Revija-Misteriji-114_januar-2003

LETNIK 10. - [T. 114 - JANUAR 2003 - 660 SIT POZOR! BRANJE TE REVIJE LAHKO VPLIVA NA VA[E @IVLJENJE ISSN 1318-1777

Je tudi Newton goljufal?

Mrtvi ‘ivijo dobro Jezus pre‘ivel kri‘anje? ^love{ka bitja

brez du{e

Skrivnostni pogin goveda

KRISTALNA LOBANJA SE U^I

Nova knjiga zalo`be ARA

Nova knjiga Michaela Duffa Newtna, ameri{kega duhovnega regresionista, hipnoterapevta, specializiranega za ‘ivljenje po smrti, Usoda du{ je natisnjena v formatu 12 x 19 cm, ima ve~ kot 540 strani in jo je mogo~e kupiti v vseh knjigarnah po 5.500 SIT.

2

ARA zalo`ba d.o.o. [martinska 10, 1000 Ljubljana; tel.: 01/431-20-25

Misteriji LETNIK 10. - [T. 114

januar 2003

7

21

Zaznamovanje ~asa

Jezus pre‘ivel kri‘anje?

Ponavljajo~a se {tevila in ritmi~ne zakonitosti merjenja ~asa

10 Je tudi Newton goljufal?

Znameniti znanstveniki so pogosto prirejali rezultate raziskav

15 Zasledovalni plazmoidi Inteligentno obna{anje izklju~uje naravno poreklo neznanih plovil

17 Var~ni implozijski sistem Izumitelj si prizadeva, da bi zagotovil dostopnost svojega izuma

19

Jezus »izdihnil«, ko mu je vojak ponudil gobo, namo~eno v kis

29 Kristalna lobanja se u~i Domnevajo, da je nenavadna lobanja pri{la iz NLP

31 Pol~lovek in polra~unalnik Ali je prvi pravi kiborg za~etek nadvlade ra~unalnikov nad ljudmi?

34 Drevesni horoskop Pod katerim drevesom v druidskem horoskopu ste rojeni?

41

Skrivnostni pogin goveda

Mrtvi ‘ivijo dobro

Na podro~jih poginov so se pojavili voja{ki in policijski helikopterji

Duhovi z onstranstva se javljajo na dobrih seansah

Misteriji 3

P ISMA Ilustrirana mese~na revija

Misteriji Naslov uredni{tva: Revija Misteriji, [martinska 10, 1000 Ljubljana Tel.: 01/231-93-60 fax: 01/230-16-27 Elektronska po{ta: ara@zalozba-ara.si Izdaja: ARA Zalo`ba d.o.o., Cigaletova 5, Ljubljana Odgovorni urednik: Jo`e Vetrovec Tel.: 01/231-93-60 Redaktor: Andrej Kikelj Tehni~no urejanje: Luka Zlatnar Tel.: 01/431-43-83 Tajni{tvo in naro~nine: Lilijana Knez Tel.: 01/231-93-60; 031/662 092 Oglasno tr`enje: Tel.: 01/431-20-25 Prodaja po po{ti: Vanda Klop~i~ Tel.: 01/431-20-25; 031/662 092 Odprema po{iljk po po{ti: Franci Hemler Tel.: 01/529-42-44 Fotoliti: Grafi~ni studio K, Ljubljana Tisk: Tiskarna Ljubljana d.d., Ljubljana Naklada: 6000 izvodov Cena izvoda v maloprodaji 660 SIT. Prodaja v kolporta`i: Prodaja, Dunajska 5, Ljubljana, tel.: 01/473-88-41. V naro~nini, ki se pla~uje dvakrat letno (3.564 SIT), 10 % popusta. Poslovni ra~un: 02083-0011412222.

Devizni ra~un: 50100-620-133-900-579602.

4

[MARTINSKA 10, 1000 L JUBLJANA

Teden Misterijev Bralce Misterijev obve{~amo, da bomo med predprvomajskimi po~itnicami organizirali sre~anje bralcev na{e revije v enem izmed istrskih hotelov, kjer se boste lahko udele‘ili nekaterih zanimivih delavnic; zaenkrat smo v dogovorih za skupinsko regresijo, skupinsko zvijanje ‘lic in postavljanje jajc, za prvi in drugi te~aj prani~nega zdravljenja in za slikanje avre z moderno GDV kamero. Izkoristite pomladne po~itnice za zanimiva do‘ivetja in se nam pridru‘ite na zanimivem sre~anju »Teden Misterijev«. Natan~nej{e podatke bomo objavili v naslednji {tevilki Misterijev.

Nezemljan v ‘itu

O

b~asno berem Va{o revijo Misteriji. Pred ~asom sem prebirala tudi spletno stran o ‘itnih krogih http://www.lovely.clara.net/ homepg.html, in se mi zdi, da ste spregledali podatke, ki jih navajajo v dokumentu: http://www.lovely.clara.net/ crop_circles_history02c.html Avtorica gospa Lucy Pringle ima podatke, da je v tem primeru res {lo za »zemeljsko umetnost«. (va{ ~lanek na strani 21/{t.113) Lepo Vas pozdravljam, Mira Miku‘ Hvala, da ste nas opozorili na ta internetni zapis. Na{ ~lanek v decembrski {tevilki Misterijev smo povzeli po razli~nih virih. Nismo poro~ali s samega prizori{~a, zato ne moremo re~i, kaj je verodostojno in kaj ne. Najbolje je, da si bralci pogledajo internetno stran, ki ste jo navedli, in si ustvarijo lastno mnenje. Za tiste pa,

ki nimajo te mo‘nosti, na kratko povzemamo to besedilo: Nezemljan v ‘itu naj bi bil izdelan po naro~ilu telekomunikacijske dru‘be Orange, kar pa {e ni potrjeno. Glede na izjave pilotov, ki so tam preletavali, so bili za njegovo izdelavo o~itno potrebni trije dnevi.

Tudi ‘ito je bilo precej po{kodovano, avtor ~lanka Freddy Silva pa je baje tam na{el elektronsko napravico, ki so jo umetniki najbr‘ uporabljali za lociranje ali komuniciranje.

Roka Tita?

rav zanimivo je branje o govorici rok, posebno P v decembrski {tevilki, ko sta obdelani roki Hitlerja in Gandhija. Mene pa zanimajo {e roke drugih velikih mo‘, med drugim bi prav rada prebrala razlago dlani Tita, ki ga je v nekem obdobju ob~udoval ves svet.

Zanimivo bi bilo prebrati tudi sporo~ila roke Busha.

Imate morda {e kak{ne po-

ZANIMIVE INTERNETNE POVEZAVE http://www.zalozba-ara.si http://www.hydrovital.com Son~na obvestila Dnevna obvestila o dogajanju za osebno in duhovno rast, zdravo ‘ivljenje in skrb za naravo. http://www.soncnaobvestila.cjb.net

ALI

ara@zalozba-ara.si

datke o rokah kakih velikih umetnikov?

Slavica, Ptuj @al nimamo odtisov dlani ljudi, ki so tako ali druga~e zaznamovali svet. Razlago dlani v decembrski {tevilki Misterijev smo povzeli iz knjige Kako beremo usodo z dlani, ki smo jo pravkar izdali. Pa saj so zanimive tudi dlani povsem navadnih smrtnikov, ki nas obkro‘ajo.

Perpetuum mobile

pismu, ki ste mi ga objavili, nisem navedel, V da je moj sin rojen prav tako z nekak{nim misti~nim datumom in sicer 19. 8. 1976.

V tem datumu najdemo osmico, ki je verskega zna~aja, pa sedmico, s katero sem osebno tesno povezan, in {estico, ki pa je najverjetneje nekak{na protiute‘ osmici. Poleg tega, da je sin rojen v znamenju leva, ga je mati ‘e kot otroka nau~ila, da si pridobiva vse, kar si za‘eli.

Morda sem tudi sam nehote prav s takimi o~mi gledal na permanentni magnet in obenem razmi{ljal o obstoju kakr{nega koli boga, ki smo ga zemljani hoteli na vsak na~in imeti. Eni zato, da so iz bogov naredili trgovino, ki {e dandanes kar lepo cvete in bo cvetela nemara tudi v prihodnosti.

Ker sem v pismu navajal gospoda Lazarja Alavanjo iz Zadra, moram omeniti, da je tudi on razmi{ljal o naravnem magnetu in njegovem delovanju. Vendar je pri tem pri{el do pregrade prav tako kot drugi, ki so se tako ali druga~e hoteli spoprijeti z izdelavo (Nadaljuje se na 6. strani.)

ZANIMIVOSTI

POHUJ[LJIVA ANATOMIJA

P

rofesor Günther von Hagens je izumil postopek, s katerim po ~lovekovi smrti lahko zamenja telesne teko~ine s silikonom, epoksi smolo ali poliestrom, da se telo ohrani v izvorni obliki do zadnje kite, celice in ‘ile. Von Hagens je priredil razstavo 200 ohranjenih ~love{kih trupel in njihovih delov z naslovom BodyWorlds. Najuspe{nej{o posebno razstavo vseh ~asov si je ogledalo ‘e okoli 10 milijonov ljudi v Evropi in Japonski, trenutno pa je odprta v Ju‘ni Koreji in Londonu.

Med eksponati so sede~e truplo med igranjem {aha, nag mo{ki z razgaljenimi mi{icami in kostmi, ki ima preko roke kakor pla{~ obe{eno svojo celotno ko‘o, ‘enska v petem mesecu nose~nosti s po~rnelimi plju~i od dolgoletnega kajenja in z zarezanim trebuhom, ki razkriva nagrban~en zarodek, alkoholikova jetra in rakasta plju~a. Medtem ko so obis-

BAKTERIJA MORI PLAMENCE

N

a milijone ~udovitih ro‘natih flamingov, ki se zbirajo na jezerih Vzhodne Afrike, predstavlja enega najimpresivnej{ih pogledov v naravi. A vsakih nekaj let nekaj povzro~i,

da pogine na tiso~e teh ptic, katerih trupla potem le‘ijo grozljivo razmetana vzdol‘ jezerske obale.

Za biolo{ko katastrofo, ki je flaminge ‘e skoraj potisnila na seznam ogro‘enih vrst, so doslej krivili onesna‘evanje okolja in nalezljive bolezni, sedaj pa so raziskovalci iz Nem~ije in [kotske morda kon~no odkrili pravi vzrok. Vse ka‘e, da se plamenci zastrupljajo s toksi~no vrsto bakterij, ki je sicer njihova hrana. Znanstveniki zdaj posku{ajo ugotoviti, kaj je poru{ilo ravnovesje v razmerju med bakterijskimi vrstami. D kovalci navdu{eni, mnogi so zmanj{ali ali opustili {kodljive razvade, si nekatere cerkve prizadevajo, da bi razstavo prepovedali, britanski Department of Health pa ‘eli uveljaviti zakon o prepovedi uvoza plastinatov za javne razstave v Veliki Britaniji, ~e{ da razstavljeni predmeti ‘alijo ~ustva obiskovalcev. Razstava v Londonu je ‘e drugi~ podalj{ana, do konca februarja, takrat pa se bo preselila tudi v nam bli‘nji D München.

ROBOTA NA MARSU

N

ASA namerava letos poslati na Mars dva robota. Roverja za raziskovanje Marsa bodo najverjetneje lansirali junija, ko bosta Mars in Zemlja sorazmerno blizu v svojih kro‘nicah. Pristajalno plovilo naj bi se spustilo na Mars januarja 2004, kmalu zatem pa bo aktiviralo {e oba robota. Roverja, katerih misija bo predvidoma trajala 90 dni, lahko prelezeta kakih 100 metrov na dan. Znanstveniki od njiju pri~akujejo, da poi{~eta in pregledata zanimive kamenine in teren, ki bi nam lahko dali ve~ji vpogled v Marsovo preteklost.

D

Misteriji 5

PISMA (Nadaljevanje s 4. strani.) samodejnika. Izdelal je okroglo plo{~ico iz permanentnega magneta, ki lahko rotacijsko lebdi nad drugo magnetno plo{~ico. Vendar mora okroglo plo{~ico najprej ro~no zavrteti, podobno kot vrtavko. Ko plo{~ico zavrti, se vzbudijo magnetne silnice, ki pomorejo okrogli plo{~ici le tolikokrat pomno‘iti prvotno ro~no vrtenje v smer, v katero smo plo{~ico zavrteli. ^e plo{~ico zavrtimo v drugo smer, se zgodi enako.

To pomeni, da imamo tukaj izena~itev sil, oziroma da je ob vsem tem sila enaka ni~li. ^e pa vzamemo Alavanjev sistem te‘nosti, smo vertikalni obro~, na katerem so kladivca, premestili v celoti le za nekaj centimetrov v horizontalo, ker kladivca ni mo~ raztezati. Seveda si s tem nismo prav ni~ pomagali v smislu rotacije in vidimo, da si Alavanja pomaga pri tem samo z dodajanjem te‘e, takrat in v tisto smer, kamor bi se obro~ moral premakniti.

Pravzaprav mi je malo ‘al, da se to dogaja in se je v zgodovini tudi dogajalo. Iz tega sledi, da smo ljudje {e vedno premalo zavestni in ne znamo dobesedno prisluhniti naravi, kakor je to delal Nikola Tesla. Prav zanimivo je, da je gospod Alavanja tudi na tak{ni sledi, da je Nikola Tesla pravzaprav bil ‘enska. ^e naj v kakr{ni koli smeri govorimo o mistiki, sem mnenja, da si jo na tak{en ali druga~en na~in domi{ljamo sami.

Omejim naj se samo na to, kar ho~em pravzaprav povedati.

Naravni magnet je torej zadeva, pri kateri delujeta dva pola naenkrat. Oba sta kot nagajiva otroka, ki si ne dopustita priti do veljave. Tudi ~e bi pri{li do rotacije, je uradno rotacija naravnega magneta venomer ni~elnega pomena.

6

Osebno sem zaradi tega presedel dvanajst let in izdelal okrog 40 razli~nih modelov.

Prvi patent, ki mi ga je uspelo prijaviti, je bilo »magnetno gonilo«, priprava za pretvorbo linearnega gibanja v rotacijsko. Pri tem je potrebno magnetne silnice eliminirati s kovinskim jedrom. Seveda je kovinsko jedro vpeto na vzvod, na katerega je treba dovajati dodatno energijo, ~e ho~emo, da se stvar sploh premakne. Ko pa za~ne jedro rotirati, pripomore tudi sam magnet, da se dovajanje dodatne energije zmanj{a. Prototip meri pol kubi~nega metra. Z eno vrsto magneta je mo~ ustvariti od 15 do 20 voltov napetosti. Vendar lahko vrsto magneta kubiramo v globino, tako, da ne menjamo strukture ali velikosti prototipa. V Waitzu so mi hoteli izdelati {e en natan~nej{i prototip, a bi moral imeti raziskano tr‘i{~e. Princip je skoraj enak kot pri elektromagnetu, pri katerem je treba priti do im-

pulzov, le da je mehanskega izvora. Pri nadaljnjem {tudiju sem doumel, da se je pri naravnem magnetu potrebno re{iti odve~nih magnetnih front in eliminirati eno ali drugo stran rotacije, ~e ho~em, da pride do veljave eden ali drugi »otrok«. Trdim, da je vrtljivost naravnega magneta 300.000 kilometrov v minuti, kar pomeni dejansko visoko vrtljivost in s tem tudi mo~, ki je pogojena z eliminacijo neza‘elene smeri. Razni in‘enirji so mnenja, da se pri rotaciji magnetne silnice ‘rejo med sabo. @e to je dovolj velik dokaz, da smo ljudje za nekak{ne nezemljane zelo otro~ji.

Magnetne silnice se med seboj edino {e lahko tepejo, se izpodrivajo in ustvarjajo rotacijo. Ple{ejo. Vsaka od njih sili k mati~ni, minusi k plusom in obratno, istoimenski poli pa se odbijajo. Za to ali ono potrebujemo princip, da se stroj ne ustavi. Pri tej, na videz zapleteni stvari, je potrebno vzpostaviti impulze, ki jih je mogo~e s

principom transparentno razviti. S trenjem je seveda tako: ^e imamo povod za tiso~ le‘ajev, moramo vedno ra~unati na odpravo trenja. To je mo~ po~eti na zelo premeten na~in, do katerega sem pri{el prav tako z ve~letnimi izku{njami. Namestimo lahko le‘aje z vise~imi vodili in uredimo odnos med magnetnimi plo{~icami. So pa {e druge mo‘nosti, o katerih tukaj no~em razpravljati. Znati moramo brati naravo in ~e je treba, prekora~iti sami sebe. V patentni pisarni sem neko~ izjavil, da knjig ne berem prav rad. To pa zato, ker potem lahko ostanem ukalupljen in ne vidim ve~ dalje od nosu, kot vsi drugi, ki jih literatura obremenjuje.

Mislim in upam, da sem nekaj povedal. Pravzaprav ho~em samo opravi~iti pismo, ki ste ga objavili, saj si ne ‘elim, da bi si ob njem zgolj mislili svoje. Iskreno se vam zahvaljujem in vas prisr~no pozdravljam.

Zdravko Leban

Prani~no zdravljenje

Mestu. Nov te~aj prve stopnje bo ponovno v Ljubljani januarja. Informacije o te~aju je mogo~e dobiti v ve~ernih urah po telefonu pri Mirjam Kuralt (031/850 238), ki se s prani~nim zdravljenjem ukvarja dve leti.

Prana healing je posebna tehnika, ki na kratek na~in ~isti in pre~isti ~love{ki organizem

in ga napolni s potrebno energijo v danem trenutku. Med prani~nim zdravljenjem usklajujejo in dopolnjujejo primanjkljaj energije v ~love{kem telesu. Vse bolezni oziroma vsi primanjkljaji se najprej ka‘ejo na zunanji avri, potem v ‘arkih zdravja, to je druga raven avre, ob telesu pa je notranja avra.

S prana healingom usklajujejo najprej avre, potem pa {e energije na fizi~ni ravni, po telesu, po ~akrah, po organih.

Prani~ni zdravilci se v Ljubljani sestajajo v ve~ernih urah vsak torek ob {estih v prostorih zavoda Son~ek v BS 3 za Be‘igradom v Ljubljani in ponavljajo te~aje; razgibavajo se s posebno telovadbo, meditirajo in v parih drug na drugem izvajajo zdravljenje.

P

rana healing, prani~no zdravljenje, postaja vse bolj popularno tudi med Slovenci. Prvo stopnjo bo kmalu opravil dvestoti Slovenec, drugo in tretjo pa je zaklju~ilo ‘e kakih petdeset ljudi. Centru v Ljubljani se pridru‘ujeta {e center v Preboldu in Novem

Ponavljajo~a se {tevila in ritmi~ne zakonitosti merjenja ~asa

Zaznamovanje ~asa Z

povezava med to arhetipsko trojico in a~elo se je s trinajstico in s ci@enske so z ka~o, zlasti med ka~o in menstruacijo, klusi, s katerimi je bleda Luniki je, kot ka‘ejo antropolo{ke raziskave, na krogla, ki je vsak ve~er vz{la menstruacijskim arhai~na, poligenetska in mo~no zakona zahodu in ob jutranji zarji za{la na ciklusom ozna~evale reninjena. Znano je, da so pri nekaterih vzhodu, obele‘evala minevanje letnih plemenih pripisovali menstruacijo prav ~asov od enega enakono~ja do drugeminevanje mesecev v ka~i, poznamo pa tudi legende iz verga. ritmu, ki se ujema z skega izro~ila, po katerih je prva ‘enska, Res je, zaznamovanje ~asa je nastalo Eva, dobila mese~no perilo {ele po greluninim, saj je trajanje prav na podlagi opazovanja Lune. V hu, do katerega jo je pripravil Satan, pradavnih ~asih, seveda, saj je eden od obeh ciklusov, spremenjen v ka~o. V klob~i~ zvita ka~a, ohranjenih predmetov, ki o tem pripokot so upodabljali starodavno boginjo, menstrualnega in vedujejo, star 30.000 let. Gre za Venero je pri primitivnih ljudstvih simboliziraiz Laussela v francoski provinci Dorluninega, skoraj la zaznamovanje ~asa. To med drugim dogne. Relief, odkrit leta 1911, prikazuje dokazujejo nekatere podobe, vklesane v identi~no. zaobljen ‘enski lik (v skladu s kriteriji, megalitske kamne na Irskem. po katerih so neko~ upodabljali ‘enNaj sklenemo krog teh kompleksnih skost), ki dr‘i v roki rog, ne vemo ali da tukaj ‘elimo poudariti iz najstarej{ih volovski ali bizonov, v katerega je vreza- ~asov izvirajo~o povezavo med ‘ensko, povezav z etimolo{ko opombo: latinski nih 13 ~rt. V tem odmaknjenem ~asu so menstruacijo in ~asom. Zanimiva je tudi izraz menstruum (menstruacija) in pridevnik menstruus (mese~po mnenju strokovnjakov ni) izhajata iz gr{ke besede imeli ljudje navado, da so mene oziroma luna, kar je ozna~evali ~as na predme{e en dokaz, da znotraj metih iz kosti, ro‘evine ali karjenja ~asa lunine mene somna. vpadajo z mese~no ~i{~o Dejstvo, da nam ta pripri ‘enskah. mitivni koledar predstavlja prav ‘enska, {e potrjuje lunarno matrico reliefa in smo^AS JE ter njegove uporabe, se pra@ENSKEGA vi od{tevanje ~asa. @enske SPOLA so namre~ z menstruacijskim ciklusom ozna~evale Prav iz tega izena~evaminevanje mesecev v ritnja moramo izhajati, ~e ‘emu, ki se ujema z luninim, limo doumeti razloge, zasaj je trajanje obeh ciklusov, kaj so v mnogih starih civimenstrualnega in luninega, lizacijah verjeli, da je manskoraj identi~no. Zaradi tetika (umetnost ~asovnih ga sovpadanja je ‘enska napovedi) ‘enskega spola. veljala za nekaj posebnega. ^asovna znamenja lahko prepozna samo tisti, ki ~as Po mnenju zgodovinartke in ustvarja, se pravi jev, ki prou~ujejo evropsko boginje, ki ~uvajo Lunino prazgodovino, so na{i predniki prav zato upodabljali Stara ilustracija poudarja vpliv luninih men na obna{anje in razpolo‘enje mo~. V mitologiji tako sre~amo celo vrsto razlagalk bo‘anstva kot ‘enske. To- ‘ensk.

Misteriji 7

Z AZNAMOVANJE ~ ASA pripravili na prihodnje preizku{nje.

Boginje - gospodarice ~asa so si ljudstva v Evropi prav zaradi njihove lunarne matrice vedno predstavljala kot trojice, saj luna ka‘e prav toliko obrazov: spremenljiva (rasto~a oziroma pojemajo~a), polna in mlada. V germanski mitologiji so jih imenovali Norne: Urd

Legende iz verskega izro~ila pripovedujejo, da je prva ‘enska, Eva, dobila mese~no perilo {ele po grehu, do katerega jo je pripravil Satan, spremenjen v ka~o.

Venera iz Laussela.

~asa, ki so vedno ‘enskega spola: sibile in parke, h katerim so se obra~ali posamezniki in celi narodi, da bi se bolje

je bdela nad preteklostjo, Werdandi nad sedanjostjo in Skuld nad prihodnostjo.

V Gr~iji so isto vlogo igrale Moire (pri Rimljanih kasneje znane kot Parke), o katerih so ljudje verjeli, da tkejo niti ‘ivljenja; Kloto (predica) prede snutek, Lahezis (odmerjevalka usode) ga navije na

Tako je Goya upodobil tri Parke, ki tkejo na{a ‘ivljenja (Prado, Madrid).

8

vreteno, Atropos (neizbe‘na) pa prere‘e nit, ko pride zadnja ura.

O Moirah govori Platon v dialogu Politeia, v katerem pripoveduje znani mit o Eru, ki naj bi se dvanajst dni po smrti vrnil iz onstranstva ter ljudem pripovedoval o stvareh, ki jih je tam spoznal. Tako naj bi vse dogajanje v vesolju pogojevalo tako imenovano »vreteno Nujnosti« iz vretenskih obro~ev razli~nih barv in hitrosti, ki so vstavljeni drug v drugega. Veliki filozof jih je takole opisal: »Vreteno le‘i na kolenih Nujnosti. In na vsakem od obro~ev stoji visoko zgoraj morska deklica, ki se vrti skupaj z obro~em. Vsaka morska deklica ima edinstven glas z edinstveno noto. Deklic je osem in njihovi glasovi ustvarijo eno glasbeno tonalnost. Nato imamo {e tri like ‘ensk, ki so v enakomernih razdaljah razporejene naokoli, vsaka na svojem prestolu. To so h~ere Nujnosti ali Moire: Lahezis, Kloto in Atropos. Oble~ene so v belo, na glavi nosijo krone. Njihovo himni~no pesem spremlja le glas

Z AZNAMOVANJE ~ASA

MO^ GLASBE … IN NJENIH RITMOV

B

itje srca, dihanje, menjavanje letnih ~asov, sosledje dneva in no~i, plimovanje, lunine mene … V vesolju ima vsak dogodek svoj ritem, saj je vesolje makrobitje, ki udarja takt ‘ivljenja in smrti za vse, kar se poraja in giblje v njegovi notranjosti. Lahko ga primerjamo z gigantskim glasbilom, katerega ne{tete strune se kri‘ajo in odzvanjajo ena z drugo z bo‘jo natan~nostjo, ki jo je Pitagora v 6. stoletju pred na{im {tetjem, ko je ganjeno opazoval popolne in ve~ne kro‘nice zvezd, imenoval »harmonija sfer«.

Neoplatonik Plotin jo je v 3. stoletju na{ega {tetja takole

opisal: »Med enim in drugim delom vesolja vlada ubranost kot pri napeti vrvi, ki zaniha, ~e jo stresemo spodaj, tudi na vrhu. V vesolju vlada ena sama harmonija, pa ~eprav se rojeva iz nasprotij; harmonija se dejansko poraja tako iz podobnih kot iz razli~nih stvari, zaradi ~esar vsepovsod vlada afiniteta ali privla~nost.« Pomenljivo je, da so v stari Gr~iji melodi~nim tipologijam v glasbi pripisovali sposobnost vplivanja na ob~utke in ~ustva, kar so potrdile tudi raziskave na podro~ju muzikoterapije. Psiha se namre~ odziva na zvo~ne vibracije in

morskih deklic. Lahezis poje o stvareh, ki so bile, Kloto o tistih, ki so, Atropos pa o onih, ki {ele bodo. Kloto skupaj z materjo z desno roko v rednih presledkih spodbuja vrtenje zunanjega dela vretena, Atropos prav tako v rednih presledkih notranjega, Lahezis pa izmeni~no uravnava obe kro‘enji, najprej z eno, potem z drugo roko.« (Platon, Dialogi, 617 b-c-d)

[TIRI IN NE VE^ KOT [TIRI ^etverno ritmi~nost luninih men – rasto~e, polne, pojemajo~e in mlade lune (mlaja) – sre~amo tudi v mnogih drugih na~inih zaznamovanja ~asa, nenazadnje tudi v fazah ~lovekovega bivanja, ki se porodi iz »ni~a« (mlada luna), se razvija skozi otro{tvo in odra{~anje (rasto~a luna), dose‘e zrelost (polna luna) in pojema (pojemajo~a luna), dokler spet ne dose‘e ni~ne to~ke ter tako sklene krog.

Enak proces vidimo v naravi v menjavanju letnih ~asov: spomladi brstenje in

Nekoliko druga~na glasbena kultura omogo~a pridobivanje informacij, ki presegajo obi~ajne slu{ne zaznave.

ritme. V 4. stoletju pred na{im {tetjem so se gr{ki filozofi veliko ukvarjali z uporabo glasbe za razli~ne namene.

cvetenje, poleti rast, jeseni zrelost, pozimi pa starost in propad. ^etvernih ujemanj pa s tem {e ni konec. Strani neba, ki omejujejo prostor in mu dajejo obliko, so prav tako {tiri,

Kelti in pozneje tudi privr‘enci ~arovni{tva so praznovali svoje najve~je praznike in tako obredno obele‘evali naravno razdelitev ~asa, ki so jo povezovali tudi s {tirimi elementi (zrakom, ognjem, vodo in zemljo) ter z odgovarjajo~imi zodia{kimi ujemanji. pa tudi ~asovni ritem na na{em planetu dolo~ajo {tiri klju~ne to~ke, ki so ‘e od nekdaj osnovne reference za merjenje ~asa: po dva solsticija in ekvinokcija.

Aristotel je lo~eval med eti~no glasbo, ki poudarja razli~na razpolo‘enja, prakti~no glasbo, ki udarja takt pri delu, ter katarzi~no glasbo, ki slu‘i zdravljenju posameznih obolenj. Njegov u~enec Aristoksen je stvar {e temeljiteje prou~il in glasbo razdelil v tri kategorije: diastalti~no, se pravi dra‘ilno, ki vzburja, omamlja ter prenese ~lovekovo zavest v nad~love{ke sfere; eksihasti~no, ki s svojo urejenostjo spodbuja voljo; in sistalti~no, omejevalno, ki povzro~a blago potrtost in ~loveka spet ozemlji.

Spreten psiholog seveda zna izbrati najprimernej{i ~as za uporabo ene ali druge.

Zimski solsticij na kronolo{kem merilcu ozna~uje vrnitev svetlobe; od tega datuma se za~nejo dnevi zopet dalj{ati, enako kot luna po novi fazi spet za~ne rasti. Sledita pomladni ekvinokcij, ko se vzpostavi ravnovesje z izena~enjem dneva in no~i, in poletni solsticij, ko postopno nara{~ajo~a svetloba dose‘e vi{ek (podobno kot polna luna). Krog zaklju~i jesenski ekvinokcij, ko se ponovno vzpostavi ravnovesje med svetlobo in temo.

Ob teh datumih so Kelti in pozneje tudi privr‘enci ~arovni{tva praznovali svoje najve~je praznike in tako obredno obele‘evali naravno razdelitev ~asa, ki so jo povezovali tudi s {tirimi elementi (zrakom, ognjem, vodo in zemljo) ter z odgovarjajo~imi zodia{kimi ujemanji.

Zaplet, torej, ki zaslu‘i vso pozornost. Simboli~na zgodovina {tevil, ritmov in zaznamovanj ~asa je bila predmet premnogih {tudij, vendar ni izklju~eno, da nam vesolje s svojo edinstveno enoglasno ubranostjo ne hrani {e kak{nega presene~enja.

Ra. Pu.

D

Misteriji 9

Znameniti znanstveniki so pogosto prirejali rezultate raziskav

Je tudi Newton goljufal?

N

znanosti in so zato tudi pla~ani; pogoewton sodi med najbolj genialne ume, s katerimi se od Galileo, Newton in Mendel sto prejemajo velike pla~e in velikokrat {e nagrade. Preko medijev mnogi postasvojega nastanka lahko poso »popravljali« svoje nejo znani tudi v {ir{i, nestrokovni javhvali znanost. Prav Newtonu se moraizra~une, da bi se njihovi nosti. ^e goljufajo, kar ni tako poredko, mo zahvaliti za velika odkritja na podro~ju optike, astronomije, fizike in mateoreti~ni ra~uni ujemali jih v to ne vodijo enaki vzroki kot njihove velike predhodnike. Nekdanji tematike. A tudi ta veliki znanstvenik z eksperimentalnimi znanstveniki so na prvo mesto postavse ni mogel izogniti sku{njavi, da ne ljali znanost, {ele nato je pri{el na vrsto bi »prirejal« rezultatov in jih prilagarezultati. osebni presti‘, za katerega so se bili jal teoreti~nim izra~unom. pripravljeni tudi nekoliko zlaKo sli{imo, da ugleden znangati, da bi dokazali svoje teorije, stvenik ali raziskovalec prikroji ki so pogosto izhajale iz druga~pri eksperimentiranju dobljene nih pogledov na vesolje in ‘ivpodatke in izra~une, da bi tako ljenje. potrdil svojo {e nepriznano teoKo je Galileo Galilei v svojem rijo in pri~akovane rezultate, se Dialogu izrazil strinjanje s Koobi~ajno vpra{amo: le kaj je osepernikovo teorijo o heliocenbo, ki u‘iva velik sloves in spotrizmu (gibanju planetov, Zem{tovanje, pripravilo do dejanja, lje in Lune okoli Sonca), je bila ki je pravzaprav navadna goljuto znanstvena revolucija, saj je fija? Podrobnej{a prou~itev rapri{el v nasprotje s teorijo geoziskovanja znanstvenikov v precentrizma (Sredi{~e vesolja je teklosti nam poka‘e, da so tudi Zemlja, okoli katere se vrtijo najbolj upo{tevani in najpogoplaneti, Sonce in Luna). Zato je steje citirani u~enjaki v zgodopostal ‘rtev svete inkvizicije, ki vinski in znanstveni literaturi, ga je prisilila v priznanje, da je kot so Galilei, Newton in Menvse njegovo pisanje herezija, in del, »prilagajali« svoje izra~une, ga obsodila na je~o. da bi prikazali ujemanje njihovih teoreti~nih in eksperimenV preteklosti so torej morali talnih rezultatov. znanstveniki slediti svojim prepri~anjem do konca ter braniti Res je, da je z ekonomskega ideje, ki so bile ve~krat v navidika med nekdanjimi in dasprotju s prepri~anji tedanjih na{njimi znanstveniki velika akademskih in verskih oblasti. razlika. Kdor se je v preteklosti Ko pa se za goljufijo odlo~ijo hotel ukvarjati z znanostjo, je dana{nji znanstveniki, so motivi moral to po~eti na lastne stro{ke navadno povezani z opravi~evain slu‘iti denar z drugim ponjem, da pa~ morajo narediti usklicem, veliko jih je opravljalo lugo naro~nikom oziroma pla~tudi cerkvene funkcije. Veliki izumi in odkritja so v glavnem Je genialni um v imenu svojih prepri~anj res podlegel slabostim, nikom raziskav, ki zahtevajo prina{ali le ugled in akademska ki niso v znanstvenem svetu ni~ neobi~ajnega? (Portret Isaaca pri~akovane in vnov~ljive rezulpriznanja. Dana{nji raziskoval- Newtona je naslikal G. Kneller, hrani ga National Portrait tate, sicer novih raziskav ne naro~ajo. Razlika je torej o~itna. ci pa se posve~ajo izklju~no Gallery v Londonu.)

10

JE

»FAKTOR FALSIFIKACIJE« Od rojstva slavnega angle{kega znanstvenika Isaaca Newtona je minilo ve~ kot 350 let, a je {e vedno trdno zasidran v zgodovini znanosti in kulture. Zaradi jabolka, ki je padlo z drevesa, se je tudi za ve~no zapisal v zgodovino anekdot.

Rojen je bil v Woolsthorpu, kraju v grofiji Lincolnshire, prav na bo‘i~ni dan leta 1642. Znanost ga je za~ela zanimati ‘e od mladih nog, zato se je leta 1661 vpisal na Trinity College v Cambridgu.

Najprej je raziskoval optiko, matematiko in gravitacijo, leta 1684 pa je za~el ustvarjati knjigo Philosophiae Naturalis Principia Mathematica, znano pod kraj{im imenom Principia (Principi), ki je pozneje postavila na glavo dotedanjo znanstveno misel. V njej se je spoprijel s »sistemom sveta« ter predstavil matemati~ni vidik in teorije v zvezi s planetarnim sistemom, gibanjem Lune, Zemlje, plimovanjem in kometi. Delo je postalo temeljni kamen znanosti, saj je

Kopernikov sistem Prikaz heliocentri~nega pojmovanja vesolja, ki ga je zagovarjal Kopernik.

TUDI

N EWTON

GOLJUFAL ?

Newton uspel zdru‘iti pitagorejski pristop Keplerja in Galilea, ki sta naravne pojave opisovala z vidika geometrije, in Descartesov mehanski pristop, usmerjen v iskanje mehani~nih vzrokov teh pojavov.

Newton pa ima {e mnoge druge zasluge: izra~unal je hitrost zvoka, univerzalni gravitacijski faktor in precesijo ekvinokcijev, veliko je prispeval k infinitezimalni analizi ter odkril mnoge opti~ne pojave, med drugim dejstvo, da belo svetlobo sestavljajo barve mavrice. Vsa ta odkritja pa imajo en skupni imenovalec: izjemno natan~nost pri ra~unanju, kar je bilo v tistem ~asu nepredstavljivo, saj ni bilo na voljo sofisticiraRevolucionarni poljski astronom Nikolaj Kopernik. Portret, delo nih aparatur. Mnogi neznanega avtorja, je shranjen v narodnem muzeju Kopernikovega zato menijo, da si je rodnega mesta. moral Newton pomagati s »faktorjem falsifikacije«, da so se teoreti~nim pri~akovanjem. rezultati pri eksperimentih ujemali s teoreti~nimi izra~uni.

RA^UNANJE Morda je izraz falsifikacija nekoliko HITROSTI ZVOKA pretiran za genialni um, kot je bil NewEna najve~jih Newtonovih zaslug je, tonov, zato bi ga bilo morda bolj smotrno imenovati »prilagoditveni faktor«. da je uspel izra~unati hitrost zvoka, kaTega so se poslu‘evali tudi mnogi dru- tere vrednost je, ~e jo merimo s sodobnigi ugledni znanstveniki, vklju~no z mi aparaturami, 340 metrov na sekundana{njimi. Ne pozabimo, da je New- do. Leta 1690 ni bilo in{trumentov, ki bi ton med drugim z binomskim teore- omogo~ali jasne in zanesljive meritve. mom uspel izra~unati logaritme do 55. Newton se je zato odlo~il, da bo pri decimalke v ~asu, ko ni bilo kalkulator- izra~unu izhajal iz zakonov o {irjenju jev in ra~unalnikov. Te‘ko bi ga torej valov; tako je najprej dobil rezultat 295 obto‘ili poneverjanja. Res pa je, da je metrov na sekundo. Medtem sta v Frantudi priznani znanstvenik v nekaterih ciji o~e Mersenne in Gille Personne de dokumentiranih primerih popravil re- Roberval vsak zase dobila dve zelo zultat eksperimenta, da se je ujemal s razli~ni vrednosti, 449 in 182 metrov na

Misteriji 11

JE

TUDI

NEWTON

GOLJUFAL ?

sekundo. Zato se je Newton odlo~il za eksperimentalno meritev: pod arkado Neville Courta v Trinity College, kjer je pou~eval, je obesil nihalo in izmeril povratni ~as zvoka, ki se je odbil od pribli‘no 130 metrov oddaljenega zida.

Dobljene vrednosti so se gibale med 280 in 330 metri na sekundo. Interval je bil sprejemljiv, saj je vseboval vrednost 295 metrov iz njegovih teoreti~nih ra~unov.

V naslednjih letih so drugi raziskovalci nadaljevali z meritvami, ki pa so potrdile vrednosti o~eta Mersenna. Newton je bil takrat prepri~an, da je najbolj verjetna vrednost hitrosti zvoka tista, ki sta jo izra~unala W. Derham in J. Sauveur, namre~ 349 metrov na sekundo. Da bi upravi~il svoj prej{nji izra~un, ki se ni ujemal s to vrednostjo, je Newton izjavil, da je za napako v njegovih teoreti~nih ra~unih kriva napa~na ocena gostote zraka. Res je, da je bilo v tistih ~asih ta parameter zelo te‘ko izra~unati, res pa je tudi, da ga je Newton »prilagodil« in vrednost 1/859 spremenil v 1/870, s ~imer je pridobil kar 33 metrov na sekundo! A to {e ni bilo dovolj; nekaj je bilo treba narediti s preostalo razliko 20 metrov. Newton se je odlo~il {e za en popravek in ga opravi~il z dejstvom, da je pri izra~unu pozabil upo{tevati prisotnost pare, ki ne vibrira z zrakom in dejansko pove~a hitrost zvoka. Tako mu je uspelo dose~i vrednost 349 metrov na sekundo, ki sta jo pred njim izra~unala Derham in Sauveur.

Ob pregledu treh izdaj »Principov«, ki so iz{le leta 1687, 1713 in 1726, se lahko sami prepri~amo, da so bili popravki vneseni naknadno, s spreminjanjem teoreti~nih ra~unov, ki so se ob uporabi ‘e omenjenega prilagoditvenega faktorja ujemali z dejanskim rezultatom 349 metrov. Newton bi danes presene~eno ugotovil, da je bil njegov trud odve~, saj je ‘e ~ez nekaj let Laplace dokazal, da je bil Newtonov teoreti~ni ra~un pravilen! Za razliko v vrednostih pa ni bila kriva gostota zraka, temve~ zvo~ni valovi, ki ob svojem premikanju skozi prostor stiskajo zrak in proizvajajo toploto, zaradi ~esar se zmanj{a upor zraka in pove~a hitrost zvo~nih valov.

12

PRECESIJA EKVINOKCIJEV Drug primer prilagajanja podatkov je povezan s precesijo ekvinokcijev. V Newtonovem ~asu so znanstveniki ‘e vedeli, da Sonce vsako leto pospe{i svoj prehod v pomladansko enakono~je za pribli‘no 50“ v primerjavi s ~asom, ki ga porabi za potovanje okrog ekliptike.

Ta pojav, ki mu pravimo precesija ekvinokcijev, je bil eden izmed vzrokov, ki je v antiki pripeljal do neujemanja med koledarskim letom in letnimi ~asi, zaradi ~esar so morali ve~krat spreminjati

Naslovnica knjige »Philosophiae Naturalis Principia Mathematica«, izdane v 18. stoletju, v kateri je angle{ki znanstvenik opisal matemati~ni vidik teorije o »svetovnem sistemu«.

sosledje koledarskih mesecev in dni.

Kljub poznavanju vrednosti tega pospe{ka znanstveniki niso znali razlo‘iti vzroka za precesijo ekvinokcijev.

Uganko je razre{il kdo drug kot Isaac Newton. Vzrok za prehitevanje je bila privla~na sila Sonca in Lune na izboklino ekvatorja. [tevil~no vrednost precesije ekvinokcijev je Newton izra~unal na podlagi teoreti~nih predpostavk, ampak ker se ta vrednost ni ujemala z

opa‘anji drugih astronomov, se je na novo spoprijel z osnovnimi parametri: gostoto Zemlje, naklonom ekvatorja glede na ekliptiko ter privla~no mo~jo Sonca in Lune, vse dokler ni dobil tega, kar je iskal, se pravi natan~nega ujemanja teoreti~nih in eksperimentalnih vrednosti.

Tudi v primeru zakona o univerzalni gravitaciji, ki je po anekdoti znanstveniku {inil v glavo ob pogledu na jabolko, ki je padlo z drevesa, naj bi Newton manipuliral s podatki, vse dokler ni uskladil svojih ra~unov z eksperimentalnimi dognanji. Da bi izra~unal vrednost pospe{ka, s katerim telo pade na povr{je Zemlje, je moral znanstvenik poznati povpre~no razdaljo med Zemljo in Luno, ki se je po mnenju tedanjih znanstvenikov gibala od 56,5 Zemljinih radijev Tycha Braheja do Kopernikovih 60 in 1/3 radijev. Newton je najverjetneje izbral vrednost 60 Zemljinih radijev, ker so se s to vrednostjo ostali izra~uni najbolje ujemali. Skratka, to mero je izbral, ker je vnaprej poznal vrednost gravitacijskega pospe{ka.

Kar pa se ti~e tolikokrat opevanega jabolka, vse ka‘e, da so bile stvari malo druga~ne. Obstoj zakona o univerzalni gravitaciji naj bi namre~ prvi zaslutil angle{ki znanstvenik Robert Hooke, ki je pred tem odkril zakon o elasti~nosti teles. Genialni Newton naj bi potem matemati~no dokazal utemeljenost Hookove predpostavke.

Tudi najve~ji umi so torej krvavi pod ko‘o. Spra{ujemo se, zakaj je Isaac Newton to po~el. Odgovor je po tako dolgem ~asu te‘ak, lahko pa razmi{ljamo o dveh hipotezah. Njegovim odlo~itvam je morda botrovala bojazen, da ne bi postal tar~a kritik zaradi svojih odkritij in teorij, mogo~e pa je tudi, da je veliki znanstvenik podvomil v to~nost svojih lastnih ra~unov in morda celo temeljnih teoreti~nih domnev. V vsakem primeru pa dr‘i, da je bil Newton velik genij, ki je ~love{tvu pokazal pot do znanja, katerega koristi lahko ob~utimo {e danes.

Ra. Pu.

D

Ima na{e Sonce zvezdo spremljevalko, krivo za izumrtje dinozavrov?

Misteriozna Nemezis P

o raznih legendah naj bi od ~asa do ~asa neko grozno vesoljsko telo {lo zelo blizu mimo Zemlje in vsaki~ povzro~ilo velikanska razdejanja. Na to so se spomnili, ko so objavili hipotezo, da se na vsakih 26 milijonov let pojavijo na Zemlji potoki velikih meteoritov, katerih vzrok bi bila lahko majhna zvezda - Son~eva spremljevalka. To, za zdaj {e neodkrito in, kot se zdi, temno zvezdo, so za~eli imenovati Nemezis.

Ko pri gibanju v silno razpotegnjenem elipti~nem tiru vsakih 26 milijonov let zdrvi skozi Oortov kometni oblak, s svojo privla~no gravitacijsko silo potegne {tevilne njegove ledene »prebivalce« proti Zemlji in drugim planetom, katere potem ti kometi bombardirajo.

Nemezis je po gr{ki mitologiji boginja, h~i No~i, v katero se je zaljubil vrhovni bog Zevs in jo stalno zalezoval. Da bi mu ube‘ala, se je spremenila v gos, toda vsemogo~ni Zevs se je spremenil v gosaka in se zdru‘il z njo. Boginja je izlegla jajce, ki so ga zaupali Ledi, iz njega pa sta se izvalila lepa Helena in Polidevk.

Nemezis so prikazovali tudi kot erinijo, ki se premi{ljeno ma{~uje. Le komu na Zemlji naj bi se tako kruto ma{~evala? V zadnjem ~asu, ko se iskanja za to hipoteti~no

Padec ogromnega vesoljskega telesa na Zemljo pred 65 milijoni let naj bi povzro~il tako velike klimatske spremembe, da so izumrli dinozavri in ve~ina ‘ivalskih vrst. in hkrati misteriozno zvezdo nadaljujejo, so Nemezis celo obdol‘ili pogina dinozavrov in drugih obse‘nih zemeljskih nesre~.

PERIODI^NE KATASTROFE Zadeva z Nemezis se je nekako za~ela leta 1983. Takrat sta namre~ ameri{ka paleontologa John Sepkoski in

David Raup iz raziskav ugotovila, da se masovna umiranja oziroma velike katastrofe na Zemlji periodi~no ponavljajo. Za zadnjih 250 milijonov let sta izra~unala, da se maksimumi izumrtij dokaj redno ponavljajo vsakih 26 milijonov let. Morda gre za posledico, ki je zunajzemeljskega izvora? Zanimivo je, da so tudi pri prou~evanju starosti ve~jih kraterjev na Zemlji ugoto-

Najve~ji ohranjeni udarni krater na Zemlji najdemo v pu{~avskem predelu Arizone. Krater ima premer okoli 1200 m in je globok okrog 200 m. V njegovi okolici je za dobrih 30 ton manj{ih ‘eleznih meteoritov. Med letom skozi ozra~je se je velik meteorit zelo segrel in se ob trku z Zemljinim povr{jem uparil. Manj{i ko{~ki so {e pred tem popadali v okolico mesta trka.

vili, da se ujemajo s ~asom ve~jih izumrtij. ^e privzamemo, da bi {lo za padec vesoljskega telesa, se takoj zastavlja vpra{anje, od kod naj bi na primer priletelo tak{no ve~ kilometrov veliko vesoljsko telo, kak{no naj bi bilo in kje je krater, ki ga je pustilo za seboj, ko je tre{~ilo na Zemljo.

Poglejmo k planetoidom, tj. malim planetom, ki jim pravimo tudi asteroidi. Velika ve~ina planetoidov kro‘i okrog Sonca med Marsovim in Jupitrovim tirom. So razli~no veliki, od Ceresa s premerom okoli 1000 km do najmanj{ega odkritega s premerom okoli 0,5 km. Ve~ina jih nikoli ne pride bli‘je od Marsovega tira. Nekateri imajo zelo splo{~ene tire in sekajo tudi tir Zemlje.

Zaradi majhnosti posameznih teles in zavoljo ogromne razse‘nosti Oson~ja je verjetnost trka planetoida z Zemljo skrajno majhna. Ve~jo mo‘nost tr~enja z Zemljo pripisujejo kometom ali repaticam. Ocenjujejo, da je kometov ogromno; navajajo {tevilko nekaj trilijonov. V oddaljenosti okoli 10.000 astronomskih enot, tj. razdalji ZemljaSonce, od Sonca oblikujejo tako imenovani Oortov oblak. Nekaj kometov ima tudi zelo razpotegnjen tir, po katerem pridejo vsake toliko ~asa v bli‘ino Zemlje (npr. Halleyev komet vsakih 76 let), sicer

Misteriji 13

M ISTERIOZNA NEMEZIS pa se jih ve~ina giblje zunaj tirov vseh danes znanih planetov, razen ~e se v njihovi bli‘ini ne znajde kak{no ve~je vesoljsko telo, ki zmoti njihovo gibanje in jih tako na milijone sune v na{e Oson~je.

BOMBARDIRANJE IZ VESOLJA Pred pribli‘no dvajsetimi leti je pet ameri{kih znanstvenikov postavilo hipotezo, da ima Sonce najbr‘ majhno spremljevalko – zvezdo Nemezis, ki ga obide v 26 milijonih letih. Ta verjetno temna zvezda se giblje po zelo razpotegnjenem elipti~nem tiru. V prison~ju sega v Oortov oblak in predno pride tja, sune v notranjost Oson~ja roj ve~ milijonov kometov, kjer ti nato bombardirajo planete, med njimi tudi Zemljo, zaradi ~esar naj bi pri{lo do masovnih biolo{kih uni~enj.

Iz statisti~nega pregleda kometov, ki so zapustili Oor-

tov oblak (dve svetlobni leti vstran) v zadnjih 20 milijonov letih, so ugotovili, da se jih ve~ina giblje v obratni smeri (tako tudi Halleyev komet) kot kro‘ijo planeti okrog Sonca. Potemtakem naj bi del Oortovega oblaka prejel sunek od nekega neznanega telesa (morda Nemezis) pred manj kot 20 milijoni let. To telo naj bi bilo majhno in naj bi se gibalo s hitrostjo okoli 250 kilometrov na sekundo, njegov obhodni ~as naj bi bil 26 milijonov let, tir gibanja pa skoraj pravokoten na ravnino, v kateri kro‘i Zemlja okrog Sonca.

Trenutno naj bi bila zagonetna Nemezis najbolj oddaljena od Sonca, okoli 150.000 astronomskih enot. Najbolj pa naj bi se pribli‘ala Soncu na razdaljo 26.000 astronomskih enot. Ko naj bi pri{la najbli‘je Soncu, naj bi imela v primerjavi s Soncem dosti ve~ji gravitacijski privla~nostni u~inek na komete v Oorto-

Obdelani podatki, objavljeni leta 1984 (D. Raup in J. Sepkoski). Iz grafa lahko razberemo ~asovne razmike (26 milijonov let), v katerih so razli~ne ‘ivalske vrste izumirale v zadnjih 250 milijonih let. Padec ogromnega vesoljskega telesa na Zemljo pred okoli 65 milijoni let naj bi povzro~il tako velike klimatske spremembe, da so izumrli dinozavri in ve~ina ‘ivalskih vrst (90 % zemeljske biomase).

14

Tir gibanja zvezde Nemezis – hipoteti~ne Son~eve spremljevalke; shema: M. Pr.

vem oblaku. Maksimalni u~inki naj bi se ponavljali vsakih 26 milijonov let.

Do zdaj Nemezis kot zvezde, najbli‘e Soncu, {e niso odkrili. Ker je bilo zadnje mno‘i~no izumrtje na Zemlji pred 13 milijoni let (kar je polovica obhodnega ~asa), nekateri domnevajo, da je zdaj Nemezis v svoji najbolj oddaljeni to~ki tira, ki je pribli‘no 2,6 svetlobnega leta od nas.

Masa Nemezis naj bi bila med sto in deset Jupitrovih mas. Zvezda z maso manj{o od petih Jupitrovih mas bi imela ‘e povsem zanemarljiv vpliv na komete. Pri tako majhni masi Nemezis tudi ne bi bila ve~ prava zvezda, ampak nekaka tako imenovana rjava pritlikavka, mala zvezda, ki se zelo po~asi kr~i in oddaja globoko zamolklo infrarde~o svetlobo.

Tir gibanja Nemezis naj bi bil zelo velik in precej splo{~en, njena vez s Soncem pa {ibka in (po ra~unih) naj bi zvezda v dobrih 500 milijonih letih pobegnila iz gravitacij-

skega privla~nostnega obmo~ja Sonca. Zaradi vpliva bli‘njih zvezd naj bi imela Nemezis tudi zelo nestabilen (torej precej spremenljiv) tir gibanja. Domnevajo celo, da naj bi jo Sonce ujelo »{ele pred kratkim«. Verjetnost ujeti zvezdo na slepo sre~o pa je v vesolju skrajno majhna, lahko re~emo skoraj enaka ni~. Je {e domneva, da je morda Nemezis nastala dosti bli‘e Soncu in se zdaj oddaljuje od njega.

Seveda obstaja {e kopica drugih hipotez, ki posku{ajo pojasniti mno‘i~na izumiranja na Zemlji, npr. da naj bi bila Son~eva spremljevalka deseti planet (tj. planet X, ki naj bi kro‘il okrog Sonca po tiru zunaj Plutona, v obmo~ju hipoteti~nega kometnega obro~a), ~rna luknja, ki je zelo te‘ko izsledljiva in podobno.

Vse hipoteze slonijo na trhlih nogah, pa tudi povsem trdnega dokaza o periodi~nosti izumiranj ni. Za sedaj so to le ugibanja, raziskave pa se nadaljujejo.

Marijan Prosen - Majo

D

Inteligentno obna{anje izklju~uje naravno poreklo neznanih plovil

Zasledovalni plazmoidi D

andanes mnogi ufologi z velikim zanimanjem prou~ujejo mo‘nost, da imajo nekatera opa‘anja oziroma prikazovanja, ki jih navadno uvr{~ajo med sre~anja z NLPji, naravne vzroke. Pri tem nimamo v mislih meteoritov, ki jih mno‘i~ni mediji radi razglasijo za lete~e kro‘nike, temve~ manj znane oziroma neznane meteorolo{ke pojave, katerih obna{anje ni docela predvidljivo: kroglaste strele, razne vrste plazmoidov in druge, na{im fizikom morda {e povsem neznane fenomene.

Prvi, ki je sistemati~no izoblikoval naravno hipotezo, je bil dr. Donald Menzel, astrofizik s Harvardske univerze, ki je leta 1953 objavil znano knjigo Flying Saucers (Lete~i kro‘niki). V nasprotju z ve~ino ostalih ufologov je bil Menzel prepri~an, da lahko fenomen NLP-jev v

Ufologi so se v preteklosti zatekali k naravni hipotezi izklju~no z namenom, da pometejo druge razlage te problematike pod preprogo. celoti razlo‘imo z naravno hipotezo.

Dandanes resni ufologi naravno hipotezo sicer upo{tevajo, vendar je ne posplo{ujejo na celotno problematiko NLP-jev.

Stali{~a ufologov v preteklosti se od dana{njih razlikujejo tudi po tem, da so se neko~ zatekali k naravni hipotezi izklju~no z namenom, da pometejo druge razlage te problematike pod pre-

Neznani lete~i predmeti, ki so po videzu podobni plazmoidom, se pogosto znajdejo v navedbah pri~evalcev. Ali gre za neznane naravne pojave?

progo. Danes pa ufologi menijo, da je razlaga nekaterih primerov na podlagi »mejnih« meteorolo{kih pojavov zanimiva in vredna podrobnej{ega prou~evanja.

NOVA VRSTA ENERGIJE? »^etudi bi naposled odkrili, da gre za naravne pojave, ki jih znanost ne pozna,« je izjavil romunski ufolog Ion Hobana, »menim, da bi bil to za znanost velik napredek.« Enako meni tudi italijanski astrofizik Massimo Teodorani, ki je dolgo prou~eval svetlobne pojave v dolini Hessdalen na Norve{kem. ^e bi namre~ odkrili, da se za nekaterimi ufolo{kimi fenomeni skriva nova, znanosti {e neznana vrsta energije, bi bil to velik dose‘ek za ~love{tvo, saj bi od njega imeli korist prav vsi.

K sre~i imajo te zamisli {iroko podporo celo v znanstveni skupnosti (dokaz za to so na primer zaklju~ki komisije Sturrock). Seveda pa je tudi {e veliko takih, ki na podlagi bogsigavedi katerih prepri~anj neutrudno izjavljajo, da je prou~evanje NLP-jev izguba ~asa.

Ob vsem povedanem je treba poudariti, da vseh ufolo{kih pojavov nikakor ne moremo pripisati naravnim vzrokom. Prvi~ zato, ker niso vsi NLP-ji na zunaj videti kot plazmoidi. Arhivi so polni zapa‘anj, ki poro~ajo o strukturiranih plovilih. Kakr{en koli ‘e je njihov izvor, bi ga te‘ko ozna~ili za naravnega, zemeljskega. A to ni vse. Tudi v primerih, ko je zunanja oblika podobna plazmoidu, lahko druge okoli{~ine, na primer inteligentno obna{anje, izklju~ijo naravne vzroke (razen, seveda, ~e ne razmi{ljamo o fizi~nih pojavih revolucionarnega tipa).

Misteriji 15

Z ASLEDOVALNI

PLAZMOIDI

Pogoje, ki smo jih pravkar opisali, izpolnjuje zanimiv primer, ki ga je italijanskemu ufolo{kemu zdru‘enju posredoval eden njegovih ~lanov. Petnajstega decembra 1995 sta se {tudent in {tudentka iz okolice Messine peljala z avtom po avtocesti A 18 iz Messine proti Catanii. Ob enajstih zve~er, ko sta bila v bli‘ini kraja Scaletta Zanclea, sta opazila, da ju zasleduje ~udna svetlobna oblika, podobna plazmoidu. Predmet je lebdel pribli‘no deset metrov nad avtomobilom. Bil je pribli‘no petkrat ve~ji od njunega Fiata Uno in {tirikotne oblike. [tudenta sta povedala, da je oddajal razpr{eno sivkasto svetlobo, v kateri so bile svetlobne to~ke razli~nih barv, ki so se ‘ivo premikale. Predmet ju je nekaj ~asa zasledoval v popolni ti{ini. Ko je avto zapeljal v predor, je oblika izginila in se ponovno pojavila na koncu predora.

PLAZMOIDI [tudent, ki je bil za volanom, je vo‘njo upo~asnil na 40 kilometrov na uro.

Ko sta se prepri~ala, da ne gre za odsev ali ble{~avo, sta se malo pred 17. kilometrom ustavila, da bi bolje videla. Svetlobni predmet se je prav tako ustavil ob boku avtomobila. Za~el je spreminjati obliko. Najprej se je razdelil na tri svetle~e se plazmoide, nato na dva, potem pa je spet privzel prvotno obliko in postal podoben oblaku. Ve~krat je izginil in se ponovno prikazal, vse dokler ni tiho izginil v no~i. ^ez nekaj minut sta {tudenta odpeljala naprej, saj sta mislila, da je neprijetne dogodiv{~ine konec. A sta se zmotila. Kmalu sta na obzorju v smeri hribov zagledala ve~ premikajo~ih se predmetov, ki so oddajali nenavadno svetlobo. Ponovno sta ustavila avto in opazovala lu~i, sedaj ovalne oblike, kako so se dvigale proti vrhu hriba. Poleg osnovne oblike je bilo {e ve~ oblik razli~nih barv. Ko so se predmeti dvigali proti oblakom, so se ti obarvali z neonsko belo svetlobo. [e nekaj trenutkov in ~udne oblike so se razblinile. [tudenta sta bila tako presunjena, da sta {e ve~ kot 20 minut kot okamnela

16

sedela v avtu, preden sta se odpeljala proti domu. Celotno do‘ivetje je trajalo ve~ kot 50 minut. Tistega ve~era je bil promet na cesti, po kateri sta se peljala, zelo redek.

Te‘ko bi verjeli, da sta bila mladeni~ in mladenka pri~a naravnemu pojavu.

Na podlagi katerega fizikalnega zakona bi pojav zasledoval njun avtomobil in se ustavil v istem trenutku kot onadva? Obna{anje neznanega predmeta nas prej pripelje do sklepa o natan~no usmerjeni volji, ki je, kolikor nam je znano, fizikalni pojavi nimajo.

NLP - BIOLO[KA ENTITETA A preidimo k sicer podobnemu, vendar novej{emu primeru, ki se je pripetil mladeni~u iz okolice Milana. Dvajsetega januarja 2000 se je peljal po cesti, ki povezuje ob~ini Albairate in Abbiategrasso. Presene~en je ugledal dve veliki zeleni lu~i, ki sta se premikali nizko nad cesti{~em in navidezno sledili njegovemu avtomobilu. »Bilo je pribli‘no ob pol desetih zve~er,« pripoveduje pri~evalec. »Peljal sem se z avtomobilom, ko sem pred seboj

^e bi odkrili, da se za nekaterimi ufolo{kimi fenomeni skriva nova, znanosti {e neznana vrsta energije, bi bil to velik dose‘ek za ~love{tvo, saj bi od njega imeli korist prav vsi. zagledal dve lu~i kroglaste oblike in zelene barve. Nekaj ~asa sem ju opazoval in videl, da sledita smeri mojega avtomobila. Prestra{il sem se in se ustavil ob cesti. Ugasnil sem vse lu~i, da bi ugotovil, ali ne gre nemara za odsev. Lu~i sta negibno lebdeli pribli‘no 900 ali 1000 m nad mojim avtom. V premeru sta merili

Dr. Donald Menzel, ki je leta 1953 prvi postavil naravno hipotezo.

kakih deset centimetrov (pri~evalec je najbr‘ navedel navidezno velikost). Ko sem ponovno pri‘gal ‘aromete, je ena od dveh lu~i naglo {inila proti severovzhodu in izginila, druga pa je {e nekaj ~asa sledila premikom mojega avtomobila ter nato prav tako izginila.« Ufologi so posku{ali to do‘ivetje razlo‘iti s konvencionalnimi (naravnimi) vzroki, a to preprosto ni bilo mogo~e. Primer so naposled uvrstili med ufolo{ke primere. Primer sicer ni tako zna~ilen kot prvi, saj so bile lu~i precej dlje od avtomobila, vendar tudi v tem primeru zasledimo obna{anje, ki ga navidezno narekuje natan~no dolo~ena volja. Zato se samo od sebe postavlja naslednje vpra{anje: Ali morda obstajajo fizikalni pojavi, v katerih obna{anje narekuje dolo~ena volja? Leta 1969 je biolog Ivan T. Sanderson postavil hipotezo, da so NLP-ji biolo{ke entitete, vesoljska bitja iz energije, ki naseljujejo kozmi~ni prostor in se ob~asno odpravijo v atmosfero planetov na roparske pohode. Teoriji gotovo ne primanjkuje domi{ljije. Ne bo pa {kodilo, ~e se spomnimo Hamletovih besed: »Horacij, na nebu in na zemlji je ve~ stvari, kot lahko o njih filozofira{.« Ra. Pu.

D

Izumitelj si prizadeva, da bi zagotovil dostopnost svojega izuma

Var~ni implozijski sistem A

nik pomiril Caggianove bojazni, ko mu llen Caggiano je bil na za~etku Tehnologija, ki je sedemdesetih let lastnik podje zatrdil, da ni kr{il nobenih zakonov. jetja za ogrevanje in klimatiziA to je bil {ele za~etek. Sledilo je srhomogo~ila polet na Luno, ranje v ameri{kem Brocktonu. To je bil ljivo nadzorovanje. Caggiano je po po{ti bi morala najti odgovor ~as naftne krize in pomanjkanja bencivsak dan dobival fotografije: svoje ‘ene na. Caggiano in njegovi delavci so vsak v trgovini, cerkvi, pred ‘enskim klubom, tudi na razmeroma dan zjutraj s tovornjaki stali na bencinsvojih otrok na {olskem avtobusu, na {olski ~rpalki, da so lahko nato~ili po 25 lit- preprost izziv konstrukcije skem igri{~u, v {portnem klubu. Le slike, rov bencina. Nekega dne je Caggiano brez ~esar koli drugega. Za~eli so se tudi motorja z bolj{im med ~akanjem za~el razmi{ljati o bolj{i ~udni telefonski klici, ponavadi po druizkoristkom goriva. re{itvi. Prepri~an je bil, da bi morala gi uri zjutraj. Ko je to nekaj ~asa trajalo, tehnologija, ki je omogo~ila polet na ‘ena ni ve~ zdr‘ala in ga je zapustila.

Luno, najti odgovor tudi na razmero- di, pripravljene testirati njegov imploSamo nekaj dni pozneje je pri{el v njema preprost izziv konstrukcije motor- zijski sistem. Kmalu so ga poklicali iz govo pisarno odvetnik, bled kot stena. kalifornijskega podjetja, ki je hotelo ja z bolj{im izkoristkom goriva.

Na mizo je polo‘il vso njegovo dokudobiti izklju~ne pravice za izum, vendar Tako je za~el prebirati vse, kar je bilo mentacijo, reko~, da mu jo vra~a, ker ga na voljo o motorjih z notranjim izgore- je ponudbo zavrnil, ko je ugotovil, da ne bo ve~ zastopal. Na vpra{anje zakaj, gre za podru‘nico velike naftne dru‘be. vanjem. Oblikovati se mu je za~ela zamije rekel le: »Prebudi se!« in od{el, ~eprav sel in kmalu je zgradil prvi sistem za sta bila prijatelja in je bil Caggianov GRO@NJE IN NADZOR uparjanje goriva. A ‘al prototip ni deloodvetnik ve~ kot 16 let. val. Ustvaril je preve~ hlapov in eksploKmalu po tem so se za~ele izumiteljediral kot bomba. Caggiano je dobil ope- ve te‘ave. Najprej sta se oglasila pripadPODTAKNJENE DROGE kline tretje stopnje po vsem telesu. Dva nika zveznega preiskovalnega urada FBI meseca je bil na intenzivnem oddelku z obto‘bo, da naj bi kr{il zvezne zakone o Po teh burnih dogodkih je sku{al in nekajkrat na robu smrti. uplinjevalnih sistemih, za kar da je za- Caggiano ‘ivljenjsko krizo prebroditi z Delo pa je ~ez ~as nadaljeval. Okto- gro‘enih 20 let zapora. Vendar je odvet- nadaljevanjem dela na implozijskem sistemu. Navsezadnje je imel zdaj, bra 1983 je sestavil nov uparjeko ga je ‘ena zapustila, proste valni sistem, vendar tudi testiraroke. Po vsem, kar se je primerinje tega ni prineslo ‘elenega uspelo, je bil prepri~an, da se mu ne ha. Kon~alo se je klavrno, ~eprav more zgoditi ni~ ve~. Vendar se vsaj ne smrtno nevarno, kot prvi~. je motil. Pravi pekel se je {ele Tako je tuhtal naprej. Kon~no je za~el. naredil miniaturno verzijo hlapilne tuljave klimatizacijske naprave Vsi, ki so ga poznali, so vedein jo montiral v kombi Dodge z li, da ne pije; ~e je popil eno pivo motorjem 318, ki je porabljal nad na mesec, je bilo to veliko. Tolideset litrov na 100 km. Do pomko manj se je pe~al z drogami, pa ladi 1986 so bile odpravljene vse tudi v njegovem krogu ni bilo ninapake in pomanjkljivosti. Delovkogar tak{nega. Pa vendar je neni prototip je bil pravo zmagokega julijskega dne leta 1986 v slavje, saj je porabil vsega 2 litra njegovo stanovanje vdrla brockna 100 km. tonska policija in ga aretirala Caggianov implozijski sistem, vgrajen v tem testnem Z oglasom v ~asniku Boston zaradi preprodaje kokaina. Postaavtomobilu, petkratno zmanj{a porabo goriva. Po navodilih Globe je za~el Caggiano iskati ljuvili so mu var{~ino 500.000 doz Interneta si ga lahko izdelate tudi sami.

Misteriji 17

V AR ~NI

IMPLOZIJSKI SISTEM

larjev. Na sre~o je imel med policisti prijatelja, ki je med predhodno obravnavo stopil k sodniku in mu nekaj pri{epnil.

Sodnik je var{~ino zni‘al na 500 dolarjev. Vsi dogodki, od nadziranja dru‘ine do tokratnega zapleta, bi ve~ino ljudi najbr‘ odvrnili od vztrajanja. Njega niso.

DRUGI VPAD IN DRZEN POBEG Vrnil se je k svojemu projektu. Zgradil je {e dva implozijska sistema in ju vgradil v dva starej{a avtomobila. Dodgev kombi pa je pobarval svetlo rumeno ter nanj z velikimi rde~imi ~rkami napisal: »Ta avto porablja 2 litra na 100 km in ne onesna‘uje zraka. Veliki bi radi, da jaz in ta avto izgineva. Pomagajte!« Rumeni kombi je lahko vozil le tri dni. Novembra 1986 so policisti znova vpadli v njegovo stanovanje in mu zaplenili dve po vseh pravilih prijavljeni lovski pu{ki. Spet so ga aretirali in ponovno obto‘ili preprodaje kokaina.

Tokrat mu niso odobrili var{~ine in so ga vtaknili v strogo varovani plymouthski zapor. Zaradi julijske kokainske obto‘be je bil obsojen na 15 let, ~akalo pa ga je {e drugo sojenje, povezano z novembrsko aretacijo. Caggiano je vedel, kje bi lahko dobil trdne dokaze, ki bi ga oprali vsakega suma, vendar ni ve~ vedel, komu sploh lahko zaupa. Tako je zasnoval in uresni~il pobeg iz strogo varovane je~e.

Imel je sre~o. ^eprav ga je z oro‘jem, psi in helikopterjem iskalo 240 policistov, se je prebil skozi gozdove, ki jih je dobro poznal z lovskih pohodov. Dokopal se je do dokazov, ki jih je potreboval, jih izro~il pravi osebi in se {e isti dan znova predal policiji. Dva dni pozneje so {efa brocktonske policije aretirali zaradi kraje kokaina iz omarice za dokaze in ga kmalu obsodili na dve leti zapora. Kokain, ki naj bi ga na{li v Caggianovem stanovanju, je namre~ {ef policije izmaknil na policijski postaji. Sodi{~e je zdaj zavrnilo obto‘be proti Caggianu in ga oprostilo.

18

ZVEZNA POLICIJA IN LA@NE OBTO@BE Bil je spet doma in zdelo se je, da so se oblaki kon~no razpr{ili. A se niso.

Zdaj je nastopila zvezna policija z nalogom za aretacijo zaradi nedovoljenega posedovanja oro‘ja. Nedovoljenega po ~rki zakona, sprejetega 10 dni po njegovi novembrski aretaciji! Tako je Caggiana doletela »~ast«, da je bil tretji ~lovek v ZDA, obsojen po novem zakonu. Ker preceden~nega primera seveda {e ni bilo, ni bilo tudi ni~esar, kar bi bilo mogo~e na sodi{~u uporabiti v njegov prid.

Prisodili so mu pet let zaradi krive prisege. Ko je namre~ kupoval pu{ki, je moral na obrazcu odgovoriti tudi, ali je bil kdaj obsojen zaradi kaznivega dejanja. Odgovoril je z »ne«, ker nikdar ni bil obsojen zaradi kaznivega dejanja, samo zaradi prekr{ka. Toda zvezni so dejali, da je po zveznih zakonih tudi prekr{ek kaznivo dejanje; tako so ga obto‘ili dveh krivih priseg. Za vsako je dobil po pet let. In ker je kot obsojeni zlo~inec imel v posesti oro‘je, je dobil {e dodatnih pet let zaradi tega. Tako mu je bilo dosojenih skupaj 15 let brez mo‘nosti pogojnega izpusta.

Po tednu dni postopka je sedel v sodni dvorani; novi odvetnik mu je dejal, da ga to‘ilec obto‘uje po drugem odstavku novosprejetega zakona. Sojenje po odvetnikovih besedah ne bi smelo trajati ve~ kot 10 minut in prepri~an je bil, da Caggiana nikakor ne morejo spoznati za krivega. Obrnilo pa se je druga~e. Obsodili so ga, in sicer kar zaradi trojega: ker je kot zlo~inec imel oro‘je

in zaradi dveh krivih priseg. Lahko bi rekli, da je zadel terno v nesre~i. Ameri{ki zakon namre~ uvr{~a tistega, ki je bil trikrat obsojen zaradi kaznivega dejanja, pa ima v lasti oro‘je, med oboro‘ene kriminalce. Za to je obvezna zaporna kazen najmanj 15 let brez mo‘nosti pogojnega izpusta. Tako so mu skupaj dosodili 30 let brez mo‘nosti pogojne izpustitve.

PATENT IZ ZAPORA IN POGOJNI IZPUST Oblast je bila prepri~ana, da tako 30 let ne bo mogel delati te‘av s svojim implozijskim sistemom. Vendar se je zmotila.

Caggiano je v zaporu spoznal veliko ljudi, med drugim tudi ~loveka, ~igar sin je bil patentni pravnik velike patentne firme. In ta pravnik je poskrbel, da je med prestajanjem kazni izumitelj za svoj sistem dobil patent ZDA s {tevilko 5782225.

Pri{el je 13. september 1997 in Caggiana so pogojno izpustili, ~eprav se je sodba glasila 30 let brez te mo‘nosti.

Zvezno sodi{~e je namre~ presodilo, da je bila njegova posest oro‘ja legalna, in je hkrati s tem ugotovilo svojo nepristojnost. Tako je zadevo vrnilo lokalnemu okrajnemu sodi{~u.

ZA DOSTOPNOST TEHNOLOGIJE V 20 letih svojih poskusov je Caggiano spoznal, da so naftne dru‘be zmo‘ne vsega, samo da bi zavrle razvoj take tehnologije, saj bi to pomenilo zmanj{anje porabe bencina za ve~ kot 75 odstotkov. Vlada bi izgubila vrtoglave milijone dolarjev davkov. Veliki izdelovalci avtomobilov pa bi izgubili milijarde, vlo‘ene v tehnologijo sistemov za vbrizgavanja goriva, saj jo Caggianov izum odriva na smeti{~e zgodovine.

Caggiano sam si zdaj prizadeva, da bi zagotovil dostopnost svojega izuma.

Njegova celotna dokumentacija je vsakomur prosto dostopna na spletni strani www.get113to138mpg.com, kjer je mogo~e najti vse podrobnosti.

D

Na podro~jih poginov so se pojavili voja{ki in policijski helikopterji

Skrivnostni pogin goveda N

a ~uden na~in poginula goveda so vznemirila obe Ameriki ‘e v sedemdesetih in devetdesetih letih. Lansko pomlad in poletje pa je njihov mno‘i~en pomor razburil Argentince. Rejci so na{li {tevilna trupla poginulih krav, ki so bile {e dan

V Argentini so v nekaj mesecih na{li 400 poginulih, razmrcvarjenih krav.

poprej povsem zdrave. Ne le okoli{~ine pogina, tudi po{kodbe trupel so bile grozljive.

V vseh primerih so prebivalci zaznali tudi druge nenavadne dogodke: ~udne lu~i na nenavadnih krajih, neznane lete~e predmete, pa tudi takoj{no intervencijo vojske in policije ter trud oblasti, da pojave banalizira in primerno pojasni.

Poginula trupla so imela izrezane o~i, dele gobca, anusa in vagine, nekatere tudi notranje organe. Poudarek je na besedi izrezano, saj so bili rezi ~isti in kakor kavterizirani z elektri~nim ‘galom. Krvi skoraj ni bilo. V nekaj primerih je manjkalo tele, ~eprav je rejec zatrdil, da je bila krava breja in so to potrdile tudi hormonske preiskave trupla. Ni pa bilo sledi trganja mesa, kar bi bilo pri~akovati, ~e bi bili na delu mrhovinarji. Ravno nasprotno – okrog kadavrov ni bilo sledi drugih ‘ivali, kot da so se kraja izogibale. Poleg tega je bilo razpadanje trupel upo~asnjeno glede na podnebje in letni ~as.

V sedemdesetih letih, ko so kar nekaj takih primerov odkrili v ZDA in Kanadi, so krivdo za izmali~ena ‘ivalska trupla pripisali mrhovinarjem, ~eprav niso prepri~ali ne rejcev ne lokalnih veterinarjev. O~itno pa je bilo takrat preve~ drugih problemov in z nekaj od{kodnine rejcem je bila stvar »pozabljena«.

V devetdesetih letih so opazili nenavadne pogine ‘ivali predvsem v ju‘nih dr‘avah ZDA in v Ju‘ni Ameriki. Ker je bilo to obdobje pojava »norih krav« in Kreutzfeld-Jakobsove bolezni v Evropi, so se nekateri zadovoljili z domnevo, da gre za kak{no vladno akcijo tajnih preiskav, ki v Ameriki niso redke. Toda ljudje, ki so bili blizu pravih informacij o najdenih truplih, predvsem rejci in veterinarji, tej razlagi niso verjeli. Kot ‘e re~eno, so si poginule ‘ivali in po{kodbe na ka-

Misteriji 19

SKRIVNOSTNI

POGIN GOVEDA

davrih v vseh primerih zelo podobne.

Vseeno pa je zanimivo, da si vsaj en primer pogledamo bolj podrobno. Gre za poginulo brejo kravo v Utahu jeseni 1998.

Rejec je na{el kravo popoldne, trdno prepri~an, da je bila prej{nji dan {e ‘iva in zdrava. O najdbi je obvestil National Institute of Discovery Sciences (NIDS) v Las Vegasu, ki se ukvarja z nenavadnimi pojavi te vrste. Raziskali so najdbo in naro~ili zelo podrobno nekroskopsko analizo.

NOTRANJI ORGANI SO OSTALI Rezultati razli~nih analiz so potrdili nekatere lastnikove navedbe, odprli nove dileme in ovrgli nekatere predlagane razlage, vendar pa niso pojasnili kdo, zakaj in kako je pokon~al ‘ival. @e zunanji ogled trupla je pokazal tipi~ne nenavadne po{kodbe: izrezano oko, odrezan del u{esa in del gobca, izrezana vagina in anus. @ival je bila tudi odprta, vendar notranji organi niso bili odstranjeni. Maternica je bila pove~ana, vendar prazna. V okolici rezov na telesu in v odprti trebu{ni odprtini je bila modrikasta ‘elatinasta snov.

Ko se je veterinar lotil pregleda notranjih organov, je opazil, da so svetlej{e barve oziroma bolj bledi kot normalno

Modrikasti gel, ki so ga na{li na kadavru, naj bi bil zmes organskih snovi in sinteti~nega fenola. Ker bi to lahko bila snov za balzamiranje, so opravili kar ob{irno raziskavo pri balzamerjih v ZDA, a niso na{li ni~ podobnega. in na otip nekako drobljivi. Posebej ga je presenetilo srce, ki je bilo videti kot »puding v plasti~ni vre~ki« ali kot »notranjost lubenice, ki je padla na tla«. Normalno ~vrsta mi{ica se je pod prsti vdajala in zdelo se je, da jo dr‘i skupaj le tanka opna. Veterinar, ki mu to ni bila prva nekroskopija, si pojava ni znal razlo‘iti.

Glede na trditve rejca, da je bila krava breja, so opravili tudi hormonske teste. Ti so brejost pred smrtjo potrdili, ni pa bilo mogo~e ugotoviti, kdaj in kako je plod izginil.

Opravljeni so bili tudi drugi testi – glede na vsebnost mineralov, kemikalij ali strupov – vendar je bilo vse v mejah normale. Modrikasti gel, ki so ga na{li na kadavru, naj bi bil zmes organskih

Po uradni razlagi so za po{kodbe poginulih argentinskih krav krive mi{i.

20

snovi in sinteti~nega fenola. Ker bi to lahko bila snov za balzamiranje, so opravili kar ob{irno raziskavo pri balzamerjih v ZDA. Na{li so le tri sredstva podobne barve, ki pa {e zdale~ niso bila v zvezi s snovmi, ki so jih na{li na poginulih ‘ivalih.

Ustrezne uradne razlage ni bilo. Radovednim novinarjem so spet odgovarjali, da so krave poginile, ker je bila ~reda bolna ali slabo hranjena oziroma rejci pohlepni po zavarovalnini, trupla pa da so iznakazili mrhovinarji, divji psi itd.

Dejstvo, da so se na podro~jih poginov pojavili voja{ki in policijski helikopterji, pa je zgolj naklju~je.

Le nekaj let o pojavu ni bilo sli{ati, zato pa je lansko pomlad in poletje razburil Argentino. Nekaj primerov je bilo tudi v ZDA v Montani, vendar je {tevilo v Argentini v nekaj mesecih naraslo na 400 poginulih, razmrcvarjenih krav.

Tokrat so se v preiskavo vklju~ile vodilne dr‘avne institucije in zmagoslavno objavile svoja odkritja.

Krave naj bi poginile iz naravnih vzrokov, ki so jih na{li v relativno hudi zimi in pomanjkanju hrane. Trupel pa so se lotile – mi{i. Zaradi vse manj{e uporabe pesticidov, herbicidov itd. so se v zadnjem ~asu mi{i hudo razmno‘ile in nimajo kaj jesti, zato se lotijo tudi mrhovine. In krivci so posebne dolgonose mi{ke vrste oxymycterus. Rejci, doma~i veterinarji, pa tudi poznavalci mi{i so se kljub tragi~nim okoli{~inam lahko le smejali.

Mimogrede, na nekaterih podro~jih poginov te vrste mi{i sploh ni.

Ne glede na razli~ne razlage je treba omeniti, da je bilo na podro~jih poginov v pribli‘no istem ~asu zabele‘eno precej tako imenovanih neznanih pojavov: lu~i, zra~nih in tudi zemeljskih vozil neznanega porekla itd. Nekateri, ki verjamejo v aktivnost Nezemljanov, vidijo v opisanih pojavih njihove raziskave ‘ivljenja na Zemlji. Drugi pa bi ‘eleli vsaj verodostojen odgovor na vpra{anja: kdo in zakaj.

Al. Ju.

D

Jezus »izdihnil«, ko mu je vojak ponudil gobo, namo~eno v kis

Jezus pre‘ivel kri‘anje?

B

ritanka Gloria Moss je napisala knjigo Od Jezusa do Romea in Julije. Pisateljica je znana strokovnjakinja za biblijske teme; loteva se jih znanstveno in ni~ provokativno.

Zamisel, da Jezus ni umrl na kri‘u, temve~ je bil ‘iv polo‘en v grob in tretji dan izginil iz groba, potem pa se umaknil iz Palestine, sploh ni nova. @e pred dvajsetimi leti je knjiga »Sveta kri in sveti gral« (avtorji Baigent, Leigh in Lincoln) mo~no burila duhove. Tudi v tej knjigi izvemo, da so razne teorije o kri‘anju in vstajenju stare skoraj toliko kot kr{~anstvo samo. V srednjem veku, zlasti v ~asu templjarjev, so se te zamisli zna{le tudi v literaturi, seveda {ifrirane in prikrite, saj je bilo krivoverstvo takrat najve~ji zlo~in.

Po Bibliji je Jezus na kri‘u »izdihnil« neposredno po tem, ko mu je vojak ponudil na sulico nataknjeno gobo, namo~eno v kis. V gobi je bilo poleg kisa lahko {e kaj. Tisto »{e nekaj« bi moralo biti dovolj mo~no, da je ustavilo dihanje oziroma povzro~ilo videz smrti. Da je bila smrt navidezna, spet nakazuje Biblija. Ko so se vojaki hoteli prepri~ati, ~e je kri‘ani mrtev, so ga prebodli (ali morda le zbodli) s sulico in pritekla sta kri in voda.

Po medicinskem mnenju iz mrtvega telesa kri ne te~e.

Je alkaloid mandragorin, ki onemogo~i vsako kontrolo gibov in povzro~i za~asno ohromelost tista snov, ki je povzro~ila navidezno Jezusovo smrt?

Tak{no navidezno smrt naj bi uprizorili Jezusovi somi{ljeniki, da bi ga

re{ili, verjetno celo s pomo~jo podkupljenih rimskih vojakov.

Kot re~eno, zamisli niso nove, znanstveno pa se jih je lotila Gloria Moss, britanska raziskovalka biblijskih zgodb. V svoji najnovej{i knjigi se ukvarja predvsem z iskanjem dokazov o morebitnem narkotiku, ki bi bil lahko odlo~ilen pri opisanem razvoju dogodkov. Avtorica ne ‘eli ru{iti verskih dogem ali ‘aliti ~ustev verujo~ih, gre ji le za znanstven vidik splo{no znanih dogodkov ob kri‘anju.

KATERI STRUP? Nekateri pisci, ki so se ukvarjali s tem vpra{anjem, so bili prepri~ani, da je bil v gobi opij, saj so bile uspavalne lastnosti opija v tistih ~asih dobro znane. Vendar se pri natan~nej{em {tudiju lastnosti in u~inkov opija pojavijo dvomi.

Jezus je, po Bibliji, izdihnil skoraj neposredno po tem, ko je srknil gobo.

Opij pa povzro~i prav nasprotno, namre~ pospe{eno, hitrej{e dihanje, in tudi sicer ne u~inkuje tako hitro. Poleg tega bi

Misteriji 21

JEZUS

PRE ‘ IVEL KRI ‘ ANJE ?

kis, v katerega je bila namo~ena goba, u~inek opija zmanj{al. Gre za kemi~no kombinacijo vinske kisline z morfin sulfatom, ki da morfin acetat. Ta pa je mnogo bla‘ji narkotik od samega opija.

Opij torej lahko odpi{emo. Raziskovalka je prepri~ana, da je bil v igri strup mandragore.

RASTLINA SPLETK IN VRA@ Mandragora (mandragora officinarum) je ve~letno zeli{~e iz dru‘ine razhudnikov, z dolgo razvejano korenino, obi~ajno brez nadzemnega stebla. Sade‘i so velikosti le{nika, belorde~e barve, oblika spominja na jabolko. Znana je kot afrodiziak in je nedvomno mo~no strupena. @e nenavadna oblika je zbujala domi{ljijo in asociacije. Grki so jo imenovali rastlina ~arovnice Kirke. Teofrast in za njim Plinij sta pisala: »Kdor nabira mandragoro, naj pazi, da mu ne piha veter v obraz. Okoli nje mora narediti tri kroge z me~em v roki, nato pa naj jo izpuli, obrnjen proti son~nemu zahodu …« V starih legendah je mandragora tudi simbol plodnosti in bogastva, a samo, ~e z njo ravnamo previdno in spo{tljivo.

Je ena tistih rastlin, ki je najpogosteje povezana z vra‘ami in ~arovnijami.

V kisu kuhana rastlina mandragora povzro~i omedlevico za ve~ ur in je koristna, ~e ‘eli{ bolnika operirati ali iz‘gati brez bole~in.

Herbarist Dioskurid iz prvega stoletja na{ega {tetja pi{e, da dotik ali pou‘itje sade‘ev te rastline povzro~i utrujenost, korenina in lubje pa sta {e bolj strupena. V kisu (!) kuhana rastlina povzro~i omedlevico za ve~ ur in je koristna, ~e ‘eli{ bolnika operirati ali iz‘gati brez bole~in. @e vdih soka mandragore pa

22

@ilna opornica z zdravilom Novo upanje za sr~ne bolnike Jemanje zdravil Zdravila „ubijejo“ sto Slovencev na leto

povzro~i smrti podobno stanje.

Cela vrsta srednjeve{kih zgodb omenja mandragoro, neposredno ali po ovinkih. V Boccacciovem Dekameronu je zaljubljeni menih uspaval mo‘a nezveste ‘ene. Znana je zgodba francoskega pisca iz 12. stoletja Chrétiena o ‘enski, ki uprizori navidezno smrt, da se izogne ne‘eleni poroki. Enaka tema je navdihnila Shakespeara za dramo Romeo in Julija. Kon~no je tu {e Snegulj~ica G. Battiste, predhodnica razli~ice bratov Grimm. Tudi ona je pojedla jabolko, navidez umrla in se spet zbudila. Da je hudobna ~arovnica zastrupila jabolko, pa ve vsak otrok.

Ko je leta 1890 zdravnik B. Ward preizku{al mandragoro na golobih in zajcih, je ugotovil mo~no narkoti~no mo~ rastline. @ivali so namre~ na videz nehale dihati, srce pa jim je bílo. Danes vemo, da mandragora vsebuje alkaloid mandragorin (C17H 27O3N), ki blokira ‘iv~ne impulze. Onemogo~i vsako kontrolo gibov in povzro~i za~asno ohromelost. Torej je mo‘nost uprizoriti navidezno smrt kar realna; v starih ~asih seveda, pred razvojem moderne medicine.

Al. Ju.

D

Opusti kajenje KOPB pove~uje smrtnost Test Kako zdravi smo?

Kozmetika Roke so ogledalo zdravja Zeleni ~aj Pija~a za podalj{evanje ‘ivljenja Zelenjava je nepogre{ljiva Vitamin K koristi kostem Preprosto `ivilo Odlo~ite se za ajdo Vsakdanja hrana je lahko “zdravilo” Petkrat DA za jabolko Ljubite prigrizke Sezite po jedrcih Klub mama Zelena stran Vodna kre{a je okusna in zdravilna Klub Zdravje

NARO^ITE SI ZDRAVJE POKLONITE GA PRIJATELJEM 01/231-93-60 ; 031/662-092

Planetna migracija pojasnjuje tudi druge anomalne lastnosti oson~ja

Kako so nastali planeti?

K

ot ka‘e novi ra~unalni{ki model, sta velikanska planeta Uran in Neptun morda nastala veliko bli‘je Soncu, kot sta danes. Model odkriva, da so ju na sedanji polo‘aj na obrobju oson~ja lahko »izstrelila« bli‘nja sre~anja z zarodkom Jupitra.

Astronome ‘e dolgo zanima izvor Urana in Neptuna. Na njunem sedanjem polo‘aju bi se plo{~a prahu in plina, iz katere sta nastala pred 4,6 milijarde let, premikala prepo~asi in bi bila preredka, da bi oblikovala tako veliki nebesni telesi. Masa Urana oziroma Neptuna je 15- oziroma 17-krat ve~ja od Zemljine.

Ra~unalni{ke simulacije njunega nastanka pa nikakor niso pripeljale do planetov, ki bi zemeljsko maso presegala ve~ kot 10-krat.

Morda je uganka zdaj re{ena. »Mogo~e je, da sta Uran in Neptun nastala blizu sedanje lege Jupitra,« pravijo raziskovalci Ed Thommes s Kalifornijske univerze v Berkeleyu, Martin Duncan s Queen’s University v Kingstonu in Hal Levison z Jugozahodnega raziskovalnega in{tituta v Boulderju. Domnevo so izrazili ‘e leta 1999, zdaj pa so opravili {e ra~unalni{ke simulacije, ki jo podpirajo.

23

V nekem trenutku je Jupiter prekora~il kriti~no mejo in za~el vsesavati plin mnogo hitreje kot Saturn, Uran in Neptun.

S tem se je spremenil v velikana z maso, 300-krat ve~jo od zemeljske.

Po njihovih besedah so obmo~je okoli Jupitra in Saturna neko~ zasedali »zarodki« Jupitra, Saturna, Urana in Neptuna, ki so vsi imeli od 10- do 15-kratno maso Zemlje. V nekem trenutku pa je Jupiter prekora~il kriti~no mejo in za~el vsesavati plin mnogo hitreje kot drugi trije. S tem se je spremenil v velikana z maso, 300-krat ve~jo od zemeljske. »Uran in Neptun sta morda plinski jedri, ki sta izgubili tekmo rasti

z Jupitrom,« pravi Thommes.

V simulacijah Jupiter izvr‘e druge planetne zarodke (ponavadi pro~ od Sonca), podobno kot tako imenovani te‘nostni katapult pospe{i vesoljsko ladjo.

Trk s kr{em, ki kro‘i v zunanjem delu oson~ja, planete upo~asni in omogo~i, da se pod te‘nostnim vlekom Sonca ustalijo v kro‘nih orbitah. »V pribli‘no polovici na{ih simulacij so orbite razporejene povsem podobno dana{njemu razporedu oson~ja, z analogoni Jupitra, Saturna, Urana in Neptuna,« pravi Thommes.

Astronomi menijo, da lahko proces planetne migracije pojasni tudi druge anomalne lastnosti oson~ja. Uveljavljena je na primer domneva, da je Oortov oblak kometnih jeder, ki obdaja na{e oson~je, nastal iz snovi, izvr‘ene iz obmo~ja Urana in Neptuna. Toda kemi~na sestava kometov se razlikuje od sestave planetov. Problem izgine, ~e sta Uran in Neptun nastala drugje, pravi Thommes.

Po besedah astronoma Steinna Sigurdssona, ki je pred ~asom posku{al razlo‘iti nastanek Neptuna in Urana z obstojem dodatnih razse‘nosti, je nova teorija verjetna, {e posebej, ker ne zahteva uporabe novih fizikalnih na~el.

D

Misteriji 23

Rekonstruiranje terapevtske rabe rastlin v starodavnem Sredozemlju

Zeli{~a v Starem veku Z

ahodna medicina se je za~ela v Sredozemlju, z deli zdravnikov, kot so bili Hipokrat, Dioskurid in Galen. Dejansko imajo mnoga sodobna zdravila svoj izvor v starodavnih zdravilnih rastlinah, od katerih so nekatere v rabi ‘e na tiso~e let. Vendar izro~ilo klasi~nega starega veka o zdravilnih rastlinah (od 8. stol. pr. n. {. do 3. stol. n. {.) ni bilo nikoli zbrano na enem mestu.

Zdaj smo lahko del zgodovinskega prizadevanja, da se izdela iz~rpna baza podatkov starodavnih terapevtskih metod iz redkih knjig in arheolo{kih najdi{~. Dr. Alain Touwaide, znanstveni sodelavec Smithsonovega in{tituta, ‘e celo desetletje prou~uje zdravilne recepte in opise zeli{~ v starih gr{kih in arabskih rokopisih. Med temi starodavnimi viri in sodobno literaturo obstajajo mnoge vrzeli v imenih in rabah zdravilnih rastlin, ki jih bomo pomagaDva dneva sta predvidena za obisk dveh arheolo{kih najdi{~, kot sta Pompeji in Ostia, za li zapolniti. raziskovanje tam najdenih botani~nih artefaktov. Na sliki Junonin tempelj v Ostii.

V redkih renesan~nih knjigah (iz 15. in 16. stoletja) bomo zbirali podatke o di{~, kot sta Pompeji in Ostia, za raziskTERENSKI POGOJI starodavni uporabi zdravilnih rastlin in ovanje tam najdenih botani~nih artefaknjihovi identifikaciji ter jih dodajali v tov. Baza podatkov, ki jo bomo pomaIN TERMINI rasto~o bazo podatkov. gali zgraditi, bo spodbudila napredek Bivali bomo v skupnih sobah z moTouwaidejevemu projektu se bomo na mnogih podro~jih, od integriranja derni le‘i{~i in zajtrkom, dovolj blizu lahko tokrat prvi~ na terenu pridru‘ili tradicionalnih medicin do epidemi- knji‘nice oziroma podzemeljske ‘eleznice, da se lahko tja odpravimo pe{. Za tudi prostovoljci. Delali bomo v enem ologije starodavnih kultur. zajtrk in ve~erjo bomo u‘ivali najbolj histori~nih mest na lokalne specialitete, doma~e svetu – Rimu. V Narodni knjiV Misterijih v vsaki {tevilki predstavljamo programe, pri juhe, pa{to, sir, ribe in meso. ‘nici se bomo v oddelku za katerih lahko sodelujete tudi vi. Za sodelovanje ni potrebna Kosili pa bomo v piceriji ali redke knjige dodobra spoznaposebna izobrazba ali poznavanje ve{~in; strokovnjaki na terenu udele‘ence nau~ijo vsega, kar je potrebno. kavarni blizu knji‘nice. li z raznimi zgodovinskimi Programi Earthwatcha zajemajo tri glavne smeri: raziskbesedili, iz katerih bomo zbiTermini 2003: Ekipa I: 1.ovanje, ohranjanje in izobra‘evanje. rali opise rastlin, njihova ime14.6. • Ekipa II: 15.-28.6. • EkiStro{ke bivanja vsak poravna sam. Evropski naslov orna in vire. pa III: 29.6. – 12.7. • Ekipa IV: ganizacije, ki se ji lahko pridru‘ite: 31.8.-13.9. • Ekipa V: 14.-27.9.

Earthwatch Europe/57 Woodstock Rd./Oxford OX2 6 HJ.UK. Telefon: Dva dneva sta predvidena ++44(0)1865-311-600. http://www.earthwatch.org • Ekipa VI: 28.9.-11.10. za obisk dveh arheolo{kih naj-

D

24

PRODAJA PO PO[TI

INFORMIRANI KOZARCI Njihova posebnost je, da izbolj{ajo vsakdanjo vodo; v njih voda spremeni svoje fizikalno-kemi~ne lastnosti, informacije v kozarcu vzpodbudijo njene samoo~i{~evalne lastnosti. Voda iz informiranih kozarcev je za vsa ‘iva bitja primernej{a pija~a, kar je dokazano z vrsto 3.300 SIT poskusov, ki te~ejo iz meseca v mesec. Tako na primer genotoksi~ni test dokazuje, da kozarec izbolj{a vodo za kakih 40 odstotkov.

Ker razli~ne barve razli~no delujejo na ljudi, smo glede na ezoteri~na izro~ila kozarce opremili s simboli razli~nih barv, pri ~emer je v vseh kozarcih osnovna informacija enaka, zeleni in rde~i pa imata {e dodatne informacije.

Vsakemu originalnemu kozarcu je prilo‘en certifikat.

Za dobro zdravje je priporo~ljivo, da na dan popijemo kakih osem kozarcev vode.

Tehnologija Hydronic, po kateri so narejeni kozarci, je bila z zlatim odli~jem nagrajena na 4.100 SITinovacij v Nürnbergu, Pittsburghu in na mednasejmih rodnem sejmu v Celju ter je prejela v Pittsburghu posebno nagrado za uspe{en naravovarstveni izdelek, kristalni globus.

Kozarci imajo svoj pomen tudi v barvni terapiji. Iz knjige 4.100 SIT Aura Soma povzemamo, kako barve delujejo na ~loveka: Modra: Deluje na grlno ~akro, vzpodbuja toleranco do sebe in drugih, vero v notranje vodstvo, okrepi odpornost, fizi~no in ~ustveno, zmanj{uje trpljenje...

Zelena: Deluje na sr~no ~akro, podpira nas pri sprejemanju odlo~itev, vzpodbuja nov pogled na stvari, prina{a mo~an stik z naravo ...

Rde~a: Spodbuja delovanje hormonskega sistema, pomaga premagovati agresivna ~ustva, obnavlja energijo, uravnove{a delovanje prve ~akre, pomaga pri stresu, pri razli~nih strahovih.

Opozorilo: Kozarcev ne smemo pomivati v pomivalnem stroju, uporabljati agresivnih pomivalnih sredstev ali vanje to~iti vro~o vodo.

MAGIC LIFE Plasti~na plo{~ica posebnih oblik zaradi svoje oblike zajema energijo iz okolja in jo oddaja v neposredno bli‘ino. Plo{~ica je kodirana z orgonskimi sevalniki in nam pove~a energijo in {~iti pred sevanji, ~e jo nosimo na vrvici okoli vratu ali v prsnem ‘epu.

1.350 SIT

TESLOVA PURPURNA PLO[^A Deluje s svojim indukcijskim magnetnim poljem biostimulativno na celi~ne procese, pove~uje izmenjavo plinov, krepi regenerativne procese in mikro cirkulacijo v obolelem tkivu. Uporabljamo jo zjutraj in zve~er po dvajset minut, tako da jo postavimo na obolela mesta in jo pritrdimo z obli‘em.

Uporabljamo lahko tudi dve plo{~i, postavljeni drugo proti drugi. Pomaga tudi proti nespe~nosti in drugim te`avam; prilo‘ena so natan~na navodila.

4.900 SIT

VR^ ZA DOBRO VODO Vr~ za dobro vodo deluje enako kot modri kozarec. Z biolo{kimi testi je dokazano, da zmanj{a genotoksi~nost vode do 40 odstotkov. ^e vodo iz vr~a nato~imo v informirani kozarec, se njegova u~inkovitost pove~a {e za nekaj odstotkov. V vr~ lahko nato~imo liter vode.

Tako kot informirani kozarci, tudi vr~ spremeni u~inek alkohola.

11.500 SIT

KRISTALINSKA KROGLA Krogla zagotavlja, da se energija okrog nje su~e desno (preverite z nihalom). V radioni~ni delavnici so ji vsevane informacije, ki razen dobre volje vzbujajo v ljudeh tudi odpornost proti {tevilnim boleznim. Osem centimetrov velika krogla deluje v premeru treh metrov. Poznavalci jih postavijo na ra~unalnik, na delovno mizo, predvsem pa na no~no omarico.

7.900 SIT

RADIESTEZIJSKI PRIBOR Plastificirana rozeta in nihalo z vre~ko sestavljata komplet za radiestezijsko delo. Na rozeti je {est razli~nih skal za ugotavljanje energetske frekvence prostora, predmetov in oseb, za ugotavljanje radiestezijskega potenciala, vitalnih energij, primernosti hrane, pija~, ~ajev, zdravil, zemeljskih sevanj in vibracij ... Na hrbtni strani rozete so natisnjena 4.900 SIT natan~na navodila.

ENERGIJSKA PLO[^ICA Bakrena samolepilna plo{~ica ima vgraviran znak magic life, ki zajema energijo iz okolja in jo dovaja v telo, dodatno pa je napolnjena s pomo~jo orgonskih sevalnikov z informacijami, kodami, ki pove~ujejo energijo v telesu. Uporabljamo jo lahko namesto obeskov, ki so namenjeni dodajanju energije. Plo{~ico nalepimo na zadnjo stran ure, radiestezijsko pa lahko takoj ugotovimo, za koliko nam pove~a energijo. ^e pa uro zavrtimo tako, da se plo{~ica nalega na ‘ile, se energija pove~a {e za nekajkrat.

To naj bi bila rezerva, ki jo lahko uporabimo, kadar smo utrujeni, kadar te‘ko vozimo avtomobil, kadar moramo biti zbrani, denimo na izpitih, med pogovori za slu‘bo itd. Posebnost ~istega elektrolitskega bakra iz Zlatarne Celje je, da v stiku s ko‘o po~asi prehaja v telo, ki si ga vzame, kolikor ga potrebuje. Baker v telesu zavira vnetja, bla‘i artriti~ne bole~ine in je sploh prvi znani zaviralec vnetij. Tako je energijska plo{~ica tudi nekaka zapestnica v malem, ki je povsem neopazna.

3.300 SIT

Misteriji 25

ZALO@BA ARA

TELO KLI^E PO VODI

PRIRO^NIK ZA ZDRAVILCE

Zdravnik internist F. Batmanghelidj dokazuje, da si lahko zdravje mo~no izbolj{amo s pitjem navadne vodovodne vode. Medicinsko utemeljeno.

Cena: bro{irana 2.900 SIT trda vezava 3.900 SIT

VODNIK PRAKTI^NE AROMOTERAPIJE

ZDRAVILNI ^AJI IN NASVETI

ZDRAVILNA ENERGIJA DREVES

Knjiga je izvrsten priro~nik za vse, ki ‘elijo prebuditi in razviti zdravilske sposobnosti ter k bolj{emu zdravju pomagati sebi in drugim. Opisane tehnike so zelo u~inkovite in vklju~ujejo barve, zvoke in di{ave.

Davno izro~ilo in najnovej{e terapevtske informacije o rastlinskih eteri~nih oljih, ki jih lahko kupimo v vsaki bolje zalo‘eni trgovini z naravno kozmetiko. Enostavni napotki za odpravljanje stresa, zdravljenje bolezni, obogatitev ~utov, masa‘o in kopeli.

^ajne me{anice za vse vrste tegob in {e nasvete, s katerimi se jih da olaj{ati, je zbral v svoji knjigi starosta slovenskih zeli{~arjev Jo`e Toma`in~i~. V knjigi je ve~ kot 100 izbranih receptov in na stotine nasvetov.

Spoznajte na~ine in vaje za zajemanje zdravilne energije dreves v gozdu, go{~avi ali na vrtu, ne glede na to, kje ‘ivite.

Cena: 3.900 SIT

Cena: 2.900 SIT

Cena: 2.900 SIT

ZDRAVA NOSE^NICA

JABOL^NI KIS

^UDE@ OLJ^NEGA OLJA

V ‘ivljenju vsake ‘enske je porod najve~ji dogodek in nanj se je treba pripraviti. Vsaka nose~nica si ‘eli biti zdrava in roditi zdravega otroka. Knjiga opisuje, zakaj je telovadba med nose~nostjo priporo~ljiva in zdrava.

Knjiga, kako uspe{no naredite kis kar doma in na sebi preizkusite njegove blagodejne u~inke.

Presene~eni boste, kako lahko ta cenena in enostavno narejena teko~ina deluje na zdravje.

Priro~nik z razlagami, kako olj~no olje varuje pred artritisom, sr~no‘ilnimi boleznimi in rakom na dojki. Ameri{ka uspe{nica na podlagi rezultatov {tevilnih raziskav vodi v svet zdrave in okusne prehrane, ki varuje zdravje.

Cena: 1.700 SIT

Cena: 1.900 SIT

Cena: 1.900 SIT

ZDRAVA SREDOZEMSKA PREHRANA To, kar znanost spoznava za resni~no zdravo hrano, jedo ljudje ob Sredozemskem morju ‘e od nekdaj: zelenjavo, pusto meso, ribe, za~inijo z olj~nim oljem in ~esnom ter vrsto imenitnih za~imb. Ve~ kot 100 receptov.

Cena: 2.900 SIT

ZDRAVILNA MO^ GOB Razlaga, zakaj so gobe naravna zdravila, ki ‘e 20 stoletij zdravijo raka, sladkorno bolezen, bolezni srca in druge te‘ave, kako krepijo in s tem prepre~ujejo obolevanje.

Cena: bro{irana 4.900 SIT trda vezava 5.900 SIT

Cena: 1.900 SIT

RIBE NA 150 NA^INOV

RI@ NA 100 NA^INOV

Riba je okusen in zdrav obrok.

Kak{na je hranilna in energetska vrednost rib, kako ribe pripravljajo v razli~nih krajih po svetu. Vse to in 150 odli~nih receptov za juhe, ri‘ote, solate in druge ribje jedi.

Ri‘ je za ve~ kot milijardo ljudi to, kar je za nekatere narode kruh, za nekatere pa krompir. V knjigi preberite, kako okusne ri‘eve jedi in sladice pripravimo na ve~ kot 100 na~inov in zakaj ri‘ ni le hrana, temve~ tudi zdravilo.

Cena: 1.600 SIT

Cena: 1.900 SIT

Naro~ilnica Misteriji Naro~am izdelke:

koli~ina

cena

pla~al bom po povzetju {t. ~lanske kartice: EU KARANTA AMEX VISA s kartico {t. kartice: veljavnost do: podpis: ime in priimek: ulica in hi{na {tevilka:

UGANKARSKI SLOVAR I. IN II. DEL Dve knjigi - ugankarska gesla na ve~ kot 700 straneh - Za vse strastne ugankarje, ki jim je re{evanje kri‘ank v veselje in kratek ~as.

Cena posamezne knjige: 2.490 SIT

SANJE

ZA

NA

RO

^

K NI

E

30

%

P PO

US

TA

SPOMINI

Kaj pomenijo sanje, ki so lahko vesele ali pa tema~ne? Knjiga je pravi ka‘ipot pomena razli~nih sanj. Zato pride prav vsakomur, ki verjame, da so prav njegove sanje pripomogle k njegovi usodi.

Barvna spominska knjiga za otroke – od rojstva do za~etka {olanja ali {e dlje. Lahko je tudi primerno darilo za va{ega mal~ka. Morda vam bo neko~, ko bo starej{i, zelo hvale‘en, ker ste opisali njegove prve korake.

Cena: 1.900 SIT

Cena: 2.990 SIT

po{tna {tevilka, po{ta: kraj, datum, telefon: Naro~ilnico po{ljite na naslov: ARA, [martinska 10, 1000 Ljubljana tel.: 01/431-20-25, faks: 01/230-16-27, e-mail: ara @ zalozba-ara.si Vsi izdelki so naprodaj tudi v trgovini AUREA BTC, hala A Ljubljana, tel. 01/541-17-60.

26

PRIPORO^AMO: Kozmobiolo{ki koledar 1961 - 1985 (1.900 SIT) • @iveti z revmatizmom (1.900 SIT) • Varujmo srce (1.900 SIT) • Napovedovanje usode z igralnimi kartami (2.900 SIT) • Prerokovanje s ciganskimi kartami (2.900 SIT) • V kraljestvu za~imb (1.900 SIT) • Kuhinja zlatega polja (1.900 SIT) • Kuhinja zlatega polja – ka{e (trda vezava 2.900 SIT, bro{irana - 1.900 SIT) • Kuhinja zlatega polja – od polente do kuskusa (2.900 SIT)

ZALO@BA ARA

^ESNOVE JEDI S ~esnom je mogo~e prepre~iti sr~ne in ‘ilne bolezni, ~esen krepi imunost, premaguje klice... Vsakdanje u‘ivanje je najmanj, kar lahko storimo za svoje zdravje. V knjigi ^esnove jedi je ve~ kot 100 receptov.

Cena: 2.900 SIT

^ESEN, ^UDE@NO HRANILO

BIOHRANA

RECEPTI ZA BIOHRANO

POTOVANJE DU[

USODA DU[

Najsodobnej{a znanstvena spoznanja iz 2000 raziskav o neverjetni zdravilni mo~i te ‘e tiso~letja znane rastline in njenem vplivu na resnej{e bolezni sodobnega ~asa...

Je temelj zdrave prehrane. Vsebina te knjige so spoznanja, izku{nje in ugotovitve o pomenu prehrane, o zdravi prehrani, ki lahko izredno dobro vpliva na vsakogar. Knjiga opisuje na~ela in svetuje izbor bio‘ivil.

Ve~ kot 100 receptov za biohrano za {tiri letne ~ase. V knjigi boste lahko prebrali tudi o smernicah za prehrano starej{ih, o zdravi prehrani mladih, o vmesnih obrokih hrane in o kakovosti bio‘ivil.

V knjigi najdemo odgovore na ve~na vpra{anja, kaj se dogaja z du{o, ko ~lovek umre, bodisi naravne bodisi nasilne smrti.

Kdaj in kako se du{a odlo~i, da pride v ~lovekovo telo? Kaj se dogaja z du{o med dvema ‘ivljenjema?

Ameri{ki mojster hipnoterapije Michael D. Newton je na podlagi {tevilnih seans pri{el do novih odkritij o usodi du{ in to popisal v ve~ kot 500 strani debeli knjigi, ki v obliki intervjujev odstira pogled v skrivnost zasmrtja. Knjiga je ameri{ka uspe{nica.

Cena: 1.900 SIT

Cena: 1.600 SIT

Cena: 1.600 SIT

Cena: 3.300 SIT

Cena: 5.500 SIT

KAKO VIDIMO, BEREMO IN IZBOLJ[AMO AVRO

KAKO ODKRIJETE VA[A PREJ[NJA @IVLJENJA

Priro~nik za spoznavanje avre in razlage, kako se jo nau~imo gledati in spoznavati njen pomen; kako nam avra ka‘e na podlagi bioenergijskih zevov du{evno in telesno stanje.

Priro~nik korak za korakom vodi do znanja, kako se sami, brez terapevta, spustimo v prej{nja ‘ivljenja in odkrijemo vzroke morebitnih bolezni, preganjavic, stisk, ki izvirajo iz davnine.

Cena: 1.900 SIT

Cena: 2.900 SIT

KAKO SE NAU^IMO AVTOMATSKEGA PISANJA

KAKO POVE^AMO SAMOZDRAVILNE SPSOBNOSTI

Priro~nik, ki vas pou~i, kako prek avtomatskega pisanja vzpostavite stik z Vi{jim jazom, ki vas vodi in vam svetuje, komunicirate z drugimi bitji, ki vam posredujejo razli~ne informacije, dobite odgovore...

Sami lahko veliko storimo za svo je zdravje. Prisluhnimo naravi.

Napotki za klistiranje, post, teles no vadbo in savnanje. Kako, ko liko in kdaj naj bi jedli, da bi spre menili svoj svet zdavja.

Cena: 1.900 SIT

KAKO VPLIVAJO OSEBNA [TEVILA

PRIKRITA ZGODOVINA ^LOVE[KE RASE

S pomo~jo {tevil, vsako ima svoj pomen, lahko bolje spoznamo sebe in ljudi, ki nas obkro‘ajo. [tevila nam lahko pomagajo ustvariti lep{e ‘ivljenje, z njimi lahko pokukakmo v preteklost, razumemo sedanjost in na~rtujemo prihodost. Cena: 2.900 SIT

Knjiga opisuje izkopanine, ki jih v muzejih skrivajo v depojih; strokovnjaki ne znajo razlo‘iti njihovega porekla; seznanja tudi s predmeti, katerih starost ocenjujejo na milijone let, ~eprav je ~love{ka rasa uradno stara {ele 100.000 let. Cena: 3.900 SIT

Cena: 2.900 SIT

Vaje za trebuh in hrbet videokaseta z vajami za krepitev hrbtnih in trebu{nih mi{ic ter bolj{o gib~nost.

(36 min.).

Vaje za noge in zadnjico videokaseta za krepitev mi{ic nog, bokov in zadnjice (38 min.).

3.380 SIT

3.380 SIT

Knjige naro~ite z naro~ilnico, natisnjeno na levi strani.

Naro~ila tudi po telefonu:

01/431 20 25.

Vse knjige prodajajo tudi v trgovini AUREA - BTC, hala A, tel.: 01/541 17 60.

Vaje za raztezanje stretching. videokaseta z vajami za ohranjanje in pridobivanje gib~nosti celega telesa (47 min.).

3.380 SIT

Program za sprostitev je namenjen vsem, starej{im od 12 let.

kaseta 1.300 SIT zgo{~enka 1.900 SIT

DARILO Za knjige, ki jih boste naro~ili po povzetju DO 20. DECEMBRA 2002 2002, bo po{tnino za vas pla~ala zalo•ba ARA.

SRE^NO 2003

Misteriji 27

PRODAJA PO PO[TI

INFORMIRANI LON^EK

KOZMOBIOLO[KI VZGLAVNIK

Informirani lon~ek dopolnjuje program informiranih izdelkov. Ima enake lastnosti kot modri kozarec; fizikalno vpliva na razdru‘evanje molekul v teko~inah in jih tako omeh~a.

Zato imajo ~aji, ki jih pripravljamo v lon~ku bolj{i okus, o‘ivljena voda potegne iz rastlin ve~ u~inkovin.

Na informiranih lon~kih so odtisnjeni posebni simboli “magic life” v ~akrinih barvah, ki ugodno delujejo na zdravje.

Lon~ki imajo razli~no obarvane robove, da si lahko izberete svojega. Informirane lon~ke lahko pomivate v stroju, primerni so za vse vrste vro~ih napitkov, tudi za juhe.

3.300 SIT

TELEFONSKA ZA[^ITA NORAD Telefonska za{~ita Norad je samolepilna bakrena plo{~ica s premerom 12 milimetrov. Nalepimo jo na mobilni telefon v bli‘ini antene ali znotraj na baterijo. Z informacijami, ki jih oddaja, zmanj{uje negativni vpliv sevanja mobilnih telefonov za ve~ kot sedemdeset odstotkov. Tako ob~utno zmanj{uje tveganje okvar kromosomov, ki jih povzro~a sevanje. Doma in v tujini nagrajena za{~ita Norad je preverjena z biolo{kim testom in z merjenjem u~inkov na ~lovekovo biopolje.

2.975 SIT

ATLANTIDSKI PRSTAN IN PLO[^ICA Sta srebrna, oblikovana tako, da posebni liki sprejemajo in oddajajo kozmi~no energijo in s tem {~itijo pred negativnimi sevanji. Ugodno delujejo na zdravje in dobro po~utje, prepre~ujejo nesre~e. Oblika prstana izhaja iz davnine, saj so u~inki likov, ki so skrbno vdelani v celjski srebrni nakit, znani ‘e iz ~asov faraonov. Velikosti prstana: od 16 do 26 mm notranjega premera. prstan 8.900 SIT plo{~ica 8.900 SIT

Narejen je iz lu{~in v Sloveniji biodinami~no pridelanega pra‘ita pire. V lu{~inah pire je vskladi{~ena kozmi~na energija, ki dobrodejno deluje na vsa ‘iva bitja. Vzglavnik je velik 40 x 40 cm, je primerno napolnjen, da je mehak in zra~en ter se prilagaja vratu in glavi. Mnogi ga uporabljajo tudi v terapevtske namene, za bla‘enje bole~in v vratu, hrbtenici, zmanj{eval naj bi 4.900 SIT smr~anje itd.

BAKRENE ZAPESTNICE Zmanj{ujejo ali odpravljajo bole~ine, ki jih povzro~ajo revma, artritis, i{ijas, lumbago, igranje tenisa, golfa, ko{arke... Mnogi, ki nosijo zapestnico, zmanj{ajo ali pa celo opustijo jemanje protibole~inskih zdravil in tako veliko naredijo za svoje zdravje. Velikosti zapestnic: od 15 do 19 cm premera. Naprodaj so tudi posrebrene ali pozla~ene. a) bakrena 3.700 b) bakrena informirana 4.990 c) posrebrena 5.700 d) pozla~ena 9.600 in e) pozla~ena z gravuro 12.500 SIT

AJDOV VZGLAVNIK Ajdov vzglavnik je napolnjen s 3,3 kilograma lu{~in biolo{ko pridelane ajde, velik 70 x 50 cm. Lahko ga poljubno oblikujete in si sami dolo~ite najprimernej{o vi{ino. Se ne greje in je zelo zra~en. Primeren je za vse ljudi, predvsem pa za tiste, ki imajo bole~ine v vratu, glavi, hrbtenici ...

9.800 SIT

SOLNA LU^ Solna lu~ izredno ugodno deluje na po~utje in zdravje, saj seva negativne ione in oddaja v prostor ‘ivljenjsko pomembno desnosu~no bioenergijo, s katero se, ~e je potrebno, napolni vsako telo. Njeno blagodejno delovanje je priporo~ljivo predvsem ob televizorjih, ra~unalni{kih ekranih, mobilnih telefonih, patogenih sevanjih ... V prodaji po po{ti so naprodaj te`ke: a) 3 - 4 kg 10.900 SIT b) 4 - 5 kg 11.815 SIT c) 5 - 6 kg 13.900 SIT

RADIESTEZIJSKA NIHALA ^AKRINA MAJICA ^akrine majice iz Avstralije telesu dovajajo bioenergijo s pomo~jo mo~nih nihanj nenavadno ‘ivih barv (njihove intenzivnosti se na papir ne da natisniti) in tako polnijo avro in izbolj{anje zdravje. Velikosti S, M, L, XL, XXL. 14.900 SIT

28

Karnak (a) (nova oblika), Izis (b) - 6 in Izis (c) - 4 (oba novej{a oblika) so med najbolj znanimi radiestezijskimi nihali. Nihali Izis sta poimenovani po egip~anski boginji Izidi, primerke tako oblikovanih nihal so na{li v izkopanih egiptovskih sarkofagih. Uporabljamo jih za preiskavo {kodljivih sevanj, iskanje vode, izbiranje primerne prehrane, doziranje, pa tudi za diagnosticiranje.

Cena posameznega nihala: 4.900 SIT

a

b

c

Domnevajo, da je nenavadna lobanja pri{la iz NLP

Kristalna lobanja se u~i O

b Bo‘i~u je na ran~u v dolini San Luis v Koloradu jahala nova lastnica tamkaj{njega posestva. Ta dolina je znano prizori{~e mnogih nenavadnih dogodkov: skrivnostnih lu~i, neznanih lete~ih predmetov in iznaka‘ene ‘ivine. Nenadoma je ‘enska na konju zaznala svetel ‘arek, ki se je odbil od tal. Razjahala je, stopila nazaj in v zemlji zagledala nekaj ble{~e~ega. Odstranila je plast zemlje, ki je zakrivala predmet - in prikazala se je kristalna lobanja.

Lobanja je bila izmali~ena in spa~ena, kot da jo je nekaj raztopilo ali da je nastala iz teko~e oziroma raztopljene mase. Njena povr{ina je bila spolirana in brezhibno gladka. Na eni strani je imela nekaj podobnega ~love{kim zobem, na drugi pa je spominjala na profil Nezemljana. Tam, kjer naj bi bil vrat, je bila gladko odrezana.

Mnogi, ki so meditirali z lobanjo, ~utijo, da je skrivnostni kristalni predmet pomembna in mo~na vez ~love{ke in zunajzemeljske energije.

Najditeljica, ki je od novinarjev pozneje zahtevala, da ohranijo njeno anonimnost, {e nikdar ni videla ~esa podobnega. Ko je lobanjo pokazala ve~ poznavalcem, je izvedela, da je bilo doslej odkritih ‘e nekaj kristalnih lobanj. Mnoge med njimi so neznanega izvora in imajo domnevno misti~ne mo~i.

Kristalne lobanje niso zanimive samo za arheologe, temve~ tudi za medije, ki v njih nahajajo metafizi~ne lastnosti.

Misteriji 29

KRISTALNA

LOBANJA SE U ~ I

Vest o kristalni lobanji iz doline San Luis se je raz{irila in najditeljica je dovolila, da predmet razstavijo v prodajalni kristalov »Light Reflections« v bli‘njem Moffatu. Lobanja je postala atrakcija, ki si jo hodijo ogledovat od blizu in dale~.

Novinarki Cathy Drew, ki je tudi sama obiskala Moffat, da bi si ogledala nenavadno odkritje, je lastnica »Light Reflections« povedala, da je z lobanjo ‘e meditiralo nekaj parapsiholo{kih medijev. Nekateri so ob tem za~utili njeno povezanost z notranjim zemeljskim svetom. Dejali so tudi, da ima lobanja lastno zavest in da se u~i od ljudi, ki jo dr‘ijo. Posamezni mediji pravijo, da jim je posredovala informacije, ~e{ da je v dolini San Luis skritih {e nekaj kristalnih lobanj: ena smaragdna, ena ametistna in morda {e devet drugih.

Lastnik prodajalne Al Dorr pravi, da je »energija v lobanji zelo pozitivna«.

Dodaja, da doslej {e nikomur ni uspelo ugotoviti, iz kak{nega minerala je; nekateri domnevajo, da je pri{la iz NLP. Mnogi, ki so z njo meditirali, ~utijo, da je skrivnostni kristalni predmet pomem-

Starodavnih kristalnih lobanj je zaenkrat znanih 49. Zelo malo teh je na vpogled javnosti. Ena izmed njih je lobanja z imenom Sha-Na-Ra (na sliki).

30

Ve~ino kristalnih lobanj so na{li v starodavnih pokopali{~ih Mehike in Srednje Amerike.

Strokovnjaki jih delijo na starodavne (stare nad 1000 let), stare (s preloma 19. in 20. stoletja) in novej{e, ki prihajajo iz ZDA, Brazilije, Srednje Amerike, Evrope in Orienta. Imajo jih v ezoteri~nih trgovinah, cene pa so precej{nje; v zadnjem ~asu so na voljo ‘e cenej{e lobanje s premi~nimi ~eljustmi iz Kitajske.

bna in mo~na vez ~love{ke in zunajzemeljske energije. Na vpra{anje, kaj meni o lobanji, Al Dorr odgovarja: »Mislim, da nas pripravlja na nekaj bolj{ega.« Za meditacijo si jo je pri njem izposodil tudi dolgoletni raziskovalec kristalnih lobanj Richard Cossley. Dorru je povedal, da je skoraj prepri~an, da je lobanja nova, vendar oddaja enake energije kot starej{e kristalne lobanje.

Tudi nekateri manj misti~no razpolo‘eni opazovalci zatrjujejo, da ob~utijo nenavadno energijo, ki jo oddaja lobanja. V zvezi z njo poro~ajo celo o posameznih nenavadnih dogodkih. Nek skepti~ni obiskovalec jo je odnesel iz prodajalne; ko se je z njo pribli‘al svojemu avtomobilu, je na njem razneslo zra~nico. Raziskovalec, ki je pri{el, da bi lobanjo posnel na video, je v prodajalni odkril, da kamera no~e delovati.

Lobanji pripisujejo tudi nekaj ~ude‘nih ozdravitev.

Kristalno lobanjo je pregledal geolog iz naravoslovnega muzeja v Denverju. ^eprav o njej ni dal uradnih izjav, je menda nanj naredila velik vtis s svojo brezhibno strukturo. Tako kot pri mnogih lobanjah, najdenih v Srednji Ameriki, tudi pri tej ni nobenih sledi klesanja ali ulivanja. Za zdaj {e noben geolo{ki ali arheolo{ki strokovnjak ni dal uradne ocene o starosti najdbe. Morda je nastala ‘e v sivi davnini, po drugi strani je mogo~e, da je povsem nova. Eden od raziskovalcev pa opozarja, da se po marsi~em razlikuje od podobnih dosedanjih najdb: ~e je pristna, je prva kristalna lobanja, odkrita zunaj Srednje Amerike, prva nesomerna, prva, ki ima jezik, in prva z dvema obrazoma.

Kot re~eno, je zdaj razstavljena v prodajalni »Light Reflections« v Moffatu, obiskovalci pa jo lahko za majhno vsoto vzamejo s seboj v posebno sobo, namenjeno meditaciji.

D

Ali je prvi pravi kiborg za~etek nadvlade ra~unalnikov nad ljudmi?

Pol~lovek in polra~unalnik P

isci znanstvene fantastike si ‘e ve~ desetletij zami{ljajo kiborge – bitja, ki so na pol ljudje in na pol stroji. Na znanstvenem podro~ju z vsaditvami u{esnega pol‘a ‘e lahko vrnejo sluh gluhim bolnikom; ra~unalniki, ki zaznavajo mo‘ganske valove, pa omogo~ajo komuniciranje paraliziranim bolnikom. Toda zdaj je prvi~, da nekdo posku{a ra~unalni{ko izbolj{ati ‘iv~ni sistem zdravega ~loveka.

Prvi pravi kiborg je postal Kevin Warwick, profesor kibernetike na Univerzi v Readingu, Velika Britanija. @e leta 1998 je pretresel mednarodno znanstveno skupnost, ko si je dal v levo roko vsaditi silikonski ~ip - transponder. Vsa-

Profesor Kevin Warwick, prvi pravi kiborg, v svoji knjigi »Jaz, kiborg« vidi prihodnost ~love{tva v evolviranju v kiborge.

^e lahko ra~unalnik spodbudi ~loveka, da brez lastne volje premakne svojo roko, to odpira mo‘nost, da bo lahko ra~unalnik neko~ na daljavo upravljal ~loveka, namesto da bi bilo narobe. dek, ki ga je nosil dva tedna, je po{iljal signal, ki ga je sprejemal ra~unalnik na univerzi in je Warwicka identificiral.

Ra~unalnik je bil programiran za odpiranje vrat, pri‘iganje lu~i in podobno, pa~ glede na mesto, kjer je bil profesor.

V naslednjem poskusu, ki se je za~el lansko leto, naj bi signali prihajali neposredno iz ‘iv~nega sistema. V ta namen so Warwicku vsadili niz mikroelektrod na medialni ‘ivec, ki vpliva na premikanje roke in dlani.

Po ‘icah naj bi se signali od glavnega ‘iv~nega sistema prena{ali prek radijskega oddajnika do zunanjega ra~unalnika, ki zapisuje vzorce. Naprava naj bi detektirala razli~ne signale od ‘ivcev glede na Warwickove gibe, njegove zaznave ob dotikanju in celo njegova razpolo‘enja, potem pa bi te signale poslala nazaj do njegovih ‘ivcev; tako ‘elijo ugotoviti, ali lahko umetno spro‘ijo razli~ne gibe oziroma ob~utke.

Warwickova ‘ena Irena si je dala vcepiti podoben vsadek, saj ‘elita komunicirati prek signalov, ki jih posreduje ra~unalnik. »Nameravava med seboj izmenjevati emocionalne signale. Tako bom videl, ali lahko na primer ~utim

enako bole~ino, kot jo ~uti moja ‘ena,« pravi Warwick.« Tovrstni poskusi prina{ajo razli~ne potencialne nevarnosti. Ena nevarnost je, da se na ra~unalniku shranjene informacije, nalo‘ene z ‘iv~nega sistema prve osebe, lahko narobe prevedejo, ko jih prejme druga oseba s ~ipom. Signali na njenem ‘iv~nem sistemu naj bi poustvarili ob~utke, kar je {e posebno ko~ljivo pri signalih, kot je na primer bole~ina.

REVOLUCIJA V MEDICINI? Toda Warwick meni, da potencialne nevarnosti odtehtajo mo‘ne koristi, ki lahko povzro~ijo revolucijo v medicini.

Lahko bi dosegli premikanje udov pri ljudeh s prekinjenim ‘iv~nim sistemom ali multiplo sklerozo. Lahko bi razvili nov, ultrasoni~en ~ut za slepe ljudi, ki bi jim dal ob~utek za razdaljo. Obstajajo {iroke mo‘nosti za elektronsko medicino: elektronski signali bi lahko odstranili glavobol, delovali kot pomirjevalo

Raz{iritev na{e zmo‘nosti za obdelavo informacij, tako da nave‘emo ~ipe na ‘iv~ni sistem, je temeljna sprememba samega bistva ~loveka.

Misteriji 31

P OL ~LOVEK

IN POLRA ~ UNALNIK

nost ~loveka ne bo najbolj svetla. Na{ na~in sporazumevanja in razmi{ljanja je zelo po~asen, hudo primitiven. Navsezadnje bomo postali divjaki prihodnosti. Genetika omogo~a le kratkoro~ne, neznatne spremembe. Korak h kiborgom pa ~loveku omogo~a naravno, tehnolo{ko nadgradnjo v tehnolo{ki svet.

Imam ob~utek, da bo to naslednji korak v ~lovekovi evoluciji. Pravzaprav bomo morali narediti ta korak, ~e ne ‘elimo zaostati v tekmi z inteligentnimi stroji.«

EVOLUCIJA V SUPERMANE

Na ulicah za sedaj {e ne vidimo kri‘ancev s stroji, ~ez petdeset let pa naj bi ‘e prevladovali nad ljudmi.

ali pa regulirali bole~ino, kot sredstvo proti bole~inam s takoj{njim u~inkom.

Ampak mo‘nost ~love{ke zlorabe {e ni najve~ja nevarnost. ^e lahko ra~unalnik spodbudi ~loveka, da brez lastne volje premakne svojo roko, to odpira mo‘nost, da bo lahko ra~unalnik neko~ na daljavo upravljal ~loveka, namesto da bi bilo narobe. Warwick priznava, da je tehnologija lahko zelo {kodljiva: »^e bo pri{lo do ustvarjanja nadljudi,« pravi, »bi to lahko pomenilo konec ~love{tva.« Pa vendar je sam gore~ zagovornik ustvarjanja nadljudi. V tekmi z ra~unalniki lahko po njegovem konkurirajo le kiborgi: »Ko bodo stroji postali inteligentnej{i od nas, recimo do leta 2050, bodo diktirali na{e ‘ivljenje. Kakor mi sedaj ravnamo z bitji, ki so manj inteligentna od nas, tako bodo stroji ravnali z nami; mogo~e bodo imeli ljudi na farmah, v ‘ivalskih vrtovih, ~e pa bomo imeli sre~o, nas bodo imeli za hi{ne ljubljence, kar pa je

32

tudi najve~, ~esar se lahko nadejamo.« Kako pa bo okoli leta 2100? »Takrat bodo ‘e povsod inteligentni stroji oziroma roboti, ter kiborgi, v katere bodo

Kakor mi sedaj ravnamo z bitji, ki so manj inteligentna od nas, tako bodo stroji ravnali z nami; mogo~e bodo imeli ljudi na farmah, v ‘ivalskih vrtovih, ~e pa bomo imeli sre~o, nas bodo imeli za hi{ne ljubljence, kar pa je tudi najve~, ~esar se lahko nadejamo. evolvirali ljudje. Roboti in kiborgi bodo krojili usodo navadnih ljudi, kot jih poznamo danes. In mislim, da ta prihod-

Warwick se nadeja, da bo tehnologija, ki jo razvija, v prihodnosti spremenila ljudi v supermane z novimi ~uti in sposobnostmi. Namesto na{ega sedanjega na~ina sporazumevanja – govora, ki je zelo po~asen, serijski in poln napak – bi bilo po njegovem veliko bolje, ~e bi se sporazumevali le prek miselnih signalov: »Nau~iti se bomo morali po{iljati drug drugemu miselne predstave. ^e jaz mislim na sladoled, se moja predstava o njem najbr‘ razlikuje od tvoje; nau~iti se bomo morali spoznavati misli drugih. Morda bo to la‘je, kot si mislimo, morda pa ne. V vsakem primeru pa je govor staromoden, zastarel na~in sporazumevanja, ki ga bomo po~asi zamenjali.« Po Warwickovem mnenju bi morali izbolj{ati tudi zmo‘nosti pomnjenja in obdelovanja podatkov, kar bi dosegli, ~e bi bili ~lovekovi mo‘gani neposredno povezani z ra~unalni{ko mre‘o: »Ljudje bi komunicirali od enega ‘iv~nega sistema do drugega. To bi lahko pomenilo (elektronske) misli od mo‘ganov enega ~loveka do mo‘ganov drugega, po mo‘nosti prek Interneta. Kar bi seveda popolnoma spremenilo na~in komuniciranja med ljudmi ter med ljudmi in tehnologijo. Smo na usodnem razpotju; ~love{tvo se lahko spremeni in bi se po mojem moralo spremeniti. Tisti, ki ‘elijo ostati ljudje, to seveda lahko storijo, tisti pa, ki ‘elijo evolvirati v nekaj veliko mo~nej{ega in sposobnej{ega,

P OL ~ LOVEK

lahko storijo tudi to. Kar se mene ti~e, na noben na~in no~em ostati navaden ~lovek.« Nekateri dvomijo v uspe{nost Warwickovega »kri‘anja« ~loveka in ra~unalnika, nekateri pa zaskrbljeno zatrjujejo, da je njegovo prizadevanje neeti~no.

Profesor politolog Langdon Winner na Rensselaer Polytechnic Institute v New Yorku pravi, da je ta poskus »globoko nemoralen. Raz{iritev na{e zmo‘nosti

Velika nevarnost je ravno v tem, da je ta gro‘nja zelo prefinjena in v veliki meri nerazumljena, tako da utegne biti na{ odziv na to katastrofo veliko pre{ibak in prepozen, da bi uspeli re{iti ~love{tvo, kot ga od nekdaj poznamo. za obdelavo informacij, tako da nave‘emo ~ipe na ‘iv~ni sistem, je zelo temeljna sprememba samega bistva ~loveka.« ^e bo do tega dejansko pri{lo, bi po njegovem morali o tem razpravljati teologi, politiki in dr‘avljani.

HOMO SAPIENS OGRO@EN V ZDA so celo ustanovili zdru‘enje z naslovom Robowatch, ki svari pred »nekontrolirano evolucijo z ra~unalniki povezane tehnologije, ko sama teh-

IN POLRA ~ UNALNIK

nologija postaja dolgoro~na gro‘nja nadaljevanju eksistence na{e vrste, homo sapiens.« Dr. Dale Pierre Layman, predsednik zdru‘enja, s katerim smo se pogovarjali na Kongresu umetnosti in komunikacij v Cambridgu, pravi: »Na ulicah za sedaj {e ne vidimo kri‘ancev s stroji, ki bi nas ujezili in spodbudili k takoj{njemu protestu. Velika nevarnost je ravno v tem, da je ta gro‘nja zelo prefinjena in v veliki meri nerazumljena, tako da utegne biti na{ odziv na to katastrofo veliko pre{ibak in prepozen, da bi uspeli re{iti ~love{tvo, kot ga od nekdaj poznamo.« Najve~ja nevarnost pri ra~unalniDr. Dale Pierre Layman: »Prou~evanje duha ljudi, kot je izjemna kih je, kot se zdi, slovenska zdraviteljica Bernarda Polanc, je dokaz, da je ~love{ki um njihova dobesedno zmo‘en veliko ve~ kot najnaprednej{i ra~unalnik in da ga moramo neustavljiva evolu- ohraniti takega, kakr{en je.« cija v tako imenovanem sistemu pozitivnega feedbacka: ponavadi razvijejo v nevarne odvisnoshitrej{i in u~inkovitej{i ko so ra~unal- ti, ki ~ez nekaj ~asa dose‘ejo dramati~ni niki, razvnetej{i postanejo razvijalci vrhunec in se ponavadi kon~ajo s stanji umetne inteligence; in bolj ko so le-ti morbidnosti (bolezni) ali s smrtjo. razvneti, hitrej{i in u~inkovitej{i posta^e se ti sistemi pozitivnega feedbacnejo v izbolj{evanju svojih ra~unalnikov. ka kon~ajo v dramati~nih klimaksih, ki Tak{en za~aran krog ponavadi traja tako so v veliki ve~ini primerov skrajno dolgo, dokler ne dose‘e tak{nega ali {kodljivi za ~lovekovo psiho in somo druga~nega dramati~nega vrhunca. V (telo), potem lahko upravi~eno sklepana{em primeru utegne pozitivni feedmo, da se bo bodo~e stanje hiperkompback eksplozivno napredovati do stanja juterizacije, ki ga ne bo ve~ mogo~e obskrajne hiperkompjuterizacije – prekovladati, prav tako sprevrglo v hudo merne in nadnormalne uporabe ra~upatolo{ko stanje v celotni ~love{ki dru‘nalnikov. Pri sistemih pozitivnega feedbi, zatrjuje dr. Layman. backa, kot jih poznamo iz ~love{ke anaAndrej Kikelj tomije in fiziologije, lahko vidimo, da se

D

Misteriji 33

Pod katerim drevesom v druidskem horoskopu ste rojeni?

Drevesni horoskop K

eltom in njihovim druidom so drevesa slu‘ila kot simboli za posamezne mesece. Tako je nastal »drevesni horoskop«, ki temelji na trinajstmese~nem, luninem koledarju. Po keltski legendi je vsakdo rojen pod posebnim drevesom. Vsako od enaindvajsetih dreves tega horoskopa ima svojo lastno osebnost, ki odseva tudi v zna~aju ljudi, rojenih v njihovem »znamenju«. V Misterijih bomo v dvanajstih nadaljevanjih predstavili vsa ta drevesa in njihove horoskopske zna~ilnosti.

Ljudje smo ‘e od nekdaj ‘ivljenjsko povezani z drevesi. V~asih so drevesa uporabljali kot vir prehrane veliko bolj kot danes, ko jemo samo njihove sade‘e.

Jedli so tudi druge dele dreves (~eprav najve~krat v ~asih lakote), kot na primer drevesno skorjo in ‘elod. Listi nekaterih dreves so bili skoraj dnevno na jedilnem

Keltska kultura je {e vedno ‘iva, predvsem v starih obi~ajih in navadah: bodo~i nevesti se {e postavlja mlaj, na streho novo zgrajene hi{e {e postavijo smre~ico kot znak za dokon~ano delo, pa tudi Kurenti {e veselo ple{ejo, da prepodijo zimo. listu ljudi in ‘ivali. [e preden je dozorela divja zelenjava, kot so regrat, kopriva in trpotec, so drevesa ‘e nudila ne‘ne popke, ovite v drevesno smolo.

34

POMLADI, POLETI IN V ZIMI V gozdu, na ravnini smreka zeleni, svoje mo~no telo v nebo vzdiguje, skrbi in te‘ave na{e premaguje, za Bo‘i~ in za Novo leto pa nas najbolj osre~uje.

(1)

D REVESNI

HOROSKOP

Tudi pri drevesu, kot v To je bila prva sve‘a Bo‘ji prispodobi, je prisothrana po dolgi zimi. Pa na sveta trojica. Korenine tudi medicina. dajejo stabilnost, hranijo in Gozdovi so dajali hradajejo mo~. ^e so zemlja in no, zdravila, kozmetiko, korenine ~vrste in zdrave, barvila, obla~ila, material je zdravo tudi drevo. Torej za vzmetnice, preproge, zdrav DUH v zdravem teglasbene instrumente, kulesu. Med koreninami in hinjske pripomo~ke, podrevesno kro{njo je deblo, hi{tvo itd. Da, ~lovek bi nosilni steber ali hrbtenica, lahko pre‘ivel zgolj z dreki povezuje podzavestno z vesom. Zato ni ~udno, da nadzavestnim: torej TELO. je imelo drevo tako visoko Drevesna kro{nja pa je najmesto v mitolo{kih pripovi{je, vzpenja se visoko v vedih Afri~anov, Japonnebo in ponazarja nadzacev, Indijcev, Grkov, Rimvest, torej DU[O. ljanov in Germanov. NajNe samo {tevilo tri, tudi bolj pa so ga ~astili Kelti. Ti {tevilo sedem izhaja iz keltso v njem videli celo Boga skega drevesnega izro~ila. v drevesni preobleki. GerSedmero drevesnih delov manska legenda pravi, da so korenine, drevesna skorje bo‘ji o~e Odin na{el dve ja, deblo, veje, listi, cvetodebli, iz katerih je naredil vi in plodovi. Tri krat se~love{ki par: mo{kega iz jedem je torej osnova keltssena in ‘ensko iz bresta. kega ali druidskega horoV ~asu 500 do 200 let Ker so ‘enske prav posebno povezane z naravo, so imeli Kelti predvsem skopa, katerega sestavlja pred Kristusom je v Evro- ‘enske boginje in duhovnike.

21 dreves. Da vklju~uje tupi cvetela keltska kultura. di cipreso, smokvo in oljOd tu se je raz{irila na jug, vzhod in Kelti predvsem ‘enske boginje in du- ko, torej drevesa, ki Keltom pravzaprav zahod. V severni Evropi so bivali Ger- hovnike. Keltski duhovniki so se imeno- niso bila dobro znana, si razlagamo z mani, za njimi so pritiskali Slovani, ven- vali druidi ali »tisti, ki vedo vse o hras- raz{iritvijo keltskega ozemlja na jug. dar so Kelti pri{li do jugozahoda Polj- tu«. Modrost so ~rpali iz narave, pred- Seveda se keltski drevesni horoskop ske in na Britansko oto~je. Na Irskem in vsem iz gozdov. Tri ~etrtine Evrope so pri~ne s hrastom, na dan zimsko-pom[kotskem so dolgo ostali nepora‘eni in takrat {e pokrivali gozdovi. Druidi so ob ladnega enakono~ja 21. marca. Ve~ina odtod izhaja tudi najve~ keltskih izro~il. robu gozda in v njem negovali dolo~ena dreves se v horoskopu ponovi dvakrat Posamezna plemena niso bila zdru‘ena, drevesa in urejevali vrtove. Posamezna na leto, prvi~ v obdobju od zimskega do imeli pa so skupno kulturo in pogovor- drevesa, jezera, gore, hribi in studenci poletnega solsticija, drugi~ pa v obdobni jezik. Pisave niso poznali. Nekaj so imeli vsak svojo du{o. Zanje so medi- ju od poletnega do zimskega solsticija. pisanih keltskih izro~il najdemo le v tirali in zbirali zeli{~a, posebno pa so Razlikujemo tri vrste dreves: gr{kih zapisih, sicer pa je vse znanje o ~astili hrast.

1. Drevesa, ki predstavljajo stvarnost Keltih, njihovih obi~ajih, navadah in [ele s kr{~anstvom je bila naravi odin naj bi imela dar opazovanja in orgakulturi ustnega izro~ila. vzeta du{a. Vendar tudi kr{~anstvu ni nizacije. To so hrast, bukev, brest, lipa, Kelti so bili divji in bojevit narod. Kljub uspelo pregnati mite in pripovedi o dreoreh, kostanj in smokva. temu so bili zelo verni in izklju~itev iz vesnih vilah in {kratih. V mitih in pripo2. Drevesa, ki predstavljajo razum, verskega kroga je bila zanje najhuj{a vedih z naravo povezanih ljudi je keltzmo‘nost analiziranja in logi~nega razkazen. Veliko so darovali bogovom, ska kultura {e vedno ‘iva, predvsem v mi{ljanja.

To so oljka, jablana, jelka, ~eprav ne vemo to~no, kak{ni so ti starih obi~ajih in navadah: bodo~i nevesti cipresa, cedra, bor in javor. bogovi bili. Najve~krat je omenjena se {e postavlja mlaj, na streho novo zgra3. Drevesa, ki predstavljajo intuicijo Boginja, ki se javlja v treh podobah, kot jene hi{e {e postavijo smre~ico kot znak devica, mati in smrt. Ker so ‘enske prav za dokon~ano delo, pa tudi Kurenti {e ve- in domi{ljijo. To so breza, topol, vrba, leska, jerebika, jesen in beli gaber. posebno povezane z naravo, so imeli selo ple{ejo, da prepodijo zimo.

Misteriji 35

DREVESNI

HOROSKOP

DRUIDSKI DREVESNI HOROSKOP 23.12. - 01.01.

02.01. - 11.01.

12.01. - 24.01.

25.01. - 03.02.

04.02. - 08.02.

09.02. - 18.02.

19.02. - 28.02.

01.03. - 10.03.

11.03. - 20.03.

21.03.

22.03. - 31.03.

01.04. - 10.04.

11.04. - 20.04.

21.04. - 30.04.

01.05. - 14.05.

15.05. - 24.05.

25.05. - 03.06.

04.06. - 13.06.

14.06. - 23.06.

24.06.

25.06. - 04.07.

05.07. - 14.07.

15.07. - 25.07.

26.07. - 04.08.

05.08. - 13.08.

14.08. - 23.08.

24.08. - 02.09.

03.09. - 12.09.

13.09. - 22.09.

23.09.

24.09. - 03.10.

04.10. - 13.10.

14.10. - 23.10.

24.10. - 11.11.

12.11. - 21.11.

22.11. - 01.12.

02.12. - 11.12.

12.12. - 21.12.

22.12.

36

– – – – – – – – – – – – – – – – – – – – – – – – – – – – – – – – – – – – – – –

jablana (ljubezen) jelka (skrivnostnost) brest (plemenitost) cipresa (zvestoba) topol (negotovost) cedra (samozavest) bor (izbir~nost) vrba (melanholi~nost) lipa (dvom) hrast (pogum) leska (izstopanje) jerebika (senzitivnost) javor (neodvisnost) oreh (strastnost) topol (negotovost) kostanj (odkritost) jesen (ambicioznost) beli gaber (dober okus) smokva (ob~utljivost) breza (navdihnjenost) jablana (ljubezen) jelka (skrivnostnost) brest (plemenitost) cipresa (zvestoba) topol (negotovost) cedra (samozavest) bor (izbir~nost) vrba (melanholi~nost) lipa (dvom) oljka (modrost) leska (izstopanje) jerebika (senzitivnost) javor (neodvisnost) oreh (strastnost) kostanj (odkritost) jesen (ambicioznost) beli gaber (dober okus) smokva (ob~utljivost) bukev (ustvarjalnost)

JELKA Jelka in smreka imata od vseh sredozemskih dreves najdalj{e in najbolj ravno deblo. Klavirju in violini daje mogo~na jelka najbolj{i odmev.

Hojo krasi srebrnobelo deblo, za smreko pa je zna~ilna groba rde~kasta drevesna skorja. Smrekovi ~e{arki odpadejo v celoti, jelka pa ima navpi~no {trle~e stor‘e, iz katerih se samo lu{~ijo posamezne luske, medtem ko str‘en ostane na jelki. Tudi za novoletno drevesce skoraj vedno uporabljamo smreko, ker raste hitreje kot jelka.

V ni‘inah sajene smreke, ki jih sadijo zaradi lesa – smrekove monokulture predvsem v posameznih predelih srednje Evrope – niso lep pogled. Ker so posajene blizu druga druge, svoje veje razvijejo {ele visoko pri kro{nji, spodaj pa so gole. Zaradi onesna‘enja zraka umiranje dreves vedno bolj prizadeva tudi divje rasto~e jelke in smreke.

Pri tem naj bi bila, zaradi svojih vedno zelenih iglic in okrogle oblike, prav smreka simbol ‘ivljenja.

V medicini je pomembna njena aroma, ki osve‘uje dihalne organe. @ve~imo lahko tudi jelkino smolo in tako razku‘imo ustno votlino in otrdimo dlesni. Najve~krat pa uporabljamo poganjke, ki jih nabiramo v aprilu in maju, vendar nikoli ne z jelkinega vrha, ker ga s tem po{kodujemo. Iz poganjkov lahko pripravimo med in ~aj, pa tudi ~udovito di{e~o in osve‘ujo~o kopel.

Recept za smrekov ali jelkin med: Mlade poganjke prelijemo z vodo in jih po~asi kuhamo, odstavimo z ognja, dolijemo vodo in zopet kuhamo, tri dni.

Potem precedimo, dodamo ~ebelji med in postavimo na hladno. Smrekov med uporabljamo kot sirup proti ka{lju. ^aj iz poganjkov (dve ‘lici poganjkov na skodelico) vsebuje veliko vitamina C, ~isti telo in pomaga pri revmi.

Keltski koledar obsega trinajst mesecev, kolikor je lun v son~evem letu; meseci so poimenovani po drevesih.

JELKA (Skrivnostnost ) (od 2. do 11. januarja / od 5. do 14. julija) Oseba, rojena v ~asu jelke, je ponosna, malce hladna in ima nenavaden okus. V dru‘bi jo hitro opazimo zaradi njenega dostojanstva, nevsiljivosti in kulturnega obna{anja. @enska smreka ljubi nakit, lepo pohi{tvo in na sploh vse lepe stvari. V jelki rojene osebe najve~krat dolgo ‘ivijo, vendar jih pogosto spremljajo bolezni, kot je revma.

Ker je jelka muhasta, ‘iveti z njo ni vedno enostavno, zato celo v dru‘bi velikokrat ostane osamljena. Lastno samoljubje sama malokdaj opazi, vendar to ne pomeni, da slabo ravna s svojimi bli‘njimi. Ravno nasprotno, s svojo ‘ivljenjsko skupnostjo se mo~no poisti in je pripravljena veliko ‘rtvovati zanjo.

Ni opravljiva, ne preve~ zgovorna, pa tudi ne zelo zahtevna. Je pa jelka izredno podjetna, nadarjena in marljiva.

Ker veliko zahteva in je pripravljena malo dati, je v ljubezni najve~krat nezadovoljna. Ko pa najde partnerja, katerega (ali katero) ljubi in ga uspe navezati nase, je to zvest in lojalen partner.

Njena nenavadna inteligentnost ji odpira mnoge mo‘nosti, vendar velikokrat ne deluje na podro~ju, za katero je usposobljena. Smreka ima veliko sovra‘nikov – ker pa je zanesljiva, tudi dovolj prijateljev.

Nevenka Kette Gabrov{ek

D

Moderni zombiji vse bolj polnijo psihiatri~ne ordinacije

Lupina brez du{e N

a{e predstave ob besedi zom bi so ve~ ali manj posledica holivudskih pogro{nih filmov. @ivi mrtveci, ki v njih nastopajo, so res mrtveci in res ‘ivi, obi~ajno lezejo iz grobov, polni blata, razpadajo~e ko‘e itd. Nikoli ne ve{, kaj bodo storili, ker jih vodi in usmerja volja ~arovnika, ki jih je spravil v tako stanje. Vse skupaj se navadno dogaja v krajih, kjer vlada vudu, ~eprav moderni zombiji niso ve~ geografsko ali versko omejeni.

Osnova tega mita pa ima globlje korenine. Res izhaja iz zgodnje afroameri{ke tradicije, saj naj bi bilo Zombi ime nekega angolskega bo‘anstva. V evropski literaturi se ime pojavi po letu 1810, ko je neki Britanec izdal ob{irno delo Zgodovina Brazilije. Avtor opisuje ne~love{ke razmere, v katerih so ‘iveli su‘nji pod {pansko vladavino v 17. stoletju. Pobegli su‘nji in kaznjenci so si v divjini organizirali pravo »dr‘avo«, ki jo je vodil izvoljeni voditelj, znan po pravi~nosti in drugih vrlinah. Imenovali so ga Zombi, verjetno po omenjenem bo‘anstvu. Uporni{ka skupina je pridobivala ~lane in mo~, dejavna je bila ve~ kot pol stoletja.

Kon~ni obra~un z njimi leta 1694 je bil izredno krut in krvav. Razumljivo je, da so se {panske oblasti trudile vse skupaj ozna~iti ~imbolj negativno. Ime Zombi so iz bo‘anstva spremenili v hudi~a, prisotnost raznih religij afri{kega izvora pa je bila vedno vir zla. Še vedno zombi ni pomenil to, kar si predstavljamo danes.

LO^ITEV DUŠE IN TELESA Kakor je Amerika prva stoletja po odkritju in naselitvi vpijala kulturo evropskih priseljencev in afri{kih su‘njev,

Znana je epizoda iz Dantejevega Pekla, ko pesnik med ve~no pogubljenimi du{ami zagleda znanca, za katerega ve, da je ‘iv in zdrav. Du{a fra Alberiga mu pojasni, da gre{nika, kakr{en je sam, njegova slaba dela prehitijo in je du{a pogubljena, {e preden telo umre.

Misteriji 37

L UPINA

BREZ DU { E

tako se je tok informacij kmalu za~el vra~ati v Evropo. Ko je prosvetljena Evropa osemnajstega stoletja z zanimanjem za~ela prou~evati ~loveka, njegovo zavest, duh in du{o, obenem pa je bilo v modi tudi vse nenavadno, so tudi pojmi iz drugih religij ali lo~in dobili svoje prou~evalce.

Vedno je bila zanimiva misel o lo~itvi du{e od telesa. @e iz davnine so ljudje verovali v duhove. Ve~ina jih je bila ~love{kega izvora; torej je duh du{a mrtvega, ki se vra~a med ‘ive in se jim v~asih tudi poka‘e v ~love{ki obliki.

Vendar se ve, da je to privid in da gre za duh brez telesa. Fizi~ne sposobnosti duhov so dvomljive in se na splo{no ne obna{ajo kot ‘ivi ljudje.

Iz afrohispanske me{anice religije in kulture pa se je porodil nov pojav, ki je kdove kdaj dobil ime zombi - ‘ivi mrtvec. Njegovo telo je ‘ivo, vendar je le lupina brez du{e. Njegove funkcije so ~love{ke, njegova dejanja pa nepredvidljiva, saj jih usmerja nekdo od zunaj.

Pojem telesa brez du{e, pa naj je ta zapravljena, ukradena ali prodana, ni bil neznan niti v evropskem srednjem veku. Tak primer je doktor Faust in vsi drugi, ki so du{o prodali hudi~u.

38

Ameri{ka filmska industrija se je z velikim veseljem lotila teme o zombijih. Za prvi film tega ‘anra velja Sprehod z zombijem iz leta 1940, sledi pa dolga vrsta »stra{nih«, komi~nih, v~asih hudo neokusnih zgodb.

Iz koristoljubja, ma{~evanja ali kdo ve kak{nih vzrokov je hudobni ~arovnik (vra~, {aman) nekomu ukradel du{o in s tem tudi zavest, voljo, presojo. Ker se je polastil njegove du{e, tak nesre~nik lahko deluje le na povelje ~arovnika. Ta ga lahko izkori{~a za te‘ko delo, kriminalna dejanja in podobno. Kako vra~ to izvede, niti ni tako pomembno, lahko s hipnozo, zeli{~i, obredi …

popolnoma neznan niti v evropskem srednjem veku. Znana je epizoda iz Dantejevega Pekla, ko pesnik med ve~no pogubljenimi du{ami zagleda znanca, za katerega ve, da je ‘iv in zdrav. Du{a fra Alberiga mu pojasni, da gre{nika, kakr{en je sam, njegova slaba dela prehitijo in je du{a pogubljena, {e preden telo umre. Podoben primer je bil tudi doktor Faust in seveda vsi drugi, ki so du{o prodali hudi~u.

BREZ ROMANTIKE IN MAGIJE

HOLIVUDSKI ZOMBIJI

Strahovi, prikazni in duhovi brez telesa so bili ‘e stoletja kar dobro zasidrani v ~love{ko zavest, telo brez duha pa si je tudi hitro utiralo pot. V filozofskem smislu je pojem dobival nove razse‘nosti z razvojem industrijske dru‘be.

Zdaj ni ve~ nujno, da du{o ukrade ~arovnik, lahko jo izgubi{ zaradi krutih ‘ivljenjskih okoli{~in, napornega in monotonega dela, pritiskov dru‘be in podobno. Zombi, ~love{ka lupina brez romantike in brez magije. Ce bi vpra{ali psihiatre, bi ti potrdili, da jim zombiji polnijo ordinacije.

Pojem telesa brez du{e, pa naj je ta zapravljena, ukradena ali prodana, ni bil

Najbr‘ ni nenavadno, da se je ameri{ka filmska industrija s takim veseljem lotila teme o zombijih. Za prvi film tega ‘anra velja Sprehod z zombijem iz leta 1940, sledi pa dolga vrsta »stra{nih«, komi~nih, v~asih hudo neokusnih zgodb. V to serijo {tejejo tudi mumije, ki lezejo iz sarkofagov. V~asih se zombiji pome{ajo z vampirji, vedno bolj pa so moderni mutanti.

Tema polni tudi internet. Psihologi menijo, da so zombiji oziroma to, kar predstavljajo, privla~na tema zato, ker je v~asih ‘ivljenje brez du{e kljub tragiki tudi »udobno«, saj za svoja dejanja in nehanja nisi sam odgovoren in torej nisi kriv.

Al. Ju.

D

Zgradbe, za katere nih~e ne ve, kdo jih je gradil in ~emu

Skrivnost podzemnih celic I

ndijanska legenda pravi, da so kamnite celice zgradili modrooki, rde~eli~ni ljudje, ki so nosili ~elade z rogovi in so pri{li v dolgih plovilih z one strani morja. Najve~ tak{nih celic je {e vedno ohranjenih na kmetijskem podro~ju Putnam, oddaljenem le borih 80 kilometrov od osrednjega Manhattana.

V okraju Putnam je najmanj 50 takih celic. ^e se peljemo po cesti 301, jih lahko samo v gozdi~kih ob cesti na{tejemo za cel ducat, ne da bi nam bilo treba iz avtomobila. ^eprav jih najdemo povsod, so celice {e danes uganka in povod za nasprotujo~a si ugibanja arheologov in zgodovinarjev. Celice se stapljajo z okoli{kimi gozdovi, saj so jih njihovi graditelji vkopali v gri~evnata pobo~ja ali pa nanje nasuli zemljo, ki je zdaj prekrita z rastlinjem. V obeh primerih je opazovalcu viden le njihov vhod. V vsaki celici je le ena podzemna soba, zgrajena iz neometanega kamna. Nekatere sobe so okrogle oziroma sataste oblike, druge so {tirikotne. Velikost sob je razli~na, navadno pa so obiskovalci presene~eni, saj so precej ve~je, kot bi sklepali iz zunanjosti celic. Tla so vedno netlakovana. Strop je dovolj visok, da se odrasel ~lovek lahko vzravna. Notranj{~ina je v vseh primerih hladna, vla‘na - in prazna.

Nenavadno pri teh zgradbah je prav to, da nih~e ne ve, kdo jih je gradil in ~emu so bile namenjene. Leta in leta so ljudje preprosto zamahovali z roko, ~e{ da so to kleti, kjer so v preteklosti shranjevali gomoljasto in korenasto ter drugo zelenjavo. Za razliko od tovrstnih kleti pa celice nimajo oddu{nikov, zaradi ~esar so absolutno preve~ vla‘ne, da bi lahko v njih shranjevali hrano. Zgodovinska raziskava Douga Schwartza iz

Nenavadno pri teh zgradbah je prav to, da nih~e ne ve, kdo jih je gradil in ~emu so bile namenjene.

Zdru‘enja za raziskovanje zgodovinskih ostalin v New Englandu je pokazala, da je teh celic v putnamskem okraju preve~, da bi lahko slu‘ile kot kme~ke kleti v kolonialnem ~asu, saj je bilo to obmo~je takrat zelo redko naseljeno, prebivalci pa se skoraj niso ukvarjali s kmetijstvom. Bli‘nji okraji, ki so bili precej gosteje naseljeni in katerih prebivalci so na veliko pridelovali krompir in korenasto zelenjavo, imajo manj teh skrivnostnih celic.

PREDKOLUMBOVSKI OBISKOVALCI? Druge raziskave ka‘ejo, da so celice obstajale ‘e veliko pred naselitvijo belcev v Ameriki. V zemlji{ki listini, ki so jo na za~etku 18. stoletja poslali angle{kemu kralju, je okraj Putnam opisan kot »neobdelano obmo~je, kjer ni ni~esar razen nekih zapu{~enih kamnitih zgradb, ki so jih po mnenju kolonistov najbr‘ zgradili Indijanci.« Indijanska legenda pa po drugi strani pravi, da so celice zgradili modrooki, rde~eli~ni ljudje, ki so nosili ~elade z rogovi in so pri{li v dolgih plovilih z one strani morja.

So bili to Vikingi? Ta mo‘nost ni povsem izklju~ena, ~eprav kamniti bloki, uporabljeni pri gradnji celic, ne nosijo sledov kovinskih dlet, Vikingi pa so

Velika kamnita celica na hribu California Hill, v kateri so na{li bodalo iz obsidiana. Na levi vidimo pokon~ni monolit.

Misteriji 39

SKRIVNOST

PODZEMNIH CELIC

zagotovo uporabljali kovinsko orodje.

Vpra{anje torej ostaja. Trenutno precej priljubljena teorija, da so te celice zgradili starodavni keltski popotniki, temelji na veliki podobnosti med celicami in kamnitimi obzidanimi grobnicami za pokopavanje mrli~ev, ki jih najdemo vsepovsod po britanskem oto~ju. Znake, ki so jih odkrili v nekaterih celicah, so identificirali kot ogham, staroirsko pisavo.

Lokacija celic v neposredni bli‘ini reke Hudson govori v prid tezi, da so bili njihovi graditelji nekdanji pomor{~aki. Henry Hudson je preplul reko leta 1609; {e pred njim je Giovanni da Verrazzano priplul v zaliv New York in dosegel reko Hudson pribli‘no leta 1524. Ni nemogo~e, da so bodisi Vikingi bodisi stari irski pomor{~aki ali pa celo Feni~ani ‘e nekaj stoletij pred tem prepluli isto pomorsko pot.

Ker v celicah niso na{li nobenih ro~nih izdelkov – z izjemo 4000 let starega bodala iz obsidiana – lahko tudi sklepamo, da niso imele funkcije bivali{~. Da so najbr‘ slu‘ile obrednim namenom, je mogo~e sklepati iz dejstva, da je veliko teh zgradb povezanih z ekvinokciji in solsticiji.

rili magnetne anomalije. @ilast kremenjak, vzidan v strop celice, poimenovane »Kristalna celica«, oddaja energijo, ki jo lahko zaznajo senzibilni posamezniki.

Za starodavne ljudi, ki so zgradili te objekte, je to podro~je najbr‘ predstavljalo neke vrste miti~en kraj, kjer je imela Zemlja posebno mo~, zgradbe pa so bile morda namenjene prav prestrezanju in krepitvi te mo~i.

V zadnjih letih iz okraja Putnam pogosto obve{~ajo o opa‘anjih NLP-jev, veliko ljudi pa poro~a o vizijah in halucinacijah, ki so jih imeli v bli‘ini skrivnostnih celic. Vse to daje misliti, da je podro~je izjemno dovzetno za paranormal-

NENAVADNE LASTNOSTI V celici z imenom California Hill, kjer so na{li obsidianov no‘, stoji nasproti vhoda pokon~en, za{iljen monolit. Ta ‘ilasta kremenjakova gmota je poravnana z enakono~ji, vhod v celico pa s kamnitim krogom, ki stoji na vrhu sosednjega gri~a. Za kamnitim krogom stojita v isti liniji dve kamniti gomili.

Ali nemara te poravnane kamnite strukture tvorijo energijsko linijo, ki zdru‘uje ve~ podobnih objektov in ozna~uje kraje mo~i na Zemlji?

V nekaterih celicah so name-

40

Najve~ji kip Bude na severni polobli.

no aktivnost, celice pa o~itno tudi niso izgubile sposobnosti, da ~loveka ponesejo na drugo psihikalno raven.

BUDA VISOK KOT EMPIRE STATE BUILDING Obiskovalci, ki bi se radi podali na potovanje v ~as starodavnih civilizacij in do‘iveli druga~no duhovno izku{njo, lahko gredo {e poldrugi kilometer naprej od »Kristalne celice«. Tam naletijo na drugo posebnost putnamskega okraja: najve~ji kip Bude na severni polobli.

Ve~ kot 11 metrov visok kip Bude Vairokana je ponos samostana Chuang Yen. Masivni kip bo‘anstva iz belega marmorja iz‘areva mir in spokojnost. Za izdelavo so porabili dve leti in sedaj kraljuje v 750 kvadratnih metrov veliki dvorani, kjer je prostora za 2000 vernikov. Gigantskega Budo obdaja 10.000 majhnih Budovih kipcev, ki stojijo na lokvanjevih terasicah. Vse kipe je izdelal profesor C. G. Chen.

V bli‘ini dvorane z velikim Budo stoji pagodi podobna stavba, ki je prav tako zgrajena v arhitekturnem stilu dinastije Tang (618-907 pr. n. {t.).

V stavbi je dvorana Kuan Jin z dvema oltarjema, na katerih sta kipa Bodhisatve Kuanjina. Prvi, porcelanast, je star 700 let in naj bi ga domnevno pripeljali iz budisti~nega samostana na nekem otoku v severnem kitajskem morju.

Drugi Kuan-jinov kip pa je lesen in je star ve~ kot 1000 let.

Obe dvorani je mo‘no obiskati, potrebno se je le sezuti pred vstopom. V budisti~nem samostanu vlada poduhovljen mir, zato je kot nala{~ za meditacijo o mnogih skrivnostnih posebnostih putnamskega okraja.

Ra. Pu.

D

Duhovi z onstranstva se javljajo na dobrih seansah

Mrtvi ‘ivijo dobro N

ekateri ljudje lahko duhove, ki se nam ho~ejo pribli‘ati, vidijo ali sli{ijo ali pa oboje.

To je jasnovidnost in jasnosli{nost, nekateri pa imajo sposobnost, da se duhovi pri njih neposredno javljajo v seansah. Mediji, posredovalci med tem in onim svetom, imajo najlep{i in najpotrebnej{i poklic.

Pitagora, Sokrat, C. G. Jung, Ivana Ar{ka (Orleanska), Albert Einstein, Nikola Tesla ter klasi~ni skladatelji so trdili, da ~rpajo svoje znanje, Sokrat pa celo ‘ivljenje, iz razodetij. Od srede 19. stoletja se je vodstvo iz vi{jih svetov neprimerno pove~alo. Znanost, ki prou~uje in goji komunikacijo z vi{jim svetom, se od za~etka 20. stoletja naprej imenuje spiritualizem.

Spiritualizem je bil v Angliji na za~etku stoletja menda najbolj raz{irjena religija. Eden najve~jih, ~e ne najve~ji zgodovinar spritualizma je bil dr. Arthur Conan Doyle (1858-1930). Doyle, doktor medicine in novinar, je kot resni~ni Sherlock Holmes prou~eval seanse, na katerih so se javljali veliki u~itelji ~love{tva.

Stiki z onstranstvom lahko prinesejo mir na zemljo, ~e se jih bodo poslu‘ili tisti, ki so odgovorni za usodo narodov. prek medijev. Biografi taka dejstva navadno skrbno prikrivajo ali tolma~ijo kot zablode, zato laik ne more vedeti,

od kod prijateljem ~love{tva toliko modrosti in ljubezni.

Dr. Robert Mueller je bil 38 let tajnik za ekonomijo pri Zdru‘enih narodih.

Na sede‘u ZN mi je v svoji pisarni pokazal kipe velikih u~iteljev ~love{tva. Pri slovesu mi je rekel, da uspe{ni voditelji ljudstev i{~ejo inspiracije pri mojstrih.

Zato da ima njihove kipe - da se la‘e spominja nanje. Mueller {e ‘ivi, objavil pa je svojo oporoko. V zadnji to~ki obljublja ~love{tvu, da bo po prehodu na ono stran {e naprej deloval za blagor

VODENI VELIKI LJUDJE Seansa poteka prek ektoplazme, ki jo je prou~eval univ. prof. kemije dr. Charles Richet (1850-1935), Nobelov nagrajenec iz leta 1913. Treba je vedeti, da so tisti, ki se javljajo v seansah iz onstranstva (razen sorodnikov, ki se vedno javijo), imeli stike z onstranstvom ‘e pred dozdevno smrtjo.

Ko sem na seansah do‘ivel Einsteina, Marie Curie in pape‘a Pija XII., sem preiskal njihove ‘ivljenjepise in ugotovil, da so za »‘ivljenja« bili vodeni

Dr. France Susman: »Ko sem na seansah do‘ivel Einsteina, Marie Curie in pape‘a Pija XII., sem preiskal njihove ‘ivljenjepise in ugotovil, da so za „‘ivljenja“ bili vodeni prek medijev.«

Misteriji 41

M RTVI ‘IVIJO

DOBRO

~love{tva. Vsi ljubitelji ~love{tva po smrti nadaljujejo s svojim delovanjem.

Od leta 1978, ko sem prvi~ pri{el v ZDA, Ephrata, Pensilvanija, v Camp Silver Belle na spiritualisti~ne seanse, sem vedel, da taki stiki lahko prinesejo mir na zemljo, ~e se jih bodo poslu‘ili tisti, ki so odgovorni za usodo narodov.

KAKO PREPOZNAMO DOBRE DUHOVE Na seansah govorijo pokojni sorodniki in u~itelji ~love{tva tudi naravnost - iz zraka, medtem ko medij »spi«.

Naj nikar ne govorijo, da to razdere osebnost medija; medij, ki ‘ivi ~isto ‘ivljenje, se ~uti po seansi pomlajenega in pozitivnega. ^e pa so udele‘enci polni egoizma, to seveda lahko negativno vpliva na osebnost medija.

Kdor je bil velikokrat na dobrih seansah, ve, da slepec ne more soditi o barvah. Nekaj ~isto drugega je, ~e son~ni vzhod ali veliko ljubezen opisujemo, ali pa ju do‘ivimo.

Modrovanje neizku{enih, materialisti~no usmerjenih racionalistov o podzavesti medijev, o tako imenovanem animizmu, je brez haska. Kdor je seanse do‘ivel, ve, da mrtvi ‘ivijo, celo zelo dobro ‘ivijo (~e so bili v zemskem ‘ivljenju po{teni) in da nam imajo marsikaj povedati.

Kako vemo, da se javljajo dobri duhovi? Po vzdu{ju, ki vlada med seanso ter po vsebini in u~inku takih komunikacij. Leta 1880 je »duh« v New Yorku razodel zelo veliko znanja J. B. Newbroughu,

42

ki ga je objavil v knjigi Oahspe (to knjigo je priporo~al v branje Albert Einstein). Tam je smiselno zapisano, da je Abraham, potem ko je sli{al, da mu »Bog« ukazuje, naj zakolje svojega sina Izaka, odvrnil: »Ti nisi na{ Bog; na{ Bog nas je vedno u~il ‘ivljenje spo{tovati, ne pa ga jemati.« Zato je Abraham zabi~eval, da se je najprej potrebno nau~iti razlo~evanja duhov. Tega se mora dobro nau~iti vsak komunikator.

ELEKTRONIKA V SLU@BI DUHOV Nadaljnja posebnost komunikacije z onstranstvom je prodor prek ITK ali instrumentalne transkomunikacije.

Za~elo se je 12.6.1959, ko je {vedski operni pevec, slikar, re‘iser in arheolog Friedrich Juergensen posnel na magnetni trak pti~je petje in ob poslu{anju zaznal ~love{ke glasove, ki so klicali prav njega. Prek RTV Luxembourg (Rainer Holbe) je izvedelo za mo‘nosti elektronske komunikacije na milijone ljudi. Tako se je razvila instrumentalna transkomunikacija prek radia, kasetofona, TV ekrana, ra~unalnika in telefona.

Nekaj pionirjev na tem podro~ju osebno poznam. V glavnem so to znanstveniki radijskih komunikacij, elektronike, ra~unalni{tva, tonske tehnike in psihologije. Dr. Ernst Senkovski, profesor za tonsko tehniko, zbira podatke o tem najnovej{em prodoru.

Senkovski je na SAT 1 izjavil: »Ka‘e, da z one strani posku{ajo pripraviti ~imve~ ljudi na neko drugo dimenzijo.« Marconi, Edison in Niko-

la Tesla so pri~akovali, da bo kmalu pri{lo do elektronske povezave z onstranstvom.

Vsi trije se javljajo in svetujejo, kako naj izbolj{ujemo na{e elektronske naprave za ~im bolj{o komunikacijo z njimi.

Ko bomo za~eli poslu{ati njihove klice, bo znanost v desetih letih napredovala toliko kot v vsej dosedanji zgodovini ~love{tva. Tako je trdil Nikola Tesla, ko je deloval {e v New Yorku. Do sedaj pa je iz onstranstva narekoval in posredoval 13 knjig (Nikola Tesla speaks) o stanju ~love{tva na tej prelomnici ~asov.

KNJIGE O ONSTRANSKIH STIKIH V sloven{~ini je bila objavljena knjiga tr‘a{kega odvetnika Albertinija Onostranstvo obstaja. Albertinijev sin Andrea je bil v Torinu ubit in na skrivaj zakopan. Star{i so s pomo~jo duhovnih medijev za to izvedeli in so po Andreinih navodilih truplo na{li. Sicer zelo katoli{ki o~e se je sinovemu javljanju sprva mo~no upiral, danes pa knjige o komunikaciji med o~etom in sinom pretresajo italijanske katoli{ke kroge.

Prav zanimiv je pojav, da kr{~anske cerkve ob splo{nem molku in nezanimanju uradne znanosti prepovedujejo vsak stik z onstranstvom.

Pravijo, da to ne more biti od boga, ker se ne vr{i v naro~ju cerkve, ta pa temu nasprotuje, ker se boji dokazov, da gre ‘ivljenje po smrti zavestno naprej.

O stikih z onstranstvom govori tudi dr. med. Elisabeth-Kübler Ross v knjigi »O

smrti in ‘ivljenju po njej.« V sloven{~ini je na razpolago {e knjiga Onstranska potovanja, ki je bogata s podatki, a je na ‘alost avtorica proti seansam; ni bila niti na eni!

Slovenskim zalo‘nikom priporo~amo knjigo biv{ega dunajskega dopisnika revije Playboy. Georg Biron je bil leta 1990 star 32 let, ko so ga poslali na parapsiholo{ki kongres v ukrajinski So~i naredit reporta‘o. Biron je bil popolnoma skepti~en; predavanj se je izogibal, vendar je izvedel zase kar preve~. Na Dunaju je pripovedoval o ~udnih ruskih podjetjih svoji prijateljici.

Ta pri‘ge radio in kasetofon, in po nekaj vpra{anjih se jima javijo onstranski prijatelji.

Bironova knjiga »Ali obstaja onstranstvo? Nad~utni HighTech kontakti« je iz{la na Dunaju leta 1994. @e konec 19. stoletja je pisal veliki angle{ki biolog Alfred Russel Wallace (18231913), da je posmrtno ‘ivljenje znanstveno dokazano.

Predvidel je {est mesecev metodi~nega {tudija, da pride{ do tega prepri~anja. Danes je treba veliko manj. Bironu je zadostoval en kongres.

Odmirajo~i rodovi zahodne civilizacije ne morejo razumeti, kar postaja otrokom samo po sebi umevno: nevidnih svetov je ne{teto ve~, kot jih mi s svojim omejenim vidom in sluhom zaznavamo.

Kaj se bo zgodilo, ko se smrti ne bomo ve~ tako histeri~no bali in bomo izvedeli, da se reinkarniramo toliko ~asa, da se nau~imo pravilno ‘iveti na tem svetu ob odre{ujo~em spo{tovanju vsega ‘ivega? dr. France Susman

D

Mit v astronomiji (1)

Kaj je to - vesolje?

K

do smo? Od kod smo pri{li?

Kje smo oziroma ‘ivimo? Zakaj je tako? Kam gremo? Kje je {e tako kot tu? To je le nekaj vpra{anj, ki si jih ~lovek zastavlja vse od svojega biolo{kega zavedanja. Taka in podobna vznemirljiva vpra{anja so se v zgodovini vrstila in vrstila, porajajo pa se ~loveku vedno znova tudi dandanes.

Vzporedno z razvojem ~love{tva so bili odgovori na ta vpra{anja v razli~nih obdobjih ~love{ke dru‘be razli~ni in so se glede na njeno razvojno stopnjo ustrezno spreminjali. Ko je davni ~lovek strmel v zvezde, je pojasnjeval zvezdno nebo oziroma vesolje in pojave v njem tudi in predvsem s pomo~jo mitov.

Recimo, da bi vpra{ali otroka, morda pa tudi povpre~no izobra‘enega odraslega ~loveka, kaj misli o vesolju.

Ve~inoma bi dobili nekako takle odgovor: »To je nebo. Tam so zvezde, Sonce, Luna, planeti … Tam letajo rakete, ve-

Najprej je bil mit, nato znanost.

Kjer se znanost kon~uje, pa se spet za~enja mit.

In tako je krog sklenjen - konec je spet nov za~etek.

—Zelo znano razmi{ljanje soljske ladje … Tam so ‘e bili astronavti …« Kdo bi {e morda zakrilil z rokama nad seboj, da poka‘e, kje misli, da je vesolje. Ne pri~akujmo ve~.

Vesolje, vesolje …? Vsak ga dojema in sprejema po svoje. Kaj je pravzaprav to?

Gre za enega temeljnih in skrajno zapletenih vpra{anj, ki si ga je ~lovek zastavil ‘e pred daljnimi tiso~letji, ko se je za~el zavedati sebe, smisla svojega obstoja, odgovor nanj pa {e danes buri ~love{tvo.

Besedo kozmos je prvi~ uporabil veliki gr{ki filozof in matematik Pitagora v 6. stol. pr. n. {., ko je opredeljeval svoj svetovni (vesoljski) sistem ali zgradbo

vesolja, torej harmonijo njegovih sestavnih delov. Kozmos v gr{~ini pomeni red, ureditev, harmonijo, vesolje, nasprotje pa je neurejen kaos, iz katerega je kozmos nastal.

Pojasnjevanje besede oziroma pojma kozmos se zdi pomembno v vesoljskonazorskem, moralno-eti~nem in seveda tudi prakti~no-opazovalnem pogledu.

Zato je nekako razumljivo, da so v razli~nih zgodovinskih obdobjih na ta vpra{anja gledali in jih pojasnjevali razli~no, pa~ odvisno od razvojne stopnje dru‘be.

Starodavni pogledi na vesolje so do danes zatorej razumljivo do‘iveli velike in korenite spremembe.

Trije nebesni orjaki oziroma silaki: Heraklej, Orion in Vodnar, prikazani kot ozvezdja v starih zvezdnih kartah.

Misteriji 43

KAJ

JE TO

-

VESOLJE?

Zna~ilno za dana{nji ~as je, da smo na eni strani pri~a hitri in siloviti prenovi osnovnih predstavljanj o vesolju, na drugi strani pa se je zaradi {iroke raz{irjenosti in prakti~nosti oblikoval povsem uporabni{ki pogled na vesolje, denimo kot nek popolnoma svoboden in odprt prostor okrog Zemlje, ki ga lahko ~lovek osvaja in prilagaja ali kolonizira za svoje potrebe kot novo proizvodno sredino, ki bi jo lahko izkori{~al za lastne potrebe.

Morda se je zaradi tak{nih nasprotnih gledi{~, znanstvenega in ozko uporabni{kega, pri nekaterih ljudeh pojavilo pove~ano zanimanje za razne neobi~ajne vesoljske pojave, kot so NLP, obiski zunajzemeljskih prebivalcev ali nezemljanov, obstoj drugih - vzporednih svetov (= vesolij) in tako naprej. Danes kar precej objavljenih del posku{a prikazati, kako so v razli~nih zgodovinskih obdobjih odgovarjali oziroma pojasnjevali na za~etku zastavljena vpra{anja.

Kdaj je na{ davni prednik uprl pogled v zvezdno nebo in se prvi~ zamislil nad tem, kaj je svet oziroma vesolje? Mar dana{nja znanost sploh razpolaga z resnimi dokazi, da bi lahko odgovorila na vrsto vpra{anj?

^a{~enje zvezd, posebno zvezde Sirij, v starem Egiptu.

Take mo‘nosti so. Po nekaterih arheolo{kih podatkih so na{i predniki ‘iveli na Zemlji ‘e pred nekaj milijoni let. Tako na primer Leda Cosmides, ena od utemeljiteljic razvojne psihologije, ki dela na univerzi California v Santa Barbari, trdi, da je v 4,5 milijona let naravni izbor postopoma oblikoval ~love{ke mo‘gane.

Od takrat se je zamenjala dolga vrsta rodov (sto tiso~). ^lovek gleda zvezde 40.000 let, odkar je pri{el iz jam. Pred kak{nimi 25.000 leti je pri{lo do velike spremembe, namre~ intelektualnega izbruha. ^lovek - homo sapiens in hkrati tehnika sta se za~ela naglo razvijati.

Kaj se je takega zgodilo? Kateri dogodek je v vsega petsto rodovih spro‘il tak{en plaz dose‘kov, tako silovit sunek, da je pripeljal do No~no nebo v ozvezdju Bik: spodaj levo je Jupiter (po starem Zevs), dana{nje stopnje ~lovezgoraj desno pa sta svetla Venera (Afrodita) in Mars (Ares). kovega uma - do fantasPu{~ica ka‘e na Aldebaran, najsvetlej{o zvezdo ozvezdja Bik.

44

ti~nih dose‘kov znanosti, tehnike in tudi dru‘benih odnosov?

NASTANEK GOVORA Tak dogodek je bil brez dvoma nastanek govora. Omogo~ilo ga je ~lovekovo delo. Delo je torej reguliralo govor.

Vzporedno je treba omeniti {e pojav ~love{ke dru‘be, pojav ~loveka kot dru‘benega bitja, torej tudi pojav njegove zavesti. Z izbranimi besedami, matemati~nimi simboli, umetni{kimi liki in izdelki, tehnolo{kimi obrazci in drugimi umskimi mo‘nostmi je bilo tako mogo~e posredovati znanje (drugemu), kar je bilo in bo odlika in dostojanstvo ~love{ke dru‘be.

Kot posledica ~love{ke zavesti je nastal dialog. ^love{ke o~i so gledale, opazovale, opazile, odkrivale. ^lovek je videl obdajajo~e vesolje in ga za~el spoznavati. Vodilna misel njegovega razuma in du{evnosti, osnovna ‘elja njegovega stremljenja je bila - spoznavati, raziskovati … in na koncu vsaj delno razumeti obdajajo~i svet. Na ‘alost je bilo znanje na{ega davnega prednika silno skromno. Toda starodavni ~lovek se je ‘e nau~il misliti in je na{el izhod.

K AJ

JE TO

-

VESOLJE?

Ta izhod je bil mit o vesolju: nastanku, razvoju in dogajanjih v njem.

Morda bi lahko rekli, da je ~lovek postal pravi ~lovek tisti trenutek, ko je prvi~ imenoval zvezde nad svojo glavo, na nebu, in se zavedel, da je del tistega nad njegovo glavo, to je vesolja. To bi bilo mogo~e celo pojasniti, npr. v jezikoslovju z analizo nastajanja besed,

potreba oziroma ‘elja po spoznavanju in razumevanju tega sveta, pa je nastala mitologija.

Mit bi bilo mogo~e umestiti med elementarno miselnostjo preprostega ~loveka in po{astno zamotanim kaosom, ki obkro‘a zemeljMorda bi lahko rekli, da sko resni~nost. Da bi se re{il spon nerazumljije ~lovek postal pravi vosti in nejasnosti, ozi~lovek tisti trenutek, ko je roma da bi jih zadovoljivo pojasnil, je ~lovek prvi~ imenoval zvezde dal svetu mitolo{ko raznad svojo glavo, na nebu, lago. To ga je re{ilo pred bremenom nerazumein se zavedel, da je del vanja in napolnilo s kontistega nad njegovo glavo, kretno vsebino. Mit pa je slu‘il tudi kot opora to je vesolja. magiji, s katero si je ~losmiselnostjo imen in povezav med nji- vek posku{al podredimi. Prve sistemati~ne predstave o vesol- ti sebe in se postaviti v »Orfej na Pegazu« - parodija. ju so pri{le do nas v obliki mita. Zakaj? slu‘bo naravnih sil, ki ^lovek, ki se je komaj nau~il misliti, je so mu pogosto sovra‘ne. Tako se mit raz- za~elo oblikovati razumevanje mita kot raziskoval in odkrival okolni svet, poln likuje od zgodbe. ^lovek ga sprejema abstraktna posplo{itev ne~esa. ugank, nevarnosti, nejasnosti, nerazum- kot nekaj resni~nega, no, pa~ zdi se mu Glavni del davne mitologije sestavljivosti, nedolo~nosti. Ko se je pojavila verjeten. Pa je imel starodavni ~lovek ljajo naravoslovni miti, katerih zna~ilna sploh kak{no drugo izbiro? oznaka je verovanje v nadnaravne sile, Miti so nastali ‘e v ar- poosebljanje naravnih sil in pojavov. hai~ni dru‘beni ureditvi, Zgodovinski spomin vseh narodov hrato je v ~asu od za~etka so- ni {tevilne ustrezne legende in ustna izcialnih dru‘benih odno- ro~ila. Danes na primer uporabljamo sov do pojavljanja razred- imena planetov in ozvezdij, ki smo jih ne dru‘be. V teh razme- dobili na temelju starogr{kih mitov. Tarah se je mit pokazal kot ko najdemo na nebu junake, kot so Henekaj edinega, kar je do- raklej, Perzej, Orion, Dvoj~ka (Kastor in stopno ~loveku, sposob- Poluks) in druge, prikazane in ~a{~ene nemu najpreprostej{ega kot ozvezdja. Najsvetlej{a nebesna telemi{ljenja zunaj okvira nje- sa – Sonce, Luno in planete – pa so poigovih srenjsko - plemen- menovali po bogovih, ki so veljali za njiskih odnosov. Mit davne- hove vladarje: Zevs, Hermes, Afrodita, mu ~loveku ni nadomestil Ares, Kronos, Apolon in Artemida (seznanja. Nadomestil je le {tevilne vr- dem nebesnih teles - sedem dni v tedzeli v znanju, torej neznanje oziro- nu), ki so s svojimi rimskimi imeni Juma neznano. Ob prehodu k raz- piter, Merkur, Venera, Mars, Saturn in redni dru‘bi je v ospredje polago- Apolon kot Sonce ter Diana kot Luna ma za~ela prihajati druga vloga ostali uradni nebesni »prebivalci« do mita - njegova dru‘bena uporaba dana{njega dne.

Marijan Prosen - Majo Ozvezdje Dvoj~ka se navezuje na gr{ki mit o oziroma koristnost. Mit se je za~el dvoj~kih Kastorju in Polidevku (rim. Poluksu). spreminjati v kult. Kon~no se je (Prihodnji~: Prve kozmologije)

Misteriji 45

Psiholo{ke dileme Na vpra{anja odgovarja dipl. psihologinja Irena Rogli~ Kononenko

M

ama in stara mama sta umrli razmeroma mladi za neozdravljivo boleznijo. Bojim se, da ~aka ta usoda tudi mene. Kako lahko poskrbim najbolje za svoje zdravje?

Ana Bolezen ni skriti sovra‘nik, ki bi nas napadel naklju~no in neodvisno od tega, kako ‘ivimo, ~utimo in razmi{ljamo.

Bolezen se pojavi, ko nismo ve~ v skladu sami s sabo, ko pri svojem delu nismo navzo~i z vso svojo bitjo, z vsem svojim srcem, ampak samo na pol, morda nejevoljni in jezni, nekako prisiljeni v to, kar po~nemo, nikakor pa ne sre~ni, zadovoljni in mirni. Pojavi se takrat, ko negativna ~ustva predolgo trajajo, npr. jeza, obup, sebi~nost, pretiran ponos ali ob~utja manjvrednosti, o{abnost, krutost, nevednost, lakomnost. Pojavi se, ko v nas ni miru, ko ne vidimo smisla v ‘ivljenju; smisla pa obi~ajno ne vidimo takrat, ko se ne zavedamo duhovnih razse‘nosti ‘ivljenja. To ne pomeni, da se ne bi smeli pojaviti problemi, da so te‘ko ‘ivljenje in te‘ki dogodki nujno povezani z boleznijo. Vse je odvisno od tega, ali se s problemi spoprimemo.

Seveda pa beg pred ‘ivljenjskimi izzivi ter stanje obupa in resigniranosti lahko povzro~ijo tudi huda telesna stanja. ^eprav je bolezen videti okrutna in krivi~na, v resnici ni taka. Pojavi se, da bi nas opozorila na bistvene napake v na{em ‘ivljenju in nas pripeljala nazaj na pot lastne du{e, od katere smo se oddaljili.

Vsa mo~ za to, da ne zbolimo oziroma da si povrnemo zdravje, je v nas samih. Tega se premalo zavedamo. Nismo nemo~na bitja, prepu{~ena naklju~jem. Nadzora nad lastnim ‘ivljenjem ne bi smeli dati v roke nikomur, tudi zdravnikom ne, ki nam sicer lahko tudi veli-

46

ko pomagajo. A ~e si sami ne posku{amo pomagati, ~e sami ne ‘elimo ozdraveti, nam tudi najbolj{i zdravnik ne more pomagati. Nih~e, niti zdravnik, nima v rokah ~arobne pali~ice, ki bi nas spremenila in pozdravila. To se sicer lahko zgodi, a le za~asno; bolezenski simptomi za~asno izginejo, a se kmalu vrnejo ali pa jih nadomestijo novi, ~e sami sebe ne spreminjamo. In kon~no smo zase, za svoje zdravje, odgovorni le sami, odgovornosti zase pa ne moremo prelo‘iti v roke drugega ~loveka.

Neozdravljivih bolezni ni. Ni nobene »neozdravljive bolezni«, od katere ne bi posamezniki na svetu ‘e ozdraveli. ^e kdo komu re~e, da ima neozdravljivo bolezen, je to obsodba, pe~at, napoved, ki stremi k uresni~enju, ~e ni bolna oseba zelo mo~na in ~e nima zelo jasne predstave o tem, ~esa vsega je ~lovek zmo‘en. Zlasti zdravniki bi se morali tega bolj zavedati.

Tudi glede dednosti nismo nemo~ni.

Lahko da je posebej ob~utljiv organ telesa pri nas isti kot pri star{ih ali starih star{ih, vendar to ne pomeni, da bomo zboleli za istimi boleznimi ali celo umrli zaradi njih. Do tega ne pride, ~e probleme, ki se nam pojavljajo v ‘ivljenju, re{ujemo ~im bolj sproti. To ne pomeni, da jih nujno tudi uspe{no re{imo (kar koli ‘e imamo za uspeh). Pomembna je ‘ivljenjska dr‘a, ko si te‘ave priznamo in jih ne izrivamo v podzavest; ni dobro, da si zakrivamo o~i pred njimi in se delamo, kot da jih ni, ali pa pred njimi be‘imo v razne vrste odvisnosti Vpra{anja po{ljite v uredni{tvo Misterijev, [martinska 10, 1000 Ljubljana, ali po elektronski po{ti ara@zalozba-ara.si Za individualno terapevtsko pomo~ in svetovanje (pogovor, obravnava rojstnega horoskopa, Bachove kapljice) lahko pokli~ete avtorico rubrike Psiholo{ke dileme na tel. 041/46 37 04.

(alkohol, mamila) oziroma nadomestne aktivnosti (npr. pretirano delo). Dejstvo, da smo te‘ave pripravljeni re{evati, da se potopimo v ‘ivljenje in ne be‘imo stran od njega, je bistveno!

Poleg tega na{ strah tudi privla~i tisto, ~esar se bojimo. ^e se bojimo bolezni in veliko premi{ljamo o njej, potem ji strah daje energijo in krepi njeno mo~. ^e pa namesto tega razmi{ljamo o zdravju in se osredoto~amo nanj, krepimo svoje zdravje.

Bolezen ni kazen, temve~ prilo‘nost.

Prilo‘nost, da se nau~imo ve~ o sebi in da napredujemo, rastemo. Prilo‘nost, da se osredoto~imo na ‘ivljenjske vrline, kot so ljubezen (so~utje), potrpe‘ljivost, modrost, notranji mir, zavedanje sebe in svojega poslanstva, in da te kreposti razvijamo. Ob njihovem razvijanju negativne lastnosti, ki so nas morda pripeljale do bolezni ali pa bi nas lahko v prihodnosti, same po sebi izginjajo. Z njimi se nam ni potrebno bojevati in se preve~ osredoto~ati nanje.

Zdravje prihaja od znotraj, iz ob~utka notranjega miru in izpolnjenosti. Iz dejavnega spoprijemanja z vsem, kar nam ‘ivljenje prina{a. Poslu{ajte svoj notranji glas, delajte tisto, kar vas radosti, ob ~emer ~utite, da ste vi res vi. ^e pa kaj ni tako, kot si ‘elite, si to najprej priznajte, potem pa posku{ajte storiti kaj v zvezi s tem. Potem za bolezen ne bo prostora. ^e pa je bolezen ‘e pri{la v va{e ‘ivljenje, pozorno poslu{ajte njeno sporo~ilo in se ravnajte po njem. @ivite polno ‘ivljenje, pripravljeni sprejeti vse ‘ivljenjske izzive in se iz njih u~iti. In celo ~e se vam zdi, da je vse va{e ‘ivljenje zgre{eno in napa~no in da poti nazaj ni, je vendarle vsak trenutek, zares prav vsak trenutek v va{i mo~i, da glede tega kaj storite in ‘ivljenje preokrenete v novo smer.

D

razvoj na{ega razuma. V celi vrsti kratkih poglavij nas spodbuja k razmi{ljanju, da se nam porajajo odgovori na osnovna ‘ivljenjska vpra{anja ter da najdemo odgovore in re{itve, ki utegnejo po branju knjige spremeniti na{ pogled na svet in nas povsem prepri~ati, da lupina, v kateri bivamo, {e dale~ ni tako pomembna kot mislimo in da je pravzaprav duh tisto, kar smo mi. Hkrati pa nam ponudi vrsto vaj za vsakdanje izbolj{anje ‘ivljenja.

Komur je vsaj malo do lastnega duha, si bo privo{~il ta nenavadni priro~nik nevsakdanje preprostega, a vsestransko razmi{ljajo~ega

avtorja.

Svoboda izbire Avtor: dr. Thomas J. Chalko Prevedel: Janu{ Luznar Zalo‘ba: samozalo‘ba J. Luznar Obseg: 98 strani Format: 14,5 x 21 cm Bro{irano Cena: 2.500 SIT Avtor knjige, avstralski znanstvenik dr. Thomas J. Chalko, pri nas ni neznano ime; mnogi Slovenci, skoraj tiso~ jih je, nosijo njegove znamenite ~akrine majice, ki s posebno izbranimi barvami in vzorci vzpodbujajo delovanje ~aker. Ta znanstvenik odprtega duha je tudi avtor znane v sloven{~ino prevedene uspe{nice Kako vidimo, beremo in izbolj{amo avro. Njegovo zadnje delo, ki je iz{lo pri nas, knjiga Svoboda izbire, je res svoboden pogled na svet in je namenjeno bralcem, ki ne pri~akujejo instant nasveta za re{evanje svojih te‘av. Z izzivi, ki jih niza v knjigi, soo~i bralca z najbolj vsakdanjimi, a ve~nimi problemi bivanja, ki se za~ne z razumom. Uvodoma nas prepri~a, da je najprej obstojal veliki razum, ki je »kriv« za ves razvoj, tudi za

Zdravi se sam / Duhovna osnova originalne Bachove cvetne terapije Avtor: Edvard Bach Prevedla: Irena Rogli~ Kononenko Zalo‘ba: samozalo‘ba I. Rogli~ Kononenko Obseg: 58 strani Format: 13,5 x 19 cm Bro{irano Cena: 2.500 SIT »Do pravega ozdravljenja ne more priti brez spremembe ‘ivljenjske naravnanosti, du{evnega miru in ob~utka notranje sre~e,« je vodilna misel avtorja knji‘ice, slovitega angle{kega zdravnika in utemeljitelja zdravljenja z informiranimi kapljicami, slovitimi Bachovimi esencami, ki so vse bolj in bolj dosegljive tudi pri nas.

Knjiga nas popelje v naravni svet zdravljenja. V poglavjih Neuspeh medicinske znanosti, Osnovni principi ‘ivljenja, Temeljni vzroki bolezni, Razvoj pozitivnih lastnosti, Svobodno dati in dobiti, Samopomo~ … nas pou~i o z naravo skladnem ravnanju, ki

lahko pre‘ene bolezen in nam pomaga, da se znebimo tistega, kar smo navlekli v ‘ivljenje, ker smo se oddaljili od temeljnih na~el bivanja. Pou~i nas, da bolezni nikakor ne moremo pozdraviti ali izkoreniniti z dana{njimi materialisti~nimi metodami. Iz enostavnega razloga, ker bolezen ni materialnega izvora; bolezen je v svoji sr‘i odsev spopada med du{o in osebnostjo. Trpljenje, ki ga povzro~a, je korektiv, da sprevidimo lekcijo, ki je na na{i poti nismo razumeli. Bolezen lahko prepre~imo in pozdravimo, ~e poznamo pomanjkljivosti v nas samih; odpravimo jo tako, da razvijemo kreposti, ki to pomanjkljivost izni~ijo. Dokon~na in popolna ozdravitev pride namre~ od znotraj, iz same du{e, ki s svojo harmonijo preseva celotno osebnost, ~e je pri tem ne oviramo.

Te misli so nastale pred ve~ kot sedemdeset leti in so danes {e bolj aktualne kot tedaj, ko so nastale. Sedaj so pred nami v sloven{~ini, da bi navdihnile in usmerile ljudi, ki zase in za druge i{~ejo poti do zdravja.

Najbolj iskane knjige v trgovini Aurea v BTC, hala A v Ljubljani

Nove knjige 1.

Priro~nik za zdravilce Ted Andrews

2.

Astronumerologija Z. Cvetkovi}

3.

Usoda du{ Michael Duff Newton dr.sc.

4.

Mo~i `ivljenja Jernej Mehle

5.

Feng Shui Z. Too

6.

Potovanje du{ Michael Duff Newton dr.sc.

7.

Telo kli~e po vodi dr. F. Batmanghelidj

8.

Zdrava sredozemska prehrana J. Barilla

9.

Kako vidimo, beremo in izbolj{amo avro dr. Tom J. Chalko

10.

Svoboda izbire dr. Tomas J. Chalko

Misteriji 47

Nenavadna do`ivetja Zlate podobe Bilo je 1. novembra popoldne. Te‘ak, svin~eno siv, meglen dan. Bila sem ‘e nekaj ~asa v stiski, razo~arana v ljubezni, {ola ni {la. Tistega novembrskega dne sem se zadr‘evala v stari hi{ici in mrko opazovala pr{enje de‘ja skozi zamre‘eno okno. Noge sem imela te‘ke in to‘ilo se mi je po lepih starih ~asih, ko je vse bilo v redu. In tistega dne mi je bilo {e posebno hudo pri srcu, ker sem se spominjala svojih rajnkih sorodnikov. Hudo mi je bilo, da se mi je nekdaj tako uspe{no ‘ivljenje sprevrglo v kup neuspehov, nezadovoljstev, razo~aranj in te‘av.

Tako sem stala ob oknu, ko je pri{el o~e in mi rekel, ~e pridem z njim na sprehod v gozd. Mama me je {e spodbudila, naj grem na zrak. Tako sva {la, s kapo na glavi. ^utila sem, kako pr{i skozi meglo lahen de‘ in me zbada po golih licih. Ob stezi so se vrstila drevesa, nekatera pokrita z orumenelimi listi, nekatera ‘e gola. Kamenje v starodavnih zidkih ob pa{tnih se je svetilo. Bila sem omoti~na in vsa te‘ka od trudnosti in te‘av, ki so se zadnja leta zgrinjale nad mano. Hodila sem, kakor da je edino upanje zame samo {e sprehod skozi njive, pa{tne in gozd.

Po~asi sem dihala in po~asi se me je loteval prijeten ob~utek bla‘enosti. Ljube~e sem med hojo opazovala zidke ob pa{tnih in debla dreves na drugi strani ter veje – kako sem vedno ljubila svoje do-

48

ma~e steze. In po~asi so se mi za~ele prikazovati, najprej ne‘no, potem vedno jasneje, ~udovite podobe na kamnih v zidkih, na deblih dreves, celo na o~etovem licu. Podoba svetega re{njega telesa v zlati barvi. Krog, iz katerega so sevali zlati ‘arki na vse strani in skozi njegovo sredi{~e zarisan kri‘. In v vmesnih ravninah med kri‘em in obodom kroga pre~udovite risbe hieroglifov in starodavnih pisav in okraskov. Vse v zlati barvi.

Kot zasanjana sem zrla v

te podobe, bile so vse enake, le v razli~nih velikostih.

Pogledala sem o~eVabilo k pisanju ta in na njegovem Mnogim med nami se je ‘e pripetilo kaj nenavadnega. levem licu se je zaOpi{ite va{ resni~ni nenavaden dogodek, sre~anje, va{e sanje, ob~utke, jasnovidne utrinke, strah ... in napisano svetila ~udovita bopo{ljite na naslov: Uredni{tvo Misterijev, [martinska 10, ‘ja podoba. Kot v 1000 Ljubljana. Najbolj{e prispevke bomo objavili. zamaknjenosti sem Honorar za objavljen prispevek je 10.000 SIT. ga vpra{ala: »Kaj ima{ na licu?« Odgovoril je, vala prekrasne risbice znotraj da ima vedno tako lice. Ni~e- kroga. Na kateri koli predmet sar mu nisem povedala, kot sem polo‘ila pogled, tam se da ne bi hotela zmotiti ~ara mi je prikazala ~udovita polepega videnja, ki me je nav- doba. Kakor da bi slikala z dajalo z nebesno bla‘enostjo. o~mi podobo svetega re{njeVe~ji je bil kamen v zidku, ga telesa. ve~ja je bila podoba svetega Kot v pravljici sva pri{la v re{njega telesa in bolje sem na{ gozd. Pokukala sem v dulahko opazovala in ob~udo- plino nekega drevesa in glej, majhne gobice sredi maha so se spremenile v majhne ljudi in zagledala sem jaslice. Bila sem preve~ o~arana, da bi kaj spregovorila. In bila sem prvi~ sre~na po dolgem ~asu. Na poti nazaj so se mi {e in {e prikazovale preljube slike in posvetilo se mi je, da imam potrebo verovati in zaupati. Ko sva pri{la do prve hi{e, sva stopila na dvori{~e h gospodarju - sosedu, in na tleh, na cementu, se mi je zasvetila velika podoba svetega re{njega telesa. Vsa o~arana sem jo opazovala in vedno bolj me je prevzemalo, da si moram to podobo zapomniti in jo narisati. Pritekla sem domov in jo {e zadnji~ uzrla na zidu iz ometane opeke v kleti. Za~ela sem iskati svin~nike in papir ter knjigo hieroglifov, da bi primerjala svoje videnje z besedilom iz knjige.

Zlate podobe so mi pokazale pot do sre~e, ki je prej nisem poznala. Nau~ila sem se sre~e.

Suzana

Zajam~eno originalne kozarce, lon~ke in vr~e za izbolj{anje vode in telefonske za{~ite Norad zastopa in prodaja trgovina Aurea Press v hali v BTC v Ljubljani, tel.: 01/541 17 60 in vse spodaj na{tete trgovine: Ajdov{~ina: Trgovina MEDIGO; Bled: Cvetli~arna-galerija TRG Bled in trgovina FONTANA; Bre‘ice: Trgovina in galerija DARILA DON; Dom‘ale: Prod. Galerija GINKGO; Grosuplje: Salon KRISTAL - Adami~ev center, 1. nad.; Izola: Trgovina REVITA (v hotelu Delfin); Koper: Trgovina MIA (tr‘nica Koper); Kranj: Trgovina LU^KA; Ljubljana: Trgovina AUREA v BTC, hala A, Knjigarna ^OPOVA, MAXIMARKET: odd. Steklo v 2. nad., Zdravilna zeli{~a v pasa‘i; Maribor: Trgovina DARVEL, TC City, Prodajna galerija SKRINJA; Medvode: Butik DARIL, BC Loka Mercator; Moravske toplice: Trgovina za moje ‘ivali (veterinarski in‘. Nabergoj); Murska sobota: Boutique SIJAJ ; Nova Gorica: Manufaktura - NARODNA UMETNOST, trg. MEDIGO; Novo Mesto: trg. LEONARDO No1; Radovljica:Trg. METAzdravo ‘ivljenje; Roga{ka Slatina: Industrijska trgovina steklarske {ole; Se‘ana: Trgovina KLASJE, Trgovina MEDIGO; Slovenske konjice: Trgovina VIVA SANA; Slovenska Bistrica: Trgovina VIVA SANA; Velenje: Trgovina NITKA. NOVE TRGOVINE - Lendava: Razstavno prodajna galerija. V vseh prodajalnah Sanolaborja: Ljubljana, Dom`ale, Postojna, Bre`ice, Sevnica, Ribnica, Maribor, Novo Mesto, Trbovlje, Nova Gorica, Murska Sobota, Velenje in Jesenice.

INDEPENDENCE - je poobla{~eni mre‘ni prodajalec.

Mali oglasi 10 % POPUST V TRGOVINI AUREA v BTC v Ljubljani, hala A, tel: 01/ 541 17 60 s kartico Kluba za zdravo ‘ivljenje, ki jo imajo vsi naro~niki revije Misteriji in Zdravje. Velika izbira naravne kozmetike, ki ni testirana na ‘ivalih in ne vsebuje ‘ivalskih ma{~ob, darilni izdelki, knjige za zdravo telo in du{o, izdelki iz prodaje po po{ti revije Misteriji.

Aurea press d.o.o., Ljubljana

Mali oglasi v Misterijih CENA besede je 300 SIT, (najmanj 4500 SIT za 15 besed ali manj).

10 % popust za tri, 15 % popust za ve~ kot tri zaporedna naro~ila. [tejejo vse besede in {tevilke. 20 % DDV ni v{tet v ceno.

ROK za sprejem je do vklju~no 15. v mesecu za naslednji mesec. Pla~ilo vnaprej na posl. ra~un {t.: 02083-11412222. Informacije po tel.: 01/ 431-20-25.

SPREJEM oglasa le pisno: s pismom (s prilo‘eno kopijo vpla~ila) ali po faksu 01/230-16-27.

Storitev razli~nih ponudnikov, objavljenih na tej strani, ne preverjamo in zanje ne odgovarjamo. Bralke in bralce prosimo, da nam o kakovosti ponujenih storitev sporo~ijo svoje mnenje.

Izidi ‘rebanja za nagradno kri‘anko {t. 94 PRVA NAGRADA (20.000 SIT): Marija Mustar, Brilejeva 15, 1117 Ljubljana - Dravlje.

DRUGA NAGRADA ({estmese~na naro~nina na revijo Misteriji): Slavica Zbi~ajnik, Podgorska c. 119, 2380 Slovenj Gradec.

3 TRETJE NAGRADE (knjiga zalo`be ARA): Miro Kastelic, Hladilni{ka pot 26b, 1129 Ljubljana, Darko Kastelic, Slakova 3, 8210 Trebnje, Zlatka Brezovar, Laze 46, 1353 Borovnica.

Nagrade bomo poslali po po{ti.

Re{itev nagradne kri‘anke {t. 94: VODORAVNO: Kava, Klara, vrana, korelat, Andov, smetana, Daudet, Azem, vr~ za dobro vodo, Rae, ONeal, Rp, tekst, Lanza, Jean, etat, oer, IM, Patna, parapsihologija, ilo, sedimentacija, Nola, Neve, Eros, anis, nalapek, @A, Romul in Rem, Brandes, Ali, govno, Peca, Laos, Oman, Alja NAGRADNI POJMI: VR^ ZA DOBRO VODO, PARAPSIHOLOGIJA, ROMUL IN REM

Prosimo, da re{itev po{ljete do 15. januarja 2003 v ovojnici s pripisom KRI@ANKA 95 na naslov: Misteriji, [martinska 10, 1000 Ljubljana.

Iz‘rebali bomo pet nagrajencev, ki bodo prejeli: 1. nagrada: 20.000 SIT 2. nagrada: {estmese~na naro~nina na revijo Misteriji 3.-5. nagrada: knjiga zalo`be ARA

Misteriji 49

Nagradna kri`anka (95) Ime in priimek: Po{tna {t.:

Stalno bivali{~e: Dav~na {t.:

[t. teko~ega ra~una:

Pri banki:

Fobos Ravnina tira

Deimos

50

Dav~na izpostava: Operativna {t. banke:

Knjiga za vso dru`ino

POMAGAJTE SI SAMI V knjigi so opisane preproste tehnike, za katere ne potrebujemo nobenega posebnega daru, saj jih nosimo v sebi. Z njimi se zdravimo in si laj{amo bole~ine ter dopolnjujemo zdravljenje, ki nam ga predpi{e zdravnik.

Ob uporabi teh zdravilskih tehnik sprevidimo, kaj lahko pri sebi obvladujemo, ~esa se moramo o sebi {e nau~iti in kaj naj spremenimo, da bi postali bolj zdravi na vseh ravneh: ~ustveni, duhovni in fizi~ni.

Ameri{ki avtor je zasnoval priro~nik na podmeni, da ve~ino fizi~nih obolenj povzro~ajo blokirana ~ustva in ~ustva, ki nas iz~rpavajo in tako ustvarjajo pogoje, da smo za bolezni dovzetnej{i.

Priro~nik za zdravilce je natisnjen v formatu 14 x 21 cm, ima 256 strani in ga je mogo~e kupiti v vseh knjigarnah po 3.900 SIT. ARA zalo`ba d.o.o., [martinska 10, 1000 Ljubljana; tel.: 01/431 20 25; 051/307 777

Za pomo~ sebi in prijateljem

KAKO BEREMO USODO Z DLANI Od starega veka do dana{njih dni so se za hiromantijo zanimali mnogi veliki ljudje. Le v znanstveni dobi ni bila dele‘na resnega obravnavanja, ker je bilo branje z dlani vedno povezano tudi z raznimi praznoverji.

Josef Ranald, avtor pri~ujo~e knjige, je po analiziranju ve~ kot 100.000 rok dognal, da dlan resni~no razkriva ~lovekov zna~aj, zdravje, temperament in celo usodo. Vendar znaki na dlani niso nekak{en klju~ prihodnosti, ki bi kon~noveljavno napovedoval prihodnje dogodke. Svoje prirojene slabosti lahko s svobodno voljo zlorabimo, lahko pa se jim tudi izognemo z razumevanjem, ki ga dobimo ob prou~itvi dlani.

Priro~nik Kako beremo usodo z dlani vsebuje dovolj iz~rpen opis rok in prstov ter dlani s ~rtami, hribi in ostalimi znamenji, da lahko sami takoj za~nemo z analiziranjem rok. V knjigi je tudi opisano, kako iz ~rt na dlani izra~unamo razne datume in ‘ivljenjska obdobja.

Knjiga KAKO beremo usodo z dlani je natisnjena v formatu 12,5 x 19,5 cm, ima 144 strani in jo je mogo~e kupiti v vseh knjigarnah po 2.900 SIT. ARA zalo`ba d.o.o., [martinska 10, 1000 Ljubljana; tel.: 01/431-20-25