.

A ~e na{im sosedom poveste priimek Zathmar nekoliko povr{no, se kaj lahko sli{i kot Zatamar. Tisti h smo po ‘e znanih pravilih spremenili v a in ‘e smo dobili zelo povedno besedo, ki prav lahko pomeni “tisti onkraj teme”. Pa smo spet na istem terenu!

NAMIGI NA GR[KO MITOLOGIJO Za vsakega kolikor toliko spodobnega pisatelja {e v dana{njem ~asu velja nepisano pravilo, da mora poznati anti~no literaturo, v ~asu, ko je ustvarjal Jules Verne, pa je bilo to obvezno. [e celo ve~. Skoraj v vsakem delu klasikov boste na{li kar neposredno kazanje na dela velikih Grkov in Rimljanov, da o omenjanju osebnosti iz anti~nih legend sploh ne govorimo. A ~e gre za nekak{no “zgodbo v zgodbi”, kakr{no nam ponuja Verne v priu~ujo~em delu, potem so ti n amigi nekoliko bolj zakriti, pa kljub temu dovolj zgovorni. Na{ imenitni pro-

Misteriji 35

DVOJNA

SPORO~ ILA

fesor Zathmar oziroma Zatemar prebiva v ulici Acquedotto, kar po na{e pomeni akvadukt, vodno pot torej. Bi morda lahko sklepali, da gre za namig na gr{ko mitolo{ko reko smrti, preko katere brodar Haron preva`a mrtvece v Had? Morda si celo lahko privo{~imo, da spremenimo prvo ~rko v profesorjevem imenu iz L v H, in `e se ponuja potrditev, saj lahko preberemo Hadislas.

Na prvi pogled se zdi, da nekoliko pretiravamo, a prav zanimiv je odlomek iz romana, ki opisuje, kako so prenesli telo navideznega mrli~a Petra Bathoryja iz pokopali{ke grobnice.

Doktor Antekirtt je odgrnil belo rjuho, ki je pokrivala truplo in naslonil svojo glavo na mrtve~eve prsi, ko da bi bil hotel prislu{kovati utripanju srca. Nato se je zravnal in rekel Capu Matifouju: “Potegni truplo ven!”

Cap Matifou ga je ubogal: ne on ne Pointe Pescade nista ni~ ugovarjala, ~eprav je bil to prepovedan izkop.

Ko so polo‘ili truplo Petra Bathoryja na travo, ga je Cap Matifou spet zavil v mrtva{ki prt, doktor pa je nanj vrgel svoj pla{~.

Nato so spet privili pokrov, polo‘ili krsto nazaj v votlino zidu in odprtino znova pokrili s plo{~o.

Doktor je prekinil tok v svoji elektri~ni svetilki, in grob z okolico se je spet zagrnil v gosto temo.

“Primi to truplo!” je velel Capu Matifiouju.

Cap Matifou je s svojimi mo~nimi rokami dvignil mladeni~evo truplo, kakor da bi bilo otro{ko. Nato pa je krenil - doktor je {el naprej, Pointe Pescade pa za njim - po nasprotni poti, ki je vodila naravnost do vrzeli v pokopali{kem zidu.

Pet minut zatem so vsi trije zlezli skozi vrzel na prosto. Doktor, Pointe Pescade in Matifou so nato ob{li mestno obzidje in krenili proti obali.

Nih~e ni ~rhnil besede. Ubogljivi Cap Matifou sicer tako ni mislil ni~ ve~ kot kak{en stroj, a kako hitro so se vrstile misli v mo‘ganih Pointa Pescada!

Na poti od pokopali{~a do obale niso doktor Antekirtt in njegova spremljevalca sre-

36

~ali ‘ive du{e. Ko pa so se pribli‘ali tistemu majhnemu zalivu, kjer naj bi jih ~akal ~oln vozila Electric, so zagledali carinika, ki je hodil sem in tja po najbli‘jih obalnih skalah.

Vendar so mirno nadaljevali pot, ko da carinika sploh ne bi bilo. Doktor je znova kriknil. Pristopil je vodja {e zmerom nevidnega ~olna.

Cap Matifou je, ko mu je doktor dal znamenje, sestopil po skalah navzdol in hotel stopiti v ~oln.

V tistem hipu pa se mu je pribli‘al carinik. ^oln naj bi prav tedaj odrinil od obale.

“Kdo ste?” je vpra{al.

“Ljudje, ki vam dajo na izbiro: ali dvajset forintov brez odloga ali pa udarec s pestjo tegale gospoda - prav tako brez odloga!”

Za primerjavo: filmski grof Drakula.

je odgovoril Pointe Pescade in pokazal na Capa Matifouja.

Carinik si ni pomi{ljal: vzel je dvajset forintov.

“Vkrcajmo se!” je rekel doktor.

Hip zatem je ~oln ‘e izginil v temi.

Tako prepri~ljivo podoben gr{ki mitologiji je ta zapis, ko bistroumni Verne postavi na prizori{~e kar pravega cari-

nika, ki mu je treba od{teti denar, da nas mora spomniti na tisti obolos, polo‘en v mrtve~eva usta, s katerimi si je popla~al prevoz preko vode.

ZGODOVINA NEKE RODBINE Kar malo za{li smo na na{em popotovanju po knjigi, v kateri i{~emo potrditev, da se je pisatelj res spogledoval z idejo, da “na zadnja vrata” pripelje vanjo samega grofa Drakulo, zatorej poi{~imo {e kak{en podatek, ki bi nas prepri~al, da je temu res tako. @e v uvodoma citiranem odstavku smo lahko prebrali, da je profesorju Zathmarju oziroma Zatemarju ime Ladislas. To pa je samo malo bolj “gosposko” zapisana ina~ica imena Vlad, ki je v Transilvaniji zelo pogosto. A tako je bilo ime tudi zgodovinskemu vojvodi Drakuli!

Pa to {e ni najbolj{i ocvirek. Ta {ele prihaja. @e v za~etku nas pisatelj prepri~uje, da so bili Sandorf, Zathmar in Bathory nerazdru‘na trojica, zato se velja posvetiti vsem trem, ker {ele skupek lastnosti vseh treh oseb da popolno sliko tiste ene, ki se skriva v ozadju. ^e pa je to res, potem bodo kmalu odpadli vsi dvomi. Priimek Bathory je v svetovni zgodovini {e kako znan in marsikaterega poznavalca spreleti hladen srh ob njegovi omembi.

Erzsebet Bathory je bila ena tistih osamljenih plemkinj, ki je, kot vse ka‘e, vzela vse {torije o vampirjih ~isto zares.

Njen soprog grof Ferencz Nadasdy ji ni posve~al kaj prida svojega ~asa, saj je bil nenehno zaposlen s svojimi vojnimi pohodi in zapostavljena ‘eni~ica si je svojo zabavo poiskala drugje. Morda bi celo lahko rekli, da je posku{ala zdru‘iti prijetno s koristnim, saj si je s svojstveno zabavo kraj{ala dolge samotne urice, hkrati pa je storila skorajda vse, da bi si podalj{ala ‘ivljenje. Na svojem gradu Cseythe na skrajnem severozahodnem delu Transilvanije je uprizarjala krvave orgije, kakr{nih se ne bi sramoval niti

D VOJNA najbolj{i pisec scenarijev za filmske grozljivke. Njeni slu‘abniki so po vsej de‘eli nabirali mlada dekleta in jih vodili v krvavi grad, kjer se je perverzna plemkinja iz‘ivljala nad njimi. Zbadanje z iglami in sesanje njihove krvi je bilo obvezen del rituala, ob~asno si je privo{~ila celo lastnozobno grizenje mladenk in hkratno napajanje z ‘ivljenjsko teko~ino. Nekateri viri vedo povedati, da celo kopanje v krvi ubogih ‘rtev ni bilo prav posebej redko. [est let je trajal krvavi ples in, ~e lahko verjamemo poro~evalcem, ve~ kot {eststo lepotic je dobesedno izkrvavelo na tiso~krat prekletem gradu. Govorice so se {irile po de‘eli, a za kapljo ~ez rob je poskrbela krvolokinja sama, ko je dala {tiri izmozgana trupla vre~i ~ez obzidje gradu. 30. decembra leta 1610 je njen bratranec grof Gyorgy Thurso s svojimi vojaki in ‘andarji obkolil grad in ga zavzel prav v trenutku, ko je v njem potekal krvavi ples. V grajskih je~ah so na{li ‘e mu~ene mladenke in tudi nekaj takih, ki jim je bilo najhuj{e do takrat {e prihranjeno.

V sodnem procesu naslednjega leta so grofi~ine pomaga~e obsodili in jih kruto usmrtili, a krvava plemkinja se je zaradi svojih sorodstvenih vezi s kraljevo dru‘ino najstro‘ji kazni izmaknila.

Kljub temu so jo ‘ivo zazidali v njeno sobo, le majhno lino, skozi katero je dobivala hrano, so pustili. Tri leta so bila {e na voljo krvavi plemkinji, da je v popolni temi svoje samote premi{ljevala o svojih grozodejstvih, preden je svojo pregre{no du{ico zaupala kdo ve komu.

Grad je bil po njeni smrti zapu{~en in prepu{~en po~asnemu propadu. Ljudstvo je vedelo povedati, da se je grofica v temnih no~eh vra~ala in nadaljevala svoje krvavo opravilo kot vampirka.

Bo ‘e dr‘alo, da je Jules Verne grofu Bathoryju pripisal vse lepe lastnosti dobrega rodoljuba, a te‘ko bi verjeli, da je edini zgodovinsko izpri~ani priimek za{el v knjigo pomotoma. Bolj verjetno je, da je pisatelj, kateremu vsi analitiki priznavajo, da se je o vsaki stvari dodo-

bra pou~il, preden jo je zapisal v svoja dela, vedel tudi za krvavo zgodbo in je prav zaradi tega tudi tako neposredno pokazal nanjo. Za pou~ene je bilo to dovolj, oni drugi pa tako ali tako berejo samo na pol.

SLIKA MORA BITI POPOLNA Do sedaj smo v knjigi na{li ‘e skoraj vse, kar bi nas prepri~alo, da je Verne zelo resno namigoval na grofa Drakulo, le tistega najbolj krutega obreda, po katerem je transilvanski plemi~ celo dobil “ljubkovalno” ime Tepe{ - Nabadalec na kole, ne najdemo nikjer. Vsaj na prvi pogled. Najbolj zagnani morda celo poreko, da bi bilo smiselno ugotoviti, da je v celem romanu na pretek tepe‘kanja, a to pri “akcijskih” zgodbah, kot je tale ni ni~ posebnega. A ~e pozorno beremo celo povest, lahko ugotovimo, da je Sandorf alias doktor Antekritt kljub vsemu nataknil svojega slu‘abnika na kol, le v malo bolj blagi obliki se je to zgodilo.

Gledalci so se zato kar trli, da bi videli ~im bolj od blizu oba akrobata, ki sta “delala” ob lu~i bakel.

Cap Matifou je bil pograbil drog, dolg petindvajset do trideset ~evljev, in ga dr‘al navpi~no z obema rokama, ki si jih je pritisnil k prsim. Na skrajnem koncu tega droga pa je stal Pointe Pescade, ki se je bil povzpel nanj spretno kot opica. Lovil je ravnote‘je v presenetljivo drznih polo‘ajih, da se je drog vznemirljivo upogibal.

Ampak Cap Matifou je ostal neomajen, samo malo se je prestopal, da je ohranil ravnote‘je.

Ko pa je prispel ‘e blizu zidu hi{e, v kateri je prebival Sadi Hazam, je imel {e toliko mo~i, da je z roko zalu~al drog; Pointe Pescade pa je zavzel pozo slavnega artista, ki po{ilja ob~instvu poljube.

SPORO~ ILA

Mno‘ica Arabcev in ~rncev je bila vsa iz sebe, rjula je, ploskala, tolkla z nogami po tleh. Ne Samson pu{~ave, neustra{eni Mustafa, najdrznej{i Tuareg - nih~e se ni povzpel tako visoko!

Tako nedol‘no se da vse to povedati, le na nekaj malenkosti je treba popaziti, pa gre. In katere so tiste malenkosti?

Predvsem je pomembno, da so prisotni muslimani, kajti ravno teh je najve~ kon~alo na pri{pi~enem lesu pravi~nega grofa. In v mno‘ici, ki je opazovala vragolije dveh akrobatov, je bilo zelo malo tistih, ki niso prisegali na Alaha in njegovega preroka Mohameda!

Ivan Mohori~

Krvava grofica Erszebet Bathory.

Misteriji 37

Senca pilota {e vedno blodi v kraju, kjer ga je doletela smrt

Duh kapetana Blacka ^

e se mornarica lahko pohvali z legendo o “Lete~em Holandcu”, se aviacija enakovredno lahko postavi s kapetanom Blackom. Zgodba kapetana Blacka je namre~ povezana z enim od najbolj znanih posmrtnih prikazovanj v letalskem svetu. Legenda je `e stara, prav tako, kot je star kraj, ki je pri tem igral (in {e igra) pomembno vlogo: staro letali{~e Speke v bli`ini Liverpoola. @e samo prizori{~e, strogo letali{ko poslopje, namenjeno potnikom, ki so ga dogradili leta 1939, pri naklju~nem obiskovalcu izzove nelagodne ob~utke: stroga arhitektura zgradbe mrko kraljuje nad celotnim letali{~em, prav tako mra~no pa deluje kontrolni stolp, ki je zgrajen v domala neogotskem stilu, in je {e najbolj podoben svetilniku. Veliki hangarji za tem prav ni~ ne zaostajajo. Hangar {tevilka 1 je postal znan zaradi ob~utkov nelagodja, ki jih je povzro~al pri ljudeh. Prav na tem letali{~u se je torej rodila in razvijala legenda o kapetanu Blacku. [tevilo civilnih in voja{kih uslu‘bencev, ki so se sre~ali iz o~i v o~i z njegovo prikaznijo, je presenetljivo veliko.

ZAVIDLJIVA KARIERA ^eprav tone njegova zgodba po~asi v pozabo, lahko trdimo, da je Thomas Campbell-Black odigral zelo pomembno vlogo v svetu aeronavtike, ki se je prav v njegovem obdobju mo~no razmahnila povsod po svetu. Sredi tridesetih let so njegovo ime povezovali z juna{ko epopejo “nemogo~ih” poletov.

Kot pilot se je Campbell najprej kalil v vrstah aviacije in kasneje mornarice Njenega Veli~anstva. Odpu{~en je bil s ~inom kapetana pilota. Na za~etku 20. let se je preselil v Kenijo, kjer se je name-

38

raval posvetiti obdelovanju planta`e, ki jo je imel v lasti. Kmalu pa ga je ponovno zagrabila sla po letenju. @e po nekaj letih si je ustvaril sloves z vrsto pionirskih poletov v Veliko Britanijo. Imel je celo ~ast, da so ga izbrali za uradnega pilota, ki je wale{kega

Okretni DH.88, s katerim je posadka Scott-Black zmagala na zahtevnem tekmovanju Velika Britanija - Avstralija leta 1934.

princa (bodo~ega kralja Jurija II.) pospremil na obisk v Kenijo. Kasneje je Black zastavil ves svoj vpliv in presti‘,

Le nekaj mesecev po Blackovi smrti se je za~el pojavljati njegov nemirni duh. V bli‘ini hangarja {t. 1 so ljudje ve~krat opa‘ali bledo prikazen.

Nenavadna sre~anja so se vrstila tako pogosto, da so jih naposled uslu‘benci za~eli jemati kot nekaj normalnega. da bi Velika Britanija vzpostavila redno letalsko linijo med Londonom in vzhodno Afriko. Bil je tudi med ustanovitelji Wilson Airways, prve letalske dru‘be, ki je za~ela z rednimi poleti v Nairobi.

Ves prosti ~as, ki mu ga je dopu{~alo delo na planta‘i, je posve~al {oli letenja, ki jo je ustanovil in je kaj kmalu postala njegov najljub{i konji~ek.

Med mnogimi piloti, ki so v Blackovi {oli pri{li do pilotske diplome, je bila tudi privla~na Angle‘inja Beryl Markham. Med njo in Blackom naj bi se na kenijskem nebu celo spletla romanca. Na za~etku je kazalo, da sta se v ~ustvenem in tudi aeronavtskem pogledu odli~no ujela. Mladenkin odlo~en in neodvisen zna~aj pa ji ni dovolil, da bi sprejela vlogo zakonske ‘ene in gospodinje. Nesoglasja so se {e pove~ala zaradi privo{~ljivosti in obrekovanja okolice in par se je kon~no raz{el. Markhamova se je {e naprej izpopolnjevala v pilotiranju in je kasneje kot prva ‘enska v zgodovini preletela Atlantik iz Evrope v Severno Ameriko brez vmesnega postanka (september 1936).

ODLI^EN PILOT, TE@AVEN ^LOVEK Na za~etku 30. let se je Black za stalno vrnil v Veliko Britanijo. Leta 1934 se je prijavil na zahtevno tekmovanje Velika Britanija - Avstralija. Zahvaljujo~ njegovemu presti‘u, so ga izbrali za pilotiranje enega najbolj{ih britanskih letal iz tega obdobja, hitrega dvomotorca De Havilland DH.88 “Comet”. A ne za prvega pilota, ampak za pomo‘nega. Prvi pilot je bil nek Charles Scott, ki je bil odli~no usposobljen v svojem poklicu. Resnici na ljubo pa odnosi med Blackom in Scottom niso bili najbolj idealni. Kot da to ne bi zadostovalo, pa sta bila oba zaradi osebnih in {portnih razlogov skregana z zakoncema Amy Johnson in Jim Mollison, ki sta veljala za glavna favorita. Zakonca sta pilotirala enak tip letala kot Scott in Black. Slednja pa sta kljub slabi popotnici

D UH zmagala in razdaljo preletela v 70 urah in 59 minutah letenja.

Po dveh neuspelih poskusih, da bi postavil nov ~asovni rekord na razdalji Velika Britanija - ju‘na Afrika, se je Black leta 1936 prijavil na tekmovanje Schlesinger, ki je predstavljalo hudo preizku{njo tudi za izku{enega pilota. Cilj tekmovanja je bil Johannesburg, podro~je, ki bi ga moral preleteti, pa je bilo ob{irno in divje. Black je izbral enomotorno letalo Percival “New Gull” ter na njem izvedel vse potrebne spremembe, ki so bile nujne za uspe{en prelet za~rtane poti.

Odlo~il se je, da bo pred poletom letalo predstavil javnosti v Liverpoolu, rojstnem mestu svojega sponzorja. A prav tam se je moral sre~ati z usodo.

“ABSURDNA” NESRE^A Black je na nebu nad letali{~em izvedel nekaj vratolomnih akrobacij ter letov tik ob tleh, da so prisotni komaj lovili sapo. Nato je pristal, da bi letalo napolnil z gorivom in se vrnil v London. Ko je izvedel omenjeno operacijo, je letalo zapeljal na skrajni konec piste. Tu ga je ustavil in prosil kontrolni stop za dovoljenje za vzlet. Medtem ko je ~akal, je Black po vsej verjetnosti preu~eval letalsko karto. Nepazljivost je bila zanj usodna: pilot voja{kega dvokrilca Hawker Hart je prav takrat sporo~il kontrolnemu stolpu, da namerava pristati.

Pilota voja{kega letala so oslepeli son~ni ‘arki, ki so se odbijali od armaturne plo{~e in ni opazil ~akajo~ega letala. Trk je bil neizbe‘en. Hawker je Blackovemu letalu odtrgal levo krilo in pristajalno kolesje, propeler pa je neusmiljeno zarezal v trup in kabino letala. Blacka so takoj prepeljali v bolni{nico, vendar so bile po{kodbe tako hude, da je malo zatem umrl. Razbitine njegovega letala so prepeljali v hangar {tevilka 1.

Naj omenimo, da je v naslednjih letih tragi~na usoda doletela tudi druge znamenite protagoniste tekmovanja Velika Britanija - ju‘na Afrika. Amy Johnson je leta 1941 iz nepojasnjenih vzrokov strmoglavila v morje ob izlivu reke Temze. Nikoli niso na{li ne trupla ne razbitin letala.

Scott je leta 1946 napravil samomor.

Mollison je poniknil v anonimnosti in se zapijal vse do svoje smrti leta 1959.

VRNITEV KAPETANA Edini, ki ni izginil, je Black. Le nekaj mesecev po njegovi smrti se je za~el pojavljati njegov nemirni duh. V bli‘ini hangarja {t. 1 so ljudje ve~krat opa‘ali bledo prikazen. Nenavadna sre~anja so se vrstila tako pogosto, da so jih naposled uslu‘benci za~eli jemati kot nekaj normalnega. Z minevanjem let so se pojavljale nove zgodbe in legende, pri~evanja pa so pridobivala podrobnosti in {tevil~nost, tako da bi lahko govorili

Letali{ko poslopje na liverpoolskem letali{~u Speke na fotografiji iz 60. let. V zgradbi, ki je nih~e ve~ ne uporablja, se zadr‘uje duh kapetana Blacka, s katerim so se sre~ali ‘e mnogi.

KAPETANA

B LACKA

o pravem ljudskem izro~ilu. Naj omenimo le nekatera pri~evanja, povezana s hangarjem {t. 1, v katerem so vse do trenutka, ko je pri{el na vrsto za ru{enje, popravljali in vzdr‘evali letala.

Eden od delavcev si je po kon~anem delu umival roke v kopalnici, ko je nenadoma zaznal prisotnost nekega ~loveka za svojim hrbtom. Obrnil se je in zagledal mo{kega, oble~enega v star letalski kombinezon. Nek varnostnik je na svojem obhodu opazil, da so bila vrata hangarja odklenjena, zato jih je zaklenil. Ko je {el ~ez nekaj ~asa ponovno mimo istih vrat, so bila le-ta spet odprta. Varnostnik je vrata ponovno zaklenil in {el dalje. Naslednji~ so bila spet odprta. Drug varnostnik je pregledoval tema~no notranjost hangarja. Naenkrat ga je nekdo mo~no povlekel za rokav ter ga nato {e “krepko” stisnil za roko. Varnostnik se je mo~no prestra{il in stekel nazaj v stra`arnico. Roka ga je bolela, tako da je poiskal pomo~ zdravnika. Ta je lahko ugotovil le pet podplutb, ki so po obliki spominjale na ~love{ko roko.

Leta 1966 so za~eli letali{~e prenavljati. Obnovili so pristajalno stezo in plo{~ad za zaustavljanje letal ter kontrolni stolp. Sredi 80. let pa je za‘ivelo novo letali{ko poslopje. Stare zgradbe so opustili, kar pa ne pomeni, da so prazne.

Pred ~asom so se na ob~inski upravi, ki ima v lasti letali{~e, odlo~ili, da bodo podrli vse stare stavbe. Govorilo se je, da bodo na mestu starega letali{kega poslopja zgradili trgovski center. Nobena od dru‘b, ki so predstavile svoje projekte, le teh ni uspela uresni~iti. Nenavadno, se vam ne zdi? Tik pred zdajci se je nekaj zgodilo: bankrot dru‘be, nenadna smrt direktorja, prestrukturiranje podjetja in tako naprej.

Kapetanova legenda pa je ‘iva kot {e nikoli poprej. Pred kratkim so za~ele kro‘iti informacije, da namerava ob~ina staro letali{ko poslopje spremeniti v hotel, zemlji{~e pa v {portni center. Ali se bo to res zgodilo, bomo {e videli, saj se na tem letali{~u ni~ ne more spremeniti brez vednosti kapetana Blacka in predvsem mimo njegove volje!

D

Misteriji 39

Vsaj 4 prednosti... [koda je, da bi zamudili eno samo {tevilko tako zanimivega branja. In zakaj bi revijo Misteriji iskali med kupi revij pri prodajalcih ~asopisov, ko pa bi jo vam prav radi, {e preden je vsakega prvega v mesecu naprodaj v kioskih, prinesli na dom. Odlo~ite se za dostavo na dom, saj boste imeli tako najmanj {tiri prednosti: prihranili boste 10 %, brali boste prej kot drugi, nikoli ne boste ostali brez revije, brezpla~no boste postali ~lan Kluba za zdravo ‘ivljenje, ki vam in va{im dru‘inskim ~lanom prina{a vrsto novih ugodnosti... Pametno je, da izpolnite naro~ilnico kar danes.

MISTERIJI 73 o Napoleon mojster vuduja? o kujejo si svoj CREDIT o energijski zdravilni gaj o s stolpi lovili energijo MISTERIJI 74 o kamni, nabiti z energijo o Searlov generator o Kozarec 2000 o fantka ali pun~ko o te~aj radiestezije I. MISTERIJI 75 o du{a kloniranega ~loveka o sporazumevanje z Nezemljani o kje je le`ala Atlantida? o skrivnost zemeljskih mre` MISTERIJI 76 o je Zemlja morda votla? o egiptovske magi~ne prakse o bioenergijska soba o diagnostika prek avre o prepovedana, a deluje o strah pred neumrlimi MISTERIJI 77 o zakaj so mamuti izumrli? o piloti morajo poro~ati o NLP o veliko vesolje - mala te`nost o astrologija - prva znanost

MISTERIJI 78 o um deluje na materijo o Slovencem je presno - resno o `ivljenje po smrti o nove razlage Roswella o kako dobra je voda? o videnje o~eta [peli~a MISTERIJI 79 o zbujanje spe~ih mo`ganov o miza, ki se vrti sama o nadaljevanje Karantanije o kapljice za du{o o kaj je zasijalo na nebu? o zdravilne grajske vibracije MISTERIJI 80 o Zemljo bo treslo in oblivalo o obiskali bomo Damanhur o ~ista voda o ali molitev zdravi? o zdravilni magnetizem o dihanje za zdravje in dolgo`ivost MISTERIJI 81 o astronomija o ali smrt pre`ivimo? o se je tedaj naselila du{a? o misterij podzemnega templja o huj{anje z vodo o merjenje avre vode o reiki je ljubezen

MISTERIJI 82 o so ra~unalniki prepametni? o neokortikalna vojna o manj bakterij in ni~ plesni o so na{i o~etje nebe{~ani? o tisto o bakterijah ni res o prebudimo rado`ivost o dr. Yuri Yatsko odgovarja in razlaga MISTERIJI 83 o `iveti je mogo~e dlje o geometrijski simbol energije o mandala minljiva in ve~na o pogled v zdravje o ozdravljenja ob truplih o Odisej ni videl Sredozemlja o med strastmi in trpin~enjem o Jules Verne vedel za NLP? MISTERIJI 84 o zaupa se jim vsak tretji o spolni odnosi z Nezemljani o je Luna morda votla? o sevanje mobilnih telefonov o praznik misterija `ivljenja o angelska pripoved slik o kristali nas pokli~ejo o na{ izum najbolj{i v Ameriki o ozdravitev svete Fo{ke o je Troja na Finskem?

NARO^ILNICA

; Da, `elim dobivati revijo na moj naslov Ime in priimek:

.....................................................................................................................................................................................

Ulica in hi{. {tev: Po{t. {tev. in kraj:

................................................................................................................................................................................

................................................................................................................................................

Naro~nino 1.800 SIT bom poravnaval(-a) vnaprej za {tiri {tevilke, po prejemu polo`nic.

Datum

..............................................................................................................,

podpis

..........................................................

Po{ljite mi arhivske {tevilke 3, 6, 7, 8, 10, 13, 15, 16, 18, 21, 22, 23, 24, 25, 26, 27, 28, 30, 31, 33, 34, 35, 37, 38, 39, 40, 41, 42, 43, 44, 45, 46, 47, 48, 49, 50, 51,52, 53, 54, 55, 56, 57, 58, 59, 60, 61, 62, 63, 64, 65, 66, 67, 68, 69, 70, 71, 72,73, 74,75,76, 77, 78, 79, 80, 81, 82, 83, 84, 85, 86, 87, 88, 89. Cena arhivskih {tevilk je 500 SIT. Izpolnjeno naro~ilnico po{ljite na naslov: Revija Misteriji, [martinska 10, 1000 Ljubljana.

40

MISTERIJI 85 o biolo{ko polje = gravitacija o Lunino `elezo ne rjavi o Slovenija se dviguje... o vitalnej{i akvarij o fenomen bioenergije o slovenski shod zeli{~arjev o zdravljenje s folijami o zdravljenje z vspodbudo DNK o klistiranje z urinom o ljudje se vrnejo iz smrti MISTERIJI 86 o zapostavljena kovina o vzvod in te`i{~e o di{e~e zastrupljanje o kozarec popravi pitno vodo o o`ivljena Kamni{ka Bistrica o ptica, ki ni ptica o atomski spopad v davnini o bioenergijski kvader o po vrnitvi iz smrti o mleko - da ali ne?

MISTERIJI 87 o `ivotvorna energija o je ali ni voda na Luni? o za`igalna zrcala o skrivnost ptic velikank o volja najvi{jega biosistema o fotografije kakovosti vode o Mars vznemirja o vas preganja duh? o resni~nost ali halucinacija? o kis in sladkor nepotrebna?

MISTERIJI 88 o nesmisel, ki deluja o skrivnostne tvorbe na Luni o s kozarcem do vitkosti o slovenska sfinga o `iveti brez bolezni o mesta mo~i o na vodo deluje kisik o onkraj ~asa in prostora o je bila zlata krona res zlata? o bitka pri Mrzli reki o Slovenija v letu 2001

Skrivnostni telefonski klici iz onstranstva

Posmrtni dogovori G

lavni junak teh nenavadnih dogodkov je bil znameniti humanist in filozof iz petnajstega stoletja Marsilio Ficino, eden od vidnej{ih predstavnikov Platonske akademije, ki je bila v tistem ~asu pomembno zbirali{~e kulturnikov.

Gre za zgodovinski paranormalni primer, in sicer za enega tako imenovanih “dogovorov o prikazovanju po smrti”.

Posamezniki, ki nastopajo v tovrstnih primerih, se vzajemno obve`ejo, da bodo po lastni smrti, ~e bo le obstajala mo`nost, pre`ivelemu posredovali dokaz o tem, da obstoji `ivljenje po smrti: obvezo mora seveda izpolniti tisti od (navadno) dveh posameznikov, ki prvi zapusti ta svet. Anekdota, ki jo v delu Annales ecclesiastici pripoveduje Baronio, je ena najbolj znanih.

Marsilio Ficino je sklenil posmrtni dogovor s prijateljem Michelejem Mercatom, ki ni verjel v pre‘ivetje. Neke no~i je bil Mercato zatopljen v prevajanje nekega besedila, ko je na lepem zasli{al glas, ki ga je klical s ceste. Stekel je k oknu. Bil je Ficino, ki mu je pri{el povedat, da je vse, kar se govori o drugem svetu, resni~no!

Marsilio Ficino je prav tisto no~ umrl.

Spiritisti so prepri~ani, da so dogovori, katerim sledijo prikazovanja, neizpodbitni dokazi o pre‘ivetju po smrti.

Znan je tudi primer Janeza Boska in njegovega prijatelja semeni{~nika Luigija Comolla, s katerim je Don Bosko sklenil dogovor o posmrtnem prikazovanju. Comollo je umrl 2. avgusta 1839.

Pokopali so ga naslednjega dne. V no~i, ki je sledila pogrebu, je Bosko spal v semeni{~u skupaj z drugimi udele‘enci teolo{ke {ole. Sredi no~i so na hodniku pred skupno spalnico zasli{ali zamolkel ropot, ki se je vse bolj bli‘al. Udarci so se stopnjevali in sli{ati je bilo, kot bi nekdo tolkel po stenah, podu, vsepovsod...

Vsi semeni{~niki, tudi don Bosko, so bili na nogah. Ropot se je {e naprej pribli‘eval vratom. Vrata spalnice so se z neznanskim tru{~em odprla, nakar se je ropot kot po ~ude‘u polegel. Tedaj je prostor zasijal z nadnaravno lu~jo in pretreseni semeni{~niki so zasi{ali Comollov glas, ki je trikrat zaklical ime

Sv. Janez Bosko je bil italijanski redovnik, ki je postal znan tudi zaradi dogodkov, povezanih s posmrtnim dogovorom.

Janeza Boska. Kot bi hotel odgovoriti na vpra{anje, ki si ga premnogi ljudje, {e posebej tisti verujo~i, nenehoma zastavljajo, je glas vzkliknil: “Re{en sem!” Prav zaradi verodostojnosti in dokazani po{te-

ZUNAJDIMENZIONALNA BITJA

P

arapsihologa Scott Rogo in Raymond Bayless sta postavila zanimivo hipotezo v zvezi s tako imenovanimi “telefonskimi klici iz onstranstva”: poleg realne mo`nosti intervencije pokojnih ali razodevanja psihokineti~nih sposobnosti `ive~ih, naj bi obstajala tudi t. i. “zunajdimenzionalna bitja” (extradimensional beings ali EDB). To naj bi bile hipoteti~ne oblike inteligentnega `ivljenja, ki so sposobne posegati v telefonske sisteme in znajo posnemati glasove umrlih. Najbolj verjetna hipoteza pa ostaja psihokineza

(PK), ki pa jo, kot nas opozarja psiholog John Beloff, ne smemo razumeti kot eno od naravnih sil oz. fizi~ni proces, ampak kot rezultat povezave oz. medsebojnega razmerja med ~love{kim umom in okoljem. Spomnimo se tudi, da so med parapsihologi tudi taki, ki verjamejo v pre`ivetje nekaterih elementov ~love{ke osebnosti. Prav ti elementi naj bi spodbujali fenomene, kot so poltergeist, prikazovanje duhov in medijska sporo~ila, ter naj bi tudi omogo~ali vzpostavitev psihi~nega stika z `ive~imi.

Misteriji 41

POSMRTNI

DOGOVORI

nosti pri~evalca, kot tudi ostalih prisotnih, ima dogodek kot parapsiholo{ko pri~evanje dokaj visoko vrednost.

Isto bi lahko rekli o dogodku, v katerega sta bila 31. julija daljnjega leta 1697 vpletena opata Benzuel in Des Fontaines. Sredi belega dneva je Des Fontaines med sprehodom po parku zagledal ob sebi duh Benzuela v premo~eni kuti, ki mu je povedal, da je prav v tistem trenutku utonil v reki. Kasneje se je izkazalo, da je bilo to res.

Bolj kompleksen pa je bil primer, ki je vseboval tudi slutnjo smrti. Dva aristokratska prijatelja, markiza Rambouillet in Precy, sta podobno kot v prej omenjenih primerih izmenjala obljubo o posmrtnem prikazovanju. Neke no~i leta 1647 je markiz Precy po~ival v svoji sobi, ko ga je prebudil glas, ki ga je klical po imenu. Ob njegovi postelji je stal Rambouillet. Povedal mu je, da je padel v bitki. V dokaz mu je pokazal smrtno rano. A to ni bilo vse. Prikazen je Precyju napovedala, da tudi njega ~aka enaka usoda. Minilo je nekaj mesecev in Precy je prav tako padel v bitki.

Spiritisti so prepri~ani, da so dogovori, katerim sledijo prikazovanja, neizpodbitni dokazi o pre‘ivetju po smrti.

Parapsihologi pa pripisujejo ve~jo te‘o nezavednim potencialom in pri~akovanjem pre‘ivelega, ki naj bi spodbudili pojavo telepatskih in jasnovidnih sposobnosti, ter celo halucinacije. Sorodni fenomeni, ki sicer niso povezani z “dogovorom o prikazovanju”, so navzkri‘ne korespondence, medijske identifikacije in tako imenovani “telefonski klici iz onstranstva”. ^e vse primere iz posami~nih polj obravnavamo kot celoto, lahko govorimo o dovolj oprijemljivi zbirki dokazov, ki govorijo v prid pre‘ivetju po smrti.

Ameri{ki parapsiholog Scott Rogo je zaslovel po svojih raziskavah zagonetnih fenomenov, ki jim pravimo telefonski klici iz onstranstva. Gre za pravo telefonsko komunikacijo, katere avtorji so domnevoma sami pokojni posamezniki. V sodelovanju s parapsihologom Raymondom Baylessom je Rogo zbral

42

niz primerov, ki so vredni temeljite obravnave. V knjigi je med drugim omenjen tudi domnevni telefonski klic iz onstranstva, katerega avtor je bil Arne Gandy, o katerem je leta 1955 v reviji Coronet pisal mojster filmske srhljivke Alfred Hitchcock v ~lanku z naslovom “Mojih pet najve~jih misterijev”.

Poglejmo zna~ilen primer iz knjige, ki sta jo napisala prej omenjena raziskovalca. Lee Epps in P. Owens sta se rodila v istem kraju; ko se je Lee preselil, sta nekaj ~asa vzdr‘evala stike, ki so naposled popolnoma zamrli. Minila so leta, ne da bi se nekdanja prijatelja sre~ala. Owensovo pri~evanje je zato toliko bolj pretresljivo. “26. oktobra 1968 ob 22.30 uri je moja ‘ena v moji odsotnosti prejela telefonski klic. Bil je Lee. @ena ga je spoznala po glasu. Poklical jo je po imenu in ji povedal, da se zelo slabo po~uti, ter jo prosil, naj ga pokli~em takoj, ko bo mogo~e.” Zakonca sta se prestra{ila in takoj posku{ala vzpostaviti stik z Leejem, a zaman. Gospod Owens tako zaklju~uje svoje pri~evanje: “Kasneje so mi povedali, da je bil Lee tistega ve~era v komi v Mercy Hospitalu. Umrl je prav ob uri, ko je moja ‘ena prejela omenjeni telefonski klic.”

Naj omenimo tudi primer Stefana Beccamortija in njegovega prijatelja Luigija. Luigi je bil kljub svojim sedemdesetim letom poln ‘ivljenja. Tistim, ki ga niso dobro poznali, se je zdel le stari neotesanec, ki se mu je tu pa tam posre~ila duhovita opazka. Luigi je bil ~lovek, od katerega se je mlaj{i Stefano zelo veliko nau~il. Luigi ni verjel v posmrtno ‘ivljenje in je govoril, da se s smrtjo vse kon~a. Rad se je blagohotno nor~eval iz Stefana, ki se je navdu{eval za vse, kar je bilo zunaj meja normalnosti. Ve~krat je rekel: “Ah, duhovi! ^e bom umrl pred teboj, bom neke no~i pri{el in ti potegnil rjuhe s postelje, prise‘em... ali kaj podobnega.” Bil je dinami~en in {porten tip, vse dokler mu niso diagnosticirali raka na plju~ih. Kmalu je za~el vidno huj{ati in ni kazal ve~ nobene volje do ‘ivljenja. Njegov glas je postajal vse slabotnej{i in ko je Stefano v telefonski

Risba na drevesnem lubju, ki so jo naslikali avstralski aborigini, prikazuje du{o, ki mora premagati preizku{nje in ovire, preden pride v svet mrtvih.

slu{alki zasli{al ‘vi‘ganje, je takoj vedel, da gre za Luigija, ki skoraj ni mogel ve~ govoriti. Takoj po prijateljevi smrti, je za~el Stefano do‘ivljati nekaj nenavadnega. Vsi vemo, da preko telefonske tajnice lahko neposredno poslu{amo glas klicatelja. Do tu ni~ nenavadnega.

Veliko ljudi je raje tiho, kot da bi pustili sporo~ilo. Takoj po Luigijevi smrti pa se je Stefanu dogajalo, da je ob ponovnem poslu{anju posnetkov telefonskih klicev pri tistih klicih, ki jih ni spremljalo sporo~ilo, ostal na traku zabele‘en nenavaden ‘vi‘g. Ni {lo za obi~ajen kovinski pisk, ampak za zvok, ki je zelo spominjal na slabotno ‘vi‘ganje, kakor je to po~el Luigi v svojem zadnjem obdobju. Nenavaden vidik tega dogajanja pa je, da je ‘vi‘g sli{en le ob ponovnem poslu{anju, ne pa takrat, ko klicatelj govori neposredno preko tajnice.

Ali gre za dokaz o obstoju posmrtnega ‘ivljenja?

Na koncu naj {e enkrat omenimo Hitchcocka, ki je dogodke v zvezi z Arnejem Gandyjem na svoj zna~ilen samozavesten na~in tako komentiral: “Zame je ta primer eden od petih najbolj vznemirljivih misterijev na{e generacije. ^e bi o njem posnel film, mi ne bi nih~e verjel.” Kinematografija je tovarna sanj, ki nas pripravi do tega, da se ~ustveno tako mo~no v`ivimo v posami~ne zgodbe, da se nam zazdijo resni~ne. Paranormalno pa je tako nenavadno, da daje videz navadne izmi{ljotine, v resnici pa vsebuje prepri~ljive indice, ki jih ne moremo in ne smemo preprosto odmisliti.”

D

Kako du{e posku{ajo prodreti do svojih bli‘njih, da bi jih potola‘ile

Sorodne du{e niso lo~ene K

aj se dogaja z du{o po smrti?

To nam je v svoji prvi knjigi Potovanje du{ razkril Michael Newton, dr. sc., ki je opravil doktorat na podro~ju svetovanja in je usposobljen hipnoterapevt ter ~lan Ameri{kega svetovalnega zdru‘enja.

Z razvojem svojega lastnega na~ina regresije je odkril, da lahko kliente povede prek do‘ivetij iz prej{njih ‘ivljenj in tako odkrije pomembni vidik obstanka du{ med ‘ivljenji. Ker je njegova prva knjiga naletela na izreden odziv bralcev, je izdal novo, kjer na njegov lasten na~in v obliki vpra{anj in odgovorov razkriva ‘ivljenje du{, njihovo po~etje, njihov vpliv na ljubljene osebe. Tudi njegovo drugo knjigo z naslovom Usoda du{, novi primeri {tudij o ‘ivljenju med ‘ivljenji, bomo v zalo‘bi ARA izdali v slovenskem jeziku. Tokrat pa vam predstavljamo del, ki se nana{a na smrt, ‘alost in tola‘bo.

Preboleti izgubo ljubljene osebe je ena izmed najte‘jih ‘ivljenjskih preizku{enj. Med premagovanjem bole~ine, ki jo ob~utimo ob smrti bli‘njega, se moramo prebiti sko-

Ko se du{e v duhovnem svetu pripravljajo na novo ‘ivljenje, se med vajami za njihovo naslednjo predstavo na velikem odru na Zemlji prav zabavajo. Vedo namre~, da so vse vloge samo za~asne.

zi za~etni {ok, se soo~iti z zanikanjem, jezo in potrtostjo, dokler se navsezadnje na nek na~in ne sprijaznimo z izgubo.

Vsaka izmed teh stopenj ~ustvenega nemira je razli~no mo~na, traja pa lahko mesece ali celo leta. Ob izgubi osebe, s katero smo bili tesno povezani, lahko zapademo v tak obup, da se nam zdi, kot da smo za{li v brezno brez dna, iz katerega ni mogo~e pobegniti, saj je smrt videti tako dokon~na.

V zahodnih dru‘bah pomeni vera v dokon~nost smrti oviro pri zdravljenju. @ivimo v dinami~ni dru‘bi, v kateri si ne znamo predstavljati, kako je, ko nas ni ve~. Dinamika smrti v ljube~i dru‘ini je podobna uspe{ni gledali{ki igri, v kateri izguba ene izmed zvezd povzro~i pravo zme{njavo. Soigralci se zaman trudijo spremeniti scenarij, praznina v zgodbi ostaja, vloge preostalih igralcev pa se ji morajo prilagoditi.

Tu obstaja neke vrste dihotomija, saj ko se du{e v duhovnem svetu pripravljajo na novo ‘ivljenje, se med vajami za njihovo naslednjo predstavo na velikem odru na Zemlji prav zabavajo. Vedo namre~,

Misteriji 43

SORODNE

DU { E NISO LO ~ ENE

da so vse vloge samo za~asne.

V na{i dru‘bi se na smrt ne pripravljamo ustrezno ‘e med ‘ivljenjem, ker je smrt tako ali tako nekaj, ~esar ne moremo dolo~iti ali spremeniti. Zaskrbljenost zaradi smrti nas za~ne glodati {ele z leti. Takrat se nam zdi - ne glede na to, v kaj verjamemo po smrti - da je smrt vedno nekje v bli‘ini, da pre‘i na nas iz teme in ~aka na pravi trenutek, da nas zasa~i. Na mojih predavanjih o ‘ivljenju po smrti me je mo~no presenetilo spoznanje, da se smrti najbolj bojijo prav tisti ljudje, ki gojijo zelo tradicionalne verske poglede.

Ve~ina nas se boji neznanega. Razen, ~e se nismo s smrtjo ‘e sre~ali iz o~i v o~i ali do‘iveli regresije v preteklo ‘ivljenje, kjer smo podo‘iveli lastno smrt, ostaja ta za nas {e vedno skrivnost. Ko se moramo z njo soo~iti bodisi kot sodelujo~i bodisi kot opazovalci, je lahko zelo bole~a, ‘alostna in grozljiva. Zdravi ljudje ne ‘elijo govoriti o njej, resno bolni tudi ne. Smrt je v na{i dru‘bi nekaj zelo zoprnega.

Odnos javnosti do ‘ivljenja po smrti se je v 20. stoletju precej spremenil.

Medtem ko je na za~etku stoletja {e ve~ina ljudi verjela, da ‘ivimo samo enkrat, so v zadnji tretjini 20. stoletja v Zdru‘enih dr‘avah Amerike ocenili, da v reinkarnacijo verjame ‘e okoli {tiri-

44

deset odstotkov ljudi. Ta sprememba v odnosu je omogo~ila, da ljudje la‘je sprejemajo smrt, nekateri so postali bolj duhovni in se po~asi oddaljujejo od prepri~anja, da po smrti ni ni~esar.

Eden izmed pomembnej{ih vidikov mojega dela o duhovnem svetu je spoznavanje z zornega kota preminule du{e, kako je, ko umremo, in kako du{e posku{ajo prodreti do svojih bli‘njih, da bi jih potola‘ile. Upam, da vam bom v tem poglavju dokazal, da to, kar ~utite globoko v sebi po izgubi, niso samo pobo‘ne ‘elje. Va{a ljubljena oseba vas ni zapustila. Ko ste se utelesili, je del va{e energije ostal v duhovnem svetu in ko se va{a ljubljena oseba vrne domov, jo bo ta del energije, ki je takrat ostal za vami, ‘e ~akal. Ta ista energija se bo kasneje zdru‘ila z du{o, ki se bo vrnila. Pomembno odkritje mojih raziskav je tudi spoznanje, da sorodne du{e niso nikoli lo~ene druga od druge.

Odhajajo~a du{a je precej nestrpna, rada bi, da bi se ~im prej odpravila na pot domov, saj ji gostota Zemlje iz~rpa precej energije.

V naslednjih razdelkih so prikazane nekatere metode, ki jih du{e uporabijo, da se pove‘ejo z ljubljenimi osebami. Te tehnike lahko za~nejo uporabljati takoj po smrti in so lahko zelo intenzivne.

Kljub temu je odhajajo~a du{a precej nestrpna, da bi se ~im prej odpravila na pot domov, saj ji gostota Zemlje iz~rpa precej energije. Ko je du{a odre{ena in osvobojena, odpotuje v duhovni svet, a ~e jo potrebujemo, nam lahko vedno prisko~i na pomo~.

Z razmi{ljanjem in meditacijo naj bi dosegli ve~jo sposobnost zaznavanja preminulih. Za to niso potrebna nikakr{na ustna sporo~ila z druge strani.

Bole~ino boste la‘je premagali ‘e samo, ~e boste prenehali dvomiti sami vase in sprejeli mo‘nost, da je tisti, ki ste ga imeli tako radi, {e vedno z vami.

ZDRAVILNE TEHNIKE DU[ Moj prvi primer opisuje napredovalo du{o z imenom Tammano, ki se usposablja za to, da bi postala vodnica. Tammano mi je povedala: “Na Zemlji umiram in se utele{am `e ve~ tiso~ let, vendar {ele zadnjih nekaj stoletij spoznavam, kako se da spremeniti vzorec negativnega mi{ljenja in pomiriti ljudi.”

Primer se za~ne s Tammanovim opisom trenutkov, ki sledijo njeni nenadni smrti v prej{njem `ivljenju.

1. primer S (subjekt): Moja ‘ena ne ~uti moje prisotnosti. Nikakor ji ne morem blizu.

Dr. N: Kaj je narobe?

S: Preve~ bole~ine, neustavljive ‘alosti. Alice je v takem {oku zaradi moje smrti, da je preve~ otopela, da bi ~utila mojo energijo.

Dr. N: Tammano, se vam je to dogajalo tudi po prej{njih ‘ivljenjih ali se ta te‘ava pojavi samo pri Alice?

S: Takoj po smrti so ljudje, ki te imajo radi, bodisi zelo razburjeni ali popolnoma otopeli. V obeh primerih se lahko popolnoma zaprejo vase. Moja naloga je, da poskusim vzpostaviti ravnote‘je duha in telesa.

Dr. N: Kje se trenutno nahaja va{a du{a?

S: Na stropu v najini spalnici.

Dr. N: Kaj ‘elite dose~i?

S: @elim, da bi moja ‘ena nehala jokati in osredoto~ila svoje misli. Ne verjame namre~, da bi bil lahko {e ‘iv, zato so vsi njeni energijski vzorci ena sama zme{njava. To me tako mori! Tik ob njej sem, pa tega ne ve!

SORODNE Dr. N: Ali boste sedaj, ko je njen duh nedostopen, za trenutek odnehali in odpotovali v duhovni svet?

S: Zame bi bilo to najla‘je, zanjo pa ne. Preve~ jo imam rad, da bi sedaj odnehal. Ne bom od{el, dokler vsaj malce ne zasluti, da je nekdo z njo v tej sobi. To bo moj prvi korak, potem bom lahko storil kaj ve~.

Dr. N: Koliko ~asa je ‘e minilo od va{e smrti?

S: Nekaj dni. Pogreb je ‘e mimo, jaz pa {e nisem od{el, ker ‘elim potola‘iti Alice.

Dr. N: Predvidevam, da va{a vodnica ‘e ~aka, da vas pospremi domov?

S: (se zasmeje) Moji vodnici Eaan sem povedal, da bo morala malce po~akati... ~isto po nepotrebnem. Kot da ne bi vsega tega ‘e vedela - prav ona me je to tudi nau~ila!

Ta primer ka‘e obi~ajno stisko du{, ki so ravnokar zapustile svoje fizi~no telo. Ve~ina jih seveda ni tako izku{ena in odlo~ena, kot je Tammano. A kljub temu ve~ina du{, ki si sicer ‘eli ~im prej odpotovati v duhovni svet, zemeljske astralne ravni ne zapusti tako dolgo, dokler vsaj nekoliko ne potola‘i tistih, ki jih imajo radi. Klientovo pripovedovanje o tem, kako je Alice pomagal premagovati bole~ino, sem skraj{al, da bi se osredoto~il na bla‘ilne u~inke, ki jih imajo energijski vzorci du{e na razrvano ~love{ko energijo.

Dr. N: Tammano, zelo bi vam bil hvale‘en, ~e bi me popeljali skozi tehnike, ki jih uporabljate, da bi Alice pomagali ubla‘iti njeno trpljenje.

S: Najprej vam moram povedati, da me Alice ni izgubila (globoko vzdihne).

Pri~nem s prho energije, s katero prekrijem Alice od prsi do glave. Videti je, kot da bi bila pod nekak{nim de‘nikom.

Dr. N: Kako bi to videl jaz, ~e bi bil duh?

S: (se nasmehne) Kot oblak sladkorne pene.

Dr. N: Kak{en u~inek ima to?

S: To je kot odeja du{evne topline, ki pomirja. Priznati vam moram, da tega pokrivanja {e ne obvladam popolnoma, toda v zadnjih treh dneh po moji smrti sem Alice uspel prekriti z oblakom energije, da bi tako postala bolj dovzetna.

Dr. N: Torej ste se ‘e lotili dela. Kaj storite potem?

S: Skozi ta oblak energije, ki jo obdaja, za~nem pronicati dolo~ene podobe samega sebe, dokler ne pridem do to~ke, kjer je najmanj upora. (premor) Najdem jo na levi strani glave, tik za u{esom.

Dr. N: Ali ima ta to~ka kak{en poseben pomen?

S: Alice je bilo zelo v{e~, ~e sem ji poljubljal u{esa. Spomini na to~ke ljubkovanja so zelo pomembni. Ko zagle-

V reinkarnacijo verjame ‘e okoli {tirideset odstotkov ljudi. dam prosto pot na levi strani njene glave, svojo energijo pretvorim v ‘arek in ga usmerim na to mesto.

Dr. N: Ali Alice to takoj za~uti?

S: Na za~etku za~uti ne‘en dotik, toda njeno zavedanje razjeda bole~ina.

Nato pove~am mo~ mojega ‘arka, po{iljam ji misli ljubezni.

Dr. N: Ali to deluje?

S: (veselo) Da, zaznal sem nove vzorce energije, ki niso ve~ temni. Tudi v njenih ~ustvih se nekaj premika... prenehala je jokati... gleda naokoli... sluti me.

Nasmehne se. Imam jo.

Dr. N: Ali ste kon~ali?

S: Vse bo {e v redu z njo. Zdaj je ~as, da odidem. [e bom pazil nanjo, ampak vem, da se ji bo uspelo prebiti ~ez vse to, kar je zelo dobro, saj bom zdaj nekaj ~asa precej zaposlen.

Dr. N: Mar to pomeni, da zdaj ne boste ve~ v stiku z Alice?

DU { E NISO LO ~ ENE

S: (u‘aljeno) Seveda bom! Kadar koli me bo potrebovala, bom ob njej. Ona je moja ljubezen.

Povpre~na du{a je mnogo manj spretna kot celo najmlaj{e vodnice. O tem bom podrobneje spregovoril v ~etrtem poglavju v razdelkih o rehabilitaciji energije. Kljub temu pa se ve~ina du{, s katerimi delam, kar dobro izka‘e. Obi~ajno se odlo~ijo, da se bodo osredoto~ile na eno mesto, pri ~emer uporabijo u~inek ‘arka, ki ga je opisal Tammano.

Te projekcije ljube~e energije na ljudi, ki so pre‘iveli du{evno in telesno travmo, so lahko celo iz neizku{enih du{ zelo u~inkovite.

Vzhodne prakse duhovne koncentracije in meditacije, kot je na primer joga, uporabljajo ~akre na podoben na~in, kot du{e po ~love{kem telesu razporedijo zdravilno energijo. Ljudje, ki se ukvarjajo z umetnostjo ~aker, pravijo, da moramo pri zdravljenju upo{tevati dejstvo, da imamo eteri~no telo, ki ‘ivi v so‘itju s fizi~nim. Zdravljenje s pomo~jo ~aker vklju~uje osvobajanje na{e ~ustvene in duhovne energije prek razli~nih telesnih to~k, od hrbtenice, srca, grla do ~ela in tako dalje, s ~imer odpremo in uglasimo na{e telo.

Prihodnji~: Kako se duhovi povezujejo z ‘ivimi

Misteriji 45

NEZNANE ~LOVE { KE

RASE

(Nadaljevanje z 12. strani.)

sestavljeni iz levje glave, kozjega telesa in ka~jega repa.

^LOVEK REZULTAT POSKUSOV Nekateri menijo, da je bil tudi ~lovek sam rezultat raznovrstnih genetskih poskusov. Kratko povedano, mi smo produkt dolgoro~no na~rtovanega projekta, pogosto spreminjanega do dana{nje oblike. Osebno menim, da je to popolnoma mo‘no; ~e se samo ozremo in si v antropolo{kih muzejih ogledamo ostanke na{ih pradavnih prednikov, ki so neko~ hodili pa tem svetu, lahko vidimo {tevilne rase, ki nam {e dale~ niso podobne,

D ARWIN

pa je pri{el na{ neposredni prednik? Je mogo~e tudi on rezultat poskusov?

Neandertalci so naglo izginili s prizori{~a in na njihovo mesto je vstopil kromanjonec; je bilo to na~rtovano ali pa je bilo to samo naklju~je? Mogo~e nam bodo dogodki v prihodnosti dali odgovor na to vpra{anje. Soo~eni s podobnimi vpra{anji lahko brez te‘av domnevamo, da je bila na{a, ~love{ka vrsta, na neki to~ki svojega razvoja oplemenitena s posebnimi sposobnostmi, ki so nas lo~ile od ‘ivalskih vrst. Nekateri vidijo v tem delo Boga, drugi pa vpletanje nezemeljskih bitij v evolucijo na Zemlji. Ni pomembno, kako si to kdo predstavlja, pomembno je, da se je to v resnici zgodilo. To je dejstvo!

Boris Mu‘evi~

NI IMEL PRAV ?

(Nadaljevanje z 18. strani.)

Glejte, dandana{nji je zelo udobno, biti prista{ Darwinovega razvojnega nauka, saj si ~lan velike organizacije, ki ti zagotavlja varnost in lagodno `ivljenje. Toda leta 1860, ko je bila ideja nova, so bili le redki, ki so si upali zastaviti besedo zanjo. Isto se dogaja danes. ^e ho~emo, da bodo nova spoznanja, ki so jih prispevale generacije uglednih znanstvenikov, pri{la med ljudi in pomagala najti pravo resnico, potem je nujno, da nekdo zastavi svoje ime in delo za to stvar. Moje stali{~e, ki ga zagovarjam, je, da smo na tem planetu samo majhen del~ek velike kozmi~ne hierarhije, ki si je {e ne znamo razlo`iti samo z nekaterimi preprostimi zakoni fizike, ki smo jih Preglednica, ki sta jo pripravila Cremo in Thompson ima na levi danes veljavno lestvico razvoja ‘ivljenja na tem planetu, na desni pa so nanizane arheolo{ke najdbe iz posameznih obdobij, ki niti pribli‘no ne ustrezajo uradno priznani stopnji razvoja, temve~ jo mo~no “prehitevajo”.

46

razen tega, da skoraj hodijo po dveh nogah. Nekaterim vrstam lahko sledimo v razvoju, drugim ne, in za tiste druge ‘ivijo paleoantropologi v nestrpnosti, kdaj jim bo uspelo odkriti vmesni ~len; ta pa se nikakor no~e in no~e prikazati iz zemlje. Lep primer povedanega je povezava med neandetralsko in kromanjonsko raso. Povezave ni! Vmesnega ~lena ni nikjer! Dolga desetletja so bili znanstveniki prepri~ani, da je bil na{ neposredni prednik, ki ga tudi imenujemo kromanjonec, naslednik neandertalcev.

Nekaj manj kot pred dvajsetimi leti pa so ugotovili, da sta si kromanjonec in neandertalec dokaj dolgo obdobje skupaj delila svet. Potemtakem, kromanjonec ni naslednik neandertalca. Od kod potem

odkrili do zdaj, temve~ bo treba raz{iriti na{e poglede. ^eprav je ortodoksna znanost {e vedno na izredno mo~nih pozicijah, se vendar ka`e dolo~en napredek v tej smeri.

- Torej verjamete, da bodo te nove ideje v bli`nji prihodnosti postale tudi predmet predavanj in {tudija v {olskih ustanovah?

Na vsak na~in. Smo na pragu nove znanstvene revolucije, ~eprav se na prvi pogled zdi, da temu ni tako. Toda za primer lahko vzamemo komunizem, kjer je partija do samega razsula dozdevno trdno dr`ala vajeti v rokah. Tu in tam so se pojavljali posamezni centri opozicije, ki so bili na videz nepomembni.

Potem pa se je njihovo {tevilo nenadoma pove~alo in preobrat se je zgodil tako reko~ ~ez no~. Isto se dogaja danes v znanosti. Posamezniki postajajo vse glasnej{i s svojimi neizpodbitnimi dokazi in tudi tu se bo zgodil zasuk. Do tega trenutka ni prav dale~.

Ivan Mohori~

Novi knjigi poglavitno delo, izku{nje ~loveka, ki je spoznal, kaj vse se da dose~i, ~e ~lovek vzame stvari na pravi na~in v svoje roke.

V knjigi razlaga, da ni enotnega modela in mora vsakdo sam v sebi prepoznati voditelja. Pri tem nam pomaga z nasveti in nas pou~i, kako se lahko za~nemo sporazumevati z ljudmi druga~e, kot smo vajeni, kako lahko ljudi okrog sebe motiviramo...

V knjigi so navedeni resni~ni primeri vodenja vrhunsko uspe{nih poslovne‘ev, {portnikov, politikov, umetnikov in njihovo delovanje v nepredvidljivem poslovnem okolju. Iz primerov bo vsakdo sam lahko izlu{~il na~ela, po katerih lahko vsak, ne glede na delo, ki ga opravlja, izkoristi svojo ustvarjalnost in navdu{enje, da bo uspe{en.

O~itno bo sposobnost sporazumevanja in spodbujanja ljudi v prihodnjih desetletjih odlo~ala, kdo bo zmagal in kdo bo izgubil. Ta knjiga nam pomaga oblikovati temeljne med~love{ke odnose, s pomo~jo katerih razvijemo spretnost, ki je potrebna za uspeh ‘e v sedanjosti.

KAKO USPE[NO VODIMO LJUDI Stuart R. Levine in Michael A. Crom Prevedla: Marija Brezigar Izadala: Mladinska knjiga, zbirka Za zdravo ‘ivljenje Cena: 4.780 SIT Obseg: 184 strani Format: 14,5 x 20,5 cm Trda vezava ^asi ostrih voditeljev so ‘e zdavnaj minili. Toda kdo so sploh voditelji? Je to lahko vsakdo ali le izbranec?

V podnaslovu knjige je zapisano, da lahko vsakdo sam prepozna svojo voditeljsko mo~ in usvoji spretnost, ki je potrebna za uspeh.

In odgovor na zgoraj postavljeno vpra{anje: vsakdo je voditelj. Vedno se lahko znajdemo v vlogi, ko smo voditelji. @e doma je povsem druga~e, ~e se ravnamo po knjigi in na prijateljski in nevzvi{eni na~in urejamo odnose; ne le da je tako manj ali ni~ prepirov, tudi stvari so urejene z zadovoljstvom in brez slabe volje.

Rojenih voditeljev pa je malo. Tako kot se moramo nau~iti najbolj preprostih stvari, se je mogo~e nau~iti tudi voditeljstva in zato ne potrebujemo nobenega predznanja ali kakih posebnih {ol. Treba se je pa~ u~iti in vaditi.

Na tujem imajo {ole in te~aje, pri nas pa zaenkrat le

VITAMINSKA BIBLIJA ZA NOVO TISO^LETJE Earl Mindell Prevedla: Irena Kova~i~ Izdala: Mladinska knjiga, zbirka Za zdravo ‘ivljenje Cena: 5.290 SIT Obseg: 414 strani Format: 16,5 x 24,5 cm Trda vezava Naj najprej zapi{emo, da so na svetu prodali ‘e ve~ kot 9 milijonov izvodov te knjige in da je Vitaminska biblija za novo tiso~letje po vsem svetu

Deset najbolje prodajanih knjig v trgovini Aurea, hala A, BTC v Ljubljani 1. Zdravilni ~aji in nasveti, Jo`e Toma`in~i~ 2. Zdravilna energija dreves, Patrice Bouchardon 3. Telo kli~e po vodi, dr. f. Batmanghelidij 4. Potovanje du{, dr. Michael Newton 5. Pot do srca, M. P. Podvr{i~ 6. Nspametni bodo `ejni, Anton Komat 7. Kako vidimo, beremo in izbolj{amo avro, dr. Tom J. Chalko 8. Napovedovanje usode iz igralnih kart, Sophia 9. Ribe na 150 na~inov, Veljkovi} 10. Vodnik prakti~ne aromoterapije, dr. W. H.Lee

najbolje prodajana knjiga o vitaminih. ^e se strinjate z ugotovitvijo, da ima hrana najpomembnej{i vpliv na na{e zdravje, potem posezite po tej izredni knjigi, ki nima ni~ skupnega z dolgo~asno biblijo, marve~ je izredno prakti~no, predvsem pa pregledno napisan priro~nik. Torej je ne bomo brali kot roman, od za~etka do konca (ali kot nekateri berejo roman, od zadaj), marve~ je najbolje, da jo dobro pregledamo in spoznamo, kaj vse je v njej in jo potlej vzamemo v roke, ko re{ujemo kako zdravstveno te‘avo. In ~e bi radi vedeli, ali je na{e telo dovolj oskrbljeno z vitamini, bomo dobili ne nek splo{en, marve~ kar konkreten odgovor, saj so, denimo, vitamiske potrebe razlo‘ene po poklicih, razvadah, uporabi prostega ~asa ... Tako se lahko poi{~emo med pevci, pivci, teka~i, u~itelji, ra~unalni~arji, med doje~imi ‘enskami ... in za vsakega veljajo druga vitaminska pravila. ^e pa imamo kako te‘avo, najdemo pregled bolezni in stanj, ki jih je mogo~e z vitamini omiliti ali celo prepre~iti.

Velja opozoriti na cele strani pregledno nanizanih podatkov, ki nam povedo veliko na povsem enostaven na~in in nam mo~no raz{irijo vedenje

o prehranjevanju.

Misteriji 47

Nenavadna do`ivetja Pri{la je po slovo Dogodek je iz ~asa, ko si nenavadnih dogodkov nismo razlagali, sega v pozna sedemdeseta leta.

Moja prijateljica manj{e postave, nervozne narave je ‘ivela ve~ kot sto kilometrov oddaljena od mene. V dru‘ini je imela velike te‘ave. Videvali sva se zelo poredko, vendar pa sva si ob~asno dopisovali.

Tudi takrat je pri{lo njeno pismo, seveda zadnje.

Zdelo se mi je, da mi ho~e nekaj povedati, oziroma razkriti svojo ‘alost, vendar je nekako prikrila in omenjala, da je hudo ‘iv~na in obupana. To njeno pismo je bilo poslovilno, le da jaz nisem prav vedela, kaj mi je storiti. Po dolgem razmisleku sem se na dolgo razpisala in jo tola‘ila, da bo vse minilo in da ji za bolj{e po~utje po{iljam paket z zdravilnim ~ajem, kakr{nega sem uporabljala tudi sama, saj sem imela odgovorno delo. Prosila sem jo, naj mi sporo~i, ~e ji je kaj bolje, ~e so se te‘ave umirile. Paket s pismom sem oddala in ~akala povratne informacije, ki pa jih ni bilo.

Nekega ve~era, bila je ‘e trda tema, jaz pa sem bila sama doma in sem za naslednji dan pripravljala kosilo. @iveli smo v bloku v tretjem nadstropju. Lu~ sem imela pri‘gano samo v kuhinji na elementih. Zasli{ala sem ropot v otro{ki sobi in mislila, da se je vrnil mo‘ z otroki. Pogledat pa nisem {la, ko sem se del-

48

no obrnila, je poleg mene stala majhna ‘enska. Segla je v omaro nad mojo glavo, vzela kozarec, ga nesla k ustom in kretnjo ponovila. Za trenutek sem ostala z odprtimi usti, z no‘em v rokah, besed pa nisem spravila iz sebe.

Ko sem le spregovorila,

Mnogim med nami se je ‘e zgodilo kaj nenavadnega. V~asih o do‘ivljaju povemo najbli‘jim, v~asih zgodbo zadr‘imo zase. Vabimo vas, da nam nenavadne dogodke opi{ete, objavili jih bomo na tej strani.

Honorar za opis nenavadnega do‘ivetja: majica Misteriji. Zgodba mora biti resni~na. Napi{ite jo tako, da bo dolga od 30 do 60 tipkanih vrstic.

Zgodbo po{ljite na naslov: MISTERIJI, [martinska 10, Ljubljana. sem se vsa tresla, hotela sem vedeti, kdo je in kaj po~ne.

Odgovora pa nisem dobila.

Tako iznenada, kot se je pojavila, je tudi izginila.

Odhitela sem ven na stopni{~e in vpila nanjo tako, da so pri{le ven tudi moje sosede. @enska na stopni{~u se je obrnila in za trenutek obstala, nato pa izginila. Moje sosede niso videle nikogar.

Dogodek pa me je mu~il {e dolgo predvsem zato, ker je bil viden samo meni. Ko sem izvedela za tragi~en konec moje prijateljice, mi je bilo vse jasno, pri{la se je poslovit, le jaz tega takrat nisem vedela, zato mi je {e danes te‘ko, ko se spomnim, da sem vpila za njo. Tak{nega slovesa si ni zaslu‘ila. Ko bi jaz le vedela takrat ...

Justina P. S. Dogodek je ‘e res z brado, pa saj tudi moja leta hitijo. Vi ste drugi, ki sem ga zaupala, raje mol~im, saj vsakdo ne verjame v te stvari. Moj o~e mi je o tem nekaj povedal, tako da vem, da so te stvari mo‘ne. Tudi moji mami se je dvakrat nekaj zgodilo.

Mali oglasi 10 % POPUST V TRGOVINI AUREA v BTC v Ljubljani, hala A, tel: 061/ 14 11 760 s kartico Kluba za zdravo ‘ivljenje, ki jo imajo vsi naro~niki revije Misteriji in Zdravje. Velika izbira naravne kozmetike, ki ni testirana na ‘ivalih in ne vsebuje ‘ivalskih ma{~ob, darilni izdelki, knjige za zdravo telo in du{o, izdelki iz prodaje po po{ti revije Misteriji. Vabljeni tudi na kozarec naj~istej{e pitne vode v Sloveniji ALCONA-AQUA ALCONA-AQUA.

Z Misteriji k sveti Fo{ki Revija Misteriji vabi svoje bralce, da se udele‘ijo enodnevnega avtobusnega izleta k sveti Fo{ki v Istri tretjo soboto v januarju, to je 20. januarja 2001.

Sre~anje bo vodil bioterapevt iz Zagreba @eljko Vragovi}.

Organizacijo izleta smo poverili turisti~ni agenciji Quo Vadis iz Ljubljane, Vodnikova 130, tel.:01/519-74-59.

NOVO! TRAJNO NEVTRALIZIRANJE [KODLJIVIH SEVANJ v bivalnih objektih.

Z geonevtralizatorjem za zmeraj odstranimo zdravju {kodljiv vpliv vseh vodnih, zemeljskih in tehni~nih sevanj. Nevtraliziramo celotno hi{o z vrtom ali celotno stanovanje. Uvodno preverjanje negativnih energij na domu je brezpla~no. GSM 031/817-400 REIKI INICIACIJE vseh stopenj, terapije, meditacije - za vse iskalce resnice na duhovni poti, 041/711-685, Rada.

DNK AKTIVACIJA - Uvodna predavanja in aktivacija kromosomov mladosti in vitalnosti; informacije in prijave po tel. 02/320-04-50, 041/695-171.

IZKU[ENI ASTROLOG Robert Simoni~ pomaga najti pot naprej. Osebno in poslovno svetovanje, dopisni te~aji astrologije. Informacije: 04/580-65-59, 041/344-037, ob delavnikih.

Z 20. novembrom leta 2000 so se spremenile telefonske {tevilke. Svoje cenjene stranke obve{~am o tem.

GORAZD GAVEZ, dr. med., Mestni trg 8, 1000 Ljubljana, tel.: 00386-01/426-41-89.

Moja dejavnost je: svetovanje o prehrani, komplementarna in alternativna medicina, zdravljenje rakavih in drugih bolezni s hrano, zdravljenje s postom, z zdravilnimi sokovi, s tibetanskimi ~aji, huj{anje, zdravljenje z bioenergijo, z magnetoterapijo, s tachionsko energijo, zdravljenje z elektro akupunkturo, homeopatijo, s kristalo terapijo in druge metode, iris diagnostika, vizualna analiza aure, radiestezija in za{~ita pred sevanji.

BIOENERGETIK STJEPAN [EPAT je dosegljiv po telefonu 041/726-084, njegov e.mail je stjepan.sepat@zg.tel.hr, o njegovem delu pa si lahko preberete tudi na spletni strani http:// ai.fri.uni-lj.si/xaigor/slo/zdravilci/stjepan.htm Storitev razli~nih ponudnikov, objavljenih na tej strani, ne preverjamo in zanje ne odgovarjamo. Bralke in bralce prosimo, da nam o kakovosti ponujenih storitev sporo~ijo svoje mnenje.

Izidi ‘rebanja za nagradno kri‘anko {t. 70 PRVA NAGRADA (20.000 SIT): Vinko Trplan, Li{kova 40, ^ernelavci, 9000 Murska Sobota.

DRUGA NAGRADA ({tirimese~na naro~nina na revijo Misteriji): Marjan Marin{ek, Znojile pri Krki 23, 1301 Krka.

3 TRETJE NAGRADE (majica Misteriji): Levko Salesin, Regentova 4, 2000 Maribor

REIKI TE^AJI IN TERAPIJE tel.: 01/723-94-91, 041/791-345 e-mail: reikiposta@yahoo.com

Zavod za razvoj ~lovekovih vrednot TE^AJ UMETNOSTI @IVLJENJA 24.1.– 29.1. v Ljubljani delovniki: 18h–2130h sobota, nedelja: 9h–14h Vsak teden brezbla~na predstavitev.

041/791-345, 01/534-39-92, 01/507-67-83 umetnostzivljenja@yahoo.com Knjiga je zanimivo branje, v njej je navedenih kar nekaj ozdravitev, ki jih pripisujejo zgolj ustreznemu postenju in pravemu na~inu prehranjevanja.

Knjigo lahko naro~ite pri zalo`niku Marjanu Viden{ku po telefonu 03 / 577 37 17.

Mali oglasi v Misterijih CENA besede je 200 SIT, (najmanj 3000 SIT

za 15 besed ali manj).

10 % popust za tri, 15 % popust za ve~ kot tri zaporedna naro~ila. [tejejo vse besede in {tevilke. 19 % DDV ni v{tet v ceno.

ROK za sprejem je do vklju~no 15. v mesecu za naslednji mesec. Pla~ilo vnaprej na ‘iro ra~un {t.: 50101-601-274645. Informacije po tel.: 01/ 431-20-25.

SPREJEM oglasa le pisno: s pismom (s prilo‘eno kopijo vpla~ila) ali po faksu 01/230-16-27.

Sladjana Milenkovi}, Zikova 8, 1241 Kamnik Ana Golja, Grmi~eva 27, 4000 Kranj.

Nagrade bomo poslali po po{ti.

Re{itev nagradne kri‘anke {t. 82: VODORAVNO: Iskra, Viren, Amerika, sanjar, sen, Amado, Otta, nivo, Una, zdravljenje, ZDA, dvom, ~ut, Favn, opazka, Ira, opolzkost, GR, {~ip, potep, sla, lica, ^A, trosovka, Pasok, ion, dir, pav, rakar, K^, bober, nadloga, Ana, ulani, ido, Inn, irida, konkubinat, karo, Arh, tapeta NAGRADNI POJMI: ZDRAVLJENJE Z VZPODBUDO DNK, AJDOV VZGLAVNIK

Prosimo, da re{itev po{ljete do 15. januarja 2001 v ovojnici s pripisom KRI@ANKA 71 na naslov: Misteriji, [martinska 10, 1000 Ljubljana.

Iz‘rebali bomo pet nagrajencev, ki bodo prejeli: 1. nagrada: 20.000 SIT 2. nagrada: {tirimese~na naro~nina na revijo Misteriji 3.-5. nagrada: majica Misteriji

Misteriji 49

Nagradna kri`anka 71 Ime in priimek: Po{tna {t.: [t.: `iro ra~una:

50

Stalno bivali{~e: Dav~na {t.:

Dav~na izpostava: Pri banki:

Operativna {t. banke: