Revija-Misteriji-112_november-2002

LETNIK 10. - [T. 112 - NOVEMBER 2002 - 660 SIT POZOR! BRANJE TE REVIJE LAHKO VPLIVA NA VA[E @IVLJENJE ISSN 1318-1777

Implantante vsajajo Zemljani Sporazumevanje bakterij na daljavo Vsakdo lahko postane zdravilec Bog kocka z vesoljem So nam znanja Zveri podarili bogovi? vzgojile otroke

NA MOBIJU SPORO^ILO MRTVEGA

Informirani lon~ek Informirani lon~ek dopolnjuje program informiranih izdelkov.

Ima enake lastnosti kot modri kozarec; fizikalno vpliva na razdru‘evanje molekul v teko~inah in jih tako omeh~a. Zato imajo ~aji, ki jih pripravljamo v lon~ku bolj{i okus, o‘ivljena voda potegne iz rastlin ve~ u~inkovin.

Na informiranih lon~kih so odtisnjeni posebni simboli “magic life” v ~akrinih barvah, ki ugodno delujejo na zdravje.

Lon~ki imajo razli~no obarvane robove, da si lahko izberete svojega. Informirane lon~ke lahko pomivate v stroju, primerni so za vse vrste vro~ih napitkov, tudi za juhe.

Cena:

3.300 SIT

Prodajajo vse trgovine, ki so poobla{~ene za prodajo informiranih kozarcev. Veleprodaja: AUREA, BTC Hala A, tel.: 01/541-17-60, 041/616 955.

ARA zalo`ba d.o.o. [martinska 10, 1000 Ljubljana; tel.: 01/431-20-25

Misteriji LETNIK 10. - [T. 112

november 2002

7 Kdo je pomagal ‘ivljenju?

Anomalije v razvoju rastlin, ‘ivali in ~loveka negirajo osnove darvinizma

10 Bog kocka z vesoljem Je izgubljeno zadnje upanje za gotovost?

29 Zvezdni predniki Nezemljani ves ~as napovedujejo Zemljanom svoj prihod

36 Bakterijsko informiranje Bakterije so se nau~ile posredovati informacije po zraku

11 Otroci, posvojenci zveri

39

Malo je znanega o duhovnem ‘ivljenju ljudi, ki so ‘iveli med ‘ivalmi

Vsevidno vohunsko oko Ali je zadnja stran velikega pe~ata ZDA ‘rtev zarote?

13 Implantante vsajajo Zemljani Tehnologija identificiranja s pomo~jo radijskih frekvenc

41 Priro~nik za zdravilce Prebudite zdravilsko sposobnost, ki je v prav vsakem ~loveku (1)

19 Sevanje du{i `ivljenje

45

Pogovor z izumiteljem Nikolo ^elebi}em

Mrtvi poslal sporo~ilo

Ilustracija na naslovnici: Bojan Sumrak

Na zaslonu mobilnega telefona se je pojavilo sporo~ilo mrtvega

Misteriji 3

P ISMA Ilustrirana mese~na revija

Misteriji Naslov uredni{tva: Revija Misteriji, [martinska 10, 1000 Ljubljana Tel.: 01/231-93-60 fax: 01/230-16-27 Elektronska po{ta: ara@zalozba-ara.si Izdaja: ARA Zalo`ba d.o.o., Cigaletova 5, Ljubljana Odgovorni urednik: Jo`e Vetrovec Tel.: 01/231-93-60 Redaktor: Andrej Kikelj Tehni~no urejanje: Luka Zlatnar Tel.: 01/431-43-83 Tajni{tvo in naro~nine: Lilijana Knez Tel.: 01/231-93-60; 031/662 092 Oglasno tr`enje: Tel.: 01/431-20-25 Prodaja po po{ti: Vanda Klop~i~ Tel.: 01/431-20-25; 031/662 092 Odprema po{iljk po po{ti: Franci Hemler Tel.: 01/529-42-44 Fotoliti: Grafi~ni studio K, Ljubljana Tisk: Tiskarna Ljubljana d.d., Ljubljana Naklada: 6000 izvodov Cena izvoda v maloprodaji 660 SIT. Prodaja v kolporta`i: Prodaja, Dunajska 5, Ljubljana, tel.: 01/473-88-41. V naro~nini, ki se pla~uje {tirimese~no (2.376 SIT), 10 % popusta. Poslovni ra~un: 02083-0011412222.

Devizni ra~un: 50100-620-133-900-579602.

4

[MARTINSKA 10, 1000 L JUBLJANA

Magija

P

ozdravljena, Jelka!

Na{el sem tvojo pro{njo za magijo … ??? No, obstajata bela in ~rna magija, zato pazi, kaj bo{ delala, kako in na kak{en na~in, kajti nekaj mora{ vedeti: kar koli bo{ delala, se ti bo vse vrnilo, pa naj bo dobro ali zlo!

Sicer pa je tega materiala, kolikor ho~e{ (mene ta smer ne zanima in sem slu~ajno naletel nanjo). Samo malo se obrni okoli sebe, pa bo{ videla, da imam prav …

Za poku{ino ti svetujem »Knjigo senc«, ki je {e v nastajanju, vendar se jo ‘e da uporabljati in delati z njo – odvisno kaj ho~e{ oziroma pri~akuje{ … Dobi{ jo na internetu na naslovu: http://users.volja.net/ jkranjec/sence/index.html Pa dosti sre~e pri ~aranju! Panta rhei!

Dare PS: ^e te {e kaj zanima, mi lahko pi{e{ na e-mail: dare.strucl@siol.net

Spo{tovana gospa Jelka,

Z

zanimanjem sem bral va{e pismo v septembrski {tevilki revije Misteriji. Spra{ujete po nekom, ki obvlada magijo. Nekaj ste omenili o izpolnjevanju

‘elja in re{evanju problemov. Najprej nisem vedel, ali naj vam odpi{em, toda dejansko se ‘e dolgo ukvarjam s posebno vrsto magije. Ta magija je bo‘anske narave in je dale~ od ~rne magije, ki se ukvarja s tema~nimi silami. Dosegel sem ‘e mnogo in pomagal ogromno ljudem, ~eprav ne grem veliko v javnost.

V ‘ivljenju sem veliko popotoval po svetu in se marsikaj nau~il, ~eprav so mi bile nekatere mo~i dane ‘e ob rojstvu. Zelo rad bi stopil v stik z vami in ~e ho~ete, vam lahko pomagam. Ker pripadam posebnemu redu sve~enikov iz Indije, mi je glavna pomo~ ljudem, zaslu‘ek pa mi ni toliko pomemben. Odprt sem za vsa va{a vpra{anja in karkoli vas zanima, me vpra{ajte. Sam nikoli ne pri~akujem, da ljudje verjamejo vame, ampak vedno pravim, da naj poskusijo, rezultat pa bo povedal svoje. Va{ s spo{tovanjem, Damana Moj naslov: D. Derlink, po{tno le‘e~e, 4000 Kranj

Prekognicija

S

prva me je bilo zelo strah. ^utila sem, da nisem normalna kot druga dekleta. Ne vem, ali je to dar od Boga ali zlo, ki mi greni ‘ivljenje.

ZANIMIVE INTERNETNE POVEZAVE ARA Zalo‘ba http://www.zalozba-ara.si Son~na obvestila Dnevna obvestila o dogajanju za osebno in duhovno rast, zdravo ‘ivljenje in skrb za naravo. http://www.soncnaobvestila.cjb.net

ALI

ara@zalozba-ara.si

@e kot najstnica bi skoraj umrla, a sem smrt premagala. Po treh dneh kome sem bila v onostranstvu in se vrnila nazaj, zato vem, da ima nekdo z menoj {e velike na~rte, da me ni pustil umreti.

Ko sem odrasla, so se mi za~ele dogajati neverjetne stvari, ali pa so se mi tudi do sedaj, le da nanje morda nisem bila pozorna. Dogaja se mi, da dva, tri ali {tiri mesece vnaprej napovem dogodke doma~im in sodelavcem.

Neko~ sem na primer povedala sodelavcu: »Pravi{, da se ne bo{ poro~il in imel otrok, jaz pa ti re~em, da bo{ ‘e ~ez dva meseca govoril druga~e; takrat bo{ ‘e zaljubljen in bo{ delal na~rte za skupno prihodnost s svojo ljubljeno.« Ko je ~ez dva meseca pogovor nanesel na to temo, je izjavil prav to, pa sem mu dejala: »Ali ti nisem rekla?« Mo‘evi sestri sem ponudila pomo~, pa jo je zavrnila, ~e{ da ima vsega dovolj in da ne potrebuje ne mene ne moje pomo~i.

Pa sem ji rekla: »Le glej, da me v kratkem ne bo{ krvavo potrebovala in jokaje prosila pomo~i ravno mene.« Ni minilo mesec dni, ‘e je skupaj z mo‘em pri{la prosit denarja ravno k meni in me prosila, naj ji oprostim prej{nje obna{anje.

Taki dogodki so si podobni, v~asih se tudi prepletajo med seboj. Zgodi se, da komu vnaprej dam dobro svarilo. Kadar pa kdo od mojih bli‘njih umira, to ~utim in vem, kdaj umre.

(Nadaljuje se na 6. strani.)

ZANIMIVOSTI

SI MOJ BRATRANEC?

^

lovek ni kot arti~oka, s kaLJUBEZEN V DIAMANTU tere lahko olupimo bode~e liste kulture, da ostane samo izpostavljeno mehko srce „naravnega“ ~loveka,« zajedljivo pi{e Jonathan Marks v novi knjigi Opice, ljudje in njihovi geni (Apes, people and their genes). V knjigi napada tiste, ki vidijo tesno sorodstvo med {impanzi in ljudmi: »Razlikuje nas kultura,« pravi. Marks nasprotuje zavajajo~emu poudarjanju podatka, da imamo ljudje 98 odstotkov genetskega materiala enakega kot {impanzi, in razkriva, kaj to zares pomeni: »Saj imamo tudi 40 odstotkov enakih genov kot ribe in 25 odstotkov kot regrat, pa zato nih~e ne pravi, da smo bratranci. Pozabite 98 odstotkov; pomembna sta D 2 odstotka, zaradi katerih smo ljudje!« Marks razkriva, da so majave trditve velikokrat prikrite z zgodaj lahko nosite svojega kremiranevornimi {tevilkami, pa ~eprav so te ga sorodnika ali pa hi{nega ljub{tevilke rezultat pomanjkljivo preverjenih poskusov ali slabo premi{- ljen~ka kot privla~en kos nakita. Greg ljenih analiz.

D Herro iz ~ika{kega podjetja LifeGem Memorials pravi, da lahko naredi dobre sinteti~ne V OPRIJETI MAJICI VE^ MO@NOSTI ZA ZMAGO dragulje iz pepela premiot da bi ne bili njihovi treninnulih ljudi ali ‘ivali. Pogi dovolj naporni, bodo morali stopek, ki temelji na induatleti najbr‘ v kratkem nositi posebstrijski izdelavi diamanne majice, v katerih bodo te‘je ditov, se za~ne v krematohali. Majica RespiVest, ki jo je razvirijski pe~i; tam zmanj{ajo la ekipa {portnih tehnologov na uniraven kisika, da ogljikovi verzi Loughborough, naj bi med atomi drage osebe ali ‘itreningom utrjevala atletova pljuvalce ne uidejo kot CO2. ~a. Narejena je iz elasti~nih vlaken, Pepel nato segrejejo v vaki stisnejo prsni ko{ podobno kot kuumu na 3000 °C, da natrebu{ni pas, tako da se morajo prestane grafit. Za naprstnik pona in medrebrne mi{ice bolj nagrafita segrevajo 16 tedprezati, da pride zrak v plju~a. nov pod velikim pritis»Tovrstni trening lahko mi{ice kom, nakar kon~no nastaoja~i za 30 do 40 odstotkov, kar se ne diamant, ki ga vdelajo seveda poka‘e, ko atlet ne nosi v nakit po va{i izbiri. Semajice,« pravi vodja raziskovalneveda pod pogojem, da ga oddelka Mike Caine. To je dodenar ni vpra{anje; eno bra novica za teka~e, ki se zana{ajo karatni LifeGem diamant na zmogljivost svojih plju~, da med namre~ stane spodobnih tekmo na~rpajo v mi{ice ~im ve~jo 22.000 ameri{kih dolarkoli~ino s kisikom bogate krvi. D jev.

D »

Z

K

Misteriji 5

PISMA (Nadaljevanje s 4. strani.)

V~asih dobim svarilo tudi v sanjah. Sli{im oddaljeni glas, pa ne razumem vsega, kar mi pove, samo deloma. Sanjala sem tudi konec sveta in datum konca sveta, in sicer 9. 6.

2365. Jaz ga hvala Bogu ne bom do‘ivela.

Martina

Resnica je vstopila

budi se, ~lovek, odpri o~i! Poglej, kje stoji{: na Z zemlji, tvoji gostiteljici. Ozri se, ~lovek! Kaj vidi{? Naravo: gore, hribe, gozdove, drevesa, rastline, ‘ivali. Kaj sli{i{, ~lovek? Petje ptic, {elestenje listja, {um vode. Kaj vonja{, ~lovek? Duh po naravi.

Si opazil, ~lovek, da nisi sam? Da ni samo tebe ustvaril Stvarnik?

V zadnjih letih se v Sloveniji vrstijo odkrivanja novih energijskih to~k z blagodejnimi u~inki: Tunjice 1998, Bukovni{ko jezero 1999, Zgornja korena 2002. To so energijske to~ke nove dobe, izraz so~utja, harmonije, ravnovesja, tudi prijateljstva. Namenjene so vsemu tistemu, ~lovek, kar si ~util, sli{al, vonjal.

Kdo sem? ^lovek prav tako kot ti. Poznam pa {e nekaj takih blagodejnih to~k. @elim in sr~no upam, da bodo ostale take, kot so: neoskrunjene, to je neozna~ene, in bodo slu‘ile svojemu pravemu poslanstvu. Stvarstvo!

Bralec iz Radovljice

Lorber o poseljenosti planetov

b branju ~lankov v va{i zanimivi reviji Misteriji O mi je ‘e ve~krat pri{lo na misel, da bi ob drugih ~lankih o zunajzemeljskih bitjih in lete~ih kro‘nikih opozoril {e na

6

opise o poseljenosti planetov v spisih na{ega rojaka Jakoba Lorberja. Jakob Lorber (18001864) je opisoval, kar je prejemal »po notranjem glasu« od Jezusa, njegov opus pa se imenuje Novo razodetje.

Med drugimi »nareki« je pred 150 leti dobro napovedal dana{nje uni~evanje ozona oziroma vremena in opisuje, v kak{no katastrofo se bo to {e razvijalo. To bi moralo biti zanimivo vsaj za tiste prosvetljene znanstvenike, ki nas ‘e iz svojih dognanj opozarjajo, da si uni~ujemo lasten svet.

Opisovanja Jakoba Lorberja nam predstavljajo, da je vesoljstvo veliko bolj poseljeno, kot nam sicer odstirajo ‘e dosedanji ~lanki v reviji Misteriji o »morebitni« poseljenosti planetov in od tam prihajajo~ih lete~ih kro‘nikih.

Od Jakoba Lorberja »o poseljenosti planetov« bi bilo najzanimivej{e (zgo{~eno) branje knjig »Naravno Sonce«, »Saturn« ter »Zemlja in Luna«. Prvi dve omenja spletna stran www.lorber-verlag.de, slednja pa je ‘e prevedena v sloven{~ino in se dobi pri reviji Aura.

Lorber je napisal tudi deset knjig, imenovanih veliki Janezov evangelij, kjer je opisano, kaj je Jezus u~il apostole in u~ence, ko je bil na zemlji.

Njim je ‘e takrat govoril o »okrogli« Zemlji in podobnem, vendar jim ni priporo~al tega razlagati drugim ljudem, da ne bi postali nezaupljivi {e do drugih Jezusovih naukov, v katere je potrebno verovati, da bi se doseglo zveli~anje.

Da bi bilo te‘ko takratnim ljudem govoriti o okrogli Zemlji, se da verjeti, ~e primerjamo dana{nje ~love{tvo, ki tudi ne verjame razodetjem,

kot je razodetje (po Lorberju) o vesolju in poseljenosti, ~eprav ‘e obstajajo poro~ila o NLP-jih in obiskih z drugih planetov.

Iz 159. poglavja desete knjige Velikega Janezovega evangelija je razvidno, da je Jezus povedal ‘e ko je bil na zemlji, da sonce ni »en sam ogenj«; kar mi vidimo kot ‘are~e Sonce, je le zunanja atmosfera z nenehnimi strelami. Strele niso ni~ druga~ne od strel na Zemlji ob nevihtah, le da se to na Soncu dogaja tako neprestano, da mislimo, da je Sonce en sam ogenj.

Po virih razodetja po Lorberju naj bi pod tem (atmosferskim dogajanjem »nad Soncem«) ‘iveli ljudje.

Kdor ho~e imeti od verovanja v kr{~anske resnice to prednost, da se zveli~a – je razvidno iz Novega razodetja – mora verjeti tudi tem, po Lorberju razodetim Jezusovim pri~evanjem!

Ciril Ravnak

Zdravilni simboli

P

rebrala sem ~lanek »Zdravilni simboli« v oktobrski {tevilki Misterijev. Rada bi povedala, da Pu~ko Bojana in Renato poznam ‘e od prej in da imam zelo pozitivne izku{nje z njunimi simboli.

Simbole uporabljam vsak dan, z namenom da uravnote‘im in o~istim svoje energetske kanale, pa tudi ob posebnih prilo‘nostih, ko potrebujem podporo nevidnega sveta, mojih angelov in vodnikov. Delo, ki ga opravljam, zahteva neprestano ukvarjanje z ljudmi, govorjenje in premikanje iz kraja v kraj, zato lahko zdravilne u~inke simbolov takoj preizkusim in uporabim v praksi. Ker sim-

bole uporabljam v vsakodnevnih situacijah, imam z njihovim u~inkovanjem povsem konkretne izku{nje.

Najbolj jasno je bilo u~inkovanje simbolov vidno, ko sem s pretiranim govorjenjem iz~rpala glasilke in ostala skorajda brez glasu. Pomagala sem si z modrim simbolom, ki je sprostil napetost, z ustvarjalno energijo napolnil moje grlo in mi povrnil mo~an glas. V sobo, v kateri spim, v avto, s katerim se vozim, in na svojo delovno mizo vsaki~ postavim bel simbol, ki vzpostavi nad mano {~it in nevtralizira {kodljive vplive iz zunanjega sveta. Rde~ simbol me ozemljuje, oran‘en pa mi pomaga, da sem do sebe potrpe‘ljiva. [~iti me pred neza‘elenimi vsiljivimi pogledi in iz~rpavanjem mojega energetskega polja. Preden se spoprimem s situacijo, v kateri se ‘elim postaviti zase in za katero vnaprej vem, da bo ~ustveno zahtevna, si na spodnji del trebuha polo‘im oran‘en simbol, ki te‘avno situacijo olaj{a. Prav tako si pred sre~anjem, ki zame pomeni ~ustveno preizku{njo, polo‘im na predel plju~ zelen simbol. Ta oja~i mojo pripravljenost odpu{~ati in uravnote‘iti dajanje s sprejemanjem. Kadar se po~utim fizi~no {ibko, z zelenim simbolom povabim zdravilno bo‘jo energijo ljubezni, da me okrepi. Pred pomembnimi odlo~itvami in ko razmi{ljam o na~inih, kako bi najla‘je udejanjila svoje zamisli, meditiram ob rumenem simbolu.

Simboli mi pomagajo razgrajevati {kodljive miselne vzorce in se zavedati sebe.

Lahko jih samo priporo~im tudi drugim bralcem!

Vesna

Anomalije v razvoju rastlin, ‘ivali in ~loveka negirajo osnove darvinizma

Kdo je pomagal ‘ivljenju?

P

red kratkim se je pokazalo nekaj, kar je v ‘ivalskem svetu edinstveno: vsi gepardi so genetsko identi~ni! Prakti~no to pomeni, da bi lahko vsakemu presadili del telesa drugega brez bojazni, da ga organizem zavr‘e. Teoreti~no pa bi skoraj pomislili na kloniranje.

To odpira nova oziroma stara vpra{anja o razvoju na Zemlji. Danes sku{ajo na vpra{anja o za~etku in razvoju ‘ivljenja na Zemlji odgovoriti tri glavne znanstvene struje: kreacionisti, evolucionisti (darvinisti) in zagovorniki inteligentnega dizajna. Nih~e ni sposoben dati logi~nih odgovorov na vsa vpra{anja, svoje intelektualne energije pa izgubljajo v medsebojnih znanstvenih prepirih. Kreacionisti se sklicujejo na boga in njegovo voljo. Darvinisti, ki so si le te‘ko utrli pot v {ir{o javnost, so danes na udaru

Na vpra{anja o za~etku in razvoju ‘ivljenja na Zemlji odgovarjajo tri glavne znanstvene struje: kreacionisti, evolucionisti (darvinisti) in zagovorniki inteligentnega dizajna.

Nih~e ni sposoben dati logi~nih odgovorov na vsa vpra{anja. novih spoznanj. Pripadniki teorije inteligentnega dizajna so nevarno blizu bo‘ji nepojmljivosti, ~eprav to zanikajo.

Celo Darwin sam, {e bolj pa njegovi sodobni nasledniki priznavajo, da na vrsto vpra{anj nimajo odgovorov. Nedarvinisti raznih prepri~anj pa tako ali druga~e govorijo o zunajzemeljskem posegu, bodisi od boga ali od drugih bitij.

Da je ‘ivljenje oziroma na~in, kako se razvija, rezultat posega »od zunaj«, je smela trditev. Tak{na trditev zahteva ne le dokaze, temve~ tudi pogum, saj se znanstveniki, ki opustijo ute~ene vode, lahko hitro znajdejo pred neprebojnim zidom nerazumevanja, odklanjanja in posmeha. Zato pa je toliko ve~ laikov oziroma nekonvencionalnih raziskovalcev, ki jih ni strah za kariero in se lahko odprto lotijo nenavadnih tem. Bralcem, ki jih to podro~je zanima, so gotovo poznane ugotovitve piscev, kot so Zecharia Sitchin, Alan Alford, Colin Wilson, Graham Hancock, Ivan Mohori~ in drugi. Skupni imenovalec njihovih del je teorija o tem, da je dana{nji homo sapiens produkt genetskih posegov zunajzemeljskih obiskovalcev v organizme

takrat ‘ive~ih primatov. Zanje je to edina sprejemljiva razlaga za razvojni {ok, ki je povzro~il, da je pred pribli‘no 200.000 leti iz homo erectusa »nastal« homo sapiens s 50 odstotkov ve~jimi mo‘gani, moderno anatomijo in sposobnostjo govora. Prej pa se 1,2 milijona let prakti~no ni ni~ premaknilo.

Tej, vse ve~ji ~etici se pridru‘uje tudi ameri{ki neodvisni raziskovalec Lloyd Pye s knjigo Vse va{e vedenje je napa~no (Everything You Know Is Wrong). Poglejmo si, kako vidi nekatere anomalije v razvoju rastlin, ‘ivali in ~loveka, ki negirajo osnove darvinizma.

POJAV UDOMA^ENIH RASTLIN Po dognanjih zgodovinarjev in arheologov najdemo prve sledi udoma~enih rastlin kakih 10.000 let nazaj v civilizaciji »plodnega polmeseca« (pokrajini dana{njega Iraka, Sirije in Libanona) in sicer p{enico, je~men in stro~nice. Kas-

Misteriji 7

KDO

JE POMAGAL

‘ IVLJENJU?

ZGODOVINA,

KI JE NI V U^BENIKIH

neje zasledimo na Daljnem vzhodu proso, ri‘ in jam; {e pozneje pa v Novem svetu koruzo, papriko, paradi‘nik, fi‘ol, bu~e in krompir.

Nekatere od na{tetih rastlin imajo {e danes divje sorodnike, nekatere pa ne. ^e gledamo razne trave, si prav te‘ko zami{ljamo, da so se iz njih razvila dana{nja ‘ita. Botaniki nimajo dokon~nega oziroma prepri~ljivega odgovora, kako je potekal ta postopek.

V vseh svetovnih religijah in legendah so sporo~ila, da so nam znanja (tudi o poljedelstvu in ‘ivinoreji) podarili bogovi, ki so pri{li na Zemljo od drugod.

Knjiga odgovarja na vpra{anja o izvoru ~love{ke rase tako, da opisuje in razlaga stotine izkopanih predmetov, ki so jih v zadnjih dvesto letih izlo~ili iz znanstvenega gradiva, ker se niso ujemali s prevladujo~imi znanstvenimi predpostavkami.

Knjiga je sijajno znanstveno delo in hkrati detektivka, je dokazni material o nevednosti znanstvenikov; sodba pa je seveda prepu{~ena Vam, dragi bralec, ki 256 strani debelo knjigo (3.900 SIT) lahko najdete v knjigarni ali pa si jo naro~ite na dom.

Naro~ila po telefonu: 01/431-20-25 031/662 092

8

Ve~ina divjih rastlin, zlasti trave kot prednice ‘it, imajo izredno drobno, trdo seme, ki je po kemi~ni strukturi primerno za ‘ivalsko prehrano. Da je pri{lo do dana{nje kvalitete ‘it, je bilo potrebno dolgotrajno, selektivno vzgajanje rastlin.

Dolgotrajno tu pomeni ve~ kot dol‘ina enega ~love{kega ‘ivljenja. Botaniki menijo, da je neolitski ~lovek pa~ imel ~asa in potrpe‘ljivosti na pretek. Vpra{anje pa je, ali je imel tudi vizijo, da je vedel, kaj ‘eli dose~i. Te‘ko si je predstavljati, da bi na{i predniki iz pozne kamene dobe rod za rodom sejali drobno, komaj u‘itno travo zato, da bo njihovo potomstvo ~ez stoletja ali tiso~letja pospravljalo ‘etev debelega, lahko lu{~ljivega, mo~natega zrnja.

Pri ‘itih oziroma prednicah travah so {e drugi problemi, na primer pleve, ki varujejo seme, ter del, kjer se seme dr‘i stebla. Oboje mora biti dovolj ~vrsto, da varuje seme, dokler ne dozori, potem pa dovolj lo~ljivo, da omogo~a lo~itev uporabnega zrnja. Torej so morali prvi poljedelci poleg tega, da so na~rtovali debelo in okusno zrnje, razmi{ljati tudi o primerni ~vrstosti in lo~ljivosti zrnja od

plev in stebla. Vsaka rastlina ima seveda razli~ne omenjene lastnosti. Kar te‘ka naloga za na{e prednike …

Morda ni odve~ omeniti, da so v Rusiji ‘e 1837 za~eli poskuse, da bi iz divje r‘i vzgojili doma~o vrsto. Poskusi v raznih oblikah trajajo {e danes, toda kljub vsemu napredku brezuspe{no, ~e izklju~imo genski in‘eniring.

UDOMA^ENJE @IVALI Tudi sledi tega podviga vodijo na Bli‘nji in Srednji vzhod do 10.000 let nazaj. Tu najdemo pomembno ~etvorko: govedo, ovco, kozo in pra{i~a. Na Daljnem vzhodu se pojavijo gosi, koko{i in vodni bivoli, v Novem svetu pa lame in vikunje. Nekje vmes se pojavijo {e konj, osel, pes in ma~ka. Zastavljajo se podobna vpra{anja kot pri rastlinah.

Romanti~ne slike lovca iz pradavnine, ki prinese domov ‘ivalskega mladi~a, kateremu je uplenil mater, in ga udoma~i, so blago re~eno naivne. Taka ‘ival je odrasla v divjega samca ali samico; kako se je parila, kje razmno‘evala?

Kako je pri{lo do tako pomembnih genetskih sprememb? Kri‘anje, kot ga poznamo pozneje pa vse do danes, je parjenje v okviru iste vrste, hibridi so le izjeme, brez reprodukcijske sposobnosti. Torej ni bilo kri‘anje tisto, ki je iz volka naredilo psa ali iz muflona ovco. Ne gre le za nekaj ~loveku prijetnej{ih lastnosti, ampak za velike genetske spremembe.

Kakor pri rastlinah, nas tudi pri ‘ivalih bega dejstvo, da po famoznem obdobju nekje med 10.000 in 5.000 let nazaj pa vse do danes prakti~no ni ve~ glasu o kak{ni novi »udoma~eni« vrsti.

GEPARD IN FRANKENSTEINOV @IVALSKI VRT Kot nepojasnjena skrivnost novej{ega ~asa (genske raziskave) se je pojavil gepard. ^eprav velja za divjo ‘ival, je gepard na starih egiptovskih, indijskih

K DO in kitajskih upodobitvah predstavljen kot lov~ev pomo~nik. Je ~udna velika ma~ka s pasjimi lastnostmi, videti je kot dolgonogi pes, sedi in lovi kot pes, in kot psi le delno skrije svoje kremplje. Ob tem pa pleza po drevju kot ma~ke in oboleva za boleznimi, ki so izklju~no ma~je, vendar tudi za tistimi, ki so izklju~no pasje. Poleg izredne hitrosti so vse te lastnosti dobro znane zna~ilnosti geparda. Pred kratkim pa se je pokazalo nekaj, kar je edinstveno v ‘ivalskem svetu: vsi gepardi so genetsko identi~ni!

Prakti~no to pomeni, da bi lahko vsakemu presadili del telesa drugega brez bojazni, da ga organizem zavr‘e. Teoreti~no pa bi skoraj pomislili na kloniranje.

Stari spisi (sumerski, babilonski, egiptovski, ‘idovski) pa omenjajo razne po{asti v obliki nenavadnih ‘ivali ter ~love{ka bitja, ki so se bogovom ponesre~ila, ko so ustvarjali vrste z ‘elenimi lastnostmi.

KAJ PA ^LOVE[KA VRSTA? Pred stoletjem je bil najbolj {okanten del Darwinovega nauka na{e dozdevno sorodstvo z opicami. Danes smo se domnevnim skupnim prednikom tako privadili, da nam je to samoumevno. Ko nam {e genetiki izra~unajo, da se na{ celotni genom razlikuje od {impanza le v enem odstotku in od gorile v dveh, in ko lo~itev od skupnih prednikov po {tudiju DNK premikajo iz nekaj milijonov na nekaj sto tiso~ let, so nam sorodniki v ‘ivalskem vrtu {e bli‘ji. Pa kljub temu poglejmo, kaj pomeni razlika enega ali dveh odstotkov genoma.

Kosti dana{njega ~loveka so veliko la‘je od drugih primatov, pa tudi od najdb raznih ~love~njakov, vklju~no z neandertalcem. Mi{ice, tudi pri {e v naravi ‘ive~ih ljudstvih, so slabotnej{e od opi~jih. Ko‘a je slabo prilagojena; razen ~rncev, katerih ko‘a je bogata z melaninom, smo drugi v ve~ji nevarnosti pred soncem kot pred mrazom. Drugi primati so dlakavi; bolj na izpostav-

ljenih delih, kot je hrbet, drugje manj.

Ljudje pa imamo dlake na nenavadnih delih telesa. Tiste na glavi so pa sploh posebnost. Opicam zrastejo dlake na glavi do dolo~ene dol‘ine, potem pa se rast ustavi. Ljudem pa lasje kar rastejo, tako da bi ga pri lovu, begu in podobnih opravilih mo~no ovirali, ~e se ne bi strigel. Lahko si predstavljamo, da so bili prvi kamniti no‘i in sekire tudi toaletne potreb{~ine.

Podko‘na mast je ~lovekova posebnost. Nekateri menijo, da nadome{~a pora{~enost, vendar je to sporno. Dejstvo je, da ob po{kodbi ko‘e ote‘uje njeno celjenje. Take po{kodbe se drugim primatom zacelijo hitreje in brez brazgotin, pri ~love{ki ko‘i pa podko‘na mast {iri rano in ote‘uje kontrakcijo.

Tudi nohti na rokah in nogah nam divje rastejo in jih je potrebno stri~i; pri opicah se ta rast ustavi sama.

Najbolj o~itna razlika je v obliki lobanje ter velikosti in kakovosti mo‘ganov. Pri tem govorimo o razli~nosti, ne pa o tem, da so na{i bolj razviti. Pri opi-

Je dana{nji homo sapiens produkt genetskih posegov zunajzemeljskih obiskovalcev v organizme v preteklosti ‘ive~ih primatov? To je sprejemljiva razlaga za razvojni {ok, ki je povzro~il, da je pred pribli‘no 200.000 leti iz homo erectusa »nastal« homo sapiens s 50 odstotkov ve~jimi mo‘gani, moderno anatomijo in sposobnostjo govora.

JE POMAGAL

‘ IVLJENJU?

cah se rast mo‘ganov sama ustavi, vendar jim prav tako dobro slu‘ijo za njihove potrebe.

Na{tevali bi lahko {e gibanje, govor, spolne oziroma reprodukcijske navade itd. Omenjeni odstotek ali dva v genomu je torej kar velika razlika.

Za na{o vrsto bi potemtakem le te‘ko trdili, da je prilagojena ‘ivljenjskim razmeram, kot bi po Darwinovem nauku najvi{je razvita vrsta morala biti.

Darwin sam je neko~ dal ~udno izjavo, namre~ da je ~lovek v primerjavi s primati kot doma~e ‘ivali v primerjavi z divjimi. Kdo pa se je ukvarjal z na{im »udoma~enjem«?

Ljudje smo si vedno postavljali veliko vpra{anj in na{li {e ve~ odgovorov, a o~itno vseh odgovori ne zadovoljijo.

Pa vendar nobenega od odgovorov ne gre zavre~i brez premisleka. Tudi tistih odgovorov, ki jih najdemo v vseh svetovnih religijah in legendah, po katerih so nam znanja (tudi o poljedelstvu in ‘ivinoreji) podarili bogovi, ki so pri{li na Zemljo od drugod. ^e so nam vse to podarili, so ‘e imeli razlog, da nam izbolj{ajo ‘ivljenje. Morda zato, ker smo njihova stvaritev, pa glede na ‘ivljenjske razmere na Zemlji ne najbolj uspela.

Al. Ju. Ve~ o temi: http://www.lloydpye.com

D

Misteriji 9

Je izgubljeno zadnje upanje za gotovost?

Bog kocka z vesoljem B

ne znanosti v Kalkuti pred dvema letoog resni~no kocka z vesoljem.

Kvantna mehanika je iz ma ugotovil, da Bohmova teorija v nekaTako trdi skupina italijanskih znanstvenikov, ki pravijo, da so vseh teh poskusov iz{la terih preprostih okoli{~inah daje druovrgli staro teorijo, po kateri naj bi se ga~ne napovedi kot kvantna mehanika kot zmagovalka. za ~udno nedolo~nostjo kvantnega sve(www.arxiv.org/abs/quant-ph/0103126). ta skrivala red in gotovost. skrite spremenljivke, ki bi lahko izrini- Predlagal je poskus, s katerim bi bilo Ker je probabilisti~na teorija kvant- la kvantno mehaniko. To je v dvajsetih mogo~e preveriti, katera ima prav. Posne mehanike nastala {ele pred pribli‘no letih prej{njega stoletja izoblikoval fizik kus predstavlja isto~asen prehod dveh 80 leti, so se {tevilni znanstveniki upi- Louis de Broglie, razvil pa filozof Da- identi~nih fotonov skozi dve blizu le‘e~i rali neintuicijskemu prepri~anju, da ve- vid Bohm v petdesetih. Ta je trdil, da bi re‘i. Detektorja na drugi strani merita, solju vlada naklju~je. Opozarjali so, da bilo valovno obna{anje kvantnih delcev kdaj prispeta fotona. ^e dr‘i Bohmova kvantne teorije ni mogo~e zdru‘iti s mogo~e pojasniti, ~e bi imel vsak delec teorija, potem detektorja, name{~ena na predvidljivostjo sveta, o kateri nam svoj »vodilni val«, ki bi ga usmeril na razli~no razdaljo od re‘, ne moreta zapri~a na{a ~love{ka izku{nja. Einsteina njegov polo‘aj. V tem primeru bi imel znati fotonov isto~asno. V kvantni meje teorija o naklju~ju tako razka~ila, da vsak delec, npr. elektron, svoj dolo~en haniki pa ni nobene tak{ne omejitve. jo je zavrnil s slavno trditvijo, ~e{ da se polo‘aj, hkrati pa bi se zdelo, da se obZdaj so Marco Genovese in njegovi kona{a kot val. V nasprotju s tem kvantna legi z italijanskega Nacionalnega in{tituta Bog ne kocka z vesoljem.

Nekateri znanstveniki so celo zasnova- mehanika pravi, da je elektron isto~as- za elektrotehnologijo v Torinu naredili ta poskus. Ugotovili so, da je so~asna zaznali alternativne teorije, ki temeljijo na kon- no delec in val.

Znanstveniki niso mogli ovre~i Boh- va dveh fotonov, ki je po teoriji vodilnekretnih, predvidljivih pravilih in hkrati poustvarjajo probabilisti~no vedenje move teorije, ker se ujema z vsemi pred- ga vala ne bi smelo biti, dejansko mogo~a kvantne teorije. Po njihovem mnenju tu- videvanji kvantne mehanike in ju tako (www.arxiv.org/abs/quant-ph/0206 di obna{anje delcev, ki se zdi naklju~no, s poskusi ni mogo~e lo~iti. Ampak ve~i- 196). »Preverili smo to alternativno obliv resnici vodijo trdna pravila. Podobno, na fizikov jo je vseeno zavra~ala, ker se ko kvantne mehanike in ugotovili, da je kot velja za met kovanca: ~eprav izida jim je zdela le preve~ za lase privle~ena. pomanjkljiva,« pravi sodelavec torinske Potem pa je fizik Partha Ghose z Na- skupine Giorgio Brida. Ghose gre {e kometa ne moremo predvideti, za gibanje kovanca vendarle v vsakem trenutku cionalnega centra S. N. Bose za temelj- rak dlje. »^e v poskusu ni bilo kak{ne napake, izklju~uje {e zadnjo od teorij veljajo obi~ajna fizikalna pravila. Ker proste spremenljivke,« pravi. deterministi~na pravila v teh teorijah delujejo nevidno, so te zamisli Vsi pa {e niso prepri~ani. Antony dobile skupno ime »teorije skrite Valentini, fizik na londonskem Imspremenljivke«. perial Collegeu in zagovornik teorij proste spremenljivke, pravi, da se V 60-ih letih je fizik John Bell z Ghose moti. Kot pravi, je Ghose preevropskega centra za fiziko delcev pri~an, da fotonski par nastane na pokazal pomembne razlike med eni sami, opredeljivi to~ki; to pa ni kvantno mehaniko in dolo~eno skunujno. V dvomih ostaja tudi okspino teorij skrite spremenljivke. To fordski fizik Lucien Hardy, ki opoje znanstvenikom omogo~ilo, da so zarja, da je Bohmov model narejen zasnovali poskuse, s katerimi so pretako, da se vselej sklada s kvantno izkusili eno in drugo stali{~e. Kvantteorijo. »Zelo sem skepti~en do vsana mehanika je iz vseh teh poskuEinsteina je teorija o naklju~ju tako razka~ila, da jo ke trditve, da mora nasprotovati sov iz{la kot zmagovalka. je zavrnil s slavno trditvijo, ~e{ da se Bog ne kocka z standardni kvantni teoriji,« pravi.

Ostala pa je {e ena skupina teorij vesoljem.

Ja. La.

D

10

Malo je znanega o duhovnem ‘ivljenju ljudi, ki so ‘iveli med ‘ivalmi

Otroci, posvojenci zveri Z

godbe o otrocih, ki so jih na{li v naravi in za katere je bilo skoraj gotovo, da so pre‘iveli s pomo~jo ‘ivali, ‘e od nekdaj burijo domi{ljijo. Nekaj je kar precej starih: o Romulu in Remu, ki ju je vzgojila volkulja, babilonsko kraljico Samiramido naj bi hranile ptice, gr{ko teka~ico Atalanto je vzredila medvedka itd. Iz literature je znanih precej primerov iz 16., 17. in 18. stoletja, pa tudi v dana{njem ~asu se {e najde kak{no tak{no nesre~no - sre~no bitje.

Da takih primerov ni bilo malo, govori dejstvo, da je slavni biolog Karel Linne kategoriziral posebno vrsto homo ferens ali divji ~lovek (pora{~en ~etverono‘ec, ki ne govori), navajal pa je najdene divje otroke. Ta neumnost je

Star{i so se invalidnih, ska‘enih ali v neprimernih okoli{~inah rojenih otrok enostavno znebili. Nekatere so polo‘ili na cerkveni prag, druge pa odnesli v gozd. {la sicer kmalu v pozabo, ne pa tudi zanimanje za sam pojav.

V Evropi je bilo precej primerov, dokumentiranih oziroma zabele‘enih v ~asih, ko so divjale dolgoletne vojne in so ljudje be‘ali ali se vsaj ob~asno skrivali v gozdovih.

Razumljivo je, da se je kak{en otrok izgubil ali ostal sirota, ~ez leta pa so ga na{li. Okrog ~ude‘nega pre‘ivetja so se stkale zgodbe, polne domi{ljije.

Zelo pogosto se je tak otrok zna{el v divjini tudi iz drugih vzrokov; star{i so se

Volkulje imajo toliko materinskega ~uta, da so poskrbele tudi za mnoge ~love{ke mladi~e. Romul in Rem sta mit, je pa kar nekaj drugih preverjenih zgodb.

invalidnih, ska‘enih ali v neprimernih okoli{~inah rojenih otrok enostavno znebili. Nekatere so polo‘ili na cerkveni prag, druge pa odnesli v gozd. Otrok, ki bi jih divje zveri ugrabile, je bilo najbr‘ zelo malo, ~eprav govore zgodbe tudi o tem.

Jean de Liege je bil zelo znan primer ‘rtev vojne; znan pa tudi zato, ker je njegovo zgodbo opisal Sir K. Digby, soustanovitelj Britanske kraljeve dru‘be (1644). Med verskimi spopadi je kot petleten de~ek s sova{~ani zbe‘al v gozd. Na{li so ga {ele po {estnajstih letih. Odvadil se je govoriti, izredno pa so se mu izostrili vonj, okus in sluh. Ni sicer znano, kako mu je uspelo pre‘iveti, vendar so bili prepri~ani, da s pomo~jo divjih ‘ivali.

V Nem~iji so leta 1724 ujeli pribli‘no dvanajstletnika, ki je ‘ivel od rastlin in ‘u‘elk, skakal malo po dveh in malo po {tirih in ni govoril. Imenovali so ga Peter in ga kot ~udo razkazovali okrog. V svoje okrilje ga je vzel angle{ki kralj Jurij I. V Angliji je ‘ivel {e 68 let, vendar je ostal »divji« do smrti.

Francoska deklica, ki so jo

na{li leta 1731, je o~itno pre‘ivela le kraj{i ~as v gozdovih oziroma se je tam zna{la, ko je ‘e znala hoditi in govoriti, saj se je lahko spet v‘ivela v normalno ‘ivljenje. Nekaj ~asa pa je {e plezala po drevju kot veverica, lovila zajce, pa tudi doma~a perutnina ni bila varna pred njo. Ko so jo »civilizirali«, je ‘ivela v Parizu kot cvetli~arka.

V 19. stoletju sta bila znana evropska primera Kaspar Hauser in vol~ji de~ek Viktor iz Aveyrona. Oba primera sta tudi ekranizirana, prvi v Truffautovem, drugi v Herzogovem filmu.

Precej primerov je znanih iz Indije, morda so bili britanski kolonizatorji na nenavaden pojav tudi bolj pozorni.

Poleg Mauglija iz Kiplingove Knjige o d‘ungli je znano kar nekaj podobnih zgodb.

VOL^JI IN MEDVEDJI OTROCI O~itno imajo volkulje toliko materinskega ~uta, da so poskrbele tudi za mnoge ~love{ke mladi~e. Romul in Rem sta mit, je pa kar nekaj drugih preverjenih zgodb. Ker ve~ina najdenih otrok ni bila v stanju kaj dosti povedati o svojem ‘ivljenju v divjini, so sodobniki sklepali o njihovi usodi po na~inu obna{anja, prehrane in telesnih brazgotinah.

V Indiji so samo v drugi polovici devetnajstega stolet-

Misteriji 11

OTROCI,

POSVOJENCI ZVERI

ja na{li 14 otrok, za katere je skoraj gotovo, da so ‘iveli z volkovi. V za~etku dvajsetega stoletja pa sta »zasloveli« sestrici Kamala (8 let) in Amala (2 leti).

Ujeli so ju, ko so postrelili krdelo volkov. Odklanjali sta vsako hrano razen surovega mesa, ren~ali in grizli okoli sebe. Najraje sta se skrili pred dnevno svetlobo in skakljali po vseh {tirih. Mlaj{a Amala je kmalu umrla, Kamala pa je v nekem misijonu ‘ivela {e devet let.

Nau~ila se je hoditi vzravnano in izgovarjati nekaj besed.

Zadnji bolj poznan indijski primer je bil leta 1972 najdeni de~ek, ki je leta 1985 umrl v enem izmed zaveti{~ Matere Terezije. Kot drugi podobni otroci je tudi on imel poro‘enele komolce in kolena od hoje po {tirih, dolge in ukrivljene nohte, brazgotine po telesu in odpor do svetlobe. Najraje se je dru‘il s psi in {akali. Govoril ni, nau~il pa se je osnovnega sporazumevanja z znaki.

V Turkmenistanu so leta 1962 geologi opazili krdelo volkov, med njimi pa pribli‘no sedemletnega de~ka. Hoteli so ga ujeti v mre‘o, a so volkovi mre‘o raztrgali. Kon~no so de~ka ujeli. Prevzgoja se ni obnesla, saj je {e trideset let po najdbi v umobolnici ren~al na ljudi, hodil po {tirih in jedel le surovo meso.

Podobno kot volkulje so se tudi medvedke izkazale z materinskim ~utom.

Prvi znani primer naj bi bila teka~ica Atalanta. O~e jo je zavrgel, ker je ‘elel sina naslednika, neka medvedka pa jo je dojila, dokler je niso na{li usmiljeni lovci.

V Litvi so v 17. stoletju na{li dva otro~i~ka v medvedjem brlogu. Podobne najdbe omenjajo tudi mad‘arski, poljski, tur{ki in drugi viri.

Tudi v na{i biv{i dr‘avi je znan dogodek iz leta 1971, ko se je petletna deklica iz vasi blizu Vranja izgubila v gozdu. Na{li so jo sicer ‘e po treh dneh: v medvedjem brlogu se je igrala z mladi~i.

Zgodba o Tarzanu je preve~ znana, da bi z njo izgubljali besede. ^eprav hudo romanti~na in pocukrana, pa le ni ta-

12

ZGODBA MISHE DEFONESCA

Leta 1973 je drvarka na jugu [rilanke ujela golega, dolgolasega de~ka, ki je skakal po vseh {tirih s tropom opic. De~ka, ki ga je poimenovala Tissa, je predala policiji, ta pa ga je dala v rejo v privatni dobrodelni center blizu Kolomba. Po treh mesecih se je {e u~il vzravnane hoje, velik napredek pa je bil, da se je nau~il nasmehniti.

ko neverjetna. V [rilanki je v nekem misijonu blizu Kolomba kar nekaj otrok, ki so ‘iveli s tropi opic. Ti otroci se le s te‘avo navajajo na na{ na~in ‘ivljenja. [e vedno pa imajo izjemno simpatijo in poseben pristop do opic.

Tudi v Afriki (Burundi, Uganda) so na{li otroke, ki so ‘iveli z opicami. Posebno v zadnjih desetletjih, ko Afriko pretresajo nenehne vojne, se ve~krat izka‘e, da imajo ‘ivali ve~ so~utja z osirotelimi otroci kot ljudje.

Pretresljiva je tudi zgodba mladega Johna Ssabunnye. Leta 1988, ko je bil de~ek star tri leta, je o~e ubil mamo, otroka pa pustil v d‘ungli. Na{li so ga po treh letih. Spominja se, kako so ga opice opazovale in ovohavale, potem pa vzele medse. Preden se je nau~il iskati sade‘e in drugo hrano, so mu jo opice nosile.

Zanimivo je bilo njegovo obna{anje.

Dolgo ni nikogar pogledal v o~i, pribli‘al se je z odprtimi dlanmi in dolgo je trajalo, da se je nau~il – smejati. Ima pa veliko ljubezen do glasbe in sodeluje v pevskem zboru.

Obstajajo tudi zgodbe, ~eprav so bolj redke, o otrocih, ki so ‘iveli z drugimi ‘ivalmi: gazelami, leopardi, panterji …

Take zgodbe je te‘ko preveriti, ~e najdeni otroci kon~ajo v zaveti{~u ali umobolnici. Kadar pa so cirku{ka atrakcija, je njihovi zgodbi itak marsikaj dodano.

Pretresljiva in dokaj verodostojna je zgodba romunske ‘idovske deklice Mishe Defonesca, ki se je med drugo svetovno vojno tri leta skrivala po gozdovih okupirane Evrope. @ivela je od jagod, koreninic in ob~asno »obiskala« kak{no kmetijo. Dru‘ila se je tudi z volkovi. Ko je kasneje v Ameriki izdala spomine na ta leta, je napisala: »Na vseh svojih potovanjih sem se brezskrbno naspala le v ~asu, ko sem bila z volkovi. Ne vem natan~no, koliko ~asa sem bila z njimi, a ‘elela bi biti za vedno. Bilo je veliko bolj{e kot povratek v svet moje vrste. Danes, ko se mnogi spomini nekako izgubljajo v sivini ~asa, ostajajo dnevi z volkovi polni barv. To so bili najlep{i dnevi, kar sem jih v ‘ivljenju do‘ivela.« Misha tudi pripoveduje, kako se je privajala ‘ivljenju z volkovi. Njeni ~uti, sluh, vid in voh so se izostrili. Ta ob~utljivost ji je ostala {e dolgo potem, ko je gozdove zapustila. Taka izostrena ob~utljivost je »divjim« otrokom pomagala pre‘iveti. Po drugi strani pa so bili manj ob~utljivi za mraz in vro~ino.

Obstaja veliko zgodb o divjih otrocih in tudi ve~letnih prizadevanj dovolj verodostojnih oseb (duhovniki, zdravniki, ljudje dobre volje), da bi o njih izvedeli ~imve~ objektivnih podatkov. Po drugi strani pa je le malo znanega o duhovnem ‘ivljenju in ~ustvovanju takih oseb v divjini in potem, ko so jih navajali na na{ na~in ‘ivljenja. Gotovo je to velika uganka, vendar nam da misliti izjava nekega psihiatra, da je za otrokovo psiho in nadaljnje ‘ivljenje usodno ‘e to, ~e se izgubi za nekaj ur, ali pa le misli, da so ga star{i zapustili. Tudi vsaka druga~nost med vrstniki je v~asih zelo te‘ka. Za otroke je prav tako hudo, ~e pridejo iz drugega kraja ali {ole. Ti otroci pa so pri{li iz drugega sveta; prvi~ so izgubili na{ svet.

Ve~ o temi : http://www.feralchildren.com Al. Ju.

D

Tehnologija identificiranja s pomo~jo radijskih frekvenc

Implantante vsajajo Zemljani @

e vrsto let se v javnosti pojavljajo ljudje, ki trdijo, da imajo v lastnem telesu vsajene tuje naprave. Leta 1996 sta javnost vznemirila kalifornijski podiater dr. Roger Leir in njegov asistent Derrell Sims, ki sta trdila, da sta dvema ~lovekoma odstranila anomalne predmete iz telesa.

V enem od teh dveh primerov so Patu Parrinellu odstranili tujek iz dlani.

Leir je povedal, da se je povsem rutinska operacija nepri~akovano sprevrgla v no~no moro. Na rentgenskem posnetku Parrinellove roke je bil sicer predmet z lahkoto zaznaven, pozneje pa se je izkazalo, da je bil te‘ko dostopen, {e te‘e pa ga je bilo odstraniti. Tujek je bil namre~ pritrjen na ‘iv~no tkivo, zato je pacient kljub lokalni anesteziji in splo{ni hipnoti~ni anesteziji med odstranjevanjem tujka pretrpel hude bole~ine.

Na rentgenskem posnetku Parrinellove roke je bil sicer predmet z lahkoto zaznaven, pozneje pa se je izkazalo, da je bil te‘ko dostopen, {e te‘e pa ga je bilo odstraniti.

lamo tak implantant. Predmet, ki ga ‘elimo varno vsaditi v ~love{ko tkivo, oblo‘imo s snovmi za spodbujanje rasti ‘ivcev, ki omogo~ijo povezavo s perifernimi ‘ivci. Te snovi so signalni proteini iz zelo razli~nih telesnih celic, ki jih imenujemo »od ciljnega tkiva pridobljeni trofi~ni faktorji«. Ti so lahko specifi~ni, tako da spodbujajo k rasti posebno vrsto nevronov. Znane vrste od ciljnega tkiva pridobljenih trofi~nih faktorjev so faktorji za rast ‘ivcev, nevrotrofi~ni faktorji pridobljeni od mo‘ga-

ORGANIZEM TUJKA NE ZAVRA^A Ob pregledu tujka so zdravniki ugotovili {e bolj nenavadno stvar. Predmet je bil namre~ obdan z izredno ~vrsto lupino iz karotena, snovi, iz katere so narejeni na{i lasje in nohti. Domnevamo lahko, da je izdelovalec implantanta z uporabo lupine dosegel, da organizem ni zavrnil v njej skritega predmeta. Lupina je morda celo slu‘ila kot povezava s Parrinellovim osrednjim ‘iv~nim sistemom. Ko so zunanjo lupino z velikimi te‘avami odstranili, sta pri{la na dan dve kovinski pali~ici, ki pa ju doslej {e niso dokon~no prou~ili.

Ko je za poseg in njegove posebnosti izvedel molekularni biolog Miguel Estevez, je dejal, da lahko s trenutno razpolo‘ljivo tehnologijo in znanjem o delovanju ‘iv~nega sistema brez te‘av izde-

Misteriji 13

IMPLANTANTE

VSAJAJO

Z EMLJANI

nov in podobno. Ti faktorji sami ali v kombinaciji z drugimi omogo~ijo povezavo med ‘iv~nimi celicami in ciljnim tkivom.

ZVEZA Z MO@GANI V na{em primeru lahko re~emo, da je ciljno tkivo vsajeni implantant. »Vsadek bi bil najverjetneje obdan s posebno membrano, ki v stiku s telesnimi teko~inami za~ne spro{~ati signalni protein,« je teoretiziral Estevez. »Membrane in smole, ki se ujemajo s tem opisom, so trenutno v rabi v laboratorijih povsod po svetu; tudi sam sem jih ‘e uporabljal za ~i{~enje protiteles.« Poleg dejstva, da za izdelavo takega vsadka niso potrebni Nezemljani, se zdi, da bi prek njega bilo mogo~e vzpostaviti povezavo z vi{jimi mo‘ganskimi funkcijami v naslednjem zaporedju povezav: od perifernega ‘ivca do hrbteni~nega, od tod do talamusa oziroma bazalnih ganglijev, pa do mo‘ganske skorje, kjer potekajo vi{je mo‘ganske funkcije. »Nenavadno je, da bi se nekdo odlo~il oslabiti tuje telo,« dodaja Estevez, »vendar je narava kovinskega dela vsadka nejasna. Ne morem razumeti, v kak{en namen naj bi ga domnevni Nezemljani uporabljali.« Na hitro prevrtimo ~as za {est let naprej. Zdaj ‘ivalim ‘e vsajajo identifikacijske ~ipe z radijskimi frekvencami, in morda jih bodo kmalu tudi ljudem.

Dve dru‘bi, Applied Digital Solutions iz Floride in Electronic ID iz Teksasa, se potegujeta za industrijsko proizvodnjo implantantov, za katero predvidevajo, da bi lahko prinesla 70 milijard dolarjev letno. Electronic ID je usmerjena na vsadke, ki omogo~ajo identifikacijo ‘ivali, medtem ko v Applied Digital Solutions raziskujejo mo‘nosti uporabe »~love{kih ~rtnih kod« v varnostne namene in za osebe, ki se zaradi starosti ali bolezni ne morejo same legitimirati. Obe dru‘bi uporabljata sorodne tehnologije.

Electric ID na svoji spletni strani poveli~uje vrednosti svojega sistema,

14

podaja pa tudi vse najva‘nej{e informacije o trenutnem stanju v tehnologiji vsadkov. Pojasnjujejo, da v ‘ival vsadijo – podobno kot pri cepljenju – transponder, elektronsko napravo v velikosti nekuhanega ri‘evega zrna. Naprava, ki ostane v telesu ‘ivali vse njeno ‘ivljenje, omogo~a, da s prenosnim elektri~nim ~italnikom od~itavamo njeno edinstveno identifikacijsko {tevilko. Pasivno transpondersko napravo aktivira signal elektri~nega ~italnika; transponder je neaktiven, vse dokler ga ne spro‘i ~italnikov signal. Signal, ki ga transponder po{lje nazaj, se poka‘e na zaslonu ~italnika. Ker transponder ne vsebuje ne baterij ne drugih premi~nih delov, se ne more pokvariti oziroma obrabiti.

Sami transponderji so valjaste oblike, najmanj{i izmed njih pa je dolg 11 milimetrov in ima premer 2,1 milimetra.

Vsebujejo le tri komponente; prva je ra~unalni{ki mikro~ip z identifikacijsko {tevilko ‘ivali in vso strojno opremo, potrebno za po{iljanje identifikacijske {tevilke ~italniku. Druga komponenta transponderja je ‘elezna tuljava, na katero je navita bakrena ‘ica. Ta deluje kot radijska antena, ki prestre‘e signal od ~italnika in mu po{lje nazaj identifikacijsko {tevilko. Tretja komponenta, kondenzator, je potrebna za naravnavanje sprejemanja in oddajanja. Izdelovalec trdi, da njegov sistem omogo~a 34 milijard identifikacijskih {tevilk.

@IVALIM @E VSAJAJO IMPLANTANTE Electronic ID za svoje vsadke ponuja celo »dodatno opremo«, polipropilenski ovoj. Na njihovi spletni strani beremo: »Povr{ina ovoja se za~ne zra{~ati z vlaknatim veznim tkivom ‘e v prvih 24 urah od injiciranja vsadka.« Zakaj vsajajo ‘ivalim implantante? Z njihovo pomo~jo lahko zasledujejo in identificirajo divje ‘ivali v njihovem naravnem okolju skozi celotno obdobje prou~evanja dolo~enih vrst. Tudi lastniki dragih vzrejnih ‘ivali in hi{nih ljubljen~kov si ‘elijo, da bi lahko identi-

Na voljo so majhni transponderji, ki so na enem koncu oviti s polipropilenom; to omogo~a, da se za~ne njihova povr{ina zra{~ati z vlaknatim veznim tkivom {e pred iztekom 24 ur od namestitve vsadka.

ficirali svoje ‘ivali in tako prepre~ili njihovo izgubo ali krajo. Z implantanti je mogo~e tudi identificirati izbrane testne ‘ivali znotraj vzor~ne skupine istovrstnih ‘ivali.

Videti je, da obstajajo dolo~ene podobnosti med uporabo komercialnih implantantov in pripovedmi ugrabljencev, ki trdijo, da so jih tuji pri{leki ‘e od otro{tva v rednih intervalih ugrabljali in na njih opravljali vse mogo~e poskuse. ^e implantirajo ljudi, kaj ‘elijo s tem dose~i? Najbr‘ nas nimajo za doma~e ‘ivali ali ‘ivino, zato je najbolj verjetno, da jim implantanti na ljudeh slu‘ijo za kontinuirano pasivno preu~evanje ali eksperimentiranje.

Gotovo je, da lahko ljudje s trenutno tehnologijo vsadijo implantante celotnemu prebivalstvu sveta za lahko in (kolikor vemo) nespremenljivo identifikacijo. V Ameriki naj bi FDA, Urad za hrano in zdravila, ‘e naslednje leto odobril uporabo vsadkov v identifikacijske namene, veliko te‘je pa bo seveda pridobiti naklonjenost prebivalstva.

Tehnologija identificiranja z radijskimi frekvencami (RFID) je morda videti futuristi~na, vendar {e zdale~ ne caplja na mestu. Pri neki drugi dru‘bi s prikladnim imenom »Alien Technology« (Zunajzemeljska tehnologija) namre~ trdijo, da imajo na voljo plo{~ice RFID, ki merijo manj kot dva milimetra. V svoj RFID sistem ‘elijo med drugim vklju~iti enote satelitskega GPS navigacijskega sistema in na indukciji zasnovane metode za napajanje z elektriko.

Ra. Pu.

D

Kriptolo{ki muzej omogo~a vpogled v delovanje Urada za dr‘avno varnost

Najbolj tajen muzej V

e~ina navadnih smrtnikov ne bo nikoli imela prilo‘nosti pogledati v zakulisje tako mogo~ne, neprodu{ne in tajne slu‘be, kot je ameri{ka NSA - National Security Agency ali Urad za dr‘avno varnost.

Kaj nam torej preostaja drugega, kot da obi{~emo nadvse vabljiv in zanimiv muzej, namenjen promociji in obele‘evanju izvora, zgodovine, minulega dela in bodo~ih na~rtov te pomembne organizacije? Kot sam Urad je tudi muzej v kraju Fort George G. Meade v Marylandu.

Dr‘avni kriptolo{ki muzej omogo~a presenetljiv vpogled v dosedanje delovanje Urada za dr‘avno

Muzej hrani tudi bogato zbirko redkih knjig na temo kriptologije. varnost, ki prevzame tako {tudente in zgodovinarje kot naklju~ne obiskovalce. [e preden pa spregovorimo o vsem, kar nam muzej ponuja, nekoliko opi{imo ozadje ustanovitve in dosedanjega delovanja NSA.

RAZVOZLAVANJE KOD Izdelovanje in razvozlavanje kod je znano ‘e iz starih ~asov, sodobne kriptografske in obve{~evalne aktivnosti v ZDA pa so se za~ele ob koncu prve svetovne vojne. Leta 1917 je ameri{ka vojska znotraj svojega vojno obve{~evalnega oddelka (MID) ustanovila urad, ki so ga kasneje pod vodstvom Herberta O. Yardleya poimenovali Cipher Bureau (Urad za tajne {ifre). Leto pozneje so na MID ustanovili radijsko obve{~evalno slu‘bo, ki je delovala vzdol‘ meje z Mehiko, ter obenem sprejeli pod svoje okrilje podoben program, ki ga je do tedaj izvajala vojna mornarica.

Misteriji 15

N AJBOLJ

TAJEN MUZEJ

Vojska in ministrstvo za zunanje zadeve sta {e do leta 1929 podpirala Yardleya in projekt, ki je postal znan pod imenom Black Chamber. Kasneje je kontinuiteto slu‘be zagotavljala Signalna obve{~evalna slu‘ba Vojnega signalnega korpusa pod vodstvom Williama F. Friedmana. Medtem se je kriptoanaliti~na slu‘ba znotraj mornarice ponovno oblikovala kot Oddelek za kode in signale pod vodstvom poveljnika Laurancea F. Safforda.

Do za~etka druge svetovne vojne leta 1939 je bil poudarek na varnosti ameri{kih voja{kih komunikacij, zato sta tako vojska kot mornarica razvijali na~ine prestrezanja radijskih vesti, radiogoniometrijo ter obdelavo podatkov. Dosegli sta zavidanja vredne uspehe v obve{~evalnih dejavnostih, zlasti proti Japoncem.

USTANOVITEV NSA Med drugo svetovno vojno so te slu‘be ustanovile telo za pospe{evanje medsebojnega sodelovanja. Tako se je rodil ANCIB, odbor za obve{~evalne komunikacije vojske in mornarice, ki se mu je kmalu pridru‘il {e podrejeni koordinacijski odbor (ANCICC). Ti dve slu‘bi sta odigrali pomembno vlogo v povojnih pogajanjih.

S sprejetjem zakona o varnosti (Security Act) leta 1947 je kongres potrdil pravilnost usmeritve obve{~evalne skupnosti in postavil okvire za izgradnjo sodobnega sistema dr‘avne varnosti, vklju~no z ustanovitvijo osrednjega obve{~evalnega urada CIA in Dr‘avnega varnostnega sveta.

13. decembra 1951 je predsednik Truman naro~il iz~rpno analizo pri posebnem odboru, ki naj bi ga ime- Notranjost muzeja.

16

Na tem panoju, posve~enem osebju NSA, pi{e »Slu‘ili so tiho«.

novala minister za zunanje zadeve in obrambni minister s pomo~jo direktorja CIE. Odbor, ki mu je predsedoval prominentni newyor{ki odvetnik George Brownwell, je po pregledu celotnega stanja predlagal, da zveznemu uradu podelijo ve~je pristojnosti ter natan~no opredelijo njegove obveznosti in odgovornosti. Oktobra 1952 sta se predsednik ZDA in Dr‘avni varnostni svet odlo~ila v celoti sprejeti predloge Brownwellovega odbora in sta namesto do-

tedanjega Varnostnega urada oboro‘enih sil ustanovila Urad za dr‘avno varnost (NSA). Direktor NSA naj bi po novem neposredno poro~al ministru, in sicer prek enote za posebno ob~utljive operacije na Ministrstvu za obrambo.

Obrambni minister je dobil navodila, naj svoje pristojnosti v zvezi z obve{~evalnimi komunikacijami prenese na direktorja NSA in mu poveri operacijski in tehni~ni nadzor nad celotnim ameri{kim voja{kim komunikacijskim obve{~anjem (COMINT) in nad proizvodnimi viri. Tako je 4. novembra 1952 postal prvi direktor Urada za dr‘avno varnost (NSA) generalmajor Ralph J. Canine, ki se je v drugi svetovni vojni boril pod generalom Pattonom. Pet let pozneje je urad za svoj sede‘ dokon~no izbral Fort George G. Meade v Marylandu.

Kaj lahko torej pri~akujejo obiskovalci Dr‘avnega kriptolo{kega muzeja?

Najprej naj jih ne odvrne relativno anonimna lokacija muzeja, ki na zunaj ni videti ni~ posebnega. Odprli so ga leta 1993, da bi, kot beremo v muzejski bro{uri, »po~astili mo‘e in ‘ene, ki so z obrambo ameri{kih komunikacij in razvozlavanjem sovra‘nih kod in {ifer vdano slu‘ili domovini.«

24 KGBJEVSKIH SPORO^IL V muzeju so razstavljeni ro~ni izdelki, stroji, ra~unalniki, prikazi na panojih, literatura, knjige, fotografije in {e marsikaj, kar nazorno prikazuje dejavnost urada NSA in njegovih predhodnikov vse od leta 1952. Na za~etku obhoda se obiskovalci lahko seznanijo s fascinantno zgodbo programa VENONA.

NAJBOLJ Venona je bilo v 40-ih letih kodirano ime zelo tajnega programa v Signalni obve{~evalni slu‘bi ameri{ke vojske, katerega cilj je bil pregledovanje kodiranih sovjetskih diplomatskih sporo~il in po mo‘nosti njihova uporaba v lastne namene. Analiza sporo~il je naposled razkrila, da so bili nekateri diplomati uslu‘benci KGB-ja in GRU-ja, ki so pod krinko delovali v Ameriki. V naslednjih mesecih so analitiki zasledili omembe projekta Manhattan (katerega kon~ni rezultat je bil razvoj atomske bombe) in drugih vohunskih dejavnosti. Mo~no zaskrbljeni analitiki so se povezali z FBIjem, ki je na podlagi informacij aretiral ve~ ljudi. V muzeju so razstavljeni vsi pomembnej{i dokumenti, povezani s tem primerom.

Obiskovalce bo gotovo pritegnilo 24 KGB-jevskih sporo~il, ki opisujejo dejavnost starej{ega agenta KGB Jacka Sobla ter dr. Roberta Sobla, vklju~no z dogovori za prikrite dejavnosti. Zanimivi so tudi dokumenti o premikih denarja med Kanado in ZDA, in dokumenti o tem, kako je KGB reaktiviral korespondenta in hollywoodskega producenta Stephena Lairda.

V muzeju lahko vidimo tudi poro~ila, ki so jih napisali agenti KGB-ja Charles Kramer, Victor Perlo in Laurence Duggan. Obiskovalci se bodo gotovo zaustavili ob dolgem in zapletenem sporo~ilu v zvezi z dogajanjem na Mad-

Kriptozgodovina vietnamske vojne.

TAJEN MUZEJ

‘arskem, v katerem najdemo omembo tajnega poro~ila, ki se je izgubilo v nekem newyor{kem taksiju in nato pri{lo v roke KGB-ju.

Muzej hrani tudi bogato zbirko redkih knjig iz kriptologije. Knjige je za~el v 30-ih letih zbirati ‘e omenjeni William F. Friedman.

Med njimi je gotovo najbolj dragocena »Poligraphia« avtorja Johannesa Trithemiusa (1462- Na panoju so predstavljeni ameri{ki Indijanci Navajo, ki so v 2.

1516), verjetno ena svetovni vojni sodelovali kot sestavljavci kod. Te so bile trd oreh za prvih knjig na to sovra‘nika, saj so temeljile na jeziku Navajo. temo, ki se ukvarja s tajnopisjem. Trithemius je veljal za razvozlali tudi bolj kompleksne verziokultista, zato v knjigi mrgoli misti~nih je Enigme, na primer mornari{ko Enigvsebin o »temnih silah« in podobnih mo. tem, ki so naredile veliko {kodo ugledu [krlatni stroj je bilo kodirano ime avtorja, ki je sicer veljal za velikega hu- japonskega diplomatskega {ifrirnega manista. Naj omenimo {e knjigo Jacopa stroja, ki so ga na najvi{ji ravni za~eli Silvestrija o kriptologiji »Opus Novum«. uporabljati leta 1939. Ameri~anom je usSilvestri naj bi bil vatikanski uradnik, pelo zelo hitro razvozlati to kodo, da so zadol‘en za {ifriranje. lahko od leta 1940 vse do konca vojne prebirali japonska diplomatska sporoNEM[KA ENIGMA ~ila in tako pridobivali pomembne inforV muzeju so prikazana tudi prizade- macije tako na pacifi{kem kot na atlantvanja zaveznikov med zadnjo vojno, da skem boji{~u. bi razvozlali kode Privr‘ence vohunskih zgodb bo prenem{ke Enigme in senetil pravi stroj Enigma, razstavljen v japonskih [krlat- muzeju, razveselila pa jih bo tudi infornih strojev. Nem- macija, da obstoji kar nekaj knji‘ic, ki {ka Enigma je po- opisujejo z vohunjenem povezane klju~stala znana po tem, ne dogodke v drugi svetovni vojni: »Solda so bile njene {if- ving the Enigma: History of the Crypre pomanjkljivo za- toanalytic Bomb«; »The Cryptographic {~itene.

Mathematics of Enigma« in »Sharing the Najprej so jo Burden: Women in Cryptology During razvozlali Poljaki WW II«. v 30-ih, nato pa {e V muzeju najdemo tudi predstavitve Britanci v 40-ih le- {tevilnih drugih bolj ali manj znanih tih. Slednji so po- vohunskih akcij: vpletenost NSA v kutem s pomo~jo Ame- bansko raketno krizo leta 1962, ko je rikancev uspe{no urad vodil namestnik generala Gordon

Misteriji 17

N AJBOLJ

TAJEN MUZEJ

Prapor bojevnikov hladne vojne.

Stroj Enigma za razvozlavanje kod.

Blake; za~etek digitalne revolucije in varovane digitalne glasovne komunikacije med drugo svetovno vojno na vo-

18

hunskih misijah KGB-ja v San Franciscu in Mexico Cityju; operacije GRU-ja v New Yorku in Washingtonu; radijski

nadzor tihotapcev v ~asu prohibicije.

Obiskovalci se lahko seznanijo z dokumenti, ki nimajo ve~ oznake zaupnosti, povezanimi z zra~nimi vohunskimi preleti na vi{ku hladne vojne in z delovanjem varnostne slu‘be ameri{ke vojske.

Izvejo marsikaj o skupnih naporih ZDA in zahodnoevropskih dr‘av za razkrivanje vohunske aktivnosti KGB-jevskih vohunov v Evropi, Ju‘ni Ameriki in Avstraliji, pa o vlogi kriptologije in obve{~evalne dejavnosti v korejski vojni ter ne nazadnje o nadzoru in kriptolo{kih operacijah v ~asu divjanja vojne v Vietnamu.

Za mlaj{e obiskovalce muzej ponuja knjigo z ugankami in kvizi, ki bo morda nav-

dihnila bodo~o generacijo de{ifrantov kod!

Povrh tega pa premore muzej {e trgovino s spominki, kot so skodelice za kavo, zapestni gumbi, kravate, suknji~i, zaponke in podobno, vse seveda opremljeno z logotipom NSA. Osebje v muzeju je zelo prijazno in pripravljeno postre~i z dodatnimi informacijami, mo‘ni so tudi vodeni ogledi. Posebnost muzeja je knjiga, v katero lahko obiskovalci zapi{ejo, kaj bo po njihovem mnenju mogo~e videti v muzeju ~ez 50 let. Med novej{imi vpisi beremo: »^udne stvari, na primer Mulderja in Scully«, »Zapise mo‘ganov in DNK raznih ljudi«, »Trupla iz roswellskega trka« in »Fotografije notranjosti baze 51«. Kdo ve, morda pa se bo vse to uresni~ilo!

Ra. Pu.

D

Pogovor z izumiteljem Nikolo ^elebi}em

Sevanje du{i `ivljenje N

ikola ^elebi} sodi v tisto zvrst raziskovalnih duhov, ki svet pojasnjujejo skozi strogo znanstveno lupo. Privla~ijo ga zlasti pojavi, ki sodijo v domeno te‘ko dokazljivega in misterioznega energijskega sveta. Poklicno se je ukvarjal s telekomunikacijami in radijskimi postajami na ladjah in letali{~ih, tako da je veliko potoval po svetu. Za seboj ima bogato izumiteljsko pot, udele‘il se je kar {tirinajstih svetovnih razstav izumov, na katerih je prejel nekaj najvi{jih medalj. S svojimi izumi je posegel tudi na podro~je zdravljenja raka in za{~ite pred sevanji. Njegov raziskovalni duh {e vedno ne pozna po~itka. Ustvarja nove izume za izbolj{anje kakovosti ‘ivljenja, v kratkem pa bo iz{la njegova knjiga Nova spoznanja ‘ivljenja, v kateri opisuje svoje poglede na razvoj ‘ivljenja in vesolja.

Znano je, da sodobna znanost ne priznava bioenergije, ker je obstoje~i instrumenti ne zaznavajo. Kako vi opredeljujete bioenergijo?

Bioenergija je pravzaprav proizvod organizemskih procesov. Vsak biolo{ki organizem sestavljajo atomi in molekule. Biokemi~ni procesi in njihove prekinitve emitirajo bioenergijo. Bioenergijo imenujemo to, kar je izvor energije biolo{kega organizma. ^e pa izvira energija od kod drugod, je to lahko denimo toplotna energija, elektromagnetna energija … Za bioenergijo in njen prenos je temeljno avri~no polje, ki ga ima vsak ‘ivi organizem. Vsaka ‘iva celica ali del~ek snovi ima svojo frekvenco nihanja in polje energije. Telo sestavlja veliko {tevilo raznih mineralo{kih struktur: kalcija, magnezija, kobalta, ‘eleza, silicija, fosforja … Mi oddajamo energijo

Bioenergija je proizvod organizemskih procesov; bioenergijo imenujemo to, kar ima svoj izvor v organizmu. vseh teh biokemi~nih sestavov. Bioenergija je pravzaprav elektromagnetno polje. Vse prenose ~lovek oddaja prek tega biolo{kega elektromagnetnega polja. To imenujemo avri~ni valovi ali avri~na emisija. Da je to res, lahko doka‘emo s posnetki kirlianove fotografije. Ko nekomu slikamo avro, se ta spreminja v ritmu njegovega govora in sprememb. To~no lahko doka‘emo, da se spreminja raven energije in barva.

Kako se bolezni odra‘ajo v avri?

Razli~ne bolezni imajo zna~ilno avri~no barvo. Vsaka vrsta bolezni ima zna~ilno avro. Recimo, na sliki rakavega bolnika je vidna barva tumorja. ^e ‘elimo videti, kak{na je barva tumorskega tkiva, lahko naredimo analizo v medicinskem laboratoriju. Stopnjo bolezni vidimo v avrini barvi in ravni avrinega emitiranja. Enako velja za druge vrste bolezni, denimo revmo, infekcije itd.

Kaj menite, da povzro~a razvoj raka?

Moje raziskave dokazujejo, da obsevanja povzro~ajo razvoj zelo zapletenih bolezni, med drugimi tudi tumorjev raznih vrst. Valovna funkcija celice, na primer kobalta, ‘eleza, fosforja itd. se spreminja, ~e nanjo delujejo radioaktivna, elektromagnetna, ionizirana in druga sevanja. Okvara biolo{ke celice je torej lahko posledica vpliva obsevanj.

Nikola ^elebi}, izumitelj na podro~ju bioenergije in parapsihologije

Spremembe lahko nastanejo tudi zaradi stresa. Psihi~ni dejavnik je vsekakor zelo pomemben. Stres je zelo {irok pojem. Postavlja se vpra{anje, kak{en je ta stres, kak{na je njegova jakost, kako deluje na nas.

Temeljno spoznanje je, da zaradi nekega vpliva nastopi deformacija biolo{ke celice. Praksa dokazuje, da elektromagnetna, radioaktivna, geopatogena, ionizirana in druga sevanja spremenijo valovno funkcijo celice. ^im pa se spremeni valovna funkcija ‘ivljenja, se spremeni tudi struktura materiala.

Vsaka zdrava celica ima namre~ svojo strukturo materiala, in ~im jo spremeni, prihaja do novih razvojev, ki jih imenujemo antitelesa.

Misteriji 19

SEVANJE

DU{ I

`IVLJENJE

V eni svojih raziskav ste dokazali, da je tumor mogo~e nevtralizirati s toploto.

Bi lahko kaj ve~ povedali o tem?

Eden od znakov bolnega tkiva je temperatura v notranjih organih. Vsak ‘ivi organizem ali celica ima svojo zdravo temperaturo. ^e od te temperature odstopa, preide v fazo bolezni. Enako velja za vsako kulturo, denimo za ~ebulo, jabolka … Vsaka ima svojo temperaturo, na kateri lahko dolgo ‘ivi. ^lovek mora vedeti, katere temperature so koristne, katere pa ne. 42 stopinj Celzija je zgornja meja za ‘ivljenje celice. Naredili smo eksperiment, pri katerem smo s toploto nevtralizirali del tumorske celice. ^e se tumor razvija kot ‘iva biomolekularna struktura in ga spravimo na temperaturo 42 ali 43 stopinj, ga s tem uni~imo. Pri tem je treba biti zelo previden, da ne pride do te‘av v notranjem procesu biomolekularnega ‘ivljenja.

Naredil sem temperaturni povr{nik, ki ima lastnost, da z razli~nimi temperaturami deluje na bolno in zdravo celico in pri tem ne ogrozi ‘ivljenja zdrave celice. Proces toplotnih vplivov na razne dele organizma moramo prilagoditi glede na stopnje bolezni. Metoda je prakti~na tudi za zdravljenje virusnih bolezni. Po mojem mnenju je veliko ve~ji u~inek, ~e tumor nevtraliziramo s toploto, kot pa z obsevanjem. Za navedeni postopek zdravljenja dajemo raz{irjene informacije o postopku toplotnega vpliva na bolno tkivo.

Kako se lahko {kodljivim sevanjem ~im bolj izognemo?

Sevanja so danes ena najhuj{ih te‘av sodobnega sveta. ^e samo pomislimo na razsvetljavo, elektri~ne instalacije v hi{ah … Vsako elektromagnetno polje je problemati~no, odvisno tudi od njegove frekvence, ali je aktivno, biopatogeno, ionizirano … V svoji knjigi Nova spoznanja ‘ivljenja sem napisal, kako je mogo~e te instalacije nevtralizirati. Temeljno na~elo je, da vse, kar spreminja obstoje~o strukturo zdravega organizma in celice, razvije dolo~eno bolezen.

20

Sodobni mestni ~lovek je v vsakodnevnem ‘ivljenju izpostavljen najrazli~nej{im vplivom. Izpostavljen je psihi~nim stresom in boju za pre‘ivetje. ^im je na vi{ji stopnji inteligence, ima ve~ potreb, za katere mora imeti materialne in druge mo‘nosti. V dana{njem tempu iskanja sredstev za ‘ivljenje in velike konkurence je ogro‘en. Poleg tega je izpostavljen tudi negativnim vplivom sodobne tehnike, ra~unalnikom, televizorjem, mobitelom … Kjer koli se giblje, je kak{no polje. ^lovek je

Simpatija in asimpatija ni razumski, temve~ ~isto energijski pojav. po svoji zgradbi med najbolj{imi vodniki elektri~nih tokov. To pomeni, da ima visoke lastnosti elektri~ne vodljivosti, ki pa uni~uje biolo{ko strukturo ‘ivljenja.

Ti tokovi hkrati deformirajo njegovo ‘ivljenjsko biomolekularno strukturo.

Za sevanje je ~lovek najbolj ranljiv med spanjem in v ~asu sprostitve. Takrat ima namre~ najmanj{o samoobrambno sposobnost, tedaj je njegova ‘ivljenjska energija zni‘ana. V budnem stanju se telo la‘je brani. Edini postopek za nevtralizacijo sevanj je, da napravimo prostor, ki ne prepu{~a sevanja.

Naredil sem opremo, ki lahko sprejema ta polja in jih pripelje v ni~no vrednost.

Novost izuma je, da na{a oprema, ko se znajde v polju obsevanja, to polje medsebojno uni~i. Bivanje ~loveka postane tako zagotovo zdravo. Kjer namre~ postavimo to opremo, na primer pred ra~unalnik, pod posteljo ali mizo, nismo ve~ izpostavljeni sevanju. Za to opremo sem na mednarodni razstavi izumov v Ameriki in Bruslju prejel dve zlati medalji, ki dokazujeta njeno uporabnost.

Bi predstavili {e kak{en va{ izum, ki ga je svetovna javnost nagradila?

Dokazal sem, da kvarjenje hrane lahko izzove zelo zapletene bolezni. Vzemimo na primer ‘ita. Ta se najbolje ohra-

njajo na temperaturi med 5 in 8 stopinj Celzija. Takrat je ‘ito zdravo. Do 18-ih stopinj v njem ne pride do razvoja. Na temperaturi od 18 do 22 stopinj pa se v ‘itu pojavi mikroorganizem, pr{ica. Pri 26-ih stopinjah se razvije molj, pri 35-ih stopinjah Celzija pa plesen. Taki mikroorganizmi imajo odpadke in vse ostalo, kar ima velik organizem, le v manj{i koli~ini. Tako lahko skupaj z ‘iti jemo zelo strupene snovi. Pri plesni se pojavi neka snov, aflatoskin. ^e tak{na ‘ita jedo tudi ‘ivali, jih 80 odstotkov zboli za levkemijo. Njihovo meso je rde~e krvavo. Kruh iz takega ‘ita je zelo tanek, tako da mu peki dodajajo kvas in razne druge preparate. Tak{no ‘ito je osnova za veliko zastrupitev in zapletenih bolezni.

Naredil sem instrument, ki meri proces kvarjenja. V tem procesu se osvobaja CO2 in se zvi{a temperatura. @ito je visok toplotni izolator. Z na{im patentom smo prebili toplotno bariero in omogo~ili merjenje temperature po vsej vi{ini silosa. Patent sem predstavil na svetovni razstavi v Nem~iji leta 1975 in dobil zanj zlato medaljo.

Preu~evali ste tudi zdravljenje z bioenergijo in ugotovili, da je vsaka ~love{ka potreba vodena z zakonitostmi razlik biopotencialov. S to razliko potencialov pojasnjujete tudi simpatijo in antipatijo med ljudmi. Lahko poveste kaj ve~ o tem?

Jezus je hodil po vodi in zdravil ljudi. Rasputin je o‘ivel cesarjevo dru‘ino, ki je bila pred pokopom. S svojo energijo je spro‘il vibracije. Duhovniki, vra~i in magi so zdravili ljudi s svojo navzo~nostjo, z molitvijo. Nova spoznanja dokazujejo, da se bioenergija lahko meri in da z bioenergijo lahko zdravimo. Podrobnej{i opisi so v knjigi Nova spoznanja ‘ivljenja. Vsak ‘ivi organizem emitira biopolje energije. Nekateri organizmi imajo mo~an biopotencial, ki lahko deluje na druge organizme. Ko govorim, vi pa poslu{ate, sem jaz na vi{jem potencialu, ker sem dejaven. Vi pa ste na ni‘jem, ker sprejemate. V vsaki komu-

SEVANJE

DU { I

` IVLJENJE

ko naj bi raziskovali telekinezo in premikanje predmeta brez dotika z vplivom biopolja.

^e se z nekom slu‘beno rokujemo, v~asih komaj ~akamo, da se roki spustita. Na nekoga drugega pa smo stalno navezani in se ne pustimo lo~iti od njega ali nje. To je bioenergijska avri~na medsebojna privla~nost ali odbojnost, ki je izmerljiva.

nikaciji dveh organizmov lahko vidimo razliko potencialov.

Merimo lahko tudi potencial privla~nosti in odbojnosti. Ko sem na visokofrekven~ni centrali za telefonijo v Zagrebu vodil neko ekipo, me je sodelavka zaprosila, da jo premestim drugam. Ni se namre~ mogla ubraniti prevelikemu vplivu nekega sodelavca. [alil sem se in rekel, »to je prava ljubezen«, saj brez takega vpliva ni ljubezni. Kmalu sta se res poro~ila in takrat sem jima meril avro.

Bila je neverjetno mo~na. Ko sta se po devetih letih lo~ila, je bila avra nikakr{na, saj med njima ni bilo prav nobene privla~ne mo~i ve~. S tem smo dokazali, da simpatija in asimpatija ni razumski, temve~ ~isto energijski pojav. Ko so ‘ivljenjske potrebe dveh ljudi usklajene, je vzpostavljena biolo{ka resonanca. ^e se recimo z nekom slu‘beno rokujete, se lahko zgodi, da komaj ~akate, da se roki spustita, ali pa vam postane slabo. Na nekoga drugega pa ste stalno navezani in se ne pustite lo~iti od njega. To je biolo{ka energijska avri~na medsebojna privla~nost ali odbojnost.

Preu~evali ste tudi telekinezo. Kako z znanstvenega vidika pojasnjujete ta pojav?

V znanosti velja telekineza za utopijo, toda primeri so pokazali, da lahko ljudje z miselno energijo vplivajo na predmete ali osebe. V zvezi s telekinezo smo naredili zanimiv poskus. V posodo z vodo smo dali bojo in jo postavili na mizo na gumijasto podlago, ki du{i vibracije. Poskus smo izvajali v kleti, kjer so najmanj{a gibanja. V desetem nadstropju, na primer, se stavba ziblje malce levo in desno. Zanimalo nas je, ali lahko bioenergetik premakne bojo. Ko je bila v posodi ~ista voda, ni pri{lo do premikanja. Naklju~no pa je bioenergetik ravno takrat, ko je s svojim biopoljem deloval na posodo, moral obiskati zobozdravnika, da mu izpuli zob. Ostanke njegove gaze, ki je bila malo krvava, smo dali v posodo. Voda se je med tretmajem za~ela gibati. Tako smo dokazali, da je pri{lo do medsebojnega vpliva materije organizma in materije v posodi oziroma komunikacije med organizmom in krvjo, ki je bila v organizmu.

S tem smo podali teoreti~ni princip, ka-

Ali bioenergetik deluje zgolj s svojo energijo ali je prevodnik kozmi~ne energije?

Bioenergetik oddaja program svoje koncentracije. Vsak ‘ivi organizem prejema zunanje vplive in lahko oddaja svojo energijo na energijo okolice. Pri vplivu enega organizma na drugega je pomembno, da ima zdravilec svojo metodo in dobro ‘eljo, da bi pomagal drugemu. ^e je bioenergetik toliko osredoto~en, da prenese energijo na bolnika in da ta vanj verjame, potem je ta energija lahko zelo mo~na. Med zdravljenjem sprejema in daje. To je pravilen pretok energije; tako lahko dela zelo dolgo, ne da bi imel te‘ave. Tisti, ki nimajo mo‘nosti, da se po zdravljenju osvobodijo energije, ali pa se tega {e ne niso nau~ili, imajo lahko te‘ave. Poznal sem nekega zelo dobrega bioenergetika, ki se je pono~i prebujal, ker je njegova sorodnica pono~i miselno ‘elela njegovo zdravljenje. Lahko se zgodi, da bolnik vpliva na bioenergetika {e mo~neje, odvisno od tega, kako je kdo mo~an.

Kak{ni so izgledi za prihodnost? Bo evolucija re{ila ali uni~ila ~love{tvo?

Evolucija je resni~nost. ^e na primer spustimo kravo na travnik, to~no ve, katero travo mora izbrati. ^lovek tega ne ve, a je neko~ imel te sposobnosti. Z evolucijo je pridobil druge sposobnosti, izgubil pa je to. V nadaljnjem razvoju smo se prilagajali bolj{emu ‘ivljenju in vi{jemu znanju ter pozabili na stare stvari.

Evolucija je spremenila ~loveka v svojem razvoju. Vse ima svoj za~etek in konec. Razvoj ima svoje stadije. Po mojem mnenju sta moj dedek in babica ‘ivela veliko lep{e in mirnej{e kot jaz. V preteklosti so namre~ imeli manj{e potrebe in so se manj anga‘irali. Dinamika razvoja nam je nalo‘ila veliko obremenitev.

S sodobno opremo, ki nam sicer olep{uje ‘ivljenje, smo tudi ogrozili svoje bivanje.

Andreja Paljevec

D

Misteriji 21

Meritve dokazujejo, da pransko zdravljenje pove~uje biopolje

Mo~an vpliv na avro S

Kirlianovo kamero GDV smo izmerili, kolik{ne posledice ima pransko zdravljenje na ~lovekovi avri. In‘enir Janez Pelko iz Velenja, ki je sam izdelal napravo za merjenje biopolja, je na pobudo na{e revije izmeril avro {estnajstim udele‘encem slovenskega Dru{tva za pransko zdravljenje, ki so se spomladi v prostorih slovenske zveze za cerebralno paralizo v Ljubljani udele‘ili seminarja pranskega zdravljenja pod vodst-

vom italijanske in{truktorice Brune Ornelli.

Pransko zdravljenje je tehnika ~i{~enja ~lovekove energije; ~e je ~lovek bolan, pa naj gre za fizi~no ali psihi~no obolenje, je nekaj narobe z njegovo energijo. Pranski zdravilci z rokami ob~utijo kakovost avre; zdrav ~lovek ima mehko, polno in kompaktno avro, bolan pa tanj{o, neenakomerno gosto, posejano z luknjami in bunkami. Pranski zdravilci zaznavajo ~lovekovo energijsko telo, ga o~istijo

Med merjenjem avre: vsak prst posebej, najprej palec desne roke ...

Ra~unalnik registrira bioelektri~ne impulze, zajete s kirlianovo GDV kamero, jih matemati~no obdela in tudi predstavi v grafi~ni obliki.

22

in napolnijo z energijo. Zdravijo bolne, pa tudi sami sebe.

O pranskem zdravljenju smo natan~neje poro~ali v mar~ni {tevilki leto{njih Misterijev; tedaj smo se tudi odlo~ili, da bomo uspe{nost pranskega zdravljenja preverili na edi-

ni mogo~ znanstveni na~in, to je z meritvami sprememb ~lovekovega biopolja s kirlianovo GDV kamero. Tako merijo spremembe biopolja tako pri ~loveku kot pri rastlinah, lahko pa bi tudi pri ‘ivalih, v laboratoriju za kognitivno mo-

MO ~AN

VPLIV NA AVRO

Grafikoni ka‘ejo obseg avre udele‘encev seminarja pranskega zdravljenja; zgornja dva prikazujeta obseg avre pred za~etkom seminarja (ob desetih dopoldne) in po pranskem zdravljenju (ob {estih popoldne). Spodnji grafikon pa ponazarja razliko obsega avre pri vsakem od {estnajstih udele‘encev seminarja pranskega zdravljenja.

Bruna Ornella bo vodila te~aje pranskega zdravljenja v Son~ku na Vojkovi 73 v Ljubljani od 10.00 do 17.00 ure po naslednjem razporedu: • Osnovni te~aj 19. in 20.10.2002 • Nadaljevalni te~aj 30.11 in 1.12.2002 • Te~aj prani~ne psihoterapije 14. in 15.12.2002 • Te~aj zdravljenja s kristali 9. in 10.11.2002 (v kraju Pesek na Primorskem).

Za informacije in prijavo pokli~ite vsaj tri dni pred za~etkom te~aja 01 425 84 23, 041 579 322 Andreja ali 031 850 238 Mirjam ali pi{ite na e-mail pranaslo@yahoo.com Tedenska sre~anja skupine so ob torkih ob 18.00 uri v prostorih Son~ka.

deliranje na ljubljanski Fakulteti za ra~unalni{tvo in informatiko. Za revijo Misteriji so tu opravili ‘e vrsto meritev, predvsem u~inkovanja vode iz informiranih kozarcev na pove~anje ~lovekovega biopolja ter vpliv telefonske za{~ite na urejanje ~lovekovega biopolja. O vsem tem smo v na{i reviji ‘e ve~krat pisali.

In‘enir Janez Pelko je {estnajstim udele‘encem seminarja pranskega zdravljenja izmeril avro zjutraj ob prihodu na seminar, drugi~ v opoldanskem odmoru in nazadnje {e popoldne po kon~anem seminarju. ^lovekovo biopolje izmerimo tako, da posnamemo korono vseh desetih prstov na rokah; ra~unalnik zabele‘i izzvane bioelektrografske signale in posreduje stanje z uporabo nelinearnih matemati~nih metod.

Povr{ina avre in njena oblika ka‘e na trenutno zdravstveno stanje ~loveka.

Podatki o avri posameznega prsta odra‘ajo povsem konkretna obolenja (to je natan~neje razvidno z odtisa avre ene izmed udele‘enk seminarja na sliki levo) in velikost biopolja je v sorazmerju s ~lovekovo bioenergijo oziroma splo{nim zdravstvenim stanjem preiskovanca.

Digitalno kirlianovo kamero marsikje uporabljajo kot neinvazivno diagnosti~no sredstvo, kakih pet takih kamer pa je tudi v Sloveniji. Na{ namen je bil zgolj ugotoviti, kako pransko zdravljenje vpliva na biopolje udele‘encev seminarja: »Meritve dokazujejo veliko pove~anje biopolja pranskih zdravilcev, ki so na seminarju v glavnem delali drug na drugemu,« pravi ing. Janez Pelko in razlaga rezultate meritev, iz katerih je razvidno, da je bilo njihovo biopolje po kon~anem seminarju v povpre~ju za trideset odstotkov ve~je kot na za~etku.

Prav pri vseh se je biopolje ob~utno pove~alo, nikomur se ni zmanj{alo. Najmanj se je pove~alo za sedem odstotkov, najve~ pa za celih sedemdeset odstotkov: »Rezultati izbolj{anja avre so v skladu s po~utjem udele‘encev seminarja, subjektivno pa lahko ocenim {e to, da so samoocenitvena mnenja udele‘encev pokazala signifikantno izbolj{anje psihofizi~nega stanja,« pravi merilec in avtor slovenske izvedbe kirlianove kamere ing. Janez Pelko.

Jo‘e Vetrovec

D

Misteriji 23

Zbiranje podatkov o vedenju navadnih delfinov

[panski delfini V

ode Alboranskega morja v [paniji, bogate s hranilnimi snovmi, so ‘ivljenjsko pomemben prostor za pre‘ivetje navadnih delfinov (Delphinus delphis) ter ve~ vrst kitov in morskih ‘elv. Vendar sre~anje z navadnimi delfini tudi tukaj ni ve~ tako navadno, kot je bilo v~asih. V zadnjih desetletjih se je njihovo {tevilo drasti~no zmanj{alo.

Alboransko morje je prehodni pas med Sredozemskim morjem in Atlantikom.

To podro~je je ‘ivljenjskega pomena za regeneracijo sredozemskega ekosistema, ki trpi zaradi mo~nih ~love{kih pritiskov, kot je onesna‘evanje in pretirano ribarjenje.

Predhodni rezultati osemletnih raziskav na tem podro~ju so dejansko potrdili velik pomen tega podro~ja za ve~ morskih sesalcev, in {e posebno za navadnega delfina.

Te pomembne naloge sta se lotila biologa Ana Cañadas z univerze v Madridu in Ricardo Sagarminaga van Buiten iz organizacije za raziskovanje morskega okolja »Alnitak«. Ano in Ricarda je izbralo {pansko ministrstvo za okolje, njun sen pa je, da bodo nekega dne najpomembnej{i bivalni predeli za ohranitev sredozemskih kitov in delfinov postali mre‘a morskih za{~itenih predelov. Morda bosta ta sen uresni~ila ‘e konec leto{njega leta, s svojimi

24

Sredozemski ekosistem trpi zaradi prevelikega onesna‘evanja in ribarjenja. raziskavami in s pomo~jo prostovoljcev Earthwatcha.

Z njuno pomo~jo bomo na odpravi dokumentirali obmo~je gibanja, socialno vedenje in ekologijo delfinov, da bi bolje razumeli spremembe v populaciji teh ~udovitih sesalcev.

Na raziskovanje nas bo popeljal Toftevaag, zgodovinska norve{ka ribi{ka jadrnica z najnovej{o navigacijsko in znanstveno opremo.

Na njej se bomo z drugimi udele‘enci menjavali pri razli~nih nalogah: od motrenja morja ter opazovanja in zapisovanja podatkov o delfinih in kitih do sodelovanja pri upravljanju in krmarjenju barke.

Nau~ili se bomo vna{ati geografski polo‘aj opa‘enih ‘ivali, vpisovati oceanografske podatke in prepoznavati {e drugo morsko ‘ivljenje. Kdor bo dlje ~asa na odpravi, bo lah-

Delfini so u~inkoviti napovedovalci okoljskih sprememb, ker so pomembne morske roparice in dobro vidne morske ‘ivali, zato je razumevanje njihove sposobnosti za pre‘ivetje odlo~ilno tako za delfine kot za ljudi.

ko tudi filmal vedenje delfinov pod vodo, snemal njihovo zvo~no obna{anje ter spremljal njihovo gibanje skozi dalj{e obdobje. Podatki, ki jih bomo zbrali iz tega mirnega morja, bodo velik korak k bolj{emu razumevanju ‘ivljenja, ki se skriva v njem.

V Misterijih v vsaki {tevilki predstavljamo programe, pri katerih lahko sodelujete tudi vi. Za sodelovanje ni potrebna posebna izobrazba ali poznavanje ve{~in; strokovnjaki na terenu udele‘ence nau~ijo vsega, kar je potrebno.

Programi Earthwatcha zajemajo tri glavne smeri: raziskovanje, ohranjanje in izobra‘evanje.

Stro{ke bivanja vsak poravna sam. Evropski naslov organizacije, ki se ji lahko pridru‘ite: Earthwatch Europe/57 Woodstock Rd./Oxford OX2 6 HJ.UK. Telefon: ++44(0)1865-311-600. http://www.earthwatch.org

TERENSKI POGOJI @iveli in delali bomo na palubi Toftevaaga, v dru‘bi delfinov, kitov in morskih ptic. Vsak ve~er bomo na{li varno pristani{~e v marinah in ribi{kih pristani{~ih vzdol‘ ju‘ne {panske obale. Prostori za bivanje pod palubo so preprosti, a prijetno doma~i, z omejeno teko~o vodo in elektri~nim strani{~em.

Dru‘no bomo pripravljali obroke iz mediteranske kuhinje, imeli pa bomo tudi dovolj prilo‘nosti, da si ogledamo tamkaj{nje slikovite obalne kraje.

D

ZALO@BA ARA

VO NO

VODNIK PRAKTI^NE AROMOTERAPIJE

ZDRAVA SREDOZEMSKA PREHRANA

PRIKRITA ZGODOVINA ^LOVE[KE RASE

ZATON PROMETEJEVE DOBE

^ESEN, ^UDE@NO HRANILO

!

USODA DU[

Davno izro~ilo in najnovej{e terapevtske informacije o rastlinskih eteri~nih oljih, ki jih lahko kupimo v vsaki bolje zalo‘eni trgovini z naravno kozmetiko. Enostavni napotki za odpravljanje stresa, zdravljenje bolezni, obogatitev ~utov, masa‘o in kopeli.

To, kar znanost spoznava za resni~no zdravo hrano, jedo ljudje ob Sredozemskem morju ‘e od nekdaj: zelenjavo, pusto meso, ribe, za~inijo z olj~nim oljem in ~esnom ter vrsto imenitnih za~imb. Ve~ kot 100 receptov.

Knjiga opisuje nenavadne izkopanine, predmete, ki jih v muzejih skrivajo v depojih; strokovnjaki ne znajo razlo‘iti njihovega porekla.

Knjiga seznanja s predmeti, katerih starost ocenjujejo na milijone let, ~eprav je ~love{ka rasa uradno stara {ele 100.000 let.

Soodvisnost `ivih bitij je nelo~ljiva in vseobsegajo~a. ^lovek je sam po sebi `ivi dokaz kozmi~ne inteligence, ki dokazuje, da je celota skrita v vsakem od njegovih delov in katere zavest je sestavni del univerzuma. Knjiga vse to pojasnjuje na razumljiv na~in.

Najsodobnej{a znanstvena spoznanja iz 2000 raziskav o neverjetni zdravilni mo~i te ‘e tiso~letja znane rastline in njenem vplivu na resnej{e bolezni sodobnega ~asa...

Cena: 2.900 SIT

Cena: 2.900 SIT

Cena: 3.900 SIT

Cena: 3.900 SIT

Cena: 1.900 SIT

Ameri{ki mojster hipnoterapije Michael D. Newton je na podlagi {tevilnih seans pri{el do novih odkritij o usodi du{ in to popisal v ve~ kot 500 strani debeli knjigi, ki v obliki intervjujev odstira pogled v skrivnost zasmrtja. Knjiga je ameri{ka uspe{nica.

KOZMOBIOLOŠKI KOLEDAR

Cena: 5.500 SIT

ZDRAVILNA ENERGIJA DREVES Vonjajte in oku{ajte popke in drevesni sok, prislanjajte u{esa in poslu{ajte notranji {epet debel.

Spoznajte na~ine in vaje za zajemanje zdravilne energije dreves v gozdu, go{~avi ali na vrtu, ne glede na to, kje ‘ivite.

Cena: 4.900 SIT

KOZMOBIOLO[KI KOLEDAR Preglednica Luninih men od leta 1965 do leta 1980, s katerimi je mogo~e dolo~iti Lunino meno ob rojstvu in s tem kozmobiolo{ko ovulacijo, nespremenljiv plodni ~as vsake ‘enske, pa tudi spol otroka.

Cena: 1.900 SIT

^ESNOVE JEDI S ~esnom je mogo~e prepre~iti sr~ne in ‘ilne bolezni, ~esen krepi imunost, premaguje klice... Vsakdanje u‘ivanje je najmanj, kar lahko storimo za svoje zdravje. V knjigi ^esnove jedi je ve~ kot 100 receptov.

Cena: 2.900 SIT

ZDRAVILNI ^AJI IN NASVETI

Zdravnik internist F. Batmanghelidj dokazuje, da si lahko zdravje mo~no izbolj{amo s pitjem navadne vodovodne vode. Medicinsko utemeljeno.

^ajne me{anice za vse vrste tegob in {e nasvete, s katerimi se jih da olaj{ati, je zbral v svoji knjigi starosta slovenskih zeli{~arjev Jo`e Toma`in~i~. V knjigi je ve~ kot 100 izbranih receptov in na stotine nasvetov.

Cena: bro{irane 2.900 SIT trdo vezane knjige 3.900 SIT

KAKO VIDIMO, BEREMO IN IZBOLJ[AMO AVRO

KAKO ODKRIJETE VA[A PREJ[NJA @IVLJENJA

KAKO SE NAU^IMO AVTOMATSKEGA PISANJA

KAKO POVE^AMO SAMOZDRAVILNE SPSOBNOSTI

Priro~nik za spoznavanje avre in razlage, kako se jo nau~imo gledati in spoznavati njen pomen; kako nam avra ka‘e na podlagi bioenergijskih zevov du{evno in telesno stanje.

Priro~nik korak za korakom vodi do znanja, kako se sami, brez terapevta, spustimo v prej{nja ‘ivljenja in odkrijemo vzroke morebitnih bolezni, preganjavic, stisk, ki izvirajo iz davnine.

Priro~nik, ki vas pou~i, kako prek avtomatskega pisanja vzpostavite stik z Vi{jim jazom, ki vas vodi in vam svetuje, komunicirate z drugimi bitji, ki vam posredujejo razli~ne informacije, dobite odgovore...

Sami lahko veliko storimo za svoje zdravje. Prisluhnimo naravi.

Napotki za klistiranje, post, telesno vadbo in savnanje. Kako, koliko in kdaj naj bi jedli, da bi spremenili svoj svet zdavja.

Cena: 1.900 SIT

Cena: 2.900 SIT

Cena: 2.900 SIT

Cena: 1.900 SIT

Priro~nik z razlagami, kako olj~no olje varuje pred artritisom, sr~no‘ilnimi boleznimi in rakom na dojki. Ameri{ka uspe{nica na podlagi rezultatov {tevilnih raziskav vodi v svet zdrave in okusne prehrane, ki varuje zdravje.

Cena: 1.900 SIT

Cena: 2.900 SIT

VO NO

PRIPORO^AMO: • Sanjska knjiga (1.900 SIT ), • Napovedovanje usode z igralnimi kartami (2.900 SIT), • Radiestezija (1.900 SIT), • Bioenergija (1.900 SIT), • Ugankarski slovar I+II (4.980 SIT), • Zdrava nose~nica (1.700 SIT), • Varujmo srce (1.700 SIT), • Huj{ajmo (knjiga in kaseta 1.900 SIT), • Ri` na 100 na~inov (1.900 SIT), • Recepti za biohrano (1.600 SIT), • Bio kruh in pecivo (1.600 SIT), • Kuhinja Zlatega polja (1.900 SIT) • Kuhinja Zlatega polja - Ka{e (2.900 SIT), • Kuhinja Zlatega polja - Od polente do kuskusa (2.900 SIT)

^UDE@ OLJ^NEGA OLJA

TELO KLI^E PO VODI

!

KAKO VPLIVAJO OSEBNA [TEVILA S pomo~jo {tevil, vsako ima svoj pomen, lahko bolje spoznamo sebe in ljudi, ki nas obkro‘ajo. [tevila nam lahko pomagajo ustvariti lep{e ‘ivljenje, z njimi lahko pokukakmo v preteklost, razumemo sedanjost in na~rtujemo prihodnost.

Cena: 2.900 SIT.

POTOVANJE DU[ V knjigi najdemo odgovore na ve~na vpra{anja, kaj se dogaja z du{o, ko ~lovek umre, bodisi naravne bodisi nasilne smrti. Kdaj in kako se du{a odlo~i, da pride v ~lovekovo telo? Kaj se dogaja z du{o med dvema ‘ivljenjema?

Cena: 3.300 SIT

Knjige naro~ite z naro~ilnico, natisnjeno na naslednji strani.

Vse knjige prodajajo tudi v trgovini AUREA - BTC, hala A, tel.: 01/541-17-60.

Misteriji 25

PRODAJA PO PO[TI

INFORMIRANI KOZARCI Njihova posebnost je, da izbolj{ajo vsakdanjo vodo; v njih voda spremeni svoje fizikalnokemi~ne lastnosti, informacije v kozarcu vzpodbudijo njene samoo~i{~evalne lastnosti.

Voda iz informiranih kozarcev je za vsa ‘iva bitja primernej{a pija~a, kar je dokazano z vrsto poskusov, ki te~ejo iz meseca v mesec.

Tako na primer genotoksi~en test dokazuje, da kozarec pobolj{a vodo za kakih 40 odstotkov.

3.300 SIT Ker razli~ne barve razli~no delujejo na ljudi, smo glede na ezoteri~na izro~ila kozarce opremili s simboli razli~nih barv, pri ~emer je v vseh kozarcih osnovna informacija enaka, zeleni in rde~i pa imata {e dodatne informacije. Vsakemu originalnemu kozarcu je prilo‘en certifikat.

Za dobro zdravje je priporo~ljivo, da na dan popijemo kakih osem kozarcev vode.

Tehnologija Hydronic, po kateri so narejeni kozarci, je bila z zlatim odli~jem nagrajena na sejmih inovacij v Nürenbergu, Pittsburgu in na mednarodnem sejmu v Celju ter je prejela v Pittsburgu posebno nagrado za uspe{en naravovarstveni izdelek, kristalni globus.

Kozarci imajo svoj pomen tudi v barvni terapiji.

4.100 SIT Iz knjige Aura Soma povzemamo, kako barve delujejo na ~loveka: Modra: Deluje na grleno ~akro, vzpodbuja toleranco do sebe in drugih, vero v notranje vodstvo, okrepi odpornost, fizi~no in ~ustveno, zmanj{uje trpljenje...

Zelena: Deluje na sr~no ~akro, podpira nas pri sprejemanju odlo~itev, vzpodbuja nov pogled na stvari, prina{a mo~an stik z naravo...

Rde~a: Spodbuja delovanje hormonskega sistema, pomaga premagati agresivna ~ustva, obnavlja energijo, uravnove{a delovanje prve ~akre, pomaga pri stresu, pri razli~nih strahovih.

Opozorilo: Kozarcev ne smemo pomivati v pomivalnem stroju, uporabljati agresivnih pomi4.100 SIT valnih sredstev ali vanje to~iti vro~o vodo.

SOLNA LU^ Solna lu~ izredno ugodno deluje na po~utje in zdravje, saj seva negativne ione in oddaja v prostor ‘ivljenjsko pomembno desnosu~no bioenergijo, s katero se, ~e je potrebno, napolni vsako telo. Njeno blagodejno delovanje je priporo~ljivo predvsem ob televizorjih, ra~unalni{kih ekranih, mobilnih telefonih, patogenih sevanjih... V prodaji po po{ti so naprodaj te`ke: a) 3 - 4 kg 10.900 SIT b) 4 - 5 kg 11.815 SIT in c) 5 - 6 kg 13.900 SIT

26

VR^ ZA DOBRO VODO Vr~ za dobro vodo deluje enako kot modri kozarec. Z biolo{kimi testi je dokazano, da zmanj{a genotoksi~nost vode do 40 odstotkov. ^e vodo iz vr~a nato~imo v informirani kozarec, se njegova u~inkovitost pove~a {e za nekaj odstotkov. V vr~ lahko nato~imo liter vode. Tako kot informirani kozarci, tudi vr~ spremeni u~inek alkohola.

11.500 SIT

KRISTALINSKA KROGLA Krogla zagotavlja, da se energija okrog nje su~e desno (preverite z nihalom). V radioni~ni delavnici so ji vsevane informacije, ki razen dobre volje vzbujajo v ljudeh tudi odpornost proti {tevilnim boleznim. Osem centimetrov velika krogla deluje v premeru treh metrov. Poznavalci jih postavijo na ra~unalnik, na delovno mizo, predvsem pa na no~no omarico.

7.900 SIT

MAGIC LIFE Plasti~na plo{~ica posebnih oblik zaradi svoje oblike zajema energijo iz okolja in jo oddaja v neposredno bli‘ino. Plo{~ica je kodirana z orgonskimi sevalniki in nam pove~a energijo in {~iti pred sevanji, ~e jo nosimo na vrvici okoli vratu ali v prsnem ‘epu.

1.070 SIT

TESLOVA PURPURNA PLO[^A Deluje s svojim indukcijskim magnetnim poljem biostimulativno na celi~ne procese, pove~uje izmenjavo plinov, krepi regenerativne procese in mikro cirkulacijo v obolelem tkivu. Uporabljamo jo zjutraj in zve~er po dvajset minut, tako da jo postavimo na obolela mesta in jo pritrdimo z obli‘em. Uporabljamo lahko tudi dve plo{~i, postavljeni drugo proti drugi. Pomaga tudi proti nespe~nosti in drugim te`avam; prilo‘ena so natan~na navodila.

4.900 SIT

INFORMIRANI LON^EK

KOZMOBIOLO[KI VZGLAVNIK

Informirani lon~ek dopolnjuje program informiranih izdelkov. Ima enake lastnosti kot modri kozarec; fizikalno vpliva na razdru‘evanje molekul v teko~inah in jih tako omeh~a.

Zato imajo ~aji, ki jih pripravljamo v lon~ku bolj{i okus, o‘ivljena voda potegne iz rastlin ve~ u~inkovin.

Na informiranih lon~kih so odtisnjeni posebni simboli “magic life” v ~akrinih barvah, ki ugodno delujejo na zdravje.

Narejen je iz lu{~in v Sloveniji biodinami~no pridelanega pra‘ita pire. V lu{~inah pire je vskladi{~ena kozmi~na energija, ki dobrodejno deluje na vsa ‘iva bitja. Vzglavnik je velik 40 x 40 cm, je primerno napolnjen, da je mehak in zra~en ter se prilagaja vratu in glavi. Mnogi ga uporabljajo tudi v terapevtske namene, za bla‘enje bole~in v vratu, hrbtenici, zmanj{eval naj bi smr~anje itd.

4.900 SIT

BAKRENE ZAPESTNICE TELEFONSKA ZA[^ITA NORAD Telefonska za{~ita Norad je samolepilna bakrena plo{~ica s premerom 12 milimetrov. Nalepimo jo na mobilni telefon v bli‘ini antene ali znotraj na baterijo. Z informacijami, ki jih oddaja, zmanj{uje negativni vpliv sevanja mobilnih telefonov za ve~ kot sedemdeset odstotkov. Tako ob~utno zmanj{uje tveganje okvar kromosomov, ki jih povzro~a sevanje. Doma in v tujini nagrajena za{~ita Norad je preverjena z biolo{kim testom in z merjenjem u~inkov na ~lovekovo biopolje.

2.975 SIT

ATLANTIDSKI PRSTAN IN PLO[^ICA Sta srebrna, oblikovana tako, da posebni liki sprejemajo in oddajajo kozmi~no energijo in s tem {~itijo pred negativnimi sevanji. Ugodno delujejo na zdravje in dobro po~utje, prepre~ujejo nesre~e. Oblika prstana izhaja iz davnine, saj so u~inki likov, ki so skrbno vdelani v celjski srebrni nakit, znani ‘e iz ~asov faraonov. Velikosti prstana: od 16 do 26 mm notranjega premera. prstan 7.800 SIT plo{~ica 7.800 SIT

^AKRINA MAJICA ^akrine majice iz Avstralije telesu dovajajo bioenergijo s pomo~jo mo~nih nihanj nenavadno ‘ivih barv (njihove intenzivnosti se na papir ne da natisniti) in tako polnijo avro in bolj{ajo zdravje. Velikosti S, M, L, XL, XXL. 14.900 SIT

Zmanj{uje ali odpravlja bole~ine, ki jih povzro~ajo revma, artritis, i{ijas, lumbago, igranje tenisa, golfa, ko{arke...

Mnogi, ki nosijo zapestnico, zmanj{ajo ali pa celo opustijo jemanje protibole~inskih zdravil in tako veliko naredijo za svoje zdravje. Velikosti zapestnic: od 15 do 19 cm premera.

Naprodaj so tudi posrebrene ali pozla~ene. a) bakrena 3.700 ; b) bakrena informirana 4.990 c) posrebrena 5.700 ; d) pozla~ena 9.600 ; in e) pozla~ena z gravuro 12.500 SIT

AJDOV VZGLAVNIK Ajdov vzglavnik je napolnjen s 3,3 kilogrami lu{~in biolo{ko pridelane ajde, velik 70 x 50 cm. Lahko ga poljubno oblikujete in si sami dolo~ite najprimernej{o vi{ino. Se ne greje in je zelo zra~en. Primeren je za vse ljudi, predvsem pa za tiste, ki imajo bole~ine v vratu, glavi, hrbtenici...

9.800 SIT

Naro~ilnica Misteriji Naro~am izdelke:

koli~ina

cena

pla~al bom po povzetju {t. ~lanske kartice: s kartico EU KARANTA AMEX VISA {t. kartice: veljavnost do: podpis: ime in priimek: ulica in hi{na {tevilka: po{tna {tevilka, po{ta: kraj, datum, telefon: Naro~ilnico po{ljite na naslov: ARA, [martinska 10, 1000 Ljubljana tel.: 01/431-20-25, faks: 01/230-16-27, e-mail: ara @zalozba-ara.si Vsi izdelki so naprodaj tudi v trgovini AUREA BTC, hala A Ljubljana, tel. 01/541-17-60.

Misteriji 27

PRODAJA PO PO[TI

RADIESTEZIJSKA NIHALA Karnak (a) (nova oblika), Izis (b) - 6 in Izis (c) - 4 (oba novej{a oblika) so med najbolj znanimi radiestezijskimi nihali. Nihali Izis sta poimenovani po egiptovski boginji Izidi, primerke tako oblikovanih nihal so na{li v izkopanih egiptovskih sarkofagih. Uporabljamo jih za preiskavo {kodljivih sevanj, iskanje vode, izbiranje primerne prehrane, doziranje, pa tudi za diagnosticiranje.

Cena posameznega nihala: 4.900 SIT

ENERGIJSKA PLO[^ICA

a

b

c

FILTER IN TRANSFORMER V krajih, kjer je mogo~e pri~akovati onesna‘eno vodo, pa tudi na potovanju, kjer ne vemo, kaj prite~e iz pip, o~istimo vodo s filtrom in dodatno {e s Transformerjem (narejen po tehnologi Hydronic), ki zmanj{a genotoksi~nost vode za 35%. Informirani kozarec {e dodatno zni‘a genotoksi~nost.

Bakrena samolepilna plo{~ica ima vgraviran znak magic life, ki zajema energijo iz okolja in jo dovaja v telo, dodatno pa je napolnjena s pomo~jo orgonskih sevalnikov z informacijami, kodami, ki pove~ujejo energijo v telesu. Uporabljamo jo lahko namesto obeskov, ki so namenjeni dodajanju energije. Plo{~ico nalepimo na zadnjo stran ure, radiestezijsko pa lahko takoj ugotovimo, za koliko nam pove~a energijo. ^e pa uro zavrtimo tako, da se plo{~ica nalega na ‘ile, se energija pove~a {e za nekajkrat.

To naj bi bila rezerva, ki jo lahko uporabimo, kadar smo utrujeni, kadar te‘ko vozimo avtomobil, kadar moramo biti zbrani, denimo na izpitih, med pogovori za slu‘bo itd. Posebnost ~istega elektrolitskega bakra iz Zlatarne Celje je, da v stiku s ko‘o po~asi prehaja v telo, ki si ga vzame, kolikor ga potrebuje. Baker v telesu zavira vnetja, bla‘i artriti~ne bole~ine in je sploh prvi znani zaviralec vnetij. Tako je energijska plo{~ica tudi nekaka zapestnica v malem, ki je povsem neopazna.

3.300 SIT

RADIESTEZIJSKI PRIBOR

Cene: filter 5.990 SIT, transformer 14.900 SIT, ogljena kartu{a za 300 litrov 3.990 SIT.

ANGELSKE KARTE Med {tiriin{estdesetimi kartami izvle~ete eno in z nje preberete duhovno sporo~ilo, ki vas spremlja ves dan. Angelske karte niso karte za prerokovanje; so zbirka sporo~il, dobrih misli, ki vam prinesejo mir, zadovoljstvo, uteho in radost.

2.550 SIT

Plastificirana rozeta in nihalo z vre~ko sestavljata komplet za radiestezijsko delo. Na rozeti je {est razli~nih skal za ugotavljanje energetske frekvence prostora, predmetov in oseb, za ugotavljanje radiestezijskega potenciala, vitalnih energij, primernosti hrane, pija~, ~ajev, zdravil, zemeljskih sevanj in vibracij... Na hrbtni strani rozete so natisnjena natan~na navodila.

4.900 SIT

Zajam~eno originalne izdelke ki so predstavljeni v prodaji po po{ti na teh straneh, zastopa in prodaja trgovina Aurea Press v hali A, v BTC v Ljubljani, tel.:01/541 17 60, ve~ino pa je mogo~e kupiti tudi v trgovinah: Ajdov{~ina: Trgovina MEDIGO; Bled: Cvetli~arna-galerija TRG Bled in trgovina FONTANA; Bre‘ice: Trgovina in galerija DARILA DON; Dom‘ale: Prod. Galerija GINKGO; Grosuplje: Salon KRISTAL - Adami~ev center 1. nad.;Izola: Trgovina REVITA (v hotelu Delfin), STAR 2000; Koper: Trgovina MIA (tr‘nica Koper); Kranj: Trgovina LU^KA; Ljubljana: Trgovina AUREA v BTC, hala A, Knjigarna ^OPOVA, MAXIMARKET: Zdravilna zeli{~a v pasa‘i; Maribor: Trgovina DARVEL, TC City; Prod. galerija SKRINJA; Medvode: Butik DARIL, BC Loka Mercator - Mercator gorenjska (gospodinjski oddelek); Moravske toplice: Trgovina za moje ‘ivali (veterinarski in‘. Nabergoj); Nova Gorica: Manufaktura - NARODNA UMETNOST, trg. MEDIGO; Novo Mesto: trg. LEONARDO No1; Radovljica:Trg. META-zdravo ‘ivljenje; Roga{ka Slatina: Industrijska trgovina steklarske {ole; Se‘ana: Trgovina KLASJE, Trgovina MEDIGO; Slovenske konjice: Trgovina VIVA SANA; Slovenska Bistrica: Trgovina VIVA SANA; Velenje: Trgovina NITKA. INDEPENDENCE - je poobla{~eni mre‘ni prodajalec.

28

Nezemljani ves ~as napovedujejo Zemljanom svoj prihod

Zvezdni predniki ^

e se potrudimo gledati globalno, opazimo, da so ~asovni razmiki med posami~nimi naravnimi katastrofami vedno kraj{i. Samo vklju~imo CNN in videli bomo poplave, orkane, potrese, vulkane. Prav je, da Zemlja to do‘ivlja, saj je ‘iva. Da bi se prerodila, se

Sre~ni smo lahko, da ‘ivimo prav v tem obdobju, ki je nadvse vznemirljivo, saj se selimo iz tema~nega srednjega veka v obdobje lu~i. mora vrniti na svoj za~etek, kar Zemlja ravno sedaj po~ne, mi pa temu prisostvu-

jemo. To so besede avtorice knjige Zvezdni predniki.

Zgodba, ki se skriva za knjigo Zvezdni predniki, se za~ne leta 1997. Takrat so avtorico Nancy Red Star obiskali televizijski producenti, ki so nameravali z globalnim televizijskim prenosom s kraja

ku za zgodovino predavala o dru‘beni ureditvi skupnosti ameri{kih Indijancev. »V tistem ~asu nisem vedela ni~esar o NLP-jih,« pravi Nancy. »Pravzaprav je bila moja stroka vse, kar me je zanimalo.« Kljub temu je sprejela ponudbo, da kot pridru‘eni producent sodeluje v ekipi za produkcijo nesre~nega dokumentarca »Roswell 97«. Njena naloga je bila, da organizira del oddaje, ki bi se nana{al na staroselske prebivalce. Red Star

Slikarka Shona Bear Clark je na sliki »^love~ki« upodobila indijanskega otro~i~ka, ki spominja na Nezemljana.

Nancy Red Star

dogajanja obele‘iti 50. obletnico domnevnega zru{enja NLP-ja v pu{~avi pri Roswellu. V tistem ~asu je bila Nancy gostujo~i profesor na Bard Collegeu ob reki Hudson v New Yorku, kjer je na oddel-

je za~ela zbirati material o njihovi glasbi in plesnih obredih ter intervjuvati starej{e staroselce iz Avstralije ter Severne, Srednje in Ju‘ne Amerike, ki so ji govorili o svojih do‘ivetjih in stikih z Nezemljani.

Misteriji 29

Z VEZDNI

PREDNIKI

z Nezemljani. Knjiga je bogato opremljena s fotografijami in {tevilnimi primeri staroselske umetnosti, ki vsebujejo elemente tujosti.

Red Star je povedala, da je Zvezdni predniki {ele prva knjiga v trilogiji o nezemeljskih stikih staroselskih ljudstev. Prvi dve knjigi bosta obravnavali ameri{ke staroselce iz Severne, Srednje in Ju‘ne Amerike, tretja pa bo pripovedovala o do‘ivetjih, ki jih Red Star imenuje »Rumeni mo‘, Beli mo‘, ^rni mo‘ in Rde~i mo‘.

V mojih intervjujih so zastopane vse rase,« pravi Nancy, »tema pa je zdravljenje na{ega planeta in zdravljenje ras. ^e ne moremo sprejeti drug drugega, ne bomo nikoli sposobni sprejeti Nezemljanov kot drugo raso oziroma vrsto.« Red Star je tako kot nekateri ameri{ki Indijanci iz njenih intervjujev prepri~ana, da Nezemljani ves ~as napovedujejo Zemljanom svoj prihod.« Kdor do‘ivi stik ali izku{njo, pozitivno ali negativno, nikoli ve~ ne podvomi v obstoj teh bitij.« Red Star pravi, da je bilo njeno potovanje v Srednjo in Ju‘no Ameriko zelo plodno. »To je bil najbolj razburljiv del potovanja,« pravi, »saj sem imela na voljo vse informacije. Med tamkaj{njimi ljudmi sem opazila zelo malo tabujev ter veliko mero razumevanja za kozmologijo in nauk, ki so nam ga prinesli Nezemljani.

Tu ljudje odprto sprejemajo resni~nost prisotnosti Nezemljanov. V Severni Ameriki so stvari precej druga~ne.

Zaradi usode, ki je doletela severnoameri{ke Indijance, so Na ro~nem delu Stana Neptuna vidimo bitje, ki spominja na tudi teme o Nezemljanih tonile v pozabo. V Ju‘ni Ame»Sivega«.

»To naj bi bila globalna televizijska oddaja, v kateri je bila moja naloga iskanje krajev in ljudi, predvsem v jugozahodnem delu ZDA. Zato sem se iz Hudson Valleya preselila v Roswell in za~ela sestavljati produkcijsko ekipo za snemanje. Na{ namen je bil narediti posnetke razli~nih krajev {irom po svetu in se s teh lokacij v ‘ivo javljati v oddajo. »Vse je teklo kot namazano,« pravi. »Navezala sem ‘e stike z Avstralci, moja ekipa pa je delala v Novi Mehiki. Imeli smo nekaj pomembnih sponzorjev, saj smo bili v navezi z dru‘bo Track Marketing iz New Yorka, ki se ji je posre~il posel z Michaelom Jacksonom in Pepsi Colo.« Na ‘alost pa je nepri~akovan dogodek popolnoma prekri‘al na~rte v zvezi z oddajo. »V aprilu, ko smo pravkar podpisovali zadnje pogodbe z velikimi sponzorji, se je zgodil razvpiti skupinski samomor v Heaven’s Gateu.

Zaradi te nesre~e je na{ na~rt v trenutku propadel. Sponzorji niso ve~ ‘eleli sodelovati v projektu, ki bi bil kakor koli povezan z Nezemljani. Bali so se, da se bo incident ponovil.« Red Star pa je medtem ‘e posnela ve~ intervjujev. Ni se ji zdelo prav, da ves ta material preprosto odlo‘i v predal in ~aka na bolj{e ~ase. Zbirko intervjujev s staroselci, ki so do‘iveli stike z Nezemljani, je objavila zalo‘ba Inner Traditions/Destiny Books.

USTNA ZGODOVINA Knjiga je »ustna zgodovina«, saj vsebuje nespremenjene besede enajstih pripadnikov razli~nih indijanskih plemen iz vseh delov Amerike, ki pripovedujejo o svojih osebnih in misti~nih odnosih

30

^e ne moremo sprejeti drug drugega kot pripadnike bele, rumene, rde~e in ~rne rase, ne bomo nikoli sposobni sprejeti drugih ras, torej Nezemljanov.

ZVEZDNI riki pa so se stiki ves ~as nadaljevali in to predvsem v d‘ungli.« Knjiga Zvezdni predniki je po Nancyjinih besedah kar sama od sebe postala ustno izro~ilo. »Resnico je treba iskati, sicer je ne bomo nikoli poznali. Skozi zgodbe posameznikov, ki jih pripovedujem v knjigi, se razodevajo na~ini, kako Indijanci gledajo na svoja do‘ivetja.

To daje knjigi veliko dinami~nost.« »^im pri Indijancih sede{ skupaj s starej{im ~lovekom, lahko pri~akuje{, da bo{ sli{al zgodbo. Najbolje je sedeti in poslu{ati. Sama postavim le nekaj vpra{anj, s katerimi posku{am usmerjati pogovor, vendar predvsem poslu{am.

Ve~ino stvari, ki jih sli{im, ni bilo {e nikoli napisanih.« Red Star je prepri~ana, da je pisanje tovrstnih knjig njeno poslanstvo. »Prepri~ana sem, da mi je bilo naro~eno zbirati informacije,« pravi, »~eprav sem na Marion Martinez, umetnica iz plemena zavestni ravni v~asih zelo presene~ena, Kiowa, iz ‘ic in mikrovezij domiselno poustko se spomnim, da to po~nem ‘e pet let. varja podobe, ki izhajajo iz izro~ila ameri{kih Menim, da bomo za na{ega ‘ivljenja Indijancev. do‘iveli kontakt in da se zdaj na to pripravljamo. Zato to po~nem. Zato nje«. Bo to podobno apokalipsi, kakr{no izhajajo knjige, kakr{na je moja.« napoveduje biblijska knjiga Apokalipse?

V priprave za kontakt je vpletena »Prepri~ana sem, da imamo mo‘tudi vlada, o kateri je Red Star prepri- nost izbire,« za~ne. »Beseda »apokalip~ana, da bo morala objaviti informacije, sa« spominja na nekaj, kar se nam zgoki jih prikriva ‘e vse od leta 1947. »Vse di in na kar nimamo vpliva. Mi pa lahto je del priprav in »~i{~enja«. Mislim, ko izbiramo in bomo {e naprej lahko da bomo do konca majevskega koledar- svobodno odlo~ali, kako bo vsakdo ja (2012) postavili nove temelje na{i dru‘bi. Sprememba nas bo ponesla na vi{jo raven, nadaljevali bomo s ~i{~enjem in videli, kako se dimenzija odpira in kako skoznjo prihajajo informacije.

Ko se bomo bli‘ali koncu tega ciklusa, bomo ponovno znali delati stvari, ki smo jih neko~ obvladali. Spomnili se bomo, kdo smo. Menim, da zapu{~amo tridimenzionalno resni~nost in se pomikamo v smeri ~etrte in pete dimenzije.« Red Star uporablja besede, Zahtevno vezenje s koraldami »Roke« je delo umetnika kot sta »~i{~enje« in »o~i{~e- Amermana iz plemena Choctaw.

PREDNIKI

izmed nas razumel ponovno rojstvo na{ega planeta.« »Menim pa, da moramo uvideti realno stanje na{ega planeta in doumeti, da nas nenehno ropanje Zemlje ne bo pripeljalo k pozitivnemu izidu. Vsak posameznik lahko za‘ivi bolj{e ‘ivljenje, saj smo umsko dovolj sposobni, da spremenimo lastno stvarnost. Ve~ina Indijancev si ‘eli to o~i{~enje.« Zakaj se nam zdi, da vse to spominja na katastrofo? To je zato, ker v mislih ‘e sedaj vidimo, kaj se bo zgodilo. »Sprememba se ne bo zgodila jutri. ^e se potrudimo gledati globalno, opazimo, da so ~asovni razmiki med posami~nimi naravnimi katastrofami vedno kraj{i. Samo vklju~imo CNN in videli bomo poplave, orkane, potrese, vulkane. Prav je, da Zemlja to do‘ivlja, saj je ‘iva. Da bi se prerodila, se mora vrniti na svoj za~etek, kar Zemlja ravno sedaj po~ne, mi pa temu prisostvujemo.« »Molitev, meditacija in obredi nam lahko pomagajo, da se bomo na vse to pravilno odzvali, saj uni~enje ne pride samo, ampak ga spremlja stvarjenje.

Ljudje si ‘elijo o~i{~enja. Ameri{ki Indijanci so te stvari napovedali.« Red Star meni, da je trenutno najve~ji problem rasno vpra{anje. »^e ne moremo sprejeti drug drugega kot pripadnike bele, rumene, rde~e in ~rne rase, ne bomo nikoli sposobni sprejeti drugih, nezemeljskih ras.

Na tem bo potrebno {e trdo delati. Mislim pa, da nimamo veliko ~asa. Ni ve~ ~as za igre, ne moremo si ve~ privo{~iti, da se ne zmenimo za nauke na{ih prednikov. Smo bratje in sestre in stopamo v zlato dobo, kjer nas ~aka tiso~ let miru.« »Sre~ni smo lahko, da ‘ivimo prav v tem obdobju, ki je nadvse vznemirljivo, saj se selimo iz tema~nega srednjega veka v obdobje lu~i,« pravi Red Star. @ivimo v ~asu, ko je {e mo‘no popraviti preMarcusa tekle napake.« Ra. Pu.

D

Misteriji 31

Za bralce odprtega duha

V reviji Misteriji, namenjeni mejnim podro~jem znanosti, lahko iz meseca v mesec spremljate dogajanja na skrivnostnih podro~jih, ki jim znanost po~asi odstrinja paj~olan nenavadnosti in skrivnostnosti. V reviji spremljamo: • svet informacij ali kod in njihov vpliv na vse oblike ‘ivljenja • neznane lete~e predmete • svet duhov • prislu{kovanje vesolju, • skrivnosti planetov in dogajnaja predvsem na Luni in Marsu • nenavadna do‘ivetja in ugrabitve Nezemljanov • komplmentarne poglede na zdravje in zdravljenje • zmote v znanosti • druga~en poglede na nastanek ‘ivljenja in vrst • odkritja, ki jih znanost ({e) no~e priznati • svet radiestezije in radionike 6 {taemvoilk s 6 3.5 4 SIT

Revija za mejna podro~ja znanosti Pokli~ite: 01/231 93 60

031 / 662 092 Naro~ite to edintveno revijo v Sloveniji in brazpla~no vam bomo poslali ~lansko kartico Kluba za zdravo ‘ivljenje, s katero boste imeli celo vrsto ugodnosti.

32

in si naro~ite revijo Misteriji ali jo podarite prijateljem.

ARA zalo`ba d.o.o., [martinska 10, 1000 Ljubljana http://www.zalozba-ara.si

Skrivnosti Malte (3)

Nabiralci ali arhitekti?

N

ekaterim krajem je, kot vse ka‘e, usojeno, da se na njih zbirajo mno‘ice ljudi. V Evropi jim ponavadi pravimo romarska sredi{~a, saj so to obi~ajno kraji, na katerih stojijo cerkve, posve~ene patronom s prav posebnimi zadol‘itvami v na{em ‘ivljenju. Sam bog ve, ~e se bodo na teh krajih tudi ~ez nekaj tiso~letij zbirale horde radovedne‘ev, da bi si ogledovale stvaritve davnih arhitektov in ugibale o njihovi namembnosti, kakor to dandana{nji po~nejo trume turistov po vsem svetu.

Eden takih krajev je nedvomno tudi ju‘na obala Malte, kateri je ‘e narava vtisnila svoj pe~at. Skorajda ga ni dopustnika, ki ga radovednost ne bi gnala

Ste‘ka si predstavlja{ napore ne{tetih rok, ki so brez pravega orodja lomile te‘ke kamnite gmote, jih privlekle na vrh grebena in tu zlo‘ile v dolo~en red. na ogled Modrih jam, v katerih muhasti lom son~ne svetlobe ustvari skorajda nenaravne odtenke modrin. In ve~ina si potem vsaj na hitrico ogleda tudi najbolj znani predzgodovinski »tempelj« Hagar Qim (izgovori se Ha‘ar Im), kjer jim

‘lobudravi vodniki na hitro povedo tudi, da ime pomeni Stoje~i kamni.

Pravzaprav to razlago vedo le nekateri, drugi hite zatrjevati, da so to Kultni kamni. Odvisno pa~ od tega, kateri priro~nik so prebrali. Niti strokovnjaki si namre~ niso edini v razlaganju prvotnega pomena imena.

ROJSTVO IDEJE Morda je ravno ime pred dobrim stoletjem zapeljalo prve arheologe, ki so raziskovali takrat neugledno razmetane kamne, da so kot nedvoumno namembnost te davne gradnje dolo~ili opravljanje verskih obredov. In potem so isto uporabno vrednost pripisali vsem po-

Pro~elje Hagar Qima s svojo mogo~no gradnjo vzbudi spo{tovanje do davnih graditeljev.

Misteriji 33

N ABIRALCI

ALI ARHITEKTI ?

dobnim stvaritvam, ki jih je po malte{kem oto~ju ve~ desetin. Njihovim prizadevanjem gre, vsaj kar se ti~e ureditve teh prostorov, vsa pohvala. Tisto, kar je bilo pred stoletjem pri Hagar Quimu le kup kamenja, je danes lepo urejena stavba, oziroma tisto, kar je od nje ostalo. A ‘e to je impozantno. Iz mogo~nih kamnov zidane stene naredijo obiskovalca kar nekako pritlikavega, ko si le ste‘ka predstavlja napore ne{tetih rok, ki so brez pravega orodja lomile te te‘ke kamnite gmote, jih privlekle na vrh grebena in tu zlo‘ile v dolo~en red.

Strokovnjaki so pri tej gradnji nekoliko presene~eni, saj ne sledi v celoti »univerzalnemu na~rtu«, ki se ponavlja pri vseh ostalih, pri katerih gre za ne-

Ni ga na svetu junaka, ki bi zadovoljivo odgovoril na vpra{anje, zakaj so nekateri prehodi v notranjosti zgradbe vklesani skozi kamnito plo{~o, medtem ko so drugi zlo‘eni iz treh kamnov, tako kot tisti na vhodu, kar je neprimerno la‘e izvesti. Ne le da je vklesavanje precej zamudno in te‘ko opravilo, tudi velikost prehoda, ki komaj dosega en meter, ni ni~ kaj udobna. Morda pa je bil to tudi namen?

34

kak{ne »deteljice«, najsibo tri-, {tiri- ali {estperesne. Hagar Qim je druga~en.

Prostori so kar nekako nametani po notranjosti, v nekatere vodi celo poseben vhod od zunaj, najve~je ~udenje pa je izzval glavni hodnik, ki se ne kon~a, tako kot pri ostalih, z ve~jo ali manj{o ni{o, temve~ se nadaljuje skozi celo zgradbo do izhoda na drugi strani.

Nekaj nepravilnega je v tej stavbi, trdijo izvedenci. Pa ne bo ~isto dr‘alo.

UREJEN NA^RT Ustavimo se najprej pri spornem hodniku, ki daje naklju~nemu obiskovalcu zelo nepravilen videz, saj so prehodi razli~nih {irin, a ko na tlorisu potegnemo vzporedni ~rti, ki ga omejujeta na za~etku in koncu, ugotovimo, da je v osnovi povsem vzporeden, le v nekaterih vratih dodana obloga ga dela na videz nepravilnega (glej sliko 1). [e eno lepoto lahko najdemo na isti sliki. Predelni steni v prostorih C in D sta glede na hodnik odklonjeni za 5 stopinj, ena v levo, druga v desno! Podalj{ek desne dolo~i tudi steno v prostoru B, podalj{ek leve pa v nadaljevanju dolo~i {e nekaj gradbenih elementov.

Naklju~je? Morda. A pojdimo dalje k sliki 2.

Ko potegnemo ~rto (rde~a), ki definira podboj zunanjih vrat v prostoru F, se ta seka s podalj{kom stene v prostoru D pod kotom 90 stopinj. Zelo lepo, mar ne? Toda drugi podboj istih vrat je »nemarno« zamaknjen in ko mu posku{amo slediti z drugo rde~o ~rto, ugotovimo, da odstopa spet – lahko bi rekli pregovornih – 5 stopinj! In ~e sedaj na{ pravi kot v to~ki S razpolovimo, nam dolo~i tako oba vhoda v prostor G kot tudi notranji vogal zunanje stene (na sliki desno spodaj), pa {e rob kakega drugega gradbenega elementa najdemo na tej ~rti. Vse bolj se dozdeva, da je nekdo pri na~rtovanju umno uporabljal ravnilo in {estilo, saj nam {e nekaj vzporednih linij (zelene in rumena) dopoveduje, da so pomo~nice pri dolo~anju mesta posameznih zidov.

NABIRALCI

Zra~ni posnetek Hagar Qima ne daje prav nikakr{nega vtisa urejenosti. Prej bi se dalo re~i, da so si davni graditelji samo pribli‘no predstavljali, kaj bi pravzaprav radi pozidali. ^e se o zidavi pri na suho zlo‘enih kamnih sploh da govoriti.

KROGI, KI NISO SLU^AJNI Pri vsem tem raziskovanju tlorisne podobe Hagar Qima se nam dozdeva, da je davni arhitekt veliko pozornosti namenil notranji ureditvi, povsem zanemaril pa je zunanjost, ki deluje sila neurejeno, morda celo neugledno, saj je os-

novna oblika zunanjih zidov {e najbolj podobna podplatu levega ~evlja otro{ke noge. Morda pa le ni ~isto tako. ^e se malo poigramo s {estilom, ugotovimo, da krog s sredi{~em v to~ki S1 kar precej natan~no oklepa levi obse‘nej{i del zgradbe (slika 3). In ~e ga premaknemo po podalj{ku stene, ki razmejuje prostora F in G (rde~a ~rta), nam iz sredi{~a S2 dokaj dobro objame tudi desni manj{i

V vseh tako imenovanih templjih, tudi v Hagar Qimu, najdemo okra{ene kamnite klade, ki zelo velikokrat predstavljajo spiralne motive. Tudi v poznej{ih zgradbah {irom Evrope se ta oblika nenehno ponavlja, kot da bi predstavljala neko osnovno gonilno silo vesolja. Morda jo pa res?

ALI ARHITEKTI ?

Dobrih sedemdeset centimetrov visok, bogato okra{en kamen naj bi bil po mnenju strokovnjakov nekak{en oltar za daritve. Morda celo prenosni, saj so v celem kompleksu na{li le enega?

del zidovja. Kot vse ka‘e, smo na dobri poti, zato si lahko nari{emo {e nekaj krogov, tako kot ka‘e slika 4. [e bolj smo lahko prepri~ani, da ni ni~ prepu{~eno slu~aju. Vse se lepo ujema!

Pravo presene~enje pa nam pripravi primerjava polmerov teh krogov. Najmanj{i notranji krog (rumeni), ki je verjetno osnovni modul, saj dolo~i tudi prostore v desnem delu stavbe, vzamemo kot izhodi{~e in poskusimo: R3/2R = 1.73 = √3 R2/2R = 1.62 = zlati rez R1/2R = 1.42 = √2 Je res davni arhitekt vgradil te osnovne matemati~ne konstante v svoj umotvor ali pa se nam samo dozdeva? In ~e jih je, jih je moral poznati! Pa vendar znanost trdi, da so pred pet tiso~ leti to zgradbo izdelali lovci in nabiralci, ki jim je bilo {e najbolj preprosto {tetje ~ista {panska vas!

Ivan Mohori~

D

Misteriji 35

Bakterije so se nau~ile posredovati informacije po zraku

Bakterijsko informiranje P

roti antibiotikom odporne klice prli, so bakterije v prvem razdelku po- meljski mikrobi. Enako trd oreh je vprapostajajo zelo hud problem v mrle. Zdi se torej, da so klice iz drugega {anje, zakaj {e neprepoznani signal bolni{nicah po vsem svetu. In ~e razdelka morale po{iljati po zraku ne- vklju~i prav gene, ki povzro~ijo odporse britanski raziskovalci ne motijo, je kak{ne signale pre‘ivetja. »Oddajni{ki« nost bakterij proti antibiotikom. Pri en razlog tudi to, da so se ti mikrosko- in »prejemni{ki« sev bakterij so natan~- QinetiQu ugibajo, da gre morda za napski nebodijihtreba nau~ili po{iljati no pripravili, da ju je bilo mogo~e ne- ~in, s katerim bakterije vrstnice posvarisignale, s katerimi drugim bakterijam sporno razlo~iti. Zato sta Heal in Par- jo pred sovra‘nimi bakterijami ali glivisporo~ajo, naj »vklju~ijo« delovanje sons prepri~ana, da ni {lo za preselitev cami, ki izlo~ajo antibioti~ne snovi. oddajni{kega seva na drugo stran, kjer svojih odpornostnih genov.

PREPRE^ILI Znano je, da lahko bakterije izmen- bi se razmahnil. javajo sporo~ila s spro{~anjem kemi~nih ODPORNOST? snovi v teko~ino, v kateri rastejo. Te KAJ JE SIGNAL? Vendar signal ne se‘e dale~: rast baksnovi posredujejo v sose{~ino prebuDokazala sta, da signali, ki jih zazna- terij upade ‘e nekaj centimetrov od prejevalne signale ali pritegnejo tavajo~e jo prejemni{ke bakterije, po‘enejo delo- delne stene. Lahko pa bi potoval dlje, bakterije k bakterijskim kolonijam, tako vanje genov, povezanih z odpornostjo ~e se zrak premika, naprimer zaradi imenovanim biofilmom. proti vsaj trem pogosto uporabljanim ventilatorjev v bolni{nicah.

Richard Heal in Alan Parsons iz antibiotikom: ampicilinu, tetraciklinu in ^e bi signal identificirali in nevtralidru‘be QinetiQ (ki je bila prej del razis- rifampicinu. Samega signala pa jima {e zirali, bi morda lahko zaustavili rast nokovalne slu‘be britanskega ministrstva ni uspelo identificirati. »Zaman smo po- vih bakterijskih kolonij ali prepre~ili razza obrambo) pa mislita, da si lahko klice sku{ali iz zraka z raztapljanjem osamiti voj odpornosti proti antibiotikom, meni izmenjujejo sporo~ila tudi po zraku. morebitne kemi~ne signalne snovi,« pra- Heal. Pri~akuje, da bo odkritje najbolj »Kolikor vemo, je na{a skupina prva, ki vi Heal. »Zdaj bomo poskusili s plinsko koristilo pri prepre~evanju rasti biofilje odkrila tak{no medmikrobno komu- kromatografijo.« mov, ki se pogosto razvijejo na kirur{kih niciranje,« pravi Heal, ki je ugotovitve Heal dvomi, da bi bakterije uporab- endoprotezah in katetrih. svoje raziskovalne skupine predstavil ljale kak{ne znane kemi~ne sporo~ilne Da gre za osupljiva dognanja, se na strokovnem sre~anju aprila v War- molekule ali feromone. Prav tako se mu strinja tudi Douglas Kell, ki se posve~a wicku. ne zdi verjetno, da bi {lo za hlapne sno- raziskovanju bakterijskih feromonov na Heal in Parsons sta poskus opravila vi, kakr{ne v zrak oddajajo nekateri ze- univerzi v Aberystwythu. Kot pravi, ne v petrijevki, lo~eni v dva razdelka. pozna nobenih drugih poro~il o Edina povezava med razdelkoma je zra~nem prenosu sporo~il med bakbila 5-milimetrska zra~na re‘a med terijami, opozarja pa, da so podobvrhom pregrade in pokrovom. V en ni pojavi znani pri rastlinah. Listi, razdelek sta dala okoli 100 skupkov ki jih po{kodujejo ‘u‘elke, oddajabakterij E. coli skupaj z razli~nimi jo plin metiljasmonit, ki druge liste antibiotiki. opozori, naj se pripravijo na napad. ^e je bil drugi razdelek prazen, Bill Costerton, direktor Centra za so klice podlegle antibiotikom. Skrb bioin‘enirstvo na univerzi Montana, pa vzbuja ugotovitev, da so klice v pa je do ugotovitev Heala in Parsonprvem razdelku pre‘ivele in se sa sumni~av. »Avtorja bi morala za~ele celo mno‘iti, ~e so v drugi frakcionirati plin in vsaj pribli‘no razdelek namestili rasto~e kolonije nakazati, kak{ne vrste molekul naj E. coli. bi bile vpletene,« pravi. »Dokler tega ^e so re‘o med razdelkoma za- Bakterije E. coli se o~itno znajo sporazumevati med seboj. ni, pa sem izredno skepti~en.«

D

36

^lovek, ki je parapsihologiji odprl srce … in denarnico

Parapsihologija ‘ivi M

cDonnellova prizadevanja so pripomogla k bolj zavestnemu in poglobljenemu delu v ameri{ki univerzitetni parapsihologiji, vendar se njegov najve~ji up ni uresni~il; kljub njegovim velikim prizadevanjem in podpori parapsihologiji ni uspelo premagati predsodkov do te mere, da bi se stabilno vklju~ila v znanstveni establi{ment. [e vedno ostaja neke vrste »revna sorodnica« raziskovalnega dela.

Naklju~na znanstva v~asih porodijo velike prilo‘nosti. Tako se dogaja v ‘ivljenju in tako se je zgodilo tudi v parapsihologiji. Toplega aprilskega popoldneva leta 1967 je Gaither Pratt prihrumel v privatno pisarno Iana Stevensona.

Pratt je bil eden najbolj znanih in aktivnih ameri{kih parapsihologov in o‘ji sodelavec slavnega Josepha Banksa Rhinea, s katerim se je podajal na dogodiv{~ine in raziskave. Izdal je tudi nekaj omembe vrednih naslovov.

Stevenson pa je bil priznani docent psihiatrije na Univerzi v Virginiji, ki je pritegnil pozornost svetovnih parapsiholo{kih krogov ne le zaradi {tevilnih iz~rpnih raziskav na raznih podro~jih (telepatija, prekognicija, medialno komuniciranje), temve~ predvsem zaradi iznajdbe originalne in eksaktne metode prou~evanja fenomenov, povezanih z reinkarnacijo.

Tistega popoldneva je bil Stevenson zatopljen v pisanje ~lanka za neko strokovno revijo. Vihravi Prattov vstop ga je nemalo presenetil. Obiskovalec je bil mo~no razburjen. V roki je dr‘al revijo Time in z njo mahal po zraku, medtem ko je kolegu razlagal: »To mora{ prebrati, Ian. Zelo nujno je, da si to ogleda{!«

[tevilnim dobrotnikom gre zahvala, da je parapsihologija pre‘ivela kljub najrazli~nej{im ekonomskim, psiholo{kim, kulturnim in drugim te‘avam.

Stevenson, ki je postal radoveden, je mirno vzel ponujeno revijo, jo polo‘il na mizo in za~el brati ~lanek, ki mu ga je ‘ivahno kazal Pratt. To je bil dolg intervju z Jamesom McDonnellom, lastnikom in direktorjem aeronavti~nega in-

Profesor Ian Stevenson z Univerze v Virginiji je zaslovel zaradi originalne znanstvene metode prou~evanja reinkarnacije.

dustrijskega podjetja z enakim imenom, ki so mu uredniki posvetili celo naslovnico. In kaj je pritegnilo Prattovo pozornost? Intervjuvanec je med drugim dejal, da se je v mladosti ‘elel popolnoma posvetiti parapsihologiji, a ga je o~e odvrnil od te »nore« namere in ga prisilil, da si je izbral obetavnej{i poklic in‘enirja aeronavtike. Zanimanje za parapsihologijo pa v njem ni nikoli popolnoma ugasnilo, saj je z zanimanjem spremljal, kako napredujejo {tudije in raziskave na podro~ju psihologije.

PSIHIKALNE RAZISKAVE Kot prej Pratta so zdaj tudi Stevensona te besede zadele v ‘ivo. @e ~ez nekaj dni je napisal McDonnellu pismo, v katerem se je ponudil, da industrialcu ori{e trenutno situacijo »znanstvene« parapsihologije v ZDA. Mister Mac, kot so McDonnella klicali kolegi in prijatelji, je takoj odpisal in sprejel Stevensonov predlog. Iz znanstva, ki je sledilo, se je med psihiatrom in industrialcem razvilo tesno prijateljstvo, ki je trajalo vse do smrti slednjega, avgusta 1980. McDonnell se je seznanil s psihikalnimi raziskavami (ta izraz je imel raj{i od sodobnej{ega »parapsihologija«) ob branju knjige Frederica Myersa »^lovekova osebnost in njeno pre‘ivetje telesne smrti«. Knjigo je dobil v roke v mladostni{kih letih in jo dobesedno »po‘rl«. Pozneje jo je {e ve~krat prebral, tako da je imel {e zmeraj v spominu cele stavke. Za~util je, da se knjiga dotika njegove najgloblje biti in da govori o stvareh, za katere je poklican. Svojih ‘elja pa, kot ‘e re~eno, takrat ni mogel uresni~iti. Po o~etovem prigovarjanju je izbral »sprejemljivej{o« smer {tudija in se specializiral v

Misteriji 37

P ARAPSIHOLOGIJA ‘ IVI letalskem in‘enirstvu. Bil je izredno prizadeven {tudent, ki je pozneje enako prizadevno vstopil v poslovni svet ter ~ez nekaj ~asa z nekaterimi somi{ljeniki ustanovil lastno tovarno za izdelovanje letal. Proizvodnja je bila tako uspe{na, da je tovarna kmalu prerasla v industrijsko firmo svetovnega merila.

James McDonnell je vedno imel posluh za dobrodelnost, tako da je del svojega zaslu‘ka namenjal financiranju raznih pobud in akcij, ki so, dokler se ne zgane dr‘ava, po njegovem zaslu‘ile podporo privatnega kapitala. Tako je na primer finan~no podprl kampanjo za nadzorovanje rojstev, pobudo za ustanovitev novih dija{kih in {tudentskih centrov ter razne mednarodne projekte za sodelovanje z dr‘avami v razvoju.

Sre~anje s Stevensonom je bilo za~etek novega poglavja

V davnih ~asih so knjige s svobodomiselnimi vsebinami se‘igali na grmadah kot hereti~ne; danes se domnevnim »znanstvenim herezijam« postavljajo po robu na manj o~itne, vendar ni~ manj surove na~ine.

Kljub temu, da je James McDonnell izhajal iz industrije, je izkazal veliko mero kulturne prosvetljenosti. v McDonnellovih dejavnostih in ga je kon~no popeljalo (ali povrnilo) na podro~je parapsiholo{kih ved. Industrialec, ki je bil ‘e precej v letih (rojen 1899) se seveda ni ‘elel v prvi osebi udele‘evati raziskovalnih dejavnosti, ampak je dogajanje ‘ivo spremljal iz ozadja, organiziral sre~anja in pogovore z drugimi raziskovalci na ameri{kih tleh ter spodbujal izmenjavo zamisli o eksperimentih in novih iniciativah.

Na prakti~ni ravni so se njegova prizadevanja kazala v sprva skromnem, nato pa vedno bolj otipljivem financiranju nekaterih univerzitetnih laboratorijev, kjer so izvajali parapsiholo{ke poskuse, ter raznih dejavnosti Parapsiholo{kega zdru‘enja (Parapsychological Association).

Na kongresu tega zdru‘enja je enkrat celo spregovoril.

McDonnella so prijatelji, znanci in sodelavci {e zlasti cenili, ker je odli~no poznal ~love{ko naravo, ~esar se je nau~il v ve~desetletnem vodenju svojih tovarn. Bil je vir modrosti in dobrih nasvetov, s katerimi ni skoparil niti na njemu ljubem podro~ju, parapsihologiji.

PARAPSIHOLOGIJA PRE@IVELA

Ameri{ka parapsihologa Joseph Banks Rhine in njegova ‘ena Louisa Ella pri delu. Rhine, ki je postal znan, ker je razvil t. i. »kvantitativno metodo«, je bil dele‘en izdatne moralne in materialne pomo~i psihologa Williama Mc Dougalla, ki je v univerzitetnih krogih podprl njegove raziskave o telepatiji. To je bil redek slu~aj v zgodovini parapsihologije.

38

Parapsihologi se {e dobro spominjajo pogovorov z McDonnellom v mirnem ambientu njegove hi{e ob kozarcu vina ali konjaka. Znal je postavljati inteligentna in pronicljiva vpra{anja ter zahteval jasne in neposredne odgovore. Mister Mac je znal spodbujati in usmerjati razmi{lja-

nje sogovornikov, zato jih je nemalokrat pripeljal do koristnih in originalnih re{itev.

McDonnellova prizadevanja so pripomogla k bolj zavestnemu in poglobljenemu delu v ameri{ki univerzitetni parapsihologiji, vendar se njegov najve~ji up ni uresni~il; kljub njegovim velikim prizadevanjem in podpori parapsihologiji ni uspelo premagati predsodkov do te mere, da bi se stabilno vklju~ila v znanstveni establi{ment. [e vedno ostaja neke vrste »revna sorodnica« raziskovalnega dela. Ko je leta 1980 umrl Rhine (ki je uspel parapsiholo{ko raziskovanje delno vklju~iti v univerzo), so v parapsiholo{kih krogih izgubili upanje na dokon~no uradno uveljavitev psihikalnega raziskovalnega dela.

Vendar McDonnellova prizadevanja nikakor niso bila zaman. Prav njemu in {tevilnim drugim dobrotnikom, ki so se zvrstili v teku njene 120letne zgodovine, gre zahvala, da je parapsihologija pre‘ivela kljub najrazli~nej{im ekonomskim, psiholo{kim, kulturnim in drugim te‘avam.

Za razliko od drugih disciplin, ki so imele korist od privatnega financiranja, {e nih~e ni zabele‘il zgodb tistih, ki so bolj ali manj otipljivo pomagali parapsihologiji, da se je ohranila. Zgodbe bi bile gotovo zanimive, saj bi razkrile vrsto nepri~akovanih oseb in motivov. In v zgodbi, ki bi bila dolga in kompleksna, bi med najbolj u~inkovitimi in plodnimi zagovorniki parapsihologije v drugi polovici dvajsetega stoletja prav gotovo izstopal James McDonnell.

Ra. Pu.

D

Ali je zadnja stran velikega pe~ata ZDA ‘rtev zarote?

Vsevidno vohunsko oko Z

vztrajnim zavra~anjem velikega pe~ata se Ameri~ani odpovedujejo izku{njam rasti, ki so predpogoj za zdru‘evanje psihi~nih in fizi~nih dimenzij njihovega bivanja. Ena njihovih najpomembnej{ih odlo~itev, simbol, ki so ga izbrali za ameri{ko nacionalno identiteto, je ve~ kot 200 let namenoma izlo~en iz skupinske zavesti.

V o~eh navadnih ljudi o~etje ustanovitelji Amerike marsikdaj nastopajo kot bogovi ali vsaj kot vsevedni svetniki, ki so lahko delali le dobro in sprejemali le pametne odlo~itve. Spo{tovanje, ki ga u‘ivajo gospodje Franklin, Jefferson, Washington in drugi, deloma izhaja iz njihove natan~nosti in pronicljivosti pri oblikovanju stavkov in podob, s katerimi Ameriko identificiramo {e danes.

Enako skrbni kot pri sestavljanju dekla-

racije o neodvisnosti so bili tudi pri oblikovanju prvega grba mlade dr‘ave.

Premi{ljeno so izbrali simbole, ki so odra‘ali skupne cilje in usodo. Zato bo marsikoga presenetil podatek, da je bila ena od njihovih najpomembnej{ih odlo~itev – simbol, ki so ga izbrali za ameri{ko nacionalno identiteto – ve~ kot 200 let namenoma izlo~ena iz skupinske zavesti. Ameri{ki veliki pe~at, s katerim se potrjujejo vsi uradni vladni dokumenti, naj bi po zamisli njegovih oblikovalcev imel dve strani. Na dokumente bi bilo torej potrebno pritisniti obe strani, li~no in zadnjo, saj obe skupaj tvorita ameri{ki potrditveni pe~at. Zaradi predsodkov in napa~nih interpretacij simbolov, ki so jih nameravali postaviti na zadnjo stran velikega pe~ata ZDA, pa za to stran niso nikoli naredili uradne matrice, kar po-

meni, da Amerika ‘e ve~ kot dvesto let uresni~uje le polovico svojega potenciala.

BANKOVEC ZA EN DOLAR Vsi poznamo li~no in zadnjo stran ameri{kega velikega pe~ata, ~eprav morda ne pod tem imenom. Vzemimo v roke bankovec za en dolar in poglejmo njegovo zadnjo stran: na desni vidimo simbol s prednje strani velikega pe~ata, na levi pa simbol z zadnje strani. Prednja ali li~na stran pe~ata (stran, ki je obrnjena proti opazovalcu) prikazuje orla s {~itom. Orel dr‘i s kremplji desne noge olj~no vejico, s kremplji leve pa sve‘enj 13 pu{~ic. V kljunu dr‘i zvitek papirja z geslom e pluribus unum, nad njegovo glavo pa vidimo obla~ek,

Prednja in zadnja stran velikega pe~ata Zdru`enih dr`av Amerike.

Misteriji 39

V SEVIDNO

VOHUNSKO OKO

ki vsebuje 13 peterokrakih zvezd. Ve~ina Ameri~anov ta simbol povezuje z vojsko, saj ga lahko vidijo na vseh gumbih, kapah in ~inovnih znakih ameri{kih uniform.

Hrbtna stran velikega pe~ata ZDA vsebuje nedograjeno piramido, nad katero je trikotnik z ‘are~im o~esom.

Nad njim je geslo annuit coeptis, spodaj pa ordo seclorum. Na vzno‘ju piramide vidimo z latinskimi {tevilkami izpisano letnico 1776. Ker se ta simbol nahaja le na zadnji strani dolarskega bankovca, ga pogosto uporabljajo za ilustracijo finan~nih zadev.

Na ‘alost pa je veliko ljudi v simbolih na hrbtni strani videlo neto~ne vsebine, zaradi ~esar je ta stran pe~ata pridobila sramoten in nezaslu‘en sloves. Vse namre~ ka‘e, da se je premi{ljena zarota, katere cilj je bil odstraniti simbol iz ameri{ke javne zavesti, za~ela ‘e takoj po sprejetju oblikovalskega na~rta.

Mo~no nasprotovanje temu simbolu naj bi izviralo iz uporabe dveh elementov, o~esa znotraj trikotnika in piramide, ki ju je najti v ritualnih znakih raznih tajnih zdru‘enj. Po mnenju ezoteri~nih zgodovinarjev, kot je Manly Palmer Hall, hrbtne strani ameri{kega pe~ata niso nikoli sprejeli kot nacionalni simbol prav zaradi predsodkov do prostozidarjev in drugih tajnih redov. Fundamentalisti~ni kristjani so pograbili priliko in za~eli hrbtno stan pe~ata razlagati kot simbol svetovnega federalizma in emblem reda prosvetljencev.

Vse te trditve pa se sesujejo v prah ob vsakem resnej{em poskusu dokazovanja omenjenih trditev.

40

Jefferson pa je za li~no stran predlagal otroke Izraela, ki jih na begu iz Egipta vodita oblak in ogenj, in za zadnjo stran anglosa{ka junaka Hengista in Horso. Tretji in tudi zadnji odbor, ki je sprejel kon~no odlo~itev o obliki pe~ata, sta vodila William Barton in Charles Thomson. Nobeden od ohranjenih virov ne omenja, da bi bil kateri od njiju pripadnik tajnega reda.

Knjiga »America’s Secret Destiny« (Tajna usoda Amerike), ki temelji na doktorski disertaciji avtorja Roberta Hieronimusa, je do‘ivela ‘e ~etrto izdajo.

Nekateri zgodovinarji vztrajajo, da je bilo vseh 50 podpisnikov Deklaracije o neodvisnosti prostozidarjev.

V ~asu ameri{ke revolucije in dr‘avljanske vojne je na ‘alost izginilo mnogo zgodovinskih pisanih virov. Iz tistih pa, ki so se ohranili, jasno izhaja, da je bilo med ustanovitelji dr‘ave le devet prostozidarjev. Po nekaterih domnevah so bili Washington, Jefferson, Franklin in Charles Thomson ro‘nokri‘arji, Franklin, Jefferson in Adams pa naj bi bili inicirani v red prosvetljencev. Slabo podprto je tudi dokazovanje vpliva teh tajnih zdru‘enj na oblikovanje hrbtne strani velikega pe~ata. V prvem odboru, ki mu je bila poverjena naloga oblikovanja pe~ata, so sedeli Benjamin Franklin, Thomas Jefferson in John Adams. Njihovi predlogi, ki {e zdale~ niso izhajali iz prostozidarskega izro~ila, niso bili sprejeti. Franklin je predlagal podobo Mojzesa, ki razdeli vode Rde~ega morja,

KDO SE BOJI HRBTNE STRANI PE^ATA? [e danes razni avtorji iz strahu pred tajnimi zdru‘enji glasno nasprotujejo uporabi hrbtne strani pe~ata. Piramida po njihovem mnenju predstavlja tesno prepletene strukture mo~i nevidne svetovne vlade, zaroto za uni~enje katoli{ke cerkve ali celo vzpostavitev diktatorskega re‘ima na celi zemeljski obli. Vsevidno »vohunsko oko« nad piramido naj bi predstavljalo vrh sistema. Isti pisci nas prepri~ujejo, da sta tako kapitalisti~na kot komunisti~na zarota povezani z redom prosvetljencev, ki je bil ustanovljen pred 200 leti in katerega na~rt je zavladati celotnemu svetu.

@ENSKO INTUITIVNO NA^ELO ZAPOSTAVLJENO ^e posku{amo raztolma~iti grboslovno sporo~ilo simbola, kot sta si ga zamislila Barton in Thomson, nam po~asi postane jasno, kako je pri{lo do nesporazuma, zaradi katerega se je simbol zna{el na temnem podro~ju psevdozgodovine. Z uporabo gr-

boslovnega jezika sta Barton in Thomson ‘elela izraziti intuitivni del Zdru‘enih dr‘av in podati svojo vizijo usode dr‘ave. Nedograjena piramida z o~esom v trikotniku simbolizira proces samorazvoja in izgrajevanja celosti. Ko zdru‘imo zavedno in nezavedno, se iz tega porodi zavest o obstoju, in prav to svoje videnje prihodnosti Amerike so o~etje naroda ‘eleli prenesti bodo~im generacijam. Gre za nasprotji, ki naj bi se s~asoma zdru‘ili v eno in postali celota. Zdru‘itev dveh nasprotnih strani v eno samo celoto opisuje t. i. »najvi{ja raven do‘ivljanja«, o kateri govori Abraham Maslow. Gre za izku{njo, ko nam uspe prese~i nasprotja ‘ivljenja. Rezultat premika v smeri zaznavanja enosti je »preseganje oziroma razre{itev dihotomij, nasprotij in konfliktov v ‘ivljenju. Posameznik se za~ne razvijati v smislu zdru‘itve, integracije in enosti ter distancirati od razkolov, konfliktov in nasprotij.« Iz ohranjenih na~rtov za prednjo in zadnjo stran velikega pe~ata lahko sklepamo, da so ustanovitelji naroda intuitivno poznali osnovne vzorce rasti naroda in ~love{tva nasploh. Z vztrajnim zavra~anjem tega simbola se Ameri~ani odpovedujejo izku{njam rasti, ki so predpogoj za zdru‘evanje psihi~nih in fizi~nih dimenzij njihovega bivanja. Le spodbujanje ameri{kega ljudstva, naj odprtih rok sprejme svoj poseben prispevek k planetarni zavesti, lahko spremeni trenutno stanje drobitve v stanje celosti – in prav to je usoda Amerike. E pluribus unum!

Ra. Pu.

D

Prebudite zdravilsko sposobnost, ki je v prav vsakem ~loveku (1)

Priro~nik za zdravilce V

sak ~lovek lahko zdravi. Vsi se lahko nau~imo upravljati energije, ki zdravljenje pospe{ujejo in olaj{ujejo. To je mogo~e storiti na fizi~ni, ~ustveni, mentalni in duhovni ravni. Tako zatrjuje v Priro~niku za zdravilce, ki je oktobra iz{el v sloven{~ini, ameri{ki u~itelj metafizike in duhovnosti Ted Andrews. Iz knjige, ki jo je izdala zalo‘ba Ara, povzemamo misli iz uvodnega dela. ^love{ka bit je res neverjetna! Njeno sposobnost lastnega pomlajanja in obnavljanja omejuje zgolj na{e zavedanje.

Vedno znova presene~a splo{na nevednost ljudi o njihovem lastnem telesu in njegovem delovanju.

Koli~ina energije, s katero razpolagamo in jo lahko izrazimo v ‘ivljenju, fizi~no in duhovno, omejuje le na{a zmo‘nost, da raz{irimo ljubezen do sebe in do drugih.

Danes poznamo {tevilne zdravilske in medicinske metode, toda vsak ima druga~no predstavo o tem, katera je najbolj{a. Edina najbolj{a metoda je tista, ki se obnese pri nas samih. Vsak ~lovek je edinstvena oseba. Vsakdo ima svoj lasten energijski sistem, zato zaradi posplo{enega gledanja na zdravje ko se zme~ejo v isto kategorijo vsi bolezenski simptomi in njihovi vzroki ter obolenja in zdravila zanje - ljudje trpijo veliko {kodo.

MALO VEMO O SEBI Kot individualna, ustvarjalna ~love{ka bitja smo med drugim odgovorni, da odkrijemo tisto metodo ali kombinacijo metod, ki nam osebno najbolj odgovarjajo. To zahteva ~as in poglobljen {tudij, na kar so v dana{nji dru‘bi pripravljeni le redki. Vedno znova presene~a splo{na nevednost ljudi o njihovem lastnem telesu in njegovem delovanju.

V preteklosti je ve~ina ljudi vso odgovornost za poznavanje sebe prelagala na druge, na primer na zdravnike. Zdravniki niso bogovi. Lahko da na splo{no vedo ve~ o ~love{kem telesu od ve~ine ljudi, vendar pa nih~e ne ve ve~ o na{em telesu kot mi. Ve~inoma se tega ne zavedamo in nismo pozorni na signale, ki nam jih posreduje lastno telo. V dru‘bi smo dosegli to~ko, ko moramo zaradi nara{~anja obolenj, zdravstvenih stro{kov itd. spet prevzeti ve~jo odgovornost za skrb o lastnem telesu.

Nad portali starodavnih misterijev teh visokih centrov u~enosti, zdravilstva in duhovnosti - sta bili le dve besedi: »Spoznaj sebe!« V tem nauku je klju~ do vse u~enosti in ravnovesja na vseh podro~jih na{ega ‘ivljenja. »Spoznaj sebe« je zelo preprost aksiom, a za mnoge izjemno te‘aven. Ljudje si ve~inoma niso pripravljeni vzeti ~as za samospoznavanje, zato to odgovornost in mo~ prelo‘ijo na druge. Najamejo druge, da spoznavajo zanje. To je podobno, kot ~e bi nekoga zaposlili, da se namesto vas hrani, hodi na strani{~e in podobno. Teoreti~no zveni dobro, v resnici pa ni izvedljivo.

ZDRAVLJENJE PRIDE OD ZNOTRAJ Vse zdravljenje pride od znotraj. Telo ima ogromno zmo‘nost, da obnovi zdravo stanje. Zaradi genetike, pa tudi kar-

Misteriji 41

P RIRO ~NIK

ZA ZDRAVILCE

me, smo bolj nagnjeni oziroma dovzetni za dolo~ene vrste te‘av.

Zdravljenje z metodami uradne medicine lahko odstrani problem, samega vzroka problema pa ne more vedno odstraniti.

Sodobna medicina si {e vedno ni na jasnem, kako nastanejo razne bolezni.

Zakaj prizadenejo nekatere ljudi, druge pa ne? Kaj je tisto, zaradi ~esar so nekateri ljudje nagnjeni k boleznim in drugim neravnovesjem? Besede, kot so »virusi«, »bakterije« in »{ibka konstitucija« v resnici ni~ ne pojasnjujejo. Virusi in bakterije nas ves ~as obkro‘ajo; zakaj potem v~asih zbolimo, v~asih pa ne?

V nekaterih primerih je pristop uradne (alopatske) medicine, na primer kirur{ki poseg, nujen za vzpostavitev ravnovesja in zdravja. Toda ~e ga razglasimo za edino veljavno metodo zdravljenja, s tem zanikamo delovanje bo‘anskega izvora zdravja v vesolju. To je isto, kot ~e bi rekli, da je ta sila do ~love{tva ozkosr~na in pristranska. Po tej logiki je zdravje dostopno le preko nekaterih oseb, in samo za izbrane ljudi.

Vsi, ki so se pripravljeni malo potruditi, da prebudijo prirojeno zdravilsko sposobnost, ki je prav v vsakem ~loveku, lahko postanejo uspe{ni zdravilci. Aktivno lahko sodelujemo pri zdravljenju lastnega telesa, ~e se odpremo za nove zaznave, raz{irimo znanje in spet prevzamemo odgovornost zase. Vsak si lahko sam olaj{a svoje bole~ine in te‘ave. Lahko pripomoremo k zdravljenju uradne medicine in se uravnovesimo na vseh ravneh. Lahko pozdravimo svoje ‘ivljenje!

Tehnike, opisane v Priro~niku za zdravilce, so sposobnosti, ki so jih skozi zgodovino uporabljali mnogi ljudje. Da bi jih uporabljali, ni potrebno, da smo posebej »obdarjeni«. So preproste, prakti~ne in ne zahtevajo dolgotrajne in zahtevne formalne izobrazbe. To je priro~nik za samopomo~. Ne vsebuje univerzalnih receptov in absolutnega vedenja, pokazal pa vam bo, da lahko obvladujete in zdravite ve~ podro~ij svojega ‘ivlje-

42

nja, kot ste si najbr‘ sploh kdaj predstavljali.

Pregovor pravi, da je zdravje ve~ vredno kot najve~je bogastvo. Toda ‘al svojega zdravja ne cenimo, dokler ga ne izgubimo.

Ni potrebno, da smo posebej »obdarjeni«. Za obnovitev zdravja in ravnovesja se moramo potruditi. Res je, da ima telo naravno sposobnost povratnega delovanja, vendar ta lahko s~asoma oslabi, zlasti ~e ji z ni~emer ne pomagamo.

Sposobnost samoobnavljanja ~love{kega telesa je omejena. ^e ji ne pomagamo, lahko do‘ivimo zdravstvene krize, ki zahtevajo radikalnej{e zdravljenje, dokler ne pridemo do to~ke, ko lahko te‘ave samo {e olaj{ujemo, ne moremo pa jih ve~ pozdraviti.

Uporaba tradicionalnih vibracijskih metod je koristna iz ve~ razlogov. [iri na{e zavedanje o tem, da ne delujemo le na fizi~ni ravni. Dojamemo, da lahko s pravilnim holisti~nim zdravljenjem spremenimo telesna stanja. Poka‘e nam, da moramo spoznavati sebe, kaj moramo pri sebi spremeniti in kaj lahko pri sebi obvladujemo.

Pristop sodobne medicine je za~arani krog. Ko se pojavi neka te‘ava, ki je v resnici simptom ne~esa ve~jega, za~nemo zdraviti simptom. Ta izgine, ampak ~ez nekaj ~asa se poka‘e nekaj drugega.

Zdaj zdravimo novi simptom, in za~arani krog se nadaljuje. Iz tega kroga ni izhoda, ~e gledamo na zdravje kot zgolj nekaj fizi~nega in dokler se zdravimo samo tako, da si z ustreznimi tabletami olaj{ujemo fizi~ne te‘ave.

Za resni~no zdravje ni »instant« recepta. Res je sicer, da si lahko z dolo~enimi sredstvi olaj{amo te‘ave, ko nam na primer te~e iz nosa, vendar pa z njimi ne pozdravimo tistega, zaradi ~esar smo sploh postali nahodni. Sprevideti bi morali, da je nahod le na~in, s katerim telo posku{a izlo~iti strupene snovi iz sistema. To je del naravnega postopka telesnega ~i{~enja. ^e pa vzamemo tableto, da nam ne bi teklo iz nosa, ~i{~enje zaustavimo. Strupene snovi se tako

nabirajo v telesu, dokler ~ez nekaj ~asa ne povzro~ijo {e ve~jih te‘av.

OBNOVITEV TOKA ENERGIJE Pri zdravljenju, kot ga obravnava ta priro~nik, je potrebno poiskati in odstraniti energijske blokade, kjer koli se pojavijo, bodisi na fizi~nih ali na nefizi~nih ravneh. To zahteva vi{je zavedanje in ve~je razumevanje metafizi~ne narave ~love{kega telesa in njegovega energijskega sistema.

Zlorabljanje na{ega telesa ter energijske blokade v raznih telesnih delih, zlasti ~e so tam dlje ~asa, povzro~ajo organske motnje. V tem priro~niku spoznamo preproste na~ine za obnovitev naravnega toka energije na podro~ju z blokado ali organsko motnjo.

To lahko dose‘emo na mnoge razli~ne na~ine, vendar je za nekatere potrebno ve~ {tudija in izobra‘evanja. Metode v tej knjigi lahko uporabljajo vsi - celo tisti, ki ne vedo ni~esar o metafiziki - in prebudijo zdravilsko sposobnost, pa ~eprav le zato, da lahko odstranijo glavobol. Metode niso zapletene, magi~ne ali nerazumljive.

Ko jih enkrat do‘ivimo, na{e ‘ivljenje ni ve~ isto. Ves svet dobi ve~ji pomen.

Vsaka misel, beseda in dejanje dobijo ve~ji smisel, ko dojamemo njihovo tesno povezanost s fizisom. Za~eli bomo spoznavati, da obvladujemo veliko tistega, kar je povezano z boleznimi in slabim zdravjem. Videli bomo mo‘nosti, ki se odpirajo pred nami. Ovedli se bomo ‘ivljenja in energije na vseh ravneh ter dimenzijah znotraj in okoli nas.

Ko smo bili {e otroci, nismo poznali omejitev. Vse je bilo mogo~e. Ponovno uzrimo lesket tega sveta, kot da ga vidimo prvi~. V ‘ivljenju nas {e ~akajo dogodiv{~ine, radost in pravlji~nost; moramo jih le obuditi.

Avtorjevo upanje in ‘elja je, naj se s to knjigo za~ne preporod va{ega zdravja, bogatega ‘ivljenja in lu~i, da lahko potem postanete lu~ {e za druge!

D

Dlan na dominantni roki odra‘a ~lovekovo osebnostno rast

Govorica rok P

ri dlani nam poleg znakov, ki jih razberemo iz nje, veliko povesta tudi njena oblika in struktura. Roka je orodje mo‘ganov; njeno oblikovanje je odvisno od biokemi~nih dejavnikov, ki dolo~ajo tudi ~lovekovo osebnost. Raziskave o ‘lezah z notranjim izlo~anjem so nam pomagale razumeti zapletene kemi~ne procese, ki dolo~ajo ~lovekovo energijo ter spolne in ‘iv~ne odzive: od najenostavnej{ih refleksov do inhibicij, ki se lahko sprevr‘ejo v obsedenosti in nevroze.

Isti mehanizem ‘iv~nih povezav in ‘leznih izlo~in, ki dolo~a posameznikovo te‘o in vi{ino ter njegove ‘iv~ne in mi{i~ne odzive, dolo~a tudi oblikovanje ~lovekove roke. Med prou~itvijo {tevilnih rok je bila ugotovljena povezanost med zgradbo dlani ter zna~ilnostmi prou~evane osebe.

Oglejmo si najprej strukturo roke: dlan, ki je ~vrsta, trdna, pro‘na, topla in prilagodljiva na dotik ozna~uje dejavno, pedantno, ‘ivahno osebnost. Mlahava dlan ka‘e bolj flegmati~no osebo, ki ji je vsaka aktivnost odve~. ^e mlahavo dlan pokrivajo majhne ~rte, ta oseba zagotovo razsipava ‘iv~no energijo. Dlan, ki je debela, mehka in ne‘na, izra‘a indolenco, fizi~no ali psihi~no; bolj ko je dlan mesnata, bolj je ~lovek nagnjen k udobju in razko{ju. ^e je dlan tanka in oz-

Primerjava leve in desne dlani nam pove, v kolik{ni meri smo se oddaljili od poti, ki bi bila za nas najbolj{a, in nam tako omogo~a, da svoje napake popravimo.

(5)

ka, imamo opraviti s pla{no in omejeno osebo, ki ji primanjkuje intelektualne zmo‘nosti in moralne ~vrstosti. Oseba s tak{no dlanjo je zelo verjetno povr{inska in sebi~na. Dolgi prsti na ozki dlani ozna~ujejo muhavega ~loveka, malega tirana, ki tla~i ljudi v svojem o‘jem krogu. Dlan z zelo poudarjenimi hribi ka‘e zna~aj z veliko ognja in ob~utljivosti, ravna povr{ina pa obi~ajno pomeni zanimanje za intelektualne zadeve. ^e je dlan v skladnem sorazmerju s prsti, pribli‘no tako dolga kot {iroka ter gladka in ~vrsta (toda ne trda), potem ka‘e uravnove{enega in dovzetnega duha, ki se zna obvladati in pametno uporablja svoje talente. Dlan, ki je glede na prste preve~ razvita, najve~krat ka‘e domi{ljavega in sebi~nega ~loveka. Kadar je dlan pri zapestju izrazito debela, pomeni ~utnost. ^e ima taka roka tudi ~vrsto zgradbo, razodeva brutalno osebo, razen ~e ima uravnove{en in senzitiven palec ali pa zelo ugodno ~rto glave (glej sliko).

MARRIAGE LOVE ~rta poroke / ljubezni SUN LINE son~na ~rta HEART LINE - sr~na ~rta BRAIN LINE / FATE LINE - ~rta glave / ~rta usode LIFE LINE `ivljenjska ~rta

Misteriji 43

G OVORICA

ROK

VDRTA DLAN Vdrta dlan pomeni pomanjkanje borbenosti in vztrajnosti; pogosto je povezana z nesre~o. Pomanjkanje teh dveh lastnosti je nedvomno vzrok za {tevilne nadloge, zato je premalo razvita sredina dlani slab znak, ~etudi so ostali deli roke {e tako ugodni.

Vdrtina sredi roke se pogosto {iri v smeri neke ~rte ali dolo~enega predela dlani. V tem primeru se zgornje pomanjkljivosti nana{ajo na zmo‘nosti, povezane s ~rto oziroma hribom ali znakom, proti kateremu se vdrtina nagiba. Kadar vdolbina sovpade z ‘ivljenjsko ~rto, je lahko znak dru‘inskih te‘av; kadar se nagiba proti ~rti usode, pomeni razo~aranja na izbrani poti.

VELIKE IN MAJHNE ROKE Velikost rok je zelo pomembna. Izku{nje ka`ejo, da je mit o spretnosti velikih rok le praznoverje. Na splo{no je velika roka, {e zlasti ~e ima dolge prste, metodi~na in nagnjena k detajlnim opravilom. Roke ljudi, ki so sposobni za snovanje velikih projektov, dolgoro~no na~rtovanje, odkritja ter izvajanje produktivnih in smelih podjetij, so relativno majhne.

DESNA IN LEVA ROKA Pomen desne in leve roke bom najprej analiziral v povezavi z dlanjo, saj se na dlani ka‘e najve~ sprememb na roki, ki izvirajo iz osebnostne rasti in prilagajanja na okoli{~ine.

Pri desni~arju moramo posebno skrbno prou~iti desno roko. Ta roka nam daje sliko ~loveka tak{nega, kakr{en je.

Leva roka pa nam pove, kaj bi lahko bil, v dobrem ali slabem smislu. Leva roka odra‘a ~lovekovo dednost: mo~ne in {ibke to~ke, odlike in pomanjkljivosti, ki so osebi prirojene. Po levi roki lahko presodimo, s ~im je spra{evalec obdarjen, na desni roki pa vidimo, koliko je svoje talente uresni~il. Pri levi~arjih je

44

pomen obeh rok seveda obrnjen. Pri njih je roka dednosti desna, roka realizacije pa leva.

To poznavanje na{ih prirojenih sposobnosti nam omogo~a, da popravimo pomanjkljivosti in obvladamo svoje ni‘je vzgibe.

Sporo~ilo leve roke (pri desni~arjih) je zelo dragoceno, saj nas opozarja na pasti, v katere se lahko ujamemo, in nam pomaga, da se jim izognemo. Na desni roki pa vidimo, koliko smo razvili oziroma zapravili svoje prirojene talente. Pri mnogih ljudeh sta desna in leva dlan zelo razli~ni.

V~asih vidimo – zlasti pri rokah s {ibkim palcem – da vse potencialne pomanjkljivosti in bolezni, ki jih naznanja roka dednosti, potrjuje in poudarja

Zelo verjetno je, da imajo mnogi ljudje govorne napake zato, ker so jih kot otroke silili, da proti svoji naravi uporabljajo desno roko. roka realizacije. Pri osebah z mo~no voljo pa vidimo nasprotno; z mo~jo volje premagajo nagnjenje k le‘ernosti, ~ustvene kaprice pa z razumom dr‘ijo na vajetih.

Pri prou~evanju obeh rok je pomembno, da primerjamo glavne konture na levi dlani s tistimi na desni. Natan~no si oglejmo vsak hrib posebej, ~e je kak{en bolj izrazit na eni roki kot na drugi.

Posebno pozorno prou~imo glavne ~rte na obeh rokah. Od vseh znakov na dlani so ~rte najbolj ob~utljive za spremembe pri ~loveku. Raz{iritev oziroma zo‘enje zavesti se vidi na ~rti glave. Ta odseva tudi zdravje uma. Videl sem leve roke, pri katerih je oslabela naravna iznajdljivost; to izvorno nagnjenje, razvidno iz globoko zarezane ~rte glave na levi roki, se ni razvilo, saj je bila ~rta glave na desni roki plitva.

Isto velja tudi za sr~no ~rto. Pri osebah, ki so morale zatreti preveliko ~ustvenost, je sr~na ~rta desne roke ve~krat zabrisana in zo‘ena ter v~asih preusmerjena s prvotne poti, tako da namesto velikodu{nosti izra‘a njeno nasprotje, sebi~nost. ^rta usode na levi oziroma dednostni roki je lahko zaradi mnogih ovir skoraj uni~ena. Ampak na desni roki je lahko obnovljena in razkriva mo~no osebnost, ki je te‘ave premagala. @al je mo‘no tudi obratno. Pri ljudeh, ki so zanemarjali naravne darove, zapravljali energijo in nepravilno usmerjali svoje ambicije, so vidni sledovi v ~rti usode, ki je prekinjena ali na koncu odsekana.

Kakor koli ‘e, sporo~ilo dominantne roke ni nikoli stati~no. Primerjava obeh rok nam pove, v kolik{ni meri smo se oddaljili od poti, ki bi bila za nas najbolj{a, in nam tako omogo~a, da svoje napake popravimo.

Seveda je za levi~arja, kot smo ‘e rekli, dominantna leva roka. Kako razlo‘iti dejstvo, da je ~lovek levi~ar ali obero~en? Tega ne vemo. Znano pa je, da je uporaba ene roke bolj kot druge tesno povezana z ravnovesjem centralnega ‘iv~nega sistema. ^e to ravnote‘je spremenimo, tako da levi~arja silimo k uporabljanju desne roke, lahko povzro~imo veliko {kodo. Zelo verjetno je, da imajo mnogi ljudje govorne napake zato, ker so morali proti svoji naravi uporabljati desno roko. Posebno otroci lahko zaradi takih motenj v ‘iv~nem sistemu postanejo pretirano pla{ni in po~asni pri uporabi desne roke.

V~asih so u~itelji in star{i posku{ali spremeniti v desni~arje mlade fante, ki so pri u~enju pisanja in podobnih ro~nih del uporabljali levo roko. Napredni vzgojitelji pa so ugotovili, da so problemati~ne otroke, ki se pretvarjajo, la‘ejo in kradejo, velikokrat silili proti njihovim naravnim nagnjenjem. Star{i in u~itelji bi morali biti posebno previdni, kadar posku{ajo prilagoditi otroka zoper njegovo naravno nagnjenje, da uporablja eno ali drugo roko.

D

Na zaslonu mobilnega telefona se je pojavilo sporo~ilo mrtvega

Mrtvi poslal sporo~ilo V

nedeljo se je na Petrovem mobilniku prikazala ~udna {tevilka. Ve~krat je poklical nanjo, a se ni nih~e oglasil. Postal je pozoren na sporo~ilo na zaslonu telefona. Izpisali so se znaki 0"Å4. Ob pogledu na to nevsakdanjo kombinacijo ~rk in {tevilk je imel nenavaden ob~utek, da je nekdo poleg njega in po telesu je ob~util mravljin~enje. V takem stanju se mu je zazdelo, da imajo kombinacije ~rk in {tevilk nek pomen, da so morda kako sporo~ilo. Poklical je svoje dekle; skupaj sta ugotovila, da je mogo~e kombinacijo, ki se je izpisala na ekranu, prevesti v {tevilke 6, 1, 2 in 4. In te naj bi nekaj sporo~ale. Skupna numerolo{ka obravnava {tevil jima je razkrila, da gre za besedico Ale{, ime njenega nekdanjega fanta, ki je v petek na silo kon~al svoje ‘ivljenje. Vrgel se je nekaj deset metrov globoko na obali slovenskega morja …« To je prvi stik z umrlim preko sporo~ila, izpisanega na ekranu mobilnega telefona, ki je bil doslej zabele‘en v Sloveniji. V uredni{tvu tudi ne vemo, ali si je {e kje drugje pokojni izbral za komunikacijo z ‘ivimi zaslon mobilnega telefona. Res pa je, da je mobilnih telefonov glede na {tevilo prebivalcev skoraj najve~ na svetu prav v Sloveniji.

Komuniciranje z umrlimi s pomo~jo tehni~nih naprav ni ni~ novega, saj je lani v ZDA iz{la celo knjiga, kjer je opisanih sedem metod za komuniciranje z umrlimi. Tudi pri zalo‘bi Ara je ‘e pred tremi leti iz{la knjiga Kako odkrijete va{a prej{nja ‘ivljenja, s katero si lahko pomagamo pri razumevanju »bivanja« po smrti. [e bolj natan~no je razlo‘eno vzpostavljanje stika z drugimi inteligentnimi bitji v knjigi Kako se nau~imo avtomatskega pisanja, ki jo je

Faksimile prera~unavanja in ugotavljanja pomena znakov, ki so se pojavili na zaslonu mobilnega telefona.

prav tako ‘e leta 1999 izdala zalo‘ba Ara. Sporazumevanje z onstranstvom vedno buri duhove. Najbolj popularno in najve~krat opisano je »samogibno pisanje«, pogovor, ki ga tokrat objavljamo, pa nam odkriva novo poglavje v kontaktu z onstranstvom.

Zgodba se za~enja ‘e pred leti. Petrovo dekle (ime Peter je izmi{ljeno) pravi: »S pokojnim sem hodila morda pet let nazaj in sva bila skupaj tri leta. Torej dve leti nisva bila ve~ skupaj. Vmes se je zgodilo {e to, da sem ga sre~ala in ga nisem prepoznala. Bil mi je znan in sem ga vpra{ala, od kje se poznava. Nisva pa imela nobenih stikov. V ~asu, ko sva za~ela hoditi midva s Petrom, nisva imela z Ale{em nobenih stikov, dokler nisva izvedela, da je sko~il s strunjanskega klifa.

Bil je ‘iv {e celo no~ po tistem, ko je sko~il, vendar sem zjutraj ob sedmih, ko sem se zbudila, vedela, da je umrl. Prej{nji dan se je namre~ pri{el poslovit …

Ko sem {la spat, sem za~utila njegovo prisotnost, in povedal mi je dolo~ene stvari; da ni {lo ve~ in podobno. @e prej mi je v~asih govoril, da bo mlad umrl.

Jaz sem mu rekla, da mu vse odpu{~am,

da no~em ve~ stikov z njim in naj me pusti pri miru ‘iveti …

Sko~il je okoli devete ure, sporo~ili so mi ob desetih, pri meni pa je bil okoli polno~i. Ob sedmih, ko sem se zbudila, sem vedela, da je umrl, kar pa so mi sporo~ili {ele okoli dvanajstih …

Imel je te‘ke po{kodbe, ne vem natanko kak{ne, vendar so rekli, da bi tudi v primeru pre‘ivetja ostal popoln invalid.« »Potem se ni vedelo, kdaj bo pogreb.

Nesre~a se je zgodila v petek, v nedeljo pa {e nismo vedeli, kdaj bo pogreb. V nedeljo sem vstal, pri‘gal telefon in po pisku se je prikazala neka ~udna {tevilka,« pripoveduje Peter in nadaljuje: »Takoj sem poklical na to {tevilko in sli{al odzivnik, mislim da v angle{~ini, da ta {tevilka ne obstaja. Poklical sem informacije in jih vpra{al, kaj pomenita {tevilki 09. Rekli so mi, da ta {tevilka ne obstaja, da ima le Tur~ija na za~etku pozivne {tevilke 09. Potem sem {e ve~krat poklical na to {tevilko, a se ni nih~e oglasil.

Pozneje sem postal pozoren na sporo~ilo na zaslonu telefona. Izpisali so se znaki 0"Å4. Ob pogledu na to nevsakdanjo kombinacijo ~rk in {tevilk sem imel nenavaden ob~utek, da je nekdo poleg mene in po telesu me je mravljin~ilo. V takem stanju se mi je zazdelo, da imajo kombinacije ~rk in {tevilk nek pomen, da so morda kako sporo~ilo. Poklical sem svoje dekle in skupaj sva ugotovila, da je mogo~e kombinacijo, ki se je izpisala na ekranu, prevesti v {tevilke 6, 1, 2 in 4. In te naj bi nekaj sporo~ale.

Skupna numerolo{ka obravnava {tevil nama je razkrila, da gre za besedico Ale{, za ime njenega nekdanjega fanta, ki je v petek na silo kon~al svoje ‘ivljenje. Vrgel se je nekaj deset metrov globoko na obali slovenskega morja …

Misteriji 45

M RTVI

POSLAL SPORO~ ILO

Potem sva ugotavljala dalje in sicer je {lo za dva vpra{aja in {tevilo 03. Torej marec. Pomislil sem, da je kaj narobe s telefonom, zato sem poskusil spreminjati nastavitve datuma in ostalih stvari.

Vse sem lahko spremenil, ne pa tudi obeh vpra{ajev. Premi{ljevala sva naprej in ugotovila, da glede na to, da je bil takrat marec, ta dva vpra{aja pomenita datum njegovega pogreba, ki {e ni bil znan. Dalje sva ugotovila, da je na zaslonu izpisan moj EM[O, ki se je izpisal kot {tevilka po{iljatelja. In po isti logiki temu sledi datum mojega pogreba, 1. 10.

2064. Potem sva {e posku{ala kombinirati ~rke …« »Tisti dan sva sedela v nekem lokalu in kombinirala ~rke in {tevilke,« je pripoved nadaljevalo nekdanje Ale{evo dekle: »Nekdo pri sosednji mizi je nenadoma izrekel: Mohori~. Takoj sem se spomnila na Ivana Mohori~a, njegove knjige in dejavnosti, in sem se odlo~ila, da ga pokli~em …

Ko sta od{la domov, je pobudo prevzel Peter: »V imeniku sem izlo~il vse Mohori~e, ker nisem vedel, kateri je pravi, in jih za~el klicati. Kmalu mi je neka ‘enska povedala pravo {tevilko. Tako sem ga hitro dobil in mu po telefonu vse razlo‘il. Z vsem se je nekako strinjal, vseeno pa se mu je zdelo nenavadno, da naenkrat in v enem kosu pride tako koncentrirana informacija s tolik{no koli~ino to~nih podatkov. Pohvalil naju je, da sva opravila veliko delo. Menil pa je, da je ni~la v 2064 le ma{ilo in da so to ~rke B, V in D, kar pomeni, da „bova dva“.

Rekel je, da bova leta 2064 dva, ker mi je bil Ale{ zelo podoben, da sva lahko oba ista energija, samo v dveh telesih, in da bova potem, ko jaz umrem, oba spet skupaj. To je bil Mohori~ev komentar in dodal je {e, da je 64 kraljevsko {tevilo.« Tak{no raziskovanje seveda ni prijetno: »Vmes sem v~asih jokala in velikokrat ob~utila mravljince po telesu,« je

46

dejalo dekle, Peter pa je pojasnil: »To pravzaprav ni strah, ~uti{ le neko napetost, ker ima{ ob~utek, da je nekaj okoli tebe …« In besedo je spet povzelo dekle: »[e sama ne vem, kako sva pri{la do vsega tega. Nekatere stvari so pri{le kar same. Posku{ala sva vse mogo~e variante, vendar nisva vedela, katera je prava, potem pa je pri{lo kar samo od sebe, kot neko vedenje. Kot da nama je nekdo {e malo pomagal.

Tisti ve~er, ko sva govorila z Mohori~em, sem bila {e na obisku pri sorodnikih in sem tam v predsobi govorila po telefonu. Zraven mene je gorela neka sve~a in spreletaval me je srh, ~utila sem neko napetost.« Naslednji dan se je ob~utek nevidne prisotnosti po~asi za~el umirjati in tudi razburjenosti je bilo vse manj. Na pogrebu pa je bilo spet hudo: »^eprav ~loveka nisem poznal, sem {el vseeno na pogreb. Njegovo sliko so mi pokazali {ele po pogrebu in dejansko sem imel ob~utek, kot bi pogledal sebe,« je dejal Peter, dekle pa ga je dopolnilo: »Tudi na~in razmi{ljanja in energija sta enaka. V~asih, ko Petra pogledam v o~i, vidim Ale{eve, ne sicer dobesedno, vendar se mi zdi, kot da je nekdo drug vpadel v njega. Tudi odnos do mene imata zelo podoben.« Vendar se je okrog sporo~ila na ekranu dogajalo {e kar nekaj stvari. Peter pojasnjuje: »Nekatere stvari se ujemajo. Na dan pogreba sem se z vami dogovoril za pogovor, ki je danes, sedemnajstega, na isti dan, ko sta onadva za~ela hoditi …« »Doma imam na steni {e en sr~ek, ki sem ga dobila od njega in preko katerega sem kasneje nalepila plakat,« je pojasnjevala ona: »In na dan, ko je moj fant govoril z Mohori~em, je plakat, ki je tam nalepljen ‘e {tiri leta, padel dol. Vsa pani~na sem iskala lepilni trak, a ga nikakor nisem mogla najti. Pozneje sem to ure-

dila, vendar je bilo res nenavadno naklju~je. ^utila sem tudi Ale{evo prisotnost in vedela sem, da bi lahko z njim vzpostavila stik, a sem se temu namerno upirala, ker sem bila preutrujena in sem tudi vedela, da bi ga zavrnila. Poleg tega si takih stikov tudi ne ‘elim.« Petrovo dekle ima tudi sicer nekatere nevsakdanje sposobnosti: »V~asih prerokujem iz kart in neko~ je pri{el preko moje prijateljice k meni nekdo, ki ga osebno nisem poznala.

Umrla mu je mama in ‘elel je, da sem mu jaz prevodnik do nje. Vendar to po~nem povsem spontano in si stikov s preminulimi v resnici ne ‘elim. V~asih za~utim energijo njihove prisotnosti, vendar se upiram tem stikom, jih ne ‘elim.« Peter ne more tako komunicirati kot njegovo dekle, lahko pa vidi avre in ~akre, je bolj vizualen tip: »Neko~ sem videl otroka s psom, ki ju pravzaprav sploh ni bilo tam. Videl sem vse podrobnosti; bila je deklica, imela je dolge rumene lase, zapomnil sem si njeno obleko, in imela je majhnega rjavega psa. ^ez dve leti sem s to ‘ensko za~el hoditi in povedala mi je, da je res, ko je bila majhna, tam hodila na sprehod s psom, in vse podrobnosti so se ujemale. Sicer pa imava oba tudi bioenergijo in lahko zdraviva z rokami.« Oba pravita, da dogajanje okrog Ale{eve smrti zanju pravzaprav ni bil tako velik {ok, ker sta o tem ‘e prej nekaj sli{ala. Bila pa sta zelo presene~ena nad intenzivnostjo dogodka in mo~jo te energije, nad tem, da lahko prodre celo na zaslon mobilnega telefona.

Javno sta se odlo~ila spregovoriti zato, ker menita, da imajo podobne izku{nje mnogi ljudje, le da se o njih ne upajo povedati okolici, ki jih morda ne bi razumela. Njuna izpoved naj bi bila nekak{na vzpodbuda, da bi se tudi o tak{nih dogodkih bolj odprto pogovarjali. Pridru‘ujemo se njuni pobudi in vabimo bralce, da nam povedo o svojih nenavadnih do‘ivetjih.

J. V.

D

Priro~nik za zdravilce / Vodi~ za za~etnike v vibracijskih terapijah Avtor: Ted Andrews Prevedel: Andrej Kikelj Zalo‘ba: ARA Zalo‘ba Obseg: 254 strani Format: 16,5 x 24,5 cm Bro{irano Cena: 3.900 SIT Priro~nik za zdravilce nam omogo~a prve korake v razvijanju prirojenih zdravilskih zmo‘nosti. Vibracijsko zdravljenje ni niti zapleteno niti magi~no in zanj ne potrebujemo posebnega daru. Ob uporabljanju nezahtevnih tehnik sprevidimo, kaj lahko pri sebi obvladujemo, kaj se moramo o sebi {e nau~iti in kaj naj spremenimo, da bi postali bolj zdravi na vseh ravneh: ~ustveni, mentalni, duhovni in fizi~ni.

Ameri{ki avtor Ted Andrews, u~itelj na podro~ju metafizike in duhovnosti nas pou~i, kako se telo zdravi sámo, ~e mu le dvignemo vibracijsko energijo. To pa je mogo~e dose~i s preprostimi vibracijskimi tehnikami, ki jih je opisal v priro~niku, kjer podaja prakti~ne metode, kako je mogo~e z uporabo barv, zvokov, di{av, eliksirjev iz zeli{~, s pomo~jo kristalov … obnoviti naravni tok energije na blokiranem predelu. Avtor

je dobr{en del knjige posvetil tudi delu s ~akrami in energijskimi meridiani.

Priro~nik za zdravilce je v resnici izvrsten priro~nik za vse, ki ‘ele k bolj{emu zdravju pomagati sebi in svojim bli‘njim, ter povsem zavra~a zgodbe o poklicanih zdravilcih, nadnaravnih ali posebnih darovih samooklicanih »velikih« zdravilcev.

Razlo‘i nam, kako lahko vsakdo, seveda tisti s talentom in veliko vaje {e bolje, pomaga sebi in drugim na na~ine, ki segajo v samo zgodovino ~love{tva. Knjigo je vredno imeti v vsakemu domu, saj je napisana tako preprosto, da bo marsikatera mati postala zdravilka svojemu otroku, mo‘u … In je tudi zelo primerno novoletno ali sicer{nje darilo.

Revolucija v prehrani / Huj{anje brez stradanja Avtor: Robert C. Atkins Prevedel: Ferdinand Miklavc Zalo‘ba: Mladinska knjiga Obseg: 302 strani Format: 16,5 x 24,5 cm Trda vezava Cena: 6.900 SIT Revolucija v prehrani je namenjena ljudem, ki bi radi spravili svojo te‘o v »normalno stanje«. Podnaslov Huj{anje brez stradanja obeta zanimiv priro~nik za tiso~e, ki se spopadajo s preveliko telesno te‘o.

Milijonske naklade, prodane po vsem svetu, potrjujejo, da ljudje radi segajo po knjigi zdravnika, ki je ustanovitelj Centra za komplementarno medicino in ima redne oddaje na vseh radijskih postajah v ZDA. Dr. Atkins je na podlagi lastnih izku{enj, ki jih je imel s 25.000 bolniki, pripravil knjigo, ki je v opreki z drugo svetovno uspe{nico, katere avtor je dr. Dean Ornish. Slednji svetuje, da je mogo~e ob popolnoma vegetarijanski prehrani s skoraj popolno omejitvijo ma{~ob (in {e drugimi ukrepi) dose~i zdravljenje obolelega srca in ‘ilja; prav nasprotno pa predlaga dr. Atkins, saj naj bi

po njegovem dnevno zau‘ili le do 20 gramov ogljikovih hidratov, pa veliko rib, mesa, ma{~ob in nekaj zelenjave.

Prepri~an je, da so prav ogljikovi hidrati glavni krivec za presnovne te‘ave sodobnega ~loveka.

Mag. sc. Ladko Koro{ec, dr. med. je v uvodu slovenske izdaje knjige med drugim zapisal: »Ta knjiga je o~itno namenjena okolju, v katerem je vsesplo{ni na~in prehranjevanja ‘e postal tak, da je zdravstveno stanje pomembnega dela prebivalstva ogro‘eno. Namenjena je torej predvsem hudo predebelim ljudem, ki so se ‘e ujeli v za~arani krog presnovnih motenj, povzro~enih morda tudi z dolgotrajnim nepravilnim prehranjevanjem …

Atkinsova dieta je najbolj zanimiva zato, ker je povsem druga~na od obi~ajnih in znanih shuj{evalnih diet, poleg tega pa naj bi omogo~ila trajno shuj{ati brez stradanja in brez pretiranega odrekanja. Zavedati pa se je treba, da v organizmu spro‘a pomembne in nekatere potencialno nevarne procese, zato je ne bi smel nih~e jemati na lahkoten in celo neodgovoren na~in. Vsi, ki bi ‘eleli z njo poskusiti, bi se morali podrobno posvetovati z zdravnikom in specialistom za prehrano.«

Najbolj iskane knjige v trgovini Aurea v BTC, hala A v Ljubljani

Nove knjige 1.

Potovanje du{ dr. Michael Newton

2.

Prikrita zgodovina ~love{ke rase Michael Cremo in Richard L. Thompson

3.

Telo kli~e po vodi dr. F. Batmanghelidj

4.

Astronumerologija Z. Cvetkovi}

5.

Kolo ~asa Carlos Castaneda

6.

Zdravilna mudra Sabrina Me{ko

7.

Mesijanska zapu{~ina Baigent, Leigh in Lincoln

8.

Zdravilna energija dreves Patrice Bouchardon

9.

Kuhinja zlatega polja M. Pozderec

10.

Pot do srca Milena Plut Podvr{i~

Misteriji 47

Nenavadna do`ivetja Dimna zavesa Pred dobrimi desetimi leti sem s prijateljem, katerega sem zelo cenila, saj je bil bister, duhovit, iznajdljiv, ustre`ljiv, sposoben, {portnik, tudi poslovni partner, v~asih tudi ljubimec in ne vem kaj {e vse, sedela v znameniti restavraciji in ob odli~ni jedi ter lahki pija~i u`ivala v ozra~ju, ki naju je obdajalo. Na okusno aran`irani mizi je `arela sve~a, iz kota v restavraciji pa je ne`no zvenela glasba prikupne pianistke. Vse je bilo prijetno, skoraj nadzemeljsko, ~as se je ustavil.

S prijateljem sva se pogovarjala o poslu, o nadaljnjih na~rtih in dose`kih, ki so bili vsi mo`ni in dosegljivi, zato sva se odlo~ila, da sodelovanje {e podkrepiva. Krasno. (Vse to se je pozneje tudi zgodilo in {e ve~, kot sem pri~akovala.)

Ko sva tako u`ivala v ambientu in v zastavljenih ciljih, sem se zastrmela v njegovo pojavo, vanj in mimo njega, morda sem podvomila o vsem, v neznano prihodnost. Nekaj me je begalo, da sem za~ela analizirati situacijo. Naenkrat sem zagledala, da je okoli naju nastala bela dimna zavesa, kot da bi bila odmaknjena iz prostora in ~asa, vendar sem bila {e vedno tam, saj sem sledila glasbi, premikanju natakarjev in pomenkovanju ostalih gostov ‌ Groza, nasproti mene ni sedel ve~ on, kot sem ga bila vajena videti, temve~ se je hihital majhen

48

spa~ek, gnusoba brez sramu in vsebine; gledal me je naravnost v o~i in me telepatsko vpra{al, ~e ga vidim? Da, sem rekla, in sprejmem te tak{nega, kakr{en si ‌ Nato sem se ozrla okoli, da bi ujela kak pogled ostalih, vendar so bili vsi zaposleni s seboj, nih~e ni opazil spremembe pri najini mizi, zavesa je {e lebdela.

Razmi{ljala sem, kako bi opozorila nase in na situacijo, zato sem se domislila, da vr-

Vabilo k pisanju

`em na tla jedilni Mnogim med nami se je ‘e pripetilo kaj nenavadnega. pribor; tako bi opoOpi{ite va{ resni~ni nenavaden dogodek, sre~anje, va{e sanje, ob~utke, jasnovidne utrinke, strah ... in napisano zorila na sebe, da po{ljite na naslov: Uredni{tvo Misterijev, [martinska 10, bi se ta mora raz1000 Ljubljana. Najbolj{e prispevke bomo objavili. blinila. Ko sem ravHonorar za objavljen prispevek je 10.000 SIT. no hotela spustiti pribor na tla, sem nasproti vsa njegova mikavnost je izzopet videla njegovo obi~ajno ginila.

Vem, da je bilo vse resni~pojavo. Bil je resen, bled kot smrt, posve~al se je jedi in me no, tudi moj uvid v njegovo ni niti pogledal. Zavese ni bilo podlo naravo, kar sem spove~. Srce mi je utripalo hitre- znala {ele mnogo let pozneje, je, nato so se najine o~i sre- ko me je materialno popolno~ale, njegov pogled je bil hla- ma uni~il in mi nakopal neden, brez `ivljenja in so~utja, {teto zapletov, nasprotnikov, nerazumljivih situacij in vrsto sodnih postopkov. Sam je kasneje izginil neznano kam, baje je pokojni, tega ne vedo niti njegovi svojci. Se mi je odprlo tretje oko in me opozorilo na nevarnost, a nisem znala prisluhniti, ali pa sem zavestno sprejela izziv in s tem `e premagala zlo, ne glede na materialne izgube, ki jih ne bom nikoli mogla pokriti ‌ Ali sem zmagovalec? Mislim da, saj je on zbe`al, jaz pa sem {e vedno tu in {e naprej bijem bitko brez vsake tuje pomo~i. Posledice najinega znanstva so zame vsekakor trde in bole~e, toda spoznanje je bilo nujno potrebno, v to sem prepri~ana. Menim pa, da zla nisem sama priklicala v svoje `ivljenje, temve~ so na na{ih tleh ugodne razmere, da se zlo razvija {e naprej in povzro~a neugodja mnogim, ni~ hudega slute~im bitjem, ki posku{ajo samo pre`iveti.

Milena

Mali oglasi ASTROLO[KO SVETOVANJE - celovita analiza rojstne karte, prognostika, partnerske in vzgojne dileme, svetovanje v stiski ali ob pomembnih odlo~itvah; JUPITER s.p., Andreja Kotnik, tel.: 05/751-53-45, GSM: 041/914-118 JUPITER s.p, Postojna

10 % POPUST V TRGOVINI AUREA v BTC v Ljubljani, hala A, tel: 01/ 541 17 60 s kartico Kluba za zdravo ‘ivljenje, ki jo imajo vsi naro~niki revije Misteriji in Zdravje. Velika izbira naravne kozmetike, ki ni testirana na ‘ivalih in ne vsebuje ‘ivalskih ma{~ob, darilni izdelki, knjige za zdravo telo in du{o, izdelki iz prodaje po po{ti revije Misteriji.

Aurea press d.o.o., Ljubljana

[EPAT STJEPAN - bioterapevt bioterapija, akupresura, refleksna masa`a. pon. - Bre`ice: Motel PETROL ^ate` tor. - Ljubljana: Dom upokojencev CENTER sre. - Maribor: Hotel GARNI Tabor ~et. - @alec: Hotel @ALEC infor. po tel.: 041/726 084;

VODNIK PO POTI SAMOSPOZNAVANJA Kon~no! Zdaj lahko na enem mestu dobimo vse informacije o alternativnih zdravilcih in skupinah za osebno rast v Sloveniji.

VODNIK PO POTI SAMOSPOZNAVANJA bo v knji‘ni in elektronski obliki prvi~ na voljo tudi pri nas.

Po poglavjih bodo na kratko predstavljena posamezna podro~ja oziroma tehnike (reiki, joga, meditacije, rebirthing, bioenergija, zdrava hrana, samozavest, masa‘e, akupresura in podobno).

Na koncu vsakega poglavja najdemo zaokro‘ene informacije o predavateljih, organizatorjih, voditeljih, zalo‘bah, trgovinah, eko in bio kmetijah; o posameznikih, centrih in dru{tvih s predstavitvami njihovih dejavnosti; o pripomo~kih in literaturi, skratka o vsem, kar prispeva k duhovni in osebnostni rasti.

Priro~nik, ki bo iz{el v 5000 izvodih, obsega 200 strani, delno tudi v barvah. Predstavlja pregled ve~ kot 60 kategorij in okrog 100 posameznikov in skupin.

Dragi organizatorji, posamezniki in dru{tva, ki nam je skupno prizadevanje za osebni in skupni dvig kakovosti ‘ivljenja na na{em planetu! [e zmeraj je ~as, da se nam pridru‘ite pri nastajanju VODNIKA, ki je tik pred izidom.

O umestitvi va{e dejavnosti v ustrezno rubriko se bomo osebno pogovorili, da najdemo najbolj{o re{itev za vse sodelujo~e in seveda uporabnike. Zato nas ~imprej pokli~ite!

INFORMACIJE in naro~ila: 041/ 848-387 (Angela), E-po{ta: ganga@email.si 02 / 720-720-2 (Dru{tva za kreativni samorazvoj MED in Uredni{tvo son~ne po{te); www.svetduhovnosti.org (Vrata 22), E-po{ta: ales_pe@email.si PREDNARO^ILA ZA VODNIK PO POTI SAMOSPOZNAVANJA: Za bralce revije Misteriji je s tem kuponom cena samo 1800 SIT (redna cena je 2400 SIT).

[epat Stjepan s.p., Sevnica

Izidi ‘rebanja za nagradno kri‘anko {t. 92 PRVA NAGRADA (20.000 SIT): Robert Bezgov{ek, Cesta zmage 92/26, 2000 Maribor.

DRUGA NAGRADA ({tirimese~na naro~nina na revijo Misteriji): Lojzka Taler, Spodnje Gorje 204, 4247 Zgornje Gorje.

3 TRETJE NAGRADE (knjiga zalo`be ARA): Darka Sagernik, Le{e 28, 2391 Prevalje, Tanja Ir{i~, Gorkega 1, 2000 Maribor, Primo` Bre`an, Zatolmin 64b, 5220 Tolmin.

Nagrade bomo poslali po po{ti.

Re{itev nagradne kri‘anke {t. 92: VODORAVNO: mo~a, puma, pirin, Odin, vzglavnik, Aleksinac, kura, OT, Edo, Klek, ton, Reno, OF, lira, azot, odpis, antonim, Ulla, vlak, salsa, oklic, Maori, Tobija in angel, Piran, inkaso, ro, Valona, TV, Elba, AB, Raa, Moi, znak, TNT, A{kerc, vrat, Kala, Dajnko, Irak, Trajan NAGRADNI POJMI: KOZMOBIOLO[KI PIRIN VZGLAVNIK, TOBIJA IN ANGEL

REIKI TEAJI IN TERAPIJE BIOENERGETSKO ZDRAVLJENJE PARTNERSKO SVETOVANJE IN PARTNERSKE TERAPIJE IMAGO AYURVEDSKE MASA@E TE^AJI UMETNOSTI @IVLJENJA telefon.: 041/791-345 TAN-DRA@ d.o.o., Dom`ale

Mali oglasi v Misterijih CENA besede je 300 SIT, (najmanj 4500 SIT za 15 besed ali manj).

10 % popust za tri, 15 % popust za ve~ kot tri zaporedna naro~ila. [tejejo vse besede in {tevilke. 20 % DDV ni v{tet v ceno.

ROK za sprejem je do vklju~no 15. v mesecu za naslednji mesec. Pla~ilo vnaprej na posl. ra~un {t.: 02083-11412222. Informacije po tel.: 01/ 431-20-25.

SPREJEM oglasa le pisno: s pismom (s prilo‘eno kopijo vpla~ila) ali po faksu 01/230-16-27.

Storitev razli~nih ponudnikov, objavljenih na tej strani, ne preverjamo in zanje ne odgovarjamo. Bralke in bralce prosimo, da nam o kakovosti ponujenih storitev sporo~ijo svoje mnenje.

Prosimo, da re{itev po{ljete do 15. novembra 2002 v ovojnici s pripisom KRI@ANKA 93 na naslov: Misteriji, [martinska 10, 1000 Ljubljana.

Iz‘rebali bomo pet nagrajencev, ki bodo prejeli: 1. nagrada: 20.000 SIT 2. nagrada: {tirimese~na naro~nina na revijo Misteriji 3.-5. nagrada: knjiga zalo`be ARA

Misteriji 49

Nagradna kri`anka (93) Ime in priimek: Po{tna {t.: [t. teko~ega ra~una:

50

Stalno bivali{~e: Dav~na {t.:

Dav~na izpostava: Pri banki:

Operativna {t. banke:

Nova knjiga zalo`be ARA

USODA DU[

Nova knjiga Michaela Duffa Newtna, ameri{kega duhovnega regresionista, hipnoterapevta, specializiranega za ‘ivljenje po smrti, Usoda du{ je natisnjena v formatu 12 x 19 cm, ima ve~ kot 540 strani in jo je mogo~e kupiti v vseh knjigarnah po 5.500 SIT. ARA zalo`ba d.o.o. [martinska 10, 1000 Ljubljana; tel.: 01/431-20-25

Nova knjiga zalo`be ARA

PRIRO^NIK ZA ZDRAVILCE

^

e si dvignete vibracijsko energijo, se va{e telo zdravi samo. Predstavljajte si, da imate sposobnost in vedenje o samozdravljenju … in da ju uporabljate!

Kdor ne ve ni~esar o metafiziki, lahko kljub temu uporablja preproste vibracijske tehnike iz te knjige.

Z njihovo pomo~jo sami sebe zdravimo in si laj{amo bole~ine, dopolnjujemo metode uradne medicine in se uravnove{amo na vseh ravneh.

Avtor Ted Andrews meni, da ve~ino fizi~nih obolenj povzro~ijo blokirana ~ustva in misli, ki nam iz~rpavajo telesne energije in nas naredijo bolj dovzetne za razne bolezni.

Priro~nik za zdravilce podaja prakti~ne metode – z uporabo barv, zvokov, di{av, eliksirjev iz zeli{~ in kristalov itd. – ki obnovijo naravni tok energije na blokiranem predelu. Avtor nam opi{e tudi delo s ~akrami in energijskimi meridiani na{ega telesa ter eteri~ni dotik.

S knjigo Priro~nik za zdravilce lahko naredimo prve korake v razvijanju prirojenih zdravilskih zmo‘nosti. Vibracijsko zdravljenje ni niti zapleteno niti magi~no in zanj tudi ne potrebujemo posebnega daru. Ob uporabljanju teh nezahtevnih tehnik tudi sprevidimo, kaj lahko pri sebi obvladujemo, kaj se moramo o sebi {e nau~iti in kaj naj spremenimo, da bi postali bolj zdravi na vseh ravneh: ~ustveni, mentalni, duhovni in fizi~ni.

Knjiga priro~nik za zdravilce je natisnjena v formatu 14 x 21 cm, ima 256 strani in jo je mogo~e kupiti v vseh knjigarnah po 3.900 SIT. ARA zalo`ba d.o.o. [martinska 10, 1000 Ljubljana; tel.: 01/431-20-25