Revija-Misteriji-116_marec-2003 by ARA Zalozba

LETNIK 10. - [T. 116 - MAREC 2003 - 660 SIT POZOR! BRANJE TE REVIJE LAHKO VPLIVA NA VA[E @IVLJENJE ISSN 1318-1777

Rde~a revolucija in okultno Smo res najvi{ja kultura?

Sanje so potreba duha Nezemljani ugrabili kmeta Kako izdelati morilski virus?

MO^ ZVITIH @IC

Knjiga za vso dru`ino

POMAGAJTE SI SAMI V knjigi so opisane preproste tehnike, za katere ne potrebujemo nobenega posebnega daru, saj jih nosimo v sebi. Z njimi se zdravimo in si laj{amo bole~ine ter dopolnjujemo zdravljenje, ki nam ga predpi{e zdravnik. Ob uporabi teh zdravilskih tehnik sprevidimo, kaj lahko pri sebi obvladujemo, ~esa se moramo o sebi {e nau~iti in kaj naj spremenimo, da bi postali bolj zdravi na vseh ravneh: ~ustveni, duhovni in fizi~ni. Ameri{ki avtor je zasnoval priro~nik na podmeni, da ve~ino fizi~nih obolenj povzro~ajo blokirana ~ustva in ~ustva, ki nas iz~rpavajo in tako ustvarjajo pogoje, da smo za bolezni dovzetnej{i.

Priro~nik za zdravilce je natisnjen v formatu 14 x 21 cm, ima 256 strani in ga je mogo~e kupiti v vseh knjigarnah po 3.900 SIT. ARA zalo`ba d.o.o., [martinska 10, 1000 Ljubljana; tel.: 01/431 20 25; 051/307 777

Misteriji LETNIK 10. - [T. 116

marec 2003

Rde~a revolucija in okultno

Smo res najvi{ja kultura?

Internacionalno tajno zdru‘enje naj bi {irilo vpliv sovjetskega komunizma

Knjiga Fani Oki~ seje dvome v uradno razlago razvoja ~love{tva

Sanje so potreba duha

Kako izdelati morilski virus?

Raziskovanje sanj in predsanj je ve~en izziv za znanstvenike

Za pripravo morilske klice ni treba za~eti iz ni~, obstaja …

Nezemljani ugrabili kmeta

Je Narava slu~aj ali izbor?

Argentincu so {tiri humanoidna bitja odvzela nekaj krvi

Vodilni znanstvenik izpodbija uradno teorijo o nastanku vesolja (1)

Meteorit pogrel debate ...................................................................... 10

V znamenju Zalmoksisa

Nove predstave o vesolju .............................................................. 15

Ivan Mohori~ s popotovanja po de‘eli Drakule

Bajkalsko jezero ........................................................................................ 24

Kje je Atlantida? ........................................................................................ 18 Rudniki namesto sveti{~? ............................................................. 31 Drevesni horoskop (3) - Hrast in vrba ............................. 34 Pohod v sfero razuma ........................................................................ 41 Psiholo{ke dileme .................................................................................. 46

Mo~ zvitih ‘ic

Nove knjige ..................................................................................................... 47

Najve~ja selfi~na zgradba na Zemlji je Tempelj ~love{tva v Damanhurju

Nenavadna do`ivetja ........................................................................... 48 Nagradna kri`anka ................................................................................. 50

Misteriji 3

P ISMA Ilustrirana mese~na revija

Misteriji Naslov uredni{tva: Revija Misteriji, [martinska 10, 1000 Ljubljana Tel.: 01/231-93-60 fax: 01/230-16-27 Elektronska po{ta: ara@zalozba-ara.si Izdaja: ARA Zalo`ba d.o.o., Cigaletova 5, Ljubljana Odgovorni urednik: Jo`e Vetrovec Tel.: 01/231-93-60 Redaktor: Andrej Kikelj Tehni~no urejanje: Luka Zlatnar Tel.: 01/431-43-83 Tajni{tvo in naro~nine: Lilijana Knez Tel.: 01/231-93-60; 031/662 092 Oglasno tr`enje: Tel.: 01/431-20-25 Prodaja po po{ti: Vanda Klop~i~ Tel.: 01/431-20-25; 031/662 092

[MARTINSKA 10, 1000 L JUBLJANA

Tajna soba v Keopsovi piramidi dravo! Najprej bi povedal,da ste dale~ najZ bolj{a revija. V va{i reviji se da vse prebrati. Zdaj pa k vpra{anju. V Misterijih sem bral ~lanek (oktober 2001), ki je bil nadvse zanimiv, kasneje pa nisem zasledil nadaljevanja. Zanima me, kaj je zdaj s tisto skrivno sobo v Keopsovi piramidi in pa s sobo, ki so jo odkrili leta 1996 in je niso smeli odpreti do leta 2000? Tako je namre~ bilo napisano nad to sobo, da nih~e ne bo vstopil vanjo pred letom 2000. Prosim, ~e {e lahko napi{ete kaj novega o Atlantidi (novej{e raziskave). Za prijaznost in odgovor se vam ‘e vnaprej zahvaljujem. Dejan Atlantidi posve~amo dalj{i ~lanek v tej {tevilki Misterijev,

o Keopsovi piramidi pa bo Boris Mu‘evi~ v kratkem napisal ~lanek o uganki v Gizi, z najnovej{imi izsledki in slikami.

Usoda in potovanje du{ rebral sem obe Va{i knjigi avtorja M. Newtona, P Usoda du{ in Potovanje du{. Super! Mi lahko sporo~ite, kako je mogo~e z avtorjem vzpostaviti stik, in pa ali po njegovi tehniki opravlja to delo tudi kdo v Sloveniji? Jani Lahko mu pi{ete preko njegove zalo‘be na naslov: Michael Newton, Ph.D. c/o Llewellyn Worldwide P.O. Box 64383, Dept. K499-5 St. Paul, MN 55164-0383, U.S.A. Pismu prilo‘ite mednarodni kupon za odgovor. Zalo‘ba Llewellyn ne jam-

VSE BOLJ MAVRI^NO Mese~na sre~anja ljubiteljev ezoterike pod naslovom Mavri~na sobota, zadnja je bila 15. februarja, naslednja pa bo 15. marca v {oli Mirana Jarca, so vse bolj pestra. Iz meseca v

mesec se vrstijo drugi razstavljalci, so druga predavanja, druge delavnice in druge predstavitve knjig. Februarja so predavali Polona Sepe, Nikola Petrovi~, Bern Jure~i~ in Du{an Don-

Odprema po{iljk po po{ti: Franci Hemler Tel.: 01/529-42-44 Fotoliti: Grafi~ni studio K, Ljubljana Tisk: Tiskarna Ljubljana d.d., Ljubljana Naklada: 6000 izvodov Cena izvoda v maloprodaji 660 SIT. Prodaja v kolporta`i: Prodaja, Dunajska 5, Ljubljana, tel.: 01/473-88-41. V naro~nini, ki se pla~uje dvakrat letno (3.564 SIT), 10 % popusta. Poslovni ra~un: 02083-0011412222. Devizni ra~un: 50100-620-133-900-579602.

Polona Sepe je vodila delavnico Tantra v vsakdanjem `ivljenju.

ALI

ara@zalozba-ara.si

~i, da boste od avtorja dobili odgovor, pravijo pa, da bo va{e pismo vsekakor pri{lo do njega. ^e v Sloveniji kdo dela po Newtonovi metodi, ne vemo, lahko pa vam priporo~imo energoterapevta Bojana Pu~ka (o njem in Renati smo v Misterijih ‘e pisali), ki tudi uspe{no dela z regresijami. Njegov telefon je (041) 911-948.

Te~aji prani~nega zdravljenja po{tovani, prosim, ~e napi{ete, kje in kdaj to~S no se za~nejo delavnice prani~nega zdravljenja v Preboldu, ker sem zelo blizu doma in me to zanima. Hvala in lep pozdrav! Va{a redna bralka Za~etni te~aj prani~nega zdravljenja bo v Polzeli 15. in 16. marca od 10. do 17. ure v KUD Polzela. Vodila ga bo Andreja Novak. ko, delavnice so vodili Du{an Rado{, Beba Splichal z Ale{em Pevcem, dr. Mira Omerzel in Bo{tjan Trtnik, knjige pa so predstavili Vesna Forca, Fani Oki~, Irena Rogli~ Kononenko ter Mitja Fajdiga. Najdalj{a vrsta ~akajo~ih se je razvila pred vrati u~ilnice, v kateri je domoval horarni astrolog. Na prihodnjem, mar~nem sre~anju, bo feng shui predstavila Regina Sretenoski Rant, Ljubezen in partnerstvo Ro‘a Karan, o Havajskem {amanizmu bo predaval Alja‘ Gostin~ar, o ‘ivljenjski energiji in dihanju Nerina Derman, Du{an Donko pa bo predstavil pomen spolne energije pri duhovni rasti. (Nadaljuje se na 6. strani.)

ZANIMIVOSTI

VSEMIRSKE VONJAVE

KAJ JE BILO Z LAJKO?

trokovnjaki za testiranje vonjav v industriji parfumov napovedujejo, da bomo kmalu lahko u‘ivali nove »nezemeljske« arome, rezultat poskusov s cvetjem, ki so jih opravili januarja med znanstveno misijo na space Shuttlu. Poleg poskusov, katerih cilji so bili med drugim zmanj{anje onesna‘enosti zraka in zdravljenje raka prostate, so astronavti tudi zbirali eteri~na olja iz vrt-

nic in cvetov azijskega ri‘a, ko se njihovi ob~utljivi popki odpirajo v posebni komori. Vesoljsko aromo, ki bo zadovoljila strokovnjake, bodo umetno proizvedli na Zemlji. Prej{nji poskusi na misiji vesoljske ladje Discovery leta 1998 so pokazali, da se eteri~no olje vrtnice zaradi mikrogravitacije spremeni in dá povsem novo aromo, ki so jo uporabili v Shiseidinem parfumu Zen ter v Unileverjevem body sprayu Impulse. D

rvi prebivalec Zemlje, ki je potoval v njeni orbiti, psica Lajka, je poginila zaradi pregrevanja na Sputniku 2 le nekaj ur po izstrelitvi satelita. Prvotno se je govorilo, da so jo po na~rtu uspavali z zastrupljeno hrano. Potem so objavili, da je psica pred~asno poginila po {tirih dneh zaradi pregretja kabine, ker so se izpraznile baterije na Sputniku. Dimitrij Mala{enkov z In{tituta za biomedicino v Moskvi pa je na zadnjem Svetovnem vesoljskem kongresu v Teksasu povedal najnovej{o verzijo: senzorji so pokazali, da se je kabina pregrela, {e preden so odpovedale zveze, se pravi ‘e po petih urah leta. Tako naj bi uboga ‘ival v vesolju pre‘ivela le kake {tiri ure. D

SUPERODPORNA BAKTERIJA

nanstveniki so kon~no razvozlali skrivnost superbakterije, odporne proti radioaktivnemu sevanju, ki brez te‘av pre‘ivi jedrski holokavst. Gre za bakterijo Deinococcus radiodurans, ki prenese 1,5 milijona radov ionizirajo~ega sevanja, kar je ve~ kot 1000-krat ve~ od smrtonosne ravni za vse druge oblike ‘ivljenja. DNA drugih organizmov se ob taki sevalni dozi razpo~i in uni~i, genom te bakterije pa ostane cel. Zdi se, da bakterija ~ude‘no pre‘ivi po zaslugi ~vrsto stisnjene, prstanu podobne oblike njenega genoma. Njena DNA se sicer raztrga, vendar njena zgradba zadr‘i delce DNA skupaj, da se zopet lahko pravilno umestijo.

Znanstveniki, ki jih vodi Smadar LevinZaidman z Weizmannovega In{tituta v Izraelu, pravijo, da je to podobno, kot ~e bi razdrli sestavljanko, ne da bi pome{ali njene dele. Potem je ponovna umestitev ustreznih ko{~kov preprosta stvar. D

DVOJ^KA OD[LA SKUPAJ

edemdesetletna brata dvoj~ka iz Finske sta lani v Helsinkih preminula le nekaj ur narazen in v identi~nih prometnih nesre~ah. Ko se je prvi nekega hladnega jutra s kolesom peljal po poledeneli cesti, ga je do smrti zbil tovornjak. Po dveh urah in sedemnajstih minutah se je drugi dvoj~ek, ki ga policija {e ni utegnila obvestiti o bratovi smrti, peljal s kolesom po isti cesti, v podobnih sne‘nih razme-

rah, le kak kilometer stran od kraja bratove nesre~e, in ga je prav tako do smrti povozil tovornjak. Mnogi dvoj~ki so prepri~ani, da so skrivnostno povezani in da lahko ~utijo bole~ino ali nesre~o drug drugega. Izjemno redki pa so primeri, da oba dvoj~ka umreta v tako majhnem ~asovnem razmiku. D

Misteriji 5

PISMA

Dnevi Misterijev

BODITE NARO^NIK, KER SE SPLA^A

Od 30. aprila do 4. maja bodo v Mo{}eni~ki Dragi Dnevi Misterijev. Sre~ali se boste s strokovnjaki z ezoteri~nih podro~ij, o katerih smo pisali v reviji Misteriji: Bruno Ornella in Tomijem Dasovi}em (Osnovni in nadaljevalni te~aj prani~nega zdravljenja, reinkarnacijska terapija, joga in meditacija), Igorjem Ziernfeldom (Delavnica Radiestezija v prakti~ni uporabi), Janezom Pelkom (Slikanje avre) in @ivoradom Slavinskim (Delavnica Energijsko zvijanje ‘lic in postavljanje jajc). Cena petdnevnega sre~anja je 45.000 SIT. Za ~lane Kluba za zdravo ‘ivljenje, naro~nike na revijo Zdravje in Misteriji, velja klubska cena 40.000 SIT. V ceno sre~anja ni v{teta udele‘ba na te~ajih in delavnicah ter slikanje avre.

MAGIC LIFE ZA NOVE NARO^NIKE Revijo Misteriji se vam spla~a naro~iti, ker: • je za naro~nike vedno cenej{a • jo dostavimo na dom v vsakem vremenu • jo boste brali vedno ‘e nekaj dni prej • boste imeli neprestano popuste na ve~ sto krajih • boste kupovali v prodaji po po{ti vedno po ni‘jih klubskih cenah • boste tudi v trgovinah kupovali s popustom in tako ‘iveli var~neje.

In darila? Ob vpisu med naro~nike vam bomo razen kartice Kluba za zdravo ‘ivljenje podarili {e posebno pomladno darilo, knji‘ico ARA zalo‘be 50 najbolj{ih dietnih nasvetov. In prvim petim naro~nikom v marcu smo pripravili {e posebno darilo: Magic life v najsodobnej{i izvedbi. Pomi{ljate? Le zakaj bi izpustili toliko ugodnosti naenkrat ... Izpolnite naro~ilnico na 6. strani ali telefonirajte 01/2319360, 031 662092, po{ljite faks na 01/2301627 ali sedite k ra~unalniku: ara@zalozba-ara.si.

Ve~ informacij po telefonu: 01/519 74 59, 01/507 18 03 in po elektronski po{ti: quo.vadis@siol.net ter na spletni strani www.quovadis.si

Misteriji so vedno z vami. Naro~ilnico po{ljite na: ARA zalo`ba, [martinska 10, 1000 Ljubljana ○

○

○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○

Naro~nina s popustom: POLLETNA (3.564 SIT) LETNA (7.128 SIT) Da. Naro~am revijo Misteriji z 10-odstotnim popustom in brezpla~no kartico Kluba za zdravo ‘ivljenje, s katero naro~nik uveljavlja popuste pri zdravnikih, zobozdravnikih, zobnih tehnikih, fizioterapevtih, v diagnosti~nih centrih, zdravili{~ih, pri negi bolnikov, v fitnesih, pri nakupu medicinskih pripomo~kov, optikih, v kozmeti~nih salonih, trgovinah in {e marsikje drugje.

Ra~un po{ljite na naslov:

Ime in priimek (Tiskano) ............................................................................

Ulica in hi{na {tev.

○

..........................................................................

........................................................................................

Kraj

........................................................................................

.......................................................................................................................................................

(Nadaljevanje s 4. strani.) Med delavnicami bo prav gotovo zanimiva Pransko zdravljenje - pot do zdravja in vitalnosti, ki jo bo vodila Mirjam Kuralt; pokli~ete jo lahko na {tevilko 031/850 238 in se prijavite na za~etni te~aj pranskega zdravljenja, ki bo drugi vikend v marcu (8. in 9.) za Be‘igradom v Ljubljani. Drugo delavnico na mavri~ni soboti bo v marcu vodil France Susman, predstavil bo komunikacijo z onstranstvom, delavnico O zdravljenju notranjega otroka bo vodila Anita Kej‘ar [kulj, delavnico Umetnost in ekstaza ljubezni pa Sini{a @. Bordin. Svoje gibanje bodo predstavili tudi Realjanci, Ro‘a Karan bo predstavila Setveni koledar, [pela Cvetko pa indijanske obi~aje. In kot vedno si bodo lahko obiskovalci za‘eleli odgovore astrologinje, numerologinje in horarnega astrologa.

○

Revijo naro~am z mesecem:

○

Kraj

○

..........................................................................

○

Revijo po{iljajte na naslov:

○

✓

○

Revija za duhovnost in mejne znanosti

○

Internacionalno tajno zdru‘enje naj bi {irilo vpliv sovjetskega komunizma

Rde~a revolucija in okultno O

b koncu ruske dr‘avljanske vojne so bolj{eviki prevzeli oblast nad ve~jim delom nekdanjega carskega imperija. Po dr‘avi je nadzor izvajala zloglasna tajna policija, na zahodu znana kot KGB, katere simbol - {~it z me~em - je vlival strah v kosti slehernega prebivalca. Za uresni~evanje svojih ciljev se je poslu‘evala tudi raziskav paranormalnega. Do razpada ZSSR leta 1991 smo o vsem tem bolj malo vedeli, v zadnjih desetih letih pa so pri{li na dan {tevilni arhivi, a {e zdale~ ne vsi. Predhodnica KGB-ja je bila Ve~eka (Vseruska izredna komisija za borbo proti kontrarevoluciji in sabota‘am). Organizacija je v svoji zgodovini zamenjala veliko imen. Maja leta 1921 so pri Ve~eki ustanovili poseben oddelek, katerega specialnost so bile tehnolo{ke ve{~ine. Uradno se je imenoval Osmi posebni oddelek.

Izvajanja medijev so opazovali revolucionarji, {tabni ~astniki, aristokrati in sleparji. imenovala v OGPU - Zdru‘eno dr‘avno politi~no upravo) in je deloval kot tajni agent v Belorusiji, ki je bila pod nem{ko oblastjo, kasneje pa je poveljeval enotam Ve~eke v Turkmeniji.

^UVANJE DR@AVNIH TAJNOSTI Gleba Bokija so razli~ni ljudje razli~no opisovali, nekateri skoraj naklonjeno. Bolehal je za tuberkulozo in bil obseden

BOKIJ KOT RO@NI KRI@AR

GLEB BOKIJ Gleb Ivanovi~ Bokij je bil rojen leta 1897 v Tiflisu (dana{njem Tbilisiju, gruzijski prestolnici). V svoji karieri je postal vodja Specialnega oddelka organizacije OGPU (predhodnice KGB-ja) in pobli‘e spoznal veliko raziskovalcev anomalnih fenomenov. ^eprav je izhajal iz stare plemi{ke dru‘ine, je postal izku{en bolj{evi{ki revolucionar. Prvi~ je bil aretiran, ko se je, star le 14 let, stepel s carjevimi ‘andarji. Do padca carske dru‘ine Romanov je bil aretiran kar dvanajstkrat. Vmes je na{el ~as za {tudij. Za razliko od bolj{evi{kega re‘ima v carski Rusiji niso imeli navade likvidirati svojih sovra‘nikov. Po revoluciji je Bokij prevzel vodstvo petrograjske Ve~eke (ki se je nato pre-

z delom. Njegov Specialni oddelek je bil odgovoren neposredno centralnemu komiteju komunisti~ne partije, sicer pa je imel proste roke. Toda to je kasneje Bokij pla~al z ‘ivljenjem. Poglavitna naloga Oddelka je bilo ~uvanje sovjetskih dr‘avnih tajnosti. Bokijevi ljudje so pregledovali urade visokih funkcionarjev, skrbeli za varnost sefov in in{talirali tajne alarme. Oddelek je razpolagal s strokovno in izku{eno ekipo preiskovalcev in tehni~nih izvedencev, ki se je ukvarjala s {iframi in kodami. Razli~ne tajne {ifre so razvijali za sovjetske diplomate, tajno policijo in oboro‘ene sile. Bokijevi izvedenci so bili kos skoraj vsaki tajni kodi. Imeli so {e druge naloge: prislu{kovanje in opremljanje komunikacijskih zvez s skritimi mikrofoni. Pri svojem delu so bili tako uspe{ni, da je velika dr‘ava postajala vse bolj podobna svetu, ki ga je v knjigi »1984« opisal George Orwell.

Simbol {~ita z me~em je vzbujal grozo pri ljudeh.

V svojem ‘ivljenju pa je imel Bokij interese, za katere tudi sama KGB zelo dolgo ni vedela. Zelo ga je zanimalo paranormalno. Prostozidar je postal ‘e dolgo pred nastopom rde~e revolucije. Leta 1909 so ga priporo~ili lo‘i Martinistov (tajnega reda ro‘nih kri‘arjev v Sankt Petersburgu). Bokij se je ‘e kot {tudent na geolo{kem in{titutu udele‘eval okultisti~nih seans. Izvajanja medijev so opazovali revolucionarji, {tabni ~astniki, aristokrati in sleparji. Pripadnik lo‘e je bil tudi Nikolas K. Roerich, priznani ruski slikar, pisatelj, raziskovalec, filozof in neko~ gost Dalaj Lame. Bokijevo iniciacijo v lo‘o Martinistov je podprl tudi biolog, okultist in avtor

Misteriji 7

R DE ~A

REVOLUCIJA IN OKULTNO

Iz malo{tevilnih dosjejev, ki so jih razkrili dedi~i nekdanjega KGB-ja, je razvidno, da se je decembra 1924 Bar~enko sre~al z najvi{jimi funkcionarji OGPUja in jih {okiral s svojimi poro~ili. Omenjeno obmo~je, natan~neje jezero Lovozero, je leta 1996 ponovno postalo cilj odprave, ki jo je tokrat vodil doktor Valerij Djomin. Odprava je potrdila neverjetna odkritja profesorja Bar~enka: tlakovane, dva kilometra dolge ceste sredi pu{~e, piramidaste kamnite gmote in orja{ke ~rne like na skali. Odprava z imenom Hiperboreja 97 je odkrila tudi razvaline prastarega observatorija in nenavadne tvorbe na vrhu gore Nin~urg (revija Nauka i religija, 1998). Djomin je zaman posku{al dobiti dokumente KGBja in NKVD-ja o Bar~enku in njegovem delu. Kon~no je izvedel, da so Bar~enkove dosjeje za‘gali leta 1941, ko so se Nemci pribli‘evali Moskvi. Djomin domneva, da dr‘avni arhivi v ruski avtonomni republiki Burjatiji {e hranijo informacije o Bar~enku.

NAZAJ V TIBET Ruska tajna obve{~evalna slu‘ba je hotela v Tibetu poiskati sledi za legendarno [ambalo, da bi se morda dokopali do klju~a vseh svetovnih skrivnosti. Na sliki skrivnostni zgodovinski zemljevid [ambale.

misti~nih romanov A. V. Bar~enko, ~igar glavno zanimanje je bila telepatija. Leta 1918 sta Bar~enka obiskala dva oficirja Ve~eke. Eden od njih je bil Jakov Bljumkin, terorist, mojster borilnih ve{~in, avanturist in vohun. Obstajajo domneve, da se je »bolj{evi{ki profesor okultizma« zadr‘eval v Parizu januarja 1920, ko je brez sledu izginil general Pavel Kutepov, vodja protikomunisti~ne emigrantske organizacije. Po besedah uglednega ruskega emigranta je prav Bar~enko poskrbel, da

francoski psihiki niso zaslutili namenov OGPU-ja, da ugrabi Kutepova.

POLOTOK KOLA Leta 1921 se je Bar~enko udele‘il tajne odprave na polotok Kola na severu Rusije, kjer so ‘e ve~ sto let poro~ali o opa‘anjih NLP-jev. Ve~ina raziskav na omenjenem obmo~ju je bila ‘e od dvajsetih let v pristojnosti tajne policije. Pri tem mislimo na skrivnostno »arkti~no histerijo«, opa‘anja NLP-jev in druge fenomene, o katerih ni znano skoraj ni~.

Sovjetske obve{~evalne slu‘be so se posebej zanimale za kitajsko ufologijo in zgodovino opa‘anj NLP-jev v starem veku na Kitajskem. 8

Vse ka‘e, da so v dvajsetih letih Sovjete zanimali nenavadni predmeti na azijskem nebu. Podobno kot naciste jih je zanimala skrivnostna de‘ela [ambala, ki naj bi bila na tromeji med Afganistanom, Indijo in Tibetom. Na Tibet je bila ‘e dolgo pozorna tudi ruska vojska. [e pred sovjetsko ero so tja po{iljali tajne odprave. Bokijevi sodelavci so takoj pritekli, ~im je na dale~ zadi{alo po anomalnem. Bar~enko naj bi po na~rtih vodil odpravo v Tibet, kjer naj bi poiskal sledi za legendarno [ambalo ter se morda dokopal do klju~a vseh svetovnih skrivnosti. O svojih na~rtih se je pogovarjal s tibetanskimi menihi in z mongolskim komunisti~nim funkcionarjem. Bar~enka je ponovno obiskal Jakov Bljumkin, ki se je hitro vzpenjal po lestvici pomembnosti v OGPU-ju. Njegove kariere ni ogrozilo niti dejstvo, da je leta 1918 umoril nekega nem{kega diplomata. KGB mu je oprostila in mu na {iroko odprla vrata. Bljumkin je Bar~enku pove-

R DE ~ A dal, da njegove eksperimente s telepatijo potrebuje sovjetska obrambna industrija in da mu bo tajna policija dala na razpolago denar za njihovo izvajanje. Znanstveniku se sodelovanje s tajno policijo ni zdelo problemati~no, zato je napisal pismo njenemu direktorju Feliksu D‘erd‘inskemu. Naloga, da razi{~e mo‘nosti odprave v miti~no [ambalo, je bila poverjena Glebu Bokiju, in tako sta {ef tajne policije Bokij in znanstvenik Bar~enko, ki ga je vleklo v misti~ne vode, postala prijatelja. [ambala je postala predmet {tevilnih njunih pogovorov. OGPU je postavil na noge in financiral laboratorij, ki je deloval 12 let (do leta 1937), ko so Bar~enka aretirali v obdobju Stalinovih ~istk. Zapisniki njegovih zasli{evanj so ohranjeni, pred nedavnim so bili nekateri deli objavljeni v Rusiji. V stavbi OGPUja so za Bar~enkove raziskave opremili posebno »~rno sobo«. Tam je Bar~enko delal s {amani, mediji in zdravitelji. V~asih je tudi predaval osebju OGPUja. Med udele‘enci predavanj je bil tudi Boris Stomonjakov, namestnik ljudskega komisarja za odnose s tujino, ki je bil zadol‘en za Kitajsko in Tibet. Sovjetske obve{~evalne slu‘be so se {e posebej zanimale za kitajsko ufologijo in zgodovino opa‘anj NLP-jev v starem veku na Kitajskem. Gleb Bokij, Bar~enko in {e nekaj visokih oficirjev so ustanovili tajno dru{tvo Bratov{~ina zdru‘enega dela, v katerem so se sre~evali mistiki, ki so si prizadevali najti legendarno [ambalo in vzpostaviti zvezo s tem skrivnostnim podro~jem. Bar~enko je obenem javno zagovarjal idejo o ustanovitvi internacionale tajnih zdru‘enj, s pomo~jo katere bi {irili vpliv sovjetskega komunizma. Vodje kominterne, ki so ‘iveli v ZSSR, so to idejo pozdravili. Bokij je komaj ~akal, da krene z odpravo v Tibet in za~ne iskati [ambalo, a na~rte so mu prekri‘ali njegovi sovra‘niki v OGPU-ju. Namesto njega je na Kitajsko pod druga~no pretvezo odpotoval Jakov Bljumkin. Ko je potoval skozi zahodni del Kitajske, se je Bljum-

REVOLUCIJA IN OKULTNO

kin pridru‘il Roerichovi odpravi. To obmo~je je prepotoval pod ameri{ko zastavo, saj je bila Roerichova odprava uradno ameri{ka in jo je financiral ameri{ki privatni kapital. Za Sovjete je bilo iskanje [ambale sicer pomembno, a ne tako pomembno kot pozneje za naciste. Sovjeti so si predvsem prizadevali zmanj{ati oziroma izni~iti britanski vpliv v Tibetu. [lo je za novo veliko igro, ki se je je britanska obve{~evalna slu‘ba dobro zavedala, saj so njeni oficirji zaustavili Roerichovo odpravo in prepre~ili prihod Sovjetov v Tibet.

NLP Leta 1926, ko je Roerich potoval po Tibetu, je s ~lani svoje odprave opazoval NLP. Njegovo poro~ilo je eno prvih zares iz~rpnih poro~il o opa‘anju NLPjev. Petega septembra so zagledali velik ovalen predmet, ki se je zelo hitro premikal. Z njegove kovinske povr{ine so se odbijali son~ni ‘arki. Predmet je preletel nebo nad njihovim taborom, najprej namenjen proti jugu, kar naenkrat pa je spremenil smer in krenil proti jugozahodu. V taboru, ki je bil postavljen v okraju Kukunor nedale~ od gorske verige Humboldt, so bili sami izku{eni hribolazci in vodi~i. Na zahtevo sovjetske tajne policije se je odprave udele‘il tudi dr. Konstantin Rjabinin, ki je skupaj z ostalimi s pomo~jo daljnogledov opazoval NLP. Rjabinina so aretirali {tiri leta kasneje, leta 1930, ter zasegli vse njegove dnevnike in zapiske, vklju~no s tistimi iz Tibeta. Rjabinin se ni uklonil zahtevi tajne policije, da o~rni Roericha, zato je veliko let pre‘ivel v tabori{~ih, kjer je kot zdravnik re{il veliko ‘ivljenj. Najdragocenej{e informacije in podatki o »tajnih spoznanjih«, do katerih je pri{el v Tibetu, so {e vedno shranjeni v arhivih KGB-ja. Dr. Rjabinin je umrl leta 1956, ko je bila tibetanska medicina {e vedno tabu tema. Tudi Jakov Bljumkin, ljubljenec OGPUja, je naposled naredil usodno napako. V svoji oholosti je precenil svojo mo~ in vplivnost ter po neuspehu v Tibetu med eno svojih misij skrivaj obiskal Leva

Josip V. Stalin

Trockija. Ko se je vrnil v Sovjetsko zvezo, so ga aretirali in usmrtili. Leta 1991 so v KGB-ju razmi{ljali, da bi mu posmrtno podelili odlikovanje junaka Sovjetske zveze, a je ta razpadla, {e preden so na~rt uresni~ili. Gleba Bokija so aretirali leta 1937. Stalin mu ni odpustil njegove bolj{evi{ke preteklosti in zveze z mnogimi pomembnimi sovjetskimi voditelji, ki so bili ‘e mrtvi ali pa usmr~eni med Stalinovimi ~istkami.

KONEC? Obstajajo domneve, da se je Stalin hotel polastiti Bokijevih skrivnih dosjejev, ki naj bi vsebovali kompromitirajo~e podatke o sovjetskem vodstvu. Ali so dosjeji res obstajali, lahko le ugibamo. Bokija so usmrtili skupaj z nekaterimi drugimi ~lani njegove bratov{~ine. Njegov oddelek so razpustili. Stalin je brez milosti zatrl vsako razli~nost mnenj in vsakega potencialnega nasprotnika. Njegovi cilji so bili zelo stvarni, in njegove metode doseganja teh ciljev zelo neposredne. Z misticizmom ni vedel kaj po~eti. Bokijeve in Bar~enkove dosjeje so zasegli. Nekateri ruski raziskovalci menijo, da jih FSB (naslednica KGB-ja) {e hrani v svojih arhivih. Ra. Pu.

Misteriji 9

Prastara ~asovna kapsula razkriva Marsovo preteklost

Meteorit pogrel debate V

zmrznjenem stanju, v podobnih pogojih, Misterijih smo ‘e pisali o ALH84001, domnevnem mete- Prej{nje, gostej{e ozra~je, kot so danes na Marsu (-90 do -40 °C). oritu z Marsa, ki so ga na{li leMagnetni zapis v kamnini vidimo po skupaj z magnetnim ta 1984 na Antarktiki in na podlagi kaporavnanju magnetita. ^e ima Weiss poljem, ki je Mars {~itilo prav, je bila kamnina zadnje 4 milijarde terega znanstveniki sklepajo, da je neko~ na Marsu obstajalo ‘ivljenje. pred vesoljskimi ‘arki, je let dosti pod temperaturami, pri katerih Novo nedavno odkritje o Marsovi davse magnetit poravna, kar pomeni, da je utegnilo biti dokaj ni preteklosti je ponovno pogrelo denjen magnetni zapis ravno tako 4 milijarbato o tem, ali so Rde~i planet neko~ primerno za ‘ivljenje. de let star. Weiss je ugotovil, da je bila janaseljevala ‘iva bitja. kost tega pradavnega magnetnega polja Po novih raziskavah je Mars neko~ of Technology, ki je vodil te nasine razi- pribli‘no enaka kot je danes na Zemlji. imel pribli‘no enako mo~no magnetno skave, preveril vsebnost argona-40 v Mars zdaj nima planetnega polja, po polje kot Zemlja. Tedaj je imel tudi veliko meteoritu. Ta plin stanovitno nastaja ob Weissovi teoriji pa ga je neko~ imel. To gostej{o atmosfero. »Sklepi podpirajo razpadanju radioaktivnega kalija-40, je dobra novica za tiste, ki verjamejo, da na{o domnevo o ‘ivljenju na Marsu in je kamnina pa ga izvr‘e ob segrevanju. so magnetne sledi na meteoritu fosilni v ni~emer ne spodbijajo,« pravi David Weiss je ugotovil, da je kamnina v pre- ostanki bakterij, podobnih tistim na McKay z nasinega Johnson Space Cent- teklih 4 milijardah let izgubila le 5 od- Zemlji, ki se obra~ajo po magnetnem ra, ki je prvi predpostavil, da meteorit stotkov pri~akovane koli~ine argona, kar polju. »Predpogoj je, da je Mars neko~ vsebuje sledi starodavnih magnetno pomeni, da ves ta ~as ni bila toplej{a od imel magnetno polje,« pravi Weiss. poravnanih bakterij. 500 °C, najbr‘ pa je bila {e veliko hladZaradi nizke temperature tudi ni ver4,5 milijarde let star ALH84001 je nej{a. Verjetno je bila ves ~as v globoko jetno, da so magnetitne sledi zgolj ostanki rudnin, segretih na eksnajstarej{a doslej najdena tremne temperature – kar je kamnina s planetov. Ve~ina edino drugo pojasnilo za sledi. raziskovalcev se strinja, da je Toda Weiss dopu{~a mo‘nost, bil meteorit odbit z Marsa da je magnetit nastal ob segrepred 15 milijoni let, ko je vanju, ki se je pripetilo pred ve~ neko nebesno telo tre{~ilo na kot 4 milijardami let. Rde~i planet, in da je pristal na Zemlji pred 11,000 leti. Pravi, da novi rezultati razjasnjujejo tudi nekatere nenaSklepajo tudi, da je zgodvadne izsledke o drugih plinih nej{e tr~enje segrelo kamniznotraj ALH84001, ki se mo~no no pred 4 milijardami let, ko razlikujejo od atmosferskih plije bila {e na Marsu. ^e se od nov na Marsu danes: »To je takrat ni ve~ segrevala, poenostavno zato, ker so stari 4 tem so se magnetno poravmilijarde let,« razlaga. Od tanani organizmi v njej fosilikrat je Mars o~itno izgubil velizirali pred 4 milijardami let, ko atmosfere. Prej{nje, gostej{e ko se je kamnina ohladila. ozra~je, skupaj z magnetnim Vpra{anje pa je, ali se ni kampoljem, ki je Mars {~itilo pred nina od takrat {e kdaj segrela. Da bi odgovoril na to vpra- 4,5 milijarde let star ALH84001 je bil odbit z Marsa pred 15 milijoni vesoljskimi ‘arki, je utegnilo {anje, je Benjamin Weiss, let, ko je neko nebesno telo tre{~ilo na Rde~i planet, na Zemlji pa je biti dokaj primerno za ‘ivljenje. A. K. geolog s California Institute pristal kot meteorit pred 11.000 leti.

Raziskovanje sanj in predsanj je ve~en izziv za znanstvenike

Sanje so potreba duha V

e~ina raziskav zavesti na tak ali druga~en na~in vklju~uje prou~evanje spanja oziroma sanj. Raziskovanje nespe~nosti je ‘e zgodaj prineslo presenetljivo spoznanje, da ljudje potrebujemo za normalno ‘ivljenje relativno malo spanca, da pa mo~no negativno vpliva na nas, ~e ne sanjamo. Tisti, ki so pri poskusih malo spali, a so sanjali, so bili nekoliko bolj razburljivi kot ponavadi, sicer pa normalni. Tisti, ki so malo spali, toda niso sanjali, pa so ‘e po nekaj dneh postali mo~no vznemirjeni, nekateri so celo podnevi halucinirali. ^love{ki duh torej potrebuje sanje in ~e ne sanja med spanjem, sku{a to nadomestiti v budnem stanju. Vendar sanj ne moremo obravnavati zgolj kot nekaj, kar je nujno za normalno funkcioniranje ~loveka, kot so na primer voda, beljakovine, vitamini … Sanje so tudi pribe‘ali{~e na{ega drugega jaza, izpolnitev ‘elja in hotenj, ki so v budnem stanju neizpolnljive, o~i{~evalne drame na{e podzavesti in ne nazadnje iniciacija za globlje razumevanje sveta in spremembo osebnosti. V pisnih in drugih virih vseh starih kultur so imele sanje pomembno mesto, razlagalci sanj pa zaupno nalogo, saj so lahko vplivali na usodo celih narodov. V biblijski Stari zavezi so preroki obi~ajno tudi razlagalci svojih ali tujih sanj. Znane so Jakobove sanje, pa Jo‘efova razlaga faraonovih sanj o sedmih debelih in sedmih suhih kravah, Izaija je iz sanj napovedal propad Babilonskega kraljestva. V zgodbah Nove zaveze Jo‘efove sanje in beg v Egipt re{ijo Jezusa Herodovega pomora otrok itd. Pri starih Grkih so sanje stik posameznika z bo‘anstvom, kak{nim duhom ali prednikom. V Homerjevi Iliadi

in Odiseji v sanjah bo‘anstva obiskujejo junake ali pa le-ti potujejo po duhovnih kraljestvih. Sanje so bile pomemben del raznih misterijev.

KLIC IZ ONSTRANSTVA Danes sanje la‘je strokovno obravnavamo; lahko jih prou~ujemo, merimo, zapisujemo in analiziramo. ^e pa ‘elimo prodreti v sr‘ njihovega pomena pri razvoju ~loveka, to lahko storimo s prou~evanjem ostankov tovrstne ‘ive kulture pri nekaterih narodih, ki so {e blizu naravi. Na obeh ameri{kih celinah je v zadnjem ~asu, odkar je kultura staroselcev »v modi«, nastalo kar nekaj obse‘nih raziskav, v katerih igrajo sanje

Sanje so bile pomemben del raznih misterijev. va‘no vlogo. To {e zlasti velja za prou~evanje {amanizma, od Eskimov pa do {tevilnih plemen severno-, srednje- in ju‘noameri{kih Indijancev. Pogosto so sanje tudi `e povod za to, da nekdo sploh postane {aman, v~asih ‘e v otro{ki dobi. Take sanje so neke vrste klic iz onstranstva, ki ga mora{ sprejeti. Temu sledi usposabljanje za {amana. Ko je izbranec usposobljen, lahko v stanju spremenjene zavesti (v sanjah) od naravnih in duhovnih sil dobi mo~ in vedenje, da pomaga soljudem v vsakdanjih te‘avah, bolezni, raznih dilemah in podobno. V~asih {aman i{~e re{itve za svoje bli‘nje v lastnih sanjah, drugi~ pa pred va‘no odlo~itvijo vasi ali plemena spodbuja druge, naj mu sporo~ijo sanje, ki jih potem razlaga. Tak{no skupinsko sanjanje je znano pri Severnih Jakutih v Sibiriji.

Hipnos, gr{ki bog spanja.

Znana je tudi o~i{~evalna vloga sanj. Irokezi verjamejo, da se skozi sanje ka‘ejo neizpolnjene ‘elje du{e. Prepre~evanje takih sanj vodi v bolezen. Le z analizo sanj zdravilec najde vzrok za bolezen in bolniku pomaga. V~asih je zdravljenje prav v tem, da bolnik po~ne tisto, kar je sanjal, pa naj je {e tako nenavadno. Iz tovrstnega zdravljenja izvirajo tudi tako imenovani prazniki sanj. Antropolog Roheim opisuje tak praznik, ki traja kar nekaj dni:

Misteriji 11

SANJE

SO POTREBA DUHA

»Mo{ki, ‘enske in otroci ska~ejo naokoli napol goli, nosijo maske ali pa so poslikani. Tekajo ter druge polivajo z vodo in potresajo s pepelom. Vsak posku{a drugim sporo~iti svoje sanje predvsem z mimiko. V bistvu gre za du{evno sprostitev.« Dogodki v sanjah so pogosto vzrok, da popolnoma spremenimo ‘ivljenje. O~itno so take sanje le zadnji sunek kakega ve~jega ‘ivljenjskega potresa, ki ‘elji po spremembah da dokon~no smer. Podobno se najbr‘ dogaja tudi v vro~i~nih sanjah oziroma v sanjah pod vplivom raznih drog ali celo v komi. Niso redki zdravilci in preroki, ki svoje sposobnosti spoznajo po kak{ni resni bolezni ali po{kodbi.

RAZVRSTITEV SANJ Sanje so pojav, ki ga te‘ko opredelimo s stvarnimi merili. Razvr{~anje je torej zgolj pripomo~ek pri analizi in razlagi, oziroma na{a ‘elja po sistematiki

tudi tam, kjer je ni. Tako govorimo o prero{kih, iniciacijskih, telepatskih, vizionarskih, slutenjskih in mitolo{kih sanjah. Drugi spet vidijo sanje kot ve~dejanko, ki pripelje k odgovoru, sprostitvi, re{itvi, zaklju~ku ali za~etku v budnem stanju. Posebna kategorija so lucidne sanje. S tem izrazom opisujejo sanje, pri katerih se sanjanja zavedamo ter celo vplivamo na potek in zaklju~ek sanj. Tibetanski budisti to imenujejo sanjska joga. Pojav je poznal tudi Aristotel. To so lahko prave terapevtske sanje, saj omilijo projekcijo stvarnih negativnih dogodkov v snu in naka‘ejo pozitivno re{itev. Lucidne sanje so psihi~no do‘ivetje, ki ga lahko z vajo tudi prikli~emo: z meditacijo pred spanjem, z avtohipnozo ali s halucinogenimi drogami. Tak{no kontrolirano dogajanje v sanjah je seveda odvisno od ~lovekove osebnosti, kulture, pa tudi ‘elja po spoznavanju samega sebe, oziroma po intenzivnej{em do‘ivljanju oblik, barv, svetlobe in glasov.

HIPNAGOGIJA

Lako{ki lovilec sanj.

Pri prou~evanju sanj ne moremo mimo pojava, ki ga nekateri potiskajo med druga du{evna stanja, drugi pa mu priznavajo pomen, ki zaslu‘i posebno pozornost. To je stanje med budnostjo in spancem, polsen, predspanec, mejno stanje ali strokovno hipnagogija (hypnos - spanje, agogeus – prevodnik). Kratko, a intenzivno »dogajanje« v takem stanju nekateri primerjajo s trenutnim u~inkom nekaterih halucinogenih drog: hitro menjavanje vizij razli~nih oblik, utripanje lu~i in barv, pojavljanje glasov, obrazov in tako dalje. Lahko nastopi ob~utek plavanja, lebdenja, letenja, enormnega pove~anja lastnega telesa ipd. Pojav so opisovali starogr{ki modreci, poznali pa so ga tudi srednjeve{ki alkimisti, saj si le tako lahko razlo‘imo nekatere njihove risbe. Hipnagogija je pod tem ali drugimi nazivi igrala veliko vlogo v psihologiji in psihiatriji devetnajstega in dvajsetega stoletja, pri odkrivanju paranormal-

nih pojavov in seveda v umetnosti. Anatomsko in funkcionalno osnovo pojava je v obse‘nem delu Hypnagogia (1987) ponudil psiholog Andreas Mavromatis. Prepri~an je, da do‘ivetja v polsnu izhajajo iz »starega« dela mo‘ganske skorje. Neokorteks, evolucijsko mlaj{i in specifi~no ~love{ki del mo‘ganov, prevladuje v stanju budnosti. Omogo~a nam jasno, logi~no mi{ljenje in zaznavo zunanjega sveta. Kadar pa je njegovo

Irokezi verjamejo, da se skozi sanje ka‘ejo neizpolnjene ‘elje du{e. delovanje ovirano – v stanju zaspanosti, nekaterih bolezni ali kot posledica delovanja drog – prevlada stari del mo‘ganov, center predlogi~nega mi{ljenja, simbolov, analogij. Drugi spet primerjajo hipnagogijo s ~etrtim stanjem v tantri~ni jogi, spojem budnosti, spanja in sanj. Talamus, jedro centralnega ‘iv~nega sistema, je povezan z deli mo‘ganov, odgovornimi za omenjena stanja. V talamusu je po Descartesu »sede‘ du{e«. Pri ni‘jih ‘ivih bitjih je to neke vrste tretje oko na vrhu glave (plazilci), pri ~loveku naj bi to bila ~e{erika, ki je ob~utljiva na svetlobo. Staroindijske Vede govorijo o tretjem o~esu, ki naj bi bilo tam, kjer je ~e{erika. Danes vemo, da je ~e{erika pri sesalcih edina ‘leza, ki proizvaja hormon melatonin, pomemben za tvorbo seratonina, ‘iv~nega prevodnika. Raziskovanje ~love{ke zavesti, sanj in predsanj je ve~en izziv za znanstvenike. Kakor pri vsakem novem spoznanju o ~love{ki psihi imajo nekateri tudi v zvezi z sanjami pomisleke, namre~ strah pred zlorabo. Po nekaterih ugotovitvah je na do‘ivljanje v sanjah mogo~e vplivati od zunaj. To pa ‘e odpira mo‘nosti za me{anje sanj in resni~nosti, programiranje zavesti in podobno, skratka vse, kar sodobnega ~loveka pla{i ob neslutenih mo‘nostih znanosti. Al. Ju.

Argentincu so {tiri humanoidna bitja odvzela nekaj krvi

Nezemljani ugrabili kmeta R

podoben tistim v zobozdravstvenih ambulantah.

es je, da prihaja najve~ poro~il o ugrabitvah iz ZDA, kar pa seveda ne pomeni, da se s to kontroverzno problematiko ne sre~ujejo tudi v drugih dr‘avah. Poro~ila o ugrabitvah prihajajo iz najrazli~nej{ih delov sveta. Med najstarej{a in tudi najbolj svojevrstna pa prav gotovo spadajo tista iz Ju‘ne Amerike, in sicer iz Brazilije, Argentine in ^ila. Opisali bomo primer iz Argentine, ki se je pripetil decembra leta 1983 in ki je celo v lu~i dana{njih razmer zelo dobro dokumentiran in nadvse nenavaden. Primera ne najdemo v angle{ki NLP literaturi, zato je toliko bolj zanimiv.

O^I BREZ ZENIC

ZNA[EL SE JE V ZAPRTEM PROSTORU Dogodki so se odvijali v majhnem mestu Winifreda v argentinski provinci Pampa devetega avgusta 1983. V poro~ilih ufologov beremo, da se je tistega dne triintridesetletni kmet Julio Platner s fiatovim karavanom peljal proti kmetiji Antonia Fischerja, ki le‘i dvanajst kilometrov severno od Winifrede. Ko se je ob pol osmi uri zve~er bli‘al vratom Fischerjeve farme, je na nebu opazil mo~an sij, ki se je pribli‘eval njegovemu avtu. Svetloba je bila tako mo~na,

Triintridesetletnemu argentinskemu kmetu Juliu Platnerju so humanoidna bitja iz notranjosti nadlahti s posebno napravo odvzela nekaj krvi.

da si je z rokami zakril o~i. V istem trenutku je zasli{al zvok, podoben ogla{anju turbin. Platner se je naenkrat zna{el v zaprtem prostoru, podobnem opera-

Klju~no vpra{anje je, ali je Platnerjev fiat dejansko teletransportiral NLP, ali je Platner vozil v transu podobnemu stanju, ki se ga kasneje ni spominjal. cijski dvorani z gladkimi stenami brez vogalov, ki ga je razsvetljevala mehka bela svetloba. Sredi prostora je stal stol,

Tedaj je Platner opazil {tiri humanoidna bitja, tri mo{ke in eno ‘ensko, pribli‘no poldrugi meter visoka in oble~ena v oprijete svetlorjave enodelne uniforme. [e zlasti so ga presunile njihove o~i, ki so bile velike in brezizrazne, saj niso imele zenic. Humanoidi so mu odvzeli kri iz notranjega dela levega komolca in iz levega zapestja. Uporabili so pribli‘no dvajset centimetrov dolgo in poldrugi centimeter {iroko cev, ki je bila razdeljena na dva dela: polovica je bila iz trdega, polovica pa iz prosojnega in upogljivega materiala. Po tem posegu je Platner za~util, kot da lebdi. Naslednja stvar, ki se je spominja, je, da se je spet zna{el v svojem avtu z rokami na volanu. Fiat pa ni ve~ stal nasproti vhoda v Fischerjevo farmo, ampak na cesti enajst v kraju Villa Mirasol, ki le‘i kar devetnajst kilometrov pro~ od Fischerjeve farme.

ZDRAVNIK ODKRIL VE^ LUKNJIC Naslednjega dne je Platnerja v Winifredi pregledal zdravnik dr. Adolfo Pizzarro in takole opisal znamenja na njegovem telesu: »Rane so povr{inske. Zgornja je na notranjem delu komolca, kjer ponavadi pacientom odvzamemo kri. Rana je podobna vbodu v ‘ilo, vendar se luknjica razlikuje od obi~ajnega vboda z iglo. Najbolj presene~a, da ima rana pravzaprav ve~ luknjic, ki so manj{e od tistih, narejenih z najtanj{o iglo. Luknjice so videti nenavadne, kot da bi bile narejene brez uporabe kovinskega ali trdega instrumenta. Tak{en je moj vtis.« Pizzarrovo zdravni{ko mnenje se

Misteriji 13

N EZEMLJANI

UGRABILI KMETA

je ujemalo s Platnerjevo pripovedjo o cevi, ki je bila delno iz mehkega, prosojnega materiala. S Platnerjevim do‘ivetjem so bili povezani {e nekateri drugi fizi~ni znaki. Carlos Ovido Ponce, policijski desetar, ki je preiskoval primer, je v poro~ilu zapisal, da »je bila na mestu, kjer je Platner zagledal slepe~o lu~, telegrafska linija (ki povezuje Winifredo in Santa Roso glavno mesto province Pampa) pretrga-

na in o‘gana.« Prav tega dne so deset minut pred {esto popoldne v razli~nih krajih sli{ali nenavaden pok. [e istega ve~era je Fischerjevim nagajal popolnoma nov televizor, ~lani dru‘ine pa se tudi spomnijo, da so bili konji zelo nemirni.

NI NA[EL SLEDI OBRA^ANJA AVTOMOBILA Zdravni{ki pregled je v pri~evanjih o ugrabitvah zelo pogost, zato pa je teleportacija vozila prej izjema kot pravilo. Klju~no vpra{anje je, ali je Platnerjev fiat dejansko teletransportiral NLP, ali pa je Platner vozil v transu podobnemu stanju, ki se ga kasneje ni spominjal. Naslednjega dne je ponovno {el po poti prej{njega ve~era ter pregledal okolico pred zunanjimi vrati Fischerjeve farme ter kraj v Villi Mirasol, kjer je po sre~anju pri{el k sebi. Opazil je sledi avtomobila v smeri Fischerjeve farme, ni pa na{el sledi obra~anja avtomobila, oziroma odhoda v smeri Ville Mirasol.

Skica naprave, s pomo~jo katere naj bi humanoidna bitja, torej Nezemljani, Juliu Platnerju odvzela kri. Zgornji del naprave je iz trdne (A), spodnji z nastavkom za odvzem (B) pa iz upogljive snovi.

Tako kot pri vseh ostalih poro~ilih o ugrabitvah je tudi tu veliko odvisno od verodostojnosti pri~e. Ugledni prebivalci Winifrede, med drugimi tudi zdravnik, policijski desetar in izdajatelj lokalnega ~asopisa, so pripravljeni zastaviti

Triintridesetletnega kmeta Julia Platnerja so {e zlasti presunile njihove o~i, ki so bile velike in brezizrazne, saj niso imele zenic.

Skica humanoida mo{kega spola.

Brazgotina na Platnerjevi roki po odvzemu krvi. Sestavljalo jo je mnogo majhnih luknjic, veliko manj{ih, kot jih naredijo obi~ajne medicinske igle za odvzem krvi.

svojo besedo za Platnerja, »zaupanja vrednega ~loveka, ki si take zgodbe ne bi mogel izmisliti.« Ne smemo pozabiti, da je Platner imel to do‘ivetje kar nekaj let pred velikim valom ugrabitev, ki je zajel ZDA ob koncu osemdesetih let. Leta 1983 so bile ugrabitve v Ju‘ni Ameriki {e redkost. Verjetnost, da so v majhnem pode‘elskem kraju, kot je Winifreda, bili seznanjeni s to problematiko, je zelo majhna. Ra. Pu.

Mit v astronomiji (3)

Nove predstave o vesolju C

elo resni astronomi se niso povsem otresli zastarelih predstav o vesolju: Tycho Brahe je pojavitev Velikega kometa leta 1577 povezal s kme~kimi upori in koncem sveta, Kepler pa je v svoji reformi astrologije povezoval politi~ne in kulturne dogodke v Evropi s pojavi v vesolju.

Laplace je izdelal teorijo o stabilnosti gibanja planetov okrog Sonca brez pomo~i stvarnika tvorca vesolja.

Zarodek mehanske slike vesolja ob koncu renesanse je ozna~eval za~etek nove dobe v razvijanju predstav o vesolju. Obdobje prve znanstvene revolucije so s svojimi deli izpolnili Bacon, Galilei, Descartes, Spinoza, Leibniz, Newton. Njihova dela so pripeljala k oblikovanju nove podobe o vesolju.

Veliki komet, ki je pri{el na nebo konec leta 1577, je povzro~il neverjetno veliko najrazli~nej{ih spekulacij glede svojega prikaza.

Misteriji 15

N OVE

PREDSTAVE O VESOLJU

Pantokrata - tvorca vesolja, ob prerokovanjih glede nastanka sveta (vesolja) v verskih tekstih pa lahko ugotovi njegovo vsemogo~nost in namere glede ~love{tva in vesolja v celoti. Newtonov bog sicer ostane {e vedno vsemogo~i pantokrator, vendar se v naravi njegova oblast za~enja {ele na mejah na{ega neznanja o naravnih pojavih. Spominja na Spinozovega boga, ki ga je ta kar poistovetil z naravo. Benedikt Spinoza (1632 - 1677), veliki dvomljivec v resnice religioznega u~enja svojega ~asa, pa je celo postavil bog = nescio (ne vem, ne poznam, ne razumem, nekaj ~udnega).

UTESNJENA TEOLOGIJA Pot strah vzbujajo~ega kometa iz leta 1577 na nebu.

Ustavimo se le pri osnovnih potezah novih pogledov o vesolju, recimo pri Newtonovem. Vesolje, ki ga je »naredil« Newton, je bilo preprosto in nenavadno hkrati. V povsem pustem brezmejnem prostranstvu, ki se ravna po evklidski geometriji, se od nastanka gibljejo telesa, ki se pokoravajo zakonu splo{ne privla~nosti teles ali gravitacije. Ne samo prostor, tudi ~as je po Newtonu absoluten. ^as te~e enakomerno, je sinhron(iziran) v vseh to~kah prostora, in neodvisen. Ura te~e povsem enako v vseh koti~kih neskon~nega vesolja.

FIZIKA V ZNANOSTI Z neskon~nostjo pa ni vse v redu. Newton je predpostavil, da so zvezde v povpre~ju enakomerno razporejene po vesolju. Za stabilnost vesolja skrbi »bo‘ja volja«, vzrok privla~nosti pa je v nematerialnem dejavniku (povzro~itelju, stvarniku, stvaritelju, tvorcu) - bogu ali pantokratorju. Newtonova matemati~na teorija vesolja je kljub njenim slabostim in protislovjem re{ila vrsto prakti~no pomembnih nalog. Zgradila je teorijo o gibanju Lune, pojasnila gibanje planetov in kometov, plimo in oseko itd. Newtonovo teorijo so razvijali njegovi

nasledniki v 18. in 19. stoletju. Pri tem so uprizorili zmagoslavni pohod astronomije in mehanike, torej fizike v znanosti. Vsi ti uspehi so povezani z imeni prvovrstnih znanstvenikov, kot so Euler, Clairaut, d’Alembert, Lagrange, Kant, Laplace, Leverrier in drugi. Laplace je izdelal teorijo o stabilnosti gibanja planetov okrog Sonca brez pomo~i stvarnika oziroma tvorca vesolja. Znana je krilatica - Laplaceov odgovor Napoleonu, ko ga je slednji vpra{al o vlogi boga v njegovi hipotezi o nastanku vesolja: »V tej hipotezi ga ne potrebujem.« Newtonovo vesolje je imelo {e eno pomanjkljivost: bilo je stati~no. Ni se razvijalo. Ohranjalo je lastnosti, torej tista svojstva, ki jih je dobilo od stvaritelja - boga prvega dne svojega nastanka. To pomanjkljivost je pozneje odpravil Kant in neodvisno od njega Laplace. Oba sta namre~ izrekla hipotezo o nastanku Oson~ja iz nebularnega oblaka. Bistvene ocene kozmi~nega koncepta klasi~ne mehanike so bile v dolo~enem smislu korak nazaj glede na (nazorske) dose‘ke anti~ne znanosti. Po Newtonu je bilo vesolje res kot nekak{en bo‘ji hram. Pri raziskovanju narave se ~lovek spozna z brezmejno modrostjo

V 18. stoletju so ponovno odlo~no utesnili teologijo iz sfere znanj o vesolju. Paul Holbach (1723 - 1789), borec

Immanuel Kant (1724 - 1804). Njegova znamenita kozmogonijska hipoteza o nastanku Oson~ja, ki jo je pozneje neodvisno razvil, potrdil in dopolnil Laplace, je imela ogromen naravoslovno-filozofski pomen, saj je naredila prvi korak k fizikalnemu razmi{ljanju o nastanku sveta (in tudi ‘ivljenja). @ivljenje vesolja zanj predstavlja ve~no spremembo nastajanja in propadanja. »Dajte mi snov in povem vam, kako je nastal svet,« je zapisal.

N OVE

PREDSTAVE O VESOLJU

proti teologiji in metafiziki, ateist, v svojem delu Naravni sistem (1770) izjavlja, da na svetu ni ni~esar razen narave, ki sama na sebi predstavlja ne{teto razli~nih materialnih pojavov, ~lovek pa je njeno najvi{je stvarjenje. Zagovarja materialno enost vesolja, kjer se vse spreminja. Narava je ‘iva substanca, podobna feniksu. Obstoj je zanj materialnost in gibanje. Vendar je ve~ina u~enjakov 18. stoletja {e vedno imela ~loveka za bo‘je stvarjenje, ostala narava pa je bila zanje nekaj mehanskega. Na~elno razliko med ‘ivo in ne‘ivo naravo je prvi postavil

Bolid, mo~no sijo~ meteor, fotografiran v ^e{koslova{ki leta 1977.

Tri faze nastajanja Zemlje in planetov iz plinsko-pra{nega oblaka po hipotezi Rusa O. Ju. Šmidta.

Buffon (1707 - 1788) v svojem delu Naravna zgodovina. Idejo, da narava na splo{no bolj stremi k ‘ivljenju kot smrti, je pozneje razvil J. B. Lamarck (1744 - 1829), tvorec termina biologija, ki je prvi pisal o celostnem konceptu evolucije ‘ive narave. V 19. stoletju je Charles Darwin (1809 - 1882) s teorijo o naravnem izboru razvil koncept zgodovinskega razvoja ‘ive narave kot evolucijskega procesa. Aleksander Humboldt (1769 - 1859), imenovan Aristotel 19. stoletja, v svojem glavnem delu Kozmos sistemati~no razlaga fizikalni opis vesolja; tu je podano enciklopedi~no znanje o vesolju v sredini 19. stoletja. K fizikalni misli o vesolju so takrat pomembno prispevali Faraday, Maxwell, Carnot, Joule, Thompson (lord Kelvin), Bolzmann in drugi.

Za fizike 19. stoletja se je zdelo, da so uspeli zaklju~iti oblikovanje teorij skoraj do popolnosti, razen pojasnjenja sevanja ~rnega telesa v ultravijoli~nem delu spektra in teorije etra. V 20. stoletju so za odgovor na prvo vpra{anje morali zgraditi kvantno mehaniko, za odgovor na drugo pa teorijo relativnosti: dve novi znanstveni panogi. Velik napredek v filozofskem gledanju na vesolje je bil dose‘en v delih G. W. F. Hegla (1770 - 1831). Zanj je vesolje v nenehnem gibanju in razvijanju. Na osnovi Heglovih zakonov dialektike, posebno negacije negacije, pa F. Engels v Dialektiki narave formulira princip vsesplo{nega razvoja narave. Marijan Prosen - Majo

Misteriji 17

Pradavno domovino ‘e 24 stoletij i{~ejo po vsem planetu

Kje je Atlantida? G

r{ki filozof Platon je v ~etrtem stoletju pred na{im {tetjem zapisal, da je Atlantida le‘ala »onkraj Herkulovih stebrov«, dana{nje Gibraltarske o‘ine. ^eprav je podatek na videz dokaj jasen in nedvoumen, {tevilni raziskovalci ‘e 24 stoletij i{~ejo to lokacijo po vsem planetu. Nekateri menijo, da je treba potopljeno mesto iskati v Tur~iji, drugi v Saharski pu{~avi, na odprtem morju ob obalah [panije, v Severnem morju, na [vedskem, Labradorju, Azorih, Kanarskih otokih, pa {e nismo na{teli vseh. Veliko teh lokacij {e resno preu~ujejo. Vpra{anje, kje je bila Atlantida, je danes, ko je zanimanje za izgubljene civilizacije bolj raz{irjeno kot kdaj prej, {e bolj kontroverzno.

JE BILA TO TERA? Tradicionalni humanisti imajo najraje interpretacijo, ki Atlantido istoveti z otokom Tero. Le ta je bil del minojskega trgovskega imperija, ki je neko~ cvetel na anti~ni Kreti. Okoli leta 1500 - 1450 pred na{im {tetjem je na Teri eksplodirala vulkanska gora in se dobesedno pogreznila v morje. Zaradi izbruha vulkana se je dvignil ve~ kot 60 metrov visok val, ki je opusto{il vsa obmorska mesta, spremljajo~i potresni sunki pa so mo~no po{kodovali tudi prestolnico Knosos v notranjosti otoka. Minojce je naravna katastrofa tako mo~no prizadela, da se niso mogli u~inkovito upirati agresorjem, ki so prihajali z gr{ke celine. Njihova civilizacija je za~ela izumirati, delno pa so jo tudi prevzeli zavojevalci. Teoretiki menijo, da je Platon uporabil te dogodke, ki so se odigrali 1000 let prej, da bi po modelu Krete in Tere oblikoval svojo idealno dr‘avo, Atlantido. V resnici je Tera velika kot del~ek Platonove Atlantide, le‘i pa v vzhod-

Vpra{anje, kje je bila Atlantida, je danes, ko je zanimanje za izgubljene civilizacije bolj raz{irjeno kot kdaj prej, {e bolj kontroverzno. nem Sredozemlju in ne v Atlantskem oceanu, kot je veliki filozof razlagal za Atlantido. Dejstvo je tudi, da je bila izbrisana z obli~ja sveta 7800 let po uni~enju, ki ga opisuje Platon. Raziskovalcev ta navidezna neskladja ne motijo, saj prevladuje mnenje, da je Platon kar desetkratno pretiraval pri navajanju podatkov v svoji pripovedi. To je morebiti storil namenoma, da bi bila zgodba bolj napeta, ali pa so njegove {tevilke napa~no prevedli prevajalci originalnega teksta, ki je bil v egip~anskem jeziku. Vse druge to~ke njegove pripovedi se

ujemajo s tem, kar arheologi vedo o minojski civilizaciji. Tako Atlantidi kot Minojci so na primer gradili velike pala~e in mogo~na mesta, oboji so ‘iveli v sistemu, ki mu pravimo talasokracija (pomorska dr‘ava) in so trgovali z ‘lahtnimi kovinami. Celo koncentri~no ureditev atlantidske prestolnice, o kateri nam pripoveduje Platon, lahko {e danes vidimo v vodah zaliva Santorini.

TEORIJA SE RAZPLETA Res je, da je bila Tera podobno kot Atlantida vulkanski otok in sestavni del razvite talasokracije, ki je izumrla, potem ko je njena najve~ja gora eksplodirala in se pogreznila v morje. ^e pa naredimo korak dlje od te primerjave, se minojska hipoteza za~ne razpletati. Nekateri teoretiki na primer trdijo, da so na dnu zaliva, ki je nastal, ko se je vulkan na Teri pogreznil v morje, dejansko zagledali koncentri~ne zidove Atlantide. Dorothy B. Vitaliano, ugledna geolo-

Zemljevid atlantidskega imperija (ozna~en v beli barvi) iz Donnellyjeve knjige Atlantis, The Antediluvian World, izdane leta 1882. Otok Atlantida je v sredini, levo od [panije.

K JE

ATLANTIDA ?

Minojska prestolnica Knosos na otoku Tera: je to Atlantida?

ginja in vulkanologinja iz Ameri{ke geolo{ke uprave, pa v nasprotju z njimi trdi, da podvodna topografija na Santoriniju {e ni obstajala pred izbruhom vulkana v bronasti dobi: »Oblikovala se je zaradi kasnej{e seizmi~ne aktivnosti, ki je med drugim ustvarila tudi otoke Kameni v sredini zaliva. Ti so se precej pove~ali {ele leta 1926, ko je ponovno pri{lo do intenzivne seizmi~ne aktivnosti. Kakr{ne koli sledove iz ~asa pred eksplozijo vulkana bi prekrila lava, ki se je stekla v morje v tolik{nih koli~inah, da so se izoblikovali prej omenjeni otoki.« Vse ka‘e, da so novej{o geolo{ko tvorbo zamenjali za ostanke starodavnega mesta. Raziskovalec Kenneth Caroli pa je poudaril: »Atlantidska prestolnica je bila na velikem otoku, na ravnini s trdno podlago in obkro‘ena z visokimi gorami. Tera ne odgovarja temu opisu. Ljudstvo na Kreti in Teri ni imelo navade oblagati tal, sten in stebrov s kovinskimi plo{~ami, kot trdi Platon za Atlantide. Nobeden od teh opisov se ne ujema z navadami Minojcev, ki javnih zgradb niso oblagali s kovinami, v stebre niso vklesavali napisov in niso izdelovali v krogu postavljenih kolosalnih kipov.« Minojci pravzaprav niso gradili javnih templjev, temve~ so imeli obrede v jamah ali sveti{~ih na vrhu hribov. Atlantida naj bi bila domnevno bogata z ‘lahtnimi

kovinami; Kreta in Tera jih imata bore malo. Verjetnost desetkratne napake pri prevajanju egip~anskega originala v gr{~ino lahko izklju~imo, ~e primerjamo nekdanje {tevnike, s katerimi so ozna~evali {tevili 100 in 1000. Britanski raziskovalec Andrew Collins opozarja, da po mnenju nekaterih egiptologov, ki so se poglobili v ta problem, taka pomota ni mo‘na: »Hieroglifi, uporabljeni za ozna~evanje numeri~nih vrednosti 100 in 1000 se vizualno zelo razlikujejo. Solon ali kdo drug, to sploh ni pomembno, ni mogel narediti take napake.« Solon je bil gr{ki dr‘avnik, ki je pribli‘no leta 500 pred na{im {tetjem prepisal pripoved o Atlantidi od nekega egip~anskega duhovnika. Minojska hipoteza je bila v sedemdesetih letih prej{njega stoletja pri arheologih tako priljubljena, da je znani oceanograf Jacques Cousteau porabil veliko ~asa, energije in skoraj dva milijona dolarjev, ki jih je dala na razpolago mona{ka vlada, za raziskovanje morskega dna okrog Santorinija, kot danes imenujejo Tero. Modna teorija, ki naj bi dokazala Platonovo zmoto, ne pa posku{ala najti razlago za njegove trditve, je v Egejsko morje privabila raziskovalno odpravo, ki seveda ni odkrila ni~ podobnega Atlantidi. Minojska hipoteza je za~ela izgubljati privr‘ence {e pred omenjeno ekspedici-

Znanost Novo umetno srce Rak na dojki Pretipajte si dojke Arterijska hipertenzija Hipertenzija je slabo zdravljena Stres in prebavne te`ave Vpliv stresa na telo Epiduralna analgezija Porod brez bole~in Priloga Odlo~no nad debelost Ustne vode Sperimo zobne bolezni Smejalne gube S hrano proti gubam Kviz Ohranite zdrave o~i Klub mama Zelena stran Zeli{~e smejo~e se matere Resni~na zgodba Simptome je odslovil zeli{~ar

NARO^ITE SI ZDRAVJE POKLONITE GA PRIJATELJEM 01/231-93-60 ; 031/662-092

Misteriji 19

KJE

ATLANTIDA ?

jo. Desmond Lee, angle{ki prevajalec Platona za Penguin Books, je dejal: »Preprosto ne verjamem, da je atlantsko blato ‘ivi pesek Sirtesa (v Egejskem morju). Iskanje skladnosti med Atlantido in minojsko Kreto je jalovo po~etje.« Kdor le be‘no pozna minojsko hipotezo, lahko posku{a poistiti Atlantido in Tero, ~im pa stvar pogledamo od blizu, postane primerjava neustrezna. Zadnji poskus zagovornikov minojske teorije je trditev, da je Platon uporabil dogodke na Teri kot nekak{no splo{no zgodovinsko ozadje, v katerega je nato umestil svojo zamisel o dovr{eni kulturi, ki naj bi jo predstavljala izmi{ljena civilizacija Atlantide. Vendar ima tudi ta interpretacija napako. Kot opozarja Lee, je Platon govoril o Atlantidi kot o sovra‘nici svoje idealizirane dr‘ave. Teza, da si je Platon izmislil Atlantido za ponazoritev svoje »idealne dru‘be«, je bila tolikokrat ponovljena, da se {e vedno pojavlja ne le v lai~ni, temve~ tudi v strokovni literaturi; najdemo jo celo v spremni besedi zalo‘nika na zadnji strani samega Leejevega prevoda! Idealno mesto Megara, ki ga opisuje Platon, je bilo ~etverokotne oblike, medtem ko je bila struktura Atlantide okrogla. Znanstveniki se strinjajo, da je do vulkanskega izbruha na Teri pri{lo med letoma 1623 in 1628 pred na{im {tetjem, se pravi 150 let pred datumom, ki ga postavlja minojska teorija. Zaradi te neskladnosti postane vpra{ljiva celotna interpretacija, saj minojska civilizacija ni izginila zaradi naravne katastrofe, kot naj bi se to zgodilo z Atlantido. Caroli zaklju~uje: »Minojska hipoteza ne upo{teva niti vojne niti v katastrofi uni~ene pomorske civilizacije, ampak nam postre‘e z napa~no vrsto katastrofe in napa~nim datumom.«

KAJ PA BIMINI? V popolnem nasprotju z minojsko teorijo, tako v geografskem kot v teoreti~nem smislu, je teorija nekaterih atlantologov, ki verjamejo, da je mitolo{ka de‘ela le‘ala na obmo~ju dana{njih Bahamskih otokov. O tako dale~ na zahod pomaknjeni lokaciji ni nih~e resno razmi{ljal vse do leta 1968.

Leta 1967 so v morju severno od bahamskega otoka Bimini odkrili podvodno konstrukcijo, ki je videti kot tlakovana cesta. Velike {tirioglate kamnite gmote so postavljene v dveh ravnih ~rtah, ki te~eta 70 metrov vsaksebi po morskem dnu, celotna dol‘ina »ceste« pa je pribli‘no 400 metrov.

Leto prej so namre~ v morju severno od oto~ka Bimini, 90 kilometrov vzhodno od Miamija, odkrili podvodno konstrukcijo. Na tem mestu je globina morja le 6 metrov, ostanki pa so videti kot tlakovana cesta. Velike {tirioglate kamnite gmote so postavljene v dveh ravnih ~rtah, ki te~eta 70 metrov vsaksebi po morskem dnu. Celotna dol‘ina »ceste« je pribli‘no 400 metrov. Takoj so se oglasili tudi kritiki, ki so trdili, da so bile opazovane kamnite gmote le obre‘ne skale iz apnenca, ki so se oblikovale pred 17.000 leti zaradi delovanja valov. Tvorbe niso bile ni~ druga~ne od drugih naravnih tvorb, ki jih najdemo povsod po planetu. Na to so

se odzvali geologi in opozorili, da na koncu pleistocena valovi nikakor niso mogli dose~i in izoblikovati domnevne »ceste«, saj je bil ta predel takrat previsoko nad morsko gladino. Ocean je namre~ »cesto« prekril {ele pribli‘no leta 2800 pred na{im {tetjem, njegova gladina pa se je ponovno za~ela dvigovati 1300 let kasneje. Vzorci, ki so jih vzeli iz kamnitih gmot, so vsebovali drobce mikrita, ki se ne pojavlja v obre‘nih skalah. Leta 1995 so potaplja~i na obmo~ju »ceste« naleteli na granit, ki ga na Bahamih ni. Najbli‘ji vir granita je ameri{ka zvezna dr‘ava Georgia, ki pa je precej dale~ stran. Nenavadno je tudi to, da ponekod kamni, ki le‘ijo drug poleg drugega, vsebujejo razli~ne geolo{ke sestavine, tako na primer v enem najdemo aragonit, v sosednjem pa kalcit, kar je seveda v nasprotju s kemijsko poenotenostjo naravnih obre‘nih skal. Struktura morda ni ravno cesta, lahko bi bila ostanek pristana, sidri{~a, valoloma ali ~esa podobnega. Valolom v anti~nem egip~anskem pristani{~u v Aleksandriji je bil na primer zgrajen v obliki ~rke J. Ali je bila Atlantida na mestu dana{njega Biminija? Podobno kot minojska je tudi bahamska hipoteza na prvi pogled sprejemljiva, a ne vzdr‘i globlje analize. Tudi ~e bi Bahamom vrnili njihov originalen obseg na nadmorski vi{ini, kakr{no so imeli leta 10.000 let pred na{im {tetjem, pred seboj ne bi imeli visokih gora in rodovitnih planjav, ki jih opisuje Platon. Prav tako ne bi videli rde~ih, belih in ~rnih vulkanskih kamnov, ki so jih po Platonovih besedah Atlantidi uporabljali kot gradbeni material, pa tudi ne rudnikov ‘lahtnih kovin. Pogre{ali bi tudi jezera in zelene travnike. Bahamski otoki so preve~ pusti in nerodovitni, da bi se na njih razvili gozdovi in kmetijstvo. Po Carolijevih besedah »se lokacija in topografija Biminija in Bahamov nikakor ne skladata s Platonovim opisom, ~e seveda izvzamemo podatek, da je (cesta) v Atlantskem oceanu, in je sedaj pod vodo.« @e sama zamisel, da bi se po Biminiju sprehajali sloni in konji, je absurdna.

K JE Tam ne bi moglo priti do spopada med Atlantidi in Atenci, niti do voja{kih operacij proti Egiptu in Gr~iji, ki jih omenja Platon. Ko je dejal, da le‘i Atlantida »onkraj Herkulovih stebrov«, veliki filozof le ni mogel imeti v mislih »tiso~e milj od Gibraltarske o‘ine«!

NASLEDNJA MO@NOST: BOLIVIJA Naslednja skupina raziskovalcev trdi, da je bila Atlantida v Ju‘ni Ameriki. Bolivijska visoka planota Altiplano naj bi se namre~ popolnoma ujemala s Platonovim opisom. A so letalski preleti razkrili, da so bile geolo{ke tvorbe, ki so prvotno izgledale kot kanali in obdelane povr{ine, v resnici naravne tvorbe. Drugi trdijo, da naj bi bila cela Ju‘na Amerika izgubljeni kontinent Atlantida, ki se je pogreznil le metafori~no, ko je bilo konec bronaste dobe in je vedenje o atlantidski kulturi »potonilo« v pozabo. Res pa je, da je Platon pisal o Atlantidi

kot o otoku (nesos) in ne kot o kontinentu, ~eprav je omenjal Ameriko kot »kontinent na nasprotni strani« (15 stoletij pred Kolumbom). Andrew Collins, ki smo ga ‘e omenili zaradi njegovih stali{~ o Teri, je napovedal odkritje ostankov Atlantide v Karibskem morju. V svoji knjigi »Gateway to Atlantis« nam razlaga, da je Atlantida v resnici Kuba. Slabi dve leti po izidu knjige so instrumenti na raziskovalni ladji, ki je plula severozahodno od otoka, opozorili na piramidno mesto 600 metrov pod morsko gladino. Lokacijo po~asi raziskujejo in, kdo ve, morda bodo potrdili Collinsovo hipotezo. Kritiki podobno kot v primeru bahamske hipoteze navajajo argumente o geografski oddaljenosti, ~e{ da je Kuba preve~ oddaljena od Evrope, da bi se Atlantida tam vojskovala z Egiptom in Gr~ijo. ^e pa se bo najdba izkazala za pristno, bomo lahko ugibali, da je bilo to najdi{~e, podobno kot Bimini, morda atlantidsko opori{~e, ~e ‘e ne sama Atlantida.

ATLANTIDA ?

ANTARKTIKA? ^eprav imajo vse te teorije svoje pomanjkljivosti, se morda v vsaki od njih skriva ko{~ek ve~je sestavljanke, saj ne gre izklju~iti mo‘nosti, da so bila vsa ta mesta pod vplivom atlantidskih kolonizatorjev oziroma Atlantidov, ki so pre‘iveli katastrofo. Tega pa res ne bi mogli trditi za teorijo, ki je morda med vsemi na{tetimi najmanj verjetna in ki pravi, da je zaradi premika polov pred 10.000 leti Atlantida postala Antarktika. Da te teorije ne gre jemati resno, nam pove podatek, da je analiza vzorcev ve~nega ledu z Ju‘nega te~aja jasno pokazala, da se v zadnjih 150.000 letih Antarktika ni premaknila niti za milimeter. Iskanje ~lovekove pradavne domovine, ki jo je s sveta izbrisala naravna katastrofa, se nadaljuje. Ker se tehnologija podvodnih raziskav razvija izredno hitro, ne smemo izgubiti upanja, da bomo naposled ugledali ostanke Platonovega sijajnega mesta. Ra. Pu.

D.A.M. - DRU[TVO ZA ALTERNATIVNO MEDICINO IN HIGEJA D.O.O.

TEÂJ KITAJSKE MASA@E V LJUBLJANI Te~aj bo potekal 5 mesecev, v 10 sklopih (sobota, nedelja) od 9.00 do 15.00 ure v Domu ob~anov Fuìne, Preglov trg 15, Ljubljana. Pri~etek te~aja je 15. marca 2003. Prevod v slovenski jezik je zagotovljen. Program tuina masaè je usklajen s programi sorodnih {ol in institucij v Evropski uniji. Po opravljenem izpitu udeleènci prejmejo certifikate in so vpisani v register tuina terapevtov. D.A.M. nudi udeleèncem tudi po koncu te~aja stalno strokovno pomo~. Predavatelji na te~aju tuina so: Primarij ortoped, prof. Dr. Zhao Ningjun, je kot specialist tradicionalne kitajske medicine in tuinolog ter kot eden najve~jih strokovnjakov na tem podro~ju v svetu, nosilec programa in mentor skupine. Je tudi predsednik Evropskega zdruènja tuina terapevtov.

@eljko Radmanovi}, manualni terapevt, tuinolog in craniosacralni terapevt. Je odli~en praktik in predavatelj, ki prena{a svoje znanje na prijeten, nestresen, vendar strokoven na~in. V njegovih masa`nih tehnikah se zrcali umirjenost, mo~ in globina.

Prof. Dr. Li Furu, specialist tradicionalne kitajske medicine in tuinolog. Kot vrhunski mojster poskrbi {e za ve~jo pestrost in lepoto masa`nih slogov. Mnogim Slovencem in Slovenkam je dr. Li `e poznan kot odli~en zdravnik, ki odpravi te`ave tudi takrat, ko uradna medicina odpove.

Predavatelja sta {e: Dr. Milena Plut Podvr{i~, specialistka splo{ne medicine in akupunkturologinja in Du{an Kopu{ar, manualni terapevt in tuinolog.

Odli~ni delovni pogoji (15 masa`nih miz, olja, ventuze, moksi, posebni u~ni pripomo~ki, prijetno okolje...). Udeleènci prejmejo u~no gradivo, ki je v{teto v ceno te~aja, na voljo je tudi videokaseta. Mo`nost obro~nega odpla~evanja. Posamezen obrok zna{a 21.500 SIT. Akontacija se {teje kot 1. obrok pla~ila. Cena celotnega te~aja je 215.000 SIT (v ceno je v{tet DDV). [tudenti, brezposelni, upokojenci, invalidi in tisti, ki so se è prej udeleìli kateregakoli te~aja v organizaciji D.A.M. ali Higeja d.o.o., imajo popust 10.000 SIT. Prijave sprejemamo do 10. marca 2003, D.A.M. in Higeja d.o.o., Pri vodnjaku 5, Koper, tel/fax: 05 62 74 263 ali 041 540 942, www.dam-drustvo.si

Misteriji 21

Ivan Mohori~ s popotovanja po de‘eli Drakule

V znamenju Zalmoksisa B

il je le en bog. In to v ~asu, ko so vsa ljudstva sveta svoje molitve in daritve namenjala celi plejadi bo‘anstev, hierarhi~no razvr{~enih in popredal~kano zadol‘enih za posamezna podro~ja ~love{kega bivanja in nehanja. Zalmoksis je bil »mojster za vse«. Niso mu postavljali sveti{~ ali oblikovali njegovih podob iz lesa in kamna, niti ga niso slikali na les in druge materiale. Preprosto bil je. Njegovo ljudstvo ga je ~astilo in spo{tovalo, pa ~eprav njegovi nauki, ki so jih ljudstvu priporo~ali sve~eniki, niso bili ni~ kaj ohlapni in ~loveku prijazni, saj so velevali skromno, skoraj asketsko ‘ivljenje. To je bil bog Getov in Dakov, dveh rodov mogo~nega ljudstva Trakov, ki so od »zo-

Trakijski zdravnik je pripovedoval Sokratu, da je za telesno zdravje potrebno ravnovesje duha. Du{o bolnika je treba umiriti in uskladiti, pa se zdravje zelo hitro povrne. re ~asov«, od 5. tiso~letja pred na{im {tetjem, naseljevali dobr{en del vzhodne Evrope. Medtem ko so se drugi rodovi tiso~letje pred Jezusovim rojstvom selili na vse strani in se po~asi porazgubili med drugimi ljudstvi, sta ti dve skupnosti ostali na svoji zemlji in jo z lastno krvjo branili pred {tevilnimi nasilne‘i, ki jim je di{ala plodna in bogata de‘ela ob mogo~nih vr{acih Karpatov, ki se ponosno pno skoraj do tri tiso~ metrov nadmorske vi{ine. Na teh te‘ko dostopnih vi{avah so sta-

roselci na{li zato~i{~e v te‘kih urah sovra‘ne premo~i. Na gorskih vrhovih jih ni dose-

munikacija je tudi takrat morala biti, zato so vsakih pet let poslali odposlanca k najvi{jemu. Ko je bil sel izbran, so mu nadrobno razlo‘ili, kaj vse pri~akujejo od »gospodarja vseh stvari«, ga zavihteli v zrak in podstavili tri kopja. ^e je mo‘akar na konicah kopij izdihnil, so bili prepri~ani, da je dobro opravil

V kamen vklesana ~love{ka glava nas ho~e prepri~ati, da je bilo na delu tudi dleto.

glo rezilo krvolo~nega me~a, tu so bili v varstvu mogo~nega boga, tu so ga ~astili tudi v redkih obdobjih miru.

GRKI SE ^UDIJO Skrivnostni kamni, imenovani Babele, v hribih nad dolino Prahove. Jih je res oblikovala le narava?

Sprva Geti in Daki niso imeli sve~enikov, ki bi bili neposredna povezava med ljudstvom in bogom. A ko-

svojo nalogo in da je Zalmoksis obve{~en o potrebah svojega ljudstva. V primeru, da je poslanec po ~ude‘u pre‘ivel, je bil kriv za neuspe{no povezavo in njegovo nalogo je prevzel drug izbranec. Stari Grki, ki so ‘iveli v neposredni bli‘ini, so se ~udili temu »barbarstvu«, a hkrati

ZNAMENJU

ZALMOKSISA

nam njihovi slavni mo‘je v osebah Herodota in Platona sporo~ajo, da je vera Getodakov nekaj posebnega.

SODOBNA FILOZOFIJA V DAVNINI Nesmrtnost du{e je bila osnova verovanja. Umrli je od{el naravnost k bogu, v bolj{e ‘ivljenje. V tej lu~i gledano »po{tar« ni bil kaj prida prikraj{an, ko je s sporo~ili odpotoval tja, kamor bi slej ko prej od{el. Kot ‘e re~eno, so se Grki takemu pojmovanju ~udili, {e bolj neverjetna pa se jim je zdela misel, o kateri poro~a Platon Karmidesu, ko trakijski zdravnik pripoveduje Sokratu, da je za telesno zdravje nujno potrebno ravnovesje duha. Du{o bolnika je potrebno umiriti in uskladiti, pa se zdravje zelo hitro povrne. Zdi se, kot da poslu{amo novodobne zdravilce, katerih nauki se po~asi naseljujejo tudi v razumu uradne medicine. [e bolj vsiljivo sodoben se zdi na~in vsakodnevnega ‘ivljenja, ki predpisuje zmernost pri hrani, {e bolj pri pija~i, da o alkoholnih zvarkih sploh ne govorimo. Tako da-

le~ so {li sve~eniki, ki so s~asoma postali posebna kasta znotraj naroda, da je posebno gore~ med njimi, Dekaineos, vrhovni sve~enik kralja Burebi{te v prvem stoletju pred na{im {tetjem, ukazal izruvati vse vinske trte na ozemlju, da bi ljudstvo obvaroval pred slabimi razvadami, hkrati pa ponavljal prastaro misel o potrebnosti telesnega gibanja. A tega jim prav gotovo ni manjkalo ob nenehnem bojevanju, obdelovanju zemlje, lovu in drugih opravilih, za povrh pa so morali {e pe{a~iti »k ma{i« na gorske vrhove.

BISER KARPATOV Na prepi{nih gorskih planjavah narava zelo rada poka‘e vso svojo divjo mo~. Tudi v Karpatih ni ni~ druga~e. Dana{njemu pohodniku {e danes oko nejeverno obstane na ~udno oblikovanih kamnih pogorja nad dolino reke Prahove, in ~e ‘e verjame, da so znamenite Babele oblikovali viharji, se mu pri Sfingi porodi dvom, ~e ni nemara ~love{ka roka nekoliko pripomogla. Nekako skrivnosten je ta kraj, kot da bi v davnih ~asih bil prizori{~e najsvetej{ih obredov, na katere bi lahko

Kraljevi grad Pele{ je odprt za turiste, ki imajo v notranjosti kaj videti.

Nova cerkev v samostanu v Sinaji.

spominjala tudi imena Mali kraljevi kamen, Veliki kraljevi kamen, Slap hudi~ev mlin in podobno. Morda je tudi ta skrivnostnost pripomogla, da so se v spodaj le‘e~i dolini ‘e zelo zgodaj naselili menihi, katerih slava je bila tolik{na, da jim je v 17. stoletju bojar Mihael Cantacuzino, ko se je vrnil iz svete de‘ele, zgradil samostan. V njegove stene je vzidan tudi kamen, ki ga je prinesel z gore Sinaj, zato so kraj poimenovali Sinaja. Prvotna cerkev {e stoji, poleg nje pa dve stoletji mlaj{a, ki je ve~ja in lep{a. Tudi posvetna oblast ima rada lepe kraje s pridihom mistike, kar je verjetno botrovalo

odlo~itvi prvega romunskega kralja Karla I., da je v dolini za samostanom dal zgraditi za kraljevsko rezidenco grad Pele{, ki je arhitekturno sicer nekoliko bavarsko navdahnjen, saj je bil kralj iz nem{ke rodovine Hohenzollerjev, a se prav lepo prilega v naravno okolje gora, ki jih radi imenujejo tudi Transilvanske Alpe. Kraj je postal mondeno zbirali{~e aristokratske Evrope, ki je sicer pozabila davne kulte in verovanja, a se nekako nezavedno rada vra~a v kraje, kjer se je pred tiso~letji rojevala sodobna miselnost. In Zalmoksis prizanesljivo gleda z vr{acev na novodobni vrve‘ pod njimi. Ivan Mohori~

Avtor ~lanka bo svoje goste popeljal po Romuniji od 26. aprila do 3. maja. Priklju~ite se mu. Ve~ informacij po telefonu: 01/519 74 59, 01/507 18 03 in po elektronski po{ti: quo.vadis@siol.net ter na spletni strani www.quovadis.si

Misteriji 23

Za{~ita najve~je sladkovodne povr{ine na Zelenem planetu

Bajkalsko jezero B

ajkalsko jezero v ju‘ni in osrednji Sibiriji je eno velikih svetovnih naravnih ~udes. Je najgloblje (1,5 kilometra), najstarej{e (20 milijonov let) in po prostornini najve~je sladkovodno jezero na Zemlji, saj hrani skoraj tretjino sve‘e vode na planetu. Posebnost jezera je, da je njegovo razvodje, ki ga obdajajo v nebo kipe~e planine, skoraj povsem neodvisno. Edinstveno je tudi zato, ker je prava zakladnica endemitov: ve~ kot 1700 tam najdenih vrst ne ‘ivi nikjer drugje na Zemlji. Med temi so simpati~ni nerpa, sladkovodni bajkalski tjulenj, katerega izvor je {e vedno popolna skrivnost, in 115-kilogramski jesetri, ki dajo tudi po 5,5 kilograma kaviarja. Bajkalsko jezero je naravno bogastvo, ki bi ga Rusija zelo rada ohranila.

Bajkalsko jezero je najgloblje, najstarej{e in po prostornini najve~je sladkovodno jezero na Zemlji.

prve dolo~ile ogromno globino Bajkalskega jezera. Na raziskovalni barki bomo s planktonskimi mre‘ami jemali vzorce za osnovo prehranjevalne verige in metali mre‘e za lovljenje rib. Kri‘arili bomo ob obalah, opazovali divje ‘ivali – tukaj so najve~ji rjavi medvedi in sobolji z najrazko{nej{im krznom na svetu – ter iskali mo‘na mesta za stalne opazovalnice in naravne rezervate. Hodili bomo do 10 kilometrov na dan skozi ene najlep{ih gozdov, kar smo jih kdaj videli. Ob poti bomo sre~evali objezerske prebivalce in

iz prve roke spoznali njihovo kulturno zgodovino. Tovari{tvo z lokalnimi prebivalci nas bo {e okrepilo v prepri~anju, kako nujna so na{a prizadevanja. Vse na{e delo bo pripomoglo k ohranitvi tega veli~astnega naravnega zaklada.

TERENSKI POGOJI IN TERMINI

Taborili bomo v vasi, v lastnih {otorih. Dostop do tu{ev bo le enkrat na Izvor simpati~nega nerpe, bajkalskega tjulteden, a odporni in smeli prostovoljci se nja, je {e vedno popolna skrivnost. lahko po mili volji namakajo v BajkalUNESCO ga je opredelil kot svetovno skem jezeru. Med jedmi, ki nam jih bo dedi{~ino, toda za{~ita jezera zahteva pripravljal kuhar s pomo~jo prostovoljvedenje, kako deluje in katera cev, bodo tudi sve‘e nabrani ~love{ka dejanja ga ogro‘ajo. gozdni sade‘i, gobe in sve‘e V Misterijih v vsaki {tevilki predstavljamo programe, pri Tega poslanstva se je lotil dr. ribe, ulovljene v jezeru. Ko katerih lahko sodelujete tudi vi. Za sodelovanje ni potrebna Igor Taganov z Ruskega geobomo zve~er posedli okoli posebna izobrazba ali poznavanje ve{~in; strokovnjaki na tegrafskega dru{tva in Ruske renu udele‘ence nau~ijo vsega, kar je potrebno. tabornih ognjev, bomo za~uakademije znanosti, ki z ekiProgrami Earthwatcha zajemajo tri glavne smeri: raziskotili, da smo prestavljeni v nek vanje, ohranjanje in izobra‘evanje. pami Earthwatcha ‘e {est sedrug ~as, ki utripa v ve~nosti. Stro{ke bivanja vsak poravna sam. Evropski naslov orgazon zapovrstjo spremlja sestanizacije, ki se ji lahko pridru‘ite: Termini 2003: Ekipa I: vo in vrste kontaminantov v Earthwatch Europe/57 Woodstock Rd./Oxford OX2 6 HJ.UK. Telefon: 1-14.7. • Ekipa II: 16-29.7. • jezeru. Prav ekipe Earthwat++44(0)1865-311-600. http://www.earthwatch.org Ekipa III: 31.7.-13.8. cha pod njegovim okriljem so

PRODAJA PO PO[TI

INFORMIRANI KOZARCI Njihova posebnost je, da izbolj{ajo vsakdanjo vodo; v njih voda spremeni svoje fizikalno-kemi~ne lastnosti, informacije v kozarcu vzpodbudijo njene samoo~i{~evalne lastnosti. Voda iz informiranih kozarcev je za vsa ‘iva bitja primernej{a pija~a, kar je dokazano z vrsto 3.300 SIT poskusov, ki te~ejo iz meseca v mesec. Tako na primer genotoksi~ni test dokazuje, da kozarec izbolj{a vodo za kakih 40 odstotkov. Ker razli~ne barve razli~no delujejo na ljudi, smo glede na ezoteri~na izro~ila kozarce opremili s simboli razli~nih barv, pri ~emer je v vseh kozarcih osnovna informacija enaka, zeleni in rde~i pa imata {e dodatne informacije. Vsakemu originalnemu kozarcu je prilo‘en certifikat. Za dobro zdravje je priporo~ljivo, da na dan popijemo kakih osem kozarcev vode. Tehnologija Hydronic, po kateri so narejeni kozarci, je bila z zlatim odli~jem nagrajena na 4.100 SITinovacij v Nürnbergu, Pittsburghu in na mednasejmih rodnem sejmu v Celju ter je prejela v Pittsburghu posebno nagrado za uspe{en naravovarstveni izdelek, kristalni globus. Kozarci imajo svoj pomen tudi v barvni terapiji. Iz knjige 4.100 SIT Aura Soma povzemamo, kako barve delujejo na ~loveka: Modra: Deluje na grlno ~akro, vzpodbuja toleranco do sebe in drugih, vero v notranje vodstvo, okrepi odpornost, fizi~no in ~ustveno, zmanj{uje trpljenje... Zelena: Deluje na sr~no ~akro, podpira nas pri sprejemanju odlo~itev, vzpodbuja nov pogled na stvari, prina{a mo~an stik z naravo ... Rde~a: Spodbuja delovanje hormonskega sistema, pomaga premagovati agresivna ~ustva, obnavlja energijo, uravnove{a delovanje prve ~akre, pomaga pri stresu, pri razli~nih strahovih. Opozorilo: Kozarcev ne smemo pomivati v pomivalnem stroju, uporabljati agresivnih pomivalnih sredstev ali vanje to~iti vro~o vodo.

MAGIC LIFE Plasti~na plo{~ica posebnih oblik zaradi svoje oblike zajema energijo iz okolja in jo oddaja v neposredno bli‘ino. Plo{~ica je kodirana z orgonskimi sevalniki in nam pove~a energijo in {~iti pred sevanji, ~e jo nosimo na vrvici okoli vratu ali v prsnem ‘epu. 1.350 SIT

TESLOVA PURPURNA PLO[^A Deluje s svojim indukcijskim magnetnim poljem biostimulativno na celi~ne procese, pove~uje izmenjavo plinov, krepi regenerativne procese in mikro cirkulacijo v obolelem tkivu. Uporabljamo jo zjutraj in zve~er po dvajset minut, tako da jo postavimo na obolela mesta in jo pritrdimo z obli‘em. Uporabljamo lahko tudi dve plo{~i, postavljeni drugo proti drugi. Pomaga tudi proti nespe~nosti in drugim te`avam; prilo‘ena so natan~na navodila. 4.900 SIT

VR^ ZA DOBRO VODO Vr~ za dobro vodo deluje enako kot modri kozarec. Z biolo{kimi testi je dokazano, da zmanj{a genotoksi~nost vode do 40 odstotkov. ^e vodo iz vr~a nato~imo v informirani kozarec, se njegova u~inkovitost pove~a {e za nekaj odstotkov. V vr~ lahko nato~imo liter vode. Tako kot informirani kozarci, tudi vr~ spremeni u~inek alkohola. 11.500 SIT

KRISTALINSKA KROGLA Krogla zagotavlja, da se energija okrog nje su~e desno (preverite z nihalom). V radioni~ni delavnici so ji vsevane informacije, ki razen dobre volje vzbujajo v ljudeh tudi odpornost proti {tevilnim boleznim. Osem centimetrov velika krogla deluje v premeru treh metrov. Poznavalci jih postavijo na ra~unalnik, na delovno mizo, predvsem pa na no~no omarico. 7.900 SIT

RADIESTEZIJSKI PRIBOR Plastificirana rozeta in nihalo z vre~ko sestavljata komplet za radiestezijsko delo. Na rozeti je {est razli~nih skal za ugotavljanje energetske frekvence prostora, predmetov in oseb, za ugotavljanje radiestezijskega potenciala, vitalnih energij, primernosti hrane, pija~, ~ajev, zdravil, zemeljskih sevanj in vibracij ... Na hrbtni strani rozete so natisnjena 4.900 SIT natan~na navodila.

ENERGIJSKA PLO[^ICA Bakrena samolepilna plo{~ica ima vgraviran znak magic life, ki zajema energijo iz okolja in jo dovaja v telo, dodatno pa je napolnjena s pomo~jo orgonskih sevalnikov z informacijami, kodami, ki pove~ujejo energijo v telesu. Uporabljamo jo lahko namesto obeskov, ki so namenjeni dodajanju energije. Plo{~ico nalepimo na zadnjo stran ure, radiestezijsko pa lahko takoj ugotovimo, za koliko nam pove~a energijo. ^e pa uro zavrtimo tako, da se plo{~ica nalega na ‘ile, se energija pove~a {e za nekajkrat. To naj bi bila rezerva, ki jo lahko uporabimo, kadar smo utrujeni, kadar te‘ko vozimo avtomobil, kadar moramo biti zbrani, denimo na izpitih, med pogovori za slu‘bo itd. Posebnost ~istega elektrolitskega bakra iz Zlatarne Celje je, da v stiku s ko‘o po~asi prehaja v telo, ki si ga vzame, kolikor ga potrebuje. Baker v telesu zavira vnetja, bla‘i artriti~ne bole~ine in je sploh prvi znani zaviralec vnetij. Tako je energijska plo{~ica tudi nekaka zapestnica v malem, ki je povsem neopazna. 3.300 SIT

Misteriji 25

ZALO@BA ARA

TELO KLI^E PO VODI

PRIRO^NIK ZA ZDRAVILCE

Zdravnik internist F. Batmanghelidj dokazuje, da si lahko zdravje mo~no izbolj{amo s pitjem navadne vodovodne vode. Medicinsko utemeljeno. Cena: bro{irana 2.900 SIT trda vezava 3.900 SIT

VODNIK PRAKTI^NE AROMOTERAPIJE

ZDRAVILNI ^AJI IN NASVETI

ZDRAVILNA ENERGIJA DREVES

Knjiga je izvrsten priro~nik za vse, ki ‘elijo prebuditi in razviti zdravilske sposobnosti ter k bolj{emu zdravju pomagati sebi in drugim. Opisane tehnike so zelo u~inkovite in vklju~ujejo barve, zvoke in di{ave.

Davno izro~ilo in najnovej{e terapevtske informacije o rastlinskih eteri~nih oljih, ki jih lahko kupimo v vsaki bolje zalo‘eni trgovini z naravno kozmetiko. Enostavni napotki za odpravljanje stresa, zdravljenje bolezni, obogatitev ~utov, masa‘o in kopeli.

âjne me{anice za vse vrste tegob in {e nasvete, s katerimi se jih da olaj{ati, je zbral v svoji knjigi starosta slovenskih zeli{~arjev Joè Tomaìn~i~. V knjigi je ve~ kot 100 izbranih receptov in na stotine nasvetov.

Spoznajte na~ine in vaje za zajemanje zdravilne energije dreves v gozdu, go{~avi ali na vrtu, ne glede na to, kje ‘ivite.

Cena: 3.900 SIT

Cena: 2.900 SIT

ZDRAVA NOSE^NICA

JABOL^NI KIS

^UDE@ OLJ^NEGA OLJA

V ‘ivljenju vsake ‘enske je porod najve~ji dogodek in nanj se je treba pripraviti. Vsaka nose~nica si ‘eli biti zdrava in roditi zdravega otroka. Knjiga opisuje, zakaj je telovadba med nose~nostjo priporo~ljiva in zdrava.

Knjiga, kako uspe{no naredite kis kar doma in na sebi preizkusite njegove blagodejne u~inke. Presene~eni boste, kako lahko ta cenena in enostavno narejena teko~ina deluje na zdravje.

Priro~nik z razlagami, kako olj~no olje varuje pred artritisom, sr~no‘ilnimi boleznimi in rakom na dojki. Ameri{ka uspe{nica na podlagi rezultatov {tevilnih raziskav vodi v svet zdrave in okusne prehrane, ki varuje zdravje.

Cena: 1.700 SIT

Cena: 1.900 SIT

ZDRAVA SREDOZEMSKA PREHRANA To, kar znanost spoznava za resni~no zdravo hrano, jedo ljudje ob Sredozemskem morju ‘e od nekdaj: zelenjavo, pusto meso, ribe, za~inijo z olj~nim oljem in ~esnom ter vrsto imenitnih za~imb. Ve~ kot 100 receptov. Cena: 2.900 SIT

ZDRAVILNA MO^ GOB Razlaga, zakaj so gobe naravna zdravila, ki ‘e 20 stoletij zdravijo raka, sladkorno bolezen, bolezni srca in druge te‘ave, kako krepijo in s tem prepre~ujejo obolevanje.

Cena: bro{irana 4.900 SIT trda vezava 5.900 SIT

Cena: 1.900 SIT

RIBE NA 150 NA^INOV

RI@ NA 100 NA^INOV

Riba je okusen in zdrav obrok. Kak{na je hranilna in energetska vrednost rib, kako ribe pripravljajo v razli~nih krajih po svetu. Vse to in 150 odli~nih receptov za juhe, ri‘ote, solate in druge ribje jedi.

Ri‘ je za ve~ kot milijardo ljudi to, kar je za nekatere narode kruh, za nekatere pa krompir. V knjigi preberite, kako okusne ri‘eve jedi in sladice pripravimo na ve~ kot 100 na~inov in zakaj ri‘ ni le hrana, temve~ tudi zdravilo.

Cena: 1.600 SIT

Cena: 1.900 SIT

Naro~ilnica Misteriji Naro~am izdelke:

koli~ina

cena

pla~al bom po povzetju {t. ~lanske kartice: EU KARANTA AMEX VISA s kartico {t. kartice: veljavnost do: podpis: ime in priimek: ulica in hi{na {tevilka:

UGANKARSKI SLOVAR I. IN II. DEL Dve knjigi - ugankarska gesla na ve~ kot 700 straneh - Za vse strastne ugankarje, ki jim je re{evanje kri‘ank v veselje in kratek ~as. Cena posamezne knjige: 2.490 SIT

SANJE

K NI

P PO

SPOMINI

Kaj pomenijo sanje, ki so lahko vesele ali pa tema~ne? Knjiga je pravi ka‘ipot pomena razli~nih sanj. Zato pride prav vsakomur, ki verjame, da so prav njegove sanje pripomogle k njegovi usodi.

Barvna spominska knjiga za otroke – od rojstva do za~etka {olanja ali {e dlje. Lahko je tudi primerno darilo za va{ega mal~ka. Morda vam bo neko~, ko bo starej{i, zelo hvale‘en, ker ste opisali njegove prve korake.

Cena: 1.900 SIT

Cena: 2.990 SIT

po{tna {tevilka, po{ta: kraj, datum, telefon: Naro~ilnico po{ljite na naslov: ARA, [martinska 10, 1000 Ljubljana tel.: 01/431-20-25, faks: 01/230-16-27, e-mail: ara @ zalozba-ara.si Vsi izdelki so naprodaj tudi v trgovini AUREA BTC, hala A Ljubljana, tel. 01/541-17-60.

PRIPORO^AMO: Kozmobiolo{ki koledar 1961 - 1985 (1.900 SIT) • @iveti z revmatizmom (1.900 SIT) • Varujmo srce (1.900 SIT) • Napovedovanje usode z igralnimi kartami (2.900 SIT) • Prerokovanje s ciganskimi kartami (2.900 SIT) • V kraljestvu za~imb (1.900 SIT) • Kuhinja zlatega polja (1.900 SIT) • Kuhinja zlatega polja – ka{e (trda vezava 2.900 SIT, bro{irana - 1.900 SIT) • Kuhinja zlatega polja – od polente do kuskusa (2.900 SIT)

ZALO@BA ARA

^ESNOVE JEDI S ~esnom je mogo~e prepre~iti sr~ne in ‘ilne bolezni, ~esen krepi imunost, premaguje klice... Vsakdanje u‘ivanje je najmanj, kar lahko storimo za svoje zdravje. V knjigi ^esnove jedi je ve~ kot 100 receptov. Cena: 2.900 SIT

^ESEN, ^UDE@NO HRANILO

BIOHRANA

RECEPTI ZA BIOHRANO

POTOVANJE DU[

USODA DU[

Najsodobnej{a znanstvena spoznanja iz 2000 raziskav o neverjetni zdravilni mo~i te ‘e tiso~letja znane rastline in njenem vplivu na resnej{e bolezni sodobnega ~asa...

Je temelj zdrave prehrane. Vsebina te knjige so spoznanja, izku{nje in ugotovitve o pomenu prehrane, o zdravi prehrani, ki lahko izredno dobro vpliva na vsakogar. Knjiga opisuje na~ela in svetuje izbor bio‘ivil.

Ve~ kot 100 receptov za biohrano za {tiri letne ~ase. V knjigi boste lahko prebrali tudi o smernicah za prehrano starej{ih, o zdravi prehrani mladih, o vmesnih obrokih hrane in o kakovosti bio‘ivil.

V knjigi najdemo odgovore na ve~na vpra{anja, kaj se dogaja z du{o, ko ~lovek umre, bodisi naravne bodisi nasilne smrti. Kdaj in kako se du{a odlo~i, da pride v ~lovekovo telo? Kaj se dogaja z du{o med dvema ‘ivljenjema?

Ameri{ki mojster hipnoterapije Michael D. Newton je na podlagi {tevilnih seans pri{el do novih odkritij o usodi du{ in to popisal v ve~ kot 500 strani debeli knjigi, ki v obliki intervjujev odstira pogled v skrivnost zasmrtja. Knjiga je ameri{ka uspe{nica.

Cena: 1.900 SIT

Cena: 1.600 SIT

Cena: 3.300 SIT

Cena: 5.500 SIT

KAKO VIDIMO, BEREMO IN IZBOLJ[AMO AVRO

KAKO ODKRIJETE VA[A PREJ[NJA @IVLJENJA

Priro~nik za spoznavanje avre in razlage, kako se jo nau~imo gledati in spoznavati njen pomen; kako nam avra ka‘e na podlagi bioenergijskih zevov du{evno in telesno stanje.

Priro~nik korak za korakom vodi do znanja, kako se sami, brez terapevta, spustimo v prej{nja ‘ivljenja in odkrijemo vzroke morebitnih bolezni, preganjavic, stisk, ki izvirajo iz davnine.

Cena: 1.900 SIT

Cena: 2.900 SIT

KAKO SE NAU^IMO AVTOMATSKEGA PISANJA

KAKO POVE^AMO SAMOZDRAVILNE SPSOBNOSTI

Priro~nik, ki vas pou~i, kako prek avtomatskega pisanja vzpostavite stik z Vi{jim jazom, ki vas vodi in vam svetuje, komunicirate z drugimi bitji, ki vam posredujejo razli~ne informacije, dobite odgovore...

Sami lahko veliko storimo za svo je zdravje. Prisluhnimo naravi. Napotki za klistiranje, post, teles no vadbo in savnanje. Kako, ko liko in kdaj naj bi jedli, da bi spre menili svoj svet zdavja. Cena: 1.900 SIT

KAKO VPLIVAJO OSEBNA [TEVILA

PRIKRITA ZGODOVINA ^LOVE[KE RASE

S pomo~jo {tevil, vsako ima svoj pomen, lahko bolje spoznamo sebe in ljudi, ki nas obkro‘ajo. [tevila nam lahko pomagajo ustvariti lep{e ‘ivljenje, z njimi lahko pokukakmo v preteklost, razumemo sedanjost in na~rtujemo prihodost. Cena: 2.900 SIT

Knjiga opisuje izkopanine, ki jih v muzejih skrivajo v depojih; strokovnjaki ne znajo razlo‘iti njihovega porekla; seznanja tudi s predmeti, katerih starost ocenjujejo na milijone let, ~eprav je ~love{ka rasa uradno stara {ele 100.000 let. Cena: 3.900 SIT

Cena: 2.900 SIT

Vaje za trebuh in hrbet videokaseta z vajami za krepitev hrbtnih in trebu{nih mi{ic ter bolj{o gib~nost. (36 min.).

Vaje za noge in zadnjico videokaseta za krepitev mi{ic nog, bokov in zadnjice (38 min.).

3.380 SIT

Knjige naro~ite z naro~ilnico, natisnjeno na levi strani. Naro~ila tudi po telefonu:

01/431 20 25.

Vse knjige prodajajo tudi v trgovini AUREA - BTC, hala A, tel.: 01/541 17 60.

Vaje za raztezanje stretching. videokaseta z vajami za ohranjanje in pridobivanje gib~nosti celega telesa (47 min.). 3.380 SIT

Program za sprostitev je namenjen vsem, starej{im od 12 let.

kaseta 1.300 SIT zgo{~enka 1.900 SIT

DARILO Za knjige, ki jih boste naro~ili po povzetju DO 20. DECEMBRA 2002 2002, bo po{tnino za vas pla~ala zalo•ba ARA.

SRE^NO 2003

Misteriji 27

PRODAJA PO PO[TI

INFORMIRANI LON^EK

KOZMOBIOLO[KI VZGLAVNIK

Informirani lon~ek dopolnjuje program informiranih izdelkov. Ima enake lastnosti kot modri kozarec; fizikalno vpliva na razdru‘evanje molekul v teko~inah in jih tako omeh~a. Zato imajo ~aji, ki jih pripravljamo v lon~ku bolj{i okus, o‘ivljena voda potegne iz rastlin ve~ u~inkovin. Na informiranih lon~kih so odtisnjeni posebni simboli “magic life” v ~akrinih barvah, ki ugodno delujejo na zdravje. Lon~ki imajo razli~no obarvane robove, da si lahko izberete svojega. Informirane lon~ke lahko pomivate v stroju, primerni so za vse vrste vro~ih napitkov, tudi za juhe. 3.300 SIT

TELEFONSKA ZA[^ITA NORAD Telefonska za{~ita Norad je samolepilna bakrena plo{~ica s premerom 12 milimetrov. Nalepimo jo na mobilni telefon v bli‘ini antene ali znotraj na baterijo. Z informacijami, ki jih oddaja, zmanj{uje negativni vpliv sevanja mobilnih telefonov za ve~ kot sedemdeset odstotkov. Tako ob~utno zmanj{uje tveganje okvar kromosomov, ki jih povzro~a sevanje. Doma in v tujini nagrajena za{~ita Norad je preverjena z biolo{kim testom in z merjenjem u~inkov na ~lovekovo biopolje. 2.975 SIT

ATLANTIDSKI PRSTAN IN PLO[^ICA Sta srebrna, oblikovana tako, da posebni liki sprejemajo in oddajajo kozmi~no energijo in s tem {~itijo pred negativnimi sevanji. Ugodno delujejo na zdravje in dobro po~utje, prepre~ujejo nesre~e. Oblika prstana izhaja iz davnine, saj so u~inki likov, ki so skrbno vdelani v celjski srebrni nakit, znani ‘e iz ~asov faraonov. Velikosti prstana: od 16 do 26 mm notranjega premera. prstan 8.900 SIT plo{~ica 8.900 SIT

Narejen je iz lu{~in v Sloveniji biodinami~no pridelanega pra‘ita pire. V lu{~inah pire je vskladi{~ena kozmi~na energija, ki dobrodejno deluje na vsa ‘iva bitja. Vzglavnik je velik 40 x 40 cm, je primerno napolnjen, da je mehak in zra~en ter se prilagaja vratu in glavi. Mnogi ga uporabljajo tudi v terapevtske namene, za bla‘enje bole~in v vratu, hrbtenici, zmanj{eval naj bi 4.900 SIT smr~anje itd.

BAKRENE ZAPESTNICE Zmanj{ujejo ali odpravljajo bole~ine, ki jih povzro~ajo revma, artritis, i{ijas, lumbago, igranje tenisa, golfa, ko{arke... Mnogi, ki nosijo zapestnico, zmanj{ajo ali pa celo opustijo jemanje protibole~inskih zdravil in tako veliko naredijo za svoje zdravje. Velikosti zapestnic: od 15 do 19 cm premera. Naprodaj so tudi posrebrene ali pozla~ene. a) bakrena 3.700 b) bakrena informirana 4.990 c) posrebrena 5.700 d) pozla~ena 9.600 in e) pozla~ena z gravuro 12.500 SIT

AJDOV VZGLAVNIK Ajdov vzglavnik je napolnjen s 3,3 kilograma lu{~in biolo{ko pridelane ajde, velik 70 x 50 cm. Lahko ga poljubno oblikujete in si sami dolo~ite najprimernej{o vi{ino. Se ne greje in je zelo zra~en. Primeren je za vse ljudi, predvsem pa za tiste, ki imajo bole~ine v vratu, glavi, hrbtenici ... 9.800 SIT

SOLNA LU^ Solna lu~ izredno ugodno deluje na po~utje in zdravje, saj seva negativne ione in oddaja v prostor ‘ivljenjsko pomembno desnosu~no bioenergijo, s katero se, ~e je potrebno, napolni vsako telo. Njeno blagodejno delovanje je priporo~ljivo predvsem ob televizorjih, ra~unalni{kih ekranih, mobilnih telefonih, patogenih sevanjih ... V prodaji po po{ti so naprodaj te`ke: a) 3 - 4 kg 10.900 SIT b) 4 - 5 kg 11.815 SIT c) 5 - 6 kg 13.900 SIT

RADIESTEZIJSKA NIHALA ^AKRINA MAJICA ^akrine majice iz Avstralije telesu dovajajo bioenergijo s pomo~jo mo~nih nihanj nenavadno ‘ivih barv (njihove intenzivnosti se na papir ne da natisniti) in tako polnijo avro in izbolj{anje zdravje. Velikosti S, M, L, XL, XXL. 14.900 SIT

Karnak (a) (nova oblika), Izis (b) - 6 in Izis (c) - 4 (oba novej{a oblika) so med najbolj znanimi radiestezijskimi nihali. Nihali Izis sta poimenovani po egip~anski boginji Izidi, primerke tako oblikovanih nihal so na{li v izkopanih egiptovskih sarkofagih. Uporabljamo jih za preiskavo {kodljivih sevanj, iskanje vode, izbiranje primerne prehrane, doziranje, pa tudi za diagnosticiranje. Cena posameznega nihala: 4.900 SIT

Najve~ja selfi~na zgradba na Zemlji je Tempelj ~love{tva v Damanhurju

Mo~ zvitih ‘ic S

elfika je starodavna umetnost osredoto~anja in usmerjanja inteligentnih energij, na kateri temeljijo damanhurjanski Tempelj ~love{tva in ~asovni stroj, pa tudi ves nakit in ezoteri~ni pripomo~ki, ki jih je mo~ kupiti v posebni trgovini v Skupnosti Damanhurija v Italiji, kamor popeljemo na{e bralce vsaj enkrat na leto. O skupnosti Damanhurjancev in njihovem delovanju na severu Italije smo ‘e ve~krat poro~ali, tokrat pa vam predstavljamo izdelke te skupnosti, ki nosijo ime selfika. To so izdelki iz zvite ‘ice. Nekatere krasijo kroglice s teko~inami, so na prvi pogled kaj nenavadni, a imajo, kot razlagajo njihovi tvorci, posebno mo~.

Stare civilizacije so iz spirale, temeljne oblike vesolja, ki obstaja v naravi kot {tirikotni fraktal v obliki zlatega reza, razvili zelo sofisticirano znanost, selfiko. Stare civilizacije so iz spirale, temeljne oblike vesolja, ki obstaja v naravi kot {tirikotni fraktal v obliki zlatega reza, razvili zelo sofisticirano znanost, selfiko. Veliko so jo uporabljali v Atlantidi,

Selfi~ni mno‘ilnik lahko mno‘i snovi, predmete in dragotine.

sledove njene uporabe najdemo v egip~anski, etru{~anski in keltski kulturi, Arabci pa so jo rabili do osmega stoletja pred na{im {tetjem. V Damanhur je selfiko uvedel ustanovitelj skupnosti Oberto Airaudi.

PLANETARNA ANTENA

Sodobni fiziki {e ne morejo razumeti energij, na katerih temelji selfika.

Najve~ja selfi~na zgradba na Zemlji je ravno Tempelj ~love{tva v Damanhurju, ki ima v zidovih in tleh vdelanih okoli tristo ton krogotokov in povezav. Tempelj tako slu‘i kot orja{ka planetarna antena za komuniciranje z vi{jimi silami, pa tudi kot gigantski kondenzator, ki proizvaja potrebne megavolte za potovanje v ~asu in prostoru. Za ~asovna potovanja uporabljajo »~asovno kabino«, ki deluje na temelju kristalov, elektromagnetnih polj, oscilatorjev in laserske tehnologije, pa tudi selfov, sfer in sferoselfov, ki slu‘ijo kot spominske celice in energijski akumulatorji. »Sodobni fiziki {e ne morejo razumeti energij, na katerih temelji selfika,«

Misteriji 29

M O~

ZVITIH

‘IC pravijo Damanhurjanci. Do neke mere sta jih pojasnila Wilhelm Reich s teorijo o orgonskih energijah in radionik De la Warr z opisovanjem skrivnostnih sevanj, ki navidez delujejo izven ~asa in prostora po Jungovem zakonu sinhronosti.

SIMBIOZA SELFA IN ^LOVEKA Zapestnica za krepitev imunskega sistema.

Self za potovanje v avtu {~iti voznika pred izgubo koncentracije, stresom in utrujenostjo. Postavimo ga na armaturno plo{~o na voznikovi strani, s konico obrnjeno navzven.

Polnilec okolja menja naboj dogodkov in pozitivno preobra‘a neubrana ~ustva. Priporo~ajo ga za uporabo doma, na delovnem mestu, v telovadnicah in podobno.

Na podlagi izku{enj, ki so jih Damanhurjanci pridobili z uporabo selfike v njihovih templjih, zdaj uspe{no razvijajo izdelke za razli~ne terapevtske namene. Ti izdelki iz posebnih kovin, kamnov, ~rnil, barv in geometrijskih kombinacij so narejeni tako, da se lahko zdru‘ijo s kompleksnim ustrojem ‘ivega bitja. »Selfi~ne strukture privabijo »mejne inteligence«, ki so dejansko ‘ive oblike, lahko prehajajo iz ene stvarnosti v drugo in delujejo kot posredniki med razli~nimi ravnmi bivanja. Te selfi~ne energije so iz dela na{ega vesolja, za katerega je zna~ilna nadsvetlobna hitrost, a ko jih prikli~emo v selfi~ni izdelek, pride do deceleracije (upo~asnjevanja). Selfi~no strukturo lahko kot svoje telo uporabi sam »self«, »inteligenca« pa je posebna energija, ki deluje na fizi~ni del selfi~ne strukture in {e naprej uporablja zakone svoje dimenzije, s katerimi deluje na na{o raven bivanja,« razlagajo delovanje svojih nenavadnih stvaritev ~lani damanhurjanske skupnosti in pojasnjujejo: »Interakcija selfa in ~loveka temelji na vzajemni dobrobiti. Self privla~i ugodne okoli{~ine v ~lovekovo fizi~no ‘ivljenje; z avro se pove‘e prek mikrolinij, energijskih linij v ~love{kem telesu. Vzajemna interakcija selfa in ~loveka ne zajema vseh vidikov njunega bivanja, temve~ le posebej dolo~ena podro~ja, ki so obema v korist. Lahko bi rekli, da ‘ivita v svojevrstni simbiozi: selfi razvijajo za nas koristne u~inke, na primer zdravje, oni pa lahko v zameno izkusijo druga~en svet od tistega, iz katerega izvirajo.« (Nadaljuje se na 36. strani)

Sferoself za laj{anje mi{i~nih bole~in.

Self narave ustvarja skladje med razli~nimi materiali obla~il in ko‘o.

Self za lon~nice, ki ga vtaknemo v zemljo, pomaga rastlini vsrkati vitalne energije, da bolje raste.

Skrivnosti Malte (6)

Rudniki namesto sveti{~? A

rheologija ima vsaj eno bistveno napako. Predvideva, da smo najpametnej{a bitja, kar jih je kdajkoli hodilo po tem planetu. Dlje v zgodovino ko se‘ejo njena razmi{ljanja, bolj so prepri~ani, da so se v tistih ~asih ljudje nekako dr‘ali cistercijanskega gesla moli in delaj. Zatorej je po njihovem mnenju vsaka malo ve~ja zgradba, ki je pre‘ivela viharje tiso~letij, nujno tempelj in sveti{~e. Morda pa bi se veljalo stvari lotevati tudi z drugega zornega kota. Prav ta ista arheologija namre~ iz dneva v dan odkriva (in posku{a skriti pred javnostjo!) ve~ in ve~ ostankov preteklosti, ki ka‘ejo visok nivo znanja, potrebnega za izdelavo, tako da verjetno ni ve~ dale~ dan, ko bo tudi uradna ~asovna lestvica tehnolo{kih razvitosti preteklih rodov bistveno druga~na. In morda bodo takrat tudi priznali, da je vesoljni potop bil in da je resni~no izbrisal z obli~ja planeta prebivalce, ki so jih imeli kar precej za u{esi.

So bili objekti, ki jim sedanjost pripisuje sakralno uporabo, separacije in topilnice za rudo iz dnevnih kopov oziroma iz pravih rudnikov? drobneje oglejmo pobo~je pod robom. Zelo je podobno stopni~astemu amfiteatru, le da so terase previsoke celo za najve~je velikane. [e najbolj nas spominjajo na davno opu{~en kamnolom, v katerem zdaj rastejo razli~ne vrtnine, ker so mnogi rodovi na razmeroma ravnih platojih skrbno obdelovali prgi{~a zemlje. Pred mnogimi tiso~letji pa so verjet-

no kladiva in krampi lomili kamenje, in ker je bilo spu{~anje navzdol ~ez previsno steno, ki {e danes pada ve~ metrov naravnost v morje, nemogo~e, so odkopani material pa~ dvigovali na zgornji rob in ga potem po pobo~ju transportirali v notranjost otoka vse do kraja uporabe. Dolgoletno vla~enje (ali vo‘nja) stotine in tiso~e ton odkopane hribine je pustilo v razmeroma mehkem apnencu svoj pe~at in s tem zastavilo dana{njim raziskovalcem nere{ljivo uganko. Pri vsem tem pa se seveda postavlja vpra{anje, zakaj za vraga so morali odkopavati prav morski previsni breg. Bloke za gradbeni material stavb so zagotovo lahko dobili v notranjosti otoka. In verjetno so jih res, saj lahko na nekaterih mestih {e dandana{nji vidimo sledove teh del. Hribina v previsni bre‘ini je torej morala biti nekaj posebnega.

DELOVNO MRAVLJI[^E @e v prvem pisanju o Malti smo omenili, da je bilo oto~je neko~ povezano s kopnim. [ele takrat, ko se je gladina morja dvignila, je bil ta kopenski most poplavljen. ^udne kolesnice, ki na nekaterih mestih izginjajo pod dana{njo gladino morja, o katerih smo govorili v prvem ~lanku, bi po najbolj enostavni logiki lahko nastale v tem obdobju, ~e seveda ne upo{tevamo sedaj veljavnih datacij, ki zanikajo uporabo kakr{nih koli orodij v teh davnih ~asih. A ~e to predpostavko sodobnih arheologov odmislimo, bi stvari lahko postale zelo preproste. Odpravimo se {e enkrat na kraj, kjer kolesnice »izginjajo v nebo« in si po-

Bre‘ine slovitih Dingli Cliffs, ki jih turisti~na industrija Malte ponuja kot naravno znamenitost, zelo spominjajo na davno opu{~eni terasasti kamnolom. Na zgornjem robu se skrivnostne kolesnice kon~ajo takoreko~ v zraku.

Misteriji 31

R UDNIKI

NAMESTO SVETI {~?

Prav v isti zgradbi le‘ijo tudi kamnite klade s polkro‘nimi vdolbinami, v katerih se da s temi kroglami lepo drobiti razli~ne materiale. [e lep{e korito so na{li v le streljaj oddaljenem Kordinu. Prav zanj se v strokovni literaturi najde razlaga, da so ga ‘enske uporabljale za mletje ‘ita. Tempelj v Kordinu bi bil torej lahko nekak{na pekarna. Zakaj pa ne? In morda so bili tudi Tudi ravno obdelani kamniti bloki, vise~i v pobo~ju, dajejo slutiti, da je bila tu na delu ~love{ka roka. vsi drugi objekti, ki jim sedanjost pripisuje sakralno uporabo, nekak{ne pekarne, le da v njih ^UDNA KORITA niso pridobivali hrane, temve~ povsem Morda bi bilo dobro, da pomo~ poi{- neu‘itne izdelke. So bile morda te zgradbe separacije ~emo v bli‘ini »templjev«. V kompleksu Tarxien v Paoli, ki smo ga omenili v in topilnice za rudo, ki je prihajala iz prej{njem ~lanku, le‘i precej{nje {tevilo dnevnih kopov, o katerem smo govorili kamnitih krogel, katerih namembnosti na za~etku, ali pa morda iz ~isto pravih si stroka ne zna razlo‘iti. [e najve~krat pravcatih rudnikov, kakr{en bi lahko bil omenjajo mo‘nost, da so jih uporabljali v masovnem grobi{~u v Paoli, o kateza podlaganje kamnitih klad pri trans- rem smo se razpisali v prej{nji {tevilki portu, za nekak{ne »krogli~ne le‘aje« Misterijev? Prav dejstvo, da v neposredtorej. A je ta razlaga na dokaj majavih ni bli‘ini templjev odkrivajo tudi podnogah, ker imajo krogle razli~ne pre- zemne prostore, ki so najve~krat v poznejmere, za povrh pa bi tak na~in prevoza {ih ~asih slu‘ili kot skupinske grobnice, zahteval dokaj zglajene ceste, o katerih bi lahko govorilo v prid dejstvu, da je pa ni sledi. Krogle so torej morale slu‘iti vsak rudnik imel svojo separacijo. ne~emu drugemu. V tem hipu bi lahko kdo ugovarjal, da na Malti ni rud. A nikar prehitro. @e res, da ni surovin, kot so ‘elezo, baker in podobne kovine, ki so bile nekaj tiso~letij nazaj najve~je dragocenosti, a morda so zelo dale~ nazaj v zgodovini hoteli pridobivati ~isto nekaj drugega, bolj tehnolo{ko dovr{enega, in ko so se rudniki iz~rpali, so jih opustili, prav tako pa tudi metalur{ke obrate. Ko so tiso~letja po vesoljnem poKraji, kjer so lomili kamenje za gradnjo, so {e danes vidni, topu novi naseljenci na{li saj so razmeroma ravno povr{ino kmetje do nedavnega masivne zgradbe, so jih uporabljali za mlatenje ‘ita. Lepo se vidijo robovi kamnitih prav lahko uporabljali za blokov, ki so bili odlomljeni.

Kamnite krogle iz Tarxiena, katerih namembnosti si stroka ne zna razlo‘iti.

Kamnito korito iz Kordina, ki mu strokovnjaki pripisujejo funkcijo primitivnega mlina.

R UDNIKI bivali{~a ali pa morda za sveti{~a, ne da bi vedeli za njihov prvotni namen. In ko so odkrili opu{~ene rudnike, so jih prav lahko uporabili za masovne pokope.

DRZNO RAZMI[LJANJE ZA NA KONEC Kot ‘e re~eno, na Malti ni velikih nahajali{~ rudnin. ^e so kdajkoli bila, so bila verjetno izpraznjena. In geologija se ne ukvarja z malenkostnimi ostanki ne~esa, ~esar ‘e davno ni ve~. In kaj bi naj iskali, ~e bi se lotili podrobne analize krajev, ki jih predlagamo za »rudnike«? Pri iskanju odgovora si spet lahko pomagamo s tistim, kar je pre‘ivelo do dana{njih dni. Kot nam ka‘ejo model~ki in reliefi templjev, so bili le-ti pokriti z mogo~nimi kamnitimi kladami. Dokaj ~udno dejstvo in nerazumljiv napor graditeljev, saj v milem sredozemskem podnebju nikakor ni potrebe po toplotnih izola-

Morda nam je domi{ljija res nekoliko podivjala, vendar bi se bilo smiselno vpra{ati, ~e ni opu{~eni rudnik v Paoli pozneje slu‘il kot prostor za kon~no plemenitenje rumene uranove poga~e, ali pa celo kot nekak{en atomski reaktor. Poglobljeni »vodnjaki« ‘e napeljujejo na to misel.

cijah, tistih nekaj kapelj de‘ja, ki jih pade v zimskem obdobju, pa se zlahka ubranimo s preprostej{o kritino iz lesa in trave. ^emu torej take strehe? Morda pa ni bil problem v tem, da bi notranjost ubranili pred zunanjimi vplivi, temve~ narobe – okolico je bilo treba za{~ititi pred stvarmi, ki bi lahko prihajale iz notranjosti! In ta za{~ita je morala biti ~im popolnej{a, kar nam dokazujejo tudi dvojne stene ve~ine zgradb, ki so vmes zapolnjene z drobirjem, da bi bila izolacija ~im bolj{a. Kak{ne nevarne igrice so se torej {li davni metalurgi? Najpreprostej{a predpostavka je seveda uporaba kislin, s katerimi so lu‘ili koristno snov iz kamnine, kar bi lahko dokazovale tudi raz‘rte stene v notranjosti stavb, ki so {ele relativno kratek ~as podvr‘ene erozijskemu vplivu majhnih koli~in de‘ja. In prav pri kislinskem lu‘enju je za‘elena ~im manj{a granulacija materiala! So torej kamnite krogle iz Tarxiena res predpotopni drobilci kamnine, v kateri se je skrivalo nekaj uporabnega? In ~e i{~emo tisto uporabno, ki se v okrasto rumenem apnencu Malte zlahka skrije, ho~e{ no~e{ pomislimo na uranove rude, katerih velika ve~ina ima prav tako barvo. Za povrh bode v o~i {e dejstvo, da so uranove rude topne v kislinah in kislinsko lu‘enje je {e danes ustaljen postopek pridobivanja urana. Predpostavka, da so bili »templji« zasnovani kot pekarne, je torej lahko to~na, le da so v njih »pekli« rumeno poga~o! In to poga~o so skladi{~ili v »najsvetej{em« prostoru rudni{kega podzemlja v Paoli, kjer so poznej{i rodovi, ki so morda celo razumeli opozorilne znake pri vhodu, da je to kraj smrti, pokopavali svoje mrtve. Morda temu na rob in v podporo {e podatek, da dolge vrste megalitov pri francoskem Carnacu, za katere se je s satelitskimi posnetku ugotovilo, da niso vzporedne, kot so sprva mislili, temve~ njihovi podalj{ki konvergirajo v isto to~ko v francoskih Alpah, prav tja, kjer dandana{nji Francozi kopljejo uranovo rudo!

NAMESTO SVETI {~?

To, ~emur strokovnjaki dandana{nji pravijo »oltar«, bi prav lahko bila ~isto navadna delovna miza v proizvodnem obratu.

^e je to res, potem velja opozoriti {e na eno dejstvo. Vse datacije predmetov iz predzgodovinskih najdi{~ na Malti so narejene z metodo radioaktivnega ogljika, ki predpostavlja nespremenjeno naravno sevanje. Vsaka dodatna koli~ina radioaktivnosti, ki bi jo prispevala predelava uranovih rud, premakne vse datacije tiso~letja nazaj, v ~ase torej, o katerih se pogovarjamo pri sestavljanju te na{e hipoteze. Edina stvar, ki bi lahko bila mote~a pri tem razmi{ljanju, je vpra{anje zakaj, predvsem pa kdo je {e pred vesoljnim potopom hotel imeti uran? Morda pa so ga ‘eleli pri{leki, ki so z drugih svetov prihajali na na{ planet po mineralne surovine. V svetu, kjer ni bilo razvite visoke tehnologije, so s preprostimi delovnimi sredstvi in doma~o delovno silo vsekakor dosegli svoje cilje. Pa smo spet pri teorijah Ericha von Dänikena! A ta »nori [vicar« je za uradno znanost nepobolj{ljiv sanja~. Koliko ~asa {e? Ivan Mohori~

Misteriji 33

Drevesni horoskop (3)

Hrast in vrba HRAST – DREVO

rast, tu ni dvoma, je bil in je povsod simbol mo~i in vzdr‘nosti. V mnogih kulturah je »drevo vseh dreves« in zato posve~en najvi{jim bo‘jim silam. Pri Hebrejcih in Perzijcih je bil dele‘en najve~je ~asti. Najstarej{e gr{ko prero~i{~e je bil hrast pri Dodoni v severni Gr~iji, kjer je velika duhovnica vede‘evala iz {umenja hrastovih listov. Pri Grkih je bil hrast posve~en Zevsu, in pri Rimljanih Jupitru.

Za Kelte pa je bil hrast prav cesarsko drevo, povsod v centru pozornosti, v sredi{~u javnih in skrivnih verskih obredov. Po njegovem keltskem imenu »dair« ali »duir« se keltski duhovniki imenujejo Druidi. Les drugih dreves resni~no ni tako primeren za gradnjo hi{, plovil, vozov, mlinov, sodov in podobno, kot je to prav hrast, ki je neprekosljivo trd in postane s ~asom vedno tr{i in lep{i. Tudi lesni {kodljivci se ga bolj izogibajo. @e od srednjega veka je pri kmetijstvu, gospo-

Pogumen si junak, o hrast. Naslanjam se na tvoje deblo, kajti skozi korenine tvoje, ki segajo globoko v zemljo, in kro{njo pod nebesnim svodom, mo~ dvojno ima{. Tu stojim, o silni hrast, in za mo~ te prosim jaz!

darstvu in govedoreji najpomembnej{i les prav hrastov. @elod ljubijo velike ‘ivali, divja~ina in doma~e svinje, pa tudi male ‘ivali, kot sta veverica in {oja, ki ga zbirata predvsem za ozimnico in tako poskrbita za nova drevesa. Nobeno drugo drevo ne daje hrane in bivali{~a tolikim ‘ivalim kot hrast. Kjer druga drevesa te‘ko uspevajo, rad raste in razkazuje svojo mo~ prav hrast. Velikokrat ga najdemo nad kri‘i{~em podzemeljskih tokov. Njegove korenine segajo globoko v zemljo, zato je najbolj naraven strelovod. Bog groma in vojne se simboli~no ujemata in tako je bil pri starih Germanih hrastov list simbol zmage. Poznamo dve vrsti hrasta: poletni hrast, ki ima malo dalj{i ‘elod in dose‘e tudi

HRAST starost 1000 let, ter zimski hrast, katerega listi in ‘elod velikokrat visijo na drevesu tudi {e po Novem letu. Hrastovi listi in ‘elod so zdravilni pri vnetjih, dajejo mo~ in zapirajo. Dve ju{ni ‘lici zmletega hrastovega debla in ‘eloda po~asi kuhamo v pol litra vode in dobimo zdravilni tonik, ki pomaga pri vnetju ko‘e in opeklinah ter je dobra kopel za hemoroide. V slabih ~asih lahko hrastovo moko, v enakem razmerju s p{eni~no ali r‘eno, uporabimo tudi za peko kruha.

HRAST (pogum) Oseba, rojena v ~asu hrasta, je polna ‘ivljenjske mo~i in bli{~a. Je lepa, nikakor pa ne krhka. @enska - hrast ne potrebuje mo~nih ple~, da bi se naslonila nanje, ker je v vsaki zvezi ona mo~nej{i, trdnej{i in vzdr‘ljivej{i partner. To je vsekakor ponosna in stabilna oseba. Hrasti imajo sre~o, da so najve~krat dobrega zdravja, saj imajo prav poseben odpor do bolezni. Zdravniki, zdravila in bolezni vseh vrst so jim nadvse neprijetni, {e zlasti pa ne prenesejo pogleda na kri, ki jih naredi ‘iv~ne. Poleg telesne in du{evne mo~i je pogum glavna zna~ilnost oseb, rojenih v hrastu. Njihov pogum zmeraj temelji na ponosu in nikoli na negotovosti, vendar ga vedno spremlja pozornost. Hrasti pogumno premagajo in pre‘ivijo vsako ‘ivljenjsko situacijo, nevarno ali ne. Njihov neupogljiv zna~aj pa jih lahko tudi veliko stane in jim velikokrat prinese nepotrebne neprijetnosti. Hrast je zelo potrpe‘ljiv in vedno pazi, da ne omejuje svobode drugih. Prizadeva si upo{tevati mnenje drugih in jim ne vsiljuje svojega pogleda na stvari, situacije ali svet. V~asih je tudi malce egocentri~en; posebno na zabavah ni dober partner za pogovor. Sprememb hrast ne prena{a dobro. Ima prakti~en razum in z obema nogama trdno stoji na tleh. Je delaven in ustvarjalen, pa tudi dokaj intuitiven ~lovek. Hrast je gostoljuben in soljudem ve-

DREVESNI KOLEDAR ZA MAREC 01.03. - 10.03. – vrba (melanholi~nost) 11.03. - 20.03. – lipa (dvom) 21.03. – hrast (vzdr‘ljivost) 22.03. - 31.03. – leska (nenavadnost) (drevesni koledar za celo leto smo objavili v 114. {tevilki Misterijev) dno naklonjen, a je hkrati svobodoljuben in ne prenese vsiljevanja. V mladosti se velikokrat zaljubi »na prvi pogled« in pri tem vedno verjame, da je na{el ljubezen svojega ‘ivljenja. Z leti pa je vedno bolj naklonjen zvezam, sklenjenim iz bolj razumnih vzrokov.

VRBA – DREVO

rba dobro uspeva ob vodi in na mo~virnih podro~jih. Ker je zelo ob~utljiva na podzemeljske vodne tokove, si iskalec vode odre‘e svojo bajalico iz vrbe. V mnogih kulturah je vrba zaradi tega posve~ena boginji rodnosti ali meseca. Boginja meseca predstavlja dve ezoteri~ni lastnosti vrbe: rodoviten za~etek in tema~en konec, saj je vrba drevo ~arovnic in njene veje so njihov simbol. Vrba ima mo~no rast; vedno znova poganja nove veje ter se hitro zaraste in obnavlja. Mo~no rast ima predvsem vrba ‘alujka, katere veje visijo kot lasje skoraj do tal. Lo~ujemo tudi med pomladno in poletno vrbo. Pomladna vrba je prva, ki vzcveti, poletna vrba pa cvete {ele, ko so listi na njenih vejah ‘e oblikovani. Tanke veje vrbe so zelo primerne za pletenje ko{ev, ko{ar in podobnih doma~ih pripomo~kov. V zeli{~arstvu so vrbo uporabljali predvsem proti revmi; prav posebno skorjo njenega debla, a tudi njene liste. ^as za nabiranje obojega pa je samo spomladi, najbolje v aprilu. V vla‘nih dolinah in na mo~virnatih podro~jih, kjer so bole~i napadi revme najbolj po-

IN VRBA

gosti, so jo zeli{~arji posebno veliko uporabljali. @e leta 1898 so iz vrbine skorje pridobili aspirinu podoben preparat. V zadnjem ~asu so v skorji vrbinega debla dokazali prisotnost salicila, ki ga sicer pridobivajo sinteti~no in ga uporabljajo v terapijah proti revmi. Za notranjo uporabo v litru vode segrejemo 2 do 3 ‘lice o~i{~ene in zmlete vrbine skorje. Teko~ino pustimo stati nekaj ur. Precedimo in u‘ivamo kot ~aj ali hladen napitek. Teko~ina izlo~a strupe iz telesa. ^e ‘elimo pripraviti tonik za zunanjo uporabo, pa vzamemo dvojno mero zmlete vrbine skorje.

VRBA (melanholi~nost) Oseba, rojena v ~asu vrbe, je lepa in privla~na, vendar polna nekak{ne oto‘nosti. @enski vrbi je lastna prav posebna milina, mo{ka vrba pa najde pri nasprotnem spolu veliko spo{tovanja in ob~udovanja. To so posebno ~ute~i ljudje, tako v ljubezni kot v prijateljstvu. Vrba je umetni{ko nadarjena in ljubi vse lepo na svetu. Sanja o lepem domu, lepih oblekah in nakitu. Rada potuje in hodi na izlete, je pa tudi rada doma in v krogu svoje dru‘ine. V njenih prsih ‘ivita dve du{i: ena je zasanjana in ~ute~a, druga pa polna nemira in mo~no naklonjena spremembam. Je pravi~na in po{tena oseba. ^e je potrebno, v ‘ivljenju izbere tudi te‘jo pot in ne pot najmanj{ega odpora. Partnerju velikokrat dovoli, da vpliva nanjo, vendar ni lahek partner, saj zna biti muhasta, zahtevna in ‘e skoraj histeri~na. Vrba ima sposobnost, da s svojo zelo senzitivno naravo in intuicijo velikokrat vidi ali predvidi dogodke. S tem ljudi okoli sebe vedno znova presene~a. Vrba v ljubezni in zaradi ljubezni velikokrat trpi; velikokrat se namre~ po~uti nerazumljeno in nespo{tovano. Kljub temu le v partnerstvu najde svoje »varno pristani{~e«. Nevenka Kette Gabrov{ek

Misteriji 35

MO~

ZVITIH

` LIC

(nadaljevanje s 30. strani)

Knjiga,

ki je ni v nobeni

knjigarni! Selfov ne more izdelovati vsak. Ve~ino jih naredijo v laboratoriju Selfika, za tempeljski raziskovalni program v Damanhurju pa jih dela Cicogna Giunko - [trk.

SELFI^NI TERAPEVTSKI IZDELKI Nekateri terapevtski selfi so: avri~na zapestnica za oja~anje avre, memo self za bolj{i spomin, protistresna zapestnica, self za laj{anje menstrualnih bole~in, zapestnica za krepitev imunskega sistema, »dietna« zapestnica za izbolj{anje odnosa do hrane in uravnote‘eno huj{anje, prstan za povezovanje srca in razuma, »senzitivna« zapestnica za pove~anje psihi~nih sposobnosti in tako dalje. Zanimivo je tudi selfi~no pisalo. Selfi~na struktura na pisalu za polnjenje omogo~a, da roka in dlan postaneta enoten instrument, podobno kot pri bajanju. Pomaga nam, da zbistrimo in oblikujemo misli ter dobimo odgovore glede vsega, kar nas zanima, bodisi za nas ali za druge. Prve tri dni je dobro, da selfi~no pisalo ~im ve~krat ~ez dan podr‘imo nad papirjem in pustimo, da nekaj ~asa pi{e samo. Tako se self spozna z osebo, s katero bo sodeloval.

Idealni kovini za selfe sta zlato in srebro, ker sta najbolj{a prevodnika, dobre rezultate pa dajeta tudi baker in medenina. ^e je self ‘e kdo nosil, ni ve~ uporaben za druge, saj se njegove energije zlijejo z osebo, ki ga je izbrala zase. Druga~e pa deluje nova generacija selfov, ki jim pravijo sferoselfi. Ti zdru‘ujejo kovinsko spiralno oblikovano telo in eno ali ve~ krogel s pripravljeno teko~ino, ki spro‘i transformacijo energije. Ta na~in omogo~a selfi~ne izdelke z bazo, ki jo je mogo~e programirati. Sferoselfi so ve~namenski in jih lahko uporablja tudi ve~ oseb naenkrat za razli~ne namene. Nekateri sferoselfi, ki so na voljo: self radosti za revitaliziranje prostorov, self za potovanje z avtom {~iti voznika pred izgubo koncentracije, stresom in utrujenostjo, self za laj{anje mi{i~nih bole~in lahko uporablja pet razli~nih oseb, sanjalni sferoself izbira najkoristnej{e sanje in nam olaj{a njihovo razumevanje, polnilec okolja itd. A. K.

(lahko pa je pri vas doma)

Ta knji`ica je darilo novim naro~nikom na revijo Misteriji Revijo lahko naro~ite po telefonu: 01/231 93 60 031/662 092 (med 8. in 15. uro) ara@zalozba-ara.si

Knjiga Fani Oki~ seje dvome v uradno razlago razvoja ~love{tva

Smo res najvi{ja kultura? V

pra{aj minule rodove, morda te oni lahko pou~ijo, pravi modrost prednamcev. Preteklost ni nekaj, kar je minilo in se nas ve~ ne ti~e, je zakladnica ~love{tva, s katero lahko oplemenitimo svoj ~as in prostor, so besede Fani Oki~, smele raziskovalke ~lovekove preteklosti, kriti~arke ozkosti sodobne znanosti in avtorice {tirih zanimivih knjig. Ob izidu njene najnovej{e knjige »^asi v ~asu« nam je predstavila svoje poglede na evolucijo po Darwinu, ~love{ke civilizacije iz pradavnine in raziskave o Platonovi Atlantidi. »Danes smo ~as razdelili na geolo{ke dobe in povedali, kaj se je v njih porajalo in dogajalo, nismo pa povedali, zakaj. Na{ ~as te~e premo~rtno, v starih kulturah pa je tekel kro‘no. Bil je razdeljen na obdobja in v vsakem obdobju je bil za~etek pogojen z neko vesoljno katastrofo. Bilo je veliko katastrof, ki so uni~evale civilizacije, in po vsaki katastrofi je moralo ~love{tvo za~eti od za~etka,« pravi gospa, ki vse ‘ivljenje pu{~a, da ji duh svobodno frfota ter misli in pi{e na svoj na~in.

Znanstvenikom po 150 letih iskanja {e ni uspelo najti vmesne stopnje v razvoju dinozavrov, kar velja tudi za ~loveka, saj {e vedno manjka vmesni ~len med hominidom in sodobnim ~lovekom. win postavil svojo teorijo o razvoju vrst. Znanstveniki, ki so izhajali iz te teorije, so pri{li do zaklju~ka, da se je razvoj ~love{ke vrste za~el pred 6 ali 7 milijoni let na vzhodni obali Afrike, kjer naj bi ‘iveli vsi ~lovekovi predniki. Vendar ni jasno, zakaj so se nekateri predniki razvijali bolj kot drugi? »Na ~lovekov razvoj lahko gledamo tudi druga~e«, pravi Fani Oki~, »saj mnogi arheolo{ki ostanki ka‘ejo, da je

~lovek obstajal ‘e veliko prej.« Tako je na primer na podro~ju severnoameri{kega ljudstva Anasazov, kjer so na{li veliko podob dinozavrov in celo sliko dveh ljudi skupaj z dinozavrom, ki naj bi izumrl pred 60 milijoni leti. To so odkrili kar nekaj stoletij potem, ko Anasazov ni bilo ve~, znanost pa je reliktom pripisala starost 150 let. V Peruju so odkrili veliko milijonov let staro kulturo Ica, ki je bila pokopana globo-

SE JE DARWIN MOTIL? Za uraden za~etek raziskovanja ~lovekovega razvoja velja leto 1857, ko je Dar-

»Skozi zemeljski prostor in ~as je defiliralo mnogo civilizacij in mi smo dale~ od tega, da bi bili najvi{je razvita kultura,« pravi Fani Oki~.

ko v zemlji, v plasteh tistega ~asa. Ob mo~nej{em potresu so se v veliki zemeljski razpoki prikazali prizori, vgravirani v kamnu, ki so v globokem nasprotju z uradno znanostjo. Tudi tukaj vidimo skupaj ljudi in dinozavre, {e bolj {okantni pa so plasti~ni prikazi operacije srca, ki jo na{a medicina pozna {ele nekaj desetletij. Zanimivo je, da na okoli 20.000 najdenih kamnih ni niti najmanj{ega sledu o kak{ni oboro‘itvi, ki spremlja na{o civilizacijo od rimskih sulic do atomske bombe. Tudi v Kolumbiji so na{li v zemeljskem sloju, starem izmed 100 in 130 milijoni let, okamnele ostanke ~love{kih rok in dinozavra skupaj. Za znanost je popolnoma nesprejemljivo, da bi v zemeljski prazgodovini ‘iveli so~asno ljudje in dinozavri, saj so se {ele pred 6-7 milijoni let raz{le poti opic in ljudi, kot trdi evolucija po Darwinu. Vendar pa znanstvenikom po 150 letih iskanja {e ni uspelo najti vmesne stopnje v razvoju dinozavrov, kar velja tudi za ~loveka, saj {e vedno manjka vmesni ~len med hominidom in sodobnim ~lovekom. Po darvinisti~ni teoriji je dana{nja civilizacija vrhunec stvarstva, kar pa nikakor ni res. Pred nami je bilo ‘e veliko civilizacij, ki za seboj niso pustile sledov, ali pa jih dana{nja znanost s svojim znanjem {e ne razume.

Misteriji 37

SMO

RES NAJVI { JA KULTURA?

ATLANTIDA RE[ITEV ZA VSE ZADREGE Na primer, zgraditi veliko piramido bi bila {e danes zelo te‘ka naloga. Znanstveniki so izra~unali, da bi za premikanje tiso~tonskega kamnitega bloka potrebovali mo~ 30.000 ljudi. Kako lahko potem razlo‘ijo gradnjo z nad dva tiso~ ton te‘kimi kamnitimi bloki v Had‘ar el Himiju v Libanonu, in kako so prav take bloke v Indiji lahko privlekli 70 m visoko na ^rno pagodo? Teh odgovorov zaenkrat ni. Platonova Atlantida je postala univerzalna re{itev za vse zadrege uradne znanosti, kadar se sre~a z neko nerazumljivo zapu{~ino preteklosti. Pre‘iveli Atlanti naj bi se pojavili povsod, kjer obstajajo arheolo{ke uganke, za katere znanost nima prepri~ljivega pojasnila. Tako so Atlantido na{li ‘e v Japonskem morju, Pacifiku, Atlantskem oceanu … Fani Oki~ se sklicuje neposredno na Platonove Dialoge, kjer avtor nikjer ne govori o Atlantidi kot svetovni civilizaciji. Nedvomno pa je taka civilizacija obstajala. Vidimo, da so piramide na obeh straneh Atlantika, in ni~koliko zgodb govori, da je v preteklosti obstajala povezava med severno in ju‘no poloblo, vendar znanost tega ne prizna. V mumijah egip~anskih faraonov so na primer odkrili sledi kokaina, ki se lahko pridobiva le iz listov koke, ki ima domicil v Ju‘ni Ameriki. Platon pravi, da je oblast oto{ke dr‘ave Atlantida segala do Egipta, ne pa v sam Egipt, in da se je pripravljala napasti takratne gr{ke dr‘ave

Skoraj na tretjini kamnov iz Ice so upodobljeni razli~ni dinozavri. Na zgornji sliki mo{ki jaha na o~itno udoma~enem triceratopsu, na spodnji pa je mo‘, ki se bori z alozavrom.

in Egipt ter uni~iti vse, kar je obstajalo »znotraj Herkulovih stebrov«.

BELI BOGOVI ^lovek se vpra{a, kdo je potem stvaritelj vseh teh arheolo{kih neznank? Pri tem pridemo do popolnoma neraziskane snovi, do »bogov«. Egip~anska zgodovina govori o preddinasti~nih bogovih Egipta, in Novi svet od Alja-

ske do Ognjene zemlje je prepoln pripovedk o belih bogovih, ki so ustvarili vse, kar je bilo tam ustvarjeno. Znanost za vse to nima pojasnila, ampak, pravi Oki~eva, »skozi zemeljski prostor in ~as je defiliralo mnogo civilizacij in mi smo dale~ od tega, da bi bili najvi{je razvita kultura.« Na Arktiki je pred pribli‘no 75.000 leti obstajala civilizacija, ki je bila duhovno, pa tudi

materialno veliko razvitej{a od dana{nje. Bila je raz{irjena ~ez ves planet, imela je kolonije in je tudi komunicirala z neko drugo civilizacijo iz vesolja. V Kolumbiji so na{li njene ostanke v obliki modelov plovil, podobnih dana{njim najmodernej{im letalom, ki pa jih je znanost proglasila za modele pti~ev. Ta civilizacija je obvladovala ves planet; ko se je ledena doba {irila proti severu, so se pri~ele selitve po vsem planetu, iz ~esar izhajajo povezave med zemeljskima poloblama. Zakaj so ti bogovi vedno omenjeni kot beli in ne ~rni ali rumeni? Ker so prihajali iz bele arkti~ne civilizacije, ki je v spominu Grkov ‘ivela kot Hiperboreja. Oni so bili tisti, ki so civilizirali dolino Nila in ameri{ki kontinent. S seboj so prinesli visoko etiko, ki ni dopu{~ala razlik na podlagi vere ali spola. Vsa stara ljudstva so ‘ivela zelo eti~no, v harmoniji z naravo, in vse je bila ena sama skladnost. Njihove zgradbe so astronomsko usklajene, gradnja je usklajena z materialom, vlada splo{na usklajenost {tevila, mere in te‘e. V na{i civilizaciji pa je popoln nesklad. Razbili smo skladnost med nebom in zemljo, med ~lovekom in naravo, med mo{kim in ‘enskim na~elom. S teorijo o evoluciji smo ~loveku odvzeli obstret duhovnega bitja; postali smo popolni gospodarji zemlje, ki je tu zato, da jo izkori{~amo brez konca in kraja. »Uni~ili smo ni~koliko ~love{kih kultur in civilizacij,« zatrjuje avtorica Fani Oki~, »in lahko re~em, da po vsem tem stojimo pred dnevom X.« Andrej Kikelj

Za pripravo morilske klice ni treba za~eti iz ni~, obstaja …

Kako izdelati morilski virus? P

red kratkim so znanstveniki v {iroki javnosti spro‘ili alarm: dokazali so, da je mogo~e virus otro{ke paralize (poliomielitisa) izdelati tako reko~ iz ni~. In kot pravijo, bi bilo mogo~e enak postopek uporabiti za ponovno ustvaritev virusa ebole ali smrtonosne razli~ice virusa gripe, ki je leta 1918 pomorila 40 milijonov ljudi. Pa ~rnih koz … In ko boste prebrali ~lanek do konca, vam bo jasno, zakaj so za~eli zaukazano

Skrb zbuja dejstvo, da je mogo~e mikrobe ustvariti na preprost na~in; zado{~a, da se bli‘njemu sorodniku morilske klice doda njen klju~ni gen. cepljenje v ZDA. V ~lanku ne govorimo o cepljenju, razgrinjamo pa skoraj vsakdanje mo‘nosti ustvarjanja morilskih virusov.

A to {e ni vse; {e ve~jo skrb zbuja dejstvo, da je mogo~e mikrobe ustvariti na {e bolj preprost na~in. Zado{~a, da se bli‘njemu sorodniku morilske klice doda njen klju~ni gen. Seveda je v vseh teh primerih klju~no poznavanje genskega zaporedja. In to odpira temeljno vpra{anje, ali je modro objavljati genome smrtonosnih patogenov na internetu. Za ustvaritev virusa poliomielitisa je skupina z univerze Stony Brook v New Yorku uporabila kosce zaporedij, dob-

Misteriji 39

KAKO

IZDELATI MORILSKI VIRUS ?

ljenih od dru‘b, ki dele DNK izdelujejo po naro~ilu. Trenutno je sicer mogo~e izdelati le kratke dele DNK, zato je morala skupina genom polia, ki obsega pribli‘no 7500 baznih parov, sestaviti iz ko{~kov, dolgih po pribli‘no 70 baznih parov. Potem so s hitro laboratorijsko reakcijo izvode genoma »preslikali« v RNK, jo dali v posodo, polno celi~nih sestavin, podobnih okolju v ~love{ki celici - in nastali so docela pravilno oblikovani virusni delci. Opis je zagotovo dramati~en, ob tem pa ni {lo za ni~ izjemnega; vse opravljene korake rutinsko uporablja na tiso~e laboratorijev po vsem svetu. To pomeni, da bi lahko virus v epruveti ustvaril vsak, ki pozna njegovo genetsko zaporedje, ima dolo~eno znanstveno izobrazbo in nekaj obi~ajnih laboratorijskih orodij. »Ljudi je {okiralo nenadno spoznanje, da je taka mo‘nost stvarna,« komentira vodja newyor{ke skupine Eckard Wimmer. Poro~ilo ne bo vplivalo na prizadevanje Svetovne zdravstvene organizacije (SZO) za izkoreninjenje polia, so povedali njeni predstavniki. »Tarnanje nima smisla,« dodaja Wimmer, ki je tudi ~lan odbora SZO za skrb nad vzorci polia, shranjenimi po svetu. »Zavedati se je treba, da bi se bilo vseh virusov polia v hladilnikih laboratorijev po vsem svetu prete‘ko znebiti.« Dodaja pa, da bo potrebno zaloge cepiva ohraniti tudi po prenehanju cepljenj. To naj bi se zgodilo v 15 letih, ~eprav se ta rok danes ‘e zdi dvomljiv. Resni~no skrb pa poraja mo‘nost, da bi tak{en postopek lahko uporabili bioteroristi in z njim ustvarili viruse, kakr{na sta virus ebola in virus ~rnih koz. Strokovnjaki so sicer hitro pojasnili, da bi bilo to mnogo bolj zapleteno kot izdelava polia; njegov genom je namre~ razmeroma lahko sestaviti, ker je majhen. Poleg tega je preprost tudi na~in, na katerega se virus polia polasti celi~nih mehanizmov. Za spro‘itev dogajanja, ki povzro~i nastanek virusnih del-

cev, zado{~a izvod genoma v RNK. To pa ni na~in delovanja ve~ine virusov; pri eboli in ~rnih kozah, na primer, so za podvajanje poleg genoma potrebne {e klju~ne virusne beljakovine. Vendar so medtem premagali tudi to oviro. Januarja letos so znanstveniki objavili, da so izdelali virus ebola z uporabo »vzvratne genetike«. Vzeli so virusni genom in delce DNK, ki kodirajo nastanek klju~nih beljakovin, ter vse to dodali celicam. Ko te beljakovine nastanejo, spro‘ijo postopek podvajanja. Skupina je genom dobila od samega virusa. Toda ker je genom virusa ebola le nekoliko ve~ji od genoma polia, ni razloga, da ga ne bi bilo mogo~e sestaviti iz delcev od samega za~etka. Ali pa vzemimo virus gripe iz leta 1918: njegove delce so dobili iz ohranjenih vzorcev tkiva. Zaporedje treh izmed osmih genskih segmentov je bilo ‘e objavljeno, analiza {e dveh pa je ‘e narejena in bo najbr‘ objavljena {e letos. Za analizo preostalih treh bo sicer potrebnih {e nekaj let, ko pa bo to opravljeno,

lahko virus z vzvratno genetiko zopet ustvari kdor koli. Poustvaritev genoma ~rnih koz s sestavljanjem delov bi bilo te‘avnej{e delo kot pri poliu in eboli, ker je neprimerno dalj{i: meri kar 185.000 baznih parov. Te‘avnej{e, nikakor pa ne nemogo~e, pravi Lev Sandaka~ijev, strokovnjak za ~rne koze in vodja ruskega laboratorija za biolo{ko obrambo Vektor v Sibiriji: »Prepri~an sem, da bodo znanstveniki to prej ali slej storili.« Kako naj torej prepre~imo, da bi se to zgodilo? Trenutno dru‘be, ki izdelujejo molekule DNK - tak{ne, kot so bile uporabljene za izdelavo virusa polia - ne preverjajo, kaj naro~ajo njihove stranke. »To nas ne zanima,« pravi tehnik ene od dru‘b, ki po{ilja DNK v ve~ kot 40 dr‘av po vsem svetu, vklju~no v nekatere dr‘ave Srednjega Vzhoda. A tudi ~e bi nadzorovali vsa naro~ila, ‘ele~ prepre~iti na primer izdelavo ~rnih koz, to ne bi zado{~alo. Namesto zahtevnega sestavljanja celotnega genoma je mogo~e uporabiti tudi preprostej{o pot: vzame{ bli‘njega sorodnika in klju~ni del njegovega genetskega zaporedja spremeni{ v zaporedje virusa ~rnih koz. Tak{na bli‘nja sorodnika sta denimo virus kameljih koz in pa virus vakcinije, ki ga je nadvse lahko dobiti. Tako bi bilo mogo~e izdelati tudi bakterije, podobne antraksu. In zakaj ne bi virusa {e malo prikrojili, ~e se ‘e lotite vsega tega dela? Znano je na primer, da so znanstveniki, ki so eksperimentirali z virusom ektromelije, ustvarili veliko bolj smrtonosen sev. Vse to pomeni, da omejitev dostopa do nevarnih patogenov in dolo~enih vrst opreme ne bo onemogo~ila odlo~enih bioteroristov. Celo to, da je bil virus ‘e popolnoma izkoreninjen, ni pomembno. Za njegovo obuditev zado{~a poznavanje njegovega genetskega zaporedja in, v nekaterih primerih, poznavanje dolo~enih dodatnih snovi, ki jih potrebuje za razmno‘evanje. Ja. La.

Razvoj ~love{tva pelje v novo evolucijsko fazo, nooosfero

Pohod v sfero razuma »

anes smo ‘e v noosferi. V ta nov geolo{ki proces vstopamo v groznem ~asu, v obdobju ru{ilne svetovne vojne. A za vse nas je predvsem pomembno, da gredo ideali na{e demokracije v{tric s stihijskim geolo{kim procesom, z naravnimi zakoni, ki ustrezajo noosferi. Prihodnost je v na{ih rokah,« je 1944 izjavil veliki ruski mislec Vernadski. Pojem noosfere so v zna- kali v biosferi pred pojavom nost uvedli leta 1927 francoski ~loveka na Zemlji. To se prednaravoslovci, kot sta Pierre T. vsem ka‘e v mo~nej{em krode Chardin in Edouard Le ‘enju snovi in energije pri goRoy, po opisu biokemi~nih spodarski, kulturni in znanprocesov v biosferi, ki jih je v stveni dejavnosti ~loveka. Naletih 1922/23 v predavanjih stajajo novi, prej v biosferi na Sorboni prvi~ sinteti~no neznani kemi~ni elementi in predstavil geokemik V. I. Ver- spojine. Mnoge od njih danes izdelujejo v milijardah ton: nadski. ^love{tvo kot celota je mo- samorodno ‘elezo, ~isti alu~na geolo{ka mo~ in pred nje- minij, nove umetne spojine ga, njegovo misel in ustvarjal- (polimeri, plasti~ne mase, sinno delo se postavlja vpra{anje teti~ni materiali in podobno). o prenovi oziroma globljem Tisk poro~a o znatnem atmodojemanju biosfere za dobro- sferskem onesna‘evanju z bit svobodno misle~ega ~lo- oksidi ogljika, ‘vepla in du{ive{tva kot enkratne in enot- ka ter z rakotvornimi aromane celote … je ‘e okoli leta ti~nimi ogljikovodiki. Gre za 1925 pisal Vernadski. Razvoj onesna‘enost ‘ive povrhnjice ~love{tva pelje v novo evo- (kopnega in vodovja) s pestilucijsko spremembo biosfere, cidi, organskimi in mineralniv noosfero ali sfero razuma mi gnojili itd. Rahlo se dviguje globalna temperatura (noos = gr{ko um, razum, Zemlje, rahlo nara{~a konpamet, mi{ljenje, misel). centracija CO2. Opazen je proces stalnega SPREMEMBE {irjenja biosfere, kjer se naseV BIOSFERI ljuje vse ve~ ‘ive snovi. Danes Biokemi~ne funkcije ~lo- smo pri~a izjemnih pojavljanj veka v procesu njegove ust- ‘ive snovi v biosferi, ki je gevarjalnosti in razvoju dru‘be netsko povezana s pojavom torej peljejo do novih oblik homo sapiensa pred pribli‘organizacije biosfere. Dana{- no sto tiso~ leti, s ~imer povenja razvojna stopnja noosfere zujemo novo geolo{ko mo~, se bistveno razlikuje od na- tj. znanstveno misel – zelo ravnih procesov, ki so pote- zelo pove~an vpliv ‘ive snovi

^eprav je homo sapiens povr{inski pojav, ki se je dogodil v biosferi, pa je to geolo{ki dejavnik, ki vna{a silno mo~an vpliv na zgodovino na{ega planeta.

Razli~ni avtorji definirajo model o (~love{ki) noosferi razli~no. Po De Chardinu, Vernadskem in Le Royu je noosfera tisti del sveta, ki sta ga ustvarili ~love{ka misel in kultura. Geosfero (ne‘ivi svet) in biosfero (‘ivi svet) ostro razlikujejo od noosfere. Francoski astrofizik Jean-Pierre Petit idejo razvija dalje. Biosfera in noosfera sta po njem v soodvisnosti, v soevoluciji. Da se lahko razvija, noosfera potrebuje biosfero, ki vsebuje fitosfero (rastline), zoosfero (‘ivali) in antroposfero (ljudi, ki so o~i in u{esa noosfere). Noosfera ima svoje lastne zakone, vesolje kot ‘iv organizem pa ima pri tem nejasne namene. Biosfera informira noosfero, ki vodi biosfero. Med ~love{ko noosfero (psihosfero) in antroposfero torej obstaja stalna izmenjava. (Glej J. P. Petit, Ummo, Zalo‘ba Per~i~, Kranj 1995.)

Misteriji 41

P OHOD

V SFERO RAZUMA

ZNANSTVENA MISEL V BIOSFERI

0,9

Znanstvena misel je kot pojav ‘ive snovi nepovraten proces. Ko se v evoluciji biosfere enkrat zgradi in spro‘i,

-0,3

kopno in oceani

0,6 0,3 0,0 -0,6 0,8

stopinje °C

na evolucijo biosfere. Neizmerno velikanska in bogata biogeolo{ka mo~, prepojena z znanstveno mislijo homo sapiensa, prehaja v novo stanje biosfere, torej v noosfero. In danes smo ‘e krepko v noosferi.

oceani

0,5 0,2 -0,1 -0,4 1,2

kopno

0,9 0,6

zgodovinski ~as nekaj 100 let

0,3 0,0 -0,3 -0,6 -0,9 -1,2 1880

1900

1920

1940

1960

1980

2000

leto

Graf, dobljen iz podatkov svetovne mre`e meteorolo{kih postaj, prikazuje trend povpre~ne letne temperature zraka ob zemeljskem povr{ju a) na kopnem b) ob oceanih in c) hkrati ob kopnem in oceanih, od leta 1880 do danes. Opazno je rahlo dviganje temperature. biolo{ki ~as od nekaj sto do nekaj milijonov let

geolo{ki ~as od nekaj milijonov

do nekaj milijard let

kozmi~ni ~as nekaj milijard let

Spirala oblikovanja atomov v biosferi Zemlje.

je neustavljiv. No, v svojem {irjenju se lahko tu in tam za kratek ~as zaustavi, vendar v sebi nosi naboj neomejenega razvoja. Odkrili so, da je tok znanstvene misli zelo podoben toku razmno‘evanja organizmov. Rast znanstvene misli je torej tesno povezana s pove~ano naseljenostjo biosfere s ~lovekom, njegovo kulturo, razmno‘evanjem in sploh z ‘ivo snovjo v biosferi … Zgodovina znanstvene misli (znanosti) je del zgodovine o nastajanju biosfere, o nastajanju njene nove geolo{ke mo~i – znanstvene misli, ki je v biosferi prvotno ni bilo. Zgodovina znanosti v celoti {e ni napisana. Menijo, da se je za~ela v krajih sredozemske kulture pred 8 do 10 tiso~ leti. So pa seveda {e druga~na mnenja.

^eprav je homo sapiens povr{inski pojav, ki se je dogodil v biosferi, pa je to geolo{ki dejavnik, ki vna{a silno mo~an vpliv na zgodovino na{ega planeta. Razum je izredno velik po svojih mo‘nostih, in tudi posledicah. Misle~i ~lovek, ki je razvil znanost, v biosferi ‘ivi {ele kak{nih 100.000 let. To pa je zelo majhen ~as glede na povpre~no trajanje geolo{kih dob, ki je od 45 do 65 milijonov let. V resnici opazujemo oziroma »razmeroma {e kar dobro poznamo« dogodke in pojave v zgodovinskem ~asu, ki je le del~ek geolo{kega ~asa. Pa kljub temu lahko jasno in prepri~ljivo zaklju~imo: biosfera se je korenito spremenila, vpliv misle~ega ~loveka pa je nanjo ogromen. Marijan Prosen - Majo

Vodilni znanstvenik izpodbija uradno teorijo o nastanku vesolja (1)

Je Narava slu~aj ali izbor? N

a za~etku enaindvajsetega stoletja {e vedno mo~no prevladuje mnenje, da je vesolje nastalo slu~ajno; vsi osnovni podatomski procesi so »naklju~ni«, edini na~in za njihovo merjenje pa je na~elo nedolo~ljivosti. Vendar je jasno, da so na{i zaklju~ki o Vesolju determinirani in omejeni z na{imi zamislimi. Ali si lahko zamislimo {e kak{no drugo mo‘nost? Kaj, ~e Vesolje ni slu~aj? Mogo~e pa je rezultat namerne in namenske izbire? Tako se spra{uje Thomas J. Chalko, geofizik iz Melbourna v Avstraliji in avtor uspe{nice Svoboda izbire.

Le malo znanstvenih na~el je imelo ve~ji vpliv na ~love{tvo kot Heisenbergovo na~elo nedolo~ljivosti, ~eprav je bil njegov temelj ves ~as zelo sporen. Le malo znanstvenih na~el je imelo ve~ji vpliv na ~love{tvo kakor Heisenbergovo na~elo nedolo~ljivosti, ~eprav

Heisenberg je zagovarjal stali{~e, da o nedeterministi~nem obna{anju podatomskih delcev nima pomena ustvarjati teorij, ki jih tako ali tako ni mogo~e eksperimentalno preveriti.

Na~elo nedolo~ljivosti, kot si ga je zamislil umetnik Daniel Kuzmenka.

je bil njegov temelj ves ~as zelo sporen. Kako je to na~elo nastalo? Znanstveniki niso mogli pojmiti in izpeljati znanstveno doslednega poskusa, ki bi razlo‘il nedeterministi~no obna{anje podatomskih delcev, kot so elektroni. Zato je Heisenberg zagovarjal stali{~e, da o tem nima pomena ustvarjati teorij, ki jih tako ali tako ni mogo~e eksperimentalno preveriti. Namesto tega je iz prakti~nih razlogov predlagal, naj enostavno sprejmemo, da so nekateri vidiki podatomske realnosti neznani in se jih je na da raziskati. V na~elu nedolo~enosti je razumno dolo~il meje nedolo~ljivosti in nam omogo~il statisti~no obravnavanje podatomskih procesov. Heisenbergov pristop se je izkazal za zelo prakti~nega, saj je omogo~il nesluten razvoj materialne tehnologije. To pa je obenem okrepilo prepri~anje o pravilnosti na~ela nedolo~ljivosti, ki u‘iva ‘e kar status naravnega zakona in ga skoraj nih~e ve~ ne postavlja pod vpra{aj. Najslavnej{i nasprotnik na~ela nedolo~ljivosti je bil Albert Einstein, ki je vedno poudarjal, da nedolo~enost ne more biti osnova Vesolja, ~e{ da »se Bog ne kocka«. Menil je, da bi morali poiskati razumno razlago za nedeterministi~no

Misteriji 43

JE NARAVA

SLU ~ AJ ALI IZBOR ?

Albert Einstein je vedno poudarjal, da nedolo~enost ne more biti osnova Vesolja, ~e{ da »se Bog ne kocka«.

dogajanje v podatomskem svetu, a v praksi tudi on ni podal alternative Heisenbergovemu statisti~nemu pristopu. Zanimivo alternativno mo‘nost predlaga Thomas Chalko: nedeterministi~no obna{anje podatomskih delcev je morda rezultat prenosa inteligentno kodiranih informacij. Po njegovem bi ta zamisel utegnila imeti {e celo ve~ji vpliv na ~love{tvo kot ga je imelo na~elo nedolo~ljivosti. In po njegovem je prenos kvantno kodiranih informacij v Naravi ne le mogo~ in zelo mo‘en, temve~ je sam temelj materialne stvarnosti, na podlagi katerega lahko ugotovimo in doka‘emo smisel obstoja celega Vesolja.

PRENOS INFORMACIJ Z RAZ[IRJENIM SPEKTROM Je mogo~e prena{ati informacije preko elektromagnetnih valov tako, da prenosa ne zmotijo niti zelo mo~ne elektromagnetne motnje? Ali lahko zagotovimo, da prenosa nih~e ne more sabotirati? Lahko prenos kodiramo na tak na~in, da je povsem zaseben in ga nih~e ne

more prestre~i? In ali lahko pri prenosu informacij na dolo~eni frekvenci njihovo koli~ino maksimiramo? Po drugi svetovni vojni so vojske mnogih dr‘av naro~ale {tevilne raziskave, da bi dobili odgovore na zgornja vpra{anja. Rezultat teh raziskav je tehnologija, ki jo danes poznamo kot prenos preko raz{irjenega spektra radijskih frekvenc. Pri prenosu preko raz{irjenega spektra je informacija digitalno kodirana in se »raz{iri« preko znatnega obmo~ja elektromagnetnih frekvenc. Podatke lahko sprejema le v ta namen izdelan sprejemnik, programiran z edinstveno kodo za prenos. Vsi ostali sprejemniki sli{ijo prenos informacij le kot »{um«. Po mnogih letih voja{ke rabe so prenos preko raz{irjenega spektra na {iroko komercializirali v digitalnem mobilnem telefonskem omre‘ju. Tudi tukaj so v prenosu preko raz{irjenega spektra motnje skoraj izklju~ene, na milijone ljudi lahko hkrati govori na istem frekven~nem obmo~ju, ne da bi se motili med sabo. Inteligentno digitalno kodiranje informacij in njihovo »raz{irjanje« v spekter jam~i zasebnost na{ih pogovorov. In gostota informacij na dani frekvenci je maksimirana.

omre‘je digitalne mobilne telefonije. Za merjenje svojih opa‘anj so {tudenti izbrali dva parametra: frekvenco in jakost elektromagnetnih nihanj. S sprejemniki in spektralnimi analizatorji so kmalu ugotovili, da se elektromagnetni valovi v tem frekven~nem pasu obna{ajo zelo nepredvidljivo in »naklju~no«. Na vseh frekvencah je bila jakost elektromagnetnih nihanj zelo nepredvidljiva. Ugotovili so tudi, da obstaja visoka zanesljivost, da se pri neki frekvenci pojavlja v katerem koli ~asu tudi dolo~ena jakost. Vendar pa nikakor niso mogli predvideti, pri kateri frekvenci in kdaj se bo to zgodilo. [tudenti, navdihnjeni s »kvantno mehaniko«, ki je bila v dvajsetem stoletju zelo popularna, so se odlo~ili za podoben pristop. Definirali so svoje »na~elo

POSKUS NA UNIVERZI Na obrobju nekega velemesta je skupina zelo inteligentnih {tudentov dobila nalogo, da razi{~e »~udno« obna{anje elektromagnetnih valov v frekven~nem razponu okoli 1,9 GHz, niso pa jim povedali, da to frekvenco uporablja

Heisenbergov pristop se je izkazal za zelo prakti~nega, saj je omogo~il nesluten razvoj materialne tehnologije. To pa je obenem okrepilo prepri~anje o pravilnosti na~ela nedolo~ljivosti, ki u‘iva ‘e kar status naravnega zakona.

J E N ARAVA

SLU ~ AJ ALI IZBOR ?

Je morda celotno Vesolje prostor gigantskih razse‘nosti za predelavo informacij?

nedolo~ljivosti«, dolo~ili njene meje, uvedli domiseln statisti~en pristop in se osredoto~ili na predvidevanje »verjetnosti« opazovanih dogajanj. Po nekaj mesecih dela so {tudenti ponosno pri{li na dan s svojo »teorijo«, ki je dejansko napovedovala verjetnost {tevilnih dogajanj v danem frekven~nem obmo~ju. Prepri~ani so bili, da njihova teorija odra‘a pravo stvarnost. Statisti~no gledano jo tudi je, vendar so {tudenti s statisti~nim pristopom popolnoma zgre{ili milijone inteligentnih pogovorov! Njihovi zaklju~ki so bili determinirani in omejeni z njihovimi zamislimi. Niso si mogli zamisliti, da je bilo tisto, kar se je njim zdelo naklju~no, v resnici posledica zelo inteligentno kodiranega prenosa informacij, tako da teh informacij niso niti posku{ali dekodirati. Na podoben na~in si tudi celotna znanost enaindvajsetega stoletja na Zemlji, ki se ravna po na~elu nedolo~ljivosti, ne more zamisliti, da je »naklju~no« obna{anje podatomskih delcev del inteligentnega prenosa informacij.

JE VESOLJE USTVARJENO Z NAMENOM? Je Vesolje igra naklju~ja ali rezultat razumnega na~rtovanja? Kaj je bolj verjetno? Po mnenju ve~ine znanstvenikov je verjetnost, da je vesolje nastalo naklju~no, neskon~no majhna, pa vendar

Prenos kvantno kodiranih informacij v Naravi je ne le mogo~ in zelo mo‘en, temve~ je sam temelj materialne stvarnosti, na podlagi katerega lahko ugotovimo in doka‘emo smisel obstoja celega Vesolja.

se celotna znanost na Zemlji osredoto~a na to eno mo‘nost. Kaj lahko dose‘emo, ~e sledimo temu ozkemu razmi{ljanju? Doka‘emo, da vesolje obstaja, ker lahko? Tega dokaza sploh ne potrebujemo, saj vesolje ‘e obstaja. Tom Chalko govori o alternativni mo‘nosti, ki je skoraj ne{tetokrat bolj verjetna; da je Vesolje inteligentno na~rtovano in da ima, kot vsaka razumna stvaritev, svoj namen. Za iskrenega in razumnega opazovalca je slednji atom v naravi okoli nas mojstrovina inteligentnega na~rta. V naravi lahko vidimo izraz resni~no velikega intelekta, ki si ga te‘ko sploh predstavljamo. Po drugi strani pa o~itno nih~e na Zemlji ni dovolj inteligenten, da bi ustvaril en sam, ~etudi najbolj preprost atom. Dosedaj smo se nau~ili le, kako atom razbiti na ko{~ke, pa {e pri tem ne moremo pojasniti in predvideti vseh mo‘nih posledic. Cele generacije najinteligentnej{ih ljudi na Zemlji se trudijo razjasniti sestavo atomov in podatomskih delcev, kot

so elektroni. Ker nih~e ni mogel dolo~iti deterministi~nega modela za nihanje elektronov, so jih preprosto proglasili za nedolo~ljive, v matemati~nih modelih elektrona in drugih delcev pa se osredoto~ajo le na ocenjevanje verjetnosti dolo~enih stanj v njihovem nihanju, na temelju Heisenbergovega na~ela. Ali je mo‘no, da je tisto, kar si danes ne znamo razlo‘iti druga~e kot »nedolo~enost« v nihanju elektronov, v resnici dokaz stalnega prenosa informacij med elektroni? Je morda celotno Vesolje prostor gigantskih razse‘nosti za predelavo informacij? Ko opazujemo inteligentno funkcioniranje Narave, je zelo te‘ko ne priznati, da je na~rtovanje Vesolja zahtevalo izjemno velik Intelekt. Z veliko verjetnostjo lahko sklepamo, da je v sami osnovi tega Intelekta sposobnost za ustvarjanje in obdelovanje informacij. Skladi{~enje in izmenjava informacij pa je morda eden glavnih aspektov, ~e ‘e ne sam namen inteligentnega Vesolja. J. L.

Misteriji 45

Psiholo{ke dileme Na vpra{anja odgovarja dipl. psihologinja Irena Rogli~ Kononenko

ogosto sanjam hude sanje; ubijejo me. Potem se v ‘ivljenju bojim, kaj se mi bo zdaj zgodilo, ali te sanje zame napovedujejo kaj tragi~nega. V~asih osebo, ki mi stori hudo v sanjah, prepoznam, in potem se v stvarnem ‘ivljenju sre~ujem ob njej z ob~utki sumni~avosti in nelagodja. Damjan Sanje so del nas, tako kot na{e budno stanje. V budnem ‘ivljenju sre~ujemo ljudi in stvari, ki so nekako povezani z nami. Govorijo nam nekaj o nas samih; sre~anja z ljudmi v budnosti niso naklju~na. Zelo kriti~na oseba, s katero se sre~ujemo v budnem ‘ivljenju in katere kriti~nost nam gre na ‘ivce, morda pomeni, da smo tudi sami preve~ kriti~ni, a se tega ne zavedamo, ali pa nasprotno, da smo zelo nekriti~ni, celo naivni, in da nam zdrave mere kriti~nosti primanjkuje. Ob tej osebi torej nekaj spoznamo o nas samih in se imamo priliko tudi nekaj nau~iti. Podobno se dogaja v sanjah: osebe, ki se pojavljajo v njih, utele{ajo del nas samih, zato se nam jih ni treba bati, ker »nevarnost« ne prihaja od zunaj, ampak od nas samih. Tudi lastnosti teh ljudi, njihova uni~evalnost na primer, so del nas samih. Znana jungovska terapevtka Phyllis Krystal priporo~a zelo preprosto, a u~inkovito metodo za analizo sanj, ki nas osvobodi strahov in sumni~avosti do ljudi iz sanj in nam vra~a odgovornost za lastne sanje. Ko sanjamo o osebi, ki nas uni~uje, ubija, se vpra{ajVpra{anja po{ljite v uredni{tvo Misterijev, [martinska 10, 1000 Ljubljana, ali po elektronski po{ti ara@zalozba-ara.si Za individualno terapevtsko pomo~ in svetovanje (pogovor, obravnava rojstnega horoskopa, Bachove kapljice) lahko pokli~ete avtorico rubrike Psiholo{ke dileme na tel. 041/46 37 04.

mo: kje v lastnem ‘ivljenju spodkopavam, uni~ujemo sami sebe? S katerimi mislimi, ob~utji in dejanji smo sami sebi najve~ji sovra‘nik? Smo morda zelo kriti~ni do sebe in z miselnim analiziranjem izni~imo vsako svoje dejanje? Torej, ljudje v sanjah so vidik nas samih, ki se ga morda ne zavedamo dovolj. Sanje nam lahko pomagajo pri ozave{~anju teh vidikov. Zato se vpra{ajmo, kak{ni so ljudje v sanjah, na hitro si zapi{imo njihove negativne, pa tudi pozitivne vidike. V~asih nam sanje poka‘ejo tudi na{e pozitivne vidike, ki se jih nismo zavedali. @enske v sanjah nam ve~inoma ka‘ejo, kak{ni so na{i ~ustveni odzivi, kako sprejemamo, ~utimo in poslu{amo (jin vidiki – srce, so~utje, skrb za druge), mo{ki pa bolj, kako v ‘ivljenju razmi{ljamo, delujemo in se uveljavljamo (jang vidiki – razum). V ‘ivljenju potrebujemo ravnote‘je med obema vidikoma, ~eprav danes pretirano poudarjamo jang vidike; mi{ljenje bolj kot ~utenje, miselno ana-

liziranje bolj kot intuicijo, notranji glas. Akcija v sanjah nam lahko poka‘e, kaj delamo sebi s lastnimi mislimi ali ~ustvi. Tudi kadar oseb v sanjah ne poznamo, se pri razlagi sanj opirajmo na akcijo oziroma dejanja ljudi. Eno glavnih sporo~il v sanjah, pa tudi nalog v ‘ivljenju je, kako uravnote‘imo svoje jin in jang vidike, srce in glavo, ~utenje in mi{ljenje. Sanje so nam torej lahko v neprecenljivo pomo~ pri zavedanju sebe, pa tudi pri uvajanju potrebnih sprememb v na{e ‘ivljenje. Medtem ko taka sporo~ila precej te‘ko sprejmemo od ljudi iz budnega ‘ivljenja, ker obi~ajno ne maramo, da nam ka‘ejo na{e napake, pa na{e sanje izhajajo iz nas in jih zato la‘je sprejmemo. Svojih sanj se lahko popolnoma nehate bati, ker vam ni~esar ne napovedujejo (razen jasnovidne sanje, ki pa jih ne sanjamo vsi in niso pogoste). Lahko pa jih uporabite za spoznavanje sebe, za ozave{~anje tega, kdo in kak{ni v resnici ste, in za notranjo rast. D

Avtor programa: klini~ni psiholog, specialist in psihoterapevt doc. dr. Tone Pa~nik.

Telesna in du{evna

SPROSTITEV Vsakdo potrebuje sprostitev, da lahko povsem izrazi svojo osebnost in delo v dru‘bi. Najve~krat si najdemo svoj na~in spro{~anja v igri, {portu, vrtnarjenju in {tevilnih drugih opravilih, ki jim pravimo konji~ki. Toda mnogim to ne uspe in svoj neuspeh prikrivajo z na~inom ‘ivljenja, ki jim {e bolj pobere mo~i za zdravo in veselo ‘ivljenje. Program na podlagi izku{enj, ki so jih pridobili terapevti v ljubljanskem Centru za mentalno zdravje, omogo~a, da po~asi sprostimo vse mi{ice (navadno se niti ne zavedamo, kako smo tudi telesno otrpli) in s tem tudi vsa “zapeta” ~ustva. ê se drìmo navodil in ubogamo glas psihologa z zgo{~enke oziroma kasete, bomo è po nekaj dneh ob~utili veliko olaj{anje, na pomo~ pa nam bo prisko~ila vedno, kadar se bomo zna{li pod psihi~nimi bremeni. Program lahko naro~ite na kaseti ali zgo{~enki po tel.: 01/231-93-60; 031/662-092 (ARA zalo`ba d.o.o.) in v trgovini Aurea, BTC, hala A v Ljubljani (01/541 17 60).

~asi v ^asu Avtorica: Fani Oki~ Zalo‘ba: Littera picta Obseg: 300 strani Format: 14,5 x 22,5 cm Bro{irano Cena: 5.990 SIT Knjiga je kot nala{~ za svobodne mislece, za tiste, ki vedno razmi{ljajo s svojo glavo in se ne podrejajo nobeni avtoriteti, {e najmanj pa znanstveni. Fani Oki~, dama, ki razmi{lja, se ne strinja z znanstveno razlago razvoja ~love{tva; upira se ji z dejstvi, ki jih uradna zgodovina, ko ji ne gredo v prid, kar zamol~i. Izvirno slovensko delo je neke vrste dopolnitev Prikrite zgodovine ~love{ke rase, ki je iz{la v sloven{~ini in v kateri avtor prav tako kot Fani Oki~ razlaga, da Darwin pa~ ni imel prav. Avtorica poudarja, da je ~lovek planetarno bitje, ki ni iz{lo iz enega samega izvora, niti ni bilo ustvarjeno z gensko manipulacijo, kar

zagovarja drugi slovenski uveljavljeni pisec s tega podro~ja Ivan Mohori~. Fani Oki~ pi{e, da nismo edina zelo razvita civilizacija in da so {le pred nami skozi ~as in prostor na{ega planeta ‘e mnoge civilizacije, za nami pa bodo pri{le {e mnoge druge. âs v âsu je izredno prijetno branje, polno nadrobnosti, nekak{na enciklopedija {tevilnih objektivnih dokazov, da je {lo ‘ivljenje ~love{tva svojo pot povsem druga~e kot nam to danes pripovedujejo v {olah. Zanimivi opisi artefaktov, ki jih je bistra gospa spoznavala leta in desetletja na vse mogo~e na~ine, jih primerjala med seboj in jih sedaj vklju~ila v svojo ‘e ~etrto knjigo (Razpoke ~asa, Kraljestvo velike ka~e, Megaliti - govore~i kamni), bralca prepri~ajo, da Darwin pa~ ni imel prav in da je ~love{ka zgodovina veliko pestrej{a kot pi{e v {olskih knjigah. ê ‘elite prebrati ali podariti knjigo, ki se bere kot dela Agathe Christie, a je vsebina oprta na zamol~ana, toda objektivno spoznana zgodovinska dejstva, izberite ~asi v âsu. Kako beremo usodo z dlani Avtor: dr. Josef Ranald Prevedel: Andrej Kikelj Zalo‘ba: Ara zalo‘ba d.o.o. Obseg: 144 strani Format: 12,5 x 19,5 cm Bro{irano Cena: 2.900 SIT To je ‘e {esti priro~nik iz zbirke KAKO zalo‘be Ara, ki je neke vrste vodnik in se lahko iz knjige pou~imo, kako je mogo~e z dlani

prebrati ~lovekovo usodo. Knjiga je napisana sistemati~no; najprej obravnava tipe rok in njihove zna~ilnosti, potem pa avtor posebno poglavje posveti prstom, posebno {e palcu, pa dlani, hribom na dlani, ~rtam dlani, ki jih obravnava vsako posebej, natan~no pa se posveti tudi znamenjem na dlani. Iz knjige se je mogo~e dobro nau~iti prepoznavanja posameznih lastnosti, ki jih razkrivajo ~rte, za primerjavo med ~love{kimi zna~aji in ~rtami na dlani pa je poskrbljeno v posebnem poglavju, kjer avtor ob risbi rok ljudi, za katere vemo, kaj so pomenili za ~love{tvo (Sarah Bernhardt, Adolf Hitler, Pablo Picasso, George B. Shaw, Mahatma Gandhi, Enrico Caruso in general de Gaulle), razlaga, kaj o njih pripovedujejo njihove roke. Morda je prav ta del knjige za tiste, ki se ne u~e razlage ~rt oziroma hiromantske spretnosti, najzanimivej{i.

Najbolj iskane knjige v trgovini Aurea v BTC, hala A v Ljubljani

Nove knjige 1. Priro~nik za zdravilce Ted Andrews

2. Kako vidimo, beremo in izbolj{amo avro dr. Tom J. Chalko

3. Kako pove~amo samozdravilne sposobnosti dr. Tom J. Chalko

4. Jabol~ni kis Tatjana in Alois Angerer

5. Anastazija - zvene~e cedre tajge Vladimir Megre

6. Zdravilni ~aji in nasveti Jo`e Toma`in~i~

7. Klju~i psihi~ne magije @ivorad Mihajlovi} Slavinski

8. Mo~ mi{ljenja Giancarlo Rosati

9. Mo~i `ivljenja Jernej Mehle

10. Odpiranje notranjih vrat Eileen Caddy

Misteriji 47

Nenavadna do`ivetja Sre~anje s svetlobo Pred petimi leti mi je umrla stara mama, na{a mami, ki je ves ~as ‘ivela z nami in me od rojstva razvajala s svojo ljubeznijo. Bili sva izjemno povezani. Njena smrt me je zelo prizadela, znosno je bilo samo ob misli, da se bova {e neko~ nekje videli. Z meseci je moja bole~ina otopela, nikakor izginila, samo potisnila sem jo v podzavest. V poletju 1996 pa sem pri{la v te‘avno obdobje. Z vseh strani sem ~utila pritisk: v slu‘bi, dru‘ini, pri medsebojnih odnosih. Zdelo se mi je, da ne bom ve~ dolgo zdr‘ala. Pa~ eno od obdobij, ki pridejo nekajkrat v ‘ivljenju in jih vsi poznamo. Ko sem po enem takih dni legla v posteljo, sem se pred spanjem »pogovarjala« z mamiko. Kar nekoliko la‘je sem se umirila. Pono~i pa se je zgodilo. Sanjala sem, da je skozi odprto okno priplavalo belo bitje, obdano s sne‘no belo svetlobo. Oddajalo je tolik{no toplino, da me ni bilo popolnoma ni~ strah. Stopilo je na mojo stran postelje, me telepatsko umirilo in napolnilo z ljubez-

nijo. Potem je skozi moje desno oko poslalo ‘arek bele svetlobe. To sem ob~utila kot posebno darilo. Nato je zopet zdrknilo skozi okno in izginilo v no~.

Vabilo k pisanju Mnogim med nami se je ‘e pripetilo kaj nenavadnega. Opi{ite va{ resni~ni nenavaden dogodek, sre~anje, va{e sanje, ob~utke, jasnovidne utrinke, strah ... in napisano po{ljite na naslov: Uredni{tvo Misterijev, [martinska 10, 1000 Ljubljana. Najbolj{e prispevke bomo objavili. Honorar za objavljen prispevek je 10.000 SIT.

Spala sem naprej in se zjutraj po dolgem ~asu zbudila spo~ita in polna energije. Še v postelji sem premlevala o prekrasnih sa-

njah, ko se zbudi moj mo‘ in mi pove, da je zelo ~udno sanjal. Rekel je, da je pono~i skozi okno hotelo nekaj priti in to »nekaj« je hotelo do mene. @e se je pripravil, da okno zapre, ko je kar naenkrat »izvedel«, da mi ne bo storilo ni~ hudega. Zato je mirno zaspal naprej. Mene pa je to zelo presenetilo in takrat sem prvi~ pomislila, kaj ~e to niso bile le sanje?! In dogajalo se je iz dneva v dan; bila sem polna energije in ljubezni, vse te‘ave so se kot po ~ude‘u re{evale same od sebe. Ni se spremenilo ni~ zunanjega, samo jaz sem okoli{~ine jemala in re{evala ~isto druga~e. Moti me edino to, da me od takrat desno oko po obremenitvah boli, pri vsakem branju ob umetni svetlobi pa se mi solzi … Ampak sedaj vem: to je bilo {e eno darilo od moje mamike, in resnici na ljubo pozitivne spremembe stokrat odtehtajo eno neprijetnost, ki jo je darilo prineslo s sabo. Mami, hvala! Stanka

Mali oglasi IMATE TE@AVE? @ELITE IZVEDETI VE^ o svojem ‘ivljenju? Vede‘evanje, svetovanje, za{~ite vseh vrst, pomo~ v stiski. Dru{tvo za vedsko kulturo, 031-559-293 ali 031-632-186. Dru{tvo za vedsko kulturo, Ljubljana

ASTROLO[KO SVETOVANJE IN NAPOVEDI,, zdravljenje z univerzalno ‘ivljenjsko energijo, amuleti, talismani za za{~ito - tel.: 041/541-965 Vede‘evanje s.p., Kamnik

HOROSKOPI – NATALNI, KARMI^NI, DHARMI^NI, partnerski, letni, pisno izdelam. Brezpla~en povzetek! Astrolog Armand, tel.: 041/568-340. Astro s.p., Koper

Z RAZLI^NIMI TEHNIKAMI uspe{no zdravimo razli~ne bolezni in du{evne stiske. Informacije po tel.: 01/528-39-60, 01/549-76-51. Orgon d.o.o., Ljubljana

Zajam~eno originalne kozarce, lon~ke in vr~e za izbolj{anje vode, telefonske za{~ite Norad, narejene po originalni tehnologiji Hydronic, zastopa in prodaja trgovina Aurea v BTC, hala A v Ljubljani, tel. in faks: 01/541 17 60; www:btc-city.com/ aurea in naslednje trgovine v Sloveniji: Ajdov{~ina: Trgovina MEDIGO; Bled: Cvetli~arna-galerija TRG Bled in trgovina FONTANA; Bre‘ice: Trgovini SANOLABOR in Galerija DARILA DON; Dom‘ale: Trgovina SANOLABOR; Izola: Trgovina REVITA (Hotel Delfin); Idrija:Trgovina TIM-MLAKAR; Jesenice: Trgovini SANOLABOR in OTP; Koper: Trgovina MIA (Tr‘nica); Kranj: Trgovina LU^KA; Lendava: Razstavno prodajna GALERIJA; Ljubljana: Trgovina AUREA v BTC, hala A, Knjigarna ^OPOVA, MAXIMARKET-Zdravilna zeli{~a v pasa‘i in odd. steklo, Trgovine SANOLABOR - Cigaletova, Citypark, Koseze, Dravlje; Maribor: TC City - trgovini DARVEL in SANOLABOR, Prodajna gal. SKRINJA, Prodajalna SONCE; Medvode: BC Loka Mercator - trgovini BUTIK DARIL in MERCATOR gospodinjski odd.; Moravske Toplice; Trgovina za moje ‘ivali (veterinarski in‘. Nabergoj); Murska Sobota: Trgovina SANOLABOR, Boutique SIJAJ, Prodajalna ORFAM; Nova Gorica: Manufaktura-NARODNA UMETNOST, trgovina MEDIGO, trgovina SANOLABOR; Novo Mesto: Trgovini SANOLABOR in LEONARDO No1; Postojna: Trgovina SANOLABOR; Radovljica: Trgovina META-zdravo ‘ivljenje; Ravne na Koro{kem: Trgovina MEDI-KEM, Trg Ribnica: Trgovina SANOLABOR; Roga{ka Slatina: Industijska trgovina STEKLARSKE [OLE; Sevnica: Trgovina SANOLABOR; Se‘ana: Trgovini MEDIGO in KLASJE; Slovenj Gradec: Trgovina SANOLABOR; Slovenska Bistrica: Trgovina VIVA SANA; Slovenske Konjice: Trgovina VIVA SANA; [entjur pri Celju: Trgovina SANIMA; [kofja Loka: Trgovina SANOLABOR-HLADNIK, Trgovina SIVKA; Trbovlje: Trgovina SANOLABOR; Velenje: Trgovini NITKA in SANOLABOR. INDEPENDENCE - je poobla{~eni mre‘ni prodajalec

Originalne solne lu~i (na lesenem podstavku imajo posebno nalepko, ki zagotavlja, da je sol iz rudnika Wieliczka) zastopa in prodaja trgovina AUREA v hali A v BTC v Ljubljani

Solno lu~ lahko naro~ite na dom ali v slu`bo po telefonu 01/431 20 25 in elektronski zalozba-ara.si po{ti: ara ara@zalozba-ara.si ARA zalo`ba d.o.o. [martinska 10, Ljubljana

Mali oglasi v Misterijih CENA besede je 300 SIT, (najmanj 4500 SIT za 15 besed ali manj). 10 % popust za tri, 15 % popust za ve~ kot tri zaporedna naro~ila. [tejejo vse besede in {tevilke. 20 % DDV ni v{tet v ceno.

ROK za sprejem je do vklju~no 15. v mesecu za naslednji mesec. Pla~ilo vnaprej na posl. ra~un {t.: 02083-11412222. Informacije po tel.: 01/ 431-20-25.

SPREJEM oglasa le pisno: s pismom (s prilo‘eno kopijo vpla~ila) ali po faksu 01/230-16-27. Storitev razli~nih ponudnikov, objavljenih na tej strani, ne preverjamo in zanje ne odgovarjamo. Bralke in bralce prosimo, da nam o kakovosti ponujenih storitev sporo~ijo svoje mnenje.

Izidi ‘rebanja za nagradno kri‘anko {t. 96 PRVA NAGRADA (20.000 SIT): Milena Pavlin, Ul. T. Vidmarja 8, 4000 Kranj. DRUGA NAGRADA ({estmese~na naro~nina na revijo Misteriji): Sa{a Kokol, Gotska 13, 1117 Ljubljana. 3 TRETJE NAGRADE (knjiga zalo`be ARA): Marija @itnik, Jak~eva 25, 1000 Ljubljana Tanja Lojk, Ul. Gradnikove brigade 59, 5000 Nova Gorica Danica For{tnari~, Antoli~i~eva 16, 2111 Maribor. Nagrade bomo poslali po po{ti. Re{itev nagradne kri‘anke {t. 96: VODORAVNO: Torkar, Arp, Eberharter, Mahatma, Oise, Gandhi, splet, Li, Eldorado, skalovje, AR, tat, out, averz, vas, Wells, }elo, AR, atomizem, Gandhijeva, dlan, nravi, klic, ami, Petrica, Er, ~rte, Paternu, genija, olein, Manon, ra~ka NAGRADNI POJMI: MAHATMA GANDHI, GANDHIJEVA DLAN, ^RTE GENIJA

Prosimo, da re{itev po{ljete do 15. marca 2003 v ovojnici s pripisom KRI@ANKA 97 na naslov: Misteriji, [martinska 10, 1000 Ljubljana. Iz‘rebali bomo pet nagrajencev, ki bodo prejeli: 1. nagrada: 20.000 SIT 2. nagrada: {estmese~na naro~nina na revijo Misteriji 3.-5. nagrada: knjiga zalo`be ARA

Misteriji 49

Nagradna kri`anka (97) Ime in priimek: Po{tna {t.: [t. teko~ega ra~una:

Stalno bivali{~e: Dav~na {t.:

Dav~na izpostava: Pri banki:

Operativna {t. banke:

Sol varuje zdravje Solna lu~ ustvarja zelo dobro klimo v vseh bivalnih in delovnih prostorih, podobno obmorski ali oni ob slapovih. Lu~ deluje s polno mo~jo ~e je pri‘gana; z velikostjo se pove~uje njena mo~. Solna lu~ deluje na pet na~inov: oddaja zdravju koristne negativne ione, seva vitalno desnosu~no energijo, ustvarja pomirjujo~o meditativno svetlobo, ustvarja zdravo okolje in blagodejno vpliva na zdravje s harmoni~nim nihanjem kristalov. V poljskem rudniku kamene soli Wieliczka, od koder izvirajo originalne solne lu~i, imajo globoko pod zemljo v sol izdolbeno posebno zdravilno sobo, v kateri bolniki, predvsem plju~ni, pre‘ivijo po nekaj ur na dan. Originalne solne lu~i (na lesenem podstavku imajo posebno nalepko, ki zagotavlja, da je sol iz rudnika Wieliczka) zastopa in prodaja trgovina AUREA v hali A v BTC v Ljubljani, na prodaj pa so tudi v naslednjih trgovinah: Bled: Galerija TRG Bled; Idrija: Trgovina TIM-MLAKAR; Kranj: Trgovina LU^KA; Ljubljana: MAXIMARKET - Zdravilna zeli{~a v pasa‘i; Maribor: TC CITY trgovina DARVEL 2. nad. in Galerija SKRINJA; Murska Sobota: Boutique SIJAJ in trgovina ORFAM; Nova Gorica: Manufaktura NARODNA UMETNOST in trgovina MEDIGO; Radovljica: Trgovina META - zdravo ‘ivljenje; Velenje: Trgovina NITKA.

Lu~i tehtajo od 2 do 30 kg in stanejo od 5 do 35 tiso~ SIT

Iz`rebani kupci originalnih lu~i, ki nosijo desni znak si bodo lahko v jeseni brezpla~no ogledali rudnik soli od koder prihajajo solne lu~i.

Solno lu~ lahko naro~ite na dom ali v slu`bo po telefonu 01/431

20 25

zalozba-ara.si in elektronski po{ti: ara ara@zalozba-ara.si

ARA zalo`ba d.o.o. [martinska 10, 1000 Ljubljana; tel.: 01/431-20-25

Vsak mesec nas bo spomnila, da si moramo pretipati dojke

ROKAVICA ZA SAMOPREGLEDOVANJE DOJK Rokavica za samopregledovanje dojk je namenjena ‘enskam vseh starosti, da si la‘je in natan~neje pregledamo dojke. Omogo~a gladko drsenje brez miljenja ali mo~enja oziroma brez uporabe gela. Pove~uje ob~utek dotika in tako pomaga, da la‘je odkrijemo ‘e tudi manj{e zatrdline. V bolj{i otip se lahko prepri~amo tako, da brez in z rokavico potipamo zrnca sladkorja, ki jih stresemo na mizo. Rokavico si nataknemo na roko tako, da je enoplastni kraj{i del na zgornjem delu, spodnji, z mineralnim oljem napolnjeni dvoplastni del, pa spodaj. Za pregled v vsej zasebnosti je potrebno komaj ~etrt ure. Dojke si moramo pretipati teden dni po menstruaciji ali vsak mesec na isti dan, ~e smo v menopazvi. Vsaka zatrdlina {e ne pomeni, da gre za rakovo tvorbo, vendar moramo spremembo na dojki nujno pokazati zdravniku. Zgodnje odkrivanje bolezenskih sprememb pomeni veliko bolj{o napoved zdravljenja. Rokavica, lani nagrajena z zlatim odli~jem na Mednarodnem salonu inovacij v @enevi, kjer je bila med 1000 izdelki progla{ena za inovacijo leta (Prix de l’Etat de Geneve), ima certifikat za uporabo na obmo~ju dr`av EU in certifikat FDA za uporabo na obmo~ju ZDA. Rokavico, rok uporabe je vsaj tri leta, o~istimo s toplo vodo ali alkoholom. Vsaki rokavici je prilo‘ena knji‘ica Vodnik za samopregledovanje dojk, ki jo je izdala revija Zdravje. V njej so natan~ni in jasni napotki in nazorne fotografije za samopregledovanje dojk. Rokavico naro~ite po telefonu na {tevilki: 01/431 20 25, 031/662 092, po faksu: 01/230 16 27 ali e-po{ti: ara@zalozba-ara.si

Cena: 9.800 SIT Klubska cena (za naro~nike Zdravja in Misterijev) 8.330 SIT Rokavico prodajajo: Ljubljana: Aurea-BTC, hala A, Maximarket-zdravilna zeli{~a, Sanolabor - Cigaletova, Citypark, Koseze, Dravlje, Trgovina Nega, Diafit; Ajdov{~ina: Medigo; Bre‘ice: Sanolabor; Dom‘ale: Sanolabor; Jesenice: Sanolabor in OTP; Maribor: Sanolabor, Trgovina Nega, Diafit; Murska Sobota: Sanolabor in Orfam; Nova Gorica: Sanolabor in Medigo; Novo mesto: Sanolabor; Postojna: Sanolabor; Radovljica: Meta-zdravo ‘ivljenje; Ravne na Koro{kem: Medi-Kem; Ribnica: Sanolabor; Sevnica: Sanolabor; Se‘ana: Medigo in Klasje; Slovenj Gradec: Sanolabor; Slovenska Bistrica: Viva Sana; Slovenske Konjice: Viva Sana; [entjur: Sanima; [kofja Loka: Sanolabor-Hladnik in Sivka; Trbovlje: Sanolabor; Velenje: Sanolabor. Poobla{~eni mre‘ni prodajalec je Independence. Naprodaj tudi v lekarnah in specializiranih trgovinah. ARA zalo`ba d.o.o., [martinska 10, 1000 Ljubljana; tel.: 01/431 20 25