Revija-Misteriji-094_maj-2001

LETNIK 8. - [T. 94 - MAJ 2001 - 600 SIT, 48 HRK

POZOR! BRANJE TE REVIJE LAHKO VPLIVA NA VA[E @IVLJENJE ISSN 1318-1777

Nezemljani visoke kulture Kovanec buri arheologe Kaj pi{e na ~elu?

Prekletstva Ledeno ravnote‘je Zemlje Pomaran~a pozabila gniti

ZAKAJ IMAMO TRETJE OKO

ZA DRU@INSKO KNJI@NICO TELO KLI^E PO VODI Zdravnik internist F. Batmanghelidj dokazuje, da si lahko zdravje mo~no izbolj{amo s pitjem navadne vodovodne vode. Medicinsko utemeljeno.

Cena: bro{irane 2.900 SIT trdo vezane knjige 3.900 SIT

ZDRAVILNA ENERGIJA DREVES Vonjajte in oku{ajte popke in drevesni sok, prislanjajte u{esa in poslu{ajte notranji {epet debel.

Spoznajte na~ine in vaje za zajemanje zdravilne energije dreves v gozdu, go{~avi ali na vrtu, ne glede na to, kje ‘ivite. Cena: 4.900 SIT ZDRAVILNI ^AJI IN NASVETI ^ajne me{anice za vse vrste tegob in {e nasveti, s katerimi se jih da olaj{ati, je zbral v svoji knjigi starosta slovenskih zeli{~arjev Jo`e Toma`in~i~. V knjigi je ve~ kot 100 izbranih receptov in na stotine nasvetov. Cena: 2.900 SIT POTOVANJE DU[ V knjigi najdemo odgovore na ve~na vpra{anja, kaj se dogaja z du{o, ko ~lovek umre, bodisi naravne bodisi nasilne smrti. Kdaj in kako se du{a odlo~i, da pride v ~lovekovo telo? Kaj se dogaja z du{o med dvema ‘ivljenjema? Cena: 3.300 SIT

Pokli~ite: 01/431-20-25, faks: 01/230-16-27, ARA zalo‘ba d.o.o., [martinska 10, Ljubljana

Misteriji LETNIK 8. - [T. 94

maj 2001

9

23

Prekletstva

Pomaran~a pozabila gniti

Je med prekletstvom in prerokbo kak{na razlika?

15 Ledeno ravnote‘je Zemlje V ledenikih na te~ajih je tri ~etrtine vse Zemljine sladke vode

17 Kaj pi{e na vsakem ~elu?

Poteze na obrazu razkrivajo na{o usodo

19 Razvoj - kronologija Sonca?

Vpliv Son~evih peg na razvoj in propad svetovnih kultur

21

Nova izku{nja z informiranimi kozarci

24 Priznanje za nevtralizator Razumna za{~ita pred sevanji mobilnih telefonov nagrajena v [vici

33 Zvezdni otrok Zaenkrat {e ni zanesljivega odgovora o tem, kdo je Zvezdni otrok

37 5000 let kitajske modrosti I ^ing je ‘e 3000 let pred na{im {tetjem govoril jezik ra~unalnikov

41

Kovanec, ki buri arheologe

Prerokbe v dobi NLP

Kovancu podobno stvar so v Ameriki ocenili na starost 50.000 let

Upanje v obliki re{itve s pomo~jo NLP - kon~nega deus ex machina

Misteriji 3

P ISMA Ilustrirana mese~na revija

Misteriji Naslov uredni{tva: Revija Misteriji, [martinska 10, 1000 Ljubljana Tel.: 01/231-93-60, fax: 01/230-16-27 Elektronska po{ta: ara@zalozba-ara.si Izdaja: ARA Zalo`ba d.o.o., Cigaletova 5, Ljubljana Direktor zalo`be: Jo‘e Vetrovec Odgovorni urednik: Jo`e Vetrovec Oblikovanje: J&V Ra~unalni{ki prelom: Luka Zlatnar Lektoriranje: Lili Epih Tajni{tvo in naro~nine: Lilijana Knez Oglasno tr`enje: Jo`e Marolt Prodaja po po{ti: Vanda Klop~i~ Odprema po{iljk po po{ti: Franci Hemler Fotoliti: GApro d.o.o.

Tisk: Tiskarna Ljubljana, Ljubljana Cena izvoda v maloprodaji 600 SIT. Prodaja v kolporta`i: Prodaja, Dunajska 5, Ljubljana, tel.: 01/231-93-60. V naro~nini, ki se pla~uje {tirimese~no (2.160 SIT), 10 % popusta. Poslovni ra~un: 02083-0011412222.

Devizni ra~un: 50100-620-133-900-579602.

4

[MARTINSKA 10, 1000 L JUBLJANA

Nerazlo‘ljivi obiski e nekaj ~asa spremljam vse, kar je bilo napisa@ no v zvezi s posmrtnim ‘ivljenjem. Lahko bi rekla, da imam s tem ‘e nekaj izku{enj. Ko je umrl moj o~e, imel je nezgodo, sem bila 2000 kilometrov dale~ in sem ga zjutraj na dan smrti in ob uri, ko je umrl, kot sem kasneje izvedela, zagledala pri moji postelji in v glavi razlo~no sli{ala njegove besede slovesa.

Tudi moj biv{i tast (takrat sem bila ‘e razvezana) se mi je v sanjah oglasil dva ali tri dni po njegovem pogrebu in mi napovedal, kako se bo neka zadeva re{ila. In se tudi je, v mojo {kodo.

Sedaj pa k zadevi, ki me preganja ‘e nekaj let.

Zgodilo se je nekega sobotnega ali nedeljskega jutra. Bila sem {e v postelji, napol budna sem le‘ala na hrbtu, ko sem kar naenkrat za~utila korake preko mojih prsi. Pritisk je bil zelo mo~an. Nisem se mogla premakniti niti odpreti o~i ali spraviti kak glas iz sebe.

Koraki so se nadaljevali preko postelje in ~utila sem, kako se vzmetniza upogiba pod te‘o. Ko je vse minilo, sem se lahko premaknila in odprla o~i. Bilo me je zelo strah. Minilo je nekaj tednov in zadeva se je {e nekajkrat ponovila. Vsaki~ sem bila popolnoma odrevenela in strah je bil vedno prisoten. Pri enem takih obiskov pa se je zadeva kon~ala tako, da koraki niso {li preko mojih prsi, ampak se je nekaj uleglo name. ^ez nekaj ~asa je pritisk popustil, strah pa je ostal. Po nekaj tednih so me iz spanca pre-

budili koraki, ki so se bli‘ali moji postelji. Imela sem {e toliko mo~i, da sem se obrnila na bok, nekaj pa se je uleglo za moj hrbet. Dotik sem ob~utila zelo ‘ivo.

Potem sem zaspala. Enak obisk se je potem ponovil {e enkrat. Tisti ~as sem zaradi nekih te‘av obiskovala bioenergetika in mu povedala za ta do‘ivetja. Pojava mi ni znal razlo‘iti, je pa dejal, naj se ne bojim in naj se obiskovalcu zahvalim za obisk in ga prosim, da me pusti pri miru. To sem ob zadnjem obisku res naredila in od takrat je minilo dve leti. Ves ta ~as pa imam ob~utek, da zadeva ni popolnoma zaklju~ena, zato prosim, ~e mi kateri od bralcev lahko pomaga ta pojav razre{iti in razumeti.

Naj izkoristim to prilo`nost in se vam zahvalim za kruh, ki je bil zelo dober in bi ga z veseljem redno kupovala, ~e je kak{na mo‘nost. @elim vam {e veliko uspehov pri va{em delu in vas lepo pozdravljam.

Marija, Borovnica Upam, da se bo odzval kak bralec in Mariji pomagal razjasniti dogajanje. Njen naslov hranimo v uredni{tvu.

Rumeni kozarec

N

ajprej se vam moram tudi jaz zahvaliti za kruh, ki sem ga prejela, in moram re~i, da tako dobrega kruha {e nisem jedla.

Mislim, da smo ob vseh sodobnih dodatkih, s katerimi je “natrpan” dana{nji kruh, kar pozabili kak{en je ~isti okus `ita oziroma moke in kako dober je lahko ~isto naravno spe~en kruh.

Svoj pe~at pa mu da seveda {e vitalizirana voda. [e en-

ALI

ara@zalozba-ara.si

krat najlep{a hvala.

Sedaj pa k tistemu, kar sem ‘elela napisati.

Kot ‘e nekaj ~asa, odkar sem naro~nica, sem tudi danes prejela teko~o {tevilko revije Misteriji in kot vedno, sem jo za~ela prebirati pri pismih bralcev.

Ne boste verjeli, ampak zgodilo se mi je nekaj prav nenavadnega. V slu‘bi imam modri kozarec, iz katerega ne pijem le vode, ampak v~asih tudi kak{en sok, kar mislim, da ni greh. Vendar sem ob gledanju tega kozarca, ne da bi vedela za va{e raziskave, pri{la na idejo o rumenem kozarcu.

Pravzaprav sem razmi{ljala o tem, kak{ne barve kozarce ‘e imate in zakaj ste jim dodelili tak{ne barve in pomislila, da bi izdelali {e rumenega. V tistem trenutku sem si rekla: “Rumeni kozarec bi pa imela.” Zelo rada imam rumeno barvo, daje mi neko energijo, nek polet, neko veselje do ‘ivljenja. “Rumeni kozarec bi morala imeti.” Ko pa sem pri{la domov, sem o va{ih raziskavah z rumenim kozarcem prebrala v enem od pisem bralcev. Z va{imi raziskavami se ne ujema le moja zamisel o namenu tega kozarca. Ne vem, kako ste pri{li na idejo, da bi ravno rumeni kozarec pomagal pri raznih odvisnostih. Zamislila sem si ga kot nekak{en vir energije... O barvah sicer ne vem dosti, vem le, kaj zame pomenijo dolo~ene barve in kaj ~utim ob njih. Rumena, tista ~ista, ble{~e~a rumena, brez primesi katere koli druge barve, ta je zame vir energije in dobrega po~utja. In modra? Ta nekako kar spada (Nadaljuje se na 8. strani.)

ZANIMIVOSTI

KONEC NASELJEVANJA @IVALI

V

vseh de‘elah po svetu se ne strinjajo s priseljevanjem neavtohtonih ‘ivalskih vrst. Napovedale so jim “vojno”, kot so se dogovorili v Montrealu. 180 dr‘av je podpisalo dogovor o prepovedi seljenja ‘ivali iz ene de‘ele v drugo.

O~itno je, da so nekatere priseljene vrste prevzele dominacijo in s~asoma povsem izpodrinile avtohtone ‘ivali. Govori se tudi o preseljenih boleznih, ki so se raz{irile na prostor, kjer prej niso bile znane.

Preseljevanje dela najve~ preglavic najbolj ubo‘nim de‘elam, saj tam ni in {e dolgo ne bo niti najbolj osnovne kontrole, namenjene migraciji ‘ivali; razvite de`ele naj bi jim pomagale vsaj do neke mere vzpostaviti kontrolo na mejah.

LOBANJA SPET BURI DUHOVE

K

Sevede ne gre le za velike ‘ivali, gre tudi za vrste malih {kodljivcev. Zadnja taka neljuba priselitev je znana iz Bosne in Hercegovine, kamor je skupaj z ameri{ko voja{ko pomo~jo pri{el tudi doslej na Balkanu neznani koruzni zajedalec, ki se {e vedno {iri od letali{~a do letali{~a, ~eprav si sedaj strokovnjaki prizadevajo, da bi njegovo {irjenje zaustavili. O~itno je ‘e prepozno. D

ake tri in pol milijona let stara lobanja, ki so jo na{li v Keniji, lahko znova spremeni vedenje o razvoju ~love{tva; morda bo potrebno na novo preu~iti evolucijo ~loveka.

Lobanjo so znanstveniki uvrstili med neznane humanoidne vrste s splo{~enim obrazom in jo poimenovali Kenyanthropus platyops. Le {e ena humanoidna vrsta je stara toliko: Australopithecus afarensis, stara naj bi bila med tremi im {tirimi milijoni let.

Bill Kimbel, izvedenec za avstralopiteke iz Arizone v ZDA, si je ogledal ostanke davne lobanje in verjame, da sploh ni dvoma, da ne bi {lo za novo poreklo ljudi, ki doslej ni bilo znano in ga bo po-

POKLANE KRAVE IN OVCE GORIJO PO TRI DNI

P

o britanskih farmah gori.

Toda kmetje pravijo, da veliko prepo~asi in da se za 60.000 ‘ivalmi, kolikor so jih doslej poklali in za‘gali na grmadah, {iri neznosen smrad, ki se dviga visoko pod nebo.

Ameri{ki praktiki so, ko so izvedeli, da ~aka na zakol vsaj {e 500.000 ‘ivali, ponudili hitro za‘iganje. Predlagajo

voja{ki napalm in trdijo, da bi lahko tridnevno po~asno gorenje zaklanih ‘ivali pospe{ili in bi ogenj namesto tri dni potreboval za uni~enje enake koli~ine zaklanih ‘ivali le {estdeset minut. Predlagalci napalma zatrjujejo, da tak{no gorenje ne le da ne povzro~a tolik{nega smradu, marve~ da skorajda ne pu{~a nobenih

stranskih posledic. Razen tega je zelo poceni, saj ni treba dova‘ati ogromnih koli~in lesa, obro~ev, s katerimi oblikujejo grmade in za napalmskim ognjem tudi ne ostane veliko pogori{~e.

Angle‘i se ne morejo odlo~iti. Zaenkrat {e ne nameravajo sprejeti ponujenega hitrega ognja, ~eprav jim ame-

trebno vsekakor preu~iti. Bolj zadr‘ana je Meave Leakey, paleontologinja iz kenijskega

D

nacionalnega muzeja, katere raziskovalna skupina je odkrila novi fosil. Pravi, da je odkritje prineslo v raziskovanje razvoja ~love{kih vrst {e ve~ji izziv, vendar opozarja na celo vrsto manjkajo~ih podatkov, ki bi lahko dali kakr{ne koli zanesljive nove poglede na razvoj oziroma izvor ~loveka. D ri{ki kolegi predlagajo, da bi uporabili tudi metalce plamena, ki ogenj {e hitreje razplamtijo in je z njimi mogo~e plamene zelo natan~no usmerjati. Angle‘i so pa~ tradicionalisti in, vsaj zaenkrat, ostajajo pri lesu in tridnevnem gorenju.

Posledice tega namre~ ‘e poznajo, posledice se‘iganja z napalmom pa ne. In ne marajo {e ve~ zla.

D

Misteriji 5

Kozmobiolo{ki koledar za maj 2001 za junij 2001 23.4. ob 17:27

pon. 23.04. tor.

25.4. ob 17:12 27.4. ob 07:59 27.4. ob 21:50 30.4. ob 01:26 30.4. ob 19:08 2.5. ob 05:17

4.5. ob 04:38 4.5. ob 06:51

23.5. ob 04:46 23.4. ob 17:27

24.04.

sre.

25.04.

~et.

26.04.

pet.

27.04.

25.5. ob 04:43 26.5. ob 14:59 27.4. ob 07:59

sob. 28.04.

pon. 30.04. tor.

01.05.

sre.

02.05.

~et.

03.05.

pet.

04.05.

7.5. ob 15:53 8.5. ob 15:06 10.5. ob 23:11 11.5. ob 10:11

tor.

08.05.

sre.

09.05.

~et.

10.05.

pet.

11.05.

30.4. ob 19:08 31.5. ob 12:42

2.6. ob 11:29 4.5. ob 04:38

6.6. ob 03:39 7.5. ob 15:53 7.6. ob 07:24 9.6. ob 18:21 10.6. ob 02:47

12.6. ob 06:55

ned. 13.05.

15.5. ob 23:02 18.5. ob 10:42 19.5. ob 12:41 20.5. ob 19:30

tor.

15.05.

sre.

16.05.

~et.

17.05.

pet.

18.05.

sob. 19.05.

14.6. ob 05:28 15.5. ob 12:11

14.6. ob 19:04 17.6. ob 04:40 18.6. ob 02:25

19.5. ob 12:41

23.5. ob 04:46

19.6. ob 10:43

ned. 20.05.

tor.

22.05.

sre.

23.05.

pet.

25.05.

sob. 26.05.

26.5. ob 14:59

ned. 27.05.

tor.

29.05.

sre.

30.05.

~et.

31.05.

pet.

01.06.

30.5. ob 00:09

sob. 02.06.

2.6. ob 11:29

ned. 03.06. pon. 04.06. tor.

05.06.

sre.

06.06.

~et.

07.06.

pet.

08.06.

sob. 09.06.

6.6. ob 03:39

10.6. ob 02:47

pon. 11.06. tor.

12.06.

sre.

13.06.

~et.

14.06.

pet.

15.06.

14.6. ob 05:28

sob. 16.06. ned. 17.06.

18.6. ob 02:25

pon. 18.06.

pon. 21.05.

23.5. ob 01:13

24.05.

23.5. ob 04:46

ned. 10.06.

11.5. ob 10:11

pon. 14.05.

15.5. ob 12:11

2.6. ob 16:57 4.6. ob 22:59

sob. 12.05.

13.5. ob 10:21

~et.

30.5. ob 00:09

ned. 06.05. pon. 07.05.

23.05.

pon. 28.05.

29.5. ob 09:39

ned. 29.04.

sob. 05.05.

6.5. ob 10:02

27.5. ob 07:13

sre.

pon. 19.06. pon. 20.06.

21.6. ob 12:58 23.5. ob 04:46

pon. 21.06.

21.6. ob 12:58

21.6. ob 13:42

Osnovni podatki za naravno na~rtovanje rojstev so zbrani v knjigi Kozmobiolo{ki koledar in v reviji Narava Zdravje avgust 1999.

6

Ve~erno zvezdno nebo v maju

Skica ve~ernega zvezdnega neba v za~etku maja; levo - pogled proti jugu, desno - pogled proti severu. Pri opazovanju se obrnemo proti jugu oziroma severu. Posamezno skico dvignemo pred seboj. S preslikavo posku{amo na skici narisane najsvetlej{e zvezde izslediti tudi na nebu.

Glavna ozvezdja in zvezde Videz ve~ernega zvezdnega neba je ta mesec tipi~en za sredino pomladi.

JU‘NA STRAN NEBA. Ve~ernemu zvezdnemu nebu vladajo zna~ilna spomladanska ozvezdja Lev in Volar, ki sta se povzpela visoko na jug, in malo pod njima Devica.

Najsvetlej{e zvezde teh treh ozvezdij, to so Regul, Arktur in Spika, sedaj oblikujejo veliki spomladanski nebesni trikotnik, ki pa bo ve~erno zvezdno nebo krasil {e nekaj mesecev, vse poletje in jesen, {ele potem se bo polagoma umaknil za kratek ~as. Nad tem trikotnikom z nekoliko prizadevnosti izsledimo zvezdno tan~ico Berenikinih kodrov. Levo od Volarja zasledimo drobno ozvezdje Venec ali Severna krona s prelepim diamantom v sredini glavno zvezdo Gema (kar v prevodu pomeni biser). Nizko ob obzorju od severovzhoda preko juga pa vse do severozahoda se vle~e razpotegnjena vijuga zvezd Vodne ka~e ali Hidre, nad njo pa sta {e kar dobro razpoznavna Krokar in ^a{a.

Ozvezdje Dvoj~ka bo kmalu za{lo, za njima pa Rak. Na vzhodu se vse prej pojavljajo po-

letna ozvezdja Herkul, Ka~enosec in [korpijon s svojo zamolklo rde~kastim Antaresom.

SEVERNA STRAN NEBA. Tam najdemo stare znance. To so Mali medved (oziroma Mali voz), Zmaj, Kasiopeja in Kefej. Kasiopeja prihaja v svojo najni‘jo lego, ko v razporeditvi njenih pet najsvetlej{ih zvezd lepo razpoznamo ~rko W. V tej legi je Kasiopeja posebno primerna za orientacijo. Preprosto: le‘i na severu. ^e gledamo proti njej, je torej pred nami sever. Kapela (Koza) v Vozniku na severozahodnem delu neba in Deneb v Labodu na severovzhodnem delu sta skoraj enako visoko nad obzorjem, vendar je Kapela zaradi mo~nj{ega sija dosti bolj opazna.

NAD GLAVO. Tu sta Lovska psa in Veliki medved (oziroma Veliki voz), ki pa ‘e polagoma zapu{~ata najvi{jo lego nad obzorjem.

Rimska cesta se leno vle~e nizko nad severnim delom obzorja in je torej slabo razpoznavna.

Planeti Venera sveti kot Danica na vzhodni strani jutranjega neba. Navidezno se od-

daljuje od Sonca in prihaja v vse primernej{e lege za opazovanje. Sredi meseca vzhaja okoli 3. ure.

Mars se navidezno giblje v ozvezdju Ka~enosca in prihaja v ugodnej{e lege za opazovanje, saj sredi meseca vzhaja ‘e kmalu po 22. uri.

Jupiter v ozvezdju Bik se navidezno pribli‘uje Soncu. Ni ve~ v dobri legi za opazovanje, saj sredi meseca zahaja ‘e kmalu po 21. uri.

Saturn je konec meseca (25.5.) v konjunkciji s Soncem in zato ni viden.

Zanimivo opazovanje Dne 4. 5. 2001 je Venera v najve~jem siju (-4,5 magnitude). Kak dan okoli tega datuma (5 dni) vstanite dobri dve uri pred Son~evim vzidom in opazujte Venero nad vzhodnim delom obzorja. Obrnete se proti jugu.

Na nebu na levi strani boste videli svetlo ble{~e~oVenero. Opazujte jo dalj ~asa. Opazujte, kako izgineva v prihajajo~i dnevni svetlobi in poskusite ugotoviti, kdaj bo povsem “utonila” na ozadju dnevnega neba.

Marijan Prosen

Misteriji 7

P ISMA (Nadaljevanje s 4. strani.)

k rumeni. Torej, kaj bo z rumenim kozarcem? Veselim se ‘e, ~e boste kar koli napisali o tem, vendar ‘e sedaj slutim, da to ne bo tisto, kar pri~akujem, ampak nekaj ~isto drugega.

Sedaj pa {e eno vpra{anje, ki sem ga ‘e zastavila lani pred za~etkom poletja, kmalu po tem, ko sem prejela modri kozarec, vendar nanj, ‘al, nikoli nisem dobila odgovora.

Vpra{anje pa je naslednje: Modri kozarec uporabljam v slu‘bi, delam pa ‘al v prostoru, kjer je veliko elektri~ne napeljave, neprestano sem tudi za ra~unalnikom, taka je pa~ moja slu‘ba in ker popijem kar precej vode in ostalih teko~in, imam kozarec najraje kar najbli‘je ob sebi, to pa pomeni, ho~em ali ne, v bli‘ini ra~unalni{kega zaslona.

Ali lahko sevanje ra~unalni{kega monitorja kakor koli vpliva na vsevane informacije v kozarcu? Koristno bi bilo vedeti, ~e sploh in v kak{ni meri razna elektromagnetna in druga~na sevanja vplivajo na vsevane informacije. Se lahko zgodi, da potemtakem kozarec sploh ne bi bil u~inkovit? Morda bo kdo rekel, pa ga daj drugam in bo konec dvomov in bojazni, vendar stvar spet ni tako “preprosta”. Dejstvo je, da zaradi preobilice dela ~lovek kaj hitro pozabi na svoje potrebe, ~e pa nima stvari ~isto pred nosom, pozabi, da sploh kaj potrebuje. Tak{ni pa~ postajamo ljudje. Na eni strani bi radi ‘iveli zdravo in delovali preventivno, na drugi strani pa nas ~as, v katerem ‘ivimo, sili v to, da se v~asih sploh na zmenimo za svoje potrebe, ~etudi vemo, da bi se morali.

Preden kon~am pa {e tole.

Nisem zasledila, da bi kdaj kaj napisali o perilu mo~i, ki

8

se je pojavilo na tr‘i{~u. Menim, da bi marsikdo rad prebral kak{ne informacije o tem v va{i reviji, ~eprav obstaja cela knjiga. Ljudje namre~ raje najprej preberemo kaj kratkega in jedrnatega, preden se lotimo ob{irnega branja, potem ko smo ugotovili, da nas nekaj zanima.

In ~isto na koncu bi komentirala pismo Pavle iz Murske Sobote, ki pravi, da ni~ ve~ ne pi{ete o NLP-jih. To je sicer res, vendar pa, po drugi strani - kaj pa je sploh {e napisati o tem? Tudi mene ta tema sicer zelo zanima, vendar sem po branju vseh teh ~lankov pri{la do ene ugotovitve, s katero se morda kdo ne bo strinjal. Vse te zgodbe, vse te pripovedi, vsa ta videnja so si tako podobna, da se ~lovek, ^eprav verjame v te stvari, v~asih, pa ~e to ho~e ali ne, kar malo dolgo~asi ob vsem skupaj in morda celo podvomi v kak{no zgodbo. Pa sploh ne mislim, da vse to ne bi bilo resni~no, le pisanje postane nezanimivo in nekako obrabljeno. Tisti nejeverni Toma‘i, ki morda celo mislijo, da smo sami na tem preljubem svetu, pa dobijo {e ve~ “dokazov”, da imajo prav.

Sicer pa, ~e bi se meni zgodilo kaj podobnega, bi (najverjetneje) mol~ala kot grob, kajti s pripovedovanjem ali pisanjem o tem bi drugim bitjem naredila ve~ {kode kot koristi. Zakaj mislim tako? Razmislite o naravi nas ljudi, pa boste videli, zakaj!

Lepo pozdravljeni in uspe{no delo {e naprej!

Tatjana, Teneti{e Hvala za ob{irno pismo. Z rumenim kozarcem se ukvarjamo in imamo prva poro~ila o njegovemn delovanju. Njegovo specifi~no delovanje je te‘ko doka-

zljivo in ga zato {e nekaj ~asa ne bo v prodaji. Modri kozarec v bli‘ini ra~unalnika ne izgublja mo~i, pa~ pa bi se lahko zgodilo, da bi izugubil kode, ~e bi ga dali na ekran ra~unalnika in ve~krat pri‘gali in ugasnili ekran. Kode bi morda izgubil tudi v bli‘ini zelo mo~nih elektromotorjev. ^e pa bi vodo v navadnem kozarcu dalj ~asa pustili v bli‘ini pri‘ganega ekrana, bi se voda lahko navzela informacij, ki ~love{kemu organizmu niso v prid. Tega {e nismo natan~neje izmerili, pa bomo to storili in videli, kako tak{na voda vpliva na kromosome v celici. Ra~unalni{ko sevanje lahko zmanj{ate z majhno bakreno plo{~ico “Norad”, ki je sicer prvenstveno namenjena omejevanju vpliva negativnih sevanj mobilnikov in je bila aprila nagrajena na sejmu izumov v @enevi. ^e jo boste pritrdili na rob ekrana, boste kar veliko storili za svoje zdravje.

Perila mo~i nismo merili, zato podatkov o njegovi u~inkovitosti ne poznamo. Morda bodo strokovnjaki, ki se ukvarjajo z meritvami aure, izmerili biopolje ljudi, ki ga nosijo in bomo o tem poro~ali.

O NLP bomo seveda {e pisali, ko se nam bo zdelo zanimivo.

Trenutno preu~ujemo nove tuje podatke o sre~anjih z Nezemljani in njihovih spolnih stikih.

Depresija

roke mi je pri{la ena va{ih starej{ih {tevilk reV vije Misteriji in moram priznati, da predstavlja nadvse zanimivo branje.

Na vas pa se obra~am s pro{njo, ~e lahko svetujete, s kak{nimi tehnikami in drugimi na~ini se da opraviti z razli~nimi oblikami depresijskih stanj. Glede na to, da nas tempo ‘ivljenja sili, da vse po~nemo v naglici in ob vsem tem vse prepogosto pozablja-

mo nase, bi bil odgovor zanimiv za marsikoga.

V pri~akovanju odgovora, se vam ‘e vnaprej zahvaljujem.

Stane, Ljubljana Teh delavnic je cela vrsta.

Prosimo pokli~ite Asia Tuma, zavod za pomo~ in pospe{evanje osebnostne rasti in duhovnega razvoja v Ljubljani. Telefon 01/ 43 44 373 in GSM 041/822 647.

Zemeljski brat

red kratkim smo prebrali va{e pismo z naslovom P “Nekaj me je vleklo k njej”, objavljeno v januarski {tevilki Misteriji. Pritegnilo nas je predvsem va{e sre~anje z nenavadnim mo{kim, ki je po nekaj besedah ~ude`no izginil. Ker imamo v na{i skupini kar nekaj izku{enj s tak{nimi sre~anji (pravzaprav jih spremljamo in preu~ujemo), vam z veseljem posredujemo naslednje informacije.

Na kratko se imenujemo GRZ (Gibanje za razvoj zavesti). V zadnjih letih smo se seznanili z mnogimi tovrstnimi pojavi oziroma veliko ljudi doma in po svetu poro~a o sorodnih do‘ivetjih. Nekatera od njih smo zbrali in objavili v knjigi Svetlobni kri‘i in drugi ~ude‘i (avtorja T. Gros in P. [koberne). Tu bi na{li pojasnilo in druge odgovore na marsikatero va{e vpra{anje. Poleg tega organiziramo tudi Sre~anja ob svetlobnem kri‘u (v Ljubljani potekajo na Vodnikovi doma~iji vsak 1. in 3. ponedeljek v mesecu). Iz~rpnej{e informacije pa lahko dobite tudi na spletnem naslovu: http:/www.ts-grz.org ali pa po telefonu 041/204 514.

Upamo, da vam bodo podatki pri{li prav - pa morda {e komu s podobnimi do‘ivetji.

Milica v imenu GRZ

Je med prekletstvom in prerokbo kak{na razlika?

Prekletstva P

rekletstvo je kletev, nasprotje blagoslova. Oseba, ki izre~e prekletstvo, ‘eli nad ‘rtev priklicati nesre~o ali zlo. Edino vpra{anje je, ali ima prekletstvo kak{en u~inek ali je zgolj pot za olaj{anje napetosti tistega, ki ga izre~e.

Razjarjeni voznik bo na primer zavpil drugemu: “Zaleti se!” Toda razen odlitja adrenalina te besede nimajo u~inka.

Ko bi ga imele in bi se prekletstva udejanjala, bi bil svet zares kaoti~en.

Popolnoma nekaj drugega pa je prekletstvo, ki ga izre~e nekdo s posebno silo - naj bo to bog, duh ali ~arovnik.

Menda naj bi nekdo - morda indijanski vra~ - izrekel prekletstvo nad ameri{kimi predsedniki: nenadna smrt naj bi izvoljenega voditelja Zdru‘enih dr‘av zadela vsakih 20 let, za~en{i z “iztreblje-

Nenadna smrt naj bi izvoljenega voditelja Zdru‘enih dr‘av zadela vsakih 20 let, za~en{i z “iztrebljevalcem Indijancev” Williamom Henryjem Harrisonom leta 1840. valcem Indijancev” Williamom Henryjem Harrisonom leta 1840. Prekletstvo se je udejanilo pri Abrahamu Lincolnu (1860), Chesterju A. Arthurju (1880), Williamu McKinleyu (1900), Warrenu G. Hardingu (1920), Franklinu D. Rooseveltu (1940) in Johnu F. Kennedyju

(1960). Ronald Reagan (1980) se je prekletstvu izmaknil, vendar je sli{ati domneve, da urok {e ni kon~an. In ~e gre za nekoga, kot je bil Jezus Kristus, ‘e samo besede: “Po~akal bo{, dokler se ne vrnem,” ustvarijo Ve~nega Juda, prekletega s tem, da mora bloditi po Zemlji do drugega Gospodovega prihoda.

Med ljudmi, za katere na splo{no velja, da lahko izre~ejo dejanska - se pravi “delujo~a” - prekletstva, so na primer vra~i, duhovni in ~arovnice. Najhuj{e prekletstvo, ki ga lahko izre~ejo Cerkvene oblasti, je izob~enje. Duhovnik bere obredne stavke iz knjige: “Izklju~ujemo ga iz naro~ja na{e Svete Matere Cerkve tako v Nebesih kakor na Zemlji... Obsojamo ga na ve~ni ogenj s Satanom in njegovimi angeli.” Knjigo potem zapre, s ~imer ponazori dejstvo, da je Sveto pismo za `rtev odslej zaprto. Nato zazvoni zvon kot za umrlega. In kon~no navzo~i s stra{no, dramati~no gesto odvr`ejo sve~e ali jih na glavo obrnjene ugasnejo ob tla, s ~imer poka`ejo, da je du{a prekletega zdaj odstranjena izpred bo`jega pogleda.

^AROVNI[KA PREKLETSTVA

[imej prekolne Davida.

Pravljice in ljudsko izro~ilo govorijo o ~arovnicah, nadvse radodarnih s prekletstvi, od tak{nih, s katerimi so ljudi spremenile v ‘abe, do tak{nih, ki so uni~ila kraljestva in njihove mogo~ne vladarje. Vendar sodobna vikanska etika odsvetuje tak{no ravnanje.

Njeno izhodi{~e je Zakon trikratnosti: vsakr{na {koda, ki jo ~lovek zakrivi, se bo trikratno vrnila nadenj. V preteklosti pa so ljudje na splo{no verjeli, da lahko ~arovnice uro~ijo ‘ivino z boleznimi in da lahko prikli~ejo zastrupitve. [e

Misteriji 9

P REKLETSTVA celo v 20. stoletju so potekli spopadi s prekletstvi med ~arovniki - gojitelji magike. Znan primer je spor med Aleistrom Crowleyjem in MacGregorjem Mathersom. Ena posledica je bila, da so Crowleyu poginili vsi psi, njegovi slu‘abniki pa so zboleli, a po drugi strani si Mathers ni nikdar ve~ opomogel po finan~nem polomu, ki ga je spro‘il Crowley, ko je nadenj pozval “Belcebuba in njegove oprode”.

Tudi za vra~e in {amane velja, da zmorejo priklicati prekletstvo. Dokumentirani so {tevilni primeri u~inkovitosti tak{nih kletev, ki se marsikdaj kon~ajo s smrtjo ‘rtve. Splo{no sprejeto je prepri~anje, da sta za u~inkovito udejanjenje izre~enega prekletstva nujna pogojenost ‘rtve in njeno verovanje.

Tak{en reve‘ npr. najde zlove{~ feti{, denimo pohabljeno lutko, in ve, da je bilo nad njim izre~eno prekletstvo s smrtonosno boleznijo. In tako “ubogljivo” sledi tej kletvi, zboli in umre.

Teoreti~no naj bi prekletstvo ne imelo nobene mo~i nad tistim, ki vanj ne verjame - vendar obstajajo pripovedi, ki temu nasprotujejo. ^arovnice in vra~i naj bi zmogli priklicati prekletstvo z zaklinjanjem, ~arobnimi napitki, uroki ali celo s tem, da na ‘rtev poka‘ejo s prstom ali jo pogledajo z zlobnim pogledom. Nekateri {amani znajo izdelati “vudujske lutke”, a ta praksa ni omejena samo na vudujstvo. Lutko naredijo iz voska ali druge snovi, v~asih z dodatki, ki izvirajo od

Uporaba vudujske lutke.

10

nej{e in naju~inkovitej{e: bogovi. Judovstvo in kr{~anstvo se za~enjata s prekletstvom nad Satanom, ker je Adama in Evo zapeljal v sku{njavo. V islamu Alah prekolne Iblisa, ki se edini med angeli upre, da bi se poklonil novi bo‘ji stvaritvi - ~love{kemu rodu - in jo po~astil. Po anti~nem gr{kem verovanju je Hera, boginja zakonske zveze, zelo pogosto poslala prekletstvo nad ‘enske, ki jih je zapeljal (ali posilil) njen blodni soprog Zeus. Nad Leto, mater Apolona in Diane, je poslala ka~o Pitona, ki ji je sledil po vsem svetu; ukazala je, da sme Leta roditi le tam, kjer nikdar ne posije sonce. Podobno jo je preganjal in zasledoval obad. Kalisti pa se je Hera ma{~evala tako, da jo je spremenila v medveda.

Zlobna ~arovnica je uro~ila Trnulj~ico.

same ‘rtve: lasje, del~ki nohta ali ko{~ek njenih obla~il. Figurica tako postane magi~ni nadomestek ‘rtve. Kar se naredi lutki, doleti tudi resni~no osebo. ^e {aman v lutkino nogo zabode iglo, bo ‘rtev za~utila ostro bole~ino v nogi. ^e lutko dr‘i nad ognjem, bo oseba, ki je cilj uroka, zbolela z vro~ino in tako naprej.

Obstajajo tudi opisani primeri “nestrokovnjakov”, ki so izrekli delujo~o kletev s pomo~jo neke zunanje sile, na primer vel{kega vodnjaka Sv. Elijana, h kateremu so se neredko zatekli tamkaj{nji prebivalci v 19. stoletju. Oseba, ki izre~e kletev, je `rtvino ime napisala na ko{~ek papirja, polo`ila papir v svin~eno skrinjico in jo privezala na skrilasto tablico, na katero je zapisala njene za~etnice. Zavitek je izro~ila varuhu vodnjaka, skupaj z dolo~eno denarno nagrado. Nato je bilo treba kletev prebrati, skrinjico pa vre~i v vodnjak. ^e je `rtev vedela, kaj se dogaja, je varuhu vodnjaka lahko dala (ve~ji?) znesek, da je svin~eno {katlico potegnil z dna in tako dobesedno odstranil prekletstvo.

Seveda pa najpogosteje izrekajo prekletstva tisti, katerih kletve so najmo~-

PREKLETSTVA V SVETEM PISMU V Bibliji je prekletstev na pretek.

Za~nejo se s tistim, ki ga je Bog namenil edenski ka~i, in se nadaljujejo vse do zadnjega poglavja, ko v Razodetju beremo: “ ... ^e kdo kaj doda prero{kim besedam v tej knjigi, ga bo Bog udaril z nadlogami, opisanimi v njej ... in ~e jim kdo kaj odvzame, bo Bog odvzel njegov dele` pri drevesu `ivljenja.”

Nekaj poglavij prej ka~a (“ki je hudi~ in Satan”) {e enkrat dobi svoje, ko je za vselej obsojena na pekel.

Vmes pa imamo kopico drugih. Bog prekolne Adama in Evo in ju iz‘ene iz vrta, izre~e kletev nad Kajnom, ki na svet prinese bratomor, nad ~love{tvo pa po{lje vesoljni potop. Prekletstvo doleti Noetovega sina Hama, ker je “videl nagoto svojega o~eta”, in njegovo potomstvo (ta svetopisemski odlomek je slu‘il kot utemeljitev in opravi~ilo su‘enjstva, ki je prekletstvo samo zase). Gospodova kletev je zme{ala jezike graditeljem Babilona, pogubila Sodomo in Gomoro, povzro~ila 40 let tavanja v divjini, vrsta prekletstev pa se {e nadaljuje: s [imejevim nad Davidom, Eli{evim nad otroki, ki so ga sramotili (pa so jih zaradi tega po‘rli medvedje), in tako naprej in tako naprej.

PREKLETSTVA Pogosto se zdi, kot bi bila prekletstva kar nekak{no delovanje naravnih sil ali samodejno udejanjenje bo‘jega zakona, na primer v primeru prekletstva, ki ga posameznik prikli~e nadse z nespametno prisego ali prenagljeno izjavo.

Zgled je Lete~i Holandec, ki je prisegel, da bo svojo ladjo pripeljal okrog Rta dobre nade, pa ~e bo trajalo do sodnega dne - in je tako obsojen na ve~no plovbo. Vodja divjega lova, ki je vztrajal na lovu v nedeljo ali na kak{en drug svet dan, je obsojen na ve~no lovsko je‘o.

V~asih je v viharnih no~eh mogo~e sli{ati konje, pse in klice lovcev, ki med grmenjem in bliski nadaljujejo svoj neskon~ni pogon. Samuel Taylor Coleridge v Pesmi starega mornarja opisuje prekletstvo, ki doleti mornarja in njegovo ladjo, ker je z lokom in pu{~ico v nepremi{ljenem trenutku ubil albatrosa. Vsa posadka razen njega umre, on pa ostane ujet na palubi s tovorom negibnih trupel, zro~ih vanj. ^e se {e enkrat vrnemo k Svetemu pismu, lahko v njem preberemo, kako je Bog preklel Egipt z desetimi kugami, ker faraon ni hotel osvoboditi Judov iz ujetni{tva; uresni~itev prekletstva je dosegla vrhunec s smrtjo vseh egip~anskih prvorojencev.

Stari mornar in njegov albatros.

PREKLETSTVO KRALJA TUTA Menda pa so bili tudi faraoni sami zelo ve{~i uporabe prekletstev, {e posebej kar zadeva roparje grobnic. [estindvajsetega novembra leta 1922 sta arheologa Howard Carter in George Herbert, lord Carnarvon, odkrila Tutankamonovo grobnico v Dolini kraljev. Kralj Tut, sin hereti~nega faraona Aknatona, je umrl zelo mlad, po kratkem in neizrazitem kraljevanju. A njegova grobnica je bila tako reko~ edina, ki so jo po tolikih tiso~letjih na{li popolnoma nedotaknjeno.

Komaj nekaj tednov pozneje je bil Carnarvon mrtev. Sledilo je ni~ manj kot 22 skrivnostnih smrti med ljudmi, ki so

bili povezani z odpiranjem Tutankamonove grobnice. Arthur Mace, arheolog, ki je pomagal Carterju, je padel v komo in umrl v istem hotelu kot Carnarvon.

George J. Gould, sin finan~nika Jaya Goulda, je obiskal grobnico in umrl naslednji dan. Britanski tovarnar Joel Wood je po obisku grobnice umrl na ladji na poti domov. Radiologu Archibaldu Douglasu Reidu je uspelo priti domov v Anglijo, preden je umrl. Carterjev tajnik Richard Bethell je umrl slabo leto potem. Njegov o~e je naredil samomor, ko je za to izvedel; mrli{ki avto, ki ga je peljal na pokopali{~e, pa je na tej poti povozil otroka. ^asopisi so kmalu za~eli pisariti o “Tutovem prekletstvu”. Navkljub poro-

~ilom o napisih, ki naj bi klicali prekletstvo nad vsakogar, ki bi si drznil vdreti v grobnico, tak{nih napisov na Tutankamonovem poslednjem prebivali{~u v resnici niso na{li. Carnarvonov sin pa je dejal, da sicer ne verjame v prekletstva, vendar bi nikdar ne vstopil v to grobnico niti za milijon funtov.

Poleg bogov, ~arovnic in jasnovidcev pa zakladnica urokov obsega tudi ne‘ive predmete. Obstaja ne{teto primerov prekletih hi{, avtomobilov, letal, ladij, gozdov, gora in celo zvezd. Znana je zgodba o zakoncih, ki sta na potovanju kupila slonoko{~en kipec boga sre~e Hoteia, in sicer mo~no pod ceno. @ena je takoj do‘ivela hud zobobol. Ko sta kipec prelo‘ila v mo‘evo prtljago, je zob

Misteriji 11

P REKLETSTVA za~el boleti njega. Doma sta Hoteia podarila mo‘evi materi - in zobobol se je preselil k njej. Zobne muke so se kon~ale, ko so kip oddali v trgovino z eksoti~no umetnostjo, kjer so ga spravili v oltar~ek.

PREKLETA NACISTI^NA KRI@ARKA Druga zanimiva zgodba je zgodba o nacisti~ni kri‘arki Scharnhorst. Komaj na pol zgrajena se je v ladjedelnici prevrnila in pod seboj pokopala 60 delavcev.

Oktobra 1936, nedolgo pred predvideno splavitvijo, je Scharnhorst prezgodaj zdrsnila v vodo in pri tem uni~ila ve~ ~olnov. Leta 1939 je med obstreljevanjem Gdanska na njenem krovu eksplodiral top; eksplozija je ubila devet mo‘, {e dvanajst pa se jih je zadu{ilo, ker je odpovedal prezra~evalni sistem.

Ladja jo je slabo odnesla med napadom na Oslo leta 1940 in so jo morali odvle~i pro~, potem ko je bila preve~ uspe{en cilj {tevilnih nasprotnikovih granat. Ko so pono~i z njo zapluli v reko Labo, se je zaletela v potni{ko ladjo SS Bremen in jo mo~no po{kodovala. Bremen so nato kmalu uni~ili britanski bombniki. Ko je popravljena kri‘arka Scharnhorst znova zaplula na morje, je naletela na britanski izvidni{ki ~oln, s katerega so oddali znak za alarm. Britanske vojne ladje so napadle; mo~an topni{ki ogenj je povzro~il po‘ar na Scharnhorstu. Ta se je kmalu potopila. Dva mornarja, ki sta se re{ila na splavu, sta umrla v eksploziji naftnega kotla.

A morda smo se zdaj preve~ oddaljili od na{e rde~e niti. Kri‘arke Scharnhorst namre~ ni nih~e preklel s slabimi ‘eljami v mislih, temve~ je imela preprosto nesre~o, ki je bila iz neznanih vzrokov vgrajena ‘e tako reko~ v njeno ogrodje. Tudi ~e bi razmi{ljali, da je bila prekleta, bi se zastavilo neogibno vpra{anje, kdo je bil tisti, ki je izrekel kletev.

Je bil morda britanski ~arovnik - ali so nacisti~no plovilo prekleli duhovi, naklonjeni zaveznikom?

12

Egipt med prekletstvom teme.

V tem primeru se, tako kot v Shakespearovi krvavi drami o Macbethu, znajdemo na to~ki, kjer se prekletstvo in prerokovanje zlijeta v eno. ^arovnice, ki jih sre~amo na samem za~etku drame, nad Macbetha ne po{ljejo prekletstva, ampak zgolj prikli~ejo njegovo uni~enje s tem, da mu prerokujejo prihodnost. Ko

Sodobna vikanska etika odsvetuje zlobna ravnanja. Njeno izhodi{~e je Zakon trikratnosti: vsakr{na {koda, ki jo ~lovek zakrivi, se bo trikratno vrnila nadenj. mu napovejo, da bo kralj, ga njegova ~astihlepna ‘ena zlahka prepri~a, naj umori pravega kralja Duncana. ^e bi bile ~arovnice mol~ale, bi Macbeth mogo~e postal kralj na ~asten in po{ten na~in.

Kaj pa jasnovidec, ki je ogovoril Julija Cezarja na stopnicah rimskega senata?

Vse, kar je rekel, je bilo: “Varuj se mar~evih id!” To se zdi prej svarilo kot prekletstvo, a konec je bil enak: 15. marca so

Cezarja do smrti zabodli Brutus in njegovi sozarotniki. Je kak{na razlika med tem, da nekdo napove nesre~o in se ta uresni~i, in dejanskim klicanjem zla nad `rtev? Namen je mogo~e druga~en, a prizadeti je konec koncev mrtev. Razlika bi se zdela verjetnej{a, ~e bi bilo ve~ primerov ljudi, ki so pre`iveli, ker so upo{tevali tak{na opozorila.

A zdi se, kot bi tisti, ki jih vnaprej posvarijo prerokbe, pogosto kljub temu ne bi mogli odvrniti usode. V ljudskem izro~ilu sre~amo zgodbe o prerokbah, da bo nedavno rojen otrok postal kralj.

Trenutni kralj se, v strahu za svoj polo‘aj in ‘ivljenje, odlo~i pobiti veliko {tevilo otrok, da bi tako uzurpatorja uni~il - a otrok, na katerega se prerokba v resnici nana{a, naj bo Jezus ali Ojdip, se izmakne krvavemu pregonu in kon~no izpolni izre~eno napoved. Romani so polni zgodb ljudi, ki si na skrajne na~ine trudijo, da bi se izognili napovedani smrti, pa kon~no - zaradi obratov usode ali okoli{~in - vendarle umro, kot jim je bilo prerokovano. V tak{nih okoli{~inah pa razlike med prerokbo in prekletstvom skorajda ni.

J. L.

Sporo~ila Michaela Newtona, avtorja knjig Potovanje du{ in Usoda du{

Nezemljani visoke kulture V

“

svoji hipnoterapevtski praksi se med spiritualno regresijo z ljudmi vra~am v obdobja med njihovimi prej{njimi `ivljenji, v spomine na njihov obstoj v obliki duhovnih bitij,” pi{e Michael Newton. “Moji klienti se spomnijo tudi {tevilnih prej{njih zemeljskih `ivljenj. Nekateri celo navajajo, da so pred utele{enjem na Zemlji bivali na drugih svetovih.

Moji knjigi Potovanje du{ (1994) in Usoda du{ (2000) sta v prvi vrsti namenjeni raz~lenitvi na{ih bivanj v duhovnem svetu. V njiju sem opisal zgodbe klientov, ki so `iveli na drugih svetovih, nisem pa vklju~il spominov tistih, ki so mi pripovedovali o svojih obiskih na Zemlji v

Knjiga Potovanje du{ je na policah slovenskih knjigarn ‘e nekaj let

Spomini ljudi, ki so pripovedovali o svojih obiskih na Zemlji v sivi davnini, ko so nanjo pri{li v telesih Nezemljanov visoke kulture. sivi davnini, ko so nanjo pri{li v telesih Nezemljanov visoke kulture,” pravi avtor, ~igar prvo knjigo lahko kupite v slovenskih knjigarnah, drugo, katere del~ek objavljamo na 45. strani, pa bo mogo~e dobiti v slovenskih knjigarnah septembra letos, saj je knjiga `e prevedena.

Michael Newton je takole opisal svoje izku{nje z ljudmi, ki jih med spritualno regresijo vra~a v obdobje med njihovimi prej{njimi ‘ivljenji in so ‘iveli na drugih svetovih pred bivanjem na Zemlji: Razlog, da sem se tem zgodbam v knjigah izognil, je, da se mi zdijo tak{ne pripovedi pri nekaterih preiskovancih anomalije. Potovanje v vesoljski ladji skozi fizi~no vesolje ni del obi~ajnih prej{njih spominov ve~ine ljudi. To {e posebej velja za pretekle obiske na Zemlji. Odkrito re~eno mi o obisku Zemlje v tuji vesoljski ladji pripoveduje komaj eden izmed stotih oseb v moji praksi. To pa je premajhen vzorec za verodostojno primerjavo.

Ponavadi morata biti za sprejetje posamezne skupine

opisov iz prej{njih ‘ivljenj izpolnjena dva dejavnika. Opisi morajo biti navznoter skladni in pojaviti se morajo pri velikem {tevilu ljudi. Ker ta pogoja pri opisih nezemeljskih obiskov nista izpolnjena, sem doslej tej temi namenil samo eno javno predavanje, za katerega so me naprosili za 9. mednarodni ufolo{ki kongres leta 2000. ^eprav menim, da so moje informacije na tem podro~ju {e pomanjkljive, so udele‘enci kongresa predavanje dobro sprejeli.

Zato se mi je zdelo primerno, da pe{~ico tak{nih zgodb, v katerih so mi osebe v globoki hipnozi pripovedovale o svojem prihodu z drugih planetov v davni zemeljski zgodovini, predstavim tudi bralcem.

odstotku njihovih planetov, je tak{nih svetov {e vedno milijone. Poleg tega me je prepri~anje o obstoju inteligentnega ‘ivljenja na drugih svetovih potrdilo moje lastno do‘ivetje 16. oktobra 1973, v ~asu {tevilnih videnj NLP v tej dr‘avi.

Tistega dne sem okrog desetih zve~er s skupino ljudi v kraju Thousand Oaks v Kaliforniji videl NLP, ki nas je z velikansko hitrostjo preletel komaj kak{nih 150 metrov nad tlemi. Ko se je pribli‘eval, sem lahko videl prekinjeno ~rto oran‘nih lu~i sredi njegove ovalne plo{~e. Ko je NLP brez{umno {vignil nad nami, sem se hitro obrnil in mu sledil s pogledom. Opazil sem zelen ‘ar, potem pa je plovilo izginilo v daljavi.

VIDENJE Moj odpor do predstavljanja teh primerov ne izvira iz kak{nih predsodkov o obstoju NLP. Kot amaterski astronom se dobro zavedam, da ima na{e vesolje prek 100 milijard ozvezdij, vsako od njih pa ima na milijarde zvezd.

Tudi ~e obstaja inteligentno ‘ivljenje na manj kot enem

Usoda du{ je nadaljevanje Potovanja du{ in bo v slovenskem prevodu iz{la septembra.

Misteriji 13

N EZEMLJANI

VISOKE KULTURE

Letalski pilot, ki je stal ob meni, je rekel: “Mi ne po~nemo ni~ tak{nega.”

Del tistega, kar sem predstavil na ufolo{kem kongresu, so bili navedki o primerih dveh vrst obiskov na Zemlji:

KRATKI OBISK (pred ve~ kot 200.000 leti) “Moj dom je bila zvezda v ozvezdju Suran, ki ni v tej (na{i lastni) galaksiji. Iskali smo prostor, kjer bi pustili na{e seme. Zemlja se nam je zdela ~udovita. Bila je povsem enkratna v svoji lepoti in evolucijskem potencialu. Tukaj{nji ljudje so bili tako ... primitivni ... pod~love{ki ... kot kak{ne `ivali ... pa hkrati vendar ne. Na{e poslanstvo je bilo pome{ati na{o energijo z lokalnimi naseljenci, da bi pove~ali njihovo zavest. Ni bilo mi{ljeno, da bi na{a skupina ostala tukaj in se naselila kot posebna rasa. Parjenje s temi primitivnimi bitji ni bilo prijetno, vendar smo ~utili, da je dvig njihove zavesti na{a dol`nost. Mi smo bili visoki in zelo vitki, oni pa majhni in velike gostote. Priznati moram, da se kot `enska nisem mogla pripraviti, da bi se prepustila zemeljskim samcem, a nekatere moje sestre so se, prav tako nekateri na{i mo{ki. Sram me je, vendar je res, da Zemljanom sploh nisem mogla pustiti, da bi se me dotaknili - ~eprav sem bila vzgojena v spo{tovanju do vseh oblik `ivljenja. Raje sem se zgolj omejila na pou~evanje. Zemljani niso imeli nobenega jezika in v tistih ~asih niso zgradili ni~esar trajnega. Bili pa so mo~ni in se nas niso bali. Bili so radovedni.

Nekaj ~asa smo jim pomagali, potem pa smo za vedno odpotovali. Kon~no sem svojega duhovnega mojstra prosila, naj mi dovoli dokon~ati svoja zemeljska utele{enja v ~love{ki podobi pred kak{nimi 5.000 leti.”

POPOLNA KOLONIZACIJA (pred pribli`no 150.000 leti) “Pri{la sem z ozvezdja Pladija v na{i galaksiji. Na{ planet je bil nekoliko ve~ji od Zemlje, imela pa je podobno ozra~je in topografijo, le da so oceani pokrivali samo 40 odstotkov njegove povr{ine.

Zemeljski zrak smo zlahka dihali, zato

14

nas je ena skupina ostala. Na{ planet je bil namre~ `e prenaseljen. Po skoraj enem letu je na{a vesoljska ladja od{la in se ni ve~ vrnila. Sprva se nismo dru`ili s tukaj{njimi primitivnimi bitji, pozneje pa so se na{i kolonisti polenili in so pri~eli izgubljati tehnologijo, ki smo jo prinesli s seboj.

Kon~no smo se asimilirali z lokalnim prebivalstvom. Poro~ila sem se s kozjim pastirjem. Vse skupaj je bilo tako grozno, vendar nujno, saj nismo hoteli, da bi preostanek na{e rase izumrl, potem ko smo izgubili vsak stik z na{im mati~nim svetom.”

Na ufolo{ki konferenci sem navedel tudi tretji primer klienta, ki je med najinim preu~evanjem njegovega prej{njega ‘ivljenja v Egiptu okrog leta 2.500 pr. n. {. povedal, da je bil tedaj pri~a obisku NLP-jevske raziskovalne posadke. Tole so odlomki iz njegove pripovedi: “Bil sem visoki duhoven in ti obiskovalci so pri{li z veliko srebrno ladjo. Imeli so izrazita ~ela, velike o~i in so bili nizke postave. Kazali so malo ~ustev in bili so miroljubni. To je bilo v ~asu, ko smo pri~eli graditi piramide. Pomagali so nam, ker so bili odli~ni arhitekti. Ker nam je njihova ladja zbujala strah, so jo odpeljali pro~ in poslej smo jo videli le vzletati in pristajati v daljavi. Pribli`no ~ez eno leto so nas zapustili in nih~e jih ni nikdar ve~ videl.”

Seveda lahko ta poro~ila in druga, ki sem jih zabele‘il v teku let, ka‘ejo, da ima ~love{ka genska dedi{~ina razli~ne izvire, ne enega samega evolucijskega prednika. In res so arheologi v novej{em ~asu odkrili sodobne in primitivne ~love{ke lobanje, ki so obstajale v istem ~asu. V vsakem primeru pa bo tradicionalna znanstvena srenja zanikala, da bi v zgodnjem ~asu na na{em planetu soobstajala kak{na druga inteligentna rasa razen davnega ~loveka.

OPIS DRUGIH SVETOV Drug zanimiv vidik teh redkih opisov obiskov na Zemlji so informacije tistih klientov, ki se zmorejo spomniti vti-

sov iz svojih mati~nih svetov. Vesolje je prostrano, vendar vselej posku{am dobiti opise, ki bi vklju~evali pomembnej{e konstelacije na{ega no~nega neba. Kadar preiskovanec govori o prej{njem ‘ivljenju v visokotehnolo{ki nezemeljski kulturi, le redko navaja, da bi bila ta v na{i galaksiji. Obstajajo pa izjeme.

Zabele‘ene imam primere, ko so klienti med pohipnoti~no sugestijo pokazali zvezde v Velikem vozu. Ta skupina sedmih zvezd ni le naklju~ni astronomski skupek nepovezanih zvezd. Klient iz tretjega zgoraj opisanega primera je povedal: “Med gradnjo piramid je moja ladja pri{la z zvezde v ro~aju Velikega voza.” Nekaj let pozneje sem v ~asopisu prebral prispevek uglednega egiptologa. Dejal je, da natan~na usmerjenost sever-jug Velike piramide v Gizah ni uravnana po zvezdi severnici, temve~ po zvezdi Mizar, ki le‘i v ro~aju Velikega voza. Slednjo so okrog leta 2.500 pr. n. {. pri meritvah uporabljali “kot svin~nico”.

Ena izmed klientk pa je povedala, da je v istem egip~anskem obdobju pri{la na Zemljo kot obiskovalka od drugod.

Rekla je, da je bila njena domovina “Helz” (tako je besedo izgovorila med seanso) v Velikem vozu. Pozneje sem med branjem enega svojih astronomskih priro~nikov s presene~enjem ugotovil, da so v anti~nih ~asih zvezdo Mirak v Velikem vozu imenovali “Helis”. V zgodovinskih knjigah pa sem odkril, da so Egip~ani poznej{ih dinastij - pa tudi zgodnji Evropejci - Veliki voz imenovali “de`ela vozov”.

Med delom z du{ami se nisem nikoli sre~al z dokazi o kakr{ni koli obliki transmigracije od ni‘jih oblik ‘ivalskega ali rastlinskega ‘ivljenja v ~love{ko obliko. Ko du{e v ~love{kih telesih opisujejo utele{enja na drugih fizi~nih svetovih, vse ka‘e, da imajo ti planeti podobno razvrstitev visokointeligentnih bitij. ^e opisana poro~ila res temeljijo na resnici, je bilo starim kulturam na{ega vesolja o~itno jasno, da na Zemlji obstajajo vse mo‘nosti za vi{jo obliko ‘ivljenja.

D

V ledenikih na te~ajih je tri ~etrtine vse Zemljine sladke vode

Ledeno ravnote‘je Zemlje Z

nosijo s seboj skalovje in prst s pobo~ij aledenele gmote imajo na na{i Ledeniki na te~ajih Zemlji veliko vlogo. ^e bi se in z dna dolin. Tako nastalo gmoto, ki ji zaradi dviga povpre~nih zemeljpravimo morena, ledeniki prena{ajo in vsebujejo skoraj tri skih temperatur ledeniki popolnoma odlagajo tudi ve~ kilometrov stran. stalili, bi se gladina morij dvignila in ~etrtine vse sladke vode, Drse~i material “rije” po dnu dolin in voda bi zalila {tevilna mesta. V pretekna skalovju zna~ilne proge, ki ki jo premore na{ planet. pu{~a losti so se dogajale velike klimatske pri~ajo o njegovi poti v dolino. Poledespremembe. Ena od teh je “zavedla” se kasneje spremeni v tako imenovan nitve so se za~ele pred 700.000 leti v tudi vikinge. Grenlandija, ki so ji prav “mehurjast sneg”, ki je poln zra~nih ‘ep- pleistocenu, ki poleg holocena tvori neooni nadeli ime “zelena de`ela”, se je v kov. Ko se zrak kon~no izlo~i iz snega, zoik (kvartar), to je geolo{ko dobo, v naslednjih stoletjih spremenila v jalo- se sneg spremeni v kompakten led, ki kateri se trenutno nahajamo. Vzroki, vo prostranstvo ledu. ga vsi dobro poznamo. Orja{ke ledene zakaj je do poledenitev pri{lo, {e niso V ~asopisih vse pogosteje beremo o gmote se vzdol‘ zemeljske povr{ine jasni: gotovo je le, da se je Zemlja za~ela taljenju ledenikov, ki ga strokovnjaki premikajo s povpre~no hitrostjo od 3,4 po~asi ohlajati. Severno poloblo so {tipovezujejo s klimatskimi spremembami do 40,5 cm dnevno. Zabele‘eni pa so rikrat zaporedoma prekrile orja{ke plasna na{em planetu. Zakaj so ti predeli tudi precej hitrej{i premiki, na primer ti ledu. Zadnja ledena doba se je za~ela Zemlje, ki so pokriti z ve~nim ledom, plazenje ledenika v Yukonu, ko je lede- pred pribli‘no 25.000 leti v holocenu. Lenegostoljubni in skoraj nenaseljeni, tako na gmota dosegla hitrost 17 metrov dene gmote so se izoblikovale na vseh pomembni za ‘ivljenje ~loveka na Zem- dnevno. Obstojijo seveda tudi skoraj kontinentih. Najve~ zemeljskih povr{in lji? ^e bi se ledene gmote na podro~jih popolnoma nepremi~ni ledeniki. Te je led prekrival pred 18.000 leti. V Evrookrog zemeljskih polov stopile, bi se orja{ke ledene gmote v stoletjih na svoji pi se je najve~ja gmota ledu izoblikovamorska gladina dvignila in trajno zalila po~asni poti proti ni‘e le‘e~im krajem na na skandinavskem polotoku, kjer je ve~ino obalnih obmo~ij. In nasprotno, ~e oblikujejo povr{ino na{ega planeta. Med njena debelina merila celih 15 km. Lebi se ledene gmote {e dodatno pove~ale drsenjem po dolinah ledeniki trgajo in dena gmota je prekrivala severno Anglijo in Nem~ijo ter sein se raz{irile na nova gala na vzhodu vse do podro~ja, bi se gladina Moskve. V Severni Amemorij zni‘ala. V obeh riki so bili ledeniki deprimerih bi se najverbeli pribli‘no 2 km ter jetneje zna{li pred neso prekrivali ve~ kot obvladljivo ali morda polovico kontinenta, celo katastrofalno situvse od dolin Missouacijo. Ledeniki na terija do Ohia. ~ajih vsebujejo skoraj tri ~etrtine vse sladke V naslednjih 12.000 vode, ki jo premore na{ letih so se ledeniki poplanet. Ledeniki nastalagoma kr~ili. Posledinejo zato, ker pozimi ca {irjenja in kr~enja na dolo~eno podro~je ledenikov je bilo ni‘apade ve~ snega, kot ga nje in vi{anje prostlahko sonce v poletnih ranih zemeljskih obmesecih stopi. Sne‘na mo~ij glede na morodeja se najprej spresko gladino, kar je nameni v zrnasto gmoto, posled pripeljalo do ki jo imenujejo firn; ta Gorovje Chugach na Aljaski. Ledenik podgorskega tipa, ki sega do morja. sedanje konfiguracije

Misteriji 15

L EDENO

RAVNOTE ‘ JE

Z EMLJE

prevladuje subglacialna tokopnega, ki prekriva pribli‘no LEDENE GORE pografija, ki v nekaterih prede30% planeta. Taljenje ledenilih pokuka iz debelih ledenih kov je gladino morij dvignilo plasti. za pribli‘no 1.100 m, se pravi do stanja, kakr{nega poznamo Med najbolj mogo~ne ledanes. V neozoiku se je ustalidenike na Antarktiki sodijo la tudi dana{nja ureditev letprav gotovo Lambert, ki je dolg nih ~asov, ni pa se ustalila klive~ kot 300 km, Beardmore, ki ma, ki se je v skladu s potekom velja za najve~jega na svetu, ter poledenitev znova in znova Rennick, ki je dolg 260 km in spreminjala. Za~asne pove{irok 50 km. Antarktika je sladzave, ki so se med ledenimi kovodni rezervoar na{ega pladobami izoblikovale med konneta, ki ima lahko velik vpliv tinenti, so omogo~ile migracijo na druga zemeljska podro~ja. ‘ivali. Ko so se kasneje kontiKlimatske spremembe, ki smo nenti ponovno odmaknili, so jim pri~a v zadnjih letih, ter Ledene gore pred pristani{~em Umanak na zahodni obali se na razli~nih celinah izoblikoGrenlandije. onesna‘evanje okolja predvale favne, ki so se bolj ali manj stavljata resno gro‘njo za obLedene gore nastanejo ob drobljenju bolj ali manj okrnjene ohranile do danes. stoj ledenikov. Znanstveniki obse‘nih ledenih gmot, ki se trgajo z obalnih obmo~ij ugotavljajo, da se ledeni{ke Od nekdanjih orja{kih lena Arktiki in Antarktiki. Te ledene gmote plavajo na gmote na Antarktiki (pa tudi denih gmot se jih je do danes vodi, saj je njihova gostota manj{a od gostote morske vsi ostali ledeniki na zemeljski ohranilo le nekaj. Le dve podvode. Morski tokovi jih nosijo tudi na odprto morje. obli) po~asi tanj{ajo, saj se led ro~ji, Grenlandija in AntarktiVidni del ledene gore, ki {trli iz vode, obi~ajno predtopi zaradi vi{jih temperatur, ka, sta skoraj v celoti prekriti z stavlja le 1/8 celotne mase ledene gore. Zaradi njihove ki jih bele‘imo v zadnjih letih. ledom. Ledene gmote najdemo velikosti (od nekaj 100 metrov do nekaj kilometrov) Antarktika je za Zemljo izredna vseh celinah (z izjemo Avstpredstavljajo ledene gore resno nevarnost za ladje. nega pomena, zato znanstveralije) v predelih, ki le‘ijo na Najmogo~nej{e ledene gore so tiste, ki se trgajo od obal niki gledajo nanjo kot na znanvisoki nadmorski vi{ini, so pa Antarktike in so plo{~ate oblike, arkti~ne ledene gore stveni laboratorij, ki pripada manj{e in jih ne moremo pricelotnemu ~love{tvu. V “Spomerjati z ledeniki na prej omepa so bolj nepravilnih oblik. Ko jih tokovi nosijo proti razumu o Antarktiki”, ki ga je njenih podro~jih. Grenlandija toplej{im morjem, se ledene gore po~asi manj{ajo ter podpisalo 42 dr‘av, pi{e, da se je najve~ji otok na na{em plase naposled popolnoma stalijo. teritorij Antarktike lahko uponetu in le‘i med kanadskim arkti~nim oto~jem Svalbard in Islandi- na{em planetu toplej{e, kar je povzro~ilo rablja le v miroljubne namene ter da so jo. Prete‘no gorato pokrajino skoraj v talitev grenlandskih ledenikov in nastanek flora, favna in naravno okolje na Antarkceloti (80%) prekriva ledena plast, ime- travnikov in pa{nikov. Kasneje je bojda tiki za{~iteni v interesu ~love{tva. novana inlandsis, ki je ponekod debela nastopila manj{a ledena doba in ledeniZakaj toliko zanimanja za obmo~je, tudi do 2.000 metrov. Le ju‘ni del otoka ki so ponovno prevladali. Vikingi so za- prekrito z ve~nim ledom? V ledu so ni poledenel, zahvaljujo~ toplemu mor- pustili Grenlandijo v 14. stoletju, naj- shranjene informacije, ki znanstvenikom skemu toku. To je tudi edini naseljeni verjetneje zaradi zelo nizkih temperatur. ne omogo~ajo le preu~evanja preteklopredel. Prebivalcev ima Grenlandija z Za njimi ni ostalo nobenega sledu. sti, ampak tudi sedanjosti. V tridesetih ozirom na velikost svojega teritorija zelo [esti kontinent, Antarktika, zavzema letih opazovanj so znanstveniki lahko malo. Skoraj gotovo je, da je neko~ na ve~ji del podro~ja okrog ju‘nega pola in ugotavljali in spremljali klimatske anootoku prevladovalo toplej{e podnebje. je prekrita s plastmi ve~nega ledu, de- malije in razli~na nihanja, ki so si slediLeta 985 se je na otoku izkrcal vikin{ki belimi tudi ve~ kot 4.000 metrov. An- la tekom let. Ne smemo pozabiti, da so poglavar Erik Rde~i, ki je otoku dal ime tarktiko poenostavljeno lahko razdeli- v ledu Antarktike v zadnjih 17 letih od“Green Land”, zelena de‘ela. Ime nam mo na dva dela: vzhodni in zahodni del. krili kar 10.000 meteoritov, vesoljskih seveda prikli~e v spomin bujno vegeta- Vzhodni del tvori skoraj popoln pol- “kamnov”, ki so iz na{ega oson~ja pricijo in ugodne pogoje za naselitev ~love- krog. Na njem se nahajajo najve~je gmo- leteli na Zemljo v razli~nih zgodovinka. Kako lahko razlo‘imo to protislovje? te ledu, kar pogosto povzro~i, da se kop- skih obdobjih in ki lahko vsebujejo Znanstveniki so skoraj prepri~ani, da je no zni‘a tudi 500-600 metrov glede na dragocene podatke za ljudi, ki se ukvarbilo med 8. in 12. stoletjem podnebje na morsko gladino. Na zahodnem delu jajo s preu~evanjem vesolja.

D

16

Poteze na obrazu razkrivajo na{o usodo

Kaj pi{e na vsakem ~elu?

F

iziognomika se ukvarja z interpretacijo zunanje podobe posameznika, zlasti obraznih potez, ki naj bi razkrivale zna~aj in prevladujo~e osebnostne zna~ilnosti posameznika. Veda pa se ne opira le na temeljne psiholo{ke predpostavke, ampak jim postavlja ob bok {e vede‘evalski vidik: obrazne poteze in fizi~na podoba naj bi razkrivali usodo posameznika, njegovo preteklost in prihodnost. Te vidike pogosto povezujemo z astrologijo: vsaka fizi~na lastnost naj bi bila povezana z enim od nebesnih znakov in planetov, kar naj bi omogo~alo sestavo pravega “somatskega horoskopa”. Na podobnih predpostavkah temelji tudi hiromantija, ki iste zakone uporablja pri razlagi ~rt na dlani.

Na podoben na~in tudi mnoge druge vede‘evalske prakse ob upo{tevanju univerzalno veljavnih principov i{~ejo pomene razli~nih znakov, ki jih posameznik nosi na katerem koli delu telesa, od nog do lobanje in celo ... zadnjice.

Re‘iser, pisatelj in “psiho~arovnik” Alejandro Jodorowskij je dal du{ka svoji provokativni ‘ilici in osnoval novo vede‘evalsko prakso, imenovano “anomantija”. Posameznik mora gol sesti na fotokopirni stroj in si fotokopirati zadnjico. Na fotokopiji nato izri{ejo nebesno karto in sestavijo horoskop.

V svojih umetnijah je slavni slikar Giuseppe Arcimboldo ponazarjal podobnosti med ~love{ko in rastlinsko naravo.

V 16. stoletju je bila fiziognomika zelo popularna in je vplivala celo na umetnost tega obdobja.

Fiziognomika in njej sorodne vede razlagajo, da je usoda vsakega ~loveka vtisnjena v poteze njegovega obraza.

Eden prvih zagovornikov fiziognomike je bil Bartholomeus Cocle, ki je leta 1533 tudi napisal razpravo “Physiognonomia”. Sledil mu je Michel Lescot, ki je leta 1540 v Parizu objavil delo “Physionomie”. V obeh delih najdemo ~udovite portrete, ki demonstrirajo razli~ne tipe ~love{ke fiziognomije in postavljajo v ospredje njihove najpomembnej{e to~ke: usta in ustnice, nos, lase, o~i, u{esa, ~elo. Prav s tem zadnjim delom ~love{kega obraza pa se ukvarja povsem lo~ena razlagalna praksa, tako imenovana metoskopija, po kateri naj bi bilo mo`no zna~aj in usodo posameznika ugotavljati na podlagi ~rt, vtisnjenih v njegovo ~elo. To vede`evalsko metodo

je osnoval Girolamo Cardano, ki je primerjal na stotine ~love{kih ~el. Svoja odkritja je opisal v knjigi, ki vsebuje pribli`no 800 lesorezov z motivi glav, katerih ~elne ~rte je avtor povezal s sedmi-

mi planeti: od vrha navzdol Saturn, Jupiter, Mars, Sonce, Venera, Merkur, Luna. Izvajalec najprej teoreti~no dolo~i podro~ja vpliva planetov, nato na ~elu posameznika nari{e sedem vzporednih in medsebojno enako oddaljenih vodoravnih ~rt. To mu omogo~i prepoznanje posameznikovih planetarnih con, ki so lahko o`je ali {ir{e, odvisno od vi{ine ~ela. Vsaka gubica v posami~ni coni ustreza dolo~enim zna~ilnostim odgovarjajo~ega planeta. ^rta, ki seka dve coni, ozna~uje konjunkcijo dveh planetov in vzajemno oja~itev lastnosti in tendenc obeh planetov. Metoskopijo lahko na nek na~in opredelimo kot astrologijo mikrokozmosa. Znaki ne razkrivajo le splo{nih te`enj, ampak omogo~ajo presenetljivo natan~ne napovedi (ugotavljanje njihove verodostojnosti je druga stvar), na primer ali bo vzrok za posameznikovo smrt po`ar,

Misteriji 17

KAJ

PI { E NA VSAKEM

~ ELU ?

~rna magija, oboro`eni spopad ali sorodnikova roka. Leta 1637 je Ciro Spontini v Benetkah objavil razpravo o metoskopiji, ki ji je leta 1648 sledila {e razprava Philipa Phinelle. V teh dveh delih se vrstni red planetov razlikuje od tistega v Cardanovi razpravi. Za Spontinija je najni`e Venera in ne Luna, ~rte planetov pa segajo ni`e, vse do zgornjega dela nosu. Samovoljnost pri dodeljevanju mikro- in makrokozmi~nih polo`ajev in relacij je vpra{ljiva. [e starej{a je praksa vede‘evanja iz ko‘nih znamenj, ki bi jo lahko ozna~ili za predhodnico zgoraj omenjenih metod. V Zoharju, temeljnem tekstu hebrejske kabale, beremo: “Tu doli se vse odvija enako kot zgoraj ... v nebesnem svodu, ki ovija vesolje vidimo mnogo likov, ki jih tvorijo zvezde in planeti in ki razkrivajo okultne dogodke in globoke skrivnosti. Prav tako tudi na ko‘i, ki obdaja ~love{ko bitje, obstajajo liki in

tako napisal razpravo o ko‘nih znamenjih, ponuja celo vrsto astrolo{ko / anatomskih pripisov, ki se popolnoma razlikujejo od Cardanovih.

V drugi polovici 17. stoletja je Richard Saunders v svoji razpravi predstavil podobo ‘enske, ki je imela po telesu ve~ kot 150 znamenj. Predstavil je tudi ~love{ki obraz, na katerem so bila znamenja ozna~ena s {tevilkami in razvr{~ena vzdol‘ kro‘nih ~rt, podobnih nebesnim orbitam. To je bila prava pravcata nebesna karta, ki jo je avtor projiciral na telo in obraz ~love{kega modela.

V osemnajstem in devetnajstem stoletju so fiziognomiko uporabljali kot metodo za ugotavljanje kriminalnih nagnjenj, kasneje pa je celo slu‘ila kot izgovor za razne blodne rasisti~ne teorije. V znanstvenem in psevdoznanstvenem kontekstu, ki je izhajal iz razsvetljenstva, so za~eli govoriti o frenologiji.

To disciplino je osnoval dunajski zdrav-

“Nikoli ne razmi{ljam o prihodnosti.Ta pride tako ali tako prehitro”.

(Einstein, intervju, december 1930). ~rte, ki predstavljajo zvezde na{ih teles ... .” V starogr{kem tekstu, ki ga pripisujejo Melamposu, najdemo interpretacijo ko‘nih znamenj z glede na njihov anatomski polo‘aj, ki je bojda ugoden, ~e se nahajajo na desni strani, oziroma neugoden, ~e se nahajajo na levi strani telesa. Kasneje je Girolamo Cardano to teorijo {e dodatno razvil in jo povezal z znamenji ‘ivalskega kroga: ko‘no znamenje na zgornjem delu nosu spada k Tehtnici, na li~nicah [korpijonu in Strelcu, na ~eljusti Kozorogu, med nosom in usti Vodnarju, na bradi Ribam in tako dalje. Jean Belot, ki je prav Einstein, ki se ni prav ni~ zanimal za prihodnost, je imel prav poseben obraz, s katerim so se obilo ukvarjali privr‘enci fiziognomike.

18

nik Franz Joseph Gall (1758-1828), za njeno popularnost pa sta zaslu‘na njegov u~enec Johann Caspar Spurzheim (1786-1832) ter Angle‘ George Combe (1788-1858). Gall je celo ustanovil sorod-

no vedo, ki jo je najprej imenoval kraniologija (nauk o lobanjah) ali organologija ter trdil, da je fiziologija mo‘ganov neposredno povezana s sposobnostmi in lastnostmi uma.

Po njegovem prepri~anju je iz velikosti in oblike lobanje mo‘no sklepati o umskih sposobnostih in zna~ilnostih ~loveka, {e ve~, z urjenjem dolo~enih delov mo‘ganov in z manipulacijo same lobanje je mo‘no spreminjati ali razvijati omenjene sposobnosti. Frenologija je bila v letih med 1818-1820 splo{no znan pojem. Frenologi niso preu~evali le oblike lobanje, ampak tudi poteze obraza in telesno zgradbo, saj so verjeli, da telo kot celota razkriva vsa notranja nagnjenja znotraj neskon~ne hierarhi~ne lestvice variacij, ki zaobjema vse, od ideala klasi~nih proporcev do ‘ivalskosti primitivnega neotesanca.

Okrog leta 1830 je ta psevdoznanost za~ela zamirati. Le v anglosa{kih de‘elah se je njen vpliv ohranil vse do konca stoletja. V 20. stoletju je Ameri~an Henry C. Lavery celih 26 let svojega ‘ivljenja posvetil projektiranju stroja, s katerim je nameraval dokazati utemeljenost frenolo{kih teorij. Leta 1931 je uporabil vse svoje prihranke, pa {e prihranke svojega sodelavca Franka P. Whita, 39.000 dolarjev, da je zgradil “psihograf”, stroj, ki ga je sestavljalo 1.594 kovinskih delov in ga je prek jermena poganjal motor. S pomo~jo elektrod, ki so jih postavili osebku na lobanjo, je stroj, ki je od~itaval nizkovoltne signale, bojda lahko meril umske sposobnosti osebka ter jih razvr{~al s pomo~jo lestvice od 1 do 5, se pravi od “pomanjkljivega” do “zelo nadpovpre~nega”, pri ~emer je bilo mo‘no {tevilo kombinacij neomejeno. S strojem so po‘eli precej{en uspeh v gledali{~ih in zabavi{~nih parkih v ~asu velike ekonomske krize v Ameriki .

Na vede‘evalstvo, mantiko in okultna znanja so popolnoma pozabili...

R. P.

Vpliv Son~evih peg na razvoj in propad svetovnih kultur

Razvoj-kronologija Sonca?

V

~lanku Nevidne silnice Zemlje (Misteriji {t. 92) je opisano delovanje Son~evega vetra, viharjev vesoljske plazme, ki jih povzro~a, in vplivi na magnetizem na{ega planeta. Poleg opisanih motenj, ki jih tak{ni pojavi povzro~ijo na komunikacijskih sistemih, elektri~nem omre‘ju, v zra~nem prometu, je zanimiv tudi njihov vpliv na organski svet. @e dolgo je znano in precej raziskano dejstvo, da izbruhi Son~evih viharjev vplivajo na spremembo klime. Seveda govorimo o pojavih, ki se ponavljajo in stopnjujejo svojo mo~. Drasti~ne klimatske prekucije pa so spremenile tako floro kot favno posameznih delov ali cele Zemlje. Tudi ~lovek kot “krona stvarstva” ne more biti izvzet. Ni naklju~je, da so prakti~no vsa stara ljudstva na tak ali druga~en na~in ~astila oziroma trepetala pred bogovi - naravnimi pojavi, predvsem in povsod pa je omenjano Sonce.

SON^NA ASTROLOGIJA IN ASTROGENETIKA Astrologija je ‘e dolgo veda, ki razdvaja svet. ^eprav je starej{a od vseh drugih znanosti, ji sedanji znanstveni svet odreka kredibilnost. Ve~ina meni, da je astrologija ~isto praznoverje. Pa vendar ne gre zanikati, da so se in se z njo {e vedno ukvarjajo tako ljudstva visokih kultur kot komaj znana afri{ka in avstralska plemena.

Kadar je Sonce zelo “aktivno”, oddaja v vesolje velike koli~ine delcev snovi, ki se zgostijo v prave oblake med Soncem in Zemljo in tako {~itijo pred {kodljivim kozmi~nim sevanjem.

Oblaki delcev blokirajo kozmi~no `ar~enje

Sonce Zemlja Manj `arkov dosega Zemljo Ve~ izbruhov na Soncu, ve~ja emisija delcev.

Moderni, nekonvencionalni preu~evalci dobivajo z razvojem drugih znanosti, predvsem pa metod in sredstev vedno ve~ mo‘nosti za dokazovanje

Machu Picchu, 4000 let stara opazovalnica Sonca.

svojih idej. Ra~unalniki so tudi na tem podro~ju ~ude‘ni pripomo~ek.

Ena od vej astrologije je astrogenetika. @e ime pove, da se ukvarja z vplivi nebesnih teles na razvoj ~love{kega bitja od spo~etja do rojstva in naprej.

Na tem podro~ju je zelo aktiven Maurice Cotterell, ki je sicer znan kot ljubiteljski preu~evalec predkolumbijskih srednjeameri{kih kultur. Znano je, da so celice ob spo~etju in prvih delitvah zelo ob~utljive za spremembe magnetizma. Na ~love{kih celicah fibroblastih so opazili vpliv sprememb magnetnega polja na sintezo DNA. Take spremembe so opazne ‘e pri normalnih me-

Misteriji 19

R AZVOJ -KRONOLOGIJA S ONCA ? njavah mo~i magnetizma vsak mesec kot posledica gibanja Sonca in Zemlje, torej pri obi~ajnem Son~evem sevanju.

Logi~no je pri~akovati, da so tak{ni vplivi {e toliko mo~nej{i v primeru Son~evih erupcij in Son~evega vetra.

Kronolo{ki pregled Son~eve aktivnosti.

VPLIV SONCA NA NASTAJANJE HORMONOV Tudi ta tema ni nova in je ‘e desetletja raziskana. Raziskave pa so se nana{ale na normalno delovanje Sonca oziroma dnevne, mese~ne, sezonske in krajevne spremembe. Ugotovljeno je, da je ta vpliv opazen in dokazljiv tako pri nastajanju progesterona, potrebnega za razvoj spermijev, kot tudi estrogena, nujnega za ovulacijo. Poskusne osebe, ki so dalj ~asa ‘ivele v mraku oziroma temi, so izgubile ob~utek za ~as, telesno te‘o, libido, ‘enske pa tudi menstruacijo. Vse to pripisujejo motenemu hormonskemu delovanju zaradi “odsotnosti” Sonca. Znane so tudi razlike pri spolnem dozorevanju med severnimi in ju‘nimi podro~ji. Spet se ponuja sklep, da so vplivi nenormalnega delovanja Sonca na zemeljski magnetizem in posredno na organizme {e ve~ji.

SON^EVI VIHARJI NISO ZGOLJ [KODLJIVI Pri analizi dogajanj v zemeljski atmosferi ob pojavih Son~evih peg in posledi~no son~evega vetra, nekateri znanstveniki zatrjujejo, da so kljub nerodnostim v komunikacijah itd. take aktivnosti v bistvu za na{ planet koristne. Kadar je Sonce zelo “aktivno”, oddaja v vesolje velike koli~ine delcev snovi. Ti se zgostijo v prave oblake med Soncem in Zemljo.

Rezultat tega je, da je spodnja plast atmosfere dobro za{~itena pred {kodljivim kozmi~nim sevanjem. Obratno pa je v obdobjih manj{e Son~eve dejavnosti.

Erupcij na Soncu ni ali so redkej{e in emisija delcev manj{a. Redkej{a za{~itna plast ne more absorbirati dovolj kozmi~nega sevanja, ki je `ivim bitjem nevarno.

20

Dogajanja na Soncu, ki so v~asih vidna celo brez posebne opreme, so ‘e od nekdaj zanimala ljudi. V zgodovini je o tem tudi obilo pisnih sporo~il. Danes je mogo~e ~asovno locirati taka dogajanja tudi s pomo~jo drugih znanosti.

Ena takih je metoda z radioaktivnim ogljikom C14, druga je dendrokronologija - opazovanje letnic v drevesnih deblih. Glavni dejavnik napredka pa je, kot v vseh znanostih, uporaba sofisticiranih ra~unalni{kih programov. Tako je mogo~e simulirati dogajanja v vesolju za tiso~letja nazaj.

Dobra kronolo{ka slika pa zvedavega raziskovalca privede k neverjetnim idejam in sklepom. Cotterell je s tak{no kronolo{ko preglednico dogajanj na Soncu primerjal vzpon in padec razli~nih kultur v zgodovini. Njegovi sklepi so zanimivi, ker pa ni ~lan posve~ene kaste uradnih znanstvenikov, mu le-ti ne posve~ajo ustrezne pozornosti.

KORELACIJA MED AKTIVNOSTJO SONCA IN ROJEVANJEM TER PROPADANJEM SVETOVNIH KULTUR Obdobja ‘ivahne Son~eve dejavnosti sovpadajo z rojstvom in vzponom znanih svetovnih kultur. Mirnej{a obdobja, manj peg, manj delcev v atmosferi, slab{a za{~ita pred kozmi~nimi ‘arki pa sovpadajo z zatonom oziroma izginotjem velikih narodov; vsaj po mnenju Maurica Cotterella.

Seveda je treba upo{tevati {e razli~ne korekturne faktorje, saj bi preveliko

generaliziranje teorijo hitro ovrglo. Ena takih korektur je geografska lega.

Vplivi Son~eve aktivnosti na klimo naj bi bili najmo~nej{i v tropih, med 10 in 20 stopinjami severno in ju‘no od ekvatorja. Spremenila naj bi se predvsem vlaga, ki je pogoj za poljedelstvo, ‘ivinorejo, skratka za ‘ivljenje. Zato in pa zaradi direktnih vplivov na ~love{ki organizem pade tudi sposobnost reprodukcije. Zaradi te‘jih ‘ivljenjskih pogojev tudi ni potrebne ‘elje, volje in energije za kaj ve~ kot golo pre‘ivetje npr. za znanost, kulturo in podobno.

Iz kronolo{ke preglednice, ki prikazuje dogajanja na Soncu, in primerjave, kaj se je so~asno godilo ~love{tvu, dobimo kar zanimivo sliko.

Pred na{im {tetjem - pribli‘no : 3000 - za~etek pisne egiptovske kulture, za~etek in vzpon kretsko-minojske kulture, zgrajeni prvi objekti, verjetno astronomske opazovalnice, na Machu Picchuju, za~etek andskega koledarja 2800 - rojstvo kultur ob reki Ind 2700-2500 - vi{ek sumerske kulture 2600 - za~etek gradnje egiptovskih piramid 2150 - propad starega egiptovskega kraljestva xxxx - uni~enje biblijske Sodome in Gomore 1680 - eksplozija sredozemskega otoka Santorini (aluzije na Atlantido) 1400 - propad minojske civilizacije 1200 - propad mikenske vladavine v celinski Gr~iji (Nadaljuje se na 39. strani.)

Kovancu podobno stvar so v Ameriki ocenili na starost 50.000 let

Kovanec, ki buri arheologe V

prvih letih po objavi Darwinove teorije o nastanku vrst uradna znanost {e ni imela natan~no izdelane ~asovne razpredelnice o razvoju ~loveka, zato so tudi {e skorajda vse arheolo{ke najdbe iz tega obdobja na{le svoje mesto v zapisih uradnih znanstvenih ustanov. Leta 1871 je William E. Dubois, strokovnjak ameri{kega Smithsonian Institution, preu~il in uradno katalogiziral najdbo iz okro‘ja Marshall v zvezni dr‘avi Illinois, ki jo je v ustanovo prinesel J. W. Moffit. Mo‘akar je v bli‘ini kraja Lawn Ridge s spiralnim svedrom vrtal vodnjak in iz globine 38 metrov skupaj z izvrtano glino privlekel na dan kovinski predmet, podoben kovancu.

Dubois je predmet temeljito preu~il in potem zapisal, da je “kovanec” verjetno izdelan iz valjane plo~evine, ker je njegova debelina povsod enaka. Verjetno je, da je bil iz plo~evine izrezan ali izsekan, ker robovi ka`ejo znake piljenja. Na obeh straneh so bili vgravirani znaki, ki niso bili podobni nobeni Duboisu poznani pisavi. Prav zanimiva je opazka tega strokovnjaka, da je kovanec moral biti izdelan v strojnem obratu, kjer je {el skozi valjalni stroj, in ~e so stari Indijanci imeli tak{no napravo, je morala biti predzgodovinska!

Morda bi natan~ni strokovnjak ne posvetil toliko ~asa preu~evanju skrivnostnega predmeta, ~e ne bi v neposredni bli‘ini, v okro‘ju Whiteside, na{li v podobnih zemeljskih plasteh {e druge predmete, ki so bili vredni pozornosti, med katerimi sta bila najbolj opazna bakreni obro~, zelo podoben obro~em na jadrniku ladij, ter ribi{ki kavelj, ki so ju na{li v globini 40 metrov. Koni~asto ‘elezno sekirico so potegnili iz globine 13 metrov, kamnite cevi in deli lon~e-

nine so le‘ali na razli~nih globinah, vse od treh pa do osemnajstih metrov.

Vrtalec Moffit je bil pravi profesionalec in je vestno bele‘il debelino in sestavo plasti, skozi katere je prodiralo njegovo orodje. Njegov zapis je naslednji: Do globine 1 meter 1m 4.3 m 19 m 20 m 26 m 29 m 32.6 m 33.5 m 34 m

Do tu vse lepo in prav, ~e se seveda ne bi zastavljalo vsaj dvoje vpra{anj. Po trenutno veljavni zgodovinski kronologiji je bila Amerika naseljena z ljudmi med zadnjo ledeno dobo pribli‘no 15 tiso~ let nazaj, ko je bila Beringova o‘ina

humus in navadna zemlja do 4.3 m rumena glina do 19 m modra glina do 20 m glina, pesek in prod do 26 m {krlatna glina do 29 m rjava trdo zbita zemlja do 32.6 m ~rni humus, pome{an z rastlinskimi ostanki do 33.5 m rumena glina do 34 m rumena zbita zemlja do 41 m me{ana glina

Prav v tej plasti je sveder naletel na “kovanec”!

Na podlagi njegovega poro~ila je Illinois State Geological Survey dolo~il starost plasti, kjer je bil najden “kovanec”, na obdobje med 200 in 400 tiso~ let, za okro`je Whiteside pa je re~eno, da je geolo{ka starost najdi{~a najmanj 50 tiso~ let.

Kovanec je moral biti izdelan v strojnem obratu, kjer je {el skozi valjalni stroj, in ~e so stari Indijanci imeli tak{no napravo, je morala biti predzgodovinska!

Risba kovanca iz Illinoisa.

zamrznjena in je bila tako mo‘na “kopna” pot iz Azije. ^e kateremu od akademskih strokovnjakov samo omenite, da so ljudem podobna bitja prebivala v “novem svetu” ‘e davno prej, vas napotijo na nadaljnji {tudij in ~e pri svoji hipotezi vztrajate, vam svetujejo ~imprej{nji resen pogovor s psihiatrom.

Kdo je torej vsaj 40 tiso~ let prej v Ameriki uporabljal (ali pa morda “izgubil”) ladijsko opremo? So se po tej celini potikali predzgodovinski “Kolumbi”, ki so na svojih raziskovalnih pohodih prehodili in morda celo prevozili cel kontinet podolgem in po~ez? Za tako dejanje bi morali imeti neandertalci in kromanjonci veliko ve~ znanja, kot smo jim pripravljeni priznati danes!

In ~e nadalje verjamemo strokovnjakom, da se je Homo sapiens, ki bi bil po sodobnih postulatih edini sposoben izdelati kaj podobnega, “razvil” na tem

Misteriji 21

KOVANEC,

KI BURI ARHEOLOGE

Tiste, ki bi si radi ogledali zbirko nekaj 100 predmetov, ki jih arheologija ne more umestiti nikamor in so sedaj zbrani ter bodo na ogled postavljeni v muzeju na Dunaju, vabimo, da gredo z nami na dvodnevni izlet “Dunajsko poletje in nerazre{ene skrivnosti.” Izlet bo 7. in 8. julija, prijave sprejema turisti~na agencija Quo Vadis, tel.: 01/507-18-03 in 519-74-59. planetu {ele pred 100 tiso~ leti, z bakrom pa se je za~el ukvarjati {ele veliko pozneje, potem se moramo nujno vpra{ati, kako so njegovi izdelki za{li v mnogo starej{e geolo{ke tvorbe! So jih tja na svojih skrivnostnih pohodih zavlekli navihani pal~ki in se pri tem zlobno smejali v pest, vedo~, kako si bo nekdo neko~ belil glavo s to nelogi~nostjo?

Malo verjetno.

Za konec pa {e tole. Nekaj podobnega, kot je “kovanec

iz Marshalla” so po dosedanjem prepri~anju zgodovinarjev pri~eli prvi izdelovati Feni~ani pred 2800 leti na vzhodnih obalah Sredozemskega morja z namenom, da bi si izdelali menjalno sredstvo - denar.

Za kaj so 200 tiso~ let prej uporabljali podobne predmete v Ameriki, zaenkrat {e nimamo pojma. [e celo ve~!

Suvereno trdimo, da tam takrat ni bilo nikogar, ki bi vedel, kaj po~eti z njimi!

Ivan Mohori~

Geode iz Argentine K

o prinesemo kristal domov, ga moramo negovati. Za kristal moramo redno skrbeti, tako da ga ~istimo v raztopini iz devetih delov soli in enega dela vode, jih postavljamo na sonce ter hranimo v naravnih materialih in na nevtralnih energetskih to~kah.

^e imamo vsaj malo razvito intuicijo, ga za~utimo takoj, ko ga vzamemo v roke. Ljudje z zelo razvito intuicijo pa celo vidijo ali ~utijo srce kristala, ki je kot ~lovekova du{a.

Nekateri poznavalci trdijo, da je kristal ‘ivo bitje in moramo z njim tudi tako ravnati. Kako kopljejo geode v Argentini v kraju Wanda (na sliki) in kako si lahko pomagamo s kristali pri laj{anju telesnih te‘av, pa tudi pri meditacijah, bomo ob{irneje poro~ali v prihodnji {tevilki Misterijev.

D

22

Nova izku{nja z informiranimi kozarci

Pomaran~a pozabila gniti L

uka, ki sedi med ra~unalniki, skenerji in tiskalniki ter spreminja tisto, kar pripravimo za revijo Misteriji v tak{no obliko, da je mogo~e natistniti, se je pred mesecem odpovedal pomaran~ama. Eno je vtaknil v modri kozarec, v katerem si sicer sproti o‘ivlja sadje, drugo pa je postavil poleg, nekaj centimetrov stran. Po dobrih treh tednih, natan~nega dneva za~etka poskusa ni zapisal, ker ga tudi ni na~rtoval, nam

Tako kot pomaran~am se godi tudi drugemu sadju in zelenjavi.

V informiranem kozarcu, pa naj bo moder, zelen ali rde~, propada veliko po~asneje. je pokazal rezultate: Pomaran~a v informiranem kozarcu se skorajda ni spremenila, ona druga, ki ni bila v kozarcu, pa se je za~ela gubati in kazati ‘e kar mo~ne znake venenja (slika 1). Obe smo postavili na sonce in jih fotografirali (slika 2), potlej pa smo ju {e prerezali (slika 3).

Tista iz kozarca je bila tudi znotraj {e povsem v redu, druga pa je kazala znake propadanja. Fotografije nazorno ka‘ejo stanje ene in druge pomaran~e.

Tako kot pomaran~am se godi tudi drugemu sadju in zelenjavi. V informiranem kozarcu, pa naj bo moder, zelen ali rde~, propada veliko po~asneje. Kozarec sok v sadju in zelenjavi spremeni tako, da zavira rast bakterij in plesni. Podobno se sadju in zelenjavi dogaja v hladilniku, ~e vanj postavimo informirano kroglo za hladilnik ali pa kar kozarec. Vodna para, ki je vedno na notranjih stenah hladilnika, se navzame informacij in upo~asnjuje gnitje.

D Misteriji 23

Razumna za{~ita pred sevanji mobilnih telefonov nagrajena v [vici

Priznanje za nevtralizator N

evtralizator sevanja “Norad”, ki ga je razvil celjski izumitelj Vili Poznik, njegovo delovanje pa dokazal z merjenjem za{~itnega delovanja na `ivih celicah ~ebule diplomirani biolog Peter Firbas, je dobil na aprilskem mednarodnem sejmu izumov v @enevi bronasto odli~je. Na sejmu ga je predstavila Slovenska podjetni{ka inovacijska mre`a, ki deluje v okviru Pospe{evalnega centra za malo gospodarstvo. Nevtralizator sevanja, ki ima ime Norad (izpeljanka iz No radiation) bo odslej naprodaj tudi v trgovinah po Sloveniji.

Nevtralizator sevanja je, kot smo ‘e pisali v prej{nji {tevilki Misterijev, okrogla bakrena plo{~ica, v katero je vgraviran znak Magic life (tak{en znak je natisnjen na prvi strani revije Misteriji) in je kodirana s pomo~jo posebne tehnologije, ki jo je razvil Vili Poznik. Tudi kode je izbral Vili Poznik selektivno. Iz svoje bogate zbirke nekaj tiso~ kod je sestavil kombinacijo, ki za ve~ kot 50 odstotkov zmanj{a vpliv negativnih informacij, ki jih nosijo s seboj rafalna sporo~ila mobilne telefonije. Sodobni mobilni telefoni namre~ oddajajo digitalne signale tako, da pulzirajo 217-krat v sekundi, utripanje pa je prekinjeno 8,34krat na sekundo. Prav frekvenca 8 Hz je ritem alfa mo‘ganskega valovanja.

Posebej je treba poudariti, da nagrajena za{~ita pred sevanji Norad ne {~iti pred toplotnim sevanjem oziroma ogrevanjem tkiv, ki nastane zaradi indukcijskih tokov. [~iti pred nevarnej{o slabostjo, ki jo nosi s seboj mobilna telefonija, pred okvaro programiranega delovanja celic. Mikrovalovno sevanje, ki ga oddajajo mobilni telefoni, zlahka prehaja skozi lobanjske kosti in tudi direktno moti naravni bioelektri~ni ritem de-

24

lovanja mo‘ganov.

Mnogi ob~utljivi posamezniki ob uporabi mobilnih telefonov zaznajo dolo~ene psihi~ne te‘ave.

Kadar mobilniki sprejemajo signale, delujejo na frekvenci 2 Hz; na tej frekvenci pa delujejo delta mo‘ganski valovi, ki so zna~ilni za ~as globokega spanja odraslih. Zanimivo je, da se delta valovi pri odraslih pojavijo le v primerih dolo~enih bolezenskih sprememb mo‘ganov. Velika verjetnost je, da lahko frekvenca 2 Hz pri ljudeh povzro~a mo~ne ob~utke utrujenosti.

Vse te vplive za ve~ kot petdest odstotkov omili nagrajeni in z mednarodno opredeljenim biolo{kim testom potrjeni nevtralizator sevanja.

“To je dobra za{~ita,” pravi njen avtor Vili Poznik: “Za{~ita pred sevanji sodi k sodobnemu na~inu `ivljenja. ^eprav posledice sevanj mobilnih telefonov niso znanstveno potrjene, vse dosedanje meritve, tudi slovenske na celicah ~ebule, le ka`ejo, da sevanje ni brez vpliva. @al veliko premalo vemo o dolgoro~nih posledicah, o posledicah na otro{ko zdravje.

Na vsak na~in se je bolje za{~ititi takoj.

Gre za na~elo razumne preventive. Kdor ima mobilnik, ima tudi tri tiso~ake, da se pred njegovim slabim delovanjem za{~iti, torej z malo denarja lahko mo~no zmanj{a tveganje. Nenazadnje so tak{na tudi stali{~a doma~ih in tujih strokovnjakov, ki se ukvarjajo z ugotavljanjem posledic neionizirajo~ih sevanj.”

J.V.

ZALO@BA ARA

VODNIK PRAKTI^NE AROMOTERAPIJE

ZDRAVA SREDOZEMSKA PREHRANA

PRIKRITA ZGODOVINA ^LOVE[KE RASE

KA[E

To kar znanost spoznava za resni~no zdravo hrano, jedo ljudje ob Sredozemskem morju ‘e od nekdaj: zelenjavo, pusto meso, ribe, za~inijo z olj~nim oljem in ~esnom ter vrsto imenitnih za~imb. Ve~ kot 100 receptov.

Knjiga opisuje nenavadne izkopanine, predmete, ki jih v muzejih skrivajo v depojih; strokovnjaki ne znajo razlo‘iti njihovega porekla.

Knjiga seznanja s predmeti, katerih starost ocenjujejo na milijone let, ~eprav je ~love{ka rasa uradno stara {ele 100.000 let.

Cena: 2.900 SIT

Cena: 2.900 SIT

Cena: 3.900 SIT

Cena: 2.900 SIT

^ESEN, ^UDE@NO HRANILO Najsodobnej{a znanstvena spoznanja iz 2000 raziskav o neverjetni zdravilni mo~i te ‘e tiso~letja znane rastline in njenem vplivu na resnej{e bolezni sodobnega ~asa...

JABOL^NI KIS Knjiga, kako uspe{no naredite kis kar doma in na sebi preizkusite njegove blagodejne u~inke.

Presene~eni boste, kako lahko ta cenena in enostavno narejena teko~ina deluje na zdravje.

Cena: 1.900 SIT

Cena: 1.900 SIT

KOZMOBIOLOŠKI KOLEDAR

Davno izro~ilo in najnovej{e terapevtske informacije o rastlinskih eteri~nih oljih, ki jih lahko kupimo v vsaki bolje zalo‘eni trgovini z naravno kozmetiko. Enostavni napotki za odpravljanje stresa, zdravljenje bolezni, obogatitev ~utov, masa‘o in kopeli.

Knjiga receptov spet odkritih zdravih, preprostih in vse bolj priporo~ljivih jedi, ki be‘ijo od mesa. Knjiga receptov ima obse‘no poglavje o pomenu ka{ za zdravje in natan~no razlago, kaj se dogaja v telesu po zau‘itju ka{. Priporo~amo {portnikom, diabetikom in sladokuscem.

ZDRAVILNA MO^ GOB

KOZMOBIOLO[KI KOLEDAR

Razlaga, zakaj so gobe naravna zdravila, ki ‘e 20 stoletij zdravijo raka, sladkorno bolezen, bolezni srca in druge te‘ave, kako krepijo in s tem prepre~ujejo obolevanje.

Preglednica Luninih men od leta 1965 do leta 1980, s katerimi je mogo~e dolo~iti Lunino meno ob rojstvu in s tem kozmobiolo{ko ovulacijo, nespremenljiv plodni ~as vsake ‘enske, pa tudi spol otroka.

Cena: 1.900 SIT

Cena: 1.900 SIT

^ESNOVE JEDI S ~esnom je mogo~e prepre~iti sr~ne in ‘ilne bolezni, ~esen krepi imunost, premaguje klice... Vsakdanje u‘ivanje je najmanj, kar lahko storimo za svoje zdravje. V knjigi ^esnove jedi je ve~ kot 100 receptov.

Cena: 2.900 SIT

TELO KLI^E PO VODI

ZDRAVILNI ^AJI IN NASVETI

Zdravnik internist F. Batmanghelidj dokazuje, da si lahko zdravje mo~no izbolj{amo s pitjem navadne vodovodne vode. Medicinsko utemeljeno.

^ajne me{anice za vse vrste tegob in {e nasvete, s katerimi se jih da olaj{ati, je zbral v svoji knjigi starosta slovenskih zeli{~arjev Jo`e Toma`in~i~. V knjigi je ve~ kot 100 izbranih receptov in na stotine nasvetov.

Cena: bro{irane 2.900 SIT trdo vezane knjige 3.900 SIT

KAKO VIDIMO, BEREMO IN IZBOLJ[AMO AVRO

KAKO ODKRIJETE VA[A PREJ[NJA @IVLJENJA

KAKO SE NAU^IMO AVTOMATSKEGA PISANJA

KAKO POVE^AMO SAMOZDRAVILNE SPSOBNOSTI

Priro~nik za spoznavanje avre in razlage, kako se jo nau~imo gledati in spoznavati njen pomen; kako nam avra ka‘e na podlagi bioenergijskih zevov du{evno in telesno stanje.

Priro~nik korak za korakom vodi do znanja, kako se sami, brez terapevta, spustimo v prej{nja ‘ivljenja in odkrijemo vzroke morebitnih bolezni, preganjavic, stisk, ki izvirajo iz davnine.

Priro~nik, ki vas pou~i, kako prek avtomatskega pisanja vzpostavite stik z Vi{jim jazom, ki vas vodi in vam svetuje, komunicirate z drugimi bitji, ki vam posredujejo razli~ne informacije, dobite odgovore...

Cena: 1.900 SIT

Cena: 2.900 SIT

Cena: 2.900 SIT

Sami lahko veliko storimo za svoje zdravje. Prisluhnimo naravi.

Napotki za klistiranje, post, telesno vadbo in savnanje. Kako, koliko in kdaj naj bi jedli, da bi spremenili svoj svet zdavja.

Cena: 1.900 SIT

PRIPORO^AMO: 14 - Sanjska knjiga (1.900 SIT), 15 - Napovedovanje usode z igralnimi kartami (2.900 SIT), 16 - Radiestezija (1.900 SIT), 17 - Bioenergija (1.900 SIT), 18 - Nikola Tesla (2.900 SIT), 19 - Ugankarski slovar I+II (4.980 SIT), 20 - Zdrava nose~nica (1.700 SIT), 21 - Varujmo srce (1.700 SIT), 22 - Huj{ajmo (knjiga in kaseta 1.900 SIT), 23 - Ri` na 100 na~inov (1.900 SIT), 24 - Moj bio vrt (1.600 SIT), 25 - Recepti za biohrano (1.600 SIT), 26 - Bio kruh in pecivo (1.600 SIT)

^UDE@ OLJ^NEGA OLJA Priro~nik z razlagami, kako olj~no olje varuje pred artritisom, sr~no‘ilnimi boleznimi in rakom na dojki.

Ameri{ka uspe{nica na podlagi rezultatov {tevilnih raziskav vodi v svet zdrave in okusne prehrane, ki varuje zdravje.

Cena: 1.900 SIT

Cena: 2.900 SIT

POTOVANJE DU[ V knjigi najdemo odgovore na ve~na vpra{anja, kaj se dogaja z du{o, ko ~lovek umre, bodisi naravne bodisi nasilne smrti. Kdaj in kako se du{a odlo~i, da pride v ~lovekovo telo? Kaj se dogaja z du{o med dvema ‘ivljenjema?

Cena: 3.300 SIT

ZDRAVILNA ENERGIJA DREVES Vonjajte in oku{ajte popke in drevesni sok, prislanjajte u{esa in poslu{ajte notranji {epet debel.

Spoznajte na~ine in vaje za zajemnaje zdravilne energije dreves v gozdu, go{~avi ali na vrtu, ne glede na to, kje ‘ivite.

Cena: 4.900 SIT

Knjige naro~ite z naro~ilnico, natisnjeno na naslednji strani.

Vse knjige prodajajo tudi v trgovini AUREA - BTC, hala A, tel.: 01/541-17-60.

Misteriji 25

PRODAJA PO PO[TI

KOZAREC PROTI STRESU

KOZAREC 2000 Ro~ni izdelek roga{kih steklarjev. Na dnu kozarca je vtisnjen simbol magic life, ki daje pija~i desnosu~no energijo in s tem vitalnost. Kozarec 2000 je predvsem namenjen pitju vode, ki se v njem vitalizira.

Alkoholne pija~e, ki jih pijete iz kozarca, ne omamljajo. Iz njih ne pijte piva, ker povsem izgubi okus.

2.900 SIT

S pitjem vode iz kozarca proti stresu, ki ima rde~ informacijski pe~at, si lahko pomagamo pri prekomernem stresu, ~e popijemo na dan vsaj pet do {est kozarcev vode. Priporo~ljivo je, da popijemo kozarec ali dva ‘e zjutraj na te{~e in vedno kake pol ure pred obrokom in kaki dve uri po obroku. Tudi zadnja stvar, ki jo zau‘ijemo pred spanjem, naj bo kozarec vode.

3.800 SIT

KOZAREC ZA HUJ[ANJE V kompletu, ki je namenjen huj{anju zaradi bolj{ega zdravja, je razen kozarca, v katerega so vsevane enake informacije kot v Kozarec 2000 in dodane {e tiste, ki naj bi zmanj{evale ‘eljo po hrani, tudi kaseta, katere poslu{anje zmanj{uje potrebo po hrani, in knji‘ica, v kateri je razlo‘eno, kako se je treba hraniti in zakaj je treba ve~ piti...

3.800 SIT

KROGLA ZA HLADILNIK S kroglo za hladilnik lahko dose‘emo, da hrana v hladilniku ostane dalj ~asa sve‘a in se njena uporabnost podalj{a vsaj za ~etrtino. Storiti ni treba prav ni~ drugega kot kroglo za hladilnik, ro~no narejeno iz kristalina jantarjeve barve, postaviti v hladilnik. In ‘e deluje.

7.200 SIT

SOLNA LU^ Solna lu~ izredno ugodno deluje na po~utje in zdravje, saj seva negativne ione in oddaja v prostor ‘ivljenjsko pomembno desnosu~no bioenergijo, s katero se, ~e je potrebno, napolni vsako telo. Njeno blagodejno delovanje je priporo~ljivo predvsem ob televizorjih, ra~unalni{kih ekranih, mobilnih telefonih, patogenih sevanjih... V prodaji po po{ti, so naprodaj te`ke: a) 2 - 3 kg 10.900 SIT b) 3 - 4 kg 11.815 SIT in c) 4 - 5 kg 13.900 SIT

26

KRISTALINSKA KROGLA Krogla zagotavlja, da se energija okrog nje su~e desno (preverite z nihalom). V radioni~ni delavnici so ji vsevane informacije, ki razen dobre volje vzbujajo v ljudeh tudi odpornost proti {tevilnim boleznim. Osem centimetrov velika krogla deluje v premeru treh metrov. Poznavalci jih postavijo na ra~unalnik, na delovno mizo, predvsem pa na no~no omarico.

6.900 SIT

MAGIC LIFE Plasti~na plo{~ica posebnih oblik zaradi svoje oblike zajema energijo iz okolja in jo oddaja v neposredno bli‘ino. Plo{~ica je kodirana z orgonskimi sevalniki in nam pove~a energijo in {~iti pred sevanji, ~e jo nosimo na vrvici okoli vratu ali v prsnem ‘epu.

990 SIT

BAKRENA PLO[^ICA Nalepimo jo na hrbtno stran ure, ob stiku s ko‘o zmanj{uje bole~ine pri revmi in artritisu, zavira tudi nekatere druge bolezni. Plo{~ica ima vtisnjen simbol magic life, ki zajema prosto energijo iz okolja, v njo pa so z orgonskim sevalnikom vsevane informacije za bolj{e po~utje. Na voljo sta dve velikosti, premer a) 24 mm in premer b) 28 mmm.

2.200 SIT

SKODELICA MISTERIJI ^rna skodelica za belo kavo z napisom Misteriji in risbo vesoljca (enako kot na majici).

590 SIT

PRODAJA PO PO[TI

REVITALIZATOR VODE

NEVTRALIZATOR SEVANJA

Da bi lahko vso hi{o oskrbeli z vodo, ki je primerna za pitje, hkrati pa prepre~uje nastajanje vodnega kamna, zmanj{uje porabo pralnih in ~istilnih sredstev, prija rastlinam in ‘ivalim, v sistem hi{ne vodovodne napeljave vgradimo revitalizator Hydronic, ki s pomo~jo natan~no definiranih kod oziroma informacij spremeni nekatere fizikalne lastnosti vode, ki tako postane bolj omo~ljiva in bolj podobna ~isti vodi v naravi. Priklju~ek 3/4”.

Informacije in prodaja: 041/727-899.

Mala ~rna plo{~ica Bioguard, narejena iz feromagnetnega materiala in ustrezno kodirana, odli~no {~iti pred sevanjem mobilnih telefonov in celo dodatno stimulira bioelektromagnetno polje, torej avro ~loveka. Prilepimo jo na hrbtno stran telefona ~im bli‘je anteni ali na rob ra~unalni{kega ekrana.

2.500 SIT

BAKRENE ZAPESTNICE

CEV ZA AKVARIJ Vodo v akvariju lahko mo~no izbolj{amo s cevjo za akvarij. Iz kristalina izdelana steklena cev je kodirana, da spremeni nekatere fizikalne lastnosti vode tako, da ta bolj ustreza ribam.

Najbolj{i znak delovanja kodirane cevi je bolj ~ista voda in splo{na pove~ana kondicija ‘ivlja.

4.900 SIT

ATLANTIDSKI PRSTAN IN PLO[^ICA Sta srebrna, oblikovana tako, da posebni liki sprejemajo in oddajajo kozmi~no energijo in s tem {~itijo pred negativnimi sevanji. Ugodno delujejo na zdravje in dobro po~utje, prepre~ujejo nesre~e. Oblika prstana izhaja iz davnine, saj so u~inki likov, ki so skrbno vdelani v celjski srebrni nakit, znani ‘e iz ~asov faraonov. Velikosti prstana: od 16 do 26 mm notranjega premera. prstan 7.000 SIT plo{~ica 7.000 SIT

^AKRINA MAJICA ^akrine majice iz Avstralije. Telesu dovajajo bioenergijo s pomo~jo mo~nih nihanj nenavadno ‘ivih barv (njihove intenzivnosti se na papir ne da natisniti) in tako polnijo avro in bolj{ajo zdravje. Velikosti S, M, L, XL, XXL. 14.900 SIT

Zmanj{uje ali odpravlja bole~ine, ki jih povzro~ajo revma, artritis, i{ijas, lumbago, igranje tenisa, golfa, ko{arke...

Mnogi, ki nosijo zapestnico, zmanj{ajo ali pa celo opustijo jemanje protibole~inskih zdravil in tako veliko naredijo za svoje zdravje. Velikosti zapestnic: od 15 do 19 cm premera.

Naprodaj so tudi posrebrene ali pozla~ene. a) navadna 2.900 b) posrebrena 4.900 c) pozla~ena 9.600 in d) pozla~ena z gravuro 12.500 SIT

AJDOV VZGLAVNIK Ajdov vzglavnik je napolnjena s 3,3 kilogrami lu{~in biolo{ko pridelane ajde, velik 70 x 50 cm. Lahko ga poljubno oblikujete in si sami dolo~ite najprimernej{o vi{ino. Se ne greje in je zelo zra~en. Primeren je za vse ljudi, predvsem pa za tiste, ki imajo bole~ine v vratu, glavi, hrbtenici...

9.800 SIT

Naro~ilnica Misteriji Naro~am izdelke:

pla~al bom po povzetju s kartico EU LB {t. kartice: veljavnost do:

koli~ina

cena

{t. ~lanske kartice: AMEX podpis:

ime in priimek: ulica in hi{na {tevilka: po{tna {tevilka, po{ta: kraj, datum, podpis: Naro~ilnico po{ljite na naslov: Ara, [martinska 10, 1000 Ljubljana tel.: 01/431-20-25, faks: 01/230-16-27, e-mail: ara @zalozba-ara.si Vsi izdelki so naprodaj tudi v trgovini AUREA BTC, hala A Ljubljana tel. 01/541-17-60

Misteriji 27

PRODAJA PO PO[TI

RADIESTEZIJSKA NIHALA Karnak (a) (nova oblika), Izis (b) - 6 in Izis (c) - 4 (oba novej{a oblika) so med najbolj znanimi radiestezijskimi nihali. Nihali Izis sta poimenovani po egiptovski boginji Izidi, primerke tako oblikovanih nihal so na{li v izkopanih egiptovskih sarkofagih. Uporabljamo jih za preiskavo {kodljivih sevanj, iskanje vode, izbiranje primerne prehrane, doziranje, pa tudi za diagnosticiranje.

Cena posameznega nihala: 4.200 SIT

KAK[NA VODA TE^E Kraj, kjer je bil odvzet vzorec pitne vode

a

b

c

IZ PIP?

% genotoksi~nosti vodovodne vode

Dom‘ale, Ljubljanska cesta Ljubljana, Pov{etova ulica Celje, Celov{ka 10 Maribor, Pri Treh ribnikih Kranj, Britof 184 Ptuj, Pre{ernova 10 Izola, Bencinski servis OMV Istra Benz Koper, Bencinski servis OMV Istra Benz Novo mesto, Bencinski servis Petrol Bled, Bencinski servis Petrol 2

12,19 15,53 18,75 12,71 17,39 19,81 17,14 16,16 18,44 14,28

% genotoksi~nosti informirane vode 10,76 11,76 8,03 9,32 10,16 10,90 10,05 10,00 8,69

TESLOVA PURPURNA PLO[^A Deluje s svojim indukcijskim magnetnim poljem biostimulativno na celi~ne procese, pove~uje izmenjavo plinov, krepi regenerativne procese in mikrocirkulacijo v obolelem tkivu. Uporabljamo jo zjutraj in zve~er po dvajset minut, tako da jo postavimo na obolela mesta in jo pritrdimo z obli‘em. Lahko uporabljamo tudi dve plo{~i, postavljeni druga proti drugi. Pomaga tudi proti nespe~nosti. (Prilo‘ena natan~na navodila, velikost plo{~e: 50 x 85 mm).

3.900 SIT

RADIESTEZIJSKI PRIBOR

Plastificirana rozeta in nihalo z vre~ko sestavljata komplet za radiestezijsko delo. Na rozeti je {est razli~nih skal za ugotavljanje energetske frekvence prostora, predmetov in oseb, za ugotavljanje radiestezijskega potenciala, vitalnih energij, primernosti hrane, pija~, ~ajev, zdravil, zemeljskih sevanj in vibracij... Na hrbtni strani rozete so natisnjena natan~na navodila.

4.900 SIT

28

Vsak mesec z genotoksi~nimi testi (Protokol 8. mednarodno priznanih genotoksi~nih testov) preverimo kakovost enega izmed mestnih vodovodov v ve~jem slovenskem kraju. S testom ugotavljamo razliko kakovosti voda. Genotoksi~nost je izra‘ena v odstotkih in ka‘e odstotek celic, katerim voda oziroma snovi v njej po{kodujejo kromosome (po{kodbe opazujemo v ~ebulnih metafaznih celicah).

Med testom pregledamo kakih 300 metafaznih celic, to je v v skupnem {tevilu le 1 odstotek od vseh pregledanih celic. Tako se genotoksi~nost izra‘a z razmerjem med celicami (metafaznimi) s po{kodovanimi kromosomi in vsemi metafaznimi celicami.

V drugi koloni gornje preglednice pa je na enak na~in ugotovljena genotoksi~nost iste vode, ki jo nato~imo v informirani kozarec. Ta je praviloma za kakih 40% manj{a, torej informirani kozarec mo~no popravi kakovost pitne vode.

INFORMIRANI KOZARCI S CERTIFIKATOM Zaradi velikega zanimanja za informirane kozarce in zaradi njihove za{~ite, smo vsak kozarec, ki je naprodaj od prvega januarja 2001, bodisi doma bodisi v tujini, opremili s certifikatom, to je s potrdilom o poreklu.

V Sloveniji kozarce, ki so narejeni po originalni tehnologiji Hydronic, prodajajo naslednje trgovine: V Ljubljani: Aurea v BTC, v Slovenskih Konjicah: Doma~a lekarna Viva Sana, v Slovenski Bistrici: Doma~a lekarna Viva Sana, v Bre‘icah: Darila Don, v Pod~etrtku: Trgovina Lida v hotelu Breza, v Roga{ki Slatini: Industrijska trgovina Steklarske {ole, v Idriji: Trgovina TIM Mlakar, v Novi Gorici: Manufaktura, poslovalnica Narodna umetnost. v Kopru: Trgovina MIJA s kristalnimi izdelki, v pritli~ju tr`nice Koper.

Zastopniki za prodajo kozarcev v tujini: Hrva{ka: Zagreb, Kvantum-tim, Vodovodna 20 a, tel.:00 385 1 36 43 666 Kanada: Vily Mitrovic, tel.in fax: 001 905 846 3060 S kartico Kluba za zdravo `ivljenje, ki jo imajo vsi naro~niki na revijo Misteriji, dajemo 10% popust za vse izdelke, ki so objavljeni na straneh prodaje po po{ti!

Predstavitev evroazijske stepske kulture Siktov, Sarmanov, Sakijev...

Toplota ljudi ledenih rek V

galeriji gradu Miramare pri Trstu je na ogled razstava SIBIRIJA - ljudje ledenih rek.

Razstava je pravo odkritje, vsaj za povpre~ne ljubitelje zgodovine in tiste, ki niso imeli mo‘nosti obiskati sanktpeterbur{kega muzeja Ermita‘.

Naslov je malo skrivnosten, saj pri besedah Sibirija, mraz, led ... nehote pomislimo na kak{en gulag. Pa ne gre za to. Je predstavitev evroazijske “stepske kulture”, predvsem obdobja med 6 . in 2. stoletjem pred na{im {tetjem.

Pred o~mi se nam odpre svet nomadskih ljudstev, verjetno iranskega porekla, ki jih zgodovina poimenuje Sikti, Sarmani, Saki, altajska plemena.

Podro~je, kjer so ta ljudstva ‘ivela, je zelo raztegnjeno - od Karpatov do Kitajske. Zato je razumljivo, da to ni neka enotna kultura. Na Zahodu so opazni helenisti~ni vplivi, na Daljnem vzhodu

Sodobne zgodovinske knjige “severna barbarska ljudstva” navadno odpravijo s kak{nim odstavkom pod pla{~em “stepska kultura starega veka”. pa kitajski. Pa vendar so ta ljudstva imela veliko skupnega - verjetno izvor, pa nomadsko ‘ivinorejski na~in ‘ivljenja, animisti~no religijo in kulturo, na~in pokopavanja mrtvih in dru‘beno ureditev. Niso poznali pisave, zato so ostali za njimi le materialni ostanki in sledi v zapisih drugih sodobnih narodov.

Zlata posoda, ki so jo ustvarili v enem izmed severnih barbarskih ljudstev v petem stol. pr. n. {.

Evrazijske stepe

Stepno podro~je

Misteriji 29

T OPLOTA

LJUDI LEDENIH REK

Najve~ zvemo o “severnih barbarskih ljudstvih” iz del Herodota. On je zelo podrobno opisoval gr{ko-perzijske vojne in v zgodbah pogosto sre~ujemo Sikte, ki so od navedenih plemen pa~ najpogosteje prihajali v stik z Grki. Herodot pa navaja tudi njim sorodne severne in vzhodne sosede. ^eprav jih imenuje barbari, pa z zanimanjem in dopadljivo opisuje njihove {ege in navade.

Sodobne zgodovinske knjige ta ljudstva navadno odpravijo s kak{nim odstavkom pod pla{~em “stepska kultura starega veka”, ker je v istem obdobju

KURGANI, SIBIRSKE PIRAMIDE...

Zbiranje starin pa ni ostalo le stranski proizvod rudarjenja, za~ela se je prava arheolo{ka dejavnost.

Kot re~eno, so imela stepska ljudstva tiste dobe enak na~in pokopavanja mrtvih, predvsem odli~nikov. [e danes je mogo~e po sibirskih ravnicah opaziti posamezne ali skupine umetnih gri~ev, pet, deset in ve~ metrov visoke. To so Zaponka za pas; V - IV stol. pred Kristusom.

vsakovrstne strokovnjake, ki naj bi pomagali pri razvoju. V tistem ~asu se je v zakarpatskem, azijskem delu Rusije, intenzivno razvijalo tudi rudarjenje. Car Peter je od nekega rudarskega podjetnika dobil v dar ~udovite stare zlate predmete, najdene pri razkopavanju zemlje. Navdu{en in verjetno pod vplivom takratne mode zanimanja za vse nenavadno, je car ukazal, da morajo poslej obvezno vse najdene predmete izro~iti dvoru, kar seveda sploh ni oviralo podjetnih rudarjev, da ne bi {e naprej kradli in pretapljali zlatih predmetov. Kljub temu se je v Petrovi zakladnici nabralo kar precej izdelkov iz lesa, usnja, volne in dragocenih kovin.

Ve~ina tega kulturnega bogastva je kon~ala v petrograjskem Ermita‘u prvem ruskem muzeju.

Jelen; IV. stol. pred Kristusom.

vzhodno, ju`no in predvsem jugozahodno od njih mnogo ve~ zanimivega dogajanja. Poleg tega pa so se ta ljudstva kot mnogo drugih kar nekako izgubila v zgodovini. Po najdbah pa lahko njihovo kulturo primerjamo z evropskimi sodobniki Kelti.

CAR MECEN RUSKE ARHEOLOGIJE Ruski car Peter Veliki (1672-1725) si je, kot bi danes rekli, zelo prizadeval “priti v Evropo“. V Rusijo je pripeljal

30

Ro~aj vaze; IV. stol. pred Kristusom.

Obesek ; IV. stol. pred Kristusom.

kurgani - grobne gomile. Da je nastal tak kurgan, so najprej skopali velike in globoke jame, jih oblo‘ili z debli in oblazinili z odejami oziroma preprogami. V tako pripravljene mrli{ke izbe so polo‘ili mumificirano truplo pokojnika, njegovo oro‘je, nakit, razne kultne in posvetne predmete in nenazadnje ‘ene, slu‘abnike in konje. Jamo oziroma grobnico so zaprli, pokrili in na njo

T OPLOTA

Emblem na {~itu; VII. stol. pred Kristusom.

nasuli zemljo na nekaj metrov debelo.

Pokop je bil dru‘abni dogodek, saj so se zbrali raztreseni pripadniki plemena.

Te gomile, kurgani, so imele tudi orientacijski namen. Nomadsko ljudstvo je ~utilo pripadnost kraju, kjer je bil pokopan kak{en njihov odli~nik.

Ve~ino grobnic so plenilci izropali ‘e davno, verjetno kmalu po pokopu, predmete organskega izvora pa sta uni~ila vlaga in ~as.

Glavnik z bojnim motivom; IV. - III. stol. pred Kristusom.

LJUDI LEDENIH REK

Srebrna ~a{a v IV stol. pred Kristusom.

ALTAJSKE NAJDBE Pravo odkritje so bile grobnice na Altaju (Pazirik, Tuekta, Bashadar), kjer je ve~ni led konzerviral vse, kar je bilo organskega izvora. Poleg balzamiranih pokojnikov so se dobro ohranili tudi konji v popolni opremi, obleke, volnene odeje, leseni predmeti. Ko‘uhovina in debela volnena obla~ila so lastnike varovala pred ostro klimo, uporabni predmeti, kot so na primer zlo‘ljive mizice in prenosne pe~i, pa ka‘ejo na na~in ‘ivljenja ve~nih popotnikov.

Navdu{eni arheologi menijo, da se kulturna vrednost teh najdb lahko povsem mirno primerja z Tutankamonovo grobnico v Egiptu.

Tok za pu{~ice; III. stol. pred Kristusom.

ANIMALIZEM V UMETNOSTI Vse najdbe v grobi{~ih stepskih ljudstev od konca ‘elezne dobe do za~etka na{ega {tetja ka‘ejo na izrazito animalisti~no religijo in kulturo. Na kultnih, okrasnih in uporabnih predmetih so upodobljene ‘ivali. Zanimivo je, da doma~ih uporabnih ‘ivali, torej konja, goveda in ovac skorajda niso upodabljali. Kultne ‘ivali so bile predvsem jeleni, antilope, tigri, pa tudi mitolo{ke ‘ivali kot lete~i lev in grifon.

Jeleni s stiliziranim, pozla~enim rogovjem so tudi ~uvarji grobi{~ in znanstveniki menijo, da predstavljajo son~ni simbol. To velja verjetno tudi za zlato, ki je pogosto uporabljana surovina za cenjene predmete.

Podro~ja, kot je npr. Sibirija, ki je bila dolga leta skoraj nedostopna za zahodne arheologe in zgodovinarje, verjetno skrivajo {e mnogo ugank in zakladov izginulih ljudstev. Vsak kamen~ek v mozaiku, ki gradi ~love{ki zgodovinski portret, pa je dragocen.

Alenka J.

Misteriji 31

V davnini evolucije se je oko postopoma spremenilo v skrivnostno ‘lezo

Zakaj imamo tretje oko?

V

id je evolucijsko izjemno pomembno ~utilo. Ni~ ~udnega torej, da imajo nekatere ‘ivali na desetine ali celo stotine o~i. Toda bolj kot so o~i enostavne, oziroma bolje povedano, skromnej{e kot so evolucijske re{itve vida pri neki vrsti, ve~ o~i ima ‘ival. In obratno: Bolj natan~ni senzor vida pri neki ‘ivali pomeni, da jih ima manj. Za vreten~arje, med katere spada tudi na{a vrsta Homo sapiens, in za katere velja, da naj bi imeli najbolj razvite mo‘gane in dovr{en opti~ni aparat, pa popolnoma zadostujejo tri o~i.

Vreten~arji namre~ premoremo natan~no tri o~i! Na{e “odve~no” oko je ume{~eno v globini mo`ganov. Z njim ne moremo zreti zunanjega sveta, ali pa~ ...? Tej veliki zagonetki ~love{ke anatomije in fiziologije smo nadeli ime ~e{erika, pinealna `leza ali `leza epifiza, tretje oko ali parietalno oko. Mnogo imen za eno samo skrivnost!

32

Na{e “odve~no” oko je ume{~eno v globini mo`ganov.

Z njim ne moremo zreti zunanjega sveta, ali pa~ ...?

Pravzaprav bi morali govoriti o “prvem o~esu”, ne pa o “tretjem o~esu”!

Kot organ vida se je namre~ razvil pred drugima dvema o~esoma! In neko~ v davnini evolucije se je postopoma spremenil v skrivnostno `lezo, ki pa ni “pozabila” svojega porekla, {e ve~, prav dober spomin ima. In ne samo spomin, tudi sposobnosti, prav neverjetne sposobnosti. Na{e tretje oko namre~ predstavlja binarni klju~ med tridimenzionalnim stereovidom in multidimenzionalnim kozmi~nim videnjem.

MISTI^NA MO^ TRETJEGA O^ESA Na{e skrivnostno oko je sr~aste oblike, dolgo je 8 do 12 mm, {iroko pol manj in tehta le 150 miligramov. Pri evolucijsko starej{ih vreten~arjih se ta organ prav ni~ ne razlikuje od obi~ajnega o~esa.

Raziskovalce burijo {tevilna vpra{anja, kajti starodavna izro~ila govore o misti~nih mo~eh tretjega o~esa. Kaj neki “gleda” to skrivnostno oko v mo`ganih? Ali kot notranje oko le budno spremlja njihovo delovanje? Ali morda z njegovo pomo~jo “vidimo” svoje misli in ~ustva? Kaj pa, ~e tretje oko odpira pot ektrasenzorne percepcije? Je morda sede` telepatije, primopredajnik duhovne energije, morda receptor sporo~il kozmi~ne inteligence?

Celo za Descartesa, sicer zaprise`enega mehanicista in pozitivista, je tretje oko predstavljalo sede` du{e in ~lovekove zavesti!

(Nadaljuje se na 40. strani.)

Zaenkrat {e ni zanesljivega odgovora o tem, kdo je Zvezdni otrok

Zvezdni otrok “

D

ve leti mineva, odkar so mi februarja 1999 prvi~ pokazali lobanjo, ki je postala znana kot “lobanja Zvezdnega otroka”,” pripoveduje raziskovalec Lloyd Pye v ameri{ki reviji Fate. “Z ob`alovanjem moram pristaviti, da v tem ~asu {e nismo pri{li tako dale~, da bi lahko dokon~no opredelili njegov izvor. Sprva se mi je zdelo, da bo to trajalo nekaj mesecev, saj sem pri~akoval odpor v znanstvenem svetu. Nisem pa pri~akoval, da bomo naleteli na popolno nezanimanje med vplivnimi ~lani alterna-

Nisem pri~akoval, da bomo naleteli na popolno nezanimanje med vplivnimi ~lani alternativne skupnosti u~enjakov. tivne skupnosti u~enjakov. Morda je bila to neumnost z moje strani: kakor koli, ne `elim pripisovati krivde, rad bi le pojasnil, kaj je privedlo do trenutne situacije.

Sam sem vodil prizadevanja, povezana z Zvezdnim otrokom, v letu 1999; potem sem delo prepustil kanadskima raziskovalcema dr. Tedu Robinsonu in Chadu Deetkenu. Ker je dr. Robinson kraniofacialni plasti~ni kirurg, sem upal, da mu bo njegov ugled pomagal v Kanadi odpreti vrata, ki so meni v ZDA ostajala zaprta. A to se ni zgodilo. Ted in Chad nista imela s prepri~evanjem znanstvene javnosti ni~ manj te‘av kot

Lloyd Pye z lobanjo Zvezdnega otroka.

jaz, ko sta sku{ala dokazati, da Zvezdni otrok ni zgolj nenavadna, pa vendar povsem ~love{ka deformirana lobanja.

Kljub na{emu skupnemu neuspehu pri iskanju zanesljivega odgovora o tem, kdo je Zvezdni otrok, smo naredili pomemben napredek. Testiranje z ogljikom 14 je pokazalo, da je bitje umrlo pred pribli‘no 900 leti. Njegove starosti ob smrti {e nismo uspeli natan~no ugotoviti.

Domnevamo, da je bil pribli‘no {estleten otrok (sklepanje temelji na tem, da so bili v odkrhnjenem kosu zgornje ~eljusti prisotni trije stalni zobje). Ra~unalni{ka tomografija je pokazala, da so bili njegovi lobanjski {ivi (zrasti lobanjskih kosti) popolnoma normalni, kar izklju~uje kakr{no koli nepravilnost na teh stikih. Prav tako je ra~unalni{ka tomografija razkrila, da sta njegovi notranji u{esi ob~utno ve~ji, kot je normalno pri ljudeh. Lobanja nima ~elnih sinusov, niti v zakrneli obliki ne, kar je vsekakor skrajno nenavadno za {estletnega ~love{kega otroka. Njegove ‘vekalne mi{ice so bile le za tretjinsko velikost ~love{kih.

To pomeni, da je bila njegova spodnja ~eljust (ki je nimamo) zelo majhna. Prisotni ko{~ek zgornje ~eljusti nakazuje, da je imel zelo majhne ~eljustne sinuse.

Zadnji del glave in vrat sta presenetljivo izravnana in preoblikovana, prav tako notranja povr{ina povsem splo{~ene zatilnice (trikotne kosti, ki tvori zadnji spodnji del glave). Iniona (izbokline na spodnji zadnji strani normalne lobanje) ni, ampak je del celo ob~utno vdolbljen.

Vratne mi{ice, ki se pri ljudeh nara{~ajo na inion, so se pri tem bitju nara{~ale skoraj tri centimetre pod to to~ko in samo en centimeter od roba velike odprtine, skozi katero v lobanjo vstopa hrbteni~ni mozeg. To

Misteriji 33

Z VEZDNI

OTROK

govori, da je bil vrat bitja - podobno kot njegove ‘vekalne mi{ice - komaj za tretjino normalnega ~love{kega. Le‘al je neposredno pod glavo, ne zamaknjen za tri do {tiri centimetre nazaj kot pri ljudeh. Znotraj zatilnice so izraziti grebeni, ki normalno podpirajo ~love{ke male mo‘gane, mo~no zmanj{ani. Niso povsem zabrisani, so pa dovolj majhni, da se strokovnjaki spra{ujejo, kak{ni mali mo‘gani so tam le‘ali.

Mo‘gani sami so morali biti ~udoviti. Lobanja Zvezdnega otroka je namre~ velika kot lobanja normalnega 12-letnika. Pri 12-letnem otroku je lobanjska prostornina okrog 1.200 kubi~nih centimetrov. Normalni odrasli mo‘gani imajo 1.400 kubi~nih centimetrov. Lobanjska votlina Zvezdnega otroka meri 1.600 kubi~nih centimetrov.

Kako je mogo~a tolik{na prostornina v lobanji, veliki za glavo 12-letnika?

To je omogo~ilo ve~ dejavnikov: Prvi~, velika raz{iritev temenskih kosti, ki tvorita zgornji del glave. Drugi~, odsotnost ~elnih sinusov, ki sicer zahtevajo dodaten prostor. Tretji~, o~esni jamici.

^e sta ti plitvi, izredno simetri~ni jamici vsebovali ~love{kim podobna zrkla, so o~i le‘ale nekako tam, kjer imamo ljudje lica, ne dva do tri prste vi{je, kot je normalno za nas.

Kaj je lahko vzrok za tako velike mo`gane. Ena mo‘nost pravi, da tako tanek vrat ni omogo~al govora, kakr{nega poznamo. To naj bi nadomestila dolo~ena oblika telepatije, kar pa zahteva zelo izrazite mo‘ganske sposobnosti.

Nemara najbolj nesporen izvid, ki smo ga dobili doslej, pa je izraziti odmik kostne gostote lobanje Zvezdnega otroka od gostote navadnih ~love{kih kosti.

Njegova kostna gostota je komaj 40-odstotna. Ustavimo se ob mo‘nosti “normalne” ~love{ke deformirane lobanje (~e mi oprostite nesmisel tega izraza). ^e bi {lo za to, bi lahko pri~akovali, da bo kost naj bo {e tako izmali~ene oblike - v bistvu imela ~love{ke zna~ilnosti. To se zdi logi~no. Toda lobanja Zvezdnega otroka ima enakomerno, vsepovsod, le 40 odstotkov normalne gostote, kar je dale~ zunaj obmo~ja mo‘nih normalnih in

nenormalnih odklonov. Torej mora biti nekaj popolnoma drugega. A kaj drugega bi lahko bila?

Da bi pri{li do odgovora na to nadvse pomembno vpra{anje, potrebujemo {e eno pomembno preiskavo. Testiranje DNK je ‘e dokazalo, da je bil Zvezdni otrok mo{kega spola. Razkrilo je tudi, da je bila lobanja pokopana v kisli zemlji, ki je mo~no razgradila njeno DNK. Na sre~o jo je bilo dovolj za analizo kromosomov X in Y. ^eprav je to zelo malo glede na celotno kromosomsko maso, zado{~a za dokon~ni odgovor.

Tisto, kar manjka, pa je 20.000 dolarjev, kolikor stane potrebni zapleteni pregled DNK. Z njim bodo dobljena kromosoma X in Y razcepili na sestavne verige baznih parov in jih primerjali z ustreznimi verigami pri ljudeh. ^e se bodo sestavile povsem po pravilih, bo to dokaz, da je Zvezdni otrok ~love{kega rodu. In pika. ^e pa se ne bodo razvrstile enako, potem ni ~lovek, temve~ nekaj drugega. In pika.

Za‘elite nam sre~o. Potrebovali jo bomo.”

Lobanjo Zvezdnega otroka (levo) naj bi na{li v zapu{~enem mehi{kem rudniku, skupaj z bolj normalno ~love{ko lobanjo, za katero nekateri trdijo, da je lobanja njegove matere.

34

D

Misteriozna Luna (11)

Most na Luni dolg 20 km L

una je najbr‘ votla, znotraj nje naj bi bila atmosfera, na sredi votline pa morje. Tako pi{e H. G. Wells, poljudnoznanstveni pisatelj, avtor knjige ^asovni stroj (1901). Ker ima Luna manj{o privla~nost kot Zemlja in ker je bila kot sestrski planet Zemlje vedno ~udna, bi po njem morala biti druga~ne sestave; da pa je izvotljena, se mu zdi jasno kot beli dan.

Preden se je ~lovek odpravil na Luno, je veliko znanstvenikov razmi{ljalo, kako bi na{li dokaze o tujih bitjih, ki naj bi obiskali na{ planet. Nek in‘enir pri Marschalovem centru za vesoljske polete Huntswille (Alabama, ZDA) je po dalj{em {tudiju tega vpra{anja zaklju~il, da so Zemljo in Luno najbr‘ redno obiskovala izvenzemeljska bitja. Menil je, da bo neko~ mogo~e najti njihove “zgradbe” na povr{ju na{ega najbli‘jega vesoljskega soseda.

UMETNE TVORBE NA LUNI? Zakaj jih nismo na{li kljub nekaj obiskom Lune s ~love{ko posadko? Najprej se zamislimo in spomnimo, da so bila obmo~ja na Luninem povr{ju, ki so jih raziskovale misije Apollo s ~love{ko posadko, dosti premajhna. Drug problem glede iskanja teh “zgradb” pa bi bil lahko ta, da so postavljene kjer koli in so lahko v oblikah, kot si jih nikdar nismo in in si jih tudi sedaj ne znamo predstavljati.

Ko pa je reporter J. Goodevage citiral (april 1974) nekega visokega uradnika General Dinamic Corporation, ki je delala z NASO na mnogih Luninih projektih, je dejal: “Objekt ali zgradba tuje civilizacije na Luni bi bil lahko nekaj tako vidnega

kot majhna piramida na vrhu hriba.

Dobesedno bi se lahko spotaknili vanje, preden bi kdo ugotovil, kaj je. [ele popolne raziskave Lune bi pojasnile, kaj je tam.”

Do takih raziskav bo verjetno pri{lo {ele v tem stoletju. Res pa je, da so celo brez popolnih raziskav s sondami od-

S sondami so odkrili na Luni {tevilne tvorbe, ki se zdijo umetne. krili na Luni {tevilne tvorbe, ki se zdijo umetne. V knjigi Our Misterious Spaceship Moon (1975) avtor Dell pi{e o razli~nih ameri{kih in sovjetskih odkritjih na Luni. Presenetljivo je, da se o njih v javnosti zelo malo ve, ~eprav se zdijo pomembna. @e pred potovanjem na Luno so {tevilni astronomi poro~ali o zanimivih tvorbah. Ena najbolj razburljivih je ogromna mostu podobna tvorba preko Morja nevarnosti, kar je odkril 1954 John O’Neil (zalo‘nik NY Harold Tribune). To so potrdili tudi drugi vodilni astronomi, ki so most videli z daljnogledom. Ocene so bile, da je dolg kak{nih 20 kilometrov.

Veliko vpra{anje je, ali je naraven ali umeten. Znani astronom H. P. Wilkins, strokovnjak za Lunina vpra{anja, je za radio BBC povedal: “Zdi se, da je umeten. Zgleda kot delo in`enirjev. Po izgledu je bolj ali manj pravilen in celo me~e senco ob nizkem Soncu.”

V vsem radijskem intervjuju Wilkins ni niti enkrat rekel, da bi bila

lahko ta tvorba naraven most. Uporabljal je besede, ki so kazale, da misli na umetnega. To, da most ni bil viden prej, ~eprav so omenjeno podro~je ‘e opazovali in ga dobro poznali, je {e pove~alo verjetnost, da bi to morda res bila konstrukcija, ki so jo pred nedavnim naredila na Luni prebivajo~a bitja.

STENE IN KUPOLE [tevilne druge domnevno inteligentno zgrajene tvorbe, npr. stene, ki oblikujejo kvadrate ali trikotnike ali celo ~udne, kupolam podobne objekte, ki se pojavljajo iz ni~ in se

Misteriji 35

M OST

NA

LUNI

DOLG

20

KM

zdi, da ob~asno izginejo, {tevilne opazovalce napeljujejo na verovanje, da gre za delo tuje inteligence. Seveda pa je tudi mo‘no, da mnoge navidez umetne konstrukcije niso ni~ drugega kot naravne tvorbe, ki so jih zemeljski opazovalci napa~no pojasnjevali zaradi velike oddaljenosti Lune od Zemlje.

Fotografije Zemlje iz vesolja so nas tudi nekaj nau~ile. Iz umetnih satelitov posnete fotografije namre~ ka‘ejo, kot da bi bile mnoge naravne tvorbe na Zemlji umetne. Na primer velik krater v Arizoni zgleda kot umetna tvorba.

Podobno fotografije podro~ja ju‘nega roba pu{~ave Sahare v severni Nigeriji ka‘ejo nekaj, kar zgleda kot plaze~a serija strukturiranih sten - mi pa vemo, da so to le naravne tvorbe. Torej moramo biti pri sklepanju precej previdni.

POSEBNI ZNAKI NA LUNI Poro~ilo o ~udnih opa‘anjih na Luni je pri{lo iz Japonske, kjer so ~asopisi poro~ali o nenavadnem odkritju dr. K. Toyoda, ki je z daljnogledom opazoval Luno v no~i 29. 9. 1958. Opazil je velike ~rne ~rke tako razlo~no, da jih je lahko opisal. Zdelo se mu je, da so ~rke sestavljale besedi PYAX in JWA. Do danes {e nih~e ni mogel pojasniti, kaj naj bi ~rke pomenile, niti ni dal razlage za ta pojav.

Wilkins je menil, da to ni novinarska raca, ker jo je izjavil izku{en opazovalec, ki se te‘ko zmoti. Wilkins nato dodaja, da bi bilo neverjetno, da bi {lo za halucinacije. Zabele‘ke je pa~ treba sprejeti, ~etudi jih ne moremo pojasniti.

Na{e znanje in mnenja so pa~ rezultat prebivanja na Zemlji. Razumno je predpostaviti, da na drugih vesoljskih telesih obstajajo pogoji in se oblikujejo dogodki, ki nimajo ni~ skupnega z na{im planetom. ^e so razumna bitja na drugih vesoljskih telesih, je zelo malo verjetno, da so tak{ni kot mi in da razmi{ljajo kot mi.

Po Wilkinsku je Luna tuj svet in bo ostal skrivnosten, dokler se ~lovek ne bo naselil na njenem bradavi~astem povr{ju.

Ugovarjali bi lahko, da je ~lovek ‘e sto-

36

pil na Luno, jo prefotografiral skoraj v celoti in celo raziskal nekaj njenega povr{ja. In tam ni odkril nobene o~itne tvorbe, ki naj bi jo naredila inteligentna bitja. Ali pa~?

Presenetljivo. Ameri{ke in sovjetske fotografije so namre~ pokazale, da domnevne nenaravne, torej umetno zgrajene tvorbe na Luni le obstajajo. Zdi se zelo neverjetno: Luna naj bi bila ena sama ogromna umetna tvorba na umetnem tiru okrog Zemlje.

ODKRITJE “SPOMENIKOV” Sovjetska sonda Luna 9 je 4. 2. 1966 posnela nekaj osupljivih fotografij, ko je pristala v Oceanu neviht. Na fotografijah so ~udne stolpaste tvorbe, za katere se zdi, da so bolj poravnane kot pa naklju~no razmetane po Luninem povr{ju. I. T. Sanderson (Dru‘ba za raziskave nerazlo‘ljivega) je na sovjetskih fotografijah opazil dve ravni ~rti iz kamnov v enakih razdaljah, ki sta zgledali kot markacija ob letali{ki stezi. Ti okrogli kamni so vsi enaki. Postavljeni so pod kotom, ki mo~no odbija son~no svetlobo, kar naj bi omogo~ilo bolj{o vidljivost pristajajo~i vesoljski ladji.

Sanderson pa ni edini poro~al o teh ~udnih tvorbah. O njih je pisal tudi sovjetski tisk. Imenoval jih je “markirni kamni”, ki da so nedvomno “planirane” tvorbe in da te “to~kovne piramide” niso naravne tvorbe, ampak zagotovo umetni izdelek izvenzemeljskega izvora. Po pregledu fotografij teh objektov so po legi senc, ki so padale iz stolpastih tvorb, izra~unali, da je bila vsaj ena tvorba visoka za kakih 15 nadstropij. Na sre~o je Luna 9 pristala na mestu, kjer se je Lunina prst nakopi~ila ali pa je sedla na majhen kamen, da se je ~ez ~as malenkost premaknila. Zaradi tega je kamne posnela pod razli~nima kotoma.

Z dvojno serijo fotografij so tako dobili tridimenzionalno stereoskopsko sliko.

Iz vseh teh podatkov so izra~unali razdalje med stolpi. Presene~eni so ugotovili, da so enakomerno narazen, stol-

pi pa celo enakih mer. Ni videti, da bi bila v bli‘ini kaka ve~ja vzpetina, od koder bi se lahko kamni zvalili in se razporedili v tako pravilno geometrijsko obliko. Za objekte se zdi, da so urejeni po natan~nih geometrijskih zakonih. To bi morali sve~ano razglasiti kot enega najpomembnej{ih odkritij skupnega ameri{kega in sovjetskega vesoljskega programa. Ve~inoma pa so ga namenoma prezrli.

Tudi druga enako pomembna odkritja je NASA prikrila. A. Rosenbblum se v svoji knjigi Anpopular Science (1974) spra{uje, kaj pravzaprav posku{a NASA skriti. Klju~no vpra{anje je, kak{en namen imajo te gigantske tvorbe.

Sanderson je pred leti pribli‘no takole {pekuliral: “Je izvor obeliskov na Zemlji in na Luni enak? Bi bila to lahko stara markirna znamenja, ki so jih prvotno postavili tuji vesoljski popotniki za vodenje ali kasnej{e prihode? Ali pa so obeliski imeli in {e imajo kak{en izvenzemeljski pomen? Bi lahko bile te stolpaste tvorbe nekak{ni znaki za prihajajo~e in odhajajo~e vesoljske ladje, kot so `e nekateri {pekulirali?”

Bi bili obeliski in piramide lahko del energijske mre‘e ali antenskega sistema okoli Lune? Podobne antene (kot so v Novi Zelandiji), bi lahko bile tudi na Luni. Najbr‘ pa so premajhne, da bi jih za zdaj zaznali s fotografijo. ^e se {e spomnite, je na robu Oceana neviht ~udna odprtina, ki bi lahko vodila v notranjost Lune. Wilkins je bil prepri~an, da obstajajo ob{irna votla podro~ja v Luni (mogo~e v obliki kavern) in da iz njih na povr{je vodijo ogromne luknje. Kot vemo, je ‘e sam raziskal eno tako odprtino, ogromno okroglo luknjo v kraterju Cassini A. Ta krater ima premer pribli‘no 2,5 km, odprtina, ki vodi dol v Luno, pa okoli 200 m.

Na stotine, pravzaprav na tiso~e NLP-jev so videli na ali ob povr{ju Lune.

Najbolj pogosti in najve~ jih je bilo na Oceanu neviht. Bi lahko prihajali in odhajali skozi to ogromno odprtino?

D

I ^ing je ‘e 3000 let pred na{im {tetjem govoril jezik ra~unalnikov

5000 let kitajske modrosti S

pet ta I ^ing, boste rekli? Kaj pa lahko {e novega zvemo o tej starodavni orakeljski obliki, ki so jo brez{tevilni izvedenci z vsega sveta analizirali z vseh mo‘nih vidikov: filozofskega, simbolnega, numeri~nega, naturalisti~nega, psiholo{kega ...?

“Knjiga sprememb” (prevod kitajskih besed Ching in I, besedne zveze, ki jo v~asih pre~rkujejo tudi kot I Khing) nas znova in znova presene~a, saj se preprosto no~e “izpeti”, ampak dokazuje neiz~rpne sposobnosti zadovoljevanja uporabnikov, se pravi vseh tistih, ki jo spra{ujejo. [e ve~, I ^ing nam ponuja nove in nove interpretacijske formule, ki nam omogo~ajo, da bolje razumemo njegov kompleksen in intriganten mehanizem, ki je skozi stoletja o~aral nadvse ugledne mislece in matematike (naj omenimo le filozofa Hegla, psihiatra Junga in Nobelovega nagrajenca za fiziko leta 1922 Nilsa Bohra), ter mnoge ezoterike in preu~evalce Svetega, ki se niso mogli upreti temu tiso~letnemu izzivu.

I ^ing, ki naj bi bil po nekaterih virih star 5000 let, dejansko izgleda kot notranje zelo dobro raz~lenjen “~arobni stroj”. Njegova struktura ni sestavljena iz naturalisti~nih podob, ampak iz 64 likov, imenovanih heksagrami.

Vsak heksagram je sestavljen

iz {estih vzporednih linij, ki so lahko zaprte (nepretrgane) ali odprte (pretrgane). Na za~etku sta bili le dve liniji, ena zaprta in ena odprta, ki sta zdru`eni omogo~ali ve~ kombinacij. Na podlagi le teh so nastali 4 liki, ki so jih sestav-

nad drugega, so ustvarili 64 heksagramov, ki predstavljajo, ~e lahko tako re~emo, orakljevo “operativno centralo”.

Njihovo obliko lahko ponazorimo kot mre`o. To mre`o bi lahko tudi primerjali s softverom, “ra~unalni{kim pro-

I ^ing izgleda kot notranje zelo dobro raz~lenjen “~arobni stroj”. ljali po dve liniji (zaprta zaprta, odprta - odprta, zaprta - odprta, odprta - zaprta), imenovani bigrami; njihove preme{ane kombinacije so nato omogo~ile 8 likov s po tremi ~rtami, imenovane trigrami; trigrami, polo`eni drug

gramom”: njen na~in delovanja (izku{enim matematikom to najbr` ni ostalo skrito) ni namre~ ni~ drugega kot binarni {tevil~ni sistem, temelje~ na sekvencah, sestavljenih iz dveh {tevilk, ni~le (ki odgovarja na{i odprti ~rti) in

Qian / Ustvarjalno

zgoraj Qian, ustvarjalno, nebo spodaj Qian, ustvarjalno, nebo

Kun / Sprejemajo~e

zgoraj Kun, sprejemajo~e, zemlja spodaj Kun, sprejemajo~e, zemlja

Meng / Mladostna norost

zgoraj Gen, mirovanje, gora spodaj Kan, brezdanje, voda

Misteriji 37

DRUGI NA^INI VEDE@EVANJA “[loganje” s kavo in ~ajem: Pri nas je najbolj raz{irjeno “{loganje” iz kavnih usedlin. Napovedovanje prihodnosti iz ~ajnih usedlin pa izvira iz starodavne kitajske tradicije.

Pri “{loganju” iz ~ajnih usedlin je potrebno upo{tevati naslednja navodila: ~ajni listi~i morajo biti celi in ne zdrobljeni v prah; cedila ne smemo uporabljati; {logamo le iz notranjosti skodelice, ki je ne smemo prevrniti kot pri {loganju iz kave.

Domine in orakelj. Domine so bli‘nji sorodnik kock (kdo ne pozna igre, pri kateri zdru‘ujemo pravokotne o{tevil~ene plo{~ice). Kitajci so jih bojda poznali ‘e v 12. stoletju.

Le ti so jih najprej “izvozili” v sosednje azijske dr‘ave. V 18. stol. so jih spoznali tudi v Evropi, kjer so kmalu postale

enice (zaprta ~rta), na katerem sloni celotna struktura sodobne informatike.

Jezik, ki ga uporabljajo ra~unalniki, tako reko~ njihov materni jezik, je prav binarni {tevil~ni sistem!

Za binarni sistem, ki je postal tako dragocen za sodobno civilizacijo, je zaslu‘en nem{ki filozof Wilhelm Leibniz (1646-1716). Ta je bil nemalo presunjen, ko mu je prijatelj, misijonar Joachim Bouvet, s Kitajske poslal kopijo I Jin / Napredek

zgoraj Li, oklepajo~e se, ogenj spodaj Kun, sprejemajo~e, zemlja

38

^inga ter mu tako sporo~il, da Kitajci njegov “inovativni” binarni sistem poznajo in uporabljajo ‘e nekaj tiso~letij.

Leibniz je priznal istovetnost obeh sistemov in postal velik privr‘enec in preu~evalec kitajskega besedila.

I ^ing veliko uporabljajo v vede‘evalske namene, saj ne vsebuje le 64 “nemih” figur matemati~no-geometrijske narave, ampak tudi odgovarjajo~e izreke (ki v kitajski tradiciji veljajo za bo‘anski izraz filozofskega sistema), na podlagi katerih uporabnik oraklja izvaja odgovor. Kdo je avtor teh izrekov? Avtor ni en sam. Pri sestavi tega presenetljivega dela, ki v kitajski tradiciji velja za najstarej{e in zaradi modrosti, ki jo vsebuje, tudi za najsvetej{e, so sodelovale cele generacije privr‘encev I ^inga.

Legenda pravi, da je 8 osnovnih trigramov I ^inga sestavil sam Fu Hsi, miti~ni ki-

izredno priljubljene. Za vede‘evanje z dominami potrebujemo tabele, ki razlagajo pomen posameznih plo{~ic.

Za ugankarje. Med vede‘evalskimi tehnikami “jezikovne” narave, v katerih igrajo veliko vlogo ~rke in besede, naj omenimo premetavanje ~rk lastnega imena ali besede oz. stavka, povezanega s situacijo, v besedo oz. stavek, ki zadeva vsebino ali okoli{~ine, o katerih spra{ujemo.

Sibila iz Cusia: Med novej{imi metodami vede‘evanja, ki so se pojavile v Evropi, naj omenimo orakelj Sibile iz Cusia (ime izhaja iz jezera Cusio v Italiji), ki ga je v prej{njem stoletju zasnoval ‘upan mesta Omegna Giovanni Finazzi.

Metoda temelji na kompleksnem sistemu {tevilk in ~rk, na osnovi katerih s pomo~jo tabel postopoma gradimo odgovor v obliki stavka.

Jia ren / Dru`ina (Klan)

zgoraj Xun, ne`no, veter spodaj Li, oklepajo~e se, ogenj

tajski cesar, ki je okrog leta 3000 pred na{im {tetjem nau~il Kitajce pisanja, kuharstva, ribolova, lova ter astronomije. Kralj Uenn, predhodnik dinastije Chou (1.160 pr. n. {.) pa naj bi heksagrame, nastale na osnovi trigramov, opremil s kratkimi pojasnjevalnimi izreki. Uennov sin, vojvoda Chou, naj bi bil avtor izrekov, povezanih s posami~nimi linijami, komentarje, ki navadno spremljajo izdaje I ^inga, pa naj bi napisal Konfucij (551- 478 pr. n. {.) s pomo~jo svojih u~encev. Med najbolj znanimi izdajami naj omeni-

mo tisto iz leta 1950, ki jo je uredil Richard Wilhelm in vsebuje predgovor Carla Gustava Junga (v katerem avtor povezuje metodo izpra{evanja oraklja s svojo teorijo o sinhronizmu in pomembnih naklju~jih).

Ena bolj znanih Jungovih u~enk, Marie Louise von Franz, je v razpravi iz leta 1968 opozorila na presenetljivo podobnost med kitajskim orakljem in genetskim kodom, ki je prav tako napisan v binarnem jeziku. Tudi ta se deli v 64 kodonov (ki bi jih lahko prikazali kot heksagrame) in temelji na 4 bazah (ki bi jih lahko izrazili kot bigrame), vzajemno kombiniranih v troj~ke (trigrame). Nastale kombinacije so preu~evali {tevilni znanstveniki in izvedenci. I ^ing se torej znova in znova uveljavlja kot neiz~rpen vir klju~ev, ki omogo~ajo razumevanje resni~nosti, v kateri ‘ivimo.

D

RAZVOJ -

KRONOLOGIJA

S ONCA

(Nadaljevanje z 20. strani.)

1115 - raz{iritev in utrditev asirskega imperija 1000 - utrditev izraelskega kraljestva, gradnja Salomonovega templja 612 - propad asirskega imperija 509 - za~etek vzpona rimske dr‘ave 332 - Aleksander Veliki zavzame Egipt 3. stol. pr. n. {. do 3. stol. n. {. - vzpon in raz{iritev rimskega imperija in zlata doba anti~ne znanosti in kulture 5. do 9. stoletje - v Evropi propad zahodnega rimskega cesarstva, preseljevanje narodov, utrditev kr{~anstva, na Blji‘nem vzhodu razvoj islama.

Zgodnji srednji vek, ki ga ozna~ujejo tudi kot mra~no obdobje za kulturo in znanost. To je tudi obdobje velikih katastrof, kot na primer kuga, ~rna smrt, ki je {tevilo prebivalstva v takratni Evropi prepolovila. V Srednji Ameriki se je v tem ~asu klima zelo spremenila, zlasti v tropskem pasu. Dolgotrajne su{e in bombardiranja kozmi~nih ‘arkov so uni~evala pridelek, ‘ivljenje je postajalo nemogo~e. Zmanj{ala se je plodnost.

Cotterell je prepri~an, da so Maya (kot tudi drugi stari narodi) prav iz takih vzrokov ~astili boga Sonca najprej in najbolj gore~e. Njegova milost ni bila nikoli sama ob sebi zagotovljena - lahko jo je bilo premalo ali preve~. Odtod ‘rtvovanja, samo‘rtvovanja in nekateri nerazumljivi majevski obredi in obi~aji.

Kakor koli ‘e, ljudstva Maya so takrat zapustila svoja ~udovita mehi{ka mesta in se preselila na sever (Yucatan ) in jug (Guatemala), kjer so bile ‘ivljenjske razmere znosnej{e.

Kronolo{ka karta relativno kratkega Zemljinega veka in obna{anja Sonca v tem ~asu je sicer zanimiva, gotovo pa je to premajhen vzorec za kak{ne resnej{e sklepe. Res pa je, da teorijo pozitivnega in negativnega vpliva Son~eve aktivnosti na Zemljo potrjuje. Hkrati pa je izziv resni~nim znanstvenikom, da teorijo obdelajo na primerne na~ine in za celotno svetovno dogajanje.

Alenka J.

ZANIMIVOSTI Nekaj zanimivosti iz prazgodovine in zgodovine

O

kosteneli modreci sodobnega znanstvenega sveta energi~no zanikajo kakr{no koli druga~no razmi{ljanje o mo‘nosti obstoja {e kak{ne druge nam tuje civilizacije na Zemlji. Za njih je tak{no razmi{ljanje plod ~iste domi{ljije in zavajanje javnosti. Je temu res tako? Hvala bogu, da tak{ni okostenele‘i niso v ve~ini, ~eprav v ve~ini primerov, vajeti razli~nih znanstvenih panog dr‘ijo trdno v rokah prav oni. Toda tudi v njihovih vrstah ‘e nekaj let piha nov, sve‘ veter, ki nekaterim znanstvenikom s {ir{im spektrom razgledanosti ne pusti okosteneti.

Znanstveniki iz raznih krajev sveta: paleontologi, antropologi, arheologi, egzobiologi, in tudi najbolj znani konstruktorji vesoljskih ladij, in‘enirji, tehniki, zgodovinarji in jezikoslovci, ‘e dolga leta preu~ujejo prastara izro~ila, sage, legende, starodavne zapise, kronike, epe, naselja, hrame in grobove ter na ta na~in sku{ajo prodreti ~im globje v oddaljeno preteklost, da bi ~im bolj logi~no in natan~no pojasnili dogodke, ki so izbledeli ostali v spominih, metafori~nih verzih, skrivnostnih zapisih, vtisnjenih v zemljo in kamen.

Pripravil sem nekaj zanimivosti iz arheologije in zgodovine, ki bodo bralcu mogo~e zanimive: D Kak{no znanje je imel ~lovek pred vesoljnim potopom. Za kamnita orodja vemo, da jih je ~lovek uporabljal pred ve~ kot milijon leti. Dale~ v preteklost sega tudi ~lovekovo odkritje ognja.

Vendar nekatera odkritja nakazujejo, da samo ogenj in kamnito orodje nista najve~ kar je ~lovekov davni prednik odkril in obvladoval v dobi pred katastrofo. Nekatera odkritja dopu{~ajo sum v obstoj civilizacije, ki se je razvila na zavidljiv nivo pred katastrofo.

D V {estnajstem stoletju so v Peruju, globoko v rudnikih srebra, v kompaktni granitni steni na{li [panci ~uden predmet - jeklen, osemnajst centimetrov dolg ‘ebelj. Domneva se, da je ‘ebelj star kar nekaj deset tiso~ let.

D V Avstraliji so leta 1949 na{li v premogovih skladih meteorit, na katerem so vidne sledi ro~ne obdelave. Premog se je nahajal v terciarnih plasteh, kar bi pomenilo, da so ga pred tridesetimi milijoni let obdelovale roke nekega razumnega bitja.

D Gr{ki popotnik in zgodovinar Herodot pravi, da so mu sve~eniki pokazali pisane vire, da obstaja egip~anska civilizacija ve~ kot sedemnajst tiso~ let.

D Bizantinski zgodovinar Snelius je pisal o nekak{nih zapisih, ki jih je imenoval “Starodavne kronike”, ki naj bi jih egip~anski sve~eniki pisali `e 36 525 let.

D Diogen iz Laerta, gr{ki zgodovinar, ki je ‘ivel v III. stoletju pr. n. {., je trdil, da hranijo egip~anski sve~eniki v svojih hramih zapise in kronike iz leta 48 863 pred Aleksandrom Makedonskim.

D ^e bi seveda po kak{nem naklju~ju odkrili vse te zapise in kronike, nekateri predvidevajo, da se ti nahajajo {e neodkriti pod piramidami in pod s pu{~avskim peskom zasutimi hrami, bi bil to dokaz, da so davne civilizacije pred kdo ve kolikimi tiso~letji razpolagale s fantasti~nimi znanji, mogo~e {e ve~jimi, kot jih imamo danes. Pravzaprav bi bil to pravi klju~ za de{ifriranje davnih enigem, ki jih ni malo.

Boris Mu‘evi~

Misteriji 39

ZAKAJ

IMAMO TRETJE OKO ?

(Nadaljevanje z 32. strani.)

Povrnimo se med na{e sorodstvo, med vreten~arje, kajti prav vsi imajo tretje oko. Pri ‘abah se nahaja v ko‘i na vrhu lobanje. Ku{~arji ga imajo pod ko‘o in ~eprav je njihovo telo pokrito z luskinami, so te nad tretjim o~esom prosojne. Pri ‘ivem fosilu ku{~arju hateriji (tuatara) iz Nove Zelandije pa je tretje oko prekrito le s prozorno opno. Ali to pomeni, da haterija skoznjo vidi? Haterije so starodavna bitja iz ~asov dinozavrov, in to nam poraja vpra{anje: ali so tudi dinozavri imeli tretje oko? Paleontologi nam odgovarjajo pritrdilno. Dinozavri so imeli tretje oko in {e prav uporabno je bilo. Tako za plen, ki je lahko opazil plenilca tudi nad seboj, kakor tudi za plenilca, ki je s tem pridobil {ir{e dimenzije zornega polja.

TERMOMETER IN [E KAJ ^emu slu‘i tretje oko sedanjim bitjem? Ne~emu slu‘i, tudi pri ~loveku. ^e ne bi imelo nobenega pomena, bi kaj kmalu izginilo. Paleontologi dobro vedo, da organ, ki v evoluciji “odslu‘i”, ne “vzdr‘i” dolgo.

Raziskave so odkrile celo paleto presenetljivih funkcij tretjega o~esa. Pri dvo‘ivkah in plazilcih ima vlogo termometra. Te ‘ivali se morajo nenehno prilagajati dnevnim spremembam temperature, ob hudi vro~ini tvegajo pregretje, ob mrazu pa jim grozi podhladitev. Torej se morajo pravo~asno umakniti obema ekstremoma, toplotnemu udaru ali zmrznjenju. Termometer tretjega o~esa jih pravo~asno opozarja, da postaja bodisi pretoplo ali prehladno in da je nastopil ~as, da se umaknejo tveganju. Pri dvo‘ivkah to regulira {e barvo ko‘e glede na barvo okolja. Vloga tretjega o~esa pri pticah pa nam poka‘e prva velika presene~enja. Pri njih vsebuje tretje oko magneti~en material (‘elezove konkremente) in je center orientacije v prostoru, torej sijajna navigacijska naprava. Tretje oko je magnetoreceptor, sposoben natan~ne zaznave magnetnih

40

polj, po katerih se ‘ivali orientirajo v prostoru. Pri pticah vsaka motnja elektromagnetnega polja lahko povzro~i motnjo v delovanju tretjega o~esa. Ali morda tudi elektromagnetna sevanja, ki smo jim izpostavljeni ljudje, povzro~ajo motnje v delovanju na{e epifize. Vemo, da je normalno delovanje epifize pogoj za zagotavljanju u~inkovitega delovanja imunskega sistema in da zagotavlja odpravo geneti~nih po{kodb. Prav tako so presenetljivo odkrili, da u~inkovito delovanja epifize zavira kancerogene procese v telesu in deluje kot mo~an antistresor ter da epifiza celo zavira procese staranja. Elektromagnetne motnje na{ega okolja imajo torej lahko bolj usodne posledice za na{e zdravje, kakor si lahko predstavljamo!

Pri sesalcih je tretje oko, ~eprav shranjeno globoko v lobanji, izjemno obve{~eno o tem, kaj se dogaja v okolju.

Predvsem glede stanja in trajanja osvetlitve, kar pa vpliva na na{e naravne ritme, t. i. cirkadiane ritme! V tretjem o~esu sesalcev so le ‘iv~ni kon~i~i simpatikusa iz zgornjega cervikalnega simpati~nega ganglija - ta med drugim inervira tudi mi{ice, ki {irijo zenico. Ta pa se {iri v mraku! Menjavanje dneva in no~i tako posredno vpliva na delovanje epifize, tudi ~e je to spro‘eno umetno, na primer v osvetljenih prostorih. ^e so sesalci dolgotrajno izpostavljeni stalni osvetlitvi, se jim te‘a epifize zelo zmanj{a. Ob dalj{em izpostavljenju mraku pa se epifiza v ni~emer ne spremeni. Ob tem smo spoznali pomen starodavne modrosti, ki govori, da mora na{e ‘ivljenje potekati v skladu s Son~evim ritmom dneva in no~i. Torej ‘iveti s soncem, vstajati ob svitu in le~i k po~itki ob Son~evem zahodu je najbolj naravno, in predvsem najbolj zdravo!

DOLO^A KOLI^INO MELOTONINA Zadnja odkritja govore {e o eni posredni povezavi med epifizo in o~mi.

Med mre‘nico in hipotalamusom obstoji ‘iv~na povezava, t. i. retinohipotala-

mi~ni trakt, ki prena{a informacije o ciklih svetlobe in teme iz mre‘nice v podro~je hipotalamusa, ki se imenuje suprashizmati~no jedro. Od tega jedra pa obstoji povezava do epifize, ki v temi pri~ne izlo~ati melotonin. S tem je bilo anatomsko drugi~ dokazano, da je epifiza fotosenzitivni organ. Prenos impulzov iz mre‘nice do epifize pa je razkril {e eno presene~enje. Mre‘nica lahko tudi sama zase regulira produkcijo melotonina, torej predstavlja drugo notranjo uro ~love{kega telesa, ki pa ni vedno naravnana na biolo{ko uro, ki tiktaka v suprashizmati~nem jedru. Kje natan~no je sede‘ mre‘ni~nega kronometra, raziskovlci {e ne vedo, vedo le za njegov obstoj. In zakaj neki imamo kar dve notranji uri? Odgovor ostaja skrivnost!

Epifiza poleg melotonina, izlo~a {e {tevilne druge hormone, znane in {e neznane, ki vplivajo na ravnote‘je vode in soli, sestavo krvi, nivo sladkorja v krvi, prebavo, spolno dozorevanje in spolno potenco in kar je poglavitno, regulira na{e emocionalno stanje, oziroma zna~aj na{e psihi~ne aktivnosti. Epifiza deluje tudi na uravnove{eno delovanje nadledvi~ne ‘leze in {~itnice. Tretje oko resni~no zre v vsa dogajanja na{ega telesa in ne samo to, v vsa ta dogajanja tudi aktivno posega!

Kot zanimivost naj povem, da se v epifizi ‘e od 15-leta dalje pojavljajo konkrementi, acervulus - mo‘ganski pesek, iz kalcija, magnezija, fosforja in ‘eleza.

Magnetoreceptorsko funkcijo ‘elezovih konkrementov smo ‘e omenili. Uganka ostalih sestavin pa {e ni razkrita!

Starodavna znanja in sedanja iskanja govore o vi{jih duhovnih funkcijah tretjega o~esa, omenil sem ‘e multidimenzionalni kozmi~ni vid, ekstrasenzorno percepcijo, nadaljujem pa lahko s pomenom tretjega o~esa pri meditaciji, izventelesnih potovanjih in obsmrtnih izku{njah. Vse na{teto govori v prid trditvi, da je na{e tretje oko v bistvu na{e prvo oko, ki pa bo v duhovni evoluciji ~loveka nedvomno postalo tudi na{e prvo ~utilo.

A. K.

Upanje v obliki re{itve s pomo~jo NLP - kon~nega deus ex machina

Prerokbe v dobi NLP V

erske preroke, ki so napovedovali svetlo prihodnost, so ponavadi imeli za la‘ne. Kako naj bi v svetu, polnem grehov in moralnega razkroja, kdo prerokoval kaj drugega kot smrt in uni~enje? Sodni dan - dan, na katerega bo (po prepri~anju najve~jih svetovnih verstev) bo‘anska mo~ uveljavila svojo dokon~no oblast - bo le te‘ko dan veselja, saj si svet tega ne zaslu‘i. Tak{no razmi{ljanje vodi v vero o apokalipsi, ki bo na{ planet spremenila s surovo in kruto preobrazbo, ljudi pa prisilila, da se spokorijo. Prerokbe NLP, bolje re~eno: prerokbe, ki naj bi jih baje ljudem posredovali potniki na NLP - neposredno ali posredno - so podobne ustaljenemu vzorcu. A na dolo~eni to~ki se od njega bistveno odmaknejo in v tema~no vizijo katastrofe in uni~enja prinesejo upanje v obliki re{itve s pomo~jo NLP kon~nega deus ex machina.

Prerokba vedno obsega naslednje sestavine: preroka ali jasnovidca, napoved zlih ~asov, ki bodo pri{li, poslednje sodbe, ki bo sledila, ter obnove sveta - “naslednjega jutra” po uni~enju - ko bodo izbrani `iveli v sre~i, nevernike pa ~akata tema in trpljenje. Preroki iz biblijske stare zaveze so v resnici malo prerokovali in so se bolj omejili na gro`nje z bo`jo kaznijo za vse, ki se ne bodo uklonili Gospodovim zapovedim.

Sedmeroglava zver iz Janezovega razodetja.

Vsako leto, ki mine, nam da novo interpretacijo nenavadnih Nostradamusovih {tirivrsti~nic.

Poganski preroki so bili, nasprotno, obsedeni z napovedovanjem in bajanjem o poteku stvari, ki bodo pri{le, pri ~emer so si pomagali z razli~nimi pri-

pomo~ki in `rtvovanjem `ivali.

Vendar so se prerokov v davnih verstvih bolj bali, kot pa so jih ~astili, predvsem zato, ker so nenehno predvidevali stra{ne in ~rne dogodke. Sibile iz gr{ko-rimskega izro~ila so ‘ivele v votlinah ali na re~nih bregovih, svoja videnja prihodnosti pa so opisovale v vznemirjenem stanju, podobnem transu. Legenda pravi, da je Deifoba, Sibila iz Kum (mitologija jih na{teva vsega skupaj deset), zadnjemu etru{~anskemu rimskemu kralju Tarkviniju ponudila zgodovino prihodnosti v devetih knjigah v zameno za nepredstavljivo vsoto denarja. Ko jo je Tarkvinij vzvi{eno zavrnil, je Sibila uni~ila tri izmed devetih knjig, preostalih {est pa je ponudila za nespremenjeni znesek. Etru{~anski vladar jo je spet zavrnil - in uni~ila je {e tri neprecenljivo dragocene knjige.

Kon~no je Tarkvinij kupil preostale tri knjige za ceno, ki jo je sprva postavila Sibila. Spravili so jih v Jupitrovo sveti{~e, kjer so se vanje zatekli po nasvet v ~asih hude stiske. Ko so bile v petem stoletju n. {. uni~ene {e te tri, je ljudstvo to razumelo kot dokon~no znamenje, da bo Rim propadel. To se je pozneje v istem stoletju tudi res zgodilo.

Nordijsko izro~ilo ni ni~ bolj optimisti~no. Vikingi so opevali potovanje, ki ga je naredil bog Odin, da bi se sre~al z “Modro `eno” - utele{enjem matere sveta - da bi izvedel za usodo bogov in vesoljstva. Resni~no prero{-

Misteriji 41

P REROKBE

V DOBI

NLP

bi lahko bilo, ki je ko mu je Modra `eskoraj mrtvo ob konna povedala, da cu ~asa, pa se preprihodnost prina{a rodi z mo~jo zma“vetroven ~as, ~as ja? Nikakor ne kavolkov, v katerem tero od prvih petih, ne bo ve~ prijazki so `e v ~asu sv. nosti med ljudmi”.

Janeza zdavnaj miKa~a kozmi~nega nila, niti to ne mooceana, ki obdaja re biti rimsko cesarZemljo, bo zastrustvo, saj ni bila le pila vse zemeljske ranjeno, temve~ izvode, volk Fenris, ginulo, kot ka`e zgoki mu skozi o~i in dovina.” gobec {vigajo plameni, pa bo zanetil Wast zdaj naresvetovni po`ar. di prero{ki salto mortale: “Prerokbo lah^eprav se do nako tolma~imo le kot {ih dni ni ohranilo sklic na islam: po ime nobenega egip- Vulkan Teide na Kanarskih otokih - mesto nesojenega sre~anja z Nezemljani. letu 1918 se je zde~anskega preroka, Argentinski romanopisec Hugo Wast lo, da je politi~no na smrt ranjen, zdaj so prebivalci de‘ele faraonov verovali, da bodo po krogu 100.000 let brezimni se je lotil natan~no tega sredi 20. stolet- pa se - kakor lev, ki je stoletja spal na bogovi iz podzemskega sveta planili ja. Preu~eval je svetopisemsko Knjigo pu{~avskem pesku - znova prebuja.” prek sveta ter z gore~imi lasmi, jokajo~ razodetij (bolj znano kot “Knjiga apoDo sem je {e vse v redu. A kak{ne in pokrivajo~ si o~i, razgla{ali: “Minilo kalipse”), da bi razpletel eno najza- dokaze imamo, da se ta prerokba zares je sto tiso~ let in ~as je, da se krog obno- nimivej{ih in najte`e re{ljivih biblijskih ujema z dano interpretacijo? Raz~lenjevi. Svet bo dokon~no uni~en in mogo~ni prerokb: tisto o sedmeroglavi zveri - valec zdaj se‘e po “te‘kem topni{tvu” ocean se bo posu{il. Sumeru, veliki kralj po{asti. davne numeri~ne magije. Ker biblijski gora, bo pokon~an in se‘gan. Zato zdaj V knjigi [esti ~ut Wast trdi, da sedem viri trdijo, da bo zver sovpadala s (prav gojite so~utje, radost in mir; ~astite svoje glav te po{asti predstavlja sedem de‘el. tako prerokovanim) Antikristom, naj bi o~ete in spo{tujte stare ljudi.”

Od teh sedmih jih je pet izginilo ‘e do odkritje {tevilske vrednosti ene nedvomPrimeri prero{kega izro~ila obstaja- ~asa, ko je sveti Janez v prvem stoletju no dokazovala identiteto druge. Tako se jo tudi v kulturah, ki se v ~asu in pro- na{ega {tetja pisal Knjigo razodetja: v igro vplete zlove{~e {tevilo 666, ki so storu lo~ijo od na{e.

Egipt, Asirija, Medeja, Perzija in Gr~ija. ga avtorji slovstva o paranormalnem ‘e [esta glava - mogo~ni rimski imperij - kar preve~ uporabljali. je v ~asu, ko je Janez sprejemal svoja JE PREROKBE VLOGA PREROKB MOGO^E RAZVOZLATI? grozljiva videnja, {e obstajala.

IN POJAV NLP Prerok pa si ni obotavljal dodati, da Prerokbam so dajali ne{teto razli~nih bo tedaj, ko pride {e sedma glava, njeno Wast trdi, da ime Mohamed, zapitolma~enj. Vsako leto, ki mine, nam da novo interpretacijo nenavadnih Nos- trajanje kratko. Wast razlaga, da zadnja sano v gr{~ini, da vrednost 666. “Zgotradamusovih {tirivrsti~nic; veliko je glava biblijske po{asti predstavlja islam, dovina je pozabila na interpretacijo, ki bilo govora o modrosti prerokb, najde- ki se je pojavil v 7. stoletju n. {., postal danes v lu~i sodobnih dogajanj znova nih v Veliki piramidi v Gizah (~eprav svetovna sila v 15. stoletju, potem pa pridobiva pomen. ^e prvi Mohamed ni bil Antikrist in ~e tudi Mohamed II. so se vse izkazale za nepravilne); pisatelj kmalu izgubil veljavo.

Argentinski pisatelj pripisuje velik (tur{ki sultan) ni bil Antikrist, je zelo Hal Lindsey pa je knjigo s svojo razlago biblijskih prerokb pred tremi desetletji pomen nejasnemu odlomku v Razodet- mogo~e, da bi to bil Mohamed III., goprodal v milijonski nakladi. Sodobni ju 13,3, ki pravi: “Ena od njenih glav je spodar Azije in pol Afrike, s stotinami u~enjaki se poglabljajo v svete knjige bila videti ranjena na smrt, a njena smrt- milijonov podlo`nikov.” razli~nih tradicij, da bi razvozlali priha- na rana se je pozdravila. Vsa zemlja je Svet naj bi doletel konec 13. novemjajo~e dogodke, ki so bili morda napo- {la polna za~udenja za zverjo.” Wast bra 1900. Te‘ava je le, da tedaj konca vedani ‘e davno. nato bralca vpra{a: “Kak{no kraljestvo sveta ni bilo.

42

PREROKBE ^lani Bratov{~ine rde~e smrti, ene od {tevilnih ezoteri~nih skupin v carski Rusiji ob koncu 19. stoletja, so verjeli v to napoved (katere viri niso poznani) z vso gore~nostjo, zna~ilno za tak{ne skupine. Ko se tistega, domnevno usodnega dne leta 1900 ni zgodilo ni~, je 800 pripadnikov bratov{~ine na hitro naredilo grmado in se vrglo v njen ogenj. Kot navajajo takratna poro~ila, je do trenutka, ko je pri{la policija, v ognju do nerazpoznavnosti zoglenelo ‘e ve~ kot sto trupel. Morda bi morali biti sodobniki hvale‘ni kultu Nebe{kih vrat, ki je izbral

mnogo manj krut in odvraten na~in.

Prero{ki vidik pojava NLP v na{em ~asu jasno ka‘e tragi~ni samomor t. i. kulta Nebe{kih vrat, enega od odganjkov kulta, ki sta ga v 70. letih 20. stoletja zasnovala Herff Applewhite in Bonnie Lu Nettles. Smrt ve~ kot dvajsetih ~lanov kulta je osupnila ufolo{ko skupnost po vsem svetu in pozornost javnosti usmerila na sekto, ki so jo raziskovalci spremljali ‘e ve~ kot 20 let.

V tem primeru je z NLP povezana prerokba zatrjevala, da se v repu kometa Hale-Bopp skriva nezemeljsko veso-

V DOBI

NLP

ljsko plovilo, ki je pri{lo iskat Applewhitovo skupino (ki je delovala nekako ukrojeno po Zvezdnih stezah). Podporo tak{ni trditvi je dajala kaoti~na kopica internetskih doma~ih strani, na katerih je bilo med drugim mogo~e videti fotografije, na katerih naj bi bilo mogo~e na posnetkih Hubblovega teleskopa videti tak{en NLP - Saturnu podoben predmet. ^e se postavimo v vlogo hudi~evih advokatov, lahko razvijamo misel, da so imeli pripadniki Nebe{kih vrat prav: morda je za kometom res ~akala vesolj-

Misteriji 43

P REROKBE

V DOBI

NLP

ska ladja, da jih sprejme, utele{ene v brezspolni podobi Sivih, dobro znanih likov ufolo{kega izro~ila 90-ih let. Morda so prav zdaj tam zunaj, na poti, ki je {e ni opravil noben ~lovek in noben Sivi zvesti televizijski seriji, ki so jo tako ljubili, dokler so {e delili ta svet z nami.

Precej verjetneje pa je, da so ~lani tega kulta le najnovej{a skupina resni~nih vernikov, ki so postali ‘rtve enega najbolj spornih vidikov ufologije: vpletanja Nezemljanov v prerokbe - vklju~no z dejstvom, da se te prerokbe kljub vsem pri~akovanjem potem ne uresni~ijo.

RE[ILNI ^OLNI NA ROBU NESKON^NOSTI Velik uspeh je po‘ela ju‘noameri{ka kontaktna skupina, ki se je poimenovala Operacija Rama; razvila se je kot veja perujskega In{tituta za planetarne odnose, potem pa je pridobila privr‘ence po vsem {pansko govore~em svetu.

Toda uspeh ni {el na ra~un karizme njenih voditeljev, temve~ na ra~un prerokb, ki so jih ~lanom skupine prek avtomatskega pisanja (stare spiritisti~ne metode) posredovali Nezemljani. Nezemljani, ki so se predstavljali s ~udnimi, soglasnikov polnimi imeni, so izrekali stra{ne napovedi o groze~em bli‘njem uni~enju Zemlje, povezanem z naravnimi katastrofami in katastrofami, ki so posledica ~love{kega delovanja. Vsekakor so vesti, ki so jih objavljali pripadniki Rame, zbujale srh. Vseeno pa naj bi v najtemnej{i uri ~love{tva posijal tudi ‘arek upanja: za evakuacijo ogro‘enega zemeljskega ljudstva naj bi pri{lo na pomo~ na tiso~e lete~ih kro‘nikov pod poveljstvom A{tarja [erana. Ti kro‘niki naj bi ljudi odpeljali na druge svetove.

Re{ilni kro‘niki so bili pravkar v vesolju in tako reko~ visoko pripravljeni, da posredujejo.

Mladi mo{ki in ‘enske, ki so bili glavna opora operacije Rama, so posneli bistva tak{nih sporo~il, od katerih se je ve~ina dotikala prero{kih zadev. V poznej{ih letih, ko se napovedi uni~enja niso uresni~ile, so modra vesoljska bitja svo-

44

jim ~love{kim poverjenikom sporo~ila, da se je katastrofa v resnici zgodila, vendar na duhovni ravni.

A operacija Rama se je ‘e dolgo tega razblinila, njeni pripadniki pa so se preselili na druga podro~ja prizadevanj Nove dobe. Vsekakor pa niso bili prve “‘rtve” neuresni~enih prerokb in tudi zadnje ne. [tevilne prerokbe NLP se ne ukvarjajo s prihodnostjo, ampak z mu~nimi napovedmi mno‘i~nih NLP-jevskih pristankov - se pravi dogodkov, ki se mnogim zdijo apokalipti~ni ‘e sami po sebi, saj bi pomenili konec ~love{ke vere v svojo enkratnost in edinost.

Ena tak{na napoved v novej{em ~asu je omenjala datum 15. avgust 1988; po navedbah {panskih kontaktnih skupin in novodobnih skupnosti naj bi tedaj na Tenerifih na Kanarskih otokih pristali Nezemljani. Omenjene skupine so v tistem ~asu organizirale mno‘i~ni pohod na Tenerife, da bi tam pri~akali in pozdravili vesoljske brate. Pripadniki kontaktnih skupin so bili ‘e mesece pred tem v ‘ivahnem pri~akovanju. Pojasnjevali so, da se bo s sporo~ilom miru in ljubezni za vse ~love{tvo na Zemljo vrnila “velika vesoljska ladja Nulox”, admiralsko plovilo brodovja Galakti~ne konfederacije pod vodstvom son~nih vodnikov Tumarja Akstrunglana in A{tarja [erana (slednji naj bi bil v stiku z ju‘noameri{kimi kontaktiranci).

Bli‘nji prihod vesoljskih bratov so nadvse podrobno na~rtovali in odbor za dobrodo{lico ni spregledal nobene, niti najmanj{e podrobnosti. Pri Miradorju de Ucana, na hladnem pobo~ju 4.000metrskega vulkana Teide se je zbralo prek 10.000 ljudi. V mno‘ici so se strokovnjaki za ufologijo pome{ali s poro~evalci {panskih televizij, radovedne‘i pa so stali z ramo ob rami z novinarji, od katerih so mnogi pri~akovali, da bo napovedani dogodek pomenil udejanjenje Spielbergovih Bli‘njih sre~anj.

Vendar pa ~love{ki zgodovini ni bilo namenjeno, da bi se v tisti hladni avgustovski no~i na vzhodnem Atlantiku

nepovratno spremenila: nikoli ne bomo izvedeli, ali je bil napovedani pristanek zgolj {e en preizkus vere vesoljskih bratov ali pa se je veli~astni Nulox pokvaril kje na medzvezdnih cestah. Kon~no dejstvo je, da ni bilo nikakr{nega pristanka in da je naslednji dan na Tenerifih vladalo razo~aranje, ki je mejilo na obup. Eden od pri~akujo~ih je izjavil: “Povsem prepri~an sem bil, da bodo Nezemljani pri{li. ^e povem po pravici, sem precej razo~aran.”

Nemara je bil to kar primeren zaklju~ek ciklusa, ki so ga pribli‘no 30 let prej za~ela bitja, zelo podobna A{tarju [eranu; podrobnosti takratnega dogajanja so danes dobro znane tako ufologom kot sociologom in psihologom.

Leta 1954 se je dr. Charles Laughead, zdravnik z medicinske fakultete univerze Michigan, vklju~il v komuniciranje z Nezemljani prek parapsiholo{kega medija po imenu Marian Keech. Ta je sporo~ila “Sanande” in zvezdnega poveljstva prejemala prek avtomatskega pisanja. Manj{o skupino, ki se je zbrala okrog Keechove, je osupnila natan~nost nekaterih trivialnih napovedi, ki so jih posredovali vesoljski bratje. In kmalu so ~lani te skupine, polni pri~akovanj za nova razodetja, dobili popolnoma apokalipti~no prerokbo. Sananda jih je obvestil, da bo konec sveta pri{el 21. decembra 1954. Amerika naj bi se razklala na dvoje, Evropa naj bi - kot davna Atlantida - izginila pod morsko gladino, svet pa naj bi zadela {e kopica drugih katastrof. Toda dr. Laughead, gospa Keech in resni~ni verniki so smeli pri~akovati, da jih bo iz kataklizme re{il lete~i kro`nik. Privr`enci Keechove so o vsem tem javno spregovorili, potem pa se jih je majhna skupina - tisti, ki so lahko upali na re{itev - odpravila ~akat na konec sveta in prihod nezemeljskih re{iteljev.

Zgodba njihovega mra~nega potovanja skozi svet prerokbe je dramati~no popisana v knjigi Neuresni~ena prerokba (iz{la je leta 1956), ki bi morala biti obvezno branje za vsakega nezemeljskih stikov `eljnega navdu{enca.

J. L.

Utele{ena du{a je pri{la k o~etu; spoznal je, da je ni izgubil

Tujci kot glasniki D

u{e se v~asih utelesijo v tujcu, ki prinese radostno sporo~ilo, nam pojasnjuje ameri{ki znanstvenik Michael Newton. Iz njegove nove knjige Usoda du{, ki bo jeseni iz{la v slovenskem preovodu in sodi med ameri{ke uspe{nice, povzemamo dana{nji zapis o du{ah in angelih.

Derek je bil mo‘ {estdesetih let. K meni je pri{el iz Kanade, ker je ‘elel, da bi ocenil njegovo ‘ivljenje in posku{al najti re{itev njegove nepremagljive bole~ine. Ko je bil {e mlad mo‘, je izgubil svojo ljubko {tiriletno h~er, Julijo. Njena smrt je bila nenadna, nepri~akovana in tako uni~ujo~a, da sta se z ‘eno odlo~ila, da ne bosta ve~ imela otrok.

Dereka sem uspaval v globoko hipnozo in ga popeljal do prizora po njegovem zadnjem ‘ivljenju, v katerem se je zna{el pred svojim Svetom. Spoznala sva, da je bila ena izmed najpomembnej{ih lekcij v njegovem sedanjem ‘ivljenju namenjena temu, da bi se nau~il spoprijeti s tragedijo, saj je bil v zadnjih dveh ‘ivljenjih na tem podro~ju zelo {ibak. Vedno je klonil pod bremenom bole~ine, s ~imer je dru‘ini, ki je bila odvisna od njega, {e dodatno ote‘il ‘ivljenje. Na sre~o mu gre v sedanjem ‘ivljenju veliko bolje. Posebno pozornost v tem primeru mi je pritegnil dogodek, ki se je Dereku pripetil pribli‘no dvajset let po Julijini smrti.

Dereku je pred kratkim za rakom umrla ‘ena. Nekega dne, ko je bil zelo potrt, se je odpravil v bli‘nji zabavi{~ni park. Tam se je usedel na klopco, poslu{al glasbo vrtiljaka in opazoval vesele otroke na pisanih lesenih ‘ivalcah, ki so be‘ale mimo njega. Od dale~ je zagledal majhno pun~ko, ki je bila podobna Juliji in solze so mu zalile o~i. Ravno takrat se je od nekje pojavila mlada ‘en-

“Vem, da vas skrbi zaradi mene - vendar nikar. Z menoj je vse v redu, imela bom ~udovito `ivljenje in vem, da se bova nekega dne spet sre~ala.” ska, stara okoli dvajset let, in ga vpra{ala, ~e sme prisesti. Bil je topel dan.

Oble~ena je bila v beli muslin, v rokah pa je dr‘ala mrzlo pija~o. Derek je prikimal, a ni rekel ni~esar. Mladenka je u‘ivala v svoji pija~i in mu pripovedovala o tem, kako je odra{~ala v Angliji in da je v Kanado pri{la predvsem zaradi Vancouvra, ker se ji je zdelo neizmerno privla~no mesto. Predstavila se je kot Heather in Derek je opazil, da jo obdaja sij son~ne svetlobe, zaradi ~esar je bila videti kot angel. ^as se je za Dereka ustavil. Pogovor je nanesel na dru‘ino in na Heatherine na~rte v novem ‘ivljenju v Kanadi.

Derek se je zalotil, da se pogovarja z njo kot o~e in dlje ko sta se pogovarjala, bolj se mu je zdelo, da jo pozna. Nazadnje je Heather vstala, ne‘no polo‘ila roko na njegovo ramo, se mu nasmehnila in rekla: “Vem, da vas skrbi zaradi mene vendar nikar. Z menoj je vse v redu, imela bom ~udovito ‘ivljenje in vem, da se bova nekega dne spet sre~ala.” Ko je Heather odhajala, mu je {e zadnji~ pomahala. Takrat je Derek zagledal svojo h~er in v du{i ob~util mir. Med najino seanso je Derek spoznal, da se je Julijina du{a utelesila, pri{la k njemu in mu zagotovila, da je ni izgubil. ^e trpimo zaradi odsotnosti ljudi, ki jih imamo radi, ti v~asih pridejo k nam na zelo nenavadne na~ine, pogosto, kadar so na{e misli v

globokem alfa stanju. Sprejmite te trenutke kot sporo~ila z onstranstva in dovolite, da so vam v pomo~.

ANGELI ALI DRUGI NEBE[KI GOSTITELJI? V zadnjih nekaj letih je priljubljenost angelov do‘ivela preporod. Rimskokatoli{ka cerkev angele opredeljuje kot duhovna, inteligentna, breztelesna bitja, ki so slu‘abniki in glasniki Boga. Kr{~anska cerkev zavzema stali{~e, da se ta bitja nikoli niso utelesila na Zemlji. Ljudje pa si angele predstavljamo kot bitjeca v belih oblekicah s krilci in svetni{kim sijem, teolo{ke podobe, ki smo jih v dana{nji ~as prinesli {e iz srednjega veka.

Ko kliente popeljem v duhovni svet, jih na za~etku ve~ina misli, da vidijo angele, v kar so {e zlasti prepri~ani zelo verni ljudje. Ta reakcija je podobna pobo‘nim odzivom nekaterih ljudi, ki so se s smrtjo sre~ali iz o~i v o~i. Vseeno pa moji subjekti, ne glede na njihovo versko prepri~anje, kmalu spoznajo, da so eteri~na bitja, ki jih vidijo v hipnozi, njihove vodnice in du{ni sopotniki, ki so jih pri{li pri~akat. Ta duhovna bitja obdaja bela svetloba, tako da je v~asih res videti, kot da so oble~ena v bele oblekice.

V mojem delu vodnice v~asih poimenujem kar angeli varuhi, ~eprav so na{e osebne u~iteljice bitja, ki so se dolgo utele{ala na Zemlji, preden so napredovala na stopnjo vodnice. Menim, da pri mnogih ljudeh verovanje v angele izvira iz neke notranje ‘elje po osebni za{~iti. S to pripombo ne nameravam omalova‘evati vere milijonov ljudi, ki zaupajo v angele. Sam dolgo ~asa nisem veroval v ni~ drugega kot v lastni obstoj, zato

Misteriji 45

T UJCI

KOT GLASNIKI

sedaj vem, kako pomembno je verovati v nekaj ve~jega in bolj{ega, kot smo mi sami. Na{a vera je tista, ki nam daje oporo v ‘ivljenju, verovanje v obstoj vi{jih bitij, ki bdijo nad nami, pa je del te vere. Moji primeri naj bi potrdili koncept prijaznih duhov v na{em ‘ivljenju.

Na{i duhovni u~itelji uporabljajo, tako kot u~itelji na Zemlji, razli~ne na~ine in tehnike. Naslednja dva skraj{ana primera ponazarjata mojo trditev, da osebne vodnice in sorodne du{e, ne glede na to, kako si jih predstavljamo, z nami vzpostavijo stik, ~e potrebujemo tola‘bo.

Naslednji pogovor sem imel z Rene, {tiridesetletno vdovo, ki je izgubila mo‘a tri mesece pred najinim sestankom.

Po~akal sem do konca seanse, nato sem ji postavil vrsto vpra{anj, ki sledijo. Moj namen je bil pripraviti Rene do tega, da bi primerjala zavestno in superzavestno predstavo, ki jo je imela o svoji vodnici Niath.

Dr. N: Ali ste imeli pred dana{njo seanso kakr{ne koli stike z bitjem, ki ste ga v hipnozi spoznali za Niath?

S: Da, od mo‘eve smrti dalje me Niath obiskuje v te‘kih urah.

Dr. N: Ali ste pred to seanso Niath videli enako kot po seansi?

S: Ne, ne na ~isto enak na~in ... Prej ... prej sem mislila, da je angel, zdaj pa vidim, da je Niath moja u~iteljica.

Dr. N: Se vam je zdelo njeno obli~je in njeno vedenje v hipnozi kaj druga~no od tistega, ki ste ga videli, ko ste bili budni?

S: (se zasmeje) Danes ni imela krilc niti svetni{kega sija, toda ble{~e~a svetloba - ta je bila enaka. Tudi njen ne‘ni obraz in njen pristop sta bila enaka. Vidim tudi, da zna v na{i duhovni skupini biti ... precej stroga.

Dr. N: Bolj u~iteljica kot svetovalka v bole~ini?

S: Da, morda. Ko je po Harryjevi smrti pri{la do mene, je bila tako ljubezniva in razumevajo~a ... (hitro) To seveda ne pomeni, da v duhovnem svetu ni prijazna, samo bolj je ... zahtevna.

46

Dr. N: Ali ste po Harryjevi smrti storili kaj posebnega, da ste priklicali Niath?

S: Po pogrebu sem bila obupana in ‘elela sem si pomo~i. V nekem trenutku sem ugotovila, da moram biti sama in zelo pri miru ... da bi sli{ala ...

Dr. N: To pomeni, da ste Niath sli{ali in ne dejansko videli?

S: Ne, na za~etku sem jo videla lebdeti nad menoj v moji spalnici. Objemala sem blazino, kot da bi bila Harry, toda jokala nisem ve~. Po tistem, ko sem jo prvi~ videla, je nisem mogla ve~ dobro razlo~iti, ker je postala zabrisana, in takrat sem spoznala, da moram poslu{ati njen glas. Tako sem v naslednjih dneh Niath ve~ sli{ala kot videla ..., toda morala sem poslu{ati.

Dr. N: Je bila za to potrebna zbranost?

S: Da ... mislim, ne ... bolj sem morala svojemu duhu dovoliti, da se je osvobodil telesa.

Dr. N: Kaj se zgodi, ~e ne poslu{ate pravilno, pa vseeno ‘elite njena sporo~ila?

S: Takrat se za~ne z menoj povezovati prek mojih ob~utkov.

Dr. N: Na kak{en na~in?

S: Oh, lahko se samo vozim naokoli ali pa se sprehajam in premi{ljujem, ~e naj izpeljem dolo~eno dejanje, ukrepam na dolo~en na~in. Niath bo poskrbela za to, da se bom dobro po~utila, ~e bo moje razmi{ljanje na pravi poti.

Dr. N: In kaj ~e dejanje, o katerem premi{ljujete, ne bi bilo dobro za vas?

S: Niath bo poskrbela, da bom imela pomisleke, da mi bo neugodno. V ‘elodcu bom ~utila, da bi bila to napa~na poteza.

Moj naslednji primer je mlad mo{ki, ki je leta 1942 v {estintridesetem letu umrl v prometni nesre~i. Primer nam predstavi {e en pogled na mitologijo angelov.

Dr. N: Povejte mi, kako ste po nesre~i pomagali va{i ‘eni?

S: Pri Betty sem ostal tri dni, da bi ji

olaj{al bol. Namestil sem se nad njeno glavo, tako da sta se najini energijski polji prekri‘ali na tak na~in, da sem jo lahko tola‘il z usklajevanjem najinih vibracij.

Dr. N: Ali ste uporabili {e kak{ne druge tehnike?

S: Da, pred njenim obrazom sem projiciral mojo podobo.

Dr. N: Je to u~inkovalo?

S: (razigrano) Najprej je mislila, da sem Jezus. Drugi dan je bila zmedena, tretji dan pa je bila prepri~ana, da sem angel. Betty je namre~ zelo verna.

Dr. N: Vas to ne moti, da vas zaradi svojih verskih prepri~anj ni prepoznala?

S: Ne, sploh ne. (po nekaj trenutkih obotavljanja) No ... ne re~em, da mi ne bi ugajalo, ~e bi Betty spoznala, da sem to jaz, a trenutno je moja glavna skrb to, da bi se bolje po~utila. Betty je prepri~ana, da sem nebe{ko bo‘anstvo - in to je ~isto v redu, saj ji dejansko nudim duhovno pomo~.

Dr. N: Bi se Betty po~utila {e bolje, ~e bi vedela, da ste to vi?

S: Poglejte, Betty misli, da sem v nebesih in da ji ne morem pomagati.

Pomaga pa ji lahko njen angel, ker sem to v resnici jaz. Sem si pa~ nadel krinko pa kaj zato. Da bi ji le lahko pomagal.

Dr. N: Ker Betty ni dojela povezave med vami in va{o krinko, uporabite morda kak{en drug na~in, da bi se z njo povezali na bolj osebni ravni?

S: (se nasmehne) Da, mojega najbolj{ega prijatelja Teda. On ji nudi oporo in ji pomaga pri vsakodnevnih zadevah.

Kasneje lebdim nad obema in jima po{iljam ... privolilna sporo~ila. (subjekt se nato zasmeje) Dr. N: Kaj se vam zdi tako sme{no?

S: Ted ni poro~en. @e zelo dolgo je zaljubljen v Betty, vendar se ona tega {e ne zaveda.

Dr. N: Nimate ni~ proti?

S: (veselo, a z malce oto‘nosti) Prav ni~. Pomirjen sem, ker vem, da on lahko naredi zanjo to, ~esar jaz ne morem ve~ ... vsaj, dokler se Betty ne vrne domov.

D

Vsaj 4 prednosti... [koda je, da bi zamudili eno samo {tevilko tako zanimivega branja. In zakaj bi revijo Misteriji iskali med kupi revij pri prodajalcih ~asopisov, ko pa bi jo vam prav radi, {e preden je vsakega prvega v mesecu naprodaj v kioskih, prinesli na dom. Odlo~ite se za dostavo na dom, saj boste imeli tako najmanj {tiri prednosti: prihranili boste 10 %, brali boste prej kot drugi, nikoli ne boste ostali brez revije, brezpla~no boste postali ~lan Kluba za zdravo ‘ivljenje, ki vam in va{im dru‘inskim ~lanom prina{a vrsto novih ugodnosti... Pametno je, da izpolnite naro~ilnico kar danes.

MISTERIJI 86 o zapostavljena kovina o vzvod in te`i{~e o di{e~e zastrupljanje o kozarec popravi pitno vodo o o`ivljena Kamni{ka Bistrica o ptica, ki ni ptica o atomski spopad v davnini o bioenergijski kvader o po vrnitvi iz smrti o mleko - da ali ne?

MISTERIJI 87 o `ivotvorna energija o je ali ni voda na Luni? o za`igalna zrcala o skrivnost ptic velikank o volja najvi{jega biosistema o fotografije kakovosti vode o Mars vznemirja o vas preganja duh? o resni~nost ali halucinacija? o kis in sladkor nepotrebna?

MISTERIJI 88 o nesmisel, ki deluje o skrivnostne tvorbe na Luni o s kozarcem do vitkosti o slovenska sfinga o `iveti brez bolezni o mesta mo~i

o na vodo deluje kisik o onkraj ~asa in prostora o bitka pri Mrzli reki o Slovenija v letu 2001 MISTERIJI 89 o `iva voda `ar~i svetlobo o mo~ je v enosti duha o sto zdravilnih ~ajev o brez elit in demonov o raziskave v Moskvi o ma{ ni, energije pa so o slika, ki je `iva o k [tefu, pa v disko o sedi du{a v kristalu?

MISTERIJI 90 o neznane ~love{ke rase o molimo pred spanjem o Darwin ni imel prav? o `itni krogi v Sloveniji o idi po ta bol{i kruh o celice razumejo signale o vesolje ima 155.521.981.589.103 let o duh kapetana Blacka o posmrtni dogovori o sorodne du{e niso lo~ene MISTERIJI 91 o Tesla podvomil v Einsteina o Adam je prvi lo~enec o vitalizirani kruh

o radostno `ivljenje o toplokrvni - hladnokrvni? o GSM razbija kromosome o pogovor s telesom o zagonetne kroglice o izsu{evanje ko`nih znamenj o duhovi povezani z `ivimi MISTERIJI 92 o Slovenija zadnja v Evropi o bolezenska zakisanost telesa o kozmologija Giordana Bruna o zvoke lahko tudi vidimo o nevidne silnice Zemlje o se bojimo tujega `ivljenja? o informacije zbri{ejo bolezen o tveganje se prepolovi o skrivnostni Jeruzalem o 1300 po he`ri MISTERIJI 93 o reinkarnacija o mleko: je ali ni zdravo o predhodnica religij o lobanja ~ude`no ozdravlja o zunaj~utno zaznavanje o medicina ljubezni o vam preti zasvojenost o ajda naj zamenja meso o od kod prostozidarji o kdo je vedel za luni

MISTERIJI 77 o zakaj so mamuti izumrli? o piloti morajo poro~ati o NLP o astrologija - prva znanost MISTERIJI 78 o um deluje na materijo o `ivljenje po smrti o nove razlage Roswella MISTERIJI 79 o zbujanje spe~ih mo`ganov o miza, ki se vrti sama o nadaljevanje Karantanije o zdravilne grajske vibracije MISTERIJI 80 o Zemljo bo treslo in oblivalo o obiskali bomo Damanhur o ali molitev zdravi? o zdravilni magnetizem MISTERIJI 81 o astronomija o ali smrt pre`ivimo? o se je tedaj naselila du{a? o misterij podzemnega templja MISTERIJI 82 o so ra~unalniki prepametni? o neokortikalna vojna o so na{i o~etje nebe{~ani? o tisto o bakterijah ni res MISTERIJI 83 o mandala minljiva in ve~na o ozdravljenja ob truplih o Odisej ni videl Sredozemlja o med strastmi in trpin~enjem MISTERIJI 84 o spolni odnosi z Nezemljani o sevanje mobilnih telefonov o na{ izum najbolj{i v Ameriki o je Troja na Finskem?

MISTERIJI 85 o Lunino `elezo ne rjavi o Slovenija se dviguje... o fenomen bioenergije o klistiranje z urinom o ljudje se vrnejo iz smrti

NARO^ILNICA

; Da, `elim dobivati revijo na moj naslov Ime in priimek:

.....................................................................................................................................................................................

Ulica in hi{. {tev: Po{t. {tev. in kraj:

................................................................................................................................................................................

................................................................................................................................................

Naro~nino 2.160 SIT bom poravnaval(-a) vnaprej za {tiri {tevilke, po prejemu polo`nic.

Datum

..............................................................................................................,

podpis

..........................................................

Po{ljite mi arhivske {tevilke 3, 6, 7, 8, 10, 13, 15, 16, 18, 21, 22, 23, 24, 25, 26, 27, 28, 30, 31, 33, 34, 35, 37, 38, 39, 40, 41, 42, 43, 44, 45, 46, 47, 48, 49, 50, 51,52, 53, 54, 55, 56, 57, 58, 59, 60, 61, 62, 63, 64, 65, 66, 67, 68, 69, 70, 71, 72,73, 74,75,76, 77, 78, 79, 80, 81, 82, 83, 84, 85, 86, 87, 88, 89, 90, 91, 92, 93. Cena arhivskih {tevilk je 600 SIT. Izpolnjeno naro~ilnico po{ljite na naslov: Revija Misteriji, [martinska 10, 1000 Ljubljana.

Misteriji 47

Nenavadna do`ivetja Vpra{anja je slutila “Manja!”, sem zavpila prej{nji teden za gospo mojih let, ko je hotela ~ez prehod za pe{ce v Ljubljani pred po{to. In obrnila se je.

Velikokrat sem pomislila nanjo. Kadar v dru‘bni nanese beseda na jasnovidnost, povem, da poznam eno jasnovidko {e iz {tudentskih let. Pa je nisem videla skoraj tri desetletja in sama {e nikoili nisem bila pri jasnovidki.

“K Manji,” sem si pogosto dejala, “pa bi {la prav rada. Saj jo poznam, a ne more{ kar tako k tujcu ...“ Takrat, ko bi lahko {la, mi verjetno ni bilo dovolj do tega. Nekateri so hodili k njeni mami, ampak o tem se ni kaj dosti govorilo. Takrat so se te re~i skrivale, saj niso bile v skladu s ~asom in seveda tudi ne preve~ z na{imi leti ... “@ivijo,” je odgovorila in me takoj prepoznala.

Ni bilo treba veliko besed, da sva zavili k Slonu. Po skoraj {tirih desetletjih sva si bili sprva skoraj tujki, a vseeno sva toliko skupaj do`iveli kot plesalki v folklorni skupini, da sva se zlahka na{li v ~asu, ko smo peli, plesali, nastopali, potovali in seveda tudi {tudirali.

48

Izmenjali sva obi~ajna vpra{anja in sli{ali druga od druge bolj ali manj pri~akovane odgovore. Nazadnje pa me je le premagalo, za~ela sem jo spra{evati o jasnovidnosti. Nisem je hotela kar naravnost vpra{ati, kam naj pridem in sem pri~ela bolj na okoli, o mami ...

“Da, mama je meni in sestram marsikaj napovedala. Videla je na dolge steze, jaz pa na kraj{e in za manj ~asa ...”

“Kako na kraj{e?” me je zanimalo in sem si predstavljala, da so njene napovedi kratkoro~ne, za teden, {tirinajst dni ...

“Verjetno sem podedovala neke mamine lastnosti. @e v gimnaziji se mi je dogajalo, da sem pogosto `e en dan preden sem bila vpra{ana zaslutila, da bom na vrsti pred tablo in tudi kaj bom vpra{ana,” mi je razlagala in ni razumela, da bi jaz sedaj rada vpra{ala nekaj, kar me zelo zanima.

“Na fakulteti sem za~ela te svoje sposobnosti razvijati in jih negovati.

Nekaj dni pred izpitom sem si lahko predstavljala, kaj bom vpra{ana in v mislih so se mi pokazale celo strani knjige, kjer to pi{e.

Seveda sem {tudirala, to-

Mnogim med nami se je ‘e zgodilo kaj nenavadnega. V~asih o do‘ivljaju povemo najbli‘jim, v~asih zgodbo zadr‘imo zase. Vabimo vas, da nam nenavadne dogodke opi{ete, objavili jih bomo na tej strani.

Honorar za opis nenavadnega do‘ivetja: majica Misteriji. Zgodba mora biti resni~na. Napi{ite jo tako, da bo dolga od 30 do 60 tipkanih vrstic.

Zgodbo po{ljite na naslov: MISTERIJI, [martinska 10, Ljubljana.

da veliko manj natan~no in za vse desetke do tretjega letnika se lahko v veliki meri zahvalim tej svoji sposobnosti. Malo me je bilo strah, saj sem se ~edalje bolj zana{ala na jasnovidnost in ~edalje manj ~asa sem porabila za {tudij. In tisto, kar sem na{tudirala zato, ker sem vedela, da bom vpra{ana, znam {e danes na pamet ...

Bila sem ‘e povsem prepri~ana, da sem nezmotljiva. Ne le na podro~ju {tudija, tudi na drugih podro~jih sem stvari ugotavljala ~edalje bolj natan~no. Cimra me je ‘e gledala postrani in {irila govorice o mojih ~udnih sposobnostih, meni pa se je zdelo, da se tega lahko nau~i skoraj vsak. Z vajo, upornostjo in mo~no koncentracijo. Dve, ki sta na vsak na~in hoteli hoditi na izpite tako kot jaz, sem hotela nau~iti jasnovid-

nosti. Domenile smo se za nekak{en kro‘ek, da bi si izmenjevale izku{nje in ugotavljale, kako nam to uspeva. Toda vse moje sposobnosti so skoraj neopazno izpuhtele ... Najprej se nisem mogla ve~ zbrati, nato nisem ve~ dobila odgovora na enak na~in kot prej in ko sem si prizadevala, da bi le nekako izvedela, kaj me ~aka, je bilo vse dale~ od resnice ...”

K njeni mami so ljudje prihajali do smrti. Verjeli so v njene napovedi.

“Jaz nimam prav nobenih sposobnosti. Tako kot je samo po sebi pri{lo, je tudi od{lo. In ko neha{ verjeti v jasnovidnost, je tudi ne more biti. ^eprav ...”

Danes pa so v Ljubljani kro‘ki, kjer te tega, tako vsaj pravijo, ~e ima{ vsaj malo talenta, vsaj malce nau~ijo. In to me zanima.

Jasna

Mali oglasi 10 % POPUST V TRGOVINI AUREA v BTC v Ljubljani, hala A, tel: 01/ 541 17 60 s kartico Kluba za zdravo ‘ivljenje, ki jo imajo vsi naro~niki revije Misteriji in Zdravje. Velika izbira naravne kozmetike, ki ni testirana na ‘ivalih in ne vsebuje ‘ivalskih ma{~ob, darilni izdelki, knjige za zdravo telo in du{o, izdelki iz prodaje po po{ti revije Misteriji. Vabljeni tudi na kozarec naj~istej{e pitne vode v Sloveniji ALCONA-AQUA ALCONA-AQUA. CENJENE STRANKE obve{~am, da sem pri~el v Ljubljani zdraviti JECLJANJE po novi nizozemski metodi, ki se je izkazala za zelo u~inkovito. Gorazd Gavez dr. med., 01/426-41-89 Gorazd Gavez s.p., Maribor

HOROSKOPI – NATALNI, KARMI^NI, partnerski,, dharmi~ni, letni,… (25 str. 2500 SIT).

Brezpla~en povzetek! Astr. Armand, tel.: 041/ 568-340, 05/627-54-34 Armand Keber s.p., Koper [EPAT STJEPAN - bioterapevt bioterapija, akupresura, refleksna masa`a. pon. - Bre`ice: Motel PETROL ^ate` tor. - Ljubljana: Dom upokojencev CENTER sre. - Maribor: Hotel GARNI Tabor ~et. - @alec: Hotel @ALEC infor. po tel.: 041/726 084; [epad Stjepan s.p.

Vse, ki bi si radi ogledali zbirko nekaj 100 predmetov, ki jih arheologija ne more umestiti nikamor in so sedaj zbrani ter bodo na ogled postavljeni v muzeju na Dunaju, vabimo, da gredo z nami na dvodnevni izlet “Dunajsko poletje in nerazre{ene skrivnosti.”

Izlet bo 7. in 8. julija, prijave sprejema turisti~na agencija Quo Vadis, tel.: 01/507-18-03 in 01/519-74-59.

Z Misteriji k sveti Fo{ki Revija Misteriji vabi svoje bralce, da se udele‘ijo enodnevnih avtobusnih izletov k sveti Fo{ki v Istri

19. 05. in 16. 06. 2001 Sre~anje bo vodil bioterapevt iz Zagreba @eljko Vragovi}.

Informirani kozarci s certifikatom Zaradi velikega zanimanja za informirane kozarce in zaradi njihove za{~ite, smo vsak kozarec, ki je naprodaj od prvega januarja 2001, bodisi doma bodisi v tujini, opremili s certifikatom, to je s potrdilom o poreklu.

V Sloveniji kozarce, ki so narejeni po originalni tehnologiji Hydronic, prodajajo naslednje trgovine:

V Ljubljani: Aurea v BTC, v Slovenskih Konjicah: Doma~a lekarna Viva Sana, v Slovenski Bistrici: Doma~a lekarna Viva Sana, v Bre‘icah: Darila Don, Cesta prek. borcev 16, 0608/61-269 v Pod~etrtku: Trgovina Lida v hotelu Breza, Tr`a{ka c. 35 v Roga{ki Slatini: Industrijska trgovina Steklarske {ole, v Idriji: Trgovina TIM Mlakar, v Novi Gorici: Manufaktura, poslovalnica Narodna umetnost, 05/302-15-64. v Kopru: Trgovina MIJA s kristalnimi izdelki, pritli~je tr`nice Koper Zastopniki za prodajo kozarcev v tujini: Hrva{ka: Zagreb, Kvantum-tim, Vodovodna 20 a, tel.:00 385 1 36 43 666 Kanada: Vily Mitrovic, tel. in fax: 001 905 846 3060

Izidi ‘rebanja za nagradno kri‘anko {t. 74 PRVA NAGRADA (20.000 SIT): Danica Matek, Tovsto 25, 3270 La{ko.

DRUGA NAGRADA ({tirimese~na naro~nina na revijo Misteriji): Franc Brdnik, Smlednik 34, 1216 Smlednik.

3 TRETJE NAGRADE (majica Misteriji): Tanja Gajski, Ulica bratov U~akar 66, 1117 Ljubljana, Vladimira Smole, Kidri~eva 4, 1330 Ko~evje, Zofija Ratkovi~, Pr‘anjska 12 b, 1117 Ljubljana.

Nagrade bomo poslali po po{ti.

REIKI TE^AJI IN TERAPIJE TAN-DRA@ d.o.o., Dom`ale

tel.: 01/723-94-91, 041/791-345 e-mail: reikiposta@yahoo.com

Zavod za razvoj ~lovekovih vrednot TE^AJ UMETNOSTI @IVLJENJA Ljubljana: 9. – 14. maj 13. – 18. junij delavniki: 18h–21h sobota, nedelja: 9h–14h 041/791-345, 01/534-39-92, 01/507-67-83 umetnostzivljenja@yahoo.com Zavod za razvoj ~lovekovih vrednot, Ljubljana

Mali oglasi v Misterijih CENA besede je 200 SIT, (najmanj 3000 SIT

za 15 besed ali manj).

10 % popust za tri, 15 % popust za ve~ kot tri zaporedna naro~ila. [tejejo vse besede in {tevilke. 19 % DDV ni v{tet v ceno.

Izlet organizira turisti~na agencijia Quo Vadis iz Ljubljane, Vodnikova 130, tel.:01/507-18-03.

Storitev razli~nih ponudnikov, objavljenih na

ROK za sprejem je do vklju~no 15. v mesecu za naslednji mesec. Pla~ilo vnaprej na posl. ra~un {t.: 02083-11412222. Informacije po tel.: 01/ 431-20-25.

tej strani, ne preverjamo in zanje ne odgovarjamo. Bralke in bralce prosimo, da nam o kakovosti ponujenih storitev sporo~ijo svoje mnenje.

SPREJEM oglasa le pisno: s pismom (s prilo‘eno kopijo vpla~ila) ali po faksu 01/230-16-27.

Re{itev nagradne kri‘anke {t. 74: VODORAVNO: Pti~, Rethel, post, vez, posledica, sevanja, PK, MT, ime, Nela, obala, oer, top, nat, sraka, Blo{ka, planota, tur, trieder, samotar, Mao, Alfano, [iva, sauvignon, ‘li~ka, TO, II, Allen, Knut, Trdin, prtljaga, Ribar, repa, Aed, Ana, sik, ikona, LS, Biel, Ilf, atlantidska plo{~ica, AR NAGRADNI POJMI: POSLEDICA SEVANJA MOBILNEGA TELEFONA, ATLANTIDSKA PLO[^ICA

Prosimo, da re{itev po{ljete do 15. maja 2001 v ovojnici s pripisom KRI@ANKA 75 na naslov: Misteriji, [martinska 10, 1000 Ljubljana.

Iz‘rebali bomo pet nagrajencev, ki bodo prejeli: 1. nagrada: 20.000 SIT 2. nagrada: {tirimese~na naro~nina na revijo Misteriji 3.-5. nagrada: majica Misteriji

Misteriji 49

Nagradna kri`anka (75) Ime in priimek: Po{tna {t.: [t.: `iro ra~una:

50

Stalno bivali{~e: Dav~na {t.:

Dav~na izpostava: Pri banki:

Operativna {t. banke:

Razumna preventiva

ZA[^ITA PRED SEVANJEM MOBILNIH TELEFONOV

• Nagrajeno na mednarodnem salonu invencij v @enevi, aprila 2001 • Testirano po protokolu 8 mednarodno priznanih metod biomonitoringa

Rezultati delovanja

Zmanj{anje po{kodb celic z za{~ito Norad

6,66%

Po{kodbe celic zaradi mobilnega telefona

15,15%

Po{kodbe celic brez sevanja

odstotek po{kodovanih celic

34,74%

Nevtralizator sevanja za polovico zmanj{a u~inkovanje {kodljivega sevanja mobilnih telefonov. U~inki sevanje {e niso standardizirani. Dosedanje {tudije pa so ‘e tako trdne, da jih ni mogo~e zanemariti in narekujejo razumno preventivo.

Pametno se je izogniti u~inkom sevanja z razumnimi ukrepi in sprejemljivimi stro{ki.

Bakrene kodirane samolepilne plo{~ice NORAD za za{~ito pred sevanji mobilnih telefonov so razumna preventiva.

ARA zalo`ba d.o.o. [martinska 10, 1000 Ljubljana; tel.: 01/431-20-25