Revija-Misteriji-111_oktober-2002 by ARA Zalozba

LETNIK 10. - [T. 111 - OKTOBER 2002 - 660 SIT, 42,5 HRT POZOR! BRANJE TE REVIJE LAHKO VPLIVA NA VA[E @IVLJENJE ISSN 1318-1777

Odkrit vzrok staranja? Finska ~asovna kapsula Kako se vede`uje? Zdravilni simboli Praspomin Je Zemlja je~a?

Zakaj so ubili faraona?

ZMAJEVEC JE BIL U@ALJEN

Informirani lon~ek Informirani lon~ek dopolnjuje program informiranih izdelkov. Ima enake lastnosti kot modri kozarec; fizikalno vpliva na razdru‘evanje molekul v teko~inah in jih tako omeh~a. Zato imajo ~aji, ki jih pripravljamo v lon~ku bolj{i okus, o‘ivljena voda potegne iz rastlin ve~ u~inkovin. Na informiranih lon~kih so odtisnjeni posebni simboli “magic life” v ~akrinih barvah, ki ugodno delujejo na zdravje. Lon~ki imajo razli~no obarvane robove, da si lahko izberete svojega. Informirane lon~ke lahko pomivate v stroju, primerni so za vse vrste vro~ih napitkov, tudi za juhe. Cena:

3.300 SIT

Prodajajo vse trgovine, ki so poobla{~ene za prodajo informiranih kozarcev. Veleprodaja: AUREA, BTC Hala A, tel.: 01/541-17-60, 041/616 955.

ARA zalo`ba d.o.o. [martinska 10, 1000 Ljubljana; tel.: 01/431-20-25

Misteriji LETNIK 10. - [T. 111

7 Praspomin

oktober 2002

21 7000 let star ÂťPentagonÂŤ?

Zgodbe o pogubljenju slabih ljudi s potopom so podobne po vsem svetu

Skrivnosti Malte (2)

Odkrit vzrok staranja? @ivljenje podalj{ano z zamenjavo ali nadomestitvijo mati~nih celic

11 Finska ~asovna kapsula Izro~ilo ostalo tajna naloga nekaterih u~iteljev do konca 19. stoletja

13 Zametek nove fizike?

Zmajevec je bil uâ&#x20AC;&#x2DC;aljen S svojo avro so poslu{alci vplivali na neponovljivi koncert rastlin

36 Zakaj so ubili faraona? Rentgenski pregled faraonove mumije potrjuje nasilno smrt

V temi onkraj planetov dve vesoljski sondi prijema skrivnostna sila

Vsi se branimo pred zlom

Vsak narod, podro~je ali celo posamezna vas ima na~in za odpravljanje urokov

Kako se vedeùje? Ciganske karte zelo nazorno prikaèjo konkretne ìvljenjske situacije Fotografija na naslovnici: Joè Vetrovec

41 Je Zemlja je~a? Najstarej{a skupina za zunajzemeljske stike

Misteriji 3

P ISMA Ilustrirana mese~na revija

Misteriji Naslov uredni{tva: Revija Misteriji, [martinska 10, 1000 Ljubljana Tel.: 01/231-93-60 fax: 01/230-16-27 Elektronska po{ta: ara@zalozba-ara.si Izdaja: ARA Zalo`ba d.o.o., Cigaletova 5, Ljubljana Odgovorni urednik: Joè Vetrovec Tel.: 01/231-93-60 Redaktor: Andrej Kikelj Tehni~no urejanje: Luka Zlatnar Tel.: 01/431-43-83 Tajni{tvo in naro~nine: Lilijana Knez Tel.: 01/231-93-60; 031/662 092 Oglasno trènje: Tel.: 01/431-20-25 Prodaja po po{ti: Vanda Klop~i~ Tel.: 01/431-20-25; 031/662 092 Odprema po{iljk po po{ti: Franci Hemler Tel.: 01/529-42-44 Fotoliti: Grafi~ni studio K, Ljubljana Tisk: Tiskarna Ljubljana d.d., Ljubljana Naklada: 6000 izvodov Cena izvoda v maloprodaji 660 SIT. Prodaja v kolportaì: Prodaja, Dunajska 5, Ljubljana, tel.: 01/473-88-41. V naro~nini, ki se pla~uje {tirimese~no (2.376 SIT), 10 % popusta. Poslovni ra~un: 020830011412222. Devizni ra~un: 50100-620133-900-579602.

[MARTINSKA 10, 1000 L JUBLJANA

Gini

rosim, ~e napi{ete ~im ve~ o Ginih, o katerih P govori prof. Franjo Friedl. Hvala in lep pozdrav. Va{a redna bralka O zunajzemeljski rasi Gini ‘e pripravljamo prispevek, ki ga bomo objavili v eni naslednjih {tevilk Misterijev.

Kozarci in zdravila

er sem ‘e spomladi prejela za darilo modri koK zarec, me zanima, ali ta voda kaj vpliva na u~inek zdravil. Jemljem razli~ne 5-krat na dan, s to vodo pa tudi kuham kavo, ~aj in enolon~nice. Za ‘ejo jo me{am z jabol~nim sokom in popijem ve~krat na dan kozarec te teko~ine. Revijo kupim skoraj vsak mesec, zelo je zanimiva in pou~na. Zato upam, da pride pojasnilo tudi o tem vpra{anju, saj bo verjetno zanimivo tudi za ostale bralce, ki uporabljajo te kozarce. Kaj pa zeleni in rde~i kozarec? Sr~en pozdrav vsem P. I., Ljubljana V znanosti je zelo malo znanega o vplivu razli~nih vod na u~inkovanje zdravil. Nekaj ve~ se ve le o vplivu z reverzno ozmozo o~i{~enih vod in u~inkovanju zdravil. Voda je univerzalno topilo in topi vse, tudi zlato. Bolj ko je ~ista, ve~ji je njen u~inek topila. Za modri kozarec vemo, da tako kot zeleni in rde~i spremenita fizikalno-kemi~ne lastnosti vode tako, da ta postane mehkej{a; ~e bi v vodi iz teh kozarcev prali, ne bi potrebovali meh~alca. Tisti, ki imajo v hi{i vgrajen hydronic, ki deluje na vso vodo v hi{i, meh~alca ne uporabljajo, potrebujejo pa tudi manj pralnih sredstev.

Na vpra{anje, ~e je prav, da jemljete zdravila z vodo iz kozarca, vam lahko le pritrdimo. Iz poskusov na ‘ivalih sklepamo, da bolj omo~ljiva voda la‘je pride v celice in s seboj prinese hrano, zato lahko sklepamo, da imajo tudi zdravila bolj{i u~inek. Uporaba vode za kuhanje je priporo~ljiva, saj voda iz kozarca pripomore, da so napitki in hrana okusnej{i. Priporo~ljivo je, da ovenelo zelenjavo namo~ite v vodo, ki ste ji dodali kozarec vode iz modrega, zelenega ali rde~ega kozarca. Enako deluje tudi voda iz informiranega kerami~nega vr~ka, v katerega lahko nato~ite tudi tople napitke. Zeleni in rde~i kozarec imata v osnovi enake informacije kot modri kozarec, le da so zelenemu dodane informacije, ki pomagajo pri huj{anju, rde~emu pa informacije za bla‘itev stresa. Da bi dosegli ‘elene u~inke, je priporo~ljivo, da popijete vsaj osem kozarcev vode. In {e nekaj. ^e se kopate v kadi, zajemite nekaj kozarcev vode v kozarec in jo vlijte nazaj v kad. Voda v kadi sprejme informacije in je kopanje v njej prijetnej{e. Umivanje z vodo iz kozarca na splo{no dobro dene in lahko odpravi nekatere drobne gubice.

In vendar se vrti

er sem vas ‘e nekolikokrat klical in skoraj K uspel, da bi Vam pokazal delovanje permanentnega magneta za gonilna telesa (motorje), sem se Vam odlo~il povedati, da imam osebno zelo razgibano ‘ivljenje. V mojih dveh povestih »Rubikova kocka« in »Detece iz sadre« sem to posku{al na kratko opisati, vendar

ALI

ara@zalozba-ara.si

ne eno ne drugo ni dobilo prostora na Va{ih straneh. V prvi povesti sem izpustil ob~utek s hojo, privzdignjeno od tal, ko mi je umrla mati. »ûde‘« v cerkvi pa se mi je zgodil pri mojem sedmem letu starosti. Kar se mi zdi pri Vas zanimivo, je, da v Va{i rubriki prevladujejo ‘enske, kakor da ta bitja do‘ivijo neverjetno bolj ~udne nenavadnosti. Ne poznam sicer Va{ih kriterijev in mi ni jasno, kaj je za Vas odlo~ilno zanimivega. Prav tako se mi dogaja sedaj, ko sem Vam hotel pokazati, v ~em se fiziki {e kar naprej motijo, ali pa se nemara motijo nala{~. Pred nekaj leti sem razmi{ljal, kako bi se dalo prestaviti son~no svetlobo na mrakovna podro~ja. êz leto dni so me prehiteli Rusi. Zopet pred nekaj ~asa sem se domislil kotalk z eno samo vrsto kolesc, pa me je sorodnik prestra{il, da se bom ubil. Naslednje leto smo se ‘e kotalkali na tak na~in, ki je moral priti iz Amerike. Zdaj so me s Patentnega urada obdol‘ili, da sem fantast, ker sem se spustil na podro~je naravnega magneta. Pred tem ni bilo od nikoder ne duha ne sluha o kak{nem samodejniku, sedaj pa je videti, kot da bi ga vsi naenkrat hoteli izdelati, z Alavanjo na ~elu, ki sanjari o sistemu te‘nosti in uni~uje za ‘ivljenje potrebno vodo. Omeniti Vam moram, da je moja mati umrla 7.11.1987, jaz pa sem rojen 7.10.1947. ê se spoznate na te stvari, boste to hitro razumeli. Letnica izida mojega patenta je 1997. Rojst(Nadaljuje se na 6. strani.)

ZANIMIVOSTI

ODKRIT DOMA^EN PLANET

e na{ son~ni sistem edinstven? Zraven bli‘nje zvezde 55 Cancri, podobne na{emu soncu, so na{li planet, ki spominja na Jupiter in ima tudi Jupitrovi podobno orbito. Iz tega je mogo~e sklepati, da planetni sistemi, podobni na{emu oson~ju, obstajajo tudi drugje. Planet, ki so ga pred kratkim odkrili astronomi z Univerze Kalifornija v Berkeleyu, je eden od dveh novih planetov, odkritih okoli 55 Cancri; leta 1997 so ugotovili, da v njeni neposredni bli‘ini kro‘i planet z maso kot Jupiter. Slika ka‘e mo‘en videz novoodkritega planeta, skupaj s hipoteti~no luno. Zvezdo 55 Cancri, ki je od nas oddaljena vsega 40 svetlobnih let, je mogo~e videti z daljnogledom v smeri ozvezdja Rak.D

nanstveniki so se domenili za nova testiranja kemikalij, sestavnih delov zdravil in drugih preparatov, pri katerih ne bo treba ve~ ‘rtvovati ‘ivljenja ‘ivali ali jih izpostavljati trpljenju. Nove tehnologije, kot je na primer mo‘nost umetnega vzgajanja ~lovekove ko‘e in ko‘e

KONEC TRPLJENJA ZAJCEV glodalcev, ki jih ‘e omogo~a sodobna tehnika, bodo prizanesle milijonom zajcev in {e toliko ve~jemu {tevilu mi{i in podgan. ^lanice OECD ‘e sprejemajo obvezujo~e sklepe, ~eprav seveda ne

gre povsem gladko; mnogim znanstvenikom ‘ivljenja in mu~enja ‘ivali ne pomenijo ni~ v primerjavi z zanesljivostjo in ute~eno prakso preizkusov. Vendar se {tevilo poskusov ‘e zmanj{uje, samo v Angliji bodo ohranili ‘ivljenje skoraj 500 tiso~ ‘ivalim na leto.

ASTEROID NE BO POKON^AL ZEMLJE

rvega februarja 2019 naj bi bil konec sveta, saj naj bi na zgornji skici ozna~en asteroid, ki drvi proti Zemlji, tedaj tr~il v Zemljo … Napovedi so br‘ ovrgli strokovnjaki NASE, ki potrjujejo, da se velika gmota hitro pribli‘uje Zemlji, a jo bo zgre{ila, po njihovih napovedih, za celih 54 milijonov kilometrov. Toda njihove meritve niso povsem zanesljive, opirajo se le na nekaj podatkov, ki jih je uspelo zabele‘iti astronomom v prvih petnajstih dneh po leto{njem devetem juliju, ko so asteroid prvi~ opazili. Pravijo, da je mo‘nost, da bo asteroid tr~il v Zemljo 1:250.000. D

Misteriji 5

PISMA (Nadaljevanje s 4. strani.) no leto moje matere je 1913 in je bila deseti otrok po vrsti. Vse to so letnice naravnost za mistike. In »~ude‘« v cerkvi se mi je zgodil v sedmem letu starosti! Seveda ne verjamem, da me boste kdaj poklicali in pri{li v Novo Gorico, ker ste prav tako skepti~ni kot vsi ostali. Vendar moram prav zdaj ponoviti besede samega Galileja: Eppur si muove! To sedaj velja za naravni magnet. Prisr~no vas pozdravljam! Zdravko

Jaj~asti atlantidski prstan

pam, da veste odgovor na moje vpra{anje: pred U mesecem dni se mi je atlantidski prstan preoblikoval v »jaj~asto obliko«. To sem opazila zve~er, ko sem ga snela s prsta in ga polo‘ila na mizo. Potemnel sicer ni, je pa res zelo ovalne oblike. Z roko ga sama ne bi mogla tako lepo oblikovati v oval. Od tistega je sedaj minilo to~no en mesec, prstan pa ostaja enak. Ne najdem odgovora, zato vas spra{ujem, ~e bi slu~ajno kaj vedeli o tem. Kaj mi svetujete? Lep pozdrav in sre~no! Mojca Pogosto se zgodi, da atlantidski prstan zelo potemni, dobi jaj~asto obliko ali celo po~i, ne da bi nanj kakor koli zavestno delovali. Pogosto se to zgodi pono~i. Poznavalci menijo, da prstan, zato ga nosimo, prestreza negativne energije, ki bi nam sicer {kodovale, in tako atlantidski prstan deluje kot {~it pred tak{nimi energijami. Vsi, ki so posku{ali prstan iz jaj~aste oblike spet spraviti v okroglo, so ugotovili, da to z mo~jo samih prstov ne gre, z orodjem in veliko silo pa se seveda prstan po{koduje in navadno ga

sploh ni mogo~e spraviti v okroglo obliko. Zato je najbolje, da ga nekje zakopljete in kupite novega, da vas bo spet varoval ali vam pomagal pri uresni~evanju ciljev, pa naj gre za ‘elje za zdravjem ali pa za delovanje na ~ustvenem ali materialnem podro~ju.

Piramide in obraz na Marsu

dana{njem ~asu z novo fiziko spoznavamo vedno ve~ skrivnosti na{ega son~nega sistema. Smo tik na prehodu v tretje tiso~letje in prepri~an sem, da bomo ‘e v prvem stoletju spoznali, da nismo edina inteligenca v vesolju. Da nismo sami, bi lahko ameri{ka NASA priznala ‘e v dvajsetem stoletju, vendar tega no~e storiti, ker bi pri{lo med ljudmi do velike panike. Najprej bi propadle svetovne religije, potem pa politi~ni sistemi, ki so do ljudi krivi~ni. Najve~ji dokaz o obstoju nezemeljskih inteligenc smo dobili leta 1976, ko je Nasin Viking posredoval sliko ~love{kega obraza na Marsu. Ker pa NASA ve za nezemeljske inteligence ‘e od leta 1946, je obraz ozna~ila zgolj za igro narave, figurativno oblikovano skalovje. Vendar ‘e ve~ kot 20 let niso v javnosti izdali nobene fotografije tega obraza. V predel Cidonije, kjer le‘i obraz, so poslali Pathfinder skupaj s {estkolesnim vozilom Sojouner, ki ‘e prou~uje in fotografira znamenito skalno figuro. Vozilo opazuje obraz in sku{a najti vhod vanj. Opremljeno je s kamerami in bo iskalo stenske poslikave, arheolo{ke predmete in, kar je najbolj pomembno, ostanke neznancev z Marsa. Nasini strokovnjaki so sli-

ko obraza povsem izostrili z novo ra~unalni{ko tehniko, interpolacijo. Pred zasloni se je popolnoma jasno pokazal obraz ~loveku podobnega bitja. Po navedbah dr. Minarta so v NASI ugotovili, da je obraz delo pripadnikov nekdanje stare civilizacije, ki je obstajala na Marsu tiso~letja pred na{im {tetjem; nekako v ~asu, ko so gradili piramide v Egiptu. S pomo~jo ra~unalnika so odkrili zapise in po potrpe‘ljivem delu so matematiki obraz opisali dokaj natan~no. Ugotovili so, da v kamen vklesani napisi odkrivajo, da o~eladeni obraz predstavlja velikega voja{kega kralja z imenom Xoanthes. Strokovnjaki, ki so se dolgo ukvarjali z nenavadno figuro na Marsu, domnevajo, da je ta obraz ve~ kot le spomenik. Bil naj bi dru‘inska grobnica, v kateri je shranjeno telo Xoantha in njegovih naslednikov, pa tudi {tevilne dragocenosti. Nezemeljske inteligence, ki so obiskovale na{e prednike, so na na{em planetu pustile ogromno dokazov. Najve~ji dokaz so piramide, ki so jih Nezemljani poleg obraza zgradili tudi na Marsu. Piramide so na vseh celinah na{e Zemlje in tudi na dnu oceanov. Kako so jih gradili predi tiso~i let, ne vemo. Obstaja na tiso~e teorij o gradnji piramid, toda za nobeno ne moremo re~i, da je pravilna. Vpra{amo se lahko, s katerimi pripomo~ki so gradili piramide, in kje so danes vsa ta orodja? Do sedaj nismo na{li {e prav ni~esar, niti najmanj{ega dela kak{nih dvigal, ki bi bili nujno potrebni za dvigovanje na tone te‘kih kamnov. ^e takih dvigal niso poznali, so morali imeti nekak{-

ne antigravitacijske naprave, ki so ogromnim skalam izni~ili te‘nost. Ker pa vsega tega na{i predniki niso poznali, jim je o~itno prisko~ila na pomo~ nezemeljska civilizacija. Nezemljani so bili arhitekti piramid, na{i predniki pa so bili pri gradnji prisotni samo kot navadni delavci. Na{i predniki so bili zaposleni kot navadni delavci tudi pri gradnji piramid in obraza na Marsu. Zato je napa~na trditev, da je obraz grobnica nekega vojskovodje. Ta obraz je nekak{en spomenik delavcemZemljanom. Obraz bi lahko zgradili tudi na Zemlji, vendar bi to bilo brez pomena. Namenoma so ga zgradili na Marsu, ker so vedeli, da bo ~love{tvo neko~ tako napredovalo, da bomo odkrili obraz na Marsu in tako spoznali, da nas ta nezemeljska civilizacija pozna. Tej super inteligenci ni bilo te‘ko prepeljati delovne sile z na{ega planeta na Mars. Prebivalci razli~nih kontinentov na Zemlji pred tiso~letji niso bili medsebojno povezani, saj niso imeli telefona, radia ali televizije, vendar ugotavljamo, da so bili na nek na~in povezani, saj so imeli enake predstave o gradnji piramid. To povezavo so omogo~ile tuje inteligence, zato nikakor ni pravilna trditev, da med Zemljani in Nezemljani ni bilo nobene povezave. Ravno Nezemljani so imeli tehnologijo in zamisli za piramide. Danes pa {e vedno ne vemo, ~emu in kako so gradili piramide. Ali niso ravno piramide prepoznavni znak tuje civilizacije? Mar niso ravno piramide tiste, ki dokazujejo, da nismo sami v vesolju? Pavel Bezjak

Zgodbe o pogubljenju slabih ljudi s potopom so podobne po vsem svetu

Praspomin P

ri prou~evanju zgodovine so poleg materialnih ostankov pomemben vir tudi razni miti in izro~ila - pisna ali ustna. Pri tovrstnih zgodbah je zanimivo, koliko je podobnosti med geografsko in kulturno popolnoma lo~enimi podro~ji. Kar samo se vsiljuje prepri~anje, da gre v mnogih primerih za praspomin na neko davno, a o~itno zelo raz{irjeno skupno civilizacijo. Eno takih izro~il je zgodba o vesoljnem potopu oziroma katastrofalni svetovni ujmi, ki so jo pre‘iveli le redki. Na{i kulturi je najbli‘ja svetopisemska zgodba o o~aku Noetu. Bog Jehova je bil razo~aran nad ljudmi, ki jih je ustvaril, saj so postali hudobni in razbrzdani. Sklenil je, da Zemljo o~isti vsega ‘ivega. @al pa mu je bilo po{tenjaka Noeta, ki mu je sklenil prizanesti in mu je hkrati zaupal re{itev zemeljske favne in flore. Noe je po natan~nih bo‘jih navodilih zgradil barko in se vkrcal z dru‘ino in predstavniki vseh ‘ivalskih vrst. Zemljo so zalile vode in de‘ je prenehal {ele po {tiridesetih dneh. Potonilo in pomrlo je vse, kar je bilo ‘ivega, razen bitij na Noetovi barki. Barka je pristala na gori Ararat in vode so po~asi upadale. Tako so Noe in njegova dru‘ina predniki vsega poznej{ega ~love{tva.

V skoraj vseh zgodbah je uni~enje ‘ivljenja na Zemlji kazen od bogov, pre‘ivetje nekaterih pa njihova nagrada za pravi~nost in po{tenje. manj povezano, podobnost mitov ne presene~a. Prav je, da omenimo egip~ansko Knjigo mrtvih, saj je civilizacija ob Nilu nedvomno vplivala na poznej{e kulture v sredozemskem bazenu. Bog Tot je, podobno kot Jehova, ugotavljal, da so se ljudje pokvarili. Kar naprej so se bojevali, povzro~ali zlo in trpljenje, se med seboj pobijali in tako naprej. Odlo~il se je, da uni~i vse, kar je bilo

ustvarjenega. Zemljo je preplavil besne~ potop, po katerem je spet postala mirna, kot v prvih ~asih. Pri starih Grkih naj bi bil za Zevsovo jezo in vodno razdejanje kriv Prometej, titan, ki je ~love{tvu podaril ogenj. Prometej je o Zevsovi nameri obvestil svojega sina Devkaliona, da je zgradil lesen zaboj, ga opremil z vsem potrebnim in z ‘eno Piro zlezel vanj. Za~elo se je de‘evje in povodenj je prekrila skoraj celotno zemljo. Devkalion in Pira sta potovala po valovih devet dni in devet no~i in kon~no pristala na Parnasu. Izkrcala sta se in darovala molitev v Zevsovo ~ast. Zevsu je bilo to v{e~, zato je Devkalionu rekel, da si lahko za‘eli, kar ho~e. Pre‘iveli par si je za‘elel ljudi. Zevs jima je ukazal metati kamenje ~ez ramo. Kamni, ki jih je vrgel Devkalion, so postali mo{ki, tisti, ki jih je vrgla Pira, pa ‘enske. Tako je spet nastal ~love{ki rod.

OSTANIMO V SREDOZEMLJU … V okolju, ki je zemljepisno zaokro‘eno, relativno dobro prehodno ter kulturno ve~ ali

Noe je pred potopom po natan~nih bo‘jih navodilih zgradil barko in se vkrcal z dru‘ino in predstavniki vseh ‘ivalskih vrst.

SUMERSKA DEDI[^INA Asirsko-babilonski ep o junaku Gilgame{u, ki pa ima starej{e, sumerske korenine, prav tako omenja mokro svetovno katastrofo. Spet so se bogovi naveli~ali svojih stvarjenj. Ljudje so postali tako hrupni, da bogovi niso mogli ve~ v miru po~ivati. Bog Enlil se je odlo~il, da ljudi na Zemlji iztrebi. Ea, bog voda in prijatelj ~love{tva, je ‘elel re{iti pravi~nika Utnapi{tima. Ukazal mu je, naj podre svojo hi{o in zgradi ladjo. Kot o~ak Noe je tudi Utnapi{tim dobil celo natan~na tehni~na

Misteriji 7

P RASPOMIN umiritvi besnenja narave nadaljujejo ~love{ko vrsto.

navodila. Vkrcal je svojo dru‘ino, prijatelje, doma~e in divje ‘ivali, semena vsega ‘ivega. ^ez Zemljo je zadivjala nevihta, nebo je potemnelo, vse je zalila voda. Po sedmih dneh se je ujma umirila, Utnapi{tim je odprl pokrov ladje in se razjokal - ves svet je bil vodna pu{~ava. Ko so vode upadle, so se pre‘iveli izkrcali in najprej opravili zahvalno daritev bogovom, ki so dovolili nadaljevanje ~love{ke vrste.

ZGODBE IZ NOVEGA SVETA

ZGODBA O RIBICI Ne{teto je ina~ic zgodbe o ribici, ki se je ribi~ usmili, jo izpusti, ona pa mu izpolni ‘elje oziroma povrne dobroto. Kar neverjetno se zdi, da osnovo te zgodbe zasledimo v Vedah, tiso~letja starih indijskih versko-zgodovinskih spisih. Vede, ki jim v sedaj poznani obliki pripisujejo starost pribli‘no 3.000 let, so po prepri~anju poznavalcev dosti starej{e in so se kot ustno izro~ilo prena{ale iz roda v rod. Tudi v Vedah zasledimo zgodbe o vesoljnem potopu. Eden od indijskih kraljev Manu je v vodi za jutranje umivanje opazil drobno ribico. Vzredi me, pa ti bom re{ila ‘ivljenje! Dokler smo majhne, nam grozijo velike ribe, zato me najprej neguj v posodi, nato v mlaki, nazadnje pa me izpusti v morje. Manu je ribici ustregel, ta pa mu je oznanila, da bo ~ez dolo~en ~as Zemljo uni~ila povodenj. Manu naj pripravi ladjo in vkrca nanjo seme vsega ‘ivega in Sedem modrih. Napo~il je ~as katastrofe in riba je dr‘ala obljubo. Pojavila se je ob bregu, Manu je nanjo privezal ladjo in vodila ga je do najvi{jih gora na severu. Ko so vode upadale, se je tudi Manu izkrcal in spustil iz gora v dolino. Manu je pre‘ivel mokro uni~enje brez ‘ene. [ele po letu darovanj bogovom so mu le-ti ustvarili ‘eno, in ~love{ki rod se je nadaljeval. Posebnost vedske zgodbe o vesoljnem uni~enju Zemlje je omemba Sedmih modrih, ki so skupaj z Manujem katastrofo pre‘iveli. Poznavalci so prepri~ani, da gre za prena{anje znanj in ve-

Na 1900 metrov visoki planini 30 kilometrov stran od Ararata, biblijskega kraja pristanka Noetove barke, so leta 1959 na{li odtis 150 metrov dolge ladje. Strokovnjaki so ga rekonstruirali in ugotovili, da njene dimenzije dejansko odgovarjajo opisu Noetove barke iz Geneze.

denj iz pradavnine. Kakor ohranitev ‘ivljenja - seme vsega ‘ivega - je za vedsko filozofijo nujno tudi pre‘ivetje izro~il, ki segajo nazaj v temo neke prastare civilizacije.

Rde~a nit v vseh izro~ilih je naravna katastrofa velikih razse‘nosti, uni~enje vsega ‘ivega in optimisti~na nota pre‘ivetja redkih izbrancev. Podobne zgodbe najdemo v izro~ilu de‘el Daljnega vzhoda, pa tudi Avstralije in Oceanije. Izro~ila so bolj ali manj slikovita, povsod pa je rde~a nit naravna katastrofa velikih razse‘nosti, uni~enje vsega ‘ivega in optimisti~na nota pre‘ivetja redkih izbrancev, ki po

Veliko je moralo biti presene~enje prvih misijonarjev v novoodkritih de‘elah obeh Amerik, ko so med domorodci sli{ali zgodbe, mo~no podobne epopeji o~aka Noeta. Taka izro~ila se v Srednji Ameriki prena{ajo tako v azte{kih kot inkovskih izro~ilih, znana pa so tudi med drugimi srednjeameri{kimi indijanskimi rodovi. Imena pre‘ivelega para in podrobnosti njune re{itve se v teh legendah razlikujejo, vendar vsa omenjajo Velikega o~eta in Veliko mater, ki po katastrofi za~neta nov ~love{ki rod. Tudi med severnoameri{kimi Indijanci je praspomin o velikem naravnem uni~enju prisoten v zelo podobnih zgodbah. Tu je opaziti animisti~ne in totemske prvine, saj so pri nekaterih rodovih ‘ivali tiste, ki so po uni~enju pomagale ljudem obnoviti svet (krokar, vidra, mu{katna podgana)

ODMEVI LEDENE DOBE Nesporno je, da je rde~a nit vseh omenjenih zgodb dogajanje na celotni zemeljski obli v obdobju zadnjih desettiso~letij zadnje ledene dobe. To je bil ~as velikih klimatskih sprememb, potresov, vulkanskih izbruhov ipd. Iz tega obdobja izhajajo tudi druga~ne zgodbe o katastrofah in pre‘ivetju. Eno takih najdemo v staroperzijskih zoroastrskih verskih tekstih Avesta. V boju med dobrim in zlim je hudobni ljudomrznik Angra Mainju sklenil uni~iti ‘ivljenje z mrazom. Dobri bog Ahura Mazda je opozoril pastirja Jimo o napovedani katastrofi. Ukazal mu je zgraditi var, podzemno zato~i{~e, in ga prirediti tako, da bodo pre‘iveli primerki vseh ‘ivih bitij, rastlin, ‘ivali in ljudi. Jima je dobil {e napotek o selekciji; v zakloni{~e ni smel sprejeti bitij z deformacijami, impotentnih ali norih, hudobnih ali la‘nivih, {kodo‘eljnih ali privo{~ljivih, tistih z nepravilnimi zobmi, gobavcev … Pri tako

PRASPOMIN strogih kriterijih bi nas danes le malo pre‘ivelo. Podobne ledene zgodbe najdemo tudi v Ju‘ni Ameriki, na ozemljih dana{nje Argentine, ^ila, Paragvaja. Ena pripoveduje o bo‘anstvu Asinu, ki je o prihajajo~em mrazu opozoril ~loveka in mu svetoval, da zbere ~imve~ lesa in izolira svojo ko~o. Ko je mraz pritisnil, sta se Asin in ~lovek zatekla v ko~o. Drugi ljudje so v grozi prosili za pomo~, a Asin je v zaveti{~e sprejel le svoje prijatelje, drugi so vsi pomrznili. V razli~nih zgodbah je na ljudi oziroma njihov praspomin najbolj vplivalo

obse‘no vodovje kot posledica topljenja ledu in dolgotrajnih de‘evij. Ker ~lovek vse slábo podzavestno sprejema kot kazen, je v skoraj vseh zgodbah uni~enje ‘ivljenja na Zemlji kazen od bogov, pre‘ivetje nekaterih pa njihova nagrada za pravi~nost in po{tenje. ^e so torej pre‘i-

Tudi v Vedah zasledimo zgodbe o vesoljnem potopu. Indijski kralj Manu je pripravil ladjo, ki jo je Vi{nu v obliki gigantske ribe z vsemi vrstami `ivih bitij spravil na varno. Posebnost vedske zgodbe o vesoljnem uni~enju je omemba Sedmih modrih, ki so skupaj z Manujem pre‘iveli katastrofo.

veli najbolj{i, bi moralo novo ~love{tvo, njihovi potomci, ‘iveti zgledno. Za prou~evalce zgodovine je zanimivo predvsem to, da skoraj vsa izro~ila o vesoljnem potopu oziroma uni~enju ~asovno sovpadajo. Resda so merjenja ~asa na raznih koncih sveta razli~na, opisi dogajanj bolj ali manj natan~ni, vendar lahko s primerjavo dogajanj in drugih navedb zgodbo postavimo zelo pribli‘no 10.000 in ve~ let nazaj. ^e je sumerska kultura, ki je ena najstarej{ih civilizacij v pravem smislu besede (z mest-

no ureditvijo, pravom, trgovino, izobra‘evanjem, zdravstvom in podobno), stara okrog 7.000 let, egiptovska pa pribli‘no 5.000 let, potem nekaj vsekakor ne dr‘i. Izro~ila, ki govore o katastrofah zadnje ledene dobe, torej ve~ kot 10.000 let nazaj, vedno bolj ali manj razumljivo omenjajo dosti starej{a obdobja ~love{ke civilizacije in gore~e ‘elje ~love{tva, da se stara znanja in vedenja prena{ajo naprej. Ta znanja oziroma civilizacija, iz katere izhajajo, pa so morala biti res pomembna, saj ljudje v ‘elji po napredku staro raje zavr‘emo, kot pa spo{tujemo in ohranjamo. Ali so materialni ostanki tak{ne izgubljene civilizacije globoko pod zemljo (Cremo, Thompson) ali globoko pod morjem (Hancock) in kdaj jih bomo na{li ter pravilno ovrednotili, ni tako va‘no. Pomembno je, da smo za sporo~ila starih mitov in legend odprti, ~eprav nam niso vsa razumljiva ali materialno dokazljiva. Nekaterim je vpra{anje, ali smo potomci bogov, pri{lekov z drugih planetov ali neke stare, izginule civilizacije, velik izziv tako za sanjarjenje kot za resno raziskovalno delo. Al. Ju.

Misteriji 9

@ivljenje podalj{ano z zamenjavo ali nadomestitvijo mati~nih celic

Odkrit vzrok staranja? H

ipoteza, da je vzrok staranja kopi~enje genskih mutacij, ki po~asi prese‘ejo sposobnost tak{ne obrambe, je znana ‘e dolgo domneva, da je za staranje klju~na okvara DNK v mati~nih celicah, pa je nova in nakazuje mo‘nost podalj{evanja ‘ivljenja. Raziskovalci z univerze Kentucky ugotavljajo, da imajo najbolj dolgo‘ive mi{i v kostnem mozgu mati~ne celice, ki posebej uspe{no popravljajo po{kodbe v dedni snovi DNK. »Teorija je nova in tudi sporna,« pravi ~lan kentuckyjske skupine Gary Van Zant. Mati~ne celice, ki se nahajajo v kostnem mozgu in drugod v telesu, so vir novih celic za

Morda je od zdr‘ljivosti na{ih mati~nih celic odvisno, kako dolgo bomo ‘iveli. {tevilna tkiva, od jeter do imunskega sistema. Izsledek se ujema z domnevo, da se staramo, ker se mati~ne celice izrabijo in ne morejo ve~ vzdr‘evati celi~nega obrata, potrebnega za ohranjanje mladostnih organov. ^e to dr‘i, bi bilo mogo~e ‘ivljenje podalj{ati z zamenjavo ali nadomestitvijo mati~nih celic, s ~imer bi dosegli bolj{e odpravljanje okvar na DNK. S to zamis-

Dobre mati~ne celice lahko odpravijo ‘ivljenjske obrabe.

lijo se ukvarja vse ve~ raziskovalcev. »Dokazali bi radi, da lahko s pove~anjem trdo‘ivosti mati~nih celic mi{kam podalj{amo ‘ivljenje,« pravi Van Zant. Njegova skupina je testirala mati~ne celice v kostnem mozgu razli~nih vrst mi{i, da bi ugotovila, kako uspe{no se upirajo okvaram DNK. Z ustreznim kri‘anjem mi{i so odkrili, v katerih predelih mi{jega genoma je zapisana ustrezna lastnost. Izkazalo se je, da gre za predele, za katere je bilo ‘e precej prej ugotovljeno, da so povezani z dolgo‘ivostjo. Zdaj menijo, da so v enem od teh predelov, ki le‘i na kromosomu 11, na{li gen, ki bi to lahko pojasnil. »Imamo prepri~ljive dokaze, da ta gen sodeluje pri popravljanju DNK,« pravi Van Zantov sodelavec Hartmut Geiger. Z Van Zantom menita, da bodo enako ujemanje dolgo‘ivosti in trdo‘ivosti mati~nih celic ugotovili pri vseh sesalcih. Vse celice imajo mehanizme za popravljanje DNK, saj je ta na nenehnem udaru najrazli~nej{ih {kodljivih dejavnikov, od sevanja do prostih radikalov. Hipoteza, da je vzrok staranja kopi~enje genskih mutacij, ki po~asi prese‘ejo sposobnost tak{ne obrambe, je znana ‘e dolgo - domneva, da je za staranje klju~na okvara DNK v mati~nih celicah, pa je nova. »Van Zantu in sodelavcem je kot prvim uspelo odkriti formalno zvezo med genomskimi predeli, ki dolo~ajo dovzetnost mati~nih celic, in predeli, ki naj bi bili povezani z dolgo‘ivostjo,« pravi Jan Vijg z univerze v San Antoniu. »Vendar gre za zdaj le za sovpadanje, ne za potrjeno povezanost.« Ja. La.

Izro~ilo ostalo tajna naloga nekaterih u~iteljev do konca 19. stoletja

Finska ~asovna kapsula @

e od nekdaj je ~loveka oziroma ~love{tvo zanimala njegova zgodovina. Ni bila le radovednost, kako so na{i predniki ‘iveli, ampak neke vrste dol‘nost taka znanja in spoznanja ohraniti tudi zanamcem. Danes je z moderno tehniko la‘je odkriti in razlo‘iti materialne dokaze preteklosti. In znanost to tudi dela. Le malo pa je pravega znanstvenega pristopa pri prou~evanju ustnega sporo~ila oziroma mitov in legend, ki jih je polna kulturna dedi{~ina vsakega naroda. Pa vendar v~asih prav tam najdemo manjkajo~i kamen~ek v sicer popolnem mozaiku, ali pa sled v ~isto nove zgodbe. Nekaj takega ali pa ~isto nekaj drugega je finska saga dru‘ine Bock. Zgodba, ki naj bi {la kot ustno izro~ilo iz roda v rod ‘e tiso~letja, je v ospredju javnega zanimanja ljubiteljev tak{nih skrivnosti {ele nekaj desetletij.

ZADNJI POTOMEC Ior Bock se je rodil leta 1942. O~e mu je kmalu umrl in tako sta materi ostala Ior in sestra Rachel. Otrokoma je mati od sedmega leta starosti dvajset let pripovedovala zgodbe dru‘inske sage. To je bil pravi ritual, saj je bil tak{en dvajsetletni {tudij tudi del tradicije. Ior se je kot zgodovinar zaposlil v nekem finskem muzeju in veljal za dobrega strokovnjaka. Zato je bila strokovna javnost tembolj presene~ena, ko je leta 1984 za~el objavljati skrivnosti dru‘inske sage. Leta pozneje je nekaj odkritij potrdilo, da saga le ni ~isti izmislek, za kar jo imajo nekateri. Ior, ki je svoje ‘ivljenje v celoti posvetil prou~evanju sage, je v v~asih zmedene zgodbe uvedel nekaj reda oziroma na{im ~asom doma~e sistematike. [e vedno pa je razumevanje vezano na neko posebno jezikovno oziroma zvo~no logiko, ~e upo{te-

Odenma, finski rajski vrt, je bil tropski paradi‘ in domovina prvih ljudi, ki so se imenovali Aser. vamo, da je fin{~ina precej tuja drugim indoevropskim jezikom, dejansko pa naj bi bila prvi, izvirni ~love{ki jezik.

IZVOR ^LOVE[TVA BLIZU SEVERNEGA POLA? @ivljenje na Zemlji, po zgodbah iz sage, je staro milijone let. Prva semena so rasla in se razvijala, dokler se niso pojavile jegulje. Iz njih so se razvile ‘abe, pa tudi opice. Na neki stopnji genetskega me{anja sta se iz opice in kozla rodila prva ~loveka: Frej in Freja. Saga se ne spu{~a v podrobnosti, kdo je kriv za genetska igra~kanja, vsekakor pa ne omenja kakega boga.

To »stvarjenje« se je zgodilo okrog severnega pola, kjer Sonce nikoli ne zaide. Okolica severnega pola je tako postala domovina, imenovana Odenma ali Uudenmaa. Sredi{~e je bil Hel, kar pomeni jasnost, dom, celota. Odenma, finski rajski vrt, je bil tropski paradi‘ in domovina prvih ljudi, ki so se imenovali Aser. Ti so ustanovili {tevilne kolonije po svetu, prebivalstvo so imenovali Vaner. ^love{tvo je v tem prvotnem raju ‘ivelo v popolnem skladju z naravo. Mo{ki in ‘enske so bili enakopravni in so se medsebojno spo{tovali. Oboji so poznali skrivnosti narave, med temi tudi vedenje, da je Sonce bistvo vsega. Spo~etje otroka je bil posve~en dogodek, vezan na Son~eve in Lunine spremembe. Ni bilo za~etka in konca, vse je potekalo v Krogu. Zaradi pravega so‘itja vsega in ravnovesja v naravi je bilo ~love{tvo zdravo in sre~no. To obdobje je Ior Bock imenoval Rajski ~as. Frej in Freja, prva ~loveka, sta imela 12 sinov in 7 h~era. Prvega sina sta poimenovala Ra in prvo h~er Maja. Ra in Maja sta bila dolo~ena za u~itelja, njuna naloga je bila prena{ati znanja na nove generacije in nista smela imeti lastnih otrok. Ostali bratje in sestre so se mno‘ili in tudi ustanavljali kolonije izven Uudenmaa.

^AS ATLANTIDE

Finec Ior Bock. Njegovi dru‘ini je bila zaupana naloga, da ~uvajo skrivnosti prvotnih prebivalcev njegove domovine.

Pred 50 milijoni leti pa so ljudje spoznali, da se bodo na na{em planetu zgodile spremembe. Ena glavnih je bil premik zemeljskega te~aja, kar je povzro~ilo zaledenitev. Beseda Atlantis (Atlantida) naj bi izvirala iz »all the land ice« oziroma finske ina~ice tega izraza in naj bi pomenila obdobje, ne pa dolo~ene lokacije. Da bi se izognili ve~jim katastrofam, so Aserji poiskali 10 podro~ij po vsem

Misteriji 11

FINSKA ~ ASOVNA

KAPSULA

svetu, kjer bi ljudje Vaner lahko pre‘iveli. Tako so nastale razli~ne rase, narodi in jeziki, ki pa so vsi iz{li iz enega prvotnega jezika. Ko je torej pri{el veliki led, so bili prebivalci Uudenmaa odrezani od drugih naselij. Zaradi toplega zalivskega toka v Finskem zalivu tega predela led ni ogrozil, ostali svet pa je do‘ivel opusto{enje.

^AS PO ZALEDENITVI Saga pripoveduje, da je drugo veliko opusto{enje nastopilo pred pribli‘no 10.000 leti, ko se je led za~el topiti. Ker so predvidevali, kaj se lahko zgodi, so Aserji zgradili barke in se vkrcali nanje skupaj z ‘ivalmi, hrano, orodjem itd. Poiskali so otoke, ki so se dvigali visoko nad morjem in tako u{li poplavam (Noe?!). Ljudje so se lahko vrnili v staro domovino {ele ~ez tiso~ let.

^AS TRETJEGA OPUSTO[ENJA Leta 1050 je armada pokristjanjenih sosedov obkolila Uudenmaa in pobila ve~ino Aserjev. Uni~ili so vse, kar je spominjalo na stare poganske ~ase. Pokolu sta u{li dve stari aserski dru‘ini - Bockstrom (Bock) in Rastrom (Ra). Potomci dru‘ine Bock so se lahko vrnili v rodni Uudenmaa {ele leta 1248, ko jim je kr{~anski {vedski kralj Birger Jarl to dovolil pod pogojem absolutne abstinence od javnega ali politi~nega delovanja.

ASERSKI U^ITELJI Kot re~eno, so se ljudje iz aserskih kolonij zunaj o‘jega podro~ja dana{nje Finske pred prihajajo~o ledeno dobo umaknili v kraje z ugodnej{o klimo po vsem svetu. V tiso~letnem toku zgodovine pa Aserji niso nikoli popolnoma izgubili stikov s potomci razseljencev {irom po svetu. V razli~nih mitih ljudstev na vseh celinah so se neko~ pojavili visoki, svetlopolti, bradati svetlolasci ali rde~elasci. Marsikje so jih po bo‘je ~astili, ve~inoma pa jim pripisujejo {iritev znanja in civilizacije. Morda je najbolj znana srednjeameri{ka indijanska zgodba o Belih bogovih.

Bockova saga navaja kot potomce Aserjev tudi velike duhove zgodovine, kot so Buda, Jezus, Kri{na, Mojzes, Mohamed itd. Pred nekako 10.000 leti so Aserji ugotovili, da se ~love{ka genetika spreminja. Prizadevali so si, da bi tudi pri ljudeh Vaner (torej razseljenih) obdr‘ali ali obnovili duha nekdanje enosti z naravo, predanosti drug drugemu, dajanju namesto jemanja ipd., a so morali sprejeti negativna dejstva. Predvideli so, da bo ~love{tvo moralo skozi razne faze razvoja, da bo spet zmo‘no razumevanja starih vedenj. Tudi Saga kot zgodovinsko izro~ilo naj ostane tajna naloga nekaterih u~iteljev do konca 19. stoletja oziroma do leta 1984, ko jo pre‘iveli izbranih dru‘in lahko razodenejo. Takrat se bodo spet rojevali otroci, ki bodo celoviti tako zunaj kot znotraj. Mimogrede je zanimivo omeniti, da se zadnja desetletja rojevajo otroci, ki jih imenujejo »indigo otroci«. To so senzibilni, vsestransko nadarjeni, intuitivni otroci z globokim in neomajnim ob~utkom za moralo in po{tenje. O njih smo v Misterijih ‘e ob{irneje pisali. Morda so prav oni znanilci novih generacij, o katerih govori Saga.

NOVA ARHEOLO[KA ODKRITJA V Sagi je ve~krat omenjen star poganski tempelj v bli‘ini dana{njega mesta Helsinki. Tam naj bi bila zbrana velika bogastva; predvsem zlato, kot son~ni simbol. Ta bogastva naj bi se nabirala tiso~letja. Tempelj so Aserji sami zaprli (podzemne dvorane) leta 987, da bi re{ili svete predmete pred groze~o kr{~ansko nevarnostjo. Tiso~ let kasneje je skupina navdu{encev pod imenom Pozitivna fundacija na mestu nekdanjega Templja opravila nekaj izkopavanj. Na{li so domnevne vhode in nekajmetrske debele kamnite plo{~e, ki so vhod zapirale. Po navodilih Iorja Bocka so kopali {e nekaj deset metrov v globino, potem pa jim je zmanjkalo sredstev. Finske dr‘avne ustanove niso pokazale nobene volje za financiranje takih podvigov. Leta 1991 so opravili posebne radarske meritve, ki so pokazale podzemne prostore z najbr‘ kovinsko streho.

In to prav na koordinatah, ki jih je navajal Bock. @al do leto{njega maja {e niso bila opravljena nobena raziskovanja. Eden od pomembnih krajev, omenjenih v sagi, je grad Kajaani, kakih 600 kilometrov severno od Helsinkov. To naj bi bil najstarej{i in najbolj severno le‘e~i kraljevi grad. Po sagi naj bi bile tu zakopane insignije zadnjega poganskega aserskega kralja. Oktobra 2000 so opravili radarski pregled in na mestu, ki ga je ozna~il Ior Bock, zaznali velik kovinski zaboj. Grad pa je danes dr‘avna lastnina in na ‘alost vlada, zgodovinarske ustanove in Cerkev ne dovolijo izkopavanj na podro~ju gradu. Kljub temu, da je te‘ko priti do materialnih potrditev zgodb iz Bockove sage, so nekatera druga spoznanja omajala utrjene zgodovinske dogme. Na skrajnem severu Finske, ob Belem morju, so na{li 40.000 let stare naselbine. Na zahodni obali Finske so na{li bivali{~a, ki jim pripisujejo starost 300.000 let. ^eprav je uradna verzija finskih zgodovinarjev, da tam ni bilo ljudi do pribli‘no 10.050 let nazaj, se nekateri vse bolj nagibajo k verjetnosti, da so na podro~ju dana{nje Finske ‘iveli ljudje, ko o kak{ni drugi civilizaciji kjerkoli drugje {e ni bilo sledu. Eden takih je bil tudi pred kratkim preminuli Thor Heyerdahl, ki ga poznamo po drugih zgodbah (KonTiki). V svoji zadnji knjigi »V iskanju Oodena« ve~krat omenja Aserje in Vanerje, kar bi {e nekaj let nazaj v znanstvenih krogih veljalo za ~isto fantazijo. Ior Bock pa svoje poslanstvo osvetljevanja starih mitov vidi predvsem v nastajanju Nove dobe. Njegovi dru‘ini je bila zaupana naloga, da ~uvajo skrivnosti oziroma tradicije prvotnih prebivalcev njegove domovine vse od ~asov bo‘anskega ravnote‘ja v vesolju. Sedaj je napo~il ~as, ko se po burnih tiso~letjih bolj negativne kot pozitivne ~love{ke zgodovine krog spet zapira. Zopet imamo mo‘nost vzpostaviti harmonijo z vsem, kar obstaja, popraviti {kodo, ki smo jo povzro~ili, ter zagotoviti bolj{o prihodnost na{im otrokom in na{emu planetu. Ve~ o tem na http://www.BockSaga.com. Al. Ju.

V temi onkraj planetov dve vesoljski sondi prijema skrivnostna sila

Zametek nove fizike? V

esoljska ladja veteranka hrumi proti zvezdam. Dale~ na tem nem obrobju oson~ja, veliko naprej od Plutona, je ne bi smela ustavljati nobena sila razen {ibke te‘nosti odmaknjenega Sonca. In vendar vse ka‘e, da na plovilo deluje skrivnostna mo~. V nasprotni smeri, prek 24 milijard kilometrov dale~, pa dvoj~ica te sonde do‘ivlja vpliv iste sile. Dejstvo je, da se morajo resni fiziki zatekati k neoprijemljivim ugibanjem. Ladji Pioneer 10 in 11 sta sicer res ‘e stari in zdelani. A ob koncu svojih let povzro~ata fizikom sive lase in nespe~ne no~i. Z Zemlje sta poleteli pred tridesetimi leti, leta 1972 in 1973. Pioneer 10 je bil prvo vesoljsko plovilo, ki je letelo mimo Jupitra. Pioneer 11 mu je sledil mimo Jupitra in je bil potem prvi, ki je obiskal Saturn. »Ko sta opravila ta obiska, smo bili prepri~ani, da je njuna misija pravzaprav kon~ana,« pravi astroPioneer 10 je prvi poletel mimo Jupitra in se usmeril v zunanje vesolje, da bi ponesel sporo~ilo Nezemljanom. (desno) Skrivnostna upo~asnitev vesoljskih sond Pioneer. Pioneer 10 je pribli‘no 12 milijard kilometrov od Sonca, vendar okrog 400.000 kilometrov bli‘je, kot naj bi bil po izra~unih. (spodaj)

Misteriji 13

Z AMETEK

NOVE FIZIKE ?

nom John Anderson iz Nasinega laboratorija JPL v Pasadeni. »Vendar smo se zelo motili.« Pri NASI so sondi {e naprej spremljali, kajti ugotoviti so hoteli, ali bosta njuni poti res morda odkrili vpliv mo‘nega desetega planeta ali predvidenega Kuiperjevega asteroidnega pasu. Mikrovalovni signali, ki so jih poslali proti vsaki od obeh sond, so se s transponderjem samodejno odbili; doplerski premik v valovni dol‘ini vrnjenih signalov je razkril hitrost enega in drugega Pioneerja. S pogostim merjenjem hitrosti so lahko ugotavljali njuno lego. Ko so in‘enirji primerjali njuna dejanska polo‘aja z na~rtovano trajektorijo, se stvari niso iz{le.

nega, in za~el se je spra{evati, kako podrobno razumemo te‘nost celo znotraj na{ega oson~ja. Don Yeomans iz JPL je Nietu svetoval, naj se pogovori z Andersonom. Storil je to in do‘ivel pravi {ok: »Ko mi je John povedal za velikost Pioneerjevega neskladja, sem skoraj padel s stola. Zame je bilo velikansko.«

PRILAGODITEV ZAKONOV TE@NOSTI

Nietu se je zazdelo, da bi bilo mogo~e skrivnostno upo~asnitev razlo‘iti z neTak{no sporo~ilo je odpotovalo v neskon~no vesolje pred tridesetimi leti in kak{no prilagoditvijo zatakrat nih~e ni pomislil, da bo morda prav to potovanje na~elo nekatere konov te‘nosti. Ko Nasini in‘enirji ra~unajo predviosnovne zakone fizike oziroma spro‘ilo razmi{ljanja o novi fiziki. deno pot vesoljskih sond, jem 11 so pri NASI sicer izgubili stik ‘e kot edino silo, ki spotoma vpliva nanje, leta 1995, toda vse dotlej je do‘ivljal upo{tevajo te‘nost Sonca in planetov. natan~no enako upo~asnitev kot sestr- Temeljna ena~ba, ki jo pri tem uporabSKRIVNOSTNA ska sonda. Tudi njegova deceleracija je ljajo, izvira naravnost od Newtona: sila UPO^ASNITEV te‘nosti se zmanj{uje s kvadratom razbila proti Soncu. »Sprva o tem razhajanju nismo mogli Anderson dolgo ~asa ni razgla{al dalje. ^e se torej te‘nost v resnici obna{a biti prepri~ani, ker je v notranjem oson~le kan~ek druga~e, bi bilo s tem mogo~e ju obstajal ve~ji nete‘nostni u~inek, Pioneerjeve anomalije. »Prepri~ani smo pojasniti Pioneerjevo anomalijo. pritisk son~ne svetlobe navzven,« pojasNieto in Anderson sta za~ela sodeO u~inkih te‘nosti v njuje Anderson. »Toda leta 1980, ko je lovati s Slavo Turi{evo iz JPL. Prva bil Pioneer 10 na pol poti med Uranom vesoljskih razse‘nostih ne naloga je bila izklju~itev vseh trivialnih in Neptunom, je postalo jasno, da ladji razlogov, na primer tehni~nih okvar. nista tam, kjer bi morali biti po izra- vemo ni~ natan~nega, niti Najprej so ovrgli mo‘nost programske ~unih.« ni povsem jasno, ali napake. Potem so se lotili en rod starih Pioneer 10 do‘ivlja skrivnostno depodatkov o zgradbi in izdelavi Pioneerdovolj podrobno celeracijo (upo~asnitev) proti Soncu. jev: od upokojenih sodelavcev NASE so Velikost te upo~asnitve je neznatna: razumemo te‘nost znotraj dobili na~rte in jih nadvse natan~no premanj kot nanometer na sekundo na gledali. Ena mo‘nost je bila uhajanje na{ega oson~ja. toplote. @e uhajanje samo 70 vatov v sekundo, kar je manj kot ena milijardinka te‘nosti na povr{ju Zemlje. A vsako bili, da gre za neko vsakdanjo zadevo smeri od Sonca bi zado{~alo za zaviranje leto, ki se je izteklo, je le {e potrdilo na krovu - morda za uhajanje goriva ali 241-kilogramskega plovila, ki so ga oparesni~nost tega u~inka. In ta se se{teva. toplote,« se spominja. Leta 1994 pa je fi- zili med njegovim spremljanjem. Toda Danes je Pioneer 10 80-krat dlje od Son- zik Michael Martin Nieto iz Nacional- ali je v sondah dovolj energije, da bi bilo ca kot Zemlja, za svojo predvideno nega laboratorija Los Alamos v Novi to sploh mo‘no? lokacijo pa zaostaja 400.000 kilometrov, Mehiki razgrnil drugo mo‘no razlago. Oba Pioneerja nosita po {tiri radiose pravi za pribli‘no toliko, kot zna{a Opozoril je, da v vesoljskih razse‘nostih izotopske termalne generatorje, vire rarazdalja od Zemlje do Lune. S Pioneer- o u~inkih te‘nosti ne vemo ni~ natan~- dioaktivnega plutonija, ki so sprva da-

Z AMETEK jali okrog 2500 vatov toplote. Generatorji bi zlahka upo~asnili sondi v ugotovljeni meri, ~e bi bili name{~eni v njunem sprednjem delu. Vendar niso. Konstruktorji so se bali, da ne bi po{kodovali sondine instrumente, zato so jih montirali ob strani plovila, na koncu dolgih nosilcev. Bi lahko energija generatorjev kljub vsemu sevala naprej? Termoelektri~ne naprave pretvarjajo prvotno toploto v elektriko, ki prehaja v telo vesoljske ladje. Toda z razpadom plutonija in obrabo pretvornikov to dosega komaj 70 vatov. »Da bi lahko pojasnili anomalijo, bi moralo teh 70 vatov v celoti sevati v eno smer,« pravi Anderson. To pa je nemogo~e.

ralnih ozvezdij – ozvezdja pa v ozvezdnih skupkih – prehitro, kot da bi bili pod vplivom te‘nosti, mo~nej{e od pri~akovane. Standardni odgovor je domneva o velikanskih koli~inah nevidne »temne snovi«, ki ima svoj lasten te‘nostni vpliv. A Mordehai Milgrom z Weizmannovega in{tituta v Izraelu je oblikoval druga~no razlago, znano kot modificirana newtonovska dinamika (MOND). Pri MOND velja zakon o kvadratu upadanja le tam, kjer je te‘nost razmeroma mo~na. Tam, kjer je {ibkej{a, pa se te‘nost z razdaljo zmanj{uje po~asneje. Strokovna javnost je do MOND zadr‘ana, ker so vsi dokazi zanjo empiri~ni. »Za podlago nima nobene temeljne teorije,« pravi Nieto. Kljub temu bi lahko razlo‘ila ugotovitve s Pioneerjema. Problem je le, zakaj ne vpliva tudi na planetne orbite, zlasti zunanjih planetov Urana, Neptuna in Plutona. Po Nietovih besedah je to osrednja te‘ava, ki jo mora

NOVE FIZIKE?

vklju~iti vsaka razlaga Pioneerjeve skrivnosti. Pri tem pa opozarja na eno opa‘anje. V nasprotju s planeti, ki so v oson~ju te‘nostno vezani na Sonce, sta sondi Pioneer na ube‘nih poteh. Nieto se spra{uje: »Je mogo~e, da dolo~en vpliv zajame samo nevezana telesa, ne pa te‘nostno vezanih, kakr{na so planeti?«

POGLED V OGLEDALO

Seveda je povsem mogo~e, da je ta anomalija naposled dokaz za temno snov. ^e je po na{em ozvezdju posejana temna snov, bi lahko zavirala Pioneerja. Ve~ina domnevnih vrst temne snovi tega ne bi mogla povzro~iti dovolj mo~no, da bi lahko pojasnili anomalijo, ker na navadno snov vplivajo le s {ibko te‘nostno silo. Obstaja pa {e ena teorePREKR[EN ZAKON? ti~na mo‘nost: »zrcalna snov«. Drugo zgodnjo domnevo, uhajanje Zrcalna snov naj bi bila enaka kot goriva, je bilo {e la‘je ovre~i, saj bi ga navadna, le njena kvantna raven naj bi zaznali notranji sondini senzorji. Poleg bila nasprotna kot pri navadni snovi; tega si je te‘ko predstavljati, njuno razmerje je nekako poda bi prav enaka nezgoda dobno kot razmerje med despovzro~ila enako uhajanje na no in levo roko. Ker naj bi obeh sondah ob istem ~asu. imela z navadno snovjo zelo {ibko interakcijo, bi lahko obKaj torej ostaja? Po Anderstajala vseokrog nas, ne da bi sonovem mnenju je najvervedeli zanjo. Lahko pa bi med jetnej{a razlaga {e vedno kazrcalnimi in navadnimi atomi k{na nepri~akovana napaka obstajala majhna nete‘nostna na sondah ali sledilnem sistesila. Po besedah Roberta Foomu. »Vendar za ‘ivo glavo ne ta in Raya Volkasa z univerze bi mogel re~i, kaj bi to lahko bilo,« pristavlja. Nieto, ki siv Melbournu bi lahko vlek zrcer prav tako {e vedno misli, calne snovi v koli~ini, ki bi usda je najverjetnej{a razlaga trezala nekajkratni masi Zemnapaka, vseeno upa, da gre lje, razpr{eni po vsem oson~za nekaj ve~. »Priznam, da ju, povsem pojasnil meritve s ‘elim nekaj globoko pomembPioneerjema. Ob tem pa ne bi nega, neko povsem novo fiimela, kar je klju~no, nobeneziko.« ga opaznega vpliva na orbite planetov. V nasprotju s PioJe res mogo~e, da sila te‘neerjema, lahkima kot peresnosti v zunanjem delu oson~ce, bi masivni planeti lahko ja prekr{i zakon o kvadratu potovali skozi zrcalno snov upadanja? Zanimivo je, da skoraj brez vsake motnje. obstajajo dokazi, da bi se to lahko dogajalo v veliko {irMOND in zrcalna snov pa {em, galakti~nem merilu. Tasta {ele za~etek. Ni presenetko se na primer zdi, da zvez- Tri desetletja po izstrelitvi sta sondi Pioneer premerili vsaka po pol ljivo, da so se Pioneerjeve de kro‘ijo okrog sredi{~ spi- milijona kilometrov premalo. anomalije oprijeli zagovorni-

Misteriji 15

ZAMETEK

NOVE FIZIKE ?

ki najrazli~nej{ih spekulativnih teorij, ki zanjo razgrinjajo svoje lastne razlage. Tako na primer Bernard Haisch s Kalifornijskega in{tituta za fiziko in astrofiziko v Palo Altu ponuja zelo radikalno alternativo. Namesto nepri~akovano mo~ne te‘nosti bi bila upo~asnitev lahko posledica zmanj{anja inercijske (vztrajnostne) mase. »^e je inercija Pioneerja le malenkost manj{a, kot naj bi bila, bi lahko enaka te‘nostna sila povzro~ila anomalen, proti Soncu usmerjen pospe{ek,« pravi. Po Haischevi teoriji vztrajnost ni nelo~ljiva lastnost predmeta, temve~ vlek, ki ga povzro~ijo kratkotrajni »virtualni« delci, kot jih predvideva kvantna mehanika. Ni pa jasno, zakaj bi se ti virtualni delci z oddaljevanjem od Sonca obna{ali druga~e. Nekatere druge zamisli so {e bolj hipoteti~ne in niti niso toliko poskus razlage anomalije kot poskus njene povezave z drugimi nenavadnostmi sodobne fizike. Bi lahko Pioneerjevo uganko kako povezali s pospe{kom pri {irjenju vesolja? Ena teorija za razlago pospe{enega {irjenja je univerzalna energija, imenovana kvintesenca. Bruce Bassett z univerze v Portsmouthu se spra{uje, ali ne bi mogla nekako vplivati tudi na Pioneerja (~eprav bi morala v tem primeru delovati v nasprotnem smislu, kot naj bi delovala na vesolje: z upo~asnitvijo enega in pospe{itvijo drugega). Bassett dodaja, da bi lahko bila Pioneerjeva zagonetka povezana s {e eno veliko uganko fizike, navideznim spreminjanjem t. i. konstante fine zgradbe. Ta konstanta je {tevilo, ki opisuje, kako mo~na je elektromagnetna sila oziroma kako mo~no svetloba deluje na snov. Raziskovalna skupina Johna Webba na univerzi New South Walesa je z opazovanjem svetlobe, ki prihaja z oddaljenih kvazarjev, ugotovila, da je bila ta konstanta pred milijardami let nekoliko druga~na. »Mogo~e je, da tisto, kar je v daljni preteklosti povzro~ilo spremembo konstante fine zgradbe, ka‘e svoj vpliv tudi danes,« meni Bassett. Dejstvo, da se morajo resni fiziki zatekati k neoprijemljivim ugibanjem,

seveda pove svoje. Morda je Pioneerjeva skrivnost nekaj, ~esar {e ne moremo razlo‘iti; nemara jo bo mogo~e razumeti {ele, ko bo oblikovana za zdaj {e neobstoje~a teorija, ki bo povezovala temeljne naravne sile. Dobra analogija je splo{na relativnost, Einsteinova teorija te‘nosti. Ko je bila enkrat oblikovana, so se pokazale najrazli~nej{e nepri~akovane zadeve, npr. te‘nostni valovi in razlage za premike Merkurjeve orbite. Medtem pa so edini na~in za zmanj{anje razli~nih mo‘nosti natan~ne meritve u~inka. Druge vesoljske sonde v zunanjem delu oson~ja, naprimer Voyagerji in sonda Cassini, ki so na poti proti Saturnu in Titanu, niso uporabne, ker

Najverjetnej{a razlaga za anomalijo Pioneerja 10 in 11 je tehni~na napaka na sondah, prav mo‘no pa je, da se za njo skrivajo zametki neke povsem nove fizike. imajo prezapletene pogonske sisteme. Orientacijo obeh Pioneerjev so stabilizirali tako, da so ju pognali v vrtenje, medtem ko te sonde za pravilno uravnanost uporabljajo pro‘enje raketnih motorjev v presledkih. Nepredvidljivi pospe{ki teh pro‘enj so vsaj 10-krat ve~ji od pospe{ka Pioneerjev in tako onemogo~ajo meritev u~inka. Da bi pri{li problemu do dna, Anderson, Nieto in Turi{eva predlagajo novo misijo, posebej namenjeno raziskovanju nestandardnih te‘nostnih u~inkov v zunanjem oson~ju. Po Nietovih besedah bi bilo idealno, da bi sonda prou~evala pospe{ek v {tirih razli~nih smereh. ê bi bil pospe{ek vzdol‘ osi vrtenja sonde, bi {lo za nekaj trivialnega v zvezi s plovilom samim. ê bi bil vzdol‘ trajektorije sonde, bi nakazoval neko vrsto vleka, morda zaradi zrcalne snovi. ê bi bil pospe{ek proti Soncu, bi lahko pomenil

modifikacijo te‘nosti. In kon~no, ~e bi bil proti Zemlji, bi to nakazovalo, da te~e ~as na Pioneerjih vse bolj po~asi, ~emur bi lahko rekli pospe{itev ~asa. Obrat osi vrtenja plovila za 180 stopinj bi ustvaril nasproten pospe{ek, ~e bi bil vzrok na krovu. Weinberg pravi, da bi bilo zanimivo videti, ali je anomalni pospe{ek mogo~e odkriti z akcelerometrom (merilnikom pospe{ka) na krovu plovila. ^e ga ne bi bilo mogo~e, bi to pomenilo anomalijo polja te‘nosti v oson~ju, ~e pa bi ga akcelerometer zaznal, bi pomenilo, da gre za neko nete‘nostno silo. Tak{na sonda naj bi stala od 300 do 500 milijonov ameri{kih dolarjev. Anderson je prepri~an, da bi jo bilo mogo~e izstreliti v naslednjih petih letih; obmo~je, na katerem bi bilo anomalijo mogo~e odkriti, bi morda lahko dosegla ‘e v petih letih po izstrelitvi. A Nieto se strinja, da niti NASA niti Evropska vesoljska agencija najbr‘ nista pripravljeni financirati sonde samo za prou~itev te uganke. Tako je ena mo‘nost, da bi njeno re{evanje vklju~ili v predvideno misijo Pluton/Kuiperjev pas, namenjeno na zunanje obrobje oson~ja. Pomanjkljivost so drugi instrumenti na krovu. »Zaradi teh je u~inek te‘je izlu{~iti,« pravi Nieto. »Vendar bi mogo~e vseeno {lo, ~e bi nam ‘e od za~etka omogo~ili, da sodelujemo pri oblikovanju fizi~ne zasnove plovila.« Se bo torej to zgodilo? Nieto je optimist, deloma tudi zato, ker Pioneerjeva anomalija vse bolj priteguje zanimanje fizikov. Letos je strokovna revija Physics Review D objavila 50 strani obsegajo~ prispevek Andersona in sodelavcev, v katerem so raz~lenili vse mo‘ne razlage za anomalijo. Vsekakor povsem nenavadno dolg ~lanek za tak{no revijo. »Anomalno dogajanje s Pioneerjema je nedvomno izredno zanimivo,« pravi Bassett. »Nih~e, ki se zaveda vloge naklju~ij pri znanstvenih odkritjih, ne bo tako nespameten, da v tem dogajanju ne bi videl mo‘nosti za zametke nove fizike.« Ja. La.

Ciganske karte zelo nazorno prika`ejo konkretne `ivljenjske situacije

Kako se vede`uje? »

iganske karte so zelo dobre, ker teh {estintrideset podob vse buje vse glavne arhetipe za vse dinamike pri ~loveku: v prvi vrsti za ~ustveno, pa tudi za telesno, mentalno in duhovno dinamiko. Ko jih povezujemo v razli~nih postavitvah, zelo jasno prikaèjo konkretne situacije. @e vizualno, na sliki, lahko vidimo razli~ne osebe in njihove lastnosti,« pravi vedeèvalka Darja iz Ljubljane, ki je astrologinja in zelo rada uporablja ciganske karte. Pravi, da so najbolj primerne za vpogled v konkretne ìvljenjske situacije, ki se ti~ejo medosebnih odnosov, pa tudi slu`be in {ole ter denarnih in pravnih zadev. Nekaj ~asa je iz ciganskih kart prerokovala prijateljem in znancem, zadnja {tiri leta pa jih uspe{no uporablja pri delu na vedeèvalski liniji: »Vedeùje{ ljudem, ki jih ne pozna{, to pa ni ve~ igra, temve~ resno in odgovorno delo. Ljudje so namre~ zelo sugestibilni. Zato je zelo pomembno, da kljub slabemu izidu, ki ga v~asih vidi{ v kartah, to pove{ tako, da spra{evalec ne izgubi upanja in se ne vda v usodo. ê komu karte na primer kaèjo, da ne bo naredil izpita, to na ve~ na~inov preverim. [ele ko sem prepri~ana v slab izid, spra{evalcu povem, da trenutni izgledi sicer niso najbolj{i, lahko pa se popravijo, ~e se bolj posveti u~enju; pa tudi v primeru neuspeha naj ne izgubi upanja, saj vedno obstajajo {e drugi roki. ê re~e{, da izpita ne bo naredil, je to mo~na negativna sugestija, ki mu lahko vzame vso voljo.« Darja pravi, da je to njen osebni pristop, da pa so nekatere vedeèvalke nagnjene k temu, da slabe rezultate povedo na precej grob in dokon~en na~in. Meni, da mora biti vedeèvalec tudi pre-

[estintrideset ciganskih kart vsebuje glavne arhetipe za vse dinamike pri ~loveku: v prvi vrsti za ~ustveno, pa tudi za telesno, mentalno in duhovno. cej psihologa in dokaj zrel ~lovek, ki odgovorno pristopa k posameznim vpra{anjem in osebam: »Neka spra{evalka je spoznala mo{kega, s katerim sta se nekaj mesecev izredno ujemala. Vpra{ala me je, kaj bo iz te zveze, saj si je zelo `elela, da bi uspela, pa tudi ni~ ji ni kazalo, da ne bi mogla trajati {e naprej. Meni pa so karte

pokazale, da bo njune zveze kmalu konec in da je njen partner neiskren, goljufiv in bolestno ljubosumen. Tega ji nisem povedala, ker sem takrat dobila intuitivni preblisk, naj tega ne storim. Rekla sem ji, da pustimo, naj se stvari razvijajo naprej in da me lahko, ~e `eli, ~ez nekaj ~asa spet poi{~e. ^ez mesec dni me je res poklicala in povedala, da

Vede`evalka in astrologinja Darja najraje prerokuje iz ciganskih kart, ker zelo jasno prika`ejo konkretne situacije, razli~ne osebe in njihove lastnosti.

Misteriji 17

KAKO

SE VEDE ` UJE ?

je ta mo{ki velik la`nivec in da jo je imel za norca. Bila je zelo razo~arana in njuna zveza se je res v kratkem kon~ala. Vendar sem ji pri tem bila v oporo, saj je imela nekoga, s katerim se je lahko o svoji stiski pogovorila.« Darja pravi, da je vedeèvanje veliko ve~ kot zgolj napovedovanje prihodnosti. Pravi smisel prerokovanja je v tem, meni, da lahko spra{evalec zaupa problem, ki ga bremeni. Ko se ljudje znajdejo v ìvljenjskih situacijah, iz katerih ne vedo izhoda, se nekateri obrnejo na prijatelja, drugi na psihologa, tretji na duhovnika, nekateri pa na vedeèvalca. I{~ejo pomo~, razbremenitev, oporo. Seveda jih zelo zanima, kaj jim bo prinesla prihodnost, saj zato sploh poi{~ejo vedeèvalca, toda v sebi si v resnici èlijo zaupnega pogovora.

samo utrujamo vede`evalca in sebe ter zapravljamo denar, ki bi ga lahko uporabili za kaj bolj koristnega. Lahko se tudi sami nau~imo brati iz kart; potrebujemo le knjigo o ciganskih kartah in nekaj vztrajnosti. Dober na~in za vajo je, da si vsak dan potegnemo eno karto in spremljamo, kaj se nam ta dan zgodi in kako je to povezano z izbrano karto. Odgovor v kartah ni alfa in omega vsega, so pa zelo dragocen pripomo~ek, nekak{en zemljevid poti preteklosti, sedanjosti in prihodnosti, ki se nenehno prepletajo. Opazila sem, da v karte ne moremo gledati na podlagi linearnega razumevanja ~asa. ^as je relativen, arhetipi v kartah pa so brez~asni in v tej lu~i glejmo tudi odgovore v kartah.«

KONKRETNE SITUACIJE

STIK Z VEDE@EVALCEM Zgodi se tudi, da spra{evalec in vedeèvalec ne najdeta pravega stika: »Nekateri spra{evalci niso dovolj iskreni. Prikrivajo stvari in se ho~ejo prikazati v lep{i lu~i. Ker niso iskreni, ne moremo skupaj priti do odgovora. To se hitro vidi tudi v karti neiskrenosti, ki jo takrat izvle~em, in vidim, da ta oseba ni iskrena. Nekateri so preve~ skepti~ni. Globoko v sebi si sicer zelo èlijo odgovora, a si zaradi pretirane nezaupljivosti na mentalni ravni ustvarjajo blokade. Takemu spra{evalcu odkrito povem, da je v njemu preve~ dvoma, da si je sam naredil blokado in da tako ne bova pri{la do èlenega odgovora. Neko~ me je obiskala zdravnica specialistka, zelo intelektualna oseba, ki si je mo~no èlela spremembe v ìvljenju, a vanjo ni hotela verjeti. Povedala mi je, da je spra{evala è vse mogo~e vedeèvalce in da ji nobeden ni znal svetovati; v intuitivnem preblisku sem uvidela, da bo doìvela veliko spremembo v ìvljenju. Ko je za~utila mojo prepri~anost, je njen dvom izpuhtel in sva se zelo lepo ujeli v pogovoru. Pozneje mi je povedala, da je v njeno ìvljenje res vstopila

Ciganske karte, ki jih dobite skupaj s knjigo Prerokovanje iz ciganskih kart, z enostavnimi slikovnimi podobami pomagajo do hitrega odgovora na zastavljena vpra{anja. Zaradi svoje enostavnosti so precej popularne.

nepri~akovana sprememba, ki je sploh ni pri~akovala in ji je zelo izpolnila ìvljenje.« Seveda pa ni dobro, ~e se ~lovek preve~ podreja vplivom in je lahkoveren. Kar precej je takih, ki neprestano kli~ejo in obiskujejo razli~ne vedeèvalce. Tako dopustijo, da drugi vplivajo na njihovo ìvljenje s svojimi mnenji, ki jih je veliko, potem pa se zmedejo, saj ne vedo ve~, kaj in komu bi verjeli. »Vsakdo naj bi bil sposoben v osnovi sam obvladovati svoje ìvljenje,« pravi Darja. »Zelo pomembno je, da se ne pustimo preve~ vplivati drugim ljudem in da najdemo notranjo mo~ v sebi za obvladovanje te`jih ìvljenjskih situacij in ovir, ki se nam postavljajo na na{i poti. ê pa è èlimo nasvet vedeèvalca, naj to ne bo prepogosto - prepogosto je vsak teden, da ne re~em vsak dan - in ne spra{ujmo o nepomembnih stvareh, saj s tem

Darja vedeùje tudi iz igralnih in tarot kart, vendar najve~ uporablja prav ciganske: »Ciganske karte so zelo dobre, ker teh 36 podob vsebuje vse glavne arhetipe za vse dinamike pri ~loveku; v prvi vrsti za ~ustveno, pa tudi za telesno, mentalno in duhovno dinamiko. Ko jih povezujemo v razli~nih postavitvah, zelo jasno prikaèjo konkretne situacije. @e vizualno, na sliki, lahko vidimo razli~ne osebe in njihove lastnosti. Neka moja klientka je na primer imela v mislih dva mo{ka, ki sta ji veliko pomenila; hotela je vedeti, s katerim od njiju bo morda za~ela resno razmerje. Pogledala sem v karte in sem res videla ta dva mo{ka in njune lastnosti, ki mi jih je ona potrdila, videla pa sem {e eno mo{ko osebo. Morala sem ji povedati, da ne bo za~ela razmerja ne s prvim ne z drugim, temve~ s tretjim mo{kim, ki ga bo v kratkem spoznala in se z njim celo poro~ila. Spra{evalka takrat seveda ni bila zadovoljna z odgovorom, danes pa je sre~no poro~ena - s tretjim mo{kim!« Vedeèvalko Darjo lahko pokli~ete na telefon (041) 903 465. A. K.

Uganka Bermudskega trikotnika, je kot ka‘e, razvozlana

Mo‘nost katastrof ostaja P

redel morja, ki ga s treh strani omejujejo Bahamski otoki, Portoriko in obala Floride, bolj znan kot Bermudski trikotnik, je zaradi skrivnostnih izginotij ladij, letal in {e marsi~esa drugega, dolgo slovel po tem, da so tam na delu neznane sile. Tragedije so pripisovali vsemu mogo~emu, od duhov do lete~ih kro‘nikov do podvodnih demonov. Kon~no so geokemiki pri{li na dan z veliko bolj zemeljsko teorijo, ki bi lahko pojasnila vse te izgube. Res pa je, da bodo plovila, ki bodo pre~kala ta del morja, ~etudi se teorija izka‘e za pravilno, {e naprej izpostavljena staremu tveganju. Ameri{ka geolo{ka uprava na Woods Hole Field Centru v

Geolo{ka uprava ZDA v dr‘avi Massachusetts je objavila podatke, ki spodbijajo hipoteze, da v Bermudskem trikotniku delujejo nadnaravne sile. dr‘avi Massachusetts je namre~ objavila podatke, ki spodbijajo hipoteze o delovanju nadnaravnih sil in podobnem. Skozi dno oceana naj bi namre~ pronicali »plinski hidrati«. To so trdna telesa iz kristalov, ki spominjajo na led ter nastanejo iz me{anice vode in naravnega plina, najpogosteje metana. Ti delci, ki se oblikujejo v luknjicah znotraj slojev usedlin, lahko tvorijo cemente, vozle ali plasti. Plinski hidrati vsebujejo metan, ki lahko privre iz dna

oceana v tako velikih koli~inah, da zni‘a gostoto morske vode. Ustrezna gostota vode pa je seveda pogoj, da se ladja obdr‘i na povr{ju. Zaradi silovitega izpusta metana postane voda neprimerna za plovbo in ladja potone. »Vsako plovilo, ki bi bilo takrat na povr{ju, bi se v trenutku potopilo«, je lani za London Times povedal dr. Alan Judd, morski geolog na univerzi v Sunderlandu, ki je preiskoval britansko verzijo Bermudskega trikotnika, pre-

dela Severnega morja 95 morskih milj severovzhodno od Aberdeena, ki mu nekateri pravijo ^arovni~ino dno. Tu so namre~ naleteli na razbitine ribi{ke ladje z jeklenim trupom, ki je domnevno potonila prav zaradi izbruha metana. Ladja je le‘ala v vodoravni legi pravokotno nad oddu{no odprtino, iz katere po podatkih geologov uhaja metan. »Izbruhi metana niso krivi le za pribli‘no 20 izginulih ladij v Bermudskem trikotniku od konca druge svetovne vojne,« beremo v London Timesu, »pa~ pa tudi za izginotje {tevilnih letal, ki so preletavala to obmo~je.« »Ko pride plin ob izbruhu na povr{ino morja, se {e naprej dviga ter resno ogrozi

PADEC MORSKE GLADINE ? (NUJNO ?)

PRED UDOROM

OSLABLJEN PAS HIDRATOV ZARADI NJIHOVEGA RAZPADANJA ?

DNO SKO MOR

GHSZ

PREJ[NJE DNO PLINSKIH HIDRATOV ? SEDANJE DNO PLINSKIH HIDRATOV ?

PLIN, UJET PRI VRHU GREBENA – POD PREVELIKIM PRITISKOM ?

POM IKA S NJA MER PLIN A

LUKNJE (USAD ZARADI UHAJANJA PLINA)

PO UDORU

USEDLINA IZ SPRO[^ENIH SEDIMENTOV

GHSZ PRELOMNICE = POTI UHAJANJA PLINA

KR^ENJE GHSZ = PAS Z USEDLINAMI PLINSKIH HIDRATOV

Na novej{i in bolj podrobni sen~eni reliefni mapi valujo~e barve ozna~ujejo globino vode pod povr{jem. Bill Dillon z ameri{ke geolo{ke uprave pravi: »Ve~ji del grebena je zelo gladek, v sredini posnetka pa vidimo usad, ki ga je najverjetneje povzro~il izbruh sedimenta, pome{anega z vodo in plinom. Metan je mo~an toplogredni plin. Zato je razumevanje mehanizmov transferja metana iz podzemskih rezervoarjev v atmosfero zelo pomemben raziskovalni cilj na podro~ju prou~evanja razvoja zemeljske klime«.

Misteriji 19

MO‘ NOST

KATASTROF OSTAJA

KON^NA SODBA GEOLO[KE UPRAVE ZDA

li je uhajanje plina iz plinskega hidrata krivo za {tevilne brodolome ladij v Bermudskem trikotniku? Na vpra{anja odgovarja izvedenec z ameri{ke geolo{ke uprave v Massachusettsu. Ali se v usedlinah na morskem dnu ob celinskem vzno‘ju nedale~ od jugovzhodnih obal ZDA (zahodni del Bermudskega trikotnika) zadr‘ujejo velike koli~ine plinskega hidrata? Da, to je razvidno iz na{ih interpretacij in map. So se usedlinski sloji zru{ili zaradi procesov, povezanih s hidrati, in povzro~ili udore ter uhajanje plina v obliki izbruhov? Najbr‘ je bilo tako. letala, ki tisti hip letijo nad predelom morja, kjer se to dogaja. ^e je metan mo~no koncentriran, se zaradi pomanjkanja kisika okvarijo motorji. Manj{e koncentracije pa utegnejo biti {e nevarnej{e, saj je z vodo zme{an metan mo~no vnetljiv ter ob stiku z razgretimi letalskimi motorji eksplodira.«

PODATKI Z GEOLOŠKE UPRAVE Plinski hidrat obstaja v podoceanskih usedlinah polarnih regij (plitvej{a voda) ter v usedlinah ob celinskih Na zemljevidu, ki so ga izdelali na geolo{ki upravi ZDA, je ozna~en predel Bermudskega trikotnika, kjer so se udrle usedlinske plasti z bogato vsebnostjo hidratov. V tem procesu je v atmosfero pri{la velika koli~ina metana, ki lahko spremeni gostoto vode ter tako ogrozi varnost ladij, ki plujejo po morski gladini, pod katero se dogaja omenjeni proces.

Ali lahko ladja potone zaradi uhajanja plina? Na vsak na~in. ^e je izpust plina velik, se ustvari pena, ki ima premajhno gostoto, da bi jo ladja v zadostni meri izpodrinila in se tako obdr‘ala na povr{ju. Ali je izpust plina, povezan z razpadom hidratov, povzro~il potopitve ladij v morju ob jugovzhodnem delu ZDA? Mislim da ne. Opa‘anja ka‘ejo na to, da je do udorov in nenadnih uhajanj plina, povezanih z razpadom hidratov, najverjetneje pri{lo na koncu ledene dobe, ko je bila oceanska voda {e zajeta v ledene gmote, ki so prekrivale celino, gladina morja pa ni‘ja. Zaradi zni‘anja morske gladine se je zmanj{al pritisk na plinske hidrate na dnu morja, kar je

povzro~ilo razpad hidratov in izpust plinov. To se je dogajalo pred najmanj 15.000 leti, ko so bila izdolbena drevesna debla najbolj{e, kar je premogla tedanja ladjarska tehnika. So potopitve ladij v Bermudskem trikotniku na kakr{enkoli na~in skrivnostne? Ne. Sodeloval sem pri televizijskem programu z naslovom »Bermudski trikotnik«, ki so ga leta 1992 predvajali v Veliki Britaniji. Producenti so se takrat obrnili na londonske Lloyde, da bi preverili, ali je v trikotniku res potonilo neobi~ajno veliko {tevilo ladij. Izkazalo se je, da to sploh ni bilo res. @al mi je, ampak misterij Bermudskega trikotnika je samo pravljica. vzno‘jih (globoka voda), kjer je zaradi ugodne kombinacije pritiska in temperaturnih razmer stabilen. Zakaj je preu~evanje plinskega hidrata pomembno? Ker vsebuje visoko koncentracijo metana, ta pa ni le pomemben energetski vir, temve~ tudi upo{tevanja vreden dejavnik pri globalnih klimatskih spremembah. Plinski hidrat lahko preu~ujemo v laboratoriju, kjer s pomo~jo posebnega aparata ustvarimo ustrezen pritisk in temperaturne razmere za njegov nastanek. Lahko pa ga preu~ujemo tudi na mestu, kjer prihaja iz zemlje, pri ~emer uporabljamo podatke o seizmi~nem delovanju, ki jih zbirajo na ladjah in geofizikalnih modelih. V ZDA, Kanadi, Norve{ki in Veliki Britaniji zdaj skupine znanstvenikov preu~ujejo plinski hidrat in njegovo vlogo v globalnih klimatskih razmerah ter vpliv na zaloge fosilnih goriv v prihodnosti.

Skrivnosti Malte (2)

7000 let star »Pentagon«? Z

a Malte‘ane {e dandana{nji velja pravilo, da so najbolj veren narod v vsej Evropi. To se vidi ‘e na zunaj, saj so cerkve posejane celo bolj na gosto kot v na{i Sloveniji, pa tudi po mestnih avtobusih najdete nad {oferjevim sede‘em citate iz Svetega pisma, da o mno‘i~nih udele‘bah pri ma{ah sploh ne govorimo. Nekateri sociologi znajo to razlo‘iti z zemljepisnim polo‘ajem tega majhnega oto~ja, ki je skozi tiso~letja vabilo mo~i ‘eljne oblastnike, da s te zaplate suhe zemlje nadzorujejo plovbo po Sredozemlju. Nikoli zelo {tevil~ni oto~ani, ki danes {tejejo okoli 350.000 du{, so nenehno branili svojo o~etnjavo pred napadalci in globoka vera je pri takem po~etju {e kako dobrodo{la. Kot vse ka‘e, tudi v davni preteklosti ni bilo kaj dosti druga~e. @e kmalu po naselitvi, ki naj bi se za~ela pred pribli‘no 7.000 leti, so davni Malte‘ani pri~eli z gradnjo za tiste ~ase prav megalomanskih templjev. Tako so jih vsaj klasificirali strokovnjaki. V zadnjem stoletju so arheologi na{li ostanke ve~ kot tridesetih takih zgradb, bi se pa znalo zgoditi, da jih je vsaj {e toliko izginilo kot gradbeni material za poznej{e stvaritve. Pri vsem tem pa ni nepomembno, da gre za najstarej{e {e ohranjene kamnite zgradbe na svetu. Kar za tiso~letje ve~ {tejejo kot najslavnej{e piramide v egip~anski Gizi.

Templji na Malti so za celo tiso~letje starej{i kot najslavnej{e piramide v egip~anski Gizi. tovali. [e celo ve~; skozi tiso~letja naj bi se dalo slediti razvoj arhitektonske zasnove od prvotne »triperesne deteljice« pa vse do objektov s kar {estimi apsidami. Mogo~ne stavbe so to, pa ~eprav tlorisne stranice dosegajo le nekaj deset metrov, a njihovi »zidaki« iz apnenca, ki so jih ve~krat pripeljali s precej{nje razdalje, dosegajo te‘o tudi nekaj deset ton. Upo{tevajo~ {tevilo templjev in njihovo velikost, bi kdo na hitro pomislil, ~e{ da pradavni Malte‘ani niso po~eli ni~ drugega. A v prej citirani knjigi najdemo zelo resen izra~un, da bi bilo za

izdelavo enega najve~jih, Ggantije na otoku Gozo, potrebnih 15.529 dnin. Le 170 mo‘ bi torej v treh mesecih izvr{ilo to veliko delo. Resnici na ljubo moram priznati, da sem se ob ogledovanju te mojstrovine spra{eval, koliko ~asa bi potrebovale dana{nje gradbene firme z vso te‘ko mehanizacijo, da bi bile kos projektu. Verjetno ne kaj bistveno manj, le {tevilo ljudi bi bilo zaradi uporabe strojev nekoliko manj{e. Je pa tudi res, da ~isto povsem ne verjamem tem strokovnim izra~unom, ko si ogledujem ilustracije, ki prikazujejo na~in gradnje.

GEOMETRIJA VELIKANOV Ustavimo se za hip pri pravkar omenjenem templju Ggantia (izgovori se

URADNO PRIZNANJE Ne glede na to, da se dana{nji strokovnjaki zelo radi zmrdujejo nad neukostjo davnih prebivalcev na{ega planeta, pa je David H. Trump v svoji knjigi Malta, Prehistory and Temples (Malta, predzgodovina in templji) zapisal, da so bili davni malte{ki graditelji pravi pravcati arhitekti, ki so stavbe pazljivo na~r-

Pogled iz pti~je perspektive nam lepo prikazuje, kak{na koli~ina materiala je bila potrebna za izgradnjo Ggantije.

Misteriji 21

7000

LET STAR

»P ENTAGON«?

D‘igantija), ki je eden najstarej{ih in nesporno najbolje ohranjenih. Posnetek iz zraka nam takoj da vedeti, kak{ne stotine ton kamenja so vgrajene v te zidove, toda pravo lepoto nam razkrije {ele, ko si ogledamo njegov tloris (slika 1), ki so ga izdelali arhitekti po natan~no opravljenih meritvah. Morda mi bo kdo o~ital, da vsepovsod vidim samo pentagrame, a pri najbolj{i volji ne morem mimo ugotovitve, da vsaj en kot nedvoumno meri 108 stopinj in prav nobenih posebnih spretnosti ni treba, da mogo~no stavbo »oklenete« v povsem pravilen peterokotnik. @e res, da nam ta »odre‘e« manj{i del na desni, a v literaturi najdemo tudi podatek, da je bil ta del zgrajen precej pozneje, vendar nas ‘e dejstvo, da se o~rtani krog dotika roba glavnega hodnika, prepri~uje, da je bil tudi »prizidek« na~rtovan v skladu z osnovno zamislijo. Ko v zunanji lik v~rtamo zvezdo, nam ta s stranicami in simetralami ‘e dolo~i osnovne gradbene elemente. Prvotna stavba je bila torej pravi »Pentagon« in Ameri~ani niso s svojim general{tabom odkrili ni~ novega. Morda se komu to ne bo zdelo ni~ posebnega, a naj vzame v roke svin~nik, ravnilo in papir, pa naj se loti risanja. [e celo majhen lik na ravni podlagi vam povzro~i kar nekaj preglavic, na~rtovanje v velikem merilu na terenu, ki povrh vsega niti ni horizontalen, temve~ visi proti vhodoma (na dnu slike), pa zahteva v dana{njem ~asu obvezno uporabo teodolita, saj lahko le z njim dolo~ite vi{insko razli~ne to~ke v horizontalno pravilen lik. Ampak – davni graditelji so bili bojda le lovci in nabiralci, le najbolj drzni teoretiki jim pripisujejo primitivno kmetovanje! Sodobni raziskovalci trdijo, da nobeden od malte{kih templjev nima nikakr{ne astronomske orientacije, kar je skoraj pravilo pri poznej{ih gradnjah. Pa je trditev morda preuranjena. Kaj pa ~e so davni graditelji s postavitvijo pentagrama ozna~ili smer proti jugu tako, kot ka‘e zeleno polje? Dana{nja smer ze-

Slika 1

Slika 2

Slika 3

Slika 4

meljskih polov odstopa od tiste v ~asu gradnje za 6 stopinj in iz tega bi se na podlagi precesijskih nihanj zemeljske osi celo dalo izra~unati to~en datum gradnje, a to na ‘alost presega moje znanje. Morda se bo pa kdo od bralcev ojuna~il in dopolnil to moje razmi{ljanje. ^e brskamo naprej po sliki 2, ugotovimo, da je tako imenovani »veliki oltar« s stranico postavljen to~no na ~rto, s katero nari{emo na osnovnico »zlati pravokotnik« (rde~i). Slu~aj? Te‘ko verjetno. Sredina »oltarja« je namre~ to~no tam, kjer se sekata simetrala zvezde in stranica pravokotnika. In ~e skozi to to~ko nari{emo koncentri~ni krog (rumeni polni), tako kot ka‘e slika 3, je njegov radij tak{en kot radij zaokro‘ene zunanje stranice templja na zgornjem delu slike (rumeni ~rtkani), hkrati pa njegov obod definira zunanji rob vhodnih vrat, da o oklepanju treh notranjih prostorov niti ne govorimo. In ~e rumeni ~rtkani krog prestavimo na zunanjo stranico, tako kot ka‘e slika, nam definira velikost dveh notranjih ni{ desnega malega templja. Vse preve~ je geometrijske urejenosti, da bi bila lahko naklju~na. [e na eno stvar je morda vredno opozoriti. Poskusimo narisati krog, ki bi lahko najbolje definiral notranje prostore. Prva ugotovitev je, da krog z istim polmerom oklepa manj{e prostore in se prav lepo ule‘e v ve~je. ^e temu krogu v~rtamo zvezdo po simetrali hodnika in jo v istem polo‘aju prenesemo {e v druge kroge, nam podalj{ki stranic in simetral dolo~ijo vse gradbene elemente notranjih prostorov (slika 4). Zaradi preglednosti je vrisanih le nekaj ~rt, kogar stvar zanima, si lahko izvle~e {e ostale. Ne bo mu ‘al!

NEKAJ ARITMETIKE Presene~enj pa s tem sploh {e ni konec. Bolje re~eno, {ele za~enjajo se. Nenavadno dejstvo je, da os notranjih prostorov, ki poteka po hodniku, nima iste smeri kot os zgradbe (simetrala zvezde), temve~ od nje odstopa za 5

7000 stopinj. In na tej osi najdemo pet prostorov! Morda bi temu lahko rekli naklju~je, a v sosednjem prizidku je os prostorov nagnjena na isto stran {e za nadaljnje 4 stopinje in na njej so {tirje prostori! Je nekdo ‘e v tistih davnih ~asih uporabljal vrednost dana{nje kotne stopinje in je na ta relativno preprost na~in posku{al prenesti znanje preko prepadov tiso~letij? Pojdimo dalje. Stranica peterokotnika, v katerem je na~rtovana stavba, je dolga 21,6 metra, kar bi lahko kazalo na uporabo nekega »naravnega« modula (laket, dlan, palec, se‘enj ipd.), a ~e samo malo pobrskamo po spominu, se lahko domislimo, da meri stranica Kefrenove piramide v Gizi 216 metrov, kar je natan~no desetkratnik Ggantije. »Modul« bi se torej lahko prenesel z Malte v tiso~ let mlaj{i Egipt. Morda pa le ni ~isto tako. Kaj pa, ~e

»PENTAGON«?

Veliki oltar.

se je preneslo samo znanje? ^e je to res, potem je bilo to znanje velikansko. Vsebovalo je namre~ tudi poznavanje mer zemeljske oble. Na{o dana{njo dol‘insko mersko enoto smo dolo~ili dobrih dvesto let nazaj, ko smo izmerili

Mogo~ne stavbe imajo »zidake« iz apnenca, ki so jih ve~krat pripeljali s precej{nje razdalje in ki dosegajo te‘o tudi nekaj deset ton.

David H. Trump je v svoji knjigi takole ilustriral posamezne postopke gradnje.

LET STAR

polarni obseg Zemlje in to vrednost delili s 40.000.000. To je na{ meter. A prav tako mersko enoto so verjetno uporabljali tudi na~rtovalci Ggantije. Pri stranici 21,6 metra zna{a obseg peterokotne stavbe 108 metrov. Notranji kot peterokotnika pa meri 1080. So hoteli davni arhitekti posebej poudariti to povezavo? In {e malo {pekulacije. Ko iz-

merimo premer kroga na sliki 4, ugotovimo, da zna{a pribli‘no 8,1 metra. Kaj pa ~e je arhitekt uporabil premer 8,09 metra in s tem {e dodatno poudaril, da na~rt bazira na peterokotniku, za katerega je znano, da je lik zlatega reza, katerega numeri~na vrednost je 1:1,618? Polovica tega {tevila je namre~ 0,809!! Pojdimo dalje. Na{ zlati pravokotnik ima pri kraj{i stranici z 21,6 m dalj{o dolgo 29,72 m, njegova povr{ina zna{a torej 642 m2. Polovica povr{ine je 321 m2, kar samo po sebi ni ni~ posebnega, vendar je res, da nekateri strokovnjaki predvidevajo, da so stari Egip~ani uporabljali za vrednost π {tevilo 3,21. Naklju~je, ali kaj ve~? Poskusimo sedaj izra~unati povr{ino zunanjemu peterokotniku o~rtanega kroga s to vrednostjo π. Polmer zna{a 18,37 m, to na kvadrat, pomno‘eno s 3,21 pa nam da povr{ino 1080 m2, kar pa je zopet na{e »magi~no« {tevilo: vrednost notranjega kota peterokotnika pomno‘ena z 10! Ali res ho~emo stvari posiljevati ali pa nam morda kdo iz davnine zares sporo~a, s ~im se je ukvarjal in kak{na orodja je pri tem uporabljal? Ivan Mohori~

Misteriji 23

Odkrivanje vzrokov za razkroj kulture in degradacijo okolja

Kulture Velikono~nega otoka V

elikono~ni otok: ta odro~ni otok v Polineziji je posejan z mogo~nimi, kamnitimi torzi ravnodu{nih obrazov (moai), ki nemo pri~ajo o izginuli civilizaciji. Vendar glave megaliti niso cela zgodba. Prava zgodba se skriva v zemlji. Udele‘enci odprave Earthwatcha imajo prilo‘nost, da prodrejo globoko v preteklost in odkrijejo, katere sile so povzro~ile pogubni politi~ni in verski preobrat, ki se je pripetil na tem otoku v 17. stoletju. Dr. Christopher Stevenson ‘e trinajst let raziskuje Velikono~ni otok, ker ‘eli odkriti, kateri dejavniki so pripeljali do propada tamkaj{nje dru‘be. Stevenson je ~lan Virginia Department of Historic Resources in direktor organizacije Frontier Fort v Virginiji. Je pionir v obsidianskem datiranju, odlo~ilnem za de{ifriranje najdb, ki pripovedujejo zgodbo o vzponu in padcu kulturi Velikono~nega otoka. Iz Stevensonovih odkritij je razvidno, da so oto~ani u‘ivali tiso~letje miru in blaginje, najve~ po zaslugi njihovih inovativnih poljedelskih metod na tem za ‘ivljenje neprijaznem otoku. Nato pa so nagle spremembe okolja in podnebja, ki so se pripetile med malo ledeno dobo okoli 1400 do 1800 n. {., spod-

kopale ekonomsko in ideolo{ko avtoriteto plemenskih voditeljev, nakar je dru‘ba razpadla. Na poti skozi pokrajino nahajamo prazgodovinske hi{e, ilnate pe~i, vrtove, koko{njake in polja – tu in tam najdemo tudi kak{no obsidiansko suli~no ost (mataa) – kar nam vse razkriva zgodovino okoljske degradacije in kulturnega razkroja. Stevenson in njegov stanovski kolega, dr. Thegn Ladefoged z Univerze v Aucklandu, nas bosta vodila pri nadaljnjem odkrivanju in izkopavanju, s katerim bomo pomagali preizkusiti to pionirsko teorijo in razkriti, kaj se je tam zares dogajalo. V osrednjem delu otoka, pod vedno ~uje~nimi pogledi megalitov moai, bomo raziskovali povr{inska najdi{~a hi{ ter delali vzor~ne jame v vrtovih. S tem bomo ugotavljali razpr{enost naseljenosti staroselcev ter razvijanje njihove kmetovalske tehnologije. V tem sicer toplem podnebju s prijetnimi vetri~i je pri~akovati tudi nekaj de‘evnih dni, ki pa jih bomo izkori-

Udele‘enci odprave Earthwatcha na Velikono~nem otoku raziskujejo arheolo{ka najdi{~a pod vedno ~uje~nimi pogledi gigantskih megalitov moai.

stili za obdelavo svojih najdb v laboratoriju.

TERENSKI POGOJI IN TERMINI Prebivali bomo v doma~nih dvoposteljnih sobah z

V Misterijih v vsaki {tevilki predstavljamo programe, pri katerih lahko sodelujete tudi vi. Za sodelovanje ni potrebna posebna izobrazba ali poznavanje ve{~in; strokovnjaki na terenu udele‘ence nau~ijo vsega, kar je potrebno. Programi Earthwatcha zajemajo tri glavne smeri: raziskovanje, ohranjanje in izobra‘evanje. Stro{ke bivanja vsak poravna sam. Evropski naslov organizacije, ki se ji lahko pridru‘ite: Earthwatch Europe/57 Woodstock Rd./Oxford OX2 6 HJ.UK. Telefon: ++44(0)1865-311-600. http://www.earthwatch.org

modernimi tu{i, in sicer v najeti hi{i v kraju Hanga Roa. To je edino mestece na otoku, katerega je neki ~lan odprave imenoval »eno samo velikansko arheolo{ko najdi{~e.« U‘ivali bomo tudi v ustvarjalni oto{ki kuhinji s sve‘im sadjem in morsko hrano. Projekt je primeren samo za prostovoljce, starej{e od 18 let. Datumi v 2002: prva skupina od 30.10. do 14.11.; druga skupina od 17.11. do 2.12.; tretja skupina od 4.12 do 19.12.

ZALO@BA ARA

VO NO

VODNIK PRAKTI^NE AROMOTERAPIJE

ZDRAVA SREDOZEMSKA PREHRANA

PRIKRITA ZGODOVINA ^LOVE[KE RASE

ZATON PROMETEJEVE DOBE

^ESEN, ^UDE@NO HRANILO

USODA DU[

Davno izro~ilo in najnovej{e terapevtske informacije o rastlinskih eteri~nih oljih, ki jih lahko kupimo v vsaki bolje zalo‘eni trgovini z naravno kozmetiko. Enostavni napotki za odpravljanje stresa, zdravljenje bolezni, obogatitev ~utov, masa‘o in kopeli.

To, kar znanost spoznava za resni~no zdravo hrano, jedo ljudje ob Sredozemskem morju ‘e od nekdaj: zelenjavo, pusto meso, ribe, za~inijo z olj~nim oljem in ~esnom ter vrsto imenitnih za~imb. Ve~ kot 100 receptov.

Knjiga opisuje nenavadne izkopanine, predmete, ki jih v muzejih skrivajo v depojih; strokovnjaki ne znajo razlo‘iti njihovega porekla. Knjiga seznanja s predmeti, katerih starost ocenjujejo na milijone let, ~eprav je ~love{ka rasa uradno stara {ele 100.000 let.

Soodvisnost `ivih bitij je nelo~ljiva in vseobsegajo~a. ^lovek je sam po sebi `ivi dokaz kozmi~ne inteligence, ki dokazuje, da je celota skrita v vsakem od njegovih delov in katere zavest je sestavni del univerzuma. Knjiga vse to pojasnjuje na razumljiv na~in.

Najsodobnej{a znanstvena spoznanja iz 2000 raziskav o neverjetni zdravilni mo~i te ‘e tiso~letja znane rastline in njenem vplivu na resnej{e bolezni sodobnega ~asa...

Cena: 2.900 SIT

Cena: 3.900 SIT

Cena: 1.900 SIT

Ameri{ki mojster hipnoterapije Michael D. Newton je na podlagi {tevilnih seans pri{el do novih odkritij o usodi du{ in to popisal v ve~ kot 500 strani debeli knjigi, ki v obliki intervjujev odstira pogled v skrivnost zasmrtja. Knjiga je ameri{ka uspe{nica.

KOZMOBIOLOŠKI KOLEDAR

Cena: 5.500 SIT

ZDRAVILNA ENERGIJA DREVES Vonjajte in oku{ajte popke in drevesni sok, prislanjajte u{esa in poslu{ajte notranji {epet debel. Spoznajte na~ine in vaje za zajemanje zdravilne energije dreves v gozdu, go{~avi ali na vrtu, ne glede na to, kje ‘ivite. Cena: 4.900 SIT

KOZMOBIOLO[KI KOLEDAR Preglednica Luninih men od leta 1965 do leta 1980, s katerimi je mogo~e dolo~iti Lunino meno ob rojstvu in s tem kozmobiolo{ko ovulacijo, nespremenljiv plodni ~as vsake ‘enske, pa tudi spol otroka. Cena: 1.900 SIT

^ESNOVE JEDI S ~esnom je mogo~e prepre~iti sr~ne in ‘ilne bolezni, ~esen krepi imunost, premaguje klice... Vsakdanje u‘ivanje je najmanj, kar lahko storimo za svoje zdravje. V knjigi ^esnove jedi je ve~ kot 100 receptov. Cena: 2.900 SIT

ZDRAVILNI ^AJI IN NASVETI

Zdravnik internist F. Batmanghelidj dokazuje, da si lahko zdravje mo~no izbolj{amo s pitjem navadne vodovodne vode. Medicinsko utemeljeno.

âjne me{anice za vse vrste tegob in {e nasvete, s katerimi se jih da olaj{ati, je zbral v svoji knjigi starosta slovenskih zeli{~arjev Joè Tomaìn~i~. V knjigi je ve~ kot 100 izbranih receptov in na stotine nasvetov.

Cena: bro{irane 2.900 SIT trdo vezane knjige 3.900 SIT

KAKO VIDIMO, BEREMO IN IZBOLJ[AMO AVRO

KAKO ODKRIJETE VA[A PREJ[NJA @IVLJENJA

KAKO SE NAU^IMO AVTOMATSKEGA PISANJA

KAKO POVE^AMO SAMOZDRAVILNE SPSOBNOSTI

Priro~nik za spoznavanje avre in razlage, kako se jo nau~imo gledati in spoznavati njen pomen; kako nam avra ka‘e na podlagi bioenergijskih zevov du{evno in telesno stanje.

Priro~nik korak za korakom vodi do znanja, kako se sami, brez terapevta, spustimo v prej{nja ‘ivljenja in odkrijemo vzroke morebitnih bolezni, preganjavic, stisk, ki izvirajo iz davnine.

Priro~nik, ki vas pou~i, kako prek avtomatskega pisanja vzpostavite stik z Vi{jim jazom, ki vas vodi in vam svetuje, komunicirate z drugimi bitji, ki vam posredujejo razli~ne informacije, dobite odgovore...

Sami lahko veliko storimo za svoje zdravje. Prisluhnimo naravi. Napotki za klistiranje, post, telesno vadbo in savnanje. Kako, koliko in kdaj naj bi jedli, da bi spremenili svoj svet zdavja.

Cena: 1.900 SIT

Cena: 2.900 SIT

Cena: 1.900 SIT

Priro~nik z razlagami, kako olj~no olje varuje pred artritisom, sr~no‘ilnimi boleznimi in rakom na dojki. Ameri{ka uspe{nica na podlagi rezultatov {tevilnih raziskav vodi v svet zdrave in okusne prehrane, ki varuje zdravje. Cena: 1.900 SIT

Cena: 2.900 SIT

VO NO

PRIPORO^AMO: • Sanjska knjiga (1.900 SIT ), • Napovedovanje usode z igralnimi kartami (2.900 SIT), • Radiestezija (1.900 SIT), • Bioenergija (1.900 SIT), • Ugankarski slovar I+II (4.980 SIT), • Zdrava nose~nica (1.700 SIT), • Varujmo srce (1.700 SIT), • Huj{ajmo (knjiga in kaseta 1.900 SIT), • Ri` na 100 na~inov (1.900 SIT), • Recepti za biohrano (1.600 SIT), • Bio kruh in pecivo (1.600 SIT), • Kuhinja Zlatega polja (1.900 SIT) • Kuhinja Zlatega polja - Ka{e (2.900 SIT), • Kuhinja Zlatega polja - Od polente do kuskusa (2.900 SIT)

^UDE@ OLJ^NEGA OLJA

TELO KLI^E PO VODI

KAKO VPLIVAJO OSEBNA [TEVILA S pomo~jo {tevil, vsako ima svoj pomen, lahko bolje spoznamo sebe in ljudi, ki nas obkro‘ajo. [tevila nam lahko pomagajo ustvariti lep{e ‘ivljenje, z njimi lahko pokukakmo v preteklost, razumemo sedanjost in na~rtujemo prihodnost. Cena: 2.900 SIT.

POTOVANJE DU[ V knjigi najdemo odgovore na ve~na vpra{anja, kaj se dogaja z du{o, ko ~lovek umre, bodisi naravne bodisi nasilne smrti. Kdaj in kako se du{a odlo~i, da pride v ~lovekovo telo? Kaj se dogaja z du{o med dvema ‘ivljenjema? Cena: 3.300 SIT

Knjige naro~ite z naro~ilnico, natisnjeno na naslednji strani. Vse knjige prodajajo tudi v trgovini AUREA - BTC, hala A, tel.: 01/541-17-60.

Misteriji 25

PRODAJA PO PO[TI

INFORMIRANI KOZARCI Njihova posebnost je, da izbolj{ajo vsakdanjo vodo; v njih voda spremeni svoje fizikalnokemi~ne lastnosti, informacije v kozarcu vzpodbudijo njene samoo~i{~evalne lastnosti. Voda iz informiranih kozarcev je za vsa ‘iva bitja primernej{a pija~a, kar je dokazano z vrsto poskusov, ki te~ejo iz meseca v mesec. Tako na primer genotoksi~en test dokazuje, da kozarec pobolj{a vodo za kakih 40 odstotkov. 3.300 SIT Ker razli~ne barve razli~no delujejo na ljudi, smo glede na ezoteri~na izro~ila kozarce opremili s simboli razli~nih barv, pri ~emer je v vseh kozarcih osnovna informacija enaka, zeleni in rde~i pa imata {e dodatne informacije. Vsakemu originalnemu kozarcu je prilo‘en certifikat. Za dobro zdravje je priporo~ljivo, da na dan popijemo kakih osem kozarcev vode. Tehnologija Hydronic, po kateri so narejeni kozarci, je bila z zlatim odli~jem nagrajena na sejmih inovacij v Nürenbergu, Pittsburgu in na mednarodnem sejmu v Celju ter je prejela v Pittsburgu posebno nagrado za uspe{en naravovarstveni izdelek, kristalni globus. Kozarci imajo svoj pomen tudi v barvni terapiji. 4.100 SIT Iz knjige Aura Soma povzemamo, kako barve delujejo na ~loveka: Modra: Deluje na grleno ~akro, vzpodbuja toleranco do sebe in drugih, vero v notranje vodstvo, okrepi odpornost, fizi~no in ~ustveno, zmanj{uje trpljenje... Zelena: Deluje na sr~no ~akro, podpira nas pri sprejemanju odlo~itev, vzpodbuja nov pogled na stvari, prina{a mo~an stik z naravo... Rde~a: Spodbuja delovanje hormonskega sistema, pomaga premagati agresivna ~ustva, obnavlja energijo, uravnove{a delovanje prve ~akre, pomaga pri stresu, pri razli~nih strahovih. Opozorilo: Kozarcev ne smemo pomivati v pomivalnem stroju, uporabljati agresivnih pomi4.100 SIT valnih sredstev ali vanje to~iti vro~o vodo.

SOLNA LU^ Solna lu~ izredno ugodno deluje na po~utje in zdravje, saj seva negativne ione in oddaja v prostor ‘ivljenjsko pomembno desnosu~no bioenergijo, s katero se, ~e je potrebno, napolni vsako telo. Njeno blagodejno delovanje je priporo~ljivo predvsem ob televizorjih, ra~unalni{kih ekranih, mobilnih telefonih, patogenih sevanjih... V prodaji po po{ti so naprodaj te`ke: a) 3 - 4 kg 10.900 SIT b) 4 - 5 kg 11.815 SIT in c) 5 - 6 kg 13.900 SIT

VR^ ZA DOBRO VODO Vr~ za dobro vodo deluje enako kot modri kozarec. Z biolo{kimi testi je dokazano, da zmanj{a genotoksi~nost vode do 40 odstotkov. ^e vodo iz vr~a nato~imo v informirani kozarec, se njegova u~inkovitost pove~a {e za nekaj odstotkov. V vr~ lahko nato~imo liter vode. Tako kot informirani kozarci, tudi vr~ spremeni u~inek alkohola. 11.500 SIT

KRISTALINSKA KROGLA Krogla zagotavlja, da se energija okrog nje su~e desno (preverite z nihalom). V radioni~ni delavnici so ji vsevane informacije, ki razen dobre volje vzbujajo v ljudeh tudi odpornost proti {tevilnim boleznim. Osem centimetrov velika krogla deluje v premeru treh metrov. Poznavalci jih postavijo na ra~unalnik, na delovno mizo, predvsem pa na no~no omarico. 7.900 SIT

MAGIC LIFE Plasti~na plo{~ica posebnih oblik zaradi svoje oblike zajema energijo iz okolja in jo oddaja v neposredno bli‘ino. Plo{~ica je kodirana z orgonskimi sevalniki in nam pove~a energijo in {~iti pred sevanji, ~e jo nosimo na vrvici okoli vratu ali v prsnem ‘epu. 1.070 SIT

TESLOVA PURPURNA PLO[^A Deluje s svojim indukcijskim magnetnim poljem biostimulativno na celi~ne procese, pove~uje izmenjavo plinov, krepi regenerativne procese in mikro cirkulacijo v obolelem tkivu. Uporabljamo jo zjutraj in zve~er po dvajset minut, tako da jo postavimo na obolela mesta in jo pritrdimo z obli‘em. Uporabljamo lahko tudi dve plo{~i, postavljeni drugo proti drugi. Pomaga tudi proti nespe~nosti in drugim te`avam; prilo‘ena so natan~na navodila. 4.900 SIT

INFORMIRANI LON^EK

KOZMOBIOLO[KI VZGLAVNIK

Informirani lon~ek dopolnjuje program informiranih izdelkov. Ima enake lastnosti kot modri kozarec; fizikalno vpliva na razdru‘evanje molekul v teko~inah in jih tako omeh~a. Zato imajo ~aji, ki jih pripravljamo v lon~ku bolj{i okus, o‘ivljena voda potegne iz rastlin ve~ u~inkovin. Na informiranih lon~kih so odtisnjeni posebni simboli “magic life” v ~akrinih barvah, ki ugodno delujejo na zdravje.

Narejen je iz lu{~in v Sloveniji biodinami~no pridelanega pra‘ita pire. V lu{~inah pire je vskladi{~ena kozmi~na energija, ki dobrodejno deluje na vsa ‘iva bitja. Vzglavnik je velik 40 x 40 cm, je primerno napolnjen, da je mehak in zra~en ter se prilagaja vratu in glavi. Mnogi ga uporabljajo tudi v terapevtske namene, za bla‘enje bole~in v vratu, hrbtenici, zmanj{eval naj bi smr~anje itd. 4.900 SIT

BAKRENE ZAPESTNICE TELEFONSKA ZA[^ITA NORAD Telefonska za{~ita Norad je samolepilna bakrena plo{~ica s premerom 12 milimetrov. Nalepimo jo na mobilni telefon v bli‘ini antene ali znotraj na baterijo. Z informacijami, ki jih oddaja, zmanj{uje negativni vpliv sevanja mobilnih telefonov za ve~ kot sedemdeset odstotkov. Tako ob~utno zmanj{uje tveganje okvar kromosomov, ki jih povzro~a sevanje. Doma in v tujini nagrajena za{~ita Norad je preverjena z biolo{kim testom in z merjenjem u~inkov na ~lovekovo biopolje. 2.975 SIT

ATLANTIDSKI PRSTAN IN PLO[^ICA Sta srebrna, oblikovana tako, da posebni liki sprejemajo in oddajajo kozmi~no energijo in s tem {~itijo pred negativnimi sevanji. Ugodno delujejo na zdravje in dobro po~utje, prepre~ujejo nesre~e. Oblika prstana izhaja iz davnine, saj so u~inki likov, ki so skrbno vdelani v celjski srebrni nakit, znani ‘e iz ~asov faraonov. Velikosti prstana: od 16 do 26 mm notranjega premera. prstan 7.800 SIT plo{~ica 7.800 SIT

^AKRINA MAJICA ^akrine majice iz Avstralije telesu dovajajo bioenergijo s pomo~jo mo~nih nihanj nenavadno ‘ivih barv (njihove intenzivnosti se na papir ne da natisniti) in tako polnijo avro in bolj{ajo zdravje. Velikosti S, M, L, XL, XXL. 14.900 SIT

Zmanj{uje ali odpravlja bole~ine, ki jih povzro~ajo revma, artritis, i{ijas, lumbago, igranje tenisa, golfa, ko{arke... Mnogi, ki nosijo zapestnico, zmanj{ajo ali pa celo opustijo jemanje protibole~inskih zdravil in tako veliko naredijo za svoje zdravje. Velikosti zapestnic: od 15 do 19 cm premera. Naprodaj so tudi posrebrene ali pozla~ene. a) bakrena 3.700 ; b) bakrena informirana 4.990 c) posrebrena 5.700 ; d) pozla~ena 9.600 ; in e) pozla~ena z gravuro 12.500 SIT

AJDOV VZGLAVNIK Ajdov vzglavnik je napolnjen s 3,3 kilogrami lu{~in biolo{ko pridelane ajde, velik 70 x 50 cm. Lahko ga poljubno oblikujete in si sami dolo~ite najprimernej{o vi{ino. Se ne greje in je zelo zra~en. Primeren je za vse ljudi, predvsem pa za tiste, ki imajo bole~ine v vratu, glavi, hrbtenici... 9.800 SIT

Naro~ilnica Misteriji Naro~am izdelke:

koli~ina

cena

pla~al bom po povzetju {t. ~lanske kartice: s kartico EU KARANTA AMEX VISA {t. kartice: veljavnost do: podpis: ime in priimek: ulica in hi{na {tevilka: po{tna {tevilka, po{ta: kraj, datum, telefon: Naro~ilnico po{ljite na naslov: ARA, [martinska 10, 1000 Ljubljana tel.: 01/431-20-25, faks: 01/230-16-27, e-mail: ara @zalozba-ara.si Vsi izdelki so naprodaj tudi v trgovini AUREA BTC, hala A Ljubljana, tel. 01/541-17-60.

Misteriji 27

PRODAJA PO PO[TI

RADIESTEZIJSKA NIHALA Karnak (a) (nova oblika), Izis (b) - 6 in Izis (c) - 4 (oba novej{a oblika) so med najbolj znanimi radiestezijskimi nihali. Nihali Izis sta poimenovani po egiptovski boginji Izidi, primerke tako oblikovanih nihal so na{li v izkopanih egiptovskih sarkofagih. Uporabljamo jih za preiskavo {kodljivih sevanj, iskanje vode, izbiranje primerne prehrane, doziranje, pa tudi za diagnosticiranje. Cena posameznega nihala: 4.900 SIT

ENERGIJSKA PLO[^ICA

FILTER IN TRANSFORMER V krajih, kjer je mogo~e pri~akovati onesna‘eno vodo, pa tudi na potovanju, kjer ne vemo, kaj prite~e iz pip, o~istimo vodo s filtrom in dodatno {e s Transformerjem (narejen po tehnologi Hydronic), ki zmanj{a genotoksi~nost vode za 35%. Informirani kozarec {e dodatno zni‘a genotoksi~nost.

Bakrena samolepilna plo{~ica ima vgraviran znak magic life, ki zajema energijo iz okolja in jo dovaja v telo, dodatno pa je napolnjena s pomo~jo orgonskih sevalnikov z informacijami, kodami, ki pove~ujejo energijo v telesu. Uporabljamo jo lahko namesto obeskov, ki so namenjeni dodajanju energije. Plo{~ico nalepimo na zadnjo stran ure, radiestezijsko pa lahko takoj ugotovimo, za koliko nam pove~a energijo. ^e pa uro zavrtimo tako, da se plo{~ica nalega na ‘ile, se energija pove~a {e za nekajkrat. To naj bi bila rezerva, ki jo lahko uporabimo, kadar smo utrujeni, kadar te‘ko vozimo avtomobil, kadar moramo biti zbrani, denimo na izpitih, med pogovori za slu‘bo itd. Posebnost ~istega elektrolitskega bakra iz Zlatarne Celje je, da v stiku s ko‘o po~asi prehaja v telo, ki si ga vzame, kolikor ga potrebuje. Baker v telesu zavira vnetja, bla‘i artriti~ne bole~ine in je sploh prvi znani zaviralec vnetij. Tako je energijska plo{~ica tudi nekaka zapestnica v malem, ki je povsem neopazna. 3.300 SIT

RADIESTEZIJSKI PRIBOR

Cene: filter 5.990 SIT, transformer 14.900 SIT, ogljena kartu{a za 300 litrov 3.990 SIT.

ANGELSKE KARTE Med {tiriin{estdesetimi kartami izvle~ete eno in z nje preberete duhovno sporo~ilo, ki vas spremlja ves dan. Angelske karte niso karte za prerokovanje; so zbirka sporo~il, dobrih misli, ki vam prinesejo mir, zadovoljstvo, uteho in radost. 2.550 SIT

Plastificirana rozeta in nihalo z vre~ko sestavljata komplet za radiestezijsko delo. Na rozeti je {est razli~nih skal za ugotavljanje energetske frekvence prostora, predmetov in oseb, za ugotavljanje radiestezijskega potenciala, vitalnih energij, primernosti hrane, pija~, ~ajev, zdravil, zemeljskih sevanj in vibracij... Na hrbtni strani rozete so natisnjena natan~na navodila. 4.900 SIT

Zajam~eno originalne izdelke ki so predstavljeni v prodaji po po{ti na teh straneh, zastopa in prodaja trgovina Aurea Press v hali A, v BTC v Ljubljani, tel.:01/541 17 60, ve~ino pa je mogo~e kupiti tudi v trgovinah: Ajdov{~ina: Trgovina MEDIGO; Bled: Cvetli~arna-galerija TRG Bled in trgovina FONTANA; Bre‘ice: Trgovina in galerija DARILA DON; Dom‘ale: Prod. Galerija GINKGO; Grosuplje: Salon KRISTAL - Adami~ev center 1. nad.;Izola: Trgovina REVITA (v hotelu Delfin), STAR 2000; Koper: Trgovina MIA (tr‘nica Koper); Kranj: Trgovina LU^KA; Ljubljana: Trgovina AUREA v BTC, hala A, Knjigarna ^OPOVA, MAXIMARKET: Zdravilna zeli{~a v pasa‘i; Maribor: Trgovina DARVEL, TC City; Prod. galerija SKRINJA; Medvode: Butik DARIL, BC Loka Mercator - Mercator gorenjska (gospodinjski oddelek); Moravske toplice: Trgovina za moje ‘ivali (veterinarski in‘. Nabergoj); Nova Gorica: Manufaktura - NARODNA UMETNOST, trg. MEDIGO; Novo Mesto: trg. LEONARDO No1; Radovljica:Trg. META-zdravo ‘ivljenje; Roga{ka Slatina: Industrijska trgovina steklarske {ole; Se‘ana: Trgovina KLASJE, Trgovina MEDIGO; Slovenske konjice: Trgovina VIVA SANA; Slovenska Bistrica: Trgovina VIVA SANA; Velenje: Trgovina NITKA. INDEPENDENCE - je poobla{~eni mre‘ni prodajalec.

S svojo avro so poslu{alci vplivali na neponovljivi koncert rastlin

Zmajevec je bil u‘aljen Z

majevec je bil u‘aljen in ni hotel igrati. Ivan Mohori~, slovenski pisatelj in sodelavec Misterijev, je vzel to lon~nico v naro~je v eni izmed dvoran hotela M, biv{ega hotela Ilirija v Ljubljani, kjer so Damanhurjanci predstavili svojo skupnost, priredili dve delavnici in nazadnje predstavili, kako lahko rastline zaigrajo mile zvoke. Bo‘anje in prigovarjanje zmajevcu, ki ni pri{el v Ljubljano iz Italije, marve~ je hotelska ro‘a, ni zaleglo. V dobro voljo oziroma v stanje, da bi zaigral, ga ni spravilo niti dodajanje energije ene izmed poslu{alk zelenega koncerta. [ele ko ga je Damanhurjanec, ki se z rastlinami ukvarja ‘e celo vrsto let, Cameleonte Oleandro ali Kameleon Oleander

Rastline ~ustvujejo in se odzivajo na vse, kar se dogaja okrog njih. Poslu{ali smo njihove odzive, spremenjene v glasbo. – vsak prebivalec Damanhurja ima eno ‘ivalsko in eno rastlinsko ime, kar ka‘e na njihovo tesno povezanost z naravo – prestavil s tal na mizo, se je zmajevec premislil in zaigral skupaj z vijolico in flamingovcem. »O~itno je bila ro‘a u‘aljena in zato ni hotela igrati,« je dolgotrajen molk zelene lon~nice komentiral Kameleon Ole-

Zmajevec, ki je stal na tleh, medtem ko sta bila flamingovec in vijolica na mizi, ni hotel sodelovati na koncertu kljub veliki pozornosti, ki so mu jo posve~ali. V koncert se je vklju~il {ele, ko ga je Kameleon Oleander postavil na mizo.

Poslu{alci rastlinskega koncerta so z zaprtimi o~mi s svojo spro{~enostjo in nara{~ajo~im biopoljem vplivali na vse lep{e melodije vijolice, flamingovca in zmajevca.

Misteriji 29

Z MAJEVEC

JE BIL U ‘ ALJEN

Na en list rastline je bila pripeta ena elektroda (levo), druga je objemala v zemljo zaboden ‘ebelj, ki je bil v neposredni bli‘ini korenin (desno). Oja~ani odzivi rastlin, spremenjeni v zvoke, so ustvarjali pravi koncert nenavadne pomirjujo~e glasbe.

ander, strokovnjak za dokazovanje, da rastline ~ustvujejo in se odzivajo na vse, kar se dogaja okrog njih. Na koncertu je najprej zaigrala vijolica, ki so jo Damanhurjanci prinesli s seboj. Imela je vlogo nekak{ne in{truktorice in je skoraj tri~etrt ure igrala sama: »Obe hotelski rastlini, zmajevec in flamingovec, se morata igranja {ele priu~iti. Najprej morata poslu{ati in {ele potlej se bosta pridru‘ili s svojimi impulzi, ki jih oja~ene vodimo v sintetizator in od tod v zvo~nike,« je razlagal »dirigent«, ~igar skrb je bila v natan~-

nem name{~anju elektrod, dodatnem zalivanju rastlin, pa tudi prigovarjanju in pogovarjanju z njimi. Damanhurjanci se le redko odlo~ijo, da bi svojo skupnost predstavljali na tujem. Ker pa jih je obiskalo ‘e na stotine in stotine Slovencev, so se odzvali povabilu na{e revije in so »zeleni koncert«, ki mu je sicer mogo~e prisostvovati le v Damanhurju, izjemoma izvedli tudi v Ljubljani. Na rastlinskih koncertih v Damanhurju obi~ajno iz in{trumentov oziroma sentitizatorja izvabljajo zvoke le doma~e lon~nice v posebni dvorani.

Gremo v Damanhur Vabimo ljubitelje nenavadnega, da se nam pridru‘ijo na obisku Damanhurja 19. in 20. oktobra. Spoznali bomo na~in ‘ivljenja skupnosti in si ogledali Hram ~loveka, podzemeljske mojstrovine ljudi, ki ‘ivijo ezoteri~no ‘ivljenje. Kosilo na njihovi farmi, predstavitev njihovega biodinami~nega posestva, pa {e ogled Valcamonice … Cena (prevoz, polpenzion, kosilo, vse vstopnine, vodenje, nezgodno zavarovanje) je 53.700 SIT. Sraka Zlata rozga, ki skrbi za stike z javnostjo in "minister za zunanje zadeve" Klopota~a Sezam.

Vodi Ivan Mohori~. Organizira Quo Vadis. Tel.: 01/507 18 03, quo.vadis@siol.net, www.quovadis.si

Zmajevca so zaradi njegove velikosti postavili ob mizo na tla in je bil »u‘aljen«. Dokler se ni zna{el ob flamingovcu na mizi, ni spustil iz sebe nobenega zvoka.

Z MAJEVEC

JE BIL U ‘ ALJEN

Avtosugestivni program na kaseti in CD U~inkovito spro{~anje Zdravila in ne‘eleni u~inki Varna uporaba zdravil

Kameleon Oleander se v Damanhurju posve~a le »duhovnemu« svetu rastlin in kot dokaz za odzivanje rastlin organizira koncerte, na katerih so glavni igralci lon~nice, najpogosteje vijolice, ali pa drevesa v Svetem gaju, ki je del ozemlja Damanhurja.

V~asih koncert organizirajo tudi v Svetem gaju, skrbno negovanemu gozdu, kjer elektrode priklju~ijo na hraste, kostanje in druga drevesa ter izvedejo koncert milih zvokov, ki jih posnamejo in ponudijo obiskovalcem na zgo{~enkah. Od ~asa do ~asa pa priredijo koncert rastlin in ‘ivih glasbenikov: »Najve~je do‘ivetje je zlitje glasbe dobrih glasbenikov in rastlin. Najprej se glasbeniki prilagajajo igranju rastlin, potem pa se po~asi vse skupaj obrne in rastline za~nejo slediti glasbi ljudi. Pride do enkratnega zlitja ~love{kega duha in ob~utenja rastlin in tak{na glasba je vi{ek ustvarjalnosti narave,« pravi mo‘, ki se je Damanhurjancem pridru‘il pred mnogimi leti in se tam posve~a izklju~no prou~evanju senzibilnosti rastlin. Dokazuje, da rastline ~utijo in imajo spomin, da so pa~ ‘iva bitja, ki niso tako dale~ od ~loveka, kot pogosto mislimo. Da se rastline odzivajo na vsa dogajanja v okolju, je ilustriral s primerom, ki je za nepou~ene res nenavaden: »Med igranjem rastlin je v dvorano pri{el moj prijatelj z velikim sendvi~em

v roki. In zeleni orkester je nenadoma utihnil. Nastala je ti{ina. Mislil sem, da je nekaj narobe z napravami, bodisi z oja~evalcem bodisi s sintetizatorjem. Vse sem nekajkrat preveril in nisem odkril nobene napake. Prijatelj pa je ‘ve~il sendvi~, v katerem je bil velik list solate. Rastline so bile {okirane, ko so videle, kako moj prijatelj po‘ira njihovo »sorodnico« in so otrpnile. [ele ~ez nekaj ~asa, ko je od{el iz dvorane, so spet zaigrale …« Kako ljudje vplivajo na rastline, je dokazal, ko je zbranim poslu{alcem v hotelski dvorani predlagal, naj zaprejo o~i in se prepustijo glasbi. In res, iz posami~nih tonov, ki so do tedaj prihajali iz sintetizatorja, so se razvili vse bolj ubrani zvoki, ki so prijetno napolnili dvorano. Dlje ko je trajal koncert, bolj so bili zvoki usklajeni in prijetni za u{esa in du{o. Nastajala je prava sprostitvena glasba, ki so jo nekateri posneli in tako zabele‘ili tudi svoje soustvarjanje glasbe, saj so z lastno avro vplivali na enkratno glasbo, na glasbo tistega ~asa in vzdu{ja, ki je neponovljiva. J. V.

Napadi bakterij Encimsko prepre~evanje oku‘b Dermatovenerolog svetuje Kako se znebimo bradavic Zaupajmo sebi Strahove povzro~a nevednost Spolnost in vonj Dojenje zbuja po`elenje Menopavza Ustna higiena ‘ensk v menopavzi Kviz Kako porabimo odve~ne kalorije Kuharsko tekmovanje Obisk na kraljevskem dvoru kapusnic Nega ko‘e ^esa ne smemo po~eti Za zdrave lase ‘ensk Klub mama / Son~enje jeseni Zelena stran / Jane` pomaga pri ka{lju in napenjanju

NARO^ITE SI ZDRAVJE POKLONITE GA PRIJATELJEM 01/231-93-60 ; 031/662-092

Misteriji 31

Za bralce odprtega duha

V reviji Misteriji, namenjeni mejnim podro~jem znanosti, lahko iz meseca v mesec spremljate dogajanja na skrivnostnih podro~jih, ki jim znanost po~asi odstrinja paj~olan nenavadnosti in skrivnostnosti. V reviji spremljamo: • svet informacij ali kod in njihov vpliv na vse oblike ‘ivljenja • neznane lete~e predmete • svet duhov • prislu{kovanje vesolju, • skrivnosti planetov in dogajnaja predvsem na Luni in Marsu • nenavadna do‘ivetja in ugrabitve Nezemljanov • komplmentarne poglede na zdravje in zdravljenje • zmote v znanosti • druga~en poglede na nastanek ‘ivljenja in vrst • odkritja, ki jih znanost ({e) no~e priznati • svet radiestezije in radionike 6 {taemvoilk s 3.564 SIT

Revija za mejna podro~ja znanosti Pokli~ite: 01/231 93 60

031 / 662 092 Naro~ite to edintveno revijo v Sloveniji in brazpla~no vam bomo poslali ~lansko kartico Kluba za zdravo ‘ivljenje, s katero boste imeli celo vrsto ugodnosti.

in si naro~ite revijo Misteriji ali jo podarite prijateljem. ARA zalo`ba d.o.o., [martinska 10, 1000 Ljubljana http://www.zalozba-ara.si

Pu~ko Bojan in Renata sta prejela duhovne zdravilne simbole

Zdravilni simboli B

ojan Pu~ko in Renata, zdravilca iz okolice Ljubljane, pravita, da jima je bilo dano, da sta se dokopala do globokih, novih vedenj in metod energijskega zdravljenja. Te vklju~ujejo ~i{~enje {kodljivih karmi~nih u~inkov, odstranjanje osebnih slepil ter zdravljenje blokad in ran na razli~nih energijskih ravneh. Da bi bilo njuno zdravljenje {e bolj u~inkovito, pa jima pomagajo posebni simboli, ki sta jih prejela v meditaciji od samega duhovnega vira. »@ivimo v dobi, ko lahko vsak sam pridobi vedenje o na~inih zdravljenja, ki njemu ali njej najbolj odgovarjajo,« pravi Bojan. »Tudi midva sva pri{la do lastnega na~ina zdravljenja, ki ga {e vedno izpopolnjujeva.« To seveda ne pomeni, da se nista usposabljala kot zdravilca. Bojan je najprej 14 let prakticiral bhakti jogo. @ivel je v a{ramu, potoval kot misijonar in ob~asno obiskoval Indijo za poglabljanje duhovne zavesti. S partnerico in zdaj

Odstranjanje blokad v avri je zelo ko~ljivo, saj tako odpremo globoko rano, ki jo moramo znati tudi zaceliti. ‘e soprogo Renato sta se nato tri leta izobra‘evala kot zdravilca. Bojan je postal mojster reikija in je obvladal aspektiko, radiestezijo in bioenergijo. Torinski in{titut Biosalus, kjer sta z Renato uspe{no kon~ala bioenergetsko {olo, je potrdil, da imata oba optimalen bioenergijski potencial. Ves ta ~as sta delala na sebi in se poglabljala vase. Med petjem manter,

Bojan in Renata pravita, da je urejeno partnerstvo zelo pomembno za vsakogar, ki se ‘eli ukvarjati z energijami.

Misteriji 33

Z DRAVILNI

SIMBOLI

molitvijo in meditacijo sta za~ela zaznavati posamezne energijske ravni, pa tudi blokade, ki jih vidita kot temne made‘e v avri~nem polju – ti se pozneje pojavijo kot bolezni. »Pri zdravljenju energijskih blokad sva ugotovila, da so to nekak{ni oklepi v na{i avri, ki si jih nadenemo sami, da bi ubla‘ili svojo rano na kak{ni energijski ravni,« pravi Renata, Bojan pa dodaja: »Zato je odstranjanje blokad v avri zelo ko~ljivo, saj na ta na~in odpremo globoko rano, ki jo moramo znati tudi zaceliti. Tudi sicer ne bi smeli zdraviti ljudi, ki za to niso pripravljeni. Midva zdraviva samo tiste, ki sprejemajo univerzalne energije ljubezni.« Sprevidela sta, da je energijska terapija resno in odgovorno delo, ki ga mnogi zdravilci jemljejo preve~ na lahko. Da ne bi {kodovala sebi in drugim, sta se odlo~ila priti stvari do dna. V meditaciji jima je postal sli{en in viden njun notranji vodnik, s ~igar pomo~jo sta postopoma razvila u~inkovit in nenevaren na~in zdravljenja. Bojan nadaljuje: »V uvodnem delu najine terapije odstraniva morebitna {kodljiva zemeljska sevanja v telesu in elementale, pa tudi uravnovesiva ~akre in meridiane ter odstraniva razne blokade. ^e so blokade nastale zaradi globokih notranjih ran, je treba nujno zaceliti tudi te rane. Ampak preden se lotiva zdravljenja ran na avri~nih ravneh, najprej o~istiva odve~ne karmi~ne u~inke.«

KARMI^NI BALAST Bojan se je v dolgoletni praksi bhakti joge, joge ljubezni, dodobra spoznal z zakonom in delovanjem karme, zdaj pa ta znanja s pridom uporablja v zdravilstvu. Pravi, da so pomemben, a manj znan vidik karme njeni {kodljivi posledi~ni u~inki, zapisani v na{i podzavesti. ^e smo na primer {li skozi te‘ke preizku{nje, v katerih se nismo mogli obraniti ali smo bili celo zlorabljeni, nismo pa imeli mo‘nosti, da se s psihoterapijo pozdravimo, sledi ~ustvene travme ostanejo v na{i podzavesti in se s~asoma

Lahko da je dober ~lovek, ampak ker nima samozavesti, ljudi preprosto odbija.« Bojan in Renata pravita, da ima po njunih izku{njah ve~ina ljudi ve~ ali manj takih negativnih zapisov v celicah. Karmi~ni balast vidita kot temno energijo, ki med terapijo odteka iz tistega dela telesa, kjer se je dolgo zadr‘eval. »Ljudje so po terapijah predruga~eni, bolj lahki so in razbremenjeni,« pripoveduje Bojan. »Za‘ivijo lastno, samostojno ‘ivljenje, znebijo se ob~utka ‘rtve in niso ve~ pretirano odzivni, temve~ delujejo iz sebe. Renata pa po kon~ani terapiji, tistim ki to ‘elijo, {e dodatno pomaga osvetliti prirojene darove z branjem iz dlani.«

RANE V AVRI^NIH POLJIH

Renata pravi, da so energije njenih vodnikov zelo ne‘ne, in da ji pri terapiji oni premikajo roke.

vprogramirajo v celice. Gre torej za karmo, ki smo jo fizi~no ‘e pre‘iveli, na psihi~ni ravni pa jo {e vedno – ~isto po nepotrebnem – podo‘ivljamo. Odslej v ‘ivljenju stalno privabljamo podobne okoli{~ine in se nam ponavljajo analogne situacije, ker so zapisane v na{i podzavesti. Kako se karmi~ni balast odra‘a v na{em ‘ivljenju? Bojan pojasnjuje: »Karmi~ne posledice nam onemogo~ajo, da bi delovali iz sebe. Te‘ko si postavimo ‘ivljenjsko vizijo in se v njej ne vidimo. Dru‘inski odnosi so zamegljeni; ker z drugimi ne pridemo skupaj kot pravi mi, prihaja do prepirov in razdorov. Kdor ima mo~ne karmi~ne posledice, se te‘ko znajde v svetu, ker ne more resni~no za‘iveti v svoji ‘ivljenjski nalogi. V~asih tudi te‘ko dobi slu‘bo.

Ko je karmi~ni balast odstranjen, pride na vrsto celjenje notranjih ran. Seveda, ~e jim imamo. Ampak imajo jih mnogi ljudje, pravi Bojan, le da jih ve{~e skrivamo, dokler v nas ne po~i. Lahko da smo fizi~no zdravi in so na{e ~akre uravnove{ene, ampak ~e imamo tak{no rano, ne moremo res polno za‘iveti. Zaradi notranje rane v nas vdirajo tuje energije, ki nam povzro~ajo bole~ine. Te so zelo hude, in da jih ne bi ob~utili, si ponavadi zgradimo energijski oklep, ki mu re~emo blokada. Ljudje, ki na primer odra{~ajo v zelo neljube~em okolju, pogosto dobijo rano na ~ustveni ravni, in da v teh okoli{~inah sploh lahko pre‘ivijo, si ustvarijo ~ustveni oklep. Blokada je torej za{~ita, ki je koristna, dokler imamo rano, ni pa trajna re{itev, saj zaradi nje ne moremo polno za‘iveti. ^e smo bili na primer razo~arani v ljubezni in si nadenemo ~ustven oklep, se nam lahko zgodi, da nam pride naproti prava ljubezen, a je ne prepoznamo, ker se bojimo, da ne bi bili ponovno prizadeti. Rane imamo lahko na razli~nih ravneh: na eteri~ni fizi~ni ravni, ~ustveni in mentalni ravni ter na duhovnih ravneh. Najhuj{a od vseh je rana na du{i. Imajo jo ljudje, ki so bili v tem ali prej{njem ‘ivljenju ubiti kot osebnost. Nekateri so bili zlorabljeni {e kot otroci, ko se niso

ZDRAVILNI mogli braniti niti jeziti na povzro~itelja. Energijo jeze so usmerili v svojo osebnost, se zasovra‘ili v podzavesti in izgubili osebnost. Taki ljudje bivajo v zelo mo~ni praznini; ‘ivijo kot lupine brez izra‘ene osebnosti. Ob~utek groze ob trenutku, ko so izgubili osebnost, povzro~a mo~no odtujenost od sebe, posledica pa so hude depresije, ki jim ne pomaga nobeno zdravilo. »Take kliente v terapiji ponovno pripeljem do situacije, ko travmo lahko podo‘ivijo,« pravi Bojan. »Ta terapija je izjemno te‘avna in ko~ljiva, zato jo kombiniram s posebno tehniko ozave{~anja, ki jo pravzaprav vodijo duhovni vodniki z njihovimi energijami.«

DUHOVNI VODNIKI »Midva vse delava z vodniki,« dodaja Bojan. »Brez vodnikov lahko zdravi{ le z zemeljskimi in kozmi~nimi, ne pa tudi z duhovnimi energijami. Pri uravnove{anju ~akr, na primer, ni nujno, da so prisotni vodniki, pri operiranju ran na energijskih ravneh pa brez njih ne gre. To je namre~ prava operacija, kot na fizi~nem telesu, samo da je na vi{jih ravneh. Najprej se priporo~i{ in odpre{, nato pa pridejo vodniki za doti~no te‘avo, jo operirajo in o~istijo. Ti si le odprt kanal, posrednik na zemlji, skozi katerega oni delujejo. @elijo, da bi bilo na zemlji vse ve~ medijev zdravilne svetlobe, da bi pri{lo do preobrazbe. Renata, ki ima za glavnega vodnika nadangela Rafaela, ta je v vesoljni hierarhiji tudi sicer »zadol‘en« za zdravilstvo, razlaga: »Najini vodniki so zelo umirjeni, njihove energije pa izjemno ne‘ne. Najve~ se dogaja v ti{ini. Pri vsaki terapiji si druga~e voden. Oni ti premikajo roke, pri vsakem klientu druga~e.« Preko Rafaela so pri{li tudi simboli, ki jih Renata in Bojan uporabljata pri zdravljenju. Ti simboli, ki odgovarjajo na{im ~akram, so bili razodeti Renati v meditaciji. Bojan in Renata sta dosegljiva na telefonih 041/911-948 (Bojan), 041/889-617 (Renata) in 01/832-30-54.

ZDRAVILNI SIMBOLI Renata, ki je diplomirani tekstilni in‘enir, je potem simbole umetni{ko upodobila na indijski volni. »Njihov izvor je bo‘anski, ne zemeljski,« pravi. »Zemeljske simbole, kot so kamni, kristali, keltski znaki ipd., je treba stalno ~istiti, teh pa ne.« Na vpra{anje, kako njuni simboli delujejo, nam odgovori Bojan: »Simboli so zelo enostavni, za njihovo aktivacijo niso potrebne posebne ceremonije. Preprosto jih polo‘imo, le‘emo nanje in ‘e ~istijo negativnost na vseh ravneh, {kodljive vplive in elementale.« Simboli u~inkujejo tako mo~no, da terapijo za polovico skraj{ajo. Poleg tega klientu pomagajo, da ~akre, ki se med terapijo odprejo, zaradi zakoreninjenih vzorcev pozneje spet ne »zlezejo« nazaj. Tako lahko na naslednji terapiji samo nadaljujemo z zdravljenjem.

Zemeljske simbole, kot so kamni, kristali, keltski znaki ipd., je treba stalno ~istiti, teh, ki so bo‘anskega izvora, pa ne. Simboli zdravijo negativne miselne vzorce, depresije, ~akre, rane na energijskih ravneh, celo rano na du{i. So pa tudi sicer zelo uporabni in prakti~ni, saj lahko z njimi ~istimo prostor od sevanj, negativnih energij in elementalov. Uporabljamo jih kot podstavke za ~i{~enje teko~in in hrane. Njihova mo~ je tak{na, da se voda v 15 sekundah energijsko popolnoma o~isti in napolni s pozitivno energijo, zau‘ita hrana pa blagodejno vpliva na na{ organizem, predvsem na tiste organe, s katerimi je uporabljeni simbol povezan. Simbol lahko tudi neposredno polo‘imo na oboleli organ. ^e se vsak dan za 15 minut ule‘emo na enega ali ve~ simbolov, bomo vedno polni energije, hkrati pa poteka proces ~i{~enja in zdravljenja. Pozitivne u~inke simbolov je z

SIMBOLI

energetsko preiskavo potrdil tudi Igor Ziernfeld, predsednik ljubljanskega dru{tva radiestezistov.

NOVO @IVLJENJE IN [KRATJE Renata in Bojan pri zdravljenju drug drugega podpirata in se dopolnjujeta. Pravita, da je urejeno partnerstvo zelo pomembno za vsakogar, ki se ‘eli ukvarjati z energijami. Zlasti delo z duhovnimi energijami zahteva, da smo uresni~eni na zemlji. To pa je zelo te‘ko brez urejenega partnerstva, ki nam daje navdih, da opravljamo svoje poslanstvo na zemlji. Kdor ne do‘ivi uresni~enja na zemlji, stalno nekaj i{~e; lahko se tudi zate~e v duhovnost, ker misli, da se bo tam uresni~il. Ampak ~e zavra~a spolnost in partnersko ‘ivljenje, ima pa blokirano spolno in sr~no ~akro, je njegova duhovnost le beg pred seboj. Pravi svetniki so prebudili energijo erosa ‘e v prej{njem ‘ivljenju in so energetsko odprti na ~akrah in ravneh. Bojan in Renata, ki imata dru‘bo z imenom Lotosova svetloba, prina{ata svetlobo mnogim hvale‘nim klientom. Pravita, da zdravita ljudi z najrazli~nej{imi telesnimi te‘avami, zelo veliko jih pride tudi zaradi depresivnosti. Imata celo primere uspe{nih ozdravljenj pri pacientih s cistami in tumorji. Bojan pripoveduje: »Neka gospa se je sedem let zdravila za rakom na prsih, plju~ih in mo‘ganih. Poklicali so naju, ko je bila ‘e na mo~nih protibole~inskih zdravilih. V mesecu in pol sva jo s terapijami in simboli, s pomo~jo vodnikov seveda, pozdravila. Na zdravni{kem pregledu so bili zelo presene~eni nad njenim ob~utno izbolj{anim splo{nim stanjem. Presre~na sva, ker sva ji lahko pomagala, pa tudi zato, ker je na{la novo ‘ivljenjsko poslanstvo: v sebi je odkrila nad~utne sposobnosti, lahko komunicira s {krati. Njihove zgodbe je zapisala in ilustrirala, saj se je odlo~ila, da bo svet {kratov in vil predstavila otrokom, ki jih {e lahko vidijo.« Andrej Kikelj

Misteriji 35

Rentgenski pregled faraonove mumije potrjuje nasilno smrt

Zakaj so ubili faraona? T

utankamon je, kot je znano, umrl star le 19 let. Patina ~asa je prekrila skrivnosti, spletke in bitke, ni pa uspela izni~iti odmeva oddaljenih tragi~nih dogodkov, ki burijo duhove vse do dana{njega dne. Na tebanskem dvoru je pred 33 stoletji divjal neprizanesljiv spopad med privr‘enci razli~nih religioznih prepri~anj, zaradi katerega je moral umreti mladi faraon Tutankamon. Tragedija, ki je u‘alostila tedanje prebivalce mogo~ne dr‘ave, je ena od tistih, ki se upirajo zobu ~asa, saj {e danes ne da mirno spati zgodovinarjem in arheologom. Nov val zanimanja za te tako stare dogodke je leta 1998 spro‘ila knjiga »The Murder of Tutankamon« (Tutankamonov umor) avtorja Roberta Brierja, ki je zelo ugleden egiptolog. Knjiga obravnava {e nepojasnjene in zagonetne podrobnosti faraonove smrti. Tutankamon je, kot je znano, umrl star le 19 let. Lahko bi rekli, da gre za kriminalko, ki se odvija ‘e 3300 let. Knjiga ponuja nove odgovore na stara vpra{anja, zato je ‘e izzvala spore med strokovnjaki. Ti so si danes edini le v tem, da je Tutankamon umrl nasilne smrti. Skrivnostni pa

Pred 3300 leti se je v Egiptu odvijala kriminalna drama, ki se je ne bi sramovala niti Agatha Christie. ostajajo vzroki, ki so do tega pripeljali. Kdo je imel korist od njegove smrti? Leta 1968 so faraonovo mumijo natan~no pregledali z rentgenskimi ‘arki in ugotovili, da je pokojni umrl nasilne smrti. Ob tej prilo‘nosti so z istim postopkom pregledali {e 40 kraljev in plemi~ev, ki so umrli v nejasnih okoli{~inah. Izsledki so pripeljali do presenetljivih zaklju~kov: na dvorih faraonov so bile mra~ne spletke nekaj vsakdanjega in najetih morilcev je kar mrgolelo.

POBIT S TOPIM PREDMETOM? Pravi preobrat, ki je vso zadevo spremenil v kriminalko, se je zgodil na Univerzi v Liverpoolu, ko je ekipa pod vodstvom Rolanda Harrisona odstranila povoje s Tutankamonove mumije. Nih-

~e se ni namre~ nadejal, da faraonova glava ne bo na pri~akovanem mestu, ampak lo~ena od trupa, kot da je smrt mladega vladarja nastopila zaradi obe{enja. Preiskava je {e pokazala, da sta bili obe faraonovi roki zlomljeni na ve~ mestih, in to ne zaradi naravnega posledica mumije. Ob natan~nem pregledu lobanje so opazili ve~jo rano na levi ~eljusti, tik pod u{esom, ki jo je najbr‘ povzro~il mo~an udarec s topim predmetom. Dodaten dokaz za to je bil krvni strdek, ki so ga rentgenski ‘arki odkrili pod u{esom. Na osnovi teh dognanj so izvedenci postavili hipotezo, da je bil faraon ob napadu hudo ranjen ter da je dolgo umiral, morda celo nekaj tednov. Ta razkritja so dokon~no odstranila dvome glede prezgodnje smrti faraona Tutankamona. Hipoteza o bolezni, domnevno tuberkulozi, ki so jo postavili ob odkritju bogate kraljeve grobnice leta 1922, se je izkazala za napa~no. Po objavi Harrisonovih dognanj se je med strokovnjaki spet vnela razprava o motivih, ki so pred 3.300 leti na bogatem tebanskem dvoru pripeljali do umora mladega vladarja. Na podlagi zapisov na nekaterih papirusih, basreliefih in

Faraon Tutankamon je pred 3300 leti skoraj gotovo postal ‘rtev zarote. Na sliki njegova krsta iz ~istega zlata, ki jo hranijo v Kairskem muzeju.

ZAKAJ

SO UBILI FARAONA ?

nakitu, ki so shranjeni v Egiptu, Berlinu in Londonu, je egiptolog Robert Brier pokazal na domnevnega krivca, ki naj bi naro~il faraonov umor. To naj bi bil svetnik Aj, faraonov stric po materini strani, ki je bil tudi poveljnik dvorne stra‘e. Po Tutankamonovi smrti naj bi Aj prisilil njegovo vdovo, lepo Anhesenamon, da se je poro~ila z njim, in se tako polastil prestola. Mlada ‘ena naj bi mu bojda posku{ala prepre~iti mra~ne nakane. Za pomo~ se je s skrivnim pismom obrnila na hetitskega kralja in se celo ponudila, da se poro~i z njegovim sinom, vendar je krvolo~ni Aj po{to prestregel in se mladi kraljici ma{~eval tako, da je dal umoriti hetitskega princa.

ODREKA KULTU SON^NEGA BOGA? Brierjeva teza ni prepri~ala vseh strokovnjakov. Znani egiptovski arheolog Zahi Hawass je na primer {e zmeraj prepri~an – morda tudi zato, ker ‘eli ohraniti idili~no sliko starega Egipta – da je Tutankamon umrl naravne smrti. Drugi raziskovalci, na primer Ahmed Osman, se bolj nagibajo k tezi, da je bil faraonov umor posledica versko-politi~nih intrig, ki jih je na dvoru spletal glavni Atonov sve~enik Benhas, da bi kaznoval mladega kralja. Motiv? Tutankamon naj bi se hotel odre~i kultu son~nega boga Atona, ki ga je ustanovil njegov predhodnik Ekhnaton. Osman v dokaz za to tezo navaja poglavje iz Stare zaveze, v katerem je govor o glavnem egip~anskem sve~eniku Fenhasu. Ta naj bi umoril ~loveka, ki se je odrekel ~a{~enju boga Atona. Po tej verziji naj bi torej Tutankamon postal ‘rtev fanatizma, ki je prevladoval na dvoru, in verskih sporov, ki so se po uvedbi novega kulta vneli po vsej dr‘avi. Trenutno se zdi, da se je ~ez starodavno tragedijo spustila zavesa. V pu{~avi, posejani s starodavnimi pomniki, pa razbeljeni veter {e naprej nosi k nebu odmev hru{~a oddaljenih zarot v trajen spomin na tisti dan, ko je bilo utrgano ‘ivljenje mladega faraona. Ra. Pu.

Lunina drevesa so raztresena po vsem svetu

Drevesa z Lune P

o na{em planetu je raztresenih na stotine bitij, ki so bila na Luni in so se od tam vrnila. Nobeno od njih pa ni ~love{ko. Aktivne astronavte {tevil~no preka{ajo v razmerju tri proti ena. In ve~ina je pogre{anih. Gre za drevesa; drevesa z Lune. Nasin znanstvenik Dave Williams jih je na{el ‘e 40 in jih {e i{~e. »Ko so leta 1971 z Apollom 14 zapustila Zemljo,« razlaga Williams, »so bila samo semena. »Zdaj so ‘e velika drevesa. Videti so kot navadna drevesa, vendar so nekaj posebnega, ker so bila na Luni.« Kako so pri{la tja in nazaj, je zanimiva zgodba. Za~elo se je leta 1953, ko je Stuart Roosa sko~il s padalom na kraj gozdnega po‘ara v Oregonu. Takrat je ravno nastopil slu‘bo padalca v Ameri{ki gozdni po‘arni slu‘bi, za katero se je najprej odlo~il zaradi mikavnih pustolov{~in, a je kmalu vzljubil tudi gozdove. »Moj o~e je zelo ljubil naravo,« se spominja Jack Roosa, Stuartov sin in podpolkovnik ameri{kega letalstva. »Ko se je spominjal svojih padalskih dni, nam je pogosto pripovedoval o visokih rumenih borih.«

^e se ljudje kmalu ne bodo spet podali na Mesec, bodo Lunina drevesa kmalu edina ‘iva bitja z na{ega planeta, ki so bila na Luni.

^ez trinajst let je NASA povabila Rooso, ki je medtem postal testni pilot ameri{kega letalstva, da se pridru‘i astronavtskemu programu. Roosa je pristal. On, Ed Mitchell in Al Shepard so bili prva posadka Apolla 14, ki naj bi poletel leta 1971.

»Vsak astronavt Apolla je lahko vzel na Luno manj{e {tevilo osebnih predmetov,« nadaljuje Jack. To so bili obi~ajno nepomembne drobnarije: kovanci, znamke in reklamne nalepke njihove misije. Al Shepard je vzel s seboj ‘ogice za golf. John Mlado je na Gemini 3 vzel sendvi~ s konzervirano govedino. »Moj o~e je izbral drevesa,« pravi Jack. »Na ta na~in se je hotel oddol‘iti Ameri{ki gozdni slu‘bi.«

Misteriji 37

DREVESA

L UNE

»Znanstvenike je zanimalo, kaj se bo zgodilo tem semenom, ~e bodo {la na Luno,« pravi Stan Krugman, ki je bil leta 1971 direktor Ameri{ke gozdne slu‘be za raziskovanje gozdne genetike. »Ali bodo vzkalila? Bodo drevesa imela obi~ajen videz?« V tistih dneh biologi {e niso opravili veliko eksperimentov v vesolju; ta naj bi bil eden prvih. Krugman je osebno izbral drevesne vrste: sekvojo, ju‘noameri{ki bor, platano, duglazijo in ambrovec. »Sekvojo sem izbral, ker je zelo znana, druga drevesa pa zato, ker uspevajo v mnogih delih Zdru‘enih dr‘av,« je pojasnil. »Semena sta priskrbela dva na{a in{tituta za gozdno genetiko. V ve~ini primerov smo poznali njihove star{e, kar je bil predpogoj za genetske raziskave po vesoljskem letu.« 31. januarja leta 1971 je Apollo 14 poletel. Samo Shepard in Mitchell sta dejansko hodila po Luni. Lunarni modul Antares je 5. februarja pristal v Fra Mauru, hribovitem podro~ju, kjer je Shepard z geolo{kim instrumentom udar-

jal svoje znamenite golf ‘ogice. Roosa je ostal v orbiti kot pilot komandnega modula Kitty Hawk. Znotraj njegove {katlice z osebnimi predmeti je bil kovinski valj, 15 centimetrov dolg in 8 centimetrov {irok, poln semen. Skupaj so 34-krat obkro‘ili Luno. Misija Apolla 14 je bila uspe{na. Znanstveniki so bili navdu{eni z geolo{kimi eksperimenti, ki jih je misija omogo~ila, in so komaj ~akali, da za~no prou~evati 43 kilogramov kamnov z Lune, ki sta jih nabrala Shepard in Mitchell. Krugman pa je bil prav tako ‘eljan, da prou~i svoja semena. »Malce nas je bilo strah,« se spominja. Med razku‘evanjem je bila plo~evinka s semeni tudi v vakuumu in je po~ila. Semena so se raztresla in po{kodovala. »Nismo bili prepri~ani, ~e so {e vedno sposobna za ‘ivljenje,« pravi. Krugman je ro~no pazljivo lo~il semena po vrstah in jih poslal v laboratorija Gozdne slu‘be v Mississippiju in Kaliforniji. Kljub nezgodi so skoraj vsa vzklila. »Imeli smo na stotine semen-

Stuart Roosa, pilot komandnega modula Apolla 14 iz leta 1971, je med svojimi osebnimi predmeti na Luno vzel semena razli~nih dreves.

skih rastlin, ki so bile na Mesecu!« V letih, ki so sledila, so drevesa uspevala, znanstveniki pa so jih opazovali. »Drevesa so rasla normalno,« nadaljuje. »Razplojevala so se z zemeljskimi drevesi in njihovi potomci, na pol Lunina drevesa, so bili prav tako normalni.« Vendar analiza DNK v zgodnjih sedemdesetih letih {e ni bila obi~ajen postopek, tako da dreves z Lune niso testirali na ta na~in. Zato morda obstajajo subtilne razlike, ki jih je treba {e ugotoviti. Leta 1975 so bile naposled pripravljene, da zapustijo laboratorij. »In takrat so nam stvari u{le iz rok,« pravi. Vsi so hoteli imeti drevo z Lune. Leta 1975 in 1976 so poslali Lunina drevesa v Belo hi{o, v filadelfijski Independence Square, v Valley Forge. »Eno drevo je od{lo k japonskemu cesarju. Senatorji so jih hoteli imeti za posvetitev novih stavb. Nekaj smo jih posadili tudi v New Orleansu, ker jih je ‘elel tamkaj{nji ‘upan, ki se je pisal Mesec,« pravi Krugman. Bilo je toliko pro{enj, da »smo morali proizvesti nove sadike iz potaknjencev od izvornih dreves.« Nih~e si tega ni sistemati~no zapisoval, zato so lokacije Luninih dreves danes ve~inoma neznane. Williams jih sedaj i{~e in ima spletno stran s seznamom vseh znanih Luninih dreves. »Lunina drevesa so dolgo‘iva,« dodaja Krugman. »Sekvoje bi lahko ‘ivele na tiso~e let, bori pa ve~ stoletij. Pravzaprav so ‘e pre‘iveli Stuarta Rooso in Ala Sheparda, dva ~loveka, ki sta jih nesla na Luno.« Jack ponosno pravi: »Moj o~e je zagotovo vedel, da bodo ta drevesa trajen, ‘iv spomin na najve~ji dose‘ek ~love{tva, pristanek ~loveka na Mesecu.« Ampak ~e se ljudje kmalu ne bodo spet podali na Mesec, bodo Lunina drevesa kmalu edina ‘iva bitja z na{ega planeta, ki so bila na Luni. Tega pa Stuart verjetno ni imel v mislih. Toda Jack je optimisti~en: »Ta drevesa bodo tukaj {e po 100 letih,« pravi. »In takrat bomo poleg njih ‘e sadili drevesa z Marsa.«

Vsak narod, podro~je ali celo posamezna vas ima na~in za odpravljanje urokov

Vsi se branimo pred zlom T

udi v slovenskih legendah in pripovedih o skrivnih stvareh ve~krat naletimo na zgodbe o urokih, copranjih in odcopranjih, hudih pogledih itd. Mit o uroku zlih o~i pa je doma in to kar dobro zasidran pri skoraj vseh narodih {ir{ega Sredozemlja. Matiasma pri Grkih, malocchi pri Italijanih, mal de ojo pri [pancih, pa {e cel kup izrazov in izvedenk sre~amo za ta pojav. Gre za globoko zakoreninjen strah, da ti nekdo s pogledom in seveda slabimi mislimi lahko povzro~i {kodo na zdravju du{e ali telesa, pri ‘ivini, pridelkih na polju, kak{nem poslu, ljubezenskem podvigu itd. Vsak narod, podro~je

Tam, kjer znanost in uradna religija ljudem ne dajeta zadovoljivih odgovorov ali pa je do njih te‘ja pot, bo {e vedno dovolj prostora za praznoverje. ali celo posamezna vas ima tudi ustrezen na~in preventive ali zdravljenja takih urokov.

MATIASMA IN XEMATIASMA PRI GRKIH Kako lahko zoprn glavobol ozdravi{ brez tablete? V Gr~iji bodo mlaj{i mo{ki poklicali svojo mater, ~e sumijo da je vzrok glavobolu urok hudega pogleda.

Mama ima svojo xematiasmo - zagovor ali postopek - ki bo pomagal. Zanimivo je, da se taki recepti prena{ajo iz roda v rod, od matere na sina in od o~eta na h~er, vsaj v~asih je bil tak protokol. Tovrstno »zdravljenje« sestoji iz razli~nih kretenj, kri‘anja po ~elu, bradi in licih, tudi pljuvanje ni nobena redkost, pa seveda cela vrsta izrekov. Do uroka lahko pride ‘e, ~e kdo pohvali nekaj va{ega; kdo ve, ~e ne iz zavisti! Zato je dobro prekri‘ati prste, pljuniti ~ez ramo ali kaj podobnega. Posebej ob~utljivi so otroci v prvih letih ‘ivljenja. Kar nevljudno je, da bi v kak{ni gr{ki vasi hvalil novorojen~ka in si ga buc, buc … od blizu ogledovali. Najbolj nevarne so modre o~i … Morda zato, ker so v Sredozemlju pa~ redke in v podzavesti {e vezane na neprijetne spomine napadalcev oziroma zavojevalcev na kopnem ali na morju; moodrooki so bili Rimljani, Goti, Slovani, pa Nemci v drugi svetovni vojni, da o turistih niti ne govorimo. Nekateri sku{ajo ta fenomen razlo‘iti tudi z modrino morja … Grki so ‘e od nekdaj pomor{~aki ali ribi~i. Morje zna biti krut element, pogoltnilo je ne{teto ‘ivljenj.

TUDI MENIH PLJUNE …

Amuleti proti zlim o~em

^eprav so korenine praznoverja globoko v poganskih ~asih, gr{ka pravoslavna cerkev tega ni~ prehudo ne obsoja ali preganja. Bolj primerno se je proti urokom sicer boriti z molitvijo, pri‘gati sve~o ali darovati za cerkev, ven-

Misteriji 39

V SI

SE BRANIMO PRED ZLOM

dar lahko vidi{ tudi popa ali bradatega meniha, ki prekri‘a prste ali pljune preko rame … za vsak slu~aj! Matiasma in xematiasma je med Grki raz{irjeno verovanje po pode‘elju in v mestih, med starimi in mladimi. Bolj izobra‘eni ljudje oziroma intelektualci, ki jim ni ni~ nerodno priznati, da verjamejo v uroke, pa so izdelali nekoliko bolj prefinjeno razlago tega pojava. Govorijo o negativni energiji, ki zaradi razli~nih vzrokov nastane med dvema ~lovekoma, ob~utku ogro‘enosti, ob~asnem labilnem razpolo‘enju, mo~nih strasteh ju‘nih ljudstev, razbremenitve lastne krivde za neuspehe in podobno.

MALOCCHIO V SREDNJI IN JU@NI ITALIJI V vsaki zlatarni, prodajalni spominkov in ki~a v srednji in ju‘ni Italiji opazimo posebne ro‘i~ke, {e najbolj podobne zrelemu feferonu, najve~krat iz rde~ih koral, zlate, srebrne, pa tudi plasti~ne. Nosijo jih na veri‘ici za vratom, kot obesek za klju~e, v avtu, na konjskem komatu, ob fotografiji najbli‘jih, celo skupaj s kri‘em ali svetinjico Madone - trojna za{~ita je bolj{a od nobene. Ti rogovi so namre~ ‘e stoletja, morda tiso~letja uspe{na obramba pred hudim pogledom - malocchi. Uspe{ne, toda v javnosti manj primerne so razne kretnje s prsti ene ali obeh rok, vse do komolca. Cela vrsta zeli{~, ki jih zatakne{ za podboj vrat ali polo‘i{ pod blazino, je tudi kar dobra za{~ita. Vzroki za strah pred zlom so verjetno povsod enaki - strah za zdravje in ‘ivljenje, svoje in dru‘inskih ~lanov, za imetje, pa tudi za ~ast in dobro ime. V Italiji, kjer je bila {e do nedavnega zakonodaja bolj strpna do zlo~inov »zaradi ~asti«, je ~ast – osebna, dru‘inska ali domovinska – prav tako lahko ogro‘ena zaradi uroka. Vsaka italijanska vas, skupnost ali dru‘ina ima navadno svojega svetnika, patrona, pa {e celo vojsko svetnikov, ki ima vsak svoje »zadol‘itve«. Skoraj vsa-

Za{~itne o~i na ribi{ki ladji

ka molitev vklju~uje tudi pripro{njo svetniku za varovanje pred urokom hudega pogleda. Vse skupaj ni ravno izraz visoko poduhovljene, monoteisti~ne religije, a kdo bi bil preve~ dlakocepski. ^e svetniki lahko kaj ukrenejo proti urokom, ki imajo gotovo opraviti s hudi~em, tem bolje. Verovanju v zle duhove se pa tudi katoli{ka cerkev ni odrekla. Ko smo na televiziji spremljali nadaljevanko Sopranovi, je pozornej{i gledalec lahko ve~krat opazil praznoverje, ki so ga italijanski izseljenci prenesli tudi ~ez lu‘o. V New Jerseyjevski italijan{~ini govorijo o »de ole maloik«. Maloik je od malocchia postal celo ve~pomenski izraz; tudi za korupcijo, urok ali zlo dana{njih ~asov. Jeff Koyen, novinar, ki je precej raziskoval fenomen urokov, omenja nenavadne zgodbe, na katere je naletel. Pripoveduje o indijski dru‘ini, ki je izgubila kar nekaj sinov v otro{ki dobi. Zadnjega sina edinca so do pubertete obla~ili v dekli{ka obla~ila, »da bi pretentali zlo uroka«, ki je viselo nad dru‘ino. V manj kriti~nih situacijah zadostujejo ‘e razni amuleti, kot je tigrov krempelj za

vratom ali zapestnica iz slonovih dlak. Iranci verjamejo v za{~ito amuletov iz poldragih kamnov, {koljk, kosov jelenovega roga. V otro{ke oblekice v{ijejo drobne {koljke in ko{~ke ogledala. Mo~na za{~ita je tudi vzhajajo~a luna in podkev kot sorodna oblika. V islamskem svetu je znan amulet Fatimina roka. Tudi islam kot religija praznoverja ravno ne podpira, ohranilo pa se je tako kot povsod drugje. ^love{tvo je v svoji zgodovini do‘ivelo toliko razli~nih kri‘ev in te‘av, da ni ni~ nenavadno iskanje vzrokov in re{itev. Tam, kjer znanost in uradna religija ljudem ne dajeta zadovoljivih odgovorov ali pa je do njih te‘ja pot, bo {e vedno dovolj prostora za praznoverje. V~asih so to tako ali tako podzavestna dejanja, na primer trkanje na les, iskanje gumba ob sre~anju z dimnikarjem, pa tisto o belem konju, ~rni ma~ki itd. Tudi razne navade - vrstni red gibov pri vstajanju, obla~enju, hranjenju in podobno je lahko praznoverje, ~e nam ‘e najmanj{a sprememba pokvari dan. ^e pa se po kak{nem »zdravilnem« reku ali gibu bolje po~utimo - zakaj pa ne?! Al. Ju.

Najstarej{a skupina za zunajzemeljske stike

Je Zemlja je~a? ^

lani ene najstarej{ih skupin za zunajzemeljske stike so Unariusi. Ime je okraj{ava za Universal Articulate Interdimensional Understanding of Science (pribli‘no: univerzalno jasno interdimenzionalno razumevanje znanosti). Uradni naslov davkov proste, neprofitne izobra‘evalne institucije s sede‘em v Kaliforniji pa je Akademija znanosti Unarius. Ta skupina somi{ljenikov prav gotovo izstopa iz vrste raznih sekt, ki jih je te‘ko pre{teti in imajo vse nekaj skupnih imenovalcev: verski, nacionalni ali politi~ni fanatizem in denar. Skoraj bi lahko dali denar na prvo mesto, vsaj za bistre ustanovitelje oziroma voditelje tak{nih skupin. Seveda ne gre posplo{evati, saj ljudi dru‘ijo razli~ni interesi in potrebe, a pogosto se najde kdo, ki zna to izkoristiti.

UNARIUSI NISO SEKTA Unariusi so prepri~ani, da je ~love{tvo pred veliko spremembo zavesti in mi{ljenja, ko bo Zemlja povabljena, da se kot triintrideseti planet pridru‘i Medplanetarni federaciji. Zemlja naj bi bila sedaj planet - je~a ali izgnanstvo, skratka neke vrste Avstralija za prebivalce drugih planetov. Ti so se neko~ in nekje hudo pregre{ili in se sedaj za pokoro inkarnirajo na Zemlji. ^e se svojih grehov zavejo, se jih lahko tudi pokesajo in se duhovno dvignejo. Vodje in usposobljeni ~lani skupine pomagajo so~lanom do spoznanj in vi{je zavesti s kanaliziranjem sporo~il »vi{jih bitij«: preminulih mojstrov, vladarjev vi{jih planetov, nadangelov in medvesoljskih znanstvenikov. Znanja in vi{jega zavedanja ‘eljnim Zemljanom razlagajo izvor ‘ivljenja, zavesti in povezave z galakti~no inteligenco. Od ustanovitve leta 1954 je akademija izdelala razvejan in zapleten sistem

Unariusi so prepri~ani, da je ~love{tvo pred veliko spremembo zavesti in mi{ljenja, ko bo Zemlja povabljena, da se kot triintrideseti planet pridru‘i Medplanetarni federaciji. »znanj«, ki obsegajo: inteligentna bitja na drugih planetih in v drugih dimenzijah, obstoj angelov, mentalno in fizi~no visoko razvito znanost, medvesoljska potovanja, stike z drugimi svetovi in z du{ami pokojnih, reinkarnacijo, odre{itev.

VSI ZEMLJANI NISO HUDOBNE@I Ko se ~lovek zave svojih prej{njih ‘ivljenj (najve~krat slabih, zato se je kazensko inkarniral na Zemlji) ima mo‘nost s pomo~jo vesoljskih bratov popraviti {kodo, ki jo je povzro~il sebi in drugim. Vsi Zemljani pa le niso biv{i hu-

Ustanovitelja Akademije Unarius: Ernest Norman s soprogo Ruth.

dobne‘i. Nekateri se inkarnirajo prav zato, da pomagajo drugim. Ustanovitelj Unariusa Ernest Norman je bil prepri~an, da je utele{enje Kristusa (baje je celo imel znake kri‘anja na telesu) in Ozirisa. Njegova ‘ena Ruth pa je {la kar skozi 55 zemeljskih ‘ivljenj. Za Unariuse je smrt le stopnja v osebnem razvoju, ki lahko vodi v vi{jo inkarnacijo na nekem drugem planetu. O najbolj atraktivnem verovanju, namre~ o tem, da se bodo na{i vesoljski bratje kmalu izkrcali na Zemlji, pa ve~ kasneje.

STIK Z INTELIGENCAMI V zgodnjih petdesetih letih prej{njega stoletja je za~elo rasti zanimanje za neznane lete~e predmete najprej predvsem v Ameriki. ^love{ko domi{ljijo so razvnemali razvoj oro‘ja in transportne tehnike v drugi svetovni vojni, nepojasnjeni pojavi, kot je dogodek v Roswellu, zgodbe o Bermudskem trikotniku in podobno. Strah pred neznanim je terjal ne le poglobljene raziskave, temve~ tudi primeren pristop do bitij iz vesolja, ~e pridejo in ko pridejo. Prav vsi niso bili mnenja, da lahko s ~im bolj{o oboro‘itvijo in takoj{njim napadom prepre~imo vsa presene~enja. Mnogi so bili prepri~ani, da moramo z drugimi inteligencami vzpostaviti miroljuben in ~imprej{nji stik. Tako sta se na nekem zborovanju podobno misle~ih v Los Angelesu 1954 spoznala in‘enir elektronike, pesnik in jasnovidec Ernest Norman in Ruth Marian. Še istega leta sta se poro~ila. Ernest je ‘e nekaj ~asa sli{al medplanetarne glasove in do‘ivljal astralna potovanja na Mars in Venero. Ker je bil sistemati~en ~lovek, se je ‘elel posvetiti pojavom ~imbolj znanstveno. Zato sta z

Misteriji 41

JE Z EMLJA

JE ~ A ?

‘eno ustanovila Akademijo. Somi{ljeniki so se jima z veseljem pridru‘evali. V sedemnajstih letih skupnega ‘ivljenja in vodenja Akademije sta zakonca Norman napisala ve~ kot 20 knjig na vesoljsko temo. Ernest je bil tudi glavni medij v stikih z vesoljskimi brati, znan kot nadangel Rafiel. Po njegovi smrti 1971 je vodstvo prevzela vdova Ruth, kot nadangel Uriel je delovala kot medij. Ruth je celi zadevi dala ve~ji zunanji poudarek. Sede‘ »podjetja« je preselila v Kalifornijo, kupila veliko zemlji{~e in ga pripravila za skoraj{nji pristanek vesoljskih bratov. Izdala je ve~ kot 80 knjig, 100 video kaset in filmov ter ustanovila {tevilne nove centre v ZDA in tudi v tujini. Ruth je bila kljub duhovnim nazorom prava ameri{ka malome{~anka. Da bi svoji vlogi dala tudi zunanji pe~at, je ve~inoma ob vsaki priliki nosila ve~erne toalete in diademe. Bratje v sekti, {e bolj pa osebje (~uvaji, uslu‘benci) so nosili posebne uniforme iz modnih kolekcij Vojne zvezd ipd. Po njeni smrti leta 1996 je vodstvo prevzel za tri leta Charles Spiegel - z medplanetarnim vzdevkom Antares, ki pa je ‘e leta 1999 od{el v druge dimenzije. Sedaj je vodstvo kolektivno in tudi vlogo medija opravlja ve~ usposobljenih bratov. To je kar pogosta usoda institucij po smrti karizmati~nih ustanoviteljev in voditeljev. Vendar skupine delujejo naprej in ~akajo prihod iz vesolja. Zdru‘enje je do‘ivelo pretres oziro-

ma bolj sovra‘en odnos javnosti po tragi~nem skupnem samomoru ~lanov skupine Nebe{ka vrata leta 1997. Vendar so uspeli prepri~ati javnost oziroma oblast, da sami {e zdale~ nimajo nikakr{nih idej o samomoru, saj so vendar poklicani, da primerno sprejmejo pri~akovane obiskovalce iz vesolja.

Program

TELESNA IN DU[EVNA

SPROSTITEV

MNO@I^NO IZKRCANJE Jedro »verovanja« Unariusov je bil pri~akovani masovni prihod bitij z drugih planetov. Ve~krat je bil napovedan in te‘ko pri~akovan datum prihoda, ki pa se ni uresni~il; menda na{a zavest {e ni bila dovolj visoka. Pred leti se je tudi pri nas ve~krat pojavil kak{en ~lanek z opisano vsebino in podpisom Antares - verjetno je {lo za pripadnike iste ideologije. Zadnji datumsko dolo~en rok za izkrcanje Nezemljanov je bil prehod iz prej{njega v sedanje tiso~letje. Ko so nekateri z grozo pri~akovali konec sveta, so Unariusi radostno ~akali za~etek dobe univerzalnega miru in razumevanja. Ker se tudi za Novo leto 2000 oziroma v letu 2001 ni zgodilo ni~ nezemeljskega, so Unariusi obvestili Zemljane, da so vesoljski bratje spremenili strategijo. Na Zemlji so sicer ‘e dolgo prisotni, vendar nevidni. Zaenkrat bodo navezovali stike z dr‘avnimi in voja{kimi voditelji. Ko pa bo Zemlja pripravljena, bodo res mno‘i~no pristali na Karibskem oto~ju - zadnjem suhem ostanku nekdanje Atlantide. Al. Ju.

Primeren je za vse starosti od 12. leta dalje. • Brez nevarnosti jo lahko uporablja vsak! Posebno priporo~ljiva je za tiste, ki so nekoliko bolj ob~utljivi za zunanje pritiske in tiste, ki so izpostavljeni raznim kratkotrajnim, a mo~nim du{evnim pritiskom. • [portniki jo lahko s pridom uporabljajo kot koncentracijsko vajo pred tekmovanjem. • [tudenti jo prav tako lahko uporabljajo kot koncentracijsko vajo ob intenzivnem {tudiju. Posebej primerna pa je za odpravljanje treme, ki se pojavlja pred izpitom. • Ob enkratnem hudem vznemirjenju, ki ga na primer lahko povzro~i prepir, neprijetno presene~enje ali dogodek. • U~inkovita zna biti pri glavobolih, nespe~nosti, ob~asnem hitrem razbijanju srca in vseh podobnih znakih, ki so du{evnega izvora. • Za odpravljanje ‘iv~ne razdra‘ljivosti ali blagega notranjega nemira, ki nima vzroka v telesnem obolenju ali potrebi. • Za strokovnjake-psihoterapevte kot podporna terapija ali pa kot dodatek drugim vrstam psihoterapije. Ta tehnika je nepogre{ljiv pripomo~ek za tiste, ki se ukvarjajo z vedenjsko psihoterapijo v postopku tako imenovane sistemati~ne desenzitizacije.

Center v Kaliforniji

Program lahko naro~ite na kaseti ali zgo{~enki po tel.: 01/231-93-60; 031/662-092 (ARA zalo`ba d.o.o.) in v trgovini Aurea, BTC, hala A v Ljubljani (01/541 17 60).

Palec vlada splo{nim lastnostim volje, razuma in nagnjenj

Govorica rok K

o je profesor G. Elliot Smith natan~no identificiral kostne fragmente pekin{kega ~loveka, ki so pokazali, da gre za zelo starodavnega ~loveka in ne za opico, je svojo klasifikacijo utemeljil na sinantropovi roki, {e zlasti palcu. ^loveka torej palec bistveno razlikuje od ‘ivali, med samimi ljudmi pa ta prst lo~uje gospodarje od su‘njev, ustvarjalce od izvr{evalcev, uspe{ne od neuspe{nih. Na sliki 1 vidimo, kako kratek in tog je palec pri ~loveku podobnih antropoidnih opicah. Ljudje lahko palec postavimo nasproti drugih prstov; z njim lahko zari{emo lok in se dotaknemo vsakega prsta posebej. Opi~ji palec tega ne zmore. ^love{ki palec omogo~a ro~no spretnost, uporabo orodja, ustvarja-

^love{ki palec omogo~a ro~no spretnost, uporabo orodja, ustvarjanje, gradnjo, pisanje in upravljanje preciznih aparatov. nje, gradnjo, pisanje in upravljanje preciznih aparatov.

VELIK IN MAJHEN PALEC Za razliko od ({tirih) prstov, ki nakazujejo posebne ~lovekove zmo‘nosti, palec vlada splo{nim lastnostim volje,

(4)

razuma in nagnjenj. Palec in prste vedno obravnavamo skupaj, saj nam palec na splo{no pove, kako lahko svoje darove uporabljamo. ^e prsti ka‘ejo na pomanjkanje energi~nosti in prakti~nosti, velik palec to uravnovesi. Ta pri nekaterih rokah mo~ volje tako poudari, da lahko pride do ekscesov. K ‘ivahnosti kratkih prstov velik palec doda prakti~no odlo~nost. Kratek palec ~loveka s kratkimi prsti naredi bolj neodlo~nega, kako naj deluje. Velik palec je odli~en za ljudi z dolgimi prsti, saj utemeljuje njihovo doslednost in premi{ljenost. Majhen palec skupaj z dolgimi prsti pomeni vro~i~no nemiren in razdra‘ljiv zna~aj; ker je tak{en ~lovek nagnjen k drobnjakarstvu, te‘ko naredi kaj konkretnega. Majhen palec v kombinaciji s sto‘~astimi ali koni~astimi konci prstov ozna~uje umetni{ko stremljenje, ne pa tudi ustvarjalne mo~i. ^e pa taki prsti spremljajo dolg palec, je pred nami najbr‘ pesnik ali slikar. Velik palec pove~uje mo~ in energijo prstov s lopatkasto konico, kvadratni roki pa daje usmeritev oziroma smisel. Majhni prsti sicer ne spremenijo mo‘nosti, ki jih ka‘e roka kot celota, nasprotujejo pa njihovi uresni~itvi oziroma jih ovirajo. To je v~asih dobro, kadar so te mo‘nosti slabe. Normalen palec, iztegnjen vzdol‘ dlani, naj bi segal pribli‘no do polovice spodnjega ~lenka kazalca (slika 2), drugi in tretji ~lenek palca pa naj bi bila enako velika.

PRITRJENOST PALCA slika 1

Seveda se relativna vi{ina palca glede na prvi prst (kazalec) razlikuje po tem, kako je palec prira{~en na dlan; visoko ali nizko. Nizko prira{~en palec pogosto

Misteriji 43

GOVORICA

ROK

se‘e le do za~etka prvega prsta. V splo{nem velja, da ~im ni‘je je prira{~en palec, ve~ja je ~lovekova inteligenca. Kadar je palec nizko prira{~en (slika 3), lahko zari{e velik lok; to nakazuje velikodu{nega ~loveka, ki ljubi svobodo, je neodvisen in odkrit. Kadar je palec visoko prira{~en (slika 4), zlasti ~e se zdi, kot da je prilepljen na dlan, ozna~uje zadr‘an, oprezen in pla{en zna~aj. ^e je tak{en palec tudi tog, imamo najbr‘ opraviti s surovo in sumni~avo osebo; ampak ~e so drugi vidiki te roke dobri, lahko ~vrsta pritrjenost palca pomeni le pomanjkanje samozaupanja, srame‘ljivost in preob~utljivost. To zna~ilnost najdemo zlasti pri ljudeh, ki pogosto skrivajo palec v napol zaprte dlani. Srednje velik palec, ki se svobodno giblje, pomeni dobro uravnove{eno osebo, ki ni niti ekstravagantna niti preskromna, niti trmasta niti brezvoljna, je pa odkrita, po{tena in zvesta.

^LENEK VOLJE Trije ~lenki palca imajo to~no definiran pomen: prvi dolo~a voljo; drugi

uresni~i. Slabo razvit drugi ~lenek v kombinaciji z mo~nim ~lenkom volje razodeva nepremi{ljenost v besedah ali dejanjih. ^e je ~lenek razuma glede na celoto za spoznanje kraj{i, ka‘e na ~loveka, ki lahko zaznava subtilne razlike.

SPODNJI ^LENEK PALCA

slika 3

opredeljuje razum in logiko, spodnji pa ka‘e senzibilnost in nagnjenja. Kadar je prvi ~lenek, ~lenek volje (slika 5, P-A), mo~no razvit, debel in veliko ve~ji od drugih, ponavadi razkriva trmastega ~loveka surovega zna~aja, ki rad ukazuje drugim in jim vsiljuje svoje poglede. ^e ima zelo razvit ~lenek volje ozko konico, to ubla‘i surovost, ~e je konica {iroka in spatulasta, pa {e pove~a mo~, surovost in silo. Oglata konica ka‘e na trmastega ~loveka brez domi{ljije, fanatika v svojem majhnem, omejenem svetu. Kadar je ~lenek volje kratek glede na cel palec, imamo velikokrat opraviti s {ibko voljo oziroma z osebo, ki zlahka pade pod vpliv drugih in podle‘e sku{njavam. ^e je kratek ~lenek volje na koncu koni~ast ali za{iljen, skoraj zagotovo pomeni {ibek zna~aj. Ta nravna ali fizi~na {ibkost pa se zmanj{a, kadar je kratek ~lenek volje na koncu mo~an.

Spodnji ~lenek palca (slika 5, P-C) vlada instinktom in ob~utkom. Ti so mo~ni, kadar je spodnji ~lenek palca dolg; ~e je hkrati tanek, pa ~lovek s te‘avo obvladuje mo~ne strasti. Kadar je spodnji ~lenek debel, pomeni samozadovoljnost, ‘eljo po nadvladi in nagnjenost k izkori{~anju drugih. Normalno razvit spodnji ~lenek palca daje ob~utek za pravo mero, normalno zmo‘nost ~ustvovanja in ob~utek za »fair play«.

ZNA^ILNE OBLIKE PALCA Palci so oblikovani zelo razli~no. Pri elementarni roki je palec ponavadi brezobli~en, nabit, kratek in robat. Tak{en

^LENEK RAZUMA

slika 2

Drugi ~lenek palca (slika 5, P-B) vlada sposobnostim zaznavanja, razsojanja in logi~nega sklepanja. ^e je dolg, ka‘e na razsodnega ~loveka, ki najprej dobro razmisli in se {ele potem odlo~i. ^e je drugi dolgi ~lenek kombiniran s kratkim ~lenkom volje, imamo opravka z osebo, ki dobro na~rtuje, a svoje na~rte redko

slika 4

G OVORICA palec obi~ajno razodeva nezadostno inteligenco ali avtoriteto ter neotesano surovost. Palec v obliki debelega in okroglega kija (slika 6) ima okrogel prvi ~lenek, ki razodeva silno voljo, prst pa je kratek in raskav. Ta oblika ka‘e skrajno trmoglavost in pri roki, ki je poleg tega {e ni‘jih lastnosti, surov zna~aj. Kijasti palec so zaradi povezave z nasilnostjo imenovali tudi moril~ev palec, ~eprav seveda ponavadi ne pomeni morilca. V resnici se lahko z njim povezane surove zna~ilnosti docela prekrijejo in nikoli ne pridejo do izraza. Palec je pri ‘iv~nih ljudeh obi~ajno povsem plosek, kot da bi ga nekaj splo{~ilo, ter je ponavadi mlahav in mehak. Palec s {iroko, ~vrsto zgradbo in zdravim tkivom ozna~uje odlo~nost, bojevitost in vitalnost. Velikokrat sem videl tak{en palec na rokah ljudi, ki so dosegli zelo velike uspehe. Kadar je ~lenek volje {irok pri nohtu in se raz{irja v obliki palete (slika 7), ozna~uje veliko odlo~nost, ki se v skrajnosti razvije v tiranstvo in trmoglavost.

slika 7

slika 6

Oblika palete je znak mo~i, tudi ~e je ~lenek zadaj splo{~en, ~eprav v tem primeru ka‘e ve~ volje in manj ‘ivljenjske odpornosti. Zelo dolg in tanek palec ozna~uje rahlo~utnost brez sentimentalnosti, odli~no sposobnost razmi{ljanja in intuitivno dojemanje. Idealno za roko je seveda, da ima normalen, lepo in skladno oblikovan palec. Tak{en palec ozna~uje ~vrsto voljo in sposobnost logi~nega sklepanja. ^lovek s takim palcem je obziren, ~vrst, pameten in razsoden.

GIBLJIVOST PALCA

slika 5

Nekatere zna~ilnosti, ki smo jih ‘e opredelili, se spremenijo glede na gibljivost palca. Tog sklep (slika 8), ki dr‘i palec naravnost in prilepljenega na dlan, lahko ozna~uje prakti~nost, previdnost, materialnost ter lastnosti zaupanja vrednega ~loveka. ^e sta tkivo in oblika togega palca robata, se te lastnosti izrodijo v omejenost.

ROK

slika 9

slika 8

Gibljiv palec, ki je uslo~en navzven (slika 9), ka‘e na ekstravagantno, sr~no, pustolovsko naravo. Gibljiv prst ozna~uje ~loveka bogatih ~ustev, ki blesti v dru‘bi, je bister in prilagodljiv. Ampak

Pri prou~evanju rok vedno primerjajmo znake, ki jih vidimo na palcu, z zna~ilnostmi, ki jih razodevajo prsti in dlan. da bi te dobre lastnosti pripeljale k sre~i, jih morata uravnove{ati prakti~nost in samozaupanje. Pri prou~evanju rok vedno primerjajmo znake, ki jih vidimo na palcu, z zna~ilnostmi, ki jih razodevajo prsti in dlan. Senzitivni in {ibki roki lahko mo~an palec da potrebno mo~ za ~lovekovo samouresni~enje. [ibek palec pa je lahko ovira, da ~lovekovi najve~ji darovi ne morejo priti na dan, in da tudi najsijajnej{a oseba ne zmore izraziti svojih talentov.

Misteriji 45

Kozmobiolo{ki koledar oktober - november 2002 07.09. ob 05:10 08.09. ob 05:57 10.09. ob 05:48 10.09. ob 09:46

sob.

7.9.

ned.

8.9.

pon.

07.09. ob 05:10

07.10. ob 15:57 9.10. ob 16:21

9.9.

tor.

10.9.

sre.

11.9.

~et.

12.9.

pet.

13.9.

10.09. ob 09:46

12.09. ob 07:44

13.09. ob 20:08 14.09. ob 12:47 16.09. ob 20:54 17.09. ob 15:08 19.09. ob 07:18

21.09. ob 15:59 21.09. ob 19:11 24.09. ob 07:54 25.09. ob 19:16

sob.

14.9.

ned.

15.9.

pon.

16.9.

tor.

17.9.

sre.

18.9.

~et.

19.9.

pet.

20.9.

sob.

21.9.

ned.

22.9.

pon.

23.9.

tor.

24.9.

sre.

25.9.

09.10. ob 18:20

11.10. ob 19:45 13.09. ob 20:08

13.10. ob 07:33 14.10. ob 02:51 16.10. ob 13:07

17.09. ob 15:08

17.10. ob 06:16

19.10. ob 01:13 21.09. ob 15:59

21.10. ob 09:20 21.10. ob 13:57 24.10. ob 02:17

25.09. ob 19:16

25.10. ob 11:30

26.09. ob 20:26

pet.

27.9.

26.10. ob 13:10

29.09. ob 07:01

sob.

28.9.

28.10. ob 20:20

ned.

29.9.

pon.

30.9.

tor.

1.10.

sre.

2.10.

~et.

3.10.

03.10. ob 16:52

pet.

4.10.

02.11. ob 02:28

05.10. ob16:51

sob.

5.10.

04.11. ob02:10

ned.

6.10.

03.10. ob 08:26

06.10. ob 13:18

6.10.

pon.

7.10.

tor.

8.10.

sre.

9.10.

~et.

10.10.

pet.

11.10.

sob. 12.10.

09.10. ob 18:20

13.10. ob 07:33

pon. 14.10. tor.

15.10.

sre.

16.10.

~et.

17.10.

pet.

18.10.

17.10. ob 06:16

sob. 19.10.

26.9.

01.10. ob 13:58

ned.

ned. 13.10.

~et.

29.09. ob 19:03

06.10. ob 13:18

ned. 20.10. pon. 21.10. tor.

22.10.

sre.

23.10.

~et.

24.10.

pet.

25.10.

21.10. ob 09:20

25.10. ob 11:30

sob. 26.10. ned. 27.10. pon. 28.10.

29.09. ob 19:03

29.10. ob 06:28 31.10. ob 00:59

03.10. ob 08:26

06.10. ob 13:18

01.11. ob 16:51

04.11. ob 21:34

tor.

29.10.

sre.

30.10.

~et.

31.10.

pet.

1.11.

sob.

2.11.

ned.

3.11.

pon.

4.11.

29.10. ob 06:28

01.11. ob 16:51

04.11. ob 21:34

Osnovni podatki za naravno na~rtovanje rojstev so zbrani v knjigi Kozmobiolo{ki koledar in v reviji Narava Zdravje avgust 1999.

Oda ljubezni Avtorica: Mira Ocepek Zalo‘ba: Stella Obseg: 144 strani Format: 14,5 x 20,5 cm Bro{irano Cena: 3.090 SIT »Zahvaljujem se svojemu ljubemu u~itelju, Bhagavanu Sri Sathya Sai Babi, Avatarju na{e dobe, da je pri‘gal lu~ v moje ‘ivljenje in mi osvetlil ne samo pot, temve~ tudi vedenje … Ko mi je dal vedeti, me je potegnil iz teme, iz privida maye (iluzije). Odstrl mi je obzorje, podrl pregrade. Pokazal mi je, da je ljubezen Bog in da je Bog ljubezen … Zahvaljujem se mu za trud, ki ga je vlo‘il v delo z menoj, da me je prebudil iz spanja in popeljal po svoji poti.« Uvodne besede knjige Oda ljubezni razkrivajo njeno vsebino, avtori~ino ljubezen do Boga, ki ga je sre~ala najprej v sanjah, potem pa {e v Indiji v podobi in fizi~nem telesu Sai Babe. Knjiga je nabita s ~ustvi, ko opisuje do‘ivetja v Indiji. In ko ne more dovolj globoko izraziti misli v opisu najintimnej{ih do‘ivetij, se ji misli zapi{ejo v pesmi. Tako je osebno do‘ivetje in ljubezen do Sai Babe pretkana z dvain{estdesetimi pesmimi, kot je sama ozna~ila kratke, v~asih le nekajvrsti~nice, ki so vse posve~ene Njemu in njeni veliki ljubezni do Njega. Iz izku{enj se ji zapi{ejo misli, ki jo sedaj, ko je do‘ivela najve~jo ljubezen, vodijo v ‘ivljenju: »Prepri~ana sem, da se da urediti vsa

podro~ja na{ega ‘ivljenja, ko se pove‘emo z Bogom. Bog nas neskon~no ljubi. Ljub{e mi je, ~e ne trpimo in smo zdravi in sre~ni …« In razkrije: »V polhipnoti~nem stanju zvem, da sem v prej{njem ‘ivljenju ‘ivela na Tibetu. Bila sem menih, veliko sem meditirala in vse moje ‘ivljenje je bilo posve~eno Bogu. Zvem, da sem malo jedla, ri‘, ki mi {e danes zelo tekne. Prijazna gospa regresoterapevtka mi pove, da sem zelo stara du{a.« Tiste, ki razmi{ljajo, da bi od{li v Indijo k Sai Babi, bo knjiga gotovo nagovorila, da nimajo kaj ~akati. Opisi dogajanj, pri~akovanj in do‘ivetij Slovenk in Slovencev, ob potovanju Mire Ocvirk se jih je zna{lo v daljni de‘eli ve~ kot osemdeset, njeno knjigo in njeno odo ljubezni le potrjujejo.

Thiaooubska prerokba Avtor: Michel Desmarquet Zalo‘ba: Stella Obseg: 206 strani Format: 14,5 x 20,5 cm Bro{irano Cena: 4.890 SIT Po Michela Desmarqueta, Avstralca francoskega porekla, seveda sredi no~i, pridejo Nezemljani in ga odpeljejo, ne da bi ga zlorabili ali prou~ili, marve~ pou~ili o napakah, ki jih po~enjamo na Zemlji, kamor naj bi pred davnimi leti poslali, hkrati kot na Mars, ~love{ke rase: ~rno, rumeno … Ugrabljenec, ki pravzaprav ni ugrabljenec, marve~ le izbranec, ki naj bi s knjigo Thiaooubska prerokba ponesel sporo~ila prebivalcev oziroma prebivalk oddaljenega planeta – ti so namre~ hermafroditi, torej dvospolniki – na Zemljo, je uvodoma v knjigi zapisal: »To knjigo sem napisal kot posledico nalog, ki sem jih dobil in jih ubogal. Nadalje je to poro~ilo o dogodkih, ki so se mi osebno zgodili – to trdim. Menim, da se bo ta nenavadna zgodba zdela nekaterim bralcem do dolo~ene mere znanstvena fantastika – popolnoma izmi{ljena zgodba – vendar pa nimam domi{ljije, ki jo tak{no izmi{ljanje zahteva. To ni znanstvena fantastika. Bralec, ki ima zaupanje, bo lahko

prepoznal resnico v sporo~ilu, ki ga posredujem od svojih novih prijateljev ljudem planeta Zemlja. To sporo~ilo, ne glede na {tevilna sklicevanja na rase in vere, ne odseva niti rasnih niti verskih nagnjenj avtorja.« V knjigi najdemo vse, od opisa vzgajanja trave do prilagajanja kengurujev, ki so bili preneseni na Zemljo s planeta Bakaratin, kot tudi ~rna in rumena rasa. In vse se je za~elo tam, kjer je danes Avstralija, ki je bila v tedanjih ~asih {e druga~e oblikovana celina z druga~no klimo. Zvemo, da je ri‘ avtohtona zemeljska rastlina, da je omogo~ila prehod iz ene v drugo dimenzijo gravitacijska luknja, skozi katero so »od{li« z Zemlje ljudje v razli~nih obdobjih, pa o piluli, ki omogo~a astralna potovanja itd. Knjiga je prijetno branje, ki le prikli~e nasme{ek, bralcem pa seveda prepu{~amo presojo o trditvi, da ne gre za znanstveno fantastiko, marve~ poro~ilo iz vesolja. Knjiga ima trinajst poglavij, ki govorijo o atomskem opusto{enju, prvih ljudeh na Zemlji, zlatem planetu z imenom Thiaoouba, o u~enju ‘ivljenja na drugem planetu, sedmih mojstrih avre, celini Mu in Velikono~nem otoku, odkriva, kdo je bil Kristus itd. Avtor knjigo zaklju~i z ugotovitvijo: »Edina resni~na, nespremenljiva stvar je zakon Stvarnika, ta, ki ga je On ‘elel v za~etku, univerzalni zakon, Njegov zakon in popolnoma nih~e ga ne bo nikoli mogel spremeniti.«

Najbolj iskane knjige v trgovimi Aurea v BTC, hala A v Ljubljani

Nove knjige 1. Mo~ je v tebi Louise L. Hay

2. Kolo ~asa Carlos Castaneda

3. Potovanje du{ dr. Michael Newton

4. Igra `ivljenja in kako jo igrati Florence Scovel Shinn

5. Dih zvezd, Tadej Pretner

6. Prikrita zgodovina ~love{ke rase, Michael Cremo in Richard L. Thompson

7. Telo kli~e po vodi dr. F. Batmanghelidj

8. Jabol~ni kis T. in A. Angerer

9. Zdravilna mo~ gob William H. Lee

10. Zgodba o kumranskih zvitkih Michael Baigent, Richard Leigh

Misteriji 47

Nenavadna doìvetja Angeli so med nami Kot otrok sem si predstavljala angele kot rde~eli~ne debelu{~ke, ki letajo z belimi perutni~kami. Svet odraslosti je prinesel pozabljenje otro{kih sanj. Izginila je bujna domi{ljija, v kateri so nastopale princeske in princi, vile in {kratje, angelska bitja, zmaji in zlobne ~arovnice. Ne glede na hrup dana{njega sveta in pozabljenje, v katerega smo {tevilni padli, sem imela sre~o, da sem se za~ela spominjati, kdo sem. Pred nekaj leti sem se zna{la v hudi stiski in pot me je zanesla k prijatelju, ki je tudi bioenergetik. V pogovoru mi je omenil, naj se ozrem ~ez levo ramo: »Tam je tvoj prijatelj iz neskon~nosti,« je rekel, »z njim te veè neskon~no prijateljstvo … to je tvoj Angel Varuh.« Kar mi je povedal, mi je res dalo misliti. [e ko sem se vozila proti domu, sem razmi{ljala o »neskon~nem prijatelju«, ki da me ves ~as spremlja. Zaradi stvari, ki so me teìle, sem bila tako àlostna, da sem se za~ela kar pogovarjati sama s seboj in glasno izrekla: »Pridi k meni, moj Angel Varuh, oglasi se, pokaì, da si.«êz nekaj trenutkov sem nekaj za~utila v sebi. Ne da bi to hotela, se je po~asi dvignila moja leva roka in me z dlanjo poboàla po obrazu. V tem trenutku sem ob~utila toliko ljubezni, toliko ne`nosti, da sem se razjokala; kar tam, sama med vo`njo v avtomobilu. Zame je bila to ena najlep{ih doìvetij, prebujenje v svet, ki obstaja poleg »vidnega sveta«, katerega zaznavamo s petimi ~uti. Od takrat mi seveda nikoli ni dolg~as. Lepo je vedeti, da ima{ vedno ob sebi prijatelja, ki mu lahko zaupa{ vse teàve, najbolj skrite misli, stvari, ki jih skriva{ celo pred seboj. Nima pomena tajiti, saj Angel ve vse o tebi, o tvojih najbolj skritih mislih, najbolj bole~ih izku{njah, o sanjah,

ki si jih ne upa{ sanjati. Ta Angel {e zdale~ ni podoben debelu{~ku s krili in je popoln ravno toliko, kolikor mu dovolim oziroma zaupam. Prav ni~ mu ni nerodno povedati tudi najbolj debele laì in {e posebej na za~etku, ko sem hotela, da mi kakor s ~arobno pali~ico ureja ìvljenje, me je ve~krat prav grdo potegnil. Na koncu sva se oba smejala in nau~ila sem se, da je samo prijatelj, sicer malce druga~en od drugih, svoje ìvljenje pa moram ìveti sama. Kadar sem preresna ali zaskrbljena, mi pove kak{no {alo; za sodelavca, ki sem ga imela v èlodcu, si je

Vabilo k pisanju izmislil tako sme{no Mnogim med nami se je ‘e pripetilo kaj nenavadnega. ime, da me je slaba Opi{ite va{ resni~ni nenavaden dogodek, sre~anje, va{e volja v hipu minila. sanje, ob~utke, jasnovidne utrinke, strah ... in napisano Ob ve~erih pogopo{ljite na naslov: Uredni{tvo Misterijev, [martinska 10, sto nabiram solato 1000 Ljubljana. Najbolj{e prispevke bomo objavili. na vrtu in takrat mi z Honorar za objavljen prispevek je 10.000 SIT. roko ali pa v duhu pokaè, katera se njemu zdi najlep- vem naro~ju. Pomaga mi tudi pri {a. In zgodi se, da ko kaj i{~em, vo`nji; dostikrat me opozori, da to tudi najdem prav na kraju, ki se mi blià kako vozilo, zgodilo mi ga on v duhu pokaè. Seveda pa se je è tudi, da mi je on prese zgodi, da stvari tam tudi ni, maknil volan in tako prepre~il saj je nagajiv in poln {al, ki so nesre~o. Angeli so med nami, ~e se jih lahko zelo »kisle«, {e posebno, ~e jih preve~ resno jemljem. Kadar zavedamo ali ne, ~e komunicisem àlostna, mi v duhu ponudi ramo z njimi ali ne. Njihova navrtnico, zve~er pa ga prosim, da loga je, da nas varujejo. udovito me objame, in zaspim v njego- je è to, da vemo, da je vedno nekdo z nami, pa ~eprav se ga neposredno ne zavedamo … Angelska bitja so zgolj na{i prijatelji, ki nam prisko~ijo na pomo~, ~e jih zaprosimo. Svoje ìvljenje pa moramo vendarle ìveti sami. Delo, zaradi katerega smo pri{li sem, moramo opraviti sami, lahko pa prosimo za pomo~, in jo bomo tudi dobili. Marjeta

Sanje o ‘ivljenjski sopotnici Nenavadni dogodek, ki ga bom opisal, sem do‘ivel med spanjem, v starosti 21 let, v voja{ki kasarni, med slu‘enjem voja{kega roka. Sanjalo se mi je, da sem stal ob cesti, v nekem ~isto drugem kraju. Z neba je rahlo rosil de‘. Oble~en sem bil v de‘ni pla{~, a nisem imel de‘nika. Od ve~je stavbe je prihajal tru{~ glasov mladostnikov. Videl sem skupino, ki je prihajala na cesto, v njej pa mladenko, deklico s {olsko torbico in dolgimi gladkimi temnimi lasmi, razprtimi prek ramen. Ko so {li proti meni, se je deklica, ki je bila pol manj{a od

NENAVADNA

DO ` IVETJA

mene, lo~ila od skupine in {la naravnost proti meni. Tik pred menoj se je ustavila in se s svojimi modrimi o~mi zazrla vame, kakor da bi mi hotela, ‘elela, mislila kaj povedati, sporo~iti … Potem se je zgodilo tisto najbolj presenetljivo in zame vznemirljivo. Ko me je deklica-mladenka gledala, sem zasli{al done~, odmevajo~ glas, ki me je jasno spominjal na materinega, s ponavljajo~o vsebino: »Kruha daj, sopotniku …« Bilo je, kakor da mi pokojna mati to veleva, naro~a, ukazuje! V tistem, ko sem poslu{al done~i ukaz, sem se prebudil iz sna. Dve leti pozneje pa se je resni~no tako zgodilo. Bil sem v slu‘bi kot mili~nik, v novem kraju, kjer imam sedaj stalno prebivali{~e. V bli‘ini {ole sem stal ob cesti ob koncu {olskega pouka, da sem poskrbel za varno vklju~evanje {olarjev v javni cestni promet. Res je bilo, da je rahlo rosilo. Oble~en sem bil tudi v temen de‘ni pla{~, se ve, brez de‘nika. [olarji so v skupinah igri-

vo odhajali iz {ole. V eni takih skupin, ki je {la proti meni, je bila deklica-mladenka, ki se je povsem ujemala s podobo iz mojih sanj pred dvema letoma Imela je gladke temne lase, razprte po ramenih. Imela je {olsko torbico, in res je bila pol manj{a od mene. In kakor v sanjah se je tudi zdaj kar sama lo~ila od svoje skupine in {la naravnost proti meni, kot da bi jo poklical, pozval. Ko se je zaustavila pred menoj in se s svojimi modrimi o~mi zazrla v moje, sem se v hipu spomnil svojih sanj … Od presene~enja sem obnemel, in zanimivo je bilo, da sva oba za~utila, kakor da sva ‘e stara znanca. Takrat sem ji dobesedno ponudil tisti, iz sanj sporo~eni kruh, ki naj bi ga dal sopotniku. Rekel sem ji: »Deklica (njenega imena {e nisem vedel), v tistem najbli‘jem gosti{~u, mimo katerega gre{ vsak dan v {olo in iz nje, pojdi po kruh-‘emljice in se nahrani.« Tudi tam sem tako naro~il in ne{tetokrat poravnal pla~ilo. Leta

Mali oglasi ASTROLO[KO SVETOVANJE - celovita analiza rojstne karte, prognostika, partnerske in vzgojne dileme, svetovanje v stiski ali ob pomembnih odlo~itvah; JUPITER s.p., Andreja Kotnik, tel.: 05/751-53-45, GSM: 041/914-118 JUPITER s.p, Postojna

so tekla, deklica-mladenka pa je rasla in odrasla … ter postala moja ‘ivljenjska sopotnica, ‘ena. [e ve~. Postala je tudi mati najinih otrok. Pa babica najinih vnukov. In glejte, bla‘eno veselje, zdaj zdaj pri~akujeva, da bo postala prababica najinih pravnukov! Naj {e povem, da sem prav tako na podlagi sporo~ila iz sanj, naj dam kruha sopotniku – z glasom moje pokojne matere in prek modrih o~i moje bodo~e ‘ivljenjske sopotnice – doslej v ‘ivljenju priredil deset daritvenih likovnih razstav svojih ljubiteljskih stvaritev, vse posve~ene in namenjene za la~ne ljudi in otroke doma in po svetu. Vlado

REIKI TEAJI IN TERAPIJE BIOENERGETSKO ZDRAVLJENJE PARTNERSKO SVETOVANJE IN PARTNERSKE TERAPIJE IMAGO AYURVEDSKE MASA@E TE^AJI UMETNOSTI @IVLJENJA telefon.: 041/791-345 TAN-DRA@ d.o.o., Dom`ale

Mali oglasi v Misterijih CENA besede je 300 SIT, (najmanj 4500 SIT za 15 besed ali manj). 10 % popust za tri, 15 % popust za ve~ kot tri zaporedna naro~ila. [tejejo vse besede in {tevilke. 20 % DDV ni v{tet v ceno. ROK za sprejem je do vklju~no 15. v mesecu za naslednji mesec. Pla~ilo vnaprej na posl. ra~un {t.: 02083-11412222. Informacije po tel.: 01/ 431-20-25.

SPREJEM oglasa le pisno: s pismom (s prilo‘eno kopijo vpla~ila) ali po faksu 01/230-16-27. Storitev razli~nih ponudnikov, objavljenih na tej strani, ne preverjamo in zanje ne odgovarjamo. Bralke in bralce prosimo, da nam o kakovosti ponujenih storitev sporo~ijo svoje mnenje.

Izidi ‘rebanja za nagradno kri‘anko {t. 91 PRVA NAGRADA (20.000 SIT): Marija Kurent, Cesta 5. maja 3a, Logatec. DRUGA NAGRADA ({tirimese~na naro~nina na revijo Misteriji): Matej Koro{ec, Knafel~eva 26, 2000 Maribor. 3 TRETJE NAGRADE (knjiga zalo`be ARA): Jelena Stankovi}, Celov{ka 287, 1117 Ljubljana, Radovan Bofulin, Irje 32, 3250 Roga{ka Slatina, Franc Pajni~, Polan{kova 16, Ljubljana. Nagrade bomo poslali po po{ti. Re{itev nagradne kri‘anke {t. 91: VODORAVNO: Pek, glas, adoptant, Saba, zoo, Damanhur, kri‘ec, Ares, globa, Oaxaca, Raka, rebalans, Noe, Sn, aki, lectar, Jamnik, DT, nedelja, et, Aja, Niven, rida, Edgar, Irak, Etna, Basra, Ka~, PP, drs, IJ, elopti~na palica, IK, akridin, vir, Britten, renome, roka, vadi, Asen, Avar, Oran, Otta NAGRADNI POJMI: DAMANHUR, KONCERT RASTLIN, ELOPTI^NA PALICA

Prosimo, da re{itev po{ljete do 15. oktobra 2002 v ovojnici s pripisom KRI@ANKA 92 na naslov: Misteriji, [martinska 10, 1000 Ljubljana. Iz‘rebali bomo pet nagrajencev, ki bodo prejeli: 1. nagrada: 20.000 SIT 2. nagrada: {tirimese~na naro~nina na revijo Misteriji 3.-5. nagrada: knjiga zalo`be ARA

Misteriji 49

Nagradna kri`anka (92) Ime in priimek: Po{tna {t.: [t.: `iro ra~una:

Stalno bivali{~e: Dav~na {t.:

Dav~na izpostava: Pri banki:

Operativna {t. banke:

Nova knjiga zalo`be ARA

USODA DU[

Nova knjiga Michaela Duffa Newtna, ameri{kega duhovnega regresionista, hipnoterapevta, specializiranega za â&#x20AC;&#x2DC;ivljenje po smrti, Usoda du{ je natisnjena v formatu 12 x 19 cm, ima ve~ kot 540 strani in jo je mogo~e kupiti v vseh knjigarnah po 5.500 SIT. ARA zalo`ba d.o.o. [martinska 10, 1000 Ljubljana; tel.: 01/431-20-25

On ni mogel naro~iti revije Misteriji Vi to lahko storite Pokli~ite 01/231 93 60