Revija-Misteriji-097_avgust-2001

LETNIK 9. - [T. 97 - AVGUST 2001 - 600 SIT, 48 HRK

POZOR! BRANJE TE REVIJE LAHKO VPLIVA NA VA[E @IVLJENJE ISSN 1318-1777

Vstop v tajna zdru`enja Snemanje zvokov iz onstranstva Podzemni falus na Pelje{cu Po`eljenje in gnus Slutnje ameri{kih predsednikov

RODILA BOM JEZUSA

Razumna preventiva

ZA[^ITA PRED SEVANJEM MOBILNIH TELEFONOV

• Nagrajeno na mednarodnem salonu invencij v @enevi, aprila 2001 • Testirano po protokolu 8 mednarodno priznanih metod biomonitoringa

Rezultati delovanja

Zmanj{anje po{kodb celic z za{~ito Norad

6,66%

Po{kodbe celic zaradi mobilnega telefona

15,15%

Po{kodbe celic brez sevanja

odstotek po{kodovanih celic

34,74%

Nevtralizator sevanja za polovico zmanj{a u~inkovanje {kodljivega sevanja mobilnih telefonov. U~inki sevanje {e niso standardizirani. Dosedanje {tudije pa so ‘e tako trdne, da jih ni mogo~e zanemariti in narekujejo razumno preventivo.

Pametno se je izogniti u~inkom sevanja z razumnimi ukrepi in sprejemljivimi stro{ki.

Bakrene kodirane samolepilne plo{~ice NORAD za za{~ito pred sevanji mobilnih telefonov so razumna preventiva.

ARA zalo`ba d.o.o. [martinska 10, 1000 Ljubljana; tel.: 01/431-20-25

Misteriji LETNIK 9. - [T. 97

avgust 2001

8

29

Zakaj se zaljubimo?

Rodila bom Jezusa

Romanti~na ljubezen je zna~ilnost, ki temelji na biolo{ki osnovi

9

Sara vsako no~ sprejema bo`je besede in pri~akuje sporo~ilo o rojstvu Jezusa

Vstop v tajna zdru‘enja Iniciacija je ceremonija, ki potrjuje vstop v tajno organizacijo

14 Za “znanost” medijev-ni [tudije so pokazale, da psihiki lahko komunicirajo z mrtvimi

17 Zvok iz onstranstva Elemente, ki ka‘ejo na nevidno resni~nost, zaznal magnetofon

19

34 Smo le zvezdni prah Zvezde so “plav`i”, v katerih nastajajo kemi~ni elementi

37 Prekognitivni predsednik Abraham Lincoln je pripisoval velik pomen znakom in simbolom

43

Pelje{ko ilirsko sveti{~e

Akademija Veda

Pri vasi Nakovan so na{li neoskrunjeno podzemsko obredno dvorano

Za dodatno pestrost bodo poskrbeli gostje in predavatelji iz tujine

Misteriji 3

P ISMA Ilustrirana mese~na revija

Misteriji Naslov uredni{tva: Revija Misteriji, [martinska 10, 1000 Ljubljana Tel.: 01/231-93-60, fax: 01/230-16-27 Elektronska po{ta: ara@zalozba-ara.si Izdaja: ARA Zalo`ba d.o.o., Cigaletova 5, Ljubljana Direktor zalo`be: Jo‘e Vetrovec Tel.: 01/231-93-60 Odgovorni urednik: Jo`e Vetrovec Tel.: 01/231-93-60 Oblikovanje: J&V Ra~unalni{ki prelom: Luka Zlatnar Tel.: 01/431-43-83 Lektoriranje: Lili Epih Tajni{tvo in naro~nine: Lilijana Knez Tel.: 01/231-93-60 Oglasno tr`enje: Tel.: 01/431-20-25 Prodaja po po{ti: Vanda Klop~i~ Tel.: 01/431-20-25 Odprema po{iljk po po{ti: Franci Hemler Tel.: 01/529-42-44 Fotoliti: Grafi~ni studio K, Ljubljana Tisk: Tiskarna Ljubljana d.d., Ljubljana Cena izvoda v maloprodaji 600 SIT. Prodaja v kolporta`i: Prodaja, Dunajska 5, Ljubljana, tel.: 01/473-88-41. V naro~nini, ki se pla~uje {tirimese~no (2.160 SIT), 10 % popusta. Poslovni ra~un: 02083-0011412222.

Devizni ra~un: 50100-620-133-900-579602.

4

[MARTINSKA 10, 1000 L JUBLJANA

Duh veseljak

P

ohvaliti moram va{o revijo, ki jo berem ‘e tri leta. Dolgo ‘e razmi{ljam o svoji zadevi. Vem, da mi lahko pomagate. V 73. {tevilki revije Misteriji ste pisali o dru‘ini iz Bele krajine. Verjamem, da so pre‘ivljali te‘ke ~ase, saj to ni {ala. Jaz pa imam druga~ne probleme. @ivim s sinom, sama. Ne ~isto sama: z nama ‘ivi {e Nezemljan - duh. Pravzaprav niti ne vem, kdo je niti koliko let je ‘e z nama. Ni hudoben, saj {e nikomur ni ni~ naredil, le nagaja rad: ustavlja ure, igra se s programi na televiziji, na radiu, telefonu in ra~unalniku povzro~a utripanje lu~k, odpira vrata, poje, se ogla{a... Moti me edino, da je preve~ radoveden, ko berem knjigo ali ~asopis. Takrat ga ~utim ob sebi kot nekak{no valovanje. Prebrala sem vse knjige, ki jih premore knji‘nica, pa nisem o tem na{la nobene razlage. Dala sem

mu ime in ko ga pokli~em, se oglasi. Obiskuje tudi sorodnike: sestro, omo in dru‘inskega prijatelja. Ve~krat je {el s sinom v {olo. Rekli boste, zanimivo ‘ivljenje ali pa {e en norec ve~. Tudi sanj nimam obi~ajnih. ^ez nekaj ~asa se zgodi vse, kar vidim v njih. Slikala sem ga, film je bil neposnet. Slikala sem sinov rojstni dan, film iz fotoaparata pa je izginil. Zanima me, kdo je in zakaj je pri{el k meni.

Prosim vas, ~e poznate ljudi, ki se s tem ukvarjajo, da mi pomagate. Povabim vas, da ste zraven, novinar in strokovnjak. Borut Veselko je imel v oddaji Odklop Matja‘a iz Idrije. Mogo~e je on pravi. Odlo~itev prepu{~am vam.

Pi{em na kolenih v parku, da mi ne bi pismo izginilo.

Tega no~em in zato vam tudi nisem telefonirala. Lep pozdrav. Pri~akujem odgovor in obisk.

Danica, Maribor (naslov v uredni{tvu)

ALI

ara@zalozba-ara.si

Pomiva vaze

b praznovanju sem dobila veliko ro‘ in O uporabiti sem morala tudi tiste vaze z ozkim vratom, v katerih se je nabral vodni kamen; ker jih nisem mogla o~isti, jih ‘e nekaj ~asa nisem uporabljala. Odkar sem dobila za darilo modri kozarec, v vaze to~im le vodo iz informiranega kozarca, da si ro‘e prej opomorejo in seveda, da dalj ~asa trajajo.

Po nekaj dneh se mi je zazdelo, da z menjavanjem vode v stari vazi odteka tudi nesnaga, ki se je nabrala v njej. Zato sem tudi potlej, ko so ro‘e ‘e ovenele, pustila vodo iz informiranega kozarca v vazi in jo vsak teden zamenjala. Po enemu mesecu je v vazi ves kamen izginil. In spomnila sem se na moje staro telo in sedaj {e z ve~jim veseljem pijem iz modrega kozarca.

Hvala vam za to veliko pridobitev.

Manca, Ljubljana

NARO^ITE MISTERIJE IN POJDITE NA MORJE Med novimi naro~niki, ki se bodo naro~ili na Misterije v mesecu avgustu, bomo iz‘rebali dve nagradi. Prva bo vodila iz‘rebanega naro~nika oziroma naro~nico na desetdnevne po~itnice (preno~evanje z zajtrkom in najemom kuhinje) v Lovi{te, na polotoku Pelje{cu v ju‘ni Dalmaciji. Na po~itnice bo lahko popeljal / a {e svojega gosta. O vsem se bo pomenil / a z gostitelji, poklical / a bo v Lovi{te gospo Zdravko in se domenil / a, kdaj v septembru lahko pride v ribi{ko dru‘ino. (Tel.: 00 385 20 718 046) Druga nagrada pa je enodnevni obisk k sveti Fo{ki.

Revijo naro~ite po telefonu 01/231-93-60.

V juliju smo iz`rebali: Lovi{te: Ale{ Kranjc, Staneta Severja 1, 2000 Maribor.

Sv. Fo{ka: Ferdo Pretnar, Nano{ka 19, 1000 Ljubljana.

ZANIMIVOSTI

GRIPA PRIHAJA IZ VESOLJA

Z

nano je, da so se na{i prednamci izredno bali kometov. Verovali so, da tisto, kar prileti iz vesolja, nikdar ne prinese ni~ dobrega, zelo pogosto pa velike nesre~e.

SKRBI ZARADI MOREBITNEGA @IVLJENJA NA MARSU

^

ez sedem let bo v ~love{kih rokah, oziroma v laboratorijih NASE, vsaj kakih 500 gramov zemlje z Marsa.

In strokovnjake NASE ‘e sedaj boli glava od skrbi, kako naj ravnajo s povsem neznano “snovjo”, ki bo pri{la na Zemljo z Rde~ega planeta.

Prvi vzorci marsovske zemlje naj bi dali dokon~en odgovor na vpra{anje, ki ‘e od nekdaj buri duhove: Ali je na Marsu ‘ivljenje? Vse znanstvene ugotovitve, da je na Marsu ‘ivljenje in znanstvena nasprotovanja tej tezi in sedanjim dokazom bodo od{la v zgodovino: Odlo~il bo vzorec zemlje, ki bo pri{el na Zemljo, saj se raziskave, ki jih opravljajo roboti, ne morejo meriti z raziskavami v laboratoriju na Zemlji. In prav dejstvo, da utegne biti zemlja z Marsa “‘iva”, mo~no skrbi ljudi, ki so odgvovorni za sprejem te prve tovrstne vesoljske po{iljke.

Re{iti bo potrebno dva nasprotujo~a problema. Zemljo bo potrebno mo~no zavarovati pred zemeljskim oku‘e-

njem, hkrati pa bo potrebno za{~ititi Zemljo pred morebitnim neljubim obiskom mikrobov iz vesolja.

Laboratorijev, ki bi bili lahko kos tej nalogi, je malo.

Poznavalci pravijo, da bi moral imeti tak laboratorij za{~ito ~etrte stopnje, v podobnih razmerah sedaj preu~ujejo nevarne povzro~itelje bolezni, kot je virus Ebola.

LJUBITELJI @IVALI IZTREBLJAJO @IVALSKE VRSTE

V

se ve~ji sicer legalni uvoz divjih ‘ivali, ki jih imajo za svoje ljubljence predvsem Evropejci in Ameri~ani, povzro~a ogro‘anje {tevilnih ‘ivalskih vrst. Iz afri{kih in ju‘noameri{kih gozdov vsako leto legalno izvozijo 250.000 ptic, doma~ini pa pri lovljenju ravnajo zelo surovo in ne lovijo le ptic, marve~ pri tem neusmiljeno zelo surovo uni~ujejo njihova gnezda. Najbolj so ogro‘ene papige, nekaterih vrst je v naravi ‘e 70 od-

Kako zagotoviti popolno ~istost in sterilnost v laboratoriju in prepre~iti kontak vzorca marsovske zemlje z okoljem, je vpra{anje, s katerim se ukvarja vodja projekta harvardskega centra za astrofiziko v Bostonu John Wood in priznava, da je problem tolik{en, da se ge je treba lotiti takoj, da bi bil re{en ~ez sedem let.

D

Profesor Chandra Wickramasinghe, vodja raziskovalne skupine, ki trdi, da gripa lahko pride tudi iz vesolja.

To, da lahko prinesejo nesre~o, potrjuje skupina strokovnjakov z britanske University of Galles, ki jo vodi profestotkov manj kot pred de- sor Chandra Wickramasingsetimi leti. Svoje pa seveda he. Objavila je presenetljivo prispeva tudi neustavljiva teorijo o epidemijah gripe. Po njihovih ugotovitvah naj bi se~nja dreves.

D predlanska epidemija gripe, ki je prizadela Veliko Britanijo, ne imela zemeljskega izvora.

Dokazujejo, da je pri{la iz vesolja na prahu iz kometovega repa, ki je potoval zelo blizu Zemlje. Zaradi pove~ane Son~eve aktivnosti naj bi ta prah dobil dodatno energijo in prodrl v zemeljsko atmosfero.

Po prepri~anju strokovnjakov naj bi tudi zloglasna “{panska gripa”, ki je leta 1918 v Evropi zahtevala kar 20 milijonov `rtev, pri{la na Zemljo iz vesolja na podoben na~in. D

Misteriji 5

Kozmobiolo{ki koledar avgust - september 2001 20.7. ob 21:44 21.7. ob 00:44 23.7. ob 02:31

pet.

20.07.

sob. 21.07.

19.8. ob 04:55 19.8. ob 10:53

ned. 22.07.

21.8. ob 10:19

20.7. ob 21:44

25.7. ob 01:08 27.7. ob 04:17 27.7. ob 12:08

24.7. ob 02:31 tor.

24.07.

sre.

25.07.

~et.

26.07.

pet.

27.07.

22.8. ob 09:30 23.8. ob 11:50 25.8. ob 16:59

27.7. ob 12:08

25.8. ob 21:55

28.8. ob 02:02

ned. 29.07. pon. 30.07.

31.7. ob 06:43 31.7. ob 20:16 3.8. ob 07:53 4.8. ob 7:56 5.8. ob 20:30

tor.

31.07.

sre.

01.08.

~et.

02.08.

pet.

03.08.

sob. 04.08.

31.7. ob 06:43

29.8. ob 20:39 30.8. ob 13:48 2.9. ob 02:32

4.8. ob 7:56

2.9. ob 23:43

ned. 05.08.

8.8. ob 10:50

10.8. ob 20:23

tor.

07.08.

sre.

08.08.

~et.

09.08.

pet.

10.08.

21.08.

sre.

22.08.

~et.

23.08.

pet.

24.08.

sob. 25.08.

22.8. ob 09:30

25.8. ob 21:55

pon. 27.08. tor.

28.08.

sre.

29.08.

~et.

30.08.

pet.

31.08.

29.8. ob 20:39

sob. 01.09. ned. 02.09.

2.9. ob 23:43

pon. 03.09.

4.9. ob 14:58

pon. 06.08.

8.8. ob 09:05

tor.

ned. 26.08.

sob. 28.07.

29.7. ob 10:44

19.8. ob 04:55

pon. 20.08.

pon. 23.07.

24.7. ob 02:31

ned. 19.08.

8.8. ob 10:50

7.9. ob 01:09 7.9. ob 02:18

tor.

04.09.

sre.

05.09.

~et.

06.09.

pet.

07.09.

7.9. ob 01:09

sob. 08.09.

9.9. ob 11:41

ned. 09.09.

sob. 11.08.

12.8. ob 09:53 13.8. ob 04:59 15.8. ob 09:55 15.8. ob 23:35 17.8. ob 11:25 19.8. ob 10:53 19.8. ob 04:55

ned. 12.08.

12.8. ob 09:53

pon. 13.08. tor.

14.08.

sre.

15.08.

~et.

16.08.

pet.

17.08.

10.9. ob 20:59 11.9. ob 18:09 13.9. ob 21:16

15.8. ob 23:35

14.9. ob 07:55 15.9. ob 21:39

tor.

11.09.

sre.

12.09.

~et.

13.09.

pet.

14.09.

10.9. ob 20:59

14.9. ob 07:55

sob. 15.09. ned. 16.09.

sob. 18.08. ned. 19.08.

pon. 10.09.

19.8. ob 04:55

17.9. ob 12:27

pon. 17.09.

17.9. ob 12:27

17.9. ob 21:00

Osnovni podatki za naravno na~rtovanje rojstev so zbrani v knjigi Kozmobiolo{ki koledar in v reviji Narava Zdravje avgust 1999.

6

Ve~erno zvezdno nebo v avgustu

Skica ve~ernega zvezdnega neba v za~etku avgusta; levo - pogled proti jugu, desno - pogled proti severu. Pri opazovanju se obrnemo proti jugu oziroma severu. Posamezno skico dvignemo pred seboj. S preslikavo posku{amo na skici narisane najsvetlej{e zvezde izslediti tudi na nebu.

Glavna ozvezdja in zvezde Ve~erno zvezdno nebo pridobi tipi~no poletno podobo. Glede na prej{nji mesec ni dosti sprememb. Rimska cesta se vle~e ~ez celotno nebo od severa preko zenita do juga in je najsvetlej{a v predelu ozvezdja Strelec, ker v tej smeri pa~ le‘i jedro na{e Galaksije.

JU‘NA STRAN NEBA. Na jugu, kjer se Rimska cesta navidezno dotika obzorja, lahko opazujemo razmeroma neizrazito ozvezdje Strelec. ^e pa to ozvezdje malo bolj poznamo, lahko v njem brez te‘av izsledimo tako imenovano Mle~no skledo. Nad Strelcem je Orel z Atairjem. Veliki poletno-jesenski nebesni trikotnik, ki ga oblikujejo zvezde Atair, Vega in Deneb, se dokon~no utrdi na ve~ernem zveznem nebu. Pegaz, Vodnar, Delfin in Kozorog so na vzhodu oziroma jugovzhodu, na zahodu pa Venec ali Severna krona, Volar s svetlim Arkturjem, neizrazita Lovska psa in skoraj neopazni Be-

renikini kodri. Devica in Tehtnica ‘e zahajata.

SEVERNA STRAN NEBA. Na severozahodu le‘i Veliki medved (z Velikim vozom), na severovzhodu pa nebesni W, tj. Kasiopeja, oba pribli‘no enako visoko nad obzorjem. Med njima je Mali medved (z Malim vozom), v katerem le‘i zvezda Severnica. Nadobzorni{ki ozvezdji Zmaj in Kefej sta dosegli skoraj najvi{jo lego.

Vzhodno od Rimske ceste razpoznamo na jugovzhodu Andromedo, Trikotnik in Ribi.

NAD GLAVO. V bli‘ini zenita le‘i majhno ozvezdje Lira, katerega glavna zvezda Vega je ta ~as najsvetlej{a zvezda na nebu. Zahodno od Lire opazujemo neizrazitega Herkula, ki le‘i nad Ka~enoscem in Ka~o.

Rimska cesta se vije od severovzhoda proti jugu skozi ozvezdja Voznik, Perzej, Kasiopejo, Kefej, Labod ali Severni kri‘, Orel, Strelec in [korpijon. Zadnji ozvezdji ‘e le‘ita dale~ na jugozahodu.

Planeti Venera je {e Danica, vidna na vzhodu pred vzidom Sonca. Sredi meseca vzide okoli 3. ure.

Mars zahaja sredi meseca okoli polno~i. [e je v Ka~enoscu.

Jupiter je ‘e v Dvoj~kih. V za~etku meseca vzhaja okoli 3. ure, ob koncu pa ‘e okoli ene ure 30 minut.

Saturn je viden drugo polovico no~i.

Je blizu Aldebarana, najsvetlej{e zvezde ozvezdja Bik.

Pomembnej{i pojavi 1. 8.: Dan traja 14 ur 48 minut.

V no~eh od 5. do 15. avgusta lahko opazujemo pove~ano {tevilo utrinkov (okoli 50 na uro), ki izhajajo iz ozvezdja Perzej, zato jih imenujemo Perzeidi. Ljudsko ime zanje je Solze svetega Lovrenca.

Marijan Prosen

Misteriji 7

Romanti~na ljubezen je zna~ilnost, ki temelji na biolo{ki osnovi

Zakaj se zaljubimo? “

Z

akaj sem se zaljubila ravno vate, je zame {e vedno skrivnost,” lahko malo za {alo, malo za res, re~e `enska mo{kemu ali mo{ki `enski. Odkar obstoji svet, so na vpra{anje, zakaj se zaljubimo, posku{ali odovarjati filozofi in pisatelji.

Znanstveniki se trudijo, da bi dali odgovor na to vpra{anje s pomo~jo razli~nih raziskav na biolo{kem, antropolo{kem in psiholo{kem podro~ju. Preden preidemo na njihove sklepe, je potrebno poudariti, da z besedo “zaljubljenost” ozna~ujemo le skrivnostno duhovno in

Prava ljubezen med osebama razli~nega spola nima skoraj ni~ skupnega s spolnostjo. ~ustveno privla~nost, ki se lahko pojavi med mo{kim in `ensko.

Prava ljubezen med osebama razli~nega spola nima skoraj ni~ skupnega s spolnostjo. Privla~nost, ki ima svoje korenine le v spolnih vzgibih, je ~isto nekaj drugega in “praviloma” obstaja le v `ival-

skem svetu. Ko smo to raz~istili (da bi se ognili pomotam ... z rde~o lu~jo!), lahko navedemo najnovej{e izsledke znanstvene srenje, ki se dotikajo te teme.

Kirin Narayan, atropolog z Univerze v Wisconsinu, je po dolgih letih potrpe‘ljivih raziskav pri{el do naslednjega odkritja: “Romanti~na ljubezen je univerzalna ~love{ka zna~ilnost, ki temelji na biolo{ki osnovi. Kemija romanti~ne ljubezni se je najverjetneje razvila pred 4 ali 5 milijoni let, ko so se na{i opi~ji predniki postavili na zadnji nogi in si omislili tabore, v katere so nosili hrano. Samice, ki so morale obenem {e skrbeti za zarod, so potrebovale pomo~ samcev. To je pripeljalo do velikih sprememb v reprodukcijski strategiji, ki so slednji~ povzro~ile pojav zagledanosti in navezanosti, temeljnih vsebin romanti~ne ljubezni ...”

Problema smo se doslej dotaknili le povr{insko. Katere skrivnostne sile pa so vzrok za “slepo zaljubljenost”, romanti~no v pravem pomenu besede (ki recimo napelje mlado `ensko, da se zaljubi v starca, ali lepotico, da se zaljubi v spaka, ipd.)? Morda bi bilo bolje, ~e se znanstveniki ne bi vme{avali v te probleme in tako ohranili njihovo ~udovito skrivnostnost. Vendar radovednost je razvada filozofov in `e imamo mo`en odgovor, ki nas bo morda razo~aral ali pa se nam bo zdel zelo vzvi{en in globok. Daje nam ga nevropsihiater Boris Cyrulnik z Univerze v Marseillu. Zaljubimo se, ko v osebi nasprotnega spola prepoznamo podrobnost, ki v na{e nezavedno prikli~e podobo na{e matere. Na{a mati je imela prav tako to komaj zaznavno lastnost, torej se bomo zaljubili v osebo, v kateri bomo to lastnost prepoznali. Ali to dr`i? Videti je, da je mati na zavednem in na nezavednem nivoju najva`nej{a oseba v `ivljenju ~loveka!

D

8

Iniciacija je ceremonija, ki potrjuje vstop v tajno organizacijo

Vstop v tajna zdru‘enja Z

akaj imamo Triade, Ku Klux Klan, Mafijo, Camorro in 'Ndrangheto za tajna zdru`enja?

Kak{no vlogo igra pri v~lanjenju iniciacijski obred in kako zgleda? Po ~em se ti obredi razlikujejo od prostozidarstva in od drugih iniciacijskih zdru`enj? Kako in zakaj je pri{lo do nastanka t.i. “~etrte mafije”? Na ta vpra{anja bomo sku{ali odgovoriti v tem na{em poskusu rekonstrukcije zgodovine in obredov “~astnih mo`” in njihovih tajnih zdru`enj.

Iniciacijski obredi za v~lanjenje v razli~na tajna zdru‘enja so lahko zelo razli~ni. Sama iniciacija je ceremonija, ki, tako kot na primer krst potrjuje vstop v kr{~ansko ob~estvo, potrjuje vstop v tajno organizacijo.

Zaradi razli~nih narav in smotrnosti delovanja tajnih zdru‘enj pa so razli~ne tudi iniciacije; razli~ne so tudi po svojem pomenu in se seveda razlikuje od drugih podobnih obredov.

^ustva, ki jih zbudijo rituali, besede, simboli, znaki in “skrivnosti”, ~lanom skupine pomagajo, da za~utijo pripadnost veliki dru`ini.

Spregovoriti moramo tudi o razliki med iniciacijskimi tajnimi zdru‘enji, politi~nimi zdru‘enji in kriminalnimi zdru‘enji.

Vsa tajna zdru‘enja so po svoji naravi izredno selektivna, se pravi, da ne te‘ijo k nediskriminiranemu zbiranju privr‘encev, ampak zbirajo “posebne” ljudi, ki so na nek na~in ugla{eni s samo naravo organizacije. Vsa skrivna zdru‘enja uporabljajo iniciacijo, da bi poudarila simboli~ni prehod iz enega ‘ivljenjskega “sistema” v drugega. Vstop v iniciacijsko zdru‘enje pogosto sovpada z globoko

duhovno potrebo po izstopu (smrti) iz posvetnega sveta in ponovnem rojstvu v drugem, iniciacijskem svetu, znotraj katerega se posameznik postopoma odtrga od ~arov materialnih dobrin ter dose‘e stanje globokega “razsvetljenja” (primarnega stanja v raju). Ostala dva tipa tajnih zdru‘enj (politi~na in kriminalna) uporabljata obred iniciacije predvsem kot orodje psiholo{ke sugestije. Na novega kandidata je predvsem potrebno narediti mo~an vtis. ^ustva, ki jih zbudijo rituali, besede, simboli, znaki in “skrivnosti”, ~lanom skupine pomagajo, da za~utijo pripadnost veliki dru‘ini, utrdijo v njih koncept “mi” in “oni”, v smislu neke pregrade, ki lo~i tiste, ki so “zunaj” od onih, ki so “notri”.

SKRIVNOST [e ena zna~ilnost, ki je skupna razli~nim tajnim organizacijam, je “skrivnost”. Znani antropolog Bernardino del Boca opa`a:

Misteriji 9

V STOP

V TAJNA ZDRU ‘ ENJA

“Za antropologe in etologe je eden izmed prvih znakov razvoja osebnosti pri majhnem otroku trenutek, ko otrok za~ne govoriti: “Jaz pa imam skrivnost”.

Odkod izvira radikalna otrokova potreba, da izjavi nekaj takega, pa ~eprav se samo dela, da ima skrivnost? Nekateri etologi trdijo, da gre za posnemanje na~ina `ivljenja odraslih. Vsak odrasel ~lovek skoraj vsak dan nezavedno uporablja skrivnost. Nikoli ne pove vsega.

Kot bi {lo za obrambni mehanizem, odrasel ~lovek pove samo to, kar se mu zdi smotrno. Antropologi menijo, da otrok, ki trdi, da poseduje skrivnost, odpira svoje zavedno. Za ezoterika pa so to vrata, skozi katera Zlo~esti vstopa med ljudi in jih nadzoruje.” ^e bi posku{ali definirati tajna zdru‘enja le na osnovi nekih skupnih zna~ilnosti, bi bili v zmoti. Iniciacijska tajna zdru‘enja so se odpovedala nekdanji strogo varovati skrivnostnosti, tako kar zadeva obrede kot tudi cilje (primer je sodobno prostozidarstvo). Politi~ne in kriminalne organizacije po drugi strani temeljijo predvsem na tajnosti, zahvaljujo~ njej nemoteno delujejo in napredujejo ... dokler se ne najde de‘urni “skesanec”, ki s svojimi izpovedmi ogrozi celotni sistem.

Potrebno je poudariti, da je bil izvorni cilj prostozidarjev, templjarjev in rosenkreuzerjev delovanje v dobro ~love{tva, medtem ko kriminalna zdru‘enja zasledujejo predvsem korist malo{tevilnih izbrancev na ra~un ve~ine, zlo~in pa je obi~ajno sredstvo za dosego tega cilja.

Katera so najbolj znana tajna kriminalna zdru‘enja in kak{ni so njihovi iniciacijski obredi?

Med najstare{je sodi nedvomno Triada, tajno kitajsko zdru‘enje, ki je po nekaterih zna~ilnostih organizacijske strukture, razpoznavnih znakih, hierarhiji, zaprisegah in obredih (odkrivanje kolena) nekoliko podobno prostozidarstvu, po drugih zna~ilnostih pa mafiji (privr‘enci pome{ajo in pijejo svojo lastno kri).

10

Razpoznavna znamenja so privr‘enci uporabljali za medsebojno prepoznavanje. Nauk, ki so ga bili ~lani zdru‘enja dele‘ni, je poudarjal vzpostavljanje oblasti nad ljudmi za dosego ciljev, ki si jih je organizacija zastavljala. S~asoma je postala Triada tako mogo~na, da si jim celo ameri{ki mafijci “cose nostre” niso upali prekri‘ati pot.

Za ~lane indijske kriminalne sekte Thugov je bila prvenstvena dol‘nost obredni umor. Svoje ‘rtve so morali zadaviti tako, da niso prelili niti kapljice krvi.

Politi~ne in kriminalne organizacije po drugi strani temeljijo predvsem na tajnosti, zahvaljujo~ njej nemoteno delujejo in napredujejo ... dokler se ne najde de‘urni “skesanec”, ki s svojimi izpovedmi ogrozi celotni sistem.

Iniciacijski obred znane ameri{ke rasisti~ne sekte Ku Klux Klan je predvideval, da kandidat odgovori na naslednjih deset vpra{anj: 1. Ali ‘eli{ postati vdan in nesebi~en ~lan klana?

2. Ali si ameri{ki dr‘avljan, rojen v Ameriki in belec?

3. Ali nasprotuje{ ciljem, vladam, narodom, sektam in voditeljem, ki so Zdru‘enim dr‘avam Amerike tuji in nisi v nikakr{ni zvezi s tovrstnimi organizacijami oziroma ljudmi?

4. Ali verjame{ v nauk kr{~anske vere?

5. Ali verjame{, da so Zdru‘ene dr‘ave Amerike in zakoni, ki tam veljajo, vzvi{ene nad vsemi drugimi vladami, civilnimi, politi~nimi ali cerkvenimi v svetu?

6. Ali si pripravljen brez pomislekov

slovesno prise~i, da bo{ branil, ohranjal in uveljavljal te zakone?

7. Ali verjame{ v duh Ku Klux Klana in si se pripravljen ustrezno obna{ati do vseh drugim ~lanov te organizacije?

8. Ali verjame{ v ve~no nadvlado bele rase? Ali si se pripravljen zanjo resno boriti?

9. Ali si se pripravljen vdano pokoravati Ustavi in Zakonom ter se prilagoditi na{im navadam in pravilom?

10. Ali se bomo nate lahko vedno zanesli?

Komentar prepu{~amo vam. Zadnje vpra{anje v tem nizu predstavlja temeljni steber miselnosti “~astnih mo`”, tudi tistih, ki so nam geografsko bli`ji: Mafije, Camorre, 'Ndranghete itd.

Mafijo je prvi~ v uradnem dokumentu omenil javni to‘ilec neapelske province Pietro Ulloa l. 1838. Dokument je tajno poro~ilo o ekonomskem in politi~nem polo‘aju na Siciliji. Ulloa je poro~ilo sestavil za borbonskega pravosodnega ministra, v njem pa govori takole: “Na Siciliji ni uradnika, ki ne bi podlegel ukazom nasilne`ev in ki ne bi pomislil na korist, ki jo bo od tega imel. Zaradi raz{irjenosti korupcije so se morali ljudje zate~i k nenavadnim in nevarnim ukrepom. V mnogim vaseh se ustanavljajo sekte, ki se imenujejo stranke, katerih ~lane ne dru`i ni~ drugega kot odvisnost od nekega voditelja, ki je lahko veleposestnik ali duhovnik. Z denarjem iz skupne blagajne financirajo svoje potrebe, na primer odstavitev nekega funkcionarja oziroma nastavitev drugega.”

BRATOV[^INE Te sekte so se imenovale tudi bratov{~ine, povod za njihov nastanek pa je bilo nezadovoljstvo, ki ga je povzro~ila skorumpirana borbonska vladavina.

Osnovni vzrok za nastanek mafije je gotovo potrebno iskati v fevdalnih ~asih.

Zatiranju s strani jare gospode so se takratni tla~ani upirali z ma{~evanjem, ki so ga lahko dosegli le s sklepanjem tajnih zavezni{tev med enakimi, pri tem

VSTOP pa so se zavarovali z neskrunljivo zaobljubo o mol~e~nosti, t.i. “omerta”, v odnosu do vladajo~e sredine.

Prastaro nezaupanje oto~anov do nepristranskosti sodnega sistema je bilo v tistih ~asih popolnoma upravi~eno. In tako je ostalo dolgo, predolgo... Ni naklju~je, da je celo neusmiljeni {ef borbonske policije Maniscalco l. 1855 izjavil: “Ena najhuj{ih nesre~ na otoku so prav sodniki, ki potvarjajo pravico in netijo nezadovoljstvo.”

Avtor Colajanni v knjigi “Sicilija v borbonskem in savojskem obdobju” pravi: “Mafija je postala edino sredstvo, s katerim so najni`ji sloji prebivalstva dosegali, da so jih oblastniki spo{tovali in se jih bali. K mafiji so se zatekali uporniki, `rtve in raz`aljeni.” Lakomnost in korupcija sta torej spro`ili upor ljudi, ki jih je oblast poni`ala in so se zato odlo~ili za ma{~evanje. Tako so nastale bratov{~ine Stuppaghiarijev v Monrealu, Scagghiunov v Enni in Fratuzzov v Bagheriji.

Posameznik, ki je hotel vstopiti v bratov{~ino, je moral najprej opraviti “krstni obred”, ki je bil v odmaknjenem kraju, “kjer ga tudi sam bog ni mogel videti”. Ceremonija se je zaklju~ila s slovesno zaprisego: “Prisegam pred to bratov{~ino, da bom zvest svojim bratom, da jih ne bom nikoli izdal in da bom izvr{eval vse svoje dol`nosti, ~e bo potrebno tudi z lastno krvjo.”

Od tistega trenutka je zanj veljalo razpoznavno geslo “Mama ukazuje, fanti~ek (picciotto) uboga.”

Stroga hierarhi~na struktura je predvidevala tri temeljne figure: ra~unovodjo, dnevnega gospodarja in “picciotte”, ki so opravljali umazane posle.

Razli~ne bratov{~ine so dajale “o~etovske nasvete”, s katerimi so veleposestnike pripravljali do tega, da so jemali v slu`bo ljudi, ki jim je bratov{~ina zaupala. Fantuzzi iz Bagherie (v Italiji) so prvi prisilili kmete, da so svoje pridelke prodajali po dogovorjenih cenah. Sledilo je sre~anje med raznimi {efi organiza-

cij, kjer so sprejeli skupna pravila igre: “Odslej bo moral vsakdo, ki bo hotel `iveti v miru, pla~ati.”

Leta 1869 so v Canicattiju prvi~ s pu{kami obra~unali z nekimi in‘enirji “s kontinenta”, ki niso upo{tevali pravil igre. Fenomen se je kmalu raz{iril po vsem otoku. Kljub temu da so nekaj

“Prisegam pred to bratov{~ino, da bom zvest svojim bratom, da jih ne bom nikoli izdal in da bom izvr{eval vse svoje dol`nosti, ~e bo potrebno tudi z lastno krvjo.” privr‘encev bratov{~in aretirali in izgnali, se je mafija razvijala naprej.

Dogodek, ki je kon~no razgalil resni~no te‘o fenomena mafija, je bil umor markiza Emanuela Notarbartola, biv{ega direktorja Regionalne banke. Le nekaj dni prej je javno proglasil mafijo za krivca vseh nesre~, ki so pestile Sicilijo. Picciotti so se mu ma{~evali s 27-imi vbodi z no‘em. Ker se je umor dogodil na vlaku Rim-Palermo, je policija najprej obto‘ila dva ‘elezni{ka delavca. Njuno nedol‘nost je dokazal ‘rtvin sin, ki je izjavil, da je morilce poslal z glasovi

V TAJNA ZDRU ‘ ENJA

mafije izvoljeni parlamentarec. Dogodek je pokazal na povezavo med mafijo in politiko. Parlamentarca so aretirali in ga obsodili na 30 let zapora. Kasacijsko sodi{~e je obsodbo razveljavilo zaradi “pomanjkanja dokazov”.

Ko je bil za predsednika vlade izvoljen Giolitti (ki so ga kasneje obto‘evali, da je podpiral razvoj Severa na {kodo Juga), je mafija razvila dinamiko, ki ji je omogo~ala prosto vme{avanje v politiko in vse njene zavite mehanizme. Zahodni del Sicilije so kmalu imeli v rokah najbolj znani mafijci (t.i. mammasantissima), ki so svojo dejavnost raz{irili celo v ZDA. Zahvaljujo~ fenomenu emigrantov in s pomo~jo sonarodnjakov, ki so tam ‘iveli, je mafija ustanovila svojo prvo kolonijo v New Yorku, v spodnjem East Sidu, ki so ga kmalu preimenovali v Little Italy.

RODILA SE JE “COSA NOSTRA”...

Pravijo, da je do tega imena pri{lo zaradi naslednjega dogodka. Nek picciotto je palermskemu bossu predstavil ~loveka, ki ga ta ni poznal. Boss je vpra{al svojega mo‘a: “Cu e chistu?” (Kdo je to?) Picciotto je odgovoril: “N’amico, cosa nostra e...” (prijatelj je, “na{a stvar”...).

V New Yorku se je mafijska organizacija na za~etku imenovala “^rna roka”

Misteriji 11

V STOP

V TAJNA ZDRU ‘ ENJA

(Mano nera). Njen {ef, Giuseppe Morello iz Corleoneja, je ugotovil mehanizem, ki se je izkazal za zelo donosnega.

Trgovce in uradnike so “povabili”, naj pla~ujejo mese~no takso, ki jim bo zagotavljala za{~ito organizacije. Tiste, ki so odklonili, so pretepli ali celo ubili.

POLICISTA SO UBILI Preiskavo so v New Yorku zaupali ameri{kemu policistu italijanskega rodu, Josephu Petrosinu, ki je kmalu odkril povezavo s sicilijansko mafijo. Odlo~il se je, da bo obiskal Palermo. Morellu je uspelo o policistovem prihodu obvestiti tamkaj{nje picciotte. Naro~il jim je, naj pripravijo Petrosinu “topel sprejem”.

Policista so s tremi streli ubili na trgu Marina v Palermu. Mafija je nemoteno {irila mre`e. Polagoma je prevzela nadzor nad prostitucijo, konjskimi stavami, tihotapstvom in nedovoljenimi hazardnimi igrami.

Med leti 1919 in 1924 so umorili 2.500 ljudi. Mussolinijevi fa{isti~ni oblasti je uspelo mafijski fenomen za~asno zajeziti, okrog leta 1950 pa se je ponovno razcvetel. V vmesnem ~asu je imela Sicilija opraviti z razbojnikom Salvatorejem Giulianom, ki je bil nekaj ~asa celo mafiji trn v peti. Dogodki so se vrstili in picciotti so se morali prilagoditi modernemu razvoju. Za~eli so se posve~ati novemu businessu, ki je bil ameri{kega izvora: trgovini z drogami.

12. marca 1957 so se v Hotelu delle Palme v Palermu zbrali predstavniki Cosa nostre in izbrani “~astni mo`je” ter se dogovorili o potrebnih strategijah za vzpostavitev tega donosnega, a smrtonosnega trga.

Podjetnik iz kraja Castellammare di Stabia si je izmislil povsem originalen sistem za po{iljanje blaga v Ameriko: drogo so skrivali v notranjost nagrobnih kamnov.

Nadaljnje dogajanje, povezano z mafijo, bolj ali manj vsi poznajo. Povrnimo se torej k obredu iniciacije, ki spremlja v~lanjenje v tajno organizacijo Cosa nostra.

12

Joe Valachi je bil eden od mafijcev, ki je spregovoril. Bal se je smrtne obsodbe zaradi umora jetnika, s katerim je delil zaporni{ko celico, zato je policistom podrobno opisal zlo~ine, ki jih je zagre{ila mafija. Svoj vstop v “dru`ino” je opisal takole: “Ko sem vstopil v sobo, so oni sedli na ~elo mize, na kateri sta le`ala pi{tola in no`. Gangster Maranzano je spregovoril nekaj besed, ki sem jih moral ponoviti. Razlo`il mi je, da ~lani “dru`ine” `ivijo in umirajo od pi{tole in no`a.

Na{tel mi je pravila, ki se jih Cosa nostra dr`i. Nato mi je dal kos papirja, ki sem ga moral za`gati: tako bi zgorel jaz sam, ~e bi ogrozil organizacijo. Moj boter, gangster Bonanno, me je z no`em urezal v prst, da je kapljala kri, simbol bratstva. Prisegel sem, da bom spo{toval zakone, ki so jih na{teli: obvezo molka, prepoved spolnega odnosa z `enami, h~erami in sestrami ostalih ~lanov, prepoved nasilnega fizi~nega obra~unavanja z drugimi ~lani, itd.”

Vsakemu kandidatu posebej so na{teli pravila organizacije: spo{tovanje tajnosti, mol~e~nost, zvestoba poglavarju, smrt izdajalcem, pa naj bodo to ‘ene, otroci, prijatelji ... Kandidati so morali obljubiti ve~no zvestobo.

Izjave Joeja Valachija se ujemajo z izpovedjo {tirih skesanih picciottov, ki jo je objavil italijanski tednik Panorama.

Naj navedemo {e nekaj srhljivih podrobnosti.

“V organizacijo vstopi{ `iv, edini na~in izstopa je smrt. Zgodi naj se to, kar se mora zgoditi.”

Eden od picciottov je povedal, da so mu na koncu obreda polo‘ili na glavo

svetinjico in jo za‘gali, pri ~emer je moral izgovoriti naslednje stavke: “Tako kot gori ta svetinjica, bo gorela moja du{a. Prisegam, da v to organizacijo vstopam `iv in da bom iz nje izstopil mrtev.” Vsakemu kandidatu posebej so na{teli pravila organizacije: spo{tovanje tajnosti, mol~e~nost, zvestoba poglavarju, smrt izdajalcem, pa naj bodo to `ene, otroci, prijatelji ... Kandidati so morali obljubiti ve~no zvestobo.

Mafija je le ena izmed treh glav iste po{asti. Ostali dve, Camorra in 'Ndrangheta, se zaradi druga~ne preteklosti in spremljajo~ega dogajanja navidezno razlikujeta od mafije, globlja analiza pa nam poka`e, da vse tri organizacije slonijo na istih temeljih. Ni naklju~je, da ljudska domi{ljija pripisuje vsem trem isti izvor. Legenda pravi, da so trije {panski bratje iz plemenite dru`ine Montalbanov, Osso, Mastrosso in Carcagnosso, morali v vsej naglici zapustiti Madrid. Vzrok je bila pikantna ljubezenska afera, v katero je bila vpletena njihova sestra, ki naj bi jo zapeljal nek gospod. [u{ljalo se je, da je bil to sam kralj. Trije bratje, ki niso mogli s krvjo oprati dru`inske ~asti, so morali zbe`ati, ~e so si hoteli re{iti ugled in `ivljenje. Dolgo so potovali in kon~no pri{li v bli`ino Neaplja. Tam se je ustavil Mastrosso in ustanovil Camorro.

Scarcagnosso ni hotel zaostajati za bratom. Nadaljeval je pot v Kalabrijo in tam osnoval 'Ndrangheto, medtem ko je Osso preplul o`ino in v Palermu ustanovil Mafijo.

Na za~etku so se vse tri organizacije prepoznavale v eni in isti definiciji: “Zdru`enje pokon~nih in ~astnih mo`”, katerega cilj je bil ustanovitev dru{tva samopomo~i, ki bi reve`e branilo pred izsiljevanjem dr`ave in bogatih.

Ti “borci za pravico”, branilci {ibkih in sovra`niki mogo~nih, so kmalu postali znani in ljudstvo jih je obo`evalo. Kot pa se pogosto dogaja, so se tudi njihovi ideali izrodili. Njihovim naslednikom so stvari u{le iz rok. “Organizacijo ~astnih mo`” so spremenili v zlo~insko organi-

VSTOP zacijo, ki v imenu lastnine in oblasti uni~i vse, kar se ji zoperstavi.

Kar zadeva {panski izvor Camorre, se zgodovinarji v glavnem strinjajo.

Ime Camorra domnevno izhaja iz kastiljske besede kamorra (spor, nesoglasje). Nekateri pa besedo povezujejo s terminom gamurra, s katerim so ozna~evali del obla~ila, ki so ga neko~ nosili razbojniki. Spet drugi trdijo, da je “velika mama” (kot njeni ~lani kli~ejo Camorro) dobila ime po svojem ustanovitelju, {panskemu izob~encu Raimondu Gamourju. Ta naj bi svoje “skrivnosti” zaupal petim sojetnikom v zaporu della Vicaria, ki naj bi kasneje ustanovili kriminalno organizacijo, imenovano Camorra, v spomin na ~loveka, ki je bil idejni pobudnik.

Izvor in natan~en datum nastanka sta {e vedno sporna, gotovo je le, da je bil glavni cilj privr‘encev Camorre denar, kar so jasno izrazili v svoji uradni himni. Tako kot mafijci so tudi kamoristi kmalu za~eli uporabljati podkupnine.

V organizacijo so sprejemali le posameznike, ki so bili prepirljivi, krvolo~ni in nasilni. Iniciacijski obred je bil precej zapleten. Kandidat je moral opraviti neke vrste pripravni{tvo, ki je trajalo {est mesecev. V organizacijo so sprejeli samo tiste, ki so se v tem ~asu izkazali za pogumne in spretne.

Po kon~anem pripravni{tvu so kandidati postali picciotti, kasneje pa picciotti da sgarro (operativci). Preizkus, ki so ga morali opraviti, preden so bili dele‘ni tega ~astnega naslova, je bil krvav. Kandidat je moral posku{ati zgrabiti kovanec, ki je le‘al na tleh, ostali ~lani pa so stali v krogu ogrog njega in mu to posku{ali prepre~iti z ritmi~nim zamahovanjem z no‘i od spodaj navzgor. ^e je kandidatu kljub utrpelim ranam uspelo spraviti kovanec v ‘ep, je vodja skupine privolil v njegov sprejem v vi{ji rang organizacije.

Iniciacijski obred je potekal v temnem prostoru, ki ga je osvetljevala le ena sve~a. Kamoristi so sedeli okrog mize, na kateri so bili no‘, nabita pi{tola in

kozarec zastrupljenega vina. Ko je vodja dal znak, je vstopil kandidat. Brivec mu je brez oklevanja z no‘em zarezal v ‘ilo. Kandidat je moral namo~iti roko v lastno kri in jo stegniti proti prisotnim.

Slovesno je prisegel, da se bo pokoraval ukazom in da ne bo nikomur izdal skrivnosti sekte. Nato si je z eno roko nastavil pi{tolo na sence, z drugo roko pa kozarec k ustom, kar je simboliziralo njegovo pripravljenost, da se ubije, ~e mu kdo od prisotnih tako veli. Tedaj je pristopil vodja in kandidata s hlinjeno nasilnostjo razoro‘il, spro‘il pi{tolo v zrak in vrgel kozarec ob tla. Kandidat je

V organizacijo so sprejemali le posameznike, ki so bili prepirljivi, krvolo~ni in nasilni. moral poklekniti, vodja mu je polo‘il roko na glavo, mu podaril bodalo ter se slovesno obrnil na prisotne z besedami: “Izka`ite priznanje temu mo`u.” Prisotni kamoristi so pristopili h kandidatu, ga objeli ter ga imenovali “tovari{“ (iniciacijo je opisal neapeljski etnograf Vittorio Paliotti). Pri{el je trenutek, ko je bilo treba zavre~i pi{tolo (oro`je strahopetne`ev) in preiti na no` na vzmet, kon~no pa {e na pravi klavski no` z dolgim rezilom, primeren za uporabo v dvobojih.

Camorra se je pospe{eno razvijala. @e takrat (kot {e danes) so bile njene najvplivnej{e to~ke zapori, v katerih so voditelji na~rtovali svoje dejavnosti in vzpostavljali nova zavezni{tva. Naj omenimo zelo pomembno in nazorno raziskavo, ki jo je izvedel Eurispes (Zdru‘enje za permanentno opazovanje kriminalnih pojavov) v sodelovanju z generalnim {tabom carabinierskih enot, dr‘avno policijo in vrhovnim {tabom finan~ne stra‘e. Predmet raziskave je bila t.i. “~etrta mafija” - organiziran kriminal v italijanski de‘eli Pugliji.

V raziskavi, ki jo je l. 1994 objavila revija Up&Down, je govora tudi o inicia-

V TAJNA ZDRU ‘ ENJA

cijskih obredih “Zdru`enja svete krone”.

“Med raziskavami in poskusi zoperstavljanja kriminalnim aktivnostim s strani sodi{~ in predstavnikov javnega reda smo naleteli na dejstva, ki pri~ajo, da tudi kriminalne ogranizacije v Pugliji v svojih poskusih vzpostavljanja oblasti in nadzora nad teritorijem uporabljajo dolo~ene procedure pri v~lanjevanju in promociji svojih privr`encev. Ritualne vsebine so si te kriminalne organizacije sposodile iz tradicij Mafije, Camorre in 'Ndranghete. Namen teh obredov je, da novim privr`encem vtisnejo v spomin pomembnost njihovega vstopa v “kriminalno profesijo” ter da poudarijo in razlo~ijo vsako posamezno fazo take kariere. Kar zadeva izvor in “model”, po katerem so se razvili obredi, imamo v glavnem opraviti s prirejenimi rituali Camorre, v katerih so isto~asno prisotni elementi, zna~ilni za Mafijo in 'Ndrangheto. Iz tradicije Camorre izhajajo zlasti terminologija in postopki, ki se uporabljajo v razli~nih okoli{~inah, predvsem pa vrednosti, ki jih obred poudarja. Elementi, ki izvirajo iz mafijske tradicije, niso tako {tevilni, kar pa ne pomeni, da ne nosijo mo~nega simboli~nega naboja. To me{anje in sovpadanje elementov iz razli~nih tradicij je rezultat pogostega sre~evanja med ~lani razli~nih organizacij po zaporih.

Vse ka`e, da so bili tudi “Sveti spisi” Zdru`enja svete krone sestavljeni prav v zaporih.

Prepri~ani smo, da ste se ob pravkar prebranem nekoliko zamislili.

Tri sestre imajo danes nadobudno “ne~akinjo”, ki se je rodila v zaporu, ugasnjenem ognji{~u duhovne alkimije, kjer se je izgubilo upanje, da bo mo`no kdaj spremeniti govno v zlato, surovi kamen v filozofski kamen.

Tajne organizacije, katerih obredi posku{ajo zbuditi vtis, da so njihovi privr‘enci dedi~i anti~nih iniciacijskih zdru‘enj, so v resnici proizvod vedno bolj izrojenega ~love{tva, ki se le s te‘avo osvobaja hlepenja po posesti in pa umazanega ter uni~ujo~ega stremenja po oblasti velikega bolnega uma ...

D

Misteriji 13

[tudije so pokazale, da psihiki lahko komunicirajo z mrtvimi

Za “znanost” medijev-ni Z

nizom eksperimentov, izvedenih na Univerziv Arizoni, naj bi zbrali dokaze, ki po mnenju raziskovalcev govorijo v prid tezi, da nekateri “mediji” dejansko lahko komunicirajo z umrlimi.

Ve~ina uradnih znanstvenikov odpisuje vse, kar je povezano s paranormalnimi sposobnostmi kot umotvore blodne‘ev in prevarantov. Gary Schwartz, profesor psihologije na Univerzi Tucson, je vzel problem resno ter izvedel laboratorijsko {tudijo medijev, se pravi ljudi, ki trdijo, da so sposobni komunicirati z umrlimi.

Rezultati {tudije naj bi po Schwartzovih besedah pokazali na skrivnostno sposobnost medijev, da s 93% natan~nostjo nizajo dejstva o umrlih sorodnikih popolnoma neznanih ljudi.

“Najpomembnej{e pri tej zadevi je dejstvo, da obstoji razred visoko usposobljenih medijev, ki po~nejo nekaj izrednega,” pravi Schwarz.

Rezultati raziskave bodo objavljeni v `urnalu zdru‘enja za psihikalne raziskave (Journal of the Society for Psychical Research).

V okviru eksperimentov, ki so jih izvajali v univerzitetnem laboratoriju za ~love{ke energetske sisteme, so pet medijev prosili, naj vzpostavijo stik z umrlimi svojci dveh posameznikov, ki ju niso poznali.

14

V okviru eksperimentov, ki so jih izvajali v univerzitetnem laboratoriju za ~love{ke energetske sisteme, so pet medijev prosili, naj vzpostavijo stik z umrlimi svojci dveh posameznikov, ki ju niso poznali. V sklopu prvega eksperimenta je vsak medij v laboratoriju pre‘ivel uro ~asa s subjektom, od katerega je bil fizi~no lo~en s pregrado, da si ni mogel pomagati z vizualno podobo. Oba sta za~ela govoriti o subjektovih umrlih svojcih, pri ~emer sta bila vseskozi pod nadzorom videokamere. Sub-

jekti so smeli odgovarjati na medijeva vpra{anja, vendar samo z “da” in “ne”.

Na koncu vsake seanse so preverjali verodostojnost informacij, ki so jih posredovali mediji.

Posnetki posami~nih seans so pokazali, da so mediji povpre~no posredovali ve~ kot 80 podatkov o umrlem, vse od imen, informacij osebnega zna~aja do okoli{~in njegove smrti. Po besedah gospoda Schwartza je analiza zanesljivosti podatkov, ki so jih posredovali mediji, pokazala, da je bilo v povpre~ju 83% podatkov to~nih, nekateri mediji pa so dosegli celo 93% to~nost podatkov.

Podoben uspeh so dosegli tudi pri eks-

Posnetki posami~nih seans so pokazali, da so mediji povpre~no posredovali ve~ kot 80 podatkov o umrlem, vse od imen, informacij osebnega zna~aja do okoli{~in njegove smrti. perimentiranju z drugim subjektom, pa tudi takrat, ko mediji niso smeli neposredno komunicirati s subjektom.

Skeptiki pa {e niso prepri~ani. Dr. Chris French, vodilni strokovnjak na tem podro~ju na Goldsmiths College v Londonu, sicer pravi, da so Schwartzovi rezultati zanimivi, vendar ne dajo odgovorov na vrsto vpra{anj.

“Rezultati te {tudije so tako druga~ni od dosedanjih rezultatov, da bi bilo potrebno zelo natan~no preveriti, kako je bila {tudija izvedena,” pravi dr.

French.

Skeptiki ‘e dolgo trdijo, da uspeh medijev lahko pripi{emo tako imenovanemu “hladnemu branju”, ko na osnovi predvidljivih dejstev ugibajo o umrlih ljudeh. Na primer tako, da vpra{ajo, ali je pokojnik umrl zaradi bolezni srca, ki spada med pogoste vzroke smrti.

Raziskovalci v Arizoni pa odgovarjajo, da so prosili skupino ve~ kot 60 nemedijev, naj posredujejo iste informacije kot mediji glede istih subjektov. Zadetkov v polno je bilo le 36%, rezultat najbolj uspe{nega med njimi pa je bil le 54%.

Gospod Schwartz je izjavil, da je uporabil vse mo‘ne previdnostne ukrepe ter tako uspe{no prepre~il nezavedne ali odkrite prevare.

D

Zanimiva stara predstavljanja o Zemlji in vesolju

Miti in legende o svetu Z

di se, da danes kar dobro vemo, kako je zgrajeno na{e vesolje in Zemlja v njem, prav tako poznamo nekaj razmeroma dobrih modelov o nastanku in razvoju vesolja, Oson~ja in posebej Zemlje. Prvotno znanje o Zemlji in vesolju pa je bilo silno revno.

O vsem tem se je ohranilo bolj malo natan~nih oziroma zanesljivih podatkov.

Dragocene informacije so se ohranile pri starih narodih Indije, v Mezopota-

miji, v Nilovi delti pri Egip~anih in na obalah Sredozemskega morja - v Mali Aziji in ju‘ni Evropi.

Tako so na primer ohranjeni pisni dokumenti iz stare Babilonije (pred 6000 leti). Babilonci, ki so nasledili znanje {e starej{ih narodov (med njimi Sumercev), so si predstavljali, da ima Zemlja obliko gore, na zahodnem pobo~ju te gore pa le‘i Babilonija. Opazili so namre~, da je na jugu Babilonije morje, na vzhodu pa

visoke neprehodne gore. Zato se jim je zdelo povsem naravno, da naj bi bila Babilonija zahodni del te okrogle “vesoljske gore”.

Goro obkro‘a morje, nad morje pa je poveznjena trdna ~a{a - nebo. Kakor na Zemlji so tudi na nebu kopno, voda in zrak. Nebesno kopno jim je predstavljal pas ozvezdij - zodiak, ki se kot nekak{en nasip razprostira po sredini nebesnega morja. Po kopenskem pasu se gibljejo

Pogled v Vesolje - srednjeve{ka alegorija (lesorez). Zares si vzemite ~as in si to zanimivo sliko natan~no oglejte.

Misteriji 15

M ITI

IN LEGENDE O SVETU

Vesolje, kot so si ga predstavljali stari Babilonci. Ta slika vesolja je bila ‘e bolj realisti~na. Nebo jim je predstavljalo nekak{en trden pokrov (firmament), ki se stalno giblje.

Na njem so pri~vr{~ene zvezde in tako imenovane “begunske zvezde” - planeti.

Sonce, Luna in pet planetov (Merkur, Venera, Mars, Jupiter in Saturn). Podzemlje - pekel je pod Zemljo. Tja prihajajo du{e umrlih. Pono~i prepotuje Sonce podzemlje od zahodnih do vzhodnih krajev Zemlje, da bi zjutraj lahko spet za~elo svojo vsakodnevno pot po nebu.

Menili so, da se po zaidu za morsko obzorje Sonce potopi v morje, kjer se od dnevnega napora spo~ije, da bi lahko zjutraj nato iz njega vstalo in nadaljevalo svoje potovanje ~ez nebo.

Davni ‘idje so ‘iveli na ravnini. Zato se jim je Zemlja zdela ravna plo{~a, iz katere se tupatam dviga kak{na gora.

Zaloga vetrov le‘i na ni‘jem pasu neba.

Vetrovi razmejujejo Zemljo od nebesnih voda: snega, de‘ja, to~e. Podzemeljske vode pa po ceveh prihajajo na povr{je Zemlje in tako napajajo morja in reke.

Stari Grki so zapustili svoja najstarej{a predstavljanja o Zemlji in vesolju pri Heziodu in v Ilijadi in Odiseji (6. stol. pr. n. {.). Iz teh del je razvidno, da so si Zemljo predstavljali kot rahlo izbo~en {~it, ki spominja na bojni {~it. Kopno z vseh strani obliva Okean (Ocean). Nad Zemljo se bo~i (bakreni) nebesni svod, po katerem se vsak dan giblje Sonce; na vzhodu se dvigne iz Okeana in se vanj potopi na zahodu.

Gr{ki filozof Tales iz Mileta (6. stol. pr. n. {.) si je vesolje predstavljal kot teko~ino, v kateri je velik mehur v obliki polkrogle. Upognjeno povr{je mehu-

16

rja predstavlja nebo, pod njim pa na vodi plava plo{~ata Zemlja kot nekak{en zama{ek. Da si predstavlja Zemljo kot plavajo~i otok, je Tales osnoval na tem, ker Gr~ija le‘i na {tevilnih otokih.

Filozof Anaksimander (6. stol. pr. n. {.) si je Zemljo prestavljal v obliki dolgega valja. Na eni od osnovnih ploskev ‘ivi ~love{tvo. Sredino Zemlje zavzema kopno v obliki ve~jega otoka - Ojkimene, tj. naseljene Zemlje, ki jo obdaja Okean.

Znotraj Ojkimene je morski bazen, ki jo deli na dva pribli‘no enaka dela: Evropo in Azijo. V sredi{~u Evrope le‘i Gr~ija, mesto Delfi (popek Zemlje) pa v sredi{~u Gr~ije. Zemlja je zanj nepremi~na in v sredi{~u vesolja. Nebesni svod je polkrogla nad nami, druga polkrogla pa le‘i pod nami in se ne vidi.

Po tem filozofu naj bi vse nastalo iz materije - zraka. ^e se snov razred~i, nastane ogenj, ~e se zgosti, veter, ~e se {e bolj zgosti, pa nastane voda. Z nadaljnjim zgo{~evanjem nastane zemlja, kamenje in skale. Vsa nebesna telesa naj bi nastala iz Zemlje. Od nje naj bi se oddelil del, ki naj bi hitro kro‘il. Tako naj bi nastalo Sonce.

Pitagora in njegovi u~enci in nasledniki pa so imeli Zemljo ‘e za okroglo telo kroglo. Najznamenitej{i u~enjak antike, Aristotel (4. stol. pr. n. {.), je prevzel mnenje o okrogli Zemlji, kar je tudi znanstveno dokazal. Pri tem dokazu si je pomagal z razlago Luninega mrka. Ker ob teh mrkih Zemlja me~e na Luno senco, ki ima kro‘no obrobo, je iz tega pojava (pravilno) sklepal, da je Zemlja okrogla.

Posebno pomembno (za tedanji ~as pa vsekakor brezbo‘no) misel v zgodo-

Zemlja po predstavljanju starih Grkov.

Staroegip~ansko predstavljanje vesolja; spodaj Zemlja in nad njo boginja neba Nut; levo in desno - ladja son~nega boga Ra nakazuje vsakodnevno Son~evo pot po nebu od vzhoda proti zahodu. Egip~anska slika vesolja je bila zelo naivna. Boginja neba Nut s svojim zvezdnim telesom obdaja ~vrsto telo Zemlje v obliki nekak{ne kupole in dopu{~a, da ji Son~eva barka plove preko hrbta. Ko zve~er zaide, se potopi oziroma izgubi v kraljestvu mrtvih pod Zemljo, a vsako jutro potem novorojeno Sonce spet za~ne svojo dnevno pot.

vini starogr{ke znanosti je izrekel astronom Aristarh iz otoka Samosa (3. stol. pr. n. {.). Po njem je Zemlja dosti manj{a od Sonca, Zemlja in drugi planeti pa se gibljejo okrog Sonca (in ne obratno, kot so tedaj u~ili). Te svoje misli ni mogel znanstveno potrditi. Kot brezbo‘ca so ga izgnali iz de‘ele. Miniti je moralo 1700 let, da je to uspel dokazati astronom Nikolaj Kopernik (1543). Prav zato Aristarhu ve~krat re~emo “Kopernik starega veka”.

Stari Grki, ki so Zemljo imeli za kroglo, so celo dolo~ili njen polmer (torej njeno linearno velikost). To je prvi~, in to zelo natan~no ugotovil astronom, matematik in geograf Eratosten iz Kirene (2. stol. pr. n. {.) na aleksandrijskem observtoriju. Izmeril je, da ima Zemlja polmer okoli 6300 km, kar je izredno dober rezultat glede na dana{njo vrednost 6378 km.

V srednjem veku ne zasledimo kak{ne smiselne predstave o vesolju in Zemlji. Glede predstavljanja Zemlje je bil storjen celo korak nazaj, saj so jo imeli za ravno plo{~o.

Marijan Prosen

Elemente, ki ka‘ejo na nevidno resni~nost, zaznal magnetofon

Zvok iz onstranstva F

enomen paranormalnih glasov poznamo ‘e od leta 1959, prvi zaznamek o tem pa moramo iskati {e dlje v preteklosti, natan~no 17. septembra 1952, ko je na oddelku za eksperimentalno fiziko Univerze Sacro cuore v Milanu o~e Agostino Gemelli med svojim predavanjem o aplikaciji oscilografije na glasbeno kironomijo prepolifonije odkril glas svojega o~eta na magnetofonski niti (preden so za~eli uporabljati magnetofonski trak, so magnetofoni snemali na magnetsko nit).

O~e Gemelli je imel navado, da je v trenutkih, ko si ni znal pomagati, klical na pomo~ pokojnega o~eta z besedami: “O~e, pomagaj mi!” Tistega dne se mu je med esperimentiranjem magnetska nit stalno ovijala, zaradi ~esar je kot po navadi klical o~eta. Ko je posnetek poslu{al, je zasli{al glas, ki je dejal: “Pa saj sem vedno s teboj in ti pomagam!” O~e Gemelli je po barvi glasu prepoznal svojega o~eta. Da bi preveril identiteto govore~ega, je postavil vpra{anje: “O~e,

O~e Agostino Gemelli je med svojim predavanjem odkril glas svojega o~eta na magnetofonski niti, ki je v ~asu poskusa, leta 1952, slu‘ila namesto dana{njega traku. ~e si res ti, ponovi odgovor.” Odgovor je pri{el takoj: “Seveda sem jaz, me ne prepozna{, moj trmoglav~ek?” “Trmoglav~ek” je bil vzdevek, ki ga je o~e pogosto uporabljal v ljube~em odnosu s svojim sinom.

Drug dogodek, povezan s paranormalnimi glasovi, so zabele‘ili 5. decembra 1956 v okviru eksperimentov ameri{kega parapsihologa Raymonda Baylessa. Njegov prvotni namen je bil, da v akusti~no izoliranem prostoru eksperimentalno posname “direktne glasove”

s pomo~jo medija Attile von Szalay. Poleg “direktnih glasov” pa so na traku odkrili {e prisotnost drugih glasov, ki jih med snemanjem niso sli{ali. Zgodovinski dogodek pa, ki je uradno zabele‘en kot odkritje glasov, ima datum 12. junij 1959, ko je {vedski re‘iser Friedrich Jurgenson na traku odkril glas svoje pokojne matere. Dogodek se je odvil popolnoma spontano, medtem ko je re‘iser snemal petje no~nih pti~ev za glasbeno spremljavo v dokumentarnem filmu.

Prvi, ki se je lotil sistemati~ne raziskave fenomena, je bil Letonec Konstantin Raudive, ki je potrdil Jurgensonovo odkritje. Med eksperimentiranjem je zbral in dokumentiral ve~ kot 70.000 glasov.

Danes na tiso~e eksperimentatorjev uspe{no odkriva glasove (motiv, ki na za~etku vodi ve~ino eksperimentatorjev, je izguba dragega svojca). Sredstva, ki jih uporabljajo, so {e danes ista: mikrofon in radio.

Resni~no in neizpodbitno dejstvo je, da so odgovori na vpra{anja, ki jih dajejo glasovi, zelo dosledni. Nastopajo~e osebnosti povedo, da so v tako imenovanemu onstranstvu in da se njihovo bivanje nadaljuje v drugi dimenziji. Primerov identifikacije pokojnih, ki pre‘ivele pomirjajo s poro~anjem o svoji novi eksistenci, je ne{teto. Eksperimenti ne zahtevajo kak{nega posebnega “obreda”, ampak le neko prirojeno nagnjenost, odprtost in pripravljenost na stik.

Novinar Paolo Presi se je za~el zanimati za te fenomene pred ve~ kot 27 leti, ko je prvi~ opravil poskus v osebne namene. Zelo ga je zanimalo, kako in s Psihofonski eksperimentatorji na delu: raziskave dokazujejo, da se glasovi pokojnih dejansko vtisnejo na magnetofonske trakove, kar predstavlja objektivni dokaz.

Misteriji 17

Z VOK

IZ ONSTRANSTVA

Friedrich Jurgenson, {vedski re‘iser, ki je po snemanju petja no~nih ptic za zvo~no podlago v dokumentarnem filmu, ob poslu{anju odkril, da je posnel glas pokojne matere. Zgodba se za~ne prav tu...

katerimi mehanizmi se fenomen odvija.

Najprej je za~el z ugotavljanjem njegovih tehni~nih razli~ic. Glasovi, ki so jih pridobivali s pomo~jo radia, so bili ‘e od samega za~etka predmet mnogih ugibanj pri raziskovalcih. Tako imenovani “radiofonski” interpretacijski vzorec predpostavlja, da prihajajo glasovi preko elektromagnetnih valov, saj radio po definiciji razkriva in dekodira le tovrstno oddajanje. Na kateri frekvenci in s katero vrsto modulacije so nevidni sogovorniki po{iljali svoje signale? Raziskava je nepri~akovano pripeljala do zaklju~ka, da se glasovi pojavijo na najrazli~nej{ih frekvencah in z najrazli~nej{imi tipi modulacije. Novinar je ugotovil, da “prejemniki” sporo~il navadno sami ugotovijo, katera je njihova sprejemna frekvenca in da je ta frekvenca pri

18

vsakem eksperimentatorju razli~na. To je bil v bistvu dokaz nezanesljivosti “radiofonskega” modela ter spodbuda za iskanje v drugih smereh.

Novinar je raziskave usmeril v lik eksperimentatorja ter izvedel primerjalno raziskavo rezultatov, ki so jih dosegli razli~ni eksperimentatorji. Primerjal je tudi razli~ne naravnanosti eksperimentatorjev v zvezi s fenomenom.

Nova smer iskanja se je izkazala za plodovito, saj je pripeljala do zaklju~ka, da najbolj{e rezultate v kvalitativnem in kvantitativnem smislu dosegajo operaterji, ki so mo~no motivirani v transcendentalnem smislu. Nemotivirani pristopi ali kriti~na nastrojenost niso prina{ali rezultatov.

Novinar je z gotovostjo zabele‘il, da so kvalitativno sprejemljive glasove prejemali le eksperimentatorji, ki so bili odprte miselnosti in ki so pu{~ali vse mo‘nosti odprte.

To posebno psiholo{ko stanje je imenoval “notranja pozornostna naravnanost”. Gre v bistvu za ugotovitev, da pogojevanje racionalne dejavnosti na{ega uma lahko omilimo z nekonfliktno zavestjo o omejenosti resni~nosti, ki jo zaznavamo na osnovi ~utov, ter s sposobnostjo zami{ljanja druga~nih resni~nosti kot mo‘nih.

Na podlagi teh opazovanj je novinar ugotovil, da ima fenomen, ki je prvotno veljal za “zunanjega”, izrazite zna~ilnosti “notranjega fenomena”, v katerem je lik eksperimentatorja odlo~ilen.

Na podlagi dolgotrajnih

in natan~nih opazovanj {irokega spektra pri~evanj in miselnih naravnanosti so raziskovalci uspeli s precej{njo gotovostjo ugotoviti, da paranormalni glasovi potrebujejo medijsko nadarjenega eksperimentatorja, da se lahko izra‘ajo.

Ta medijska nadarjenost pa vsebuje veliko ve~je potenciale, kot jih izkazuje posameznikova biolo{ka struktura. Pomislimo le na umetni{ko ustvarjalnost, na navdih, intuicijo, na ob~utek za transcendentno. Vse to so posebnosti, ki nedvomno pri~ajo o prisotnost vsebin vi{jega reda v najglobljih strukturah ~love{ke osebnosti, vsebin, ki se lahko aktivirajo na razli~nih ravneh zavesti.

Fenomeni, ki jih imenujemo paranormalni, najverjetneje niso ni~ drugega kot raznoliko vzajemno delovanje razli~nih ravni individualnih in samozavednih vsebin, ki ga religije istovetijo z Duhom.

Ali razpolagamo z objektivnimi dokazi o mo‘nem stiku z drugo dimenzijo?

Potrebne informacije nam nudijo fizi~ne zna~ilnosti samih glasov, ki jih s tehni~nega vidika lahko popolnoma objektivno analiziramo. Njihova akusti~na struktura ima {tevilne anomalije v primerjavi z navadnim glasom. Najopaznej{e so: odsotnost osnovne frekvence (ki jo pri normalnem glasu proizvajajo vibracije glasilk), anomalnost tvorbe barve glasu, odsotnost impulzivnega zvoka soglasnikov (ki jo pri normalnem govoru povzro~i nenadna prekinitev zra~nega toka, ki prihaja iz plju~).

Letonec Konstantin Raudive je bil prvi raziskovalec, ki se je sistematsko lotil preu~evanja fenomena in posnel pribli‘no 70.000 “anomalnih” glasov.

Pri nekaterih glasovih, na primer tistih, ki jih je posnel Marcello Bacci, opazimo stalno spreminjanje hitrosti izgovarjave posami~nih besed, kot ~e bi nevidni sogovornik nenehno sku{al prilagajati svoj ~asovni polo‘aj na{emu.

Vsi ti elementi, skupaj s ~asovnimi anomalijami, ki so jih opazili in dokumentirali mnogi eksperimentatorji, nam dajejo misliti, da se s strogo tehni~nega gledi{~a “oddajajo~i” dejansko nahaja v prostorsko-~asovnem kontinuumu, ki se razlikuje od na{ega.

Kar zadeva vsebino sporo~il, so nevidni sogovorniki vedno izkazovali veliko mero modrosti. Sporo~ilo, ki ga je Marcello Bacci prejel od entitete, ki jo imenuje “Modrec”, se na primer glasi: “Problem ni Skrivnost definirati, ampak dopustiti, da nas Skrivnost pre{ine skozi o~i vere.

Nadvse pomembna je naravnanost misli in srca, predvsem pa moramo prositi Duha za gostoljubje srca.”

D

Pri vasi Nakovan so na{li neoskrunjeno podzemsko obredno dvorano

Pelje{ko ilirsko sveti{~e Z

aradi nadvse nenavadnega odkritja se je pozornost javnosti pred nedavnim usmerila na zgodovinsko dedi{~ino polotoka Pelje{ca.

Nad vasjo Nakovane, v jami, ki ji ljudje pravijo Spila, so arheologi odkrili in raziskali ilirsko sveti{~e iz helenisti~nega obdobja (4. - 1. stoletje pred na{im {tetjem). Vhod v sveti{~e je bil skrit za gomilo kamenja, zato je sveti{~e ostalo popolnoma nedotaknjeno, prav tako, kot so ga zadnji ~astilci pustili pred 2000 leti.

Ko smo pred dvema letoma za~eli raziskovati jamo, nismo niti sanjali, kaj

Na tleh dvorane je le‘ala mno‘ica kosov kerami~ne posode. Najve~ jih je bilo na sredi jamskega rova okrog izstopajo~ega osamljenega stalagmita. nas tam ~aka. Na{a majhna arheolo{ka ekipa je pri{la na Pelje{ac s ciljem, da v eni od {tevilnih jam izvede rutinsko sonda‘no izkopavanje. Pri vhodu v votlino, kjer so bili najugodnej{i pogoji za

zato~i{~e oziroma bivanje ljudi, smo nameravali izkopati ve~jo {tirioglato luknjo ter zbrati vse tam najdene arheolo{ke vzorce. Podobnih nalog smo se v prej{njih letih ‘e ve~krat lotili, saj si prizadevamo odkrivati sledove predzgodovinskih prebivalcev jadranske obale in otokov.

Votlina je majhen, le petnajst metrov dolg speleolo{ki objekt. Strop je pri vhodu dovolj visok, da lahko ~lovek stoji pokonci, nato pa se postopoma spu{~a vse do nivoja tal, ki so prekrita z velikimi kamni. @e ob prvem ogledu se nam je zazdelo, da bi mogo~e lahko pro-

Tik pod vrhom tega gri~a je vhod v novo odkrito podzemlje, v katerem so ostanki bivanja Ilirov.

Misteriji 19

P ELJE{ KO

ILIRSKO SVETI {~ E

drli v globlji, skriti jamski rov, ~e bi odstranili to kamenje. Ker pa je bilo najprej treba izkopati raziskovalno sondo, smo odkrivanje hipoteti~nega skritega rova prestavili na kasnej{i ~as.

V SKRITEM ROVU [ele na samem koncu raziskovalne sezone smo na{li ~as, da smo se pozabavali s kamenjem na dnu votline. ^akalo nas je veliko presene~enje. Ko smo odstranili del kamenja in se prebili skozi deset metrov dolg, ozek precep, smo vstopili v {irok jamski rov, ki se je narahlo spu{~al proti notranjosti hriba in se kon~al petdeset metrov bolj naprej, v majhni dvorani, okra{eni s kapniki. Ti so bili nedotaknjeni in ~isti. Nikjer ni bilo videti sledi stopinj, pa tudi nobenega drugega znaka, ki bi pri~al o nedavnih obiskovalcih.

Glavno presene~enje je pri{lo takoj za tem. Na tleh dvorane je le‘ala mno‘ica kosov kerami~ne posode. Najve~ jih je bilo na sredi jamskega rova okrog izstopajo~ega osamljenega stalagmita. Takoj smo prepoznali fino uvo‘eno gr{ko helenisti~no keramiko iz tretjega ali drugega stoletja pred na{im {tetjem.

Popolnoma slu~ajno smo odkrili nenavadno, nedotaknjeno arheolo{ko najdi{~e, staro ve~ kot 2000 let.

Taka “zape~atena” najdi{~a so izjemno redka. [e bolj izjemno pa je bilo dejstvo, da najdi{~a v jami pri Nakovanih niso odkrili slu~ajni pri{leki, ampak arheologi. Zahvaljujo~ temu je njegov znanstveni potencial ostal neokrnjen. ^as in denar, ki smo jih imeli na razpolago, pa sta hitro kopnela, zato nismo mogli niti pomisliti na nadaljevanje raziskav. Ker smo se bali, da bi v na{i odsotnosti lovci na blago najdi{~e uni~ili, smo se odlo~ili, da vhod v notranjost jame ponovno zapremo in da o celotni zadevi strogo mol~imo.

Lon~evina, ki je navdu{ila arheologe (levo) se skriva v jami tik pod vrhom hriba (desno), pred zazidan vhod v {piljo so postavili leseno pregrado in tablo, a vsi ostanki glinenih posod so ‘e varno spravljeni v muzejskem depoju.

20

PELJE { KO

ILIRSKO SVETI {~ E

Osrednja znamenitost nakovanske jame je kapnik v obliki falusa. Da ga ne bi kdo po{kodoval, so jamo skrbno zazidali in za javnost jo bodo odprli, ko bodo na vhod v jamo vzidali jeklena vrata.

Slede~e mesece so zaznamovale priprave na temeljite raziskave, pa tudi upanje, da nas bo Spila pri~akala v stanju, v kakr{nem smo jo pustili. Lansko leto smo se vrnili na Pelje{ac z ekipo, okrepljeno s strokovnjaki iz Kanade in Velike Britanije. Sistemati~no raziskovanje dvorane z osamljenim stalagmitom je trajalo pet tednov. Koli~ina in kakovost arheolo{kih najdb sta nas {e enkrat presenetili. Zbrali smo deset tiso~ ~repinj kerami~ne posode. Iz njih bomo s pazljivo rekonstrukcijo lahko sestavili ve~ kot sto celih posod, dovolj torej, da z njimi napolnimo majhen muzej. Gre prete‘no za fino posodo za pija~o, ~a{e, vr~e in kro‘nike, uvo‘ene iz Gr~ije ali iz gr{kih kolonij v ju‘ni Italiji in na Jadranu.

ILIRI, GRKI IN RIMLJANI Odkod gr{ka keramika na Pelje{cu, v jami na vrhu hriba? Da bi na{li odgovor na to vpra{anje, smo morali poleg jame raziskati tudi njeno okolico.

Pelje{ac skriva mnoge sledove, ki so jih za seboj pustili njegovi predzgodovinski prebivalci. Le kilometer od jame na izstopajo~em kopastem vrhu sredi nakovanske planote vidimo mogo~no gradi{~e, ki ga lokalno prebivalstvo {e danes imenuje “Grad”. Tu so proti koncu predzgodovinskega obdobja stolovali lokalni Iliri, tedanji gospodarji tega dela polotoka. Za svoj sede` so izbrali naravno trdnjavo, ki so jo z vseh {tirih strani ograjevale dvajset metrov visoke

stene. Pristop je bil mogo~ le na enem mestu, po stezi, ki se je vzpenjala po strmem pobo~ju.

Ilirske mogo~nike so pokopavali v grobnice pod velike kamnite gomile.

Takih gomil je na nakovanski planoti nekaj deset. Druge, podobne gomile, se nahajajo na kamnitih vrhovih, ki obkro‘ajo planoto. Te izpostavljene gomile so vidne od dale~ in so slu‘ile tudi kot opazovalnice ali kot opozorilo tujcem, da je ta prostor pripadal gospodarjem gradu.

Arheolo{ki ostanki, ki so jih na{li na gradu in v grobovih, pri~ajo o intenzivnem ‘ivljenju na planoti tekom zadnjih stoletij pred Kristusom. To so bili nemirni ~asi, ko se je vzhodna obala Jadrana vklju~evala v gospodarsko in

Misteriji 21

P ELJE{ KO

ILIRSKO SVETI {~ E

Arheologi le malokdaj najdejo povsen nedotaknjeno najdi{~e, kot je to na Pelje{cu.

politi~no razvitej{i svet Sredozemlja. Na za~etku 4. stoletja so Grki ustanavljali kolonije na bli‘njih srednjedalmatinskih otokih, kar je pripeljalo do porasta trgovine, pa tudi do vse pogostej{ih spopadov z doma~imi prebivalci. Iliri z nakovanskega gradu so imeli odli~no prilo‘nost, da so izkoristili prisotnost gr{kih ladij za trgovanje ali za roparske pohode, saj so ladje ho~e{ no~e{ morale pluti po pelje{kem in neretvanskem kanalu. Mnogi dragoceni predmeti so tako kon~ali na gradu ali v grobovih ilirskih mogo~nikov.

V stoletjih, ki so sledila, je vzhodna jadranska obala postopoma prehajala pod vse ve~ji vpliv rimske dr‘ave. Za Rimljane je bilo najpomembnej{e, da bi osvojili strate{ke to~ke na obali, saj so le tako lahko zagotovili nemoteno plovbo svojim ladjam. Zaradi tega so se v zadnjih dveh stoletjih pred Kristusom

PELJE[AC- ENA ZADNJIH OAZ DIVJINE NA JADRANSKI OBALI

A

vtor odkritja in ~lanka, Dr. Sta{o Forenbaher z zagreb{kega In{tituta za antropologijo, je antropolog, pa tudi diplomirani gradbinec. Ukvarjal se je z mnogimi stvarmi, med drugim z alpinizmom, speleologijo in arheologijo. Morda je na prvi pogled videti nenavadno, a vse te razli~ne vede lahko prav lepo medsebojno pove‘emo. Arheologijo je do{tudiral v Zagrebu na Filozofski fakulteti, kjer je tudi magistriral in nekaj let predaval. Tik pred za~etkom vojne leta 1991 je od{el v Ameriko, najprej v Ann Arbor na Univerzo Michigan, nato pa v Dallas, kjer je pre‘ivel pet let in opravil doktorat, na osnovi katerega je pridobil naziv antropolog. Ameri~ani namre~ gledajo na arheologijo kot na antropolo{ko vejo znanosti, ne kot na del zgodovine, kot je to navada v na{em delu sveta.

22

Njegov mentor iz Dallasa je vodil raziskovalni projekt na Portugalskem, tako da je v tej de‘eli opravil svoje raziskave za doktorat. V Lizboni je pre‘ivel skoraj leto dni in v glavnem brskal po starih muzejskih zbirkah, malo pa tudi po portugalskih arheolo{kih najdi{~ih. Na Hrva{kem je ta ~as divjala vojna, tako da so bila mnoga podro~ja, na katerih je prej delal, nedostopna in ni mogel izbrati teme iz okolja, v katerem je doma.

Ko se je vrnil, se je namesto z antropologijo ukvarjal s pisanjem poljudnoznanstvenih ~lankov za Jutarnji list, pred dvema letoma pa se je zaposlil na In{titutu za antropologijo v Zagrebu.

Pravi, da bo ‘e letos nadaljeval z raziskovanji Pelje{ca: “Sveti{~e smo popolnoma raziskali, Nakovane pa skrivajo {e na stotine arheolo{kih najdi{~. To pomlad smo sistemati~no pregledali del terena ter zabele`ili dve predzgodovinski naselji, okrog njiju pa osemdeset grobnih gomil.

PELJE { KO nekajkrat vojskovali z Iliri. Za pelje{ke Ilire so se spopadi kon~ali katastrofalno.

V sredini prvega stoletja so utrpeli kon~ni poraz, nakar so jih zavojevalci na silo preselili v notranjost celine. @ivljenje na nakovanski planoti je za~asno zamrlo.

OBREDI IN GOSTIJE PRI STALAGMITU Skrivni obiski mra~ne notranjosti jame so postali pogostej{i prav v opisanem obdobju, od ~asa gr{ke kolonizacije Visa, Hvara in Kor~ule do rimskih osvajalnih pohodov. Te‘ko bi predpostavljali, da so bili ti obiskovalci tujci, saj so zahodni del Pelje{ca nadzorovali ilirski gospodarji gradu. Najbr‘ so prav oni zapustili v jami veliko koli~ino uvo‘ene posode, ki so jo pridobili s trgovino ali z ropanjem gr{kih ladij.

Ljudje so se v vseh obdobjih pogosto Vse to so del~ki zgodbe o tiso~letni preteklosti Pelje{ca, Dalmacije in Sredozemlja, zgodbe, ki je ne moremo rekonstruirati le na osnovi enega najdi{~a, pa ~eprav je bilo to sveti{~e.

Nakovanska jama in vsa arheolo{ka mikroregija se lahko uredita tako, da bosta zanimivi za ogled. V neposredni bli‘ini jame se nahajata dva zapu{~ena, a etnografsko zelo zanimiva zaselka, ki jih lahko vklju~imo v projekt. Odzivi lokalnih oblasti na na{e pobude so zelo pozitivni, zato upam, da ne bomo predolgo ~akali na realizacijo. Menim, da ni potrebno posebej omenjati, kaj bi to pomenilo za kraj, ki bi rad ‘ivel od turizma.

Naravni ambient je naravnost fantasti~en. Pelje{ac je ena zadnjih oaz divjine na jadranski obali. Na poti do jame redno naletimo na sledove divjih svinj, ko pa se zve~er vra~amo, nas spremlja zavijanje {akalov. Ob morju so prekrasne pla‘e. Kje {e naletimo na vse to? Dela je za arheologe toliko, da bi lahko na nakovanski planoti in v njeni bli‘ini pre‘ivel preostanek delovne dobe. In ne bi imel ni~ proti!”

ILIRSKO SVETI {~ E

zatekali v jame, na{a Spila pa ni bila le navadno zato~i{~e. Med na{im raziskovanjem nam je postajalo vse bolj jasno, da so v njeni notranjosti potekali obredi. Spila je bila na koncu predzgodovinskega obdobja ilirsko sveti{~e. @e sama mra~na notranjost jame, v katero se je lahko tako takrat kot danes pri{lo le po vseh {tirih, ima sugestivni u~inek. V davnih ~asih so za sveti{~a pogosto izbirali skrite in skrivnostne kraje. V prostoru je kraljeval en sam osamljen stalagmit, ki je pritegnil na{o pozornost ne le zaradi svojega izpostavljenega polo‘aja in mogo~nosti, ampak tudi zaradi svoje oblike, ki nedvomno spominja na mo{ko spolovilo. Ogromna koli~ina kerami~nih ~repinj je le‘ala prav pred njim. Falusoidni stalagmit je bil o~itno v sredi{~u dogajanja.

Bogovom ne ‘rtvujemo cenenih predmetov. Zaradi tega je pred stalagmitom le‘alo le fino, uvo‘eno posodje, ki je za lokalne Ilire moralo predstavljati dolo~eno vrednost. Na nekaterih posodah so bili z gr{ko ali latinsko pisavo vgravirani kratki zaobljubni napisi. Prebivalci nakovanske planote so prihajali v jamo, da bi po~astili, izrazili hvale‘nost ali iskali pomo~ pri nadnaravnih bitjih, ki so vladala njihovemu svetu.

Kako je izgledal sam obred? [tevilne posode za pija~o in za serviranje hrane ter kosti kozjih in jan~jih stegen pri~ajo o ritualnih gostijah. ^repinje amfor, v katerih so obi~ajno shranjevali vino, nam dajo slutiti, kaj se je tu dogajalo.

Lahko spustimo domi{ljijo na pa{o in si zamislimo razbrzdano krokarijo v zadimljeni, z baklami osvetljeni votlini, ali orgijo pred stalagmitom - falusom. No, nikoli ne bomo mogli trditi, da so stvari res tako izgledale. Prav tako lahko le ugibamo o atributih “bo`anstva”, ki ga je predstavljal stalagmit. @e sama oblika pa ka`e na kult, povezan s plodnostjo, potenco ali z bojevni{ko mo~jo in hrabrostjo. V zadnjih, nemirnih stoletjih predzgodovinskega veka so bile te lastnosti {e kako cenjene.

Dr. Sta{o Forenbaher

Misteriji 23

P ELJE{ KO

ILIRSKO SVETI {~ E

EKSKLUZIVNI ODLOMEK IZ [E NEOBJAVLJENE KNJIGE DR. STA[A FORENBAHERJA O SVETI[^U V JAMI PRI NAKOVANAH

M

edtem ko smo ostali nadaljevali z izkopavanjem, se je Lara odlo~ila zaposliti {olarje s premetavanjem kamnov.

Z dna na{ega izkopa nisem videl, kaj po~nejo, sli{al sem le zamolkle udarce, trkanje kamna ob kamen in del~ke razgovorov. “[e ena ~repinja lon~arije...

Kost.... Ne, ni ~love{ka, najbr` ov~ja ali kozja... Ni~ posebnega...” Popoldne je po~asi {lo h koncu, podobno kot toliko drugih popoldnevov na terenu, ko sem zasli{ali Larin glas: “Sta{o, pridi pogledat.” Ni se mi ljubilo plezati iz luknje brez dobrega razloga, zato sem vpra{al: “Kaj je?” - “Ne vidim dobro,” se je glasil odgovor, “temno je.” ^e ste se kdaj ukvarjali s speleologijo, boste vedeli, da za~ne srce raziskovalca jam ‘ivahneje biti ob omembi teme. Splezal sem iz sonde in zagledal Laro, ali to~neje samo njene noge, ki so molele iz precepa med na-

grmadenim kamenjem in stropom jame. “Torej, kaj vidi{?” - “Temno je in ni~esar ne vidim. Zdi se mi, kot da je tu takoj stena, lahko pa da ni in da bi morda lahko {li {e naprej.” - “Bo{ {la pogledat?” sem vpra{al ter si po tihem ‘elel, da bi bil odgovor negativen. “Ne, pojdi raje ti, ~e ‘eli{.“ Vzel sem svetilko in se splazil na mesto, kjer je prej le‘ala Lara.

Baterija je osvetlila precep, {irok pribli‘no dva metra in visok malo ve~ kot pedenj. [tevilni mali stalaktiti so se spu{~ali s stropa proti stalagmitom, ki so rasli iz tal, tako da je prostor spominjal na ‘relo morskega psa. Tla so se polagoma spu{~ala proti notranjosti, v temo.

Posku{al sem se izogniti krhkim, za{iljenim stalaktitom in se po trebuhu plazil vzdol‘ rahlega klanca.

Nisem se dale~ plazil. @e po nekaj metrih se je za~el strop po~asi dvigovati. Naprej sem {el po vseh {tirih, kmalu pa sem lahko stal. Pred menoj se je odprla jam-

ska dvorana, dolga petnajst metrov. Presunila me je skladnost in preprostost njene naravne arhitekture. Strop iz monolitne, po{evno polo‘ene apnen~eve plo{~e se je na eni strani spu{~al do tal, na drugi strani pa se je naslanjal na pokon~no steno visoko okrog tri metre, ki je bila v celoti prekrita z zraslimi kapniki. Dvorana se je na koncu zo‘evala in prav tam je rasel iz tal en sam ogromen stalagmit. Za njim se je odpiral {irok rov in se izgubljal v notranj{~ino hriba.

Jamski kapni{ki nakit je bil devi{ko ~ist in nedotaknjen. Glinasta tla jame so bila prekrita s tanko skorjico soli ogljikove kisline, ki je pokala pod nogami ob vsakem koraku. Jasno mi je bilo, da v ta del jame ‘e zelo dolgo ni stopila ~love{ka noga.

Odkritje nove dvorane bi ‘e samo po sebi zadovoljilo vsakega jamarja. @e ob prvem pogledu na dvorano pa sem opazil {e nekaj, zaradi ~esar sem za~el glasno jod-

Staro vas Nakovan, v kateri sedaj domujejo le duhovi, bo morda kmalu o`ivil spomin na Ilire.

24

lati od veselja, pa ~eprav sem bil popolnoma sam in v temi. Na tleh dvorane so le‘ale {tevilne ~repinje kerami~ne posode. A kak{ne posode! To niso bile majhne ~repinje grobe, ro~no izdelane predzgodovinske lon~arije, na katere v ve~jem ali manj{em {tevilu naletimo v mnogih jamah, ampak veliki drobci fine posode elegantnih oblik in tankih sten, okra{ene s ~rnimi, rde~imi in belimi vzorci. Stil njihove izdelave je znan vsakemu {tudentu arheologije. Tako posodo so na tem delu sveta izdelovali edino stari Grki.

Na vsakem koraku je le‘alo novo presene~enje: deli vr~a, miniaturna amforica na pol vrasla v kapnik, nekaj skoraj celih pecljatih ~a{, ki so le‘ale v oddaljenih kotih dvorane.

Medtem ko sem po~asi za~el dojemati, da smo odkrili nekaj zares posebnega, morda celo edinstvenega, je prvo bu~no veselje nadomestil molk strahospo{tovanja.

Ko sem pazljivo stopal med kup~ki razbite posode, sem se napotil proti osamljenemu stalagmitu in rovu, ki se je odpiral za njim. Po dvajset metrih sem prispel do okroglaste zo‘itve. [el sem naprej in se spustil po nekaj naravnih kamnitih stopnicah v drugo, manj{o dvorano, ki so jo krasili kapniki, zrasli kapniki in zavesice razli~nih oblik. To je bil tudi konec jame, saj ni bilo videti nobenih lukenj ali razpok, ki bi obetale nadaljevanje jamskega sistema.

Ko smo se vra~ali sem nekaj kosov keramike spravil v ‘ep, da bi jih pokazal drugim ~lanom ekipe. @e takrat sem se odlo~il, da zaradi varnosti nahajali{~a nikomur drugemu ne zaupam, kaj se skriva v notranjosti jame.

ZALO@BA ARA

VODNIK PRAKTI^NE AROMOTERAPIJE

ZDRAVA SREDOZEMSKA PREHRANA

PRIKRITA ZGODOVINA ^LOVE[KE RASE

KA[E

To kar znanost spoznava za resni~no zdravo hrano, jedo ljudje ob Sredozemskem morju ‘e od nekdaj: zelenjavo, pusto meso, ribe, za~inijo z olj~nim oljem in ~esnom ter vrsto imenitnih za~imb. Ve~ kot 100 receptov.

Knjiga opisuje nenavadne izkopanine, predmete, ki jih v muzejih skrivajo v depojih; strokovnjaki ne znajo razlo‘iti njihovega porekla.

Knjiga seznanja s predmeti, katerih starost ocenjujejo na milijone let, ~eprav je ~love{ka rasa uradno stara {ele 100.000 let.

Cena: 2.900 SIT

Cena: 2.900 SIT

Cena: 3.900 SIT

Cena: 2.900 SIT

^ESEN, ^UDE@NO HRANILO Najsodobnej{a znanstvena spoznanja iz 2000 raziskav o neverjetni zdravilni mo~i te ‘e tiso~letja znane rastline in njenem vplivu na resnej{e bolezni sodobnega ~asa...

JABOL^NI KIS Knjiga, kako uspe{no naredite kis kar doma in na sebi preizkusite njegove blagodejne u~inke.

Presene~eni boste, kako lahko ta cenena in enostavno narejena teko~ina deluje na zdravje.

Cena: 1.900 SIT

Cena: 1.900 SIT

KOZMOBIOLOŠKI KOLEDAR

Davno izro~ilo in najnovej{e terapevtske informacije o rastlinskih eteri~nih oljih, ki jih lahko kupimo v vsaki bolje zalo‘eni trgovini z naravno kozmetiko. Enostavni napotki za odpravljanje stresa, zdravljenje bolezni, obogatitev ~utov, masa‘o in kopeli.

Knjiga receptov spet odkritih zdravih, preprostih in vse bolj priporo~ljivih jedi, ki be‘ijo od mesa. Knjiga receptov ima obse‘no poglavje o pomenu ka{ za zdravje in natan~no razlago, kaj se dogaja v telesu po zau‘itju ka{. Priporo~amo {portnikom, diabetikom in sladokuscem.

ZDRAVILNA MO^ GOB

KOZMOBIOLO[KI KOLEDAR

Razlaga, zakaj so gobe naravna zdravila, ki ‘e 20 stoletij zdravijo raka, sladkorno bolezen, bolezni srca in druge te‘ave, kako krepijo in s tem prepre~ujejo obolevanje.

Preglednica Luninih men od leta 1965 do leta 1980, s katerimi je mogo~e dolo~iti Lunino meno ob rojstvu in s tem kozmobiolo{ko ovulacijo, nespremenljiv plodni ~as vsake ‘enske, pa tudi spol otroka.

Cena: 1.900 SIT

Cena: 1.900 SIT

^ESNOVE JEDI S ~esnom je mogo~e prepre~iti sr~ne in ‘ilne bolezni, ~esen krepi imunost, premaguje klice... Vsakdanje u‘ivanje je najmanj, kar lahko storimo za svoje zdravje. V knjigi ^esnove jedi je ve~ kot 100 receptov.

Cena: 2.900 SIT

TELO KLI^E PO VODI

ZDRAVILNI ^AJI IN NASVETI

Zdravnik internist F. Batmanghelidj dokazuje, da si lahko zdravje mo~no izbolj{amo s pitjem navadne vodovodne vode. Medicinsko utemeljeno.

^ajne me{anice za vse vrste tegob in {e nasvete, s katerimi se jih da olaj{ati, je zbral v svoji knjigi starosta slovenskih zeli{~arjev Jo`e Toma`in~i~. V knjigi je ve~ kot 100 izbranih receptov in na stotine nasvetov.

Cena: bro{irane 2.900 SIT trdo vezane knjige 3.900 SIT

KAKO VIDIMO, BEREMO IN IZBOLJ[AMO AVRO

KAKO ODKRIJETE VA[A PREJ[NJA @IVLJENJA

KAKO SE NAU^IMO AVTOMATSKEGA PISANJA

KAKO POVE^AMO SAMOZDRAVILNE SPSOBNOSTI

Priro~nik za spoznavanje avre in razlage, kako se jo nau~imo gledati in spoznavati njen pomen; kako nam avra ka‘e na podlagi bioenergijskih zevov du{evno in telesno stanje.

Priro~nik korak za korakom vodi do znanja, kako se sami, brez terapevta, spustimo v prej{nja ‘ivljenja in odkrijemo vzroke morebitnih bolezni, preganjavic, stisk, ki izvirajo iz davnine.

Priro~nik, ki vas pou~i, kako prek avtomatskega pisanja vzpostavite stik z Vi{jim jazom, ki vas vodi in vam svetuje, komunicirate z drugimi bitji, ki vam posredujejo razli~ne informacije, dobite odgovore...

Cena: 1.900 SIT

Cena: 2.900 SIT

Cena: 2.900 SIT

Sami lahko veliko storimo za svoje zdravje. Prisluhnimo naravi.

Napotki za klistiranje, post, telesno vadbo in savnanje. Kako, koliko in kdaj naj bi jedli, da bi spremenili svoj svet zdavja.

Cena: 1.900 SIT

PRIPORO^AMO: 14 - Sanjska knjiga (1.900 SIT), 15 - Napovedovanje usode z igralnimi kartami (2.900 SIT), 16 - Radiestezija (1.900 SIT), 17 - Bioenergija (1.900 SIT), 18 - Nikola Tesla (2.900 SIT), 19 - Ugankarski slovar I+II (4.980 SIT), 20 - Zdrava nose~nica (1.700 SIT), 21 - Varujmo srce (1.700 SIT), 22 - Huj{ajmo (knjiga in kaseta 1.900 SIT), 23 - Ri` na 100 na~inov (1.900 SIT), 24 - Moj bio vrt (1.600 SIT), 25 - Recepti za biohrano (1.600 SIT), 26 - Bio kruh in pecivo (1.600 SIT)

^UDE@ OLJ^NEGA OLJA Priro~nik z razlagami, kako olj~no olje varuje pred artritisom, sr~no‘ilnimi boleznimi in rakom na dojki.

Ameri{ka uspe{nica na podlagi rezultatov {tevilnih raziskav vodi v svet zdrave in okusne prehrane, ki varuje zdravje.

Cena: 1.900 SIT

Cena: 2.900 SIT

POTOVANJE DU[ V knjigi najdemo odgovore na ve~na vpra{anja, kaj se dogaja z du{o, ko ~lovek umre, bodisi naravne bodisi nasilne smrti. Kdaj in kako se du{a odlo~i, da pride v ~lovekovo telo? Kaj se dogaja z du{o med dvema ‘ivljenjema?

Cena: 3.300 SIT

ZDRAVILNA ENERGIJA DREVES Vonjajte in oku{ajte popke in drevesni sok, prislanjajte u{esa in poslu{ajte notranji {epet debel.

Spoznajte na~ine in vaje za zajemnaje zdravilne energije dreves v gozdu, go{~avi ali na vrtu, ne glede na to, kje ‘ivite.

Cena: 4.900 SIT

Knjige naro~ite z naro~ilnico, natisnjeno na naslednji strani.

Vse knjige prodajajo tudi v trgovini AUREA - BTC, hala A, tel.: 01/541-17-60.

Misteriji 25

PRODAJA PO PO[TI

INFORMIRANI KOZARCI Njihova posebnost je, da izbolj{ajo vsakdanjo vodo; v njih voda spremeni svoje fizikalnokemi~ne lastnosti, informacije v kozarcu vzpodbudijo njene samoo~i{~evalne lastnosti.

Voda iz informiranih kozarcev je za vsa ‘iva bitja primernej{a pija~a, kar je dokazano z vrsto poskusov, ki te~ejo iz meseca v mesec. Tako na primer genotoksi~en test dokazuje, da kozarec pobolj{a vodo za kakih 40 odstotkov.

2.900 SIT Ker razli~ne barve razli~no delujejo na ljudi, smo glede na ezoteri~na izro~ila kozarce opremili s simboli razli~nih barv, pri ~emer je v vseh kozarcih osnovna informacija enaka, zeleni in rde~i pa imata {e dodatne informacije. Vsakemu originalnemu kozarcu je prilo‘en certifikat, zelenemu pa tudi knji‘ica z napotki za huj{anje in kaseta s programom za la‘je huj{anje.

Za dobro zdravje je priporo~ljivo, da na dan popijemo kakih osem kozarcev vode.

Tehnologija Hydronic, po kateri so narejeni kozarci, je bila z zlatim odli~jem nagrajena na sejmih inovacij v Nürenburgu, Pittsburgu in na mednarodnem sejmu v Celju ter je prejela v Pittsburgu posebno nagrado za uspe{en naravovarstveni izdelek, kristalni globus.

3.800 SIT Kozarci imajo svoj pomen tudi v barvni terapiji. Iz knjige Aura Soma povzemamo, kako barve delujejo na ~loveka: Modra: Deluje na grleno ~akro, vzpodbuja toleranco do sebe in drugih, vero v notranje vodstvo, okrepi odpornost, fizi~no in ~ustveno, zmanj{uje trpljenje...

Zelena: Deluje na sr~no ~akro, podpira nas pri sprejemanju odlo~itev, vzpodbuja nov pogled na stvari, prina{a mo~an stik z naravo...

Rde~a: Spodbuja delovanje hormonskega sistema, pomaga premagati agresivna ~ustva, obnavlja energijo, uravnove{a delovanje prve ~akre, pomaga pri stresu, pri razli~nih strahovih.

Opozorilo: Kozarcev ne smemo pomivati v pomivalnem stroju, uporabljati agresivnih pomi3.800 SIT valnih sredstev ali vanje to~iti vro~e vode.

SOLNA LU^ Solna lu~ izredno ugodno deluje na po~utje in zdravje, saj seva negativne ione in oddaja v prostor ‘ivljenjsko pomembno desnosu~no bioenergijo, s katero se, ~e je potrebno, napolni vsako telo. Njeno blagodejno delovanje je priporo~ljivo predvsem ob televizorjih, ra~unalni{kih ekranih, mobilnih telefonih, patogenih sevanjih... V prodaji po po{ti so naprodaj te`ke: a) 2 - 3 kg 10.900 SIT b) 3 - 4 kg 11.815 SIT in c) 4 - 5 kg 13.900 SIT

26

KROGLA ZA HLADILNIK S kroglo za hladilnik lahko dose‘emo, da hrana v hladilniku ostane dalj ~asa sve‘a in se njena uporabnost podalj{a vsaj za ~etrtino. Storiti ni treba prav ni~ drugega kot kroglo za hladilnik, ro~no narejeno iz kristalina jantarjeve barve, postaviti v hladilnik. In ‘e deluje.

7.200 SIT

KRISTALINSKA KROGLA Krogla zagotavlja, da se energija okrog nje su~e desno (preverite z nihalom). V radioni~ni delavnici so ji vsevane informacije, ki razen dobre volje vzbujajo v ljudeh tudi odpornost proti {tevilnim boleznim. Osem centimetrov velika krogla deluje v premeru treh metrov. Poznavalci jih postavijo na ra~unalnik, na delovno mizo, predvsem pa na no~no omarico.

7.200 SIT

MAGIC LIFE Plasti~na plo{~ica posebnih oblik zaradi svoje oblike zajema energijo iz okolja in jo oddaja v neposredno bli‘ino. Plo{~ica je kodirana z orgonskimi sevalniki in nam pove~a energijo in {~iti pred sevanji, ~e jo nosimo na vrvici okoli vratu ali v prsnem ‘epu.

990 SIT

ENERGIJSKA PLO[^ICA Bakrena samolepilna plo{~ica ima vgraviran znak magic life, ki zajema energijo iz okolja in jo dovaja v telo, dodatno pa je napolnjena s pomo~jo orgonskih sevalnikov z informacijami, kodami, ki pove~ujejo energijo v telesu. Uporabljamo jo lahko namesto obeskov, ki so namenjeni dodajanju energije. Plo{~ico nalepimo na zadnjo stran ure, radiestezijsko pa lahko takoj ugotovimo, za koliko nam pove~a energijo. ^e pa uro zavrtimo tako, da se plo{~ica nalega na ‘ile, se energija pove~a {e za nekajkrat. To naj bi bila rezerva, ki jo lahko uporabimo, kadar smo utrujeni, kadar te‘ko vozimo avtomobil, kadar moramo biti zbrani, denimo na izpitih, med pogovori za slu‘bo itd.

Posebnost ~istega elektrolitskega bakra iz Zlatarne Celje je, da v stiku s ko‘o po~asi prehaja v telo, ki si ga vzame, kolikor ga potrebuje. Baker v telesu zavira vnetja, bla‘i artriti~ne bole~ine in je sploh prvi znani zaviralec vnetij. Tako je energijska plo{~ica tudi nekaka zapestnica v malem, ki je povsem neopazna.

2.200 SIT

PRODAJA PO PO[TI

REVITALIZATOR VODE

NEVTRALIZATOR ZA MOBITELE

Da bi lahko vso hi{o oskrbeli z vodo, ki je primerna za pitje, hkrati pa prepre~uje nastajanje vodnega kamna, zmanj{uje porabo pralnih in ~istilnih sredstev, prija rastlinam in ‘ivalim, v sistem hi{ne vodovodne napeljave vgradimo revitalizator Hydronic, ki s pomo~jo natan~no definiranih kod oziroma informacij spremeni nekatere fizikalne lastnosti vode, ki tako postane bolj omo~ljiva in bolj podobna ~isti vodi v naravi. Priklju~ek 3/4”.

Informacije in prodaja: 041/727-899.

Informacijsko onesna‘evanje, ki ga povzro~ajo mobilni telefoni in lahko slabo vpliva na krmilne informacije predvsem mo‘ganskih celic, je mogo~e prepre~iti z uporabo preverjenih nevtralizatorjev sevanj, ki zmanj{ajo nevarnosti sevanja za 50 odstotkov. Plo{~ico, ki je kodirana in testirana na biolo{kem sistemu, je treba prilepiti na ohi{je telefona ali na baterijo v telefonu.

2.975 SIT

BAKRENE ZAPESTNICE CEV ZA AKVARIJ Vodo v akvariju lahko mo~no izbolj{amo s cevjo za akvarij. Iz kristalina izdelana steklena cev je kodirana, da spremeni nekatere fizikalne lastnosti vode tako, da ta bolj ustreza ribam.

Najbolj{i znak delovanja kodirane cevi je bolj ~ista voda in splo{na pove~ana kondicija ‘ivlja.

4.900 SIT

ATLANTIDSKI PRSTAN IN PLO[^ICA Sta srebrna, oblikovana tako, da posebni liki sprejemajo in oddajajo kozmi~no energijo in s tem {~itijo pred negativnimi sevanji. Ugodno delujejo na zdravje in dobro po~utje, prepre~ujejo nesre~e. Oblika prstana izhaja iz davnine, saj so u~inki likov, ki so skrbno vdelani v celjski srebrni nakit, znani ‘e iz ~asov faraonov. Velikosti prstana: od 16 do 26 mm notranjega premera. prstan 7.000 SIT plo{~ica 7.000 SIT

^AKRINA MAJICA ^akrine majice iz Avstralije telesu dovajajo bioenergijo s pomo~jo mo~nih nihanj nenavadno ‘ivih barv (njihove intenzivnosti se na papir ne da natisniti) in tako polnijo avro in bolj{ajo zdravje. Velikosti S, M, L, XL, XXL. 14.900 SIT

Zmanj{uje ali odpravlja bole~ine, ki jih povzro~ajo revma, artritis, i{ijas, lumbago, igranje tenisa, golfa, ko{arke...

Mnogi, ki nosijo zapestnico, zmanj{ajo ali pa celo opustijo jemanje protibole~inskih zdravil in tako veliko naredijo za svoje zdravje. Velikosti zapestnic: od 15 do 19 cm premera.

Naprodaj so tudi posrebrene ali pozla~ene. a) navadna 2.900 b) posrebrena 4.900 c) pozla~ena 9.600 in d) pozla~ena z gravuro 12.500 SIT

AJDOV VZGLAVNIK Ajdov vzglavnik je napolnjen s 3,3 kilogrami lu{~in biolo{ko pridelane ajde, velik 70 x 50 cm. Lahko ga poljubno oblikujete in si sami dolo~ite najprimernej{o vi{ino. Se ne greje in je zelo zra~en. Primeren je za vse ljudi, predvsem pa za tiste, ki imajo bole~ine v vratu, glavi, hrbtenici...

9.800 SIT

Naro~ilnica Misteriji Naro~am izdelke:

pla~al bom po povzetju s kartico EU LB {t. kartice: veljavnost do:

koli~ina

cena

{t. ~lanske kartice: AMEX podpis:

ime in priimek: ulica in hi{na {tevilka: po{tna {tevilka, po{ta: kraj, datum, podpis: Naro~ilnico po{ljite na naslov: Ara, [martinska 10, 1000 Ljubljana tel.: 01/431-20-25, faks: 01/230-16-27, e-mail: ara @zalozba-ara.si Vsi izdelki so naprodaj tudi v trgovini AUREA BTC, hala A Ljubljana, tel. 01/541-17-60.

Misteriji 27

PRODAJA PO PO[TI

RADIESTEZIJSKA NIHALA Karnak (a) (nova oblika), Izis (b) - 6 in Izis (c) - 4 (oba novej{a oblika) so med najbolj znanimi radiestezijskimi nihali. Nihali Izis sta poimenovani po egiptovski boginji Izidi, primerke tako oblikovanih nihal so na{li v izkopanih egiptovskih sarkofagih. Uporabljamo jih za preiskavo {kodljivih sevanj, iskanje vode, izbiranje primerne prehrane, doziranje, pa tudi za diagnosticiranje.

Cena posameznega nihala: 4.200 SIT

KAK[NA VODA TE^E Kraj, kjer je bil odvzet vzorec pitne vode

a

b

c

TESLOVA PURPURNA PLO[^A Deluje s svojim indukcijskim magnetnim poljem biostimulativno na celi~ne procese, pove~uje izmenjavo plinov, krepi regenerativne procese in mikrocirkulacijo v obolelem tkivu. Uporabljamo jo zjutraj in zve~er po dvajset minut, tako da jo postavimo na obolela mesta in jo pritrdimo z obli‘em. Lahko uporabljamo tudi dve plo{~i, postavljeni druga proti drugi. Pomaga tudi proti nespe~nosti. (Prilo‘ena natan~na navodila, velikost plo{~e: 50 x 85 mm).

3.900 SIT

RADIESTEZIJSKI PRIBOR

Plastificirana rozeta in nihalo z vre~ko sestavljata komplet za radiestezijsko delo. Na rozeti je {est razli~nih skal za ugotavljanje energetske frekvence prostora, predmetov in oseb, za ugotavljanje radiestezijskega potenciala, vitalnih energij, primernosti hrane, pija~, ~ajev, zdravil, zemeljskih sevanj in vibracij... Na hrbtni strani rozete so natisnjena natan~na navodila.

4.900 SIT

28

IZ PIP?

% % genotoksi~nosti genotoksi~nosti vodovodne vode informirane vode

Dom‘ale, Ljubljanska cesta

12,19

7,01

Ljubljana, Pov{etova ulica

15,53

10,76

Celje, Celov{ka 10

18,75

11,76

Maribor, Pri Treh ribnikih

12,71

8,03

Kranj, Britof 184

17,39

9,32

Ptuj, Pre{ernova 10

19,81

10,16

Izola, Bencinski servis

17,14

10,90

Koper, Bencinski servis

16,16

10,05

Novo mesto, Ljubljanska c. 10

18,44

10,00

Bled, Ljubljanska c. 15

14,28

8,69

9,52

5,94

Lendava, Kolodvorska 4

23,80

16,66

Tolmin, Trg M. Tita 18

11,36

6,89

[kofja Loka, Vinoteka - Ka{~a

16,17

9,30

Slovenske Konjice, Liptovska ul. 4 10,00

6,06

Slovenska Bistrica, Ob Potoku 33

Murska Sobota, Cankarjeva 4

22,22

16,03

Ajdov{~ina, Gori{ka c. 29

16,00

9,67

nadaljujemo z merjenji

Vsak mesec z genotoksi~nimi testi (Protokol 8. - mednarodno priznani genotoksi~ni test) preverimo kakovost enega izmed mestnih vodovodov v ve~jem slovenskem kraju. S testom ugotavljamo razliko kakovosti voda. Genotoksi~nost je izra‘ena v odstotkih in ka‘e odstotek celic, katerim voda oziroma snovi v njej po{kodujejo kromosome (po{kodbe opazujemo v ~ebulnih metafaznih celicah). Med testom pregledamo kakih 300 metafaznih celic, to je v skupnem {tevilu le 1 odstotek vseh pregledanih celic. Tako se genotoksi~nost izra‘a z razmerjem med celicami (metafaznimi) s po{kodovanimi kromosomi in vsemi metafaznimi celicami.

V drugi koloni gornje preglednice pa je na enak na~in ugotovljena genotoksi~nost iste vode, ki jo nato~imo v informirani kozarec. Ta je praviloma za kakih 40% manj{a, torej informirani kozarec mo~no popravi kakovost pitne vode.

S kartico Kluba za zdravo `ivljenje, ki jo imajo vsi naro~niki na revijo Misteriji, dajemo 10% popust za vse izdelke, ki so objavljeni na straneh prodaje po po{ti!

Sara vsako no~ sprejema bo`je besede in pri~akuje sporo~ilo o rojstvu Jezusa

Rodila bom Jezusa S

ara, petnajstletno dekle iz vasi na robu ljubljanskega barja, pri~akuje, da bo letos rodila Jezusa.

Na to se pripravljata tudi njena star{a.

Kmalu bodo postavili hlev~ek, v katerem bosta konj in kravica... Taka je bo‘ja volja, pravita Sarina mama Bojana in o~e Du{an, ki se je, kot pravi, le s te‘avo sprijaznil z dejstvom, da je bog za svoje poslanstvo izbral prav njihovo dru‘ino.

“Jezus prihaja tretji~ in zadnji~ na zemljo. Prvi~ je bil v Egiptu in njegova mama Marija je bila ~rna in se je pisala Gral, ~eprav sedaj pod tem imenom i{~ejo kelih,” pravi mladenkina mama Bojana, ki je s tiskanimi ~rkami napisala `e {est debelih knjig bo`jih sporo~il, ki jih bog namenja Sari domala vsako no~.

“Drugo Marijo poznate iz svetega pisma”, nadaljuje Bojana in poudarja: “Tretja Marija je moja h~i in ona bo rodila. Mi smo to zvedeli od boga in smo te`ko sprejeli, ker je to tako veli~astno in nedoumljivo.

Jezusu v tej dobi ne bo ime Jezus, ampak druga~e, a bog nam ga {e ni razkril. Pri ~rni Mariji mu je bilo ime Boje in takrat ni bil kri`an, ker je pri{el popraviti napake ~love{tva, ki se je razdelilo iz celote.”

Sara ni hodila v {olo, je in {e sprejema bo‘je besede.

“Torej si nose~a?”, vpra{am Saro.

“Zaenkrat ne. Se kar prepu{~am. Se pa v mojem telesu dogajajo spremembe, naprimer vro~ina, slabost..., vse stvari ka`ejo na nose~nost. Vendar se prepu{~am in ~akam na bo`ji znak. Rekel pa je, da bo to letos.”

Mama pa pravi: “Nismo nestrpni, vendar bo to letos, ker je `e tudi antikrist utele{en.”

Na vpra{anje, ~e je do spo~etja ‘e pri{lo, Sarina mama prvi: “Midva z o~etom ne veva, bova pa sporo~ila, ko bova opazila.”

Pri dru‘ini, ki dobiva bo‘ja sporo~ila in pri~akuje njegovo dete, sem bil na obisku konec junija. Do konca leta je bilo torej manj kot devet mesecev.

“Od spo~etja do rojstva ne bo minilo devet mesecev?”

“Ne, to je bo`ja skrivnost. Rekel je, da si nih~e na Zemlji ne zna predstavljati, kako bo potekala nose~nost,” je odgovorila mama in dodala: “Tudi midva z Du{anom bova videla boga sede na stolu, kot ga vidi Sara.

Midva ~utiva mo~ne energije, kadar pride, ne vidiva pa ni~. Rekel je, da ga bova videla in takrat nama bo predal besede, ki jih na Zemlji ne poznamo. To je brezmade`no spo~etje.”

Pojasnila je, da Sara prihaja iz sedme dimenzije: “Dvajset dimenzij lahko bitja dose`emo v `ivljenjih na planetih. Devet `ivljenj pa je bo`jih. To so: 1. du{a, 2. angeli, 3. nadangeli, 4. modreci, 5. energija (ki se bo v kratkem spustila na Zemljo in bo pomembnej{a kot zrak), 6. stare{ine, 7. trije prestoli, za katere {e ne vemo, kak{na je njihova naloga, razen za enega, ki se imenuje SAM in iz njega izvira Sara,

Misteriji 29

R ODILA

BOM

J EZUSA

8. Jezus oziroma bo`ji sinovi, 9. bog in enost. Zadnjo dimenzijo bomo dosegli vsi, ko bo sojeno celo stvarstvo in to bo enost.”

Sarina mama pravi, da je bilo ‘e ob rojstvu Sare nekaj nenavadnih okoli{~in: “Jaz sem prenehala z za{~ito, ker so zdravniki rekli, da ne morem ve~ zanositi.

Pa sem kljub temu zanosila in 1986 se je Sara na mojo odgovornost rodila, ~eprav so zdravniki zahtevali, da splavim, ker sem imela pritisk povpre~no 240 in sem bila zaradi tega tudi invalidsko upokojena. V osmem mesecu nose~nosti sem imela v porodni{nici videnje Marije z Jezusom in drugo jutro me je dr. Vasilij Cerar poslal rodit...”

In da bi se prepri~al, ~e sem prav razumel, sem Sarino mamo Bojano nedvoumno vpra{al: “Torej ta otrok, ki bo rojen {e letos v tej hi{i, bo Jezus Kristus?

“Tako je. In to bo ista du{a kot je bila prej, ker je ustvarjen samo s to nalogo.”

Sarino do‘ivljanje, ki bo letos z rojstvom Jezusa doseglo vrhunec, pa se je za~elo ‘e zdavnaj: “Stara sem bila osem let, ko sem videla zvezdico okoli devetih zve~er, ki se je premikala in nato na sredini ustavila, se raz{irila v tunel. Iz njega je pri{la stara mama, ki mi je umrla, ko sem bila stara {est let in na katero sem bila zelo navezana. Poklicala me je, naj grem k njej... Nato sem zasli{ala mo{ki glas, ki mi je rekel naj ji sledim. Ustra{ila sem se ga in sem rekla, da ne grem. Odgovorila mi je, da bom {la pa drugi~. To sem povedala star{em, ki so mi rekli, da je to bila mora, sanje, da naj to kar pozabim. Jaz sem vedela, da je bilo to res.

Zato sem jih v sebi vsako no~ ~akala.

Pri desetih letih mi je bratova ‘ena prinesla neko knjigo o sprostitvenih vajah in meditaciji. Ena izmed vaj je bila, da ~uti{, kot da le‘i{ v oblakih in vidi{ pod seboj zemljo in se tako sprosti{. Jaz sem te vaje delala bolj zaradi njih, ker vsega {e nisem razumela.

Ko sem to po~ela, sem odprla o~i in naredil se je jasen dan, kar se mi je zde-

30

V hi{i na robu ljubljanskega barja domuje dru‘ina, ki pri~akuje rojstvo Jezusa.

lo nepopisno lepo. Nato sem za seboj zagledala ‘ensko na oblaku v svetli obleki z otroki v naro~ju. Pri{la je do mene in mi rekla, naj stopim na njen oblak. Oblak se je za~el dvigati in videla sem vesolje, planete, energijo, pet sonc, vse je ‘arelo, ‘ivljenje na drugih planetih, in to je bilo zelo lepo. Nato mi je dala v naro~je {e otroka in v njegovih o~eh sem videla celo stvarstvo, kako nas ima on rad in nas pri~akuje ter nas kli~e v svetlobo. Nato se je oblak dvignil do

neke megle, ki je ‘arela kot bi skozi njo svetilo sonce. Videla sem slabo, vse je bilo ‘are~e, ob~utila sem mir. Zasli{ali so se glasovi, petje in ob~utek je bil lep.

Zatem sem se zna{la v sobani, kjer so bili ljudje v dolgih belih oblekah, rastline, ‘ivali, angeli in bitja, ki jih {e nikoli nisem videla. Vsi so bili z menoj dobri, kot bi jim veliko pomenila. Pomislila sem, da sem v raju. Videla sem mojo staro mamo in drugo staro mamo, ki pa je umrla {e preden sem se rodila, vendar

Bojana, Du{an in Sara vse dneve posvetijo bogu.

RODILA

BOM

JEZUSA

Iz Sarinega doma nese pogled na vrhova, polna energije.

sem jo tukaj poznala. Na nek na~in sem bila z vsem seznanjena. Potem so mi rekli, da sem bila poklicana v raj, ker bom prenesla neka sporo~ila. Zraven mene je bila Marija; rekli so, da, ~e jo prosim, se bom lahko vrnila kadarkoli.

Potem sem od{la dol in odprla o~i. Vse sem povedala svoji mamici in atiju. Ati je bil hud in mi je rekel, naj tega ne delam. Vedno sem jih ubogala, tokrat pa sem vedela, da je to dobro, on pa~ tega ni ob~util.

Kasneje sem skrivoma hodila k bratu in to po~ela, dokler tega ati ni ugotovil in se je {e bolj ujezil. Mami se je potem odlo~ila, da pokli~emo na pomo~ bioenergetika, da bi izmeril avro, da bi pomirili o~eta...”

Potem sem mamo, ki jo {tevilni vsakodnevni obiskovalci kli~ejo kar Bojana, jo tikajo, tako kot ona tika vse, ki pridejo v njen dom, saj smo vsi bo‘ji otroci, vpra{al, ~e so pobo‘na dru‘ina.

“Cerkev je mene omejevala. Zato sem pri {estintridesetih letih za~ela s svojimi iskanji. Ugotovila sem, da smo vsi bo`ji otroci ne glede na religijo, in da ni vse tisto greh, kar so nas u~ili. V `ivljenju so se mi dogajale mo~ne stvari,

ki so mi pomagale pre`iveti. Med drugim sem bila tudi klini~no mrtva.

Po drugi strani pa mi je bilo pri mojem majhnem otroku te‘ko sprejeti vse te nenavadnosti. Zato sem se obrnila na bioenergetika, ki pa je po pogovoru s Saro rekel, da naj se ne bojimo, ker je to bo‘ji otrok in mu je potrebno slediti, kar naj nam bo v ~ast. Potem je v aprilu pri{el in ji postavljal strokovna vpra{anja. Nenadoma smo videli solze v njegovih o~eh: rekel je, da mu z otro{kimi besedami daje odgovore, ki jih sam ne bi nikoli zmogel.”

Sara pravi, da je boga ‘e tudi videla: “Neko nedeljo sem se zopet pogovarjala s temi duhovi, ko sem zasli{ala mo{ki glas, ki je rekel, naj grem skozi vrata za mojim hrbtom. To sem tudi naredila. Rekel mi je , da mi bo Marija posodila o~i, da ga bom lahko videla.

Ko sem se obrnila, sem za~utila, da je to o~e bog. Sedel je na prestolu, jaz pa sem bila kot mravljica. Imel je dolgo rumeno razsvetljeno ‘are~o obleko in dolge sive lase, brado in o~i vseh barv, ki so se v njih prelivale kot v vesolju.

Na glavi je imel piramido. Vzel me je v

naro~je in rekel, da je o~e vseh, da se bo vrnil na zemljo, ker je toliko teme in trpljenja, da bo pokazal pot, in da se bom sedaj pri njemu u~ila. Od takrat so se pri nas za~eli dogajati ~ude‘i...”

Mama Bojana pravi, da pogovor z bogom vedno te~e le preko Sare: “O~e bog nas je vpra{al, ~e bomo sledili temu otroku, in ~e bomo njega sprejeli. Z mo`em sva pritrdila. Nato je rekel, naj mu postavimo stol na konec mize, mleko na mizo in pi{kote z marmelado, ker jih ima zelo rad. Oba z mo`em sva ob~utila mir, varnost, ljubezen. Rekel je, da je sedaj ~lan na{e dru`ine.

Sledili so {e ~ude`i, ko je bila Sara vsa v zlatem prahu, vrata so se sama zapirala in odpirala, muca in ku`a sta pokleknila na eno koleno kot ~lovek pred oltarjem, na avtocesti nam je dvignil avto tako, da smo gledali voznikom tovornjakov v noge, videli smo znake na nebu.

Dejal je, da bodo videli tisti, ki slabo vidijo in jaz sem videla nebo v vseh barvah od Kamni{kih planin proti jugu, ~eprav imam petintrideset let o~ala in zeleno mreno tretje stopnje... To je bila potrditev njegove prisotnosti, kot je de-

Misteriji 31

R ODILA

BOM

J EZUSA

Mama Bojana je zapisuje bo‘je besede.

jal. Mene je {est mesecev zdravil preko Sare. Na o~i mi je vezala belo krpico na kateri so bile narisane kristusove rane.

V prvem hipu nisem ni~esar ~utila, kasneje pa toplino, imela sem videnja obrazov, Jezusa, Marije. Nekaj ~asa me je metalo; stala sem sredi sobe in ta energija me je vrgla vznak do omare. Po {estih mesecih sem se morala ponovno navaditi na svetlobo sonca. Najhuj{e so bile fizi~ne bole~ine proti koncu, ko se mi je zdelo kot bi mi rezal mreno iz o~i.

Sedaj vidim, berem...

Du{an je tudi imel te‘ave in sicer se je hipoma izgubil. V~asih v Ljubljani v hipu ni vedel kje je. Bog mu je preko Sare naro~il, naj v krpico zavije regratov cvet. Sara mu ga je postavila na tri to~ke na glavi in ‘e po prvi terapiji je ozdravel.

Midva sva v~asih pokadila {tiri {katle cigaret na dan, a ko je vstopil bog v ta prostor, je di{alo kot po kadilu v cerkvi. @elela sva oba nehati kaditi, vendar je dejal, da {e ni pravi ~as in sva po tem dogodku kadila {e vsaj eno leto.

Med tem nama je izlo~al nikotin tako,

32

da ko sva pri‘gala cigareto, sva nad njo naredila kri‘ in prosila, da nama izlo~i nikotin iz nje. ^rno se je pokadilo iz nje potem pa je bil ob~utek kot bi kadil prazen papir. To je delal kar osmim ljudem.

Nato je meni in {e {tirim ‘enskam dolo~il dan, po katerem nismo smele ve~ kaditi. Bilo me je strah, vendar sem nehala kot da nebi nikoli kadila in ni me motilo, ~e je poleg mene kadil kdorkoli.

Tri tedne za tem je enako dolo~il mo‘u, ki je bil {e bolj v dvomih, ker sva ‘e prej nekajkrat hotela prenehati pa nama ni uspelo.

Potem nas je dolgo u~il kot otroke in vse bolj smo rasli. Tri leta in pol smo bili v popolni osami, bilo je te‘ko, ker se nam je zdelo, da so nas vsi zapustili. Mi smo postajali druga~ni.

Du{an ga je prosil, ~e gre lahko v slu‘bo, vendar mu je namenil drugo pot. Jaz sem sicer invalidsko upokojena ‘e deset let, kar je verjetno bo‘ji na~rt. Vendar kljub temu nikoli nismo bili la~ni. Najprej smo se u~ili strpnosti, nato vztrajnosti, ljubezni, spoznavanje zemlje, stvarstva, energij, nas samih. V za~etku nismo molili, le kar smo bili vajeni od prej. Kasneje pa so se za~ele dolo~ene naloge.”

Bojana pravi, da je bila pri devetnajstih letih zaradi prometne nesre~e klini~no mrtva: “Tista slika, ki sem jo takrat videla, mi je dajala mo~ skozi celo `ivljenje, ker sem vedela, da nikoli nisi sam, saj je s teboj bog ali kakor koli se temu re~e, saj sam pravi, da je v vseh oblikah in povsod. Dejal je tudi, da nas je ustvaril kot celoto in ne kot posameznike.

Ob son~nem mrku 1999, ko je Nostradamus napovedal, da prihaja kralj groze na nebo, si marsikdo ni znal razlagati more~ega vzdu{ja, ki je bilo takrat v zraku. Takrat je namre~ antikrist prvi~ pri{el svojo mamo pripravit na svoj prihod. Takrat se je na na{em planetu pri~ela mo~na vojna svetlobe in teme in bog je dejal, da je pri{el ~as, ko ne moremo ve~ sedeti na ve~ stol~kih, temve~ se bo srce odlo~ilo za temo ali svetlobo.

Dejal je, da pri njem ni strahu, in ~e ver-

To je ‘e rojeni Janez Krstnik.

jame{ v svetlobo, potem se ji prepusti in mu verjemi. Vendar moramo biti pripravljeni na hude trenutke, v katerih bomo pomagali svojim bratom in sestram...”

Mama Bojana rada prebira iz zajetnih knjig, ki jih ustvarja ‘e dolga leta: “Vse te knjige, ta je {esta, pi{emo po Sarinem nareku. Ona dobi sporo~ila zelo hitro in jih tudi hitro zapisuje, jaz pa potem prepi{em - tiskam, da je ~itljivo.

Od za~etka, ko smo dobivali sporo~ila, leta sedemindevetdeset, {e nisem veliko pisala, saj smo bili {e na poti u~enja in sami zmedeni. Leto kasneje sem za~ela pisati redno, prej pa je Sara le risala ali pa smo zapisovali po njenem nareku,” pravi in citira cele odlomke iz knjig, ter razlo`i: “Nas je tehnologija oddaljila drug od drugega in narave. Moramo se vrniti v svetlobo.

Na{e dru‘ine ne osre~ujejo ve~ materialne stvari, obleke, avto... Nas osre~uje, ~e kdo dobi duhovno in fizi~no zdravje, kar ni odvisno od nas. Mi to samo predajamo in Sara opravlja svojo nalogo.

K nam hodijo znanstveniki, profesorji, delavci, vsi ‘elijo nazaj. Bog nas opozarja, naj ostanemo taki kot smo, naj

RODILA najprej spoznamo sebe. Vsakega sprejmemo z ljubeznijo in ljudje pravijo, da ~utijo mir in energije, da se po~utijo kot bi pri{li domov. Skozi ta vrata jih je stopilo ‘e ve~ kot 1500...”

Sara ‘e od dvanajstega leta ne hodi v {olo. Oblasti so sklenile, da je bolje, da jo hodijo u~itelji pou~evat na dom, in da dekle, ki sprejema bo‘ja sporo~ila, ne hodi v {olo. S pomo~jo u~iteljev, ki so prihajali na dom pouk na domu je organizirala {ola, je dokon~ala {esti razred osnovne {ole. Sedaj je stara petnajst let in {olanja ne bo nadaljevala, ni ve~ {oloobvezna. Mama Bojana razlaga: “Sara je opravila {est razredov osnovne {ole, ker je bog rekel, da ima druga~no poslanstvo. V za~etku z mo`em o tem nisva razmi{ljala, ko pa je kon~ala peti razred, nama je bog naro~il, naj greva k ravnatelju in mu poveva, kaj se dogaja. Tega si nisva `elela, saj smo tu na Zemlji, kjer so zemeljski zakoni. Vendar, ker naju je oba pozdravil in naju tako izbral, sva ubogala.

Ravnatelj naju je poslu{al in je reagiral v skladu z zakonom. Nekega dne so pri{li k nam policisti in oba z mo‘em sva

BOM

JEZUSA

Obiskovalci se ne bojijo ogromnega psa, ki varuje ognji{~e.

bila prestra{ena. Vendar nam je bog ‘e prej povedal, da se ne bo zgodilo ni~ hudega. Rekel je tudi, da bodo k nam prihajali le dobri ljudje, razen neke gospe. Policist je poslu{al na{o zgodbo in dejal, da naj kar vztrajamo, in da on

Mama Bojana razlaga uporabo Sarinega zdravila po bo‘jem receptu.

ni pri{el po uradni dol‘nosti, temve~ na pro{njo {olske psihologinje in ravnatelja. Policist je vpra{al, ~e lahko {e pride.

Nato so pri{li {e kriminalist, socialni delavec, psihologinja in vedno je bil isti postopek. Bili smo {est ur na zasli{anju na Pre{ernovi v Ljubljani; spra{evali so, ~e smo s kom povezani. Nazadnje nam je kriminalist povedal, da nas bo dal v poseben predal~ek, saj tudi on verjame v te stvari. Najbolj nas je bilo strah, da bi nam vzeli Saro, ker naj bi bila neodgovorna star{a. Na socialni so bili prvi~ zelo uradni, potem pa so prosili, da prinesemo tudi knjige. Nekaj stvari so fotokopirali. Potem so zadevo poslali na ministrstvo in ta ~as je Sara kon~ala {esti razred in dopolnila 15 let. Poklicali so nas tudi na sodi{~e in po zasli{anjih vseh treh je bil postopek ustavljen zaradi pomanjkanja dokazov...”

Sara je ostala doma, ker ima toliko opraviti s svojim poslanstvom. Delovni dan dru‘ine je po besedah Bojane tak: “Sara sprejema in zdravi ljudi, potrebna je tudi priprava zdravil. Sre~anje z bogom je vsak dan med {esto in osmo zve~er. Takrat nas zbere. Potem pa so (Nadaljuje se na 44. strani.)

Misteriji 33

Zvezde so “plav`i”, v katerih nastajajo kemi~ni elementi

Smo le zvezdni prah O

d vseh vpra{anj, kar jih lahko zastavimo znanosti, so najgloblja tista, ki zadevajo izvor stvari. Kako se je za~elo ‘ivljenje? Od kod so pri{li atomi? Kako se je za~elo samo vesolje? Da bi lahko pri odgovorih na tak{na vpra{anja napredovali, je potreben vpogled v kopico podro~ij, od kemije do matematike, od fizike delcev do kozmologije. Naloga je tako te‘ka, mo‘nosti za uspeh pa so tako majhne, da v sodobnem svetu ozko usmerjenih znanstvenikov ve~ina niti ne pomisli, da bi se je lotila. @e ve~ kot pol stoletja pa en znanstvenik zavra~a, da bi se osredoto~il na lahke zmage in se je zato spopadel z izzivom: sir Fred Hoyle. Bolj kot katerikoli ‘ivi znanstvenik je Hoyle doka-

“Odpadni{ki” astrofizik in kozmolo{ki guru sir Fred Hoyle je zaradi svojih klju~nih odkritij o `ivljenju, vesolju in {e marsi~em danes `iva legenda. zal, kako lahko izvirnost in intelektualna mo~ uspeta pri razre{evanju tak{nih problemov. Nagrajen je bil s tem, da je razkril kozmi~ni izvor kemi~nih snovi.

Toda Hoyla je njegov genij vodil {e veliko dlje. Desetletja je posvetil skrivnosti izvira vesolja, njegova re{itev pa je radikalna ravnote‘na teorija, po kateri vesolje obstaja ‘e od nekdaj. Poglobil se je v izvire ‘ivljenja na na{em planetu in trdi, da segajo globoko v vesolje.

A njegovo govorjenje brez dlake na jeziku in zavra~anje trenutno veljavnih

34

“uradnih” znanstvenih stali{~ sta iz njega ustvarila sporen lik. Njegovo vztrajno nasprotovanje tak{ni znanosti ga bo morda celo stalo Nobelove nagrade.

Hoyle je bil intelektualni rogovile‘ ‘e kot kratkohla~nik dobesedno. Rodil se je leta 1915 v Bingleyu (Velika Britanija) trgovcu in u~iteljici. @e zgodaj je pokazal svoje sposobnosti: pri {tirih letih se je sam nau~il mno‘enja. Kmalu potem se je uprl sistemu, saj je ugotovil, da je sedenje v {oli in poslu{anje, kaj se mora u~iti, nevzdr‘no.

SAMOUKI GENIJ Tako je pri {estih letih uspel prepri~ati star{e, da je v {oli, u~itelje, da bolan le‘i v doma~i postelji, sam pa je hodil v lokalni kino, kjer se je nau~il brati z gledanjem filmskih napisov.

V naslednjih letih se je vendar nau~il dovolj, da si je prislu‘il {tipendijo za srednjo {olo, kjer se je odlikoval v naravoslovnih predmetih. Pri 18tih se je vpisal na univerzo v Cambridgeu in {tudiral matematiko, za katero naj bi ne imel posebnega daru. Kljub “nenadarjenosti” je diplomiral kot eden najbolj{ih v letniku. Proti koncu 1930-tih let se je za~el ukvarjati z raziskavami, ki so ga kmalu uvrstile med znanstvenike svetovnega ugleda.

Astrofizik sir Fred Hoyle.

SMO V tistem ~asu je vladalo precej{nje znanstveno vznemirjenje zaradi odkritja energijskega vira zvezd. Gre za jedrsko fuzijo, temeljni proces pa je spro{~anje nepredstavljive energije, ko se na vro~ini v notranjosti zvezd zlijejo vodikova jedra.

Skupaj z drugim mladim raziskovalcem Raymondom Lyttletonom je Hoyle to odkritje uporabil pri dokazu, da je svetlost zvezde mogo~e izra~unati preprosto, s poznavanjem njene mase. [lo je za lep izsledek, ki je nakazoval poznej{a pomembna odkritja.

Leta 1944 sta dve naklju~ni sre~anji usmerili tedaj 29-letnega Hoyla proti njegovemu najve~jemu delu. Na poti v Kalifornijo se je zapletel v pogovor z Walterjem Baadejem, nem{kim astronomom, ki mu je povedal za neverjetno silovite zvezdne eksplozije, imenovane supernove. Nekaj dni pozneje je Hoyle v Kanadi naletel na nekaj starih prijateljev s Cambridgea. Ko je sestavil nekaj

SE JE VELIKI POK SPLOH ZGODIL? Leta 1948 je Hoyle s kolegoma predlo‘il povsem novo teorijo o vesolju. Teorija, ki je postala znana kot teorija ravnote‘ja, pravi, da vesolje ni nastalo iz ni~ v Velikem poku pred milijardami let, temve~ je obstajalo od nekdaj, snov, ki jo vidimo, pa se nenehno rojeva. ^eprav na pogled ~uda{ka, se ta teorija sklada z Einsteinovo teorijo relativnosti in je omogo~ila jasne napovedi, kak{no je danes vesolje. V 50. in zgodnjih 60. letih so kritiki teorije ravnote‘ja trdili, da so dokazali nepravilnost napovedi, vendar njihovi dokazi za to niso bili posebej trdni.

Toda leta 1965 sta dva ameri{ka znanstvenika ugotovila, da je vesolje napolnjeno s toploto to pa lahko velja le, ~e se je vesolje rodilo v Velikem poku.

klju~nih podatkov, je pri sebi pri{el do spoznanja, da razvijajo posebno atomsko oro‘je. Spomnil se je pogovora z Baadejem in za~el razmi{ljati, ali bi podobna “implozija” lahko pojasnila stra{no energijo, ki jo sprosti supernova.

Ko se je Hoyle vrnil v Cambridge, je skiciral nekaj misli o tem, kako bi bilo to mogo~e. Med razmi{ljanjem je dognal, da bi lahko temperatura v supernovi dosegla milijarde in milijarde stopinj. [lo je za klju~no spoznanje, kajti razkrilo je, da bi zvezde lahko bile “plav`i”, v katerih nastajajo kemi~ni elementi.

V bistvu so vsi elementi - od argona na A do ‘vepla na @ - sestavljeni iz istih gradnikov: jedra s protoni in nevtroni, okrog katerega kro‘ijo elektroni. Razlika je le v {tevilu teh sestavin, od enega samega protona in enega elektrona v atomu vodika do 92 gradnikov, ki sestavljajo vsak atom urana. Torej bi bilo vsaj teoreti~no mogo~e vsak element dobiti s kombiniranjem preprostej{ih.

LE ZVEZDNI PRAH

ENERGIJA ZA DELCI Ideja je lepa, a kazi jo dejstvo, da imajo vsa atomska jedra pozitiven elektri~ni naboj - enaki naboji pa se odbijajo. Da bi premagali to odbojno silo, bi morali jedra zbiti skupaj na neverjetno visoki temperaturi. Zdaj pa je Hoyle ugotovil, da v zvezdnih plav‘ih obstajajo tak{ne temperature.

Prav v ~asu, ko je Hoyle pri{el do tega odkritja, pa je v ZDA ‘ive~i ruski fizik predlagal drug mo‘ni plav‘: vesolje samo. Po teoriji Georga Gamova je imela eksplozija, v kateri se je rodilo vesolje, vse, kar je potrebno za nastanek elementov.

Vendar je Gamova elegantna domneva kmalu za{la v te‘ave. Fiziki so opozorili, da v verigi, ki vodi do te‘jih elementov, obstajajo velike praznine - tako imenovane masne praznine, ki ne bi mogle biti premo{~ene preden bi se vesolje ohladilo. Hoyle je dokazal, da nastanek elementov v zvezdah re{i to (Ironija je, da je prav Hoyle skoval izraz “Veliki pok” kot {alo.)

Odtlej so znanstveniki odrinili teorijo ravnote`ja in sprejeli razlago o Velikem poku.

Vendarle so se v zadnjih 20 letih nakopi~ili dokazi, da so bili Hoyle in kolegi morda bli‘je resnici, kot se je zdelo. Leta 1981 se je namre~ pojavila mo‘na razlaga Velikega poka. Ta razlaga govori o subatomskih u~inkih najzgodnej{ih trenutkov vesolja, ki naj bi spro‘ili hitro {irjenje vesolja, t. i. inflacijo. Zanimivo je, da so zakoni, ki naj bi vladali tak{nemu {irjenju, enaki predvidevanjem teorije ravnote‘ja.

Nova opa‘anja vesolja zdaj tudi nakazujejo, da se bo vesolje preostanek ve~nosti {e naprej {irilo v skladu z zakoni ravnote‘nega kozmosa. Nemara se bosta konec koncev izkazali za pravilni obe teoriji in se je vesolje za~elo z Velikim pokom, nato pa se je ustalilo v ravnote‘nem stanju.

Misteriji 35

SMO

LE ZVEZDNI PRAH

Willam Fowler pri teleskopu na observatoriju Yerkes. Fowler je leta 1983 dobil Nobelovo nagrado za fiziko za delo na podro~ju rojevanja zvezd. Hoyla so prezrli.

te‘avo - v bistvu zato, ker so zvezde ostale vro~e {e milijarde let, to pa zado{~a za potek posebnih jedrskih reakcij.

Poleg tega je Hoyle odkril, da bi te reakcije uspele samo, ~e je ogljikov atom nekaj posebnega. [e posebej eden od izotopov - C12 - bi moral imeti t. i. resonanco pri zelo natan~ni energiji. ^e ne bi bilo tako, v zvezdah ne bi nastajalo skoraj ni~ ogljika. Brez ogljika pa ne bi bilo ‘ivljenja.

V ~asu, ko je Hoyle razvil to misel, {e ni bilo niti sledu o kak{nem dokazu, da tak{na resonanca C12 obstaja. A Hoyle, ki nikdar ni zaupal avtoritetam, je predvideval, da so strokovnjaki pa~ nekaj spregledali. Prepri~an je bil, da sam obstoj ‘ivljenja - vklju~no z njegovim lastnim - dokazuje obstoj resonance C12, ki jo je zahtevala njegova teorija.

Da bi stvari pri{el do dna,

36

se je odpravil k Willamu Fowlerju, ameri{kem strokovnjaku za jedrske reakcije. Fowlerju se je najprej zazdelo, da se je Hoylu zme{alo: kako bi lahko kdo napovedal dolo~eno lastnost atoma samo na temelju dejstva, da ‘ivljenje obstaja? A Hoyle je vztrajal in Fowler je s sodelavci opravil poskuse. Deset dni pozneje so bili rezultati znani in Hoyle je imel prav: C12 je imel resonanco, in to natan~no pri energiji, ki jo je predvidel. [lo je za osupljivo odkritje, do katerega sta pripeljala zna~ilna Hoylova pogum in izvirnost. Kljub temu pa je {lo le za odsko~no desko do njegovega ve~jega cilja, pojasnitve izvira vseh kemi~nih elementov.

Do leta 1954 je uspel dokazati, da bi la‘ji elementi, od helija do ogljika, lahko nastali v jedru ogromnih rde~ih zvezd velikank, v katerem dosega

temperatura 100 milijonov stopinj. Nastanek te‘jih elementov je zahteval {e vi{je temperature in razli~ne druge u~inke - vklju~no z eksplozijami supernov. V sodelovanju s Fowlerjem in britanskima zakoncema Geoffreyem in Margaret Burbidge je delo nadaljeval in identificiral ni~ manj kot sedem razli~nih reakcij, ki potekajo v zvezdah in ustvarjajo elemente.

S temi reakcijami niso pojasnili le prisotnosti kemi~nih elementov, temve~ tudi njihovo raz{irjenost v vesolju.

Njihova odkritja, ki so jih objavili leta 1957, so postala eden najpomembnej{ih znanstvenih prispevkov, kar jih je bilo kdaj napisanih: “prispevek B2FH”, kot so ga poimenovali po za~etnicah avtorjev.

Prispevek B2FH je razlo‘il izvir vseh kemi~nih elementov - vseh, razen najla‘jih: helija, litija in nekaterih drugih. Zanje je bil potreben {e en, {e bolj razbeljen plav‘. V naslednjih nekaj letih je Hoyle v sodelovanju z astrofizikom Rogerjem Taylerjem re{il tudi to vpra{anje.

VESOLJE POJASNJENO Do re{itve se je prebil tako, da je najprej obrisal prah s teorije Georga Gamova o nastanku elementov v Velikem poku.

Ponovitev ra~unov z najnovej{imi podatki je pokazala, da bi deset milijard stopinj zgodnjega Velikega poka vesolje napolnilo s 75 odstotki vodika in 25 odstotki helija, kar se natanko sklada z opa‘anji.

Leta 1967 je Hoyle povezal {e zadnje proste niti svojega velikega projekta, tokrat v

sodelovanju s Fowlerjem in ameri{kim astrofizikom Robertom Wagonerjem. S teorijo Velikega poka so pojasnili izvor vseh drugih lahkih elementov.

Hoyle tako ni ponudil ni~ manj kot razlago rojstva vseh elementov, od vodika do urana in naprej. S tem je dokazal, da je tudi navaden kozarec vode me{anica vodika, nastalega v Velikem poku, in kisika, ki se je rodil milijarde let pozneje v plav‘u rde~e velikanke ali supernove. Skratka, kot je pripovedovalo besedilo hipijske pesmi Woodstok leta 1970: “Smo zvezdni prah.”

Hoylov dose‘ek je bil toliko bol osupljiv, ker ga je oprl na Veliki pok - se pravi na teorijo, ki jo je dolga leta sku{al podreti. Zdelo se je enkrat ena, da bo za svoje delo prejel Nobelovo nagrado. Leta 1983 so jo tudi res podelili, vendar, neverjetno, Willamu Fowlerju.

Zakaj so Hoyla prezrli, je vse odtlej predmet razli~nih govoric. Precej {iroko sprejeto mnenje je, naj bi {lo za ma{~evanje Nobelovega odbora, ker ga je Hoyle devet let prej kritiziral, ~e{ da nagrade niso podelili znanstvenici iz Cambridgea zgolj zato, ker je bila ‘enska.

Kakor koli ‘e, dejstvo je, da je bil Hoyle dele‘en skoraj vseh ~asti, ki jih je lahko dele‘en znanstvenik, britanska kraljica pa ga je imenovala za viteza. Predvsem pa je za vedno osvojil mesto v zgodovini kot ~lovek, ki je pri{el najdalj na poti do odgovora na na videz preprosto vpra{anje: “Od kod prihajamo?”

D

Abraham Lincoln je pripisoval velik pomen znakom in simbolom

Prekognitivni predsednik L

incoln si je nekega dne, tako je zapisan prvi podatek o Lincolnovi sposobnosti napovedovanja prihodnosti in izhaja iz leta 1860, ko je bil ta odvetnik iz Springfielda izvoljen za predsednika ZDA, privo{~il popoldanski po~itek. Le‘al je na postelji, nasproti katere je stala komoda z velikim ogledalom. V tem ogledalu je predsednik zagledal dva odseva svojega obraza. Prvi obraz je bil obi~ajen, drugi pa upadel in bled. Lincoln se je premaknil iz prej{nje lege, obraza v ogledalu pa sta {e kar naprej strmela vanj. Predsednik je spoznal, da je imel odsev dveh obrazov v ogledalu globok pomen za njegovo nadaljnje ‘ivljenje.

Prvi, pravi obraz, je nakazoval, da bo sre~no speljal svoj prvi predsedni{ki mandat, drugi, upadli obraz, pa je pomenil, da drugega mandata ne bo pre‘ivel.

Abraham Lincoln po naravi ni bil praznoveren ~lovek, vendar je pripisoval velik pomen znakom in simbolom.

Odra{~al je v gozdovih na mejnem podro~ju, kjer se je nau~il spo{tovati znamenja in sanje. Vede‘evalske ve{~ine so v zgodbi njegovega ‘ivljenja odigrale veliko, vseprisotno vlogo.

Misti~na plat Lincolnove osebnosti je postala {e posebno izrazita po smrti njegovega sina Willieja leta 1862. Predsednik in njegova ‘ena Mary sta se obupano trudila vzpostaviti stik z umrlim otrokom.

Tako so se za~ele razvpite seanse v Beli hi{i. Lincoln ni te zadeve nikoli komentiral. Veljalo pa je splo{no mnenje, da je predsednik toleriral spiritualiste, ki so vodili seanse, samo zaradi tola‘be, ki so jo prina{ali globoko u‘alo{~eni soprogi. Ker pa ne moremo kar tako pozabiti na duhovni zna~aj {estnajstega pred-

Misti~na plat Lincolnove osebnosti je postala {e posebno izrazita po smrti njegovega sina Willieja leta 1862; predsednik in njegova ‘ena Mary sta se obupano trudila vzpostaviti stik z umrlim otrokom. sednika, se lahko vpra{amo, v kolik{ni meri je tudi sam potreboval duhovno tola‘bo.

V zadnjih dveh letih predsednikovanja je imel Lincoln veliko pomenljivih sanj, ki jih je zelo rad razlagal dru‘inskim ~lanom, nadzornikom in ~lanom kabineta. Najraje je interpretacije njegovih sanj poslu{ala njegova ‘ena, ki je bila globoko prepri~ana v profetsko vrednost sanj. Leta 1864 sta ‘ena in sin Tad odpotovala v New York. Lincoln je ‘eni takoj po odhodu poslal nujen telegram, v katerem ji je naro~il, naj sinu odvzame pi{tolo, ker se mu je o njem zelo grdo sanjalo. Mary mu je odgovorila, da je s sinom vse v redu ter da je poskrbela za pi{tolo. Neke no~i v marcu leta 1865 je bil Lincoln odsoten iz Washingtona.

Sanjalo se mu je, da Bela hi{a gori. Sredi no~i je poslal telegram, da bi se prepri~al, ali je vse v redu.

Lincolnove sanje so bile skoraj praviloma glasnik slabih novic. Edina izjema so bile sanje, ki so se ponavljale pred vsakim ve~jim dogodkom med njegovim predsednikovanjem. Teden dni pred smrtjo je napisal: “Prej{njo no~ sem spet imel sanje, ki

so se skoraj brez izjeme ponavljale pred vsako pomembno odlo~itvijo v ~asu vojne. V sanjah sem na nenavadni, nepopisljivi ladji, ki je vedno enaka in ki se hitro premika proti temni in slabo razvidni obali. Te nenavadne sanje sem imel pred streljanjem v Sumterju, pred bitkami za Bull Run, Antietam, Gettysburg, Stone River, Vicksburg, Wilmington in drugimi. Sanje niso vedno napovedovale zmage, vendar so bili dogodki in njihove posledice v vseh primerih zelo pomembni.”

Lincoln je bil prepri~an, da tokrat sanje napovedujejo predajo generala Johnstona, saj se je nekaj dni pred tem predal general Lee. “Mislim, da gre za to, saj trenutno ne pri~akujem nobenega drugega pomembnega dogajanja,” je dejal.

VIDEL SVOJO SMRT Videti pa je bilo, da te pomenljive sanje teden dni pred smrtjo niso bile dovolj. Zadnji dan svojega ‘ivljenja je na sre~anju ~lanov kabineta povedal, da je preteklo no~ imel {e ene, druga~ne sanje.

Videti je bil zelo pretresen.

Misteriji 37

P REKOGNITIVNI

PREDSEDNIK

Dogodki, ki so sledili, so predsednikove besede za vedno vtisnili v spomin ~lanov njegovega kabineta: “Legel sem zelo pozno, ker sem pri~akoval va`na sporo~ila. Najbr` sem se takoj pogreznil v dremavico, saj sem bil zelo utrujen. Kmalu sem za~el sanjati. Okrog mene je bila smrtna ti{ina. Nato sem zasli{al pridu{eno hlipanje, kot bi se ve~ ljudi jokalo. V sanjah sem vstal iz postelje in {el dol po stopnicah.

Tudi v spodnjih prostorih je popolno ti{ino motilo isto pridu{eno hlipanje, vendar nisem videl nobenega ~loveka. [el sem iz sobe v sobo.

Videl nisem nikogar. Zdelo se mi je, da se sre~ujem z nevidnimi osebami, ki hodijo mimo mene in jokajo. V vseh sobah je gorela lu~. Vsi predmeti so mi bili doma~i, toda kje so bili vsi ti ljudje, ki so `alovali, kot da jim bo srce zdaj zdaj po~ilo? Bil sem zmeden in prestra{en. Kaj lahko to pomeni?

Odlo~il sem se, da bom odkril vzrok ~udnega dogajanja

ga je morilec.” V tistem trenutku je nekdo v gru~i ljudi za~el glasno je~ati. Zbudil sem se. Nisem mogel ve~ zaspati. ^eprav se zavedam, da so bile to le sanje, sem {e vedno ~udno vznemirjen.”

Po Lincolnovi smrti je njegova ‘ena pre‘ivela zadnja leta v skoraj popolni du{evni zmedi, z le redkimi prebliski prisebnosti. Postala je lahek plen za vse tiste, ki so ji obljubljali ponovno sre~anje z mrtvimi dragimi. Leta 1880 je obiskala fotografa, samozvanega strokovnjaka za fotografiranje duhov. Rezultat je ~udna, vznemirljiva fotografija, ki prikazuje globoko u‘alo{~eno Mary Lincoln, odeto v ‘alna obla~ila, v sede~em polo‘aju, za njo pa prikazen z Lincolnovim obrazom, ki se smehlja in ljube~e dr‘i roko na ‘enini rami. “Ko sem prvi~ v ‘ivljenju odprl Sveto pismo, sem na svoje za~udenje naletel na 28. poglavje Geneze, ki pripoveduje o nenavadnih Jakobovih sanjah,” je neko~ Lincoln povedal svoji ‘eni.

Med Trumanovim predsednikovanjem je bilo po vsej Beli hi{i sli{ati skrivnostno {kripanje, vzdihovanje in trkanje. in se napotil v Vzhodno sobo.

Tam me je ~akalo gnusno presene~enje. Pred menoj je stal oder, na katerem je le`alo truplo v pogrebni opravi. Stra`ili so ga vojaki. V sobi je bilo veliko ljudi. Nekateri so u`alo{~eno gledali mrli~a, ~igar obraz je bil pokrit, drugi pa so se neutola`ljivo jokali. “Kdo je umrl v Beli hi{i?” sem vpra{al enega od vojakov. “Predsednik,” mi je odgovoril. “Ubil

38

“Ko sem listal naprej in se ustavljal pri drugih poglavjih, sem vedno naletel na sanje ali vizijo. Na nek na~in sem postal obseden s temi re~mi in se jih ne morem otresti, prav tako se je to dogajalo z Banquovim duhom.”

LINCOLNOV DUH Abraham Lincoln je ‘ivel v Beli hi{i {tiri leta in nedvomno ga je Bela hi{a na nek

na~in zaznamovala. Toda, ali je duh {estnajstega predsednika vtisnil svoj pe~at na predsedni{ko rezidenco? Franklin D. Roosevelt in Harry Truman sta verjela, da je to tako.

Oba sta trdila, da so se v prostoru, kjer je Lincoln spal, dogajale ~udne stvari.

STOKANJE UMIRAJO^EGA Bela hi{a je bila zgrajena l.

1800. V svoji pestri preteklosti je bila hi{a pri~a porokam, rojstvom, po‘arom, izvolitvam predsednikov in smrtim. Bela hi{a je {e vedno najbolj slavna rezidenca v Ameriki. Ni torej presenetljivo, da kro‘i zelo veliko zgodb o duhovih, povezanih z ljudmi, ki so v tej hi{i stanovali.

Abraham ni edini Lincoln, o katerem se govori, da stra{i

v Beli hi{i. Pravijo, da se v drugem nadstropju, v sobi, kjer je l. 1862 Willie Lincoln umrl zaradi tifusne mrzlice, sli{i pridu{eno stokanje. Nekateri trdijo, da je v Vzhodni sobi v~asih sli{ati topotanje koz, ki svojega gospodarja Tada Lincolna, sede~ega na stolu, vle~ejo okrog po sobi.

Prav tako naj bi se iz Vzhodne sobe od ~asa do ~asa sli{ali glasovi in stokanje. Lincoln je v svojih prero{kih sanjah videl prav Vzhodno sobo in prav v tej je na dan pogreba le‘al na mrli{kem odru.

Skoraj vse zgodbe o duhovih, ki stra{ijo v Beli hi{i, v katerih nastopa Lincoln, imajo za prizori{~e Lincolnovo spalnico, ki ji danes pravijo Lincolnova soba. V tej sobi je predsednik spal, v njej je sestavil listino o odpravi su‘enjstva in v njej je pre‘ivljal no~i

P REKOGNITIVNI brez spanca v ~asu dr‘avljanske vojne.

Ko je romunska kraljica Ana obiskala Belo hi{o med Rooseveltovim predsednikovanjem, se je prito‘ila nad neprestanim trkanjem na vrata. Vsaki~, ko je vrata odprla, na hodniku ni bilo nikogar.

Tudi samega Roosevelta so pritegnile zgodbe o Lincolnovem duhu. Zdelo se mu je, da niso ~isto brez osnove, saj je bil Lincoln umorjen v obdobju velikih politi~nih in ~ustvenih pretresov. Roosevelt je rad prisluhnil pripovedovanju slu‘abnikov, med katerimi je bila tudi stre‘nica, ki je trdila, da je videla predsednika, kako je nekega jutra sedel na postelji in si obuval {kornje. Njeni prestra{eni kriki so priklicali varnostnike, ki pa so seveda na{li sobo prazno.

Lincolnov duh je stra{il tudi med Trumanovo administracijo. J. B. West, ki je bil v tistem ~asu glavni vratar, je povedal, da so tudi Trumana prevzele zgodbe o Lincolnovem duhu in da jih je pogosto omenjal. Med Trumanovim predsednikovanjem je bilo po vsej Beli hi{i sli{ati skrivnostno {kripanje, vzdihovanje in trkanje. Morebiti pa prvi republikanski predsednik ni bil ~isto zadovoljen s svojim demokratskim naslednikom! Vse skupaj pa ni prepre~ilo Trumanu, da bi se tudi malo nor~eval iz teh zgodb.

West je povedal, da je hotel Truman neko~ prestra{iti svojo h~er Margaret in njene prijatelje, ki so priredili zabavo. Dekleta so se odlo~ila, da bodo prespala v Lincolnovi sobi. Truman je nagovarjal visokega, dostojanstvenega

Na Dunaj med nerazre{ene skrivnosti

Revija Misteriji vas vabi na Dunaj na ogled razstave Nerazre{ene skrivnosti. V muzejskih katakombah si bomo pod strokovnim vodstvom Ivana Mohori~a ogledali predmete, za katere strokovnjaki {e niso na{li razlage za njihov nastanek, rabo ali pomen: kamne s skrivnostnimi napisi, kristalne lobanje, kipec astronavta, prikaz kirur{kih posegov v kamnu itd. Ve~ kot 500 predmetov izkopanin ni mogo~e umestiti v nobeno znano zgodovinsko obdobje in so zbrani iz {tevilnih muzejskih in zasebnih zbirk.

Odhod na enodnevni izlet na Dunaj je 8. septembra ob 6. uri iz Ljubljane. Informacije in prijave v agenciji Quo Vadis, 01/507-18-03.

PREDSEDNIK

NARAVA &

LIMFASIRANJE: S poskakovanjem na trampolinu si pridobivamo in ohranjamo zdravje MOBILNIKI: Otrokom do 12. leta tako {kodujejo, da predlagajo omejeno uporabo NESMRDE^A GNOJEVKA: Na farmi v Prlekiji pra{i~ja gnojevka ne smrdi ve~ BARVNI RAZREDI: Na~rtno pobarvane stene u~ilnic vplivajo na dojemanje in obna{anje otrok YERAB MATE: Ju‘noameri{ki ~aj, ki vzpodbuja telesno in du{evno delo in ne zasvaja, osvaja svet MO[KI: Kaj mora zares vedeti o svojem zdravju SPOLNA NESLOGA: Kdaj in kako nam pomaga spolni terapevt BIO HRANA: Katerih 1000 kmetov jo prodaja na slovenskih tr‘nicah vratarja Maysa, naj se pokrije s cilindrom in se pritaji v temni kot sobe. Na~rt ni uspel, ker se je Mays opravi~il, ~e{ da je bolan. Westu je povedal, da se mu enostavno ni zdelo prav, da bi “igral” gospoda Lincolna.

Mnogi so se ukvarjali z Lincolnovim duhom. Naj omenimo samo Hansa Holzerja, raziskovalca paranormalnega in lovca na duhove, ki je velikokrat zaprosil za dovoljenje, da bi v Lincolnovi sobi priredil seanso. Kljub temu da se je skliceval na Lincolnovo zanimanje za nadnaravno, dovoljenja nikoli ni dobil.

Med Trumanovo administracijo je postalo {kripanje in stokanje tako mote~e, da je dal predsednik voja{kim tehnikom nalogo, naj pregledajo 150 let staro hi{o. Ti sicer

niso odkrili nadnaravnih razlogov za {kripanje, so pa odkrili strukturalne. V poro~ilu so napisali, da je Bela hi{a na tem, da se zru{i. Nosilni tramovi, ki so jih po po‘aru l.

1812 na hitro namestili, so bili dotrajani in razpokani. V naslednjih treh letih so hi{o popolnoma obnovili. V tem ~asu so Trumanovi stanovali v sosednji Blair House.

Holzer je takoj ponudil razlago, da je Lincoln - {e vedno veliki ~lovekoljub - s trkanjem posku{al opozoriti stanovalce na pre‘e~o nevarnost. Voja{ki tehniki so trdili, da so {kripale stene in podi, ki so se za~eli dejansko razkrajati. Komu naj verjamemo? Prenovljena Bela hi{a je bila poslej tiha. ^e je Lincoln {e tam, je, izgleda, zadovoljen.

D

Misteriji 39

Misteriozna Luna (14)

Kraterski ‘arki na Luni R

aziskave narave kraterskih ‘arkov Tycha in Kopernika ka‘ejo, da so se oblikovali v ~asu, ko je bila hitrost Lune bistveno druga~na od dana{nje. @arki kraterja Tycha pojasnjujejo, da je bil Lunin obhodni ~as (zvezdni mesec) med 0,5 in 6,8 dneva in da sta bila njena pola pribli‘no v taki legi kot danes. Ti ‘arki so nastali razmeroma kmalu po Luninem rojstvu. @arki kraterja Kopernik podpirajo omenjena opazovanja.

Nekateri opazovalci so opazili tole: ^e ‘arke v bli‘ini kraterja podalj{amo, ne gredo vedno skozi sredi{~e kraterja.

Veliko ‘arkov bi se ga le dotikalo, nekateri pa bi krater celo povsem zgre{ili.

Opazili so tudi posamezne ‘arke in pare ‘arkov. Do zdaj {e niso razvili nobene trdne razlage o tem pojavu.

NOVE HIPOTEZE O NASTANKU @ARKOV Zdi se, da vsi ‘arki ne izvirajo iz kraterja. Nekateri raziskovalci menijo, da so ‘arki kombinacija sledi lunskega vozila in prahu tovornih ladij, ki so se gibale od enega kraterja do drugega. Po tej domnevi naj bi rudni{ka lunska terenska vozila delovala kot nekak{ni rezalci peciva, ‘arki pa naj bi bile glavne poti od ene baze ali rudnika do drugega.

Don Wilson pa kar razpravBalvani in njihove sledi na masivu, kjer je pristal Apollo 17. Vijugasta “tra~nica” je {iroka okoli pet metrov.

Osvetlitev je z desne.

40

lja o cestah (kolovozih) na Luni. Njegove teze so: • Zdi se, da ‘arki niso dovolj globoki, da bi metali senco. • So beli in se slabo vidijo pri po{evni Son~evi svetlobi (prav tedaj, kadar so tam izrazite sence), postanejo pa opazni ob poldnevnem soncu. • @arki brez prekinitev pre~kajo gladka temnej{a morja, gorske hrbte, nasipe, gore in doline. Kadar jih nenadoma ni, je tam ponavadi drug krater. Le malo ‘arkov je prekinjenih; ~e so prekinjeni, se nato po nekaj kilometrih spet nadaljujejo. • Nekaj ‘arkov se prekriva.

Tako je opazen sistem takih ‘arkov iz Kopernika, Keplerja in Aristarha. • Nekateri ‘arki ne izhajajo natan~no iz sredi{~a velikega kraterja, ampak se ga le dotikajo. • [tevilni kraterji imajo izrazite ‘arke, ki prihajajo samo iz ene, dveh ali

treh smeri. Kak{en krater ima lahko tudi samo en sam ‘arek. • Za {tevilne ‘arke (npr. pri Koperniku) se zdi, da kon~ajo v majhnem belem krater~ku. • @arke je mogo~e razvrstiti po {irini do 15 km.

• Zgleda, da so sestavljeni iz delcev, podobnih prahu in so popolnoma okrogli. • Zdi se, da enako odbijajo nanje vpadno svetlobo kot bele skale iz notranjosti Lunine skorje.

O NASTANKU @ARKOV PO [OLSKO Za astronoma Velikovskega so kraterski ‘arki skrivnost, pravzaprav “svetle proge ali ‘arki, {iroki do 15 km; izhajajo iz nekaterih kraterjev, njihov izvor pa je neznan”. Vsi opazovalci Lune niso tako previdni. Veliki popularizator astronomije Flammarion se ne spu{~a v podrobnosti in pi{e: “Ko se krater oblikuje, ... prah leti v vse smeri, delci opi{ejo v vakuumu dolge paraboli~ne tire, pri ~emer je njegova dol‘ina odvisna od Lunine gravitacijske sile, ki je {estkrat manj{a od Zemljine. Delci in prah padajo na tla in izoblikujejo dolge ‘arke, ki se razhajajo iz kraterja na vse strani. @arki so fina belina in se razprostirajo do znatnih razdalj. Haloje ‘arkov mlaj{ih kraterjev, kot sta Tycho in Kopernik, je mogo~e videti z majhno pove~avo.”

Astronom Whipple (‘e na podlagi rezultatov opazovanj sond na Luni in raziskav astronavtov Apolla 12) pi{e: ”Ogromnih ‘arkov iz velikih novih kraterjev kot npr. Tycho ne moremo pojasniti samo z belim prahom.”

K RATERSKI ‘ ARKI

NA

LUNI

hu vulkanov ali belina, ki se vidi skozi Lunine povr{inske razpoke, ki nastanejo zaradi velikih temperaturnih razlik, potem moramo imeti razlago, zakaj so {e vedno videti beli in so {e bolj beli ob polni Luni.

Na splo{no se ve~ina zadovolji z lahkotno, a neznanstveno razlago, da so ‘arki nastali z razpr{itvijo ali padca meteorita ali vulkanskega izbruha.

STARE RAZLAGE ZA NASTANEK @ARKOV NISO PRAVILNE

Zgoraj: Izbrani ‘arki kraterjev Tycha in Kopernika, ki ka‘ejo, kako se nekateri ‘arki razhajajo in zato najbr‘ niso del “izmeta” snovi iz kraterja. Spodaj: Nekaj Luninih kanalov med Tychom in Mare Nubium in M. Nectaris.

Nekateri dana{nji avtorji menijo, da je na Luni namakanje in gojenje rastlin. Ali imata kanala Tanit in Cynhia kaj s tem namakanjem?

Fotografije Rangerja 7 so potrdile Kuiperjeva daljnogledska opazovanja, da so ‘arki grobi in kamniti. Beli kamni, kakr{ni se pojavljajo na Surveyjerjevih fotografijah, bi lahko pokrivali povr{je ‘arkov dovolj dobro, da se obdr‘ijo razmeroma beli, dokler se polagoma ne prekrijejo z razbitinami, ki padejo iz bolj oddaljenih delov Lune. Nara{~anje njihove svetlosti ob polni Luni pa zahteva nadaljne razlage. Whipple {e meni, da je kakr{en koli prah vedno padal na Luno in ~e je padlo na dolo~eno mesto samo nekaj delcev na stoletje, bi s~asoma (in ~asa je Luna imela dovolj) povr{inska belina postala temna. ^e pa naj bi ‘arke povzro~ila razpr{itev snovi pri meteoritskem tr~enju oziroma izbru-

Meteorit, ki bi tre{~il na Luno in izvrtal krater, bi oblikoval (razen ~e ne bi padel skrajno po{evno) vzorec ‘arkov okrog kraterja. Dosti kraterjev ima le delen sistem ‘arkov, precej pa je tudi takih, ki imajo popolnega. Pri pregledu {tevilnih ‘arkovnih sistemov okrog nekaterih kraterjev so ugotovili, da se ‘arki pojavljajo pri vseh velikostih kraterjev (s premerom pol km ali ve~ km).

Nov padec meteorita bi (~e naj bi bila to pravilna razlaga za nastanek ‘arkov) povzro~il delno prekrivanje prej{njega bli‘jega ‘arkovnega sistema. To pa se nikoli ne zgodi. Vsi ‘arki so videti jasno, celo v primeru, ko se prekrivajo trije sistemi ‘arkov iz Kopernika, Keplerja in Aristarha. Eden najmo~nej{ih argumentov proti {pricanju snovi zaradi padca meteorita ali vulkanskega prahu je, da ‘arki ne izhajajo vedno natan~no iz sredi{~a.

Tako pri kraterju Kopernik ‘arki niso radialni. V Mare Imbrium je dosti kratkih ‘arkov, ki so nepravilno vijugasto zaviti. V nekaj primerih je viden krater~ek na koncu takega elementarnega ‘arka. V skoraj vseh primerih je tam vidna svetlej{a pega, za katero lahko sklepamo, da vsebuje krater~ek.

NOVA POJASNILA Seveda glede nastanka kraterskih ‘arkov. Kot se zdi, so nekak{ni dokazi za inteligentna, namenoma naseljena bitja na Luni. Umetne “zgradbe” razli~-

Zgoraj: Strukture na obmo~ju kraterja Tycho. Risba G. Leonard. Spodaj: Strukture na obmo~ju kraterja Tycho. Risba G. Leonard.

nih velikosti in starosti naj bi bile o~itne.

Je mar Luna naseljena ‘e zelo dolgo ~asa? ^e tam opravljajo rudni{ka dela, npr. iz Atlantide ali kak{nega drugega oson~ja, potem, kako se Lunini prebivalci vozijo (potujejo) naokrog? Po Don Wilsonu naj bi v dana{njem ~asu na Luno pri{li iz nekega telesa v vesolju, in sicer z vesoljsko ladjo z mogo~e na{im znanstvenikom popolnoma neznanim pogonom. Iz enega do drugega mesta na Luni se torej vozijo z vesoljskimi ladjami. Na nekaterih Luninih fotografijah so videti objekti, ki bi prav lahko bili te vesoljske ladje. So razli~ne velikosti, od manj kot nogometno igri{~e (objekti so bili vidni v majhnem kraterju blizu kraja, kjer je l. 1964 Ranger 7 pristal na Luni) do premera 1 km ali ve~ (objekti so se zadr‘evali ob pe~ini v Tychu).

Zdaj je samo {e korak do nove razlage kraterskih ‘arkov. Lete~i objekti na Luni pristajajo na dnu velikih kraterjev, kjer le‘i fin moknato bel prah. Gredo nazaj in naprej do drugih kraterjev,

Misteriji 41

II*`D÷``“ M`“ N`“ L`¸ M da oddajo ali nekaj nabavijo. Ta fin bel prah se prime trupa lete~ih objektov. Ko ti nihajo nad tlemi, se prah otresa. Ker imajo lete~i objekti dolo~ene trase za gibanje, prah neprestano pada, se useda in tako oblikuje ravne ‘arke vzdol‘ dolo~enih poti (tras). V primeru zelo “‘ivahnih” kraterjev (glede prometa namre~) imajo Lunini naseljenci v lete~ih objektih veliko krajev, kamor morejo iti v vse smeri. V primeru, da so nekateri kraterji mirnej{i ali specializirani, pa je lahko izmenjava samo med kraterjem in enim samim drugim mestom na Luni zato le en ‘arek.

Leonard pravi, da je iskal Nasino literaturo, ki se nana{a na ‘arke in nove podatke o njih. Od nekega tesnega sodelavca pri projektu poletov Apollo je dobil potrditev, da ‘arki sestojijo iz finega belega moknatega prahu ali prsti.

Poro~ilo s poleta Apollo 12 (s posadko) pravi, da je bil material rahel in ga je bilo te‘ko stisniti celo s stopanjem in teptanjem (gre za material belega ‘arka iz Kopernika). Finozrnat povr{inski material ima moknato pra{ni izgled. Z lahkoto so ga astronavti brcali stran, ko so hodili po Luninem povr{ju. Armstrong in Aldrin sta opazila lahkotnost, s katero sta spravila v gibanje finozrnat material, ko sta hodila po Luninem povr{ju.

Ta isti material pa je kazal tudi adhezivne lastnosti. Prilepil se je na vsako stvar, s katero je pri{el v stik. Posledica je bila, da so bili oprema in obleke oblo‘ene z njim. Zato so imeli z njim te‘ave, ko so ga po sprehodu prenesli na krov vesoljske ladje. Drobnozrnat material se je oprijel astronavtskih {kornjev in obleke, kablov, opreme, orodja, kontejnerjev za zbiranje vzorcev hribin, kamer itn. Zgleda pa, da je pri atmosferi v komandnem modulu (ve~ji pritisk) fini pra{ni material izgubil lepilne lastnosti. Tisti, ki so ugibali, da so ‘arki, ki potekajo iz kraterjev, sestavljeni delno iz gramoza, so se torej zmotili. @arki so preprosto tanka plast bele Lunine prsti, ki se prilepi na vsako stvar, vklju~no na trup lete~ih objektov.

42

Leonardova zamisel o avtomatiziranem rudarskem vozilu, za katerega meni, da na Luni izkopava prst, iz nje izlo~i dragocene kovine, odpadke pa odvr‘e v pustinjo.

Ta razlaga je v skladu z zna~ilnostmi ‘arkov, kot jih poznamo. Ni nujno, da se lete~i objekti gibljejo iz ali v sredi{~a velikega kraterja. Lete~i objekti imajo lahko tudi ve~ postaj pri svojem potovanju. Od tu prekrivanja ‘arkov in prog, ki v~asih povezujejo dva glavna ‘arka.

Bele proge gredo naravnost ~ez nasipe, gorske hrbte, doline, hribe, kot bi beli prah padal iz lete~ega objekta.

Kraterski material, ki je izvr‘en v loku pri trku ali vulkanskem izbruhu, se lahko usede na gorske hrbte, medtem ko lete~i objekt, ki se na splo{no giblje v ravni ~rti in stresa bel prah, naredi neprekinjen ‘arek, kot ga vidimo, ko pre~ka hribe in tudi doline.

Veliki kraterji kot Tycho, Kepler in Kopernik z najve~jimi ‘arkovnimi sistemi, so verjetno (po besedah P. Moora) “predkambrijski”, to je, stari so preko 500 milijonov let. Stari so toliko kot najstarej{i zemeljski fosili. Verjetno pa so {e starej{i.

Iz zbranih podatkov v predhodnem znanstvenem poro~ilu Apolla 17 sklepajo, da se je 90% kraterjev oblikovalo pred

{tirimi milijardami let. Dejstvo, da je bela pra{na prst vidna {e danes tako ble{~e~e svetla, lahko pripi{emo stalnemu procesu ne{tetih potovanj {trvilnih lete~ih objektov v ne{tetih letih, ne pa kak{nim trkom v predkambriju ali {e prej.

Zanimiva ugotovitev: po Apollovih poletih na Luni (ve~ pristankov posadk, na tiso~e fotografij, vzorcev prsti in kamnin) nismo pri{li ni~ bli‘e re{itvi veliki uganki Lune. [e vedno ne poznamo vzroka za nastanek Luninih kraterjev, narave njenega bistva. Kljub ogromnemu napredku znanosti v zadnjih desetletjih ni nobene nove (recimo revoluciarne) razlage glede Luninega povr{ja.

Tako imenovana meteoritska hipoteza glede nastanka Luninih kraterjev, ki jo je prvi predlagal (1824) Gruithuisen, je {e vedno resno v pretresu.

Zastonj bi iskali znanstvena poro~ila poletov Apolla. [e vedno ne najdemo resnih razlag za {tevilne Lunine skrivnosti. Priznamo si lahko le, da smo glede tega {e vedno precej “za luno”. (konec nadaljevanja) Priredila Marijan in Stana Prosen

Za dodatno pestrost bodo poskrbeli gostje in predavatelji iz tujine

Akademija Veda V

Ljubljani bo septembra odpr la vrata akademija Veda, izobra‘evalno - raziskovalni in{titut za prou~evanje vedskih znanj in za uporabo teh v vsakdanjem ‘ivljenju. Izobra‘evanje je v za~etku osredoto~eno na tri pomembna podro~ja, uporabna v vsakdanjem ‘ivljenju: Jyotish (izvorni in najobse‘nej{i astrolo{ki sistem na planetu), Vastu oz. Vasati (veda o harmoniji prostora, vesolja in ~loveka), Ajurveda (najstarej{a tradicionalna medicina).

Akademija Veda akademija je tesno povezana z istoimenskim in{titutom v Nem~iji in nudi razli~ne oblike izobra‘evanja. Izbirati bo mogo~e med seminarji, delavnicami in kontinuiranim izobra‘evanjem. Razen na{tetih izobra‘evalnih programov bodo na akademiji Veda tudi duhovne, zgodovinske, sociolo{ke in kulturolo{ke raziskave, katerih namen je najti odgovore na mnoga nere{ena vpra{anja s posameznih podro~ij in s tem pripomo~i k ozave{~enosti in izbolj{anju kakovosti ‘ivljenja na vseh ravneh. Mogo~o bo tudi seminarsko in kontinuirano izobra‘evanje na podro~ju duhovne rasti. Za dodatno pestrost in {ir{i fluid bodo poskrbeli gostje in predavatelji iz tujine.

Razen izobra‘evanja bo akademija Veda nudila storitve s podro~ja Jyotisha, Vastuja in Ajurvede. Ponudba na teh podro~jih bo zelo pestra, kakovost storitev pa bo zagotovljena na svetovni ravni, saj bo izbiri kadrov za delo na akademiji posve-

Vede pravijo, da obstaja druga~na znanost, druga~na pot do odgovorov na temeljna vpra{anja na{ega obstoja. ~ena najve~ja mogo~a pozornost.

Za kakovostno oskrbo in izobra‘evanje na podro~ju Jyotisha bo skrbela mednarodna skupina strokovnjakov.

Tako bo mogo~e na podro~ju astrologije naro~it nekaj vrst natalnih kart, od osebnih do primerjalnih (partnerskih horoskopi), pra{ne oziroma analize vpra{anj in muhurto ali analizo trenutka (astrolo{ki izbor ugodnih trenutkov za gradnjo hi{e, selitev, poroko, iniciacije itd).

Za tiste, ki jih astrologija veseli in bi jo radi spoznali, je pripravljen {tiriletni izobra‘evalni program, ki bodo~e Jyotish astrologe na zelo celovit na~in spozna s subtilnim svetom zakonitosti narave. Prihodnje leto pa se bo mo~ vpisati tudi v dopisno {olo Jyotisha, ki bo izobra‘evanje olaj{ala. Vpisi skupin so ‘e mogo~i.

Na podro~ju Vastuja oz. Vasatija akademija Veda nudi ve~ oblik svetovanja za izbolj{anje kakovosti obstoje~ega bivalnega prostora, izdelavo na~rta za pravo Vastu / Vasati hi{o - hi{o usklajeno z energijami vesolja, elementov, osebnim horoskopom, in potrebami ter seveda drugimi pogoji. V okviru Vasati programa velja omeniti {e garnituro u~inkovitih

Vedska literatura zajema poleg obse‘nih duhovno filozofskih knjig tudi dela, kot so Jyotish, izvorna znanost o astronomiji in astrologiji, Ajur-veda, izvorna znanost o holisti~ni medicini; Dhanur-veda, veda o vojskovanju; Gandharvaveda, kjer so opisane umetnostne panoge kot so glasba, ples, drama itd.; Artha{astram, veda o vladavini in ekonomiji; Shapatja-veda, znanost o arhitekturi, Manu-samhita, vedski pravni zakonik in {e veliko drugih dopolnilnih del.

Vodja nove ljubljanske akademije Veda Mi{o To{i~.

korekcijskih in{trumetov, ki jih je po iz~rpnih raziskavah razvila mednarodna skupina strokovnjakov na akademiji Veda v Nem~iji. S pomo~jo teh Vasati in{tumentov lahko pozitivno vplivamo na energijsko kakovost prostora; tgo je pomembno za zdravje in blaginjo.

V pripravi sta dve knjigi s podro~ja Vastuja; iz{li bosta na za~etku prihodnjega leta. Na podro~ju Ajurvede se je mogo~e naro~iti na ajurvedski pregled pri ajurvedskemu strokovnjaku, ki bo zdravje tudi redno spremljal in vas vodil na poti do stabilnega zdravja.

Glede na nekajtiso~letno tradicijo Jyotisha, Vastuja in Ajurvede ter izku{nje filtrirane skozi mnogo generacij intelektualnih eminenec, je to gotovo zanimiva ponudba.

Akademijo Vedda bo vodil g. Mi{o To{i~. V Sloveniji velja za enega najve~jih poznavalcev filozofije Ved. Neko~ so trije slepci posku{ali opisati slona. Prvi ga je prijel za rilec in zaklical: “@e vem kak{en je slon. Podoben je ka~i.” Drugi ga je prijel za nogo in izjavil: “Aha, slon je podoben stebru.” Tretji ga je prijel za rep. “Ugotavljam, da je slon zelo podoben mo~ni, debeli vrvi.”

Nato so {li, vsak s svojim empiri~nim dokazom in prepri~anjem, svojim znancem razlagati, kak{en je slon.

Kaj je Vesolje? Kaj je Narava? Kaj je

Misteriji 43

A KADEMIJA V EDA

RODILA

^lovek? Kaj je ‘ivljenje? Znanstveni odgovor na podobna metafizi~na vpra{anja o na{em obstoju, ki zajema vso univerzalnost in ve~dimenzionalnost prostora in ~asa, podolgem in po~ez, je, moramo priznati, za ve~ino nas empiri~nih globokoumne‘ev pa~ pretrd oreh.

Teorij ne manjka, a kaj ko nove pobijajo stare, dokler tudi nove ne zastarajo.

Tako kot je z metrom zelo te‘ko izmeriti te‘o slona, se lahko vpra{amo, ~e niso morda tudi na{i na~ini pridobivanja znanja pomanjkljivi. Ali obstaja druga~na znanost? Taka, kjer ne za~ne{ z napako, namre~ z nepopolnimi podatki ~utnih zaznav. Hmmm, dobro vpra{anje...

Razumeti ‘ivljenje je kot sestavljati zapleteno sestavljanko. ^e nam uspe najti dovolj ko{~kov in jih pravilno sestaviti, imamo v rokah kjlu~, s katerim lahko odklenemo vrata preteklosti, razumemo vzroke sedanjosti in pokukamo ter celo vplivamo na uganko prihodnosti.

Vede, so najstarej{e knjige v knji‘nici sveta, pravijo, da obstaja druga~na znanost, druga~na pot do odgovorov na na{a vpra{anja. Pomembnost prou~evanja starodavne vedske kulture, katerih veli~astne ostanke je mo~ najti v kulturah {irom planeta, zagovarjajo mnogi u~enjaki: Profesor Bournouf v svojem predavanju o sanskrtu in njegovi literaruri pravi, “Indijo bomo prou~ili skupaj z njeno filozofijo in njenimi miti, njeno literaturo, njenimi zakoni in njenim jezikom. Kajti ne gre samo za Indijo, temve~ za poglavje o izvoru sveta, ki ga bomo poskusili razbrati.” Max Mueller, eden najve~jih indologov, ki je celo ‘ivljenje prou~eval sanskrtske spise, je v svoji knjigi Indija - Kaj nas lahko nau~i zapisal: “Zgodovinski dokumenti (indijcev) v dolo~enih pogledih segajo tako dale~ nad vse druge zapise in so bili za nas ohranjeni v tako popolni in ~itljivi obliki, da se lahko od njih nau~imo stvari, ki se jih ne bomo nau~ili nikjer drugje in tako zapolnimo vrzeli manjkajo~ih ~lenov (v na{em razumevanju).” Ti dokumenti se imenujejo Vede.

Ve~ informacij: 01/561 27 38 in 041/735 085.

44

D

BOM

J EZUSA

(Nadaljevanje s 33. strani.)

na vrsti molitve, u~enje in predaja sporo~il bo`jih besed... Vse to traja pozno v no~ do enih ali celo treh zjutraj. Vstajamo pa ob {estih... Utrujeni smo.”

“Molitve pa niso obi~ajne,” pravi Sara: “Bog nam jih je predal. Bog je rekel, da ni va`na oblika molitve ali njihova dol`ina, bistvo je, da je iz srca pa tudi, ~e je beseda hvala ali prosim. Enako velja za spoved, lahko se spove{ enkrat v `ivljenju in zato ne potrebuje{ duhovnika. ^e se pomena spovedi zave{, te bog sli{i in ti odpusti. Edina pokora pa je, da ti tega ne naredi{ ve~.”

V hi{i, kjer pri~akujejo nevsakdanje rojstvo do novega leta, vsa spro~ila dobiva le Sara: “Vsa sporo~ila boga prihajajo preko mene. On je energija v vseh oblikah.

Drugi ga ne sli{ijo. Imeli pa smo slu~aj, ko je osem ljudi sli{alo glas Jezusa - otroka. Dogodek je bil nepozaben.”

Sara lahko boga povpra{a karkoli.

Najve~krat dobi napotek, kako naj pomaga komu, ki to ‘eli, lahko pa boga prosi tudi za besede, ki jih bog nameni tistemu, ki po njih spra{uje. In ko sem prosil za besede namenjene meni, mi je ~ez dva dni Sarina mama sporo~ila: “Bog je rekel: 'Otrok, postavil sem te na pot u~enja in rasti, katera se ti izra`a skozi druge ljudi.

Poklican ter izbran si bil za nalogo, da bo{ kazal ljudem resnico. Odpusti svojim star{em vsako bole~ino, saj to si oba `elita.

Vodim te, da v duhu spoznava{ prave ljudi in najde{ odgovore. Zavedaj se, da povsod kjer je svetloba, tam me lahko najde{. Ampak najhitreje me bo{ na{el v sebi.

Sedaj, ko ste vstopili v ~as ozdravljenja ti{ine ter praznine bo tebi predana naloga, da jim poka‘e{ pot. Podaril sem ti lu~ na poti in ti v njej ‘ivi{. Dr‘i se je, varoval te bom.

Rad te imam.’”.

Rojstvo pa se ne bo dogodilo neopazno. Mama Bojana: “...pri{lo bo do nenapovedanega son~nega mrka, ki bo za seboj pripeljal

katastrofe in ta dan bog imenuje “bela no~”. Ta dan bomo streseni. Ko je imela Sara vizijo, ji je bilo grozno. Dejal je, da bo podrl vse malike kot domine. Ostale pa bodo hi{e, tudi take brez temeljev...”

Dru‘ino obiskuje vse ve~ in ve~ ljudi.

In kaj dela bog s {tevilnimi obiskovalci?

“Vse kar je potrebno. Najve~ svetuje ljudem na vseh podro~jih. Seveda skozi Saro. Ljudje jokajo, ~utijo vsak na svoj na~in, nosijo s seboj razne pritiske iz zunanjega sveta, ki je poln negativne energije. Skuhamo enkrat na dan, okoli enajstih. Kar se ti~e denarja ga ne sprejemamo, ker ne moremo ra~unati bo‘jih besed. Tudi ne pri~akujemo, da bo kdorkoli karkoli prinesel. ^e pa ‘e prinesejo, damo na mizo in je za vse, naprimer pi{kote, sok, sadje, zelenjavo... Med seboj se vsi tikamo, ker je tudi bog rekel, da smo vsi bratje in sestre in tudi njega ves ~as tikamo.

Ko gremo spat, ob enih zjutraj, v~asih re~e, da je ta dan preizku{al na{o potrpe‘ljivost. Velikokrat moramo ~akati na njegove besede, vendar smo tega vajeni, ker nas je utrdil...”

Vse kar bog sporo~i, je zpisano v debelih in velikih bukvah. Mama Bojana odpre eno in pravi: “Recimo tukaj je dal besede trem zdravnicam, nekoga je posebej izbral, da mu je dal potrebno energijo. V~eraj je rekel pa samo to: 'vstopil bo moj sin skozi va{e srce, blagoslovljeni bodite, rad vas imam, `elim, da `ivite v ljubezni, jutri imejte belo ali modro obleko in videli boste pomen’. In spet drugje: 'Pri{el bo bolnik in naj se zaveda, da sem z njim.,” In kaj pravijo sosedje? “...ljudje, ki nas poznajo, razli~no govorijo o nas. Na primer, da se nam prikazuje Marija pa {e v cerkev ne hodimo, vendar nam je bog rekel, da nam tega ni treba, saj je on pri nas in z nami. Ker je bilo vedno veliko avtomobilov okoli hi{e, so rekli, da je Sara `e pri teh letih tako `iva. Ker imamo velikega psa, so rekli, da zato ker prodajamo mamila. Vendar nas to ne moti, mi le prosimo za njih.”

J.V.

Mrk naj bi prinesel med drugim sre~anje z Gospodarji Zvezd

Vesoljska plovila nad Mehiko L

etalo dru‘be Aeromexico je bilo tik pred tem, da pristane na mednarodnem letali{~u Mexico City. Kratka pot iz Guadalajare je bila povsem rutinska. Kapitan Ruano je ‘e obrnil v smer za spust in v pilotski kabini DC10 nastavil vse potrebno. Nenadoma pa je gladki potek zmotil mo~an sunek. Nekaj se je zaletelo v letalo.

Izku{eni pilot se je takoj odzval, kontrolnemu stolpu sporo~il, kaj se je zgodilo in prosil za ukrepe za pristanek v sili.

Preostalih nekaj minut se je tako pilotu kot potnikom raztegnilo v ve~nost, a vse se je sre~no kon~alo. Ko so stopili iz letala, je tehni~no osebje ‘e pregledovalo spodnji del trupa. Po{kodba, ki so jo ugotovili, je presenetila vse. Desni pre~nik je bil prepolovljen: ne zlomljen in ne po~en zaradi utrujenosti materiala, ampak gladko prerezan na dvoje.

Ruano je hotel izvedeti, kaj se mu je zadelo v letalo. A kontrolorji letenja so povedali, da do trenutka trka na radarskih zaslonih razen DC10 ni bilo prav ni~esar drugega. V tistem trenutku pa so pod njim zagledali neidentificiran odsev, ki je sekundo kasneje izginil.

Tudi kapitan Ruano je bil ‘e sli{al za zgodbe o NLP nad Mehiko, vendar jih je vedno odpravil kot plod prebujne domi{ljije. Zdaj se je njegov polo‘aj nenadoma spremenil. Kot pilot, ~igar naloga in odgovornost je varen prevoz potnikov, je ob~util dol‘nost, da razi{~e, kaj - razen letal - {e zaseda zra~ni prostor nad prestolnico. Kaj kmalu ni bil edini, ki ga je mu~ilo to vpra{anje. V manj kot dveh tednih po “njegovem” dogodku je bilo uradno prijavljenih sedem tesnih kri‘anj in en trk potni{kih letal in neznanih predmetov.

V manj kot dveh tednih je bilo uradno prijavljenih sedem tesnih kri‘anj in en trk potni{kih letal in neznanih predmetov.

Ob podpori Pilotskega zdru‘enja je Ruano spro‘il odkrito debato o incidentih. Vsi so za~eli iskati odgovore na nerazlo‘ljiva vpra{anja. Vpletene so bile letalske posadke in kontrolorji letenja.

Dva izmed teh - Mike Richards in Ricardo Savera - sta privolila tudi v pogovor z novinarji. Povedala sta, da imata oba ve~ kot dvajsetletne izku{nje in povsem zaupata vrhunskemu radarskemu sistemu TDX 2000, ki ga uporabljajo na letali{~u v Mexico Cityju.

Pogovor je za~el prvi: “Imamo najpopolnej{i radarski sistem v Latinski Ameriki, ki brez omejitev pregleduje od povr{ine do neba. Nenavadni dogodki so presenetljivi in tudi nam ni lahko poro~ati o njih. Piloti morajo varovati svoj ugled in enako velja za kontrolorje letenja. Enim in drugim pa je skupna skrb varnost potnikov. Kontrolorji vemo, da nekaj resni~no leta okrog letal, ker nam tako pripovedujejo piloti, njihova pri~evanja pa potrjujejo ra~unalni{ki zapisi.“

PILOTI BI RADI POJASNILO “V~asih so predmeti v stati~nem letu, so stacionarni. Tako je bilo v primeru kapitana Ruana. Tik pred incidentom smo dobili nekaj klicev ljudi zunaj letali{~a; spra{evali so, kaj se dogaja. Ko smo se ~udili, so povedali, da je blizu

zgradbe Diaz neko plovilo. Na radarju nismo videli ni~esar. Potem smo ‘e dobili nujni Ruanov klic. [lo je za izredno nevarno situacijo.”

Richards in Savera sta pojasnila, da vsako identificirano zra~no plovilo nosi radijsko napravo, ki posreduje podatke ra~unalnikom v kontrolnem sredi{~u.

Podatki obsegajo klicno oznako letala, {tevilko leta, ime leta, hitrost, vi{ino, vrsto letala. Problemi se za kontrolorje porajajo, kadar se na radarjih pojavijo neidentificirani odmevi - zlasti ~e so ti v koridorjih nad mestom.

“Marsikdaj se NLP poka`ejo, ko se letalo `e spu{~a na pristajalno stezo,” je dejal zaskrbljeni Savera. “To ne predstavlja le velike nevarnosti za samo letalo, ki bi se lahko zru{ilo, temve~ tudi za okolico, saj je letali{~e tako reko~ v mestu. Piloti nas obve{~ajo o predmetih, ki jim kri`ajo pot med pristajanjem.

V~asih jih opazimo na radarjih, v~asih ne.

Vsekakor pa piloti, ki jih vidijo, zahtevajo pojasnilo. Vedeti ho~ejo, za kaj gre. Po radijski zvezi povedo npr.: “Imam plovilo na 12. uri. Preblizu je.” Jaz pa mu moram odgovoriti, da ne vemo, kak{no plovilo to je.

Spra{ujemo se, zakaj se pojavljajo na progi pristanka? Zakaj? Zakaj prekri‘ajo pot letala? Razumljivo je, da pojav tak{nih radarskih odsevov onemogo~i normalno delo. Vzbujajo nam skrb in vznemirjenost.”

Dokler se niso kamkorderji tako raz{irili, je bila znana le pe{~ica fotografij in filmskih posnetkov, ki so skupaj ujeli znano in neznano plovilo. Zdaj je na voljo nemalo kadrov, ki skupaj ka‘ejo znana (letala) in neznana (NLP). Na nekaterih je razvidno, da se NLP umika

Misteriji 45

V ESOLJSKA

PLOVILA NAD

MEHIKO

s poti letala, drugi ka‘ejo, kako jim sledi, na enem pa je bilo vidno, da je NLP dobesedno “sedel” na vrh Boeinga. “@e 25 let sem v tem poslu,” je povedal Richards. “V tem ~asu in v tak{ni slu`bi se sre~amo z marsikak{nim nenavadnim pojavom. Toda ti predmeti vplivajo tudi na delovanje instrumentov v letalu. Na neznan na~in njihova energija popa~i ra~unalni{ke meritve. Tako oprema posreduje napa~ne podatke. Napa~no hitrost. Napa~no vi{ino. Piloti morajo zaradi tega preklopiti na ro~no vodenje letala. Izklju~iti morajo avtomati~nega pilota, ker se njegovo delovanje opira na nepravilne podatke. Piloti ne vedo, kaj se dogaja. Meritve ka`ejo, kot bi letala neverjetno pospe{ili.

Spremljamo na primer let Boeinga 747; naprave ka`ejo, da ima hitrost 500 vozlov. Nenadoma ta posko~i na 800 vozlov. V resnici to ni mogo~e. In vendar: pogovarjali smo se z in`enirji, ki vzdr`ujejo na{ sistem. Vpra{ali smo, ali gre za napako v prikazu. Odgovorili so: “Ne. Ti odsevi in meritve ustrezajo resnici.”

Na letali{~u Mexico Cityja dela pribli‘no 150 kontrolorjev letenja. Ve~ina jih je ‘e videla neidentificirane odseve ali je celo na lastne o~i opazovala neznane predmete. Neko~ je 15 tak{nih predmetov ve~ kot eno uro letalo v nenavadnih razporedih.

“Videli smo jih na zaslonu,” opisuje Savera, “so~asno pa so jih kontrolorji v Toluci videli. Na zaslonu so bili odsevi podobni letalom, vendar v tistem ~asu v konkretnem zra~nem prostoru ni bilo nikakr{nega letalskega prometa. Imeli smo le 15 neidentificiranih plovil, ki so letela tako, kot ne more nobeno letalo in potrdilo kolegov iz Toluce, ki so v zraku videli tisto, kar smo mi opazovali le na monitorjih.”

Na dan mehi{ke neodvisnosti, 16. septembra 1994, so na radarjih pet ur spremljali odsev neznanega porekla, medtem ko so kontrolorji in prebivalci v Toluci osupli strmeli v nebo. @e od leta

46

1991 so NLP, ki so se pojavljali na ta dan, poskrbeli za nekaj najodli~nej{ih posnetkov NLP. Kot bi ‘eleli sodelovati na vsakoletni proslavi, se neznana plovila vselej pojavijo tik pred, med ali neposredno po nastopu voja{kih letal.

To nerazlo‘ljivo, a nesporno obna{anje NLP nad Mehiko se je za~elo julija 1991 med popolnim Son~evim mrkom.

Tedaj je NLP-je na filmski oziroma video-trak ujelo 17 ljudi v {tirih razli~nih mestih. Mrk, ki so ga davne srednjeameri{ke kulture imenovale “{esto Sonce”, naj bi po napovedih prinesel premik zavesti in prelomne dogodke - med drugim “sre~anje z Gospodarji Zvezd”.

Nekateri opazovalci ugibajo, ali niso mno‘i~na videnja NLP v zadnjih {estih

Za~elo se je julija 1991 med popolnim Son~evim mrkom; tedaj je NLP-je na filmski oziroma video-trak ujelo 17 ljudi v {tirih razli~nih mestih. letih prva faza tak{nega dogajanja: priprava na neposredne stike v prihodnosti.

V ~asu po mrku so ti “popotniki {estega Sonca” preplavili mehi{ko nebo. O njihovih videnjih se je nabralo na tiso~e pri~evanj z vseh koncev dr`ave. ^eprav so mediji drugod po svetu to dogajanje prakti~no povsem spregledali, pa so ga mehi{ki novinarji skrbno spremljali.

Neredko so vesti o njem prina{ali na prvih straneh.

Tako 2. januarja 1993 skoraj ni bilo pomembnej{ega ~asnika, ki ne bi na naslovnici zapisal nekaj podobnega kot ~asopis La Prensa: “PRESENE^ENJE! NLP NAD PRESTOLNICO!” Stolpci in stolpci so bili posve~eni mno`i~nim videnjem NLP-jev, ki so prej{nji dan v Mexico Cityju skoraj povsem ohromila `ivljenjski utrip. Zgro`eni me{~ani so napolnili ceste. Promet se je zaradi nastalih zama{kov ustavil. Poro~evalci so

bele`ili, poklicni in amaterski fotografi in snemalci pa so ostrili kamere. Vsi so opazovali dve srebrni plo{~i, ki sta pet ur lebdeli nad mestom. A za ostali svet se je zdelo, da ta neverjetni dogodek sploh ne obstaja. Nemehi{ki mediji svoje publike o njem sploh niso obvestili.

Poleg pomanjkanja zanimanja, ki so ga pokazali svetovni mediji, ima ta osupljivi dogodek {e dva presenetljiva vidika. Prvi je neverjetna koli~ina dokumentarnega gradiva, ki se je o njem nabralo. Dolgotrajna dejavnost obeh NLP-jev je ostala ujeta na ve~ kot 2000 videoposnetkih in ne{tetih fotografijah.

Natan~en pregled vsega doslej zbranega gradiva o NLP-jih nad Mehiko je razkril vsaj 14 razli~nih vrst teh predmetov. Ve~inoma gre za trdne strukture, ki odbijajo svetlobo. Filmski posnetki ka‘ejo manevriranje neznanih plovil, ki dale~ presega mo‘nosti konvencionalnih letal. Tako je mogo~e videti, kako se NLP ustavljajo sredi leta, spreminjajo smer in neverjetno hitro pospe{ujejo.

Z uporabo sistema Inovian PTS3, namenjenega analizi “surovih” videoposnetkov (v ta namen se ga poslu`uje tudi ameri{ko obrambno ministrstvo), so ugotovili, da se lahko skrivnostni predmeti materializirajo in dematerializirajo v manj kot tridesetinki sekunde.

Kot ka`e ra~unalni{ka obdelava, je ve~ina posnetih NLP zelo odbojnih, sorazmerno oddaljenih od kamere in se obna{a v nasprotju z zakoni fizike, kakr{no poznamo.

Drugi vidik dogajanja je objektivni pogled Mehi~anov, ki vedo, da se po njihovem zra~nem prostoru spreletava nekaj nepojasnjenega. Ve~ini to dejstvo ne vzbuja strahu, a tako kot piloti bi ‘eleli najti pojasnilo in opredelitev. Kot dedi~i zgodovinskih majevskih in azte{kih prerokb prebivalci te velike dr‘ave nenavadne pojave sprejemajo odprtega duha. Ne morejo razlo‘iti, kaj se dogaja. In si tudi ne prizadevajo, da bi pri{li do pojasnila za vsako ceno: dogajanje preprosto sprejemajo kot resni~nost.

D

Ugajanje in odpor nista nasprotje, temve~ dve to~ki na isti ~rti

Po‘elenje in gnus R

ichard Burton je Elizabeth Taylor ljubkovalno klical Ocean.

Morje je bilo od nekdaj simbol maternice - notranji ocean, v katerem lebdi zarodek - in ‘enske. Vonj morja in sve‘ih rib mnogim kulturam pomeni opis spolnega vonja ‘enske. Morske deklice so po vsem svetu znana mitolo{ka bitja, ki so zvabljala mo{ke v sku{njavo; najbr‘ ni naklju~je, da je njihovo telo od pasu navzdol ribje. Je mogo~e, da se mo{ki ljubijo z ‘enskami le zato, ker jih njihov ribji vonj spominja na prvobitno ‘ivljenje v oceanu? Spolnost bi tako ne bila na~in za vra~anje v ~love{ko maternico, temve~ v maternico sveta - neskon~no morje.

V viktorijanskem obdobju je spolna mo~ vonjev vzbujala odpor. Zato niso dopu{~ali nana{anja parfumov neposredno na ko‘o in namesto tega se je zelo razmahnila moda odi{avljenih rob~kov, rokavic in damskih ~evljev. Za uporabo na ko‘i so bile sprejemljive le skrajno razred~ene toaletne vode, {e najraj{i tak{ne z “nedol‘nimi” vonji, na primer po vrtnicah, rajski smokvi ali jagodah.

A celo cvetlice so se nekaterim zdele neprimerne: izraz u‘itka na obrazu ‘enske, ki voha cvetje, je nespodobno spominjal na izraz med spolnim u‘itkom. Nekateri strokovnjaki so celo zagotavljali, da se lahko sumljivi odnos med ‘ensko in ro‘o kon~a z orgazmom.

MO[US, U@ITEK IN STUD Vse do 18. stoletja je bil mo{us najbolj priljubljena modna di{ava. A viktorijanski ~as, ki je sledil, je prinesel trdno prepri~anje, da mo{us zaudarja po razuzdanosti. Edmond de Goncourt v romanu Cherie opisuje, kako si glavna junakinja priskrbi malo mo{usa in ga v postelji na skrivaj vdihava kot prepovedan opoj. To jo privede do prepovedanega orgazma, zato jo doleti bo‘ja kazen: do smrti ostane devica in nikdar ne spozna resni~nega

Mo{us je klju~na sestavina mo{ke “vonjavne osebne izkaznice”. vonja mo{kega - ki je v resnici zelo podoben vonju mo{usa. Mo{us je klju~na sestavina mo{ke “vonjavne osebne izkaznice”. ^eprav je za oba spola izredno mo~an afrodiziak, ga ‘enske izlo~ajo precej manj, le pribli‘no tretjino toliko kot mo{ki.

Mo{us, ki ga uporabljajo pri izdelavi di{avnih pripravkov, pridobivajo iz trebu{ne vre~ice majhnih jelenov, ki ‘ivijo v Himalaji in na Kitajskem. Je eden najdra‘jih parfumskih sestavin in stane veliko ve~, kot je njegova te‘a v zlatu. ^eprav je izlo~ek mogo~e dobiti, ne da bi ‘ival po{kodovali, ‘al jelene skoraj vedno ubijejo. Na sre~o je sinteti~na razli~ica vonja enako ~utna kot naravna - kar ni presenetljivo, saj ji je kemi~no enaka.

Zakaj je vonjava daljne jelenjadi tako zelo privla~na za oba spola? Odgovor na to vpra{anje se skriva pod na{imi pazduhami. V ko‘i sta dve veliki skupini znojnic: ekrine, ki so posejane po vsem telesu, in apokrine, ki so zbrane pod pazduhami, v predelu spolovil, okrog zadnjika in prsnih bradavic.

Apokrine ‘leze pred puberteto ne delujejo, kar ‘e daje slutiti njihovo glavno vlogo. Ta ni izlo~anje znoja, temve~ spro{~anje vonjavnih spolnih signalov. V puberteti za~nejo apokrine ‘leze kazati na{o “spolno osebno izkaznico”. To potrjujejo tudi poskusi: prostovoljci po vonju niso mogli ugotoviti spola otrok pred puberteto, lahko pa so razlikovali med vonjem odraslega mo{kega in ‘enske.

Snovi, ki posredujejo spolna sporo~ila enega spola drugemu, imenujemo feromoni. Feromoni “govorijo” tudi o na{em ~ustvenem stanju, predvsem pa prena{ajo informacije o spolni privla~nosti in dosegljivosti.

Glavni namen je spodbuditev razpolo`enja, ki bo pripeljalo do spolnega stika. Dobro

znano je, da so `ivali in `u`elke za feromone zelo odzivne. O ~love{kih feromonih raziskave {e potekajo, vendar dosedanji izsledki potrjujejo prepri~anje, da se nanje odzivamo. Ameri{ki raziskovalci zaznavnih motenj ugotavljajo, da se pri ljudeh, ki imajo okvarjen voh, zmanj{a spolni nagon. V~asih vonj feromonov zaznamo subliminalno: odzovemo se na majhno koli~ino njegovih molekul, ne da bi se zavedali, da jih sploh vohamo.

Vonj izlo~ka apokrinih ‘lez je me{anica feromonov in drugih telesnih snovi, ki v pravi, skrbno uravnani koli~ini di{ijo zapeljivo in celo vznemirljivo. ^e pa se njihova koncentracija pove~a prek dolo~ene mere, jih za~nemo zaznavati kot neprijetne in celo odbijajo~e. Ma{~obne kisline v izlo~kih za~nejo ~ez ~as dajati zna~ilni preznojeni vonj.

A dokler so sve‘e, je njihov vonj rahel in ve~ini ljudi prijeten.

Glavni ~love{ki feromon je androstenon, ki skupaj s sorodnim steroidom androstenolom daje ~love{ki mo{usni vonj. Tako pri ‘enskah kot pri mo{kih spodbudi spolno slo.

Prav zaradi mo{usnih steroidov, ki so pri ljudeh pomemben del spolne privla~nosti, so tako seksi parfumi z mo{usom ali ambro (ambri pravijo tudi kitova mast, ker so jo sprva pridobivali iz ma{~evja kitov, danes pa jo izdelujejo sinteti~no).

Najve~ androstenona nastaja v predelu spolovil. Njegovo izlo~anje je neposredno povezano s koli~ino testosterona v telesu; nastajanje se pri ‘enskah v menopavzi prakti~no kon~a. Androstenon je tudi v slini, kar je morda vzrok, da poljubljanje tako vzburja.

Ko razmi{ljamo o ozki ~rti, ki privla~nost lo~uje od zavra~anja, ne smemo pozabiti, da je limbi~ni sistem hkrati sredi{~e ~ustev in voha. Bi bila lahko skrivnostna zveza med po‘elenjem in gnusom odmev mo~ne vezi med ~ustvom ljubezni in sovra{tva? Je morda ostanek iz ~asov, ko smo bili dovzetni za {ir{o paleto vonjav, kot smo danes? Zahod-

Misteriji 47

P O ‘ELENJE

Nenavadna do`ivetja

IN GNUS

njaki smo danes nedvomno mnogo manj strpni do naravnega ~love{kega vonja, kot {e na za~etku 18. stoletja. Dotlej so v ‘elji po mo{usu parfumom dodajali celo malenkost otro{kih iztrebkov (ti so veljali za ~istej{e od iztrebkov odraslih). To nedvomno ka‘e, da sta po‘elenje in gnus povezana tesneje kot se zdi in da ugajanje in odpor nista nasprotje, temve~ dve to~ki na isti ~rti. Na{i ~utni odzivi niso zgolj ~rno-beli, ampak polni odtenkov, ki se zlivajo v mavrico mo‘nosti.

Na za~etku smo dejali, da ‘ivimo v kraljestvu vonjav. A v zadnjih dveh stoletjih je to kraljestvo izgubilo precej svojega bli{~a.

V 18. stoletju se je za~el uveljavljati kult posameznika, s katerim se je razvil tudi pojem osebnega prostora. Ljudje niso bili ve~ mno‘ica, povezana s skupnim vonjem: postali smo razli~ni posamezniki z razli~no usodo.

Z za~etkom dezinficiranja so mesta izgubila vonj. Mo{us, glavna sestavina ~love{kega vonja in spolne privla~nosti, je postal tabu.

Manj ko so ljudje vohali, manj so bili povezani. ^love{ki izlo~ki so postali vir gnusa in zavra~anja, tako kot telesni vonji. Ob misli, da bi sku{ali z drobcem otro{kega blata feromonsko obogatiti parfum, bi se viktorijancu obrnil ‘elodec. Kolikor manj (kakr{nih koli) vonjav je spremljalo ~loveka, toliko sprejemljivej{i je bil. Tak{en odnos se je ohranil vse do danes. [e vedno smo obsedeni s premagovanjem vonjev: tako na{ih telesnih vonjav kot duha okolice. “Izdatna uporaba deodoranov in zatiranje vonjev na javnih mestih je povzro~ila vonjavno omlednost na{ega sveta, ki je pusta in vsepovsod enaka,” je zapisal E. T. Hall. “Zaradi nje smo prikraj{ani za bogastvo in pestrost na pomembnem zaznavnem podro~ju.” Morda gremo res predale~. Kon~no je sve` telesni vonj tako za mo{ke kot za `enske ena najzapeljivej{ih di{av. Nemara bi morali znova prebrati Napoleonovo pismo `eni Josephine, kjer pravi: “Je reviens en trois jours. Ne te laves pas.” (“Vrnem se ~ez tri dni. Ne umivaj se.”)

Vendar do telesnih vonjev {tevilne kulture nimajo tak{nega odnosa kot mi. Brazilski domorodci iz plemena Suja vse - ‘ivali, rastline, ljudi - razvr{~ajo glede na vonj: blag, oster, gnil, mo~an. Posameznike z mo~nim vonjem ena~ijo z jaguarji, najvi{je spo{tovanimi ‘ivalmi, in vladajo njihovi dru‘bi.

Pravijo, da so to najmo~nej{i ljudje.

D

48

ANGEL V ‘ivljenju vsakega ~loveka pride obdobje, ko se ‘ivljenje navidezno ustavi in ni~ ne gre tako kot bi moralo. Meni se je to zgodilo pred leti, ko me je kopica ‘ivljenjskih udarcev, ki so sledili kot po teko~em traku, popolnoma spodnesla.

Najbolj je bolela izguba ljubljenega ~loveka, ki mi je osmi{ljal ‘ivljenje in me osre~eval. Naenkrat sem ostala sama z vpra{anji brez odgovorov in z neizmerno praznino v sebi. ^ez ~as je bole~ina izginila in ostala je samo praznina, ki je - kot je kazalo - ni~ ni moglo izpolniti. Nova spoznanja so me pu{~ala hladno, celo do prijateljev sem postavila neko distanco, da se nih~e ni pribli‘al bole~ini, ki sem jo pestovala v sebi. Globlje in globlje sem tonila v temo. Propadala sem psihi~no in fizi~no. ^ez dobri dve leti sem se navidezno ponovno postavila na noge, nepristranskemu opazovalcu sem se mogo~e zdela kot uspe{na ‘enska, ki ji gre v ‘ivljenju vse kot po maslu.

Resnica pa je bila ravno nasprotna. Globoko v sebi sem se po~utila kot pora‘enec na igralni plo{~i ‘ivljenja - kot izigrana figura. Bole~ina se je ponovno pojavila, tokrat {e mo~nej{a. Brez ljubezni je vse v ‘ivljenju ni~evo, brezciljno, kot notranje umiranje na obroke.

Pri{la sem do to~ke poslednje odlo~itve - ‘ivljenje ali smrt. Notranji boj zadnjih let me je osebnostno popolnoma iz~rpal, nisem imela ve~ energije za spopad z ‘ivljenjem, {e manj pa volje, kajti smisla vsega ‘e dolgo nisem ve~ videla.

Neke temne no~i je agonija dosegla svoj vrhunec. Zru{ila sem se pod te‘o ‘ivljenjskih nadlog, ki jim ni bilo

Vabilo k pisanju Mnogim med nami se je ‘e pripetilo kaj nenavadnega.

Opi{ite va{ resni~ni nenavadni dogodek, sre~anje, va{e sanje, ob~utke, jasnovidne utrinke, strah ... in napisano po{ljite na naslov: Uredni{tvo Misterijev, [martinska 10, 1000 Ljubljana. Najbolj{e prispevke bomo objavili.

Honorar za objavljen prispevek je 10.000 SIT.

videti konca. V solzah sem pokleknila na mrzla tla in rotila Boga, naj mi pomaga. Nisem prista{ nobene religije, vendar od nekdaj verjamem v neko vi{jo silo, ki usmerja ta svet. Verjamem v osebne vodnike in angele, ki nas v najhuj{ih preizku{njah usmerijo na pravo pot in dajo mo~i za pre‘ivetje. Rotila sem angele, da mi pomagajo priti iz teme na svetlobo, naj mi namenijo novo ljubezen in mi dajo mo~i, da ponovno za‘ivim.

Naenkrat sem globoko v sebi za~utila, da je moja pro{nja usli{ana. Solze so se posu{ile in globoko ti{ino je napolnil mir. Napredek se je zgodil prakti~no ~ez no~ - v nenadnem preblisku sem zapustila kraj, ki me je tako onesre~eval ter se preselila dale~ pro~. Poiskala sem si novo zaposlitev in nove prijatelje. Povrnilo se mi je zaupanje v ‘ivljenje. Spoznala sem sodelavca, ki mi je podaril ljubezen in prijateljstvo ter mi nevede pomagal, da sem ponovno spoznala samozaupanje, optimizem, smeh in smisel ‘ivljenja. Ta ~lovek mi je neprecenljiv pomo~nik pri privajanu na novo okolje, zvesto mi je stal ob strani in ob njem sem ponovno za~utila svojo notranjo mo~, ki me ni zapustila nikoli ve~, ~eprav sta se najini poti ~ez leto dni raz{li. Sedaj sem sre~na in hvale‘na ~loveku, ki so mi ga podarili angeli, da me je vodil iz obupa v samospoznanje in ljubezen. Ime mu je bilo Angel.

Marijana

Mali oglasi 10 % POPUST V TRGOVINI AUREA v BTC v Ljubljani, hala A, tel: 01/ 541 17 60 s kartico Kluba za zdravo ‘ivljenje, ki jo imajo vsi naro~niki revije Misteriji in Zdravje. Velika izbira naravne kozmetike, ki ni testirana na ‘ivalih in ne vsebuje ‘ivalskih ma{~ob, darilni izdelki, knjige za zdravo telo in du{o, izdelki iz prodaje po po{ti revije Misteriji. Vabljeni tudi na kozarec naj~istej{e pitne vode v Sloveniji ALCONA-AQUA ALCONA-AQUA. Aurea press d.o.o., Ljubljana

HOROSKOPI – NATALNI, KARMI^NI, partnerski,, dharmi~ni, letni … (30 str. 4000 SIT).

Brezpla~en povzetek! Astr. Armand, tel.: 041/ 568-340, 05/627-54-34 Armand Keber s.p., Koper [EPAT STJEPAN - bioterapevt bioterapija, akupresura, refleksna masa`a. pon. - Bre`ice: Motel PETROL ^ate` tor. - Ljubljana: Dom upokojencev CENTER sre. - Maribor: Hotel GARNI Tabor ~et. - @alec: Hotel @ALEC infor. po tel.: 041/726 084;

Informirani kozarci s certifikatom Zaradi velikega zanimanja za informirane kozarce in zaradi njihove za{~ite, smo vsak kozarec, ki je naprodaj od prvega januarja 2001 bodisi doma bodisi v tujini, opremili s certifikatom, to je s potrdilom o poreklu.

V Sloveniji kozarce, ki so narejeni po originalni tehnologiji Hydronic, prodajajo naslednje trgovine:

V Ljubljani: Trgovina AUREA v BTC, hala A-pritli~je, ^opova knjigarna na ^opovi 3 in Trgovina Bioline v Linhartovem podhodu na Bledu: Cvetli~arna-galerija Trg Bled v Bre‘icah: Trgovina in galerija Darila Don v Idriji: Trgovina TIM Mlakar v Kopru: Trgovina MIA, v pritli~ju tr‘nice Koper v Kri‘ah: Trgovina Dava v Mariboru: Trgovina Darvel TC City 2. nad. v Novi Gorici: Manufaktura, posl. Narodna umetnost v Pod~etrtku: Trgovina Lida v hotelu Breza in Drogerija Barbara v vasi Lipa v Roga{ki Slatini: Industrijska trgovina Steklarske {ole v Slov. Konjicah: Doma~a lekarna Viva Sana v Slov. Bistrici: Doma~a lekarna Viva Sana v @i~ah: Prodajalna zeli{~ v @i~ki kartuziji

REIKI TE^AJI IN TERAPIJE tel.: 01/723-94-91, 01/831-47-62, 041/791-345 e-mail: reikiposta@yahoo.com

TAN-DRA@ d.o.o., Dom`ale

VEDE@EVANJE - SERENA, tel.: 090-41-16, 250 Sit/min.

ARURU VEDE@EVANJE s.p., Grosuplje

ASTROLO[KO SVETOVANJE, dopisni te~aj ezoteri~ne astrologije. Informacije: 041/ 344-037, Robert Simoni~ Robert Simoni~ s.p., Jesenice

Z Misteriji k sveti Fo{ki 18. 08. in 15. 09. 2001 Sre~anje bo vodil bioterapevt iz Zagreba @eljko Vragovi}.

Izlet organizira turisti~na agencijia Quo Vadis iz Ljubljane, Vodnikova 130, tel.:01/507-18-03.

Storitev razli~nih ponudnikov, objavljenih na tej strani, ne preverjamo in zanje ne odgovarjamo. Bralke in bralce prosimo, da nam o kakovosti ponujenih storitev sporo~ijo svoje mnenje.

DRUGA NAGRADA ({tirimese~na naro~nina na revijo Misteriji): Marjetka Pospeh, C. revolucije 14, 4271 Jesenice.

3 TRETJE NAGRADE (knjiga zalo`be ARA): Franc Pajni~, Polan{kova 16, 1231 Ljubljana,

Nagrade bomo poslali po po{ti.

Dhimahi d.o.o., Ljubljana

Revija Misteriji vabi svoje bralce, da se udele‘ijo enodnevnih avtobusnih izletov k sveti Fo{ki v Istri

Stana Mandeljc, Pav{i~eva 4, 1000 Ljubljana.

Karmen Zupanc, Ro‘na ulica 5, 3000 Celje.

VNESITE V @IVLJENJE spremembe in popolno zdravje s pomo~jo modrosti duhovnih vaj in reiki iniciacij. GSM: 041/711-685

Robert Simoni~ s.p., Jesenice

PRVA NAGRADA (20.000 SIT):

Katja Erzin, Kidri~eva 15, 4000 Kranj,

[epat Stjepan s.p., Sevnica

KIRONSKO ZDRAVLJENJE - 40-urni seminar o ezoteri~nih temeljih zdraviteljstva prireja [ola duhovne prisotnosti. Info: asc@s5.net, GSM: 041/344-037, Robert Simoni~

Izidi ‘rebanja za nagradno kri‘anko {t. 77

Mali oglasi v Misterijih CENA besede je 200 SIT, (najmanj 3000 SIT

za 15 besed ali manj).

10 % popust za tri, 15 % popust za ve~ kot tri zaporedna naro~ila. [tejejo vse besede in {tevilke. 19 % DDV ni v{tet v ceno.

ROK za sprejem je do vklju~no 15. v mesecu za naslednji mesec. Pla~ilo vnaprej na posl. ra~un {t.: 02083-11412222. Informacije po tel.: 01/ 431-20-25.

SPREJEM oglasa le pisno: s pismom (s prilo‘eno kopijo vpla~ila) ali po faksu 01/230-16-27.

Re{itev nagradne kri‘anke {t. 77: VODORAVNO: Stas, stotak, Krka, Lesoto, revma, lane‘, fiziognomika, uvoz, Aka, Stari~, OL, Iko, tul, trosilnik, Iri, ena, ~etrt, meh, {krat, etika, stali{~e, Epp, Man, toga, Eero, sloga, Ariman, ur, ave, Z[, Lec, Lesbos, tolma~, nalepka, dohod, Aru, idila, Linda, izvor, cofek, odira~, dete, areka, nakana, arak NAGRADNI POJMI: FIZIOGNOMIKA, MAGIC LIFE, TELO KLI^E PO VODI

Prosimo, da re{itev po{ljete do 15. avgusta 2001 v ovojnici s pripisom KRI@ANKA 78 na naslov: Misteriji, [martinska 10, 1000 Ljubljana.

Iz‘rebali bomo pet nagrajencev, ki bodo prejeli: 1. nagrada: 20.000 SIT 2. nagrada: {tirimese~na naro~nina na revijo Misteriji 3.-5. nagrada: knjiga zalo`be ARA

Misteriji 49

Nagradna kri`anka (78) Ime in priimek: Po{tna {t.: [t.: `iro ra~una:

50

Stalno bivali{~e: Dav~na {t.:

Dav~na izpostava: Pri banki:

Operativna {t. banke:

Informirani kozarec

ZGODOVINA, KI JE NI V U^BENIKIH A G I J N K A ^ O VR

Knjiga odgovarja na vpra{anja o izvoru ~love{ke rase tako,

da opisuje in razlaga stotine

izkopanih predmetov, ki so jih v zadnjih dvesto letih izlo~ili iz znanstvenega gradiva, ker se niso ujemali s prevladujo~imi znanstvenimi predpostavkami.

Knjiga je sijajno znanstveno delo in hkrati detektivka, je dokazni material o nevednosti znanstvenikov; sodba pa je seveda prepu{~ena Vam, dragi bralec, ki najnovej{o 256 strani debelo knjigo (3.900 SIT) lahko najdete v knjigarni ali pa si jo naro~ite na dom.

Naro~ila po telefonu: 01/431-20-25 ara@zalozba-ara.si