Revija-Misteriji-093_april-2001 by ARA Zalozba

LETNIK 8. - [T. 93 - APRIL 2001 - 600 SIT, 48 HRK

POZOR! BRANJE TE REVIJE LAHKO VPLIVA NA VA[E @IVLJENJE ISSN 1318-1777

Zunaj~utno zaznavanje Reinkarnacija Mleko: je ali ni zdravo? Medicina ljubezni Du{e se javljajo preko otrok

LOBANJA ^UDE@NO OZDRAVLJA Misteriji 1

ZA DRU@INSKO KNJI@NICO TELO KLI^E PO VODI Zdravnik internist F. Batmanghelidj dokazuje, da si lahko zdravje mo~no izbolj{amo s pitjem navadne vodovodne vode. Medicinsko utemeljeno. Cena: bro{irane 2.900 SIT trdo vezane knjige 3.900 SIT

ZDRAVILNA ENERGIJA DREVES Vonjajte in oku{ajte popke in drevesni sok, prislanjajte u{esa in poslu{ajte notranji {epet debel. Spoznajte na~ine in vaje za zajemanje zdravilne energije dreves v gozdu, go{~avi ali na vrtu, ne glede na to, kje ‘ivite. Cena: 4.900 SIT ZDRAVILNI ÂJI IN NASVETI âjne me{anice za vse vrste tegob in {e nasveti, s katerimi se jih da olaj{ati, je zbral v svoji knjigi starosta slovenskih zeli{~arjev Joè Tomaìn~i~. V knjigi je ve~ kot 100 izbranih receptov in na stotine nasvetov. Cena: 2.900 SIT POTOVANJE DU[ V knjigi najdemo odgovore na ve~na vpra{anja, kaj se dogaja z du{o, ko ~lovek umre, bodisi naravne bodisi nasilne smrti. Kdaj in kako se du{a odlo~i, da pride v ~lovekovo telo? Kaj se dogaja z du{o med dvema ‘ivljenjema? Cena: 3.300 SIT

Pokli~ite: 01/431-20-25, faks: 01/230-16-27, ARA zalo‘ba d.o.o., [martinska 10, Ljubljana

Misteriji LETNIK 8. - [T. 93

april 2001

Reinkarnacija

Medicina ljubezni

Vzroki za te‘ave se vedno skrivajo v izkustvih prej{njih ‘ivljenj

Komplementarna medicina prese‘e posledice obrambnih mehanizmov

15 Mleko: je ali ni zdravo? Mleku, kakr{nega je ustvarila narava, delamo veliko krivico

17 Predhodnica religij [amani vedno delujejo s pomo~jo svojih stikov z onstranstvom

21 Lobanja ~ude‘no ozdravlja

31 Vam preti zasvojenost? Zdi se, kot da se bomo spremenili v civilizacijo zasvojencev

35 Ajda naj zamenja meso Beljakovine ‘ivalskega izvora so vzrok bolezni v razviti dru‘bi II.

39 Od kod prostozidarji?

Ogled spominov na stara znanja davno izginulih civilizacij

Skrivnostne‘i visokih moralnih na~el in medsebojnega spo{tovanja

Zunaj~utno zaznavanje

Kdo je vedel za luni?

Mnoge ‘ivali imajo zaznavne sposobnosti, ki presegajo na{e

J. Swift omenil Marsova satelita poldrugo stoletje pred njunim odkritjem

Misteriji 3

PISMA Ilustrirana mese~na revija

Misteriji Naslov uredni{tva: Revija Misteriji, [martinska 10, 1000 Ljubljana Tel.: 01/231-93-60, fax: 01/230-16-27 Elektronska po{ta: ara@zalozba-ara.si Izdaja: ARA Zalo`ba d.o.o., Cigaletova 5, Ljubljana Direktor zalo`be: Jo‘e Vetrovec Odgovorni urednik: Joè Vetrovec Oblikovanje: J&V Ra~unalni{ki prelom: Luka Zlatnar Lektoriranje: Lili Epih Tajni{tvo in naro~nine: Lilijana Knez Oglasno trènje: Joè Marolt Prodaja po po{ti: Vanda Klop~i~ Odprema po{iljk po po{ti: Franci Hemler Fotoliti: GApro d.o.o. Tisk: Tiskarna Ljubljana, Ljubljana Cena izvoda v maloprodaji 600 SIT. Prodaja v kolportaì: Prodaja, Dunajska 5, Ljubljana, tel.: 01/231-93-60. V naro~nini, ki se pla~uje {tirimese~no (2.160 SIT), 10 % popusta. Poslovni ra~un: 02083-0011412222. Devizni ra~un: 50100-620-133-900-579602.

[MARTINSKA 10, 1000 L JUBLJANA

Kdaj v Damanhur?

ste nam obljubili, ko ste imeli vse zasedeLno, daani boste to pomlad ponovili tridnevni izlet v Damanhur. Pomlad je tu, pa mi prosim sporo~ite, kdaj bo to, da si s prijateljico rezervirava ~as. Prosim, da mi pisno ali telefonsko sporo~ite dan odhoda takoj, ko bo program pripravljen, rada bi sedela na prvih sede‘ih. Marija, Ljubljana To~nega datuma {e ne vemo, predvidevamo pa, da se bo zgodilo v juniju, verjetno v drugi polovici, drugi ali tretji vikend. Poklicali Vas bomo.

Rumeni kozarec

oma imamo vse tri kozarce, modrega, zelenega in rde~ega in prav radi pijemo vodo, ki je v~asih nismo toliko. Dobro nam dene v vseh pogledih. Imam pa nekaj vpra{anj: - Nekje sem prebrala, da pripravljate tudi rumeni

kozarec, ki naj bi pomagal pri odpravljanju nekaterih odvisnosti. Je res? - Ali je res, da lahko v Ljubljani brez skrbi za zdravje pijemo vodo iz pipe? - Zakaj kozarcev {e vedno ni naprodaj v Mariboru? - Zakaj so doma kozarci cenej{i kot v Kanadi in ZDA? Mili, Ho~e Res je, da rumeni kozarec obstoja, vendar z njim le eksperimentiramo in ga {e dolgo ali nikoli ne bo v prodaji, predvsem zaradi pravno-formalnih razlogov. O samem raziskovanju bomo morda poro~ali ~ez nekaj {tevilk, saj je zelo zanimivo. Povsem mirno lahko pijete vodo iz vodovoda in ni prav nobenega razloga, da bi pili vodo v plastenkah. To ne velja le za Ljubljano, marve~ tudi za Maribor in druga ve~ja slovenska mesta. Seveda to ne velja za vse manj{e krajevne vodovode in za tista obmo~ja, kjer so v vodi ostanki kmetij-

Sre~anje z bioterapevtom V petek in soboto, 26. in 27. maja, bo sre~anje s Stjepanom [epatom, bioterapevtom, o katerem smo v Misterijih ‘e pisali in poro~ali o njegovi mo~i, da v petrijevki zavre rast rakavih celic. Sre~anje bo potekalo v organizaciji turisti~ne agencije Qou Vadis. Informacije.: 01/519 74 59.

ALI

ara@zalozba-ara.si

skih farmacevtskih spojin.Iz preglednice na 28. strani revije je razvidna kakovost vode v v ve~jih mestih. Vodo vsak mesec testiramo v drugem kraju s ~ebulnimim testom in rezultate objavljamo na 28. strani revije, kjer je mogo~e razbrati njeno stopnjo genotoksi~nosti in spremembe, ki nastanejo z uporabo modrega kozarca. V Mariboru {e nismo na{li ustrezne trgovine. V Sloveniji so kozarci veliko cenej{i, skoraj za polovico. To lahko sami ugotovite, ~e pogledate na: www.hydrovital.com.

Pretiravate?

azlage o Julesu Vernu in Mussoliniju so pa R res malce preproste. Branje je sicer duhovito, morda pa le malce pretiravate, saj se da s tak{no kombinatoriko ugotoviti tisto, kar ho~ete. Seveda pa vseeno pohvala avtorju, da se je tak{nega premetavanja besedi lotil, saj ka‘e na njegovo spretnost in {iroko vedenje. Hinko, Dom‘ale

Kje so neznani lete~i predmeti?

~asih je bilo v Misterijih mogo~e skoraj v V vsaki {tevilki prebrati kaj zanimivega o NLP. Zadnje ~ase niste o njih poro~ali ni~, ~eprav je v svetu, kot vem, vse polno poro~il. Mene zanimajo predvsem stiki Nezemljanov s ~love{ko raso in posledice teh sre~anj. Menda obstojajo zapisi o tem, zbrani v knjigi. Ne pozabljajte na nas, ki nas NLP-ji zanimajo in nas niti ni tako malo. Pavla, Murska Sobota

ZANIMIVOSTI

OGRO@EN SPOMENIK SVETOVNE KULTURNE DEDI[^INE

DVIGA SE Z VOLJO

-letni kmet iz bolgarske vasice Stara Zagora Mikhail Drogzenovi~ se je po izjavah o~ividcev dvignil v zrak, pa ~eprav se ni {olal za baletnika. [e pred prihodom znanstvenikov, ki naj bi pojav opazovali, se je kmet nekaj minut koncentriral in se nato dvignil pribli‘no 120 cm od tal. O~i je imel zaprte. V zraku je ostal deset minut, medtem pa so prisotni zaman iskali dokaze o prisotnosti mehanskih naprav. “Ko sem v zraku,” je povedal opazovalcem, “ne morem spremeniti svojega polo‘aja. Dvignem se z mo~jo volje.” D

SKORAJ ^LOVEK

R M

a~u Pi~u, starodavno inkovsko mesto v perujskih Andih, je v veliki nevarnosti, da se bo zru{ilo, oziroma, re~eno natan~neje, pogreznilo. Tako menijo japonski geologi, ki so natan~no preu~ili dogajanje spomenika pod za{~ito UNESCA. Ma~u Pi~u je bilo zadnje zato~i{~e Inkov, ki so se v {estnajstem stoletju umikali konkvistadorjem, krutim {panskim zavojevalcem. Mesto le`i 2550 metrov nad morsko obalo in je zgrajeno na dveh grebenih. Znameniti arheolo{ki spomenik je odkril leta 1911 ameri{ki arheolog Hiram Bingham in UNESCO je uvrstil mesto med zaklade svetovne dedi{~ine. Japonski raziskovalci z univerze Kyoto so merili premikanje zemlje z desetimi ekstenzometri. Izmerili so, da se del povr{ine zemlje, na katerem stoji mesto, vsak mesec premakne za en centimeter: “Ni mogo~e natan~no napovedati, kdaj se lahko pojavi vdor, a bomo to takoj za~eli raziskovati,” so povedali Japonci na nedavnem simpoziju v Tokiju, ki je bil organiziran pod pokroviteljstvom UNESCA. O ukrepih ni {e ni~ znanega. D

oke avstralopiteka, prednika ~love{kega rodu, ki je ‘ivel pred pribli‘no 3,3 milijoni let, so bile mnogo bolj podobne ~love{kim rokam kot pa roke na{ih najbli‘jih ‘ivih sorodnikov, {impanzov in goril. To odkriva nedavna najdba v jami Sterkfontein v ju‘ni Afriki. Skupina pod vodstvom Ronalda Clarka z univerze J. W. Goethe v Frankfurtu je tam na{la ostanke s povsem ohranjenimi kostmi dlani in rok. ^eprav so znanstveniki sicer v preteklosti odkrili {tevilne ostanke avstralopiteka, nobeni niso bili tako nepo{kodovani. Danes ‘ive~e opice imajo zelo specializirane dlani: gorile in {impanzi imajo dolge, mo~ne prste. Avstralopitekova roka pa je bila sorazmerno nespecializirana. D

NE MOREJO JE O@IVITI

O @ITNI KROGI NA POLJSKEM

za~etku avgusta prej{njega leta so se v bli‘ini kraja Wilatowo pojavili ‘itni krogi, podobni tistim v Angliji. Kmetje so prepri~ani, da jih je naredila deseterica NLP-jev, ki so jih opazovali nekaj dni prej, ko so preleteli polje. Zanimivo je, da jim pripisujejo tudi nenavadno visoke ra~une, ki so jih morali pla~ati za elektriko tega meseca. Raz{irile so se govorice, da so se NLP-ji pri svojem preletu oskrbeli tudi z energijo iz javnega omre‘ja. Oblasti so zaenkrat pametno tiho. D

xfordski strokovnjak Alan Cooper je s kolegi iz Velike Britanije in [panije izlu{~il nekaj molekul DNA iz fosilnih kosti nekdanje ptice velikanke moa, toda gradiva je premalo, da bi lahko tudi z najnovej{o tehnologijo ptico spet spravili na svet. Lahko si le zami{ljajo, kako je izgledala, milijoni let stare sledi pa odkrivajo njihova domovanja in pomagajo odkrivati dogajanja na Zemlji. D

Misteriji 5

Kozmobiolo{ki koledar za april 2001 za maj 2001 25.3. ob 03:21

ned. 25.03.

25.3. ob 03:21

23.4. ob 17:27

pon. 23.04. tor.

24.04.

sre.

25.04.

~et.

26.04.

pet.

27.04.

23.4. ob 17:27

pon. 26.03. 27.3. ob 03:52 28.3. ob 21:43 29.3. ob 11:02 31.3. ob 16:24 1.4. ob 12:49 2.4. ob 19:55 4.4. ob 21:48 4.4. ob 21:57

6.4. ob 22:58 8.4. ob 05:22 9.4. ob 01:02 11.4. ob 05:48 11.4. ob 18:19

13.4. ob 14:22

tor.

27.03.

sre.

28.03.

~et.

29.03.

pet.

30.03.

25.4. ob 17:12 28.3. ob 21:43

27.4. ob 21:50

sob. 31.03. ned.

1.04.

pon.

2.04.

tor.

3.04.

sre.

4.04.

~et.

5.04.

pet.

6.04.

27.4. ob 07:59

30.4. ob 01:26 1.4. ob 12:49

30.4. ob 19:08 2.5. ob 05:17

4.4. ob 21:57

4.5. ob 04:38 4.5. ob 06:51

7.04.

ned.

8.04.

pon.

9.04.

tor.

10.04.

sre.

11.04.

~et.

12.04.

pet.

13.04.

8.4. ob 05:22

7.5. ob 15:53 8.5. ob 15:06 10.5. ob 23:11

11.4. ob 18:19

11.5. ob 10:11

16.4. ob 02:12 18.4. ob 15:01 19.4. ob 20:27 21.4. ob 02:19

ned. 15.04. 17.04.

sre.

18.04.

~et.

19.04.

pet.

20.04.

23.4. ob 17:26

18.5. ob 10:42 19.4. ob 20:27

19.5. ob 12:41 20.5. ob 19:30

tor.

01.05.

sre.

02.05.

~et.

03.05.

pet.

04.05.

30.4. ob 19:08

4.5. ob 04:38

ned. 06.05. pon. 07.05. tor.

08.05.

sre.

09.05.

~et.

10.05.

pet.

11.05.

7.5. ob 15:53

11.5. ob 10:11

ned. 13.05. tor.

15.05.

sre.

16.05.

~et.

17.05.

pet.

18.05.

sob. 19.05.

15.5. ob 12:11

19.5. ob 12:41

ned. 20.05. pon. 21.05.

ned. 22.04. pon. 23.04.

15.5. ob 12:11 15.5. ob 23:02

sob. 21.04. 23.4. ob 10:57

pon. 30.04.

pon. 14.05. 15.4. ob 17:31

pon. 16.04. tor.

ned. 29.04.

sob. 12.05. 13.5. ob 10:21

sob. 14.04. 15.4. ob 17:31

sob. 28.04.

sob. 05.05. 6.5. ob 10:02

sob.

27.4. ob 07:59

23.5. ob 01:13 23.4. ob 17:26

23.5. ob 04:46

tor.

22.05.

sre.

23.05.

23.5. ob 04:46

Osnovni podatki za naravno na~rtovanje rojstev so zbrani v knjigi Kozmobiolo{ki koledar in v reviji Narava Zdravje avgust 1999.

Ve~erno zvezdno nebo v aprilu

Skica ve~ernega zvezdnega neba v za~etku aprila; levo - pogled proti jugu, desno - pogled proti severu. Pri opazovanju se obrnemo proti jugu oziroma severu. Posamezno skico dvignemo pred seboj. S preslikavo posku{amo na skici narisane najsvetlej{e zvezde izslediti tudi na nebu.

Glavna ozvezdja in zvezde Videz ve~ernega zvezdnega neba se glede na za~etek leta v tem mesecu zelo spremeni. JU‘NA STRAN NEBA. Visoko nad ju‘nim delom obzorja stoji zelo vpadljivo ozvezdje Lev, katerega najsvetlej{a zvezda se imenuje Regul (na{e ljudsko ime za to zvezdo je Kralji~). Pod Levom se serpentinasto zvija Vodna ka~a ali Hidra. To zares zelo dolgo ozvezdje je napolnjeno s {ibkimi zvezdami. Le ena med njimi je nekoliko svetlej{a, to je oran‘na zvezda Alfard - Samotna, ki pa je ena najlep{ih zvezd na spomladanskem nebu. Z lahkoto jo izsledimo v podalj{ku daljice “vrat Leva” - Regul. V neposredni bli‘ini Vodne ka~e, pravzaprav tik nad njo, lahko s kan~kom pozornosti zasledimo ozvezdji ^a{a in Krokar. Na vzhodni strani neba so ozvezdja Herkul (v katerem le‘i zvezdna gru~a M 13, ki jo lahko opazujemo z lovskim daljnogledom), Venec ali Severna krona, Volar s svetlim Arkturjem in Devica s svojo glavno zvezdo Spiko. Med Devico in Velikim medvedom najdemo manj vpadljivi

ozvezdji Berenikini kodri in Lovska psa. Veliki zimski nebesni trikotnik, ki ga sestavljajo svetle zvezde Prokijon v Malem psu, Sirij v Velikem psu in Betelgeza v Orionu, bo skupaj s svojim zvezdnim ozadjem kmalu za{el. Prav tako se na zahodu zbirajo te‘ko razpoznavni Rak, svetla Dvoj~ka Kastor in Poluks, Voznik s Kapelo (Kozo) ter Bik z Aldebaranom in Perzej. SEVERNA STRAN NEBA. Tam razpoznamo ozvezdja Zmaj, Mali medved (z Malim vozom), Kasiopejo in Kefeja. Nizko nad severnim delom obzorja sta Deneb in Vega, glavni zvezdi ozvezdij Laboda in Lire. Zaradi ni‘inskega smoga pa se zvezdi ve~krat zgubljata v meglici. NAD GLAVO. V nadglavi{~u je ozvezdje Veliki medved (oziroma Veliki voz), katerega rep (oje) gleda proti vzhodu. To lego “medveda” oziroma “voza” lahko s pridom uporabimo za orientacijo. Desno roko preprosto usmerimo na rep oziroma oje in jo premikajmo navzdol v desno v odro~enje (do vodoravne lege). V tisti smeri je vzhod. Sicer pa po Velikem vozu najdemo Severnico (ki le`i v ozvezdju Malega medveda)

in se v jasni no~i orientiramo po njej. Rimska cesta polagoma izginja. Le‘i ‘e zelo po{evno in poteka od severovzhoda na severozahod.

Planeti Venera je bila konec prej{njega meseca v notranji konjunkciji s Soncem in zato nevidna. Zdaj se glede na Sonce navidezno odmika proti zahodu (desno) in se konec aprila ‘e pojavlja kot Danica. Vzhaja pred Soncem in je tako vidna zjutraj nad vzhodnim delom jutranjega neba. Mars je bil ‘e marca viden skoraj vso drugo polovico no~i. Ta mesec vzhaja ‘e pred polno~jo in tako prihaja v vse primernej{e lege za opazovanje. Jupiter je {e v Biku. Vedno prej zahaja, sredi aprila ‘e okoli 23. ure 30 minut. Saturn podobno kot Jupiter prihaja v vse manj prikladne lege za opazovanje. V za~etku aprila zahaja kak{ne pol ure pred polno~jo, potem pa vse prej, sredi aprila ‘e malo pred 22. uro.

Marijan Prosen

Misteriji 7

Prejeli smi

Piramida K

o danes govorimo o piramidi, imamo v mislih geometrijsko telo dolo~ene oblike. Beseda piramida pa ni vedno imela tega pomena. Stari Grki so s to besedo ozna~evali sakralno konstrukcijo, na vrhu katere so zanetili ogenj, da bi ‘rtvovali darove bogovom. Beseda piramida je torej sestavljena iz dveh besed in pomeni sakralni objekt predpisane oblike: beseda PIRA pomeni ogenj, beseda MIDA pa vero oziroma verovanje. V Egiptu so objekte v obliki prisekane piramide najprej uporabljali kot javne ‘rtvenike, kasneje pa so jih za~eli spreminjati v grobnice za faraone. @rtveni platformi so dodali vrh, ki je simboliziral konec ‘ivljenja. Kako so Egip~ani in Grki imenovali geometrijsko telo, ki mu mi danes pravimo piramida, ni znano. Okrnjeno {tiristrani~no piramido, ki so jo uporabljali v ‘rtvene namene, sre~amo tudi na ameri{kih tleh. Ta se od egip~anske razlikuje po tem, da ima ob stranicah stopnice. @rtvenike so gradili tudi v obliki okrnjenega sto‘ca. Imenovali so jih zigurati. V nasprotju s piramido pa dandanes geometrijskega telesa v obliki okrnjenega sto‘ca ne imenujemo zigurat. Ime zigurat za sakralni objekt sre~amo v Mezopotamiji. Babilonski stolp, ki nam je dobro znan iz svetega pisma, je bil grajen v obliki prisekanega sto‘ca. Babiloncem pa ni pri{lo na pamet, da bi svoje ‘rtvenike spremenili v grobnice za svoje kralje. Vzdol‘ zunanje stene ‘rtvenika v obliki okrnjenega sto‘ca je kamnita steza vodila od tal do vrha platforme. Na platformi je stalno gorel ‘rtveni ogenj, ki so ga vzdr‘evali sve~eniki, imenovani “agnirasi”. Beseda “agni” je pri Mezopotamcih in pri Indijcih pomenila ogenj. Iz te besede pa Mezopotamci in Indijci niso izvedli ime za ‘rtvenik kot Egip~ani in

Na plo{~adi je stalno gorel ‘rtveni ogenj, ki so ga vzdr‘evali sve~eniki, imenovani “agnirasi”. Grki, ampak so ime ‘rtvenika izvedli iz imena ‘rtve, t. j. “zigu”, ki pomeni koza. Beseda “rat” v imenu zigurat pa pomeni krog. Vse tri oblike ‘rtvenikov, ki so jih poznali v Mezopotamiji, Egiptu in Ameriki, ka‘ejo na to, da je starodavne narode po celem svetu dru‘ilo enotno verovanje in da so poznali povsem podobne verske obrede, saj so vsi po vrsti ‘rtvovali darove bogu, tako da so jih polagali v ogenj. Zakaj v ogenj? Verjeli so, da v ognju ‘ivi bog. Do tega sklepa so pri{li zaradi strele in groma. Strela je nebe{ki ogenj, v katerem biva nebe{ki bog, ki se vozi v neke vrste nebe{ki ko~iji. Ta ko~ija povzro~a grmenje in bobnenje. Ljudje niso poznali le nebe{kega ognja, ampak tudi ogenj, ki je bruhal iz zemlje, ko so bili vulkani aktivni. Sklepali so, da v podzemnem ognju ‘ivi drug bog, ki za svoje ‘rtve jemlje mrtve. Nebe{kega boga so obi~ajno prikazovali s krili in v beli barvi. Podzemnega boga pa so prikazovali v ~rnih obla~ilih in pogosto tudi s ~rnim obrazom. Graditelji ziguratov so boga imenovali “deivan”, kar pomeni sveti gospod: “dei” je sveti in “van” gospod. Grki so nebe{kega boga imenovali “deius”. Iz popa~enke tega imena se je kasneje razvilo ime Zeus. Rimljani so boga imenovai “tei”, kasneje pa se je glas “d” spremenil v “t”. Iz iste beseda izvirajo tudi kasnej{i izrazi “teizem”, “teologija” itd. Nekdanji bog s krili pa je kasneje postal angel. Beseda angel izvira iz besede “agniel”, hebrejskega imena za svetega gospoda (“agni”

je ogenj, “el” pa je tako kot “van” izraz spo{tovanja). Iz primera je razvidno, da so se s po~asnim spreminjanjem enotnega jezika nekdanjih ljudi za~eli oblikovati novi jeziki v lo~enih ljudskih skupinah. Enotni prajezik je razpadel, ~emur je sledil tudi razpad enotne oblike verskih obredov. Odtujevanje ljudskih skupin preko jezika in vere je privedlo do dana{njega stanja ODTUJENOSTI ^LOVEKA od samega sebe in narave. Starodavni ljudje so v naravnih pojavih videli navzo~nost boga, ki so se ga bali in mu ‘rtvovali darove na oltarjih, kjer je gorel ogenj, ki je odra‘al nebe{ki ogenj groma in Sonca. @rtveni darovi so imeli dva namena: z njimi so se bogu pripro{ali ali se mu zahvaljevali. Verski obred je bil preprost, u~enje vere pa prepri~ljivo, saj je vsak naravni pojav mo~nej{i od ~loveka. Z odtujevanjem vere od narave je nastala nova vera, v kateri je bog postal podoba ~loveka. V bibliji pi{e: “In bog je naredil ~loveka po svoji podobi.” Novi bog, ki je podoben ~loveku, in ~lovek, ki je podoben bogu, sta s pridobitvijo delnega poznavanja naravnih zakonitosti, s pomo~jo katerih ‘eli ~lovek postati bog, zapravila zavezni{tvo z izvr{ilno mo~jo narave. Delno znanje je zelo nevarno, saj ko ga uporabimo, ne vemo, kak{ne posledice se lahko pojavijo. Ekolo{ke katastrofe, ki se vse jasneje nakazuje, ne dojemamo kot bo‘jega opomina, saj naravnih pojavov ve~ ne razumemo kot navzo~nosti boga. Ker smo izgubili strah pred naravo in pred bogom, postajamo vse pogumnej{i, na{a dejanja pa vse bolj neodgovorna. Mnogi mislijo, da jim je vse dovoljeno. @ivljenje je imelo veliko ve~ji smisel, ko so ljudje videli boga v naravi kot sedaj, ko ga vidijo zunaj ali iznad nje. Franjo Friedel

Vzroki za te‘ave se vedno skrivajo v izkustvih prej{njih ‘ivljenj

Reinkarnacija P

o dalj{em uvodnem nagovoru boste po njenem nasvetu po~asi potonili v neko prej{nje obdobje, v neko prej{nje ‘ivljenje. Ne boste ga mogli izbrati, kar pojavilo se bo. Gledali boste sebe, podo‘ivljali boste dramati~ne dogodke v tedanjem ‘ivljenju. In ko boste spet v sedanjosti, vam bo podo‘ivljanje iz bli‘nje ali davne preteklosti ostalo zapisano v mo‘ganih. Ni~esar, kar boste do‘iveli med regresijo, ki ni hipnoti~na, ne boste ni-

Namen reinkarnacijske terapije in tako imenovane regresije je odkrivanje vzrokov, ki so pripeljali do te‘av v na{em sedanjem ‘ivljenju. koli ve~ pozabili in povsem jasno je, da bo to podo‘ivljanje, ta nova izku{nja iz prej{njega ‘ivljenja, vplivala na va{e nadaljnje ‘ivljenje. ^e boste poskusili do‘iveti nehipnoti~no regresijo med leto{njimi predmajskimi prazniki, med 27. in 29. aprilom, vam bo pri vstopanju v prej{nja ‘ivljenja in med podo‘ivljanjem dramati~nih dogodkov iz prej{njih ‘ivljenj pomagala reinkarnacijska analiti~arka Gordana Kudrikov. Z njo, ki je popeljala v prej{nja ‘ivljenja ‘e na stotine na{ih bralcev, v tem pogovoru natan~neje odgrinjamo vstopanja v prej{nja ‘ivljenja. - Zakaj regresija? Katere so njene dobre strani? Spra{ujete za namen? Zakaj naj bi vstopili v neko izkustvo, v dogodke, ki so se pripetili neko~ davno?

- Je to terapija, zdravljenje, osvobajanje travm? Kaj je glavni razlog, zaradi katerega se ljudje odlo~ajo za regresijo? Ljudje imajo obi~ajno razlog, da se odlo~ijo za regresijo, ali, bolje re~eno, mislijo, da imajo razlog in se odlo~ajo za regresijo zaradi radovednosti. V dana{njem ~asu je precej raz{irjeno verovanje v reinkarnacijo. Ljudje, ki se ukvarjajo z duhovnostjo, verjamejo, da smo poleg tega `ivljenja, ki ga ‘ivimo tukaj in zdaj, ‘iveli {e ve~ ‘ivljenj. Regresija z namenom odkrivanja prej{njih ‘ivljenj je ‘e pred pribli‘no desetimi leti postala modna muha. Izku{nje pa ka‘ejo, da ljudje kljub za~etnim zgre{enim razlogom za vstopanje v regresijo, vseeno podo‘ivljajo neka izkustva, ki so se jim pripetila v zgodnjem obdobju njihovega ‘ivljenja ali morda celo v prenatalnem obdobju, ko so se nahajali v materinem telesu, {e pogosteje pa v domnevnih prej{njih ‘ivljenjih. Namen reinkarnacijske terapije in tako imenovane regresije je odkrivanje vzrokov, ki so pripeljali do te‘av v na{em sedanjem ‘ivljenju. Najbolje bi bilo re~i, da ‘elimo odkriti, kako pretekli dogodki, ki smo jih neko~ in nekje do‘iveli, pogojujejo na{e dana{nje ‘ivljenje. Ljudje pa~ danes ‘ivimo v okoli{~inah, ki jih ne moremo spremeniti, zato se pogosto prito‘ujemo nad razmerami, v katerih ‘ivimo. Govorimo, da nam je te‘ko, da imamo te‘ave s star{i, te‘ave z dru‘ino, ki smo si jo ustvarili, te‘ave v odnosih s soljudmi. Morebiti smo polni predsodkov in sovra{tva, poleg tega pa imamo tudi te‘ave s spolnostjo. Vzrok za vse te te‘ave se obi~ajno skriva v nekem zgodnej{em obdobju. Ko do‘ivimo izku{njo regresije in se dokopljemo do tega vzroka, se la‘e sprijaznimo z razmerami, v katerih ‘ivimo. To je najmanj, kar nam

Misteriji 9

R EINKARNACIJA lahko nudi ta izku{nja. V resnici pa dobimo veliko ve~, saj lahko za~nemo re{evati probleme, ki nas tarejo v sedanjosti, na podlagi ugotovitev, ki izvirajo iz preteklosti.

SPREMENJEN ODNOS DO LJUDI - Je izku{nja regresije dostopna vsem? Da, teoreti~no je to tako. Sama uporabljam metode, ki niso hipnoti~ne. Oseba je vseskozi v budnem stanju zavesti, zato ji ne morem zagotoviti, da se bo dejansko povrnila na izkustva iz prej{njih ‘ivljenj. Dol‘ina trajanja izkustva je deloma odvisna od terapevta, ki mora osebo spodbujati, ji nuditi podporo in jo pravilno voditi. Res pa je, da je tudi terapevt brez mo~i, ~e je odpor osebe zelo mo~an. Najslab{i mo‘ni scenarij je, da oseba do konca seanse ne do‘ivi izkustva prej{njega ‘ivljenja. Po eni sami seansi obi~ajno nismo sposobni oceniti pomena do‘ivetega izkustva. Ljudem skoraj vedno re~em, naj ne posku{ajo ovrednotiti izkustva ‘e takoj prvi dan. Opozorim jih, da se bo v primeru, ~e bodo to naredili, njihova ocena spremenila morda ‘e isti dan ali pa v naslednjih dneh, tednih ali celo mesecih. Kaj je temu vzrok? V trenutku, ko se izkustvo prej{njega ‘ivljenja kon~a, se v resnici vse {ele za~enja. To, kar smo do‘iveli, kar smo {ele odprli, se mora postopoma vgraditi v na{e sedanje ‘ivljenje in na tej osnovi moramo za~eti re{evati probleme, ki nas tarejo v sedanjosti. Kmalu bomo opazili, da smo se za~eli zaradi podo‘ivetega izkustva iz prej{njih ‘ivljenj druga~e obna{ati v odnosu do okolice, zato se bo avtomatsko tudi okolica za~ela druga~e obna{ati v odnosu do nas. Poprej se nismo zavedali, da je celotno na{e bitje oddajalo dolo~ene signale, ki so morda izzivali nestrpnost okolice do nas samih. V trenutku, ko spremenimo svoj odnos, kar se seveda ne zgodi na razumski ravni, ampak na nezavedni ravni (bolje bi bilo re~i na ravni ve~jega zavedanja), se za~ne spreminjati tudi odnos okolice do nas. Zelo

pogosto se dogaja, da so na{i med~love{ki odnosi oziroma izku{nje, ki jih danes do‘ivljamo v med~love{kih odnosih, zelo negativne, dramati~ne, na primer na relaciji star{i - otrok, v odnosih s partnerjem, v delovnem kolektivu, v odnosih s prijatelji. Vzroki za to so praviloma v nekem zgodnej{em obdobju. Izkustvo prej{njega ‘ivljenja nam lahko zelo pomaga pri re{evanju na{ih sedanjih te‘av, pa ~eprav ne verjamemo v obstoj prej{njih ‘ivljenj. - Po mnenju nekaterih je regresija eden od na~inov “zdravljenja” travm, fizi~nih in psihi~nih, ali samo psihi~nih... Da. Reinkarnacijska terapija ali tako imenovana regresija v prej{nja ‘ivljenja ima velik terapevtski u~inek. Zelo pogosto se dogaja, da se ljudje leta in leta prito‘ujejo nad svojim zdravjem. Te ljudi pogosto zmerjamo s hipohondri, saj je v njihovem sedanjem ‘ivljenju te‘ko najti vzrok za njihove domnevne bolezni. Klasi~na medicina teh vzrokov seveda ni sposobna odkriti, saj se skrivajo v prej{njih ‘ivljenjih. Ena mojih u~iteljic reinkarnacijske terapije, Ingrid Vallier, je govorila, da hipohondrov ni, saj se vzroki za motnje v njihovem sedanjem ‘ivljenju nahajajo v njihovih prej{njih ‘ivljenjih. No, hipohondri, do katerih je dru‘ba tako negativno nastrojena, in ljudje, ki bolehajo za boleznimi psihi~nega izvora (izraz “psihi~en” je zelo {irok in pokriva veliko ve~, kot si predstavljamo, ko ga uporabljamo), naj bi bili pacienti v domeni psihologov in psihiatrov. Resnica je, da so vzroki za njihove bolezni v njihovih prej{njih ‘ivljenjih. Oseba lahko na primer ob~uti hudo bole~ino v kolenu, vendar zdravniki leta in leta ne najdejo fizi~nega vzroka za to motnjo. Po desetih letih bole~in bo koleno najbr‘ ‘e deloma atrofirano, kar bo kon~no pripeljalo do fizi~ne diagnoze tudi v sedanjem ‘ivljenju. ^e bi oseba ‘e prvo leto, ko je ob~utila bole~ino, do‘ivela izkustvo prej{njih ‘ivljenj, in ~e bi v tem izkustvu spoznala, da je bila v enem od prej{njih ‘ivljenj zaradi potresa zasuta pod ru{evinami ter je prav

koleno nosilo najve~je breme, medtem ko je 24 ali 48 ur ~akala, da jo re{ijo, bi stvari lahko druga~e potekale. Bole~ina v sedanjem ‘ivljenju se je najbr‘ pojavila prav v obdobju, ko je oseba v prej{njem ‘ivljenju do‘ivela to dramati~no preizku{njo. Takih primerov je veliko.

SPOPAD S TE@AVAMI - Kak{no tehniko uporabljate? Ali se s tistimi, ki vas pokli~ejo, najprej pogovorite ter jih vpra{ate, kaj ‘elijo? Na individualni seansi se z vsakim najprej pogovorim. Ljudje navadno re~ejo, da ‘elijo stopiti v regresijo zaradi nekega problema. ^e recimo pride ‘enska in re~e, da ima te‘ave z nasprotnim spolom in da sovra‘i mo{ke, je jasno, da je potrebno najti in preu~iti vzroke, ki se skrivajo v prej{njih ‘ivljenjih. - Ali osebo lahko vodite glede na to, kar ‘eli? Ali nanjo lahko vplivate ali jo le usmerjate? Se problemov lotite direktno ali po~akate, da vidite, ali se bo oseba sama dokopala do vzrokov svojih te‘av? Prizadevam si, da se oseba dokoplje do tistega prej{njega ‘ivljenja, v katerem se skrivajo razlogi za njene te‘ave v sedanjosti. - Vi ne dolo~ate, v katero prej{nje ‘ivljenje se bo oseba usmerila, ampak o tem odlo~a oseba sama... Da. - Vi tudi ne morete vedeti, kaj se tam dogaja. Osebo lahko usmerjate le na podlagi njenih besed in posredovanih informacij, se pravi, da ne poznate podrobnosti... Ne morem vedeti, v katero prej{nje ‘ivljenje bo oseba krenila. Morda bo to ‘ivljenje, ki se je odvijalo pred 100 leti, ali pred 1000 ali 2000 leti, ali celo veliko prej. To konec koncev ni pomembno, pomembno je le, da podo‘ivi izkustvo, ki je vzrok za njene sedanje probleme.

REINKARNACIJA Sama ne more izbirati, saj ne ve, med ~im naj izbira. Preprosto se znajde v nekem obdobju, ne da bi vedela, kako je tja pri{la, prakti~no brez lastne volje. Ne more preprosto re~i: “@elim iti 2000 let nazaj.”... Oseba vstopi v to izkustvo po lastni volji. Ko pa se izku{nja za~ne, je bolje, da voljo izklju~i in se prepusti izkustvu. To je najenostavneje in najbolje. Navajeni smo, da se v ‘ivljenju v glavnem zana{amo na voljo ter da ji pripisujemo vse prevelik pomen. Analiti~ni um, volja, razum so v resnici zavore, ki nam prepre~ujejo, da bi se prepustili izkustvu. - Oseba, ki ima te‘ave v ‘ivljenju, je neko~ do‘ivela travmati~no izku{njo, ki jo nosi s seboj {e danes. Ko se vrne v ~as, ko so se te stvari dogajale in jih podo‘ivlja, ob~uti bole~ino. Ali ji vi kot terapevt ubla‘ite to bole~ino ali jo le usmerjate? Kaj naredite v tem primeru? Ko opazim, da oseba podo‘ivlja nekaj kar je lahko dramati~no, jo v tem podprem. Vzroki za na{e sedanje te‘ave se ‘al vedno skrivajo v dramati~nih izkustvih. V eni seansi osebe seveda ne zadr‘ujem izklju~no v dramati~nih izkustvih. Ko pa se oseba pribli‘uje dramati~nemu izkustvu, jo spodbudim, da nadaljuje.

PO BOLE^INI PRIDE OLAJ[ANJE - Nikoli ne prekinete izkustva? Ne. - Se pravi, da oseba sama najde obdobje, ko se ji je nekaj pripetilo. Vloga terapevta v tem delu je, da ~loveka usmeri in vodi, ne pa, da daje odgovore ali re~e: “Sedaj bo{ podo`ivel dogodke, ki so se zgodili pred 146 leti na tem in tem mestu.” Tudi ~e bi mi oseba posredovala take informacije, bi vodenje take seanse odklonila. Pomemb-

no je, da oseba sama prodre v prej{nja ìvljenja, najde tistega, v katerem leìjo vzroki za dana{nje teàve in da sama izbere, katera prej{nja ìvljenja bo obiskala. - Ali oseba izbira z lastno voljo ali se enostavno znajde v enem od prej{njih ‘ivljenj?

- Tudi ~e boli, ~e oseba joka, trpi... Ni je huj{e stvari, ki bi jo v tem trenutku lahko storila, kot je to, da bi prekinila izkustvo. - Va{a dol‘nost je torej osebo spodbuditi, da pripelje izkustvo do konca... ^e bi prekinila tako bole~e ali ~ustveno obremenjujo~e izkustvo, bi oseba {e nekaj ~asa ob~utila hudo fizi~no bole-

Misteriji 11

R EINKARNACIJA ~ino ali mo~no ~ustveno vznemirjenost. Po dolo~enem obdobju bi se bole~ina in emocija umirili, oseba pa bi se vrnila v isto stanje, v katerem se je nahajala pred tem. ê pa se oseba ustrezno prebije skozi tako dramati~no izkustvo (dramati~no zaradi hudih fizi~nih bole~in ali ~ustvene vznemirjenosti), po izkustvu regresije navadno za~uti velikansko olaj{anje. Fizi~ne te‘ave, ki so jo v njenem sedanjem ‘ivljenju vse dotlej obremenjevale, izginejo. - Vedno? Da, vedno. ê bi oseba le povr{no podo‘ivela izku{nje iz prej{njega ‘ivljenja ter tako dobila le informacijo, kaj se je takrat dogajalo, bi si lahko razumsko razlo‘ila, npr. da se danes boji pasjega laje‘a, ker so jo pred 350 leti preganjali psi ter jo tudi dohiteli in raztrgali. Ker je nekaj ukradla, je bila ob ‘ivljenje. Ko se oseba v sedanjem ‘ivljenju soo~i s to izku{njo in z informacijo, da je bila zaradi psov ob ‘ivljenje, ji postane jasno, zakaj se danes boji psov. Ta informacija ji ne more {koditi, saj se bo odslej nekoliko manj bala psov, vendar strah pred njimi ne bo popolnoma izginil. - Kako oseba vidi in vse to ob~uti? Na za~etku izku{njo do‘ivi bolj povr{no. ê je bila izku{nja zelo travmati~na, oseba na prvi seansi obi~ajno ni pripravljena pregloboko se potopiti vanjo. Zato je v~asih dobro, da se posameznik najprej udele‘i skupinske seanse, ki ni tako globoka in ~e tudi je dokaj globoka, ni nikoli tako travmati~na kot

SKUPINSKA REGRERESIJA Revija Misteriji je poverila organizacijo sre~anja z Gordano Kudrikov med aprilskimi prazniki, od 27. do 29. aprila, turisti~ni agenciji Quo Vadis. Med tridnevnim izletom, ki so ga v agenciji poimenovali Potovanje v preteklost in plemenitenje du{evnega zdravja, bo pot vodila v Pomposo, Rimini in San Marino. V Riminiju bo Gordana Kudrikov vodila skupinsko regresijsko seanso in predavala o psihokibernetiki Esenov. Informacije: 01/519-74-59. tista, o katerih sva se malo prej pogovarjala. Na skupinski seansi ~lovek podo‘ivi izku{njo nekoliko bolj povr{no. V~asih se zgodi, da na eni seansi podo‘ivi ve~ prej{njih ‘ivljenj, saj se jih dotakne le be‘no. To ni slabo. Idealno bi sicer bilo, ~e bi oseba podo‘ivela le eno prej{nje ‘ivljenje. Oseba kasneje to izkustvo polagoma vklopi v svoje vsakdanje ‘ivljenje in za~ne dobivati povratne informacije. Spozna, na primer, da jo ljudje zavra~ajo, ker je neko~ v nekem prej{njem ‘ivljenju zakrivila pogubo celega naroda. ^e ‘eli, da se to preneha, mora spremeniti nekaj pri sebi. Te informacije so dragocene. Kasneje seveda prodiramo globlje. - Koliko seans je navadno potrebnih, da ~lovek “predela” vse svoje te`ave?

@ELITE BITI REINKARNACIJSKI TERAPEVT? Te~aji reinkarnacijske terapije Gordane Kudrikov so intenzivni te~aji, na katerih se lahko nau~ite metode nehipnoti~ne regresije med {tudijem teorije in prakse. V teoreti~nem delu spoznate pojma reinkarnacije in karme kakor tudi smisel ponovnega rojstva. V prakti~nem delu te~ajnik lahko do‘ivi izku{njo prej{njega ‘ivljenja, ~as med inkarnacijo, rojstvo v sedanje ‘ivljenje, prav tako pa mu je omogo~eno vodenje seanse nehipnoti~ne regresije. Mogo~a je izku{nja sre~anja s svojim notranjim vodi~em, zdravilcem in vi{jim jazom. Na te~aju udele‘enci pridobe znanje, ki jim omogo~a, da postanejo reinkarnacijski terapevti.

V~asih je potrebna le ena sama seansa, v~asih nekaj seans v dalj{em ~asovnem obdobju. To ni tiste vrste izku{nja, o kateri se je mo‘no vnaprej dogovoriti, da bo terapija trajala na primer {tiri, pet ali {est dni zapovrstjo. To se dogaja le izjemoma. Neko~ sem na primer na nekem potovanju delala z neko osebo tri dni ter v teh treh dneh opravila {est ali sedem seans. Kot sem ‘e rekla, to ni preve~ priporo~ljivo.

BOLE^INO LAHKO ODPRAVIMO - Ali je ena seansa na dan {e vedno preve~? Ena seansa na dan je sicer mo‘na, vendar je ne bi priporo~ala. S skupinskimi seansami ne bi bil problem, a vsakodnevnega globokega individualnega izkustva ne bi priporo~ala. Kot sem ‘e prej rekla, se ob koncu seanse dejansko {e ni~ ne kon~a. Takrat {ele imamo material, ki ga bomo uporabili za izbolj{anje na{ega vsakdanjega ‘ivljenja. To lahko traja nekaj dni, nekaj mesecev ali celo leto dni in ve~. Z vsakim dnem, mesecem ali letom vse ve~ in ve~ pridobivamo od enega samega izkustva, ki smo ga podo‘iveli pred dnevi, meseci ali celo leti. Mnogi ljudje, ki so do‘iveli to izku{njo, si ob~asno privo{~ijo po eno seanso, saj ‘elijo {e dodatno izbolj{ati in ohraniti napredek, ki so ga dosegli. - Koliko seans v povpre~ju potrebuje posameznik? V dolo~enem obdobju ali vsem tem ~asu, odkar se s tem ukvarjam? - V celem ‘ivljenju. No, pa poglejmo. Z reinkarnacijsko terapijo se ukvarjam 12 let. Nekateri ljudje se za to terapijo odlo~ijo nekajkrat na leto, drugi le dvakrat ali trikrat v ve~letnem obdobju. Nekateri tudi po ve~ let ne potrebujejo terapije in v~asih z njimi popolnoma izgubim stik (vendar je to le redko), potem pa si ponovno za‘e-

REINKARNACIJA lijo terapije. Kot vidite, ni tu nobenega pravila. - Kaj naredite, ~e oseba, ki pride do vas, ob~uti hude bole~ine, na primer v nogah? Ali v takih primerih pomagate tudi fizi~no ali le psihi~no, z besedami? Ko sem neko~ davno za~ela z reinkarnacijsko terapijo, sem lahko delala le to terapijo. @e nekaj let kasneje sem spoznala tudi druge metode, tako da lahko na seansi osebi ubla‘im bole~ine ali ~ustveno vznemirjenost. [e ve~, bole~ino lahko celo odpravim. ^e je potrebno, z delom nadaljujem tudi po seansi, saj poleg reinkarnacijske terapije izvajam tudi druge metode. Na za~etku sem se ukvarjala izklju~no z reinkarnacijsko terapijo in nisem imela mo‘nosti, da bi ~loveku ubla‘ila bole~ino ali jo odstranila. Vendar je tudi to bilo dovolj, ~e je bilo izkustvo dovolj globoko. Danes so ta izkustva veliko globlja kot na za~etku mojega dela, kar je popolnoma normalno, ljudje v kraj{em ~asu pridejo veliko dlje in globlje v izkustvo kot neko~, ko so za to potrebovali ve~ ~asa. - Ko dose‘ete, da je oseba v stanju regresije, je v glavnem odvisno od nje, kako se bodo stvari razvijale. Rekli ste, da od tega trenutka dalje zelo malo posegate, da se oseba sama premika od izkustva do izkustva. Ali jo lahko s posebnimi prijemi “izvle~ete” iz dolo~enega obdobja in usmerite drugam? Pravilno vodenje terapevta je izrednega pomena... - Torej mora biti terapevt res dober, mar ne? Sicer bi se ljudje raje odlo~ali za avtoregresijo... Avtoregresija je mo‘na. Veliko ljudi v sedanjem ‘ivljenju do‘ivlja izku{nje, se spominja obrazov, ima spomine na prej{nja ‘ivljenja. To je popolnoma naravno. Pri nekaterih ljudeh se to dogaja med spanjem. ^e se neke sanje ponavljajo leta in leta in jih nikoli ne moremo povezati z nekim izkustvom iz sedanjega ‘ivljenja, se te sanje gotovo nana{ajo

na eno od prej{njih ‘ivljenj. Pred desetimi leti sem se sre~ala z zelo zanimivim primerom. Neka gospa, ki je imela v Portoro‘u fotografski atelje, nam je na skupinski seansi (takrat sem delala v nekem kraju blizu Pirana) povedala, da je leta in leta sanjala enake sanje. Nekega dne je razvijala filme, ki jih je v atelje prinesla stranka, ki se je pravkar vrnila s potovanja. Vsa zaprepadena je ugotovila, da nekatere kraje s fotografij dobro pozna: to so bili kraji, ki jih je leta in leta no~ za no~jo sanjala, a jih {e nikoli v ‘ivljenju ni videla v ‘ivo. Komaj je ~akala, da je stranka pri{la po fotografije. Zvedela je, da so bili posnetki s potovanja po Tur~iji. Kasneje se je tudi sama odpravila v to de‘elo. Primer je zanimiv. Otroci do petega leta starosti pogosto pripovedujejo o dogodkih, ki se jim niso nikoli pripetili. V~asih so to ljudje pripisovali bujni otro{ki domi{ljiji. Na sre~o danes mladi star{i spodbujajo take pripovedi, saj najnovej{a dognanja ka‘ejo, da ti otroci v resnici govorijo o svojih prej{njih ‘ivljenjih. Ljudje, ki se ukvarjajo z duhovnimi disciplinami, npr. reikijem, psihokibernetiko Esenov, hatha jogo itd. imajo v meditativnih stanjih ob~asne prebliske spominov na prej{nja ‘ivljenja. Sama nisem nikoli do‘ivela izkustva svojih prej{njih ‘ivljenj. Prebliski pa so mo‘ni. ^e bi radi zelo globoko podo‘iveli izkustvo, potrebujemo nekoga, da vam stoji ob strani. Analiti~ni um je pri vodenju regresije bistvenega pomena, isto~asno pa predstavlja veliko oviro, ki prepre~uje globoko podo‘ivljanje izkustva. Ne zadostuje, da se izkustva le be‘no dotaknemo. Potrebno je, da se potopimo v njegove globine, ga ponovno do‘ivimo ter se s pomo~jo katarze osvobodimo. [ele nato za~nemo ugotavljati, kak{ne posledice bo ta izku{nja imela v na{em sedanjem ‘ivljenju. Morda je potrebno, da odpustimo ~loveku, ki nam je v enem od prej{njih ‘ivljenj nekaj hudega naredil. Zelo pomembno je, da te vsebine “predelamo” ter da se re{imo sovra{tva ali ‘elje po ma{~evanju, ki ju ob~utimo zaradi prej{njih dogodkov. V~asih se dogaja, da smo v sedanjem ‘ivljenju zelo navezani na ljudi, s katerimi smo imeli v

prej{njem ‘ivljenju slabe izku{nje. Namen regresije v prej{nja ‘ivljenja je, da odpustimo vsem tistim, ki so nam neko~ povzro~ali krivice, da pustimo te izku{nje za sabo in da ‘ivimo naprej.

PREDVSEM IN[TRUKTORICA - Kako pridejo ljudje do vas? Ali sploh `elite, da vas kli~ejo zaradi regresije? Ljudje me lahko kli~ejo zaradi regresije. Dogovorili se bomo. Na za~etku, ko sem se {ele za~ela ukvarjati z regresijo, je bilo obi~ajno, da so me ljudje klicali predvsem zaradi tega. Danes uporabljam regresijo predvsem pri delu s tistimi osebami, pri katerih uporabljam tudi druge tehnike, s katerimi se ukvarjam, zato moram dati tem osebam prednost. ^e pa me ljudje pokli~ejo, vedno najdemo re{itev. - S katerimi tehnikami se {e ukvarjate? @e nekaj let me ljudje bolj poznajo kot izvajalko psihokibernetike Esenov in ne ve~ kot izvajalko terapije reinkarnacije. @e vse od za~etka devetdesetih let delam kot in{truktor, poprej pa sem se mnogo let posve~ala psihokibernetiki Esenov kot terapevt. Po mojem mnenju je to

Misteriji 13

R EINKARNACIJA - Ali ste na tem podro~ju bolj dejavni kot in{truktor ali kot terapevt? To je nelo~ljivo eno od drugega. Sem in{truktor, a to ne bi mogla nikoli postati, ~e ne bi imela bogatih izku{enj kot terapevt.

najbogatej{a metoda, kar sem jih doslej spoznala. - ^emu slu‘i ta metoda? Metoda psihokibernetika Esenov je celostna metoda, ki nam na nek na~in nudi vse. Malo prej smo govorili o reinkarnacijski terapiji in morda bo kdo pomislil, da ti dve tehniki nimata ni~ skupnega. To sploh ni res. Pri reinkarnacijski terapiji se mora oseba soo~iti z izkustvi iz prej{njih ‘ivljenj, pri psihokibernetiki Esenov pa lahko oseba deluje na ravni vzrokov svojih trenutnih te‘av ali fizi~nih obolenj, ki izvirajo iz prej{njih ‘ivljenj, ne da bi se ji bilo treba z njimi soo~ati na razumskem nivoju. V~asih lahko obe metodi uspe{no zdru‘imo. Psihokibernetika Esenov omogo~a na{ osebni razvoj, samopomo~, samoza{~ito, pomo~ na{im bli‘njim in njihovo za{~ito, samozdravljenje ali zdravljenje drugih, kar lahko uresni~ujemo sproti in na vseh ravneh. Psihokibernetika Esenov omogo~a zdravljenje najte‘jih bolezni, tudi tistih, za katere danes medicina {e nima zdravila. Omogo~a nam tako imenovano mentalno kirurgijo, pri kateri gre, kot nakazuje ‘e samo ime, za operacijske posege, ki pa se ne izvajajo fizi~no. Za to ne potrebujemo drage opreme, {tevilnega osebja in ~asa, pa tudi do po{kodb ne prihaja, saj ni~esar ne odstranjujemo fizi~no.

- Ko se ~lovek obrne na vas, raje delate kot in{truktor ali kot terapevt? Raje pomagate ali u~ite? Razlika med obema je v tem, da sem tudi terapevt. Po toliko letih izku{enj ne ‘elim ve~ prevzemati vlogo terapevta za dolga obdobja, saj se ‘e zelo dolgo zavedam, da mora vsak ~lovek sam za~eti s svojo osebno prakso, in to zato, da ne bi bil odvisen od drugih ljudi. Seveda {e vedno sprejemam tudi vlogo terapevta, saj {e naprej potrebujem to izku{njo in ‘elim pomagati ljudem. Nekateri ljudje so {e vedno prepri~ani, da nimajo sposobnosti, ki jih potrebujejo, da bi postali terapevti. Saj ni treba, da bi bili vsi terapevti, ki bi zdravili druge ljudi, lahko pa bi pomagali sami sebi pri premagovanju vsakdanjih te‘av. Psihokibernetika Esenov je metoda, ki nam omogo~a, da 24 ur dnevno plemenitimo vse na{e ‘ivljenjske izku{nje, celo na~in, kako spimo, ne da bi nam to vzelo veliko ~asa. Ni nam torej treba zmanj{ati koli~ine ~asa, ki ga sicer posve~amo dru‘ini, vzgoji otrok in delu. ^ar psihokibernetike Esenov je prav v tem, da nam da na razpolago ve~ ~asa. - Ali {e vedno vodite te~aje v Sloveniji, ste imeli kak te~aj pred kratkih v Sloveniji? Koristna informacija:

Vadana Gordana Kudrikova In{truktorica Psihokibernetike Esenov Reiki mojstrica-u~iteljica Reinkarnacijska analiti~arka Trgova~ka 4/b-1, Umag Tel.: 00 385 52 752 760, GSM: 00 385 91 20 62 815 e-po{ta: gordana.kudrikov@pu.hinet.hr

Vodim te~aje, a v Sloveniji v zadnjem ~asu nisem bila. Nekaj Slovencev pa prihaja na te~aje na Hrva{ko. - Imate svojo elektronsko po{to? Da. Zelo veliko potujem, a ljudje se lahko pove‘ejo z mano preko telefona, elektronske po{te... - Kaj pa delavnice? Komu jih priporo~ate? Onim, ki bi radi ugotovili, zakaj se jim dogajajo dolo~ene stvari v ‘ivljenju in bi ‘eleli informacije na razumski ravni o tem, kaj se je z njimi dogajalo v prej{njih ‘ivljenjih. - Tisti, ki ga je strah, da bo izku{nja preve~ bole~a, ali sumi, da je nekaj stra{nega do‘ivel, ima mo‘nost, da pride v delavnico... Da. Tam dobi nasvet, kako naj se obna{a v sedanjem ‘ivljenju, in navodila, kako naj vzpostavi stik s svojim notranjim vodnikom tudi izven seanse, se pravi, da dobi neko trajno pomo~, ki jo lahko izkoristi v vsakdanjem ‘ivljenju, ne da bi iskal pomo~ terapevta. - Torej to ni prava terapija... Je, lahko je. Lahko pa se kon~a takole: vzpostavimo stik z notranjim vodnikom (vi{jim jazom, zdraviteljem), na koncu tega osvobajanja iz te‘kih emocij (ki je vodeno) pa se lahko zgodi, da oseba ne‘no, skoraj neopazno podo‘ivi izku{nje iz prej{njih ‘ivljenj, brez vsakega odpora, ker je bila izku{nja tako blaga. Kdaj se pojavi strah pred podo‘ivljanjem izku{enj prej{njih ‘ivljenj? Takrat, ko na nezavedni ravni natan~no vemo, kaj nas tam ~aka. ^e na nezavedni ravni ne vemo, kaj nas tam ~aka, ne ob~utimo strahu. ^lovek se boji le tistega, kar pozna. Nekateri pravijo, da jih je strah neznanega. Neznanega nas ne more biti strah. Neznanega pa~ ne poznamo. Morda bi lahko govorili o radovednosti, saj je prevelika radovednost spet znak, da gre za znanja, ki izhajajo iz prej{njih ‘ivljenj... J.V.

Mleku, kakr{nega je ustvarila narava, delamo veliko krivico

Mleko: je ali ni zdravo? V

roke mi je pri{la septembrska {tevilka revije Misteriji s ~lankom o mleku, ki me je naravnost prisilil, da sem si ponovno prebrala vso literaturo, ki sem jo do takrat o mleku ‘e imela, in si poiskala {e dodatne informacije. Sama namre~ vse ‘ivljenje pijem mleko, vendar ne vsako. Ali naravno, ki ga nikoli ne kuham, ali pa kratkotrajno pasterizirano (pri 72 do 75 0C) in nehomogenizirano mleko (pakirano v vre~kah - bohinjsko, {kofjelo{ko ...). Odkar sem prebrala knjigo dr. med. Roberta G. Jacksona “Nie mehr krank sein” (Nikoli ve~ bolan) (1), ki uvr{~a naravno sve`e pomolzeno kravje mleko zdravih, naravno hranjenih `ivali med

Zadnjih trideset let, ko vedno ve~ ljudi zaradi strahu pred nevarnostjo oku‘be pije prevreto, pasterizirano ali sterilizirano mleko, ki ga industrija {e homogenizira, se pojavlja vedno ve~ dvomov v mleko, ki ga povezujejo s celo vrsto bolezni.

najbolj{a in najpopolnej{a `ivila, ga pijem za zajtrk z jabolkom ali s sezonskim sadjem in zve~er prav tako s sadjem. Dr. Jackson namre~ priporo~a pitje mleka kot samostojni obrok (prepovedano ga je kombinirati z mesom), {e bolj{e pa ga je kombinirati s sadjem, predvsem s citrusi.

NASPROTUJO^A SI MNENJA ZDRAVNIKOV Nasprotujo~a si mnenja zdravnikov o mleku so ‘e pred leti pritegnila mojo pozornost in ‘elela sem ugotoviti, kje so vzroki za to. Prve navedbe o vzreji ‘ivine zaradi mleka omenjajo 4000 - 3000

Misteriji 15

M LEKO :

JE ALI NI ZDRAVO ?

let pred Kristusom Egip~ane in 2000 let pred Kristusom Indijce. V Svetem pismu Stare zaveze najdemo stavek, ki govori o de‘eli, v kateri se cedita mleko in med, iz katerega lahko sklepamo, kak{no vrednost je to ‘ivilo imelo v preteklosti. Stoletja je za revnega kmeti~a pomenila kravica v hlev~ku najve~je bogastvo in vir zdravja. A zadnjih trideset let, ko vedno ve~ ljudi, celo tistih, ki imajo kmetije in svoje mleko, zaradi strahu pred nevarnostjo oku‘be pije prevreto, pasterizirano ali sterilizirano mleko, ki ga industrija {e homogenizira, da se smetana ne nabira na povr{ju, se pojavlja vedno ve~ dvomov v mleko, ki ga povezujejo s celo vrsto bolezni. Trditve, da je kravje mleko neprimerno za ljudi, ker se bistveno razlikuje od ~love{kega naj ovr‘ejo podatki povzeti iz Food Chemistry (2): Tabela 1 Sestava ~love{kega mleka in mleka nekaterih sesalcev (%): Mleko

Proteini

Kazein

0.9 *

0.4

0.5

Kravje

3.2

2.6

Kozje

3.2

Ov~je

4.6

^love{ko

Serumski Sladkor proteini (beljakovine)

Ma{~oba

Pepel **

7.1

4.5

0.2

0.6

4.6

3.9

0.7

2.6

0.6

4.3

4.5

0.8

3.9

0.7

4.8

7.2

0.9

* Po petnajstem dnevu obdobja dojenja se vsebnost proteinov v ~love{kem mleku pove~a od 0.9 na 1.6%. ** Preostanek po se‘igu suhe snovi iz mleka.

Ker gornja preglednica navaja podatke za sestavo ~love{kega mleka v prvih petnajstih dneh, prilagam {e naslednjo primerjalno tabelo sestave suhe snovi brez ma{~ob v kravjem in ~love{kem mleku, ki je povzeta iz Ullmannove enciklopedije tehni~ne kemije (3): Tabela 2 Sestava (%) suhih snovi brez ma{~ob kravjega in ~love{kega mleka: Kravje mleko me{ano Kolostrum mleko 1. dan 53.7 + - 3 cca. 19 32.5 25 5.4 50

Laktoza Kazein Serumski proteini Celokupna vsebnost beljakovin 37.9 + - 3 Kalcij 1.3 Celokupni pepel 8.4 + - 0.5

cca. 75 cca. 6

^love{ko mleko me{ano Kolostrum mleko 1. dan cca. 83.5 35 5 - 7.5 9 - 6.5 cca. 14 0.28 cca. 2.5

61.5 3.5

Kravje mleko ima torej le od 4,5 do 6,5-krat ve~ kazeina kot ~love{ko mleko in kozje mleko ima enako vsebnost kazeina kot kravje, ov~je pa ga ima celo ve~, kar se bistveno razlikuje od navedb dr. Yurija Yatska, da ima kravje mleko tritiso~krat ve~ kazeina kot ~love{ko in da imata kozje in ov~je mleko do petnajstkrat manj kazeina kot kravje mleko. Kozje mleko je ponavadi samo bolj naravno. @ivali se pasejo in tudi industrijski predelavi se je v veliki meri izognilo, vsaj homogenizaciji, visokotemperaturni pasterizaciji in sterilizaciji.

Problem prebavljivosti kazeina torej ne izhaja iz ogromnih razlik v sestavi razli~nih vrst mleka, ampak se pojavi zaradi razli~nih postopkov predelave mleka. @e pri temperaturah nad 40 stopinj Celzija se za~enja proces denaturiranja beljakovin, ki se pri segrevanju nad 80 stopinj Celzija izredno hitro pove~uje. Homogenizacija prav tako zmanj{a temperaturno stabilnost beljakovin. V mleku vseh ‘ivalskih vrst je specifi~en ogljikov hidrat laktoza ali mle~ni sladkor. Pri pribli‘no eni tretjini do polovici odraslih ljudi oziroma otrok od tretjega leta naprej se po raziskavah iz zadnjih 30 let pojavi pomanjkanje encimov za njegovo razgradnjo. Pojav je pri nekaterih rasah, na primer pri prebivalcih vzhodne Azije in ve~ine tropskih in subtropskih de‘el prevladujo~, v Evropi pa je dosti manj{i. Vendar naravno mleko se samo skisa, zaradi encima laktaze, ki ga proizvajajo mle~nokislinske bakteije, ki so bistveni sestavni del mleka. Na za~etku dobi dojen~ek mleko druga~ne sestave z zelo malo laktoze (Tabela 2), ki jo bakterije, ki so prisotne v materinem mleku, lahko same razgradijo in hkrati pomagajo vzpostaviti v ~revesju novorojen~ka bakterijsko ~revesno mikrofloro. Mikrobiolo{ka razgradnja laktoze in njena pretvorba v mle~no kislino s pomo~jo tipi~nih mle~nokislinskih bakterij in ~revesnih bakterij ima torej velik tehnolo{ki in prehransko-fiziolo{ki pomen. ^e torej ~lovek pije sterilizirano mleko in ima poleg tega slabo razvito ali na primer zaradi uporabe antibiotikov uni~eno ~revesno mikrofloro, mle~nega sladkorja ne bo mogel razgraditi v zadostni meri. Enako velja za dojen~ke, ki jih matere ne morejo dojiti. Pri nadomestkih za mleko dojen~kov je najve~ji poudarek prav na sterilnosti. Zanimivo je, da nekateri kmetje teli~kom, kadar dobijo drisko, ker lahko pijejo mleko svoje matere le teden dni, nato pa jih hranijo z iz Nem~ije uvo‘enim poceni mlekom v prahu, (Nadaljuje se na 44. strani.)

[amani vedno delujejo s pomo~jo svojih stikov z onstranstvom

Predhodnica religij V

loga indijanskih {amanov Vloga {amana je postaja spet pomembna. Kot zdravilci se uvr{~ajo v mno‘ico posredovanje med ~lani modnih komplementarnih zdravnikov. Bolj pomembno pa je njihovo svojega plemena, mrtvimi delovanje pri iskanju identitete in predniki, totemskimi preporodu indijanskih plemen. Seveda pa izgubljajo veliko prej{nje skriv- duhovi, raznimi bo‘anstvi nostnosti, saj delujejo bolj v realnem in Najvi{jim. svetu kot v onstranstvu. Iskanje korenin in kulture svojih prednikov je v zadnjih desetletjih pri ameri{kih Indijancih mo~no v modi. Svoje je dodalo {e gibanje New Age, ki ponovno odkriva ve~ne duhovne vrednote. Tako je ta tema postala privla~na tudi neindijanskim raziskovalcem. Tematska podro~ja takih raziskav so raznolika, saj tudi geografsko govorimo o celi celini oziroma dveh. Povsod pa naletimo na {amanizem kot gibalo duhovnega ‘ivljenja v predkolumbijskih ~asih, pa tudi kasneje, vse do danes. Bistvo {amanizma je spiritualnost preprostih ljudstev. Ni religija, kot to razumemo danes, je pa v nekem smislu predhodnica vseh religij. Vsebuje elemente animizma, totemizma, feti{izma, kulta prednikov kot tudi izdelane predstave o kozmosu in ve~plastnosti bivanja. Poenostavljeno bi rekli, da je {amanizem duhovno ‘ivljenje primitivnih ljudstev, njihov odnos do neznanega, nevidnega, preteklega in prihodnjega; tistega, kar se godi v sanjah ali po smrti, v drugih dimenzijah. Pojavlja se, oziroma se je, v razli~nih oblikah. Najdemo ga od srednje Azije, Klicanje duhov pred lovom. Sibirije, preko Aljaske, Kanade , sedanjih

Zdru‘enih dr‘av Amerike do Srednje in Ju‘ne Amerike. Podobne tradicije so tudi v Avstraliji, Afriki in nenazadnje v Evropi.

DOBRI ODNOSI Z ONSTRANSTVOM Kot pri vsakem verovanju oziroma duhovnem do‘ivljanju je zelo pomembno obredje, razni simboli in pripomo~ki. Del tega je obvladalo in izvajalo ve~ ~lanov plemena, izbrani postopki po so bili v domeni {amana. On je imel z onstranstvom dobre odnose, poznal je skrivni jezik narave, potoval je v druge dimenzije. Kot so pojavne oblike {amanizma razli~ne, bistvo po podobno, lahko re~emo tudi za {amana. [aman, ki ga imenujejo tudi vra~, vede‘, ‘rec oziroma z lokalnimi imeni pri raznih ljudstvih, je neke vrste duhovnik. Njegova osnovna vloga je posredovanje med ~lani svojega plemena, mrtvimi predniki, totemskimi duhovi, raznimi bo‘anstvi in Najvi{jim. Njegova vloga je tudi ~isto zemeljska - zdravljenje, pa napovedovanje vremena, ugodnih dni za razna opravila itd. Vendar vse te dejavnosti opravlja s pomo~jo svojih stikov z onstranstvom.

NAVIDEZNA SMRT IN VSTAJENJE [amanstvo se ne deduje ali voli. Bodo~emu {amanu se mora nekaj zgoditi, za ta poklic je v bistvu “poklican”. Naj je to `e kar koli privid v sanjah, nenavaden dogodek ipd. - ~lovek za~uti tak klic. Sledi obdobje priprav. S pomo~jo starej{ega {amana se pripravlja

Misteriji 17

P REDHODNICA

RELIGIJ

na bodo~o funkcijo. O~i{~uje si telo in du{o, u~i se skrivnega jezika narave, spoznava u~inke zdravilnih sredstev in halucinatov ter nenazadnje sprejema ustna izro~ila zgodovine in kulture svojega plemena. Do‘ivi iniciacijo, navidezno smrt in vstajenje. Ta simbolika ne manjka v nobeni, tudi modernej{i religiji. Tako postane {aman. Med ljudmi {amani vzbujajajo strahospo{tovanje, ob~udovanje, hvale‘nost, tudi zavist. Na lestvici veljave med svojimi ljudmi so na prvem ali drugem mestu. Ugled si delijo s plemenskim poglavarjem; v~asih sta obe funkciji zdru‘eni v eni osebi. Zanimivo je tudi {amanovo “orodje”, predvsem zato, ker je {irom sveta toliko podobnosti. Povsod je mogo~e zaslediti obredne maske, ki so razli~ne glede na prevladujo~e duhove in demone pri raznih ljudstvih. Popularni so glasbeni pripomo~ki bobni, ropotulje, pi{~ali ipd. Sem spada tudi petje, kri~anje, mrmranje in ples. Vse to naj bi vodilo v trans, ki je {amanov odhod na “potovanje”. Glavno vlogo pri takem potovanju pa igrajo razli~na halucinogena sredstva. Kar je pa~ v okolju dostopno. Taka “potovanja” so za {amana, ~e ni dovolj usposobljen, naporna in celo nevarna, ljudje pa pri~akujejo rezultat, ozdravitev ali izbolj{anje stanja, vest o umrlih sorodnikih, nasvet...

OD ESKIMOV DO PUEBLOV ^e staroselce Novega sveta zelo grobo razdelimo po zemljepisnem klju~u, govorimo o severni in ju‘ni tradiciji. K severni pri{tevajo Eskime ter Indijance ju‘nega dela Kanade in gornjega dela Zdru‘enih dr‘av. Jug predstavljajo Pueblo Indijanci in potomci srednjeameri{kih ljudstev. Vmes pa je velik konglomerat takoimenovanih prerijskih Indijancev, ki naj bi vsrkali vplive tako severne kot ju‘ne tradicije.

[aman iz Aljaske (1904).

Severna ljudstva, predvsem Eskimi, so bili ‘ivljenjsko vezani na ribolov, zato je njihova kozmologija globoko povezana z vodo. Najvi{je bo‘anstvo je bil ^uvar ali Gospodar ‘ivali: Pol vodna pol ~love{ka figura, ki domuje na dnu oceana in nadzoruje vse ‘ivljenje. Trdi klimatski in ‘ivljenjski pogoji so narekovali vrsto tabujev (kaj in kdaj loviti, kaj jesti in ~esa ne ipd.) Ker ljudje tabuje ‘e od nekdaj radi kr{imo, to pa povzro~a nelagodje in slabo vest, je bila {amanova skrb ponovna vzpostavitev du{evnega ravnote‘ja. Zanimivo je, da je menda {aman v svojih transih zvedel za grehe posameznikov ali plemena, ~eprav so bili sicer skriti. Nekateri najdejo pri eskimskem {amanizmu mnogo sorodnosti s sibirskim, kar glede na selitve v zgodovini ne presene~a. Zaradi relativne osamljenosti, vse do zlate mrzlice na Aljaski, se je med Eskimi Severne Amerike ohranilo

kar precej obi~ajev, ki izvirajo iz starih verovanj. Kanadski Indijanci, kar je sicer generalizirani pojem, so imeli v svoji duhovni sferi precej podobnosti z Eskimi. Tudi tam je bilo vrhovno bo‘anstvo ^uvar divjadi, v nevidnem svetu pa mno‘ica ‘ivalskih, rastlinskih in zemeljskih duhov. Duhovno ‘ivljenje je bilo pri njih bolj slikovito in udele‘ba bolj mno‘i~na. Zanimive so bile Mide zdru‘be, prave “prostozidarske lo‘e” z zapletenim na~inom sprejemanja novih ~lanov, ritualom in rangiranjem. Najvi{ji po rangu so bili {amani zaradi svojih prizna- nih sposobnosti. Vendar so se ritualov, tudi potovanj v onstranstvo in klicanja duhov udele‘avali tudi ni‘ji ~lani. Sprejem v lo‘o oziroma iniciacija je bila simbolna smrt in vstajenje. To je po vsem svetu in vseh religijah raz{irjen ritual in sploh ne presene~a, da ga najdemo tudi pri staroselcih ameri{ke celine. Je le potrdilo, da nismo Evropejci in kr{~anstvo odkrili vsega smodnika. Pri kanadskih in severnih Indijancih je zna~ilen totemizem. Posamezniki, skupine ali cela plemena imajo svoj totem. Totem predstavlja ‘ival, pogoste so tiste, s katerimi imajo lovci nekega podro~ja najve~ stikov ali jo cenijo zaradi nami{ljenih lastnosti. Ni le za{~itnik posameznika ali skupine, ampak se ljudje s totemsko ‘ivaljo identificirajo, prikazuje se jim v sanjah, pravih ali umetnih, svetuje jim v dilemah. To je ‘e do‘ivljanje posameznika ali skupine, vendar je {e vedno {aman tisti, ki obi~ajno posreduje, predvsem v stiku z duhovi mrtvih. Bolj poudarjena je tudi vloga zdravilca. Na jugu Severne Amerike in v Srednji Ameriki so Indijanci potomci nekdanjih visokih kultur Olmekov, Majev, Aztekov in Inkov. Za vse te kulture je bil zna~ilen poljedelski na~in ‘ivljenja in visoka stopnja urbanizacije. To so bili popolnoma druga~ni pogoji tudi za razvoj religije in duhovne kulture. @al pa se je zaradi krvavega pokristjanjenja in le redkih pisnih ostankov mnogo obi~ajev izgubilo ali pa so dobili kr{~ansko

P REDHODNICA

RELIGIJ

Molitev k duhu zemlje.

nje in ju`noameri{ka ljudstva verjamejo, da zaradi bolezni ali uroka ~lovek izgubi du{o. Temu sledijo vse mogo~e fizi~ne in psihi~ne te`ave in {aman (kakor koli ga `e imenujejo) mora poiskati izgubljeno du{o v onstranstvu in jo privesti nazaj. Tudi du{o pravkar umrlega vodi v onstranstvo, ker pa~ najbolj{e pozna pot.

PRERIJSKI INDIJANCI

Obredni predmeti - ropotulje, kosti ...

preobleko. Natan~na {tudija raznih folklornih obi~ajev bi verjetno pokazala ve~ sorodnosti {amanizmu, kot bi pri~akovali. Eno takih verovanj je “izgubljena du{a”. Ljudstva Pueblo in druga sred-

Med severnimi in ju‘nimi staroselci je na ameri{ki celini podro~je, ki ga naseljujejo tako imenovani prerijski Indijanci. To je spet zelo generalizirana definicija, vendar Evropejcem in neindijanskim Ameri~anom kar razumljiva. Gre za tista indijanska plemena in njihovo kulturo, ki nam je tako iz filmov, {e prej pa iz karlmayevskih zgodb, najbli‘ja. Ta plemena (Siouxi, Pawnee, Kansa, Dakota itd.) so z novimi evropskimi priseljenci tudi najve~ prihajala v stik. V dobrem in slabem. Ker je bilo slabega ve~ kot dobrega, se je tudi pri njih tradicija v veliki meri izgubila in prav oni so tisti, ki danes drobce obnavljajo in skrbno lepijo.

Po mnenju poznavalcev je tradicija prerijskih Indijancev pestra me{anica vplivov tako s severa kot z juga. Veliko pa je tudi ~isto posebnih obi~ajev. Da so bili v svoji zgodovini dovzetni za vplive

Trans je {amanov odhod na “potovanje”. in prilagodljivi, ima tudi dobro stran. Danes i{~ejo v njihovih obi~ajih svoje korenine razli~na plemena. Duhovni svet prerijskih Indijancev je svet vrednot kot posledica nomadskobojevni{kega ‘ivljenja. Cenjen je pogum, prena{anje fizi~nih bole~in in podobno. Spo{tovanje gre duhovom zemlje, vode, zraka, ognja, ‘ivali. Za pogumna dejanja so potrebne tudi psihi~ne priprave. Tu najdemo {otore - savne, kjer se predvsem bojevniki o~i{~ujejo, posebne svete kraje, kjer sami ali s {amanom meditirajo. [amanova vloga je tudi ~lanstvo v vojnih posvetih, {aman je pogosto poglavarjev svetovalec. V ~asu vedno ve~jega pokristjanjenja pa mu ostaja predvsem vloga zdravilca, manj duhovnega vodje. A. J.

Misteriji 19

Ogled spominov na stara znanja davno izginulih civilizacij

Lobanja ~ude‘no ozdravlja K

do ve, kdo zna, koliko kristalna lobanja na levi ima? Tako bi se lahko vpra{ali {e za stotine predmetov, ki se bodo poleti pojavili na Dunaju na razstavi, kakr{ne doslej v Evropi {e ni bilo. Lahko boste zrli v predmete najrazli~nej{ih oblik in namenov, pa vendar vam nih~e ne bo znal odgovoriti, kdo in zakaj jih je ustvaril. Zgodovina, {e bolje arheologija, ne ve, v kateri svoj predal bi jih umestila. Edino dejstvo je, da obstojajo, vse ostalo, z veljavnimi znanstvenimi teorijami vred, pa pravi, da takih predmetov iz obdobij, v katera

Lastnica kristalne lobanje, za katero ne vedo, kako in kje je nastala trdi, da je po operaciji tumorja v glavi okrevala tako hitro, da zdravniki niso mogli verjeti. sodijo, naj ne bi bilo. Dunaj, cesarsko-kraljevo mesto, v katerem je {e vedno polno skrivnosti, bo gostilo razstavo najbolj nenavadnih arheolo{kih najdb z vsega sveta. Dan po poletnem solsticiju so organizatorji dolo~ili za otvoritveno slovesnost, kot bi hoteli s tem nekako potihem namigniti na

dejstvo, da bodo na ogled postavili nekaj, kar bo priklicalo v spomin staro znanje davno izginulih civilizacij, ki so nam zapustila tudi ~udovite legende o “pravlji~nih” bogastvih ter zmogljivih strojih in vedenje o gibanju nebesnih teles, ki ga `al {e vedno prepogosto no~emo vzeti v zakup. Vse pre-

Dr. Vera M. F. Hammer, strokovnjakinja iz dunajskega naravoslovnega muzeja (levo), je prou~evala “nebe{ke kamne” iz zahodne Afrike, izkopane iz nedrij nekaj milijonov let starih kamenin, izlu{~ili so jih v diamantnih kopih petdeset metrov globoko. Prepri~ana je, da jih ni ustvarila narava, marve~ so nastali med zahtevnim tehnolo{kim postopkom. Da bo stvar {e bolj zamotana, so vanje vpraskane {e nekak{ne pismenke, ki mo~no spominjajo na starodavno pisavo iz doline reke Ind.

radi si domi{ljamo, da posedujemo najve~ji nivo znanja, ki je kdaj koli obvladovalo ta planet. Pa nas znajo razstavljeni predmeti prepri~ati o nasprotnem. Tako bodo na ogled na primer lobanje, ki ka‘ejo jasne znake uspe{no opravljenih kirur{kih posegov. Stare so nekaj stoletij, pa vendar je izrezana kost tako trdno vra{~ena nazaj v osnovo, da je bolnik mo‘gansko operacijo o~itno prestal in nedvomno ‘ivel {e precej let po operaciji. S tak{nim uspehom se lahko na{a medicina hvali {ele nekaj zadnjih desetletij. Sicer pa bodo na ogled tudi kipci iz Ju‘ne Amerike, ki prikazujejo nekdanje zdravnike pri operativnem delu, pa tudi taki, kjer je upodobljen ~lovek na dinozavrovem hrbtu! Tako imenovani “nebe{ki kamni” iz zahodne Afrike so zgodba zase, saj so jih izlu{~ili v diamantnih kopih na globini 50 metrov iz nekaj milijonov let stare kamnine. A ti kamni sploh niso naravnega izvora, temve~ so produkt ne preve~ enostavnega metalur{kega posega! Tako trdi dr. Vera M. F. Hammer, strokovnjakinja iz dunajskega naravoslovnega muzeja, ki kar ne more verjeti, da so ti lepotci tako zelo stari. Za povrh so vanje vpra-

Misteriji 21

L OBANJA ~UDE ‘ NO

OZDRAVLJA

skane {e nekak{ne pismenke, ki mo~no spominjajo na starodavno pisavo iz doline reke Ind. Univerzitetni profesor dr. Rudolf Distelberger, specialist za stare na~ine obdelave materialov, je pod drobnogled vzel kar celo vrsto eksponatov, da bi morda odkril kakr{ne koli sledove dana{njih orodij. To naj bi morda lahko kazalo, da so vsaj nekateri, v zgodovino najbolj te‘ko umestljivi predmeti, vendarle ponaredki, ~e ne morda kaka potegav{~ina. Vendar ni na{el niti najmanj{ih sledi kakr{nih koli kovinskih mikrodelcev, kar ga je prepri~alo, da gre res za zelo stara orodja in na~ine izdelovanja. Tako je pazljivo preu~il tudi kristalno lobanjo,

ki je {e dandana{nji trd oreh za brusilce. Za razstavo jo je posodila Nizozemka gospa Jokey van Dieten, ki je mo~no prepri~ana tudi v njene zdravilne sposobnosti; trdi, da je po operaciji tumorja v glavi okrevala tako hitro, da zdravniki niso mogli verjeti. Tu nikakor ne moremo opisati vseh 280 predmetov, kolikor jih bo na ogled na razstavi. Organizatorji so na tiskovni konferenci, ki je bila 1. marca, pokazali kar nekaj teh ~udovitih primerkov, povabili pa so tudi ugledne strokovnjake, ki so bili na voljo za podrobna vpra{anja. In ker je bila povabljena tudi na{a revija (dober glas se‘e celo na Dunaj!), boste nekaj pogovorov s poznavalci in ocenjevalci teh nenavadnih

Specialist za stare na~ine obdelave materialov univerzitetni profesor dr. Rudolf Distelberger, je natan~no preiskal {tevilne na ogled postavljene predmete, a kljub prislovi~ni natan~nosti ni mogel ugotoviti kakr{nih koli sledi sodobnih ali polsodobnih orodij. Povsem potrjuje na~ine obdelave kamna in stekla, ki so nam neznani.

predmetov, ki burijo znanstveni duh po vsem svetu, lahko prebrali v naslednjih {tevilkah na{e revije. Sicer pa smo v na{i zalo‘bi ARA za na{e bralce, ki jih stvari zanimajo podrobneje, pripravili malo presene~enje. [e pred otvoritvijo razstave na Dunaju bo iz{el slovenski prevod knjige Hidden history of the human race (Skrita zgodovina ~love{kega rodu), ki je po svetu dvignila ‘e obilo prahu, saj prina{a poro~ila o {e ve~ takih najdbah, za katere si uradna znanost {e vedno ‘eli, da bi za vedno ostale v zapra{enih depojih muzejev; odpirajo vse ve~ in ve~ novih vpra{anj, na katere je skoraj nemogo~e odgovoriti z dana{njim poznavanjem stvari. Prav to pa je tudi namen dunajske razstave. Klaus Dona, gospod, ki je z veliko pri-

zadevnostjo pridobil predmete za ogled, je prepri~an, da je to samo {e en korak naprej k pisanju druga~ne zgodovine. Direktor muzeja Nordico iz Linza dr. Wilibald Katzinger, ki je strokovno sodeloval pri zbiranju materiala, meni povsem enako. In ~e sodimo po zanimanju medijev (prisotnih je bilo kakih 150 novinarjev), se bo o stvari na veliko govorilo in pisalo. Kdor si ho~e razstavo ogledati na lastne o~i (ne da bi se v cesarskem mestu izgubil), lahko pokli~e potovalno agencijo Quo Vadis, ki ji je uredni{tvo Misterijev poverilo organizacijo izleta na Dunaj z ogledom razstave. Izlet bo sedmega in osmega julija (informacije in rezervacije: 01/507-18-03). Ivan Mohori~

Mnoge ‘ivali imajo zaznavne sposobnosti, ki presegajo na{e

Zunaj~utno zaznavanje N

a{ vid in sluh prestrezata le dolo~en spekter svetlobnih in zvo~nih valov, na{ okus in na{ voh pa ne moreta zaznati snovi, ki so kilometre dale~. Na kratko re~eno: veliko je ~utnih dra‘ljajev, za katere nimamo receptorjev. Toda v ‘ivalskem kraljestvu je veliko bitij, ki so se iznajdljivo in raznoliko prilagodile, da lahko izkori{~ajo ve~ino neobdelanih podatkov, ki pritekajo do njih. ^utila, ki jih ‘ivali imajo, so odvisna od okolja, v katerem morajo pre‘iveti. Bioakusti~ni raziskovalni program na univerzi Cornell je posve~en preu~evanju sluha kopenskih, morskih in zra~nih ‘ivali. Raziskovalci, ki v njem sodeluje-

Morske ‘elve preplavajo dolge razdalje med obmo~ji, kjer ‘ivijo, in obalami, kjer odlo‘ijo jajca. Verjetno neznatna koli~ina magnetnega minerala v njihovih mo‘ganih deluje kot kompas in jim pomaga izbrati pravo smer.

Grbavi kiti v ~asu parjenja sestavljajo zvo~ne podfraze v fraze, fraze v teme, teme v pesmi in pesmi v dolge speve.

MAGNETNI ^UT

NA DRUGA^NI VALOVNI DOL@INI

Ve~ ko znanstveniki odkrivajo o magnetnem zaznavanju, bolj se jim zdi, da ga imajo v ve~ji ali manj{i meri vse ‘ivali. Dejstva ka‘ejo, da imajo tak{en ~ut na primer ~ebele, ‘elve, postrvi, golobi pismono{e, kiti, pupki in navadne vinske mu{ice, ~e omenimo le nekatere. Novozelandski znanstveniki so odkrili posebne celice, ki tem bitjem dajejo ob~utek za smer. Drobne biolo{ke magnete so odkrili v glavi postrvi in domnevajo, da ti ribam omogo~ajo plavanje z zaznavanjem zemeljskih magnetnih silnic. Verjetno imajo tudi pti~i v celicah na osnovnici kljuna magnetitne kristale, ki se uravnajo z magnetnim severom (podobno kot igla na kompasu).

A podro~je je zapleteno. Znanstveniki hitro opozorijo na to, da odkrivanje, kaj do‘ivlja bitje, ki se z nami ne more sporazumevati, ni lahka naloga. Poleg tega ‘e neverjetna raznolikost ‘ivalskih vrst prina{a s seboj zelo razli~ne ~utilne sposobnosti, ki se od vrste do vrste razlikujejo. Vzemimo na primer uho. Zvo~ni valovi segajo {e nad in pod obmo~je ~love{kega sluha. (Pogosto izraz “zvo~ni valovi” sploh uporabljamo le za tisti del valov, ki jih ~lovek lahko zazna, se pravi za valove v obmo~ju od 20 do 20.000 Hz). Nekatere `ivali zaznavajo visokotla~ne zvo~ne valove, tako imenovani infrazvok. Znanstvenikom so na voljo naprave, ki lahko snemajo te zvoke in jih, z me{anjem z visoko ali nizkofrekven~nimi signali tako obdelajo, do so sli{ni za ljudi. ^love{ki rod se na vid opira bolj kot

na kateri koli drugi ~ut; za obse‘no skupino velikih kitov pa je temeljnega pomena sluh. Ko na primer grbavi kiti pojejo na svojem obmo~ju parjenja, sestavljajo zvo~ne podfraze v fraze, fraze v teme, teme v pesmi in pesmi v dolge speve. Ti zvoki so nizkotla~ni zvo~ni valovi z veliko dol‘ino, ker morajo prepotovati velikanske razdalje - in u{esa kitov so natan~no izostrena, da prestre‘ejo tak{na nihanja. Tak{ne raziskave so strokovnjakom pomagale dognati, kako je notranje uho prilagojeno razli~nim zvo~nim frekvencam: kolikor debelej{e in bolj togo je tkivo, ob~utljivej{e je za visokofrekven~ne valove, kolikor tanj{e in mehkej{e je, toliko bolje bo prestrezalo nizke frekvence. Kopenske ‘ivali, ki za sporazumevanje prav tako uporabljajo zvo~ne valove, so sloni. Raziskovalci s Cornella so od-

jo, so postali strokovnjaki za ‘ivalske ~ute: sluh, vid, kemi~no odkrivanje in magnetno orientacijo. Poglabljanje v ‘ivalske ~ute pove~uje na{e razumevanje sveta, odpira pa tudi nova spoznanja o evoluciji in o tem, kako se ‘ivali prilagajajo na svoje ekolo{ke ni{e.

Misteriji 23

ZUNAJ ~UTNO

ZAZNAVANJE

INFRASLUH

MAGNETNI ^UT PRI LJUDEH

^love{ko uho lahko zazna zvoke tja do frekvence 20 Hz. Mogo~e pa je, da nekateri posamezniki zaznavajo {e nekoliko ni‘je frekvence. Tak{na zvo~na nihanja morda povzro~ajo ob~utek “po{astnosti” na krajih, ki ga na mestih, kjer naj bi stra{ilo, zaznavajo nekateri ljudje, drugi pa ne. krili, da za prenos sporo~il na dolge razdalje sloni uporabljajo infrazvok. Znanstveniki so ‘e prej vedeli, da te inteligentne ‘ivali za iskanje hrane, potovanja na ogromne razdalje in ohranjanje sofisticiranih dru‘benih skupin uporabljajo vid, voh in tip. A hkrati s temi ~uti izkori{~ajo tudi “tihi grom”: mo~ne, globoke klice, ki so zunaj obmo~ja ~love{kega sluha. Kako dale~ lahko u{esa velikih sesalcev {e zaznajo tak{ne klice, je odprto vpra{anje. Dr. Christopher Clark je frekvenco modrega kita, ki je plaval v sose{~ini Britanskega oto~ja, prestregel onstran Atlantika, v svojem laboratoriju v ZDA. [e ve~: iz ~asovnega zamika med neposrednimi zvo~nimi valovi in odmevom, odbitim od kontinenta, lahko oceni, kje kit je. In ~e lahko to stori on, razmi{lja, potem bitje, ki je imelo za

ZAZNAVANJE FEROMONOV Na{i davni ~love{ki predniki so morda z vomeronazalnim organom odkrivali feromone - spojine, ki spro‘ajo razli~ne vrste instinktivnega vedenja, npr. parjenje. Organ, ki ga {e vedno imajo in uporabljajo {tevilne ‘ivali, obstaja tudi pri ljudeh, in sicer tik za nosnicama v dveh drobnih vdolbinicah na nosnem pretinu. Nih~e pa ne ve, ali je njegovo delovanje povsem zamrlo ali pa vomeronazalni organ {e vpliva tudi na ~love{ko vedenje, ne da bi se tega zavedali.

Obstaja teorija, da nekateri ljudje - tako kot ‘ivali - lahko zaznavajo magnetna polja. V resnici so v mo‘ganih nekaterih ljudi odkrili drobna zrnca magnetnega minerala magnetita. Teoreti~no bi ta lahko delovala kot telesni kompas in tako svojim nosilcem zagotavljala bolj{i ob~utek za smer.

Netopirji oddajajo visokofrekven~ne krike in prestrezajo njihove odmeve, kar jim omogo~a, da odkrivajo predmete in plen.

razvoj tega na~ina na voljo 30 milijonov let, vibracij zagotovo ne uporablja samo za komuniciranje z drugimi, temve~ tudi za ugotavljanje svojega polo‘aja. ^eprav za to nimamo dokazov, pa vendar ka‘e, da se kiti usmerjajo glede na podvodna orientacijska znamenja, ki jih odkrijejo z glasom. Tudi delfini se mo~no opirajo na sluh, a lahko zaznavajo visokofrekven~ne zvo~ne valove. Razlog za to razliko je preprost: motivi delfinov so popolnoma druga~ni od motivov modrih kitov, saj delfini ne potujejo na velike razdalje in se hranijo s tistim, kar najdejo spotoma. Ker morajo loviti hitro plavajo~e ribe v bli‘ini, potrebujejo kraj{e, natan~nej{e, visokofrekven~ne valove za zvo~no lociranje svojih “obrokov”. Kiti med selitvami premerijo neverjetne razdalje. Ker voh pod vodo ne deluje dobro, jih evolucija ni obdarila z vohalnim beti~em v njihovem ‘iv~evju.

VEDENJE PLAZILCEV Namesto tega uporabljajo drug na~in kemi~nega zaznavanja, vomeronazalni organ, in z njim odkrivajo feromonske

izlo~ke drugih pripadnikov svoje vrste. Vomeronazalni organ sestavljajo kemi~no ob~utljivi ‘iv~ni kon~i~i in ga ima ve~ina ‘ivali, in sicer okrog ust ali nosnih prehodov. Ka~e so velemojstrice vomeronazalnega organa. Z jezikom pobirajo molekule s predmetov na tleh in jih v ustih pribli‘ajo odprtinam vomeronazalnega kanala. Snovi lahko zaznajo v izredno majhnih koncentracijah, to ~utilo pa uporabljajo, da izsledijo plen, v obdobju parjenja pa za odkrivanje samic. Kar zadeva vid pri ‘ivalih, vemo, da ~ebele in pti~i vidijo svet ultravijoli~no v svetlobi, ki je zunaj na{ega vidnega spektra. Znanstveniki domnevajo, da ~ebele na cvetovih, ki jih opra{ijo, privla~ijo vzorci, ki jih mi ne moremo videti. In v ultravijoli~ni svetlobi barvila odsevajo druga~e, zato ptice perje drugih verjetno vidijo {e bolj pisano, kot se zdi nam. Najbr‘ pti~ji vid skriva tudi odgovor na drugo zanimivo vpra{anje - o mo‘nosti magnetnega ~uta, ki vodi ‘ivali na ogromnih razdaljah. Dokazano je, da golobi pismono{e za let poleg voha uporabljajo tudi magnetni ~ut. Raziskovalci menijo, da celice v mre‘nici ptic (in drugih bitij) vsebujejo snovi, ob~utljive za magnetna polja, vendar le v prisotnosti son~ne svetlobe. Ta barvila v o~eh jim ~ez dan omogo~ajo let s pomo~jo magnetnih polj. A razumevanje magnetnega ~uta je podro~je, ki ga znanost {ele za~enja odkrivati.

VODNIK PRAKTI^NE AROMOTERAPIJE

ZDRAVA SREDOZEMSKA PREHRANA To, kar znanost spoznava za resni~no zdravo hrano, jedo ljudje ob Sredozemskem morju ‘e od nekdaj: zelenjavo, pusto meso, ribe, za~inijo z olj~nim oljem in ~esnom ter vrsto imenitnih za~imb. Ve~ kot 100 receptov.

Cena: 2.900 SIT

ZATON PROMETEJEVE DOBE

Knjiga opisuje nenavadne izkopanine, predmete, ki jih v muzejih skrivajo v depojih; strokovnjaki ne znajo razlo‘iti njihovega porekla. Knjiga seznanja s predmeti, katerih starost ocenjujejo na milijone let, ~eprav je ~love{ka rasa uradno stara {ele 100.000 let.

Soodvisnost `ivih bitij je nelo~ljiva in vseobsegajo~a. ^lovek je sam po sebi `ivi dokaz kozmi~ne inteligence, ki dokazuje, da je celota skrita v vsakem od njegovih delov in katere zavest je sestavni del univerzuma. Knjiga vse to pojasnjuje na razumljiv na~in.

Cena: 3.900 SIT

^ESEN, ^UDE@NO HRANILO Najsodobnej{a znanstvena spoznanja iz 2000 raziskav o neverjetni zdravilni mo~i te ‘e tiso~letja znane rastline in njenem vplivu na resnej{e bolezni sodobnega ~asa... Cena: 1.900 SIT

USODA DU[ Ameri{ki mojster hipnoterapije Michael D. Newton je na podlagi {tevilnih seans pri{el do novih odkritij o usodi du{ in to popisal v ve~ kot 500 strani debeli knjigi, ki v obliki intervjujev odstira pogled v skrivnost zasmrtja. Knjiga je ameri{ka uspe{nica. Cena: 5.500 SIT

K O Z M O B I O L O ŠK I KOLEDAR

Davno izro~ilo in najnovej{e terapevtske informacije o rastlinskih eteri~nih oljih, ki jih lahko kupimo v vsaki bolje zalo‘eni trgovini z naravno kozmetiko. Enostavni napotki za odpravljanje stresa, zdravljenje bolezni, obogatitev ~utov, masa‘o in kopeli.

PRIKRITA ZGODOVINA ^LOVE[KE RASE

KOZMOBIOLO[KI KOLEDAR Preglednica Luninih men od leta 1965 do leta 1980, s katerimi je mogo~e dolo~iti Lunino meno ob rojstvu in s tem kozmobiolo{ko ovulacijo, nespremenljiv plodni ~as vsake ‘enske, pa tudi spol otroka. Cena: 1.900 SIT

^ESNOVE JEDI S ~esnom je mogo~e prepre~iti sr~ne in ‘ilne bolezni, ~esen krepi imunost, premaguje klice... Vsakdanje u‘ivanje je najmanj, kar lahko storimo za svoje zdravje. V knjigi ^esnove jedi je ve~ kot 100 receptov. Cena: 2.900 SIT

TELO KLI^E PO VODI

ZDRAVILNI ^AJI IN NASVETI

Zdravnik internist F. Batmanghelidj dokazuje, da si lahko zdravje mo~no izbolj{amo s pitjem navadne vodovodne vode. Medicinsko utemeljeno.

âjne me{anice za vse vrste tegob in {e nasvete, s katerimi se jih da olaj{ati, je zbral v svoji knjigi starosta slovenskih zeli{~arjev Joè Tomaìn~i~. V knjigi je ve~ kot 100 izbranih receptov in na stotine nasvetov.

Cena: bro{irane 2.900 SIT trdo vezane knjige 3.900 SIT

KAKO VIDIMO, BEREMO IN IZBOLJ[AMO AVRO

KAKO ODKRIJETE VA[A PREJ[NJA @IVLJENJA

KAKO SE NAU^IMO AVTOMATSKEGA PISANJA

KAKO POVE^AMO SAMOZDRAVILNE SPSOBNOSTI

Priro~nik za spoznavanje avre in razlage, kako se jo nau~imo gledati in spoznavati njen pomen; kako nam avra ka‘e na podlagi bioenergijskih zevov du{evno in telesno stanje.

Priro~nik korak za korakom vodi do znanja, kako se sami, brez terapevta, spustimo v prej{nja ‘ivljenja in odkrijemo vzroke morebitnih bolezni, preganjavic, stisk, ki izvirajo iz davnine.

Priro~nik, ki vas pou~i, kako prek avtomatskega pisanja vzpostavite stik z Vi{jim jazom, ki vas vodi in vam svetuje, komunicirate z drugimi bitji, ki vam posredujejo razli~ne informacije, dobite odgovore...

Sami lahko veliko storimo za svoje zdravje. Prisluhnimo naravi. Napotki za klistiranje, post, telesno vadbo in savnanje. Kako, koliko in kdaj naj bi jedli, da bi spremenili svoj svet zdavja.

Cena: 1.900 SIT

Cena: 2.900 SIT

Cena: 1.900 SIT

PRIPORO^AMO: • Sanjska knjiga (1.900 SIT), • Napovedovanje usode z igralnimi kartami (2.900 SIT ), • Radiestezija (1.900 SIT), • Bioenergija (1.900 SIT), • Ugankarski slovar I+II (4.980 SIT), • Zdrava nose~nica (1.700 SIT), • Varujmo srce (1.700 SIT), • Huj{ajmo (knjiga in kaseta 1.900 SIT), • Ri` na 100 na~inov (1.900 SIT), • Recepti za biohrano (1.600 SIT), • Bio kruh in pecivo (1.600 SIT), • Kuhinja Zlatega polja (1.900 SIT) • Kuhinja Zlatega polja - Ka{e (2.900 SIT), • Kuhinja Zlatega polja - Od polente do kuskusa (2.900 SIT)

Cena: 1.900 SIT

^UDE@ OLJ^NEGA OLJA Priro~nik z razlagami, kako olj~no olje varuje pred artritisom, sr~no‘ilnimi boleznimi in rakom na dojki. Ameri{ka uspe{nica na podlagi rezultatov {tevilnih raziskav vodi v svet zdrave in okusne prehrane, ki varuje zdravje. Cena: 1.900 SIT

Cena: 2.900 SIT

KAKO VPLIVAJO OSEBNA [TEVILA S pomo~jo {tevil, vsako ima svoj pomen, lahko bolje spoznamo sebe in ljudi, ki nas obkro‘ajo. [tevila nam lahko pomagajo ustvariti lep{e ‘ivljenje, z njimi lahko pokukamo v preteklost, razumemo sedanjost in na~rtujemo prihodost. Cena: 2.900 SIT.

POTOVANJE DU[ V knjigi najdemo odgovore na ve~na vpra{anja, kaj se dogaja z du{o, ko ~lovek umre, bodisi naravne bodisi nasilne smrti. Kdaj in kako se du{a odlo~i, da pride v ~lovekovo telo? Kaj se dogaja z du{o med dvema ‘ivljenjema? Cena: 3.300 SIT

Knjige naro~ite z naro~ilnico, natisnjeno na naslednji strani. Vse knjige prodajajo tudi v trgovini AUREA - BTC, hala A, tel.: 01/541-17-60.

Misteriji 25

PRODAJA PO PO[TI

KOZAREC PROTI STRESU

KOZAREC 2000 Ro~ni izdelek roga{kih steklarjev. Na dnu kozarca je vtisnjen simbol magic life, ki daje pija~i desnosu~no energijo in s tem vitalnost. Kozarec 2000 je predvsem namenjen pitju vode, ki se v njem vitalizira. Alkoholne pija~e, ki jih pijete iz kozarca, ne omamljajo. Iz njih ne pijte piva, ker povsem izgubi okus. 2.900 SIT

KOZAREC ZA HUJ[ANJE V kompletu, ki je namenjen huj{anju zaradi bolj{ega zdravja, je razen kozarca, v katerega so vsevane enake informacije kot v Kozarec 2000 in dodane {e tiste, ki naj bi zmanj{evale ‘eljo po hrani, tudi kaseta, katere poslu{anje zmanj{uje potrebo po hrani, in knji‘ica, v kateri je razlo‘eno, kako se je treba hraniti in zakaj je treba ve~ piti... 3.800 SIT

KROGLA ZA HLADILNIK S kroglo za hladilnik lahko dose‘emo, da hrana v hladilniku ostane dalj ~asa sve‘a in se njena uporabnost podalj{a vsaj za ~etrtino. Storiti ni treba prav ni~ drugega kot kroglo za hladilnik, ro~no narejeno iz kristalina jantarjeve barve, postaviti v hladilnik. In ‘e deluje.

S pitjem vode iz kozarca proti stresu, ki ima rde~ informacijski pe~at, si lahko pomagamo pri prekomernem stresu, ~e popijemo na dan vsaj pet do {est kozarcev vode. Priporo~ljivo je, da popijemo kozarec ali dva ‘e zjutraj na te{~e in vedno kake pol ure pred obrokom in kaki dve uri po obroku. Tudi zadnja stvar, ki jo zau‘ijemo pred spanjem, naj bo kozarec vode. 3.800 SIT

KRISTALINSKA KROGLA Krogla zagotavlja, da se energija okrog nje su~e desno (preverite z nihalom). V radioni~ni delavnici so ji vsevane informacije, ki razen dobre volje vzbujajo v ljudeh tudi odpornost proti {tevilnim boleznim. Osem centimetrov velika krogla deluje v premeru treh metrov. Poznavalci jih postavijo na ra~unalnik, na delovno mizo, predvsem pa na no~no omarico. 6.900 SIT

MAGIC LIFE Plasti~na plo{~ica posebnih oblik zaradi svoje oblike zajema energijo iz okolja in jo oddaja v neposredno bli‘ino. Plo{~ica je kodirana z orgonskimi sevalniki in nam pove~a energijo in {~iti pred sevanji, ~e jo nosimo na vrvici okoli vratu ali v prsnem ‘epu. 990 SIT

7.200 SIT

BAKRENA PLO[^ICA SOLNA LU^ Solna lu~ izredno ugodno deluje na po~utje in zdravje, saj seva negativne ione in oddaja v prostor ‘ivljenjsko pomembno desnosu~no bioenergijo, s katero se, ~e je potrebno, napolni vsako telo. Njeno blagodejno delovanje je priporo~ljivo predvsem ob televizorjih, ra~unalni{kih ekranih, mobilnih telefonih, patogenih sevanjih... V prodaji po po{ti, so naprodaj te`ke: a) 2 - 3 kg 10.900 SIT b) 3 - 4 kg 11.815 SIT in c) 4 - 5 kg 13.900 SIT

Nalepimo jo na hrbtno stran ure, ob stiku s ko‘o zmanj{uje bole~ine pri revmi in artritisu, zavira tudi nekatere druge bolezni. Plo{~ica ima vtisnjen simbol magic life, ki zajema prosto energijo iz okolja, v njo pa so z orgonskim sevalnikom vsevane informacije za bolj{e po~utje. Na voljo sta dve velikosti, premer a) 24 mm in premer b) 28 mmm. 2.200 SIT

SKODELICA MISTERIJI ^rna skodelica za belo kavo z napisom Misteriji in risbo vesoljca (enako kot na majici). 590 SIT

PRODAJA PO PO[TI

REVITALIZATOR VODE

NEVTRALIZATOR SEVANJA

Da bi lahko vso hi{o oskrbeli z vodo, ki je primerna za pitje, hkrati pa prepre~uje nastajanje vodnega kamna, zmanj{uje porabo pralnih in ~istilnih sredstev, prija rastlinam in ‘ivalim, v sistem hi{ne vodovodne napeljave vgradimo revitalizator Hydronic, ki s pomo~jo natan~no definiranih kod oziroma informacij spremeni nekatere fizikalne lastnosti vode, ki tako postane bolj omo~ljiva in bolj podobna ~isti vodi v naravi. Priklju~ek 3/4”. Informacije in prodaja: 041/727-899.

Mala ~rna plo{~ica Bioguard, narejena iz feromagnetnega materiala in ustrezno kodirana, odli~no {~iti pred sevanjem mobilnih telefonov in celo dodatno stimulira bioelektromagnetno polje, torej avro ~loveka. Prilepimo jo na hrbtno stran telefona ~im bli‘je anteni ali na rob ra~unalni{kega ekrana. 2.500 SIT

BAKRENE ZAPESTNICE

CEV ZA AKVARIJ Vodo v akvariju lahko mo~no izbolj{amo s cevjo za akvarij. Iz kristalina izdelana steklena cev je kodirana, da spremeni nekatere fizikalne lastnosti vode tako, da ta bolj ustreza ribam. Najbolj{i znak delovanja kodirane cevi je bolj ~ista voda in splo{na pove~ana kondicija ‘ivlja. 4.900 SIT

ATLANTIDSKI PRSTAN IN PLO[^ICA Sta srebrna, oblikovana tako, da posebni liki sprejemajo in oddajajo kozmi~no energijo in s tem {~itijo pred negativnimi sevanji. Ugodno delujejo na zdravje in dobro po~utje, prepre~ujejo nesre~e. Oblika prstana izhaja iz davnine, saj so u~inki likov, ki so skrbno vdelani v celjski srebrni nakit, znani ‘e iz ~asov faraonov. Velikosti prstana: od 16 do 26 mm notranjega premera. prstan 7.000 SIT plo{~ica 7.000 SIT

^AKRINA MAJICA ^akrine majice iz Avstralije. Telesu dovajajo bioenergijo s pomo~jo mo~nih nihanj nenavadno ‘ivih barv (njihove intenzivnosti se na papir ne da natisniti) in tako polnijo avro in bolj{ajo zdravje. Velikosti S, M, L, XL, XXL. 14.900 SIT

Zmanj{uje ali odpravlja bole~ine, ki jih povzro~ajo revma, artritis, i{ijas, lumbago, igranje tenisa, golfa, ko{arke... Mnogi, ki nosijo zapestnico, zmanj{ajo ali pa celo opustijo jemanje protibole~inskih zdravil in tako veliko naredijo za svoje zdravje. Velikosti zapestnic: od 15 do 19 cm premera. Naprodaj so tudi posrebrene ali pozla~ene. a) navadna 2.900 b) posrebrena 4.900 c) pozla~ena 9.600 in d) pozla~ena z gravuro 12.500 SIT

AJDOV VZGLAVNIK Ajdov vzglavnik je napolnjena s 3,3 kilogrami lu{~in biolo{ko pridelane ajde, velik 70 x 50 cm. Lahko ga poljubno oblikujete in si sami dolo~ite najprimernej{o vi{ino. Se ne greje in je zelo zra~en. Primeren je za vse ljudi, predvsem pa za tiste, ki imajo bole~ine v vratu, glavi, hrbtenici... 9.800 SIT

Naro~ilnica Misteriji Naro~am izdelke:

pla~al bom po povzetju s kartico EU LB {t. kartice: veljavnost do:

koli~ina

cena

{t. ~lanske kartice: AMEX podpis:

ime in priimek: ulica in hi{na {tevilka: po{tna {tevilka, po{ta: kraj, datum, podpis: Naro~ilnico po{ljite na naslov: Ara, [martinska 10, 1000 Ljubljana tel.: 01/431-20-25, faks: 01/230-16-27, e-mail: ara @ zalozba-ara.si Vsi izdelki so naprodaj tudi v trgovini AUREA BTC, hala A Ljubljana tel. 01/541-17-60

PRODAJA PO PO[TI

BLAZINA IZ PIRINIH LU[^IN

RADIESTEZIJSKA NIHALA Karnak (a) (nova oblika), Izis (b) 6 in Izis (c) - 4 (oba novej{a oblika) so med najbolj znanimi radiestezijskimi nihali. Nihali Izis sta poimenovani po egiptovski boginji Izidi, primerke tako oblikovanih nihal so na{li v izkopanih egiptovskih sarkofagih. Uporabljamo jih za preiskavo {kodljivih sevanj, iskanje vode, izbiranje primerne prehrane, doziranje, pa tudi za diagnosticiranje. Cena posameznega nihala: 4.200 SIT

TESLOVA PURPURNA PLO[^A Deluje s svojim indukcijskim magnetnim poljem biostimulativno na celi~ne procese, pove~uje izmenjavo plinov, krepi regenerativne procese in mikro cirkulacijo v obolelem tkivu. Uporabljamo jo zjutraj in zve~er po dvajset minut, tako da jo postavimo na obolela mesta in jo pritrdimo z obli‘em. Lahko uporabljamo tudi dve plo{~i, postavljeni druga proti drugi. Pomaga tudi proti nespe~nosti. (Prilo‘ena natan~na navodila, velikost plo{~e: 50 x 85 mm). 3.900 SIT

Pirine lu{~ine ‘e od nekdaj uporabljamo za polnjenje blazin. Ker se tak{na blazina idealno prilega vratu in glavi, zelo dobro ohranja toploto in ima masa‘ni u~inek ter pospe{uje prekrvitev, je idealna za vrat in hrbtenico. Tehta nekaj ve~ kot kilogram in jo lahko oblikujemo po svoji volji. Velika je 35 x45 cm. 4.900 SIT

RADIESTEZIJSKI PRIBOR

Plastificirana rozeta in nihalo z vre~ko sestavljata kpomplet za radiestezijsko delo. Na rozeti je {est razli~nih skal za ugotavljanje energetske frekvence prostora, predmetov in oseb, za ugotavljanje radiestezijskega potenciala, vitalnih energij, primernosti hrane, pija~, ~ajev, zdravil, zemeljskih sevanj in vibracij... Na hrbtni strani rozete so natisnjena natan~na navodila. 4.900 SIT

POSODA ZA DOMA^E LJUBLJENCE

KAK[NA VODA TEÊ IZ PIP? Teste opravlja Firbas Peter, univ.dipl.biol., zasebni raziskovalec, po metodi, ki jo med drugim priznava Zakon o vodah ZDA in je priznana metoda tudi v EU. Namenjena je za ugotavljanje kakovosti pitnih, industrijskih in drugih voda. V tej rubriki iz {tevilke v {tevilko na{ega mese~nika objavljamo rezultate biolo{kih testov (Test Allium), s katerimi ugotavljamo, v koliko celicah preizku{ana voda, s snovmi ki so v njej neraztopljene, po{koduje kromosome v novozraslih koreninicah ~ebule. Kolikor ve~ kromosomov voda po{koduje, toliko manj je primerna za uìvanje, napajanje, zalivanje... Ko to vodo prelijemo v modri kozarec, se njena strupenost mo~no znià, kot kaè spodnja preglednica. Kraj, kjer je bil odvzet vzorec pitne vode

% genotoksi~nosti vode

% genotoksi~nosti revitalizirane vode

Dom‘ale, Ljubljanska cesta Ljubljana, Pov{etova ulica

12,19 15,53

10,76

Celje, Celov{ka 10

18,75

11,76

Maribor, Pri Treh ribnikih

12,71

8,03

Kranj, Britof 184

17,39

9,32

Ptuj, Pre{ernova 10

19,81

10,16

Komplet je sestavljen iz posode in steklenice za dva litra vode. Primeren je za ma~ke in majhne ku‘ke, ki ‘ive v stanovanju. Kolikor spijejo, toliko nove vode se nate~e v posodo. 3.900 SIT S kartico Kluba za zdravo `ivljenje, ki jo imajo vsi naro~niki na revijo Misteriji, odobravamo 10% popust za vse izdelke, ki so objavljeni na straneh prodaje po po{ti!

Komplementarna medicina prese‘e posledice obrambnih mehanizmov

Medicina ljubezni Z

dravnico Mileno Plut Podvr{i~ njeni prijatelji, ki jim pomaga do bolj{ega zdravja, ozna~ijo kot akupunkturologinjo, ~e{ da se ukvarja z akupunkturo. V bistvu pa je komplementarna zdravilka, ki je ugotovila razmerje med klasi~no medicino in komplementarnim zdravilstvom in tako tudi ravna, ko pomaga ljudem, ki jo za to prosijo. @e zdavnaj je spoznala, da je ~love{ko bitje povezava med svetom duha in materije in da je pogoj za sre~no ‘ivljenje harmonija. ^lovek, ki ho~e biti zdrav, mora po~istiti s konflikti, saj je le zdravljenje simptomov zapiranje o~i pred resnico. Zato pri zdravljenju upo{teva psihi~ne elemente ljudi in pomaga graditi nove odnose, ki slonijo na toplini in ljubezni. Gre za medicino ljubezni, ki se jasno ka‘e v njeni knjigi Pot do srca, kjer kot sinonim ljubezni nastopa srce, ki ga vedno zapi{e Srce. Prostoru, kjer sprejema ljudi, ‘eljne pomo~i, na pogled ne bi mogli re~i ordinacija. Ali vsaj ne klasi~na ordinacija. Topel prostor, kjer je ob steni vrsta copat, kar pripoveduje, da se tod ljudje zbirajo tudi v skupinah, je o~itno namenjen pogovoru, razmi{ljanju; tudi vsa oprema po stenah govori o duhovnosti in sistemih pomo~i, ki so druga~ni kot v medicinski ambulanti. V tem prostoru sva se ob pitju ~aja pogovarjala o na~inih, s katerimi pomaga ljudem. - V katerih primerih, pri katerih boleznih se ljudje zate~ejo k vam ? Pri vseh. Predvsem tisti, ki so zavestni, da je potrebno ugotoviti vzrok, ne pa zdraviti posledice, in ki ‘e vedo, da je to prava pot ozdravitve. Ve~inoma jih u~im meditirati, da znajo preiti v alfa stanje, da vidijo, kako lahko sami pre~i{~ujejo te vzorce, pripeljem jih v tem

- Torej ljudi predvsem u~ite. Da, {e veliko truda bo potrebno vlo‘iti, da bodo ljudje za~eli svoje telo opazovati in ne razmi{ljati o njem. - Zakaj? Saj z lastno voljo aktiviramo obrambne mehanizme, da si vzpostavimo pravo stanje. Trdim, da smo hologramsko narejeni, to pomeni, da se v moji auri dogaja enako kot v mojem telesu in s tem tudi v mojem okolju. - Kak{na je razlika med klasi~no in komplementarno medicino? Prva deluje v glavnem na obrambne mehanizme, se pravi , ~e se je moje telo z obrambnim mehanizmom odzvalo na nek faktor, ga medicina spodbuja z zdravili. Komplementarno zdravilstvo pa prinese tisto mo~, da lahko prese‘emo posledice obrambnih mehanizmov. Specialistka splo{ne medicine in komplementarna zdravnica dr. Milena Plut Podvr{i~.

stanju celo do videnja organov v razli~nih barvah in oblikah in potem po{iljamo skozi komplementarno barvo; ko

^lovek, ki ho~e biti zdrav, mora po~istiti s konflikti, saj je le zdravljenje simptomov zapiranje o~i pred resnico. vidimo notri svetlobo, vemo, da je organ o~i{~en. Sicer sem prista{ ~love{kega pristopa in ~im manj tehnike. Dejstvo pa je, da stroj lahko zelo natan~no odkrije te‘avo. V Avstriji sem videla merjenje s strojem in nihalom, vendar so bili moji in “tehni~ni” rezultati enaki. Merilci so mi povedali, da se aparat zmoti v desetih odstotkih, jaz pa sem se do sedaj v pol odstotka.

- Katero tehniko komplementarne medicine uporabljate? Uporabljam zdru‘itev razli~nih tehnik in najpogosteje i{~em vzorce nekega stanja, ki izhajajo iz razli~nih situacij, npr. lo~itev ipd. Kombiniram reiki, jogo, krija jogo, meditacijo, provokacijo biopotenciala, mentalno dinamiko, refleksno masa‘o stopal in {e kaj. Akupunkturo pa uporabljam vedno manj. - Zakaj? Ker je v bistvu enaka kot aspirin. - To pomeni? Da se z akupunkturo ne odkrije osnovnega vzroka in potem samo premetava{ svoj problem iz enega kupa na drugega. - Ob~utite energije? Da. Po energijski plati lahko hitro opazim, da se je nekaj zgodilo, in ~e to prepoznam, tudi prepre~im, da gre v telo. V tem je tudi vrednost informirane-

Misteriji 29

M EDICINA

LJUBEZNI

ga kozarca, ker ima informacijo in prepre~uje, da negativna informacija pride v telo. - Pijete iz njega? Da, iz zelenega, pa tudi za ~aj uporabim vodo iz kozarca. - Kak{ne so va{e osebne izku{nje z zelenim kozarcem? V za~etku je bilo potrebno anga‘irati ledvice in sem pridobila na te‘i, ker nisem vajena piti in se je voda zadr‘evala v telesu. Zato sem zmanj{ala koli~ino vode. Vsaki~ pa, ko primem kozarec, si re~em, da huj{am. Torej si pomagam {e z lastno informacijo. Tako, da kozarec deluje. Tudi modri deluje dobro, kar opa‘am pri mo‘u, ki si pri prebavnih te‘avah uspe{no pomaga s pitjem vode iz modrega kozarca. - Pogosto dobivamo sporo~ila, da se ljudem, ki pijejo iz zelenega kozarca, najprej uredi prebava. V svojem telesu imamo sama nihanja. Logika je, da se klin s klinom zbija, torej, ~e imam te‘ave, ki so temne barve, potrebujem tako sve‘o ~isto energijo podobnih frekvenc, da mi zbije to ~rno. Pravzaprav vedno i{~em komplementarno barvo, ki daje svetlobo - ~istost. Torej moja izku{nja z zelenim kozarcem je bila v za~etku {okantna, najprej se je moral uravnati metabolizem, ledvice so se morale anga‘irati, prebava je takoj reagirala, medtem ko se je voda v telesu zadr‘evala. Vsaka barva ima svojo valovno dol‘ino in prav tako ~akre, to pomeni, da je vsaka barva za svojo ~akro. Bolj ko je barva ~ista, bolj tudi deluje na ~akro pozitivno. Modra barva deluje na grleno ~akro, rde~a na korensko ~akro, zelena pa na sr~no ~akro. ^e bi imeli {e oran‘no, bi delovala na spolno ~akro. Rumena bi delovala na preseganje osebne mo~i in spu{~anje v zeleno - sr~no ~akro. - Zdravite z barvami? Da. Somaterapija prav tako upo{teva vse te barve, z njimi delujemo na spolno ~akro in na organe za izlo~anje,

Ve~inoma jih u~im meditirati, da znajo preiti v alfa stanje, da vidijo, kako lahko sami pre~i{~ujejo te vzorce, pripeljem jih v tem stanju celo do videnja organov v razli~nih barvah in oblikah in potem po{iljamo skozi komplementarno barvo. zdravimo eteri~no telo, da premaga {oke iz preteklosti na vseh telesnih ravneh. Barve {~itijo pred negativnimi energijami pri regresiji, pomagajo pri opu{~anju odvisnosti, tudi odvisnosti pri odnosih, pri opu{~anju globokih strahov, ki se manifestirajo v trebuhu, priporo~am uporabo v puberteti in menopavzi. - Povejte prosim, kako barve informiranih kozarcev delujejo na ~loveka. Somaterapija pravi takole: • rde~a barva pomaga pri stresu, obnavlja energijo, {~iti pred negativnimi u~inki zemeljskih energij, uravnove{a delovanje prve ~akre, {~iti ljudi, ki delajo s kristali, pomaga v vseh primerih iz~rpanosti, lahko deluje kot afrodiziak, aktivira desno polovico mo‘ganov, odstranjuje strahove, povezane s pre‘ivetjem, denarjem in zmanj{uje vse vrste strahov, zelo u~inkovito prizemljuje, • zelena barva deluje na imunski sistem in sr~no ~akro, uravnove{a, podpira pa pri prina{anju odlo~itev, pomaga pri vseh te‘avah s plju~i, vzpodbuja nov pogled na stvari, prina{a mo~an stik z naravo, • modra barva deluje na vrat, {~itnico, zobe, grleno ~akro, vzpodbuja toleranco do sebe in drugih, vero v notranje vodstvo, oja~a odpornost fizi~no in ~ustveno, pomaga pri te‘avah z avtoriteto, zmanj{uje trpljenje...

- [e pijete iz zelenega kozarca? Seveda, saj gre pri njegovi uporabi tudi za vzpodbudo. Ko ga vzamemo v roke ‘e vemo, zakaj smo to storili in to nam daje mo~. - Koliko vode popijete? Na dan dva do tri kozarce. Vsak mora namre~ ugotoviti, koliko vode je zanj primerno. Poleg tega tudi Hammer trdi, da ne sme vsak piti toliko vode, {e posebej, ~e ima telo tega elementa dovolj. Predvsem pa mislim, da je pitje vode primerno za tiste, ki se ukvarjajo z duhovnostjo, ker ta raste ravno z vodo. Tisti, ki imajo v sebi ‘alost, pa s pitjem vode povzro~ijo, da se ta zadr‘uje v telesu, kot na primer pri meni, ki sem pre‘eta z ‘alostjo in prizadetostjo in tako voda meni v prvi fazi {koduje. Z dana{njim dnem (pepelni~na sreda, op. ured.) se pri~nem postiti. @e deveto leto zaporedoma in v vodi iz zelenega kozarca bom kuhala ~aj. - Se boste postili sami? Ne, tu pri meni se nas zbere trideset ‘ensk in se postimo na fizi~ni, ~ustveni in mentalni ravni. Na fizi~ni pomeni, da ni~ ne jemo in vna{amo samo redko zelenjavno juho (kot ~aj), in sicer liter na dan. Tokrat bomo v to juho dajali vodo iz kozarca, da bomo videli rezultat. - Kako se da postiti na ~ustveni ravni? Tako, da v ~asu posta ~im manj govorimo in si zapisujemo stvari, ki nas sicer vsak dan motijo, da opi{emo na kaj smo ob~utljivi, kaj nas prizadene in opi{emo misli, ki se nam pri tem porajajo. V teh dneh naj bi se ne prepirali in druge moramo jemati kot zrcalo, v katerem odseva na{a podoba. - Se med postom pogosto sestajate? Vsak drugi dan se dobimo in meditiramo. Po tridesetih dneh smo neverjetno spro{~ene. Vse negativno, kar prepoznamo, damo v transformacijo. Ugotavljam, da je v fizi~nem telesu le kakih dvajset odstotkov problemov. Ve~ina teh je v na{i glavi, v ~ustvih in mislih. Na to pa se odziva fizi~no telo.

Zdi se, kot da se bomo spremenili v civilizacijo zasvojencev

Vam preti zasvojenost? O

~itno gredo na{e prisile - kompulzije, kot jim pravimo strokovno, v korak z napredkom tehnologije. Na spletu obstaja danes okrog 3.000 strani, ki nudijo pomo~ zasvojencem z internetom. To sodobno motnjo je leta 1995 prvi opisal psihiater Ivan Goldberg. Po podatkih Ameri{kega psiholo{kega zdru‘enja naj bi imelo to te‘avo kar od 5 do 10 odstotkov uporabnikov interneta, toda {tevilke se od raziskave do raziskave razlikujejo. Neka ameri{ka raziskava navaja veliko ve~ji dele‘, podobna raziskava v Nem~iji je zasvojenost z internetom ugotavljala le pri dobrih dveh odstotkih anketiranih. [tudije so pokazale, da igranje igric na internetu spodbudi spro{~anje dopamina. Prav dopamin pa je snov, ki je pomembno vpletena v nevrokemi~ni razvoj zasvojenosti. Klini~ni psihologi s Harvarda pravijo, da ima ve~ina internetskih zasvojencev vsaj {e eno dodat-

Lega mo‘ganskega limbi~nega sistema, kjer le‘ijo “poti nagrajevanja”, ki vplivajo na na{e vedenje.

Pri ve~ini ljudeh obstaja potencial za razvoj zasvojenosti, ~e za to obstajajo okoli{~ine. no du{evno te‘avo, na primer depresijo, socialno fobijo ali motnjo s pomanjkanjem pozornosti. Po drugih izsledkih lahko {tevilo du{evnih motenj pri tak{nih osebah se‘e celo do zastra{ujo~ih pet hkrati. Priklenjenost na internet pa ima tudi hude socialne posledice, med drugim lo~itve, neuspeh v {oli ali pri delu, zadol‘evanje in osamitev od prijateljev in dru‘ine. [tevilni zasvojenci te vrste premalo spijo, pogosto zamujajo na delo, zanemarjajo dru‘inske obveznosti, se zapletajo v denarne te‘ave in celo prihajajo navzkri‘ z zakonom. Med simptomi zasvojenosti so prezaposlenost z internetom, vse dalj{i ~as,

prebit med deskanjem po njem, ponavljajo~i se, a neuspe{ni poskusi, da bi uporabo interneta zmanj{ali (te poskuse spremlja nemir, nerazpolo‘enje, potrtost in razdra‘ljivost) in izguba nadzora nad ~asom, pre‘ivetim na spletu. Sicer pa ima zasvojenost mnogo oblik. Razvije se lahko celo iz zdravih in nenevarnih navad kot na primer pri ljudeh, ki nenehno i{~ejo adrenalinske vrhunce s telesno aktivnostjo ali nakupovanjem. Druge prisile, naprimer hazardiranje ali uporaba mamil pa so o~itneje uni~evalne. [tevilke so dramati~ne. Doma~ih povsem zanesljivih podatkov ni. Zato se opiramo na {tevilke, ki so jih sporo~ili v Veliki Britaniji. Poro~ajo, da: • so v Londonu v neki {tudiji odkrili sledove kokaina na 99 odstotkih vseh bankovcev; • je bilo leta 1999 tam registriranih skoraj 40.000 zasvojenih z mamili;

Prerez mo‘ganov prikazuje limbi~ni sistem, kro‘en predel v sredi{~u mo‘ganov, zgrajen iz {tevilnih skupkov med seboj povezanih ‘iv~nih celic. Limbi~ni sistem je med drugim vpleten v delovanje avtonomnega ‘iv~evja (ki uravnava telesne funkcije) in ~ustev. Je eno glavnih mo‘ganskih obmo~ij, ki vsebuje poti nagrajevanja.

Misteriji 31

V AM

PRETI ZASVOJENOST ?

• je leta 1998 kajenje ubilo 110.000 Britancev, zloraba alkohola pa {e 40.000. Zasvojenosti se o~itno {irijo. Zastavlja se vpra{anje, kaj se dogaja v telesu in du{evnosti zasvojenih. In seveda vpra{anje, ali se posameznik tak{en ‘e rodi ali pa je zasvojenost mogo~e ozdraviti? Podatki o raz{irjenosti razli~nih vrst zasvojenosti so neprijetno branje, zlasti ~e gre za uradne statistike in vemo, da so resni~ne {te- Ste priklenjeni na internet? Po nekaterih podatkih naj bi kar vilke verjetno {e veliko odstotkov uporabnikov do‘ivelo motnjo, ki jo stroka imenuje ve~je. Glede na to, da dovanja vzgibov”. tudi nenehno prebiramo in poslu{amo o zasvojenostih tak{ne obdobjih ‘ivljenja, ker je to pa~ kulturin druga~ne vrste, bi lahko pomislili, da na norma. Seveda, vsi i{~emo ugodje. A se spreminjamo v civilizacijo zasvo- zasvojeni to po~nejo na bolj skrajen na~in. jencev. Val nevrotransmiterjev, A kaj sploh pomeni, ~e re~emo, da je ~lovek zasvojen? Gre za fiziolo{ko motki povzro~ajo ugodje, njo, du{evno te‘avo ali kombinacijo povzro~i, da spolnost obeh? In kam v tej sliki umestiti izraz “za zasvojenost dovzetna osebnost”? So povezujemo z u‘itkom nekateri ljudje genetsko dolo~eni, da in jo zato bodo zapadli v igre na sre~o ali si vbrizgavali mamila - ali nas zasvojenost vse ‘elimo ponavljati. ogro‘a v enaki meri? Medtem ko nezasvojeni za doseganje Zanimivo je, da uveljavljeni Diagnodobrega po~utja uporabljajo razli~ne sti~ni in statisti~ni priro~nik (bolj znan na~ine in se lahko dejavnostim odre~ejo, po kratici DSM) Ameri{kega psihiatri~ne da bi do‘iveli odtegnitvene simpnega zdru‘enja izraza “zasvojenost” tome, morajo zasvojeni svojo dejavnost sploh ne pozna in obsega le “odvisnost kar naprej ponavljati. Tako postanejo od snovi” in “moteno obvladovanje talci svoje navade - do‘ivljajo nenehno vzgibov”. Tudi ve~ina psihologov se hlepenje po objektu te navade, vsak izogiba oznaki “za zasvojenost dovzetposkus opu{~anja pa spremljajo odtegna osebnost” in raje govori o “kompulnitvene te‘ave ali du{evni problemi. zivni motnji”. Precej psihologov meni, da pri ve~ini VGRAJENI ljudeh obstaja potencial za razvoj zasvoSISTEM NAGRAD jenosti, ~e za to obstajajo okoli{~ine. V prid temu prepri~anju na primer nava^e pogledamo fiziolo{ko razlago jajo, da ljudje v {tudentskih letih pravilo- dogajanj v zasvojen~evi glavi, se bomo ma popijejo ve~ alkohola kot v drugih zna{li pred nevrolo{kimi potmi, ki de-

lujejo kot mo‘gansko vezje za nagrajevanje (ali “center za ugodje”). Poti za nagrajevanje vsebujejo receptorje, prena{alce in druge molekule, ki se specifi~no ve‘ejo z naravnimi mo‘ganskimi psihoaktivnimi spojinami, med drugim na primer s serotoninom, glutamatom in dopaminom. Gre za celo vrsto nevrotransmiterjev, povezanih z ugodjem in ~ustvi. Kadar nam dolo~ena dejavnost zbuja dobro po~utje, to doseod pet do deset ga zato, ker jo spreml“motnja obvlaja spro{~anje teh snovi v mo‘ganih. Lepo bi bilo misliti, da nam je narava podarila ta nevrolo{ki center za ugodje kot poklon hedonizmu. V resnici ni tako: v razvoju je nastal kot spodbuda za u~enje in ponavljanje vedenja, ki je klju~no za na{e pre‘ivetje - kot posameznikov in vrste - na primer hranjenja, pitja in spolnosti. Val nevrotransmiterjev, ki povzro~ajo ugodje, povzro~i, da spolnost povezujemo z u‘itkom in jo zato ‘elimo ponavljati. A z evolucijskega stali{~a se to dogaja, ker je seks potreben za razmno‘evanje, ne zaradi u‘itka samega. Ko je dejavnost pri kraju, encimi razgradijo nevrotransmiter, tako nastale razgradne delce pa transportne molekule prenesejo na mesta, kjer se shranijo za prihodnjo uporabo. Oseba, ki ima nenarkoti~no zasvojenost (npr. s hazardiranjem ali seksom), se bo nau~ila povezovati tak{no dejavnost z nevrokemi~no izzvanimi vrhunci in jo bo nenehno posku{ala ponavljati v ‘elji, da bi ponovila tak{na ob~utja. Nezasvojeni lahko do‘ivlja enako hlepenje, vendar ga zmore obvladati glede na to, ali se mu je primerno prepustiti ali ne. Z zasvajajo~imi mamili, kakr{no je

V AM Kako delujejo poti nagrajevanja Naravne “spojine dobrega po~utja” potujejo po `iv~nih poteh in “nagrajujejo” dejavnosti, ki so bistvene za pre`ivetje, npr. hranjenje, pitje in spolnost.

Ko je dejavnost kon~ana, se spojine dobrega po~utja reabsorbirajo v ‘iv~ne kon~i~e in shranijo.

Nevrotransmiterji (npr. dopamin, serotonin) prehajajo od ene ‘iv~ne celice do druge.

na primer heroin, je dogajanje veliko bolj skrajno. Po eni strani zasvojenec ponavlja svojo dejavnost v iskanju vrhunca, po drugi pa mamilo samo zmoti mo‘ganska biokemi~na dogajanja in povzro~i pove~ano koncentracijo dopamina in drugih spojin, ki povzro~ajo ugodje. Kokain na primer prepre~i ponovni sprejem dopamina v ‘iv~ne kon~i~e, amfetamini pa obrnejo delovanje transportnih molekul, ki dopamin vra~ajo v skladi{~ne razdelke, ter tako povzro~ijo, da se ga izlo~i ve~. Sprva se mo‘gani na to kemi~no obleganje odzovejo tako, da sku{ajo {e naprej delovati kot ponavadi, vendar se kon~no vdajo in sprejmejo to bombardiranje z mamilom kot novo ravnote‘no stanje (homeostazo). Zato d‘anki mamila ne potrebuje ve~ zato, da bi do‘ivljal vrhove, temve~ zgolj zato, da se po~uti normalno. To tudi pojasni, zakaj vsak poskus opustitve povzro~i odtegnitvene motnje. Spremembe mo‘ganskih nevronov (‘iv~nih celic) prispevajo tudi k psiholo{ki odvisnosti ter povzro~ajo depresijo in hlepenje. Tako je ~lovek ujet v dvojni pasti: psiholo{ko hlepenje po mamilu in fiziolo{ko potrebo po njem za ubla‘itev odtegnitvenih simptomov. Ker mamilo neposredno vpliva na predele mo‘ganov, povezane s ~ustvi in spominom, za~ne zasvojenec mo~ne

~ustvene spomine povezovati z uporabo mamila. Zaradi tega je zasvojenost {e te‘je premagati, saj lahko hlepenje po mamilu spro‘i en sam pogled na osebo, prostor ali kak{no malenkost, povezane z vrhuncem ob uporabi mamila. To so dokazali raziskovalci v Baltimoru (ZDA): ugotovili so, da se tedaj, ko so zasvojencem s kokainom pokazali videoposnetek drugih uporabnikov koke, ni spro‘ilo le mo~no hlepenje po mamilu, temve~ so se aktivirali tudi spominski centri v mo‘ganih.

Obstajajo geni, ki {~itijo pred zasvojenostjo, in drugi, ki olaj{ujejo njen pojav. O~itno se uporabniki mamil sami ne zavedajo fiziolo{ke dejavnosti, ki jih peha v pogubno navado. Dojemajo jo preprosto kot po~utje, razmi{ljanje in medsebojno delovanje z okoljem.

ISKANJE IDENTITETE Okolje je klju~ni dejavnik. Britanski strokovnjaki ugotavljajo, da dru‘beno prikraj{ane ljudi kar 30-krat bolj ogro‘a smrt, povezana z zasvojenostjo, kot ljudi, ki ‘ivijo v bolj{ih okoli{~inah. “^e posameznih hodi v {olo, kjer ni nobe-

PRETI ZASVOJENOST ?

Nevrotransmiterji spodbudijo ‘iv~ne celice tako, da se ve‘ejo na posinapti~ne receptorje (vezavna mesta). To ustvari ugodje, zaradi katerega si posameznik dejavnost (npr. telesno dejavnost, seks) ‘eli ponavljati. Mamila, npr. amfetamini ali kokain, umetno ustvarijo ob~utek ugodja s tem, da pove~ajo koli~ino dopamina na receptorjih. Kokain to dose‘e tako, da prepre~i ponovno absorpcijo dopamina, amfetamini pa pove~ajo spro{~anje dopamina iz predsinapti~ne ‘iv~ne celice.

nih perspektiv, in ‘ivi v predelu, kjer je okolje destruktivno, je biti d‘anki lahko na~in, da “je nekdo”, pravijo. “Daje mu identiteto. S tem potem ni dele‘en le farmakolo{kih u~inkov mamila, temve~ si med vrstniki ustvari tudi novo socialno vlogo.” S psiholo{kega stali{~a lahko zasvojenost obravnavamo tudi kot na~in za obvladovanje neugodnih okoli{~in mehanizem premika, ki izklju~i bole~ine in tesnobo. Tisti, ki se ukvarjajo z ljudmi, zasvojenimi s hrano ali telovadbo, vedo, da u‘ivanje sladkarij zvi{a raven sladkorja v krvi, telovadba pa spodbuja nastajanje telesnih opiatov (endorfinov). Zasvojenec ponavlja svoje vedenje, da se bolje po~uti, vendar je to vedenje, ki le odvra~a pozornost in se ne dotika temeljne te‘ave. Zato se tesnoba (anksioznost), ki ti~i v ozadju, {e stopnjuje in ~lovek mora stopnjevati svojo dejavnost. Tudi izbira mamila je odvisna od socialnih okoli{~in. V zgoraj omenjenih okoli{~inah uni~evalnega okolja je heroin lahko najla‘je dostopno in v krogu vrstnikov najsprejemljivej{e mamilo. V mnogih dru‘abnih krogih je sprejemljivej{i alkohol - to je tisto, kar ljudje poznajo, kar pijejo vrstniki in kar se u‘iva tudi doma.

Misteriji 33

VAM

GENETSKA NAGNJENOST Nekaj podobnega je podlaga problema, ki ga terapevti imenujejo “hiperaktivna spolna motnja”, v medijih pa si je pridobil ime “zasvojenost s seksom”. “Pri nekaterih ljudeh se mehanizmi vzburjenja sproìjo zelo zlahka. ê tak{en ~lovek odra{~a v druìni ali med vrstniki, kjer je pogosta spolna dejavnost obi~ajna, se bo bolj odzval na tak{en vzgib, medtem ko ga bo nekdo drug s sicer povsem enakimi fiziolo{kimi potrebami znal obvladati. Eni in drugi imajo enake fantazije, vendar tisti, ki jih obvladujejo, nanje ne reagirajo tako, zato ne vplivajo neugodno na njihovo delo ali partnersko razmerje,” pojasnjujejo strokovnjaki. Morda to velja za vse vrste zasvojenosti. Medtem ko ima zdrav ~lovek mo‘nost izbire, ali naj se odzove vzgibu ali

PRETI ZASVOJENOST ?

naj ga odrine, zasvojenec te izbire nima: ko za~uti, se odzove. Nekateri znanstveniki bi trdili, da ima tak{na oseba “k zasvojenosti nagnjeno osebnost”. Po njihovih besedah gredo nekateri ljudje skozi ve~ faz, v katerih ena zasvojenost sledi drugi - od alkoholizma do zasvojenosti s seksom, na primer. Zato domnevajo, da obstaja genetska nagnjenost k zasvojenosti. Drugi strokovnjaki pa pravijo, da je teorija o osebnosti, nagnjeni k zasvojenosti, “medijski mit”. Tak{no vedenje je v najve~ji meri nau~eno, pravijo, in pogojeno z okoljem, zato potencial za zasvojenost obstaja v vsakem ~loveku. Vendarle pa tudi tisti, ki zagovarjajo to stali{~e, ne zanikajo vloge genov.

Utemeljitev “geni me silijo” je zgolj izgovor, ki ne drì, tako kot ne drì, da niti zasvojenec sam niti kdo drug ne more spremeniti stvari. Obstajajo geni, ki {~itijo pred zasvojenostjo, in drugi, ki olaj{ujejo njen pojav. Tako so na primer biologi na newyor{ki univerzi Rockefeller preu~evali gene v “mu opioidnih receptorjih”, mestih v mo`ganih, na katera se veè heroin, da ustvari vrhunec. Ugotovili so, da je en tip gena, t. i. A118G, bolj raz{irjen med nezasvojenimi kot s heroinom zasvojenimi v dolo~eni etni~ni skupini. Podobno je tudi {vedska

raziskava o alkoholizmu odkrila, da je bila pri dvojaj~nih dvoj~kih, od katerih je bil eden zasvojen z alkoholom, nevarnost za alkoholizem pri drugem 32odstotna. Pri enojaj~nih - se pravi genetsko identi~nih - dvoj~kih je bila ta nevarnost kar 71-odstotna. Podobne izsledke je prinesla {tudija o zasvojenosti s kofeinom, narejena pri dvoj~kih.

PREKINITEV ZAÂRANEGA KROGA Toda sama prisotnost “zasvajajo~ega” gena - npr. DRD2, t. i. “vznemirjenje i{~o~ega gena” (ki so ga odkrili leta 1990) - {e ne pomeni, da je njegov nosilec obsojen na zasvojenost. Poloàj je podoben kot med socialno prikraj{animi skupinami v dru`bi: tudi v teh ne postanejo dànkiji vsi njihovi pripadniki. Obstajajo ljudje, ki so genetsko nagnjeni k zasvojenostim, pa nikdar ne postanejo zasvojeni, tako kot obstajajo ljudje, ki odra{~ajo v okolju, v katerem so mamila raz{irjena, pa jim nikoli ne zapadejo. Podobno kot smo omenili pri zasvojenosti s seksom, obstajajo ljudje, ki imajo enako mo~no slo kot zasvojenec, pa so se nau~ili obvladati svoje vzgibe. @e Earnest Noble, glavni odkritelj gena DRD2, ki pri posamezniku ustvarja nagnjenost k iskanju vznemirjenj, je ugotovil, da lahko nosilci tega gena svoje nagnjenje izpolnijo v povsem zakonitih, dru‘beno sprejemljivih na primer {portnih ali celo konstruktivnih, na primer delovnih dejavnostih. Z drugimi besedami: utemeljitev “geni me silijo” je zgolj izgovor, ki ne drì - tako kot ne drì, da niti zasvojenec sam niti kdo drug ne more spremeniti stvari. @e danes obstajajo {tevilne snovi, ki odpravljajo ali spreminjajo {kodljive u~inke zasvajajo~ih mamil. Poleg tega so lahko pri premagovanju kompulzivnega vedenja izredno uspe{na psiholo{ka zdravljenja (na primer kognitivna vedenjska terapija in obvladovanje vzgibov). Za~arani krog je mogo~e prekiniti.

Beljakovine ‘ivalskega izvora so vzrok bolezni v razviti dru‘bi II.

Ajda naj zamenja meso P

renajedanje, prepogosto hranjenje in u‘ivanje neprebavljive hrane so zelo pogosti vzroki acidoze. Vsi telesni prebavni sokovi, od sline do ‘ol~a in sokov trebu{ne slinavke, so bazi~ni, le v ‘elodcu so kisli, predvsem zaradi ubijanja bakterij in presnove ‘eleza. Telo lahko proizvede dovolj prebavnih sokov za 2/3 normalnega ‘elodca. ê pojemo ve~ hrane, bo delno ostala neprebavljena, delno pa bo za~ela gniti, v~asih ‘e v ‘elodcu, najkasneje pa v debelem ~revesu. Tako lahko celo bazi~na hrana proizvede veliko koli~ino {kodljivih kislin in strupenega metilnega alkohola, ki je vzrok samozastrupitve. Zaradi prepogostega hranjenja telo nenehno proizvaja dragocene bazi~ne prebavne sokove, ki jih v precej{nji meri izlo~i skupaj z iztrebki in ne pripomorejo k uravnavanju pH v telesu. Tudi u‘ivanje zgolj surove zelenjave lahko preobremeni prebavo in povzro~i pravkar omenjene te‘ave (~eprav je za marsikoga najbolj zdrava izbira). Pri ve~ini ljudeh je optimalna koli~ina nekuhane hrane pribli‘no 25 odstotkov, in sicer v obliki solat, kal~kov in sadja. Seveda je treba upo{tevati telesne zna~ilnosti vsakega posameznika. ê na primer ‘e 15 let jeste le presno hrano in ste popolnoma zdravi, je taka prehrana gotovo ustrezna za vas; ~e po dolo~enem ~asu ugotovite, da vam surova hrana sploh ne ustreza in z uìvanjem izklju~no kuhane hrane dose‘ete optimalno zdravje, ste na odli~ni poti. Prisluhnite svojemu telesu! Za ve~ino ljudi dr‘i, da potrebujejo primerno ravnovesje med kuhano in nekuhano hrano. En dobro pre‘ve~en koren~ek na dan je gotovo odli~en vir vlaken, toda preve~ surovega korenja

lahko slabo vpliva na prebavo. Zaradi prevelike koli~ine surove hrane lahko dobite celo rde~ nos kot alkoholiki, saj se v prebavi spro‘i alkoholno vretje. To se lahko zgodi tistim presnojedcem, ki organizma nimajo primerno prilagojenega za surovo hrano ali pa jedilnika ne oblikujejo pravilno. Zelo pomembna za prebavo je tudi sol. Iz nje telo dobi klor, s katerim ustvari ‘elod~no kislino, natrij pa uporabi za natrijev karbonat, s katerim spet uravnovesi pH. Zato toplokrvne ‘ivali in ljudje potrebujejo ve~je koli~ine natrijevega klorida kot druge. Sloni v~asih plezajo visoko v hribe samo zato, da bi v kak{ni votlini poiskali sol. Pretirano u‘ivanje soli pa ni zdravo in lahko povzro~i te‘ave v krvnem obtoku, kar je pogost problem v dana{nji dru‘bi.

PURINI Ena od glavnih snovi, iz katere nastane {kodljiva se~na kislina, so purini. ^e jih je v ‘ivilu ve~ kot 100 mg (na 100 g), se mu je najbolje izogniti. Purini v stro~nicah se uni~ijo, ~e jih pustite dva do tri dni kaliti. V razpredelnici so navedena ‘ivila, v katerih je veliko purinov. mesni ekstrakti 3000 mg ~rni ~aj 2800 mg kava, kakav 1100 - 1900 mg vse vrste rib, morski sade‘i 100 - 1000 mg meso cca. 250 mg testenine 150 - 180 mg le~a in posu{en grah 150 mg izdelki iz bele moke 140 mg kuhana {pina~a 70 mg Tudi v pivskem kvasu je veliko purinov, vendar zanj nimam to~nih podatkov.

KALCIJ Prvi mineral, ki ga telo uporabi za izni~evanje prevelike kislosti, je kalcij. Poleg ‘e na{tetih ‘ivil, ki telo oropajo kalcija, pa je treba opozoriti {e na nekatera, ki so prav tako {kodljiva, ~e jih u‘ivamo v ve~jih koli~inah. - Oksalna kislina v kuhani blitvi, {pina~i, rabarbari in kakavu ve‘e kalcij in lahko povzro~i nastanek kamnov. - Kis je vedno kisel in zmanj{uje kvaliteto krvi. Mnoge knjige slavijo kis kot zelo dobrodejno ‘ivilo, dejstvo pa je, da so med posameznimi vrstami kisa velike razlike (na kar vplivajo izvor, tehnika proizvodnje itn.) in zato razli~no vplivajo na telo. - Mle~na kislina iz kislega mleka ali vlo‘ene zelenjave ima na telo bazi~en u~inek, v ve~jih koli~inah pa se presnavlja kislo. - Sadne kisline v sadju, ki je obrano nezrelo, so prav tako kisle. Sicer pa tako reko~ vse vrste sadja v telesu reagirajo bazi~no, razen ~e npr. naenkrat pojeste dva kilograma pomaran~. - Krave, ki jih v nekaterih hlevih gojijo izklju~no pod umetno svetlobo, ta svetloba prikraj{a za vitamin D, ki ga ‘elimo dobiti iz mleka in je potreben, da bi lahko telo izkoristilo kalcij. - Margarine ve‘ejo kalcij s svojimi nenaravnimi ma{~obnimi kislinami. Telo ne more uporabiti vitaminov in hranljivih snovi brez organskih sestavin. Zato je ve~ina sinteti~nih vitaminskih in mineralnih dodatkov dobi~konosnih za prodajalce, ne pa tudi za telo, ki potrebuje hranljive snovi v obliki organskih zmesi.

Misteriji 35

A JDA

NAJ ZAMENJA MESO

BAZI^NA @IVILA Preprosta in koristna sprememba v prehrani je, da namesto p{eni~nih jedi u‘ivamo ve~ jedi z ajdo in prosom. Ti ‘itarici sta enako hranljivi kot p{enica ali oves, nimata pa potencialne kislosti, zato sta zlasti primerni za vse, ki imajo te‘ave z acidozo. Ajda ima enako beljakovinsko sestavo kot meso in jo lahko uporabljamo kot nadomestek zanj, ~e mislimo, da smo brez mesa za kaj prikraj{ani. Prav tako ima precej lizina in klju~nih aminokislin. Mnogi ljudje zmotno menijo, da lizin najdemo le v mesu ali mle~nih izdelkih in da je zato veganska prehrana nezdrava, vendar to ni res. Ajda je lahko prebavljiva in bogata z manganom in magnezijem, ki krepita ‘ivce in mi{ice, rutin in vitamin C pa varujeta fleksibilnost o‘ilja. Uporablja se pri okrevanju in zdravljenju mehurja in ledvi~nih problemov. Vsebuje odstotka ma{~ob in 16 odstotkov beljakovin in v stiku z vodo proizvaja zdravilno sluz. Zato jo je dobro pred uporabo le o~istiti in splakniti, potem pa namo~iti ~ez no~ in naslednje jutro spiti vodo, v kateri je bila namo~ena, zrna pa uporabiti v kasnej{em obroku. Naj kot zanimivost omenim, da lahko lizin pomaga pri prepre~evanju herpesa. ^e imate te‘ave s to nadle‘no boleznijo, u‘ivajte ve~ hrane z lizinom in manj hrane z argininom, glede na razpredelnico. Vsebnost lizina 250 ml ajde 250 ml mleka

Vsebnost arginina 500 mg 450 mg

125 ml mungovih kal~kov 410 mg 100 g sve‘ega sira 1 ‘lica suhega kvasa

Poleg ajde in prosa so odli~en bazi~en dodatek k prehrani vsi kal~ki. Kalimo lahko veliko vrst ‘ita, stro~nic in ore{kov preprosto tako, da jih namo~imo od 8 do 12 ur, potem pa vodo odcedimo, jih pokrijemo z vla‘no gazo in pustimo kaliti od 12 ur do 5 dni, odvisno od semen ali ‘elene velikosti kal~kov. ^e jih kalimo dalj ~asa, jih je treba 3- do 5-krat na dan splakniti, da prepre~imo nabiranje plesni. P{enica je odli~na, ~e jo namo~imo za 12 ur in jo nato {e 12 ur kalimo. Potem jo lahko uporabimo tako v sladkih kot v slanih jedeh. Lahko jo z malo vode zmeljemo v zelo gosto ka{o, ji prime{amo ore{ke in rozine ter oblikujemo presne kroglice. Ka{o lahko tudi malce razred~imo in jemo le z malo soli ali sladkorja, z dodatkom stepene smetane in orehov pa se spremeni v fantasti~no poslastico. ^e kaljene p{enice ne zmeljemo, jo lahko {e malo prekuhamo v dodatku k slanim jedem. V p{eni~nih kal~kih je 30-krat ve~ vitamina B1 in 11-krat ve~ kalcija kot v mleku, 50-krat ve~ vitamina E in 5-krat ve~ ‘eleza kot v {pina~i, 60-krat ve~ vitamina C kot v pomaran~ah, 5-krat ve~ magnezija kot v bananah. Zelo raz{irjeni so sojini kal~ki, ker brez njih skorajda ni jedi v kitajski kuhinji. Po zgoraj opisanem postopku jih lahko pripravimo tudi doma in jih kalimo,

280 mg 190 mg

100 g le{nikov ali ara{idov

2200 mg

100 g orehov

800 mg

100 g mandeljnov

700 mg

100 g kakava, ~okolade

650 mg

100 g sezama ali indijskih ore{kov 450 mg 100 g ro‘i~a, kokosa ali pistacij

300 mg

100 g ~i~erke

210 mg

100 g nepoliranega ri‘a

190 mg

100 g ovsenih kosmi~ev ali rozin

130 mg

100 g son~ni~nih semen

120 mg

dokler ne dose‘ejo dol‘ine 3 cm. Podobno lahko pripravimo kal~ke ~i~erke, ki so odli~ni, ko so dolgi manj kot 1 cm. Imajo kostanjem podoben okus in so odli~na zamenjava za fi‘ol. Tudi ore{ki so blago kaljeni veliko la‘je prebavljivi. Kaljenje pove~a vsebnost B vitaminov za 50- do 1350-krat! B1

100 x

1350 x

500 x

biotin

50 x

200 x

500 x

600 x

inositol

100 x

Vse potrebne B vitamine najdemo ‘e v manj{i koli~ini alg, na primer v 10 g spiruline (1 ‘lica), 100 g p{eni~nih, mungovih ali je~menovih kal~kov. Dnevni potrebi po 1 mcg vitamina B12 je zado{~eno s 100 g kal~kov alfalfe, graha ali le~e, 100 g rahlo kaljene in 15 minut kuhane ~i~erke, 100 g kal~kov mungovega graha, 50 g sve‘ega sira, 1/2 litra surovega mleka, 10 g p{eni~ne ali je~menove trave. Verjetno ste opazili, da v razpredelnicah ni bilo sadja. Razlog je ta, da ne vsebuje niti velikih koli~in beljakovin, ki bi povzro~ile kislost, niti purinov ali arginina, v telesu pa reagira nevtralno ali blago bazi~no. Na telo deluje najbolj blagodejno, ~e ga jemo sve‘ega in samega, v obliki presladkih kompotov, marmelad, koncentriranih sokov in dodatkov k tortam pa je bolj {kodljivo kot koristno. Vsekakor pa je zdrava mera sadja nezamenljiv vir vitaminov in vlaken. Naj vam vsi ti “grozljivi” podatki ne bodo vzrok za strah, ampak za razmislek. Marsikdo je zdrav in brez telesnih teàv, ~eprav nima idealno uravnove{ene prehrane. Kdor ima telesne teàve, pa naj le poskusi narediti kak{no pozitivno spremembo. ê bo pri njej vztrajal nekaj mesecev, bo gotovo ~util izbolj{anje.

Misteriozna Luna (10)

[e o skrivnostnih tvorbah na Luni

G. Wells, poljudnoznanstveni pisatelj, avtor knjige ^asovni stroj, pi{e (1901), da je Luna najbr‘ votla, da je znotraj nje atmosfera, na sredi votline pa morje. Ker ima Luna manj{o privla~nost kot Zemlja in ker je bila kot sestrski planet Zemlje vedno ~udna, bi po njem morala biti druga~ne sestave; da pa je izvotljena, se mu zdi jasno kot beli dan. Preden se je ~lovek odpravil na Luno, je veliko znanstvenikov razmi{ljalo, kako bi na{li dokaze o tujih bitjih, ki naj bi obiskali na{ planet. Nek in‘enir pri Marschalovem centru za vesoljske polete Huntswille (Alabama, ZDA) je po dalj{em {tudiju tega vpra{anja ugotovil, da so Zemljo in Luno najbr‘ redno

obiskovala izvenzemeljska bitja. Menil je, da bo neko~ mogo~e najti njihove “zgradbe” na povr{ju na{ega najbli‘jega vesoljskega soseda.

UMETNE TVORBE NA LUNI? Zakaj jih nismo na{li kljub nekaj obiskom Lune s ~love{ko posadko? Najprej se zamislimo in spomnimo, da so bila obmo~ja na Luninem povr{ju, ki so jih raziskovale misije Apollo s ~love{ko posadko, dosti premajhna. Drug problem glede iskanja teh “zgradb” pa bi bil lahko ta, da so postavljene kjer koli in so lahko v oblikah, kot si jih (nikdar nismo in) ne znamo predstavljati.

Ko pa je reporter J. Goodevage citiral (april 1974) nekega visokega uradnika General Dinamic Corporation, ki je delala z NASO na mnogih Luninih projektih, je dejal: "Objekt ali zgradba tuje civilizacije na Luni bi bil lahko nekaj tako vidnega kot majhna piramida na vrhu hriba. Dobesedno bi se lahko spotaknili vanje, preden bi kdo ugotovil, kaj je. [ele popolne raziskave Lune bi pojasnile, kaj je tam." Do takih raziskav bo verjetno pri{lo {ele v 21. stoletju. Res pa je, da so celo brez popolnih raziskav s sondami odkrili na Luni {tevilne tvorbe, ki se zdijo umetne. V knjigi Our Misterious Spaceship Moon (1975) avtor Dell pi{e o razli~nih ameri{kih in sovjetskih odkritjih na Luni. Presenetljivo je, da se o njih v javnosti zelo malo ve, ~eprav se zdijo pomembna. @e pred potovanjem na Luno so {tevilni astronomi poro~ali o zanimivih tvorbah. Ena najbolj razburljivih je ogromna, mostu podobna tvorba preko Morja nevarnosti, kar je odkril 1954 John O’Neil (zalo‘nik NY Harold Tribune). To so potrdili tudi drugi vodilni astronomi, ki so most videli z daljnogledom. Ocene so bile, da je dolg kak{nih 20 kilometrov. Veliko vpra{anje je, ali je naraven ali umeten. Znani astronom H. P. Wilkins, strokovnjak za Lunina vpra{anja, je za radio BBC povedal: "Zdi se, da je umeten. Zgleda kot delo in`enirjev. Po izgledu je bolj ali manj pravilen in celo me~e senco ob nizkem Soncu." V vsem radijskem intervjuju Wilkins ni niti enkrat rekel, da bi bila ta tvorba lahko naraven most. Uporabljal je besede, ki so kazale, da misli na umetnega. To, da most ni bil viden prej, ~eprav so omenjeno podro~je `e opazovali in ga dobro poznali, je {e pove~alo verjetnost, da bi to morda res bila konstrukcija, ki so jo

Misteriji 37

O SKRIVNOSTNIH TVORBAH NA

LUNI

pred nedavnim naredila na Luni prebivajo~a bitja.

STENE IN KUPOLE [tevilne druge domnevno inteligentno zgrajene tvorbe (npr. stene, ki oblikujejo kvadrate ali trikotnike ali celo ~udne, kupolam podobne objekte), ki se pojavljajo iz ni~ in se zdi, da ob~asno izginejo, napeljujejo {tevilne opazovalce na verovanje, da gre za delo tuje inteligence. Seveda pa je tudi mo‘no, da mnoge navidez umetne konstrukcije niso ni~ drugega kot naravne tvorbe, ki so jih zemeljski opazovalci napa~no pojasnjevali zaradi velike oddaljenosti Lune od Zemlje. Fotografije Zemlje iz vesolja so nas tudi nekaj nau~ile. Iz umetnih satelitov posnete fotografije namre~ ka‘ejo, kot da bi bile mnoge naravne tvorbe na Zemlji umetne. Na primer velik krater v Arizoni zgleda kot umetna tvorba. Podobno fotografije podro~ja ju‘nega roba pu{~ave Sahare v severni Nigeriji ka‘ejo nekaj, kar zgleda kot plaze~a serija strukturiranih sten - mi pa vemo, da so to le naravne tvorbe. Torej mora biti ~lovek izredno previden v svojih sklepih.

POSEBNI ZNAKI NA LUNI Poro~ilo o ~udnih opa‘anjih na Luni je pri{lo z Japonske, kjer so ~asopisi poro~ali o nenavadnem odkritju dr. K. Toyoda, ki je z daljnogledom opazoval Luno v no~i 29. 9. 1958. Opazil je velike ~rne ~rke tako razlo~no, da jih je lahko opisal. Zdelo se mu je, da so ~rke sestavljale besedi PYAX in JWA. Do danes {e nih~e ni mogel pojasniti, kaj naj bi ~rke pomenile, niti ni dal razlage za ta pojav. Wilkins je menil, da to ni novinarska raca, ker jo je izjavil izku{en opazovalec, ki se te‘ko zmoti. Wilkins nato dodaja, da bi bilo neverjetno, da bi {lo za halucinacije. Zabele‘ke je pa~ treba sprejeti, ~etudi jih ne moremo pojasniti. Na{e znanje in mnenja so pa~ rezultat prebivanja na Zemlji. Razumno je predpostaviti, da na drugih vesoljskih telesih obstajajo pogoji in se oblikujejo dogodki, ki nimajo ni~ skupnega z na{im planetom. ^e so razumna bitja na drugih

vesoljskih telesih, je zelo malo verjetno, da so tak{ni kot mi in da razmi{ljajo kot mi. Po Wilkinsku je Luna tuj svet in bo ostal skrivnosten, dokler se ~lovek ne bo naselil na njenem bradavi~astem povr{ju. Ugovarjali bi lahko, da je ~lovek ‘e stopil na Luno, jo prefotografiral skoraj v celoti in celo raziskal nekaj njenega povr{ja. In tam ni odkril nobene o~itne tvorbe, ki naj bi jo naredila inteligentna bitja. Ali pa~? Presenetljivo. Ameri{ke in sovjetske fotografije so namre~ pokazale, da domnevne nenaravne, torej umetno zgrajene, tvorbe na Luni le obstajajo. Zdi se zelo neverjetno: Luna naj bi bila ena sama ogromna umetna tvorba na umetnem tiru okrog Zemlje.

ODKRITJE “SPOMENIKOV” Sovjetska sonda Luna 9 je 4. 2. 1966 posnela nekaj osupljivih fotografij, ko je pristala v Oceanu neviht. Na fotografijah so ~udne stolpaste tvorbe, za katere se zdi, da so bolj poravnane kot pa naklju~no razmetane po Luninem povr{ju. I. T. Sanderson (Dru‘ba za raziskave nerazlo‘ljivega) je na sovjetskih fotografijah opazil dve ravni ~rti iz kamnov v enakih razdaljah, ki sta zgledali kot markacija ob letali{ki stezi. Ti okrogli kamni so vsi enaki. Postavljeni so pod kotom, ki mo~no odbija son~no svetlobo, kar naj bi omogo~ilo bolj{o vidljivost pristajajo~i vesoljski ladji. Sanderson pa ni edini poro~al o teh ~udnih tvorbah. O njih je pisal tudi sovjetski tisk. Imenoval jih je “markirni kamni”, ki da so nedvomno “planirane” tvorbe in da te “to~kovne piramide” niso naravne tvorbe, ampak zagotovo umetni izdelek izvenzemeljskega izvora. Po pregledu fotografij teh objektov so po legi senc, ki so padale iz stolpastih tvorb, izra~unali, da je bila vsaj ena tvorba visoka za kakih 15 nadstropij. Na sre~o je Luna 9 pristala na mestu, kjer se je lunina prst nakopi~ila ali pa je sedla na majhen kamen, da se je ~ez ~as malenkost premaknila. Zaradi tega je kamne posnela pod razli~nima kotoma. Z dvojno serijo fotografij so tako dobili tridimen-

zionalno stereoskopsko sliko. Iz vseh teh podatkov so izra~unali razdalje med stolpi. Presene~eni so ugotovili, da so enakomerno narazen, stolpi pa celo enakih mer. Ni videti, da bi bila v bli‘ini kaka ve~ja vzpetina, od koder bi se lahko kamni zvalili in se razporedili v tako pravilno geometrijsko obliko. Za objekte se zdi, da so urejeni po natan~nih geometrijskih zakonih. To bi morali sve~ano razglasiti kot enega najpomembnej{ih odkritij skupnega ameri{kega in sovjetskega vesoljskega programa. So ga pa ve~inoma namenoma prezrli. Tudi druga enako pomembna odkritja je NASA prikrila. A. Rosenbblum se v svoji knjigi Anpopular Science (1974) spra{uje, kaj pravzaprav posku{a NASA skriti. Klju~no vpra{anje je, kak{en namen imajo te gigantske tvorbe. Sanderson je pred leti pribli‘no takole {pekuliral: "Je izvor obeliskov na Zemlji in na Luni enak? Bi bila to lahko stara markirna znamenja, ki so jih prvotno postavili tuji vesoljski popotniki za vodenje ali kasnej{e prihode? Ali pa so obeliski imeli in {e imajo kak{en izvenzemeljski pomen? Bi lahko bile te stolpaste tvorbe nekak{ni znaki za prihajajo~e in odhajajo~e vesoljske ladje, kot so ‘e nekateri {pekulirali?" Bi bili obeliski in piramide lahko del energijske mre‘e ali antenskega sistema okoli Lune? Podobne antene (kot so v Novi Zelandiji) bi lahko bile tudi na Luni. Najbr‘ pa so premajhne, da bi jih za zdaj zaznali s fotografijo. ^e se {e spomnite, je na robu Oceana neviht ~udna odprtina, ki bi lahko vodila v notranjost Lune. Wilkins je bil prepri~an, da obstajajo ob{irna votla podro~ja v Luni (mogo~e v obliki kavern) in da iz njih na povr{je vodijo ogromne luknje. Kot vemo, je ‘e sam raziskal eno tako odprtino, ogromno okroglo luknjo v kraterju Cassini A. Ta krater ima premer pribli‘no 2,5 km, odprtina, ki vodi dol v Luno, pa okoli 200 m. Na stotine, pravzaprav na tiso~e NLP-jev so videli na ali ob povr{ju Lune. Najbolj pogosti in najve~ jih je bilo na Oceanu neviht. Bi lahko prihajali in odhajali skozi to ogromno odprtino? Prihodnji~ o piramidah in tunelih na Luni.

Skrivnostne‘i visokih moralnih na~el in medsebojnega spo{tovanja

Od kod prostozidarji? Z

animanje za prostozidarstvo se tudi pri nas ob~asno pove~a, zlasti ~e o tej temi sli{imo kaj pretresljivega ali ‘ge~kljivega. Pred leti je afera italijanske lo‘e P2 v navezi z Vatikanom pretresla finan~ne kroge, obseg in povezave so bile kar neverjetne. Oviranje Ambro‘i~eve knjige je vzbujalo radovednost v na{ih logih. Na splo{no pa neposve~eni bolj malo vemo o tem svetovno raz{irjenem zdru‘enju. Eni mu pripisujejo pretirano velik vpliv na vse kar se dogaja na zemeljski obli, drugi ga podcenjujejo.

zgodovine tudi danes - kolikor je poznano. Za za~etek “sodobnega“ prostozidarstva {tejejo leto 1717, ko je bila ustanovljena Velika Londonska lo`a. Veliko je raziskav in {e ve~ teorij o tem, kje so korenine prostozidarske ideologije in obredja. Omenjajo predkr{~anske religije, elevzinske misterije, mitraizem, esene, templarje, alkimiste. Ime zdru`be in simbolni predmeti, zidarsko orodje naj bi izhajalo iz srednjeve{kih zidarskih in kamnose{kih cehov. Kdor koli pa se je lotil zgodovine prostozidarstva, ni

Ker mojster skrivnosti ni hotel izdati, so ga po vrsti dotolkli: Prvi z zidarskim ravnilom po desnem licu, drugi z vodno tehtnico po levem sencu, tretji s te‘kim kladivom po ~elu. Prostozidarji so skrivnostni, ~e pa o svoji doktrini ‘e govorijo, poudarjajo visoka moralna na~ela, medsebojno spo{tovanje in pomo~ ter nenehno prizadevanje za duhovni napredek ~love{tva. V principu priznavajo dr‘avno oblast, za ~lanstvo pa naj bi bila zna~ilna apoliti~nost in akonfesionalnost, ne pa nujno ateizem. Radovednost vzbuja predvsem skrivnostnost, ki zdru‘enje obdaja, njihovi simboli in obredje. Nenazadnje tudi eminentno ~lanstvo tekom

mogel mimo Starega veka in Templarjev. Britanska pisca C. Knight in R. Lomas - oba framasona, kot se ~lani {e imenujejo - sta se izvorov lotila zelo temeljito. Realnost njunih dognanj je zaradi neverjetne domi{ljije morda sporna. A, kaj je realnost stara nekaj tiso~ let?

VELIKI MOJSTER HIRAM ABIF Del obrednega besedila pri sprejemanju novih ~lanov v prostozidarsko lo‘o se na-

Rane na mumiji gornjeegiptovskega kralja Seqnenrie Tea II. pri~ajo o uboju.

na{a na “zgodbo“ o Hiramu Abifu, ki naj bi bil glavni arhitekt, gradbeni mojster in nadzornik pri gradnji Salomono-

vega templja v Jeruzalemu, tam okoli leta 1000 pred na{im {tetjem. Gradnja je bila ‘e skoraj kon~ana, ko so se nje-

Misteriji 39

KOD PROSTOZIDARJI ?

govi pomo~niki hoteli dokopati do mojstrovih skrivnosti (poklicnih?). Po~akali so ga vsak pri drugem izhodu iz templja. Ker skrivnosti ni hotel izdati, so ga po vrsti dotolkli, prvi z zidarskim ravnilom po desnem licu, drugi z vodno tehtnico po levem sencu, tretji s te‘kim kladivom po ~elu. Cilja niso dosegli, saj so jim mojstrove skrivnosti ostale neznane. Truplo so odvlekli in skrivaj zagrebli, sami pa zbe‘ali. Kralj Salomon je bil obve{~en o izginotju Velikega mojstra kot tudi treh pomo~nikov. Zaslutil je zlo~in in organiziral preiskavo. Na{li so sve‘o gomilo in truplo v njej. Odkrili so tudi skesane morilce. Hiram Abif je dobil dostojen pokop, zlo~inci pa zaslu‘eno kazen. Skrivnosti nesre~nega, a neomajno stanovitnega mojstra naj bi bile z njegovo smrtjo izgubljene... Zgodba je tukaj seveda mo~no skraj{ana, v framasonskem ritualu pa kar mrgoli nerazumljivih podrobnosti, kretenj in besed. Med njimi je beseda Makben ali Mahabone. Analiza te besede ali stavka je navedla na staroegip~anski jezik.

idejam, kot jih sami oznanjajo. Omenjena raziskovalca sta bila prepri~ana, da morata iskati osebnost Hirama Abifa ne glede na ime in zgodbo drugje, ne pri gradnji jeruzalemskega templja. Tempelj je bil za Hebrejce tako velikega pomena, da bi se taka zgodba v zvezi z njegovo gradnjo gotovo ohranila v Bibliji; saj vemo, da je ta polna v~asih kar absurdnih podrobnosti. Vezi oziroma vplivi Egipta na vsa tedanja sosednja ljudstva so poznana. Raziskave so se usmerile torej tja. V zgodovini Egipta je znano obdobje pribli‘no dvestotih let, ki se imenuje “vladavina pastirskih kraljev”. To so bila semitska nomadska ljudstva, med njimi verjetno tudi hebrejska plemena, ki so pribli‘no 1800 let pred na{im {tetjem zavzela spodnji Egipt. Gornji Egipt je ostal delno samostojen pod vladavino egiptovskih kraljev, vendar so bili pritiski s strani “okupatorjev” vse huj{i. To zgodovinsko malo raziskano obdobje se je kon~alo pravzaprav nenavadno: Z umorom gornjeegiptovskega kralja Seqnenrie

Tea II. Njegov sin Kamose je premagal vojsko “pastirskega kralja” in jih vrgel iz Egipta.

UMORJENI VLADAR Prav nesre~ni Seqnenrie je zbudil zanimanje raziskovalcev, {e zlasti, ko sta v kairskem muzeju videla njegovo mumijo. To naj bi bil edini staroegiptovski vladar, ki je bil umorjen, vsaj na tako brutalen na~in. Znaki udarcev na njegovi lobanji nenavadno spominjajo na zgodbo o umoru Hirama Abifa: Rane na desnem licu, levem sencu in ~elu. Blizu njega so na{li {e eno ~udno mumijo, ki tudi v muzeju le‘i v kraljevi bli‘ini. Mumija je nenavadna zato, ker poznavalci glede na izraz obraza domnevajo, da so bili povoji narejeni na ‘ivem ~loveku, ki se je v njih zadu{il. Ali je to kazen za kraljevega morilca? ^e pustimo domi{liji veliko prostosti, je umorjeni egiptovski vladar morda res masonski Hiram. Seveda je treba osvetliti {e motiv za umor. Knight in Lomas sta prepri~ana, da je {lo v bistvu za isto stvar: @rtev ni hotela iz-

ME/E-NEB-MEN-AA Poznavalci zgodovine Starega Egipta poznajo pojem Me/e, ki v prostem prevodu pomeni po{tenje. Menda pa je to {ir{i pojem, koncept ‘ivljenja, ki temelji na resnici, po{tenju, pravi~nosti, kar vse pa ni predpisano ali ukazano, ampak izbira svobodne volje. Zelo blizu prostozidarskim

Spokojen izraz mumije (levo) in agonija, ki jo ka‘e druga mumija. Je to izraz kazni za uboj.

dati skrivnosti. Te‘ko je ugibati, kak{ne so bile te skrivnosti. Gotovo pa je bila za divje nomade {e po dvestoletni okupaciji egiptovska visoka kultura zaprta knjiga. To velja vsaj za tisti “skrivnostni” del znanj in vedenj, ki so jih Egip~ani po lastnem prepri~anju dobili v dar od bogov in so bila dostopna le vladarjem in visoki duhov{~ini. Na videz so bili to zamotani obredi ob smrti vladarjev in posvetitvi novih, astrolo{ki izra~uni potovanj nebesnih teles ipd. Najbr‘ pa so bila vmes tudi ~isto prakti~na znanja geometrije, arhitekture, medicine, agronomije, za ve~ino takratnih poldivjih ljudstev ~ista magija. Pravo veljavo bi “pastirski kralji” v Egiptu dobili {ele, ~e bi bili uvedeni v te skrivnosti. Pravi egiptovski vladarji in duhov{~ina tega ne bi dopustili. Framosonski Hiram bi torej lahko bil 500 let starej{i od Salomonovega templja. Vpra{anje je, kako je zgodba iz Egipta po ve~ tiso~ letih pri{la v masonski obrednik. De‘ele Sredozemlja in Bli‘njega Vzhoda so v starem veku imele kar precej medsebojnih stikov in s tem vplivov, ~eprav so razdalje in ~as predstavljali druga~ne dimenzije kot danes. Medsebojne vplive je mogo~e slediti v zgodovinskih najdbah, pa tudi v razli~nih zgodbah in verovanjih. V Stari zavezi Svetega pisma je kaj lahko najti vplive sosednjih religij in kultur, sumerskih, asirskih, babilonskih, perzijskih, gr{kih. Predvsem in pogosto naletimo na vpliv Egipta. Alenka J.

J. Swift omenil Marsova satelita poldrugo stoletje pred njunim odkritjem

Kdo je vedel za luni? K

ako neki je mogel Jonathan Swift v svoji knjigi Gulliverjeva potovanja pisati o dveh Marsovih satelitih, ko pa sta bila odkrita {ele 150 let po izidu knjige? Planet Mars ima dva satelita. Odkril ju je leta 1877 ameri{ki astronom Esaph Hall (1829 do 1907). Satelita sta dobila ime Fobos in Deimos, kar v prevodu iz starogr{~ine pomeni strah in groza. Fobos in Deimos sta bila sinova boga vojne in boja Aresa, t.j. Marsa, in boginje lepote in ljubezni Afrodite, t.j. Venere. Zvesto sta spremljala svojega bojevitega o~eta na {tevilnih bojnih pohodih in bitkah. V bistvu gre za zastra{ujo~i imeni (personifikacija strahu). Vsak od njiju je v srcih sovra‘nih bojevnikov vzbujal nepopisno strahopetnost in jih gnal v divji beg. Zelo zanimivo je, da je ta dva satelita napovedal J. Swift leta 1726, to je kar poldrugo stoletje pred njunim odkritjem, in sicer v svoji znameniti knigi

Gulliverjeva potovanja. Kako je bilo to mogo~e? Satelita sta namre~ tako zelo majhna, da ju je bilo mogo~e odkriti {ele z daljnogledsko fotografijo. Posku{ajmo se dokopati do odgovora.

PRE[IBKI TELESKOPI V knjigi pi{e, da so astronomi lete~ega otoka Laputa odkrili dve maj~keni zvezdi ali luni, ki kro‘ita okrog Marsa; bli‘nja kro‘i v oddaljenosti enaki trem Marsovim premerom, oddaljenej{a pa pet. Prva zaklju~i svoj obhod v okoli 10 urah, druga pa 21,5 urah. Navedeni vrednosti (prera~unano 19000 km in 34000 km) polmerov kro‘nic se malo razlikujeta od dejanskih vrednosti (9300 km in 23500 km). Posebno natan~no pa je Swift navedel obhodni ~as bli‘njega satelita 10 ur glede na dejansko vrednost 7,5 ur. [e najbolj nenavadno pa je to, da je v knjigi napovedan obstoj satelitov, ki kro‘ita hitreje,

kot se mati~ni planet vrti, kar je edinstven pojav. Raziskave so pokazale, da leta 1726, ko je iz{la knjiga, {e niso razpolagali s tako zmogljivimi teleskopi, da bi bilo z njimi mogo~e zapaziti Marsovi luni. Ko je 1877 Hall odkril satelita rde~ega planeta, je bil nemalo presene~en nad genialno Swiftovo napovedjo neverjetno natan~nih podatkov o satelitih. Se je Swift satelita izmislil? Gre za ~isti slu~aj? Je morda Swift odkril satelita na kak{en neznan na~in, ki ga ni nikomur izdal? Ali pa mu je o obstoju satelitov povedal nekdo, ki je poznal razmere v Marsovi okolici? Vsa ta vpra{anja bi lahko nekako takole pojasnili. V tistem ~asu, v prvi ~etrtini 18. stoletja, se je v znanstvenem svetu pojavilo ve~ pravil, ki so posku{ala posredovati {tevilo satelitov pri vsakem znanem planetu. Eno izmed njih je bilo takole: SEVER

Deimos

Fobos

De imo s ZAHOD

VZHOD

Fobos

JUG Marsova satelita Fobos (P) in Deimos (D), posneta s 150-centimetrskim teleskopom na observatoriju na Mount Wilson dne 7. 9. 1956. Mars je viden kot velik bel okrogli made‘ (slika je preosvetljena) v sredini fotografije. Ustrezno lego satelitov na njunih tirih najdemo na skici desno.

Misteriji 41

Planet Satelit Venera 0 Zemlja 1 Mars 2? Jupiter 4 (vsi odkriti) Saturn 8 ? (5 ‘e odkritih) Nekako velja, da je bilo 18. stoletje ~as razsvetljenstva. Za vse ali skoraj vse v Vesolju se je zdelo, da se pokorava natan~nim, a razmeroma preprostim zakonom, pravilom. Ni se zdelo te‘ko na primer pojasniti, da se {tevilo satelitov pri vsakem planetu glede na oddaljenost od Sonca podvoji. To, da so do tedaj ‘e odkrili {tiri Jupitrove satelite (Galilei, 1610) in pet Saturnovih satelitov (ostali trije pa so {e ~akali), je nekako potrjevalo pravilo. Mars naj bi imel po tej shemi dva satelita. Da bi pojasnili, zakaj ju {e niso odkrili, so (pravilno) dopustili, da sta majhna in da kro‘ita zelo tesno ob Marso-

vem povr{ju. Swift je najbr‘ moral poznati to pravilo in ga uporabil v svojem duhovitem delu, kjer je hotel pokazati, da so njegovi junaki seznanjeni z zadnjimi dose‘ki znanosti, torej astronomije. Leta 1726 je vsak izobra‘enec poznal Keplerjeve zakone o gibanju planetov (objavljeni 1609 in 1618) in Newtonov zakon splo{ne gravitacije v Vesolju (1687). Zato bi Swift, ali pa kdo drug, z lahkoto izra~unal polmer kro‘nice in obhodni ~as izmi{ljenih Marsovih satelitov. Je pa {e ena mo‘nost. Recimo, da so Zemljo obiskala bitja iz drugega dela Vesolja in so pred tem prebivala na Marsu. Swiftu bi lahko pripovedovala o dveh Marsovih otro~i~kih - lunah. Nora domneva! Vendar pa bi tisti, ki verjamejo v NLP oziroma v stike Zemljanov z Nezemljani, lahko namignili, da

je imel Swift gotovo stik z Nezemljani, saj kako bi sploh pri{el na idejo o lete~em otoku, morebitni vesoljski ladji. Ker je Swift ‘e davno mrtev, bo natan~en odgovor na v naslovu zastavljeno vra{anje ostalo za vedno zavito v meglo. Marijan Prosen

Fotografija Fobosa “od blizu”. Foto NASA

Mars nas ne neha presene~ati z vsakim svojim vrtljajem

lek, ki ga kot del programa RaziskoTokrat bo plovilo na ~etrti od Sonca vanje Marsa po{ilja Nasa, potem ko oddaljeni planet poneslo najrazli~nej{e sta dve zadnji plovili neslavno kon- znanstvene in{trumente, ki naj bi pred~ali na Rde~em planetu leta 1999. vsem pomagali razvozlati skrivnost Marsovega povr{ja in povedati kaj ve~ o morebitnih nevarnostih sevanja, ki bi jim bili izpostavljeni bodo~i astronavti. “Izstrelek Odiseja Mars 2001 predstavlja mejnik v na{em raziskovanju Marsa in je prvi izstrelek po na{em prestruktuiranju celotnega programa Raziskovanje Marsa, napovedanega lanskega oktobra,” pravi Ed Weiler, vodja Nasinega oddelka za raziskovanje vesolja. “Mars nas ne neha presene~ati z vsakim svojim vrtljajem. Pri~akujemo, da bo Odiseja razvozlala kak{no od nejasnosti in nam pomagala narediti na~rt, kam se moramo napotiti v na{ih prihodnjih misijah.” Pri Nasi pravijo, da se ne bodo zadovoljili le s tem, da ugovotovijo kako napako iz prej{njih poskusov. Prizadevali si bodo, prepre~iti vse tisrvo soboto v aprilu bo s Cape Canato, kar bi jim lahko spodneslo tovrstne verala poletelo posebno vesoljsko misije. plovilo Odiseja Mars 2001, prvi izstre-

Odisej pluje na Mars

Vsaj 4 prednosti... [koda je, da bi zamudili eno samo {tevilko tako zanimivega branja. In zakaj bi revijo Misteriji iskali med kupi revij pri prodajalcih ~asopisov, ko pa bi jo vam prav radi, {e preden je vsakega prvega v mesecu naprodaj v kioskih, prinesli na dom. Odlo~ite se za dostavo na dom, saj boste imeli tako najmanj {tiri prednosti: prihranili boste 10 %, brali boste prej kot drugi, nikoli ne boste ostali brez revije, brezpla~no boste postali ~lan Kluba za zdravo â&#x20AC;&#x2DC;ivljenje, ki vam in va{im druâ&#x20AC;&#x2DC;inskim ~lanom prina{a vrsto novih ugodnosti... Pametno je, da izpolnite naro~ilnico kar danes. MISTERIJI 85 o biolo{ko polje = gravitacija o Lunino èlezo ne rjavi o Slovenija se dviguje... o vitalnej{i akvarij o fenomen bioenergije o slovenski shod zeli{~arjev o zdravljenje s folijami o zdravljenje z vspodbudo DNK o klistiranje z urinom o ljudje se vrnejo iz smrti MISTERIJI 86 o zapostavljena kovina o vzvod in teì{~e o di{e~e zastrupljanje o kozarec popravi pitno vodo o oìvljena Kamni{ka Bistrica o ptica, ki ni ptica o atomski spopad v davnini o bioenergijski kvader o po vrnitvi iz smrti o mleko - da ali ne? MISTERIJI 87 o ìvotvorna energija o je ali ni voda na Luni? o zaìgalna zrcala o skrivnost ptic velikank o volja najvi{jega biosistema o fotografije kakovosti vode

o Mars vznemirja o vas preganja duh? o resni~nost ali halucinacija? o kis in sladkor nepotrebna? MISTERIJI 88 o nesmisel, ki deluja o skrivnostne tvorbe na Luni o s kozarcem do vitkosti o slovenska sfinga o ìveti brez bolezni o mesta mo~i o na vodo deluje kisik o onkraj ~asa in prostora o bitka pri Mrzli reki o Slovenija v letu 2001 MISTERIJI 89 o ìva voda àr~i svetlobo o mo~ je v enosti duha o sto zdravilnih ~ajev o brez elit in demonov o raziskave v Moskvi o ma{ ni, energije pa so o slika, ki je ìva o k [tefu, pa v disko o sedi du{a v kristalu? o prihaja leto mislecev MISTERIJI 90 o neznane ~love{ke rase o molimo pred spanjem

o Darwin ni imel prav? o ìtni krogi v Sloveniji o idi po ta bol{i kruh o celice razumejo signale o vesolje ima 155.521.981.589.103 let o duh kapetana Blacka o posmrtnidogovori o sorodne du{e niso lo~ene MISTERIJI 91 o Tesla podvomil v Einsteina o Adam je prvi lo~enec o vitalizirani kruh o radostno ìvljenje o toplokrvni - hladnokrvni? o GSM razbija kromosome o pogovor s telesom o zagonetne kroglice o izsu{evanje ko`nih znamenj o duhovi povezani z ìvimi MISTERIJI 92 o Slovenija zadnja v Evropi o bolezenska zakisanost telesa o kozmologija Giordana Bruna o zvoke lahko tudi vidimo o nevidne silnice Zemlje o se bojimo tujega ìvljenja? o informacije zbri{ejo bolezen o tveganje se prepolovi o skrivnostni Jeruzalem o 1300 po he`ri

MISTERIJI 77 o zakaj so mamuti izumrli? o piloti morajo poro~ati o NLP o veliko vesolje - mala te`nost o astrologija - prva znanost MISTERIJI 78 o um deluje na materijo o ìvljenje po smrti o nove razlage Roswella o videnje o~eta [peli~a MISTERIJI 79 o zbujanje spe~ih mo`ganov o miza, ki se vrti sama o nadaljevanje Karantanije o zdravilne grajske vibracije MISTERIJI 80 o Zemljo bo treslo in oblivalo o obiskali bomo Damanhur o ali molitev zdravi? o zdravilni magnetizem MISTERIJI 81 o astronomija o ali smrt preìvimo? o se je tedaj naselila du{a? o misterij podzemnega templja MISTERIJI 82 o so ra~unalniki prepametni? o neokortikalna vojna o so na{i o~etje nebe{~ani? o tisto o bakterijah ni res MISTERIJI 83 o ìveti je mogo~e dlje o mandala minljiva in ve~na o ozdravljenja ob truplih o Odisej ni videl Sredozemlja o med strastmi in trpin~enjem o Jules Verne vedel za NLP? MISTERIJI 84 o spolni odnosi z Nezemljani o sevanje mobilnih telefonov o angelska pripoved slik o kristali nas pokli~ejo o na{ izum najbolj{i v Ameriki o je Troja na Finskem?

NARO^ILNICA

; Da, `elim dobivati revijo na moj naslov Ime in priimek:

.....................................................................................................................................................................................

Ulica in hi{. {tev: Po{t. {tev. in kraj:

................................................................................................................................................................................

................................................................................................................................................

Naro~nino 1.800 SIT bom poravnaval(-a) vnaprej za {tiri {tevilke, po prejemu polo`nic. Datum

..............................................................................................................,

podpis

..........................................................

Po{ljite mi arhivske {tevilke 3, 6, 7, 8, 10, 13, 15, 16, 18, 21, 22, 23, 24, 25, 26, 27, 28, 30, 31, 33, 34, 35, 37, 38, 39, 40, 41, 42, 43, 44, 45, 46, 47, 48, 49, 50, 51,52, 53, 54, 55, 56, 57, 58, 59, 60, 61, 62, 63, 64, 65, 66, 67, 68, 69, 70, 71, 72,73, 74,75,76, 77, 78, 79, 80, 81, 82, 83, 84, 85, 86, 87, 88, 89, 90, 91, 92. Cena arhivskih {tevilk je 500 SIT. Izpolnjeno naro~ilnico po{ljite na naslov: Revija Misteriji, [martinska 10, 1000 Ljubljana.

Misteriji 43

MLEKO :

JE ALI NI ZDRAVO ?

(Nadaljevanje s 16. strani.)

prime{ajo v to mleko probioti~ni jogurt, in driska izgine. Tudi krava, ki ji je prebava odpovedala in ji veterinar ni znal pomagati, si je opomogla po “dieti” s probioti~nim jogurtom. V probioti~nih izdelkih so umetno dodani nekateri mikroorganizmi (npr. lactobacillus bifidus), kakr{ne vsebuje naravno mleko. Bakterija lactobacillus bifidus je tudi stalno prisotna v no‘nici in vzdr‘uje kislost njene sluznice, s ~imer prepre~uje razra{~anje glivicam, {kodljivim bakterijam in raznim drugim povzro~iteljem vnetij. Vidimo, da mikroorganizmi in bakterije prav gotovo niso samo na{i sovra‘niki, brez nekaterih, ki jih vsebuje prav naravno mleko, bi le te‘ko pre‘iveli.

MLEKO IN SR^NA OBOLENJA Sterilizacija mleka poteka pri zelo visokih temperaturah med 130 in 150 stopinjami Celzija in ne uni~i samo vseh ({kodljivih in tudi koristnih) mikroorganizmov, ampak se pri tem bistveno spremenijo tudi vse druge sestavine v mleku. Kratkotrajna pasterizacija pri 75 stopinjah Celzija uni~i vse patogene bakterije in le del mle~nih bakterij. Tako mleko se ~ez ~as {e lahko naravno skisa. Laktoza ‘e pri kuhanju pri 100 stopinjah Celzija preide iz alfa laktoze v beta obliko. [e bolj nenaravno pa postane mleko s postopkom homogenizacije. Ma{~obne kapljice v sve‘em mleku se po dolo~enem ~asu za~no nabirati na vrhu, kar ljudem ni v{e~, saj jim to pove, da mleko ni ve~ popolnoma sve‘e. S homogenizacijo te kapljice razbijejo na manj{e, pri tem se uni~ijo prvotne membrane ma{~obnih kapljic, ki vsebujejo fosfatide, hkrati pa se na mnogo ve~jo povr{ino novo nastalih kapljic adsorbirajo beljakovine, predvsem kazein, da se emulzija z na novo nastalo membrano stabilizira. To je izredno grob postopek, ki to, zaradi komplicirane sestave skrajno ob~utljivo ‘ivilo, popolnoma izmali~i.

Krava, ki ji je prebava odpovedala in ji veterinar ni znal pomagati, si je opomogla po “dieti” s probioti~nim jogurtom. [tevilni zdravniki ugotavljajo, da so homogenizirani mle~ni izdelki zaradi visoke vsebnosti holesterola, ma{~ob ter encima XO iz kravjega mleka (ksantin oksidaze) eden pomembnih vzrokov za sr~na obolenja (4). Pri tem ve~ avtorjev navaja zaznano {kodljivost XO le, kadar je mleko homogenizirano. Podatki o sestavi naravne mle~ne ma{~obe navajajo izredno majhne koli~ine holesterola (2, 3). Spra{ujem se, kako je mogo~e, da pred uvedbo homogenizacije niso s tako spremenjenim mlekom poizkusno krmili podgan ali prostovoljcev, kot to delajo pred uvedbo vsakega novega zdravila. Proizvajalci mle~nih izdelkov so se na ugotovitve zdravnikov odzvali tako, da so za~eli proizvajati vrste mleka z manj ma{~obe, homogenizacije pa niso ukinili. Iz gornjih navedb je jasno, da mleku, kakr{nega je ustvarila narava, delamo veliko krivico. Prav tako bi lahko o‘igosali vsako drugo ‘ivilo, zelenjavo ali sadje, da je strupeno, ker so dana{nji postopki pridelave marsikje neustrezni. ^lovek si je v svoji domi{ljavosti marsikje posku{al naravo podrediti, a vsepovsod se je prej ali slej pokazalo, da povzro~a odmik od narave in nespo{tovanje njenih zakonitosti katastrofalne posledice. Prav zadnji dogodki v zvezi s pojavom bolezni norih krav so kon~no predramili {ir{o javnost. Moje sanje o mno‘i~ni naravni pridelavi hrane, ki bo dosegljiva vsakomur, nenadoma niso ve~ tako utopi~ne.Veliko napotkov za to daje knjiga Skrivnostno ‘ivljenje rastlin (5). Med drugim pi{e v njej tudi o poskusih hranjenja podgan z razli~nimi dietami. Podgane so obolevale za istimi boleznimi kot ljudje, ki so se hranili na

enak na~in, medtem ko so podgane, hranjene z dieto Hunz, ki je omejena na ‘ito, zelenjavo in sadje poleg nepasteriziranega kozjega mleka in iz njega narejenega masla, ostajale popolnoma zdrave in izredno vitalne. Knjiga tudi utemeljuje, da je ~lovekova vitalnost oziroma imunska odpornost odvisna od vitalnosti ‘ivil, ki jih u‘iva in predvsem, da pridelava vitalnih oziroma organsko pridelanih ‘ivil ni neekonomi~na, kot nas danes na vsakem koraku prepri~ujejo. Navaja tudi, da se mleko spremeni, ~e se krave pasejo na pa{nikih, gnojenih z umetnimi gnojili, kar so tudi ugotovili, ko so z njim krmili podgane. Na koncu {e en nasvet, kako naj v nepregledni mno‘ici ‘ivil, pod katerimi se {ibijo police v trgovinah, izberemo tisto, kar je za nas zdravo. Ve~ina ‘ivali ima instinkt, ma~ke na primer ne bodo pile homogeniziranega in steriliziranega mleka, doma~ega pa se ne branijo. Ali smo ljudje, ki smo po stopnji razvoja vi{je, brez tak{ne sposobnosti, ki danes spet postaja zelo pomembna. Imamo jo, a ker mislimo, da je ne potrebujemo, se je ne u~imo uporabljati. Ko bomo to znali, nas nobena reklama ne bo mogla prepri~ati, da je nekaj dobro, ~e to tudi v resnici ni. Maja Tomkiewicz-Vouk dipl. ing. kem. teh., Ljubljana Uporabljeni viri: (1) Dr. med. Robert G. Jackson: Nie mehr krank sein (Nikoli ve~ bolan), Albert Mueller Verlag, AG, Rueschlikon - Zuerich, 1968, 18. ponatis (2) H.- d. Belitz, W. Grosch: Food Chemistry, Springer VerlagBerlin Heidelberg, 1999, 2. izdaja (3) Ullmanns Encyklopaedie der technischen Chemie, 3. izdaja (4) Michael Dye: Cow’s Milk is the “Perfect Food” for Baby Calves But Many Doctors Agree it is Not Healthy for Humans, http:/ /members.tripod.com/-josquin/milk.htm, 28. 12. 2000 (5) Peter Tompkins, Christopher Bird: Skrivnostno ‘ivljenje rastlin (The Secret Life of Plants), zalo‘ba Mavrica, 2000

Ko se du{e poslove od svojih bli‘njih, mirno odidejo

Prenos prek otrok K

adar du{e ne morejo prodreti do duha odraslega ~loveka, se v~asih zate~ejo k otrokom, ki postanejo prevodniki njihovih sporo~il, pravi v svoji knjigi Usoda du{ ameri{ki znanstvenik Michael Newton in razlaga, da so otroci bolj dovzetni za duhove, saj v nadnaravno {e ne dvomijo niti ga ne zavra~ajo. Otrok, izbran za prevodnika, je obi~ajno iz dru‘ine preminulega, {e zlasti pa je za du{o, ki sku{a prodreti do pre‘ivelega sorodnika, ugodno, ~e je otrok iz istega gospodinjstva. Naslednji primer je mo{ki, ki je v dvain{tiridesetem letu umrl zaradi sr~ne kapi na svojem dvori{~u. 7. primer Dr. Newton: Kako ob trenutku va{e smrti posku{ate potola‘iti va{o ‘eno? S.: Najprej jo posku{am objeti, vendar {e nisem dovolj spreten (subjekt je s III. stopnje). Pove‘em se z njeno ‘alostjo, a zaman. Skrbi me, ker ne ‘elim oditi brez slovesa. Dr. N.: Kar pomirite se in po~asi nadaljujte. Opi{ite mi, kako se prebijete skozi to zadrego. S.: Kmalu spoznam, da bi Irene morda lahko potola‘il prek najine desetletne h~ere Sarah. Dr. N.: Zakaj mislite, da bi bila Sarah bolj dovzetna za vas? S.: Med nama obstaja prav posebna vez. Tudi ona je zelo ‘alostna zaradi moje smrti, vendar je ta ‘alost pome{ana s strahom, ker se mi je to zgodilo tako nenadoma. Sarah {e ne razume vsega. Okoli moje ‘ene kar mrgoli sosedov, ki jo posku{ajo potola‘iti, nih~e pa se ne zmeni za Sarah, ki je sama v najini spalnici. Dr. N.: Je to prilo‘nost za vas? S.: Da. Sarah zasluti, da sem {e ‘iv, ko pa se preselim v spalnico, postane {e

Da bi prodrli do svojih partnerjev, duhovi mo‘ uporabljajo avtomobile in {portno opremo, medtem ko se ‘ene pogosteje zate~ejo k vrtu in dejavnostim, ki so povezane z vrtnarjenjem. bolj odprta za sprejemanje mojih vibracij. Dr. N.: Dobro. Kaj se nato zgodi med vama? S.: (globoko vzdihne) Imam jo! Sarah v rokah dr‘i par ‘eninih pletilk. Skozi pletilke po{ljem toploto v njene roke in ona jo takoj za~uti. Pletilke uporabim kot odsko~no desko do njenega tilnika, od koder se nato prebijem do njene bradice. (subjekt se ustavi in se za~ne smejati). Dr. N.: Zakaj ste tako veseli? S.: Sarah se hihita, ker jo ‘ge~kam po bradi tako, kot sem jo ‘ge~kal vsak ve~er, preden je {la spat. Dr. N.: Kaj storite potem? S.: Mno‘ica se po~asi razhaja, ker so me odnesli v re{ilni avto. Irene pride sama v spalnico, da bi po~akala soseda, ki jo bo odpeljal v bolnico. Takrat Sarah pogleda mojo ‘eno in re~e: “Mami, ni ti treba {e oditi. O~ka je tu z menoj, vem, ker me ‘ge~ka po bradi!” Dr. N.: In kaj stori va{a ‘ena? S.: Irene je vsa v solzah, vendar ne joka tako mo~no kot prej, ker no~e prestra{iti Sarah. Objame jo. Dr. N.: Irene no~e sprejeti tega, ker misli, da je to samo plod Sarahine domi{ljije? S.: Ne {e, ampak zdaj sem pripravljen za Irene. Takoj ko moja ‘ena objame

Sarah, za~nem skozi obe po{iljati energijo. Irene me ~uti, ~eprav ne tako mo~no kot Sarah. Usedeta se na posteljo, se objameta in zapreta o~i. Za trenutek smo spet vsi trije skupaj. Dr. N.: Se vam zdi, da ste izpolnili to, kar ste si zadali za ta dan? S.: Da, dovolj je. ^as je, da odidem. Odtrgam se od njiju in se dvignem iz hi{e, visoko nad pokrajino me vsesa nebo. Kmalu me obda ble{~e~a svetloba, kjer me pri~aka moja vodnica.

STIK V ZNANEM OKOLJU Iz zadnjega primera je videti, kot da du{e, potem ko jim uspe prodreti do svojih bli‘njih, mirno odidejo svojemu cilju naproti in se ne zmenijo ve~ za nas. Nekateri ljudje navzo~nosti du{e ne zaznajo takoj po smrti, ampak {ele kasneje. Pre‘iveli, ki so v svojem procesu ‘alovanja ‘e dosegli stopnjo sprijaznjenja, bi na{li dodatno uteho, ~e bi vedeli, da njihovi ljubljeni {e vedno bedijo nad njimi. Kljub temu pa so tudi taki, ki se nikoli ne zavejo, da je njihova ljubljena oseba ob njih. Du{e se ne vdajo tako zlahka. Z ljudmi posku{ajo navezati stike tudi prek okolja, povezanega z njihovimi spomini. Ti stiki so zlasti u~inkoviti pri ljudeh, ki zavra~ajo vse druge oblike duhovnih sporo~il. Tak pristop je opisan v naslednjem primeru. Moja klientka Nancy je v svojem zadnjem ‘ivljenju nenadoma umrla za kapjo. Njen mo‘, Charles, s katerim sta bila poro~ena 38 let, je v svoji bole~ini obti~al nekje med zanikanjem in jezo, njegova ~ustva pa so bila tako potla~ena, da ni ‘elel sprejeti pomo~i prijateljev ali poiskati zunanjega strokovnega svetovanja. Ker je bil in‘enir, je njegov analiti~ni razum odklanjal kakr{en koli duhovni pristop, ~e{ da je neznanstven.

Misteriji 45

P RENOS

PREK OTROK

Nancyna du{a se je {e ve~ mesecev po pogrebu trudila, da bi prodrla do mo‘a. Njegov stoi~ni zna~aj ga je obdal s tak{nim zidom, da se od ‘enine smrti Charles ni niti po{teno razjokal. Da bi poru{ila zid okoli njegovega duha, je Nancy sklenila, da si bo pomagala z vonjem iz obema dobro znanega okolja. Izbrala je svoj vrt, natan~neje svoj najljub{i ro‘ni grm. 8. primer Dr. N.: Zakaj menite, da bo Charles prek vrta zaznal va{o prisotnost? S.: Ker ve, da sem ljubila moj vrt. Moje rastline so ga postavile v polo‘aj “sprijazni se ali pusti”. Vedel je, da v vrtnarjenju neizmerno u‘ivam, ~eprav je njemu to pomenilo samo dodatno garanje. ^e sem ~isto odkrita, mi na vrtu ni bil ravno v veliko pomo~. Preve~ je bil zaposlen s svojimi strojnimi projekti. Dr. N.: Potem ga va{e delo na vrtu ni kaj dosti zanimalo? S.: Ne, razen, ~e sem ga opozorila na kaj posebnega. Pri vhodnih vratih v najino hi{o je rasel bel ro‘ni grm, moj najljub{i. Vedno, kadar sem nabrala te ro‘e, sem mu jih pomolila pod nos in mu dejala, da ~e ga ta sladki vonj ne gane, potem v njegovi du{i ni nobene romantike. Pogosto sva se {alila na ra~un tega, saj je bil v resnici Charles zelo ljube~, ~eprav ni na zunaj tega nikoli pokazal. Da bi se izognil temu pogovoru, me je dra‘il: “To so bele vrtnice, meni so v{e~ rde~e.” Dr. N.: Kako ste uporabili vrtnice, da bi Charlesu pokazali, da ste {e vedno ‘ivi in ob njem? S.: Moj ro‘ni grm je zaradi pomanjkanja pozornosti umrl skupaj z menoj. Pravzaprav se celemu vrtu ni godilo najbolje, saj Charles {e zdale~ ni pri{el k sebi. Neko soboto se je odsotno sprehajal po vrtu, ko se je zna{el v bli‘ini sosedovih vrtnic. Ujel je njihov vonj. To je bil trenutek, ki sem ga ~akala, da smuknem v njegove misli. Pomislil je name in se zagledal v moj oveneli ro‘ni grm. Dr. N.: Ste v njegovih mislih ustvarili podobo ro‘nega grma? S.: (vzdihne) Ne, to bi spregledal ‘e na samem za~etku. Charles se spozna na

orodje, zato sem za~ela tako, da si je v mislih predstavljal lopato in sebe, kako koplje. Nato sva pre{la na moj ro‘ni grm in na vrtnarijo v mestu, kjer prodajajo take grme. Charles je iz ‘epa izvlekel klju~e za avto. Dr. N.: Pripravili ste ga do tega, da je {el v avto in se odpeljal v to vrtnarijo? S.: (z nasmehom) Potrebno je bilo nekoliko vztrajnosti, a mi je le uspelo. Dr. N.: Kaj ste storili potem? S.: V vrtnariji je Charles nekaj ~asa samo taval naokoli, dokler mi ga ni uspelo pripeljati do vrtnic. Imeli so samo rde~e in to mu je ustrezalo. Ker pa sem mu v njegove misli po{iljala belo barvo, je uslu‘benca vpra{al, zakaj nimajo belih. Ta mu je povedal, da imajo na zalogi samo rde~e. Charles je povozil moje misli in kupil velik lonec rde~ih vrtnic ter naro~il uslu‘bencu, naj mu jih dostavijo na dom, ker si no~e umazati avta. Dr. N.: Kaj pomeni to, da vam je povozil misli? S.: Ljudje, ki so pod stresom, postanejo nestrpni, popustijo in preidejo nazaj na ustaljene miselne vzorce. Za Charlesa je standardna vrtnica rde~a, tako je nastavljen njegov razum. Ker pa~ v tistem trenutku niso imeli belih vrtnic, se mojemu mo‘u ni ljubilo dalje ukvarjati s tem. Dr. N.: Charles je torej v nekem smislu zaviral nasprotujo~e si podobe iz njegovih zavestnih misli in iz misli, ki ste mu jih v podzavest po{iljali vi? S.: Da, vedeti morate, da je moja smrt Charlesa du{evno zelo utrudila. Dr. N.: Mar rde~e vrtnice ne bi prav tako slu‘ile va{emu namenu? S.: (odlo~no) Nikakor. Prav zato sem energijo preklopila na Sabine, ‘ensko, ki je vodila trgovino. Bila je na mojem pogrebu in je prav dobro vedela, da obo‘ujem bele vrtnice. Dr. N.: Mislim, da ne razumem prav dobro, kam vse to pelje. Niso imeli belih vrtnic. Charles je kupil rde~e in se odpravil domov. Mar vam to ni zadostovalo? S.: (posmehljivo) Ah, vi mo{ki! Bela vrtnica sem jaz. Naslednje jutro je Sabine osebno dostavila velik lonec belih vrtnic.

Mojemu mo‘u je rekla, da jih je dobila iz neke druge vrtnarije in da je to to, kar bi si jaz ‘elela. Nato je od{la, Charles pa je osupel obstal na dovozu k najini hi{i. Odnesel jih je k luknji, ki jo je izkopal na mestu, kjer je rasel moj stari ro‘ni grm in se ustavil. Vrtnice so se dotikale njegovega obraza. Zavohal jih je, a {e pomembnej{e je bilo to, da se je z vonjem me{ala belina. (Moj subjekt premolkne v solzah, ko obnavlja ta dogodek.) Dr. N.: (s tihim glasom) Vse bolj mi postaja jasno. Nadaljujte, prosim. S.: Charles je... kon~no za~util mojo prisotnost... Tedaj sem okoli njegovega telesa razprostrla energijo, tako da sem v simetri~ni ovoj vklju~ila tudi vrtnice. @elela sem, da bi isto~asno zavohal bele vrtnice in moje bistvo, ki je pronicalo skozi energijsko polje. Dr. N.: Je bilo to u~inkovito? S.: (ne‘no) Pokleknil je in si vrtnice pri‘el k obrazu. Zlomilo ga je in dolgo ~asa je ihtel, medtem ko sem ga jaz dr‘ala. Ko je prenehal jokati, je vedel, da sem {e vedno ob njem. Da bi prodrli do svojih partnerjev, duhovi mo‘ uporabljajo avtomobile in {portno opremo, medtem ko se ‘ene pogosteje zate~ejo k vrtu in dejavnostim, ki so povezane z vrtnarjenjem. Nek klient mi je povedal, da je njegova ‘ena za vzpostavitev zveze uporabila sajenje hrasta. Preden me je ta vdovec obiskal, mi je napisal: ^etudi to, kar se mi je zgodilo, ni dejanje moje ‘ene, mi ni mar. Najpomembnej{e je to, da zdaj na nek na~in uporabljam ~ustveno energijo, ki jo je prebudil moj ob~utek, da je bila z menoj, da bi obudila moje notranje vire, ki prej niso bili dostopni. Re{il sem se iz prepada, kamor ni segel niti najtanj{i ‘arek svetlobe. Pri pogovorih z ljudmi o takih izku{njah, ki jih nekateri imenujejo misti~ne, je pomembno razmisliti, ali morda obstaja mo‘nost duhovnega izvora. ^e se znamo med na{im ‘alovanjem privesti do visoko nabitega stanja ~ustev, se lahko tako hitreje pomirimo in bolje spoznamo na{ notranji jaz. Duhovi se v~asih raje pove‘ejo z nami v obliki misli.

Novi knjigi

Kuhinja zlatega polja-ka{e Avtor: Matja‘ Pozderac Fotografije: A. Blatnik, M. Paternoster Izdala: Ara zalo‘ba, Ljubljana Zalo‘ila: Droga, Portoro‘ Format: 12,5 x 19,5 cm Strani 190 Trda vezava Cena: 2.900 SIT Kuhinja zlatega polja - ka{e ni obi~ajna kuharska knjiga, ki mami z recepti in lepimi fotografijami; njena posebnost je uvod, ki nas prepri~a, da je hranjenje z ajdovo ka{o, piro, je~menovo ka{o in proseno ka{o nekaj, kar ni le dobro, marve~ predvsem nepogre{ljivo za na{e zdravje ne glede na leta in po~utje. Avtor uvodnega dela prof. dr. Karl Salobir razumljivo razlaga, kako naj bi se ogljikovi hidrati na ~im bolj prijazen na~in v prebavilih absorbirali in pre{li v kri in kako pomembno je, kako organizem obremenimo z glukozo in posledi~no z inzulinom. Zvemo, kako se tudi kruh (ki ga skoraj ni mogo~e kupiti brez kemi~nih dodatkov) prebavlja zelo hitro, kar povzro~i hiter porast glukoze in inzulina v krvi, kar oboje mo~no glikemijsko obremeni organizem. V sodobni prehrani pa priporo~ajo ~im manj{o glikemijsko

obremenitev. To pomeni, da moramo izbrati ‘ivila, pri katerih je absorpcija glukoze po~asnej{a. Do nedavna je veljalo, da je treba kot glavni vir energije uporabljati kompleksne ogljikove hidrate. Sedaj pa vemo, da za zdravo hrano ni dovolj le velik dele‘ energije iz ogljikovih hidratov, marve~ je treba izbrati ~im ve~ ‘ivil, iz katerih se glukoza absorbira po~asi in ki povzro~ajo majhno glikemijsko obremenitev. In tak{na hrana so ka{e. Glikemijske obremenitve strokovnjaki izra‘ajo z glikemijskim indeksom, ki ka‘e, koliko glukoze se v dolo~enem ~asu koncentrira v krvi. Ve~ji kot je indeks katere hrane, manj je primerna za zdrav na~in prehranjevanja. ^e primerjamo glikemijski odziv z glukozo, je majhen odziv do 55, srednji med 55 in 70 ter velik nad 70 to~k. Kako izra~unamo to~ke, je pojasnjeno v knjigi, tu pa naj navedemo nekatere rezultate: p{eni~ni polnozrnati kruh 69, p{eni~ni bel kruh 70, r‘en ~rn kruh 65, kuhan tla~en krompir 70, instant krompir 83, pe~en 85, {pageti pa le 27, makaroni 45, je~menova ka{a 25, r‘ena 34, p{eni~na 48, ajdova 54, prosena 71, ovsena 66, dolgozrnati ri‘ 56, rjavi ri‘ 55, parboiled 47.... Kuhinja zaleta polja - ka{e nas usmeri v pravilno izbiro hrane tudi, kadar si ‘elimo: - podalj{anje sitosti ali huj{anje, - ve~jo du{evno in telesno storilnost, - ve~je {portne dose‘ke in vzdr‘ljivost,

- manj{e tveganje pri vo‘nji z avtomobilom in - urediti prehrano sladkornih bolnikov. Za poku{ino vam predstavljamo recept Ajdova ka{a na pomladanski na~in. Potrebujemo (za 4 osebe): 3 dl kuhane ajdove ka{e 2 ‘lici sesekljane {alotke 10 dag regrata 4 dag cvetov in listov trobentice 4 dag travni{kih vijolic 4 dag mladih kopriv 1 ‘lico bazilike 3 stroke sesekljanega ~esna 2 dl zelenjavnega odcedka 1 ‘lico sesekljanega peter{ilja 3 ‘lice olj~nega olja sol Priprava: Na olju posteklimo {alotko, dodamo na drobno narezan regrat, koprive, ki smo jih blan{irali v vreli vodi, trobentice z listjem in vijolice. Nekoliko popra‘imo, za~inimo in zalijemo z zelenjavnim odcedkom. Ko dobro prevre, dodamo ka{o in kuhamo {e toliko ~asa, da se zgosti. Serviramo dekorirano s sve‘imi cvetovi ro‘. ^as kuhanja: 25 minut Vse o kisu/Priprava, uporaba in zdravilna mo~ doma~ega jabol~nega kisa Avtorica: Tatjana Angerer Ilustracije: Bojan Sumrak Zalo‘ila in izdala: Ara zalo‘ba, Ljubljana Cena: 1.900 SIT

Deset najbolje prodajanih knjig v trgovini Aurea, hala A, BTC v Ljubljani 1. 2. 3. 4. 5. 6. 7. 8. 9.

Potovanje du{, dr. Michael Newton Zdravilna energija dreves, Patrice Bouchardon Kako pove~amo samozdravilne sposobnosti, dr. Tom J. Chalko Zdrava sredozemska prehrana Telo kli~e po vodi, dr. f. Batmanghelidij Ribe na 150 na~inov, Veljkovi} Pot do srca, M. P. Podvr{i~ Kako vidimo, beremo in izbolj{amo avro, dr. Tom J. Chalko Napovedovanje usode iz igralnih kart, Sophia

10. Vodnik prakti~ne aromoterapije, dr. W. H.Lee

Format: 12,5 x 19,5 Bro{irano Strani: 105 Knjiga je ‘e tretji ponatis, kar ka‘e, da je vse ve~ ljudem vse bolj drag ta dar narave, ki ga z malo ve~ vedenja lahko odli~no uporabimo v vsakdanjem ‘ivljenju. Kadar koli imamo pred seboj kapljico kisa, lahko govorimo o ne~em, kar je namenjeno na{emu zdravju. V knjigi je natan~no opisano, kako si jabol~ni kis lahko pripravimo doma sami, ~eprav je sedaj tudi ‘e v trgovinah mogo~e dobiti kar dobro pripravljen jabol~ni kis. Glede na odzive na prvi dve izdaji, vsako leto natisnemo na novo 1000 izvodov, vemo, da je jabol~ni kis vse pogosteje ne le doatek k solatam, marve~ tudi sestavni del vsakdanje pija~e, s katero si na najbolj naraven na~in krepimo zdravje. Vse ve~ pa je ‘e tudi ekolo{ko zavednih, ki za ~i{~enje in razku‘evanja stanovanja in njegovih delov ne kupujejo zvene~e reklamiranih industrijskih izdelkov, ki pogosto mo~no na~enjajo okolje, marve~ posegajo po kisu, katerega uporaba za zdravje in tudi za ~istilo je v knjigi natan~o razlo‘ena. Lepo je podariti knjigo, ki vzpodbuja, da pride v dom ve~ zdravja.

Misteriji 47

Nenavadna do`ivetja No~na mora Ne bi mogla povedati, kdaj me je za~elo zanimati posmrtno ‘ivljenje in dogajanja ob umiranju, vem le to, da je tega ‘e dolgo nazaj in da sem do‘ivela ‘e precej stvari, za katere ne najdem odgovora. Moji do‘ivljaji so predvsem sanje, ‘ive in jasne kot bi se mi v resnici dogajale in se jih spominjam tako jasno, kot bi bile resni~ne. In kar je najbolj grozljivo, je to, da so te sanje pogosto more, lahko bi rekla celo nekak{ne prero{ke more, saj se mi tiste najhuj{e dostikrat tudi uresni~ijo. Tako je bilo tudi lanskega novembra. @e zjutraj, ko sem pri{la v slu‘bo, je bila moja prva misel, da moram popoldan obvezno obiskati svoje star{e, predvsem o~eta, ki ga je pred ~asom zadela sr~na kap in je pred kratkim pri{el iz zdravili{~a. Cel dopoldan sem se veselila misli, da ga bom spet videla, ~eprav sva se pogovarjala po telefonu in sem ga redno obiskovala. Ko sem pri{la z dela, sem hitro postorila po hi{i, kar je bilo treba in jadrno odhitela domov k star{em. Tam je bila tudi ‘e moja mlaj{a sestra. S star{ema smo sedeli v kuhinji in se pogovarjali. Ker sem sama precej veselja{ka oseba, sem stresala {ale in pripovedovala komi~ne dogodke zadnjih dni in prav od srca smo se nasmejali. ^ez ~as je o~e od{el v dnevno sobo gledat poro~ila, ‘enske pa smo {e nekaj ~asa obsedele v kuhinji in se pogovarjale. Nato sem {la v dnev-

no sobo in se poslovila od o~eta, saj je bil ‘e ve~er in je bilo treba iti domov. Stu{irala sem se in {e nekaj ~asa sem z mo‘em in sinom sedela v dnevni sobi, kjer smo gledali TV in se pogovarjali. Nato smo {li spat. In takrat so se za~ele moje muke. Ne glede na to, kako sem se trudila, spanca ni bilo od nikoder. Gledala sem v strop in premi{ljevala o sanjah prej{njega dne. Bile so grde in nisem jih razumela. Sanjalo se mi je namre~, da sem pri{la k sosedu, blizu moje doma~ije, in tam so pod hi{o kopali globoko ~rno jamo. Bila je tako globoka, da so jo kopali z bagrom. V jami je bilo polno ~rne, umazane vode. Bila sem za~udena in kar naprej sem opozarjala kopalce, naj ‘e nehajo kopati, saj je jama ‘e tako globoka, da se bo poru{ila hi{a. Ni mi bilo jasno, kaj te sanje pomenijo, vedela pa sem, da ni~ kaj dobrega. In tako sem po~asi zaspala. Ne vem, koliko je bila ura, ko sem se nenadoma prebudila. Bila sem mokra in imela sem ob~utek, da bom zgorela. Takrat sem se spomnila, kaj se mi je sanjalo. Sanjalo se mi je, da je moj o~e mrtev, in da sem za njegov pogreb napisala govor. Iskala sem nekoga, ki bi ta govor na pogrebu prebral. Ker smo se dogovorili, da bomo v primeru smrti imeli pogrebe v o‘jem dru‘inskem krogu, sem iskala govorca med o‘jimi sorodniki. Nikogar primernega nisem mogla najti. To me je stra{no skrbelo in nisem mogla prene-

Mnogim med nami se je ‘e zgodilo kaj nenavadnega. V~asih o do‘ivljaju povemo najbli‘jim, v~asih zgodbo zadr‘imo zase. Vabimo vas, da nam nenavadne dogodke opi{ete, objavili jih bomo na tej strani. Honorar za opis nenavadnega do‘ivetja: majica Misteriji. Zgodba mora biti resni~na. Napi{ite jo tako, da bo dolga od 30 do 60 tipkanih vrstic. Zgodbo po{ljite na naslov: MISTERIJI, [martinska 10, Ljubljana. hati z iskanjem. In nato sem se zgro‘ena prebudila. Bilo mi je tako hudo, da mi je skoraj po~ilo srce. O~eta sem imela namre~ zelo rada in misel na to, da bi kdaj izgubila katerega od star{ev, je bila zame ‘e sama po sebi grozljiva. Tako sem nekaj ~asa vsa prestra{ena bedela in si zadala, da bom takoj zjutraj poklicala o~eta in ga napotila, naj gre ~imprej k zdravniku na pregled. Kon~no sem ponovno zaspala. Toda bilo bi bolje, da ne bi. Moja mora se je ponovila, popolnoma enaka kot prej{nja, s popolnoma enako vsebino. Znova sem se prebudila, znova zadremala, do‘ivela isto no~no moro in tako vse do jutra, vsaj {est ali sedemkrat. Zjutraj sem le ste‘ka vstala, polna grozljivih ob~utkov in skrbi za o~eta. Takrat je zazvonil telefon. Pogledala sem soproga in mu rekla, da slu{alke ne bom dvignila, zato je to storil on. Vse mi je bilo jasno {e preden je vstopil v kopalnico. @elel me je objeti, toda meni se je podiral svet. V

daljavi sem sli{ala samo njegove besede: “Tvoj o~e je pred pol ure umrl!” Imela sem ob~utek, da me bo raztrgalo na kosce in najraje bi umrla kar sama. Od tistega ~asa sem do‘ivela kar nekaj no~nih mor in prero{kih sanj in skoraj vse so se mi tudi uresni~ile. Lahko bi rekla, da se dobesedno bojim iti spat. Celo spalnica je od tistega ~asa naprej prostor, v katerem se ne po~utim najbolje in kadar sem sama, si ne upam iti spat v spalnico, ~eprav {e zmeraj jemljem tablete za spanje. Trikrat se mi je sanjalo tudi o o~etu. Samo videla oz. ~utila sem ga, vendar on sam ni hotel vzpostaviti stika z mano. V tem ~asu sem prebrala ogromno knjig s podro~ja posmrtnega ‘ivljenja, ‘ivljenja du{ in reinkarnacije. Nekako verjamem v te stvari, saj me tola‘i misel, da bom neko~ s svojim dragim o~etom {e skupaj in tudi drugimi, ki so mi blizu. Potrebujem samo {e kan~ek prepri~evanja in zanima me, ali mi lahko kdo pri tem pomaga. Helena

Mali oglasi REIKI SAMOANALIZA Z ENERGOTERAPIJO - TE^AJI REIKI IN KARUNA REIKI Ljubljana, Bled, Koper - po dogovoru tudi drugod, tel.: 05/627-23-22, 031-572-522, Manja Marija Robi~ s.p., “BIM”

ORGANIZATORJEM DUHOVNIH SRE^ANJ oddajamo prostor. Tel.: 04/251-61-00. Platun d.o.o. Kranj

IZKU[NJAM DODAJAMO NOTRANJE duhovno bogastvo. Delavnice: @ivljenje v dvoje, Zakaj osamljenost. Talia: 041/900-915, Val: 041/272-436 Dharma viveka, Bird in Bird, d.n.o. KOMPLEMENTARNA ZDRAVLJENJA, reiki terapije in te~aji, energetske masa‘e, refleksnoconska masa‘a, spro{~anje, meditacije. Talia: 041/900-915, Val: 041/272-436 Dharma viveka, Bird in Bird, d.n.o.

DNK AKTIVACIJA – Uvodna predavanja in aktivacija kromosomov mladosti in vitalnosti. HOJA PO @ERJAVICI v Ljubljani 7.4. in v Mariboru 31.3.2001. Informacije in prijave: 02/320-04-50, 041/695-171, Franjo. www.hoja-po-zerjavici.com

Informirani kozarci s certifikatom Zaradi velikega zanimanja za informirane kozarce in zaradi njihove za{~ite, smo vsak kozarec, ki je naprodaj od prvega januarja 2001, bodisi doma bodisi v tujini, opremili s certifikatom, to je s potrdilom o poreklu. V Sloveniji kozarce, ki so narejeni po originalni tehnologiji Hydronic, prodajajo naslednje trgovine:

V Ljubljani: Aurea v BTC, v Slovenskih Konjicah: Doma~a lekarna Viva Sana, v Bre‘icah: Darila Don, Cesta prek. borcev 16, 0608/61-269 v Pod~etrtku: Trgovina Lida v hotelu Breza, Tr`a{ka c. 35 v Roga{ki Slatini: Industrijska trgovina Steklarske {ole, v Idriji: Trgovina TIM Mlakar, v Novi Gorici: Manufaktura, poslovalnica Narodna umetnost, 05/302-15-64. v Kopru: Trgovina MIJA s kristalnimi izdelki, pritli~je tr`nice Koper Zastopniki za prodajo kozarcev v tujini: Hrva{ka: Zagreb, Kvantum-tim, Vodovodna 20 a, tel.:00 385 1 36 43 666 Kanada: Vily Mitrovic, tel. in fax: 00 905 846 3060

CENJENE STRANKE obve{~am, da sem pri~el v Ljubljani zdraviti JECLJANJE po novi nizozemski metodi, ki se je izkazala za zelo u~inkovito. Gorazd Gavez dr. med., 01/426-41-89

[EPAT STJEPAN - bioterapevt bioterapija, akupresura, refleksna masaà. pon. - Breìce: Motel PETROL âte` tor. - Ljubljana: Dom upokojencev CENTER sre. - Maribor: Hotel GARNI Tabor ~et. - @alec: Hotel @ALEC infor. po tel.: 041/726 084; [epad Stjepan s.p.

REIKI TE^AJI IN TERAPIJE TAN-DRA@ d.o.o., Dom`ale

tel.: 01/723-94-91, 041/791-345 e-mail: reikiposta@yahoo.com

Zavod za razvoj ~lovekovih vrednot TE^AJ UMETNOSTI @IVLJENJA Ljubljana: 5. – 9. april 9. – 14. maj delavniki: 18h–21h sobota, nedelja: 9h–14h 041/791-345, 01/534-39-92, 01/507-67-83 umetnostzivljenja@yahoo.com

Revija Misteriji vabi svoje bralce, da se udele‘ijo enodnevnih avtobusnih izletov k sveti Fo{ki v Istri

Zavod za razvoj ~lovekovih vrednot, Ljubljana

Sre~anje bo vodil bioterapevt iz Zagreba @eljko Vragovi}. Izlet organizira turisti~na agencijia Quo vadis iz Ljubljane, Vodnikova 130, tel.:01/507-18-03. Storitev razli~nih ponudnikov, objavljenih na tej strani, ne preverjamo in zanje ne odgovarjamo. Bralke in bralce prosimo, da nam o kakovosti ponujenih storitev sporo~ijo svoje mnenje.

DRUGA NAGRADA ({tirimese~na naro~nina na revijo Misteriji): Ciril Majeri~, Vena Pilona 5, 6000 Koper. 3 TRETJE NAGRADE (majica Misteriji): Ale{ Por, Bezen{kova 17, 1000 Ljubljana,

Nagrade bomo poslali po po{ti.

Z Misteriji k sveti Fo{ki 21. 04. in 19. 05. 2001

Dobrinka Bernjak, Gregor~i~eva 55, 9000 Murska Sobota.

Lovro Osolnik, Peri{ka 4, 1261 Ljubljana-Dobrunje.

Gorazd Gavez s.p., Maribor

QUAN YIN METODA meditacije po u~enju Najvi{je Mojstrice Ching Hai. Predstavitev v ~etrtek, 12.4.2001 ob 18. uri v dvorani Mestne ob~ine Ljubljana, Zarnikova 3. Za vse svetovne nazore in religije, za vse iskalce Resnice. Vabljeni! Rockwell studio d.o.o., Ljubljana

PRVA NAGRADA (20.000 SIT):

Cvetka Turk, Dobrna 13 b, 3204 Dobrna,

Franjo Trojnar s.p., Maribor

HOROSKOPI – NATALNI, KARMI^NI, partnerski,, karmi~ni, letni,… (25 str. 2500 SIT). Brezpla~en povzetek! Astr. Armand, tel.: 041/ 568-340, 05/627-54-34 Armand Keber s.p., Koper

Izidi ‘rebanja za nagradno kri‘anko {t. 73

Mali oglasi v Misterijih CENA besede je 200 SIT, (najmanj 3000 SIT

za 15 besed ali manj). 10 % popust za tri, 15 % popust za ve~ kot tri zaporedna naro~ila. [tejejo vse besede in {tevilke. 19 % DDV ni v{tet v ceno.

ROK za sprejem je do vklju~no 15. v mesecu za naslednji mesec. Pla~ilo vnaprej na posl. ra~un {t.: 02083-11412222. Informacije po tel.: 01/ 431-20-25. SPREJEM oglasa le pisno: s pismom (s prilo‘eno kopijo vpla~ila) ali po faksu 01/230-16-27.

Re{itev nagradne kri‘anke {t. 82: VODORAVNO: Sklon, Laos, tvorec, Karla, Ra, soglasnik, faraon, intima, Tutankamon, P^, ser, Adonis, step, unikat, Asta, mrk, Ero, prota, ~elo, skriva~, grof, Drakula, les, ion, tar~a, cev, juta, RM, za, akvarij, Beno, srne, kad, urin, Oni~, Egip~ani, Nana, o~ka, AT NAGRADNI POJMI: FARAON TUTANKAMON, GROF DRAKULA, CEV ZA AKVARIJ

Prosimo, da re{itev po{ljete do 15. aprila 2001 v ovojnici s pripisom KRI@ANKA 74 na naslov: Misteriji, [martinska 10, 1000 Ljubljana. Iz‘rebali bomo pet nagrajencev, ki bodo prejeli: 1. nagrada: 20.000 SIT 2. nagrada: {tirimese~na naro~nina na revijo Misteriji 3.-5. nagrada: majica Misteriji

Misteriji 49

Nagradna kri`anka 74 Ime in priimek: Po{tna {t.: [t.: `iro ra~una:

Stalno bivali{~e: Dav~na {t.: Pri banki:

Dav~na izpostava: Operativna {t. banke: