Revija-Misteriji-105_april-2002 by ARA Zalozba

LETNIK 9. - [T. 105 - APRIL 2002 - 660 SIT

POZOR! BRANJE TE REVIJE LAHKO VPLIVA NA VA[E @IVLJENJE ISSN 1318-1777

Znanost in duhovnost Rojstvo v netelesni svet Pri~evanja o NLP Vitalizirani pi{~anec Na pragu nanotehnologije

^UTIJO MARIJINO BLI@INO

Nova knjiga zalo`be ARA

USODA DU[

Nova knjiga Michaela Duffa Newtna, ameri{kega duhovnega regresionista, hipnoterapevta, specializiranega za â&#x20AC;&#x2DC;ivljenje po smrti, Usoda du{ je natisnjena v formatu 12 x 19 cm, ima ve~ kot 540 strani in jo je mogo~e kupiti v vseh knjigarnah po 5.500 SIT. ARA zalo`ba d.o.o. [martinska 10, 1000 Ljubljana; tel.: 01/431-20-25

Misteriji LETNIK 9. - [T. 105

april 2002

Znanost in duhovnost

Do‘ivljajo Marijino bli‘ino

Duhovnost poudarja razvijanje ~utov, znanost pa razvoj razuma

12 Most med du{o in telesom Barvno zdravljenje vpliva na alergije, depresijo, bolezni srca...

Med romarji v Med`ugorje je bilo pred vojno najve~ prav Slovencev

31 Na pragu nanotehnologije

Kaj vse lahko prinese gradnja na nivoju posami~nih atomov in molekul

Ezoterika o‘ivi psihologijo

Pogovor s psihologinjo Ireno Rogli~ Kononenko

Vitalizirani pi{~anec

Organolepti~no preizku{anje potrdilo bolj{i okus in strukturo mesa

Jezus je bil sin Panthera

Nova zaveza ni resni~na zgodba o ‘ivljenju Jezusa Kristusa in izvirih kr{~anstva (2)

Norost ali bo‘anska iskra? Shizofrene dru‘ine so izredno kreativne na razli~nih podro~jih

35 % manj{a genotoksi~nost

Pri~evanja o NLP

Nikoli ne veste, kaj vse je v vodi, ki prite~e iz vodovodne pipe

Nezemeljske tehnologije pripeljale do prelomnih spoznanj in dose‘kov

Misteriji 3

P ISMA Ilustrirana mese~na revija

Misteriji Naslov uredni{tva: Revija Misteriji, [martinska 10, 1000 Ljubljana Tel.: 01/231-93-60, fax: 01/230-16-27 Elektronska po{ta: ara@zalozba-ara.si Izdaja: ARA Zalo`ba d.o.o., Cigaletova 5, Ljubljana Direktor zalo`be: Jo‘e Vetrovec Tel.: 01/231-93-60 Odgovorni urednik: Joè Vetrovec Tel.: 01/231-93-60 Oblikovanje: J&V Ra~unalni{ki prelom: Luka Zlatnar Tel.: 01/431-43-83 Lektoriranje: Lili Epih Tajni{tvo in naro~nine: Lilijana Knez Tel.: 01/231-93-60 Oglasno trènje: Tel.: 01/431-20-25 Prodaja po po{ti: Vanda Klop~i~ Tel.: 01/431-20-25 Odprema po{iljk po po{ti: Franci Hemler Tel.: 01/529-42-44 Fotoliti: Grafi~ni studio K, Ljubljana Tisk: Tiskarna Ljubljana d.d., Ljubljana Naklada: 6600 izvodov Cena izvoda v maloprodaji 660 SIT. Prodaja v kolportaì: Prodaja, Dunajska 5, Ljubljana, tel.: 01/473-88-41. V naro~nini, ki se pla~uje {tirimese~no (2.376 SIT), 10 % popusta. Poslovni ra~un: 02083-0011412222. Devizni ra~un: 50100-620-133-900-579602.

[MARTINSKA 10, 1000 L JUBLJANA

Kdaj v Damanhur?

ani ste nam obljubili, ko ste imeli vse zasedeno, Lda boste to pomlad ponovili tridnevni izlet v Damanhur. Pomlad je tu, pa mi prosim sporo~ite, kdaj bo to, da si s prijateljico rezervirava ~as. Prosim, da mi pisno ali telefonsko sporo~ite dan odhoda takoj, ko bo program pripravljen, rada bi sedela na prvih sede‘ih. Marija, Ljubljana Izlet v Damanhur bo od 24. do 26. maja. Skupino bo spremljal tudi Ivan Mohori~. Ve~ informacij o izletu lahko izveste po tel. {t.: 01/507-18-03.

Rumeni kozarec

oma imamo vse tri kozarce, modrega, zelenega in rde~ega in prav radi pijemo vodo, ki je v~asih nismo toliko. Dobro nam dene v vseh pogledih. Imam pa nekaj vpra{anj: - Nekje sem prebrala, da pripravljate tudi rumeni kozarec, ki naj bi pomagal pri odpravljanju nekaterih odvisnosti. Je res? - Ali je res, da lahko v

Ljubljani brez skrbi za zdravje pijemo vodo iz pipe? - Zakaj kozarcev {e vedno ni naprodaj v Mariboru? Mili, Ho~e Res je, da rumeni kozarec obstaja, vendar z njim le eksperimentiramo in ga {e dolgo ali nikoli ne bo v prodaji, predvsem zaradi pravno-formalnih razlogov. O samem raziskovanju bomo morda poro~ali pozno jeseni, saj je zanimivo. Povsem mirno lahko pijete vodo iz vodovoda in prav nobenega razloga ni, za poseganje po vodi v plastenkah. To ne velja le za Ljubljano, marve~ tudi za Maribor in druga ve~ja slovenska mesta. Seveda to ne velja za vse manj{e krajevne vodovode. Iz preglednice na 28. strani revije je razvidna kakovost vode v ve~jih mestih. Vodo vsak mesec testiramo v drugem kraju s ~ebulnimim testom in rezultate objavljamo na 28. strani revije. Iz preglednice je mogo~e razbrati njeno kakovost in spremembe, ki nastanejo z uporabo modrega kozarca. V Mariboru kozarce prodajamo v trgovini Darvel, v tr-

ALI

ara@zalozba-ara.si

govskem centru City. Kozarci so naprodaj v petindvajsetih trgovinah po razli~nih krajih v Sloveniji, dosegljivi pa so tudi po internetu: www.bullboss.com.

S Sre~kom v evropske dimenzije ... e ne ‘elite biti do kraja vodeni in zmanipuli^ rani, ne nasedajte takim in podobnim vabilom iz nabiralnika in ~asopisja. (S Sre~kom v evropske dimenzije znanj. Va{ notranji izziv za globji osebni in poslovni uspeh brezpla~no testiramo oziroma preverimo sposobnost va{e intuicije in mentalne zaznave. Zaupajte nam va{e podatke ... in omogo~ili vam bomo individualni termin.) Resni~no se prepri~ajte in premislite, komu boste zaupali va{e osebne podatke. Zloraba osebnih podatkov je po zakonu kazniva. Ko pa se za~ne dogajati zloraba na energetskem, psihi~nem in fizi~nem nivoju, kot se je meni, ko sem za{el v veliko duhovno skupino (seveda ko sem bil najbolj (Nadaljuje se na 6. strani.)

NARO^ITE MISTERIJE IN POJDITE NA MORJE Med novimi naro~niki, ki se bodo naro~ili na Misterije v mesecu aprilu, bomo iz‘rebali naro~nika oziroma naro~nico za desetdnevne po~itnice (preno~evanje z zajtrkom in najemom kuhinje) v Lovi{te, na polotoku Pelje{cu v ju‘ni Dalmaciji. Na po~itnice bo lahko popeljal/- a {e svojega gosta. O vsem se bo pomenil/- a z gostitelji, poklical/- a v Lovi{te gospo Zdravko in se domenil / a, kdaj lahko pride v ribi{ko dru‘ino. (Tel.: 00 385 20 718 023)

Revijo naro~ite po telefonu 01/231-93-60. V marcu je `reb naklonil po~itnice v Lovi{tu Tadeju Ambru{u, iz Globokega 70 c, 8254 Globoko.

ZANIMIVOSTI

PODEDOVANA PAMET

PINGVINI OBSOJENI NA SMRT

ingvini na Antarktiki se soo~ajo s smrtjo. Ne zaradi ~lovekove roke, marve~ zaradi ogromne ledene gmote, ki jim prepre~uje vrnitev na obalo. Raziskovalci s postaje McMurdo na Antarktiki nemo~no opazujejo cele kolonije pingvink tik pred poginom. Samci so jih pustili na cedilu, kot poro~ajo opazovalci, zapustili so gnezda, do katerih je zaradi velike prepreke, gore ledu, te‘ko priti. Pingvini nekaj dni lovijo na odprtem morju, potlej pa se vrnejo do gnezd. Sedaj se ne morejo vrniti, saj je ledena gmota {iroka kar 75 kilometrov. Opazovalci lahko le bele‘ijo, kako zapu{~ene samice po~asi umirajo od lakote, saj gnezd no~ejo zapustiti, samce pa je po tem, ko so oplodili samice, pregnala lakota. Strokovnjhaki menijo, da se bodo pingvini s~asoma privadili na nove klimatske razmere in si ustvarjali gnezda na novih mestih, od koder bodo lahko nemoteno hodili na lov na odprto morje. Kolonije, ki jih od morja lo~ujejo ledene gore, tja so se za~ele postavljati ‘e leta 2000, pa so obsojene na pogin. D

NASA HAZARDIRA Z DENARJEM

ASA hiti z razvijanjem tehnologije za novo, tretjo generacijo space shuttla ali

vesoljskega taksija, ~eprav ni izdelala {e niti shuttla druge generacije. Razlog? Razviti ho~ejo motor, ki bi bistveno (do 99 odstotkov) zni‘al stro{ke ob vstopu space shuttla v orbito, s ~imer bi v prihodnosti prihranili denar. NASA je pred kratkim podpisala pogodbe v vrednosti 16 milijonov dolarjev z dru‘bami, ki bodo za~ele razvijati nov motor na izgorevanje ogljikovodika in zraka. Novi motor bo vesoljsko plovilo D poganjal s tri- do

adar nam kdo re~e, da smo podedovali dru‘inski nos, nas to ni~ ne moti. ^e pa kdo le omeni mo‘nost podedovanih mo‘ganov oziroma pameti, nas vznemiri ‘e sama misel na to. In ravno to so odkrili znanstveniki - namre~ da geni mo~no vplivajo na razvijanje nekaterih delov ~lovekovih mo‘ganov, zlasti tistih, ki upravljajo na{o kognicijo. To pa pomeni, da smo svoj inteligen~ni kvocient v veliki meri podedovali. Raziskovalci na Kalifornijski univerzi so za preiskovance uporabili po 10 parov enojaj~nih in dvojaj~nih dvoj~kov. Enojaj~ni dvoj~ki imajo vse gene enake, dvojaj~ni pa okoli polovico. Dvoj~ki so odra{~ali v podobnem okolju, zato so razlike med obema skupinama dvoj~kov pripisali njihovim genom. Ugotovili so, da so nekateri deli mo‘ganov zelo dedni, zlasti center za govor in ~elno sredi{~e. Slednje odlo~ilno vpliva prav na ~lovekovo kognisedemkratno hitrostjo zvoka. Vesoljskemu taksiju tako ne bo ve~ treba nositi te‘kih rezervoarjev s teko~im kisikom, ki zmanj{ujejo njegovo zmogljivost. Vesoljsko ladjo na zra~no izgorevanje so hoteli narediti ‘e pred 20 leti, vendar je takratni poskus propadel, ker so in‘enirji takoj za~eli izdelovati plovilo v pravi velikosti, ~eprav {e ni bilo odgovarjajo~e tehnologije. Zdaj nameravajo za~eti razvijati projekt z manj{imi modeli. Pri NASI upajo, da bo vesoljski taksi na zra~no izgorevanje poletel okoli leta 2025. Medtem pa so letos investirali 900 milijonov dolarjev v drugo generacijo space shuttlov, ki naj bi poleteli okoli leta 2012, toda {e z obi~ajnimi raketnimi motorji. D

tivno sposobnost. Znanstveniki so odkrili, da igra okolje osebne izku{nje dvoj~kov, kaj so se v ‘ivljenju nau~ili in s kom se dru‘ijo - zanemarljivo vlogo pri oblikovanju tega dela mo‘ganov. To ne pomeni, da je na{ razum povsem determiniran. Znanstveniki na Harvardu so ugotovili, da se mnogi geni odzivajo na dogajanje v ~lovekovem okolju tako, da se vklju~ujejo in izklju~ujejo. To pomeni, da z u~enjem in izku{njami lahko pove~amo svojo inteligenco, v vnaprej dolo~enih okvirih, ki jih postavljajo na{i geni. D

Misteriji 5

PISMA (Nadaljevanje s 4. strani.) psihi~no in fizi~no strt), ki je razvejana po celem svetu, in nazadnje ugotovil in razkrinkal, kaj se dogaja v samem jedru te organizacije v tujini in ko nam je {lo celo za lastno ‘ivljenje, takrat pa sem se nehal ~uditi nedavnemu napadu teroristov v Ameriki. Ljudje bo‘ji, “ne vodijo se samo stroji na daljinjsko upravljanje, 100 % se tako vodijo lahko tudi ljudje,” in sicer v vseh primerih v negativne namene, kajti pozitivna stran ~loveku vedno pu{~a svobodno voljo. Vse to pa se dogaja z va{im dovoljenjem, ko jim zaupate osebne podatke. Verjemite, da so vse vrste goljufij z denarjem v preteklosti ni~ne v primerjavi z manipulacijami s ~lovekom. Verjemite mi, ker sem to preizkusil na lastni ko‘i, to trditev lahko potrdijo moji prijatelji, ki so enako izkusili, in pa predvsem moja dru‘ina. Prosim vas, objavite to mojo kruto izku{njo, morda se s tem re{i {e koga pred pogubnimi posledicami. Javil se vam bom tudi po telefonu. Preizku{ani Bruno

Pa dober tek

ot ~lanica dru{tva Preporod iz Vojnika sem imeK la prilo`nost ogledati si krut in grozljiv film, ki je bil posnet v neki avstrijski klavnici. Vegetarijanka sem ‘e 11 let in sem torej za vedno prekinila z mesom, vseeno pa sem hotela videti, kako pravzaprav ravnajo z ‘ivalmi (govedom) pred dokon~no usmrtitvijo. Pred predvajanjem filma smo bili opozorjeni na hude prizore in da se lahko tisti, ki tega ne prenese, umakne iz dvorane. Sicer smo pred tem poslu{ali zelo zanimivo predavanje, zakaj je u‘ivanje mesa in ‘ivalskih proizvodov v zadnjem ~asu tako {kodljivo, ne samo zaradi BSE, in da ~lovek v resnici ne potrebuje toliko ‘ivalskih beljakovin za zdravo ‘ivljenje, kot so do nedavnega priporo~ali. Je pa o tem ‘e tako veliko sli{ati in marsikateri ~lanek tudi to potrjuje. Nato se je pri~elo: V filmu najprej vidimo, kako kmetje na silo naganjajo ‘ivali na kamion. Te se branijo, saj slutijo, kaj jih ~aka. Potem jih v klavnici nagnetejo v ozke pre-

Na ‘eljo bralcev revije Misteriji objavljamo razpored dogajanj v zvezi s prani~nim zdravljenjem v Ljubljani in Umagu. • 13. in 14. aprila bo v Ljubljani ponovni osnovni te~aj zdravljenja s prano. Revija Misteriji bo spremembe avre sledila s Kirlianovo tehniko. Vodila ga bo gospa Bruna Ornelli. V Umag pa prihaja u~iteljica s Filipinov Fe Pacheco, ki je odgovorna za prani~no zdravljenje v Evropi. • 20. in 21. aprila bo v Umagu vodila te~aj Kriyashakti (materializacija lastnih projektov in ‘elja), • 24. in 25. bo predavala o psihi~ni samoza{~iti in • 26. ter 27. aprila bo vodila pripravljalni te~aj Arhatic yoge, ki je namenjen terapevtom. Informacije: Andreja 01/425 84 23, Mirjam 031 850 238 in Jana 041 726 643.

hode, tako da se ne morejo obrniti in uiti, ~eprav to ho~ejo. Vidimo njihov obup in grozen strah, ki se jih poloti, ko za~utijo in zavohajo kri ter sli{ijo krike drugih ‘ivali. Posamezne krave nato na‘enejo v mali prostor in omamijo. Kak{no je to omamljanje, vidimo potem, ko je ‘ival ‘e obe{ena na kavelj in ji mesar z elektri~no ‘ago najprej odre‘e sprednje okon~ine, nato pa se loti trupa pod glavo. Vse to spremlja obupno hropenje. @ival se poskusi vzpeti, kar ji seveda ne uspe. Bilo je stra{no, tako da sem na posamezne trenutke zami‘ala, sli{ala pa sem vseeno. V ozadju se sli{i po‘vi‘gavanje mesarja, mirno govorjenje ljudi. Vmes se razlo~i ‘enski glas. Vidimo roki, ki ocenjujeta izrezan kos mesa. Ne morem si predstavljati, kak{ni so ti ljudje doma v krogu dru‘in. Da pa se dogajajo tak{ne stvari, so krivi naro~niki, ki ho~ejo samo dobro kosilo, ne zanima pa jih, od kod ga dobijo. Morda res ne vedo vsi (ali pa no~ejo), kako se redi in kon~uje klavna ‘ivina. Vemo, da zelo trpijo tudi ‘ivali, na katerih delajo znanstvene poskuse. Kakor kon~uje govedo, tako najbr‘ tudi ostala ‘ivina v tako imenovani “prehrambeni verigi”. Morda imajo nekatere ‘ivali sre~o, da prej umrejo, vemo pa, da vse slutijo smrt in jih je zelo strah, ta strah pa z mesom pojedo tudi ljudje. Res, toliko nepotrebnega trpljenja samo zaradi po‘re{nosti! Brali smo ‘e o bo‘jih izrekih: “Kdor no~e poslu{ati, mora ob~utiti” ali “Kar bo{ sejal, to bo{ ‘el.” A kaj, ko bodo tisti, ki se ne bodo spremenili, to ob~utili {ele po smrti, ‘ivali pa trpijo sedaj in ‘e zelo dolgo. Spomniti bi se morali tudi na

zapoved “Ne ubijaj,” kar velja tako za ljudi kot ‘ivali. Zato je skrajni ~as, da se stvari za~nejo spreminjati. Priporo~am, da preberete knjigo Edgarja Kupferja Koberwitza “Bratje ‘ivali”, ki jo je napisal v tabori{~u Dachau. Knjigo je izdalo Dru{tvo joga v vsakdanjem ‘ivljenju Maribor. Za konec bi {e dejala: Smili se mi tisti, ki je slep in gluh kljub dokazom, pa dober tek ‘elim. Anemarija K.,Velenje

Slabo po~utje zaradi sevanja

zanimanjem sem prebral prispevke o {kodljiZ vih u~inkih delovanja mobilne telefonije oziroma baznih postaj. Ker se sam ‘e tretje leto ukvarjam s problemom slabega po~utja v stanovanjski hi{i in ker utemeljeno menim, da je vzrok te‘av tehni~no oziroma elektromagnetno sevanje, in prav mogo~e v bli‘ini hi{e postavljena bazna postaja mobilne telefonije, vas vljudno napro{am, da mi, v kolikor je mogo~e, posredujete naslov Dru{tva radiestezistov Ljubljana ali morebiti gospoda predsednika Ziernfelda, ki se ukvarja prav s tovrstno problematiko. Menim, da bi lahko s posvetovanjem z radiestezijskim strokovnjakom morebiti pri{el do ustrezne re{itve problema, zato bom va{ega odgovora zelo vesel. @elim vam veliko uspeha pri ustvarjanju zanimive - osve{~evalne revije tudi v prihodnje in vas pozdravljam! Ivan, Slovenj Gradec Gospoda Igorja Ziernfelda pokli~ite v ve~ernih urah na telefonsko {tevilko 01/7212 581.

Duhovnost poudarja razvijanje ~utov, znanost pa razvoj razuma

Znanost in duhovnost Z

nanost temelji na dolgoletnem nabiranju objektivnega znanja, ki je induktivno izpeljano iz empiri~nega opazovanja realnosti. Duhovnost temelji na subjektivnem vedenju, ki ga du{a nabira z izku{njami v {tevilnih ‘ivljenjih. Duhovnost je nujno subjektivna, znanost je nujno objektivna. Duhovnost poudarja razvijanje ~utov, znanost pa razvoj razuma. Duhovnost je predvsem intuitivna, znanost pa logi~na. Znanost temelji na vzro~nosti, v duhovnosti pa vzro~nost pogosto odpove, saj ~as ni neobrnljiv. Znanost in duhovnost se dopolnjujeta in skupaj tvorita znanje in vedenje, ki nam pomaga to razumeti in sprejeti sebe in vesolje. Preu~evanja znanosti in duhovnosti smo se lotili z obravnavanjem osnovnih pojmov, ki jih znanost vsakodnevno intenzivno uporablja, ~e pa ‘elimo te pojme definirati, pa imamo te‘ave, saj so to osnovni pojmi, ki jih vzamemo kot dejstvo in se jih ne da definirati. Samo izkustveno in intuitivno si predstavljamo njihov pomen. Ti pojmi so prostor, vakuum, energija, materija, misel, informacija, ~as, pa {e pojma realnost in svobodna volja.

PROSTOR Kadar razumsko razmi{ljamo o dogajanju v prostoru,

“Znanost brez vere je hroma, vera brez znanosti je slepa.” Albert Einstein smo omejeni na osnovne tri prostorske dimenzije in kot ~etrto dimenzijo obi~ajno na-

vajamo ~as. Razumsko si je te‘ko predstavljati ve~ kot tri dimenzije, saj smo navajeni

‘iveti znotraj teh omejitev. Matematika pa pri vpeljevanju vi{jih dimenzij nima nobenih te‘av. Edini razlog, da ne verjamemo v obstoj vi{jih dimenzij, je na{a omejenost. Obstoj vi{jih dimenzij je hkrati zastra{ujo~. ^e obstajajo (inteligentna) bitja, ki ‘ivijo v ve~ dimenzijah, se lahko njihove tridimenzionalne sence kadar koli pojavijo pred na{imi o~mi in lahko tudi kadar koli zginejo (kar bi seveda tuzemeljski opazovalec ozna~il za ~ude‘). Za la‘jo predstavo si lahko zami{ljate bitja, ki ‘ivijo v samo dveh dimenzijah - v ravnini. Ko porinem svoj prst skozi tako ravnino in ga potem umaknem, presene~eni dvodimenzionalni opazovalec vidi, kako se je dvodimenzionalni prerez mojega prsta naenkrat pojavil kar iz ni~ pred njegovimi dvodimenzionalnimi o~mi in zatem kar naenkrat izginil ... Danes {e vedno ni splo{no sprejete fizikalne teorije, ki bi obrazlo‘ila vse fizikalne pojave, ki jih znamo izmeriti (velika uganka je predvsem sila gravitacije). Novej{e fizikalne teorije uvajajo dodatne prostorske dimenzije zato, da dose‘ejo enovitost vseh sil, ki jih v svetu poznamo. Nekatere teorije zahtevajo samo eno dodatno dimenzijo, nekatere pa tudi do deset in ve~ dodatnih dimenzij. “Vidno vesolje le‘i na membrani, ki

Misteriji 7

Z NANOST

IN DUHOVNOST

plava znotraj ve~dimenzionalnega prostora. Dodatne dimenzije bi pomagale poenotiti sile narave in bi lahko vsebovale vzporedna vesolja.” (N. ArkaniHamed, S. Dimopoulus and G. Davi, 2000) To pa hkrati pomeni, da fiziki ne samo da dopu{~ajo ve~ kot tri dimenzije, ampak dopu{~ajo mo‘nost obstoja poljubno mnogo vzporednih tri- in ve~dimenzionalnih vesolij! Celo na~rtujejo poskuse, ki bi take hipoteze lahko podprli.

VAKUUM, ENERGIJA, MATERIJA ê si predstavljamo atom, pove~an v dimenzije stanovanjskega bloka, potem je tako reko~ celotna masa atoma skoncentrirana v sredi{~u v jedru, velikem kot glavica bucike. Sto metrov naokrog brnijo elektroni, ki pa ostanejo tudi v tej pove~avi nevidni. Prostor med jedrom in elektronskim ovojem je prazen. Atom je prakti~no sestavljen popolnoma iz vakuuma, toda vakuum ni tisto, kar si obi~ajno predstavljamo. V vakuumu neprenehoma nastajajo iz “ni~” del~ki v parih, zaàrijo kot kometi in spet izginejo, materija se spremeni v àr~enje, àr~enje v materijo. Novi delci se pojavijo in izginejo. Preden so fiziki lahko razvozlali, kaj se dogaja, je bila potrebna ena najbolj ob~udovanja vrednih stvaritev ~love{kega duha: kvantna mehanika. Ta teorija najmanj{ih delcev je genialna in {okantna obenem. Genial-

^e obstajajo (inteligentna) bitja, ki ‘ivijo v ve~ dimenzijah, se lahko njihove tridimenzionalne sence kadar koli pojavijo pred na{imi o~mi in lahko tudi kadar koli zginejo (kar bi seveda tuzemeljski opazovalec ozna~il za ~ude‘). na, ker dogajanje v mikrosvetu v popolnosti opi{e, in {okantna, ker zdravemu ~love{kemu razumu popolnoma nasprotuje. Kvantna mehanika je lahko razlo`ila vse posebnosti, ki jih je fizika opazovala vse od nastanka - in napovedovala nova, {e nenavadnej{a odkritja (Capra, 1983). Eden od velikih uspehov kvantne mehanike je bila napoved antimaterije. Teoreti~ni fizik Paul Dirac je leta 1928 v formulah odkril do tedaj neznano obliko materije: antimaterijo. Podobna naj bi bila normalni materiji, a z obratnim nabojem in naj bi zgorela v blisku ‘arkov takoj, ko naj bi se sre~ala z normalno materijo. In {tiri leta kasneje je bila antimaterija res odkrita. Mo~no poenostavljeno si lahko predstavljamo prepro-

sto ena~bo 0 = -1 + 1. Torej iz ni~ lahko dobimo enko in njeno nasprotje, negativno enko. ê ju se{tejemo, dobimo zopet ni~. V resnici antimaterija nastane iz vakuuma. Vakuum, tako je ugotovil Dirac, ni zares prazen. Nasprotno. Gosto je napolnjen z jezerom elektronov negativne energije (kasneje poimenovanim Diracovo jezero). Elektroni v jezeru so skriti pred nami, ker prostor homogeno napolnjujejo. [ele ~e homogenost uni~imo, lahko na{i merilni in{trumenti reagirajo. ê na primer ustrelimo z energetskim ‘arkom v Diracovo jezero, in katapultiramo enega od elektronov na pozitivno energijo, potem vidimo, kako materija nastane iz ni~: opazujemo tako elektron kot tudi luknjo v Diracovem jezeru, ki ji pravimo pozitron. ê se elektroni in pozitroni sre~ajo, se medsebojno uni~ijo: elektron pade nazaj v luknjo v Diracovem jezeru, elektron in pozitron izgineta iz zornega polja (prizori{~a). Preostane samo blisk energije - in vakuum, iz katerega sta neko~ oba nastala. @e stoletja pred fiziki so modreci posve~ali posebno pozornost praznini, ki je bila kon~ni cilj njihovega iskanja na duhovni poti. To iskanje se je dogajalo v razli~nih ~asih v razli~nih duhovnih preoblekah, vodilo je preko razli~nih poti in se vedno kon~alo pri istem rezultatu: v praznini se iskalec zdru‘i z univerzalno zavestjo. Ta univerzalna zavest je poznana v vseh kulturah.

MEJE ZNANOSTI: ZVEZNOST IN DISKRETNOST

o sem se pred petimi leti prvi~ zavestno za~el ukvarjati z duhovnostjo, sem imel hude te‘ave zaradi vztrajne ‘elje po razlagi vsakega pojava, s katerim sem se sre~al. Dolga leta sem namre~ menil, da lahko z logiko razlo‘imo smisel in delovanje vesolja. Prav tako sem verjel, da je mo‘no z logiko oziroma ra~unalni{kim programom opisati vsako ‘ivo bitje, vklju~no s ~lovekom. Raziskovalno se ukvarjam s t.i. umetno inteligenco, bolj specifi~no s strojnim u~enjem (glej npr. Dietterich in Shavlik, 1990). Poleg razvoja inteligentnej{ih programov je skrajni cilj teh raziskav razviti program, ki bi se obna{al enako ali celo bolj inteligentno od ~loveka. Raziskave pa kljub za~etnim optimisti~nim napo-

vedim niso imele velikih uspehov, kar me je sprva begalo. Pri iskanju odgovora mi je pomagala matematika, ki pravzaprav dolo~a strogo omejitev za vse formalne simboli~ne jezike, ki jih danes uporablja znanost. Ti jeziki so npr. matemati~na logika, ra~unalni{ki programski jeziki, rekurzivne funkcije in formalne gramatike. Vsi ti formalizmi so po izrazni mo~i med seboj enakovredni in vsi imajo enake omejitve (Hopcroft in Ullman, 1979): lahko (delno) opi{ejo pojave znotraj diskretnega sveta (matemati~no gledano, diskretni svet ustreza mno‘ici naravnih {tevil), medtem ko lahko opi{ejo samo tako reko~ zanemarljivo majhen del zveznega sveta (ki ustreza mno‘ici realnih

Z NANOST Hindujci jo imenujejo “atman,” kristjani “sveti duh” itd. Sufijski mistik Ibn al-Arabi je v 12. stoletju pogled v ni~ opisal takole: “Ne preneha{ obstajati, toda tudi ni~ ve~ ne obstaja{. Ti si On, brez vsakr{ne omejitve.” Ali kakor je rekel tretji zenski patriarh: “Praznina tu, praznina tam, toda neskon~ni univerzum stoji pred tvojimi o~mi.” Ni~ kot pratemelj na{ega sveta.

MISEL, INFORMACIJA, PROSTOR IN MATERIJA V duhovnosti fizi~na razdalja seveda ne predstavlja kake hude omejitve. Misel, ki jo po{lje nek duhovni u~itelj ali terapevt, je v trenutku prisotna pri u~encu ali pacientu, ne glede na razdaljo. Skorajda ni ~loveka, ki ne bi imel telepatskih do‘ivetij, kar pove~uje zaupanje v to, da je telepatija mo‘na. Hkrati s prenosom informacije pa velja, da ta miselna informacija lahko vpliva tudi na fizi~ni svet - na materijo. Raziskave telepatije in telekineze to tudi potrjujejo. Npr. rezultat dvanajst let natan~nega in kriti~nega eksperimentalnega dela vrhunskih strokovnjakov skupine PEAR (Princeton Engineering Anomalies Research - Princetonske raziskave anomalij v tehniki) Univerze v Princetonu in drugod po svetu potrjuje, da ~lovek lahko zavestno vpliva na fizikalne procese ne glede na razdaljo med ~lovekom in

@e stoletja pred fiziki so modreci posve~ali posebno pozornost praznini, ki je bila kon~ni cilj njihovega iskanja na duhovni poti. fizikalnim procesom ter da ~lovek lahko zaznava ob~utke drugega ~loveka ne glede na razdaljo med njima (Jahn in sod., 1997; Dunne in Jahn, 1995). Rezultatom teh poskusov la‘je zaupamo zaradi kompetentnosti raziskovalcev. Vodja raziskav skupine PEAR je profesor dr. Robert Jahn, dolgoletni in zaslu‘ni dekan Fakultete za tehniko in uporabno znanost na Univerzi v Princetonu v ZDA. Profesor Jahn je ~lan Ameri{kega fizikalnega dru{tva in Ameri{kega in{tituta za aeronavtiko in astronavtiko in je bil med drugim tudi predsednik AIAA Tehni~nega odbora za elektri~ne pogone, urednik revije AIAA Journal in ~lan Svetovalnega komiteja za vesoljsko znanost in tehniko pri NASI. V preteklosti so ‘e mnoge raziskovalne skupine po svetu (od leta 1959 do 1987 je bilo opravljenih prek 800 {tudij, ki jih je opravilo ve~ kot 60 razli~nih raziskovalcev) opravile podobne {tudije in vse so dobile podobne rezultate. Skupina PEAR je tako samo potrdila ‘e prej dobljene rezultate, le da so poskusi te

{tevil). Torej, ~e je svet dejansko zvezen, k ~emur se novodobna fizika dejansko nagiba, potem je neopisljiv s katerim koli formalizmom, ki ga znanost danes uporablja. To pa dejansko pomeni, da znanje, ki nam ga lahko dajo znanost, knjige, u~itelji, ni nikoli dokon~no, saj je vedno samo pribli‘ek in nikoli ne more popolnoma opisati realnosti. Z drugimi besedami obstoj ali neobstoj Boga ni dokazljiv - znanost na to vpra{anje ne more odgovoriti, kar je tudi prav: to je naloga vsakega posameznika. ^e sveta ne moremo opisati, pa ga mogo~e lahko za~utimo, saj smo sami del tega (zveznega) sveta. V ra~unalni{ki terminologiji bi temu rekel, da smo “zvezni stroji”. Pri tem beseda stroj seveda ni ve~ umestna, saj omejitve strojev, kot jih poznamo v diskretnem svetu, v

IN DUHOVNOST

skupine precej bolj previdno in natan~no na~rtovani, preverjeni in rigorozno statisti~no obdelani, tako da ne pu{~ajo ve~ nobenega dvoma v verodostojnost objavljenih rezultatov. Podobne poskuse delajo tudi z ‘ivalmi in rastlinami in rezultati so podobni (Tompkins and Bird, 1973). Obstaja pa seveda {e vedno vpra{anje razlage teh fenomenov. Vendar se uradna znanost temu na vse kriplje upira in si zatiska o~i. Razlogov je ve~. Prvi razlog je slaba ponovljivost rezultatov. Rezultati poskusov skupine PEAR so pokazali na relativno majhen vpliv eksperimentalnih oseb na spremembo obna{anja generatorja naklju~nih {tevil. Pri zavestnem vplivanju na pove~anje {tevila ni~el ali enic je bil rezultat vpliva v povpre~ju pribli‘no en spremenjen izhod na 10.000 izhodov, kar je navidezno zgolj naklju~je. Vendar so rezultati statisti~no pomembni. Podrobna statisti~na analiza je potrdila, da je verjetnost, da bi po naklju~ju dobili taka odstopanja, kot so jih, manj{a od ene milijoninke! Nadaljnji poskusi so potrdili ponovljivost in statisti~no pomembnost rezultatov. Iz majhnosti vpliva, pa vendar statisti~ne pomembnosti rezultatov, lahko sklepamo, da je ravno majhnost vpliva zavesti na fizikalne procese vzrok, zakaj mo‘nost vpliva zavesti na fizikalne procese do sedaj ni bila priznana v znanstvenih krogih. Le redko so se v javnosti pojavljali t.i. mediji, ki so dokazovali telepatske sposobno-

zveznem svetu ne veljajo ve~. ^e smo zvezni stroji, smo potencialno vsemogo~ni: poljuben problem lahko (potencialno) re{imo v poljubno kratkem ~asu in imamo v poljubno majhnem prostoru shranjeno potencialno poljubno mnogo informacij. Takemu “stroju” pa bi ra~unalnikar lahko rekel kar univerzalni vesoljni ra~unalnik ali bog. Besede niso pomembne, saj so samo pribli‘ek resnice. Zato je vseeno, ali re~emo bog, vsemogo~na ljubezen, univerzalna inteligenca, narava ali zvezni stroj. Prav tako je vseeno, ali re~emo Kristus, mojster modrosti, angel, vodnik ali vi{ji jaz. Pomembno pa je, kaj ~utimo. Torej resnica ne more biti objektivna, saj je znanost ne more opisati. Je nujno subjektivna in jo mora vsak poiskati sam (jo za~utiti v sebi). To je najbr‘ tudi na{a ‘ivljenjska naloga.

Misteriji 9

ZNANOST

IN DUHOVNOST

sti, ki pa jih je bilo te‘ko preveriti zaradi slabe ponovljivosti rezultatov. Poleg slabe ponovljivosti vplivajo tudi globji razlogi, da uradna znanost ne sprejema teh rezultatov. Ker ni (znanstvene) razlage za te pojave, se s temi in podobnimi rezultati ru{ijo temelji znanosti, kar je seveda zelo bole~e. Hkrati se ru{ijo temelji, na katerih so mnogi posamezniki zgradili svoj ego. In nenazadnje, profitni sistem zahteva neduhovne in neozave{~ene ljudi, da jih lahko izkori{~a.

ÂS Na ‘ivljenje pogosto ne znamo gledati s stali{~a ve~nosti in zato nas ~as neprestano omejuje, saj se nam zdijo stvari, ki jih po~nemo v ‘ivljenju, silno pomembne in jih moramo zato pravo~asno opraviti. Pa vendar je vsakemu srednje{olcu s stali{~a matematike jasno, da je poljubno dolg ~asovni interval, bodisi da gre za eno sekundo, eno leto ali milijardo let, enak ni~li v primerjavi z ve~nostjo. To je matemati~no dejstvo! ê smo ve~ni, potem je pomembnost ~asovnega obdobja enega ‘ivljenja na planetu Zemlja zanemarljivo majhna. Kako se po~uti ~love{ki ego ob tem razmisleku? Ali je res tako zelo pomembno, da ne zamudimo sestanka, slu‘be, razprodaje ali zabave? V znanosti velja princip vzro~nosti, ki je vezan na ~as: pretekli dogodki vplivajo na potek dogodkov v sedanjosti oziroma bodo~nosti. Linearnost ~asa igra pri tem klju~no vlogo. Kar se je zgodilo prej, lahko vpliva na bodo~nost, obratno pa “ni mogo~e”. Kakr{ni koli poskusi, ki bi nasprotovali linearnosti ~asa, so vnaprej obsojeni na {arlatanstvo. Pa vendar je è Einstein pokazal na relativnost ~asa, kar seveda zrahlja zakoreninjeno mnenje, ki postane “samo po sebi umevno”. Novej{a dognanja v kvantni fiziki tudi potrjujejo, da ~as ni neobrnljiv, seveda pa pri tem postavljajo zelo stroge pogoje, pod katerimi se take izjeme lahko zgodijo. Te omejitve so vezane predvsem na zelo kratke ~asovne in prostorske intervale kot tudi na

specifi~ne ekstremne vrednosti energijskih stanj kvantnih delcev.

NEDOLO^ENOST REALNOSTI V duhovnih u~enjih velja, da je prava realnost duhovna, fizi~ni obstoj pa samo slu‘i duhovnosti. ^lovek je natan~no na~rtovan instrument za interakcijo s fizi~nim svetom na na~ine, ki potencialno omogo~ajo doseganje duhovnih ciljev, ki so nedosegljivi brez fizi~nega telesa. Torej fizi~no je bistvenega pomena, vendar samo kot pripomo~ek. ^love{ko telo je potencialno sveto orodje, ki lahko nadzira spiritualnost. (Rabinowitz in Branover, neobjavljeno) Rezultati telepatskih poskusov na Princetonski univerzi ne bi bili pretirano presenetljivi, vsaj ne za tiste ljudi, ki imajo sami kako osebno izku{njo s telepatskim ali intuitivnim prebliskom, ~e ne bi potrjevali, da je vpliv tudi ~asovno neodvisen. Eksperimentalno so namre~ potrdili tudi vplive na materijo oziroma zavest za nekaj dni vnaprej in tudi za

Ker ni (znanstvene) razlage za te pojave, se s temi in podobnimi rezultati ru{ijo temelji znanosti, kar je seveda zelo bole~e. nekaj dni nazaj. Skupina PEAR je skrbno na~rtovala dve vrsti poskusov: zavestni vpliv ljudi na generatorje naklju~nih {tevil ter poskusi zaznavanja ob~utkov oddaljenih ljudi, ki so bili izpostavljeni razli~nim situacijam. V obeh vrstah poskusov so bili rezultati neodvisni od prostorske pa tudi ~asovne razdalje! Poskuse z generatorji naklju~nih {tevil so ponavljali z razli~nim ~asovnim zamikom: oseba je imela za nalogo vplivati na rezultate generatorja naklju~nih {tevil v preteklosti (z zamikom do 336 ur = 2 tedna) in v bodo~nosti (z zamikom do 72 ur = 3 dni). Pri tem so bili rezultati meri-

tev v preteklosti shranjeni in jih do izvedbe poskusa ni nih~e pogledal. Rezultati so bili enako pozitivni kot pri poskusih brez ~asovnega zamika. Kljub neintuitivnim rezultatom pa lahko slutimo razlago za te pojave ravno s pomo~jo kvantne fizike. V kvantnem svetu namre~ velja, da dokler stanja sistema ne pomerimo, so vsa stanja mo‘na in njihove verjetnosti dolo~a valovna funkcija. V kvantni mehaniki je namre~ vsak materialni del~ek, vsak elektron, vsak proton, vsak jedrni del~ek vedno val in del~ek obenem. Tako dolgo, dokler se “kvantni objekt” premika po prostoru, ga opisuje valovna funkcija. Nikjer se v resnici ne nahaja, obstaja samo kot prekrivanje mo‘nih poti in krajev bivanja. ^e val naleti na oviro, detektor, fotografski papir, na{o o~esno mre‘nico, se nemudoma spremeni v del~ek. Fiziki govorijo o “kolapsu valovne funkcije”. Mnoge mo‘nosti se reducirajo na eno realnost. Valovna funkcija je poru{ena (razpade). Taka poru{enja se dogajajo neprestano in vsako preoblikuje mo‘nosti v resni~nosti. Ali kot je formuliral fizik John Davidson: “Svet je tudi na najni‘jem nivoju kreativen.” Toda ko preu~ujemo, kdaj natan~no se valovna funkcija poru{i, naletimo na nenavadno te‘avo: kvantna nenatan~nost se prenese na vse udele‘ene merilne instrumente. Tako kot je elektron me{anica iz “morda tu” in “morda tam”, tako izkazuje po zakonih kvantne mehanike tudi merilni instrument me{ano stanje “elektron morda izmerjen tu” in “elektron morda izmerjen tam”. Ta nenatan~nost se prenese na ra~unalnik, ki shranjuje rezultate, na tiskalnik, ki jih natisne, celo na papir. Toda ~e pogledamo na papir, ni sledu o prekrivanju: vidimo eno samo realnost, meritveni rezultat. Kje se je izvr{il prehod od mo‘nosti v realnost? Amit Goswami meni: v trenutku, ko kvantni svet tr~i oziroma se soo~i z zavestjo. Univerzalna zavest povzro~i, da se valovna funkcija poru{i. Zavest ustvari materijo. Svet obstaja {ele, ko ga zavest opazuje. Zaradi tega nismo {e ni-

Z NANOST koli videli vseh mo‘nosti kvantne mehanike - in jih tudi nikoli ne bomo. Torej kvantni princip nedolo~enosti stanja vse do meritve pravzaprav pomeni vse do meritve, ki jo izvr{i zavestno bitje. Ta princip sre~amo v razli~nih duhovnih u~enjih, hkrati pa ga zagovarjajo tudi mnogi vrhunski fiziki (Rabinowitz in Branover, neobjavljeno). Po tem principu realnost ni dolo~ena, dokler je ne premeri zavestni opazovalec. [ele v tistem trenutku je realnost fiksirana. Do takrat pa je realnost sicer omejena z zakoni narave, vendar so vsa stanja znotraj teh okvirov {e vedno mo‘na, ne glede na to, da je npr. ra~unalnik ‘e izpisal rezultate na papir. [ele v trenutku, ko te rezultate na papirju pogleda ~lovek, postane realnost fiksna, do takrat pa jih lahko spreminjamo, npr. z mentalnim vplivom na eksperiment, ki se je zgodil v preteklosti, kot so to po~eli na Princetonski univerzi. Veliki matematik John Von Neumann, ki je razvil rigorozno matemati~no osnovo kvantne mehanike, je verjel, da edino ~love{ka zavest lahko zru{i valovno funkcijo. Dobitnik Nobelove nagrade, fizik Eugene Wigner, je zapisal: “... (Iz povedanega) sledi, da je kvantni opis objektov pod vplivom vtisov, ki vstopajo v mojo zavest ... Sledi, da ima zavest druga~no vlogo v kvantni mehaniki kot nezavedna merilna naprava.” Slavni fizik John Wheeler je naredil {e korak naprej. Po njegovem se lahko vesolje pojavi v fizi~ni realnosti samo skozi opazovanje zavesti. Opazovalec je nujen za ustvarjanje vesolja, saj je vesolje stvaritev opazovalca (Rabinowitz in Branover, neobjavljeno).

SVOBODNA VOLJA V ‘idovskem duhovnem u~enju verjamejo, da je Bog pooblastil ~loveka, da interpretira realnost. Svet je ustvaril Bog, vendar je oblikovanje in interpretiranje prepu{~eno ~loveku. To pooblastilo je osnova svobodne volje. Zavest lahko vpliva na realnost samo, ~e ima svobodno voljo, hkrati pa svobodna volja

brez zavesti ne more obstajati. Svobodna odlo~itev je lahko svobodna samo, ~e jo zakoni narave ne omejujejo (preve~) in ~e ni dolo~ena z nobenim fizikalnim pojavom. Torej svobodna volja ne more biti rezultat deterministi~nega procesa niti rezultat naklju~nega procesa v okviru naravnih zakonov. ^e vesolje vsebuje svobodno voljo, mora le-ta delovati preko interakcije, ki transcendira tako determinizem klasi~ne fizike kot tudi naklju~nost kvantne fizike. ^e obstaja entiteta, ki lahko zru{i kvantno valovno funkcijo, potem je najbolj smiselno, da je ta entiteta ravno svobodna volja. Samo svobodna volja lahko transcendira kvantno naklju~nost. Iz kvantne (meta) fizike sledi, da je narava pooblastila ~loveka, da dolo~i fizikalno realnost znotraj okvirjev naravnih zakonov. Analogno temu iz ‘idovskega izro~ila sledi, da je Bog, Stvarnik narave, pooblastil ~loveka, da dolo~a duhovno realnost znotraj okvirjev, ki jih dolo~a halakhah (‘idovski zakon). Duhovna realnost potem vpliva na fizi~no realnost. Torej je ~lovekova dolo~itev duhovne realnosti osnova tudi za dolo~itev fizi~ne realnosti. Hkrati velja, da narava sama nima zmo‘nosti samorealizacije. ^lovek je nujno potreben, da prenese sebe in vesolje v realnost. Torej Bog ne dolo~a realnosti, ampak je za to odgovoren ~lovek. LITERATURA: N. Arkani-Hamed, S. Dimopoulus and G. Davi: The Universe’s Unseen Dimensions, Scientific American, 283(2)48-55, August 2000. - F. Capra: The Tao of Physics, Flamingo, GB, 1983. - B. J. Dunne, R. G. Jahn: Consciousness and anomalous physical phenomena, PEAR, Princeton University, Technical note PEAR

IN DUHOVNOST

95004, May 1995. - R. G. Jahn, B. J .Dunne, R. D. Nelson, Y. H. Dobyns and G. J. Bradish: Correlations of random binary sequences with pre-stated operator intention: A review of a 12-Year Program, Journal of Scientific Exploration, 11(3) 345-367, 1997. - P. Tompkins, C. Bird: The Secret Life of Plants, 1973. (Prevod v sloven{~ino 2000) - T. G. Dietterich and J. W. Shavlik (eds.): Readings in machine learning, Morgan Kaufmann Publ., 1990. - J. E. Hopcroft and J. D. Ullman: Introduction to Automata Theory, Languages and Computation, Addison Wesley, 1979. - A. Rabinowitz, H. Branover: The Role of Observer in Halakhah and Quantum Physics, unpublished paper, Israel.

Igor Kononenko http://ai.fri.uni-lj.si/xaigor/

Misteriji 11

Barvno zdravljenje vpliva na alergije, depresijo, bolezni srca ...

Most med du{o in telesom V

e~ina ljudi v razvitem svetu ni v sozvo~ju niti s seboj niti z okoljem. Odtujeni so in se ne po~utijo povezane ne s svojim telesom ne s svojim svetom. Zato so mnoge bolezni povezane s tem ob~utkom notranje nepovezanosti in lo~enosti. O tem vpra{anju ‘e leta potekajo razprave v bolj odprtih humanisti~nih vedah. Notranja lo~enost se v prvi vrsti izra‘a v obliki splo{nega nara{~anja depresije in bolezni srca, pa tudi v obliki avtoimunskih bolezni in alergij. Svetovna zdravstvena organizacija je depresijo imenovala “svetovno bolezen {tevilka ena”. V vseh tak{nih primerih gre za sistem z majhnim “redom”, kar pomeni, da se moten informacijski pretok in sporazumevanje navznoter lo~enih in dezorientiranih posameznikov ka‘e na vseh ravneh. Z barvnim zdravljenjem je mogo~e uspe{no zdraviti alergije, depresijo in bolezni srca, vendar se bodo te motnje znova in znova ponavljale, ~e klient ne bo ustvaril notranjih povezav in s tem tudi nujnih zunanjih povezav. ^e se ne zmore povezati s svojim svetom izku{enj, v katerem se bo dobro po~util, se bodo simptomi vrnili. Barvno zdravljenje, in koherentno polje biofotonov, podpira notranjo orientacijo, tako v razmerju do samega sebe

Vsaka blokada na du{evnem in ~ustvenem podro~ju prizadene tudi ultra {ibko celi~no sevanje. kot do zunanjega okolja.

MOST MED DU[EVNIM IN TELESNIM ^e pogledamo podrobno razlago modelov atoma, zlahka vidimo, kako ‘ivljenjsko pomembno je na{e razume-

vanje in zavedanje prostora in resonance. Videli smo (Misteriji januarja in februarja), kako pomembna je vibracijska vstavljenost v polju za koherentno emisijo biofotonov. Resonan~ni val igra klju~no vlogo pri vibracijskem medsebojnem delovanju atomov, molekul, celic in tkiv. Ne gre za linearno dogajanje, temve~ za koherenten sistem komuniciranja, ki poteka na vseh ravneh hkrati in v katerem so biofotoni zadol‘eni za procese biolo{ke regulacije. Ker so biofotoni most med du{evnim in telesnim, lahko re~emo, da vsaka blokada na du{evnem in ~ustvenem podro~ju prizadene tudi ultra {ibko celi~no sevanje. Doslej {e ni bilo raziskav, ki bi preu~ile neposredno povezanost ultra {ibkega celi~nega sevanja in ~lovekove psihologije. Razlog je, da je biofotonska teorija razmeroma nova, delo, potrebno za dokaz tak{ne povezanosti, pa bi bilo zamudno in drago. Nedvomno sta na{e dobro po~utje in s tem na{a ozave{~enost neposredno v zvezi z vibracijo atomov in ultra {ibkim celi~nim sevanjem. V tem okviru ozave{~enost razumemo kot celostno dogajanje, ki ni omejeno samo na du{evno stanje, ampak je izraz na{ega bivanja

M OST na vseh ravneh: telesni, ~ustveni, du{evni in duhovni.

BARVNO ZDRAVLJENJE Vsaka barva ima posebne zna~ilnosti ali elemente, ki delujejo na vseh ravneh: • telesni ali materialni element, • psiholo{ki element, • harmonizirajo~i, uskladitveni element, • vitalni element, ki oddaja energijo, • komunikacijski in zdravilni element, • intuitivni in spodbudni element, • duhovni element vi{je zavesti. Vsi ti vidiki so vklju~eni v {olanje kromoterapevta. To vklju~uje naslednja podro~ja: • spoznavanje u~inkov barv na vseh na{tetih sedem ravni, • seznanjanje z razli~nimi zasnovami ozave{~enosti, • pridobivanje izku{enj in razpoznavanje telesne, ~ustvene, du{evne in duhovne zavesti, • preu~evanje raznolikosti razli~nih ravni zavesti, • razvijanje prostorskega razumevanja notranjega in zunanjega povezovalnega mre‘ja, • spoznavanje razli~nih konceptov duha in njihovo dojemanje v povezavi z barvami, • seznanjanje z dojemanjem posameznikovih resonan~nih polj v okviru njegovega celotnega bivanja. Tisto, kar je pri barvnem zdravljenju prav tako nujno, je razlikovanje med “imeti barvo” in “biti barva”, postopno ustvarjanje in ozave{~anje o barvah ozave{~anje, ki pomaga razlikovati med barvami kot preprostim orodjem (tj. kromoterapija na temelju “stati~nih” barvnih pravil) in barvami kot izrazom `ivljenjske energije (ki izra`a bivanje osebe znotraj njenega vibracijskega polja).

ê se nau~imo dejstev in do‘ivljanja dol‘ine, globine, {irine, gostote in oblike barv, bomo spoznali tudi vibracije ustreznih prostorsko-~asovnih kakovosti barv. Te so v stanju nenehnega gibanja in spreminjanja. ê sprejmemo tak{no stanje, se zares lahko nau~imo povsem potopiti v potencial in pomen barv. Terapevtova raven ozave{~enosti igra veliko vlogo pri izbiri na~ina zdravljenja za posameznega klienta. Na~in njegove povezanosti in zavedanja lastnega prostorsko-~asovnega kontinuuma ter odnosa do {ir{ega koheren~nega polja je odlo~ilnega pomena. Velika razlika namre~ obstaja med dojemanje klienta kot posameznika in kot izraza celotnega polja. ê smo dejansko povezani in spojeni, smo v stiku in interagiramo s celotno sliko. V tem primeru si zagotovimo o bolezni podobne informacije kot vra~i in {amani v davnih kulturah. To seveda ne pomeni, da bi morali pozabiti na sodobno znanost: prizadevati si moramo, da bi svoje sedanje znanje in znanstveno razumevanje umestili v {ir{i okvir, iz katerega lahko pridobimo informacije. Tako dobljene informacije je mogo~e znanstveno preveriti. ê kromoterapevt sam ~uti primanjkljaj ali nezadovoljstvo v “svoji lastni hi{i”, se bo to preneslo na: • njegov pristop h klientu, • dojemanje klientove bolezni oziroma motnje, • izbiro zdravljenja, • izbiro notranjega in zunanjega prostora, ki ju bo dovolil klientu, • njegovo obravnavo klienta brez predsodkov. Priporo~ljivo je, da terapevt najprej uravnote‘i in okrepi klientov sistem in se {ele potem loti osebnih antipatij in nenaklonjenosti. Potisnjene izku{nje posameznik praviloma dojema z nenaklonjenostjo (druga~e tudi ne bi bile potisnjene). Vendar pa ima barvno zdravljenje

MED DU { O IN TELESOM

tudi kontraindikacije in lahko ~loveka destabilizira; lahko na primer razkrije potisnjena dogajanja v ~asu, ko posameznik ni dovolj stabilen za njihovo obravnavo. Tak{ne zmotne odlo~itve so manj verjetne, ~e kromoterapevt zna razviti ozave{~enost tako o svojem lastnem energijskem polju kot o energijskem polju osebe, ki jo namerava zdraviti.

IZKU[NJA BARVNEGA ZDRAVLJENJA Med barvnim zdravljenjem: • Terapevt s klientom obravnava njuno najljub{o barvo in barvo, ki jima je najbolj neljuba, ter skupaj razi{~eta ~ustveni, du{evni in duhovni pomen teh barv. • Klient do‘ivi u~inke barv na ko‘i, na primer gostoto, hitrost, frekvenco in obliko barve. • Klient razvije duhovno povezavo z vsako posamezno barvo in se nau~i, kako vplivati na to dogajanje in ga spreminjati. • Klient do‘ivi notranjo vibracijo barve in njeno delovanje na svoje organe z dihanjem in petjem barve; zazna blokade v telesu. • Klient dose‘e in ohrani medsebojno delovanje (namesto motenj) telesa, du{e in duha. • Vse vaje med zdravljenjem so namenjene kot pomo~ za vzpostavitev in vzdr‘evanje koherentnega toka informacij in komunikacij v klientovem telesu. • Ustvarijo se nove sinapti~ne povezave, nevropeptidi in receptorji, ki sodelujejo pri oblikovanju koherentnega informacijskega in komunikacijskega sistema v telesu, du{i in duhu. Koherentnost biofotonov, povezanost prek nevropeptidov ali nevrotransmiterjev, na~ela alkimije, pravzaprav celotna medsebojna povezanost na{ega vesolja nam ka‘ejo, kako nujno je razmi{ljati in delovati celostno.

Misteriji 13

Pogovor s psihologinjo Ireno Rogli~ Kononenko

Ezoterika o‘ivi psihologijo P

sihologinja in terapevtka Irena Rogli~ Kononenko je psiholo{ka svetovalka; pomaga pri vzgojnih, zdravstvenih, partnerskih in drugih te‘avah v odnosih do soljudi. Pri tem za ozave{~anje in odpravljanje negativnih ~ustvenih in miselnih vzorcev poleg pogovora uporablja znanje astrologije, natalnega horoskopa ter energijske in zdravilske podpore s pomo~jo esenc, Bachovih kapljic in perujskih IAMKI esenc. Psihologinja in terapevtka je tudi diplomirala iz slavistike in germanistika ter je prevajalka ~lankov in knjig duhovne in ezoteri~ne vsebine. Za revijo Misteriji je prevedla in priredila ‘e vrsto ~lankov, v tej {tevlki objavljamo nadaljevanje njene priredbe ~lanka, ki govori o umiranju. V pogovoru pa odkrivamo njeno psiholo{ko in svetovalno delo. - Kako svetujete? ^loveku nudim podporo pri lastnem soo~anju s problemi, njihovem ozave{~anju in iskanju re{itev, sem so~utna poslu{alka, ki se iskreno odziva in spodbuja, da problem za ~loveka postane izziv in mo‘nost za spremembo. Ne morem svetovati, ne da bi okrnila lastne samoiniciativne in raziskovalne zmo‘nosti ~loveka, ne da bi bil ta odvisen od nasveta in sebe. - Kak{ne koristi imajo obiskovalci od svetovanja? Pomagati ~loveku, da razvije samostojnost pri re{evanju problemov in da moje pomo~i ne potrebuje ve~, to je vedno kon~ni cilj svetovanja. Vendar vedno lahko pomagamo samo tistemu, ki sam prosi za pomo~. - Ni pogosto, da psiholo{ki svetovalci uporabljajo tudi ezoteri~na znanja... Psihologija se mi ni zdela kaj dosti

Psihologija se mi ni zdela kaj dosti uporabna, dokler je nisem povezala z ezoteri~nimi znanji, {e posebej s psiholo{ko astrologijo.

uporabna, dokler je nisem povezala z ezoteri~nimi znanji, {e posebej s psiholo{ko astrologijo. - Kaj je psiholo{ka astrologija? Zame je psiholo{ka astrologija najpomembnej{i instrument razumevanja ~loveka, saj integrira in osmisli psiholo{ko znanje o ~loveku. Psihologija se mi zdi v veliki meri “mrtva”, ker ne odgo-

E ZOTERIKA O ‘ IVI PSIHOLOGIJO varja na vpra{anja o smislu ~loveka. Vse posku{a izmeriti in se dokazati kot prava znanost, a je `e tako, da res bistvenih stvari v `ivljenju ni mo~ niti izmeriti niti dokazati. Ne ljubezni. Ne du{e. Lahko jih zaslutimo, za~utimo s srcem. - Zakaj se naslanjate na horoskop? Rojstni horoskop je slika energijskih vzorcev, ki jih bo ~lovek predeloval med ‘ivljenjem; je ‘ivljenjska u~na naloga, ki stoji pred ~lovekom. Horoskop nam pomaga razumeti sebe in druge, zakaj se obna{amo tako, kot se, in kaj bi lahko med u~enjem spremenili, da bi ‘iveli skladneje sami s seboj. - Kako nam pomaga? Nehamo obsojati sebe in druge in razumemo, kak{ne okoli{~ine so nas in bli‘nje pripeljale do dolo~enega vedenja. Pomaga nam, da temne strani sprejmemo pri sebi in drugih in da nehamo soditi, kaj je dobro in kaj slabo. In “te‘ki” horoskopi mnogih ljudi nas u~ijo, da so te‘je situacije samo ve~je prilo‘nosti za napredek. - Kako deluje na ~loveka va{a razlaga horoskopa? Pogovor ob horoskopu skoraj vsakega ~loveka zelo hitro odpre, soo~i z bistvenim, ve~ina se je ob horoskopu hitro pripravljena pogovarjati tudi o zelo osebnih temah. - Napovedujete prihodnost? Prihodnosti se ne da napovedati. Odvisna je od ~lovekovega odziva na ‘ivljenjske izzive. Vendar pa tranzitni horoskop spet lahko pomaga razumeti na{e trenutno stanje in to, zakaj se z dolo~enim

problemom sploh ukvarjamo, in to prav zdaj. Razumevanje stanja pa je v pomo~ pri njegovem re{evanju. - Kaj so esence? Cvetne esence so duhovno bistvo cvetice. V naravi so vsebovani vsi odgovori in narava je najbolj{a zdraviteljica. - Kako delujejo? Cvetne esence delujejo preko informacij, ki se prena{ajo z vodo, konzervirano z alkoholom. Podobno kot v homeopatskih zdravilih v cvetnih esencah ni molekul cvetnih snovi, ampak le njihova informacija. Bachove cvetne esence so najbolj{i psiholo{ki u~benik, kar sem jih prebrala. - Zakaj? V esencah so dobro zadete zna~ajske slike ljudi, v njih sem brez problemov prepoznavala sebe, sorodnike, prijatelje. Esenco, cvet je mo‘no izbrati na osnovi mnogih metod, tudi na osnovi pogovora. Vendar smo ljudje nagnjeni k temu, da pri sebi najmanj vidimo tiste stvari, v katerih

dobesedno ti~imo - torej bi na osnovi miselnih zaklju~kov sami sebi te‘ko izbrali zdravilo; pri drugih ljudeh pa radi projiciramo in jim v bistvu prisojamo svoje lastnosti. - Kako izberete pravi cvet? Z nihalom. Stekleni~ke pome{am med sabo in izberem na slepo, tako ni mo‘nosti sugestivne izbire in je izbor {e toliko bolj “pravi”. Tudi kadar uporabljam IAMKI esence Minnie Hein iz Peruja. - Kak{ne esence so to? Nastale so v Peruju; vendar to niso izklju~no esence rastlin, ampak tudi esence ‘ivali, sveti{~ in svetih krajev, templjev ... Esence so nastale na osnovi mentalnega kodiranja. Vsaka esenca nosi tudi duhovno sporo~ilo. - Od kod izvira to znanje? Zdraviteljica Minnie Hein je skupaj s perujskim {amanom ustvarila sporo~ila, kratke simbolne tekste, ki spadajo k posameznim esencam. Esence delujejo z informacijo, ki je shranjena v vodi. Delu-

jejo tudi sporo~ila, tako na simbolni kot na intuitivni ravni, zgolj razumska razlaga tu odpove. Perujske esence delujejo podobno kot Bachove, le da Bachove esence spremljajo obse‘ne psiholo{ke razlage, perujske pa je potrebno intuitivno dojeti. - Kako poteka psiholo{ko svetovanje? Kot pogovor, katerega izhodi{~e je poleg problema lahko tudi rojstni horoskop. Pogovor naj bi vlival zaupanje, nudil podporo in navajal k samoiniciativnosti in aktivnemu soo~anju s problemom. Ozave{~al naj bi psiholo{ke vzorce obna{anja s ciljem, da jih ~lovek neko~ preraste. Podpora v tem procesu so tudi esence, vendar je tudi z njimi treba sodelovati. - Kdaj ljudje poi{~ejo va{o pomo~? Ljudje najve~krat niti ne posku{ajo iskati pomo~i psihologa, ker si svoje te‘ave pojasnjujejo kot nujno zlo, ~e{ tako je pa~ ‘ivljenje in tu se ne da ni~ pomagati. Pojmovanje, da se te‘ave pojavljajo neodvisno od nas, zelo pasivizira ~loveka. Psiholog mu lahko pomaga razumeti, da temu ni tako, da v zunanjem svetu sre~ujemo le tisto, kar nosimo tudi v sebi. Ko pa le za~utijo, da te‘av ne obvladujejo ve~ ali ko ‘elijo hitreje napredovati na svoji poti, pomo~ poi{~ejo. Stik z drugim ~lovekom je tudi izziv za u~enje, spreminjanje, napredovanje. - Kako vas lahko najdejo? Po telefonu, dosegljiva sem na {tevilki 01/507 12 77. K. K.

Misteriji 15

[est preobrazbenih faz v procesu umiranja (3)

Rojstvo v netelesni svet P

o Bardo Thvdrolu umrli domneva, da drsi skozi ozek, temen tunel, se znajde izven telesa, postopoma za~uti lahno, nematerialno svetlobno telo, vidi, kaj se dogaja okrog njegovega trupla, zave se drugih nematerialnih bitij, ki ga pozdravljajo. Do tu za duhovno neve{~ega ‘e obstaja mo‘nost, da ne razume, kje je in kaj se z njim dogaja. Ljudje, ki umrejo zaradi {oka ali v nesre~i, so v tej fazi v~asih zmedeni in ne razumejo, da so mrtvi. To ambivalentno posmrtno stanje na drugi strani povzro~i pri ‘ivih fenomen materializacije bitij, ki se vrnejo na kraj svojega delovanja ali - kot se je pred leti tiso~krat dogodilo v [paniji - na kraj nesre~e, da bi ‘ive posvarili. Ko je bil na omenjenem odseku promet na novo preurejen in nevarni ovinek zavarovan, se ponesre~eni ni ve~ pojavljal. Tudi ~e umrli zanj pomembnega sporo~ila ne more ve~ predati v telesu, lahko prihaja do takih pojavov. Svetlobno telo umrlega vsebuje ravno toliko materije, da je vidno jasnovidnim o~em. Zanimivo je, da je krava kot ‘ivalska simbolna energija izbrana za to, da zmedeni du{i poka‘e pot v lu~. ^e vlada tema in se pot ne vidi, potem je bik prispodoba prena{alca lu~i in izganjalca teme. Bardo Thvdrol govori o spremljevalcu kot o mojstru, u~itelju, ki pozna najpomembnej{e postaje spremembe zavesti in jih nadzoruje. ^e posku{amo na stanja zavesti gledati z gledi{~a umirajo~ega in ‘ivega, nam bo la‘je razumeti paralele med tostranskim in onstranskim svetom ter med meditacijo in umiranjem. V idealnem primeru spremljevalec umirajo~ega iz lastne izku{nje pozna {est stanj zavesti in zato lahko

Znamenje dobre smrti je, ~e telesna toplota najprej izgine iz nog in se preseli nazaj v okolico srca. umirajo~ega vodi. To velja predvsem tam, kjer se pri nas obi~ajno vedenje kon~a, namre~ po fizi~ni smrti.

NAJPOMEMBNEJ[E JE DO@IVETJE LUÎ Najpomembnej{e izkustvo tako v spiritualnem {olanju za ~asa ‘ivljenja kot tudi pri umiranju je do‘ivetje lu~i, ki ni ni~ drugega kot duhovna narava vseh ‘ivih bitij. Tisti, ki so jih reanimirali, pripovedujejo o do‘ivetju slepe~e svetlobe, neopisljivega sijaja. Tudi spiritualna do‘ivetja razsvetlitve v vseh kulturah govorijo o videnju nezemeljske lu~i, ki se pojavi spontano. “Poznamo mnoga pri~evanja, ko je obli~je dolo~enih ljudi ob posebnih prilo`nostih za~elo àreti. Zlate maske, ki so jih v Mikenah in po drugih krajih polagali na obraz mrtvim, naj bi ponazarjale to àrenje obli~ja, saj je mrtvi vendar od{el v kraljestvo svetlobe in postal ve~ni sijaj... Vedno znova je tudi re~eno, da je mi{ljenje, o~i{~eno vseh slepil, podobno ~istemu zlatu.” (Tibetanska knjiga mrtvih, E. K. Dargyay)

VMESNO STANJE PO SMRTI TRAJA 13 DNI Bardo Thvdrol zelo ob{irno govori o “vmesnem stanju”. To stanje zavesti ima ve~ stopenj. Zavest umrlega potrebuje pribli`no 13 dni, da bi presegla to vmesno stanje. Kaj to stanje pravzaprav pomeni?

Po smrti kot odlo‘itvi fizisa, prehodu “vrat”, za~etku velike preobrazbe, za~enja zavest svoje romanje na svetlobni ravni s ciljem, da bi se popolnoma osvobodila. Poenostavljeno re~eno je vmesno stanje zavesti faza med klini~no smrtjo in med razsvetljenjem zavesti umrlega. Seveda ne do‘ivi vsakdo po smrti avtomati~no razsvetlitve. Ima prilo‘nost za to. To je odvisno od stopnje zrelosti njegove zavesti. Spremljevalec naj bi ga spodbujal k temu. ^e mu {e manjkajo dolo~ene “lekcije”, potem se zavest lahko odlo~i za ponovno utelesitev. To je {esto stanje zavesti - zavest ponovnega rojstva. ^love{ka zavest ima torej na izbiro, da do‘ivi notranjo osvoboditev v telesni ali netelesni eksistenci. Pomembno je razumeti, da vrnitev v telesni ovoj ni nekaj, ~emur bi lahko pripisovali pozitivno ali negativno vrednost. To da se ponovno rodimo, ni kazen, ~eprav zavest navsezadnje stremi k temu, da se ne bi ve~ rojevala. Bardo Thvdrol daje prakti~na navodila, kako spremljati mrtve v vmesnem stanju. Seveda ni treba 13 dni, kolikor v idealnem primeru traje to stanje, prebiti ob truplu. Prazen telesni ovoj ni pomemben. Komuniciramo z zavestjo, ki je neko~ prebivala v ovoju. Na{e spremljanje mrtvih pa je popolnoma degenerirano. V~asih je bilo tudi v na{i kulturi obi~ajno, da smo ob mrtvem tri do pet dni bedeli. V modernem ~asu odpravimo mrtvega v bolni{nici tako, da mu izmerimo sr~ni utrip in mu damo etiketo. Etiketa, zavezana okrog zapestja, nam govori: ta ~lovek je zdaj mrtev. Pravzaprav pa pravi: ne vem, kaj bi zdaj {e lahko z njim. Etiketa izra‘a strah in ignoranco ve~ine zdravnikov pred smrtjo. Kar ima etiketo, je za trans-

R OJSTVO port pripravljeno blago. Mrtvega kar najhitreje spravijo v hladilnico. Izgovor, da se to mora zgoditi iz higienskih razlogov, je sme{en. Trupla no~emo ve~ videti, zato ker nas spominja na lastno smrt. To pa je zlasti pono~i neprijetno. Kako je torej mogo~e umrlega spremljati, ~e pa je takoj odpeljan stran? Vendar celo v bolni{nici najdemo zdravnike, ki dovolijo nekaj ur bedenja ob mrtvem. ^e pa ~lovek umre doma, to ni ve~ problem. Duhovno spremljanje se lahko izvr{i tudi na mestu, kjer se je umrli predvsem zadr‘eval. Zavest umrlega ni ve~ vezana na kraj in ~as. Tam, kjer se je za ~asa ‘ivljenja pogosto zadr‘eval, je ustvaril svoje energijsko polje, svoje nihanje. Na takem kraju je la‘je komunicirati z njegovo netelesno zavestjo.

PROCES UMIRANJA “Umiranje ni dogodek, omejen na dolo~en trenutek, temve~ dolgotrajen proces. Obstajajo znamenja, ki napovedujejo bli`anje smrti. ^lovek ob~uti svoje telo te`je kot sicer, nos in usta so suha, `ivljenjska toplota se umika iz telesa, duh je vse bolj zamra~en, dokler ~lovek ne pade v nezavest. Pred duhom se vzpne nerazlo~na belkasta svetloba, ki jo lahko primerjamo z nebom, ko se za~ne

daniti, preden se sonce dotakne roba horizonta. Ta sivobela svetloba gre preko rde~kaste, ki je podobna nebu, ko vzhaja sonce. Potem duha zagrne tema in potone v nezavest. To je ~as, ko zunanji dih usahne. ^e se duh umrlega zbudi iz nezavesti, uzre svetlo sijo~o pralu~, ki je v svoji jarki prosojnosti

S pomo~jo energij v obliki valov se rodimo v svet in s pomo~jo ravno takih energij se rodimo v breztelesni svet. Prvo imenujemo rojstvo, drugo umiranje in smrt. podobna svetlemu nebu. ^e mrtvi to pralu~ prepozna, potem je osvobojen. ^e je ne prepozna, potem vstopi v vmesno stanje. Ko ~lovek umira, je zelo pomembno, da si prikli~e v spomin svoja dobra dejanja, da poln zaupanja v smiselnost svojega ‘ivljenja zre v smrt. Potem je na njegovem obrazu miren nasmeh, njegovo telo mirno po~iva. Iz tega razloga se Tibetanci izogibajo jokanju in tarnanju v sobi umirajo~ega. Najbli‘ji sorodniki se zato pogosto oddaljijo od umirajo~ega, kajti te‘ko bi zatajevali znamenja

V NETELESNI SVET

‘alosti in bole~ine in bi umirajo~emu ote‘ili pot na drugi svet. Znamenje dobre smrti je, ~e telesna toplota najprej izgine iz nog in se preseli nazaj v okolico srca. Nasprotje mirni smrti je nesre~na smrt: umirajo~i kri~i, se vzpenja, z rokami po zraku i{~e oporo in pade nazaj v kr~u. Pri slabi smrti se telesna toplota preseli iz glave in zgornjega dela telesa in ostane v okolici srca.” (Tibetanska knjiga mrtvih) Ve~ina nas pri tem opisu umiranja potrebuje {e natan~nej{o razlago: • sivobele lu~i, • rde~kaste lu~i, • nezavesti, • svetlo sijo~e lu~i - pralu~i, • spoznanja vmesnega stanja. Predpogoj, da razumemo sivobelo in rde~kasto lu~, je spoznanje razli~nih energijskih teles, ki se pri umiranju lo~ijo od fizi~nega telesa. Tu je tako imenovano eteri~no telo najve~jega pomena, ker naredi fizi~ne energije vidne. “Eteri~no telo je opisano kot z ognjem preèta mreà ali kot z zlato lu~jo poduhovljeno tkivo (tkanina). Biblija govori o njem kot o zlati skledi. Skozi eteri~no telo te~ejo vse energije, katerih cilj je fizi~na oblika, in ker je vse ìvljenje vpeto v to energijsko obliko, smo s

Misteriji 17

ROJSTVO

V NETELESNI SVET

tem povezani tudi z vsemi bitji. Z njim lahko vzpostavimo stik z drugimi bitji, kar je zlasti pomembno za medialni razvoj ... Eteri~no telo pre`ema celoten fizi~en organizem, ~igar podlago tvori, in sega preko fizi~ne oblike, ki jo obdaja kot avra. Glede na duhovni razvoj se {iri razli~no dale~ preko telesnega ovoja ... Kot mre‘a se razpenja v vsak del fizi~nega telesa in je posebej povezano z ‘iv~nim sistemom, ki ga njegovo eteri~no nasprotje hrani, nadzoruje in polni z energijo. Ta nasprotni del ‘iv~nega sistema je sestavljen iz milijonov maj~kenih energijskih linij, ki vodijo s sabo kvaliteto “energije”, ki spet odgovarja zavesti dolo~ene osebe ... Naloga eteri~nega telesa je prena{anje solarne ‘ivljenjske energije in prena{anje informacij iz drugih telesnih ovojev k fizi~nemu. Obi~ajno je eteri~no telo zelo tesno povezano s fizi~nim telesom. V fizi~ni smrti ali v nesre~i, anasteziji ali tudi v hipnozi pa se eteri~no telo lo~i od fizi~nega. Tu temeljijo potem do‘ivetja pacientov pri operacijah, ki do‘ivljajo sami sebe, kako med narkozo lebdijo nad operacijsko mizo. Medij (medialno nadarjen ~lovek) se u~i zavestno oddvojiti eteri~no telo.” (Harald Knauss: ^lovekova energijska telesa, rokopis)

RODITI SE V NETELESNI SVET Ljudje, ki so jih reanimirali, poro~ajo o do‘ivetju tunela, skozi katerega morajo iti. Ta tunel je sinonim za proces, pri katerem se eteri~no telo izlo~i iz fizi~nega telesa, v tej fazi se fizis in eter tako reko~ raztezata kot guma. Zavest umirajo~ega ni ve~ zasidrana v fizi~nem, ampak v eteri~nem telesu in sama sebe zaznava kot sivobelo ali rumenkasto svetlobo. Tri stopnje: sivobela svetloba, rde~kasta svetloba in svetloba dneva odgovarjajo sliki rojstva ali nastanka dneva. Gesche Dargyay to ustrezno opisuje kot prvo medlo lu~ pred son~nim vzhodom, rde~kast sij jutranje zarje in dnevno svetlobo. Faza rde~kaste svetlobe ni ni~ druge-

USODA DU[

Nova knjiga Michaela Duffa Newtna, ameri{kega duhovnega regresionista, hipnoterapevta, specializiranega za ‘ivljenje po smrti, Usoda du{ je natisnjena v formatu 12 x 19 cm, ima ve~ kot 540 strani in jo je mogo~e kupiti v vseh knjigarnah po 5.500 SIT ali jo naro~iti po telefonu 01/431-20-25. ga kot razvitej{i proces odstopanja eteri~nega telesa od fizi~nega. Iz citata Haralda Knaussa je razvidno, da ima eteri~no telo lastnost svetlobe in se stalno giblje v fizi~nem telesu in ob fizi~nem telesu. To je ‘are~a energija. Telo vsakega ‘ivega bitja ima fizi~no avro. ^e npr. odtrgamo list z veje, potem za~ne eteri~no telo lista ‘areti v meri, v kakr{ni uga{a njegova fizi~na oskrba in je pospe{eno venenje. Bukovi listi v procesu umiranja hitreje iz‘arijo kot hrastovi, bezgovi hitreje kot vrbini. V velikem obsegu vidimo to vsako leto v jeseni, ko listavci, malo preden odvr‘ejo suhe liste, {e enkrat za‘arijo v razko{nem sijaju. Zadnje vzcvetenje pred smrtjo spada v proces smrti. S pomo~jo energij v obliki valov se rodimo v svet in s pomo~jo ravno takih energij se rodimo v breztelesni svet. Prvo imenujemo rojstvo, drugo umiranje in smrt. Pri umiranju lahko do‘ivimo iz‘arevanje materije. Umirajo~i to zavestno do‘ivi s pomo~jo lu~i, v katero prehaja. Vzpodbujati ga pri tem in ga spremljati spada med zvezdne tre-

nutke lastnega ‘ivljenja. Iz tega vidika la‘je razumemo, kak{en napor pomeni za umirajo~ega to, da osredoto~i vse pretekajo~e se eteri~ne energije v telesu in okrog njega in jih kon~no odstrani. Fizis zares po~asi niha. ^e pri umirajo~em eteri~no telo po~asi niha, ker se njegova zavest ni nau~ila, da bi ustvarjala vi{ja nihanja, potem nas ne sme ~uditi, ~e tak ~lovek te‘ko umre. Lahka smrt kljub bolezni vedno ka‘e na to, da ima eteri~no telo vi{jo frekvenco kot fizi~no telo in se zato la‘je oddvojita. Preidimo k fazi nezavesti, kakor jo opisuje Gesche Dargyay. To je trenutek, ko je lo~itev eteri~nega telesa izvr{ena. V ~asu ‘ivljenja se je ~lovek navadil na skupno delovanje eteri~nega telesa (‘iv~ni sistem, funkcije ‘lez) in fizi~nega ekvivalenta. Nenadoma manjka telo, zaznavanje kot medsebojna igra jina in janga za trenutek preneha in se dogaja “samo” {e z jang mo~mi. Zavest potrebuje trenutek za spremembo usmeritve. V naslednji {tevilki: Energetika umiranja I. R.

Nova zaveza ni resni~na zgodba o ‘ivljenju Jezusa Kristusa in izvirih kr{~anstva (2)

Jezus je bil sin Panthera U

~enjaki so skozi stoletja na dolgo razpravljali, zakaj omenjeni viri Jezusa tako dosledno imenujejo ben Panthera. Zgodnji kr{~anski zgodovinar Adamantius Origen (185-251) je iz del pisca Celsusa povzel naslednje o Mariji: “Marijo je potem, ko je bila obsojena zaradi nezvestobe, zavrgel tudi njen mo`, tesar po poklicu. Lo~ena od mo`a je rodila Jezusa, nezakonskega sina. Zaradi rev{~ine ga je oddala v Egipt, tam pa je pridobil dolo~ene (~arobne) mo~i, ki so jih obvladovali Egip~ani.” Pozneje (odlomek 1:32) Origen podpre judovske spise in potrdi, da je bil ljubimec Jezusove matere rimski vojak Panthera. Enkrat v 17. stoletju so te stavke zbrisali iz najstarej{ih vatikanskih rokopisov in drugih kodeksov, ki jih je imela v rokah Cerkev. Tradicionalni cerkveni spisi sv. Epifanija, {kofa v Salamini (315-403), prav tako potrjujejo zgodbo o ben Panthera, in sicer na pozornost zbujajo~ na~in. Ta prvak kr{~anske pravovernosti in svetnik rimskokatoli{ke Cerkve namre~ pravi: “Jezus je bil sin nekega Juliusa, ki se je pisal Panthera.” To je nedvomno presenetljiva trditev, posebej ker je v tako starem dokumentu zapisana povsem dolo~no, kot znano in sprejeto dejstvo. Legenda ben Panthera je bila tako raz{irjena, da sta dva

Marijo je potem, ko je bila obsojena zaradi nezvestobe, zavrgel tudi njen mo`, tesar po poklicu.

zgodnja privr‘enca kr{~anstva to ime vnesla v Jezusovo in Marijino rodoslovno drevo kot izpri~ano dejstvo. Dodatno o tem {e odlomek iz talmuda: “Rabin [imon ben Azaj je govoril: v Jeruzalemu sem na{el rodovno knjigo. In govorila je, da je “Doti~ni” pankrt pre{u{tnice.” “Doti~ni” je ime, ki ga talmud pogosto uporablja za Jezusa, kar je dobro znano. [imon ben Azaj je ìvel na koncu prvega in za~etku drugega stoletja. Bil je eden od slovitih rabinov, ki je - tako pravi talmudsko izro~ilo - “vstopil v paradi`”. Bil je Hasid (poboèn palestinski Jud), verjetno esen, ter je vse do smrti ostal samski in strogo asketski. Zgodbo o tem, da je Marija zanosila z rimskim vojakom, sre~amo tudi v muslimanski sveti knjigi koranu. Govori, da je “odrasel mo{ki” posilil Marijo. V strahu pred sramoto, ki bi sledila, je Marija od{la iz tistega kraja in je Jezusa rodila na skrivaj. Tak{no pripoved podpira Lukov evangelij z opisom odhoda Joèfa in Marije od doma, {e preden se je rodil otrok. Posilstva so bila v Palestini v ~asu rimske zasedbe pogosta in ravnanje vojakov z mladimi dekleti je bilo razvpito. Nepredstavljivo je, da bi Marija tak{en dogodek priznala, kajti po Mojzesovih postavah so morali zaro~eno devico, ki je imela med obdobjem zaroke spolne odnose, mo`je iz njenega mesta kamenjati do smrti

Misteriji 19

JEZUS

JE BIL SIN

P ANTHERA

(Devt. 22:21). Preprosteje re~eno: Mariji je grozila smrtna kazen, ~e ne bi mogla dokazati svoje nedol`nosti.

MATERINO IME Obstaja {e drugo, manj znano ime, ki so ga za Jezusa uporabljali v tistih zgodnjih letih: “Je{ua ben Stada” (sin Stade). To ime je ohranjeno v sanhedrinskih spisih, pa tudi v talmudu. Poleg tega lahko v Gemari odkrijemo {e naslednji odlomek, ki je stoletja spravljal v zadrego kr{~anske veljake: “Ben Stada je bil ben Panthera, je dejal rabin Hista; mo` je bil Stada, ljubimec Panthera. Nekdo drug je rekel, da je bil mo` Pafos ben Jehuda; Stada je bila njegova mati ... in bila je nezvesta svojemu mo`u.” Te na videz protislovne trditve lahko zgladimo, ~e beremo v kontekstu. Povzetek pa je, da je bila Stada mati Je{ue (Jezusa) ben Panthera. Gemara bele‘i {e, da je bil Je{ua ben Panthera “obe{en na dan pred pasho”. To o~itno pomeni, da je bilo truplo ben Panthera po kamenjanju obe{eno ali izpostavljeno na pokon~nem kolu. Judje za usmrtitve niso uporabljali kri‘anja; glavni na~in za izvr{evanje smrtne kazni je bilo pri njih kamenjanje. Da bi skraj{ali kruto smrt pod kamenjem, so obsojencu najprej dali pija~o, zaradi katere se je onesvestil. Potem so ga kamenjali in kon~no so kamenjano truplo izpostavili ob kolu v svarilo drugim.

DOKAZ OHRANJENEGA ZVITKA Ime “ben Stada”, ki ga Jezusu daje talmud, ima vzporednico tudi v davnem megilskem zvitku. To je zvitek, ki ga je leta 1882 v bli`ini Tiberskega jezera odkril ruski zdravnik D. B. Valtov in ga danes pogosto imenujejo kar “Ohranjeni zvitek”. Besedilo v njem pripoveduje o dveh bratih, Je{aju in Judasu ben Halahmiju, nezakonskih dvoj~kih petnajstletnega dekleta Stadeje. Podobnost imena “Sta-

da” v talmudu in “Stadeja” v Ohranjenem zvitku je izredna, razliko v ~rkovanju pa je zlahka pojasniti z razlikami, nastalimi s prepisovanjem oziroma prevajanjem. Zanimivo dejstvo je, da je ime “Halahmi” ime Stadejinega poznej{ega mo`a, ne biolo{kega o~eta njenih sinov. @al ni nobene omembe resni~nega o~eta, nesporno pa je, da sta Stadejina nezakonska sinova dobila ime ben Halahmi. Kot pravi Ohranjeni zvitek so Je{aja in njegovega brata Judasa ben Halahmija vzeli k sebi, vzredili in izobrazili esenski menihi. Eseni so bili davna judovska verska skupina, ki je najve~ji razmah do‘ivela v Judeji nekaj stoletij pred dogodki, ki jih opisuje Nova zaveza. Pozneje je eden od obeh fantov postal u~enec filozofske {ole rabina Hilela, drugi pa vodja esenov. Starej{i esen Jo‘ef je bil Je{aju dodeljen kot “verski o~e” in varuh. Ohranjeni zvitek nakazuje, da so izraziti verski pogledi Je{aja ben Halahmija nadenj kon~no priklicali jezo judovskih duhovnikov. Pod obto‘bo {~uvanja proti rimskim oblastem so ga privedli pred rimsko sodi{~e. Spoznan je bil za krivega in obsojen na smrt, vendar je u{el, zapustil de‘elo in odpotoval v Indijo. Megilski zvitek odseva nekatere vidike zamol~ane evangelijske zgodbe.

KDO JE BILA STADA/STADEJA? Eden najpopularnej{ih vidikov etimologije je zgodovina imen - tistih besed in izrazov, ki natan~no dolo~ajo osebe, ‘ivali, kraje, zamisli ali stvari. Zgodnej{e oblike imena so pogosto negotove, razli~ne izgovorjave v razli~nih dialektih pa so povzro~ile, da se zapisi istega imena razlikujejo. Te‘nja po uporabi standardnega zapisa, tj. standardnega ~rkovanja, izvira {ele nekje iz 18. stoletja. Pred tem pisci niso videli nobenega problema v razli~nih zapisih posameznikovega imena. V neki raziskavi so npr. v arhivih stare plemi{ke dru‘ine, vklju~no z nekaterimi pergamenti, od-

krili prek sto razli~nih zapisov dru‘inskega imena. [tevilna hebrejska imena v Stari zavezi imajo poseben pomen: posameznikom so tedaj dajali imena, ki so izra‘ala kak{no posebno zna~ilnost, npr. Edom (rde~i), Ezav (pora{~eni), Jakob (izpodriva~) ali Sara (vzvi{ena). Podobno velja za judovske listine, kar je raziskovalce dolgo begalo. Tako kot v rimski in hebrejski tradiciji se tudi v rabinskem slovstvu imena oseb pogosto pojavljajo popa~ena, kar je bilo morda v~asih storjeno tudi namenoma, da bi prikrili resni~ni lik. Zavedanje tega je raziskovalcem omogo~ilo, da so pri{li do bistva tistega, kar nam davni zapisi res podajajo. Raziskovanje imen je odprto in zapleteno podro~je, ki zahteva zelo veliko raziskoval~evega ~asa. Pri vsakem prou~evanju Nove zaveze pa se je treba zavedati, da so bili prvi evangeliji napisani v hebrej{~ini. To je tudi klju~nega pomena pri ugotavljanju, kdo je bila Stadeja. Ime Stadeja ima ve~ oblik. Morda je prenesena iz nadimka, ki je pomenil u~enjaka, morda ozna~uje regionalno pripadnost, ali pa pomeni ‘ensko iz dobre dru‘ine. Iz starih judovskih dokumentov je razvidno, da je bila Stadeja “potomka princev in vladarjev”; njen kraljevski izvor prina{a klju~ do njenega pravega imena. Talmud pravi, da so mater Je{ue (Jezusa) ben Panthera imenovali tudi Miriam, oprijel pa se je je tudi vzdevek Stada: “Stat-da”, “tista, ki se je obrnila pro~” oziroma “tista, ki je bila nezvesta” (svojemu mo‘u). Sv. Hieronim pojasnjuje, kako te‘avno je bilo prevajanje najzgodnej{ih evangelijev v latin{~ino, in dodaja, da sta bila hebrejska izvirnika evangelija po Mateju in po Luki napisana v haldej{~ini, a s hebrejskimi ~rkami. V “izvirni hebrejski” razli~ici je bilo ime Marija “Mariamne”. Ime “Marija” v sodobnih prevodih evangelijev je bilo torej v izvirnikih zapisano “Mariamne” in so ga v~asih prevedli kot “Miriam”. J. L.

Ali lahko planetoid tr~i v Zemljo?

Misteriozni Hipotez V

e~ina planetoidov ali malih planetov (asteroidov) kro‘i okrog Sonca med Marsovim in Jupitrovim tirom. Predvidevajo, da je povsem mogo~ obstoj kakih 50.000 planetoidov s premerom ve~jim od 1 km, s premerom manj{im od 1 km pa ‘e na stotine milijonov. [e vedno ni pojasnjeno, ali so so to ostanki nekega prej obstoje~ega velikega ali normalnega

planeta, za katerega so ‘e predlagali ime Faeton, pa tudi Planetoidija in Asteroidija. Ve~ina meni, da ne gre za nikakr{ne ostanke. Pa naj to vpra{anje ostaja odprto {e nadalje. Med malimi planeti so tudi izjeme. Tisti, ki pridejo na svoji poti okrog Sonca znotraj Marsovega tira, se lahko ob sre~anju z Zemljo v trenutku pre~kanja njenega tira gibanja vanjo celo zaletijo

(tr~ijo) in tako povzro~ijo velikanske kraterje. To se je najbr‘ ‘e nekajkrat zgodilo. Tako v zraku torej visi ve~no premlevajo~e vpra{anje, ali lahko planetoid res tr~i z Zemljo in kak{ne bi bile posledice tak{nega trdega sre~anja. Ra~uni za mali planet Ikar denimo ka‘ejo, da do njegovega stika z Zemljo lahko pride enkrat v milijardi let. Realne nevarnosti pa

Tiri planetov od Zemlje (1) mimo Marsa in Jupitra do Saturna (2), skupaj s tiri nekaterih planetoidov, kot na primer Trojancev (3), zelo naklonjenih in splo{~enih tirov Hidalga (4), Amorja (5) in Apolla (6). Ve~ina planetoidov pa kro‘i okrog Sonca v pasu med tiroma Marsa in Jupitra. Med njimi sta tudi planetoida Slovenija in Vega, ki so ju odkrili na{i astronomi.

Misteriji 21

M ISTERIOZNI HIPOTEZ preden bi pri{lo do trka z Zemtak{no telo (premera 1,5 km) za ljo. Potem bi na njem postavili Zemljo ne predstavlja. Energija in vklju~ili mo~ne raketne mogibanja tega planetoida je pritorje ali pa spro‘ili jedrsko bombli‘no enaka energiji jedrske bo (naboj), tako da bi bilo mo‘bombe. Zato so tak{ni trki z no s pomo~jo reakcijskih sil upoZemljo katastrofalni le krajevno. ~asniti planetoid in ga pripeljati ^e bi na primer majhen planena tir okrog Zemlje. To bi bil toid padel na Ljubljano, bi po izjemno velik uspeh ~love{tva. eksploziji izdolbel jamo (krater) Ne bi pri{lo do razru{enja na s premerom ve~ kilometrov, Zemlji, ampak bi lahko s tem udarni val pa bi zravnal z zemcelo dobili vesoljsko ladjo veliljo vse hi{e v ljubljanski kotlini. kanskih razse‘nosti. Ostalih posledic ni mogo~e natan~no napovedati. Vsekakor bi @e v 70. letih prej{njega stona kraju padca pri{lo do veliletja so izdelali natan~ne inkega razdejanja. ‘enirske ra~une, kolik{na naj bi bila mo~ rakete, da bi zavzela Na sre~o so tiri teh muhastih planetoid premera do 5 km. nebesnih teles mo~no splo{~ene Morda res ni ve~ dale~ ~as, ko elipse, ki so povrhu {e zelo nabo planetoid mogo~e preprosto klonjene k ravnini Zemljinega ujeti v vesolju in ga spraviti na tira gibanja okrog Sonca. Zato je tir okrog Zemlje ali pa celo mehverjetnost, da tr~ita Zemlja in ko postaviti na povr{je Zemlje planetoid skrajno majhna, nekain ga izkori{~ati. To ni fantastiko tak{na kot verjetnost, da tr~ika. Posebno dragocen material ta umetna zemeljska satelita, od bi bile razne rudnine, dragi katerih prvi kro‘i okrog Zemlje Domnevni tir {e neodkritega planetoida Hipoteza, ki bi ga bilo kamni itn. Nekaj trilijonov ton po ekvatorialnem tiru (v smeri mogo~e s pomo~jo reaktivnih toplotnih strojev prihodnosti te‘ak planetoid, sestavljen iz 80 vzhod-zahod), drugi pa po popreusmeriti na okolizemeljski tir in izkori{~ati za {tevilne do 90 odstotkov ~istega ‘eleza, larnem (v smeri sever-jug), pa prakti~ne naloge astronavtike. bi bil na primer pravi zaklad, saj ~eprav bi se gibala na isti vi{ini nad zemeljskim povr{jem. Med plane- bil domnevni Hipotez (Hypothesos) - za bogate zaloge ‘elezove rude na Zemlji toidi se edino Hermes lahko pribli‘a zdaj {e neodkrit planetoid s prison~no ‘e gredo h koncu. Zemlji bolj kot Luna, a {e takrat je nje- razdaljo 150 milijonov kilometrov, kar ^e bi bil planetoid kot ostanek davno gova oddaljenost okoli 350.000 km (raz- je ravno enako razdalji Zemlja-Sonce. razletelega Faetona v veliki meri iz dalja Zemlja-Luna je 380.000 km). Njegov tir naj ne bi presekal Zemljine- zmrznjene vode, bi bil v Zemljinem tiru Seveda pa to, kar smo pravkar po- ga, le dotaknil naj bi se ga. Pri ni~elnem neiz~rpen vir vode predvsem za astrovedali, lahko da ne velja za {e neodkrite naklonskem kotu ravnine tira bi tak navte. Medplanetarne ekspedicije bi se planetoide, ki bi se morda zna{li isto- planetoid na enem svojih obkro‘enj Son- z vodo oskrbele kar tu v vesolju, name~asno skupaj z Zemljo v prese~i{~u ca za~el tekmovati z Zemljo, kdo bo prej sto da bi za ceno velikega napora s njunih tirov. Odkrivajo planetoide z zelo pri{el v sti~i{~e tirov. Dirka bi se lahko pomo~jo drugih raket prina{ali vodo s razpotegnjenim tirom. Tako so leta 1954 zaklju~ila s trkom obeh teles. Verjetnost povr{ja Zemlje. Veliki ledeni kosi bi bili odkrili planetoid Geograf, ki se najbolj tega, da Hipotez obstaja, torej je, pri tem lahko koristni tudi druga~e. Led ali vopribli‘a Soncu na razdaljo 122 milijonov pa so mo‘na tudi kak{na presene~enja. do bi bilo mo‘no razkrojiti na kisik in km. Njegova prison~na to~ka tira torej Ali bi utegnil biti tak{en Hipotez ko- vodik - dveh spremljevalcev na vesoljle‘i med tiroma Zemlje in Venere. risten ali pa bi samo ogro‘al Zemljo? skih potovanjih ~loveka, neogibnih za S teleskopi zunaj zemeljskega ozra~ja Recimo, da bi se Hipotez z veliko hit- dihanje astronavtov in pripravo kuriva. (npr. z orbitalne astronomske postaje, rostjo neko~ v prihodnosti pribli‘eval Danes se zdijo taka razmi{ljanja drzHubblovega teleskopa) je mogo~e v Zemlji za ~elni “poljub” in bi v tistem na ali celo utopi~na. @e v bli‘nji prihodpogojih odli~ne vidnosti zabele‘iti na ~asu ~love{tvo razpolagalo z vesoljski- nosti pa se bo morda dalo marsikaj od desetine in stotine {e neodkritih (ne- mi ladjami in izurjenimi posadkami, ki povedanega uresni~iti. znanih) planetoidov. Med njimi naj bi bi se na hitro bombo-planetoid vkrcale Marijan Prosen

Nikoli ne veste, kaj vse je v vodi, ki prite~e iz vodovodne pipe

35 % manj{a genotoksi~nost A

prila se za~enja iz Ljubljane svetovna prodaja {vicarskoslovenskega izdelka za filtriranje in revitalizacijo pitnih vod; mo~i sta zdru‘ila {vicarski filter Aquasy in Transformer, povsem nov slovenski izdelek za o‘ivljanje vode, ki je narejen po tehnologiji Hydronic. (www.bullboss.com) Oba skupaj sta namenjena izbolj{avi opore~nih vodovodnih pitnih vod, ki jih je vse ve~ tako pri nas kot po vsem svetu. Filter, aktivno oglje z impregniranim srebrom, pomaga zmanj{ati kloride, pesticide in nekatere druge zdravju {kodljive snovi v vodah, Transformer pa z informacijami, ki jih oddaja, poskrbi za dodatno izbolj{avo vode. Sam filter, merjeno z genotoksi~nimi testi, zmanj{a njeno strupenost za pribli‘no 9 odstotkov, skupaj z obro~kom pa pade strupenost za 35 odstotkov. ^e tako pripravljeno vodo nato~imo {e v informirani kozarec, smo storili veliko, da pijemo ~im manj opore~no vodo, saj pade genotoksi~nost za ve~ kot 40 odstotkov. Skrb za ~im bolj neopore~no pitno vodo ob sami pipi je vse bolj potrebna po vsem svetu. Saj je zelo nenavadno, pa vendar resni~no, da nikoli ne vemo, kaj prite~e iz vodovodne pipe. ^e na steklenici vode {e lahko preberemo podatke vsaj o nekaterih snoveh, ki so v vodi, nam podjetje, ki mu pla~ujemo vodovodno vodo, {e nikoli ni povedalo, kaj je v vodi, ki nam jo to~i. Prodajalci, ki vodo prodajajo na litre, in tisti, ki jo ra~unajo na kubi~ne metre nam seveda zagotavljajo, da je voda kontrolirana in da je v skladu s pravilniki, ki opredeljujejo, kaj je {e voda, ki je v skladu s pravilnikom. To je najpogosteje

Bolj ko je voda onesna‘ena, ve~ ljudi zboleva. In ve~ ljudi jemlje zdravila in ve~ ostankov zdravil se nabira v vodi. In zboli ve~ ljudi... sicer res, je pa vseeno {e zelo dale~ od tega, da voda, ki je v skladu s pravilnikom, ne bi na~enjala na{ega zdravja. Predpisi, ki urejajo kakovost pitnih voda, dolo~ajo, koliko nekaterih snovi je {e lahko v vodi, da je voda primerna za pitje. Poudarek je na besedici nekaterih,

kajti v laboratorijih i{~ejo to~no dolo~ene snovi, tiste pa~, ki jih navajajo predpisi, torej nekaj deset anorganskih in organskih snovi, ~eprav je v vodi mogo~e najti nekaj sto razli~nih snovi, ki {kodujejo zdravju. Med zelo mo~nimi in ve~no prikrivanimi onesna‘evalci so predvsem ostanki zdravil. Bolj ko je voda onesna‘ena, ve~ ljudi zboleva. In ve~ ljudi jemlje zdravila in ve~ ostankov zdravil (~love{ko telo ne presnovi niti polovico zdravil, kar ne porabi, izlo~i in se seveda znajde na koncu v vodi) se nabira v vodi. Ljudje, ki skrbe za zdravo vodo, se v~asih tega zavedajo, v~asih ne, vedno pa imajo polna usta besed, da ravnajo po pravilniku. Tako je zelo udobno, njihova vest, da tudi vede zastrupljajo sebe in prijatelje, jih ne gane. Navadno so tisti, ki so najbolj glasni, tudi moralno najbolj krivi. Uradno pa je vse po pravilniku. Ljudem, ki se zavedajo, da jim vsakodnevno vna{anje strupov, med njimi velike doze ostankov hormonov, pomirjeval, protibole~inskih in protivnetnih zdravil ter pomirjeval in drugih strupov uni~uje zdravje, pa~ ne preostane ni~ drugega, kot da sami poskrbijo, da ~im manj teh snovi, ki lahko zelo mo~no ogrozijo zdravje, tudi zdravje {ele prihajajo~ih generacij, pose‘ejo po sredstvih, s katerimi zmanj{ajo strupeno u~inkovanje celokupnih snovi, ki se odlagajo v vodi. Teh snovi ni malo, meriti se jih da v delcih na milijon, ~eprav toksikologi vedo, da posledice teh snovi na zdravje ljudi, pa tudi ‘ivali in rastlin, niso v sorazmerju s koli~ino teh snovi, saj v~asih bolezen lahko spro‘i ‘e samo ena molekula strupa. Toda ve~ je molekul, ve~ja je mo‘nost, da nas zadane.

Misteriji 23

Biolo{ka pestrost: Zbiranje podatkov o ogro‘enih povodnih konjih

Ganski povodni konji ^

e imajo povodni konji kak{no napako, je to za ljudi gotovo dejstvo, da zmore vsak v eni sami no~i pojesti 50 kilogramov kmetijskih pridelkov. Povodni konji (z latinskim imenom Hippopotamus amphibius) so bili neko~ razprostranjeni ob rekah podsaharske Afrike. A ker je isto bogato pore~no okolje privla~ilo tudi kmetovalce, so se bivali{~a teh ‘ivalih zdaj omejila predvsem na za{~itene naravne vzhodnoafri{ke parke. Od dveh preostalih populacij povodnih konjev v Gani (zahodna Afrika) je za{~itena zgolj ena, in sicer tista v narodnem parku Bui. Toda ganska vlada na~rtuje v soteski Bui gradnjo jezu za hidroelektrarno, to pa bo uni~ilo ve~ino ‘ivljenjskega okolja povodnih konjev v parku. Naravovarstveniki in lokalni aktivisti si prizadevajo za oblikovanje rezervata za druge populacije teh ‘ivali - rezervata, ki bo morda zadnje zato~i{~e povodnih konjev v Gani. Park povodnih konjev Wechiau je eden prvih ganskih rezervatov za divje ‘ivali; zasnovali so ga v lokalnih plemenih Wala, Daga in Lobi. Ta ga tudi vodijo. Ganski Urad za turizem je vodjem za ta pionirski podvig podelil tudi priznanje. Skupnost Wechiau se zaveda pomena varovanja po-

vodnih konjev, tako glede ohranjanja celovitosti ekosistema kot glede sonaravnega izkori{~anja mo‘nosti, ki jih ponuja ekoturizem. Vendar pa pri preu~evanju divjadi v rezervatu potrebujejo pomo~, da bodo lahko oblikovali na~rt varovanja. Udele‘enci skupini znanstvenikov, ki jo sestavljajo dr. Alfred Oteng-Yeboah in dr. William Oduro (oba z univerze Gana) ter dr. Paul Beier (univerza Northern Arizona), pomagajo v multidisciplinarnem prizadevanju za zagotovitev temeljnih podatkov o rezervatu. Raziskujejo rastlinje, da bi ugotovili navzo~nost rastlin, s katerimi se hranijo povodni konji, in sodelujejo pri obnovi uni~enih mest. S pomo~jo ustrezne opreme u~ijo identificirati dvo‘ivke, ku{~arje, ka~e, ‘elve, krokodile in sesalce v tem naravnem zato~i{~u. Pe{ in v kanujih se podajajo ob reki in po njej, da odkrivajo raznolikost lokalnih ptic; morda bodo potrdili doslej nepotrjena poro~ila, po katerih naj bi na tem obmo~ju

Povodni konji potrebujejo za ‘ivljenje nedotaknjene odseke rek, ki jih je vse te‘je najti. V skupnosti Wechiau v severozahodni Gani se zavedajo nara{~ajo~e stiske teh ‘ivali in ukrepajo, da bi za{~itili njihovo dragoceno ‘ivljenjsko okolje.

‘ivel ogro‘eni kronski ‘erjav. ^eprav povodnih konjev niti ne videjo pogosto, raziskujejo njihovo razporeditev in {tevilo v rezervatu, preu~ujejo njihove prehranjevalne navade in odkrivajo obmo~ja, na ka-

V Misterijih v vsaki {tevilki predstavljamo programe, pri katerih lahko sodelujete tudi vi. Za sodelovanje ni potrebna posebna izobrazba ali poznavanje ve{~in: strokovnjaki na terenu udele‘ence nau~ijo vsega, kar je potrebno. Programi Earthwatcha zajemajo tri glavne smeri: raziskovanje, ohranjanje in izobra‘evanje. Vsakdo stro{ke svojega bivanja poravna sam. Evropski naslov organizacije, ki se ji lahko pridru‘ite: Earthwatch Europe/57 Woodstock Rd./Oxford OX2 6 HJ.UK. Telefon: ++44(0)1865-311-600. e-mail:vp@earthwatch.org.uk.

terih se parijo. Vsa ta prizadevanja bodo pripomogla re{iti zadnje ganske povodne konje ter v Wechiau vzpostaviti sonaraven ekosistem.

TERENSKI POGOJI Po dolgih dnevih hoje in vo‘enj s kanuji se udele‘enci odpo~ijejo v ilovnatih turisti~nih ko~ah v bli‘ini rezervata, opremljenih s preprostimi posteljami, prho z vedri in najenostavnej{imi strani{~i. Pomagajo lokalnemu kuharju pri priravi jedi, med drugim iz prosa, koruze, ri‘a in jama.

ZALO@BA ARA

VO NO

VODNIK PRAKTI^NE AROMOTERAPIJE

ZDRAVA SREDOZEMSKA PREHRANA

PRIKRITA ZGODOVINA ^LOVE[KE RASE

ZATON PROMETEJEVE DOBE

^ESEN, ^UDE@NO HRANILO

Davno izro~ilo in najnovej{e terapevtske informacije o rastlinskih eteri~nih oljih, ki jih lahko kupimo v vsaki bolje zalo‘eni trgovini z naravno kozmetiko. Enostavni napotki za odpravljanje stresa, zdravljenje bolezni, obogatitev ~utov, masa‘o in kopeli.

To, kar znanost spoznava za resni~no zdravo hrano, jedo ljudje ob Sredozemskem morju ‘e od nekdaj: zelenjavo, pusto meso, ribe, za~inijo z olj~nim oljem in ~esnom ter vrsto imenitnih za~imb. Ve~ kot 100 receptov.

Knjiga opisuje nenavadne izkopanine, predmete, ki jih v muzejih skrivajo v depojih; strokovnjaki ne znajo razlo‘iti njihovega porekla. Knjiga seznanja s predmeti, katerih starost ocenjujejo na milijone let, ~eprav je ~love{ka rasa uradno stara {ele 100.000 let.

Soodvisnost `ivih bitij je nelo~ljiva in vseobsegajo~a. ^lovek je sam po sebi `ivi dokaz kozmi~ne inteligence, ki dokazuje, da je celota skrita v vsakem od njegovih delov in katere zavest je sestavni del univerzuma. Knjiga vse to pojasnjuje na razumljiv na~in.

Najsodobnej{a znanstvena spoznanja iz 2000 raziskav o neverjetni zdravilni mo~i te ‘e tiso~letja znane rastline in njenem vplivu na resnej{e bolezni sodobnega ~asa...

Cena: 2.900 SIT

Cena: 3.900 SIT

Cena: 1.900 SIT

USODA DU[ Ameri{ki mojster hipnoterapije Michael D. Newton je na podlagi {tevilnih seans pri{el do novih odkritij o usodi du{ in to popisal v ve~ kot 500 strani debeli knjigi, ki v obliki intervjujev odstira pogled v skrivnost zasmrtja. Knjiga je ameri{ka uspe{nica.

KOZMOBIOLOŠKI KOLEDAR

Cena: 5.500 SIT

ZDRAVILNA ENERGIJA DREVES Vonjajte in oku{ajte popke in drevesni sok, prislanjajte u{esa in poslu{ajte notranji {epet debel. Spoznajte na~ine in vaje za zajemanje zdravilne energije dreves v gozdu, go{~avi ali na vrtu, ne glede na to, kje ‘ivite. Cena: 4.900 SIT

KOZMOBIOLO[KI KOLEDAR Preglednica Luninih men od leta 1965 do leta 1980, s katerimi je mogo~e dolo~iti Lunino meno ob rojstvu in s tem kozmobiolo{ko ovulacijo, nespremenljiv plodni ~as vsake ‘enske, pa tudi spol otroka. Cena: 1.900 SIT

^ESNOVE JEDI S ~esnom je mogo~e prepre~iti sr~ne in ‘ilne bolezni, ~esen krepi imunost, premaguje klice... Vsakdanje u‘ivanje je najmanj, kar lahko storimo za svoje zdravje. V knjigi ^esnove jedi je ve~ kot 100 receptov. Cena: 2.900 SIT

TELO KLI^E PO VODI

ZDRAVILNI ^AJI IN NASVETI

Zdravnik internist F. Batmanghelidj dokazuje, da si lahko zdravje mo~no izbolj{amo s pitjem navadne vodovodne vode. Medicinsko utemeljeno.

âjne me{anice za vse vrste tegob in {e nasvete, s katerimi se jih da olaj{ati, je zbral v svoji knjigi starosta slovenskih zeli{~arjev Joè Tomaìn~i~. V knjigi je ve~ kot 100 izbranih receptov in na stotine nasvetov.

Cena: bro{irane 2.900 SIT trdo vezane knjige 3.900 SIT

^UDE@ OLJ^NEGA OLJA Priro~nik z razlagami, kako olj~no olje varuje pred artritisom, sr~no‘ilnimi boleznimi in rakom na dojki. Ameri{ka uspe{nica na podlagi rezultatov {tevilnih raziskav vodi v svet zdrave in okusne prehrane, ki varuje zdravje. Cena: 1.900 SIT

Cena: 2.900 SIT

! O V O N KAKO VIDIMO, BEREMO IN IZBOLJ[AMO AVRO

KAKO ODKRIJETE VA[A PREJ[NJA @IVLJENJA

KAKO SE NAU^IMO AVTOMATSKEGA PISANJA

KAKO POVE^AMO SAMOZDRAVILNE SPSOBNOSTI

Priro~nik za spoznavanje avre in razlage, kako se jo nau~imo gledati in spoznavati njen pomen; kako nam avra ka‘e na podlagi bioenergijskih zevov du{evno in telesno stanje.

Priro~nik korak za korakom vodi do znanja, kako se sami, brez terapevta, spustimo v prej{nja ‘ivljenja in odkrijemo vzroke morebitnih bolezni, preganjavic, stisk, ki izvirajo iz davnine.

Sami lahko veliko storimo za svoje zdravje. Prisluhnimo naravi. Napotki za klistiranje, post, telesno vadbo in savnanje. Kako, koliko in kdaj naj bi jedli, da bi spremenili svoj svet zdavja.

Cena: 1.900 SIT

Cena: 2.900 SIT

Priro~nik, ki vas pou~i, kako prek avtomatskega pisanja vzpostavite stik z Vi{jim jazom, ki vas vodi in vam svetuje, komunicirate z drugimi bitji, ki vam posredujejo razli~ne informacije, dobite odgovoCena: 2.900 SIT re...

PRIPORO^AMO: • Sanjska knjiga (1.900 SIT ), • Napovedovanje usode z igralnimi kartami (2.900 SIT), • Radiestezija (1.900 SIT), • Bioenergija (1.900 SIT), • Ugankarski slovar I+II (4.980 SIT), • Zdrava nose~nica (1.700 SIT), • Varujmo srce (1.700 SIT), • Huj{ajmo (knjiga in kaseta 1.900 SIT), • Ri` na 100 na~inov (1.900 SIT), • Recepti za biohrano (1.600 SIT), • Bio kruh in pecivo (1.600 SIT), • Kuhinja Zlatega polja (1.900 SIT) • Kuhinja Zlatega polja - Ka{e (2.900 SIT), • Kuhinja Zlatega polja - Od polente do kuskusa (2.900 SIT)

Cena: 1.900 SIT

KAKO VPLIVAJO OSEBNA [TEVILA S pomo~jo {tevil, vsako ima svoj pomen, lahko bolje spoznamo sebe in ljudi, ki nas obkro‘ajo. [tevila nam lahko pomagajo ustvariti lep{e ‘ivljenje, z njimi lahko pokukakmo v preteklost, razumemo sedanjost in na~rtujemo prihodost. Cena: 2.900 SIT.

POTOVANJE DU[ V knjigi najdemo odgovore na ve~na vpra{anja, kaj se dogaja z du{o, ko ~lovek umre, bodisi naravne bodisi nasilne smrti. Kdaj in kako se du{a odlo~i, da pride v ~lovekovo telo? Kaj se dogaja z du{o med dvema ‘ivljenjema? Cena: 3.300 SIT

Knjige naro~ite z naro~ilnico, natisnjeno na naslednji strani. Vse knjige prodajajo tudi v trgovini AUREA - BTC, hala A, tel.: 01/541-17-60.

Misteriji 25

PRODAJA PO PO[TI

INFORMIRANI KOZARCI Njihova posebnost je, da izbolj{ajo vsakdanjo vodo; v njih voda spremeni svoje fizikalnokemi~ne lastnosti, informacije v kozarcu vzpodbudijo njene samoo~i{~evalne lastnosti. Voda iz informiranih kozarcev je za vsa ‘iva bitja primernej{a pija~a, kar je dokazano z vrsto poskusov, ki te~ejo iz meseca v mesec. Tako na primer genotoksi~en test dokazuje, da kozarec pobolj{a vodo za kakih 40 odstotkov. 3.100 SIT Ker razli~ne barve razli~no delujejo na ljudi, smo glede na ezoteri~na izro~ila kozarce opremili s simboli razli~nih barv, pri ~emer je v vseh kozarcih osnovna informacija enaka, zeleni in rde~i pa imata {e dodatne informacije. Vsakemu originalnemu kozarcu je prilo‘en certifikat, zelenemu pa tudi knji‘ica z napotki za huj{anje in kaseta s programom za la‘je huj{anje. Za dobro zdravje je priporo~ljivo, da na dan popijemo kakih osem kozarcev vode. Tehnologija Hydronic, po kateri so narejeni kozarci, je bila z zlatim odli~jem nagrajena na sejmih inovacij v Nürenbergu, Pittsburgu in na mednarodnem sejmu v Celju ter je prejela v Pittsburgu posebno nagrado za uspe{en naravovarstveni izdelek, kristalni globus. 4.100 SIT Kozarci imajo svoj pomen tudi v barvni terapiji. Iz knjige Aura Soma povzemamo, kako barve delujejo na ~loveka: Modra: Deluje na grleno ~akro, vzpodbuja toleranco do sebe in drugih, vero v notranje vodstvo, okrepi odpornost, fizi~no in ~ustveno, zmanj{uje trpljenje... Zelena: Deluje na sr~no ~akro, podpira nas pri sprejemanju odlo~itev, vzpodbuja nov pogled na stvari, prina{a mo~an stik z naravo... Rde~a: Spodbuja delovanje hormonskega sistema, pomaga premagati agresivna ~ustva, obnavlja energijo, uravnove{a delovanje prve ~akre, pomaga pri stresu, pri razli~nih strahovih. Opozorilo: Kozarcev ne smemo pomivati v pomivalnem stroju, uporabljati agresivnih pomi4.100 SIT valnih sredstev ali vanje to~iti vro~o vodo.

SOLNA LU^ Solna lu~ izredno ugodno deluje na po~utje in zdravje, saj seva negativne ione in oddaja v prostor ‘ivljenjsko pomembno desnosu~no bioenergijo, s katero se, ~e je potrebno, napolni vsako telo. Njeno blagodejno delovanje je priporo~ljivo predvsem ob televizorjih, ra~unalni{kih ekranih, mobilnih telefonih, patogenih sevanjih... V prodaji po po{ti so naprodaj te`ke: a) 3 - 4 kg 10.900 SIT b) 4 - 5 kg 11.815 SIT in c) 5 - 6 kg 13.900 SIT

KROGLA ZA HLADILNIK S kroglo za hladilnik lahko dose‘emo, da hrana v hladilniku ostane dalj ~asa sve‘a in se njena uporabnost podalj{a vsaj za ~etrtino. Storiti ni treba prav ni~ drugega kot kroglo za hladilnik, ro~no narejeno iz kristalina jantarjeve barve, postaviti v hladilnik. In ‘e deluje. 7.900 SIT

KRISTALINSKA KROGLA Krogla zagotavlja, da se energija okrog nje su~e desno (preverite z nihalom). V radioni~ni delavnici so ji vsevane informacije, ki razen dobre volje vzbujajo v ljudeh tudi odpornost proti {tevilnim boleznim. Osem centimetrov velika krogla deluje v premeru treh metrov. Poznavalci jih postavijo na ra~unalnik, na delovno mizo, predvsem pa na no~no omarico. 7.900 SIT

MAGIC LIFE Plasti~na plo{~ica posebnih oblik zaradi svoje oblike zajema energijo iz okolja in jo oddaja v neposredno bli‘ino. Plo{~ica je kodirana z orgonskimi sevalniki in nam pove~a energijo in {~iti pred sevanji, ~e jo nosimo na vrvici okoli vratu ali v prsnem ‘epu. 1.070 SIT

MEDITACIJA ZA DU[O IN TELO Zgo{~enka Zdravilna meditacija za du{o in telo je prva doma~a zgo{~enka s podro~ja meditacije, ki ni posnemanje vzhodnja{kih zgledov; je doma~e delo, ugla{eno na slovensko, doma~o du{o. Avtorica Deja Mu{i~ s sodelavci, je zdru‘ila zdravilne energije glasu, ljudi in Bohinja, kjer je zgo{~enka tudi nasatala. 3.790 SIT

PRODAJA PO PO[TI

FILTER IN TRANSFORMER

ENERGIJSKA ZA[^ITA NORAD Energijsko samolepilno bakreno plo{~ico s premerom a) 24 ali b) 28 milimetrov nalepimo na pokrov~ek ure. Tako bo energijska plo{~ica v stiku s ko‘o in bo baker, ki ga potrebujemo v obrambi pred vnetji, prehajal v telo. Bakrov oksid je prvi znani zaviralec vnetij. Plo{~ica pa je tudi kodirana; pove~uje bioenergijo, pove~uje biopolje ~loveka in tako zmanj{uje tveganje pred negativnimi vplivi sevanj ra~unalnikov, baznih postaj in drugih virov sevanja. Delovanje plo{~ice je dokazano z meritvami biopolja ~loveka in z merjenjem zmanj{evanja {tevila po{kodovanih kromosomov v rastlinah. Kadar potrebujete ve~ energije, med izpiti, ~e ste utrujeni med vo‘njo... zavrtite uro tako, da bo bakrena plo{~ica v stiku z notranjo stranjo zapestja. Enotna cena za a) ali b): 3.300 SIT

TELEFONSKA ZA[^ITA NORAD Telefonska za{~ita Norad je samolepilna bakrena plo{~ica s premerom 12 milimetrov. Nalepimo jo na mobilni telefon v bli‘ini antene ali znotraj na baterijo. Z informacijami, ki jih oddaja, zmanj{uje negativni vpliv sevanja mobilnih telefonov za ve~ kot sedemdeset odstotkov. Tako ob~utno zmanj{uje tveganje okvar kromosomov, ki jih povzro~a sevanje. Doma in v tujini nagrajena za{~ita Norad je preverjena z biolo{kim testom in z merjenjem u~inkov na ~lovekovo biopolje. 2.975 SIT

ATLANTIDSKI PRSTAN IN PLO[^ICA Sta srebrna, oblikovana tako, da posebni liki sprejemajo in oddajajo kozmi~no energijo in s tem {~itijo pred negativnimi sevanji. Ugodno delujejo na zdravje in dobro po~utje, prepre~ujejo nesre~e. Oblika prstana izhaja iz davnine, saj so u~inki likov, ki so skrbno vdelani v celjski srebrni nakit, znani ‘e iz ~asov faraonov. Velikosti prstana: od 16 do 26 mm notranjega premera. prstan 7.800 SIT plo{~ica 7.800 SIT

^AKRINA MAJICA ^akrine majice iz Avstralije telesu dovajajo bioenergijo s pomo~jo mo~nih nihanj nenavadno ‘ivih barv (njihove intenzivnosti se na papir ne da natisniti) in tako polnijo avro in bolj{ajo zdravje. Velikosti S, M, L, XL, XXL. 14.900 SIT

V krajih, kjer je mogo~e pri~akovati onesna‘eno vodo, pa tudi na potovanju, kjer ne vemo, kaj prite~e iz pip, o~istimo vodo s filtrom in dodatno {e s Transformerjem (narejen po tehnologi Hydronic), ki zmanj{a genotoksi~nost vode za 35%. Informirani kozarec {e dodatno zni‘a genotoksi~nost. Cene: filter 5.200 SIT, transformer 14.900 SIT, ogljena kartu{a za 300 litrov 4.000 SIT.

BAKRENE ZAPESTNICE Zmanj{uje ali odpravlja bole~ine, ki jih povzro~ajo revma, artritis, i{ijas, lumbago, igranje tenisa, golfa, ko{arke... Mnogi, ki nosijo zapestnico, zmanj{ajo ali pa celo opustijo jemanje protibole~inskih zdravil in tako veliko naredijo za svoje zdravje. Velikosti zapestnic: od 15 do 19 cm premera. Naprodaj so tudi posrebrene ali pozla~ene. a) navadna (informirana) 4.990 b) posrebrena 5.700 c) pozla~ena 9.600 in d) pozla~ena z gravuro 12.500 SIT

AJDOV VZGLAVNIK Ajdov vzglavnik je napolnjen s 3,3 kilogrami lu{~in biolo{ko pridelane ajde, velik 70 x 50 cm. Lahko ga poljubno oblikujete in si sami dolo~ite najprimernej{o vi{ino. Se ne greje in je zelo zra~en. Primeren je za vse ljudi, predvsem pa za tiste, ki imajo bole~ine v vratu, glavi, hrbtenici... 9.800 SIT

Naro~ilnica Misteriji Naro~am izdelke:

pla~al bom po povzetju s kartico EU LB {t. kartice: veljavnost do:

koli~ina

cena

{t. ~lanske kartice: AMEX podpis:

ime in priimek: ulica in hi{na {tevilka: po{tna {tevilka, po{ta: kraj, datum, podpis: Naro~ilnico po{ljite na naslov: Ara, [martinska 10, 1000 Ljubljana tel.: 01/431-20-25, faks: 01/230-16-27, e-mail: ara @zalozba-ara.si Vsi izdelki so naprodaj tudi v trgovini AUREA BTC, hala A Ljubljana, tel. 01/541-17-60.

Misteriji 27

PRODAJA PO PO[TI

RADIESTEZIJSKA NIHALA Karnak (a) (nova oblika), Izis (b) - 6 in Izis (c) - 4 (oba novej{a oblika) so med najbolj znanimi radiestezijskimi nihali. Nihali Izis sta poimenovani po egiptovski boginji Izidi, primerke tako oblikovanih nihal so na{li v izkopanih egiptovskih sarkofagih. Uporabljamo jih za preiskavo {kodljivih sevanj, iskanje vode, izbiranje primerne prehrane, doziranje, pa tudi za diagnosticiranje. Cena posameznega nihala: 4.200 SIT

KAK[NA VODA TE^E Kraj, kjer je bil odvzet vzorec pitne vode

AKORDI @IVLJENJA Deset pesmi, ki jih vedno radi sli{imo (The way we are, Feelings, The love of woman, Love me tender, Memory, Ave Maria, My way...) je zapela Nata{a Loborec Perov{ek in izdala zgo{~enko, ki prijetno spro{~a. 2.900 SIT

ANGELSKE KARTE Med {tiriin{estdesetimi kartami izvle~ete eno in z nje preberete duhovno sporo~ilo, ki vas spremlja ves dan. Angelske karte niso karte za prerokovanje; so zbirka sporo~il, dobrih misli, ki vam prinesejo mir, zadovoljstvo, uteho in radost. 2.550 SIT

RADIESTEZIJSKI PRIBOR

Plastificirana rozeta in nihalo z vre~ko sestavljata komplet za radiestezijsko delo. Na rozeti je {est razli~nih skal za ugotavljanje energetske frekvence prostora, predmetov in oseb, za ugotavljanje radiestezijskega potenciala, vitalnih energij, primernosti hrane, pija~, ~ajev, zdravil, zemeljskih sevanj in vibracij... Na hrbtni strani rozete so natisnjena natan~na navodila. 4.900 SIT

IZ PIP?

% genotoksi~nosti vodovodne vode

Ajdov{~ina, Gori{ka c. 29 Bled, Ljubljanska c. 15 Bo{tanj pri Sevnici, Bo{tanj 60a Bre`ice, Milan~eva 40 Celje, Celov{ka 10 ^rnomelj, Ko~evje 22 b Dom‘ale, Ljubljanska cesta Dravograd, Koro{ka c. 49 Ilirska Bistrica, Vilharjeva 31 a Jesenice, Cesta Mar{ala Tita 19 Izola, Bencinski servis Ko~evje, Ljubljanska 69 a Koper, Bencinski servis Kranj, Britof 184 Kr{ko, Kr{kih `rtev 136a Lendava, Kolodvorska 4 Ljubljana, Pov{etova ulica Maribor, Pri Treh ribnikih Metlika, c. 15. brigade 34 Murska Sobota, Cankarjeva 4 Nova Gorica, Sedejeva ulica 2 Novo mesto, Ljubljanska c. 10 Postojna, Re{ka c. 5 Ptuj, Pre{ernova 10 Ravne na Koro{kem, Koro{ka c. 4a Slovenj Gradec, Ronkova ulica 2 Slovenska Bistrica, Ob Potoku 33 Slovenske Konjice, Liptovska ul. 4 [kofja Loka, Vinoteka - Ka{~a Tolmin, Trg M. Tita 18 Trbovlje, Trg revolucije 27 Velenje, Celjska cesta 2 Vrhnika, Ljubljanska c. 4 Idrija, Izvir Podroteja Kri`, Kri` 53 (ob~ina Komenda) nadaljujemo z raziskavami

16,00 14,28 16,16 14,70 18,75 14,28 12,19 16,27 14,81 19,23 17,14 17,74 16,16 17,39 19,67 23,80 15,53 12,71 17,54 22,22 17,07 18,44 16,21 19,81 16,66 16,21 9,52 10,00 16,17 11,36 16,00 21,92 13,95 17,64 8,06

% genotoksi~nosti informirane vode

9,67 8,69 11,11 9,43 11,76 8,77 7,01 10,16 8,82 12,50 10,90 11,90 10,05 9,32 13,51 16,66 10,76 8,03 12,40 16,03 11,11 10,00 10,71 10,16 10,25 9,67 5,94 6,06 9,30 6,89 9,37 14,96 9,09 11,57 4,82

Vsak mesec z genotoksi~nimi testi (Protokol 8. - mednarodno priznani genotoksi~ni test) preverimo kakovost enega izmed mestnih vodovodov. Genotoksi~nost je izra‘ena v % in ka‘e odstotek celic, katerim voda oziroma snovi v njej po{kodujejo kromosome (po{kodbe opazujemo v ~ebulnih metafaznih celicah). Med testom pregledamo kakih 300 metafaznih celic, to je v skupnem {tevilu le 1 odstotek vseh pregledanih celic. Genotoksi~nost se izra‘a z razmerjem med celicami s po{kodovanimi kromosomi in vsemi metafaznimi celicami. V drugi koloni gornje preglednice je na enak na~in ugotovljena genotoksi~nost iste vode, ki jo nato~imo v informirani kozarec. Ta je praviloma za kakih 40 % manj{a, torej informirani kozarec mo~no popravi kakovost pitne vode.

Med romarji v Med`ugorje je bilo pred vojno najve~ prav Slovencev

Do‘ivljajo Marijino bli‘ino M

ed`ugorje, kjer se je 24. junija 1981 prvikrat prikazala Marija in se {e dan dana{nji vsak ve~er javlja doma~inki Vicki Ivanovi}, je obiskalo ‘e vsaj trideset milijonov ljudi. Pred samostojnostjo Slovenije je bilo med obiskovalci in romarji, glede na {tevilo prebivalcev, najve~ prav Slovencev. Danes jih je nekoliko manj, ~eprav ni tedna, da ne bi bil v naselju na jugu Bosne vsaj kak avtobus slovenskih ~astilcev Marije. Ne ve se, koliko slovenskih agencij in posameznikov organizira redne ali ob~asne izlete in romanja v posve~eni hrva{ki kraj v Bosni. Med prvimi Slovenci, ki je od{el tja in {e vedno praviloma vsaj enkrat na mesec roma h Kraljici miru, je gospod Maks Kozjek, ‘upnik s Svete Gore, ki je tudi urednik revije

Med prvimi slovenskimi obiskovalci Medùgorja, ki po ve~ kot dvajsetih letih {e vedno redno roma h Kraljici miru, je gospod Maks Kozjek, ‘upnik z zasavske Svete Gore. Mir - odmev Medùgorja in organizator obnove kapele Kraljice Miru, v kateri je sredi Slovenije vitra‘no upodobljena medùgorska Marija s {estimi otroki, vidci njenega prikazovanja. Vsak zadnji vikend v mesecu Maks Kozjek odpelje avtobus ali dva romarjev v deset ur vo‘nje oddaljeno romarsko sredi{~e. Tja se je prvi~ odpravil ‘e davnega leta 1981. “Leta 1981 sem bil trikrat v Medùgorju. Za tamkaj{nje dogodke sem zvedel v za~etku avgusta,” nam je povedal. O dogodkih v Medùgorju,

@upnik z zasavske Svete Gore je velik ~astilec med`ugorske Marije.

dotlej povsem neznanemu kraju, mu je pripovedoval prijatelj, duhovnik, ki je {el k svoji sestri v Split na po~itnice. Prve sestrine besede, ko je stopil iz letala so bile: “Janez, ali ve{, kaj se dogaja tukaj, Marija se prikazuje.” In po vseh gostilnah in restavracijah, kjer koli se je usedel, so ljudje govorili le o dogodkih v Medùgorju. Naslednji dan je od{el tja in videl je procesije ljudi, ki so se vlekle na goro in nazaj. Kot mravlje. Vsak je dràl v rokah ro`ni venec. Ni mu bilo jasno, zakaj ~asopisi pi{ejo, ~e{ da romarji delajo samo {kodo, ko pa je bilo povsod samo kamenje. Maks Kozjek se je udele‘il prvega slovenskega romanja z avtobusom 22. oktobra 1981. leta. Organizirala ga je Zofka Raku{~ek iz Ljubljane: “Potem sem bil tisto leto tam {e dvakrat, v za~etku decembra smo bili z manj{o skupino in konec leta, ko me je pri{el obiskat prijatelj, sva {la z avtomobilom sama v Medùgorje. Za tem sem hodil kar naprej, razen med najhuj{o vojno 1991. ter 1992. leta, ko sem bil samo po dvakrat na

Med`ugorska Marija, kot jo je po opisu {estih vidcev naslikal italijanski slikar Carmel Puzzola.

leto. Sedaj potujem tja enkrat mese~no. Organiziramo romanje, in ko se avtobus napolni, gremo,” pravi in kot poznavalec razlo`i: “Slovenci so bili tam naj{tevilnej{i pred letom 1990. Nekaj let smo organizirali tudi petnajst posebnih vlakov iz Ljubljane, pozneje pa tudi enega do dva iz Maribora. Hrvati so imeli tiste ~ase le enega ali dva mala posebna vlaka iz Zagreba. Na{a najve~ja skupina je {tela 774 romarjev. Danes vlak tja ne vozi. Pred zadnjo vojno smo bili procentualno Slovenci naj{tevilnej{i romarji glede na to, da nas je le 2 milijona. Sicer pa so naj{tevil~nej{i obiskovalci Italijani. Do leta 1990 je bila vsak dan slovenska ma{a. Danes nas je manj. - Zakaj? Ker se je veliko romarjev “preselilo” na Kure{~ek, kar pa nikakor ni isto. Zdaj je tudi

Misteriji 29

DO ‘IVLJAJO M ARIJINO

BLI ‘ INO

Vitra‘ med`ugorske Marije s {estimi vidci.

ve~ organizatorjev, tako da imam jaz manj{e skupine. - Kaj je tisto, kar Slovence tako mo~no vle~e v Med`ugorje?” smo ga vpra{ali in brez pomisleka je odgovoril: Milost. Resnice se ne da prevarati. Do‘ivetja, ki jih imamo tam, so tak{na, da jih ~lovek ne more do‘iveti nikjer, take bo‘je, Marijine bli‘ine, kot jo do‘ivljamo tam. Prva leta smo tudi Marijo ve-

likokrat videli in tudi sli{ali. Sedaj pa vidimo ve~krat kak{no znamenje. Lani 26. februarja smo malo po 12. uri prispeli na goro Kri‘evac in ~ez je letela jata ptic v obliki ~rke V, to~no nad goro pa je jata spremenila obliko v Marijin monogram, v ogromen M in A znotraj. Ptice so glasno opozarjale nase, kot bi hotele, da jih opazujemo. Za tem so zopet oblikovale ~rko V in odletele naprej. 25. februarja smo bili na gori ob son~nem vzhodu in smo videli posebno znamenje v vrtenju Sonca, ki je bilo o‘ar~eno z vijoli~asto barvo. Ko smo {li v dolino, smo sre~ali petnajst Korejcev, ki so {li po ledeno mrzli poti navzgor bosi. Nato smo sre~ali petinosemdeset mladih fantov iz skupnosti Cenakolo sestre Elvire, ki se zdravijo zaradi narkomanije in so molili kri‘ev pot; eno desetko ro‘nega venca v hrva{~ini in eno v italijan{~ini. Ko so pri{li do postaje kri‘evega pota, so vsi pokleknili na obe koleni in kle~e molili. Jaz sem to gledal in dobil ob~utek, da

MARIJA SE JAVLJA VSAK VE^ER

zadnjem ~asu Gospa najpogosteje poziva k molitvi za mlade in dru‘ino, pravi osemintridesetletna Ivica Ivankovi}, ki sleherni dan, dvajset minut pred {esto sprejema Marijina sporo~ila ‘e od tedaj, ko jo je prvi~ ugledala. Pravi, da se Marija v teh letih ni spremenila, ka‘e starost med 18 in 20 let, ima 60 kilogramov in je visoka 165 centimetrov. Je ~rnolasa, modrih o~i... Oble~ena je v enostavno plavosivo obleko, okoli glave pa ima vedno 12 zlatih zvezdic. se je ~as pomaknil nazaj za sedemdeset let in da imam pred seboj neko skupnost iz katoli{ke ustanove, kjer so se morali neko~ obna{ati po diktatu predstojnikov. Vendar nih~e ni bil videti prisiljen v molitev, temve~ so vsi molili z radostjo na obrazu, kar me je ganilo. Vse to so bila znamenja, ki ~loveka venomer vle~ejo tja nazaj. - Koliko Slovencev je {lo po va{em mnenju ‘e tja, na deset tiso~e? To zagotovo vendar jih gre veliko po ve~krat, nekateri kar vsak mesec. Tudi pri meni so nekateri stalni, mnogo pa jih gre ve~krat. - Vi ste tudi urednik revije Odmev Med`ugorja... Le naslovni, izhaja pod mojo odgovornostjo, sicer pa gospa Maja Zalar iz Ljubljane to ureja in pi{e.

Tudi na spominskemu informiranemu kozarcu je upodobljena Marija z razprtimi rokami, ki stoji na oblaku. Kozarec ima v sebi enake informacije kot modri kozarec.

- Na romanje pa vodite ljudi vi? Da, vedno potujem za en dan, pono~i tja in pono~i nazaj, ker imam ~as omejen.

pono~i, da smo pred 5. zjutraj ‘e tam in zve~er okoli 20. ure se vra~amo nazaj. Zjutraj se z baterijami povzpnemo na goro Kri‘evac, molimo kri‘ev pot in tri ro‘ne vence, nato se spustimo nazaj v dolino, kjer imamo ob 9. uri v kapeli ma{o. Mi bi sicer ‘eleli ma{o prej, vendar nam ne odprejo kapele, zato se potem najprej povzpnemo, da izkoristimo ~as do ma{e. Ob 11. uri smo sprejeti v centru Cenakolo, kjer se zdravijo narkomani, 90 fan-

- Kako pa se ljudje prijavijo

(Nadaljuje se na 47. strani)

- V koliko izvodih jo natisnejo? 3600 izvodov, ve~inoma je naro~ni{kih izvodov, nekaj pa v prosti prodaji. Svetogorska kapela je posve~ena medùgorski Mariji, Kraljici miru. Lani so uspeli napraviti vitra‘e, ki izhajajo iz posebne ‘elje, da bi lahko ljudje na enem mestu videli in ob~utili miniaturno tri najve~je Marijine bo‘je poti na svetu, Lurd, Fatimo in Medùgorje. V Lurdu je bila ena vidkinja, v Fatimi trije in v Medùgorju je bilo {est vidcev.

za romanje? Po telefonu preko mene osebno. Iz Ljubljane krenemo

Kaj vse lahko prinese gradnja na nivoju posami~nih atomov in molekul

Na pragu nanotehnologije M

ikroskopski ~ude‘ v nastajanju: stroji, narejeni iz molekul in atomov. Med vsemi tehnolo{kimi ~arovnijami, katerih uporaba bi lahko spremenila prav vse plati na{ega ‘ivljenja, je nanotehnologija tista, ki zbuja pristno za~udenje. ^e ‘elite o tem vedeti kaj ve~, berite naprej. Nanizali vam bomo nekaj lahko razumljivih dejstev. Ra~unalniki reproducirajo informacije tako reko~ brez stro{kov. Znanstveniki si ‘e dolgo prizadevajo, da bi z lo~eno obravnavo atomov izumili naprave, ki bi bile sposobne izdelovati razli~ne stvari skoraj popolnoma brez stro{kov, podobno kot to po~nejo ra~unalniki z drobci informacij. To bi omogo~ilo avtomatsko izdelavo potro{ni{kega blaga brez tradicionalne delovne sile, podobno kot fotokopirni stroj lahko izdela neomejeno {tevilo kopij, ne da bi bilo potrebno znova in znova pretipkavati originalno informacijo. Gorivo elekronike je miniaturizacija. Delovanje na manj{i ravni je pripomoglo k izgradnji orodij, s katerimi lahko manipuliramo posamezne atome, podobno kot beljakovine v krompirju manipulirajo atome v zemlji, zraku in vodi, da ustvarijo kopije samih sebe. Prisilna poroka kemije in strojegradnje, imenovana nanotehnologija, najavlja vek stro-

Prisilna poroka kemije in strojegradnje, imenovana nanotehnologija, najavlja vek strojev, ki sami sebe replicirajo, in potro{ni{kega blaga, ki se samo od sebe izdeluje iz cenenih surovin - atomov. jev, ki sami sebe replicirajo, in potro{ni{kega blaga, ki se samo od sebe izdeluje iz cenenih surovin - atomov. Nanotehnologija je molekularna izdelava, ali preprosteje, gradnja stvari, ki poteka na nivoju posami~nih atomov in molekul s pomo~jo programiranih nanoskopskih robotskih rok. Nanometer je milijardinka metra ({irina 3-4 atomov). Nanotehnologija uporablja ‘e do potankosti raziskane kemi~ne lastnosti atomov in molekul (kako se “dr‘ijo” skupaj), da gradi nove molekularne naprave z neverjetnimi lastnostmi. Skrivnost je v manipulaciji individualnih atomov in v njihovi natan~ni postavitvi na mesto, kjer jih potrebujemo, da zgradimo ‘eleno strukturo. Ta spretnost je ‘e skoraj v na{em dosegu. Rezultati, ki bi jih omogo~ilo obvla-

Mali plesalci - s pomo~jo maket znanstveniki ponazarjajo koreografije menjav in razporeditev, ki jih lahko atomi in molekule samodejno izvajajo.

Izumitelj “Buckyballsa”, predsednik Chemistry in vodja Nanotechnology Initiative na Rice University, dr. Richard Smalley. “Nanotehnologija bo popravila {kodo, ki jo je povzro~ila industrijska revolucija”: tako beremo v uvodu ~lankov “Nanotehnologija” in “Najnovej{i razvoj tehnologije”. Na sliki ima Smalley v roki te elegantne, vsestransko uporabne krogle.

danje te tehnologije, bi presegli vse dosedanje dose‘ke ~love{tva. Tehni~ne mo‘nosti vklju~ujejo: - samodejno izdelavo potro{ni{kih dobrin, - ve~ milijardkrat hitrej{e ra~unalnike, - izjemno inovativne izume (ki so s sedanjo tehnologijo nemogo~i), - varna in dostopna potovanja v vesolje, - uporabo nanotehnologije v medicini, - konec bolezni, staranja in celo smrti, - ni~ ve~ onesna‘evanja in avtomatsko odpravljanje vsega ‘e obstoje~ega onesna‘enja, - molekularno sintezo hrane - konec lakote in pomanjkanja,

Misteriji 31

PRAGU NANOTEHNOLOGIJE

- dostop do vi{jih stopenj izobrazbe za vsakega otroka na Zemlji, - o‘ivitev mnogih ‘e izumrlih rastlin in ‘ivali, - ustvarjanje za ~love{ko ‘ivljenje primernih pogojev na Zemlji in v na{em son~nem sistemu. V informacijskem svetu digitalne tehnologije omogo~ajo hitro, poceni in popolno kopiranje, ki je prakti~no neodvisno od stro{kov in od kompleksnosti vsebine. Kaj ~e bi isto dosegli v svetu materije? Proizvodni stro{ek tone ~ipov terabajt RAM bi bil pribli‘no enak kot proizvodni stro{ek jekla. Ra~unati bi morali le s stro{ki konstrukcije, ne pa stro{ki proizvodnje. ^e atome obravnavamo kot lo~ene predmete podobne bitom, bi molekularna izgradnja prinesla digitalno revolucijo v proizvodnji materialnih premetov. Delovanje na meji razkroja materije bi omogo~ilo doseganje najvi{jih ciljev, kar zadeva miniaturizacijo in delovanje. ^e bi za~eli s poceni komponentami, ki jih je povsod dovolj - molekulami, in jih obdelali z majhnimi, visokofrekven~nimi in visokoproduktivnimi stroji, tako pridobljeni izdelki ne bi bili dragi. Lahko bi projektirali ra~unalnike, ki bi v sekundi izpolnili ve~ ukazov kot vsi polprevodniki CPU na svetu skupaj. Trenutne raziskave na podro~ju kemije, molekularne biologije in mikroskopije s sondami za skeniranje postavljajo temelje za tehnologijo sistemov molekularnih strojev. Zelo resne raziskave potekajo na Japonskem pod sponzorstvom STA in MITI. ZDA so mo~ne kar zadeva temeljne tehnologije, vendar je napo~il ~as, da se bolj posvetijo tem vsebinam. Zamislimo si, da bi lahko zdravili raka le s pitjem teko~ine, ki bi jo prime{ali svojemu najljub{emu sadnemu soku? Zamislimo si superra~unalnik, ki ni ve~ji od

Izdajatelj revije Nanotechnology Magazine Bill Spence napoveduje naslednje: “Atomi se bodo vzpenjali po lestvici kompleksnosti vsaj do to~ke, na kateri se nahajamo sedaj, ko smo na tem, da ustvarimo “umetno `ivljenje” molekularno nanotehnologijo. To je to~ka, ko atomi, ki jim njihova “naravna” kompleksnost ni ve~ dovolj, z reprogramiranjem svoje medsebojne interakcije za~nejo izdelovati svoje “lastne” oblike sinteti~nega `ivljenja.

~love{ke celice. Ali pa vesoljsko plovilo za {tiri osebe za pot od Zemlje do orbite, ki ne bi bilo ni~ ve~je ali dra‘je od dru‘inskega avtomobila. To je le nekaj izdelkov, ki se jih nadejamo po uveljavitvi nanotehnologije. Ob uvajanju nanotehnologije se bo ~love{tvo soo~ilo s silovito, neustavljivo dru‘beno revolucijo.V bli‘nji prihodnosti bo ekipa znanstvenikov uspela zgradila prvi nanorobot, ki bo

sposoben samega sebe replicirati. V nekaj letih, ko bo izdelanih pet milijard bilijonov nanorobotov, bodo vsi trenutno potekajo~i industrijski procesi zastareli, skupaj z na{imi tradicionalnimi pogledi na delovno silo. Potro{ni{kega blaga bo ogromno na razpolago, a bo poceni, dobrega izgleda in trajno. Medicina bo napredovala za kvantni skok. Vesoljska potovanja in kolonizacija bodo postali varni in dostopni. Zaradi omenjenih razlogov se bo radikalno spremenil globalni ‘ivljenjski slog, spremembe pa bodo tudi mo~no vplivale na na{e vedenje. Svet je na pragu nove tehnolo{ke revolucije, ki presega vse dosedanje ~love{ke izku{nje. Nova revolucija bo silnej{a od prej{nje in bo lahko prinesla bogastvo, zdravje in izobrazbo vsakemu prebivalcu na{ega planeta. Onesna‘enje narave bo izginilo. Ne bo ve~ potrebno sekati gozdov ali po{iljati {kodljivih delcev v atmosfero. Vse to nam obljublja nanotehnologija. Nanometer je milijardinka metra. To pomeni tiso~ milijonov manj{e od metra. ^e bi ‘ogo za baseball napihnili do velikosti zemlje, bi atomi postali vidni in bi bili pribli‘no velikosti grozdja. V enem nanometru je prostora za 3 do 4 atome. Nanotehnologija pomeni izgrajevanje predmetov atom za atomom, molekulo za molekulo. Skrivnost je v manipulaciji individualnih atomov in v postavitvi le teh na mesto, ki smo si ga zamislili. Nanotehnologija uporablja vsem dobro znane lastnosti atomov in molekul s ciljem izgradnje novih naprav z izrednimi lastnostmi. Ko bo ~lovek obvladal to tehnologijo, bodo rezultati, dose‘eni na tej podlagi, presegli vse dosedanje ~love{ke dose‘ke. Narava uporablja molekularne stroje, da ustvarja ‘ivljenje. ^e

NA ‘elite videti nanotehnologijo na delu, se poglejte v ogledalo. Znanstveniki z razli~nih podro~ij, vklju~no s kemijo, biologijo, fiziko in elektroniko si dru‘no nadvse prizadevajo, da bi se nau~ili manipulirati z materijo na ravni atoma. Kako uresni~iti nanotehnologijo? Mo‘nih je ve~ pristopov. Klju~ bo najbr‘ kombinacija vseh. Ali ste vedeli, da obstajajo mikroskopi z atomsko resolucijo, s katerimi ni le mo‘no opazovati posamezne atome, ampak jih tudi fizi~no premikati? Morda je kdo videl logo IBM-ja, ki je napisan s 35 atomi ksenona. Beljakovine so molekularni stroji, ki rutinsko manipulirajo posami~ne atome. Imajo fizi~no strukturo in funkcionalnost. Proteinski in‘enirji lahko ‘e danes sintetizirajo vseh 20 aminokislin, snovi, iz katere so zgrajene beljakovine. Za~eli so ‘e tudi z izdelovanjem sinteti~nega proteina z novimi lastnostmi. Znanstveniki hitijo s popisovanjem funkcij naravnih proteinov, hkrati pa spoznavajo lastnosti sinte-

ti~nih. Kemiki sintetizirajo ve~je in bolj kompleksne molekule, ki izvajajo kompleksne fizi~ne naloge. Kemiki in biologi izdelujejo {e bolj kompleksne samoizgrajujo~e se molekularne strukture. Zamislite si, da po meri izdelan protein postavimo na konico sonde mikroskopa z atomsko resolucijo, da si prisvoji dolo~eno molekulo iz neke kemijske raztopine in da to molekulo fizi~no postavi na vnaprej dolo~eno mesto v nanotehnolo{kem stroju, ki je v fazi izgradnje. Cilj zgodnje nanotehnologije je izdelati prvo robotsko roko nanovelikosti, ki bi lahko

upravljala z atomi in molekulami ter iz njih naredila uporaben izdelek oziroma kopije le tega. En sam nanomonter, ki bi manipuliral atom za atomom, bi bil precej po~asen. Izdelki, kot so na primer avtomobili, so narejeni iz bilijonov in bilijonov atomov. Nanomonter pa bi lahko ustvarjal kopije samega sebe, in te kopije bi lahko naprej izdelovale kopije. Kmalu bi imeli milijarde monterjev, ki bi jih upravljali nano-superra~unalniki. Ti bi delovali vzporedno in bi izdelke izdelovali zelo hitro.

IN KAJ VSE BI LAHKO ZGRADILI? Ena izmed revij, ki se posve~ajo nanotehnologiji. Najve~ ~lankov je posve~enih farmaciji, ki se ukvarja predvsem z nanobakterijami, ki jih ni ustvaril ~lovek.

Zamislite si mikroskopske ra~unalnike, ki bi bili nekoliko milijardkrat hitrej{i od dana{njih, nadzirajo~e stroje, ki bi patruljirali znotraj na{ih teles in tako slu‘ili kot umetni imunski sistem. Ti stroji bi znali popraviti celice na

PRAGU NANOTEHNOLOGIJE

Primeri nanotehnologije, vidimo jih lahko na spletni strani “Nanotechnology Magazine”.

molekularni ravni in bi lahko celo vplivali na DNK ter zaustavili ali ukinili proces staranja. Ali pa izdelke {iroke potro{nje, ki bi jih izdelali v svoji gara‘i iz atomov, ki bi jih ~rpali iz zraka; zamislimo si varne vesoljske polete, ki bi bili poceni in dostopni prav vsem; povr{ine cest, prekrite z najbolj{im asfaltom vseh ~asov, samo-replicirajo~e se son~ne celice, ki bi po~etverile razpolo‘ljivo energijo na Zemlji; konec rev{~ine in lakote z avtomatskimi rastlinjaki, ki bi se samodejno gradili in tako omogo~ili, da bi ve~ino obdelanih kmetijskih povr{in vrnili v prej{nje stanje. S pomo~jo istega univerzalnega nanomonterja, ki nam je pravkar izdelal nov par ~evljev, bi lahko z atomsko natan~nostjo sintetizirali hrano iz atomov. Skrivnost je v softveru.

Misteriji 33

Organolepti~no preizku{anje potrdilo bolj{i okus in strukturo mesa

Vitalizirani pi{~anec V

e~ kot tiso~ na{ih naro~nikov je januarja leta 2001 dobilo na dom hlebec vitaliziranega kruha. Sedaj imajo vsi bralci mo‘nost, da poskusijo meso vitaliziranih pi{~ancev. @al ne moremo razposlati tiso~ pi{~ancev, dobra stotnija od 25.000 ‘ivali, ki so sicer odrasle na farmi in so iz napajalnikov pile le vitalizirano vodo, pribli‘no tak{no, kot jo pije nekaj ve~ kot 20.000 ljudi, ki imajo vitalizirani kozarec, pa bo dva dni mogo~e poskusiti v restavraciji. Za kraj poku{ine smo izbrali prijazno gorenjsko restavracijo Center v Lescah pri Bledu. Miha Glu{~i~, ki vodi gostilno, bo poskrbel za peko vitaliziranih pi{~ancev in dodal {e vitalizirani kruh. To je tisti kruh, ki ga v Mini pekarni Serdin{ek v Lovrencu na Dravskem polju zamesijo z vitalizirano vodo. Seveda ne na farmi in ne v pekarni ne uporabljajo kozarcev, marve~ hydronike, ki tako na farmi kot v pekarni zmanj{ajo gentoksi~nost vode za kakih 75 odstotkov in jo tako spre-

VABILO NA POKUŠINO Pe~enega vitaliziranega pi{~anca bo mogo~e naro~iti v soboto 20. in v nedeljo 21. aprila po 12. uri v restavraciji Center v Lescah pri Bledu, tel.: 04/531 80 76. Pomembno: ^lani Kluba za zdravo ‘ivljenje (naro~niki, ki imajo ~lansko izkaznico revije Misteriji in Zdravje) imajo pri pla~ilu pi{~anca 10 % popust.

menijo, da je veliko bolj prijazna za ‘ivljenje.

VITALIZIRANI : PROSTO REJENI V veliko veselje nam bo, ~e bodo pri{li na poku{ino tudi poznavalci pi{~an~jega mesa. Tisti, ki v trgovinah segajo po pi{~ancih iz proste reje, bodo lahko primerjali svoje gastronomske izku{nje s tak{nimi pi{~anci in z vitaliziranimi pi{~anci, gojenimi v “zaprti reji”, ki pa jim je bilo omogo~eno pitje izbolj{ane vodo. Primerjave bodo zanimive in seveda tudi pou~ne. Informirani pi{~anci so za razisko- dokazuje, da ob pitju valne namene dosegljivi ‘e kako leto. vitalizirane vode pogine manj pi{~anVrsta poskusov, o njih smo ‘e pisali, cev, da se napajalni sitemi ob uporabi hydronika sploh ne ma{ijo, da se v dozatorju ne nabira kamen, da ... Organolepti~no preizku{anje, opravljeno na enem izmed slovesnkih zavodov za zdravstevo varstvo, je potrdilo, da ima meso vitaliziranih pi{~ancev druga~no strukturo, da ... Sicer pa je najbolje, da se o njegovi druga~nosti, bolj{i kakovosti prepri~ate sami. Miha, ki je vzor~nega informiranega pi{~anca spekel za poku{ino, da ne bi ponujal ma~ka v ‘aklju, je bil navdu{en: “Ti so pa dobri, poglej kako je druga~en,” je zadovoljno posku{al meso, ki se je dr`alo kosti, ki je ni bilo mogo~e iztisniti kot ~e{nji pe{ko. In kot je obljubil, bo k pi{~ancu ponudil tudi kruh, po katerem lahko zaenkrat segajo le na Ptuju in v Mariboru, morda pa bodo kmalu tudi na Havajih.

Shizofrene dru‘ine so izredno kreativne na razli~nih podro~jih

Norost ali bo‘anska iskra? P

red pribli‘no 1.000.000 leti smo postali ljudje. Iz vrst “pametnih” opic, ki so se neznansko po~asi razvijale 3 milijone let, je naenkrat nastalo nekaj novega. Nova bitja imajo lastnosti, ki povzro~ijo pojav in nenavadno hiter razvoj prej nepoznanih pojmov tehnika, religija, upodabljajo~a umetnost, glasba, politika, vojskovanje in kriminal. Kot da ~love{ka bitja ne bi bila z ni~imer zadovoljna, se na vseh podro~jih vrstijo spremembe z osupljivo naglico v primerjavi s prej{njo evolucijsko po~asnostjo. Ta hitrost raste zadnjih 20.000 ali pa 100 let. Te misli so povzete iz knjige britanskega znanstvenika, nevrologa, biokemika ter ljubiteljskega paleoantropologa Davida Horrobina, ki je lani presenetil s provokativno knjigo; v njej zdru‘uje spoznanja z vseh podro~ij njegovega zanimanja in dobro mero kar sprejemljive domi{ljije. ^eprav bi ga lahko ozna~ili kot evolucionista, ima v~asih ~isto svoje poglede na razvoj, tudi diametralno nasprotne uradni postdarvinisti~ni teoriji. Avtor je preri~an, da se je nekaj zgodilo v genetiki na{ih skupnih prednikov. Za bolj{e razumevanje avtorjevih idej obnovimo na{e vedenje o genetiki. Na{ genetski material sestoji iz verig DNA (deoksiribonukleinske kisline). DNA pa je sestavljena iz {tirih nukleotidnih osnov (adanin, guanin, citozin in tiamin). Na~in, kako te osnove sestavljajo DNA, imenujemo genetska koda. Po tri od imenovanih sestavin tvorijo t. i. triplet kode in te ozna~ujejo aminokisline. Aminokisline so biokemi~ne sestavine proteinov, ti pa predstavljajo “pogonski motor”, ki pogojuje sestavo in delovanje vseh celic v telesu. Ko naj bi v celici nastal dolo~en protein, vsaka trojna koda specificira posebno aminokislino. To se zgodi s posredovanjem posebne molekule RNA-ribonu-

kleinska kislina in struktur, ki jih imenujemo ribosomi. Ti razvrstijo aminokisline v pravilnem redu. Podrobnosti so zapletene, princip pa je relativno lahko razumljiv. Geni, torej verige DNA v ~itljivi kodi, sestavljajo kromosome. Vsak kromosom vsebuje tudi par sto ali tiso~ individualnih genov. V vsaki ~love{ki celici je 23 parov kromosomov, od teh izhaja polovica od o~eta in polovica od matere. Dejstvo je, da je le malo genov izklju~no “~love{kih”. Ve~ina je enaka pri drugih organizmih, saj si delimo 40 odstotkov genov s kvasovkami, 60 s ~rvi, 80 do 90 z mi{kami in zajci in kar 98 do 99 s {impanzi in drugimi velikimi opicami. Kako

David Horrobin je lani presenetil s provokativno knjigo v kateri dokazuje, da se je nekaj zgodilo v genetiki na{ih skupnih prednikov in povzro~ilo lo~itev na ~love~njake in opi~njake. majhne razlike oziroma koliko podobnosti v genih - pa vendar tak prepad med nami in ostalim `ivim svetom. Mutacija je sprememba v eni od osnov, ki ozna~ujejo kodo za aminokislino v celi~nem proteinu. Ve~ina takih sprememb nastane brez kak{nega posebnega znanega vzroka in tudi nima posebnih posledic. Nekatere mutacije povzro~ijo bolezen ali smrt organizma ali celo izumrtje vrste. Nekaj pa je takih, ki delovanje organizma spremenijo in celo izbolj{ajo. Avtor je prepri~an, da so take mutacije pred milijoni let pri skupnem prapredniku povzro~ile delitev na ~love~njake in druge primate.

Bo`ja iskra.

VPLIV OKOLJA Za razliko od pravovernih evolucionistov dr. Horrobin razume vpliv okolja na razvoj organizmov druga~e. Prepri~an je, da vplivi okolja ne povzro~ajo mutacij, ampak mutacije, ki so nastale iz razli~nih vzrokov v dolo~enem okolju razvijajo svoje pozitivne ali negativne u~inke (tudi spremembo organizma), v drugih pa ne. Kakr{na koli ‘e je bila mutacija, ki je povzro~ila lo~itev skupnih praprednikov na ~love{ko vrsto in druge primate, je pri nastajajo~ih ~love~njakih izoblikovala kar nekaj posebnosti. Govorimo o genih, ki - omogo~ajo pokon~no hojo, - povzro~ajo nabiranje podko‘ne ma{~obe zlasti na prsih in zadnjici, - so razvili tako strukturo nosne in ustne odprtine in po‘iralnika, da omogo~ajo govor, - velikost in razvoj mo‘ganov omogo~a razumevanje in pomnenje, Mo‘gani so sploh zanimiv organ, saj so razen vode sestavljeni v glavnem iz ma{~obe. Dosedanja razkritja paleoantropologije (raziskave fosilnih ostankov izumrlih ~love{kih vrst) potrjujejo, da so opisane lastnosti nastajale zelo, zelo po~asi: nekaj milijonov let. Potem pa nastopi obdobje

Misteriji 35

N OROST

ALI BO ‘ ANSKA ISKRA?

pred pribli‘no 100.000 leti, ki, kot ‘e omenjeno, zavrti ~love{ki razvoj z ve~jo hitrostjo. Takrat se je morala v ~loveku pojaviti tista “bo‘anska iskra”, kar sku{a dr. Horrobin dokazati na dokaj originalen na~in.

SHIZOFRENIJA Tradicionalna oznaka shizofrenije je “du{evna bolezen”, razklanost , razcepljenost osebnosti. Normalne miselne zveze so motene, tok misli nejasen, hkrati obstajajo nasprotna ~ustva, nagoni, hotenja in mi{ljenja. Bolniki se vdajajo blodnjam, zmedeni so in ~uda{ki. Zaradi glasov in ukazov iz svojih blodenj so tudi nasilni in lahko nevarni sebi in drugim. Na{tevali bi lahko {e mnoge pojavne oblike in zami{ljene vzroke bolezni. Dr. Horrobin z ob‘alovanjem priznava za bolnika in okolico mu~ne bolezenske znake, vendar on oznake “du{evna bolezen” ne priznava. Prepri~an je, da je to telesna bolezen, ki se pa~ najbolj vidno manifestira skozi delovanje mo‘ganov. Vzro~no pa jo primerja z drugimi presnovnimi boleznimi; do okvare delovanja mo‘ganov pride zaradi biokemi~nih vzrokov. Do motenj v mo‘ganskih celicah, sprejemanju informacij, oddajanju navodil itd. prihaja zaradi napa~nih biokemi~nih procesov pri presnovi ma{~obnih kislin. Ker pa je shizofrenija dedna bolezen, je jasno, da jo prena{a eden ali ve~ “okvarjenih” genov. Genski in‘eniring bo v bli‘nji prihodnosti te gene verjetno identificiral. Dr. Horrobina, ki se je kot svetovalec Britanskega zdru‘enja za shizofrenijo z boleznijo {tudijsko veliko ukvarjal, pa zelo zanima tudi {ir{a sociolo{ka anamneza bolnikov - zlasti {ir{e dru‘ine. Moderne raziskave ka‘ejo, da so dru‘ine, kjer se pojavlja shizofrenija, izredno kreativne na razli~nih podro~jih. V takih dru‘inah je sicer najti ve~ mani~ne depresije, dizleksije, sociopatije in kriminala, po drugi strani pa anga‘iranja in izrednih dose‘kov v znanosti, religiji, politiki, financah in umetnosti. V ta krog spada precej Nobelovih nagrajencev in velikanov, kot so Einstein, Jung, Schumann, Beethoven, Berlioz, Schubert, Wagner, Baudlaire, Yoyce, Gogolj, Kafka, Heine, Proust, Pascal, Kant,

Podpisi velikanov z usodnimi geni.

Newton, Mendel, Darwin ... Da ne bi bilo zmotnega mi{ljenja, da je shizofrenija bolezen tehnolo{ko razvitej{e dru‘be, je treba omeniti, da prizadene pribli`no en odstotek celotnega prebivalstva Zemlje in je precej enakomerno porazdeljena po vsem svetu. Le pojavne oblike so nekje bla‘je, drugje huj{e. Tudi odnos dru‘be do bolnikov se razlikuje. Avtor je prepri~an, da je za huj{o ali bla‘jo obliko bolezni mogo~e iskati vzrok tudi v prehrani. Hrana, bogata z esencialnimi ma{~obnimi kislinami, hrana iz vodnih in obvodnih organizmov, mozga, jajc itd. o~itno zagotavlja delovanju mo‘ganov bolj{e pogoje kot nasi~ene ma{~obe, sladkorji itd. moderne prehrane.

NOROST ALI BO@ANSKA ISKRA Ko avtor ugotavlja splo{no, enakomerno distribucijo primerov shizofrenije po vseh kontinentih in vseh rasah, je prepri~an, da je do mutacije, ki je odgovorna za gene pvzro~itelje oziroma prena{alce bolezni, pri{lo pribli‘no pred 100.000 leti. To naj bi se zgodilo preden so na{i predniki zapustili izvorni kontinent Afriko oziroma preden je pri{lo do lo~evanja ras. Prepri~an je, da v za~etku to sploh ni bila bolezen oziroma mote~a ali neprijetna motnja. Nasprotno - spremembe v delo-

vanju mo‘ganov naj bi povzro~ile vse tiste lastnosti, ki jih danes imenujemo tipi~no ~love{ke: nemir, ‘elja po spremembah, snovanje vedno novega, spomin, abstraktno mi{ljenje itd. Po zelo poenostavljenem scenariju, zgolj za bolj{e razumevanje svojih idej, dr. Horrobin pripoveduje zgodbo “Adama in Eve”. V ~asu po pojavu genske mutacije, o kateri je govora, se je paru, kjer sta bila oba nosilca genske spremembe, rodilo potomstvo. Eden od potomcev je bil posebne‘, zapu{~al je krdelo in se sam potikal naokrog. Imel je prisluhe, govorilo je drevje, kamni itd. [e zdale~ ni razumel za kaj gre, to je bilo nekaj zunaj njega, kar je treba poslu{ati, ~esar se je treba bati. Tako naj bi nastali zametki religije. Brat na{ega posebne‘a je izpopolnil kos kamna ali krepelo, ki je prej nespremenjeno slu‘ilo milijon let kot orodje in oro‘je. Tehnika je za~ela zmagoviti pohod. Sestra je razvila estetski ~ut, okrasila je uporabne predmete in celo za~ela izdelovati predmete brez uporabne vrednosti, a umetni{ke. Temna plat se je pokazala pri vodji krdela, ki je kmalu izkoristil nove pridobitve, tako da je brez milosti pregnal ali pobil sosednje trope in tako {iril teritorij. ^e je v lastni dru‘ini kdo nasprotoval, je pobil {e opozicijo. Dokler se ni na{el mo~nej{i oziroma pretkanej{i, ki je odstranil njega, seveda ne iz kak{nih plemenitih nagibov. Tako se je za~elo vojskovanje, ki je vse nekaj drugega, kot so spopadi med ‘ivalmi za plen ali samico. Tu so zametki politike, agresije, spletkarjenja, terorja, kriminala. To nam ni te‘ko razumeti, saj se te pridobitve ~love{ke vrste vle~ejo skozi ves njegov razvoj zadnjih nekaj deset tiso~ let, le izpopolnjujejo in intenzivirajo se. Scenarij je verjeten, ~eprav za nekatere znanstvenike zgolj provokativna fantazija. Zanimivo pa je dejstvo, da je sprejemljiv tudi za nekatere, ki zagovarjajo tezo, da smo ljudje produkt genskega in‘eniringa pred tiso~letji. Res dr. Horrobin izhaja predvsem iz biokemije, vendar tudi on uporabi izraze kot “bo‘anska iskra” ali “potem se je nekaj zgodilo” in podobno. A. Ju.

Misteriozni Mars (4)

Zagonetni Fobos in Deimos P

lanet Mars obkro‘ata dva satelita. Z daljnogledom ju je odkril leta 1877 ameri{ki astronom Asaph Hall (1829 do 1907). Dobila sta ime Fobos in Deimos, kar v prevodu iz starogr{~ine pomeni “Strah” in “Groza”. To sta bila sinova boga Aresa, torej Marsa in Afrodite, torej Venere, in sta spremljala svojega bojevitega voja{kega o~eta na {tevilnih bojnih pohodih in bitkah. Druga~e povedano, teh stra{nih imen Marsovih satelitov niso izbrali zaradi pomena besed, ampak zaradi sorodstvene zveze. Fobos je ve~ji satelit (premer 12 km), Deimos pa manj{i (premer 6 km). Oba so imeli in ju imajo {e danes za zelo skrivnostni vesoljski telesi. Ruski astronom J. S. [klovski je na podlagi ocenjene gostote Marsove atmosfere in posebnih motenj (pospe{kov) v gibanju Fobosa izra~unal, da bi moral biti satelit votel. Bi bil lahko Fobos votla vesoljska postaja ogromnih dimenzij - umetni satelit?

FOBOS I IN FOBOS II Julija leta 1988 so Rusi izstrelili proti Marsu sondi Fobos I in Fobos II s temeljno nalogo: raziskovanje skrivnosti ve~je planetove lune. Fobos I se je na poti nesre~no izgubil, pa tudi Fobos II se je dokon~no izgubil v najbolj nenavadnih okoli{~inah, vendar pa je prej {e poslal na Zemljo nekaj slik in podatkov o samem planetu Marsu. Fobos I in II bi morala priti do Marsa januarja 1989. Avstrijec W. Hain, ki je natan~no spremljal sovjetski vesoljski misiji, pripoveduje, da se je izgubil vsak stik s Fobosom I dva meseca po izstrelitvi na pot proti Marsu. Fobos II pa je varno prispel do Marsa in se utiril okrog

Bi bil lahko Fobos votla vesoljska postaja ogromnih dimenzij umetni satelit? planeta konec januarja 1989. Po Hainu ni bilo nobene izjave sovjetske vesoljske agencije vse do 24. 2. 1989, ko je njihov tisk poro~al, da se je Fobos II pribli‘al Marsovi luni Fobos. Poro~ilo je vsebovalo tudi prve od {tevilnih fotografij Marsove lune, ki jih je Fobos II posnel iz sonde. Fobos II je nato zdrsnil na elipti~ni tir okrog Marsa in naredil {tevilne meritve magnetnega polja in dolo~enih

parametrov atmosfere planeta. Nato so spremenili tir tako, da bi usmerili ladjo v neposredno bli‘ino Fobosa. Nameravali so, da bi se Fobos II pribli‘al na razdaljo 50 m od povr{ja lune, potem razvil “bojo” in sidro. S tem manevrom in paketom instrumentov naj bi preu~eval atmosfero in zvezo med Marsom in njegovo skrivnostno veliko luno. Dne 28. 3. 1989 je sovjetski center za kontrolo misije javil, da so z vesoljsko ladjo nastali nenadni komunikacijski problemi. TASS (uradna sovjetska ~asopisna agencija) pa je sporo~ila, da je Fobos II (v~eraj!) na~rtovano prenehal komunicirati z Zemljo, ko naj bi opravil na~rtovane operacije okrog Marsove

Fobos

Ravnina tira

Deimos

Tira gibanja Marsovih satelitov. Oba kro‘ita zelo blizu Marsa, notranji Fobos v razdalji okoli 9.300 km, zunanji Deimos pa v razdalji 23.400 km od sredi{~a planeta. Sta zelo majhna in tudi po jakosti sija zelo {ibka, tako da sta vidna le z najmo~nej{imi daljnogledi. Kro‘ita v ekvatorialni ravnini, Fobos obkro‘i Mars v 0,3 dneva, Deimos pa v 1,3 dneva. Prepredena sta s kraterji, vendar se med seboj glede fizikalnih in kemijskih parametrov razlikujeta. Zanimivo je, da je oba satelita napovedal pisatelj J. Swift v svojih Guliverjevih potovanjih ‘e davnega leta 1726, ko {e niti zdale~ ni bilo takega daljnogleda, s katerim bi bilo mogo~e odkriti tako {ibki vesoljski telesi.

Misteriji 37

Z AGONETNI FOBOS

DEIMOS

Fobos - ve~ji Marsov satelit je po gostoti in lastnosti snovi precej podoben nekaterim planetoidom.

lune Fobos. Znanstveniki centra za kontrolo misije torej niso ve~ mogli vzpostaviti stabilne radijske zveze s Fobosom II. Tri mesece pozneje so sovjetski avtorji razvili trakove TV prenosa, ki ga je Fobos II poslal tik preden se je “izgubil”. Zadnja fotografija, po-

sneta nekaj sekund pred uti{anjem ladje, pa ni bila prikazana javnosti, ~eprav je bilo tako re~eno. TV posnetki so prikazovali nepravilnosti mre`nih ravnih ~rt ob Marsovem ekvatorju. Ene ~rte so bile kratke, druge dalj{e, ene spet tanke, druge precej debele,

Na `eljo bralcev Misterijev objavljamo ponovitev psihokineti~nega seminarja, ki ga bo v Ljubljani, v nedeljo 14. aprila na Zarnikovi 3, vodil @ivorad Mihajlovi} Slavinski. S pomo~jo misli boste morda lahko zvili ‘lico ali vilice, ali pa vplivali na jajce, da bo nekuhano obstalo pokonci. Udele‘ite pa se lahko tudi Intenziva zlate meditacije in profesionalnega seminarja za procesorje Peata, ki bo trajal tri dni in se bo za~el v ponedeljek 15. aprila. Informacije: batke@yubc.net in Vojo Nikitovi} 00 385 91 5070 284 ali 031/461 041.

vse skupaj pa je dajalo vtis oblike nekak{nega pravokotnika na Marsovem povr{ju. Urejene ~rte, vzporedne druga z drugo, so dajale vzorec, ki je pokrival obmo~je kakih 600 kvadratnih kilometrov. Te nepravilnosti so se zdele dale~ od naravnih tvorb. Angle‘ J. Becklake je po TV posnetku opisal pojav kot zelo veliko uganko, kajti vzorec, viden na Marsovem povr{ju, ni bil fotografiran z ladje z navadno opti~no kamero, ampak z infrarde~o kamero - kamero, ki posname slike objektov na podlagi toplote, ki jo telesa sevajo, in ne zaradi svetlobe in njihovih senc. Z drugimi besedami, vzorec vzporednih ~rt in pravokotnikov, ki so prekrivali podro~je okoli 600 kvadratnih kilometrov, je bil izvir toplotnega sevanja. Kljub mo‘nosti, da bi naravni izviri

toplote, kot so na primer gejzirji ali ve~ja koncentracija radioaktivnih snovi (mineralov) pod povr{jem, mogli oblikovati tako dovr{en geometrijski vzorec, pa se zdi verjetneje, da objekta ni tako lahko pojasniti. Pri ponovnem pregledu se je vzorec zdel umeten, toda na vpra{anje, kaj naj bi bilo, je znanstvenik rekel: “Tega zagotovo ne vem.” M. & S. Prosen

DAMANHUR od 24. do 26. maja

Spotoma pa {e: - narodni park

VAL CAMONICA - ogled prazgodovinskih upodobitev, vrezanih v skalah pod za{~ito UNESCA

OROPA

mogo~no sveti{~e 1.180 m visoko v Alpah Prijavite se lahko na naslov QUO VADIS d.o.o., Ljubljana, Vodnikova 130, tel. 01/507-18-03, 519-74-59, kjer smo vam na razpolago s podrobnej{imi informacijami o potovanju.

Skupino bo spremljal tudi gospod IVAN MOHORI^

Dru{tvo za mentalno higieno in mejne znanosti »LEMURIA« Parmova 39, 1000 Ljubljana organizira:

[TIRIDNEVNE BIOENERGETSKE SEMINARJE SVETOVNO PRIZNANEGA ZDRAVILCA g. ZDENKA DOMAN^I]A V KRANJSKI GORI od 5.4. do 8.4.2002 in od 18.4. do 21.4.2002 Informacije po tel.: 031/494-620, fax: 01/236-16-07, e-mail: lemuria@siol.net

Nezemeljske tehnologije pripeljale do prelomnih spoznanj in dose‘kov

Pri~evanja o NLP [

tevilne izjave in pripovedi dokazujejo obstoj NLP in zunajzemeljskega ‘ivljenja. ^eprav veliko ljudi misli, da so vpra{anja v tej zvezi povezana le s tako imenovanimi roswellskim dogodkom izpred pol stoletja, je to zelo dale~ od resnice. Dejansko je bilo vsaj nekaj deset dogodkov, med katerimi so sestrelili ali kako druga~e zru{ili plovila zunajzemeljskega izvora, jih razstavili in analizirali. Mnogi ufologi - raziskovalci NLP - so prepri~ani, da je to spoznanje izredno pomembno. Navsezadnje si ni mogo~e predstavljati, da ne bi prikriti raziskovalni programi, za katere so bile namenjene milijarde in milijarde dolarjev, s pomo~jo “vzvratnega in`enirstva” nezemeljskih tehnologij pripeljali do pomembnih, prelomnih spoznanj in dose`kov. Gordon Cooper, ameri{ki astronavt je bil eden od originalne posadke Mercuryja 7 ter zadnji ameri{ki astronavt, ki je v vesolje letel sam. V svojem pri~evanju navaja, da je na nebu nad Nem~ijo videl skupino NLP, ki je letela v enaki formaciji kot njegova eskadrilja voja{kih letal. Pri tem pa so NLP opravljali manevre, ki s konvencionalnimi voja{kimi letali niso mogo~i. Prepri~an je bil, da jih vodijo inteligentna bitja, ki komunicirajo med seboj, saj druga~e vseh teh manevrov ne bi mogla izvesti. Ob drugi prilo‘nosti, med filmskim snemanjem natan~nega pristanka konvencionalnega letala, je prizori{~e preletel lete~i kro‘nik in pristal pred njimi na suhem jezerskem dnu. Celotni dogodek, vklju~no s podrobnimi bli‘njimi posnetki, so zabele‘ili na filmski trak. Film so poslali v Washington, od koder ga nikdar niso dobili nazaj. Dr. B., in‘enir in znanstvenik, ki je skoraj vse svoje ‘ivljenje sodeloval pri

Dokumentiranih je nekaj deset sestrelitev ali druga~e zru{enih plovil zunajzemeljskega izvora, ki so jih razstavili in analizirali. najbolj tajnih projektih. V teku let je bil neposredno vpleten ali temeljito seznanjen s projekti v zvezi s protite‘nostjo, kemi~nim oro‘jem, varnostno telemetrijo in komunikacijami, skrajno visokoenergijskimi laserskimi sistemi v vesolju in z elektromagnetno pulzno tehnologijo. Dr. B. ve iz prve roke povedati, da so nekatere skupine omenjene sisteme v vesolju uporabile za sestrelitev zunajzemeljskih vesoljskih ladij in njihovih posadk.

Ob eni tak{nih prilo‘nosti je na svoje o~i videl nezemeljsko plovilo. Dr. Carol Rosin, direktorica dru‘be Fairchild Industries je bila tudi tiskovna predstavnica Wernherja von Brauna v zadnjih letih njegovega ‘ivljenja. Ustanovila je In{titut za varnost in sodelovanje v vesolju, pred ameri{kim kongresom pa je ve~krat pri~ala o vesoljskih oro‘jih. Von Braun je dr. Rosinovi razkril na~rt, s katerim naj bi utemeljili in upravi~ili oro‘je v vesolju. Temeljil je na la‘nem simuliranju gro‘nje s strani tedanje Sovjetske zveze, potem teroristi~nih pretenj, nevarnosti asteroidov in, kon~no, gro‘nje z napadom Nezemljanov. V 70. letih je bila navzo~a na sestankih, na katerih so razpravljali o scenariju za Zalivsko vojno, do katere je pri{lo na za~etku 90. let. Nick Pope, britansko obrambno ministrstvo je bil uradnik britanskega

Misteriji 39

P RI ~EVANJA

NLP

obrambnega ministrstva. V preteklem desetletju je bil ve~ let na~elnik urada za raziskovanje pojavov, povezanih z NLP. Iz njegovih pri~evanj je neizpodbitno, da so voja{ki opazovalci na nebu ob ve~ prilo‘nostih opa‘ali in tudi radarsko zabele‘ili masivno premikanje predmetov, ki so leteli z neverjetno hitrostjo in zanesljivo niso bili zemeljske izdelave. Pope je potrdil tudi primer Bentwaters in druge na obmo~ju Velike Britanije ter priznal, da v vladnih arhivih obstaja obse‘na dokumentacija o NLP. Larry Warren, varnostni ~astnik voja{kega letalstva ZDA je bil navzo~ pri dogodku, ki se je zgodil leta 1980, ko je tam pristalo nezemeljsko plovilo ter navezalo stik z osebjem v opori{~u. Pozneje so osebju, ki je bilo pri~a tega dogodka, grozili, jih zasli{evali in jih prisilili, da so podpisali dokumente z la‘nim opisom dogajanja. Warrenovo pripoved je potrdilo ve~ drugih, identificiranih voja{kih pri~. Obstajajo tudi uradni dokumenti o dogodku, fotografski posnetek in fizi~ne sledi pristanka. Celotni dogodek podpirajo izjave Nicka Popa, uradnika britanskega obrambnega ministrstva, admirala s petimi zvezdicami in predstojnika na ministrstvu za obrambo lorda HillNortona ter stotnika Clifforda Stona. Clifford Stone, stotnik armade ZDA pozna presenetljivo zgodbo o zgodovini NLP in Nezemljanov, ki sega najmanj v za~etek 40. let, verjetno pa {e v ~as pred tem. Leta 1943 je ameri{ki general Douglas MacArthur organiziral skupino, ki so jo imenovali Enota za raziskovanje medplanetarnih pojavov. Enota deluje {e danes. Njena naloga je zbiranje predmetov neznanega izvora, v prvi vrsti tistih, ki so nezemeljskega izvora. Enota zbira tudi terenske obve{~evalne informacije in jih posreduje “~uvajem informacij”. Stone zatrjuje, da je imel celo projekt Bluebook elitno raziskovalno enoto, ki pa je bila zunaj Bluebooka. ^eprav so domnevali, da deluje v povezavi z Bluebookom, v resnici ni bilo tako. Stone je med svojo voja{ko slu‘bo v skupini za re{evanje zunajzemeljskih

posadk videl tako ‘ive kot mrtve Nezemljane. Prepri~an je, da nam Nezemljani ne bodo dovolili raziskovanja globin vesolja, dokler se ne nau~imo gojiti duhovnosti, ter da se bodo v primeru, da seznanjeni javno ne priznajo njihovega obstoja, kmalu razkrili sami. Generalmajor Vasilij Aleksejev iz ruskega Centra za vesoljske komunikacije velja za enega najbolj obve{~enih ruskih generalov. “ê so Nezemljani zmo`ni premeriti velikanske vesoljske razdalje,” pravi, “so verjetno na ob~utno vi{ji civilizacijski ravni.” ê to drì, so najbr` zainteresirani za normalen razvoj odnosov z ljudmi, se pravi za konstruktiven napredek, ne za uni~evanje. Aleksejev opozarja, da pogled v na{o zemeljsko zgodovino odkrije zgodbo samouni~evanja, umorov in uni~enj celotnih ljudstev. Prepri~an je, da visoko razvita civilizacija ne bi prena{ala tak{nega ravnanja, ker ima njihovo ìvljenje druga~en pomen in je razumljeno v {ir{em okviru. Generalmajor Aleksejev ve za poro~ila {tevilnih pri~ o nenavadnih plovilih, odkritih na obmo~ju nekdanje Sovjetske zveze. Razli~ne vladne slu‘be z ministrstvom za obrambo in akademijo znanosti vred so se lotile raziskovanja tega pojava. Zbrali so {tevilna poro~ila o NLP, ki so se pojavili nad predeli z veliko koncentracijo visokih znanstvenih dose‘kov, na primer nad jedrskimi centri in podobnim. Nau~ili so se celo, kako v dolo~enih okoli{~inah namerno izzvati pojav NLP. Ko so med tak{nimi “stiki” proti NLP v razli~nih smereh uperili oro‘je, so se ti odzvali tako, da so svoje krogle splo{~ili v isti smeri. V enem primeru, ki se je zgodil nedale~ od Moskve, je de‘urni ~astnik videl pristanek NLP, Nezemljani pa so z njim vzpostavili telepatski stik in ga vpra{ali, ali bi si hotel ogledati notranjost plovila. Dan Morris, upokojeni major obve{~evalne slu‘be NRO je delal pri voja{kem letalstvu ZDA in bil tam vklju~en v {tevilne projekte, povezane s fenomeni NLP. Ko je zapustil letalstvo, so ga pritegnili k sodelovanju s skrajno tajno slu‘bo NRO, pri katerih je bil zaposlen

izklju~no za projekte v zvezi z Nezemljani. Kot zatrjuje, je imel pri tem dostop do najzaupnej{ih podatkov, ki niso bili znani niti nobenemu predsedniku ZDA. Opisuje, da je ameri{ka vojska leta 1947 namenoma povzro~ila zru{enje NLP pri Roswellu. Po izzvani nesre~i je zajela Nezemljana, ki so ga imeli v Los Alamosu ujetega tri leta, dokler ni umrl. Pripoveduje tudi o skupinah obve{~evalcev, katerih naloga je bilo ustrahovanje, diskreditiranje in celo likvidiranje oseb, ki so bile pri~e dogodkom v zvezi z NLP oziroma zunajzemeljskimi bitji. Po njegovih besedah naj bi vzvratno in‘enirstvo NLP v Nem~iji potekalo ‘e pred 2. svetovno vojno. Morris govori tudi o krizi z energijo in zatrjuje, da ~love{tvu ‘e vsaj 50 let ne bi bilo treba uporabljati fosilnih goriv: tedaj so namre~ razvili povsem nove energijske tehnologije, ki pa jim je bila namerno prepre~ena uporaba. Trdi, da v tem ti~i dejanski razlog za prikrivanje obstoja NLP in zunajzemeljskega ‘ivljenja. “Tisti, ki so na oblasti, ne ‘elijo, da bi ljudje vedeli za mo‘nost prostega dostopa do energije in za tehnologije, ki odpravljajo energijske stiske.” Na koncu Morris svari pred militarizacijo vesolja, predvsem pa pred nadaljnjim sestreljevanjem nezemeljskih vesoljskih plovil: ponavljanje tak{nih incidentov bi lahko spro‘ilo ma{~evalne akcije, to pa bi pomenilo uni~enje ~love{tva. Don Phillips, Lockheed Skunkworks, pogodbeni partner CIA je bil v voja{kem letalskem opori{~u blizu Las Vegasa ob prilo‘nosti, ko so opazovali stra{ansko hiter prelet NLP nad goro Mt. Charleston, severozahodno od Las Vegasa. Poleg tega je s Kelly Johnson v Lockheed Skunkworks sodeloval pri snovanju in izdelavi U-2 in SR-71 Blackbird. Kot pripoveduje, te zunajzemeljske naprave imamo - in ne le to: s pomo~jo njihovega raziskovanja smo dosegli neverjeten tehnolo{ki napredek. Phillips popisuje, kako je zveza NATO v 50. in 60. letih preu~evale izvir nezemeljskih ras in je poro~ila o svojih iz-

P RI ~ EVANJA sledkih posredovala voditeljem ve~ dr‘av. Obstajajo tudi zapisi in filmski posnetki o sre~anjih med predstavniki Nezemljanov in voditelji ZDA, ki so potekala leta 1954 v Kaliforniji. Na seznamu tehnolo{kih dose‘kov, ki jih dolgujemo Nezemljanom, na{teva ra~unalni{ke ~ipe, laser, naprave za no~ni vid in neprebojne jopi~e. Na vpra{anje, ali so ta bitja do ljudi razpolo‘ena sovra‘no, odgovarja: “Ali so Nezemljani sovra‘ni? No, ~e bi bili sovra‘ni, bi nas z oro‘jem, ki ga imajo, lahko ‘e zdavnaj uni~ili.” Don Phillips trenutno razvija nove tehnologije, npr. sisteme za pridobivanje energije, ki bodo izkori{~ali naravne energije na{ega planeta. Tako bo mogo~e odpraviti onesna‘evanje okolja in dramati~no zmanj{ati potrebo po fosilnih gorivih. Upokojeni kapitan Bill Uhouse, voja{ka mornarica ZDA je 10 let slu‘il kot pilot lovca pri marincih, {tiri leta pa je v letalskem opori{~u Wright-Patterson opravljal testne polete z eksoti~nimi eksperimentalnimi letali. Naslednjih 30 let je bil kot in‘enir strokovni sodelavec v razvoju protite‘nostnih pogonskih sistemov, simulatorjev eksoti~nih letal in dejanskih lete~ih kro‘nikov. Kapitan Uhouse pri~a, da je bil prvi preizku{eni kro‘nik plovilo, ki so ga izdelali na podlagi vzvratnega in‘enirstva NLP, ki se je leta 1958 zru{il pri Kingmanu v Arizoni. Pozneje so Nezemljani, ki so bili v stiku z ameri{ko vlado, tej podarili eno svojih plovil. To plovilo je vlada ukazala transportirati v Bazo 51 (ki je bila tedaj ravno na novo zgrajena), medtem ko so {tiri Nezemljane, ki so ga pripeljali, odpeljali v Los Alamos. Uhousova specialnost so bile kontrolne plo{~e in njihovi instrumenti ter protite‘nostna polja. Med delom na tem podro~ju je ve~krat sre~al Nezemljana, ki je zemeljskim fizikom in in‘enirjem pomagal pri izdelavi opreme in plovil. A. H., Boeing Aerospace je kopico informacij o NLP in Nezemljanih dobil iz ameri{kih vladnih, voja{kih in industrijskih krogov, posve~enih v te zadeve. Prijatelje ima pri: NSA, CIA, NASA, JPL,

ONI, NRO, v Bazi 51, pri voja{kem letalstvu, Boeingu in drugje. Ko je bil zaposlen pri Boeingu, so ga seznanili z generalom s {tirimi zvezdicami Curtisom Lemayem. Ta ga je neko~ povabil k sebi domov, kjer sta se zapletla v pogovor o NLP in zunajzemeljskem ‘ivljenju. Lemay mu je potrdil, da se je dogodek v Roswellu v resnici zgodil. Zaupnik pri NSA (Nacionalni obve{~evalni slu‘bi ZDA) je A. H. povedal, da so bili z “zunajzemeljskimi zadevami” seznanjeni Heary Kissinger, George Bush, Ronald Reagan in tudi Mihail Gorba~ov. Kontaktna oseba pri CIA mu je zaupala, da je voja{ko letalstvo sestrelilo ve~ nezemeljskih plovil. Sodelavec pri Boeingu mu je povedal, da so dele razbitin dobili v roke in da je osebno videl tudi trupla Nezemljanov. Kot pravi A. H., je delovna skupina pri FBI odkrila, da radarsko testiranje zmoti nekatere

NLP

NLP; to naj bi bil vzrok {tevilnih zru{enj. Kot mesta podzemeljskih opori{~ in skladi{~ zunajzemeljske tehnologije med drugim omenja bazo v Utahu (nedostopna druga~e kot z letalom), baze Enzo, Lancaster/Palmdale, Edwards, March in Eglin v ZDA, nekaj lokacij v Veliki Britaniji in {e druge drugod po svetu. Gordon Creighton, nekdanji uradnik britanskega zunanjega ministrstva je bil dolga leta zaposlen pri britanskem zunanjem ministrstvu. Deset let je pre‘ivel na Kitajskem in leta 1941 je, medtem ko je bil v veleposlani{tvu, videl NLP. Pri polni dnevni svetlobi je opazoval plo{~ato, povsem tiho plovilo, ki je imelo

Misteriji 41

P RI ~EVANJA

NLP

na vrhu bledo modro lu~ in je letelo zelo hitro. Leta 1953 je nekaj ~asa prebil v oddelku obrambnega ministrstva, zadol‘enem za vpra{anja NLP. Kot pravi, je neko~ NLP pristal celo na posestvu lorda Mountbattna blizu Southamptona na jugu Anglije. Stotnik Karl Wolfe, voja{ko letalstvo ZDA je med delom pri NSA videl fotografije Lune, ki jih je posnel modul Orbiter. Slike so podrobno prikazovale komplekse umetnih tvorb. Posnetki so nastali pred pristankom Apolla leta 1969. Donna Hare, nekdanja uslu‘benka pogodbenih sodelavcev NASA je imela dostop do zaupne dokumentacije, ko je delala za dru‘bo Philco Ford, ki je bila pogodbena partnerica vesoljske agencije NASA. Kot pripoveduje, so ji pokazali fotografijo z jasno vidnim in prepoznavnim NLP. Pojasnili so ji, da je njeno delo retu{iranje tak{nih fotografij; s fotografij je bilo treba odstraniti vse tak{ne podrobnosti, preden so slike {le v objavo. Sli{ala je tudi, da so nekateri astronavti videli zunajzemeljska plovila. Toda ko so ti astronavti ‘eleli o tem spregovoriti javno, so jih z gro‘njami prisilili k molku. John Maynard, upokojeni analitik obrambne obve{~evalne slu‘be ZDA se je v 21-letni karieri na razli~ne na~ine prepri~al o zanimanju vojske za NLP. Med drugim se je sre~al z elektronskimi komunikacijami, ki niso izvirale z Zemlje, in z voja{kimi posnetki NLP. Med delom pri DIA se je seznanil s predel~nim postopkom za ohranjanje tajnosti. Videl je tudi fotografije, ki jih je posnelo vohunsko letalo in ki so jasno prikazovale NLP. Harland Bentley, armada ZDA, je sodeloval pri zaupnih projektih ve~ ameri{kih vladnih agencij, med drugim NASA in ministrstva za obrambo. Verodostojnost njegovih navedb potrjuje tudi njegova izobrazba: magisterij tehni~nih strok in poglobljeno poznavanje jedrskega in‘enirstva. Ena njegova zgodba je opis osebne navzo~nosti pri strmoglavljenju NLP v

Marylandu. Ob drugi prilo‘nosti je imel prilo`nost na radarju spremljati skupino NLP, ki je po enournem lebdenju nad tlemi vzletela s hitrostjo blizu 28.000 kilometrov na uro. Pripoveduje tudi o incidentu leta 1968, ko je imel prilo`nost sli{ati pogovor med kontrolo vesoljskih poletov v Houstonu in astronavti na misiji. Z Zemlje so astronavtom dajali navodila, da so se izognili tr~enju z NLP, astronavti pa so poro~ali, da so med mimoletom skozi nekak{na okna lahko videli ‘iva bitja, ki so se gibala v notranjosti drugega plovila. In‘enir dr. Robert Wood, McDonnell-Douglas Aerospace je vso svojo 43letno poklicno pot prehodil pri dru‘bi McDonnell-Douglas. Med drugim je bil vklju~en v posebni projekt preu~itve pogonskega sistema neznanih lete~ih predmetov. Pravi, da so v letalski industriji potekali {e drugi sorodni projekti in dodaja, da so bili vsi strogo tajni. Polkovnik Phillip J. Corso, armada ZDA, je bil obve{~evalni ~astnik ameri{ke vojske, ki je sodeloval v Eisenhowerjevem Svetu za nacionalno varnost. Po koncu 21-letne voja{ke kariere je pre{el med voja{ke analitike. Osebno je videl trupla Nezemljanov, umrlih v roswellski nesre~i leta 1947, NLP v neki letalski bazi, pa tudi radarsko spremljanje tak{nega plovila, ki je letelo s hitrostjo prek 6.000 kilometrov na uro. Ko je delal v razvojno-raziskovalnem oddelku, je bila njegova naloga med drugim to, da je pregledoval fragmente zunajzemeljskih tehnologij, dobljene v razbitinah NLP, in te tehnologije posredoval industriji. Mark McCandlish, voja{ko letalstvo ZDA, uveljavljeni letalski razvijalec je dolga leta sodeloval z vrhunskimi letalskimi korporacijami v ZDA. Njegov kolega Brad Sorenson, s katerim sta skupaj {tudirala, je bil neko~ v letalskem opori{~u Norton. Tam je na svoje o~i videl kopije zunajzemeljskih vozil, ki so bila v povsem voznem stanju in so letela. Kot je povedal, ZDA imajo delujo~e protite‘nostne pogonske motorje, in sicer ‘e veliko let. Razvili so jih med

drugim s preu~evanjem vesoljskih vozil zunajzemeljskih obiskovalcev v zadnjih 50 letih. Poleg tega je Sorenson McCandlishu izro~il risbo plovil, ki jih je videl; risba je shemati~na, kljub temu pa so nekatere podrobnosti prikazane presenetljivo natan~no. Profesor Paul Czysz, aeronavtik, profesor aeronavti~nega in‘enirstva na Parks College v St. Louisu (ZDA) je osem let delal v letalski bazi WrightPatterson, trideset let pa je na podro~ju eksoti~nih tehnologij sodeloval z dru‘bo McDonnell-Douglas. Med delom v bazi Wright-Patterson je bil vklju~en v sledenje NLP nad Missourijem, Ohiom in Michiganom. Te NLP so videli {tevilni ljudje, vojaki, policisti in civilisti. Njihova izmerjena hitrost je bila neverjetnih 30.000 kilometrov na uro. Bili so povsem tihi, sposobni pa so bili nenavadnih manevrov. Kot re~eno je dr. Czysz ve~ kot pol poklicne kariere sodeloval z McDonnellDouglasom pri strogo zaupnih projektih in dobro pozna postopke, ki se uporabljajo za ohranjanje tajnosti tak{nih projektov. Svari pred ~love{kim nagnjenjem, da se vsaka nova tehnologija uporabi kot oro‘je. Pri tem opozarja, da militarizacija vesolja ne re{uje problemov zemeljskih teroristov, medtem ko bi bila zamisel o uporabi vesoljskega oro‘ja proti zunajzemeljskim ciljem povsem samomorilska. Fred Threlfell, komunikacijski in{truktor kanadskega voja{kega letalstva je dol‘nost opravljal tudi leta 1953, ko je bil pri~a poskusom, med katerimi so uspe{no dematerializirali in rematerializirali predmete. Ker je imel dostop do strogo zaupnih informacij, je lahko v arhivskih zbirkah pregledal izvirne filmske posnetke z letal med 2. svetovno vojno. Na teh posnetkih je neredko opazil NLP, ki so bili v razli~nih legah in razli~nih oblik, vendar nedvomno NLP. Nekajkrat pa je tudi sam videl NLP, ki so manevrirali na nebu. R. Pu.

Kako je Champollion razkril skrivnost egip~anskih hieroglifov

180 let egiptologije P

ri kopanju strelskih jarkov, zgodilo se je avgusta leta 1799 pri kraju Rosetta blizu Aleksandrije, ko se je tedaj {e general Napoleon Bonaparte (od leta 1804 francoski vladar) ob vdoru v Egipt odlo~il za boj proti drugim zavojevalcem (Turkom, Angle‘em), je nek vojak z lopato zadel ve~ji kamen, pravzaprav masivno in lepo bru{eno plo{~o iz ~rnega bazalta. V njej so bile razmeroma razlo~no vklesane skrivnostne ~rke oziroma znaki. Plo{~o so o~istili in jo prepeljali v {tab. Francoski znanstveniki, ki so spremljali Bonaparteja, so takoj ugotovili, da so na plo{~i pismenke (stare ~rke) treh tipov. Najbolj spodaj je bilo v gr{kem jeziku napisanih 54 vrstic, ki so jih lahko prebrali in prevedli. To je bil nekak{en spis (sklep, razsodba) egip~anskih sve~enikov iz leta 196 pr. n. {. V njem poveli~ujejo faraona Ptolemeja Petega Epifana (vladal od 203 do 181 pr. n. {.), spretnega vladarja in politika, ki se je zelo dobro razumel z vplivnim sve~eni{tvom. Sve~eniki ga v tem spisu razgla{ajo za “dobrega boga”. Nad tem besedilom so bili narisani neki ~udni (nerazumljivi) znaki v obliki ~rtic, lokcev, kavelj~kov itn. Ta del napisa je bil napisan stenografsko v pogovornem staroegip~anskem jeziku, s tako imenovano demotsko (ljudsko) pisavo (gr{ko “demos” - ljudstvo). Najvi{je na plo{~i so bile izklesane v prefiEgip~anska hieroglifska pisava - zgled.

roegip~anskem `e davno pozabljenem jeziku. Znanstvenikom je bilo jasno, da so vsi trije napisi pripovedovali isto zgodbo - isti sklep sve~enikov o faraonu. Nih~e pa ni znal prebrati staroegip~anskih znakov, saj je preteklo najmanj poldrugo tiso~letje od ~asa, ko so umrli zadnji u~enjaki, ki so znali brati in razumeli to zagonetno pisavo.

VOJNA TROFEJA Jean - Francois Champollion (1790 - 1832), profesor zgodovine na univerzi v Grenoblu, utemeljitelj egiptologije, je {tudiral klasi~ne in semitske jezike. Menil je, da s pomo~jo koptskega jezika lahko rekonstruira jezik starih Egip~anov. Leta 1822 je na osnovi Rosettskega kamna z identi~nimi hieroglifskimi napisi z demotskimi in gr{kimi pismenkami de{ifriral egip~anske hieroglife.

Champollion je prebral in pojasnil vrsto staroegip~anskih tekstov: letopisov, pesmi, zakletev itn. S tem je polo‘il temelje novi znanosti, egiptologiji. njenem in okusnem vzorcu {tevilne risbice, kot na primer razni ~love~ki, pti~ki, ka~ice, trstikovci, ko{arice, kar pa je bila najstarej{a egip~anska pisava v obliki risb - hieroglifi, tekst pa napisan v sta-

Kot vemo, se je vojni pohod Napoleona Bonaparteja v Egipt kon~al s polomijo. Po nekaj letih so Rosettski kamen kot vojno trofejo Angle‘i pripeljali v London in ga postavili v Britanski muzej. Po sklenjenem miru (1802) pa so njegovo kopijo dostavili v Pariz. Tam jo je za~el prou~evati mladi in zelo nadarjeni francoski zgodovinar J. F. Champollion. @e v mladosti se je zanimal za zgodovino in jezike de‘el bli‘njega Vzhoda, posebno Egipta. Raziskoval je ve~ kot deset starih jezikov, med njimi tudi koptskega, ki je nastal iz staroegip~anskega (koptsko so na primer govorili Egip~ani v srednjem veku). In Champollion je razre{il uganko oziroma podal razlago za hieroglifski nadpis na Rosettski plo{~i. Sprva se je zdelo, da gre za lahko nalogo, saj je bil zraven vzporeden gr{ki prevod. Toda pozneje se je uganka pokazala za zelo trd oreh. Veliko znanstvenikov ga je posku{alo streti, a brezuspha. Tudi Champollion je na{el re{i-

Misteriji 43

180

LET EGIPTOLOGIJE

glasovnih ~rk. Sklepal je: Morda pa jih ni bilo tudi pri starih Egip~anih. Zato bi torej znotraj kartu{e moralo biti pet in ne sedem znakov. Spet se ni iz{lo. Na koncu je Champollion ugotovil, da so Egip~ani kot redkost tuja imena ozna~ili z nekaterimi glasovnimi zvoki zelo blizu soglasnikom. Od tod sta se pojavila dva odve~na znaka.

HIEROGLIFI PREBRANI LETA 1822 Zgoraj - egip~anska ladja s hieroglifi v ozadju (slika na steni grobnice, 15. stol. pr. n. {.); levo - ptice s hieroglifi (s staroegip~anske freske).

tev {ele po dolgotrajnih raziskavah.

^RKE IN ZNAKI Predvsem je bilo treba ugotoviti, kaj ozna~uje vsaka posamezna risbica - ~rko ali celo besedo. V {tirinajstih vrsticah, od katerih so bile nepo{kodovane le tri, hieroglifskega teksta se je ponavljalo v raznih kombinacijah 166 razli~nih znakov. Toliko ~rk pri Egip~anih gotovo ni moglo biti, saj noben jezik nima toliko glasov (zvokov). Tako je lahko vsak znak sporo~al celo besedo, sestavljeno iz nekaj ~rk. Takim smiselnim oziroma pojmovnim znamenjem (znakom) re~emo ideogrami. V 14 vrsticah, glede na vzporedni gr{ki prevod, ni moglo biti ve~ besed kot 500, Champollion pa je na{tel kar 1419 hieroglifov. Vsak od 166 znakov se je torej ponavljal nekolikokrat. Kako pojasniti to protislovje? Po dolgem preu~evanju je pri{el do originalne domneve, ki je bila pozneje ble{~e~e potrjena. Predpostavil je, da naj bi stari Egip~ani uporabljali ideograme izmenoma s ~rkami in znaki, kot bi na primer napisali sedem z znakom 7 in za vsak primer to ponovili {e v oklepaju (sedem).

PTOLOMEJ Kako pojasniti pomen posameznih znakov? Kateri med njimi so besede, kateri ~rke? In kak{en glas (zvok) ozna-

Ime faraona Ptolemeja, izrezano na Rosettskem kamnu dvakrat: s hieroglifi v kartu{i in v demotski pisavi.

~uje ta ali ona ~rka? ^rke je bilo treba iskati predvsem v lastnih imenih, katerih zvo~nost je bila ‘e znana. K sre~i je bilo ime Ptolemej zaradi pomembnosti (ker je bil pa~ faraon) obkro‘eno v ovalni okvir - kartu{o. Prvi znak v ovalu je torej ozna~eval “p”, drugi “t” itn. Tu pa je nastala nova ovira. Pri Grkih je ime Ptolemej sestavljeno iz deset ~rk- Ptolemaios, Egip~ani pa so ga pisali le s 7 ~rkami (‘e po na{e predelano Ptolomej, kjer je ena ~rka ve~). Champollion se je spomnil, da v judovskem in arabskih jezikih ni bilo

Ko je natan~no opredelil ime faraona, je Champollion za~el analizirati druge besede. Pokazalo se je, da so pismenke kot na primer besede gospod, bog in {e nekatere druge, napisane z enim simboli~nim znakom, ki opisuje to, kar je bilo dejansko narisano. Tako je bila beseda “spomenik” napisana s pet znaki, od katerih je bil zadnji ilustracija (slika polkro`ne kamnite plo{~e). Tako je polagoma, besedo za besedo z ogromnim naporom Champollion za~el brati stare egip~anske napise. Sredi septembra 1822 se je prvi~ prepri~al, da lahko bere in prevede poljuben staroegip~anski hieroglifski tekst. Konec septembra istega leta pa je ‘e pisal razpravo o svojem odkritju za Pari{ko akademijo znanosti. Champollion je potem prebral in pojasnil {e vrsto drugih staroegip~anskih tekstov: letopisov, pesmi, zakletev itn. S tem je polo‘il temelje novi znanosti egiptologiji. Leta 1828 se je uresni~il njegov dolgo pri~akovani sen. Za kratek ~as je lahko od{el v Egipt in tam posnel kopije z napisi na stenah sveti{~ in grobnic, na kipih in obeliskih. V najve~jem razmahu svojega znanstvenega raziskovanja pa mu je ogromen umski napor spodkopal zdravje. Morda so ga pokopala tudi neznana sevanja starodavnih grobnic. Vsega 42 let star je umrl zaradi ‘iv~ne iz~rpanosti. Njegovo delo so nadaljevali u~enjaki iz vrste de‘el in se nadaljuje {e danes. Marijan Prosen

Ljudje po vsem svetu podzavestno odklanjajo konjsko meso

Tabu konjskega mesa Z

godovinarka in etnologinja Elizabeth Griffin se je poglobila v fenomen konja. Ob poznavanju dejstva, kako globoko v ~lovekovi du{evnosti so nekatere povezave z ‘ivalskim svetom, saj poznamo vzdevke plemenite, zveste, pogumne, zvite, ne~iste, demonske... ‘ivali, kar je ostanek animisti~nih verovanj ter totemskih zapovedi in prepovedi, skrb za higijeno itd. jo je vzpodbudilo dejstvo, da kljub priporo~ilom nutricistov, kako zdravo je konjsko meso (za diabetike, slabokrvne...), posebno v zadnjem ~asu ob nevarnosti BSE pri govedu in praskavcu pri ovcah, v ve~ini evropskih, ameri{kih dr‘av, pa tudi drugje po svetu potro{nja konjskega mesa ne raste. Celo ve~; je zgolj sporadi~na, ~e odmislimo predelavo v “anonimne” mesne izdelke. Ne gre za kak{no versko prepoved (svinjina pri ‘idih in muslimanih, govedina pri hindujcih ipd.), ampak za podzavestno odklanjanje ljudi, da bi jedli konjetino.

BELI IN ^RNI KONJ Psihoanalitiki pogosto naletijo na konja kot arhetipski simbol v globinah ~love{ke du{e. Simbolno se konji pojavljajo v pozitivnem in negativnem smislu. Beli konji: ~istost, vzvi{enost, duhovna zmaga. Velike mesijanske figure so povezane z belcem. Buda je na belem konju zapustil dvor in se odpravil na Veliko potovanje, tako naj bi izgledala Mohamedova vrnitev. Tudi miti~ne konje, kot sta Pegaza ali Samoroga upodabljajo v beli barvi. ^rni pa so simbol strasti, krvi, mladosti, pa tudi demonskih sil in smrti. Na kol nataknjena konjska glava je bila urok in opozorilo sovra‘niku. Kdo se ne

Bodo~i kralj se je moral zdru‘iti z belo kobilo. To so potem skuhali in razdelili na obredni pojedini. spominja {okantnega prizora s krvavo konjsko glavo v Puzzovem Botru.

POGLED V DAVNINO Za mnoge je konj najplemenitej{a ~lovekova pridobitev. ^e ‘e ne prva, pa gotovo ena prvih udoma~enih divjih ‘ivali. Vendar to ni bila navadna ‘ival, ki bi slu‘ila za hrano in obleko. Je jezdna ‘ival, vozilo, ladja, most med zemljo in nebom. Telo konja in jezdeca postaneta eno, ko drvita skozi veter, kot bi letela, a vendar sta v ve~nem stiku z zemljo. Razdalje in ~as dobijo druga~ne dimenzije. Mogo~e je druga~no premikanje, osvajanje novih ozemelj, utiranje novih poti. V indoarijanskih in azijskih mitih so konji pogosta ‘ival, prav tako pri starih prebivalcih Sredozemlja. Izredno mesto

imajo konji v mitologijah severozahodne Evrope - Skandinavije in Britanskega oto~ja. Pri evrazijskih {amanih je bil konj psihopomp, sredstvo prenosa v drugi svet. Imeli so celo poseben boben, imenovan konj, ki jih je popeljal v trans. Ker bogovom ‘rtvujemo tisto, kar najbolj cenimo, je konj postal tudi ‘rtvena ‘ival. V starem Rimu so vsako leto 15. oktobra ‘rtvovali konja bogu Marsu kot zahvalo in priporo~ilo za dobro letino. Med 27. februarjem in 14. marcem pa so praznovali ekvinijie, to je posvetitev vojnih konj in za~etek vojnih pohodov. Morda ima tudi obred blagoslova konj, znan po nekaterih na{ih krajih, tako globoke korenine. [e bolj nenavaden je bil obred, ki ga na Irskem omenjajo {e v 11. stoletju. Bodo~i kralj se je moral zdru‘iti z belo kobilo. To so potem skuhali in razdelili na obredni pojedini. Kralj se pojedine ni smel udele‘iti, okopal pa se je v kotlu kobilje juhe. Temu obredu dajejo globok misti~en pomen - zdru‘itev kralja (pooseblja nebe{ko bo‘anstvo) z ‘ivaljo (predstavlja zemljo). Kopel v juhi pa naj bi bila “regressus ad uterum”: vrnitev v trebuh Matere Zemlje. Nekatera keltska plemena so imela celo posebno konjsko boginjo Epono, ki je bila odgovorna za blagostanje, ‘ivljenske sile in plodnost. Temu posebnemu odnosu ~loveka do konja bi te‘ko ozna~ili geografsko ali ~asovno omejitev. Besede Tatari, D‘ingiskan ipd. kar same asociirajo na konje. Tudi Romov brez konj si do nedavnega nismo predstavljali. Znane so zgodbe iz sveta Tiso~ in ene no~i, ko so veljaki cel harem izbranih lepotic zamenjali za enega konja. Nedvomno je tudi dejstvo, da so tudi Indijanci vzpostavili poseben odnos do konj, ~eprav so se sre(Nadaljuje se na 47. strani)

Misteriji 45

Kozmobiolo{ki koledar april - maj 2002 14.03. ob 03:02 14.03. ob 16:34 17.03. ob 05:01 18.03. ob 05:46 19.03. ob 16:20 22.03. ob 01:06 22.03. ob 03:28

24.03. ob 06:13 25.03. ob 15:09 26:03 ob 07:44

~et.

14.3.

pet.

15.3.

sob.

16.3.

ned.

17.3.

pon.

18.3.

tor.

19.3.

sre.

20.3.

~et.

21.3.

pet.

22.3.

sob.

23.3.

ned.

24.3.

pon.

25.3.

tor.

26.3.

sre.

27.3.

14.03. ob 03:02

13.04. ob 11:55 15.04. ob 22:56 18.03. ob 05:46

30.03. ob 06:21

01.04. ob 02:10 01.04. ob 08:48 03.04.ob 13:58 04.04. ob 17:29 05.04. ob 23:07 08.04. ob 10:57 08.04. ob 18:20

10.04. ob23:40

12.04. ob 21:21

1.04. ob 21:19 18.04. ob 08:01 20.04. ob 14:21

22.03. ob 03:28

20.04. ob 14:48

22.04. ob 07:35 25.03. ob 15:09

28.3.

pet.

29.3.

sob.

30.3.

ned.

31.3.

pon.

1.4.

tor.

2.4.

sre.

3.4.

~et.

4.4.

pet.

5.4.

sob.

6.4.

ned.

7.4.

pon.

8.4.

tor.

9.4.

sre.

10.4.

~et.

11.4.

pet.

12.4.

12.4. 13.4.

ned.

14.4.

pon.

15.4.

tor.

16.4.

sre.

17.4.

~et.

18.4.

pet.

19.4.

sob.

20.4.

ned.

21.4.

pon.

22.4.

tor.

23.4.

sre.

24.4.

~et.

25.4.

pet.

26.4.

sob.

27.4.

ned.

28.4.

pon.

29.4.

tor.

30.4.

sre.

1.5.

~et.

2.5.

pet.

3.5.

sob.

4.5.

23.04. ob 23:58

26.04. ob 18:55 ~et.

pet. sob.

12.04. ob 21:21

1.04. ob 21:19

20.04. ob 14:48

23.04. ob 23:58

24.04. ob 18:22

28.03. ob 07:04 28.03. ob 19:25

12.04. ob 21:21

28.03. ob 19:25

27.04. ob 05:00 28.04. ob 19:22

01.04. ob 02:10

30.04. ob 14:05 30.04. ob 23:02 03.05.ob 06:43

04.04. ob 17:29

08.04. ob 18:20

04.05. ob 09:16 05.05. ob 17:46

ned.

5.5.

08.05. ob 06:22

pon. tor.

6.5. 7.5.

sre.

8.5.

~et.

9.5.

08.05. ob 11:40

10.05. ob18:32

12.04. ob 21:21

12.05. ob 12:45

pet.

10.5.

sob.

11.5.

ned.

12.5.

27.04. ob 05:00

30.04. ob 14:05

04.05. ob 09:16

08.05. ob 11:40

12.05. ob 12:45

Osnovnipodatkizanaravnona~rtovanjerojstevsozbranivknjigiKozmobiolo{kikoledarinvrevijiNaravaZdravjeavgust1999.

TABU

KONJSKEGA MESA

(Nadaljevanje s 45. strani.) ~ali z njimi {ele v nesre~ni povezavi s konkvistadorji. Konj sicer ni postal totemska ‘ival kot npr. volk, medved, bizon ali orel, vendar je hitro pri{el na vrh lestvice materialnih in duhovnih vrednot. ^e pogledamo {e malo po upodobitvah polpretekle zgodovine, ugotovimo, da so skoraj vsi spomeniki in portreti kraljev, vojskovodij - torej zmagovalcev - na konju, celo kak{en pesnik na Pegazu. Po vsem navedenem paberkovanju la‘je razumemo praodnos ~loveka do konja in tudi do konjskega zrezka. Nedvomno je dokazano, da je bilo u‘ivanje konjskega mesa vedno povezano z rituali. V ve~ini evropskih jezikov, ki imajo sicer bogato poimenovanje za meso razli~nih ‘ivali (govedina, junetina, svinjina, bravina itd.), za konjsko meso nimajo posebnega izraza. Tudi v sloven{~ini je “konjetina” redko uporabljan in nekam neroden izraz. Ta tesna povezava u‘ivanja konjskega mesa le v zvezi z raznimi rituali, je vplivala tudi na novo prihajajo~e kr{~anstvo v Evropo pred 2000 leti. Ker je bila navada jesti konjsko meso le v posve~ene namene, torej poganska navada, je kr{~anstvo u‘ivanje tega mesa tabuiziralo v celoti, da bi prepre~ilo poganske obi~aje. Griffinova je prepri~ana , da je odklanjanje konjskega mesa v moderni dobi posledica globoko zakoreninjenega spo{tovanja do konja kot ‘ivali in simbola kr{~anskih anatem na tiste poganske obi~aje, ki jih ni bilo mogo~e smiselno pokristjaniti in vpeti v novo bogoslu‘je. A.Ju.

DO‘ IVLJAJO M ARIJINO

BLI ‘ INO

(Nadaljevanje s 30. strani.) tov 15 narodnosti, trenutno ni nobenega Slovenca. To je najstro‘ja skupnost. Hrvati jih imajo veliko, v Medùgorju sta dve, lo~eni za fante in dekleta. - Ali se v tako skupnost lahko pride tudi z va{o pomo~jo? Na zdravljenje jih vzamejo po posebnem postopku. Da bi kar potrkal in pri{el notri, je mogo~e le izjemoma. - Ali veste za katere ozdravitve v Medùgorju? Seveda, na primer moja gospodinja je zbolela na plju~ih in je bila leta 1990 ‘e tako bolna, da je tri mesece lahko le sedela. Potem smo {li, ker je bila vojna, le {tirje v Medùgorje in sicer z vlakom na Reko, od tam pa z rednim avtobusom, ki je vozil na relaciji Trst-Medùgorje. Bili smo tam ravno takrat, ko je bil na meji policijski {trajk in je zato avtobus namesto ob 9. pri{el {ele ob 23. uri. Ko smo bili pri ma{i, je moja gospodinja na desni rami za~utila nevidno toplo roko, ki ji je {la skozi plju~a in zadihala je kot zdrava. V tem ~asu je bila ravno v fazi specialisti~nih pregledov in je bila slikana ‘e preden smo {li na pot, in ko smo se vrnili, ponovno na mo~nej{em rentgenu v Trbovljah. Ko je slike prejela njena zdravnica v Zagorju, ni mogla verjeti, plju~a so bila zdrava. Drugi primer je bil z mojim stricem, ko je bil z ‘eno drugi~ v Medùgorju in sta {la z gore Crnica. Sre~ala sta ‘ensko s {opkom cvetja v roki. Ponudila jima je cvetje, ~e{, ~e ‘elita malo dobrega ~aja. Takrat sta ‘ivela {e v Nem~iji, v Ljubljani pa sta gradila hi{o. Cvetje sta spra-

vila v kozarec in ga dala v klet. Ko sta se naslednje leto selila v Ljubljano, sta na{la to cvetje in si skuhala ~aj. Stric, ki je imel sicer po roki bradavico pri bradavici tako na gosto, da ni mogel ve~ opravljati svojega kroja{kega dela, je naslednji dan opazil, da se mu je naredila nova ko‘a. Glede na to, da so mu zdravniki v Nem~iji rekli, da so te bradavice rakavega izvora in neozdravljive, je takoj vedel, da je ta ~aj imel posebno mo~. Zato ga je vsak dan pil manj{e koli~ine in kmalu mu je skoraj povsod nastala nova ko‘a, razen na levi roki, kjer je ostala manj{a vrsta bradavic. V zahvalo je {el naslednje leto pe{ iz Ljubljane v Medùgorje, kar traja pribli‘no {tirinajst dni. [la sta skupaj s sinom, vzela spalne vre~e in spala po vaseh, kjer sta tudi spra{evala za kruh. Ko sta pri{la v Medùgorje, sta isti dan sre~ala devetdesetletno starko iz Hercegovine, ki je prav tako pri{la pe{ iz svojega 90 km oddaljenega kraja. Njegovo ozdravljenje je trajalo deset let. V zahvalo so vsak dan doma molili ro‘ni venec. êz leta pa so se otroci in ‘ena temu uprli in z molitvami so prenehali. Njemu so takoj za~ele zopet rasti bradavice, zato je spet za~el moliti skupaj s h~erjo in bradavice so spet izginile. Kasneje pa je umrl za rakom na ~revesju. Potem je tu {e gospa iz Spodnje Polskave, ki je bila kmetica in je doma padla z gospodarskega poslopja na traktorsko prikolico in si zdrobila dvanajsto vretence. Pozdravili so jo le toliko, da je lahko malo hodila, ve~inoma pa je le‘ala. Za~utila je not-

ranji vzgib, naj gre v Medùgorje. @upnik se je najprej branil, ker je pot te‘ka, potem pa so ji v avtobusu dali zadnjih pet sede‘ev, da je lahko le‘ala do tam. Ko je molila v kapelici prikazovanj, je za~utila pi{ vetra in v trenutku je vstala zdrava. Doma so ji dali slikati hrbtenico in ugotovili, da je dvanajsto vretence zopet celo. [e en primer je, ko je rentgenolog iz Zagorja imel raka na ‘elodcu in so zanj molili, ker jim je tako naro~ila Marija. Nekega dne sem ga sre~al, ko je {el od Va~ proti Savi in mi je rekel, da bi po zdravni{kih izra~unih moral biti ‘e zdavnaj v grobu, pa se po~uti popolnoma zdravega. - S kak{nim namenom pravzaprav hodijo ljudje na romanje v Medùgorje? Vsak mora dobiti notranji nagib, da gre tja. Nekateri pa gredo iz radovednosti, da bi videli Marijo. Mi smo jo prva leta videvali na daljavo, pomahala nam je v pozdrav in najve~ smo jo gledali dvajset minut, sicer pa pet do deset. ê pa je takrat bil kdo na gori, pa ni videl ni~. - So ma{e in spovedi v slovenskem jeziku? Slovenski duhovniki vodimo ma{o v sloven{~ini in prav tako tudi spovedi. - Ali ste se kdaj pogovarjali s katero od vidkinj? Sem, seveda. Ne hodim pa redno k njim. êprav sem v duhovni{kem poklicu, imam nekak{en strah v stiku z ljudmi, zato nerad trkam na vrata doma~inov. Pomenim se le najnujnej{e, da lahko organiziram ma{o in podobno. J. V.

Misteriji 47

Nenavadna do`ivetja Nesre~a Dogodek, ki ga opisujem, se je zgodil leta 1973, ko sem v Ljubljani obiskoval tretji letnik srednje {ole. Spomladi se mi je pet, {est dni zapored ‘ivo sanjalo, tako ‘ivo, da sem se vsaki~ zbudil iz sanj. Nekaterih stvari sem se sicer bolj medlo spominjal: kri‘i{~a, ljudje, pogovorov med njimi. Zelo ‘ivo pa mi je ostal v spominu kraj dogajanja s cesto, semaforjem in plo~nikom, predvsem pa dogodek, ko je po cesti, sredi katere je bil otrok, pripeljal tovornjak. ^lovek, ki sem ga videl samo v hrbet, je stekel s plo~nika proti njemu in ga posku{al odriniti s ceste, vendar je bil prepo~asen in

tovornjak je oba zadel. Celoten prizor sem opazoval z vi{ine. Po nekaj mesecih, ‘e v za~etku jeseni, se je dogodek zgodil v resnici. Nekega dne, ko sem na poti v {olo, da bi pospremil so{olca, zavil po drugi poti kot obi~ajno, se je zgodilo. Klepetala sva na pot nisem pazil, ko sva se zna{la v kri‘i{~u. Ko sem se ozrl po cesti, sem zagledal bli‘ajo~i se tovornjak. V trenutku sem prepoznal kraj in dogajanje iz sanj. Na cesti je bil otrok, stekel sem in ga posku{al odriniti s ceste, vendar sem bil prepo~asen in tovornjak naju je oba zadel. Spoznanje je pri{lo trenutno in izredno mo~no. Ni~esar ni bilo mogo~e spremeniti. Vse je potekalo popolno-

ma enako kot v sanjah. Imel sem nekak{en ob~utek, da to Vabilo k pisanju po~ne nekdo drug in Mnogim med nami se je ‘e pripetilo kaj nenavadnega. ne jaz. Kot bi me neOpi{ite va{ resni~ni nenavadni dogodek, sre~anje, va{e kdo vodil. Vse skusanje, ob~utke, jasnovidne utrinke, strah ... in napisano paj mi je kasneje dapo{ljite na naslov: Uredni{tvo Misterijev, [martinska 10, lo misliti o neizbe‘1000 Ljubljana. Najbolj{e prispevke bomo objavili. Honorar za objavljen prispevek je 10.000 SIT. nosti tega dogodka. Efekt “‘e videno” je trajal kar nekaj minut. nikov. Tudi razdalje nisem mogel Na sre~o sva jo oba kar dobro zmeriti bolj natan~no kot s koraodnesla. Fant je imel zlomljeno ki. In hitrost kamiona sem samo nogo, jaz pa samo zvito. ocenil. Stvari pa se kljub temu Ko sem kasneje analiziral do- nikakor niso hotele sestaviti. Jaz gajanje, sem bil najbolj presene- nisem bil nikakr{en {portni tip, {e ~en, da sem se iz opazovalca v ve~, pri telovadbi sem tekel hudo sanjah prelevil v “glavnega juna- povpre~no. Torej bi moral kamika”, v sanjah se nisem prepo- on voziti s kakimi 12 do 14 km znal, saj se nisem videl v obraz. na uro. Ampak zakaj se potem ni Videl sem bundo, ki pa je v uspel ustaviti? Sem v trenutku ~asu sanjanja {e nisem imel, saj spoznanja {tartal toliko prej? Dejsem jo kupil le nekaj dni pred stvo, da ni nih~e niti posku{al dogodkom. Kavbojke pa so v tis- kakor koli reagirati, govori temu tih ~asih bile najbolj raz{irjene. v prid. Matemati~na razglabljaNi ravno obi~ajno, da v “è vide- nja sem zavrgel z utemeljitvijo, nem” prepoznamo dogodek, ki da bi otroka med pogovorom s se ga v budnem stanju zaveda- so{olcem sploh ne opazil, ~e kramo è mesece poprej. Pa tudi do- ja ne bi prepoznal iz sanj. gajanje sem v sanjah spremljal s Dogodek je mo~no vplival napti~je perspektive, ne pa z vi{ine me. Mnogim sem posku{al poo~i. Videl sem torej sebe kot nek- vedati in razlo‘iti to nenavadno do drug. Ve~krat sem pomislil, zgodbo, vendar mi ni nih~e verda bi mogo~e, ~e ne bi o tem pred- jel, le fantov o~e me je z zanimahodno sanjal, otroka ne uspel njem poslu{al in ni dvomil v mospraviti s ceste, kajti, ko sem za- jo pripoved. Nisem bil prepri~an, gledal bliàjo~i se kamion in pre- ali zares verjame ali pa se je tako poznal dogajanje iz sanj, sem bil obna{al samo zaradi vljudnosti sicer presene~en, vendar sem ta- in hvale‘nosti re{itelju njegovekoj reagiral natan~no tako kot v ga sina. Celo so{olec, ki je bil sanjah. Pri tem sem nekaj trenut- zraven, me je zavrnil, ~e{ da je kov imel ob~utek nekak{ne dvoj- stvar sicer hvale vredna in da nosti: nekoga, ki opazuje doga- sem sedaj pa~ “glavni frajer”, janje in se vsemu ~udi, in neko- ampak Nobelove nagrade za izuga, ki to v resnici po~ne. me pa ne bom dobil. Po nekaj meKasneje sem se problema lotil secih sem razo~aran prenehal s matemati~no. Predpostavil sem pripovedovanjem, vendar sem hitrost kamiona, ocenil velikost ves ~as do danes ~util potrebo, kri‘i{~a, iz leksikonov izbrskal da bi ta dogodek delil {e z drugimi podatke o hitrosti gibanja ~love- ljudmi. In tako je nastal ta zapis. ka. Rezultati so bili silno dvomljivi. Dobil sem samo podatke Pripis uredni{tva: Avtorja o hitrosti teka vrhunskih {port- prosimo, da sporo~i svoj naslov.

Izidi ‘rebanja za nagradno kri‘anko {t. 85

Mali oglasi VEDE@EVANJE - SERENA, tel.: 090-41-16, 250 SIT/min. ARURU VEDE@EVANJE s.p., Grosuplje

TE^AJ REFLEKSNE MASA@E stopal bo v Ljubljani od 12. do 14. maja. Prijavite se Oli Lukner na {tevilko 01/505-58-70.

PRVA NAGRADA (20.000 SIT): Zlatka Brezovar, Laze 46, 1353 Borovnica.

Olio d.o.o., Ljubljana

HOROSKOPI – NATALNI, KARMI^NI, dharmi~ni, partnerski, letni … (30 strani 4000 SIT), brezpla~en povzetek! Astrolog Armand, tel.: 041/568-340. Keber Armand s.p., Koper

DRUGA NAGRADA ({tirimese~na naro~nina na revijo Misteriji):

Izvirna darila, s katerimi poka‘ete topel odnos do obdarovanca.

REIKI TE^AJI IN TERAPIJE telefon:

041/791-345 e-mail: reikiposta@yahoo.com TAN-DRA@ d.o.o., Dom`ale

Razen preko prodaje po po{ti (tel.: 01/431 20 25) lahko zajam~eno neponarejene izdelke kupite tudi v naslednjih trgovinah: Bled: Cvetli~arna - galerija TRG Bled in trgovina FONTANA; Bre‘ice: Trgovina in galerija DARILA DON; Dom‘ale: Prod. Galerija GINKGO; Koper: Trgovina MIA (tr‘nica Koper); Ljubljana: Trgovina AUREA v BTC, hala A, Knjigarna ^OPOVA, MAXIMARKET: odd. Steklo v 2. nd., Zdravilna zeli{~a v pasa‘i; Maribor: Trgovina DARVEL, TC City; Portoro‘: SUN-TOURS trg. in turizem; Tolmin: Alpkomerc trg. ZLATOROG; Medvode: Butik DARIL, BC Loka Mercator; Moravske Toplice: Trgovina za moje ‘ivali (veterinarski in‘. Nabergoj); Nova Gorica: Manufaktura NARODNA UMETNOST, trg. MEDIGO; Radovljica:Trg. META - zdravo ‘ivljenje; Roga{ka Slatina: Industrijska trgovina steklarske {ole; Se‘ana: Trgovina KLASJE; Slovenske Konjice: Trgovina VIVA SANA; Slovenska Bistrica: Trgovina VIVA SANA; INDEPENDENCE, je poobla{~eni mre‘ni prodajalec.

Mali oglasi v Misterijih CENA besede je 300 SIT, (najmanj 4500 SIT za 15 besed ali manj). 10 % popust za tri, 15 % popust za ve~ kot tri zaporedna naro~ila. [tejejo vse besede in {tevilke. 20 % DDV ni v{tet v ceno. ROK za sprejem je do vklju~no 15. v mesecu za naslednji mesec. Pla~ilo vnaprej na posl. ra~un {t.: 02083-11412222. Informacije po tel.: 01/ 431-20-25.

SPREJEM oglasa le pisno: s pismom (s prilo‘eno kopijo vpla~ila) ali po faksu 01/230-16-27. Storitev razli~nih ponudnikov, objavljenih na tej strani, ne preverjamo in zanje ne odgovarjamo. Bralke in bralce prosimo, da nam o kakovosti ponujenih storitev sporo~ijo svoje mnenje.

Primo‘ Bre‘an, Zatolmin 64 b, 5220 Tolmin. 3 TRETJE NAGRADE (knjiga zalo`be ARA): Polona Kozic, Vrbnje 65, 4240 Radovljica, Milka Zupan, Mestni trg 8, 4220 [kofja Loka, Lea Manfreda, Markova 7, 5222 Kobarid. Nagrade bomo poslali po po{ti. Re{itev nagradne kri‘anke {t. 85: VODORAVNO: bris, glota, ralo oofor, bazilsk, Ni, Utva, Atenej, Odkod ~lovek tvoja pot, VR, AK, maltar, ime, Rossi, Orle, dvom, Evert, [ija, zdraha, fantalin, Rudno, Atle, Anouk, Kia, rez, genij, LO, LS, @idan, amok, tir, obto~ila, Liv, sik, urh, peta, arrasa, iad, Janko Ropret, gora, Ankaran, Asa NAGRADNI POJMI: OD KOD ^LOVEK TVOJA POT, IVAN MOHORI^

Prosimo, da re{itev po{ljete do 15. aprila 2002 v ovojnici s pripisom KRI@ANKA 86 na naslov: Misteriji, [martinska 10, 1000 Ljubljana. Iz‘rebali bomo pet nagrajencev, ki bodo prejeli: 1. nagrada: 20.000 SIT 2. nagrada: {tirimese~na naro~nina na revijo Misteriji 3.-5. nagrada: knjiga zalo`be ARA

Misteriji 49

Nagradna kri`anka (86) Ime in priimek: Po{tna {t.: [t.: `iro ra~una:

Stalno bivali{~e: Dav~na {t.:

Dav~na izpostava: Pri banki:

Operativna {t. banke:

ZGODOVINA, KI JE NI V U^BENIKIH A G I J N K A ^ O R V

Knjiga odgovarja na vpra{anja o izvoru ~love{ke rase tako,

da opisuje in razlaga stotine

izkopanih predmetov, ki so jih v zadnjih dvesto letih izlo~ili iz znanstvenega gradiva, ker se niso ujemali s prevladujo~imi znanstvenimi predpostavkami. Knjiga je sijajno znanstveno delo in hkrati detektivka, je dokazni material o nevednosti znanstvenikov; sodba pa je seveda prepu{~ena Vam, dragi bralec, ki najnovej{o 256 strani debelo knjigo (3.900 SIT) lahko najdete v knjigarni ali pa si jo naro~ite na dom.

Naro~ila po telefonu: 01/431-20-25 ara@zalozba-ara.si

Nova knjiga zalo`be ARA

Kako vplivajo osebna {tevila umerologija je ena najstarej{ih znanosti. Opira se na razlaganje simboli~nih znamenj, ki jih pripisujemo {tevilom. S stali{~a simbola ima vsako {tevilo posebne lastnosti. Poznavanje in dobro razlaganje teh simbolov lahko privede do spoznanj o trenutnem in bodo~em v ~loveku in okrog njega. Ta knjiga nam pomaga, da bolje spoznamo sebe in ljudi, ki nas obkroâ&#x20AC;&#x2DC;ajo. Pomaga nam ustvariti lep{e â&#x20AC;&#x2DC;ivljenje, z njo lahko pokukamo v preteklost, razumemo sedanjost in na~rtujemo prihodnost. Knjiga ima 208 strani in stane 2.900 SIT.

k i n ~ o r i r p Naro~ila po telefonu 01/431-20-25 ara@zalozba-ara.si Naprodaj tudi v vseh knjigarnah. ARA zalo`ba d.o.o. [martinska 10, 1000 Ljubljana; tel.: 01/431-20-25