Revija-Misteriji-107_junij-2002 by ARA Zalozba

LETNIK 9. - [T. 107 - JUNIJ 2002 - 660 SIT

POZOR! BRANJE TE REVIJE LAHKO VPLIVA NA VA[E @IVLJENJE ISSN 1318-1777

Odkrita pot v pomlajanje? Raziskovalci trdijo da je

ZEMLJA

VOTLA Paracelsus

Galerija duhov Kriza parapsihologije

@IVA VODA ZA KONJE

Nova knjiga zalo`be ARA

USODA DU[

Nova knjiga Michaela Duffa Newtna, ameri{kega duhovnega regresionista, hipnoterapevta, specializiranega za â&#x20AC;&#x2DC;ivljenje po smrti, Usoda du{ je natisnjena v formatu 12 x 19 cm, ima ve~ kot 540 strani in jo je mogo~e kupiti v vseh knjigarnah po 5.500 SIT. ARA zalo`ba d.o.o. [martinska 10, 1000 Ljubljana; tel.: 01/431-20-25

Misteriji LETNIK 9. - [T. 107

junij 2002

Prve faze umiranja

Vesak

[est preobrazbenih faz v procesu umiranja (5)

Odprta meditacija za mir, blaginjo, ljubezen in napredek sveta

Kvantna psihiatrija

Vr~ za dobro vodo

Kjer znanost sre~a duha

Kakovost vode se pove~a za pribli‘no trideset odstotkov

Ni~ kolik in manj ‘it

Odkrita pot v pomlajanje?

O‘ivljena voda krepi tudi zdravje konj

Premalo vodika vodi v utrujenost, depresijo in hormonsko neravnovesje

Kamnita miza iz davnine

Galerija duhov

Nad ‘irovskimi Ravnami stoji na robu kra{kega udora pravi megalit

Trideset let nepojasnjenega fenomena v {panskem mestecu Belmez

29 Arkti~ni vhod v Zemljo Notranje sonce naj bi omogo~alo ‘ivljenje v notranjosti Zemlje

43 ^lovek je plen! Na{i predniki so bili plen divjih ‘ivali - in s posledicami tega ‘ivimo {e danes Avtor fotografije na naslovnici: Ljubo Vukeli~

Misteriji 3

P ISMA Ilustrirana mese~na revija

Misteriji Naslov uredni{tva: Revija Misteriji, [martinska 10, 1000 Ljubljana Tel.: 01/231-93-60 fax: 01/230-16-27 Elektronska po{ta: ara@zalozba-ara.si Izdaja: ARA Zalo`ba d.o.o., Cigaletova 5, Ljubljana Direktor zalo`be: Jo‘e Vetrovec Tel.: 01/231-93-60 Odgovorni urednik: Joè Vetrovec Tel.: 01/231-93-60 Oblikovanje: J&V Ra~unalni{ki prelom: Luka Zlatnar Tel.: 01/431-43-83 Redaktor: Andrej Kikelj Tajni{tvo in naro~nine: Lilijana Knez Tel.: 01/231-93-60 Oglasno trènje: Tel.: 01/431-20-25 Prodaja po po{ti: Vanda Klop~i~ Tel.: 01/431-20-25 Odprema po{iljk po po{ti: Franci Hemler Tel.: 01/529-42-44 Fotoliti: Grafi~ni studio K, Ljubljana Tisk: Tiskarna Ljubljana d.d., Ljubljana Naklada: 6600 izvodov Cena izvoda v maloprodaji 660 SIT. Prodaja v kolportaì: Prodaja, Dunajska 5, Ljubljana, tel.: 01/473-88-41. V naro~nini, ki se pla~uje {tirimese~no (2.376 SIT), 10 % popusta. Poslovni ra~un: 02083-0011412222. Devizni ra~un: 50100-620-133-900-579602.

[MARTINSKA 10, 1000 L JUBLJANA

S kozarcem vsak teden kilogram manj

tara sem 31 let. Pred tremi leti sva s fantom za~ela ‘iveti v skupnem gospodinjstvu. V tem ~asu sva se oba zredila za ve~ kot 20 kg. Januarja sva se odlo~ila, da za~neva huj{ati, a nisva vedela, s katero dieto. Preizkusila sem ‘e vse mogo~e - od ~ajev, tablet, juh in nadomestkov do pre{tevanja kalorij. Uspelo mi je shuj{ati do 6 ali 7 kg, nato pa sem vedno vse dobila nazaj, pa {e kak{no kilo ve~. Nato mi je prijateljica predlagala dieto z uporabo zelenega kozarca. [la sem v trgovino, kjer sem poleg kozarca dobila tudi knji‘ico z navodili o kombiniranju ‘ivil. Na za~etku sem, priznam, bila zelo skepti~na, ampak obljubila sem si, da bom poskusila. Za~ela sem. Preden grem spat, si v zeleni kozarec

nato~im vodo, da stoji ~ez no~. Ko se zjutraj zbudim, najprej spijem vodo, potem si nato~im {e en kozarec vode, ki ga spijem, preden grem od doma. Kozarec imam tudi v slu‘bi in med delom spijem 4-5 kozarcev vode. Popoldne pa {e enkrat toliko, tako da ~ez dan spijem najmanj 10 kozarcev, preden grem spat, pa {e enega ali dva. Vedno pustim vodo v kozarcu stati ~im dlje. Ponavadi naredim tako, da vedno ko izpraznim kozarec, takoj nato~im novega. Opazila sem, da ima voda iz mojega kozarca bolj ne‘en okus in uredila se mi je prebava. Prej sem vsako popoldne spala, ker sem bila po zau‘iti hrani utrujena. Sedaj grem vsako popoldne na sprehod, ob lepem vremenu pa na kolo. Po treh mesecih sem brez kak{nega hudega odrekanja in trpljenja shuj{ala za 12 kilogramov. To~no po na~rtih - 1 kg na teden. Po-

ALI

ara@zalozba-ara.si

Z Misteriji k sveti Fo{ki Revija Misteriji vabi svoje bralce, da se udele‘ijo enodnevnega avtobusnega izleta k sveti Fo{ki v Istri

8. 6. 2002 Sre~anje bo vodil bioterapevt iz Zagreba @eljko Vragovi}. Izlet organizira turisti~na agencijia Quo Vadis iz Ljubljane, Vodnikova 130, tel.:01/507-18-03.

~utim se veliko bolje, bolj samozavestno. Nikamor ve~ ne grem brez mojega zelenega kozarca. Ko sem ga vmes razbila, sem bila kak{en teden brez njega, in ves tisti ~as mi je nekaj manjkalo. Prebava ni bila taka kot prej, in voda ni imela ve~ tistega ne‘nega okusa. Vedno znova sem kot nora drgnila kozarce, ker sem med pitjem vode zaznala vonj, dokler nisem ugotovila, da niso krivi kozarci, ampak voda. Tako sem se navadila, da jo zeleni kozarec nevtralizira. Po enem tednu sem kupila nov ko(Nadaljuje se na 6. strani.)

NARO^ITE MISTERIJE IN POJDITE NA MORJE Med novimi naro~niki, ki se bodo naro~ili na Misterije v mesecu maju, bomo iz‘rebali naro~nika oziroma naro~nico za desetdnevne po~itnice (preno~evanje z zajtrkom in najemom kuhinje) v Lovi{te, na polotoku Pelje{cu v ju‘ni Dalmaciji. Na po~itnice bo lahko popeljal/- a {e svojega gosta. O vsem se bo pomenil/- a z gostitelji, poklical/- a v Lovi{te gospo Zdravko in se domenil / a, kdaj lahko pride v ribi{ko dru‘ino. (Tel.: 00 385 20 718 023)

Revijo naro~ite po telefonu 01/231-93-60. V marcu je `reb naklonil po~itnice v Lovi{tu Štefanu Petku, iz Zg. Hajdine 83c, 2288 Hajdina.

ZANIMIVOSTI

ZAKAJ SO SE RAZVILI MO@GANI?

akaj so se na{i pradavni predniki razvili tako hitro? To je vpra{anje, na katerega sku{a odgovoriti in odgovor podkrepiti z argumenti vse ve~ znanstvenikov. Prevladujo~o idejo, da so se mo‘gani na{ih praprednikov zelo hitro pove~evali zaradi razvitega socialnega ‘ivljenja, izpodriva nova teorija, ki pravi, da je imela prevladujo~ ali vsaj enak u~inek kot socialno ‘ivljenje skrb za hrano. Seveda je te‘ko pripisati nagel razvoj mo‘ganov na{ih prednikov enemu samemu vplivu; verjetno imajo najbolj prav tisti znanstveniki, ki menijo, da je {lo za prepletene vplive. Kadar beseda nanese na “socialno inteligenco” kot najve~jo spodbudo za hitro rast mo‘ganov in bistrosti davnih prednikov – ~e naj bi obveljala Darwinova teorija o razvoju in ne kaka od onih drugih, ki so vse bolj popularne – pa znanstveniki, ki {tejejo med poglavitne dejavnike skrb za hrano, torej poznavanje dreves z okusnej{imi sade‘i oziroma vedenje, kdaj in kje je mogo~e najti bolj{o hrano, postavljajo vpra{anje, kaj sploh je “soci-

@EBLJI OKVARIJO ZOBE IN DLESNI

alna inteligenca”. Dokon~nega odgovora itak ni mogo~e pri~akovati, ~eprav znanstveniki ponovno prou~ujejo na tiso~e raziskav in ugotovitev, ki so jih ‘e napisali na temo naglega razvoja mo‘ganov davnih prednikov in razvoja njihove bistrosti. D

ZDRAVILE BODO KO@NE CELICE?

i vse v kloniranju, menijo nekateri znanstveniki in dokazujejo, kot pi{e revija Experimental Neurology, da je povsem mogo~e, da bodo v prihodnosti veliko vlogo v zdravljenju odigrale nediferencirane celice, ki jih je mogo~e informirati, da se razvijejo v ‘eljeno tkivo. Zajemanje nediferenciranih celic iz kostnega mozga je bole~e, toda zadnja vest govori o doslej skoraj neverjetni mo‘nosti, o nediferenciranih celicah iz ko‘ne povrhnjice. @e odrasle ko‘ne celice naj bi bile enako prilagodljive kot nediferencirane zarodkovne

J celice. Trditve slonijo na najnovej{ih rezultatih poskusov na mi{ih in prihajajo z univerze v Minnesoti, kjer menijo, da so dosedanje {tudije ‘e dovolj trdne, da predstavljajo prvo stopnico na poti do tehnologije v klini~nih postopkih. D

e ‘e tako, da si mnogi kovinske predmete vtikajo tudi tja, kjer se najbolj vidijo, na po{kodbe telesa pa pri tem ne mislijo kaj dosti. V reviji Journal of Periodontology pa strokovnjaki z ohajske dr‘avne univerze opozarjajo na po{kodovane zobe in seveda tudi dlesni. [tiri leta kovinskih dodatkov na jeziku ali v ustnicah povzro~a pri 35 odstotkih nosilcev teh lepotnih oziroma izzivalnih dodatkov ‘e kar mo~ne okvare, ki jih je potrebno resno zdraviti. D

Misteriji 5

PISMA (Nadaljevanje s 4. strani.) zarec in stvari so spet pri{le na svoje mesto. In sedaj ne grem nikamor ve~ brez svojega kozarca. Moj cilj je {e 15 kilogramov manj in vem, da ga bom dosegla. Vsem sotrpinom ‘elim obilo sre~e s huj{anjem. Z uporabo zelenega kozarca, prilo‘enimi navodili o prehrani in malo dobre volje bo veliko la‘je. Lep pozdrav, Sofija iz Ljubljane

Biblijska prevara

a pisma bralcev po{iljam nekaj pripomb na ~lanka: Biblijska prevara, Jezus je bil sin Panthera. V ~lankih navajate, da so besedila {kofa Hipolita (176-236) in svetega Epifanija (315-403) razlagala o~etovstvo Jezusa. Kako naj 200 ali 400 let po Jezusovem rojstvu kdo opi{e resni~nost o Jezusu? To je rumeni tisk, zbran na osnovi pripovedi rekla kazala, brez pismenega dokumenta, podanega od Marije. Nejasno je tudi, kaj ste hoteli s tema ~lankoma prikazati - ali da je Jezus sin nekega Panthera, ki naj bi bil rimski vojak, ki se je pri{el borit v Nem~ijo? To navaja rumeni tisk po izmi{ljenih namigovanjih posameznikov, saj sploh niso poznali besede Bog, pa tudi ni bilo kr{~anstva, ki bi potrdilo obstoj nam nevidnega Boga. V ~lanku iz iste, 104. {tevilke MISTERIJEV (Jezusa bom dal v va{e roke), si preberite neposredno pisanje mladenke Sare iz Ljubljane, ki komunicira in je v stiku z Bogom, Marijo in tudi z Jezusom, ki je sin Boga, ne pa nobenega vojaka. To je po 2000 letih po-

trjeni dokaz rimskokatoli{ke cerkve, da prav u~i, da je Jezus sin nam nevidnega Boga. Razlago “zaobljube” je treba poznati v smislu njihovih obi~ajev. Pomembno je tudi, kako je prevajalec iz hebrej{~ine prevedel besede in tudi ~rke, ker è dve druga~ni ~rki spremenita pomen besede, kdo je zaobljubo ali zaroko naredil. Tudi rimskokatoli{ka cerkvena liturgija navaja, “da je bil Joèf zaro~en z Marijo”, kar ni to~no glede na njihov obi~aj, po katerem “ZAOBLJUBO ali zaroko” naredijo star{i s snubcem in zaro~ena deklica o tem ni~ ne ve. Ta je po star{ih prodana snubcu, ki jo pride iskat po dogovoru s star{i, ko dopolni 15 ali 16 let. Niti Marko niti Matej niti Luka teh obi~ajev ne razlagajo, zato se mora bralec sam prestaviti v njihov ~as in obi~aje. Zato tudi Matej pi{e, da Joèf Marije ni poznal, dokler ni rodila sina, praviloma, pred rojstvom sina, ko je bila nose~a. To dokazuje, da zaobljube ni naredila Marija, ampak njeni star{i s starim Joèfom. Navajate nekega Origena, zopet po 200-250 letih, ki da je iz judovskih spisov podprl tezo, da je bil vojak Panthera Marijin ljubimec. Tega Marija ni napisala niti rekla, to je rumeni tisk, ker Boga takrat niso poznali in so pojav nose~nosti {estnajstletne deklice stresli na nekega vojaka; zanje je bila zadeva kon~ana in tak rumeni tisk so potem vsi ponavljali. Zopet neka Gemara vas moti, brez navedbe, kdaj je bila sestavljena. Jezusovo bi~anje in kri‘anje so opisali sami Jezusovi apostoli, kot tudi dejansko smrt na kri‘u, ko je pri{lo do potresa in za-

temnitve. Tudi to, da je sam Bog obudil Jezusa iz smrti ter da je Jezus v tem trenutku postal neviden in ga ljudje niso ve~ videli, dokazuje, da Jezus komunicira z mladenko Saro na obrobju Ljubljane, ona ga vidi. Torej Jezus je sin Boga in ‘ivi na planetu bo‘jem z o~etom Bogom. Pri “ohranjenem zvitku” brez navedbe njegovega pisca je vpra{anje, na koga se nana{a. Navajate, da je bil Je{aja obsojen na smrt, vendar je u{el, zapustil de`elo in odpotoval v Indijo. Jezus ni nikamor u{el, niti ni odpotoval v Indijo. Poglejte na zemljevid, kje je Palestina in Izrael in kje je Indija, pa lahko ocenite, da pe{ ni mogo~e priti v nobeno Indijo. Jezus ni premogel niti osla, pred 2000 leti pa kaj ve~ kot osla ljudje na tem obmo~ju niso imeli, tako da na velike razdalje niso potovali. Pe{ so le pri{li iz enega naselja do drugega. Rumenega tiska ne prepisujte, objave mladenke Sare iz Ljubljane pozorno preu~ite, saj dokazujejo, da so bili dogodki z Marijo, Bogom in Jezusom pred 2000 leti resni~no do‘iveti, kot jih rimskokatoli{ka cerkev najbolj to~no prikazuje. M., Postojna

Zlate roke Bernarde Polanc

letu Gospodovem 2002 mi te~e mesec april, najte‘ji mesec v mojem ‘ivljenju osamljen brez ~lovekove bli‘ine, besed in topline. Spomin mi se‘e nazaj v leto 1997, v mesec marec. Toplo pomladno sonce me je zvabilo v naravo nabirat regrat. Nabiral sem ga {tiri ure,

da mi je ‘e postajalo slabo in so mi od pregretja pri{le pene na usta. Odpeljal sem se domov, saj sem ~util, da me je dosegel uni~ujo~ kozmi~ni ‘arek v krogu o‘gane trave. To no~ me je zadela mo‘ganska kap in zavedel sem se v bolni{nici. Spomnil sem se na Bernardo Polanc, priznano bioenergeti~arko, in jo v molitvi prosil za pomo~. Verjeli ali ne, po dveh dnevih sem s pomo~jo fizioterapevta ‘e vstal. Iz kome, v kateri sem bil, me je obudila bo‘ja milost, bo‘ja ljubezen, katero mi je neprestano po{iljala Bernarda. Po treh mesecih njene pomo~i sem od{el domov zdrav in razsoden, sposoben poskrbeti zase, re{evati kri‘anke in ostalo. Vse to zahvaljujo~ Bernardi, njeni mo~i, molitvi in dobroti, s katero jo je obdaroval Bog O~e. [e naprej je spremljala moje okrevanje, skupaj z mano se je veselila mojemu izbolj{anju. In danes lahko re~em: hvala Bogu, da je obdaril Bernardo s svojo mo~jo in milostjo. Hvala Bernardi za dvig iz kome in za odzravitev; Naj ji dobri Bog da {e ve~jo mo~ in {e ve~ bo‘je milosti za bolne znance in zame osebno. Bernardi v hvale‘nost naj zapojo Bo‘je trobente in orgle, naj jo priznajo vsi cerkveni krogi kot bo‘jo slu‘abnico, ki pomaga z bo‘jo pomo~jo in svojo nadarjenostjo nesre~nikom v bolezni in du{evnem trpljenju. Prosim duhovnike, {kofe, bo‘je poslance: dajte ji priznanje, naj {e dalje {iri bo‘jo ljubezen in jo razdaja s svojimi zlatimi rokami in molitvijo. Janez S., Maribor

Pozabite na lekarno: navadna hrana je polna klju~nih snovi

Najbolj{a zdravila V

se skupaj bi moralo biti pojasnjeno ‘e zdavnaj. Pred 300 leti so angle{ki mornarji odkrili, da limone prepre~ujejo skorbut, in rodila se je nutricionistika, znanost o prehrani. Danes je na pretek knjig, priro~nikov in diagramov, iz katerih lahko razberemo, kaj vsak ~lovek potrebuje vsak dan in zakaj: energijo, beljakovine v vseh njihovih oblikah, {tevilne vrste ma{~ob, posebno skupino hranil, ki jih imenujemo vitamini, celo seznam mineralov (za katerega se zdi, kot da obsega pol periodnega sistema), za povrh pa {e prehranske vlaknine, v~asih imenovane tudi “balastne snovi”. Vse to je znano in zdi se, da je vse, kar v tem obilju informacij manjka, le tu in tam kak{na pika na i ali ~rtica na t. Pa ni res. Na policah trgovin in v laboratorijih multinacionalnih dru‘b poteka tiha revolucija. Na zmedene porabnike se zgrinja vse ve~ja ponudba izdelkov, polnih snovi, ki jih dana{nji u~beniki o prehrani sploh ne omenjajo. Tu so jogurti s {irotskim sevom bakterij Lactobacillus casei ter margarine, ki vsebujejo rastlinske sterole. Celo na{e vsakdanje sadje in zelenjavo nam prikazujejo v novi lu~i. Stoletja so bili sadje in zelenjava “pa~ hrana” - danes pa jih slikajo kot priro~ne pripomo~ke za preskrbo z antioksidanti ali naravna skladi{~a snovi, ki imajo poleg konvencionalne hranilne vloge {e dodatne farmakolo{ke u~inke. Ob vsem tem se opazovalca zlahka poloti cinizem, tako da t. i. funkcionalno hrano in nutricevtike hitro uvrsti med tr‘ne trike. Ali, {e huje, da jih sumni~avo opazuje kot zdravila, preoble~ena v prehranske dodatke, s ~imer se lahko izmaknejo zakonom in strogim klini~nim testiranjem, potrebnim za zdravila. ^e smo odkriti, so koristi marsikdaj res

Vsaj nekateri vitamini so se pojavili kot toksini, se pravi kot strupene snovi. vpra{ljive ali celo sporne. Mar likopen v paradi‘niku res zmanj{uje nevarnost raka na prostati? Dokazi so za zdaj pomanjkljivi. Ali rastlinski steroli zni‘ujejo holesterol v krvi? Nekatere raziskave pravijo “da”, druge “ne”. Bi morali vsi u‘ivati “probioti~ne” izdelke in tako

spodbujati rast “prijaznih” ~revesnih bakterij, ki nas bodo varovale pred boleznimi? Tudi tukaj so izsledki me{ani. Kljub temu obstajajo tehtni znanstveni razlogi, da to revolucijo vzamemo zelo zares. Nutricevtiki so morda le prvi val povsem nove skupine hranil, ki spada nekam med vitamine, ki jih nujno potrebujemo, in toksine, ki se jim moramo izogibati. Rastline so razvile celo kopico snovi, ki jih varujejo pred tem, da bi jih pojedle ‘ivali, mi pa smo na {tevilne od teh razvili toleranco. Toda evolucija se ni ustavila pri tem. [tevilne

Misteriji 7

N AJBOLJ{ A

ZDRAVILA

teh snovi smo, kot ka‘e, izkoristili v svoj prid in brez njih je na{a prehrana osiroma{ena. Nutricionistika, kot jo poznamo danes, je {ele prvi osnutek resni~nega znanja. Zato se pojavlja mnenje, da moramo znova razmisliti o tem, kako hrano pridobivamo, kuhamo in u‘ivamo. Ne le to: v lu~i evolucije se zdi mogo~e, da mnoge spojine, ki jih obravnavamo kot nevarne u~inkovine, s seboj nosijo skrite koristi.

SMO NARAVNO NEUREJENI Pomislimo na primer, zakaj sploh potrebujemo tako dobro znane prehranske sestavine, kot so vitamini. Odgovor {e zdale~ ni o~iten. Vitamini so raznolika me{anica snovi, ki neskon~no zapletajo na{o prehrano. Odvisnost ~love{kega telesa od njih je presenetljiva; noben in‘enir ne bi zasnoval motorja, ki bi potreboval toliko razli~nih dodatkov. Pa vendar ne ka‘e, da bi pomanjkanje vitaminov predstavljalo te‘avo. Kako naj si to razlagamo? Del odgovora se skriva v dejstvu, da ~love{ka bitja niso “zasnovana”. Nismo preprosti stroji, temve~ smo naravno “neurejeni”, ker smo se razvili. In ker so vsa `iva bitja nenehno izpostavljena navzo~nosti in nadlegovanju drugih, smo stalno ujeti v tisto, kar sodobna biologija imenuje “oboro`evalna tekma”. Nekateri najsrditej{i boji potekajo na kemi~ni ravni. Pod zemljo jih bakterije in glivice bijejo ‘e milijarde let. Ljudje smo s tega posneli smetano v obliki vse ve~jega {tevila antibiotikov, ki jih ti organizmi uporabljajo kot osnovno oro‘je. Na zemlji se ‘ivali spopadajo z rastlinami. Vse ‘ivalsko ‘ivljenje na Zemlji je konec koncev odvisno od u‘ivanja rastlin; rastline pa morajo po drugi strani imeti na~ine, da se upirajo napadom ‘ivali. Do neke mere si preprosto prizadevajo prerasti ‘ivali, ki pre‘ijo nanje. [tevilne rastline so razvile bodice, vlakna in dlake, tako da so neu‘itne. In povrhu tega je ve~ina divjih rastlin do neke mere strupenih.

Kemi~no oro‘je pa je v presnovnem pogledu drago. ^e ne bi bilo nujno, bi lahko rastline svojo te‘ko pridobljeno energijo porabljale za izdelavo semen in tako za {irjenje svojih genov. A tako kot ogro‘ene dr‘ave morajo tudi rastline mo~no vlagati v obrambo. Ko ‘ivali zau‘ijejo rastline, kot jih morajo (tudi ~e so mesojede, se s tem pa~ le zana{ajo na tiste, ki u‘ivajo rastline), razvijejo mehanizme razstrupljanja (detoksifikacije). Vrhunski razstrupljevalci so koale. Mladi listi evkaliptusa, edina hrana teh prijaznih, zaspanih ‘ivali, so prepojeni s toksini in {kodljivimi olji, vse to pa je ujeto med trda vlakna. Toda koalova prebavila poskrbijo za strupe. Tukaj je trik. Evolucija je izredno oportunisti~na. Vsak organ ali presnovni sistem, ki se je razvil v odziv na kakr{enkoli problem, se bo pozneje moral preusmeriti na neko drugo dol‘-

V lu~i evolucije se zdi mogo~e, da mnoge spojine, ki jih obravnavamo kot nevarne u~inkovine, s seboj nosijo skrite koristi. nost. Naravna selekcija je naklonjena posameznikom, ki drage mehanizme razstrupljanja ali njihove produkte nekako izkoristijo. Za tak{ne posameznike razstrupljanje ni samo postopek ~i{~enja, temve~ jim prina{a dodatno korist.

REAKTIVNI KISIK Obstajajo kak{ni zgledi tak{nega napredovanja od negativnega v pozitivno, ki bi dosedanje razglabljanje naredili prepri~ljivej{e? Vsekakor. Najzgodnej{e ‘ivljenje na Zemlji je uspevalo v atmosferi, v kateri skoraj ni bilo kisika. Potem pa so pred pribli‘no 3 milijardami let bakterije, podobne sodobnim cianobakterijam, razvile primitivno obliko fotosinteze, s katero so pridobivale energijo iz son~ne svetlobe, kot stranski

produkt pa so spro{~ale kisik. Fotosinteza deluje in organizmi, ki so jo zmogli, so se razmahnili. Geolo{ko gledano je Zemlja dobila ozra~je, bogato s kisikom. Kisik je izredno reaktiven element. Zaradi njega rjavi ‘elezo, zaradi njega postanejo ma{~obe ‘arke in zaradi njega stvari gorijo. Za bitja, ki se niso razvila v njegovi prisotnosti, je kisik smrtonosen. Naravna selekcija je bila naklonjena bitjem, ki so zmogla razstrupiti ta stra{en plin. Vsa bitja, ki so si izbrala ‘ivljenje v sodobni atmosferi, imajo kopico detoksifikacijskih poti za kisik. Seveda se tu zgodba ni kon~ala. Ugibamo lahko, da so nekateri organizmi kisik razstrupljali tako, da so mu izpostavili sladkorje. Tako spro{~ena energija se je verjetno sprva spro{~ala v prazno, kot toplota. Pozneje pa so jo za~eli izkori{~ati: uporabljati za tvorbo ATP, splo{ne valute za izmenjavo energije. Rodilo se je aerobno dihanje. Zaradi svoje reaktivnosti tako nevarni kisik je za~el koristno slu‘iti. S podobnim dogajanjem lahko posku{amo pojasniti na{o odvisnost od vitaminov. Vsaj nekateri od njih so se pojavili kot toksini, se pravi kot strupene snovi. Rastline so jih za~ele tvoriti, da bi se z njimi ubranile ‘ivali. V odziv na to so se pri ‘ivalih razvili mehanizmi razstrupljanja. Pozneje so potomci prvih “razstrupljevalcev” za~eli izkori{~ati same toksine ali njihove razgradne produkte. Upravi~ena se zdi domneva, da so ti poskusi obvladanja rastlinskih toksinov ustvarili na{e potrebe po vitaminih. Uporabimo zdaj to zamisel {ir{e. Znano je, da rastline izdelujejo osupljiv spekter slabo znanih in neznanih spojin, pogosto v duhu samoobrambe. Kaj te spojine potem naredijo nam oziroma za nas, je odvisno od tega, do kod smo v oboro‘evalni tekmi pri{li. [tevilne tvarine, ki so jih rastline oblikovale kot toksine, so za ~loveka {e vedno strupi: v tem primeru se oboro‘evalna tekma nagiba v prid rastlin. Na drugem kon-

N AJBOLJ{A cu tega spektra pa imamo vitamine, ki so za nas postali skoraj enako klju~ni kot kisik.

TONIKI Nekje med obema skrajnostma je kopica farmakolo{kih u~inkovin, ki nas do neke mere zadevajo, vendar na splo{no niso smrtonosne (razen v zelo veliki in malo verjetni koli~ini), pa tudi ne popolnoma nujne. Med tak{ne spadajo snovi, ki jih ‘e dolgo poznamo kot “tonike”: vse od kamilic do ‘en{ena, pravzaprav ve~ina tistega, s ~imer se ukvarja tradicionalno zeli{~arstvo. A na vitaminskem koncu spektra je {e vse dalj{i seznam koristnih, pa ne povsem nujnih spojin, ki jih zdaj imenujemo nutricevtiki ali funkcionalna hranila. Na{e telo se je z njimi sprijaznilo, razvilo je na~ine za njihovo uporabo, ni pa od njih povsem odvisno. Seveda se zastavlja vpra{anje, kako je mogo~e, da je do odkritja nutricevtikov minilo toliko ~asa, ~e pa so tako pomembni. Razlogov je precej. Po eni strani jih je preprosto ogromno. Celo znanje o znanih vitaminih je bilo trdo pridobljeno. Dejstvo, da pomanjkanje folne kisline pri nose~nicah pove~uje nevarnost za spino bifido (razvojno nepravilnost hrbtenice) pri otroku, je bilo ugotovljeno in potrjeno {ele v zadnjih desetletjih. Nutricevtiki se lahko zdijo nekak{ni “navidezni vitamini”, s {tevilnimi nerazjasnjenimi u~inki. Zniànje holesterola v krvi - kar po vsem sode~ spodbujajo rastlinski steroli - je dobro. Vendar ve~inoma do~akamo leta svojega rodnega obdobja in {e ~ez, tudi ~e imamo holesterol vi{ji od idealnega. Sodobni farmakologiji dolgujemo zahvalo, da so bili u~inki teh rastlinskih snovi sploh odkriti. Nekaj malega dodatnih let ìvljenja ali rahlo, ~eprav pomembno izbolj{anje razpoloènja bi bilo na primer {e te`je odkriti. Koliko novega in neznanega {e ~aka na odkritje? Opisane teze {e nih~e ni strogo preverjal, toda ~e dr‘i, je njen pomen neiz-

meren. Za za~etek: kopica podjetij, ki izdelujejo nutricevtike, se soo~a z zaslu‘ki. Morda si to zaslu‘ijo, saj so nemara na sledi ne~esa velikega. A tu so {e veliko {ir{e posledice. Kajti ta teza hkrati pomeni, da ~love{ka bitja potrebujejo velikansko mno‘ico snovi, ki jih izdelujejo rastline, glivice in mikrobi, snovi, ki danes {e niso raziskane, ali tak{ne, za katere sploh {e ne vemo. Ko so ljudje rastline nabirali v naravi, so si vse to kemi~no bogastvo zagotovili

[tevilni ljudje tek svojega ‘ivljenja v~asih prilagajajo z razumno uporabo alkohola, kofeina in nikotina; morda pa to ustvarja pogoje za najbolj{e delovanje ~love{kih mo‘ganov? tako reko~ mimogrede: prehrana lovcanabiralca je bila zelo pestra in je vsebovala tanine, terpene, alkaloide, olja in vse ostalo. Sodobna prehrana temelji le na pe{~ici udoma~enih rastlin, ki jih povrhu niso gojili za biokemi~no pestrost, ampak za dober donos in obilje. Biokemi~no gledano so sodobni pridelki veliko revnej{i od njihovih divjih sorodnikov. Zato je tudi sodobni ~lovek, ki se prehranjuje z njimi, “farmakolo{ko osiroma{en”: prikraj{an za vso to mno`ico “navideznih vitaminov”, na katerih izrabljanje je evolucija pripravila na{o fiziologijo. Temeljno sporo~ilo pa je morda, da bi se morali vrniti k bolj “primitivni”, botani~no veliko pestrej{i prehrani, se pravi k tak{ni, ki bi bila bli`ja ne le prehrani na{ih lovsko-nabiralskih, temve~ tudi pred~love{kih prednikov. Glede tega bi se morali dela lotiti vsi kmetovalci, `ivinorejci in dru`beni voditelji. V lu~i opisanih idej si ponoven in temeljit

ZDRAVILA

pogled zaslu`i tudi vsa zeli{~na medicina. Nekaj evolucijskega razmi{ljanja bi nam koristilo tudi v zvezi z velikim zlom na{ega ~asa: drogami. V ozadju splo{nega obsojanja opiatov in kokaina, alkohola in nikotina, marihuane in kofeina, katerih zloraba je zagotovo nevarna, ti~i v veliki meri neraziskano prepri~anje, da so vse snovi tak{nega izvora nujno slabe. Toda tudi na{i mo‘gani so se, tako kot drugi deli telesa, razvijali v navzo~nosti ~udnih, tujih snovi, nastalih v rastlinah in gobah. Iz izku{nje vemo, da lahko uporaba tak{nih snovi spremeni na{e dojemanje sveta. Puritanci so, hkrati z ve~ino sodobnih zakonodajalcev in medicinskih strokovnjakov, prepri~ani, da pomeni vsak odklon od pristnega prehranskega izhodi{~a nenormalnost. Toda na{i predniki, ki so nabirali divje rastline, so morali obilno prihajati v stik s temi skrivnostnimi snovmi. Morda na{i mo‘gani najbolje delujejo, ~e so te snovi ob~asno prisotne, tako kot npr. telo najbolje deluje v stalni navzo~nosti kisika. Nemara so tudi mo‘gani “farmakolo{ko osiroma{eni”, tako kot na{e telo. Mogo~e je razli~en pogled na svet ob razli~nih ~asih prednost za pre‘ivetje; morda nam snovi, ki jih poznamo in obsojamo kot “droge”, to pomagajo dose~i. [tevilni ljudje, ki nimajo nikakr{nih kriminalnih ali druga~e patolo{kih te‘enj, tek svojega ‘ivljenja v~asih prilagajajo z razumno uporabo alkohola, kofeina in nikotina. Je vzrok temu njihova “{ibkost”, kot menijo puritanci, ali pa dejstvo, da to ustvarja pogoje za najbolj{e delovanje ~love{kih mo‘ganov? [ele v zadnjih letih, 140 let po tem, ko je Charles Darwin v delu “Nastanek vrst” razgrnil svojo zamisel o naravnem izboru, si je osnovno evolucijsko razmi{ljanje utrlo pot v presojanje vsakdanjih ~love{kih zadev. ^e ga uporabimo v zvezi z nutricevtiki, nam daje misliti, da ti niso trik, ampak morda pomenijo v biologiji za~etek novega, zanimivega obdobja. J. L.

Misteriji 9

[est preobrazbenih faz v procesu umiranja (5)

Prve faze umiranja T

ehtnica med ‘ivljenjem in smrtjo za~enja nihati. Energijsko se to ka‘e v dalj{ih alfa stanjih, tudi ~ez dan, in v prvem, rahlem zrahljanju med materialnim in eteri~nim telesom. Rumena barva predstavlja element zemljo. Kot spremljevalci umirajo~ega pogosto {ele pozneje razumemo prva znamenja umiranja, ki so neodvisna od tega, ali je nekdo hudo bolan ali pa star. Takoj ko ozemljitev popusti, ko ~lovek ve~ le‘i kot pa stoji ali sedi, je spodbujen sanjski svet in zemeljski element postane {ibkej{i. Ko je fizi~no bivanje {e prevladujo~e v primerjavi z energijskim ustreznikom, se ‘e pojavijo prva psihi~na in mentalna stanja, ki so za pacienta nenavadna in ga lahko povsem zmedejo. V prvo fazo in iz nje gre vsak, ki je te‘ko bolan. Tako kot z vsakim vdihom, z vsakim spanjem in sanjami celo ‘ivljenje “vadimo” umiranje, tako “vadi” tudi bolnik, morda celo zavestno, z mislijo: “Kako bi bilo, ~e bi zdaj zapustil svet?” Kolikor bolj kot terapevti v celostno medicino vklju~ujemo tudi mo‘nost smrti, toliko la‘je se bolnik odlo~i, ali zares ‘eli sprejeti ‘ivljenje in ozdraveti ali ne. Navidezna terapijska rezistenca, regulacijska otrplost, avtizem, prve stopnje dementnih stanj so stanja prve faze umiranja. Z medialnim uravnote‘evanjem (komunikacija s pomo~jo vmesne osebe) sedaj ‘e vemo, da to dr‘i, kajti ve~ina pacientov se prav dobro po~uti v nenavadnem lebde~em stanju med ‘ivljenjem in smrtjo. Z vsem so preskrbljeni in ni jim treba nositi odgovornosti za njihov ‘ivljenjski proces. V prvi fazi umiranja se ~lovek kljub vsem te‘avam po~uti olaj{anega, zavest

Ko je fizi~no bivanje {e prevladujo~e v primerjavi z energijskim, se ‘e pojavijo prva psihi~na in mentalna stanja, ki so za pacienta nenavadna in ga lahko povsem zmedejo. plava kot energijski jojo med obema mo‘nostma sem ter tja. ^e to stanje spremljevalec in terapevt prepozna, se bolnik ~uti razumljenega in to dostikrat zanj pomeni izredno olaj{anje. Umiranje je povezano s tem, da stvari spustimo, in ljudi v nekem smislu izena~uje. Dokler se {e mudimo na strani ‘ivljenja, verjamemo, da osebe, ki se zanimajo za duhovnost, la‘je spustijo stvari. Toda to je samo predstava nas kot opazovalcev. Prva faza umiranja nas pogosto u~i, da velja ravno nasprotno, kajti v njej vladajo drugi zakoni: ekskarnirajo~e rojstvo. Pomembno je samo, kako ~lovek reagira na znamenja; ali s strahom in kr~evitim zadr‘evanjem niti ‘ivljenja ali s popustljivostjo in spokojnostjo. Poznavalka dogajanj je lahko pri ‘ivalih in ljudeh opazovala vse mo‘ne razli~ice in ne more postaviti pravila. Enozna~nost je do‘ivela samo v eni to~ki: v spremenjenem zaznavanju in v izjemni pomembnosti tega, da mi kot spremljevalci in terapevti teh zaznav ne razumemo kot duhovno zmedenost, temve~ kot prva znamenja ekskarnacije, in ob tem vemo, da se bolnik {e lahko vrne nazaj v ‘ivljenje. V knjigi “Medialna sredstva v homeopatiji” (“Mediale Mittel in der Hom-

vopathie”, Sonntag Verlag 2002) Rosina natan~no opisuje stanja zavesti pri umirajo~em.

DRUGA FAZA UMIRANJA S~asoma fizis postaja manj{i in se pove~a energijsko polje. ^e proces umiranja primerjamo z rojstvom, potem prva faza umiranja odgovarja kr~em v dalj{ih razmikih. Drugo fazo umiranja ‘e lahko primerjamo z nekoliko pogostej{imi kr~i. Nastane ‘e precej{en vrtinec v smeri ekskarnacije. To toliko razburka emocije, da umirajo~i to ~uti in si ‘eli priti na ~isto s svojim ‘ivljenjem. Od pri~, ki so do‘ivele obsmrtne izku{nje, vemo, da vidijo ‘ivljenje kot na filmu, da se pred njimi pojavljajo ‘are~e barve, da sli{ijo glasne pokljajo~e {ume ali angelsko glasbo in prvi~ ob~utijo breztelesno bivanje, ki jih ne stra{i, ampak jim prinese olaj{anje. Ker ni nujno, da bi druga faza umiranja morala voditi v smrt in je torej vrnitev v ‘ivljenje potencialno mogo~a, nam umirajo~i {e sporo~a, kaj zaznava. Modra barva pomeni vodni element in ta ~ustva. V drugi emocionalno poudarjeni fazi umiranja stremimo po notranjem miru, raz~i{~evanju (~i{~enju), olaj{anju, miru. Energijsko se ne lo~i samo fizi~ni dvojnik (eteri~no telo) od materialnega telesa, temve~ tudi astralno energijsko telo, ki ga imenujemo tudi emocionalno telo. Pri tem pride do razelektritev, kajti energijska telesa vseh ‘ivih bitij so elektromagnetna polja. Razelektritve praviloma zazna samo umirajo~i, kot slu{ne pojave, in je za~uden, ker jih mi ne sli{imo. Za umirajo~ega ni ni~ huj{ega kot to, ~e ne razumemo njegovih zaznav. Zato je dobro,

PRVE da vse, kar nam ekskarnirajo~i sporo~a, vzamemo resno. Potrebuje predvsem razumevanje in mo‘nost, da lahko nove izku{nje deli z drugimi. Omilitev bole~in je umirajo~emu veliko manj pomembna kot olaj{anje, da ga ljudje ob njem sprejemajo in razumejo. V Tibetanski knjigi mrtvih ima druga faza umiranja naslov “Zemlja preide v vodo”. Pomembno je, da ta proces jezikovno razumemo. To pomeni, da zemeljski element aktivno v nasprotni smeri urinega kazalca preide v vodni element. Posledica tega je, da vodni element v smislu urinega kazalca preplavi in se polasti zemeljskega elementa. ê si to dinamiko slikovito predstavljamo, lahko podoìvimo valovito gibanje. “Emocionalno stanje v tej fazi umiranja deluje kot razburkana, potem pa spet kot mirno teko~a voda. Zlasti jasnosli{ni fenomeni kaèjo, da je umirajo~i navezal kontakt z “drugim svetom” in nam lahko samo deloma pove, kaj zaznava ...

Tudi jasnovidni ali jasno~utni fenomeni ka‘ejo na komunikacijo z netelesnim svetom, ki ga umirajo~i do‘ivlja povsem realno. Tako kot v obsmrtnih do‘ivetjih sre~uje sorodnike, prijatelje ali pomo~nike, ki jih glede na nivo zavesti in izku{enj v ‘ivljenju imenuje

Omilitev bole~in je umirajo~emu veliko manj pomembna kot olaj{anje, da ga ljudje ob njem sprejemajo in razumejo. kot angele, duhove ali prikazni. Jasno znamenje za nas kot spremljevalce umirajo~ega je sporo~ilo, da lebdi, kajti tako so opisani prvi poskusi lo~itve od fizi~nega telesa. ^e lahko te zaznave sprejmemo brez strahu, se to prenese tudi na umirajo~ega. Po izku{njah so negativne zaznave ve~inoma projekcije lastnih strahov ali negativnih

FAZE UMIRANJA

prepri~anj spremljevalca, ki se prenesejo na umirajo~ega. Umirajo~i intenzivno in v pove~anem merilu zaznava ~ustva in misli okrog sebe. To pomeni, da se na{i celo majhni dvomi in strahovi pove~ani prenesejo na umirajo~ega!” (Sonnenschmidt: Medialna sredstva v homeopatiji) Razpustitev zemlje v vodi slikovito pomeni razred~enje, raztapljanje stabilnih funkcij. Nekaj ~asa se organizem prehranjuje iz skladi{~a hranil, toda postopoma presnova ohromi, kar pripelje do tega, da kri preplavijo strupene snovi. V razvitej{em stadiju bolezni iz telesa veje duh po acetonu, kar je zanesljivo znamenje razpu{~anja materije in pove~anja energijske “poljske jakosti”.

TRETJA FAZA UMIRANJA Pri energetiki umiranja do‘ivljamo kakor pri inkarnaciji valovito, pulzirajo~e gibanje. Pulziranje je najpomembnej{i znak ‘ivljenja, najsi gre za prihod

Misteriji 11

P RVE

FAZE UMIRANJA

v fizi~ni svet za ali odhod iz njega. Fizi~no in energijsko telo sta uravnote‘ena. ^lovek stoji na razpotju med ‘ivljenjem in smrtjo. Pri obsmrtnih do‘ivetjih je to trenutek, ko ~lovek spet za~uti vsrkavanje v telo ali do‘ivi druga znamenja, ki mu jasno govorijo: “Mora{ nazaj v telo! Ni {e pri{el ~as za tvoj odhod, toda vnaprej si okusil, kako lepo je biti brez telesa.” Trenutno vrnitev v fizi~no telo ob~uti kot bole~o. Isto do‘ivi umirajo~i v zadnjem pozivu svojim rezervam fizi~ne mo~i. Ognjena faza je zadnje vzcvetenje in za nas zanesljivo znamenje, da je smrt blizu. Kljub temu pa nobene faze umiranja tako pogosto kot te ne razumemo napak, kajti prihaja do resni~nih ~ude‘ev mobiliziranja mo~i. To imenujemo “Lazarjev fenomen”, kajti znani so primeri, da so ljudje, ki so bili videti ‘e blizu smrti, vstali, zapustili bolni{nico ali smrtno posteljo in {e tri mesece ‘iveli. Najdalj{o ognjeno fazo je avtorica tega zapisa do‘ivela pri nekem mo{kem s hrbtenja~nim rakom, ki je za dve leti zapustil oddelek s tumorji in pri katerem so bili zdravniki osupli, saj je bolezen z rentgenskih in CT-posnetkov izginila. Tako prihaja do spontanih ozdravitev, ki delujejo dolo~en ~as. @ivljenjska mo~ nam do zadnjega trenutka daje mo‘nost, da izberemo ozdravljenje. To do‘ivi umirajo~i kot mo‘nost, da naprimer {e uredi neke stvari v svojem ‘ivljenju, si {e izpolni gore~o ‘eljo, {e enkrat do‘ivi to, kar mu veliko pomeni. @ivljenjska energija pride do prelomnice, fizi~no bivanje je samo {e dih, energijsko bivanje naraste in ima enakovrednega ustreznika v fizi~nem ‘ivljenju. ^e si je umirajo~i ‘e pri{el na ~isto s sabo, mu ni treba in niti no~e ve~ nazaj v fizi~ni svet. Tako pomeni ognjena faza v procesu umiranja naporno otresanje materialnega ‘ivljenja, ki se na zunaj ka‘e z mo~nimi konvulzijami, vzpenjanjem, kri~anjem. Tretja faza pa lahko poteka tudi zelo blago, tako da umirajo~i {e enkrat rahlo pordi, odpre o~i, nas pozorno premotri in se smehlja. Dramati~ni val ekskarnacije je lahko zelo {ibak

ali zelo mo~an. Pomembno je, da ~loveku zagotovimo, da se vse dogaja po dolo~enem redu. Skoraj zmerom mislimo, da umirajo~i trpi, ker vzdihuje ali kri~i in se vzpenja. Toda narava je modra. U~i, kako se rodimo, u~i, kako umremo, in vedno deluje tako, kot je najbolj{e za ‘ivo bitje. Mi zunaj imamo veliko ve~ problemov s tretjo fazo umiranja kot sami umirajo~i. Da, lahko se {e enkrat pojavijo bole~ine, ki jih lahko omilimo s

Pomo~ pri umiranju pa ni to, da naredi{ umirajo~ega za nesposobnega, ampak da v prvi vrsti razume{, kaj se z njim dogaja in da mu blago asistira{. sredstvi proti bole~inam, ki pa ohranijo zavest, najbolje s homeopatskimi zdravili, kot sta arzen ali fosfor. Umirajo~i najbolj trpi ravno v tej fazi, ~e prehitro dobi morfij. Zbudi se iz razpr{enega, zamegljenega stanja in ne razume, kaj se z njim dogaja. To situacijo lahko primerjamo z medeni~no vstavo otroka pri rojstvu. Mati in otrok do‘ivljata smrtni strah, ker oba ~utita, da se dogaja nekaj, kar ni v redu. Otroka lahko to travmatizira, da {e kot odrasel ~lovek trpi za vsemi mogo~imi blodnimi idejami. V procesu umiranja vladajo energijska izjemna stanja, ki jih najbolj{e obvladamo, ~e ne prena{amo svojega strahu na umirajo~ega in ~e smo do njega razumevajo~i. V bolni{nicah ali v sobah za umirajo~e pogosto vladat goli strah in nevednost, ki zdravnike in negovalno osebje, da o sorodnikih niti ne govorimo, pripravita do tega, da posku{ajo umirajo~ega uti{ati in mu odvzeti “opravilno sposobnost”. Pomo~ pri umiranju pa ni to, da naredi{ umirajo~ega za nesposobnega, ampak predvsem da razume{, kaj se z njim dogaja in da mu blago asistira{.

Umirajo~i se po~utijo stra{no, ~e “zunaj” nih~e ne razume njihovega stanja, in so zelo sre~ni, ~e jim dovolite, da doìvijo svoj proces z vsemi znamenji, ki so jim fizi~no na razpolago. “Na nobenem drugem podro~ju zdravilstva nisem videla tako velikih mo`nosti, da lahko vzpostavim s ~lovekom medialni kanal in da ~loveka, ki pogosto ni zmoèn ve~ govoriti, razumem, kot pri umirajo~ih,” pravi avtorica. Mnogi se ne morejo ve~ verbalno izraàti, a se èlijo izraziti, celo tisti, ki so imeli vse ìvljenje probleme s komunikacijo!” (Sonnenschmidt: Medialna sredstva v homeopatiji) êtudi ne moremo tako kot Tibetanci in Indijci procesa umiranja jasnovidno sodo‘iveti, pa je vendarle tola‘ilno, da preko osebe-medija izvemo za potrebe umirajo~ega in smo gotovi, da so na{e zaznave pravilne. Tibetanci opisujejo v naslovu tretje faze umiranja, kaj se dinami~no dogaja: voda “zaniha” aktivno v ogenj, torej v smislu urinega kazalca, torej se tja zlije in tako preostane ogenj. Spet nastane valovito gibanje, ki razen tega spro{~a enormne energije, kar si slikovito predstavljamo s tem, kako voda in ogenj ustvarjata vro~o paro. Rde~a barva je povezana s kvaliteto iz~rpanja in zgorevanja. To se zdaj silovito dogaja. Srce in krvni obtok za kratek ~as delujeta s polno paro, kar omogo~i vzcvetenje. Toda za tem se skriva naslednja faza, faza razpustitve, “upepelitve”. Po eni strani se iz~rpajo fizi~ne mo~i in energijske se nahranijo z ognjem. Iz te preobrazbe pride umirajo~i iz~i{~en. ê fazi “zemlja preide v vodo” in “voda se zdruì z ognjem” opazujemo skupaj, nam je lahko v pomo~ slika “zati{ja pred nevihto”. Velik nesporazum v razumevanju nevihtne faze je v tem, da se umirajo~i ~lovek ali ìval upirata smrti, najbolj z ognjenim elementom, ki vodi k zadnjemu razplamtenju skoraj vseh telesnih funkcij. Tudi ob~utljivost za bole~ine za kratek ~as naraste. (Sonnenschmidt: Barvna in glasbena terapija za ìvali) I. R. V naslednji {tevilki: Zadnje faze umiranja

Bivali{~a na{ih prednikov

Jame J

ame so bile neko~ izbrani kraji, kjer so ljudje opravljali obrede, povezane z zemljo in rodovitnostjo. [e danes nas privla~ijo zaradi arheolo{kih ostalin in zaradi magi~ne lepote kapnikov. Jame so bile od vekomaj kraji, ki so jim ljudje pripisovali simboli~ne pomene, povezane s kulti, miti in legendami, prav gotovo pa so predstavljale prvo ~lovekovo pribe‘ali{~e, ki se je kasneje pogosto spremenilo v sveti{~e. Jame so praviloma naravne votline, nastale zaradi delovanja ledu, vode, spodjedanja morja ali vulkanske dejavnosti. Votline in rovi nekaterih jam se raztezajo tudi po ve~ kilometrov v dol‘ino, zato jim pravimo tudi jamski sistemi, druge pa so razvite le v sprednjem delu in ne segajo globoko v notranjost zemlje. Notranjost jam je pogosto naravnost pravlji~na: velike “sobane”, jezerca, ki ob svetlobi jamarskih bakel zrcalijo kapni{ke tvorbe tiso~erih oblik, stalaktiti in stalagmiti, ki rastejo iz stropa in iz tal in pri~ajo o tiso~letnem potrpe`ljivem kopi~enju apnenca, vsebovanega v nadzemnih in podzemnih vodah. V jamah so neko~ ìveli ljudje, danes pa najdemo v njih prav posebno favno in mikrofloro: ker v globine jam ne prodrejo son~ni àrki in v njih zelene rastline ne morejo uspevati, se morajo ìvali, ki tam ìvijo, hraniti z glivami, bakterijami in razpadajo~imi rastlinami, ki jih nosijo s seboj podzemne reke ali jih prina{ajo druge jamske ìvali, na primer netopirji, ki so jim jame priljubljeno bivali{~e. V vodah, ki te~ejo skozi jame ali se v njih zadrùjejo, ìvi ve~ vrst rib, ki so se verjetno v njih naselile, ko so bili ìvljenjski pogoji ugodnej{i. Zaradi novega okolja so se bile te ìvali prisiljene spremeniti in prilagodi-

ti. Tako so nekatere s~asoma popolnoma ali skoraj popolnoma izgubile vid, druge pa pigment. Podobno so se prilagodili tudi nekateri nevreten~arji, kot na primer gliste, pr{ice, raki in plazilci.

Kaè, da so bile prav jame prvi dom in zaveti{~e primitivnega ~loveka. ^love{ka ribica (Proteus anguinis) pa je dvoìvka, vrsta mo~erada, ki ìvi v slovenskih in nekaterih drugih evropskih jamah. Je skoraj popolnoma slepa in brez pigmenta. Primitivni ~lovek je v jamah zapustil neizbrisne sledi, kar ka‘e, da so bile prav jame njegov prvi dom, ki ga je {~itil pred

mrazom, vro~ino in divjimi ‘ivalmi. Kromanjonski ~lovek, domnevno prvi predstavnik modernega ~loveka, se je v Evropi pojavil pred pribli‘no 40.000 leti. @ivel je v jamah in se pre‘ivljal z lovom. Nanj nas spominja vrsta jamskih slikarij in v skalo vklesanih podob ‘ivali, ki jih lahko {e danes vidimo v jami Lascaux v pokrajini Dordogne (jugozahodna Francija). Med ‘ivalmi so razpoznavni konji, govedo, jeleni in ma~ke. Znanstveniki predvidevajo, da so nastali v obdobju 17.000 - 13.000 let pred na{im {tetjem (zgornji paleolitik). Jamski umetniki so uporabljali ~rno, oker in rde~o barvo. Podobne slikarije so leta 1879 odkrili v jamah Altamira v [paniji in prav tako izhajajo iz zgornjega paleolitika. Z naravoslovnega vidika je v Evropi med najbolj znanimi Postojnska jama.

Notranjost jam je pogosto naravnost pravlji~na: na sliki detalj iz Postojnske jame.

Misteriji 13

JAME Na stenah rovov na samem za~etku jame najdemo sledove prvih prebivalcev jame, po ~emer so tudi poimenovali dvorano imen. Nekateri grafiti izhajajo iz 16. stoletja, pet napisov pa je {e starej{ih: iz let 1213, 1323, 1343, 1393 in 1413. Postojnske jame je v teku erozijskega delovanja izoblikovala reka Pivka, ki je tiso~letja po~asi razjedala apnen~asta tla in tako ustvarila velike podzemne dvorane. Na svoji poti se je sre~ala {e z drugimi vodnimi tokovi. Po~asno usedanje kalcijevega karbonata, ki je obilno prisoten v tukaj{nji vodi, je v teku ~asa ustvarilo ~arobne kapnike, stalaktite in stalagmite ter ‘ivobarvne stebre, ki jim je ~lovekova fantazija dala sugestivna imena: gotska dvorana, plesna dvorana, koncertna dvorana. Postojnske jame se raztezajo na povr{ini 20 kilometrov, za obiskovalce pa je odprta pribli‘no polovica celotnega sistema. V Italiji so zaradi njihove naravne lepote zelo znane jame v kraju Frasassi. Tudi v teh jamah so odkrili predzgodovinske ostanke: oro‘je, lovsko orodje in okostja. Zelo zanimiva je tudi jama v kraju Ispinigoli blizu Dorgalija (Nuoro), ki jo krasi najvi{ji stalaktit v Evropi. V bli‘ini tega stalaktita je po‘iralnik, ki so ga v religiozne namene uporabljali stari Feni~ani, ko so v 8. stoletju pred na{im {tetjem osvojili Sardinijo. Prvi preu~evalci jame so v njej odkrili okostja mla-

^love{ka ribica (Proteus anguinis) je dvo`ivka, vrsta mo~erada, ki `ivi v slovenskih in nekaterih drugih evropskih jamah.

dih ‘ensk in njihov nakit, kar pri~a o verjetnosti, da so v jami ‘rtvovali ljudi v obredne namene. Primitivni prebivalci otoka, ki so ‘iveli v zna~ilnih nuragih, so jamo nedvomno poznali, a je niso uporabljali za ‘rtvovanja bogovom. Nedale~ od Dorgalija, v kraju Cala Gonone, je 5 km dolga Jama morskega vola, v kateri lahko ob~udujemo kapnike v obliki sve~nikov ter smaragdno zelena jezerca. Jama ne slovi le po naravni lepoti in po sredozemski medvedjici (vrsti tjulnja, ki je neko~, ko {e ni bil tako ogro‘en, prebival v jami), ampak tudi po nizu grafitov - {estnajstih ~love{kih figur in treh son~nih simbolov, ki domnevno ponazarjajo nek starodaven ples. Prava posebnost so tudi jame v Dunhunagu na Kitajskem, ki pa jih je izkopal ~lovek. Leta 330 je menih Lie Zu, ki

Lascaux (Francija). Detajl iz znanih jamskih slikarij iz paleolitskega obdobja, ki so jih odkrili leta 1940, predstavlja govedo in tri konje. Slikarije, v katerih v~asih nastopajo tudi jeleni in ma~ke, ka‘ejo, da je jamski ~lovek dobro poznal ‘ivali, ki jih je lovil.

se je vra~al s potovanja v Indijo, prispel v mestece ob svilni cesti in za~el v pe{~enih vzpetinah v okolici mesteca izkopavati tako imenovane jame Mogao, ki so se kasneje razvile v prvo budisti~no mesto. V jamah so ljudje ‘iveli skromno pu{~avni{ko ‘ivljenje. Jame so se hitro mno‘ile, kmalu pa so jih za~eli krasiti s freskami in kipi. V njih so shranjevali poslikane zvitke in svete spise. Jame so njihovi prebivalci zapustili v 15. in 16. stoletju. Prekril jih je pesek. Leta 1899 sta nanje slu~ajno naletela kitajski menih in nek britanski funkcionar.

SIMBOLIZEM S simbolnega vidika so jame od vekomaj veljale za kraje ~a{~enja, zato so se v njih rojevali miti in legende. V njih so domovale jasnovidne sibile in asketi. V egip~anski viziji nastanka sveta reka Nil izvira prav iz skalne jame. Tudi v kretski in mikenski kulturi najdemo veliko jamskih sveti{~; v enem izmed njih je domoval orakelj junaka Trofonija, h kateremu se je prosilec lahko pribli‘al {ele po opravljenem iniciacijskem obredu. Ljudje so bili prepri~ani, da je v jamah la‘je priti v stik z najglobljimi silami narave. Ni~ ~udnega torej, da so tudi stari Rimljani boga Mitro postavljali v skalno votlino. V kr{~anski ikonografiji je betlehemski hlev~ek, kjer se je rodil Jezus Kristus, upodobljen kot skalna votlina. Ko je Jezus umrl na Kri‘u, pa so ga prav tako pokopali v skalno grobnico. Sv. Janez Evangelist je v jami na otoku Patmos imel vizijo Apokalipse. Tudi pri Majih so mnogi obredi potekali v kra{kih jamah: v notranjosti votlin so na{li ‘rtvene posode, s katerimi so si ljudje posku{ali zagotoviti naklonjenost boga de‘ja. V jami Naj-Tunich so odkrili slikarije, ki spominjajo na spolne rituale. Podobe {kratov ka‘ejo na povezavo med rodovitnostjo, de‘jem, jamami in {krati. V srednjeameri{kih kulturah je imel podzemni jamski svet nedvomno ‘enske atribute, zato je bil tesno povezan s pojmom rodovitnosti. R. P.

Kjer znanost sre~a duha

Kvantna psihiatrija V

enaindvajsetem stoletju morajo vede, ki se ukvarjajo s ~love{kim razumom in duhom, upo{tevati dognanja kvantne fizike in nefizikalnih realnosti, ~e ‘elijo razumeti to, ~emur pravimo du{evno zdravje ali du{evne bolezni. To mnenje zagovarja in razvija britanski psihiater dr. A. Powell, ki je tudi ustanovitelj Skupine za posebne interese duhovnosti in psihiatrije pri Royal College of Psychiatrists. Dr. Powell meni, da sta za razvoj vseh podro~ij znanosti zadnjih 300 let “usodna” Rene Descartes in Isaac Newton. Descartes z zlatim pravilom, da ne obstaja ni~, ~esar ni mogo~e dokazati, Newton pa z utrditvijo mehanskega sveta, kjer je ~as absoluten, prostor pa strukturiran glede na zakone gibanja. Od tedaj se pove~uje razkol med religijo in znanostjo. Cerkev ne more ve~ trditi, da ve, kako deluje vesolje; duhovni in fizi~ni svet sta se raz{la.

NI PROSTORA ZA DU[O Tako kot druge uradne znanosti tudi psihiatrija posve~a duhovnosti le malo pozornosti. Pa vendar resne raziskave (Mental Health Foundation, 1997) ka‘ejo, da ve~ kot polovica preiskovancev (pacientov psihiatrije) meni, da so religije ali druga duhovna do‘ivetja pomembna za premagovanje bolezni. Anketiranci so tudi povedali, da se s svojim psihoterapevtom o tem te‘ko pogovarjajo. Psihiatri, tudi tisti, ki zasebno priznavajo pomen duhovnosti, se s pacienti o tem le neradi pogovarjajo, saj jih {tudij medicine, psihiatrije in psihoterapije za to temo ni usposobil. Vpliv njutonizma je ogromen. Na{ zavestni model psihe nima prostora za du{o, ni~esar ni pred rojstvom niti po

Za stvaritev materije je potrebna zavest; zavest ali razum pa je po zelo posplo{eni definiciji produkt mo‘ganov. smrti. Vse naj bi razumeli le v okviru ~asovno omejenega bivanja in ~lovekova osebnost je edini vir njegove zavesti. Vsi smo lo~ena bitja, zaviti v ovoj lastne ko‘e in se gibamo v stalnem, brezosebnem, tridimenzionalnem svetu, na katerega na{ prihod in odhod popolnoma ni~ ne vpliva. Je potem ~udno, da je depresija bolezen modernega ~asa? V prvih letih, ko je pri{lo na trg zdravilo prozac, je bilo zanj napisano na desetine milijonov receptov.

KVANTNA ZAVEST Pred sedemdesetimi leti sta se dekartovstvo in njutonizem kot osnova zna-

nosti zamajala: rojena je bila kvantna fizika. Mi{ljenje, da je na{ fizi~ni svet trden, stalen in neodvisen od duhovnosti, je postalo nevzdr‘no. Relativnost vsega nakazuje teza kvantne fizike o spreminjanju gibanja v materijo - prehajanju valovanja v delce (snovi) in delcev v valovanje (gibanje). Vse je hkrati gibanje in snov, vse je obenem mo‘nost in realnost. Iz mo‘nosti (valovanja) nastane realnost (delci) takrat, ko zavestni opazovalec to izmeri. Torej je za stvaritev materije potrebna zavest. Zavest ali razum pa je po zelo posplo{eni definiciji produkt mo‘ganov. Za dekartovsko pojmovanje zveni precej nelogi~no, kako naj nekaj nematerialnega izvira iz materije ali obratno. Pa vendar je to usvojena domena v na{em svetu, kjer je pet ~util edini zanesljiv vir informacij. Potem pa se pojavijo eminentni fiziki z izjavami, da naravni procesi potekajo zunaj pojma prostor-~as, vendar generirajo pojave, ki jih lahko lociramo v

[amani so se z napornimi rituali dvignili v stanje zavesti brez omejitve prostora in ~asa.

Misteriji 15

KVANTNA

PSIHIATRIJA

prostor-~as (Stapp, 1977); celotno vesolje moramo razumeti kot nedeljivo celoto, tako da raz~lenjevanje na samostojne dele nima osnove (Bohm, 1983), vesolje obstaja kot brezobli~na mo~ (potentia) v milijardah mo‘nosti in se manifestira le, ~e ga opazujejo zavedajo~a se bitja (Goswami, 1993). Kvantno podro~je in fizi~no vesolje sta torej nedeljiva enost, za prehajanje enega v drugega pa je potrebna zavest. Ko se gibanje, funkcija valovanja, sesuje (kolaps) v tridimenzionalni prostor, tedaj ~as, razum in materija nastopajo so~asno tako v individualnem kot kolektivnem smislu. Vsak od nas se zaveda sebe, dokler smo povezani v skupnem polju zavesti in naprej vplivamo na spreminjanje valovne funkcije. Proces bi lahko primerjali z posameznimi posnetki na filmu, ki skupaj prika‘ejo gibanje. Na ta na~in generiramo to, kar imenujemo realnost. To realnost do‘ivljamo kot notranji du{evni prostor ter vse, kar nas obdaja. Zunanji svet, ki nas obdaja, je zelo stabilen, zato daje vtis, da je od nas neodvisen. Ko se vrnemo domov, bo na{a hi{a prav taka, kot smo jo pred ~asom zapustili. To pa zato, ker je zavest, ki je materializirala vse, kar nas obdaja, zavest vseh bitij skozi vse ~ase. Ustavimo se {e pri redkih in nepredvidenih dogodkih, ki jih imenujemo ~ude‘i. Ker funkcija valovanja obsega vse obstoje~e skozi ves ~as, v principu ni meja za to, kaj je mogo~e. Izjemno mo~na zavest lahko povzro~i enkraten kolaps valovne funkcije in v slavnem trenutku spremeni vodo v vino. Sem {tejemo tudi ve~ino “paranormalnih” pojavov: vpliv duha na materijo, potovanje v preteklost in prihodnost, skratka vse, kar zanika uveljavljene fizi~ne zakone.

MULTIDIMENZIONALNA ZAVEST Riba re~e drugi ribi: “Poleg na{ega morja je {e drugo morje in bitja v njem ìvijo, kot ìvimo mi tukaj.” Druga riba odgovarja: “îsta domi{ljija, saj ve{, da vsako bitje, ki zapusti na{e morje, umre.

Kak{ne dokaze ima{ o drugih `ivljenjih v drugih morjih?” (Kahlil Gibran) Primer zlahka apliciramo na na{e razumevanje drugih dimenzij in realnosti. Na{ problem je, da ne moremo videti celote. Ve~ina od nas verjame, da obstaja najvi{ja zavest - imenujmo jo Bog ki ve, kaj se dogaja v celoti. Vsaj zavedamo se, da obstaja ve~ja realnost od nam poznane. Na kaj vse to napeljuje psihiatre in psihoterapevte? Saj ne da bi bilo kaj narobe z znanostjo, ki i{~e odgovore za du{evne motnje v biokemiji, psihologiji, sociologiji itd. Paziti moramo le, da zaradi dreves ne spregledamo gozda. Ravna ~rta, ki ozna~uje na{ ‘ivljenjski tok od rojstva do smrti, je le ena od osi v multiosnem kozmosu. Meje zaznave in na{i ~uti, vid, sluh, okus, otip, ne definirajo realnosti. So le orodje za obvladovanje tridimenzionalnega prostora in ~asa, kar se je v zgodovini civilizacije izoblikovalo kot dogovorjena realnost (consensus reality). Dogovorjena realnost je okvir vrednot in mnenj, v katerem religije, znanost, kultura in vzgoja pripomorejo h koherentnemu pogledu na svet. Tako govorimo o dveh podro~jih zavesti: na eni strani je zaznavni svet dogovorjene realnosti, na drugi pa neomejenost zunaj ~asa in prostora, kar v zahodni kulturi imenujemo paranormalno. Za mnoge ljudi zavest o brezmejnem in ve~nem ostaja zunaj dosega razmi{ljanja in razumevanja. Najbr‘ je kar prav tako. Zavest, utele{ena v ~love{ki vrsti, je tako obremenjena z neprestanim tokom misli in ~ustev, ki nam pomagajo skozi ‘ivljenje, da je za ve~ino to kar dovolj. So pa tudi izjeme. Predstavljajmo si, da je vsak od nas ovit v polprepustno membrano, ki zagotavlja bivali{~e za na{ ego in omejuje svet ~utnega zaznavanja. Brez tak{ne lo~nice bi se zlili v enotno zavest, le valovanje, ni~ delcev. Ker pa je ta membrana prepustna, lahko ob~asno zapustimo svoj jaz in potujemo zunaj prostora in ~asa. To nas vodi k celosti ali drobitvi, odvisno od stopnje stabilnosti na{e psi-

he. Vendar je eno dvigniti se nad dobro uravnote‘en ego s pomo~jo molitve ali meditacije, drugo pa je zopet spraviti v red osebnost, ki se je razletela zaradi psihi~nega zloma. Skozi membrano, ki je preve~ porozna, zavest nekontrolirano odteka, kar povzro~i stra{ljivo izgubo osebnosti. Enako mote~a je izku{nja, ko skozi membrano dotekajo v notranjost psihe tuje energije in bitja. ^e smo zdravi (du{evno), na{ razum deluje uravnote‘eno, kot klasi~en newtonovski instrument, ki uboga zakone vzroka in posledice ter kot kvantni instrument, osvobojen okov prostora-~asa in nas odpira tudi paranormalnim pojavom. V tako imenovanih primitivnih dru‘bah je slednja funkcija slu‘ila v namene zdravljenja du{e in telesa, prerokovanja itd. Duhovni svet je pre‘emal materialnega. Izbranci, {amani, so se z napornimi rituali dvignili v stanje zavesti, kjer ni bilo omejitve prostora in ~asa. Navezali so stike z du{ami umrlih, pa tudi z rastlinami in ‘ivalmi. V modernem ~asu so se ljudje oddaljili od takih do‘ivetij. Vendar so nekateri {e vedno ob~utljivi na druge realnosti. Zanimivo je, da kot otroci take sposobnosti prikrivajo in ne ‘elijo biti druga~ni od drugih. Kasneje se sprijaznijo in so kot “zdravilci” ali preroki mnogim v tola‘bo. Psihiatri na ljudi z izjemno senzibilnostjo vedno gledajo malo postrani. Kar hitro jih ozna~ijo za patolo{ke osebnosti. Morda je tako tudi zato, ker se psihiatri pa~ sre~ajo z tak{nimi ljudmi le takrat, kadar je z njimi kaj hudo narobe. Dr. Powell se trudi biti odprtega duha do ljudi s paranormalnimi izku{njami. Tudi sam je imel duhovna do‘ivetja ob meditaciji in regresiji, zbira pa tudi primere kolegov, ki so pri pacientih opisali tovrstne pojave. Glasovi, ki jih nekateri sli{ijo, niso ni~ novega. Eno takih do‘ivetij pred pribli‘no 2000 leti na poti v Damask je obrnilo tok zgodovine zahodnega sveta; do‘ivetje Savla, zagrizenega preganjalca prvih kristjanov, ko je po sli{anju Kristusovega glasu postal apostol Pavel. A. Ju.

Kdaj je Sonce pri nas najvi{je in kdaj najni‘je nad obzorjem?

Solsticij S

olsticij pomeni son~ni obrat. Kadar se na primer gibljemo v dolo~eno smer in ‘elimo spremeniti smer gibanja tako, da se nato gibljemo v nasprotni smeri, se moramo obrniti oziroma narediti obrat. Torej je son~ni obrat primeren izraz za opis tega, kar se zgodi s Soncem na nebu na za~etku vsakega poletja in ali vsake zime. Najprej opredelimo, kaj to~no pomeni solsticij, potem pa si bomo ogledali, kako je bilo s tem dogodkom v preteklosti, pred pribli‘no 2000 leti, in kdaj se zgodi danes. Solsticij ali son~ni obrat je ~as najvi{je in najni‘je lege Sonca nad obzorjem. Zato je to ~as najdalj{ega in najkraj{ega dne oziroma ~as, ko le‘i Sonce najbolj severno in najbolj ju‘no od nebesnega ekvatorja. Oba se dogodita vsako leto 21. ali 22. junija oziroma 21. ali 22. decembra. Zato prvi ~as imenujemo poletni solsticij ali son~ni obrat (astronomski “kres, ko se dan obes”), ko se za~ne astronomsko poletje na severni zemeljski polobli (na ju‘ni zima). Drugi tak ~as pa imenujemo zimski solsticij ali zim-

ski son~ni obrat (astronomski bo‘i~), ko se na severni zemeljski polobli za~ne astronomska zima (na ju‘ni poletje).

KJE JE SONCE OB SOLSTICIJIH? Sonce se navidezno giblje glede na zvezde. Giblje se od zahoda proti vzhodu po svoji vsakoletni poti na nebu, ekliptiki. Torej se Sonce med letom navidezno premika iz enega zodiakalnega ozvezdja v drugo (spodnja slika). Ob solsticijih, ko je Sonce najbolj oddaljeno od nebesnega ekvatorja, je najvi{je oziroma najni‘je. Slika nazorno prikazuje, da Sonce ob poletnem son~nem obratu le‘i v ozvezdju Dvoj~kov, ob zimskem son~nem obratu pa v ozvezdju Strelca. V~asih ni bilo tako. Pred okoli 2000 leti je le‘alo Sonce ob poletnem solsticiju v ozvezdju Raka, ob zimskem pa v ozvezdju Kozoroga. @e od davnih ~asov je ozvezdje Raka pritegovalo posebno pozornost opazovalcev neba, ker je v tem ozvezdju bilo Sonce, ko se je poleti opoldne dvignilo

najvi{je na nebu, potem pa vsak dan ni‘je. Zato se zdi povsem naravno, da so ozvezdje, v katerem je bilo Sonce v ~asu poletnega son~nega obrata - ko se je nehalo dvigovati na opoldanskem nebu in se je za~elo spu{~ati, ko se je v gibanju obrnilo - poimenovali Rak. To je bila namre~ v starih ~asih edina ‘ival, za katero so ljudje vedeli, da se premika nazaj. Tudi Sonce, ki pride v to zodiakalno ozvezdje oziroma znamenje, se za~ne polagoma spu{~ati na opoldanskem nebu, za~ne “lesti nazaj”. Ko pa se je pribli‘evala zima in je bilo na opoldanskem nebu Sonce vsak dan vse ni‘je in ni‘je, so to starodavni ljudje opazovali z velikim strahom in zaskrbljenostjo. Se bo Sonce {e naprej spu{~alo, se bo {e nadalje ni‘alo in kon~no izginilo in se za vedno izgubilo za obzorjem? Kaj bo, ~e se ne vrne ve~ na nebo? In Sonce se je vedno vrnilo. Seveda ljudje niso vedeli, da gre za naravni pojav, ki se ponavlja iz leta v leto. Kon~no je nastopil sre~ni dan zimskega obrata, ko se je Sonce nehalo “spu{~ati” in je nato iz dneva v dan prihajalo vse vi{je

Ekliptika - navidezna letna pot Sonca glede na zvezde. Na ekliptiki so ozna~ene navidezne lege Sonca vsakega prvega dne v mesecu. Ko je Sonce najvi{je na krivulji (ob kresu), je v ozvezdju Dvoj~kov (znamenju Raka), ko pa je najni‘je na krivulji (ob bo‘i~u), navidezno le‘i v ozvezdju Strelca (znamenju Kozoroga).

Misteriji 17

SOLSTICIJ

DO@IVLJANJE SOLSTICIJEV V razli~nih krajih do‘ivljamo solsticij razli~no, saj je Sonce na za~etku poletja ali na za~etku zime razli~no visoko na nebu. Zato je trajanje dneva in no~i v tem ~asu v razli~nih krajih na Zemlji razli~no (glej preglednico). Slika prikazuje, kako do‘ivljamo oba solsticija v na{ih krajih, v kra-

to kot tudi za ~loveka. Vendar solsticijev ne bi bilo, ~e Zemlja ne bi kro‘ila okoli Sonca in ~e ne bi imela po{evne vrtilne osi. ^e bi na primer ob poletnem solsticiju opazovali dol‘ino sence, ki jo me~e navpi~na in od opoldanskega Sonca osvetljena palica, in bi enako storili tudi ob zimskem solsticiju, bi lahko izmerili najkraj{o in najdalj{o senco. ^e bi bili zelo natan~ni, bi

Zodiakalno ozvezdje Kozorog

in vi{je nad obzorje. Za stara ljudstva je nastopilo veliko veselje in praznovanje. Zna~ilen je bil rimski praznik rojstva nepremagljivega Sonca. Praznik, ki so ga mnogo stoletij pogani praznovali 25. decembra, so pozneje kristjani izbrali za praznovanje bo`i~a. Podobo kozoroga za ozvezdje so najbr‘ izbrali zato, ker je ta ‘ival najbolj znana po svojih plezalnih sposobnostih. V zodiaku naj bi predstavljala ozvezdje, v katerem je bilo Sonce ob zimskem solsticiju, ko se je Sonce “obrnilo” in se spet za~enjalo dvigati vse vi{je in vi{je na nebu. Zato v starih nebesnih kartah kozorog ni narisan kot gorska ‘ival, ampak kot morska koza, kot neko ~udno pravlji~no bitje z glavo in telesom kozoroga, a ribjim repom, to je polkoza in polriba. Tak{en kozorog ni znal samo plezati, ampak tudi plavati, bil je spreten v de‘ju in poplavah v zimskem de‘evnem ~asu. [e danes re~emo, da se Sonce “obrne” na rakovem in kozorogovem obratniku. Stara oznaka je torej ostala, ~e-

prav so se razmere spremenile. Pred dobrimi 2000 leti so se zodiakalna ozvezdja in znamenja ujemala, dana{nje ozvezdje Dvoj~kov pa predstavlja znamenje Raka in dana{nje ozvezdje Strelca znamenje Kozoroga.

Lega Zemlje oziroma njene vrtilne osi glede na Son~eve ‘arke: v za~etku poletja in v za~etku zime.

jih na Zemljinem ekvatorju in na severnem Zemljinem polu. Solsticija sta zelo pomem-

ugotovili, da se je to zgodilo v ~asovnem razdobju dobrih 182 dni ali pol leta. Ta prepro-

LEGA ZEMLJINE OSI Ob poletnem solsticiju je Zemljina os tako obrnjena, da njen severni del gleda proti Soncu, ob zimskem pa tako, da je obrnjena pro~ od Sonca. (Kot prikazuje slika na desni.) Trajanje najdalj{ega in najkraj{ega dne v razli~nih krajih na Zemlji:

Lega Sonca v ~asu poletnega solsticija, enakono~ja (ekvinokcija) in zimskega solsticija

bna (koledarska) dogodka v letu tako za Zemljo kot celo-

Kraj

Najdalj{i dan

Najkraj{i dan

na ekvatorju

12 ur

v ju‘ni Evropi

okoli 14 ur

okoli 10 ur

pri nas

okoli 16 ur

okoli 8 ur

v severni Evropi

okoli 19 ur

okoli 5 ur

na severnem polu

179 dni*

186 dni*

* Pri~akovali bi obakrat enako. Razlika je zaradi tega, ker se Zemlja ne giblje po kro‘nici, ampak po elipsi in Sonce ne le‘i natan~no v sredini te elipse.

sta meritev bi nas pripeljala do opredelitve dol‘ine leta, ene od osnovnih ~asovnih enot, na katerih temelji koledar. Stari narodi so trajanje son~evega leta dolo~evali in tudi dolo~ili prav z opazovanjem sence visokih predmetov, obeliskov, ob solsticijih. Tako so torej solsticiji neposredno povezani s koledarjem. Razpredanje o tem pa je ‘e nova zgodba. Zato o koledarju kdaj drugi~. Marijan Prosen - Majo

O‘ivljena voda krepi tudi zdravje konj

Ni~ kolik in manj ‘it N

ajprej sva kupila hydronic konjem, ko bo ve~ denarja, ga bova postavila {e v stanovanje, pravi Mojca Bizjak-Seljak, ki ob mo‘u Andreju skrbi za dvanajstero iskrih konj. Mojca je redna bralka revije Misteriji. Ko je pre~itala, kako kozarec ljudem dobro dene, si ga je kupila; z mo‘em sta ugotovila, da se voda v modrem kozarcu res spremeni, da postane bolj{a, tako da jo iz modrega kozarca pijeta veliko pogosteje, pitje o‘ivljene vode pa dene dobro obema. ^e koristi nama, bo tudi konjem, sta menila in lani predlagala lastnikom konj, ki jih imata v oskrbi, da bi zbrali denar in z dobro vodo preskrbeli tudi svoje ljubljence. Vsi lastniki so sogla{ali, da

V hlevu si vsak dan nato~iva {tiri litre vode in jo neseva domov. Za pitje in kuho.

‘ivalim privo{~ijo hidronizirano vodo in tako poskrbijo za {e bolj{e zdravje svojih konj. Skrbnika lepih konj sta lani v mesecu maju v vodovodno napeljavo v hlevu vgradila vitalizator hydronic in tako poskrbela, da so konji za~eli piti o‘ivljeno, predvsem pa manj genotoksi~no vodo. Znano je, da hydronic tudi za 70 odstotkov zmanj{a genotoksi~nost vode, to je tistih slabih oziroma strupenih u~inkov, ki jih zaradi vse ve~jega onesna‘evanja nosi v sebi voda. Leto dni po vgradnji hydronica smo obiskali hlev na Drenovem gri~u. “Zaenkrat je hydronic montiran le v hlevu, midva pa si iz hleva vsak dan neseva domov {tiri litre vode. Za pitje in kuho,” pravi Mojca, ki je zelo zadovoljna, da njuni varovanci pijejo oìvljeno vodo: “Konji so zdaj {e bolj zdravi. Sicer so bili è prej dokaj dobrega zdravja, le da so ob~asno dobili koliko. To je presnovna motnja, ki se je vsi konjerejci zelo bojijo, saj se lahko kon~a tudi s poginom. Toda odkar konji pijejo samo vitalizirano vodo, in tega je è dobro leto, nimajo ve~ tovrstnih teàv.” Poleg tega konji zdaj dobivajo manj mo~ne krme oziroma ‘it, pa niso zato ni~ manj iskri in mo~ni. Gospodarja sta jim ob informirani vodi za~ela dajati za kako ~etrtino manj ìtne krme, pa se jim prav ni~ Mojca Bizjan-Seljak si vodo za pitje in kuhanje nato~i v hlevu.

Misteriji 19

N I~

KOLIK IN MANJ

‘IT

Kot velika ljubiteljica ‘ivali je Mojca poskrbela, da so o‘ivljeno in manj genotoksi~no vodo dobili najprej njeni konji.

Hydronic

Zni`uje genotoksi~nost in o`ivlja vodo v hi{i. Informacije: telefon 01 / 434 73 09 041 727 899 www.hydrovital.com

ne pozna, kar je prav nenavadno za tako aktivne ‘ivali. V hlevu je dvanajst konj razli~nih lastnikov, ki so se skupno dogovorili za nabavo hydronica. Vsi so zadovoljni z rezultati in tudi sami radi pijejo vitalizirano vodo iz hleva; pravijo, da je voda odli~na in nobeden ne ~uti potrebe, da bi se {el od‘ejat v gostilno ~ez cesto. “Od `ivali se lahko veliko nau~imo,” pravita oskrbnika konj: “Vse `ivali po de`ju pijejo iz lu`, ne gredo pit v potok. Tudi za ~loveka je bolj zdrava kapnica, samo da je nismo vajeni.” Mojca je pred petimi leti mislila, da kaj bistveno novega o konjih ne more ve~ spoznati, a sedaj ve, da nikoli ne ve{ vsega: “Dlje ko sem s konji, bolj jih razumem, oni pa mene.

Razumemo se tudi brez besed, lahko bi rekli telepatsko. Konji ne poznajo hinav{~ine, so vedno neposredni in odprti; ~e nima{ dobrih namenov ali nisi spro{~en, to preberejo in za~utijo v tvoji avri. Z vsemi `ivalmi delajmo tako, kot bi radi, da bi drugi delali z nami,” pravi in doda: “Sama ne jem mesa. Dvoli~no se mi zdi kupiti v trgovini lepo zavito meso `ivali, ki jo je nekdo drug ubil zate.” Mojca in Andrej prena{ata svojo ljubezen do ‘ivali na mlade ljubitelje konj. Pou~ujeta jih v navadnem in tekmovalnem jahanju. Pri tem pa tak{na kot sta vcepljata mladim tudi ljubezen do narave in do sebe; mladi ob jahalnih ve{~inah spoznavajo tudi skrivnosti naravnega in zdravega ‘ivljenja, spoznavajo zdravo pitje in prehranjevanje.

Galerija ezoteri~nih izdelkov in misli

Ezofest V

Ljubljani se je v drugo zgodil Ezofest, sre~anje ljudi, ki jih zanima ezoterika in vse tisto, kar se dogaja, a znanost no~e ali ne more razlo‘iti. “Odprtega srca in ‘ivega duha vam ‘eli Peter Pavkovi~-Pero” je bilo vodilo organizatorja Pera, predstavnika podjetja Nirvana, ki je letos poskrbelo, da je bil festival oziroma sejem {e mnogo pestrej{i kot lanski. V dveh dneh se je v prostorih osnovne {ole v Polju, ki

je ljubeznivo gostila sejem, zvrstilo dva in pol tiso~ obiskovalcev, ki so ogledovali, kaj je na ogled postavilo osemdeset razstavljavcev iz Slovenije, Hrva{ke, Jugoslavije, Italije, Anglije in Nem~ije. “Uspelo je,” pravi Pero in razlaga, da so bili razstavljavci zadovoljni s prostorom, obiskovalci pa z res pestro ponudbo v vseh treh eta`ah, kjer se je zvrstilo tudi 60 predavanj in delavnic. Tako so

SVETLOBNA NIHALA Radiestezisti poznajo na desetine nihal. Na vrvicah se vrtijo kovinski sto‘ci vseh mogo~ih oblik, najrazli~nej{i kristali, lesene krogle in {e kaj. Tokrat pa se je na stojnici, kjer si je bilo mogo~e od blizu ogledati tudi male radioni~ne sevalnike, pojavilo nekaj novega, svetlobna nihala. Avtor Marjan Turn{ek s Ptuja v javnosti ne nastopa prav pogosto, med poznavalci pa je priznan inovator radiestezijskih in drugih energijskih instrumentov: “Povsod dobi{ izise in karnake, ampak to so le kopije egip~anskih nihal. Ta so bila dobra za tedanji ~as, danes pa znamo narediti bolj{a, svetlobna, saj poznamo delovanje biofotonov in njihovo nadsvetlobno hitrost,” je razlo`il novost ptujski avtor in poudaril, da so njegova svetlobna nihala namenjena predvsem dobrodejnemu vplivanju na ljudi.

Peter Pavkovi~-Pero

pri{li na svoj ra~un vsi; tisti, ki imajo kaj povedati, so to lahko storili pred hvale`nim ob~instvom, obiskovalci pa so lahko gledali, kupovali ali pa se vsaj dodobra seznanili s stvarmi, med katerimi so le redke naprodaj po trgovinah. Kaj vse je bilo mogo~e videti in kupiti, je pravzaprav te‘ko na{teti. Bralcem Misterijev predstavljamo le nekaj utrinkov iz bogate ponudbe nevsakdanjih izdelkov in idej.

SPORO^ILA NEZEMLJANOV Na eni izmed stojnic so delili listi~e z naslovom “Sporo~ila Nezemljanov”, ponujali so v polivinil zavite knjige z istim naslovom. Kaj je v knjigi napisano, nismo izvedeli, ~lani raeljanskega gibanja, ki so knjigo prodajali, pa kot vemo delijo prepri~anje, da je celotno `ivljenje na Zemlji le znanstveni poskus ljudi z drugega planeta. Dosegljivi so na www.rael.org.

Marjan Turn{ek

Kaj sporo~ajo Nezemljani?

Misteriji 21

EZOFEST

PRENA[ANJE BIOENERGIJE NA DALJAVO Franc [turm, radiestezist in raziskovalec biopolja iz Tolmina, je ob kocki za izbolj{anje spanja, sklede bona dea za o‘ivljanje hrane, svetilke lumina in drugih podobnih stvaritev na ogled postavil spin, prenosnik biopolja na daljavo. Kakih osem kilogramov te‘ka krogla, sestavljena iz dveh polkrogel, v vsaki pa je {e nekaj sestavnih delov, deluje, kot pravi avtor, takole: “V napravo za prenos biopolja na daljavo vlo`imo generator biopolja in fotografijo osebe. Namesto fotografije

lahko vlo`imo tudi fotografijo kakega predmeta ali ~esa drugega, na primer studenca. Biopolje se prena{a na to osebo ali predmet, pri ~emer raz-

RAZSVETLJENKA IN ZDRAVILKA

“Mi imamo elektromagnetno polje, to je na{a avra. Nanj se obesi vsaka beseda, pa naj bo dobra ali slaba. ê je dobra, je od boga, ~e je slaba, je od hudi~a. Besede od hudi~a se nalepijo na avro in nas teìjo, zato je zve~er pred spanjem dobro moliti. Pono~i se celica odpre kot lotosov cvet in srka energijo, svetlo ali temno, z molitvijo pa doseèmo, da se na{e celice obnavljajo le z bo`jo energijo, da smo drugi dan spet mo~ni, da poganjajo novi tok...” Bernarda Polanc pomaga ~loveku tako, da moli zanj: “Molim. Moje besede postanejo meso. Jaz vidim avro. Ko poloìm roke na ~loveka, so mu vsi grehi odpu{~eni; ko to naredim, nima prilepljenega nobenega greha ve~. Imam tak{no mo~. Potem pa se dotaknem ìle, kot je rekel, mi naro~il Zveli~ar...” Bernarda se sicer odziva na telefon 02/720 80 25. Do desete ure zjutraj, potem pravi, za~enja delati. Da pa se tudi poklicati njeni h~eri na telefon 02/471 03 37.

Bernarda Polanc je povabljena, kot pravi, v Vancouver na veli~asten dogodek, na skupno konferenco in kongres najvi{jih razsvetljencev-umetnikov na Zemlji. Zelo rada bi {la, a je vpra{anje, ~e bo zmogla pla~ati pot. Pri~akuje, da ji bodo hvale‘ni ljudje pomagali.

Bernarda Polanc

Bernarda odre{uje. Pravi: “Jaz odre{ujem. Dosegla sem apostolsko svetost.” Ime Bernarde Polanc je edino slovensko ime, ki je zapisano v zajetni knjigi ljudi, ki so na Zemlji zato, da odre{ujejo. Na~in odre{evanja pojasnjuje takole:

Pol osemkilogramskega prena{alca biopolja

dalja ni pomembna. Oseba ali predmet sta lahko na drugi strani Zemlje, saj se biopolje prena{a preko vzporedne dimenzije. Naprava spin je patentirana. Izdelek ima obliko diagrama valovne funkcije verjetnosti in pogostnosti nihanja elektrona na orbitali. To izhaja iz teorije, ki jo opisuje tudi kvantna mehanika; delci potujejo iz enega prostora v vzporedni prostor in nazaj. Ker ima ta predmet obliko matemati~nih pogojev, ki te stvari opisujejo, tudi na tak na~in deluje.” Napravi spin je Franc [turm postavil ceno 150.000 tolarjev.

LOVILEC SANJ Vitomir Piber z Bleda lovi sanje, natan~neje, lovijo jih njegovi lovilci sanj: “To, kar razstavljam, so indijanski lovilci sanj; to so imeli Indijanci obe{eno nad le`i{~em. Lovilci ka`ejo, ali je pono~i z energijami kaj narobe; tedaj se je lovilec za~el vrteti. Je zelo subtilna naravna

Vitomir Piber z lovilci sanj

Franc [turm s spinom

naprava, peresa lovijo energijo, in lovilec se za~enja gibati. ê se giblje, se nekaj dogaja, je nekaj narobe. Navadno so lovilce obesili nad otro{kimi leì{~i; ~e se je lovilec vrtel, so jih sku{ali pomiriti ali pa so jih kar zbudili, da so prekinili dotok neprijetnih energij. To je tudi energijsko zelo mo~na zadeva, sestavljena iz {tirih elementov: palice, mreè, kristala in pti~jega peresa. Peresa iz prostora sprejemajo energijo, jo spravijo v mreò, kristal pa jo razpr{i. Lahko re~emo, da so lovilci sanj tudi nekak{ni ~istilci prostora.” Izdelovalec lovilcev sanj pa je znan tudi po tem, da izdeluje prave indijanske {otore: “Pod indijanskim {otorom so mo~ne energije. Ni treba gledati televizije, vstopite v {otor in uìvate ob prasketanju ognja. Tudi tu so {tirje elementi: zemlja, ogenj, zrak, ~e pa pada {e de`, je uìtek najve~ji. îm {otor postavite, è deluje. To takoj ~utijo ljudje in ìvali. Joè Vetrovec

Nad ‘irovskimi Ravnami stoji na robu kra{kega udora pravi megalit

Kamnita miza iz davnine P

red ~asom smo pisali o zanimivi skalni gmoti na Colu blizu Ajdov{~ine, ki smo jo zaradi njene oblike poimenovali kar “Slovenska sfinga”. Podrobno predstavitev tega fenomena si lahko preberete v 88. {tevilki Misterijev. ^eprav so nekateri prepri~ani, da gre za igro narave, ki je nekaj deset ton te`ke kamne uravnovesila tako, da se zibljejo, bi znalo biti, da je stvar druga~na. Ta lepotica namre~ sploh ni edina te vrste v Sloveniji. Nekaj deset kilometrov zra~ne ~rte proti severu ji dru`bo dela zibajo~a kamnita miza spo{tljivih dimenzij. Nad ‘irovskimi Ravnami stoji na robu kra{kega udora pravi pravcati megalit. Tu ne more biti skoraj nobenega dvoma, da gre za delo ~love{kih rok. Skoraj dva metra meri osnovnica trapezastega podstavka in pribli‘no taka je tudi njegova vi{ina. Na njem pa le‘i, podprta v eni sami to~ki, dobrega pol metra debela kamnita miza nepravilnih

Zemljevid nahajali{~a kamnite mize

Miza na podstavku se da zazibati, pod njo {kripljejo pe{~ena zrna. oblik, ki po najdalj{i pre~nici meri skoraj {est metrov, po drugi pa dobre {tiri. A tudi nepravilna oblika ima svoje posebnosti. Dva “izrastka” {e posebej opazno {trlita iz skale. Kompas ugotavlja, da gleda eden to~no proti severu, drugi pa je obrnjen na vzhod. Gre res samo za “slu~aj”, za nekak{no igro narave torej? Te‘ko verjetno, saj se da miza na podstavku zazibati, nekoliko te‘je sicer, saj pod njo {kripljejo pe{~ena zrna, a doma~ini vedo povedati, da je bilo pred desetletji to dokaj lahko opravilo. Udorna dolina pod njo ima nepravilno obliko nekak{nega amfiteatra, na njenem nasprotnem robu pa je manj{a votlina, v katero zlahka sede odrasel ~lovek. So davni prebivalci rovtarskega pogorja morda tu opravljali svoje obrede? More-

Kamnita lepotica nad @irmi

biti. Ko se boste usedli na sredo doline, boste najbr‘ tudi vi dobili ob~utek, da ste v sveti{~u, in morda si boste pozorno ogledali tudi majceno znamenitost. To je majhen “mosti~ek”, sicer znan kra{ki pojav, toda njegova posebnost je v tem, da je lepo pravokoten, kar ni tako pogosto. Za konec pa {e posladek. Hrib nad mizo velikanko se imenuje Kovk. Tudi to ne bi bilo ni~ posebnega, ~e ne bi tudi na Colu, le nekaj kilometrov naprej od “sfinge”, le`al kraj z istim imenom. Morda bi bilo zanimivo preveriti, ~e ima to ime kak{en pomen v keltskem jeziku. In ~e ga ima, potem bi se dalo morda obema kamnitima lepoticama pripisati tudi roko izdelovalca, pa {e o namembnosti bi se la`je pogovarjali. ^e ima kdo od bralcev kak{no idejo, naj nam prosim sporo~i. Ivan Mohori~

Misteriji 23

Globalne spremembe: Raziskovanje termitov in globalno ogrevanje

In‘enirji v preobleki ‘u‘elk M

orda se vam zdi, da vas termiti ne zanimajo. A bi vas morali. Presenetljivi so na ve~ na~inov. Prvi~, gradijo velikanske gomile, ki zaznamujejo afri{ko pokrajino kot velika mesta iz blata. Najdemo pa jih tudi v slovenskih obalnih krajih. Gomile termitov so neverjetno zapleteno zgrajene, obrnjene tako, da ~im bolj izkoristijo son~no toploto in prevladujo~e vetrove, in prepletene z dodelanimi predori, kanali in prehodi, ki omogo~ajo gibanje zraka in ohranitev ravno prav{nje temperature. Pravzaprav lahko naselbino termitov obravnavamo kot en sam superorganizem, ne kot skupino posameznih ‘u‘elk. Vendar so termiti presenetljivi {e druga~e. Med predelavo rastlinskih surovin tvorijo metan - plin, ki izrazito prispeva k u~inku tople grede. In tvorijo ga toliko, da so kot vrsta pomemben dejavnik pri globalnem spreminjanju podnebja: na njihov ra~un gre od 5 do 30 odstotkov toplogrednih plinov. A vplivi termitskih plinov na ozra~je ostajajo nekaj, kar bo treba {e raziskati in razumeti. V ju‘noafri{kem okolju, bogatem s termiti, dela dr. Scott Turner z dr‘avne univerze New York (SUNY). V gorovju Kamies prou~uje “dihanje” termitskih gomil. V

zadnjih treh letih so skupine Earthwatcha v severni Namibiji odkrile, da je u~inek vetra na prezra~evanje gomil - in na izmenjavo plinov - bolj zapleten, kot se je zdelo. Turnerjeve skupine so tudi osvetlile socialno organizacijo razli~nih vrst termitov. Turnerjevo raziskovanje mehanizma izmenjave plinov in ekologije termitov pa te~e naprej. Udele‘enci se u~ijo postopkov za spremljanje izmenjave plinov, predvsem z vbrizgavanjem sledilnega plina v osrednje zra~ne komore termitske naselbine ter nadaljnjim merjenjem smeri in hitrosti njegovega izhajanja. Dobljeni podatki omogo~ajo primerjavo med obratom plina podnevi in pono~i ter v razli~nih letnih ~asih. Analizirajo velikanske gomile in na prerezih prou~ujejo njihovo zapleteno arhitekturo. Zbrane informacije bodo klimatologom olaj{ale ocenjevanje prispevka termitov h globalnemu ogrevanju, hkrati pa bodo raz{irile razumevanje

Termitske gomile so v afri{ki naravi doma~ pogled, hkrati pa so nelo~ljiv sestavni del savanskega ekosistema. V vsakem pogledu so izredne zgradbe in so vsaj enkrat navdihnile tudi ~love{ke arhitekte, ki so si njihove prehode izposodili za predlogo prezra~evalnih ja{kov v poslovnih stavbah.

dejavnikov, ki vplivajo na zgradbo kolonij.

V Misterijih v vsaki {tevilki predstavljamo programe, pri katerih lahko sodelujete tudi vi. Za sodelovanje ni potrebna posebna izobrazba ali poznavanje ve{~in; strokovnjaki na terenu udele‘ence nau~ijo vsega, kar je potrebno. Programi Earthwatcha zajemajo tri glavne smeri: raziskovanje, ohranjanje in izobra‘evanje. Stro{ke bivanja vsak poravna sam. Evropski naslov organizacije, ki se ji lahko pridru‘ite: Earthwatch Europe/57 Woodstock Rd./Oxford OX2 6 HJ.UK. Telefon: ++44(0)1865-311-600. e-mail:vp@earthwatch.org.uk.

TERENSKI POGOJI Udele‘enci delajo v vro~i (30 °C), suhi gorski dolini sredi alojinih dreves, bogatega podrastja in zanimive favne, hkrati pa v predelu, ki ponuja nekatere najbolj spektakularne gorske poglede v vsej Ju‘ni Afriki. Nastanjeni so v dvosobnih sobah s kopalnico v hotelu Kamieskroon, ki ima tudi bazen. Skupina se izmenjuje pri kuhanju.

ZALO@BA ARA

VO NO

VODNIK PRAKTI^NE AROMOTERAPIJE

ZDRAVA SREDOZEMSKA PREHRANA

PRIKRITA ZGODOVINA ^LOVE[KE RASE

ZATON PROMETEJEVE DOBE

^ESEN, ^UDE@NO HRANILO

Davno izro~ilo in najnovej{e terapevtske informacije o rastlinskih eteri~nih oljih, ki jih lahko kupimo v vsaki bolje zalo‘eni trgovini z naravno kozmetiko. Enostavni napotki za odpravljanje stresa, zdravljenje bolezni, obogatitev ~utov, masa‘o in kopeli.

To, kar znanost spoznava za resni~no zdravo hrano, jedo ljudje ob Sredozemskem morju ‘e od nekdaj: zelenjavo, pusto meso, ribe, za~inijo z olj~nim oljem in ~esnom ter vrsto imenitnih za~imb. Ve~ kot 100 receptov.

Knjiga opisuje nenavadne izkopanine, predmete, ki jih v muzejih skrivajo v depojih; strokovnjaki ne znajo razlo‘iti njihovega porekla. Knjiga seznanja s predmeti, katerih starost ocenjujejo na milijone let, ~eprav je ~love{ka rasa uradno stara {ele 100.000 let.

Soodvisnost `ivih bitij je nelo~ljiva in vseobsegajo~a. ^lovek je sam po sebi `ivi dokaz kozmi~ne inteligence, ki dokazuje, da je celota skrita v vsakem od njegovih delov in katere zavest je sestavni del univerzuma. Knjiga vse to pojasnjuje na razumljiv na~in.

Najsodobnej{a znanstvena spoznanja iz 2000 raziskav o neverjetni zdravilni mo~i te ‘e tiso~letja znane rastline in njenem vplivu na resnej{e bolezni sodobnega ~asa...

Cena: 2.900 SIT

Cena: 3.900 SIT

Cena: 1.900 SIT

USODA DU[ Ameri{ki mojster hipnoterapije Michael D. Newton je na podlagi {tevilnih seans pri{el do novih odkritij o usodi du{ in to popisal v ve~ kot 500 strani debeli knjigi, ki v obliki intervjujev odstira pogled v skrivnost zasmrtja. Knjiga je ameri{ka uspe{nica.

KOZMOBIOLOŠKI KOLEDAR

Cena: 5.500 SIT

ZDRAVILNA ENERGIJA DREVES Vonjajte in oku{ajte popke in drevesni sok, prislanjajte u{esa in poslu{ajte notranji {epet debel. Spoznajte na~ine in vaje za zajemanje zdravilne energije dreves v gozdu, go{~avi ali na vrtu, ne glede na to, kje ‘ivite. Cena: 4.900 SIT

KOZMOBIOLO[KI KOLEDAR Preglednica Luninih men od leta 1965 do leta 1980, s katerimi je mogo~e dolo~iti Lunino meno ob rojstvu in s tem kozmobiolo{ko ovulacijo, nespremenljiv plodni ~as vsake ‘enske, pa tudi spol otroka. Cena: 1.900 SIT

^ESNOVE JEDI S ~esnom je mogo~e prepre~iti sr~ne in ‘ilne bolezni, ~esen krepi imunost, premaguje klice... Vsakdanje u‘ivanje je najmanj, kar lahko storimo za svoje zdravje. V knjigi ^esnove jedi je ve~ kot 100 receptov. Cena: 2.900 SIT

TELO KLI^E PO VODI

ZDRAVILNI ^AJI IN NASVETI

Zdravnik internist F. Batmanghelidj dokazuje, da si lahko zdravje mo~no izbolj{amo s pitjem navadne vodovodne vode. Medicinsko utemeljeno.

âjne me{anice za vse vrste tegob in {e nasvete, s katerimi se jih da olaj{ati, je zbral v svoji knjigi starosta slovenskih zeli{~arjev Joè Tomaìn~i~. V knjigi je ve~ kot 100 izbranih receptov in na stotine nasvetov.

Cena: bro{irane 2.900 SIT trdo vezane knjige 3.900 SIT

^UDE@ OLJ^NEGA OLJA Priro~nik z razlagami, kako olj~no olje varuje pred artritisom, sr~no‘ilnimi boleznimi in rakom na dojki. Ameri{ka uspe{nica na podlagi rezultatov {tevilnih raziskav vodi v svet zdrave in okusne prehrane, ki varuje zdravje. Cena: 1.900 SIT

Cena: 2.900 SIT

! O V O N KAKO VIDIMO, BEREMO IN IZBOLJ[AMO AVRO

KAKO ODKRIJETE VA[A PREJ[NJA @IVLJENJA

KAKO SE NAU^IMO AVTOMATSKEGA PISANJA

KAKO POVE^AMO SAMOZDRAVILNE SPSOBNOSTI

Priro~nik za spoznavanje avre in razlage, kako se jo nau~imo gledati in spoznavati njen pomen; kako nam avra ka‘e na podlagi bioenergijskih zevov du{evno in telesno stanje.

Priro~nik korak za korakom vodi do znanja, kako se sami, brez terapevta, spustimo v prej{nja ‘ivljenja in odkrijemo vzroke morebitnih bolezni, preganjavic, stisk, ki izvirajo iz davnine.

Sami lahko veliko storimo za svoje zdravje. Prisluhnimo naravi. Napotki za klistiranje, post, telesno vadbo in savnanje. Kako, koliko in kdaj naj bi jedli, da bi spremenili svoj svet zdavja.

Cena: 1.900 SIT

Cena: 2.900 SIT

Priro~nik, ki vas pou~i, kako prek avtomatskega pisanja vzpostavite stik z Vi{jim jazom, ki vas vodi in vam svetuje, komunicirate z drugimi bitji, ki vam posredujejo razli~ne informacije, dobite odgovoCena: 2.900 SIT re...

PRIPORO^AMO: • Sanjska knjiga (1.900 SIT ), • Napovedovanje usode z igralnimi kartami (2.900 SIT), • Radiestezija (1.900 SIT), • Bioenergija (1.900 SIT), • Ugankarski slovar I+II (4.980 SIT), • Zdrava nose~nica (1.700 SIT), • Varujmo srce (1.700 SIT), • Huj{ajmo (knjiga in kaseta 1.900 SIT), • Ri` na 100 na~inov (1.900 SIT), • Recepti za biohrano (1.600 SIT), • Bio kruh in pecivo (1.600 SIT), • Kuhinja Zlatega polja (1.900 SIT) • Kuhinja Zlatega polja - Ka{e (2.900 SIT), • Kuhinja Zlatega polja - Od polente do kuskusa (2.900 SIT)

Cena: 1.900 SIT

KAKO VPLIVAJO OSEBNA [TEVILA S pomo~jo {tevil, vsako ima svoj pomen, lahko bolje spoznamo sebe in ljudi, ki nas obkro‘ajo. [tevila nam lahko pomagajo ustvariti lep{e ‘ivljenje, z njimi lahko pokukakmo v preteklost, razumemo sedanjost in na~rtujemo prihodost. Cena: 2.900 SIT.

POTOVANJE DU[ V knjigi najdemo odgovore na ve~na vpra{anja, kaj se dogaja z du{o, ko ~lovek umre, bodisi naravne bodisi nasilne smrti. Kdaj in kako se du{a odlo~i, da pride v ~lovekovo telo? Kaj se dogaja z du{o med dvema ‘ivljenjema? Cena: 3.300 SIT

Knjige naro~ite z naro~ilnico, natisnjeno na naslednji strani. Vse knjige prodajajo tudi v trgovini AUREA - BTC, hala A, tel.: 01/541-17-60.

Misteriji 25

PRODAJA PO PO[TI

INFORMIRANI KOZARCI Njihova posebnost je, da izbolj{ajo vsakdanjo vodo; v njih voda spremeni svoje fizikalnokemi~ne lastnosti, informacije v kozarcu vzpodbudijo njene samoo~i{~evalne lastnosti. Voda iz informiranih kozarcev je za vsa ‘iva bitja primernej{a pija~a, kar je dokazano z vrsto poskusov, ki te~ejo iz meseca v mesec. Tako na primer genotoksi~en test dokazuje, da kozarec pobolj{a vodo za kakih 40 odstotkov. 3.100 SIT Ker razli~ne barve razli~no delujejo na ljudi, smo glede na ezoteri~na izro~ila kozarce opremili s simboli razli~nih barv, pri ~emer je v vseh kozarcih osnovna informacija enaka, zeleni in rde~i pa imata {e dodatne informacije. Vsakemu originalnemu kozarcu je prilo‘en certifikat, zelenemu pa tudi knji‘ica z napotki za huj{anje in kaseta s programom za la‘je huj{anje. Za dobro zdravje je priporo~ljivo, da na dan popijemo kakih osem kozarcev vode. Tehnologija Hydronic, po kateri so narejeni kozarci, je bila z zlatim odli~jem nagrajena na sejmih inovacij v Nürenbergu, Pittsburgu in na mednarodnem sejmu v Celju ter je prejela v Pittsburgu posebno nagrado za uspe{en naravovarstveni izdelek, kristalni globus. 4.100 SIT Kozarci imajo svoj pomen tudi v barvni terapiji. Iz knjige Aura Soma povzemamo, kako barve delujejo na ~loveka: Modra: Deluje na grleno ~akro, vzpodbuja toleranco do sebe in drugih, vero v notranje vodstvo, okrepi odpornost, fizi~no in ~ustveno, zmanj{uje trpljenje... Zelena: Deluje na sr~no ~akro, podpira nas pri sprejemanju odlo~itev, vzpodbuja nov pogled na stvari, prina{a mo~an stik z naravo... Rde~a: Spodbuja delovanje hormonskega sistema, pomaga premagati agresivna ~ustva, obnavlja energijo, uravnove{a delovanje prve ~akre, pomaga pri stresu, pri razli~nih strahovih. Opozorilo: Kozarcev ne smemo pomivati v pomivalnem stroju, uporabljati agresivnih pomi4.100 SIT valnih sredstev ali vanje to~iti vro~o vodo.

SOLNA LU^ Solna lu~ izredno ugodno deluje na po~utje in zdravje, saj seva negativne ione in oddaja v prostor ‘ivljenjsko pomembno desnosu~no bioenergijo, s katero se, ~e je potrebno, napolni vsako telo. Njeno blagodejno delovanje je priporo~ljivo predvsem ob televizorjih, ra~unalni{kih ekranih, mobilnih telefonih, patogenih sevanjih... V prodaji po po{ti so naprodaj te`ke: a) 3 - 4 kg 10.900 SIT b) 4 - 5 kg 11.815 SIT in c) 5 - 6 kg 13.900 SIT

KROGLA ZA HLADILNIK S kroglo za hladilnik lahko dose‘emo, da hrana v hladilniku ostane dalj ~asa sve‘a in se njena uporabnost podalj{a vsaj za ~etrtino. Storiti ni treba prav ni~ drugega kot kroglo za hladilnik, ro~no narejeno iz kristalina jantarjeve barve, postaviti v hladilnik. In ‘e deluje. 7.900 SIT

KRISTALINSKA KROGLA Krogla zagotavlja, da se energija okrog nje su~e desno (preverite z nihalom). V radioni~ni delavnici so ji vsevane informacije, ki razen dobre volje vzbujajo v ljudeh tudi odpornost proti {tevilnim boleznim. Osem centimetrov velika krogla deluje v premeru treh metrov. Poznavalci jih postavijo na ra~unalnik, na delovno mizo, predvsem pa na no~no omarico. 7.900 SIT

MAGIC LIFE Plasti~na plo{~ica posebnih oblik zaradi svoje oblike zajema energijo iz okolja in jo oddaja v neposredno bli‘ino. Plo{~ica je kodirana z orgonskimi sevalniki in nam pove~a energijo in {~iti pred sevanji, ~e jo nosimo na vrvici okoli vratu ali v prsnem ‘epu. 1.070 SIT

TESLOVA PURPURNA PLO[^A Deluje s svojim indukcijskim magnetnim poljem biostimulativno na celi~ne procese, pove~uje izmenjavo plinov, krepi regenerativne procese in mikro cirkulacijo v obolelem tkivu. Uporabljamo jo zjutraj in zve~er po dvajset minut, tako da jo postavimo na obolela mesta in jo pritrdimo z obli‘em. Uporabljamo lahko tudi dve plo{~i, postavljeni drugo proti drugi. Pomaga tudi proti nespe~nosti in drugim te`avam; prilo‘ena so natan~na navodila. 4.900 SIT

PRODAJA PO PO[TI

FILTER IN TRANSFORMER

ENERGIJSKA ZA[^ITA NORAD Energijsko samolepilno bakreno plo{~ico s premerom a) 24 ali b) 28 milimetrov nalepimo na pokrov~ek ure. Tako bo energijska plo{~ica v stiku s ko‘o in bo baker, ki ga potrebujemo v obrambi pred vnetji, prehajal v telo. Bakrov oksid je prvi znani zaviralec vnetij. Plo{~ica pa je tudi kodirana; pove~uje bioenergijo, pove~uje biopolje ~loveka in tako zmanj{uje tveganje pred negativnimi vplivi sevanj ra~unalnikov, baznih postaj in drugih virov sevanja. Delovanje plo{~ice je dokazano z meritvami biopolja ~loveka in z merjenjem zmanj{evanja {tevila po{kodovanih kromosomov v rastlinah. Kadar potrebujete ve~ energije, med izpiti, ~e ste utrujeni med vo‘njo... zavrtite uro tako, da bo bakrena plo{~ica v stiku z notranjo stranjo zapestja. Enotna cena za a) ali b): 3.300 SIT

TELEFONSKA ZA[^ITA NORAD Telefonska za{~ita Norad je samolepilna bakrena plo{~ica s premerom 12 milimetrov. Nalepimo jo na mobilni telefon v bli‘ini antene ali znotraj na baterijo. Z informacijami, ki jih oddaja, zmanj{uje negativni vpliv sevanja mobilnih telefonov za ve~ kot sedemdeset odstotkov. Tako ob~utno zmanj{uje tveganje okvar kromosomov, ki jih povzro~a sevanje. Doma in v tujini nagrajena za{~ita Norad je preverjena z biolo{kim testom in z merjenjem u~inkov na ~lovekovo biopolje. 2.975 SIT

ATLANTIDSKI PRSTAN IN PLO[^ICA Sta srebrna, oblikovana tako, da posebni liki sprejemajo in oddajajo kozmi~no energijo in s tem {~itijo pred negativnimi sevanji. Ugodno delujejo na zdravje in dobro po~utje, prepre~ujejo nesre~e. Oblika prstana izhaja iz davnine, saj so u~inki likov, ki so skrbno vdelani v celjski srebrni nakit, znani ‘e iz ~asov faraonov. Velikosti prstana: od 16 do 26 mm notranjega premera. prstan 7.800 SIT plo{~ica 7.800 SIT

^AKRINA MAJICA ^akrine majice iz Avstralije telesu dovajajo bioenergijo s pomo~jo mo~nih nihanj nenavadno ‘ivih barv (njihove intenzivnosti se na papir ne da natisniti) in tako polnijo avro in bolj{ajo zdravje. Velikosti S, M, L, XL, XXL. 14.900 SIT

V krajih, kjer je mogo~e pri~akovati onesna‘eno vodo, pa tudi na potovanju, kjer ne vemo, kaj prite~e iz pip, o~istimo vodo s filtrom in dodatno {e s Transformerjem (narejen po tehnologi Hydronic), ki zmanj{a genotoksi~nost vode za 35%. Informirani kozarec {e dodatno zni‘a genotoksi~nost. Cene: filter 5.200 SIT, transformer 14.900 SIT, ogljena kartu{a za 300 litrov 4.000 SIT.

BAKRENE ZAPESTNICE Zmanj{uje ali odpravlja bole~ine, ki jih povzro~ajo revma, artritis, i{ijas, lumbago, igranje tenisa, golfa, ko{arke... Mnogi, ki nosijo zapestnico, zmanj{ajo ali pa celo opustijo jemanje protibole~inskih zdravil in tako veliko naredijo za svoje zdravje. Velikosti zapestnic: od 15 do 19 cm premera. Naprodaj so tudi posrebrene ali pozla~ene. a) navadna (informirana) 4.990 b) posrebrena 5.700 c) pozla~ena 9.600 in d) pozla~ena z gravuro 12.500 SIT

AJDOV VZGLAVNIK Ajdov vzglavnik je napolnjen s 3,3 kilogrami lu{~in biolo{ko pridelane ajde, velik 70 x 50 cm. Lahko ga poljubno oblikujete in si sami dolo~ite najprimernej{o vi{ino. Se ne greje in je zelo zra~en. Primeren je za vse ljudi, predvsem pa za tiste, ki imajo bole~ine v vratu, glavi, hrbtenici... 9.800 SIT

Naro~ilnica Misteriji Naro~am izdelke:

pla~al bom po povzetju s kartico EU LB {t. kartice: veljavnost do:

koli~ina

cena

{t. ~lanske kartice: AMEX podpis:

ime in priimek: ulica in hi{na {tevilka: po{tna {tevilka, po{ta: kraj, datum, podpis: Naro~ilnico po{ljite na naslov: Ara, [martinska 10, 1000 Ljubljana tel.: 01/431-20-25, faks: 01/230-16-27, e-mail: ara @zalozba-ara.si Vsi izdelki so naprodaj tudi v trgovini AUREA BTC, hala A Ljubljana, tel. 01/541-17-60.

Misteriji 27

PRODAJA PO PO[TI

RADIESTEZIJSKA NIHALA Karnak (a) (nova oblika), Izis (b) - 6 in Izis (c) - 4 (oba novej{a oblika) so med najbolj znanimi radiestezijskimi nihali. Nihali Izis sta poimenovani po egiptovski boginji Izidi, primerke tako oblikovanih nihal so na{li v izkopanih egiptovskih sarkofagih. Uporabljamo jih za preiskavo {kodljivih sevanj, iskanje vode, izbiranje primerne prehrane, doziranje, pa tudi za diagnosticiranje. Cena posameznega nihala: 4.200 SIT

KAK[NA VODA TE^E Kraj, kjer je bil odvzet vzorec pitne vode

AKORDI @IVLJENJA Deset pesmi, ki jih vedno radi sli{imo (The way we are, Feelings, The love of woman, Love me tender, Memory, Ave Maria, My way...) je zapela Nata{a Loborec Perov{ek in izdala zgo{~enko, ki prijetno spro{~a. 2.900 SIT

ANGELSKE KARTE Med {tiriin{estdesetimi kartami izvle~ete eno in z nje preberete duhovno sporo~ilo, ki vas spremlja ves dan. Angelske karte niso karte za prerokovanje; so zbirka sporo~il, dobrih misli, ki vam prinesejo mir, zadovoljstvo, uteho in radost. 2.550 SIT

RADIESTEZIJSKI PRIBOR

Plastificirana rozeta in nihalo z vre~ko sestavljata komplet za radiestezijsko delo. Na rozeti je {est razli~nih skal za ugotavljanje energetske frekvence prostora, predmetov in oseb, za ugotavljanje radiestezijskega potenciala, vitalnih energij, primernosti hrane, pija~, ~ajev, zdravil, zemeljskih sevanj in vibracij... Na hrbtni strani rozete so natisnjena natan~na navodila. 4.900 SIT

IZ PIP?

% genotoksi~nosti vodovodne vode

Ajdov{~ina, Gori{ka c. 29 Bled, Ljubljanska c. 15 Bo{tanj pri Sevnici, Bo{tanj 60a Bre`ice, Milan~eva 40 Celje, Celov{ka 10 ^rnomelj, Ko~evje 22 b Dom‘ale, Ljubljanska cesta Dravograd, Koro{ka c. 49 Ilirska Bistrica, Vilharjeva 31 a Jesenice, Cesta Mar{ala Tita 19 Izola, Bencinski servis Ko~evje, Ljubljanska 69 a Koper, Bencinski servis Kranj, Britof 184 Kr{ko, Kr{kih `rtev 136a Lendava, Kolodvorska 4 Ljubljana, Pov{etova ulica Maribor, Pri Treh ribnikih Metlika, c. 15. brigade 34 Murska Sobota, Cankarjeva 4 Nova Gorica, Sedejeva ulica 2 Novo mesto, Ljubljanska c. 10 Postojna, Re{ka c. 5 Ptuj, Pre{ernova 10 Ravne na Koro{kem, Koro{ka c. 4a Slovenj Gradec, Ronkova ulica 2 Slovenska Bistrica, Ob Potoku 33 Slovenske Konjice, Liptovska ul. 4 [kofja Loka, Vinoteka - Ka{~a Tolmin, Trg M. Tita 18 Trbovlje, Trg revolucije 27 Velenje, Celjska cesta 2 Vrhnika, Ljubljanska c. 4 Idrija, Izvir Podroteja Kri`, Kri` 53 (ob~ina Komenda) nadaljujemo z raziskavami

16,00 14,28 16,16 14,70 18,75 14,28 12,19 16,27 14,81 19,23 17,14 17,74 16,16 17,39 19,67 23,80 15,53 12,71 17,54 22,22 17,07 18,44 16,21 19,81 16,66 16,21 9,52 10,00 16,17 11,36 16,00 21,92 13,95 17,64 8,06

% genotoksi~nosti informirane vode

9,67 8,69 11,11 9,43 11,76 8,77 7,01 10,16 8,82 12,50 10,90 11,90 10,05 9,32 13,51 16,66 10,76 8,03 12,40 16,03 11,11 10,00 10,71 10,16 10,25 9,67 5,94 6,06 9,30 6,89 9,37 14,96 9,09 11,57 4,82

Vsak mesec z genotoksi~nimi testi (Protokol 8. - mednarodno priznani genotoksi~ni test) preverimo kakovost enega izmed mestnih vodovodov. Genotoksi~nost je izra‘ena v % in ka‘e odstotek celic, katerim voda oziroma snovi v njej po{kodujejo kromosome (po{kodbe opazujemo v ~ebulnih metafaznih celicah). Med testom pregledamo kakih 300 metafaznih celic, to je v skupnem {tevilu le 1 odstotek vseh pregledanih celic. Genotoksi~nost se izra‘a z razmerjem med celicami s po{kodovanimi kromosomi in vsemi metafaznimi celicami. V drugi koloni gornje preglednice je na enak na~in ugotovljena genotoksi~nost iste vode, ki jo nato~imo v informirani kozarec. Ta je praviloma za kakih 40 % manj{a, torej informirani kozarec mo~no popravi kakovost pitne vode.

Notranje sonce naj bi omogo~alo ‘ivljenje v notranjosti Zemlje

Arkti~ni vhod v Zemljo R

aziskovalci, ki se bli‘ajo severnemu polu, naletijo na celo vrsto anomalij. Pogosto videvajo nenavadne svetlobne pojave ter fatamorgane obse‘nih kopnih pokrajin v daljavi. Na 80° zemljepisne {irine opa‘ajo otoplitev vode in zraka zaradi toplih tokov in vetrov s severa. Na skrajnem severu, kjer bi pri~akovali ve~ni led, plujejo po odprtem morju. Za~udeni opazujejo, kako se pozimi mnoge ptice in ‘ivali selijo na toplej{i sever. Ledene gore in ledeniki so pogosto pokriti z rde~im cvetnim prahom neznanega izvora. Topli tokovi s severa nosijo velike koli~ine plavnega lesa od kod? Leta 1920 je Ameri~an B. Gardner na podlagi poro~il arkti~nih raziskovalcev izdal knjigo “Potovanje v Zemljino notranjost - Ali sta severni in ju`ni pol res odkrita?” Gardner je na podlagi dvajset-

Ali je Zemlja votla, ali ima odprtino na severnem polu? letnih raziskav postavil teorijo o polarni odprtini, ki vodi v votlo notranjost zemlje. Menil je, da ima votla Zemlja pribli`no 1300 km debelo skorjo z odprtino na severnem polu, katere premer je kakih 2300 km. Prepri~an je bil tudi o obstoju notranjega sonca, ki naj bi bil vir vi{je temperature okoli polarne odprtine, pa tudi pojavov aurora borealis ali “severnih lu~i”. To notranje sonce naj bi omogo~alo rastlinsko in `ivalsko, pa tudi ~love{ko `ivljenje v notranjosti Zemlje. Gardner pi{e: “Ko raziskovalci pridejo do okoli 80° severne zemljepisne {irine, ugotovijo, da temperatura vode,

Odprtina v notranjost Zemlje je pribli‘no tam, kjer je za~rtana elipsa, kakih pet stopinj zemljepisne {irine stran od severnega pola.

ki je na poti proti severu konstantno padala, po~asi spet raste zaradi toplega polarnega toka, ki te~e z dozdevno zaledenelega severa. Vidijo tudi ptice in ìvali, ki se - namesto na jug - selijo na sever zaradi hrane in parjenja. V neposredni bliìni severnega pola dejansko nahajajo ve~je bogastvo ìvalskega in rastlinskega ìvljenja kot v arkti~nih in subarkti~nih predelih z manj{o zemljepisno {irino.

@IVALI NA SKRAJNEM SEVERU Norve{ki raziskovalec Otto Sverdrup je na okoli 81° severne zemljepisne {irine naletel na toliko zajcev, da je nek zaliv poimenoval Zaj~ji fjord. Bilo je tudi dovolj druge divja~ine, tako da je bila cela skupina raziskovalcev dobro oskrbovana z mesom. Sir John Franklin je na podobno visoki zemljepisni {irini videl veliko {tevilo gosi, ki so letele na sever in pri~ale o neznani zemlji v tej smeri. Franklin je zapisal: “^e gre{ {e tako dale~ na sever, pred seboj vedno naleti{ na polarne medvede, ki zmeraj potujejo proti severu.” Dr. Elisha Kent Kane, arkti~ni raziskovalec okoli leta 1850, je samo 8° od severnega pola videl metulje, ~ebele in muhe, pa tudi volkove, lisice, race, vodne ptice in jerebice. Kapitan Robert John McClure je v pribli‘no istem ~asu raziskoval otok Banks Island, kjer je na{el ogromne koli~ine v plasti nalo‘enih dreves, ki jih je led o~itno prinesel tja s severa. V neki globeli je na{el sklad stisnjenih dreves, debel celih 13 metrov. Les je delno ‘e okamnel, precej pa ga je bilo {e sve‘ega. Ta drevesa so na{li dale~ nad zemljepisno {irino, do katere {e raste drevje.

Misteriji 29

A RKTI ~NI

VHOD V

Z EMLJO

Tudi norve{ki raziskovalec in nobelovec Fridtjof Nansen si na odpravi leta 1895 ni mogel pojasniti, odkod prihaja plovni les vzdol‘ celotne obale Grenlandije. V dnevniku odprave je zapisal, da je videl tak{en les vse do 86° zemljepisne {irine.

CVETNI PRAH NA LEDENIKIH

vajeni - ~eprav bi se njemu zaradi bli`ine najbr` zdelo ve~je - in se ne bi mogel orientirati po zvezdah, ker tam ni niti zvezd niti no~i, v kateri bi jih lahko opazoval. Vse to bomo videli, ko bomo dejansko raziskali Arktiko, kar bo postalo zelo lahko s pomo~jo letal. In ko bomo to videli, se bomo spra{evali, kako da smo bili tako dolgo slepi za o~itna dejstva, ki so pred ~lovekovimi o~mi `e dobro stoletje.” Admiral Richard Evelyn Byrd, ki je prvi preletel severni pol, je 27 let po teh Gardnerjevih besedah (leta 1947) izpolnil njegovo napoved. Z letalom je poletel v severno polarno odprtino 2700 km globoko. Tam je videl gozdnato zemljo, o kateri je razmi{ljal Gardner, kot tudi toplej{e podnebje z rekami in jezeri ter bujnim rastlinskim in ‘ivalskim ‘ivljenjem.

V polarnih vodnih tokovih, ki prihajajo s severa in ne iz juga, nahajajo drevesa s sve‘imi zelenimi poganjki in celo semena tropskih rastlin, med drugim seme tropskega fi‘ola entada, ki ga je na{la {vedska ekspedicija blizu zaliva Trurengerg. Po Gardner- Slika Zemlje s satelita. Tukaj je viden predel na jevem mnenju je to seme moralo priti sibirski strani, kjer naj bi bila polarna odprtina v iz notranjosti Zemlje, saj pripada dre- votlo Zemljo. Poglejte modrikasto, megleno podvju, ki raste samo v tropih; ~e bi priro~je na ledenem pokrovu v spodnjem srednjem plulo iz tropskih predelov zunanjega delu ledenega pokrova (ozna~eno z rde~o ~rto). Prav sveta, bi za to potrebovalo ve~ me- na tem podro~ju so mnogi raziskovalci do‘iveli {tevilne polarne anomalije. To je z ledom obkro‘eno ZATAJEVANJE secev in bi ‘e zdavnaj razpadlo. odprto morje, ki ni zaledenelo zaradi vi{je tempeDOKAZOV Enotna pri~evanja raziskovalcev o rature, ki veje iz toplej{ega, votlega sveta. Gardner je svojo 450 strani debelo tem, da “dlje ko gre{ na sever, ve~ je knjigo utemeljil z astronomskimi dokatam ìvali” so za Gardnerja trden dokaz z nje oziroma kako da z nje niso padli o “velikem zaveti{~u na daljnem severu, ljudje na drugi strani - saj ni poznal za- zi in jo je pisal celih 20 let. V bibliografiji kjer se vsa bitja lahko v miru hranijo in kona te`nosti. Polarni raziskovalci ima- je navedel 50 knjig, ve~inoma v zvezi z parijo. Od tam morajo prihajati tudi {te- jo isti problem. Ko pridejo do zunanje- arkti~nimi raziskavami, tako da ji ni vilni dokazi o rastlinskem ìvljenju, kot je ga roba ogromne polarne odprtine, je ta mogo~e o~itati neznanstvenosti. Toda rde~ cvetni prah neznanega izvora, ki ga tako velika - saj je Zemljina skorja, pre- zakaj so Gardnerjeve knjige postale tako prinesejo ugodni vetrovi in ki z ro`natim ko katere se odprtina krivi, debela 1300 redke, da je prakti~no nemogo~e priti do nadihom obarva cele ledene gore in lede- km - da sploh ne zaznajo, da se rob njih? Zato, ker dokazujejo obstoj veliodprtine ukrivlja navzdol, njen premer kega podro~ja, ki ni ozna~eno na zemljenike, pa tudi semena, brstje in veje.” 2300 km pa je tako velik, da ne morejo vidu in je morda ve~je od celotne povrvideti na drugo stran. ê pa bi razisko- {ine na povr{ju Zemlje - podro~je znotraj ZAKAJ NE VIDIMO valec {el dovolj dale~, bi lahko zaplul Zemljine skorje. Vsaka vlada, ki bi izPOLARNE LUKNJE? preko roba navzdol preko morij notra- vedela za to ogromno ozemlje, bi ga Na vpra{anje, zakaj admiral Robert njega sveta in pri{el ven skozi polarno hotela prva odkriti in si ga prilastiti, zato Peary, ki je leta 1909 prvi dosegel severni odprtino na Antarktiki. V notranjosti bi to informacijo na vsak na~in hotela pol, ni odkril ogromne odprtine na Zem- Zemlje bi videl manj{e sonce kot smo ga ohraniti v tajnosti. Ker je vlada ZDA ob poletu admirala Byrda prva izvedela ljinem polu, ~e je odprtina res tam, GardGardner dokazuje obstoj zanj, je razumljivo, zakaj Gardnerjeve ner odgovarja z drugim vpra{anjem: knjige zatajujejo in prepu{~ajo pozabi. “Zakaj pa ~lovek tako dolgo ni odkril, velikega podro~ja, Vendar danes mnogi neodvisni znanda ìvi na povr{ini ogromne krogle in stveniki raziskujejo ta fenomen, s katerki ni ozna~eno na je dolga stoletja mislil, da je Zemlja im so po zaslugi Interneta ozavestili ‘e plo{~ata? Preprosto zato, ker je Zemljizemljevidu in je morda veliko ljudi po vsem svetu. Ena izmed na krogla tako velika, da ni mogel videspletnih strani na to temo je ti njene ukrivljenosti. Ko so mu znanst- ve~je od celotne povr{ine http://skywebsite.com/hollow/arctic/index.html veniki prvi~ povedali, da je Zemlja okna povr{ju Zemlje. rogla, se je spra{eval, kako da {e ni padel Andrej Kikelj

Odprta meditacija za mir, blaginjo, ljubezen in napredek sveta

Vesak K

onec aprila so razli~ne duhovne skupine in posamezniki po vsem svetu proslavljali Vesak. Ta praznik je tradicionalno povezan z Budo, vendar ga vedno bolj upo{tevajo tudi na Zahodu. Po ezoteri~nem nauku se takrat bo‘je znanje (Buda) in bo‘ja ljubezen (Kristus) razlijeta po Zemlji, zato je Vesak pomemben za vse ljudi na duhovni poti. Polna luna v Ovnu (Velika no~) in polna luna v Biku (Vesak) predstavljata povezanost Zahoda in Vzhoda, mo~ obnove, zdru‘itve in pomirjenja.

Na Budov rojstni dan, Vesak, se nebo odpre in sestopijo blagoslovi. ^as polne lune v Biku v son~nem koledarju ponavadi pade v za~etek maja, letos pa je bil mlaj 27. aprila. ^lani hrva{kega Dru{tva za zdravljenje s prano so ob tej prilo‘nosti v Umagu organizirali odprto meditacijo, na kateri se je zbralo kakih 100 ljudi iz Hrva{ke, Itali-

je, Slovenije, Bosne in Hercegovine in Jugoslavije, ki so posvetili skupno molitev za mir, blaginjo, ljubezen in napredek sveta. Meditacijo je vodila u~iteljica zdravljenja s prano Fe Pacheco s Filipinov. Gospa Pacheco, ki je desna roka u~itelja Choa Kok Sui-ja, za~etnika tehnike prani~nega zdravljenja, je pred meditacijo povedala: “Danes slavimo Vesak, Budov rojstni dan. Na ta dan, enkrat na leto, se nebo odpre in sestopijo blagoslovi. Takrat bo`anska, duhovno raz-

Na Vesak zve~er se je na odprti meditaciji v Umagu zbralo stotero dobromisle~ih ljudi iz petih dr‘av; posvetili so skupno molitev za mir, blaginjo, ljubezen in napredek sveta.

Misteriji 31

V ESAK vita bitja sestopijo in blagoslovijo Zemljo. Buda, Kristus in drugi vesoljni stare{ine blagoslovijo svet, naj se napolni z mirom in ljubeznijo. V tem ~asu se zbere k meditaciji veliko skupin po vsem svetu, ki se pove`ejo z bo`ansko energijo in skozi sodelujo~e v teh skupinah se pozitivna energija {iri po vsem svetu.”

MEDITACIJA SORODNIH SRC

Filipinska u~iteljica prani~nega zdravljenja Fe Pacheco. Njeno ime Fe v prevodu pomeni vera, priimek Pacheco pa mir.

Uvod v meditacijo sta bili mantra om in velika invokacija, glavna molitev pa je potekala s tako imenovano meditacijo sorodnih src. Pri tej meditaciji aktiviramo sr~no in kronsko ~akro, sredi{~i za osebno in bo‘ansko ljubezen, preko katerih prejmemo duhovno energijo ter blagoslovimo Zemljo. Meditacija sorodnih src je sicer del tehnike zdravljenja s prano. Vesak je bil

Veliki u~itelj prani~nega zdravljenja Choa Kok Sui

sve~an zaklju~ek enotedenskih duhovnih aktivnosti v Umagu, kjer je gospa Fe Pacheco vodila te~aje naprednih tehnik prani~nega zdravljenja: krija-{akti, psihi~ne samoza{~ite in arhatik-joge. Arhatik-jogo imenujejo jogo enaindvajsetega stoletja, ki na znanstven na~in

LEGENDA O VESAKU

esak praznujejo v himalajski dolini Vai{akha. Vesak pomeni v paliju isto kot Vai{akha v sanskrtu - ime za mesec aprilmaj. Ta tibetanska visokogorska dolina le‘i zahodno od Lhase, blizu Nepala. Podolgovata dolina, ki jo obdajajo visoke planine, je nenaseljena; ~e gre{ tja, lahko vidi{ samo budisti~no sveti{~e in tri ko~e, vse v razvalinah. Nekaj dni pred polnim mesecem v Biku pa na bli‘njih pobo~jih in ob reki nenadoma zrasejo raznobarvni {otori, ki jih je vedno ve~, bolj ko se Vesak pribli‘uje. Prihajajo ljudje iz okoli{kih mest in oddaljenih krajev, potujo~a plemena, lame, u~enci in veliki posve~enci. Na severni strani doline je ozek prehod z veliko skalo, ki daje videz oltarja. Mno‘ica ljudi v ve-

~inoma belih obla~ilih se zbere v ju‘nem delu doline. Tam v vrstah posedejo po tleh na svoje preproge ali odeje v tiho meditacijo. Severovzhodni del pustijo prazen za velike posve~ence, ki pridejo tja malo pred polno luno. Nato pridejo {e veliki duhovni mojstri v eteri~nih telesih, ki jih vodi Kristus. Na dano znamenje prisotni menjajo polo‘aje na tak na~in, da oblikujejo geometri~ne vzorce z globokim simboli~nim pomenom. Kristus, ki stoji v sredi{~u teh formacij, nekaj trenutkov pred polno luno pokli~e Vzvi{enega Budo, in vsi se zazro v modro nebo. Takrat zagledajo svetlobno to~ko, ki se po~asi pribli‘uje, pove~uje in naposled spremeni v sijajni lik Gautama Bude. Buda v sijajnem rumenem obla~ilu sedi s prekri‘animi nogami in ima desni-

co dvignjeno v znak blagoslova. Ko dose‘e polo‘aj tik nad veliko skalo, ga Kristus pozdravi z veliko invokacijo, nakar se vsi priklonijo do tal. Ob invokaciji se sprosti izjemno mo~an tok energije, ki ste~e skozi srce in um vseh prisotnih. To~no ob polni luni Buda preda to energijo, ki je v resnici bo‘ja volja, navzo~emu Kristusu. Duhovni voditelji na ~elu s Kristusom potem razpravljajo, kako naj prejeto bo‘jo voljo predajo ~love{tvu. V razpravi ustvarijo Na~rt, ki je usklajen s trenutnimi ~love{kimi potrebami in zmo‘nostmi in ga potem projicirajo posve~enim, u~encem, aspirantom in ~love{tvu. Tako govori izro~ilo, toda duhovno razviti ljudje lahko {e danes spremljajo ta obred in sodelujejo v njem, kot je znano za Heleno Roerich in Blavatsko. Vesak namre~ po-

teka na {tirih ravneh fizi~ni, emocionalni, mentalni in intuicijski. Nekateri zavestno prisostvujejo obredu v astralnem telesu, drugi v mentalnem telesu, zelo napredni pa v duhovnem telesu. Na vi{jih ravneh je mogo~e videti fino magneti~no sfero, ki jo U~itelji ustvarijo v dolini. Vidci vidijo energijo, ki zaobjame vse prisotne, in celo neviden za{~itni zid, ki obdaja dolino in prepre~uje vstop vsakomur, ki bi ‘elel prisostvovati obredu, a za to {e niso kvalificiran. Tudi ~e nismo navzo~i v dolini Vai{akha, se v meditaciji lahko pove‘emo z energijo Vesaka. Na ta na~in razvijamo svoj notranji potencial, postanemo bolj subtilni in ~isti, spoznavamo smisel ‘ivljenja in notranje vodnike.

V ESAK zdru‘uje vse vrste joge. Po intenzivnem ~i{~enju fizi~nega, astralnega, eteri~nega in mentalnega telesa se aktivirajo ~akre, kar prebudi energijo kundalini. Ta pospe{eni program izvajajo napredni jogiji. Te~aje arhatikjoge vodijo le sam u~itelj Kok Sui in njegovi najbli‘ji sodelavci.

PRANI^NO ZDRAVLJENJE V VSAKEM DOMU

Fotografija velikega molitvenega mlaja pred skalno polico v dolini Vesak. Njegovo velikost lahko presodimo po dveh ~love{kih postavah z desne strani ogromnega mlaja. Nad dolino se dviga [ivova planina Mt. Kailash. Na majhnem sne‘nem trikotniku na levem pobo~ju ‘ivi titan, ki varuje Mt. Kailash in dolino pod njo.

Gospa Pacheco, ki je odgovorna za razvijanje prani~nega zdravljenja v Evropi, nam je povedala, da je ta metoda raz{irjena v kakih tridesetih dr‘avah, od ZDA, Ju‘ne Amerike in Avstralije in Indonezije do Nem~ije, [vice in Italije, od koder se je v zadnjem letu raz{irila tudi v Hrva{ko in Slovenijo. Prani~no zdravljenje je sicer vzeto iz razli~nih tradicij in je znanstvena sinteza kitajskih, indijskih in filipinskih duhovnih tehnik. Sodelujejo tudi s tibetanskimi lamami, za katere so pred kratkim organizirali te~aje prani~nega zdravljenja. Fe Pacheco se ima le za u~enko mojstra Choa Kok Sui-ja, a jo kli~ejo u~iteljica. Po izobrazbi je psihologinja, s prani~nim zdravljenjem pa se je za~ela ukvarjati potem, ko je s to tehniko premagala hudo bolezen lastnega sina. Njena oziroma njihova vizija? Da bi v vsakem domu bila vsaj ena oseba sposobna zdraviti s prano, saj bi si tako ljudje lahko hitro in u~inkovito pomagali ter duhovno napredovali. Andrej Kikelj

Misteriji 33

Kakovost vode se pove~a za pribli‘no trideset odstotkov

Vr~ za dobro vodo M

ed desettiso~imi kupci informiranih kozarcev si jih je veliko ‘elelo, da bi lahko imeli tudi informirani vr~, ki bi si ga postavili ob ra~unalnik, na delovno mizo, tja, kjer jim je najbolj pri roki. Tudi zato, da bi la‘je opazovali, koliko vode sploh spijejo. Liter, dva...? Avtor in kreator informiranih kozarcev Vili Poznik se je naposled odlo~il in zasnoval Vr~ za dobro vodo, v katerega gre pribli‘no liter vode: “Res si veliko ljudi `eli, da bi namesto kozarca, {e bolje pa ob informiranih kozarcih, postavilo na mizo {e vr~, ki poenostavlja pitje vode. Ni treba do pipe za vsak kozarec,” pravi celjski izumitelj, ki je Vr~ za dobro vodo, kot se imenuje, na~rtoval prav tako natan~no kot kozarce: “Vr~ za dobro vodo ima enake informacije kot modri kozarec. Namenjen je za splo{no izbolj{anje pitne vode,” pravi in pojasnjuje: “U~inek iz vr~a je lahko {e bolj{i, saj vode iz vr~a ne popijemo naenkrat, marve~ vsaj nekaj ~asa v njem tudi ostane. Res je, da voda prevzame informacijo iz stekla v trenutku, ko v kozarec ali vr~ nato~imo vodo, toda proces spreminjanja kakovosti vode se ne more zgoditi v del~ku sekunde. Izku{nje ka`ejo, da je dobro pustiti vodo v kozarcu ali vr~u vsaj nekaj minut, najbolj enostavno pa je, da v kozarec nato~imo vodo, ~im je prazen. Enako velja tudi za vr~.”

VR^ IN KOZAREC Seveda je zanimivo vedeti, kaj se zgodi, ~e vodo iz vr~a nato~imo v kozarec. “U~inek se malce pove~a, v zelenem in rde~em

kozarcu pa dobi voda {e tiste informacije, ki jih v modrem kozarcu ni,” pravi Vili Poznik in razlaga rezultate biolo{kih testov, ki jih je izvedel biolog Peter Firbas: “V citogenetskem laboratoriju smo za vzorec vzeli vodo z Apa{kega polja, ki sodi glede na kakovost podtalnice med ogro`ena podro~ja. Raziskave s pomo~jo Allium testa so pokazale, da je genotoksi~nost te vode 19,65 odstotna, toliko ~ebulnih celic v delitveni fazi je imelo po{kodovane kromosome. Vr~ za dobro vodo zni`a genotoksi~nost vode za 30 odstotkov, v vodi, ki je bila v modri kozarec nato~ena iz vr~a, pa je bila genotoksi~nost za 36 odstotkov manj{a.” Ker so informacije v Vr~u za dobro vodo enake kot v modrem kozarcu, pa tudi steklo je enako skrbno pripravljeno, veljajo vse ugotovitve za u~inkovanje modrega kozarca tudi za delovanje vr~a. J.V.

Premalo vodika vodi v utrujenost, depresijo in hormonsko neravnovesje

Odkrita pot v pomlajanje? D

anes vsakdo ve, da telo za ‘ivljenje potrebuje kisik; v novej{em ~asu posve~ajo veliko pozornosti zdravljenju s kisikom. Mnogi pa {e vedno ne vedo, da potrebujemo vodik v enaki meri kot kisik. Kisik v ‘ivih sistemih omogo~a izgorevanje vodika, pri tem pa se spro{~a energija, ki telesu omogo~a delovanje. Raziskave so pokazale, da ~love{ko telo shranjuje vodik v tkivih. Ko se staramo, lahko iz~rpanje tkivnih zalog vodika povzro~i {tevilne simptome starostnih dogajanj. Pripelje lahko do subklini~ne dehidracije, kajti kot ka‘e, vodik sodeluje pri hidraciji celic. Med simptomi iz~rpanja vodikovih zalog so kroni~na utrujenost, depresija, hormonsko neravnovesje in ‘elod~ne te‘ave. Tkiva, v katerih primanjkuje vodika, postanejo toga in izgubijo pro‘nost. Dehidrirane kite in mi{ice se la‘je

Morda je prenos vodika manjkajo~i ~len v verigi znanih vzrokov staranja in s tem tudi nosilec skrivnosti pomladitve. pretrgajo, dehidrirane kosti pa postanejo krhke. Izguba plju~ne pro‘nosti povzro~i pomanjkanje kisika. ^e si znova napolnimo zaloge vodika, lahko olaj{amo {tevilne tak{ne motnje, nastale zaradi njegovega pomanjkanja. Vodik predstavlja 90 odstotkov snovi v znanem vesolju; helij predstavlja dodatnih 9 odstotkov. Vsi ostali elementi odtehtajo le preostali 1 odstotek. Glede na raz{irjenost vodika bi pri~akovali, da o njem vemo vse, kar je sploh mogo~e v resnici pa {ele zdaj odkrivamo njegov pomen v ‘ivih sistemih.

VODIK DAJE @IVLJENJE Pravzaprav veliko pove ‘e njegovo ime: “vodik” = tvorec vode. Vsi dobro vemo, da je voda, ki je temelj ‘ivljenja, zgrajena iz vodika in kisika. Natan~neje: voda nastane, kadar vodik zgori s kisikom. Kot produkt telesne presnove nastaja ~ista voda. Ko v na{ih celicah izgoreva vodik, se spro{~a energija, ki omogo~a delovanje telesa. @ivi sistemi vsebujejo {tevilne kemi~ne posrednike, ki prena{ajo informacije in spro‘ajo presnovna dogajanja. Znanost nenehno odkriva nove posrednike. Najnovej{i odkriti kemi~ni posrednik je du{ikov oksid. Imenujejo ga tudi peti posrednik. Le malo ljudi pa ve, da je v ‘ivih sistemih kon~ni informacijski posrednik vodik. Nobelov nagrajenec Albert SzentGyorgyi, odkritelj vitamina C, je odkril,

Misteriji 35

ODKRITA

POT V POMLAJANJE ?

da je v ‘ivalskih tkivih velikanska koli~ina vodika. V razli~nih organih se kopi~i v razli~ni koli~ini. Zaporedje kopi~enja (od najve~jega do najmanj{ega) je: jetra > ~revesje > ledvice > srce > plju~a > vranica. V jetrih je kopi~enje vodika najve~je, v vranici najmanj{e. To je zanimivo, ~e upo{tevamo, da so jetra glavni obrambni organ. Za svoje detoksifikacijsko delovanje potrebujejo najve~ antioksidantov.

MANJKAJO^I ^LEN DO POMLADITVE Morda je prenos vodika manjkajo~i ~len v verigi znanih vzrokov staranja in s tem tudi nosilec skrivnosti pomladitve. Ko se staramo, nam celice dehidrirajo, na{e zaloge vodika pa se iz~rpavajo. A prav zaloga vodika celice varuje pred po{kodbo s prostimi radikali. Skoraj vsi raziskovalci dolgo‘ivosti sogla{ajo, da so za staranje krivi prosti radikali. V medicini je dolgo obstajal nere{en paradoks, da je kisik vir vsega ‘ivljenja in hkrati glavni vzrok staranja. Velikanske napore vlagajo v iskanje kombinacije mo~nih antioksidantov, ki bi obvladovali ali odpravljali okvaro celic zaradi prostih radikalov. Vodik je morda manjkajo~a polovica ena~be ‘ivljenja. Vodik varuje celice pred oksidativno okvaro s prostimi radikali, pa tudi - med zgorevanjem s kisikom - zagotavlja energijo, kar je druga polovica ena~be. Edino, kar je skupno vsem antioksidantom, je, da so vir vodika. Vodik je prvobitni antioksidant. Je tudi vir protonov za nastajanje ATP. ATP ali adenozintrifosfat je biokemi~na energijska baterija, ki telesu zagotavlja skoraj vso energijo. Kon~ni cilj u‘ivanja hrane je nastajanje ATP, ki bi ga zato lahko imenovali “‘ivljenjska valuta”. Vodik je najla‘ji in najmanj{i znani element. Znanost ve, da na{e telo vsak dan porabi pribli‘no ~etrt kilograma ~istega vodika samo za tvorbo ATP.

VODIKOV CIKLUS Vsi smo ‘e sli{ali za ogljikov ciklus v biologiji. Gre za ciklus, v katerem rastline izrabljajo son~no svetlobo in vodo za ustvarjanje ogljikovih hidratov in drugih hranilnih snovi. Tako nastale snovi za prehranjevanje uporabljajo ‘ivali: “se‘igajo” hrano, ki so jo sintetizirale rastline. @ivali izdihavajo ogljikov dioksid, ki ga vsrkajo rastline. Rastline nato uporabijo ogljik za ponovno izdelavo ogljikovih hidratov, beljakovin in ma{~ob - te snovi pa spet slu‘ijo za ‘ivalsko hrano. Ogljikov ciklus pa bi prav lahko preimenovali v “vodikov ciklus”. V novej{em ~asu je bilo izdanih ve~ patentov za postopke, ki izkori{~ajo zmo`nost rastlin, da uporabljajo son~evo infrarde~o svetlobo za razgraditev vode (H2O) v vodik in kisik. Rastline “izdihavajo” kisik v atmosfero, vodik pa spajajo z ogljikom, pri ~emer nastajajo ogljikovi hidrati, beljakovine in ma{~obe. Pred kratkim so znanstveniki uspeli prestre~i vodik, preden se spremeni v hrano. Tako pridobljeni plin je mogo~e uporabiti za pogon avtomobilov! Rastline sintetizirajo ogljikove hidrate, beljakovine in ma{~obe tako, da nalagajo vodikove in ogljikove atome kot klobuke na stojalo za klobuke. Ogljikovi hidrati vsebujejo enako koli~ino ogljika, vodika in kisika. Re~emo lahko, da so vsa na{a ‘ivila primarni viri vodika. Tako vidimo, da je ‘ivljenjski ciklus res ciklus vodika. “Se‘iganje vodika” je skrivnost ‘ivljenja. Prosti vodik, ki se sprosti iz ogljikovih hidratov, beljakovin in ma{~ob, se prenese v mitohondrije v procesu, ki mu pravimo “vodikov ~olni~ek”; mitohondriji ga uporabijo za izdelavo ATP. Med tem dogajanjem vodik zgori s kisikom in sprosti energijo. Kon~ni produkt izgorevanja vodika je voda. Ta se odstrani iz telesa in jo navsezadnje spet porabijo rastline, ki jo razcepijo s fotosintezo in znova pridelajo ogljikove hidrate, beljakovine in ma{~obe. Zgornji opis biolo{kih dogajanj je

seveda poenostavljen, da bi si lahko nazorneje predstavljali osnovo vodikovega ciklusa, vendar je vsekakor o~itno, da ‘ivljenjsko energijo uravnava izgorevanje vodika. Albert Szent-Gyorgyi je v eni svojih knjig zapisal: “Vezava vodika na molekulo pomeni, da je ta molekula dobila energijo. Ker sta elektron in proton v vodiku vezana le rahlo, z vezavo vodika pravzaprav dodamo elektron.” V biolo{kih sistemih potujejo vodik in elektroni v parih. ^e ta kombinacija naleti na pozitivno nabit prosti radikal (ki je {kodljiv za celice), lahko vodik z njim reagira in ga nevtralizira ter tako prepre~i nadaljnjo okvaro celic.

KORISTNA UPORABA VODIKA Mogo~e je, da je vodik tisti prvobitni in kon~ni antioksidant. Novi postopki omogo~ajo, da je lahko vodik celicam na razpolago, ne da bi se moral najprej vezati na hrano. Tako lahko deluje kot uni~evalec prostih radikalov in hkrati kot vir za tvorbo ATP. Ker so vodikove vezi “lepilo”, ki povezuje molekule v dvojni vija~nici DNK, bi jih morda bilo mogo~e aktivirati in jim dodati energijo. Dobro je znano, da vija~nica DNK s staranjem izgublja pro`nost in postaja vse bolj toga. Ena hipoteza pravi, da to spreminjanje morda omejuje {tevilo delitev, ki so jih zmo`ne na{e celice. Trenutno se celice v ~love{kem telesu lahko razdelijo pribli`no 50-krat, preden je njihova sposobnost razmnoèvanja iz~rpana. ê bi nam uspelo “zrahljati” vija~nico DNK z aktiviranjem njenih vodikovih vezi, bi to lahko mo~no vplivalo na na{o zmo`nost obnovitve celi~ne regeneracije. Vija~nica DNK plava v vodi in je torej hidrirana. Pove~evanje njene togosti z leti je morda odsev starostnega iz~rpavanja vodikovih zalog. ê bi obilno obnovili te zaloge, bi se stanje molekul DNK naravno izbolj{alo in znova omogo~ilo nemoteno celi~no delitev.

Zakaj je paranormalno ‘e toliko ~asa tako zelo neotipljivo?

Kriza parapsihologije V

sake toliko si znova zastavljamo vpra{anja o ponavljajo~i se krizi celotnega zbira dejstev, spoznanj in raziskovalnih tehnik, ki jih je davnega leta 1953 skupina izobra‘encev na mednarodnem kongresu v Utrechtu sklenila poimenovati “parapsihologija”. Zakaj? Predpona “para” pomeni “zraven, blizu”. Znanost, imenovana parapsihologija, naj bi torej prou~evala fenomene, ki so “blizu” psihologiji in so z njo nekako v sorodu. O tem terminu, ki so ga izbrali leta 1953, lahko re~emo samo, da ne ozna~uje tako reko~ ni~esar, psihologija pa pokriva tako {iroko polje vedenja, da bi lahko brez te`av pogre{ila predpono “para”, ki ji je bila po nepotrebnem prilepljena in ki celoten diskurz - namesto da bi ga poenostavila - le ote`uje. Katere sopomenke pa so uporabljali, preden se je pojavila nova skovanka? Zgodovinsko gledano so nekateri “nenavadni” fenomeni, ki jih v sodobnem svetu imenujemo “paranormalni”,

U~ili so nas, da ne obstoji povezava med empirizmom in meta-empirizmom. `e od nekdaj burili ~lovekovo domi{ljijo in njegovo zanimanje, oziroma strah pred neznanim. Neznano pa vedno tako v pradavnini kot tudi {e danes rado zmoti mirno spanje dobromisle~ih ljudi. Nekako od sredine devetnajstega stoletja pa so nekateri nenavadni fenomeni inteligentne narave pripeljali ljudi do prepri~anja ali, ~e ho~ete, salonske modne muhe, ki so jo pozneje poimenovali “spiritizem”. Razlog za to je bilo prepri~anje, da imajo omenjeni fenomeni “inteligentne vzroke”, ki naj bi bili domnevno spiritisti~nega izvora. Minilo je nekaj desetletij in zadeva kar naenkrat ni bila ve~ videti tako preprosta. Razlaga o duhovih ni vzdr‘ala. [tevilni raziskovalci so se lotili natan~nega preu~evanja fenomenov, na katerih je temeljila spiritisti~na oziroma neospi-

MEDIJ ELLEEN GARRETT Medij Elleen Garrett (1893-1970) v stanju transa. To je ena redkih in skoraj neznanih fotografij Angle‘inje, ki je bila skupaj z ameri{kim psihologom Gardnerjem Murphyjem (1890 1979) najbolj zaslu‘na za organizacijo mednarodnega kongresa parapsihologov v Utrechtu leta 1953. Ob tej prilo‘nosti so izobra‘enci z vsega sveta, ve~ina jih je imela univerzitetno

izobrazbo, odlo~ili, da bodo odtlej preu~evanje paranormalnih fenomenov imenovali “parapsihologija” (do tega datuma je bil termin v uporabi le na Nizozemskem in v Nem~iji). S tem so se odrekli staremu poimenovanju “metapsihika”, ki je preve~ namigovalo na metafizi~ne vsebine in ni ustrezalo prizadevanju prisotnih, da bi paranormalno umestili v resne znanstvene okvirje.

ritualisti~na ideja. Paranormalni zbir dejstev je dobil nova poimenovanja. Poleg ‘e omenjenega termina paranormalno sta imela najve~jo te‘o izraza “psihikalno in metapsihikalno raziskovanje”.

PSIHIKALNO IN METAPSIHIKALNO Poglejmo najprej prvega. ^eprav je termin “psihikalno” bolj{i od termina “paranormalno”, tudi ta ni popolnoma

Pojem “komunikacija onkraj petih ~utov” je starej{i od prvega slovarja v ~love{ki zgodovini. Na ilustraciji vidimo Pitijo, ki v transu odgovarja na vpra{anja prisotnih.

ustrezen. Kaj v resnici pomeni psihikalno raziskovanje? Raziskovanje, ki je najbr` povezano s psiho, psihizmom, se pravi z raziskovanjem, ki `e na samem za~etku sprejema tezo, da so vsi tako imenovani paranormalni dogodki psihikalnega izvora. To pomeni, da posred-

Misteriji 37

KRIZA

PARAPSIHOLOGIJE

no ali neposredno, zavedno ali nezavedno izvirajo iz skrivnostnega delovanja na{e psihe (ali morda psihe bolj razvitih ìvali). To pomeni, da è na samem za~etku postavimo neke vrste dogmo ter pri tem popolnoma prezremo dejstvo, da ~loveka ne sestavlja le psiha, ampak {e marsikaj drugega. Celotno razmi{ljanje pravzaprav temelji na nesporazumu: v stari gr{~ini beseda “psihe” pomeni “du{a”, zato je bila re{itev navidezno na dlani. Nih~e ni upo{teval dejstva, da je med sedanjim pomenom besede “psiha” ter besedo “du{a” velikanska pomenska razlika, da ne omenimo besede “duh”, ki ozna~uje najgloblje bistvo ~love{kega bitja. Tistega ~love{kega bitja, katerega svobodni in ustvarjalni intelekt nedvomno poseduje izvenpsihikalne in ultrapsihikalne potenciale. V strahu, da bi se preve~ oddaljili od podro~ja znanosti, se je ve~ina izvedencev skrila za paravan “psihizma”, ki je lahko kve~jemu le za~asno orodje duha ali resni~nega Jaza, kot ga nekateri raje imenujejo. Psiha in iz nje izvirajo~i psihizem sta torej kriva za vse teàve, iz katerih se izvedenci {e niso uspeli izkopati, saj tavajo med pozitivnimi strukturami in negativnimi nadgradnjami struktur, ki jih ne bodo nikoli uspeli razumeti, kot je è zdavnaj iz~rpno dokazal Freud. A preidimo k naslednjemu poimenovanju za neobi~ajne fenomene, ki je bilo

v rabi do usodnega leta 1953. Termin “metapsihikalno” vsebuje predpono “meta”, kar verjetno ka`e na namen, da se preu~evanje na za~etku omenjenega korpusa fenomenov ponese onkraj zmo`nosti psihe in njenih pretirano ~love{kih ter zato negativnih vidikov. Tudi to poimenovanje ni ustrezno, saj preu~evanje paranormalnega ne more in ne sme temeljiti na dogmah. To bi pome-

V devetnajstem stoletju so klicali duhove s pomo~jo trino‘ne mizice, ki pa po~asi izgublja na pomenu. Sledile so ji mize brez ‘ebljev...

Zanimanje za spoznavanje ~loveka se ne sme ozirati le na sprejeto terminologijo, ampak na znake, ki pri~ajo o “drugih” resni~nostih. Resni~nostih, ki jih ~lovek vseskozi zaznava, a jih {e ni uspel razvozlati.

nilo, da samemu sebi a priori postavlja omejitve pri raziskovanju.

NAPA^NOST POIMENOVANJ

Danes ni ve~ pomembno, kak{na je mizica, duhove je mogo~e klicati s sodobnimi tehni~nimi pripomo~ki, med katerimi ra~unalnik ni na zadnjem mestu. Kako si s tehniko pomagamo do stika z duhom, opisujejo knjige, ki se {irijo po ZDA in seveda {e hitreje po Evropi.

noma neustrezne na~ine razmi{ljanja. Naj navedemo le en primer. Razmislimo o terminih “empirizem” in “meta-empirizem”, pa o terminu “epistemologija”. Prva dva pravzaprav ne pomenita ni~esar: ve~ desetletij, morda celo stoletij, so bili prepri~ani, da so s tema dvema popolnoma konvencionalnima besedama razre{ili ce-

Prisiljenost in splo{na izroditev psihizma ter intelektualizem najni‘je kategorije so vse doslej le zni‘evali raven resnega, zdravega, vedrega raziskovanja intimne, globoke narave “ne~esa”, ki tvori same temelje ~love{ke misli, etike in uravnove{ene, svobodne vizije sveta. Zaradi neustrezne terminologije ter napa~no postavljenih pravil pa prihaja do nepopravljivega izkrivljanja dejstev, ki ~loveka sili v popol-

loten problem. V resnici so le zaprli pot bolj odprtim in svobodnim na~inom razmi{ljanja, ki ne bi podlegali psevdointelektualisti~nim pastem. Kolikokrat smo sli{ali, da se lahko ~lovek razvija le na temeljih “empiri~ne” izku{nje, se pravi na temeljih neposrednega, stalnega, prakti~nega, ~e ne `e kar pragmati~nega spoznanja. U~ili so nas, da ne obstoji tehtna (~loveku razumljiva) povezava med empirizmom in meta-empirizmom, se pravi tistim, ki resni~no obstoji, ter onim, kar naj bi obstajalo onkraj empiri~nega spoznanja. V imenu katere dogme lahko trdimo nekaj takega? To je vpra{anje, na katerega bo potrebno odgovoriti. ^e torej sprejemamo obstoj meta-empirizma, sprejemamo obstoj ne~esa, kar presega ~love{ko bitje in ~emur obi~ajno pravimo “duh”. Zato ni racionalno niti logi~no, da iz tega meta-empirizma izlo~imo ~love{ko zavest v naj{ir{em pomenu besede. V tem primeru bi bilo bolje, ~e bi govorili o metapsihikalnem raziskovanju ali celo o metafizi~nem raziskovanju. Ali bomo kon~no do‘iveli ob{irno razpravo o teh vpra{anjih? Mnogi, premnogi med nami spijo miren spanec in se raje oklepajo miru, ki jim ga zagotavljajo razne kulturne, verske in intelektualne dogme, dokler smrt ne razblini napak in iluzij, ki smo se jih premo~no oklepali in ki so nas zaslepile s svojo zlaganostjo. R. Pu.

Srednjeve{ki medicinski fenomen

Paracelsus P

hilippus Aureolus Theophrastus Bombastus von Hohenheim (14931541), znan kot Paracelsus, je moral biti pravi “enfant terrible” svojega ~asa. Znan je bil po bombasti~ni samohvali, podcenjevanju in `aljenju drugih in ni ~udno, da je imel dosti sovra`nikov med znanstveno elito svojih sodobnikov. To je bila verjetno glavna ovira, da ni bil priznan kot eden najbriljantnej{ih zdravnikov, alkimistov in filozofov evropskega srednjega veka. Takratna medicina, ki je bila mo~no prepojena z alkimijo, je bila nekako razdeljena v tri razrede.

Zdravnik mora poiskati stare ‘ene, ciganke, ~arovnike, razbojnike in podobne ljudi in se od njih pou~iti o medicini. Najvi{ji razred so predstavljali zdravniki akademiki, ki so bili zaprta kasta, ve~krat tudi popolnoma odtujena od pacientov. Premlevali so stare knjige in izro~ila, predvsem dela Aristotela, Avicenne in Galena, in se tega trdno dr‘ali. Ve~krat so anti~ne klasike in vzhodnja-

Paracelsus

{ka znanja tudi napa~no razlagali, novih dognanj pa v svojo posve~eno znanost niso spu{~ali. V drugem rangu so bili farmacevti, ki so sestavljali razne me{anice, predvsem rastlinske, izdelovali so zdravila. Tretja, najni‘ja stopnja medicine, a ljudem najbli‘ja, se je dogajala v brivnicah. Brivci so pu{~ali kri, iz‘igali ali rezali bolne ude, izdirali zobe in podobno. Obstojala je {e ena skupina, ki je bila pogosto ne le zani~evana, ampak celo prepovedana od cerkvenih in posvetnih oblasti: zeli{~arice, babice, vede‘evalke, napol ~arovnice. Te so imele v~asih ve~ prakti~nega znanja kot predstavniki uradne medicine.

VZROKI V STRUPIH Brivci so bili nekdaj izurjeni medicinci z veliko izku{njami.

Medicina je, kot smo ‘e zapisali, temeljila na anti~nih klasikih. Predvsem Galenova teorija o neravnovesju {tirih

Misteriji 39

P ARACELSUS ‘ivljenjskih tokov kot vzroku bolezni je predpisovala tako neusmiljeno zdravljenje, da je le-to pokopalo ve~ bolnikov kot bolezen sama. Ravnovesje v telesu so vzpostavljali s pu{~anjem krvi, klistirji, bljuvanjem, potenjem ipd. Potem pa se je pojavil Paracelsus, ki je k bolezni in bolniku pristopal druga~e. Vzroke za posamezne bolezni je iskal v zunanjih vplivih in “strupih”. Ugotavljal je, da za plju~ne bolezni rudarjev niso krivi duhovi podzemlja, ampak prah. Dokazoval je povezavo med kakovostjo pitne vode in gol{avostjo. Tudi du{evne bolezni je obravnaval kot bolezni in ne kot obsedenosti s hudi~em. Ker je bil tudi alkimist, je veliko zdravil z mineralnimi zdravili. A je bil tudi tu njegov pristop druga~en kot v uradni farmaciji. V zdravilih oziroma snoveh, ki jih je prou~eval, je ugotavljal resni~no zdravilne substance, te je potem izlo~al, ~istil in priporo~al ustrezne odmerke. Da bi dobili vsaj povr{en vpogled v njegovo veli~ino, omenimo, da je bil Paracelsus tisti, ki je raztopil opij v alkoholu in ga imenoval laudanum. [e stoletja je bil lavdanum naju~inkovitej{e sredstvo proti bole~inam. Kot anestetik je uporabljal “sladki vitriol” - eter, ki pa je {ele leta 1846 dobil vstop v operacijske dvorane. Sifilis je za~el zdraviti z `ivim srebrom. Kar 400 let je minilo, preden so izna{li novo, bolj{e zdravilo.

POTUJOÎ ZDRAVNIK Vir za marsikatero Paracelsovo odkritje najdemo v njegovi pripravljenosti, da poi{~e resnico. Tudi po svetu med ljudmi, ne le v starih knjigah. Iz rodne [vice je potoval od Skandinavije do Irske na zahodu in do ruskih step na vzhodu. V vsakem kraju je iskal ljudi z medicinskim znanjem. Ampak ne akademskim: “Zdravnik mora poiskati stare ène, ciganke, ~arovnike, razbojnike in podobne ljudi in se od njih pou~iti o medicini,” je bilo njegovo vodilo, ki se ga je dràl. Prisegal je tudi na doìvljanje, opazovanje in preizku{anje. Bil je sicer

zavzet alkimist, kar je razvidno tudi iz dejstva, da so njegova zdravila prete`no anorganska, vendar je za razliko od svojih sodobnikov v alkimiji vedno iskal zdravila in ne zlato. Razvil je zdravljenje z antimonom, `veplom, ìvim srebrom, kalijevimi solmi itd. ê je bil trn v peti mnogim izobra‘encem njegovega ~asa, pa so ga preprosti ljudje obo‘evali. Zdravnik in farmacevt, srednjeve{ki medicinski avtoriteti. Poleg tega, da jih je po potrebi zdravil tudi brezpla~no, je z nji- filozofskega ‘ivega srebra ali azota, kot mi rad popival in se sploh vedel svo- ga imenuje. Opisuje prah rde~kaste barjemu stanu neprimerno. Potujo~i zdrav- ve, ki v teko~i obliki spominja na smolo nik je postal tudi zato, ker so ga vrgli s rde~e barve in velike te‘e. Po njegovem kar nekaj univerz. naj bi to bilo zdravilo za obnovo telesa, Leta 1541 mu je bavarski knez ponudil pa tudi snov, ki spreminja kovine. Njemesto zdravnika v Salzburgu, pa so ga ga je zanimal le medicinski u~inek, saj ‘e po enem letu na{li mrtvega v neki go- je z njim zdravil sifilis, gobavost, ko‘no stilni. Nekateri viri navajajo, da je bil ubit tuberkulozo in celo raka; zdravilo naj bi v pretepu, drugi da so ga nasprotniki u~inkovalo “kot nevidni ogenj”. zastrupili. Verjetna je tudi verzija, da je Vemo, da je nenavadni doktor na umrl zaradi oslabelosti srca, saj je le nekaj svojih potovanjih spoznaval znanje {adni prej napisal oporoko. manskih zdravilcev v Sibiriji, kjer je obilo radioaktivnih mineralov. Morda je KODIRANA ZAPU[ÎNA njegov “azot” radioaktivno zdravilo, brez katerega si dana{nje medicine ne Priznanje Paracelsusu oziroma njepredstavljamo. govim dognanjem in idejam je pri{lo veliko pozneje. Eden od vzrokov je bil OD BOGA nedvomno njegov nekompromisni znaSEM BIL IZBRAN ~aj, saj je bilo njegove ‘alitve uradne znanosti te‘ko pogoltniti. Drugi vzrok “Meni, Paracelsusu, princu Filozofije pa je bil ta, da je kakor ve~ina znanst- in Medicine, je bila podeljena vladavivenikov tiste dobe pisal zapiske v kodi- na vseh umetnosti. Od Boga sem bil izranem jeziku. Predvsem imena za kemij- bran, da pometem z vsemi izmi{ljotinaske elemente in druge zdravilne snovi mi, slepili in la`mi, pa naj bodo to beseso bila izmi{ljena. Verjetno je {lo za strah de Aristotela, Galena, Avicenne ali katepred krajo idej, za nekatere pojave pa rega koli njegovih naslednikov,” je izjavtakrat tudi ni bilo pravega poimenova- ljal in seveda ni ~udno, da med sodobnja. Menil je, da imajo vse ‘ivali in ljudje niki ni imel dosti prijateljev. Pa ga to ni v ‘elodcu svojega “alkimista”, ki spremi- kaj prizadelo. Verjel je, da bo ~as potrdil nja hrano v energijo. Alkimist v pra{i~- njegova dela. Kritikom pa je na njemu jem ‘elodcu je po njegovem mo~nej{i lasten na~in oznanil, da nih~e od njih ne kot tisti v ~love{kem ali ov~jem. Danes bo preìvel, niti v najbolj skritih koti~kih, bi pa~ govorili o razli~nih prebavnih soko- kamor tudi psi ne hodijo na potrebo. vih. Zanimiva je tudi njegova omemba Al. Ju.

Trideset let nepojasnjenega fenomena v {panskem mestecu Belmez

Galerija duhov P

oleti 1971 je gospodinja Maria Gomez na cementnih tleh svoje kuhinje opazila made‘. V nekaj urah se je made‘ pove~al in dobil obliko ~love{kega obraza. ^i{~enje z detergenti ni pomagalo, le izraz obraza se je rahlo spremenil zaradi mo~nega drgnjenja. Ko je bil prvi {ok mimo in so si sosedje napasli radovednost, je hi{ni gospodar s sinom razkopal kuhinjska tla in jih na sve‘e zacementiral. Po dveh tednih se je obraz spet prikazal. Izrezali so kos cementa in ga kot portret obesili na steno. Obraz je imel tako intenzivno ‘alosten izraz, da so se obiskovalci nelagodno po~utili. Na popravljenem cementu so se pojavili novi liki, ve~ji in manj{i, mo{ki in ‘enski, celo otro{ki. Nekateri so izginili, drugi so se spreminjali, kot da bi odrasli oziroma se postarali. Dru‘ina Gomez ni bila nad “~ude‘em” ni~ kaj

Ljudje so ugotavljali, da so pri ponovnem pokopu zme{ali kosti in da je to vzrok za skrivnostne pojave. zadovoljna, zato so se razveselili obiska profesorja Argumoze, znanega madridskega parapsihologa, ki so ga pritegnili ~asopisni ~lanki o zadevi. Profesor je pritegnil {e kup sodelavcev, parapsihologov in tudi skeptikov.

NEKO^ SEM BI TI V hi{i so posku{ali vse mogo~e, strgali in ~istili so tla, polagali sve‘ cement … portreti pa so se kar mno‘ili, kot da bi nevidni umetnik ustvarjal freske pred njihovimi o~mi. Profesor Argumoza je

med drugim opravil tudi zvo~ni test. V skrbno zape~ateno kuhinjo je ~ez no~ namestil magnetofone in zjutraj jih je ~akalo presene~enje. Na posnetku je bila prava kakofonija glasov, govorjenje, kriki, ihtenje itd. Kasneje so posku{ali posneti svoja vpra{anja in dobili so nekaj odgovorov. Na vpra{anje, kdo je umetnik, ki ustvarja portrete, so dobili pitijski odgovor: “Neko~ sem bil Ti”. Z zvo~nim snemanjem so prenehali, saj je bilo kar nekaj domnev, da gre za goljufijo in profesor Argumoza ni hotel tvegati svojega ugleda. Sploh je bilo v mestu kar precej nasprotujo~ih si mnenj o dogodkih. Od ‘upnika do ‘upana, vsak je imel svoje mnenje, pa tudi svoje interese. Obiskovalcev od blizu in dale~ ni manjkalo, posel je bil vsak dan ve~ji. Prvi se je vsega dogajanja naveli~al hi{ni gospodar Gomez; zapustil je dru‘ino in se odselil v drugo mesto. Tako je bil en

Misteriji 41

G ALERIJA

DUHOV

tako na lokaciji cerkve kot na kraju izrazito neugodnih dogajanj pa seveda ni brez osnove. Ugibali so tudi, ~e ni bil vzrok za dogajanja takrat mladoletni gospodarjev sin. Danes lahko z gotovostjo trdimo, da {e noben znan poltergeist ni trajal trideset let. Kar hitro je odpadla tudi ideja, da so pod kuhinjskim podom zakopane kak{ne slike ali fotografije in da barva zaradi vlage pronica na povr{je.

STROKOVNI PRISTOPI

Strokovnjaki in radovedne‘i

osumljenec za goljufijo manj, a kaj, ko so se obrazi pojavljali {e naprej.

RAZLI^NE TEORIJE Kot je v takih primerih pri~akovati, se je pojavilo ne{teto ugibanj in teorij o pojavu. Nedvomno je bilo potrjeno, da je Gomezova hi{a na zemlji{~u, ki je bilo neko~ del srednjeve{kega samostana. Hi{a stoji v sami bli‘ini stare cerkve, ki so jo malo pred za~etkom pojavljanja “kuhinjskih portretov” obnovili, in takrat so naleteli na srednjeve{ko pokopali{~e ter najdene kosti zagrebli nazaj.

Freske iz Gomezove kuhinje

Ljudje so ugotavljali, da so pri tem ponovnem pokopu zme{ali kosti in da je to vzrok za skrivnostne pojave. Ta teorija je bila popularna tudi zato, ker so obrazi po izrazu in tehniki spominjali na srednjeve{ke slikarije. Drugi so menili, da so v hi{i prebivali Mavri v ~asu, ko je v [paniji prevladal katolicizem in so drugoverce krvavo preganjali. Vendar je bilo tega nasilja polno po vsej ju‘ni [paniji in si je te‘ko predstavljati, da {e blodi kak{en duh z umetni{kim talentom ravno v Gomezovi hi{i. Povezava z nakopi~eno energijo

Na za~etku so se z nastajanjem betonskih fresk ukvarjali predvsem parapsihologi, kmalu pa so se vklju~ili tudi strokovnjaki z razli~nih podro~ij. Zelo natan~no so preiskali vzorce cementa, zemlje pod hi{o in okolico. Beton, zme{an iz lokalnih materialov, ni pokazal nobenih nenavadnih primesi ali drugih anomalij. Materiale so podvrgli organski in anorganski analizi, uporabili elektronske mikroskope. Barve portretov so sicer vsebovale sledi cinka in srebrnih soli, a tako malo, da je bilo mogo~e sklepati, da gre za kontaminacijo pri fotografiranju ali odvzemu vzorcev. Tudi radioaktivnost v hi{i in okolici je povsem normalna. Pozornost se je spet usmerila na dru‘inske ~lane, predvsem na gospo Gomez, ki je brez pomi{ljanja pristala na preizkuse z detektorjem la‘i in vrsto psiholo{kih testov. Prav ni~ ji ni bilo mogo~e o~itati, morda le absolutno nenadarjenost za risanje. Gospa {e danes, kljub osemdesetim letom, opravi kak{en test, ~e se pojavi nov dvomljivec ali modernej{a metoda. Edini vpliv na slikarije naj bi bilo gospejino razpolo‘enje, pa {e to ni dokazano. Kot vsaka zanimivost so tudi portreti iz Gomezove kuhinje po~asi postali nekaj obi~ajnega. Tisk, radio in televizija se le {e ob~asno spomnijo nanje. Radovedne‘i {e prihajajo, lokalna mnenja se ob~asno {e kre{ejo. Pravega odgovora pa niso dali ne parapsihologi niti uradna znanost. Nekaj pa je gotovo, oto‘ni obrazi v Gomezovi kuhinji se {e vedno pojavljajo, spreminjajo, izginjajo ali ostanejo. Al. Ju.

Na{i predniki so bili plen divjih ‘ivali - in s posledicami tega ‘ivimo {e danes

^lovek je plen! L

a~ni dinozaver zasleduje svoj plen in ga nato trga kos za kosom. Velika ma~ka zasleduje ~redo in kon~no pobije prestra{eno gazelo. Ste se kdaj vpra{ali, zakaj nas tak{ni grozljivi prizori privla~ijo? Odgovor je morda: ker imamo marsikaj skupnega z nesre~nimi ‘rtvami. Pozabite na predstavo, da so na{i hominidni predniki pri{li iz d‘ungle z oro‘jem v rokah in s premi{ljenimi lovskimi zvija~ami v glavah. Vse ve~ raziskovalcev pravi, da bo treba zavre~i staro zamisel o prvih ljudeh kot opicah, ki so se spremenile v lovce.

Pri amazonskih plemenih {e danes 6 odstotkov odraslih umre kot plen jaguarjev, v Ugandi pa so levi, leopardi in hijene v zadnjih 80 letih ubili ali po{kodovali vsaj 400 ljudi. Psiholog Richard Coss trdi, da na{a evolucija ni pre{la gladko v lovsko fazo,

temve~ smo se morali dolgo boriti, da smo prelisi~ili na{e lastne plenilce. Uveljavljena zgodovina hominidov pripoveduje o prelomnem obdobju pred pribli‘no petimi milijoni let, ko so klimatske spremembe zmanj{ale afri{ki de‘evni gozd in na{e davne prednike prisilile k selitvi z drevesnih kro{enj. Vendar ta zgodovina povsem mol~i o peklenski naravi novega okolja, v katerem se je zna{el pra~lovek. Po gozdovih so pre‘ale razli~ne divje ma~ke, leopardi in velikanski mesojedi medvedi. [e nevarnej{e so bile prostrane savane, po katerih so kro‘ile velike hijene, ostrozo-

Misteriji 43

^LOVEK

JE PLEN !

bi sorodniki volkov, levi in {e ve~ divjih ma~k. Nobenega dvoma ni, da so bili za te ‘ivali, vajene lova na hitrej{a, ve~ja in bolje oboro‘ena bitja dobro vidni, drobni in po~asni hominidi vabljiv obrok. Primati se {e danes soo~ajo z istimi nevarnostmi. Raziskovalci redno odkrivajo ostanke primatov v iztrebkih velikih mesojedov. Pri amazonskih plemenih {e danes 6 odstotkov odraslih umre kot plen jaguarjev, v Ugandi pa so levi, leopardi in hijene v zadnjih 80 letih ubili ali po{kodovali vsaj 400 ljudi. Te {tevilke zagotovo spodkopavajo staro domnevo, da veliki mesojedi ne napadajo ljudi, ~e niso ljudo‘erci zaradi invalidnosti ali starosti. Vse to naj bi po mnenju strokovnjakov neposredno veljalo za na{e predzgodovinske prednike. “Ko leopardi in levi enkrat ugotovijo, kako lahko je ostrgati meso s ~love{kih kosti, lahko postanejo pohlepni morilci in se osredoto~ijo skoraj samo na ljudi,” pravijo. “Tak{ni pojavi so lahko populacije na{ih prednikov zdesetkali ~ez no~.” O tem pri~ajo fosilne najdbe. V brlogih mesojedov izpred enega do treh milijonov let so v ju`noafri{kih jamah na{li fosilne ostanke 324 velikih opic in 140 avstralopitekov, ~lovekovih prednikov; na {tevilnih so bila zna~ilna znamenja po{kodb s kremplji in ~ekani velikih ma~k in plenilskih hijen. @e sam dele` primatnih fosilov na nekaterih od teh mest ka`e, da se je ena plenilska vrsta o~itno povsem osredoto~ila na velike opice in zgodnje ljudi. Dejstvo, da je neko bitje na jedilniku neke druge ‘ivali, ima vedno evolucijske posledice. Med lovcem in lovljenim se razvije oboro‘evalna tekma, ki lahko povzro~i spremembe pri plenu, naprimer ve~jo telesno velikost, pove~anje hitrosti ali bolj{e sposobnosti zaznavanja. Spro‘i lahko tudi razli~ne vedenjske prilagoditve, med drugim zadr‘evanje v ~redah, pove~anje opreznosti in napadanje plenilcev. ^e je bilo plenilstvo res klju~ni evolucijski dejavnik zgodnjega ~loveka, se seveda postavlja vpra{anje, kako nas je to oblikovalo.

Psiholog Coss je prepri~an, da {e danes nosimo s seboj zaznamovanost lovljenih bitij. Po njegovem ostanejo prirojeni instinkti in intuicije vgrajeni v mo‘gane {e dolgo potem, ko niso ve~ potrebni. To bi naprimer lahko pojasnilo “pre‘ivele” odzive, kakr{en je Morojev refleks - refleksni oprijem, ki ga naredijo novorojen~ki, kadar jih kaj prestra{i. Podoben je odzivu, s katerim se vznemirjeni opi~ji mladi~ oklene ko‘uhovi-

Mogo~e je celo, da ste se dve klju~ni ~love{ki zna~ilnosti - jezik in izdelovanje orodja - razvili kot obramba pred plenilci. Razli~ne vrste opic oddajajo opozorilne klice za razne vrste plenilcev, naprimer orle, leoparde in ka~e. nastega materinega trebuha. “Ta odziv dojen~ka iz preteklosti, ki izgine okrog {estega meseca starosti, je torej star vsaj {est milijonov let,” pravi Coss.

FOBIJE PRED PAJKI V iskanju dodatnih dokazov je Coss ustvaril virtualno skalnato okolje v predzgodovinski afri{ki savani. V njem so tri mo‘na zato~i{~a: balvan, re‘a in trnovo drevo. Na pot po virtualnem prizori{~u je nato poslal skupino pred{olskih otrok. Ko so bili tam, je nanj poslal {e virtualnega leva in otrokom naro~il, naj si poi{~ejo najvarnej{e zato~i{~e. Ve~ina se jih je odlo~ila za re‘o ali trnovo drevo. Le eden od {estih otrok se je zatekel na balvan, kar je najslab{a mo‘nost umika, saj levi sami radi plezajo na skalovje, kjer se son~ijo. Kako je torej ve~ina sodobnih mestnih {tiriletnikov vedela, da se je balvanu treba izogniti? Cross odgovor pripisuje mo~nemu plenilskemu pritisku, ki so mu bili izpo-

stavljeni na{i predniki. Posamezniki, ki so izbirali nevarna zato~i{~a, so bili zapisani poginu, s svojimi genskimi kombinacijami, ki so pogojevale tak{no vedenje, vred. Drugi raziskovalci zatrjujejo, da so nekateri na{i iracionalni strahovi evolucijski ostanki nevarnosti, ki so iz okolja pre‘ale na na{e prednike. Fobije pred pajki so na primer veliko pogostej{e kot fobije pred avtomobili, ~eprav je verjetnost, da nas ubije avto, v sodobnem urbanem okolju neprimerno ve~ja kot smrt zaradi strupenega pajka. Zaradi vpliva, ki so ga imeli plenilci na na{ razvoj, je toliko pomembneje, da vse to dobro razumemo. Temu se intenzivno posve~a antropolog Clark Barrett. Tako ugotavlja, da se otroci iz razli~nih kultur, tudi tisti, ki odra{~ajo v povsem mestnem okolju, hitreje u~ijo o nevarnih ‘ivalih kot naprimer informacij o svojem okolju. In kot ka‘e, jih navdaja naravnost nenasitno zanimanje za plenilce, tudi tak{ne, ki so ‘e zdavnaj izumrli. Barrett to imenuje “sindrom Jurskega parka”. [e ve~ kot to: celo majhni otroci se o~itno zavedajo pravih vzgibov ‘ivalskih plenilcev, ~eprav jih bombardirajo la‘ne podobe, naprimer prijaznega leva iz risanke Levji kralj. Da bi ugotovil, kako majhni otroci razmi{ljajo o plenilcih in plenu, je Barrett pripravil nove razli~ice standardnih testov, ki jih psihologi uporabljajo za oceno otrokove zmo‘nosti za razumevanje razmi{ljanja drugih. Test SallyAnne ponavadi poteka z dvema pun~kama za igranje. V Annini navzo~nosti Sally skrije sla{~ico, ko pa Anne poka‘e hrbet, jo Sally preseli drugam. Otrok, ki zmore videti svet z o~mi drugega, ve, da bo Anne iskala sla{~ico na prvem mestu. Barrett je poskus spremenil tako, da v njem nastopata plenilec in plen, igra~i zebre in leva. Oba testa, Sally-Anne in zebra-lev, je dal dvema skupinama otrok. V prvi so bili otroci s kalifornijskega pode‘elja, v drugi otroci iz amazonskega plemena iviar. Ugotovil je, da je bil

^ LOVEK njihov vpogled v levovo razmi{ljanje vsaj tako dober kot v Annino. Pri {tirih letih starosti so vsi pravilno odgovorili v obeh razli~icah preizkusa. [e ve~: mlaj{i otroci, ki jim je uspelo le na enem testu, so vedno odgovorili prav na poskus z zebro in levom in narobe na tistega s Sally in Anne. Ker se sodobni otroci redko sre~ajo s plenilci, njihovo razmi{ljanje v tej smeri ne more biti plod u~enja, temve~ je lahko le posledica naravnega izbora. Barrett, ki je opravil {e druge podobne poskuse, je prepri~an, da imamo poseben na~in razmi{ljanja o plenilcih. Ljudje in nekatere druge inteligentne ‘ivali obvladajo “teorijo mi{ljenja”. Z drugimi besedami: lahko se v‘ivijo v polo‘aj drugega in uvidijo njegova ob~utja in motivacije. To posameznikom omogo~a ‘ivljenje v skupini in je znano tudi kot machiavellijska inteligenca, ker se pogosto uporablja za prelisi~enje drugih. Zaradi teh prednosti velja mnenje, da se je “branje misli” razvilo kot prilagoditev na ‘ivljenje v dru‘bi. Barrett opozarja, da ni nujno tako: “Vsaj verjetno je, da se je evolucijsko prej razvilo plenilsko razmi{ljanje.” Morda so bili na{i po~asni in ranljivi predniki prisiljeni razviti du{evne sposobnosti, da so izigrali smrtonosne plenilce, ~e jim ‘e niso mogli ute~i ali jih obvladati s silo. Ko so te sposobnosti enkrat imeli, jih ni bilo te‘ko uporabiti za ‘ivljenje v skupini. A da bi ovrgli stare teorije, potrebujemo ve~ kot samo domneve. “Zamisel, da so za razumevanje plenilcev potrebne zapletene socialno-kognitivne sposobnosti, je pretirana,” komentira Michael Tomasello z In{tituta za evolucijsko antropologijo v Leipzigu. Gotovo pa je res, da je gro‘nja plenilcev neposredno vplivala na socialno ‘ivljenje zgodnjega ~loveka. Ta gro‘nja je sploh glavna sila, zaradi katere primati ‘ivijo v skupinah. Z delovanjem v skupinah si opice izbolj{ujejo mo‘nosti, da opazijo plenilce in jim v posledi~ni zmedi uidejo. Skupine primatov se lotevajo celo protinapadov: tropi pavijanov

lahko resno po{kodujejo leoparde in geparde, {impanzi pa v~asih zasledujejo, u‘enejo in ubijejo pre‘e~e leoparde. Ne gre le za vpra{anje varnosti in {tevila. Dejstvo, da je posameznik lahko “dnevni obrok”, vpliva tudi na vede-

Na{a ranljivost je verjetno porodila vedenje, ki je klju~no za ~love{ko civilizacijo. nje v skupini. Umirjena socialna organizacija s ~im manj konflikti je varnej{a. Skupine, ki se spopadajo navznoter, so namre~ bolj hrupne in opaznej{e ter manj sposobne opaziti nevarnost. Tak{na opreznost pa je klju~na. Raziskovalci so ugotovili, da so primati edinstveni po tem, da sposobnost za odkrivanje nevarnosti ni povezana z velikostjo skupine, temve~ s telesno bli`ino njenih ~lanov. Zato domnevajo, da so bile ~love{ke predni{ke skupine telesno zelo tesno povezane. Varnost je morda odvisna od vzpostavitve doma~nosti, zaupanja in vzajemnosti z nekaj posamezniki. Z drugimi besedami: na{a ranljivost je verjetno porodila vedenje, ki je klju~no za ~love{ko civilizacijo. Mogo~e je celo, da ste se dve klju~ni ~love{ki zna~ilnosti - jezik in izdelovanje orodja - razvili kot obramba pred plenilci. Razli~ne vrste opic oddajajo opozorilne klice za razli~ne vrste plenilcev, naprimer orle, leoparde in ka~e. Sode~ po njihovem vedenju obravnavajo te klice kot semanti~na sporo~ila, se pravi sporo~ila z vsebino. ^eprav je njihovo oddajanje glasov v veliki meri prirojeno, ga nekateri vendarle imajo za nekak{en predjezik. Prepri~ani so, da so svarilni klici primatov pomembni za razpravo o izvorih ~love{kega jezika. Obstajajo tudi poro~ila o tem, da {impanzi uporabljajo veje in kamenje kot oro‘je v protinapadih proti leopardom. “Najbr‘ so bili opozorilni klici in vedenje v tropih, zlasti vpitje in metanje ka-

JE PLEN!

menja, med praljudmi prisotni prej kot pokon~na hoja,” meni Coss, ki se nagiba k misli, da so se jezik in orodje pojavili na ta na~in. “Gotovo je bolj smiselna domneva, da so prvi ljudje odkrili oro‘je kot sredstvo za odganjanje plenilcev in ga {ele nato za~eli uporabljati tudi za lov, kakor da so ga “izumili” za lovske namene,” pravi. Nekatere teh teorij se morda zdijo radikalne - vendar je, ~e dobro premislimo, domneva, da je ogro‘enost oblikovala na{o evolucijo, povsem logi~na. Kljub temu se mnogim zdijo tak{ni namigi provokativni. [tevilni antropologi zavra~ajo mo‘nost, da bi prou~evanje okolja davnih hominidov lahko kaj povedalo o na{em mi{ljenju danes. “Na{i predniki so vsekakor bili plen. Vendar dvomim, da ima to kakr{no koli pomembno zvezo s stvarmi, ki nas pri ljudeh fascinirajo danes,” pravi Ian Tattersall, sodelavec Ameri{kega naravoslovnega muzeja v New Yorku. “^eprav lahko tak{ne elemente sestavimo v dramati~no zgodbo, je nepremostljiva pomanjkljivost le-te, da je ni mogo~e preveriti. Ne moremo pretehtati njene verjetnosti in ne moremo dokazati, da je napa~na. Prav to pa je nujno, ~e naj bo neka teorija znanstvena.” Nemalo strokovnjakov je previdnih v zvezi s prevelikim poudarjanjem enega samega dejavnika kot gonila evolucijskih sprememb, a dodajajo: “Kljub temu je bil vpliv plenilstva na ~love{ki razvoj v preteklosti gotovo podcenjen.” Zagovorniki “plenilske razlage” se zavedajo, da bodo morali storiti {e veliko, ~e `elijo uveljaviti svoje ideje. So pa prepri~ani, da njihova teorija ponuja velike prednosti pri razumevanju ~love{ke evolucije. Nemara je ~as za priznanje, da svoje sedanje prednosti in sposobnosti dolgujemo {ibkostim in pomanjkljivostim svojih davnih prednikov. O predzgodovinskih ljudeh radi razmi{ljamo kot o lovcih. Resnica pa je, da so se verjetno veliko ~asa skrivali po razli~nih zato~i{~ih. J. L.

Misteriji 45

Kozmobiolo{ki koledar maj - junij 2002 13.05. ob 05:04 15.05. ob 13:33

17.05. ob 19:52

20.05. ob 00:01 22.05. ob 02:19

24.05. ob 03:38 26.05. ob 05:20

28.05. ob 08:54

30.05. ob 15:35 02.06.ob 01:37

04.06. ob 13:51 07.06. ob 02:07

09.06. ob12:29

ned. pon.

12.5. 13.5.

tor.

14.5.

sre.

15.5.

~et.

16.5.

pet.

17.5.

sob.

18.5.

ned.

19.5.

pon.

20.5.

tor.

21.5.

sre.

22.5.

~et.

23.5.

pet.

24.5.

sob.

25.5.

ned.

26.5.

pon.

27.5.

tor.

28.5.

sre.

29.5.

~et.

30.5.

pet.

31.5.

sob.

1.6.

ned.

2.6.

pon.

3.6.

tor.

4.6.

sre.

5.6.

~et.

6.6.

pet.

7.6.

12.05. ob 12:45

11.06. ob 01:46 11.06. ob 20:15 14.06. ob 01:39

16.05. ob 08:18

14.06. ob 16:11 16.06. ob 05:23

19.05. ob 21:42

18.06. ob 02:29 18.06. ob 08:11

11.06. ob 01:46

tor.

11.6.

sre.

12.6.

~et.

13.6.

pet.

14.6.

sob.

15.6.

ned.

16.6.

pon.

17.6.

tor.

18.6.

sre.

19.6.

~et.

20.6.

pet.

21.6.

sob.

22.6.

ned.

23.6.

pon.

24.6.

tor.

25.6.

sre.

26.6.

~et.

27.6.

pet.

28.6.

sob.

29.6.

ned.

30.6.

pon.

1.7.

Priporo~a v branje ^opova knjigarna

tor.

2.7.

02.07. ob 19:19

~et.

4.7.

pet.

5.7.

sob.

6.7.

ned.

7.7.

pon.

8.7.

14.06. ob 16:11

18.06. ob 02:29

20.06. ob 10:42 23.05. ob 06:05

21.06. ob 11:51 22.06. ob 13:42

21.06. ob 11:51

24.06. ob 18:01 26.05. ob 13:51

24.06. ob 23:42

27.06. ob 00:36 30.05. ob 03:24

28.06. ob 17:59 29.06. ob 10:00 01.07. ob 21:49

03.06. ob 02:05

02.07. ob 19:19

Michael : Usoda du{ â&#x20AC;˘ Newton D.sre. 3.7.

04.07. ob 10:16

07.06. ob 04:28

06.07. ob 20:02

sob.

8.6.

06.07. ob 21:01

ned.

9.6.

09.07. ob04:36

pon.

10.6.

tor.

11.6.

11.06. ob 01:46

10.07. ob 12:26

28.06. ob 17:59

tor.

9.7.

sre.

10.7.

06.07. ob 20:02

10.07. ob 12:26

Osnovnipodatkizanaravnona~rtovanjerojstevsozbranivknjigiKozmobiolo{kikoledarinvrevijiNaravaZdravjeavgust1999.

Zanimivo je poglavje, ki nam odkriva, kako so gobe gojili ‘e Grki in kako so po Evropi znali gojiti gobe ‘e pred petimi stoletji. To je le nekaj posebnosti te lepe knjige, seveda pa je glavnina namenjena opisu ve~ kot {tiristo razli~nih gob; vsaka je predstavljena z opisom videza, vonja in okusa, opisano je njeno rasti{~e in obdobje rasti. Opise spremlja 750 nazornih barvnih ilustracij. Fotografije in risbe prikazujejo gobe v razli~nih razvojnih fazah. Kot vsaki spodobni gobarski knjigi tudi tej ne manjka poglavje o gobah v kuhinji z nasveti za pripravo, recepti, navodili za shranjevanje itd. Pomemben del je nedvomno slovar strokovnih gobarskih izrazov ter abecedno kazalo latinskih in slovenskih imen.

Gobe

Zdravilne rastline

Avtor: Ettore Bielli Prevedla in priredila: Marjana Samide Ilustrirala: Laura Maggioria Uredila: Jelka Poga~nik Izdala: Zalo‘ba Mladinska knjiga Obseg: 320 strani Format: 15 x 23,5 cm Trda vezava Cena: 9.400 SIT

na Slovenskem

Novi slovenski priro~nik o gobah je dobrodo{la knjiga za vso {ir{o gobarsko dru{~ino, ki se z leti iz neusmiljenih nabiralcev vsega, kar je podobno gobi, levi v spodobno dru{~ino poznavalcev gozdnih rastlin, ki to pravzaprav niso, imajo pa tako lastnosti rastlin kot ‘ivali. Rastline niso, saj nimajo listnega zelenila, pa tudi ‘ivali niso, ~eprav morajo potrebne beljakovine in sladkor dobiti od drugih organizmov, tako kot ‘ivali. Lepo natisnjen priro~nik (tiskarna MaTisk d.d.) za spoznavanje in prepoznavanje najbolj raz{irjenih gob opisuje njihovo zgradbo, obliko in ‘ivljenjski prostor. V posebnem poglavju so opisane tudi mo‘ne zastrupitve z gobami in natan~no opredeljeni znaki zastrupitve; pred gobarjenjem si je vredno vzeti nekaj ~asa, da zbrano preberemo to poglavje. Opisane so strupene gobe, popisane pa so tudi snovi, ki zastrupitve povzro~ajo.

Slovenske spremljevalke ‘ivljenja, zdravilne rastline na Slovenskem, so si zaslu‘ile tako tenko~utno pripravljeno knjigo, ki obravnava vse, kar naj bi vedel ljubitelj in strokovnjak za uporabo zdravilnih zeli; in kadar ne ve, lahko pogleda v to knjigo. Uvodna poglavja nas pou~ijo, kako naj pravilno nabiramo zdravilne rastline, kako naj jih su{imo in kako pripravimo. V knjigi so zdru‘ene in usklajene izku{nje ljudskega zdravilstva in najnovej{a znanstvena dognanja; knjiga predstavlja varno uporabo zdravilnih rastlin pri samozdravljenju in v uradni medicini. Predstavljenih je 120 najpomembnej{ih zdravilnih rastlin in nekaj deset po u~inkovanju sorodnih vrst, ki rastejo v Sloveniji. Za vsako rastlino pi{e, kdaj in kako nabiramo zdravilni del rastline, kje jo najdemo, opisane so sorodne vrste, sestavine in u~inkovine ter seveda njeno

Avtorica: Katja Galle-Toplak Ilustriral: Ale{ Sedmak Uredili: Jelka Poga~nik in Barbara Zych Izdala: Mladinska knjiga Obseg: 310 strani Format: 20 x 30 cm Trda vezava Cena: 12.790 SIT

delovanje in uporaba. Ob vsaki zdravilni rastlini so zapisani tudi recepti za pripravke, pa naj gre za ~aje, masa‘na olja, mazila, kopeli, tinkture… Pomembno je, da so opisu rastlin dodani tudi morebitni neza‘eleni u~inki. V poglavju o uporabi zdravilnih rastlin pri posameznih obolenjih so na{tete vse rastline za pospe{evanje presnove, za obolenja srca, o‘ilja in dihal, za tuberkulozo, za bolezni ‘iv~evja, ‘elodca, ~revesa, trebu{ne slinavke, jeter, ‘ol~nika, ledvic, mehurja, spolnih organov in ko‘e, za kroni~ne ekceme in revmati~na obolenja. Tako za nabiralce zdravilnih rastlin kot za tiste, ki bi si le radi povrnili telesno ali du{evno blagostanje mimo vrst v ~akalnicah, je pomembno poglavje s predlogi za sestavo ~ajev. Predlagane so ~ajne me{anice pri obolenjih ‘elodca in ~revesja, ‘elod~ni ~aji, ki pospe{ujejo izlo~anje ‘lez, razni ~aji pri prebavnih te‘avah, ~aji proti driski, ~aji pri obolenju ‘ol~nika, pri obolenju dihal, pri prehladih, obolenjih srca in krvnih obto~il, pri obolenjih mehurja in ledvic in ‘iv~nih obolenjih. Recepti so napisani zelo pregledno; z malo dobre volje si lahko vsakdo sam pripravi pravilno me{anico za laj{anje tegob; kjer je potrebno, je dodana informacija, da je potrebno drogo mogo~e dobiti v lekarni. Ve~ino pa seveda pri zeli{~arjih, ki se dobro spoznajo na svoj posel.

Najbolj iskane knjige v trgovini Aurea v BTC, hala A v Ljubljani

Novi knjigi 1. Tihi {epet davnine I. Mohori~

2. Prikrita zgodovina ~love{ke rase M. A. Cremo in R. L. Thompson

3. Jem, torej huj{am Michel Montignac

4. Usoda du{ dr. Michael Newton

5. Kako vidimo, beremo in izbolj{amo avro dr. Tom J. Chalko

6. Kako vplivajo osebna {tevila Zorica Cvetkovi}

7. Igra `ivljenja in kako jo igrati F. S. Shinna

8. Feng {ui Z. Too

10. ^ude` olj~nega olja Jean Barilla

Misteriji 47

Nenavadna do`ivetja @ivljenje onkraj ‘ivljenja Ni~ nesprejemljivega mi ni bilo, ko mi je znanec pripovedoval izku{nje, pridobljene med klini~no smrtjo. Pred prometno nesre~o je bil precej raztresen in obremenjen, saj je delal po cele dneve in {e {tudiral ob delu na Strojni fakulteti. Opozarjali so ga, da se mu bo kaj zgodilo in seveda, zgodila se mu je prometna nesre~a, za katero je bil delno tudi sam kriv. Njegov spomin se‘e od prometne nesre~e naprej. Zaradi po{kod-

be dela mo‘ganov se ‘ivljenja pred tem ne spominja. Prvo, ~esar se spominja, je njegovo telo na nosilih. Dogajanje je opazoval dobesedno zunaj telesa. V re{ilcu je sedel ob sebi, a ga nih~e ni videl. V bolni{nici tri dni ni dajal znakov ‘ivljenja, medtem ko se je sam vztrajno trudil vstopiti nazaj v telo. @e se ga je lotevala panika, a ni ni~ pomagalo. Telo je ostajalo na postelji, lo~eno od njega in brez ‘ivljenja. Zdravniki so se odlo~ili, da ~etrti dan izklopijo naprave,

~e {e naprej ne bo kazal znakov ‘ivljenja. Pa se mu je Vabilo k pisanju pridru‘ilo svetlobno Mnogim med nami se je ‘e pripetilo kaj nenavadnega. Opi{ite va{ resni~ni nenavaden dogodek, sre~anje, va{e bitjece – »{kratek«, sanje, ob~utke, jasnovidne utrinke, strah ... in napisano majhen za pest, mopo{ljite na naslov: Uredni{tvo Misterijev, [martinska 10, ~an za ‘ivljenje. Ta 1000 Ljubljana. Najbolj{e prispevke bomo objavili. Honorar za objavljen prispevek je 10.000 SIT. ga je pomiril in mu ponudil pomo~. Pogovarjala sta se brez beNa poti do dana{njega ~losed, tako kot pozneje v svetu veka je imel moj znanec presvetlobnih bitij, kjer je po cej postaj. Bil je v Kanadi, znan~evih besedah kakor v kjer alternativni medicinci izraju. V svetu breztelesnosti in vajajo terapije z delfini in vsa najrazli~nej{ih bitij, kjer ne komunikacija poteka neverkraljuje beseda, le prenos mi- balno. Bil je tudi v a{ramu v sli in popoln red ter hierarhi- Indiji. Obiskoval je Duhovno ja, se je znanec po~util udob- univerzo, katere ~lani mu {e no. Le premalo ‘ivljenjskih danes stojijo ob strani. A sapreizku{enj je imel za seboj mo v najhuj{i stiski. oziroma ni bil na dovolj visoDanes, ve~ kot osem let po ki duhovni ravni, da bi lahko nesre~i, obiskuje Srednjo {olo ostal v onem svetu. Bilo mu je za oblikovanje in fotografijo, ponujeno ali ponovno rojstvo hodi tudi v Center za samoali vrnitev v po{kodovano tru- stojno u~enje Glotta Nova, kjer plo brez ‘ivljenja. Odlo~il se je posku{a nadoknaditi izgubza te‘jo pot, s tem pa za hitrej- ljeno znanje. Pravi, da ga vse {o vrnitev v »raj«, kot je poi- skupaj v~asih prav obrememenoval novi svet. njuje, saj pri u~enju nima otroDejansko je ~etrti dan pri- {ke pro‘nosti in igrivosti. Spo~el kazati znake ‘ivljenja in znanje in izku{nja drugega takrat se je {ele za~ela njego- sveta sta mu hkrati v breme va »peklenska« pot do raja. V in v spodbudo. Te‘nja po vrnirehabilitacijskem zavodu So- tvi le prevladuje in ga tudi ~a, kjer je okreval in spet za- premika prek tuzemeljskih ~el od prvega koraka, kakor nev{e~nosti. Pokazal mi je dojen~ki, na novo sestavljati svojo sliko pred nesre~o in za‘ivljenje, so mu prisko~ili na nimivo je, da danes deluje pomo~ ljudje iz Duhovne uni- mnogo mlaj{e in ima bla‘je verze. Ti so se odzvali njego- poteze. Seveda mi je pripovevim telepatskim signalom, ga dovanje svojega do‘ivetja popoiskali in mu ponudili pod- enostavil, da bi ga la‘je raporo, tako da je presegel pri- zumela. Sploh so zgolj bese~akovanja uradne medicine de, po njegovem, pregrobe, in se s trdim delom postopo- da bi izrazile vse odtenke in ma postavljal na noge. Velik tan~ice tuzemskega ‘ivljenja, uspeh je bil ‘e to, da je lahko kaj {ele drugih svetov. sedel na invalidski vozi~ek. Suzana

Izidi ‘rebanja za nagradno kri‘anko {t. 87

Mali oglasi VEDE@EVANJE - SERENA, tel.: 090-41-16, 250 SIT/min. ARURU VEDE@EVANJE s.p., Grosuplje

Antikom d.o.o.

PRVA NAGRADA (20.000 SIT):

Nova new age knjigarna

Ivan Valen~i~, Gregor~i~eva 14, 6250 Ilirska Bistrica.

[martinska 152, BTC Hala 3, “mala BLAGOVNICA”, 1. nadstr., Ljubljana tel.: 01/585-15-01, 041/686-261

PERMANENTNA RAZSTAVA KRISTALOV V maju in juniju Vas v Antikom-u vabimo na zanimiva sre~anja in predavanja ter delavnice. • BIORGONOMIJA – sobota, 8. junij od 13. do 20. ure in nedelja, 9. junij od 9. do 16. ure – delavnico vodita Tina in Marjan Ogorevc • ANGELI – ~etrtek, 20. junij od 10. do 13. ure – delavnico vodi Zdenka Andriji} iz Zagreba ….in {e ve~ NARO^ITE VELIKI BREZPLA^NI KATALOG ALTERNATIVNE LITERATURE, PREDAVANJ IN DELAVNIC!

BIOENERGETSKO ZDRAVLJENJE &

REIKI TE^AJI IN TERAPIJE telefon:

041/791-345 TAN-DRA@ d.o.o., Dom`ale

DRUGA NAGRADA ({tirimese~na naro~nina na revijo Misteriji):

Izvirna darila, s katerimi poka‘ete topel odnos do obdarovanca. Razen preko prodaje po po{ti (tel.: 01/431 20 25) lahko zajam~eno neponarejene izdelke kupite tudi v naslednjih trgovinah: Ajdov{~ina: Trgovina MEDIGO; Bled: Cvetli~arna - galerija TRG Bled in trgovina FONTANA; Bre‘ice: Trgovina in galerija DARILA DON; Dom‘ale: Prod. Galerija GINKGO; Izola: Trgovina REVITA (hotel Delfin) ;Koper: Trgovina MIA (tr‘nica Koper); Kranj: Trgovina LU^KA; Ljubljana: Trgovina AUREA v BTC, hala A, Knjigarna ^OPOVA, MAXIMARKET: odd. Steklo v 2. nd., Zdravilna zeli{~a v pasa‘i; Maribor: Trgovina DARVEL, TC City; Portoro‘: SUNTOURS trg. in turizem; Tolmin: Alpkomerc trg. ZLATOROG; Medvode: Butik DARIL, BC Loka Mercator; Moravske Toplice: Trgovina za moje ‘ivali (veterinarski in‘. Nabergoj); Nova Gorica: Manufaktura Trg. NARODNA UMETNOST; Trg. MEDIGO; Radovljica: Trg. META zdravo ‘ivljenje; Roga{ka Slatina: Industrijska trgovina steklarske {ole; Se‘ana: Trgovina KLASJE; Trgovina MEDIGO; Slovenske Konjice: Trgovina VIVA SANA; Slovenska Bistrica: Trgovina VIVA SANA; Velenje: Trgovina NITKA; Zagreb: Trgovina ORHIDEA - Importane Centar; INDEPENDENCE, je poobla{~eni mre‘ni prodajalec.

Mali oglasi v Misterijih CENA besede je 300 SIT, (najmanj 4500 SIT za 15 besed ali manj). 10 % popust za tri, 15 % popust za ve~ kot tri zaporedna naro~ila. [tejejo vse besede in {tevilke. 20 % DDV ni v{tet v ceno. ROK za sprejem je do vklju~no 15. v mesecu za naslednji mesec. Pla~ilo vnaprej na posl. ra~un {t.: 02083-11412222. Informacije po tel.: 01/ 431-20-25.

SPREJEM oglasa le pisno: s pismom (s prilo‘eno kopijo vpla~ila) ali po faksu 01/230-16-27. Storitev razli~nih ponudnikov, objavljenih na tej strani, ne preverjamo in zanje ne odgovarjamo. Bralke in bralce prosimo, da nam o kakovosti ponujenih storitev sporo~ijo svoje mnenje.

Toma‘ Vehar, Otale‘ 10, 5282 Cerkno. 3 TRETJE NAGRADE (knjiga zalo`be ARA): Zora Ho~evar, Dobeno 92, 1234 Menge{, Stana Mandeljc, Pav{i~eva 4, 1000 Ljubljana, Janez Stare, V.Vlahovi}a 65, 2000 Maribor . Nagrade bomo poslali po po{ti. Re{itev nagradne kri‘anke {t. 87: VODORAVNO: psiha, pesmi, atlet, alkar, Rajlovac, ork, ata, iskalka, do, Odd, alk, filtriranje, in, o‘ivljanje, Li, punt, EA, tehnik, Mici, Maks, ioni, stotak, Anita, Neda, Keanu, resnost, ES, IL, Elvis, Jakopin, flavtistka, Elam, KO, Lara, stojalo, Ovid, Hrovat, vatel, Debelak, krava, Rau, Aka, ura, Atrej, Arp NAGRADNI POJMI: FILTRIRANJE IN O@IVLJANJE PITNE VODE

Prosimo, da re{itev po{ljete do 15. junija 2002 v ovojnici s pripisom KRI@ANKA 88 na naslov: Misteriji, [martinska 10, 1000 Ljubljana. Iz‘rebali bomo pet nagrajencev, ki bodo prejeli: 1. nagrada: 20.000 SIT 2. nagrada: {tirimese~na naro~nina na revijo Misteriji 3.-5. nagrada: knjiga zalo`be ARA

Misteriji 49

Nagradna kri`anka (88) Ime in priimek: Po{tna {t.: [t.: `iro ra~una:

Stalno bivali{~e: Dav~na {t.:

Dav~na izpostava: Pri banki:

Operativna {t. banke:

Nova knjiga zalo`be ARA

Kako vplivajo osebna {tevila umerologija je ena najstarej{ih znanosti. Opira se na razlaganje simboli~nih znamenj, ki jih pripisujemo {tevilom. S stali{~a simbola ima vsako {tevilo posebne lastnosti. Poznavanje in dobro razlaganje teh simbolov lahko privede do spoznanj o trenutnem in bodo~em v ~loveku in okrog njega. Ta knjiga nam pomaga, da bolje spoznamo sebe in ljudi, ki nas obkroâ&#x20AC;&#x2DC;ajo. Pomaga nam ustvariti lep{e â&#x20AC;&#x2DC;ivljenje, z njo lahko pokukamo v preteklost, razumemo sedanjost in na~rtujemo prihodnost. Knjiga ima 208 strani in stane 2.900 SIT.

k i n ~ o r i r p Naro~ila po telefonu 01/431-20-25 ara@zalozba-ara.si Naprodaj tudi v vseh knjigarnah. ARA zalo`ba d.o.o. [martinska 10, 1000 Ljubljana; tel.: 01/431-20-25

Vr~ za dobro vodo Zmanj{uje Vr~ zmanj{uje genotoksi~nost vode. gentoksi~nost vode. V kombinaciji z modrim, zelenim ali rde~im kozarcem je izbolj{anje vode {e ve~je. Naprodaj v vseh trgovinah, ki prodajajo informirane kozarce. Delovanje je testirano z biolo{kim testom Allium test.

Cena: 11.500 SIT* * Za naro~nike revije Zdravje in Misteriji stane vr~ za dobro vodo v trgovini Aurea v BTC v Ljubljani 9.000 SIT. ARA zalo`ba d.o.o. [martinska 10, 1000 Ljubljana; tel.: 01/431-20-25