Revija-Misteriji-118_maj-2003 by ARA Zalozba

LETNIK 10. - [T. 118 - MAJ 2003 - 660 SIT POZOR! BRANJE TE REVIJE LAHKO VPLIVA NA VA[E @IVLJENJE ISSN 1318-1777

Tajna vesoljna harmonija Blode~i elementali

Hydronic

za mlekarice Zdravljenje

s sve~ami EKSK

O N V I LUZ

Droga kot literarni napoj • Starost piramide in sfinge • N ‘arki • Odnos znanosti do NLP • Je stvarjenje kodiranje? • Celi~no zdravljenje •

LOBANJA NEZEMLJANA

Sol varuje zdravje Solna lu~ ustvarja zelo dobro klimo v vseh bivalnih in delovnih prostorih, podobno obmorski ali oni ob slapovih. Lu~ deluje s polno mo~jo ~e je pri‘gana; z velikostjo se pove~uje njena mo~. Solna lu~ deluje na pet na~inov: oddaja zdravju koristne negativne ione, seva vitalno desnosu~no energijo, ustvarja pomirjujo~o meditativno svetlobo, ustvarja zdravo okolje in blagodejno vpliva na zdravje s harmoni~nim nihanjem kristalov. V poljskem rudniku kamene soli Wieliczka, od koder izvirajo originalne solne lu~i, imajo globoko pod zemljo v sol izdolbeno posebno zdravilno sobo, v kateri bolniki, predvsem plju~ni, pre‘ivijo po nekaj ur na dan. Originalne solne lu~i (na lesenem podstavku imajo posebno nalepko, ki zagotavlja, da je sol iz rudnika Wieliczka) zastopa in prodaja trgovina AUREA v hali A v BTC v Ljubljani, na prodaj pa so tudi v naslednjih trgovinah: Bled: Galerija TRG Bled; Idrija: Trgovina TIM-MLAKAR; Kranj: Trgovina LU^KA; Ljubljana: MAXIMARKET - Zdravilna zeli{~a v pasa‘i; Maribor: TC CITY trgovina DARVEL 2. nad. in Galerija SKRINJA; Murska Sobota: Boutique SIJAJ in trgovina ORFAM; Nova Gorica: Manufaktura NARODNA UMETNOST in trgovina MEDIGO; Radovljica: Trgovina META - zdravo ‘ivljenje; Velenje: Trgovina NITKA.

Lu~i tehtajo od 2 do 30 kg in stanejo od 5 do 35 tiso~ SIT

Iz`rebani kupci originalnih lu~i, ki nosijo desni znak si bodo lahko v jeseni brezpla~no ogledali rudnik soli od koder prihajajo solne lu~i.

Solno lu~ lahko naro~ite na dom ali v slu`bo po telefonu 01/431

20 25

zalozba-ara.si in elektronski po{ti: ara ara@zalozba-ara.si

ARA zalo`ba d.o.o. [martinska 10, 1000 Ljubljana; tel.: 01/431-20-25

Misteriji LETNIK 10. - [T. 118

maj 2003

Blode~i elementali

Najden zvezdni otrok?

Kaj so blode~i elementali in kako se za{~itimo pred njimi

9 Droga in literatura Ustvarjanje umetnih paradi‘ev in peklov

13 Starost piramide in sfinge Velika piramida in Sfinga naj bi bili veliko starej{i, kot se domneva

Smo pred epohalnim odkritjem glede izvora ~love{ke vrste?

36 Odnos znanosti do NLP Mit v astronomiji (5)

41 Je stvarjenje kodiranje? Vodilni znanstvenik spodbija uradno teorijo o nastanku vesolja (3) Pisma bralcev .................................................................................................. 4

Zanimivosti ......................................................................................................... 5

N ‘arki

Barve s Severne de‘ele .................................................................... 24

@arki, ki so v nekaj letih za‘areli in ugasnili v kraljestvu znanosti

Zagonetni slikar ......................................................................................... 29 Tajna vesoljna harmonija ............................................................... 31 Kostanj in jesen ......................................................................................... 34 Zdravljenje s sve~ami ......................................................................... 39 Psiholo{ke dileme .................................................................................. 44

19 Hydronic za mlekarice Prepre~evanje mastitisa in goveje virusne driske

Celi~no zdravljenje ................................................................................ 45 Nove knjige ..................................................................................................... 46 Nenavadna do`ivetja ........................................................................... 48 Nagradna kri`anka ................................................................................. 50

Misteriji 3

P ISMA Ilustrirana mese~na revija

Misteriji Naslov uredni{tva: Revija Misteriji, [martinska 10, 1000 Ljubljana Tel.: 01/231-93-60 fax: 01/230-16-27 Elektronska po{ta: ara@zalozba-ara.si Izdaja: ARA Zalo`ba d.o.o., Cigaletova 5, Ljubljana Odgovorni urednik: Joè Vetrovec Tel.: 01/231-93-60 Redaktor: Andrej Kikelj Tehni~no urejanje: Luka Zlatnar Tel.: 01/431-43-83 Tajni{tvo in naro~nine: Lilijana Knez Tel.: 01/231-93-60; 031/662 092 Oglasno trènje: Tel.: 01/431-20-25 Prodaja po po{ti: Vanda Klop~i~ Tel.: 01/431-20-25; 031/662 092 Odprema po{iljk po po{ti: Franci Hemler Tel.: 01/529-42-44 Fotoliti: Grafi~ni studio K, Ljubljana Tisk: Tiskarna Ljubljana d.d., Ljubljana Naklada: 6000 izvodov Cena izvoda v maloprodaji 660 SIT. Prodaja v kolportaì: Prodaja, Dunajska 5, Ljubljana, tel.: 01/473-88-41. V naro~nini, ki se pla~uje dvakrat letno (3.564 SIT), 10 % popusta. Poslovni ra~un: 02083-0011412222. Devizni ra~un: 50100-620-133-900-579602.

[MARTINSKA 10, 1000 L JUBLJANA

Pokon~na jajca

ar nekaj ~asa ‘e kupujem va{o revijo in K moram re~i, da sem zelo zadovoljen z njeno vsebino, zanima pa me naslednje. V lanski septembrski reviji Misterijev ste v rubriki pisma bralcev objavili tudi prispevek A. V., ki je prilo‘ila sliko pokon~no stoje~ih jajc: kurjega, galebovega in nojevega. Zanima me, ~e lahko dobim naslov avtorice ~lanka ali pa vsaj njeno telefonsko {tevilko? Carpe diem! Dare Ve~ bralcev nas je povpra{alo, ~e je bila fotografija pokon~no postavljenih jajc resni~na. Bila je, kot je vse, kar objavimo v Misterijih, saj mi nimamo slogana »kaj pa ~e je vendar res«. Pri nas je vse res; kolikor je mogo~e, stvari tudi

sami preverimo in ~e moremo tudi izmerimo oziroma za to zaposlimo strokovnjake. Vse tiste, ki bi radi videli, kako se jajca postavi pokonci, vabimo med prvomajskimi prazniki v Umag, kjer se bodo tega, ~e le zmorejo dovolj samozavesti in koncentracije, tudi sami nau~ili.

Informirani kozarec em lastnik modrega informiranega kozarca, S ki ima na dnu nek simbol. Kak{en simbol je to oziroma kako se imenuje? Hvala za odgovor in lep pozdrav! Otmar Simbol na dnu kozarca je prav tak kot na prvi strani na{e revije. Njegov avtor je Vili Poznik. To je oblika, ki koncentrira prano oziroma energijo, ki nas obdaja. Je na

ALI

ara@zalozba-ara.si

vseh izdelkih, ki jih informira, na kozarcih, skodelicah, vr~ih, telefonskih za{~itah, za{~itnih plo{~icah pred sevanji, ki se nalepijo pod uro, in na kompletu kro‘nikov, ki je v fazi ugotavljanja u~inkovanja. Kako deluje ta znak, se lahko sami prepri~ate tako, da ga izre‘ete iz naslovnice revije, ki jo imate v roki. Nalepite ga na dno posode, v kateri kisate mleko in spremljajte postopek kisanja. Kislo mleko bo zelo podobno tistemu, ki se skisa v informiranem kozarcu ali lon~ku in zelo razli~no od onega, ki se skisa v posodi brez znaka. ^e imate doma dve enaki lon~nici, dajte pod eno znak z revije in opazujte obna{anje ro‘e. In nam to sporo~ite, da bodo zvedeli {e drugi bralci. [e mo~neje kot znak, natisnjen na reviji, deluje Magic (Nadaljuje se na 6. strani.)

Avtor programa: klini~ni psiholog, specialist in psihoterapevt doc. dr. Tone Pa~nik.

Telesna in du{evna

SPROSTITEV Vsakdo potrebuje sprostitev, da lahko povsem izrazi svojo osebnost in delo v dru‘bi. Najve~krat si najdemo svoj na~in spro{~anja v igri, {portu, vrtnarjenju in {tevilnih drugih opravilih, ki jim pravimo konji~ki. Toda mnogim to ne uspe in svoj neuspeh prikrivajo z na~inom ‘ivljenja, ki jim {e bolj pobere mo~i za zdravo in veselo ‘ivljenje. Program na podlagi izku{enj, ki so jih pridobili terapevti v ljubljanskem Centru za mentalno zdravje, omogo~a, da po~asi sprostimo vse mi{ice (navadno se niti ne zavedamo, kako smo tudi telesno otrpli) in s tem tudi vsa “zapeta” ~ustva. ê se drìmo navodil in ubogamo glas psihologa z zgo{~enke oziroma kasete, bomo è po nekaj dneh ob~utili veliko olaj{anje, na pomo~ pa nam bo prisko~ila vedno, kadar se bomo zna{li pod psihi~nimi bremeni. Program lahko naro~ite na kaseti ali zgo{~enki po tel.: 01/231-93-60; 031/662-092 (ARA zalo`ba d.o.o.) in v trgovini Aurea, BTC, hala A v Ljubljani (01/541 17 60).

ZANIMIVOSTI

PIONEER 10 POSLAL ZADNJI SIGNAL

ioneer 10 je sedaj, po tridesetih letih potovanja v vesoljskem prostoru, dvanajst milijard kilometrov oddaljen od Zemlje. Njegovi generatorji so se tako izpraznili, da NASI ne more ve~ po{iljati sporo~il. Vse do danes nam je dajal pravi zaklad odkritij o vesolju; bil je prvo plovilo, ki je letelo mimo Jupitra in nam dalo njegove slike od blizu, mimo{el je Plutonovo orbito ter nam pokazal oddaljena podro~ja Son~evega sistema. Zdaj gre Pioneer 10 proti rde~i zvezdi Aldebaran, kamor bo prispel ~ez pribli‘no dva milijona let. In znanstveniki pravijo, da bo potoval {e zelo dolgo. D

ZNANSTVENIKI NA SLEDI KOLEKTIVNE ZAVESTI

a univerzi v Princetonu so leta 1998 za~eli projekt, v katerem uporabljajo mre‘o ve~ kot petdeset generatorjev naklju~nih {tevil, razporejenih po vsem svetu. Ti generatorji, priklju~eni na ra~unalnike, nenehno bele‘ijo odstopanja od rezultatov v mejah slu~ajnosti oziroma verjetnosti. Ugotavljajo, da dejansko prihaja do statisti~no pomembnih odstopanj ob svetovnih dogodkih, ki so v zavesti svetovne javnosti. Ti dogodki so lahko pozitivni, na primer svetovne meditacije, vsakoletne zadnje minute pred novim letom in nedavne demonstracije proti vojni v Iraku, ali pa negativni, kot so vojne, naravne ne-

D D

sre~e in teroristi~ni napadi, med katerimi prednja~i napad na newyor{ki WTC pred dvema letoma. Voditelji projekta, v katerem sodelujejo

presti‘ni znanstveniki iz razli~nih strok, pravijo, da gre za prvo merjenje kolektivne zavesti oziroma splo{ne ozave{~enosti. D

DOLLY JE POGINILA

PINGVINSKI O^ETJE

amci kraljevskih pingvinov lahko uskladi{~ijo neprebavljeno hrano v svojih ‘elodcih do treh tednov, kar je edinstvena zmo‘nost med vi{jimi vreten~arji. Z vsebino svojih ‘elodcev hranijo mladi~e, kadar se samice zaradi slabega vremena dolgo ne vrnejo s hrano. Kako jim uspe hrano ohraniti sve‘o, je bila dosedaj neznanka, zdaj pa so v ta namen testirali sedem samcev na antarkti~nem otoku Possession Island. Testi so pokazali, da temperatura in pH v njihovih ‘e-

oginila je Dolly, prvi kloniran sesalec in najslavnej{a ovca v zgodovini. Brez bole~in so jo usmrtili v starosti {estih let in pol, kar je le polovica njene pri~akovane ‘ivljenjske dobe. Avtopsija je pokazala plju~ni tuKONZERVIRAJO RIBE mor, ki ga je povzro~il virus. lodcih, pa tudi njihova visoko- Raziskovalci, ki so proteinska prehrana z ribami Dolly ustvarili leta in lignji predstavljajo idealne 1996 v Edinburghu, pogoje za razvoj bakterij. Toda pravijo, da njena ko so francoski znanstveniki prezgodnja smrt ni prou~ili vzorce hrane, konzer- povezana s postopvirane v njihovih ‘elodcih, so kom kloniranja, s na{li veliko ve~ mrtvih, one- katerim so jo ustsposobljenih in deformiranih varili iz vimenske bakterij kot v vzorcih ptic, ki celice {estletne ov~svoje obroke prebavljajo. Dom- je samice, temve~ nevajo, da pingvini zaustav- da jo je verjetno okuljajo rast bakterij z akrilno kisli- ‘ila ovca, nastanjeno, protibakterijsko snovjo iz na blizu Dolly, ki je fitoplanktona, ki je v ‘elodcu poginila pred dveplena teh pingvinov. D ma letoma od iste

bolezni. Edini o~itni anomaliji ob avtopsiji sta bili artritis, ki ga je Dolly dobila pred dvema letoma, in tumor. Znanstveniki je ne nameravajo ponovno klonirati, pa~ pa bodo prvo ov~jo superzvezdo naga~ili in razstavili v [kotskem narodnem muzeju. D

Misteriji 5

PISMA

BODITE NARO^NIK, KER SE IZPLA^A MAGIC LIFE ZA NOVE NARO^NIKE Revijo Misteriji se vam izpla~a naro~iti, ker: • je za naro~nike vedno cenej{a • jo dostavimo na dom v vsakem vremenu • jo boste brali vedno ‘e nekaj dni prej • boste imeli neprestano popuste na ve~ sto krajih • boste kupovali v prodaji po po{ti vedno po ni‘jih klubskih cenah • boste tudi v trgovinah kupovali s popustom in tako ‘iveli var~neje.

In darila? Ob vpisu med nove naro~nike vam bomo razen kartice Kluba za zdravo ‘ivljenje podarili {e knji‘ico Petdeset najbolj{ih dietnih nasvetov, ki vam lahko pomaga, da varno shuj{ate. Prvih pet novih naro~nikov v maju bomo spet nagradili z Magic lifom v najsodobnej{i izvedbi. Aprila so Magic life dobili v dar: Joìca [ajn iz Ljubljane, Vlado Pusovnik iz La{kega, Cirila Kutnar iz Ivan~ne Gorice, Rosvita Ciba{ek iz Komende in Franjo Narobe iz Domàl. Atlantidski kri` pa je prejela Tatjana [obar iz Stare cerkve. êstitamo! Zdaj je ~as, da postanete naro~nik tudi vi, ali da z naro~ilom revije obdarite va{e prijatelje. Pokli~ite 01/231 93 60 ali 031/66 20 92, po{ljite faks 01/230 16 27, ali sedite k ra~unalniku: e-mail: ara@zalozba-ara.si Bodite naro~nik revije, katere ~as {ele prihaja. (Nadaljevanje s 4. strani.)

life, narejen iz plastike in potiskan ter {e posebno napolnjen z informacijami. Lastniki ga dajejo pod kro‘nike s hrano, pod navaden kozarec, mnogi ga nosijo na vrvici okrog vratu, tako da naseda na son~ni plete‘, nekaterim pomaga odpravljati bole~ine, ko ga polo‘ijo na obolelo mesto. Pri revmi, vnetih sklepih, udarninah … Za nekatere pa je premo~an in jim, ~e ga imajo na son~nem plete‘u, postane slabo; oblije jih pot, te‘ko dihajo in ~utijo splo{no slabost. Preob~utljivi morajo Magic life takoj odstraniti s telesa. Znak na predmetih in tudi tisti, ki je natisnjen na reviji, nimajo take mo~i kot Magic life, v katerem je vsevanih zelo veliko informacij.

Teslova plo{~ica itala sem pisma bralcev v reviji Misteriji glede Teslove plo{~ice in bi ^ Vam rada povedala svoje izku{nje. Purpurno plo{~ico uporabljam ‘e najmanj deset let. Manj{o imam vedno pri sebi, veliko pod sede‘em, kjer sedim; v hladilniku imam podobno za hrano, ki ostane dalj ~asa sve‘a; v avtomobilu pa jo imam montirano na cevi za odvod bencina v motor, ki zmanj{a porabo bencina. Lep pozdrav s Floride! Bogdana

Kozmobiolo{ki koledar recej bralcev se nam ogla{a, da bi ‘eleli priti do kozmobiolo{kega koledarja, s P pomo~jo katerega je mogo~e izra~unati plodne dneve in ure za spo~etje otroka (tudi za »neplodne« ‘enske), najugodnej{a obdobja za zdravega otroka, za pun~ko ali fantka, ter za naravno kontracepcijo. V Sloveniji smo ta koledar nekaj ~asa objavljali v na{i reviji, vendar ga brez razlage nima smisla objavljati. V Misterijih in Zdravju so bili o tem objavljeni ~lanki, ki so po~asi potonili v pozabo. Vemo pa, da je neplodnih parov vse ve~. Tisti, ki se ravnajo po naravi in bi radi z njeno pomo~jo pri{li tudi do potomcev, se lahko o kozmobiolo{kem koledarju informirajo na spletni strani http://www.usmev.com.au ali pi{ite na elektronski naslov general@usmev.com.au

Var~ni implozijski sistem januarski, 114. {tevilki Misterijev je bil objavljen ~lanek Var~ni imploV zijski sistem, v katerem je navedena internetna stran, kjer naj bi si lahko ogledali na~rte te tehnologije. @al je povezava (www.get113to138mpg.com) mrtva, najbr‘ prav zaradi problemati~nosti vsebine. Zanima me, ali ima avtor ~lanka oziroma kdorkoli, ki je pravo~asno shranil na~rte, mo‘nost ponuditi to tehnologijo {e ostalim, ki se zanjo zanimamo? Zato vas prosim, ~e mi lahko posredujete kakr{ne koli informacije, elektronske in navadne naslove v zvezi s tem, na moj elektronski naslov (inkognito@email.si). Zadeva je o~itno res vro~a in bi bilo {koda, da ponikne v pozabo! Hvala za vsakr{en trud in veliko uspeha {e naprej! GM @al smo ob preverjenju internetne povezave, ki je delovala {e pred dobrim mesecem, ugotovili, da je res izklju~ena. Upamo, da je kak{en od na{ih bralcev vendarle uspel dobiti navodila o izdelovanju var~nega implozijskega sistema, ki ga je avtor revolucionarnega izuma ponujal brezpla~no, in da nam jih bo posredoval.

Kaj so blode~i elementali in kako se za{~itimo pred njimi

Blode~i elementali B

»Imel sem primer,« pripoveduje Igor lode~i elementali so sestavljene Ena vrsta blode~ega energije, ki blodijo po zemeljZiernfeld, »ko smo trije radiestezisti preskem ozra~ju in imajo svojo inteiskovali isti prostor. Prvi v njem ni ugoelementala povzro~i ligenco. So torej nekak{na energetska tovil {kodljivosti, drugi je odkril {kodljinepravilno vrtenje ~aker. vo zemeljsko sevanje, sam pa sem pred bitja v zemeljski atmosferi, ki jih ustvarjamo ljudje. Igor Ziernfeld, znani merjenjem preveril morebitno prisotKo se ~lovek s takim slovenski radiestezist in avtor knjige nost blode~ih elementalov, najprej pri elementalom v avri Osnove radiestezije in bioenergije, ki sebi, potem pa {e pri obeh radiestezisbo v kratkem iz{la pri Zalo‘bi Ara, blopribli‘a stikalu za lu~, se tih, ki sta ‘e ugotavljala zemeljske {kodde~e elementale raziskuje ‘e vrsto let Pri prvem sem ugotovil, da ima lu~ pri‘ge sama od sebe. ljivosti. in nam je posredoval svoja spoznanja v avri blode~ elemental in mu ga odprao njih. in si o njem ustvarimo negativno sliko. vil. Ko je prvi radiestezist ponovil svojo preiskavo, je prav tako ugotovil zemeljV tem prispevku bomo spregovorili sko {kodljivost, saj ni bilo ve~ mote~e o blode~ih elementalih, ki so ~loveku ZAVAJAJO^I energije, ki jo je povzro~il elemental. Ta {kodljivi, nekateri bolj, drugi manj, odELEMENTALI radiestezist je {e prej pri nekom ugovisno od tega, kdo jih je ustvaril. Ljudje Tak blode~ elemental je posebno tovil, da ima raka in mu sicer pravilno premi{ljamo vse mogo~e, vse misli pa so energije, nekatere dobre in druge zavajajo~ v radiesteziji; ~e ga imamo v priporo~il takoj{en zdravni{ki pregled, slabe. To seveda ne pomeni, da vsaka avri, nam nihalo ne odgovarja pravilno, ~e{ da je nekaj hudo narobe z njegovim na{a misel ustvari blode~ elemental, ali pa dobimo napa~ne odgovore o ose- zdravjem. Vendar je postavil napa~no vendar smo stvarniki {tevilnih ener- bi, ki ima v energijskem polju blode~ radiestezijsko diagnozo. Ker poznam getskih bitij. To so lahko tudi dobra bit- elemental, kar je zlasti slabo pri diagno- mnogo napa~nih radiestezijskih ugotovitev, opozarjam vse, ki se ukvarjajo z ja oziroma dobri blode~i elementali, ki sticiranju. radiesteziranjem, da pred pa jih to pot ne bomo za~etkom svojega dela obravnavali. vsakokrat preverijo, ~e Prvi {kodljivi blodenimajo v avri kak{nega ~i elementali, na katere blode~ega elementala te je Igor Ziernfeld naletel vrste.« pri svojem delu z ljudmi, so bili bele in vijoPOLTERGEISTI? li~ne barve. Po ve~letnih raziskavah je dogDosedaj se je izkazanal, da so sestavljeni iz lo, da obstajajo tri vrste 80 odstotkov vijoli~ne in blode~ih elementalov: 20 odstotkov bele barenostavni blode~i eleve. Ti elementali povzmentali, elementali vi{je ro~ajo posebno nevarne inteligence in elementamotnje. Navajajo nas na li najvi{je inteligence. napa~ne odlo~itve, v~aEnostavni elementali so sih tudi glede pomemsestavljeni iz dveh do petbnih stvari, kot so meindvajsetih energij v razdosebni odnosi. Tako Stebri znotraj cerkve sv. Duha v Javorci nad Tolminom, zgrajene med prvo li~nih kombinacijah. Ti na primer ne ocenimo svetovno vojno v spomin padlim vojakom na So{ki fronti, so poslikani z znaki povzro~ajo poleg ‘e opipravilno sogovornika vboklega kara, ki so du{am nasilno umrlih vojakov olaj{ali prehod v duhovni svet. sanih motenj {e razne

Misteriji 7

B LODE ~I

ELEMENTALI

Obesek King {~iti pred vsemi vrstami blode~ih elementalov.

popolne ali delne blokade v energetskem sistemu ~loveka, nepravilnosti v pretokih energije. Vsak deluje druga~e glede na to, kdaj in na kateri del telesa se je prisesal. Med njimi je zelo nenavaden blode~ elemental, ki povzro~i nepravilno vrtenje ~aker in sestoji iz dvanajstih energij. Nepravilno vrtenje najmanj dveh ~aker povzro~i, da ~lovekova podzavest dobi oblast nad nekimi nepoznanimi nadnaravnimi silami. Ko se oseba s takim elementalom v avri pribli‘a stikalu za lu~, se lu~ pri‘ge sama od sebe, ~e pa se pribli‘a televizorju ali ra~unalniku, povzro~i kratek stik ali neko drugo hudo okvaro. »Poznam primere,« pripoveduje Igor Ziernfeld, »ko se je pri‘igal plinski {tedilnik sam od sebe, ko je bila taka oseba v prostoru, in ko je ve~krat zazvonil hi{ni zvonec, ~eprav ni bilo nikogar pred vrati. Pri neki gospe, ki so se ji nekatere glavne ~akre vrtele v napa~no

gor Ziernfeld za za{~ito pred blode~imi elementali priporo~a tako imenovani King, izdelek podjetnika Romana Derlinka z Gorenjske. Derlink je talisman v obliki kara patentiral pred tremi leti za osebno za{~ito in ~i{~enje energijskih teles, Ziernfeld pa je ugotovil, da odli~no {~iti tudi pred enostavnimi blode~imi elementali. Ko ga je {e dopolnil z barvami

smer, pa so pogosto pregorevale glavne elektri~ne varovalke.« ^e se napa~no vrtenje ~aker uredi, take te‘ave postopoma izginejo. Seveda pa je potrebno najprej odpraviti blode~ elemental, ki je te‘avo povzro~il. Blode~i elementali iz treh energij povzro~ajo motnje v energetskem pretoku, tisti iz {tirih energij pa ustvarjajo blokade ~aker. Blode~ elemental iz sedemnajstih energij poru{i polarizacijo v dolo~enem delu telesa. Ve~ina jih je {e neraziskanih, vendar lahko vse enostavne blode~e elementale odpravljajo radiestezisti za~etniki, poznati morajo le na~in za njihovo odpravljanje, ~esar se nau~ijo na te~ajih, ki jih vodi Igor Ziernfeld. Elementali vi{je inteligence povzro~ajo pokanje v omarah, vratih in podih, kar sli{ijo le tisti, ki jih imajo v avri. Nekateri povzro~ijo pri ljudeh prisluhe ali celo privide, ~esar pa drugi ne zaznajo, pravi Ziernfeld: »Neka gospa je ve~ let sli{ala nerazlo~ne ~love{ke pogovore

barvnega radiestezijskega kroga, je dognal, da {~iti pred vsemi vrstami blode~ih elementalov, opisanimi v ~lanku. Enak u~inek ima tudi najnovej{i, najbolj izpopolnjen izdelek: znak vboklega kara, obkro‘en s krogom in enakostrani~nim trikotnikom. Derlinka je ta znak obiskal neke no~i pred tremi leti, ko se je pripravljal na pomembno potovanje. V desetih letih, kolikor se

v kuhinjskem pohi{tvu, ko pa sem ji odpravil elementale, kar je trajalo dva tedna, je motnja prenehala.« Elementale vi{je inteligence je te‘je odpravljati in je potrebno imeti ‘e kar precej izku{enj na tem podro~ju. Nekateri izmed njih povzro~ajo tudi zdravstvene motnje in ~e so dlje ~asa v avri, lahko hudo zbolimo na fizi~ni, pa tudi psihi~ni ravni. Blode~i elementali najvi{je inteligence, ki so najmanj raziskani, povzro~ajo hude du{evne bolezni, huj{e depresivne motnje in celo trajne okvare na ‘iv~nem sistemu. Le redki energetiki jih morejo odpravljati. Blode~i elementali se lahko zadr‘ujejo v avri kraj{i ~as, kar niti ne povzro~i huj{ih te‘av, ~e pa to traja dalj{i ~as, se posledice stopnjujejo. Zakaj imajo ljudje v avri blode~e elementale? Ti najve~krat vdrejo v ~lovekov energetski sistem, kadar je avra na~eta. Do tega pride, ~e spimo ali delamo na mo~nej{em, vsaj 17-odstotno {kodljivem sevanju, ali pa se na takem mestu zadr‘imo ve~ kot ~etrt ure. Vendar blode~i elementali niso enakomerno porazdeljeni v prostoru; ponekod jih v dolo~enem ~asu sploh ni, na kak{nih mestih pa jih je zelo veliko, za kar ni pravila. Proti vdorom blode~ih elementalov je mogo~e napraviti mentalno energetsko za{~ito, ki jo lahko naredi le zelo sposoben energetik. Za{~ita je lahko trajna ali za dolo~en ~as, ve~inoma pa je uspe{na do petih mesecev.

sicer ‘e ukvarja z njim, ga je dodobra izpopolnil in pravi, da so mnogi, ki so ga preizkusili, imeli zelo pozitivne izku{nje. Znak King odbije priseske, ki nam ~rpajo energijo, nakar se nam pove~ata energija in ‘ivljenjska mo~. King uporabljajmo po ob~utku; na za~etku, dokler se nanj ne privadimo, ga nosimo le ~ez dan in ne pono~i, saj se lahko

pojavijo more. Dobro je, da obenem delamo na sebi, saj elementale pravzaprav sami ustvarjamo z lastnimi strahovi, prepiri in nesoglasji; ta energija se potem oblikuje v prostoru in povratno deluje na nas v obliki elementalov. King je z uspehom preizkusilo tudi ve~ radiestezistov, vseh njegovih pozitivnih mo~i pa {e ne poznamo. D

Ustvarjanje umetnih paradi‘ev in peklov

Droga in literatura @

e od za~etka devetnajstega stoletja in vse do danes so se {tevilni umetniki, pisatelji, pesniki in intelektualci podajali na nevarno raziskovanje psihi~nih in domi{ljijskih svetov, ki jih pri~arajo droge. ^e se omejimo na moderno dobo in podro~je zahodne Evrope, lahko re~emo, da se je nejasno razmerje med umetnostjo in drogami za~elo nekje ob koncu 18. stoletja, to~neje po Napoleonovi odpravi v Egipt. Francozi s svojega krvavega izleta niso prinesli le v Dolini kraljev naplenjenih mumij, sarkofagov in obeliskov ter preprog in sabelj, ki so jih zasegli premaganim Mamelukom, temve~ tudi naslado do ha{i{a in opija, ki so ju imeli priliko oku{ati v krajih, kjer sta bila ‘e stoletja v uporabi. Zahodnjake je hitro premamil ~ar orienta, katerega tan~ico so za kratek ~as odstrli, tako da so z veseljem posegali po na novo odkritih u‘itkih: za~imbah in drogah ter mnogoterih mo‘nostih njihove uporabe. Na mamljivo ponudbo, ki je prihajala od dale~ in te je popeljala {e bolj dale~, sta se najhitreje odzvali Francija in Anglija.

Coleridge je verjel, da opijanje z lavdanumom omogo~a bolj{e razumevanje nem{kih idealisti~nih filozofov in ustvarjanje smelih pesni{kih metafor. zofijo in vedanto, in prav v ljubezni do orienta in opija je na{el navdih za eno svojih najbolj evokativnih pesmi, Kubla Kan. Tako pripoveduje Elémire Zolla: »Ko je v knjigi zemljevidov prebral opis pala~e, ki jo je v Xanaduju postavil Kubla Kan, je zadremal. Ko se je zdramil, je v napol budnem stanju brez posebnega truda spesnil dvesto ali tristo stihov, nakar je nezavedno, toda aktivno ekstazo hipoma prekinilo zvonjenje

ANGLEŠKI KADILEC OPIJA

LAVDANUM ZA PESNIŠKE METAFORE Eden prvih eksperimentatorjev je bil angle{ki pesnik Samuel Taylor Coleridge (1772-1834). @e leta 1792 je za~el redno u‘ivati lavdanum (v alkoholu raztopljen opij), saj je verjel, da opijanje s tem mamilom omogo~a bolj{e razumevanje nem{kih idealisti~nih filozofov in ustvarjanje smelih pesni{kih metafor. Zdravnik mu je ‘e kmalu predpisoval po 25 kapljic lavdanuma na {tiri ure, {tevilo kapljic pa je polagoma naraslo na 60. Coleridge je bil eden prvih Evropejcev, ki se je zanimal za hindujsko filo-

zvonca. S ~lovekom, ki je vstopil, se je pesnik celo uro pogovarjal o poslih, ko pa se je vrnil k rokopisu, je ugotovil, da je nenaden navdih izginil.« Ta anekdota je zelo znana in jo pogosto navajajo, ko je govora o vlogi, ki jo lahko igra sanjska izku{nja v literarnem ustvarjanju. Kak{ne narave je bil pesnikov sen in kaj ga je povzro~ilo, pa avtorji najraje zamol~ijo. To seveda ne pomeni, da je Coleridgeeva pesni{ka veli~ina posledica opijanja z opijem. Drogi lahko pripi{emo le nestalnost njegovega fizi~nega in psihi~nega zdravja. Zolla nadaljuje: »Lavdanum mu ni bil ve~ dovolj, vse ve~je te‘ave je imel s spanjem. Preganjale so ga more. Za~el je u‘ivati opijevo „~rno kapljo“, ki je precej mo~nej{a od lavdanuma, obenem pa je u‘ival {e ha{i{, bhang (posu{eno indijsko konopljo) in ~rni zobnik. Rezultat? Tesnoba brez ostre bole~ine, prazna, tema~na, mra~na, zadu{ljiva, ravnodu{na, negibna tesnoba.«

Angle{ki pesnik Samuel Taylor Coleridge je bil med prvimi zagovorniki uporabe opija kot vira umetni{kega navdiha.

Thomas de Quincey (1785-1859), prav tako Angle‘, je toksikomanijo ovekove~il v avtobiografskem klasiku »Izpovedi angle{kega kadilca opija« (1821). Mladega de Quinceya, ki se je {olal v enem najbolj{ih angle{kih koled‘ev, sta stroga disciplina in enoli~nost ‘ivljenja v domu tako du{ila, da je pri sedemnajstih letih u{el in se potepal najprej po pode‘elju in nato po Londonu. Tu je spoznal {estnajstletno Ann, ki jo je lakota prisilila v prostitucijo. Ko se je nekega dne od iz~rpanosti zgrudil na tla, ga je dekle spravilo k sebi s kozarcem mo~nega porta, ki ga je z zadnjim drobi‘em

Misteriji 9

DROGA

IN LITERATURA

kupila v bli‘nji kr~mi. Romanca med njima pa ni dolgo trajala. De Quinceya so skrbniki izsledili in ga odpeljali nazaj v dom. Ann je sicer obljubil, da se bo vrnil, a ko je ni bilo na kraju, kjer sta se dogovorila, se bodo~i pisatelj ni pretirano potrudil, da bi jo poiskal.

zabrisana. Pisatelj se je leta in leta predajal prepovedanim u‘itkom in se prepu{~al neustavljivemu toku domi{ljije. Malezijec se je prikazoval od ~asa do ~asa. Ni jasno, ali je bil resni~na ali le izmi{ljena figura, oziroma ponavljajo~a se no~na mora. V vizijah omamljenega umetnika so se poleg omenjenega lika pogosto prikazovali motivi iz Indije,

Eden izmed ustanoviteljev umetni{kega gibanja predrafaelitov je bil Dante Gabriel Rossetti (1828-1882), ki je tudi u`ival opij. Desno je njegov avtoportret, levo pa Portret gospe William Morris iz leta 1877, barvna kreda na papirju.

Sledil je {tudij v Oxfordu. Ko so mu za laj{anje revmati~nih bole~in predpisali opij, je ta postal najve~ja ljubezen njegovega ‘ivljenja. Kljub temu, da je osem let ‘ivel »v nebesih«, je pri u‘ivanju opojne snovi uspel ostati zmeren. Zaradi opija se mu je zdelo, da je njegovo ‘ivljenje znosnej{e in da ima neko globljo razse‘nost, ne da bi bila prizadeta njegova fizi~na kondicija. Krhko ravnovesje, ki ga je ustvaril, pa so prekinile hude bole~ine v ‘elodcu. Nekega dne se je pred vrati njegove hi{e zna{el skrivnostni Malezijec. Slu‘abniki so mu dovolili, da je prespal v predsobi, zjutraj pa je brez besede od{el in v hi{i pustil nekaj opija. De Quincey se ni mogel zadr‘ati in za~elo se je obdobje odvisnosti. Halucinacije so se vrstile druga za drugo, meja med sanjami in resni~nostjo je postajala vse bolj

Kitajske in Egipta. V~asih je ‘eni in otrokom uspelo, da so ga predramili iz sveta fantazem in takrat jih je objemal in se jokal. V eni svojih najbolj do‘ivetih halucinacij se je de Quincey zna{el ob neznanem grobu, ob katerem je sedelo dekle, v katerem je prepoznal mlado Ann iz svoje mladosti. Mladenka ni odgovorila na njegov pozdrav, temve~ ga je le nemo gledala. Kasneje je de Quincey zmanj{al koli~ino mamil in celo do‘ivel visoko starost, 75 let.

EDGAR ALLAN POE O Edgarju Allanu Poeju (1809-1849) je bilo ‘e veliko napisanega. Genialni knji‘evnik je za~el z u‘ivanjem alkohola in opija ‘e v ~asu {tudija. V nekaterih njegovih najbolj{ih pripovedih (Ligeia, Propad hi{e Usher, Berenika, William

Wilson) so jasno zaznavni u~inki halucinacij, ki jih povzro~ajo opijati: tesnobna izostritev ~utnih zaznav, mo~no pove~anje analiti~nih in razumskih zmo‘nosti, sinestezija (pome{ano ~utno zaznavanje: videnje zvokov, sli{anje vonjev in podobno), obsedenost z dvojniki in vseprisoten klavstrofobi~en strah, da ga ne bi ‘ivega pokopali. Leta 1848, ko sta se razmahnila spiritizem in metapsihika s svetovno znanimi ameri{kimi mediji (sestri Fox, Daniel Home in brata Davenport), je Poe, ki je bil preve~ racionalen, da bi resno jemal duhove in »magnetna razkritja«, napisal kozmogoni~no in metafizi~no prozno pesnitev Evreka. Ena od ponavljajo~ih se morastih predstav pri Poeju je vesolje kot vsrkavajo~i vrtinec, skozi katerega se stvarstvo steka nazaj v enost, ki jo predstavlja Bog. Po smrti ‘ene Virginije, ki je bila {e skoraj otrok in jo je imel pisatelj neskon~no rad, je sledilo obdobje hude depresije in preganjavice. Prepri~an je bil, da ga zasledujejo neznanci in je celo posku{al spremeniti zunanji videz, da ga ne bi prepoznali. Trudil se je, da bi spoznaval ~imve~ ‘ensk in je vsako zaprosil za roko. Kon~no je popil celo steklenico lavdanuma, da bi si vzel ‘ivljenje. Pre‘ivel je, a ne za dolgo. Zadnja dagerotipska slika, posneta dan po poskusu samomora, ga prikazuje bledega in razku{tranega, z velikimi podo~njaki in slabo zavezano kravato. Dolgotrajno u‘ivanje drog ni prizadela le njegove psihe; imel je tudi te‘ave s srcem in napad obrazne paralize. Ko je leta 1849 odpotoval v New York, se je za njim nenadoma izgubila vsaka sled. Naposled so ga umirajo~ega na{li v Baltimoru. Bil je ~as volitev in ker takrat {e niso poznali volilnih listi~ev, so bile na pohodu bande, ki so nova~ile volivce. Poe je tako postal ‘rtev iste demokracije, ki jo je kot kulturen ju‘nja{ki aristokrat vedno preziral. Ko so ga pripeljali v bolni{nico, se je pogovarjal z nevidnimi ljudmi in strmel v steno … Za~el je klicati nekega Reynoldsa, ki ga je klical vse do treh zjutraj,

D ROGA kmalu nato pa je izdihnil. Reynolds je bil polarni raziskovalec in zagovornik teorije o votli zemlji. Prav pri njem je Poe na{el navdih za svojega Gordona Pyma. V trenutku smrti se je pisatelj vrnil na zasne‘ena prostranstva k svojemu idealnemu u~itelju – raziskovalcu in metafiziku – k ~istemu liku nadangela in varuha praga, ki ga najdemo na koncu njegovega edinega romana. Opij so poleg na{tetih britanskih avtorjev u‘ivali tudi skoraj vsi romantiki in {e nekateri ustvarjalci: Byron, Shelley, Keats, Dante Gabriel Rossetti, Dickens, Wilkie Collins. Disociacijo osebnosti, ki je pisatelja Roberta Louisa Stevensona domnevno navdihnila za primer doktorja Jekylla in gospoda Hyda, pa je povzro~il kokain, prav tako kot razmi{ljajo~ delirij pri Sherlocku Holmesu, literarnem junaku zdravnika, pisatelja in spiritista Arthurja Conana Doyla.

BAUDELAIRE: BODIMO VEDNO OPITI Medtem je v Franciji oku{al opojnost ha{i{a Theophille Gautier (1811-1872) in svojo izku{njo opisal v nekaterih ~lankih. Kmalu po tem se je v Parizu oblikoval »klub u‘ivalcev ha{i{a«, v katerem so bili vsi najpomembnej{i francoski romantiki; od Gautiera, Baudelaira in Hugoja do Alfreda de Musseta, Balzaca in Daumiera. Baudelaire (1821-1876) je ob~udoval Poeja in je njegova dela prevedel v franco{~ino, kar je zelo prispevalo k popularnosti Poejevega genija v Evropi. Baudelaire je tudi avtor enega najve~jih klasikov o drogi. Gre za razpravo »Umetni paradi‘i«, v kateri raziskuje umetne svetove, ki jih ustvarja uporaba alkohola, ha{i{a in opija. Avtor razpravo za~enja z namenom, da obsodi u‘ivanje drog, vendar je njegovo stali{~e dvoumno: pesnik, ki je opeval ro‘e zla, je neozdravljiv Dionizov privr‘enec in zagovornik stanja opitosti. @e v svojih pesmih v prozi je napisal: »Bodimo vedno opiti. To je vse; to je edina te‘ava. Da ne bi ~utili stra{nega bremena ~asa, ki nam

IN LITERATURA

Robert Louis Stevenson je avtor popularnega dela Dr. Jekyll in Mr. Hyde. Zgodbo, ki temelji na disociaciji osebnosti, naj bi si avtor domislil v stanju kokainske omame. Na levi Stevensonov portret, delo Richarda Duryja, na desni filmski poster iz leta 1931.

lomi hrbet in nas pritiska k tlom, se brez prestanka opijajmo. S ~im? Z vinom, poezijo, krepostjo, kar nam je ljub{e. Pomembno je le, da se opijamo.« Naj nas torej ne ~udi, ~e je Cesare Lombroso za~util potrebo, da Poejevo in Baudelairovo osebnost opredeli s povsem novim terminom: »vzvi{ena degeneriranca«. Manj razvraten od Baudelaira, a prav tako privr‘en psihedeli~nim izku{njam je bil Gérard de Nerval (1808 - 1855), ki je v svojem opusu zabrisal mejo med snom in stvarnostjo, ekstazo in obsedenostjo. Kratke zgodbe H~ere ognja, Za~arana roka, Avrelija ter poezije iz cikla Himere dosegajo skrajnosti romanti~ne fantazmagorije. Nerval je bral Swedenborga in nem{ko idealisti~no filozofijo, prevedel Goethejevega Fausta, zagovarjal preseljevanje du{ ter ~astil ‘enske bo‘anske figure (imel se je za latinskega pisatelja Apuleja, ki je bil iniciran v Izidine misterije). Zanimal se je za alkimijo in ezoteriko, zagovarjal pitagorejsko doktrino, preu~eval Cagliostra, Mes-

merja, Saint Germaina in iluminate, verjel v Elohime, sinove ognja, ki so bili prekleti in obsojeni na ‘ivljenje v podzemlju. Veliko je potoval po vzhodnih de‘elah. Ker je bil nenehno na meji med blaznostjo in lucidnostjo, je bil stalen gost v psihiatri~nih klinikah. V dnevih pred smrtjo so ga v hudem zimskem mrazu videli brez pla{~a tavati po Parizu. Jedel je po beznicah v okolici tr‘nic in spal v poceni hotelih. 26. januarja 1855 so ga na{li obe{enega na ‘elezno ograjo v zloglasni stranski uli~ici Rue de la Vielle Lanterne, ki se je neko~ imenovala Rue de la Tuerie (Klavni{ka ulica). Gérardovi nogi sta se skoraj dotikali tal, tako da je bilo videti, kot da je le naslonjen ob zid. Na glavi je imel cilinder. Primer so obravnavali kot samomor, ~eprav ni bilo nikomur jasno, kako se je Nerval lahko obesil in pri tem obdr‘al klobuk na glavi. V enem od ‘epov so na{li zadnjo stran rokopisa njegovega zadnjega dela Avrelija. Ko je prej{njega ve~era odhajal v mesto, je sorodnici, pri

Misteriji 11

DROGA

IN LITERATURA

kateri je bil nastanjen, dejal: »Ne ~akaj me; no~ bo ~rna in bela.« Drogam se ni odrekal niti Guy de Maupassant (1850-1893), ki je med drugim tudi napisal razpravo o etru. Na za~etku pisateljske poti je bil zaprise‘en realist, tik preden je zblaznel, pa je pri-

navti~ne dejavnosti intelektualnih elit so v 60. in 70. letih privzeli in v veliko ve~jem obsegu uresni~evali bitniki in hipiji vsepovsod po svetu. Opisanim trendom se niso mogli izogniti niti intelektualci iz druga~nih kulturnih okolij, na primer nem{ki pisec

u~inke, ki jih je te‘ko opredeliti. Kdor i{~e tak{no omamljenost, ima dolo~en namen, namre~ da s poslu{alcem ali bralcem stopi na mejno obmo~je.« V pismu Albertu Hofmannu, {vicarskemu kemiku, ki je sintetiziral LSD, Jünger pojasnjuje, da je »vino ‘e veliko spremenilo in prineslo s seboj nove bogove in novo ~love~nost. V primerjavi z novimi substancami pa je vino kot klasi~na v primerjavi z moderno fiziko. S temi snovmi je potrebno eksperimentirati le v omejenih okoljih. Ne strinjam se s Huxleyem, ki pravi, da bi morale mno‘ice dobiti prilo‘nost, da spoznajo transcendentalno dimenzijo.«

ALDOUS HUXLEY

Aldous Huxley je menil, da bi lahko halucinogeni pripomogli k vsesplo{ni duhovni rasti.

povedoval o Horli, zastra{ujo~em nevidnem bitju, s katerim je bil obseden. Med simbolisti in dekadenti je bila uporaba psihedelikov skoraj dol‘nost, vsekakor pa moda. Vsi pomembnej{i avtorji so se ravnali po nauku Arthurja Rimbauda (1854-1891), ki je v Vid~evem pismu napisal, da »pesnik postane videc ob dolgotrajni, neizmerni in premi{ljeni zme{njavi vseh ~utov«. Vsi so tudi privzeli eksistencialni in umetni{ki model, ki ga je za~rtal Paul Verlaine (1844-1896) v svojem proznem delu Prekleti pesniki.

20. STOLETJE Svoj vi{ek pa je raziskovanje umetnih paradi‘ev doseglo {ele v 20. stoletju, z nastopom zgodovinske avantgarde v letih po prvi svetovni vojni: futurizma, ekspresionizma, dadaizma in nadrealizma. Pripadniki teh gibanj so bili tudi najpomembnej{i zagovorniki psihedeli~ne izku{nje. Te »pionirske« psiho-

Nem{ki pisatelj Ernst Jünger je droge uporabljal kot »klju~ za vstopanje v votline in dupline tega sveta«.

Ernst Jünger (1895-1998), eden najve~jih predstavnikov tako imenovane konzervativne revolucije. V romanu Heliopolis tako opisuje junaka Antonia Perija: »^lovek, ki veliko sedi … in raziskuje arhipelage onkraj plovnih oceanov, njegovo prevozno sredstvo so pa droge.« Tudi Jüngerju je kakor njegovemu junaku »droga slu‘ila kot klju~, ki odpira vrata v votline in dupline tega sveta.« Najpogostej{a tematika Jüngerjeve proze je »pribli‘evanje zidu ~asa«. Tako v enem izmed njegovih del beremo: »Shakespeare v komediji „Sen kresne no~i“ lo~i med navadnim snom in mo~no prevzetostjo, ki je magi~no stanje. Prvi prina{a sanje, drugo pa vizije in prerokbe. Podobno tudi omamljenost, ki jo povzro~ajo droge, ustvarja posebne

Po mnenju Aldousa Huxleya (18941963) bi z uporabo halucinogenih drog lahko spodbudili duhovno rast ~love{tva. Avtor bi si po vsej verjetnosti premislil, ~e bi bil pri~a masovni raz{irjenosti psihedelikov v drugi polovici {estdesetih let. Imaginarna spremenjena stanja zavesti mladostnikov pod vodstvom dvomljivih osebnosti, kot so bili Timothy Leary in ve~ina predstavnikov bitni{ke generacije, so pokazala, da so Huxleyeve »razpoke v zidu« le podalj{ek samega zidu. Tudi v tem pogledu je zanimiv Jüngerjev junak Antonio Peri, »ki ni potoval z namenom, da pobegne v neznano, pa~ pa kot geograf.« Ko se hudo ope~e, kljub hudim bole~inam odkloni morfij. »Nista ga gnala u‘itek ali avantura. Radovednost, to ‘e, vendar radovednost, ki se je razvijala in rasla, vse dokler ni pri{el do pravih vrat. Vrat, za katera ne potrebujemo klju~ev, saj se odpirajo sama.« Huxley pa je pred smrtjo zaprosil ‘eno za zadnjo injekcijo LSD v mi{ico. Ve~ina psihonavtov dvajsetega stoletja se je strinjala z Jüngerjevim opisom delovanja drog: »V na{em ~asu se duhovni ~lovek, ki prijateljuje z muzami, spra{uje, kaj mu lahko nudi droga. Prav gotovo ne gre za pove~evanje njegove gibalne mo~i, za ob~utek sre~e in odsot(Nadaljuje se na 43. strani.)

Velika piramida in Sfinga naj bi bili veliko starej{i, kot se domneva

Starost piramide in sfinge O

koli leta 450 pred Kristusom se je bilo znano samo nekemu prebivalcu Poluradno sklepanje je, v delti Nila po imenu D‘edi. Ali je D‘edi je v Egiptu zadr‘eval gr{ki popotnik in potopisec Herodot, faraonu odkril {tevilo prostorov v pirada je Velika piramida ki mu pravijo o~e zgodovine. Zapisal midi, ni znano, ker je konec zgodbe je vse, kar je videl in skoraj vse, kar so uni~en. Toda za nas je dovolj podatek, za tiso~letje starej{a mu pripovedovali, zlasti sve~eniki v da faraon ni poznal {tevila sob, kar je hramih. Tako kot pred njim Solon se za naro~nika gradnje skrajno nenavadod uradne ugotovitve. je povezal s sve~eniki v hramu boginno oziroma kar neverjetno. je Neit v Saisu. Solon je tam izvedel veliko ~love{kih generacij po potopu. Da za Atlantido, Herodot pa za druge Keops res ni zgradil piramide, pri~a tudi JE KEOPSOVA PIRAMIDA pomembne podatke, med drugim tudi tako imenovani Westcar papirus, ki ga RES KEOPSOVA? podatke o gradnji piramide, ki naj bi hranijo v Berlinskem muzeju. V tem pa^eprav je drugemu po vrsti faraonu jo zgradil faraon Keops, po egip~ansko pirusu so zapisane zgodbe iz dobe kraKhufu. Po Herodotovem zapisu so ra- lja Keopsa. Med drugim lahko prebere- iz ~etrte dinastije, ki je ‘ivel 2589 do 2566 ziskovalci veliko piramido poimeno- mo, da Keops ni vedel, koliko prosto- pred Kristusom, bilo ime Khufu ali Kevali Keopsova. rov je v Veliki piramidi; njihovo {tevilo ops, to {e ne pomeni, da je on tudi zgradil piramido. Napis Toda koptski pisec na kamniti plo{~i, ki so Masudi iz petega stoletjo na{li ob piramidi, sicer ja na{ega {tetja nam je govori o Khufuju, venzapustil zanimivo legendar ga ne omenja kot do, njegove rokopise hragraditelja piramide, pa nijo v Oxfordu, ki pravi tudi napis imena Khunaslednje: »Tristo let pred fu, ki so ga na{li v prepotopom je (v Egiptu) duhu nad tako imeno‘ivel kralj po imenu Suvano faraonovo grobnirid. Prerokovali so mu, co, je sumljivega izvora da bo pri{lo do velikega in ni prepri~ljiv dokaz, potopa, ki bo na Zemlji ~eprav ve~ina egiptolouni~il skoraj vse ‘ivo, gov prisega nanj. zato je dal v bli‘ini svojega mesta On na hribu ^e ime Khufu analizgraditi dve piramidi, v ziramo kot staroegipkaterih je shranil vse ~ansko besedo, ugotoznanje svoje dobe. V ve~ji vimo, da pomeni nepiramidi je v pisani bekak{no razdiralno silo, sedi shranil tehni~ne, energijo, uni~evalno mo~. medicinske in znanstveNapis khufu lahko torej ne dose‘ke, v manj{i pa opisuje tudi izredno mo~vse znanje o nebu in zvezno energijo, ki so jo mordah.« da uporabljali za hlajenje energijskega obrata Sode~ po tej legendi pod piramido, o ~emer piramide ni zgradil kralj smo v Misterijih ‘e piKeops, saj je ta ‘ivel ‘e v zgodovinskem ~asu, Poluradno sklepanje je, da je Keopsova piramida za tiso~letje starej{a od uradne ugotovitve. sali.

Misteriji 13

STAROST

PIRAMIDE IN SFINGE

Angle{ki stotnik Howard Vyse je leta 1836 nad faraonovo grobnico odkril {e tri prostore, ki le‘ijo drug nad drugim in so po velikosti enaki prvemu, lo~ujejo pa jih velikanski, sedemdeset ton te‘ki granitni monoliti. Zadnji prostor ima namesto stropa iz granitnih klad sestav-

Lahko da je na sfinginem levjem telesu upodobljena Kefrenova glava, a je o~itno, da je ta glava tudi dodelana in posodobljena in da je neko~ predstavljala nekoga drugega, osebo ali ‘ival. ljen zatrep (hi{no ~elo v obliki narobe obrnjene ~rke V). Po njegovi obliki je Vyse sklepal, da je to nekak{en razbremenjevalnik te‘e, ki pritiska na kraljevo sobo. Poleg Keopsovega imena je Vyse odkril {e nekaj drugih napisov, ki omenjajo imena delovnih enot. Ve~ini znanstvenikov je to zadostovalo, da so brez zadr‘kov vpisali Keopsovo ime v kataloge kot faraona, ki je ukazal zgraditi najve~jo predanti~no stavbo v starem svetu. Zanje je bil ta primer kon~an. Toda prav ob imenu se odpira nekaj novih vpra{anj. Napis, ki naj bi ponazarjal ime kralja, je za poznavalce staroegip~anskih pisav dokaj nenavaden, saj je napisan delno v hieroglifni in delno v hieratski pisavi. Toda hieratska pisava, to je kurzivna oblika hieroglifov, se je razvila {ele nekaj stoletij po Keopsovi smrti. Vendar tudi to egiptologov ni preve~ motilo; bolj moti napa~no zapisan znak za ~rko KH v samem napisu. Leta 1828 se je na knji‘nem trgu pojavila knjiga Materia Hieroglyfica, ki jo je napisal John Gardner in so jo uporabljali kot standardni u~benik staroegip~anske pisave in jezika. V njem se pojavlja ista napaka pri ~rki KH, ki je zamenjana s ~rko RA. Je Vyse sam napisal Keopsovo oziroma Khufujevo ime?

Kmalu po odkritju tega imena so nekateri egiptologi izrazili odkrit dvom v njegovo pristnost. Slavni angle{ki egiptolog Samuel Birch je celo zahteval ponovno revizijo odkritja, vendar zaman. Birch je javno izjavil, da napis ni berljiv, ker je napisan z me{anico dveh razli~nih pisav, to pa ne ustreza Keopsovemu obdobju. Prav tako se zdi neverjetno, da so napis s Keopsovim imenom na{li samo na enem izmed 2.600.000 kamnov. Glede na velikansko koli~ino kamnov bi bilo pri~akovati veliko ve~ ozna~b s Keopsovim ali, ~e ‘e ho~ete, Khufujevim imenom. Kdo je potem zgradil Veliko piramido? Khufu ali Surid? Poluradno sklepanje je, da je piramida za tiso~letje starej{a od uradne ugotovitve. Pripadala naj bi tako imenovani Maadi kulturi, ki je tiso~ let pred Keopsom cvetela na podro~ju dana{njega Kaira. Leta 1907 je arheolog Bodil Mortensen odkril ob samem vzno‘ju Velike piramide {tiri vr~e iz obdobja Maadi. Logi~en sklep je, da so vr~e prinesli k piramidi, ne pa, da so piramido zgradili ob vr~ih. S tega stali{~a je piramida starej{a za celo tiso~letje.

HI[A GROZE Na platoju pri Gizi je poleg piramid mogo~e {e skrivnostnej{a Sfinga, po egip~ansko Khu. Kdaj je nastala in kdo jo je zgradil, se ne ve. Pripisujejo jo faraonu Kefrenu ali po egip~ansko Khafri, domnevnemu graditelju druge najve~je piramide na svetu, ne~aku faraona Khufuja. ^e sodimo po Masudiju, je tudi to piramido dal zgraditi mitolo{ki kralj Surid. O tem, kdo je izklesal Sfingo, pa Masudi ne govori, kot tudi ne omenja same sfinge. Zanimivo je, da sfinge ne omenjajo niti sami Egip~ani, in celo Herodot, ki je opisal vse, kar je videl in sli{al, se je v svojih pripovedih izogiba. Zakaj? Odgovor se nemara skriva v enem {tevilnih pomenov besede khu, strah oziroma groza. Celotno ime sfinge je Pir khu ali hi{a strahu, hi{a groze. Zapisov, ki bi govorili o sfingi, ne najdemo; izginili so ali pa so bili uni~eni ‘e v davni preteklosti, morda najpozneje ob po‘igu Aleksandrijske knji‘nice. Kakor koli ‘e, do danes niso odkrili {e nobenega zapisa, ki bi pojasnil to nenavadno, srh vzbujajo~e ime.

Geolo{ka prou~itev telesa sfinge in robov globeli, v kateri le‘i, razkriva jasno vidne deformacije od vode in peska. Na apnen~astih povr{inah sten globeli (na sliki) so mo~ni nalivi de‘ja ustvarili navpi~ne, v orkanskih vetrovih no{en pesek pa vodoravne brazde. Obeh naravnih ujm pa ni bilo ve~ v ~asu dinasti~nih obdobij, katere poznamo in ko naj bi bila sfinga narejena …

STAROST

Shemati~ni prikaz nastanka vodnih brazd na globeli okoli sfinge; navpi~ne brazde so od de‘ja, vodoravne pa od vetra.

ratura naglo dvignila na petdeset stopinj. Vse to je trajalo samo kakih dvajset let; potem so se klimatske razmere postopno umirile.« Leta 1993 je klimatolog Fairbanks naredil ponovne raziskave na vzorcih ledu iz leta 1989 in pri{el do {e bolj osupljivega podatka: ledeniki se niso topili okoli dvajset let, temve~ samo od enega do treh let. Svoje odkritje je opisal v 362. {tevilki revije Nature. Med dramati~ne dogodke oba znanstvenika {tejeta orkanske vetrove, katerih hitrost je presegala 300 kilometrov na uro, in nalive de‘ja, mo~nej{e od dana{njih monsunskih padavin. Vodne mase so se iz naglo tajajo~ih se ledenikov kot hudourni{ke reke zlivale s planin v doline in na svoji poti uni~evale vse pred seboj. Po strminah in dolinah vale~e se reke so spreminjale podobe celih pokrajin in marsikatero planino spremenile v navaden hrib ali goro. Ni‘ine so prizadele poplave neslutenih razse‘nosti, morja so se naglo dvignila na dana{njo raven. A vrnimo se zdaj k sfingi.

ali manj podobni dana{njim. Torej, kdaj naj bi se vse to dogajalo? V kateri dobi? ^e sodimo po omenjenih vremenskih vplivih, je bila sfinga takrat ‘e narejena, sicer ne bi mogla utrpeti tolik{nih po{kodb. ^e premi{ljujemo v tej smeri, ugotovimo, da je bila sfinga izklesana veliko prej, preden so nastopile meteorolo{ke in klimatske spremembe na Zemlji. Preden posku{amo odgovoriti na to vpra{anje, si oglejmo besedilo, ki ga je klimatolog Dansgaard objavil leta 1989 v reviji Nature: »Znanstvena analiza vzorcev ledu z grenlandskih ledenikov odkriva, da se je zadnje mrzlo obdobje, okoli leta 8700 pred na{im {tetjem, kon~alo zelo nenadno. Ledeniki so se topili in pomikali proti severu s tak{no hitrostjo, da so drasti~ne klimatske spremembe imele katastrofalne posledice za povr{je Zemlje in njene prebivalce. Ozra~je se je naglo segrelo; s sedem stopinj Celzija se je tempe-

Glede na ugotovitve omenjenih klimatologov lahko predvidevamo, da je bila sfinga narejena pred letom 8700 pr. n. {., kar se ne ujema z letnico, ki jo je postavil znani raziskovalec piramid in sfinge Robert Bauval, avtor teorije, da so tri piramide v Gizah zrcalna slika treh zvezd v pasu ozvezdja Orion. Bauval meni, da je bila sfinga narejena okoli leta 8500 pred na{im {tetjem, vendar v tistem obdobju ni bilo ve~ besne~ih neurij, temve~ je ‘e nastopilo su{no obdobje, ki traja {e danes. De‘, ki je sicer takrat v Egiptu padal bolj pogosto kot danes, pa ni mogel narediti takih brazd na povr{ini sfinge in stenah globeli, niti deformirati prvotne glave do nerazpoznavnosti. Sfinga je morala nastati veliko pred letom 8700 pr. n. {. Kdaj natan~no, je te‘ko re~i. Sloviti raziskovalec preddinasti~nega Egipta Walter Emery je v knjigi Prehistoric Egypt zapisal: »V obdobju oko-

Raziskovalci domnevajo, da glava sfinge predstavlja podobo samega Kefrena. Domnevo potrjujejo s podobnostjo glave na kipu, ki naj bi upodabljal imenovanega faraona. A ko si ogledamo sfingo malo bolj podrobno, takoj opazimo o~itno nesorazmerje glave s telesom, ki se nikakor ne ujema z egip~anskimi upodabljajo~imi proporci. Lahko da je na sfinginem levjem telesu upodobljena Kefrenova glava, a je o~itno, da je ta glava tudi dodelana in posodobljena in da je neko~ predstavljala nekoga drugega, osebo ali ‘ival. [e najbolj verjetno je, da je bila neko~ v davni nedolo~eni preteklosti na telesu sfinge glava leva, ki se je skozi stoletja ali tiso~letja zaradi vremenskih vplivov deformirala v te‘ko razpoznavno kamnito gmoto.

BRAZDE NA SFINGI Geolo{ka prou~itev telesa sfinge in robov globeli, v kateri le‘i, razkriva jasno vidne deformacije od vode in peska. Na apnen~astih povr{inah sfinge in sten globeli so mo~ni nalivi de‘ja ustvarili navpi~ne, v orkanskih vetrovih no{en pe-

Gr{ki zgodovinar Diogen je trdil, da egip~anski sve~eniki v svojih hramih hranijo zapise in kronike iz leta 48.863 pred Aleksandrom Makedonskim, kar pomeni, da je bila egip~anska civilizacija ‘e razvita v ~asu, ko so Evropo naseljevali neandertalci. sek pa vodoravne brazde. Obeh naravnih ujm pa ni bilo ve~ v ~asu dinasti~nih obdobij, katere poznamo; de‘evne padavine in mo~ni vetrovi so bili takrat bolj

PIRAMIDE IN SFINGE

SFINGA JE STAREJ[A

Misteriji 15

STAROST

PIRAMIDE IN SFINGE

Del ja{ka, ki vodi v podzemlje sfinge.

li leta 3400 pred Kristusom so se v Egiptu zgodile velike spremembe. De‘ela je naglo pre{la iz neolitske kulture z zapletenim plemenskim ustrojem v odli~no organizirano monarhijo. V tem obdobju naglega preskoka sta se prav tako nenadno pojavila pisava in monumentalno gradbeni{tvo, pa tudi umetnost in rokodelstvo sta se razvila do zavidanja vredne stopnje.« Nekateri arheologi in etnologi pravijo, da se je nagli preskok zgodil v najve~ dvesto letih, to pa je odlo~no premalo za spontani razvoj neke civilizacije, {e posebno, ~e se ta razvije iz neolitika. V nadaljevanju svojega zapisa Emery pravi: »Strokovnjaki so zaradi tega naglega preskoka deljenega mi{ljenja. Zdi se, da je val novega ljudstva preplavil nilsko dolino in s seboj prinesel temelje tistega, ~emur danes pravimo faraonska civilizacija. V tem zgodnjem razvojnem obdobju egip~anske civilizacije ne moremo govoriti o kak{ni ustaljeni egip~anski rasi; izkopani ostanki ljudi iz preddinasti~nih in zgodnjih dinasti~nih dob pri~ajo, da je bilo takratno prebivalstvo me{anica razli~nih ras, ki so prihajale v nilsko dolino in jo naseljevale. Najve~ prebivalstva je pri{lo z jugozahoda in juga, to so bili Libijci in Nubijci, z vzhoda pa so se v dolino Nila stekala plemena prasemitov in drugih vzhodnih ljudstev.

»RASA GOSPODARJEV« V tej neverjetni me{anici ljudstev zasledimo proti koncu ~etrtega tiso~letja

raso, ki je bila med navadnimi ljudmi znana kot Horovi privr‘enci. Po vsem sode~ je bila ta rasa kasta aristokratov, ki je vladala celotnemu Egiptu. Teorija o obstoju te „rase gospodarjev“ je dobila podporo, ko so v severnem delu Zgornjega Egipta odkrili grobove iz zgodnjega dinasti~nega obdobja z anatomskimi ostanki ljudi, katerih lobanje in okostja so mnogo ve~ji od kosti navadnih prebivalcev. Razlika med njimi je tako o~itna, da je nemogo~e govoriti o kakr{nem koli skupnem izvoru.« ^eprav Emery postavlja razvoj civilizirane dru‘be v Egiptu v leto 3400 pred na{im {tetjem, pa iz drugih podatkov izvemo, da je bila egip~anska civilizacija razvita ‘e veliko prej. Po virih, ki jih je navedel bizantinski zgodovinar Snelius, sega egip~anska kultura 36.525 let nazaj. [e bolj neverjeten podatek pa je, da je Diogen iz Laerta, gr{ki zgodovinar iz 3. stoletja pred na{im {tetjem, trdil, da egip~anski sve~eniki v svojih hramih hranijo zapise in kronike iz leta 48.863 pred Aleksandrom Makedonskim, kar pomeni, da je bila egip~anska

Egiptologi ‘e vrsto let intenzivno raziskujejo podzemlje pod sfingo in piramidami, kjer naj bi bili podzemni prostori, v katere {e ni stopila noga sodobnega ~loveka. civilizacija ‘e razvita v ~asu, ko v Evropi {e ni bilo kromanjonca, temve~ jo je naseljeval neandertalski ~lovek. Herodot, ki je okoli leta 450 pred na{im {tetjem potoval po Egiptu, pravi, da so mu sve~eniki pokazali pisne vire in kipe 341 sve~enikov, ki so vladali Egiptu od zadnjega boga kralja Hora naprej. 341 sve~enikov pomeni 341 rodov ali po egip~anskih virih 11.993 let. Bog Hor, sin Ozirisa in Izide, je torej bival na Zemlji, oziroma v Egiptu, pred skoraj 12.000 leti. So sfingo naredili v

Podzemlje v smeri od sfinge proti piramidam; na sliki je ogromen sarkofag, najbr‘ iz granita. Uradnih poro~il o teh raziskavah {e ni.

enem izmed omenjenih obdobij? Prav mogo~e.

KAJ JE POD SFINGO IN PIRAMIDAMI? Egiptovski arheologi in {e nekaj drugih egiptologov z znanih svetovnih univerz ‘e vrsto let intenzivno raziskujejo podzemlje pod sfingo in piramidami. Cilj raziskav je potrditi legende, po katerih naj bi bili pod kompleksom piramid v Gizah podzemni prostori, v katere {e ni stopila noga sodobnega ~loveka. V enem teh prostorov naj bi bila legendarna soba zapisov ali po na{e knji‘nica, ki je morda zapu{~ina samega boga D‘ahutija oziroma Tota. Tihi upi so {e okrepljeni z odkritjem podzemnih hodnikov in prostorov, ki potekajo od sfinge proti piramidam. Uradno ni {e ni~ potrjenega, neuradno pa je sli{ati, da so na{li prostor s sarkofagi izjemne velikosti. Komu so bili namenjeni, se ne ve. Vsa dela potekajo v strogi tajnosti. Zakaj, tudi ni znano. Prihodnost bo prej ali slej pokazala, kaj so na{li in ali je kaj resnice v legendi, da so v prostorih pod zemljo oro‘ja bogov, ki nikoli ne zarjavijo; ogledala, v katerih vidi{ svoje kosti; ogledala, s katerimi lahko vidi{ vse, kar je na nebu, na Zemlji in pod vodo; in na tiso~e knjig, ki jih je napisal sam bog Tot, da bi znanje v njih podaril prebivalcem de‘ele Kem-ta ali po na{e Egipta. ^as bo pokazal svoje.

@arki, ki so v nekaj letih za‘areli in ugasnili v kraljestvu znanosti

N ‘arki P

rav letos je stota obletnica ~udnega odkritja na podro~ju fizike, ki pa ga nih~e ne omenja. Francoski fizik Rene Blondlot iz Nancyja je odkril ‘arke, ki jih je po rodnem mestu imenoval N-‘arki. Konec 19. in v za~etku 20. stoletja je bilo »‘ar~enje« velika moda. Odkar je leta 1895 Wilhelm Roentgen odkril X ‘arke, so znanstveniki v Nem~iji, Franciji, Veliki Britaniji in seveda ZDA kar naprej odkrivali nove oblike sevanja: alfa ‘arke, beta ‘arke, gama ‘arke, radijske valove … V znanstvenih in ljubiteljskih laboratorijih je aktivni radij in uranov prah le‘al po mizah, z raznimi poskusi so dokazovali lastnosti sevanja. Seveda se takrat ljudem {e ni sanjalo o dolgoro~nih posledicah, vse je bilo bolj moda kot resno raziskovanje, saj so se v trgovinah pojavljali izdelki kot radijevo milo, moka, razne pija~e, celo lo{~ilo za ~evlje, da o mno‘ici radioaktivnih zdravil niti ne govorimo.

Kar so za opazovanje kosti in organov X ‘arki, naj bi bili za ‘iv~evje N ‘arki. Kar nekaj ~asa in o~itnih primerov je bilo treba, da so se ljudje zavedli {kodljivosti radioaktivnega sevanja. Tudi profesor iz Nancyja je opravil vrsto poskusov z X ‘arki. Med drugim je hotel poslati X ‘arke skozi kremen~evo prizmo. Poskus je bil nepotreben, saj je bilo ‘e dokazano, da kremen~eva prizma ne odklanja X ‘arkov. Toda ko so ‘arki zadeli prizmo, je Blondlot slu~ajno opazil, da je iskra na kontrolnem aparatu svetleje za‘arela. To se ne bi smelo zgoditi, zato je poskus ve~krat ponovil in iskrica je sicer rahlo, a opazno za trenutek za‘arela. 23. marca 1903 je Blondlot objavil v glasilu francoske akademije znanosti odkritje nove oblike sevanja. Sledili so poskusi in vedno ve~ je bilo znanega o N ‘arkih: da prodirajo skozi materiale, ki ne prepu{~ajo svetlobe, kot so aluminij, les in ~rn papir, po drugi strani pa jih zadr‘ijo snovi, ki svetlobo prepu{~ajo, kot sta voda in kamena sol. Ugotavljali so tudi, kaj vse oddaja te ‘arke: ve~ina kovin, pa tudi ‘ivi organizmi. Predmeti, ki so ~ez dan le‘ali na soncu, so oddajali ve~ ‘arkov, prav tako deli telesa pod pritiskom, denimo skr~ene mi{ice. @elezen no‘ novej{e izdelave pa je seval enako kot tiso~ let star no‘ iz arheolo{kih izkopavanj, in tako dalje in tako naprej.

ENI N-@ARKE VIDIJO, DRUGI PA NE Priznati je treba, da vsi znanstveniki pri poskusih niso imeli tako sre~ne roke; veliko jih sploh ni zaznalo mo~nej{ega iskrenja na detektorjih zaradi N ‘arkov, torej takih ‘arkov sploh niso opazili. Sam Blondlot je opozarjal, da je opazovanje zelo individualen dogodek. Pred poskusom je potrebno prilagoditi o~i tako, da si najmanj pol ure v temi. In na detektor oziroma izvor svetlobe je treba gledati bolj od strani, ne strmeti v iskrenje; le tako opazi{ razliko. Pojava tudi ni mogo~e opazovati mno‘i~no, saj se vtisi posameznikov lahko razlikujejo. Ne glede na subjektivne vtise in te‘ko dokazljivost N ‘arkov je njihova popularnost kar rasla. Po nekaj poskusih, ki so kazali na odzivanje ~love{kega ‘iv~evja na N ‘arke, so se zanje ogreli zdravniki, zlasti nevrologi. Kar so za

Konec 19. in v za~etku 20. stoletja je bilo »‘ar~enje« velika moda. Odkar je leta 1895 Wilhelm Roentgen odkril X ‘arke, so znanstveniki kar naprej odkrivali nove oblike sevanja: alfa, beta in gama ‘arke, radijske valove …

Misteriji 17

N ‘ ARKI opazovanje kosti in organov X ‘arki, naj bi bili za ‘iv~evje N ‘arki. Napovedovali so mo‘nost zgodnjih ugotovitev in zdravljenja mo‘ganskih tumorjev. V uglednih znanstvenih revijah, kot sta The Lancet in Nature, so se vrstili ~lanki o N ‘arkih. V francoski reviji Comptes Rendus je na primer v letu 1904 iz{lo kar 54 ~lankov o N ‘arkih in le trije o X ‘arkih. Francoska akademija znanosti je jeseni 1904 nominirala Blondlota za nagrado Lecomte kot najzaslu‘nej{ega fizika. Le ena nagrada je imela ve~jo veljavo, namre~ Nobelova, ki so jo do tedaj podelili trikrat: Roentgenu, Becquerelu in zakoncema Curie. ^etrti~ bi bil lahko na vrsti Blondlot. Kljub vsej slavi pa je bilo vedno ve~ znanstvenikov, zlasti zunaj Francije, ki jih subjektivnost poskusov ni prepri~ala; dvom v obstoj N ‘arkov je bil vedno ve~ji. V Nem~iji in zlasti v Veliki Britaniji so negodovali, odkritega odpora ali celo napada na Blondlota pa ni bilo, saj bi si to lahko razlagali kot stanovsko nevo{~ljivost. Pojaviti se je moral Ameri~an, ki je neobremenjen s pomisleki in predsodki ‘elel priti stvari do dna.

ZVITI AMERIKANEC Robert W. Wood je bil priznan fizik, pa tudi sicer razgledan svetovljan. Ko je pri{el v Nancy, je bil Blondlot kar vesel njegovega obiska. Dogovorila sta se, da bo Wood prisostvoval poskusu z N ‘arki. Blondlot mu je razkazal naprave in pojasnil postopek, vendar ameri{ki gost na detektor-

ju ni opazil nobenega u~inka domnevnega sevanja. Blondlot ga je prepri~eval, da najbr‘ nima dovolj prilagojenih o~i. On sam je ‘arke ne le zaznaval, temve~ celo meril njihovo intenzivnost. Wood se je odlo~il za korak, za katerega je pozneje sam rekel, da je bil nesramen. Prosil je Blondlota, naj poskus ponovi, sam pa je iz poskusnega aparata na skrivaj odstranil osnovni del – aluminijasto piramido, ki naj bi N ‘arke razbijala v valovne dol‘ine, da so vidni in merljivi na posebni razsvetljeni plo{~i. Blondlot je od~itaval dol‘ino ‘arkov kot prej. Wood je neopazno vrnil odstranjeni del aparature in si mislil svoje. Menda je laboratorijski asistent nekaj opazil, saj je do Wooda postal zelo neprijazen. Blondlot je hotel kon~ati s poskusi, ker je bil utrujen, njegov asistent pa ga je pregovoril, da poskusijo {e enkrat. Wood se je spet motal okrog spektroskopa, vendar piramide ni odstranil. Asistent je pognal aparat in se jezen obrnil k svojemu {efu: »Ni~ ne vidim, mislim, da je Amerikanec nekaj premikal!« Vendar se je zmotil, vse je bilo na svojem mestu in Wood je imel dvojno potrditev: en ~lovek je meril ‘arke, ko prizme na aparatu ni bilo, drugi pa ni ni~ videl, ~eprav je bilo s poskusom vse v redu. Wood ni bil hudoben ~lovek; sicer je objavil svoje ugotovitve oziroma dvome, da resni~no obstajajo kak{ni N ‘arki, vendar ni omenjal imen. Za pou~ene seveda ni bilo dvoma, da gre za Blondlota. Skoraj ~ez no~ se o N ‘arkih ni ve~ niti govorilo niti pisalo.

KAJ SE JE DOGAJALO V RESNICI?

Blondlotovi N-`arki so bili zgolj u~inek elektri~nih impulzov ~utnih celic na vidni `ivec, vendar je njihov »odkritelj« verjel vanje vse do smrti.

Blondlot je sicer dobil nagrado Lecomte, vendar v obrazlo‘itvi njegovih zaslug za fiziko N ‘arkov niso omenjali.

ZADNJA PRILO@NOST Revija Revue Scientifique je hotela spo{tovanemu fiziku ponuditi {e eno prilo‘nost. Ponudila mu je preskus ugotavljanja N ‘arkov z dvema lesenima {katlama. V eni je bil kos jekla, ki naj bi oddajal ‘arke, v drugi pa kos svinca, ki naj bi te lastnosti ne imel. Poskus bi seveda izvedli tako, da fizik ne bi vedel, kaj je v {katlah. Blondlot dolgo ni odgovoril, kon~no pa je u‘aljen zavrnil »primitiven« poskus. Tako so N ‘arki v nekaj letih za‘areli in tudi diskretno izginili iz kraljestva znanosti. Blondlot se je razo~aran, zagrenjen in menda celo umsko moten umaknil iz javnega ‘ivljenja. Vendar je do svoje smrti leta 1930 »videl in verjel v svoje ‘arke«.

Dejstvo je, da je bil Blondlot resen znanstvenik in v ~asu svojega domnevnega odkritja ni iskal popularnosti na ra~un novega fizikalnega fenomena. Prou~eval je X ‘arke in njegovo odkritje N ‘arkov je bilo neke vrste stranski produkt. Morda je v nadaljnjem navdu{enju zanemaril nekatera dejstva, ki so bila znanstvenikom znana. Nekateri so tudi opozarjali na tako mo‘nost, a so bili prezrti. Gre za posebnosti ~love{kega o~esa. Sredi{~e mre‘nice v glavnem sestavljajo vidne ~utnice, ~epki, ki so odgovorni za barvno sliko in delujejo pri svetlobi. Na obrobju pa je ve~ ~utnic pali~ic, ki omogo~ajo ~rnobelo gledanje oziroma delujejo tudi pri {ibki svetlobi. V temi ali poltemi se instinktivno obrnemo proti izvoru morebitne svetlobe. Ker ~epki {e niso bili stimulirani, ne vidimo takoj tistega, v kar strmimo, vidimo pa nekaj od strani, kar zaznajo obrobne pali~ice mre‘nice. Zato je videti slabotna ‘are~a ‘ica ali nadzorna plo{~a aparatov za trenutek svetlej{a, ~e jo gledamo od strani, s koti~kom o~esa. Verjetno se je to dogajalo Blondlotu in drugim zagnancem v laboratorijih. Niso videli dejanske spremembe svetlobe zaradi vpliva nekih novih ‘arkov, pa~ pa je bila sprememba u~inek elektri~nih impulzov ~utnih celic na vidni ‘ivec. Ker pa so ravno ~love{ka ~utila tako subjektivna, ni ~udno, da so nekateri videli ve~, drugi manj, tretji pa ni~ – tistega, ~esar sploh ni bilo. Al. Ju.

Prepre~evanje mastitisa in goveje virusne driske

Hydronic za mlekarice E

nda, Elka, Bleha, Visa, Volga in {e vseh drugih dvain{tirideset krav molznic, katerih imena pozna natan~no le Vida, gospodinja kmetije Kuharjevih v Ko{arovcih na Gori~kem, kmetije, ki se pona{a tudi z vzdevkom »Naj kmetije«, to jim je podelil lokalni ~asnik Vestnik, pijejo vodo iz hydronica in ne obolevajo za mastitisom ter ne poka{ljujejo in se veselo sprehajajo po velikem svetlem hlevu, verjetno enem najlep{ih na Slovenskem. Gori~ka »Naj kmetija« si je prislu‘ila imenitni naslov, {e preden je v njej stal hydronic. »Kriterijev je ve~,« pravi [tefan Kuhar, sodobni kmetovalec in na{teje nekatere: velikost, obseg dela, odnos do sokrajanov … skratka vsestranskost. In poudari:

»Kmetija je tudi naravi prijazna, saj nimamo industrijske pridelave.« Skrbno kmetovanje je mlademu mo‘u prineslo tudi priznanje za izjemne koli~ine oddanega mleka, pa {e za kakovost mleka. To so mu podelile Pomurske mlekarne. V naravi ~loveka je, da tisti, ki je ‘e tako dober, ‘eli biti {e bolj{i. Priznanja za izjemno uspe{no mlekarjenje so [tefana spodbudila, da se je odlo~il {e za izbolj{anje vode, ki jo pijejo njegove rekorderke. Vsak dan v sodobnem molzi{~u, posebnem delu svetlega in prostranega hleva, v katerem se ‘ivali prosto gibljejo in pole‘avajo, namolzejo sedemsto litrov mleka. Rekorderka daje dnevno petin{tirideset litrov. Po nekaj mesecih uporabe naprave,

ki deluje na vodo tako, da spremeni njeno molekularno strukturo, tako da je primernej{a za vsa ‘iva bitja, predvsem pa zmanj{a genotoksi~nost vode, ki je v Pomurju v povpre~ju kar precej{nja, [tefan takole opisuje svoje izku{nje: »Po mojem vpliva hydronic na zmanj{anje {tevila somatskih celic, kar prepre~uje razvoj mastitisa. @e prej smo imeli v hlevih malo bolezni, sedaj pa gripe, plju~nice in podobnih obolenj ne poznamo ve~. Nekaj malega imamo problemov s parklji, vendar zato, ker je sedaj vla‘en ~as in tudi ta pasma mlekaric je v tem pogledu precej ob~utljiva.« Torej se z nakupom hydronica zmanj{a {tevilo intervencij veterinarja? »Lahko bi to rekel, vsekakor pa velja za zdravljenje mastitisa. Pri nas ga ni

Pogled v prostrani in z naravno svetlobo oson~eni hlev vzbuja vtis, kot da so Kuharjeve molznice na po~itnicah.

Misteriji 19

HYDRONIC

ZA MLEKARICE

ve~,« je prepri~an za dobro delo in uspehe v mlekarstvu ve~krat nagrajeni [tefan Kuhar in na vpra{anje, ali opa‘a

Vida, o~e Vlado in [tefan Kuhar (desno) se ukvarjajo z intenzivno mle~no rejo zelo skrbno. Na urejeni kmetiji si prizadevajo za ~im bolj naravno rejo in dosegajo uspehe, za katere dobivajo tudi priznanja. Tako imajo priznanje za najve~ oddanega mleka in za »Naj kmetijo« (levo). Dru‘insko razmi{ljajo tudi o lastni predelavi mleka. ^e se bodo lotili sirov, verjamemo, da bodo tudi zanje dobili priznanja in da jih bodo ustvarjali po ~im bolj naravni poti.

Hydronic, naprava, ki se jo vgradi v vodovodni sistem, ne potrebuje ne energije ne kakih kemijskih pripravkov. Deluje na principu kodiranja ali informiranja vode in nosi v sebi posebne informacije, ki vodo kodirajo tako, da je najbolj primerna za govejo ‘ivino. Obstajajo pa tudi hydronici za pra{i~e, pi{~ance, noje in konje ter seveda za hi{no, doma~o rabo. [tefanu in Vidi pri oskrbi ~rede molznic, pripravljajo se, da jo bodo pove~ali

na kravah tudi tak{ne spremembe, kot jih na svojih ‘ivalih rejci pra{i~ev, pravi: »Te‘ko bi kar na oko rekel, da se je z uporabo hydronica spremenila poraba hrane ali pove~ala mirnost krav v hlevu, saj je bila ta o~itna ‘e prej. Nikakor pa hydronica ne bi izklju~il, ker sem z njim zelo zadovoljen in imam zelo pozitiven ob~utek.

na petdeset glav, pomaga tudi o~e Vlado. Molznice jedo seno, dodajajo pa jim {e mo~no hrano, v glavnem beljakovine, vitamine in minerale, glavna sestavina pa je soja: »Vsaka ‘ival ima v u{esu ~ip, ki ji odpira oziroma zapira pot do mo~ne krme. Ob skupnem krmilniku za mo~no krmo senzor zazna kravo in v ra~unalniku je to~no dolo~eno, koliko mo~ne krme je namenjeno posamezni ‘ivali. ^e

Preden voda prite~e v napajalnike, gre skozi filter, da odstrani iz vode ‘elezo, potem pa skozi hydronic (desni, z belim pokrovom), ki spremeni molekularno strukturo vode in jo spremeni v ‘ivim bitjem bolj prijazno in lahko zapi{emo tudi bolj zdravo, saj ima mleko s te farme manj somatskih celic, molznice nimajo mastitisa, ne ka{ljajo …

H YDRONIC

ZA MLEKARICE

Zdrave ‘ivali dajejo veliko mleka, rekorderka kar petin{tirideset litrov na dan.

ima krava dolo~eno dnevno koli~ino mo~ne hrane pet kilogramov, jo dobi v petnajstih do dvajsetih obrokih dnevno. To pa zato, da je energija pravilno razporejena skozi ves dan.« Koli~ina hrane, ki je namenjena ‘ivali, se dolo~i po dveh sistemih. Prvi samodejno upo{teva koli~ino mleka, drugega pa dolo~i [tefan sam tako, da ga ro~no vtipka v ra~unalnik. Vsaki kravi je namenjena dolo~ena koli~ina glede na to, v kateri fazi rasti je. Vodo pa seveda pijejo po ‘elji.

BISTVENO MANJ BOLEZNI Marko Nabergoj, doktor veterinarske medicine, ki ima skupaj z doktorico veterinarske medicine Smiljo Nabergoj v Moravcih veterinarski in‘eniring, strokovno nadzira »Naj kmetijo« na Gori~kem. Opa‘anje reje krav mlekaric, odkar na kme-

tiji uporabljajo hydronic, takole opisuje: »V tej reji so pred dvema letoma, potem ko so postavili nov hlev, montirali tudi hydronic. V tem ~asu se je {tevilo zdravstvenih problemov bistveno zmanj{alo. V prej{njih letih je bilo precej problemov z boleznimi vimena in dihal, v zadnjih dveh letih od monta‘e hydronica pa zdravstvenih te‘av skoraj ni in {e tiste, ki so, jih re{imo brez uporabe antibiotske terapije. Tako se mleka, ki je osnovni proizvod te kmetije, skoraj ni~ ne zavr‘e. V intenzivnih mle~nih rejah, kakr{no imajo Kuharjevi, so najve~ja nadloga akutna ali kroni~na vnetja vimena. To vedno zdravijo z antibiotiki, z injekcijo ali skozi vime (lokalno z injektorjem skozi sesek). V tako {tevilni ~redi bi povpre~no morali imeti 2 do 3 vnetja mese~no. ^e vemo, da te krave dajo 40 litrov mleka in bi v primeru vnetja to trajalo deset dni, je to pribli‘no 1200 litrov izgubljenega mleka.

To pa hkrati pomeni mese~no porabo pribli‘no 42 injektorjev s skupno 250 ml antibiotika za v vime in 120 ml mo~nega antibiotika za v injekcijo. ^e pogledamo {e stro{ke, ena tuba antibiotika z injektorjem stane 500 SIT, dodajmo {e delo veterinarja in izgubo 1200 l mleka in vidimo, da so to veliki stro{ki, zlasti ~e jih izra~unamo za celo leto. Poleg tega je odstranjeno mleko tudi breme za okolje. Pri kravah sedaj tudi ni potrebno ra~unati na rezistenco in bi ob morebitnem obolenju zadostovalo tudi bolj blago zdravilo. Na na{em podro~ju je bilo tudi precej problemov z govejo virusno drisko. @ivali poka{ljujejo, dobijo drisko, nekatere tudi poginejo, mle~nost se zmanj{a vsaj do 50 odstotkov. In to traja nekako deset dni. V tej reji so nekatere ‘ivali sicer poka{ljevale, vendar se mle~nost ni zmanj{ala in tudi drugih problemov ni bilo. @ivali so prebolele infekcijo tako reko~ stoje.« Jo‘e Vetrovec

Misteriji 21

Smo pred epohalnim odkritjem glede izvora ~love{ke vrste?

Najden zvezdni otrok? K

onec marca je bila v Amsterdamu vsakoletna konferenca mednarodne revije Nexus. Eden vidnih predavateljev na konferenci, Lloyd Pye, avtor pred kratkim iz{le knjige Vse na{e vedenje je zmotno (Everything You Know is Wrong), je v o‘jem krogu posredoval prve rezultate {estmese~nih raziskav otro{ke lobanje, najdene v Ju‘ni Ameriki, ki je med strokovnjaki znana tudi kot »Zvezdni otrok« (Starchild). Lobanjo je do sedaj prou~ilo 65 antropologov in drugih strokovnjakov z nekoliko najuglednej{ih ameri{kih univerz. Samo {tirje so odkrito povedali, da take najdbe niso {e nikoli videli, a da je nekaj gotovo: lobanje ni mogo~e uvrstiti v nobeno od znanih evolucijskih linij ~loveka ali humanoidov. Vsi drugi so ostali nemi in nedovzetni za nov izziv. Lobanja ‘e na prvi pogled pritegne pozornost s ~udno geometrijo. Glava ima, gledano od spredaj in od zgoraj, obliko trikotnika s skoraj enakimi stranicami. Kosti lobanje so znatno tanj{e od ~love{kih, vendar so na testih pokazale trdnost, kakor da so iz neprebojnega jekla. Na spoju ~elnega in nosnega dela ni sinusov, niti nobenih sledov, da so kdaj obstajali in pozneje zakrneli, kar pomeni, da to bitje ni govorilo ali pa je izpu{~alo zelo piskave glasove. Toda najverjetneje se ni poslu‘evalo govora, temve~ se je sporazumevalo telepatsko; o takem na~inu sporazumevanja med prvimi prebivalci na{ega planeta pri~ajo tudi najstarej{a izro~ila. Najve~je presene~enje pa je izzval podatek o obsegu lobanje. Povpre~na ~love{ka lobanja meri od 1300 do 1400 kubi~nih centimetrov. Einsteinova je na primer imela obseg 1450 cm3, lobanja tega otroka pa je imela ‘e 1.600 cm3, kar

Kosti lobanje so znatno tanj{e od ~love{kih, vendar so na testih pokazale trdnost, kakor da so iz neprebojnega jekla. pomeni, da bi v zreli dobi lahko dosegla od 1.800 do 2.000 cm3! Glede na vse znane antropolo{ke ugotovitve bitja s tako velikimi mo‘gani niso nikoli ‘ivela na Zemlji. Resda so znanstveniki naleteli na okostja gigantov, katerih glave so bile skoraj dvakrat ve~je od ~love{kih, vendar notranji del lobanje nikoli ni mogel vsebovati ve~jih mo‘ganov od ~love{kih.

NENAVADNA NAJDBA

Lloyd Pye se je rodil leta 1946 v Louisiani, ZDA. Po tridesetletnih raziskavah vseh vidikov evolucije je prepri~an, da ljudje bodisi niso nastali na Zemlji ali pa so nastali ob intervenciji zunajzemeljske inteligence. Njegovo knjigo Everything You Know is Wrong je mogo~e naro~iti na spletni strani www.iuniverse.com, njegova osebna spletna stran pa je: www.lloydpye.com

Lobanja je bila najdena pred dvajsetimi leti v nenavadnih okoli{~inah blizu neke vasice v Ju‘ni Ameriki. Ko je deklica iz vasi peljala ‘ivino na pa{o, je opazila, da je mo~no de‘evje prej{nje no~i z vrha bli‘nje vzpetine odtrgalo del hriba, ki ji je zdaj zaustavil pot. Najbr‘ se je odvalil dobr{en del kremenove kamnine, ker so svetle~i kamen~ki pritegnili dekli~ino pozornost in jo navedli, da je posku{ala poiskati kak{en lep in velik primerek. Takrat je naletela na dve skoraj zlepljeni lobanji. [ele po dveh desetletjih sta lobanji kon~no pri{li v roke strokovnjakov in Lloyd Pye je imel sre~o, da je bil eden izmed njih. Sre~o pa je imela tudi lobanja otroka, saj ~e bi pri{la v roke kak{nega predstavnika uradne arheologije, najbr‘ nikoli ve~ ne bi uzrla svetlobe dneva. Pye pripada skupini raziskovalcev ~love{ke preteklosti, ki je na podlagi zbranih dokazov prepri~an, da na{ izvor ni niti opi~je (darvinisti), niti ~love{ke (kreacionisti), temve~ interven-

NAJDEN

ZVEZDNI OTROK ?

Lobanja otroka, ki naj ne bi pripadala ~love{ki niti nobeni drugi rasi z Zemlje.

cijske narave. [tevilni alternativni arheologi menijo, da se je ~love{ko ‘ivljenje na na{em planetu za~elo z zunanjo intervencijo neke vi{je inteligence, kakor na svoj na~in razlaga tudi Biblija. Toda za razliko od vizije o neki nevidni in neprepoznavni, bo‘anski sili, so intervencionisti prepri~ani, da poznajo na{e vesoljske o~ete in matere. Na vsakih 3.300 let se na{emu planetu pribli‘a deseti planet Son~evega sistema v orbiti med Neptunom in Uranom, v sumerskih mitih znan kot Nibiru. Med enim od teh mimohodov, pred kdo ve koliko tiso~i let, so modreci s planeta Nibiru ugotovili, da so se na tretjem planetu od Sonca razvili vsi pogoji za zasnovanje kraljestva Adama in Eve. Od takrat nas v rednih intervalih stalno obiskujejo in na razli~ne na~ine pu{~ajo svoje sledi, kot so dolmeni in menhirji, Stonehenge, Sfinga in piramide v Gizi, na stotine lokacij po vsem planetu.

VSE NAŠE VEDENJE JE ZMOTNO Lloyd to teorjio v svoji knjigi potrjuje z opisom nenavadnih fosilnih ostankov, artefaktov, ~udnih dogodkov iz

daljne preteklosti, z zapisanimi ali ustno ohranjenimi opisi v izro~ilih prvih civilizacij, pa tudi s kriti~no analizo nemo~i drugih antropologov, predvsem darvinistov, da bi potrdili svoje predpostavke. »Osebno sem prepri~an, da jim to ne bo nikoli uspelo. Uspeli so samo, da nas ‘e dobro stoletje dr‘ijo v zablodi in la‘nem upanju, da bodo nekega dne vendarle odkrili »manjkajo~i ~len«, s katerim bi zaokro‘ili darvinisti~no vizijo. Vendar ljudje nikakor nismo potomci ~loveku podobnih opic, dokaz pa je, da neandertalci, kromanjonci in bitja iz Laetolija jasno potrjujejo razvojno linijo humanoidov, ki so z nami povezani le po zunanjem videzu. Novej{e znanstvene raziskave prav tako govorijo proti evolucionizmu. Kako naj, na primer, pojasnimo dejstvo, da imajo vsi primati v genetski verigi 48, edino ~lovek pa 46 kromosomov? ^e imajo genetiki mo‘nost in ~as, da raziskujejo tudi nekatere banalne povezave med ljudmi, zakaj se ne bi lotili {e tako velikega vpra{anja, kot je na{ izvor? Ali pa so to morda ‘e storili, toda menijo, da {e ni pravi ~as, da nam to objavijo? »Ko so neko~ vpra{ali Einsteina,«

pravi Lloyd, »kako mu je uspelo izdelati njegovo teorijo, je odgovoril, da je povsem zanemaril za~etne predpostavke. Odtod tudi naslov moje knjige (Vse na{e vedenje je zmotno), saj se vse, kar so nas dosedaj u~ili, preprosto ne ujema s celoto, z resnico. Ljudje imamo v na{em celotnem genomu ve~ kot 4000 genetskih napak. Razmislite o tem. Nobena druga vrsta ni niti blizu tak{ni genetski strukturi. Nekaj takega se je lahko zgodilo samo, ~e so tudi prvi ljudje na Zemlji – kar je lahko bila tudi le pe{~ica ~love{kih parov – imeli v svojem genomu isti paket napak. Le tako imajo lahko isto vrsto genetskih napak tako Eskimi kot aborigeni in ves ostali ~love{ki rod. ^e smo nastali iz opicam podobnih bitij, kot trdijo darvinisti, bi tudi ta bitja morala imeti iste napake, kar pa ni res.« Lloyd je sedaj skoraj popolnoma prepri~an, da je »zvezdni otrok« najresnej{i dokaz, ki so ga intervencionisti do sedaj imeli v rokah. Vse dosedanje raziskave ka‘ejo, da je »zvezdni otrok« avtenti~en in edinstven primerek ~love{kega bitja; ~e izvira s tega ali »onega« planeta, pa se bo izkazalo {ele potem, ko bodo kon~ane genetske in druge analize. Aleksandar Milinkovi}

Misteriji 23

Odkrivanje obnovljivih, naravnih virov za barvila

Barve s Severne de‘ele T

ekstilna industrija nas oskrbuje z obla~ili v priljubljenih barvah, ki so sinteti~nega izvora, se te‘ko reciklirajo in resno prispevajo k onesna‘evanju okolja. Problemati~en pa je tudi postopek za pridobivanje »naravnih« barvil iz rastlin, saj pogosto zahteva veliko koli~ino vode in lu‘il (soli iz te‘kih kovin) za fiksiranje. In v mnogih tropskih podro~jih so najbolj priljubljene barvilne rastline izrabili skoraj do iztrebljenja. Ali obstaja bolj{a alternativa, ki bi se tudi ekonomsko izpla~ala? Na severu Kanade, v kraju Hadashville v Manitobi, doktorica Sheila Chmuhalek i{~e odporne rastline za barvila. Eksperimentira z vzgajanjem za to najobetavnej{ih rastlin, ki bi lahko hkrati prinesla blaginjo prebivalcem v tem ekonomsko zaostalem podro~ju, kjer ve~ina ljudi dela manj kot deset tednov na leto. Preizku{a tudi metodo brezlu‘nega barvanja, ki jo je sama razvila in patentirala in ki bo izbolj{ala tradicionalne barvilne postopke. ^e bo v tem uspela, bi lahko njene barve iz poljskih rastlin konkurirale tekstilni industriji, ki z uporabo sintetike slu‘i na milijarde dolarjev, in znatno pripomogle k ~istej{emu okolju. Zgodnji jezuitski misijonarji na tem podro~ju so pisa-

li o sijajnih barvah, ki so jih nosili staroselci, niso pa zapisali, katere rastline so uporabljali. Chmuhalekova potrebuje va{o pomo~, da poi{~e in zbere kar najve~ potencialnih barvil iz gozdov, mo~virij in prerij tega podro~ja. V treh letih, odkar Earthwatch financira njene raziskave, je bil storjen ‘e velik napredek; zadnji dve leti so testirali rastline, ki jih doslej ni {e nih~e upo{teval kot mo‘na barvila, in na{li so ve~ dobrih barv. [e vedno pa niso odkrili prave rde~e barve. Mogo~e bo uspelo vam! Rastlinske izvle~ke se bomo nau~ili pripravljati ter preizku{ati na bomba‘u, volni, konoplji in alpaki, da bi ugotovili, kateri deli rastlin in v katerih delih leta proizvajajo najobstojnej{e barve. Skrbeli bomo tudi za preizkus-

Zgodnji jezuitski misijonarji na tem podro~ju so pisali o sijajnih barvah, ki so jih nosili staroselci, niso pa zapisali, katere rastline so uporabljali.

na zemlji{~a z zasajenimi barvilnimi rastlinami. To je lepa prilo‘nost, da pomagamo razviti alternativo sinteti~nim barvam in da pomagamo lokalni ekonomiji.

TERENSKI POGOJI IN TERMINI Prebivali bomo v skupnih sobah v rustikalnih ko~ah biv{e ukrajinske naselbine, jedli in tu{irali pa se bomo v

bli‘nji sodobno opremljeni hi{i s sanitarijami, toplo vodo in elektriko. Ker na severu Kanade poletno sonce pozno zahaja, bo glavni, doma skuhani obrok iz biolo{ko pridelane zelenjave opoldne, lahka ve~erja iz juhe in solate pa bo okoli devetih zve~er. Termini 2003: Ekipa I: 212.6 • ekipa II: 23.6.-3.7 • Ekipa IV: 21-31.7 • Ekipa V: 414.8 • Ekipa VI: 18-28.8.

V Misterijih v vsaki {tevilki predstavljamo programe, pri katerih lahko sodelujete tudi vi. Za sodelovanje ni potrebna posebna izobrazba ali poznavanje ve{~in; strokovnjaki na terenu udele‘ence nau~ijo vsega, kar je potrebno. Programi Earthwatcha zajemajo tri glavne smeri: raziskovanje, ohranjanje in izobra‘evanje. Stro{ke bivanja vsak poravna sam. Evropski naslov organizacije, ki se ji lahko pridru‘ite: Earthwatch Europe/57 Woodstock Rd./Oxford OX2 6 HJ.UK. Telefon: ++44(0)1865-311-600. http:// www.earthwatch.org

PRODAJA PO PO[TI

INFORMIRANI KOZARCI Njihova posebnost je, da izbolj{ajo vsakdanjo vodo; v njih voda spremeni svoje fizikalno-kemi~ne lastnosti, informacije v kozarcu vzpodbudijo njene samoo~i{~evalne lastnosti. Voda iz informiranih kozarcev je za vsa ‘iva bitja primernej{a pija~a, kar je dokazano z vrsto 3.300 SIT poskusov, ki te~ejo iz meseca v mesec. Tako na primer genotoksi~ni test dokazuje, da kozarec izbolj{a vodo za kakih 40 odstotkov. Ker razli~ne barve razli~no delujejo na ljudi, smo glede na ezoteri~na izro~ila kozarce opremili s simboli razli~nih barv, pri ~emer je v vseh kozarcih osnovna informacija enaka, zeleni in rde~i pa imata {e dodatne informacije. Vsakemu originalnemu kozarcu je prilo‘en certifikat. Za dobro zdravje je priporo~ljivo, da na dan popijemo kakih osem kozarcev vode. Tehnologija Hydronic, po kateri so narejeni kozarci, je bila z zlatim odli~jem nagrajena na 4.100 SITinovacij v Nürnbergu, Pittsburghu in na mednasejmih rodnem sejmu v Celju ter je prejela v Pittsburghu posebno nagrado za uspe{en naravovarstveni izdelek, kristalni globus. Kozarci imajo svoj pomen tudi v barvni terapiji. Iz knjige 4.100 SIT Aura Soma povzemamo, kako barve delujejo na ~loveka: Modra: Deluje na grlno ~akro, vzpodbuja toleranco do sebe in drugih, vero v notranje vodstvo, okrepi odpornost, fizi~no in ~ustveno, zmanj{uje trpljenje... Zelena: Deluje na sr~no ~akro, podpira nas pri sprejemanju odlo~itev, vzpodbuja nov pogled na stvari, prina{a mo~an stik z naravo ... Rde~a: Spodbuja delovanje hormonskega sistema, pomaga premagovati agresivna ~ustva, obnavlja energijo, uravnove{a delovanje prve ~akre, pomaga pri stresu, pri razli~nih strahovih. Opozorilo: Kozarcev ne smemo pomivati v pomivalnem stroju, uporabljati agresivnih pomivalnih sredstev ali vanje to~iti vro~o vodo.

MAGIC LIFE Plasti~na plo{~ica posebnih oblik zaradi svoje oblike zajema energijo iz okolja in jo oddaja v neposredno bli‘ino. Plo{~ica je kodirana z orgonskimi sevalniki in nam pove~a energijo in {~iti pred sevanji, ~e jo nosimo na vrvici okoli vratu ali v prsnem ‘epu. 1.350 SIT

TESLOVA PURPURNA PLO[^A Deluje s svojim indukcijskim magnetnim poljem biostimulativno na celi~ne procese, pove~uje izmenjavo plinov, krepi regenerativne procese in mikro cirkulacijo v obolelem tkivu. Uporabljamo jo zjutraj in zve~er po dvajset minut, tako da jo postavimo na obolela mesta in jo pritrdimo z obli‘em. Uporabljamo lahko tudi dve plo{~i, postavljeni drugo proti drugi. Pomaga tudi proti nespe~nosti in drugim te`avam; prilo‘ena so natan~na navodila. 4.900 SIT

VR^ ZA DOBRO VODO Vr~ za dobro vodo deluje enako kot modri kozarec. Z biolo{kimi testi je dokazano, da zmanj{a genotoksi~nost vode do 40 odstotkov. ^e vodo iz vr~a nato~imo v informirani kozarec, se njegova u~inkovitost pove~a {e za nekaj odstotkov. V vr~ lahko nato~imo liter vode. Tako kot informirani kozarci, tudi vr~ spremeni u~inek alkohola. 11.500 SIT

KRISTALINSKA KROGLA Krogla zagotavlja, da se energija okrog nje su~e desno (preverite z nihalom). V radioni~ni delavnici so ji vsevane informacije, ki razen dobre volje vzbujajo v ljudeh tudi odpornost proti {tevilnim boleznim. Osem centimetrov velika krogla deluje v premeru treh metrov. Poznavalci jih postavijo na ra~unalnik, na delovno mizo, predvsem pa na no~no omarico. 7.900 SIT

RADIESTEZIJSKI PRIBOR Plastificirana rozeta in nihalo z vre~ko sestavljata komplet za radiestezijsko delo. Na rozeti je {est razli~nih skal za ugotavljanje energetske frekvence prostora, predmetov in oseb, za ugotavljanje radiestezijskega potenciala, vitalnih energij, primernosti hrane, pija~, ~ajev, zdravil, zemeljskih sevanj in vibracij ... Na hrbtni strani rozete so natisnjena 4.900 SIT natan~na navodila.

ENERGIJSKA PLO[^ICA Bakrena samolepilna plo{~ica ima vgraviran znak magic life, ki zajema energijo iz okolja in jo dovaja v telo, dodatno pa je napolnjena s pomo~jo orgonskih sevalnikov z informacijami, kodami, ki pove~ujejo energijo v telesu. Uporabljamo jo lahko namesto obeskov, ki so namenjeni dodajanju energije. Plo{~ico nalepimo na zadnjo stran ure, radiestezijsko pa lahko takoj ugotovimo, za koliko nam pove~a energijo. ^e pa uro zavrtimo tako, da se plo{~ica nalega na ‘ile, se energija pove~a {e za nekajkrat. To naj bi bila rezerva, ki jo lahko uporabimo, kadar smo utrujeni, kadar te‘ko vozimo avtomobil, kadar moramo biti zbrani, denimo na izpitih, med pogovori za slu‘bo itd. Posebnost ~istega elektrolitskega bakra iz Zlatarne Celje je, da v stiku s ko‘o po~asi prehaja v telo, ki si ga vzame, kolikor ga potrebuje. Baker v telesu zavira vnetja, bla‘i artriti~ne bole~ine in je sploh prvi znani zaviralec vnetij. Tako je energijska plo{~ica tudi nekaka zapestnica v malem, ki je povsem neopazna. 3.300 SIT

Misteriji 25

ZALO@BA ARA

TELO KLI^E PO VODI

PRIRO^NIK ZA ZDRAVILCE

Zdravnik internist F. Batmanghelidj dokazuje, da si lahko zdravje mo~no izbolj{amo s pitjem navadne vodovodne vode. Medicinsko utemeljeno. Cena: bro{irana 2.900 SIT trda vezava 3.900 SIT

VODNIK PRAKTI^NE AROMOTERAPIJE

ZDRAVILNI ^AJI IN NASVETI

ZDRAVILNA ENERGIJA DREVES

Knjiga je izvrsten priro~nik za vse, ki ‘elijo prebuditi in razviti zdravilske sposobnosti ter k bolj{emu zdravju pomagati sebi in drugim. Opisane tehnike so zelo u~inkovite in vklju~ujejo barve, zvoke in di{ave.

Davno izro~ilo in najnovej{e terapevtske informacije o rastlinskih eteri~nih oljih, ki jih lahko kupimo v vsaki bolje zalo‘eni trgovini z naravno kozmetiko. Enostavni napotki za odpravljanje stresa, zdravljenje bolezni, obogatitev ~utov, masa‘o in kopeli.

âjne me{anice za vse vrste tegob in {e nasvete, s katerimi se jih da olaj{ati, je zbral v svoji knjigi starosta slovenskih zeli{~arjev Joè Tomaìn~i~. V knjigi je ve~ kot 100 izbranih receptov in na stotine nasvetov.

Spoznajte na~ine in vaje za zajemanje zdravilne energije dreves v gozdu, go{~avi ali na vrtu, ne glede na to, kje ‘ivite.

Cena: 3.900 SIT

Cena: 2.900 SIT

ZDRAVA NOSE^NICA

JABOL^NI KIS

^UDE@ OLJ^NEGA OLJA

V ‘ivljenju vsake ‘enske je porod najve~ji dogodek in nanj se je treba pripraviti. Vsaka nose~nica si ‘eli biti zdrava in roditi zdravega otroka. Knjiga opisuje, zakaj je telovadba med nose~nostjo priporo~ljiva in zdrava.

Knjiga, kako uspe{no naredite kis kar doma in na sebi preizkusite njegove blagodejne u~inke. Presene~eni boste, kako lahko ta cenena in enostavno narejena teko~ina deluje na zdravje.

Priro~nik z razlagami, kako olj~no olje varuje pred artritisom, sr~no‘ilnimi boleznimi in rakom na dojki. Ameri{ka uspe{nica na podlagi rezultatov {tevilnih raziskav vodi v svet zdrave in okusne prehrane, ki varuje zdravje.

Cena: 1.700 SIT

Cena: 1.900 SIT

ZDRAVA SREDOZEMSKA PREHRANA To, kar znanost spoznava za resni~no zdravo hrano, jedo ljudje ob Sredozemskem morju ‘e od nekdaj: zelenjavo, pusto meso, ribe, za~inijo z olj~nim oljem in ~esnom ter vrsto imenitnih za~imb. Ve~ kot 100 receptov. Cena: 2.900 SIT

Cena: bro{irana 4.900 SIT trda vezava 5.900 SIT

ZDRAVILNA MO^ GOB Razlaga, zakaj so gobe naravna zdravila, ki ‘e 20 stoletij zdravijo raka, sladkorno bolezen, bolezni srca in druge te‘ave, kako krepijo in s tem prepre~ujejo obolevanje.

Cena: 1.900 SIT

RIBE NA 150 NA^INOV

RI@ NA 100 NA^INOV

Riba je okusen in zdrav obrok. Kak{na je hranilna in energetska vrednost rib, kako ribe pripravljajo v razli~nih krajih po svetu. Vse to in 150 odli~nih receptov za juhe, ri‘ote, solate in druge ribje jedi.

Ri‘ je za ve~ kot milijardo ljudi to, kar je za nekatere narode kruh, za nekatere pa krompir. V knjigi preberite, kako okusne ri‘eve jedi in sladice pripravimo na ve~ kot 100 na~inov in zakaj ri‘ ni le hrana, temve~ tudi zdravilo.

Cena: 1.600 SIT

Cena: 1.900 SIT

Naro~ilnica Misteriji Naro~am izdelke:

koli~ina

cena

pla~al bom po povzetju {t. ~lanske kartice: EU KARANTA AMEX VISA s kartico {t. kartice: veljavnost do: podpis: ime in priimek: ulica in hi{na {tevilka:

UGANKARSKI SLOVAR I. IN II. DEL Dve knjigi - ugankarska gesla na ve~ kot 700 straneh - Za vse strastne ugankarje, ki jim je re{evanje kri‘ank v veselje in kratek ~as. Cena posamezne knjige: 2.490 SIT

SANJE

SPOMINI

Kaj pomenijo sanje, ki so lahko vesele ali pa tema~ne? Knjiga je pravi ka‘ipot pomena razli~nih sanj. Zato pride prav vsakomur, ki verjame, da so prav njegove sanje pripomogle k njegovi usodi.

Barvna spominska knjiga za otroke – od rojstva do za~etka {olanja ali {e dlje. Lahko je tudi primerno darilo za va{ega mal~ka. Morda vam bo neko~, ko bo starej{i, zelo hvale‘en, ker ste opisali njegove prve korake.

Cena: 1.900 SIT

Cena: 2.990 SIT

po{tna {tevilka, po{ta: kraj, datum, telefon: Naro~ilnico po{ljite na naslov: ARA, [martinska 10, 1000 Ljubljana tel.: 01/431-20-25, faks: 01/230-16-27, e-mail: ara @ zalozba-ara.si Vsi izdelki so naprodaj tudi v trgovini AUREA BTC, hala A Ljubljana, tel. 01/541-17-60.

PRIPORO^AMO: Kozmobiolo{ki koledar 1961 - 1985 (1.900 SIT) • @iveti z revmatizmom (1.900 SIT) • Varujmo srce (1.900 SIT) • Napovedovanje usode z igralnimi kartami (2.900 SIT) • Prerokovanje s ciganskimi kartami (2.900 SIT) • V kraljestvu za~imb (1.900 SIT) • Kuhinja zlatega polja (1.900 SIT) • Kuhinja zlatega polja – ka{e (trda vezava 2.900 SIT, bro{irana - 1.900 SIT) • Kuhinja zlatega polja – od polente do kuskusa (2.900 SIT)

ZALO@BA ARA

^ESNOVE JEDI S ~esnom je mogo~e prepre~iti sr~ne in ‘ilne bolezni, ~esen krepi imunost, premaguje klice... Vsakdanje u‘ivanje je najmanj, kar lahko storimo za svoje zdravje. V knjigi ^esnove jedi je ve~ kot 100 receptov. Cena: 2.900 SIT

^ESEN, ^UDE@NO HRANILO

BIOHRANA

RECEPTI ZA BIOHRANO

POTOVANJE DU[

USODA DU[

Najsodobnej{a znanstvena spoznanja iz 2000 raziskav o neverjetni zdravilni mo~i te ‘e tiso~letja znane rastline in njenem vplivu na resnej{e bolezni sodobnega ~asa...

Je temelj zdrave prehrane. Vsebina te knjige so spoznanja, izku{nje in ugotovitve o pomenu prehrane, o zdravi prehrani, ki lahko izredno dobro vpliva na vsakogar. Knjiga opisuje na~ela in svetuje izbor bio‘ivil.

Ve~ kot 100 receptov za biohrano za {tiri letne ~ase. V knjigi boste lahko prebrali tudi o smernicah za prehrano starej{ih, o zdravi prehrani mladih, o vmesnih obrokih hrane in o kakovosti bio‘ivil.

V knjigi najdemo odgovore na ve~na vpra{anja, kaj se dogaja z du{o, ko ~lovek umre, bodisi naravne bodisi nasilne smrti. Kdaj in kako se du{a odlo~i, da pride v ~lovekovo telo? Kaj se dogaja z du{o med dvema ‘ivljenjema?

Ameri{ki mojster hipnoterapije Michael D. Newton je na podlagi {tevilnih seans pri{el do novih odkritij o usodi du{ in to popisal v ve~ kot 500 strani debeli knjigi, ki v obliki intervjujev odstira pogled v skrivnost zasmrtja. Knjiga je ameri{ka uspe{nica.

Cena: 1.900 SIT

Cena: 1.600 SIT

Cena: 3.300 SIT

Cena: 5.500 SIT

KAKO VIDIMO, BEREMO IN IZBOLJ[AMO AVRO

KAKO ODKRIJETE VA[A PREJ[NJA @IVLJENJA

Priro~nik za spoznavanje avre in razlage, kako se jo nau~imo gledati in spoznavati njen pomen; kako nam avra ka‘e na podlagi bioenergijskih zevov du{evno in telesno stanje.

Priro~nik korak za korakom vodi do znanja, kako se sami, brez terapevta, spustimo v prej{nja ‘ivljenja in odkrijemo vzroke morebitnih bolezni, preganjavic, stisk, ki izvirajo iz davnine.

Cena: 1.900 SIT

Cena: 2.900 SIT

KAKO SE NAU^IMO AVTOMATSKEGA PISANJA

KAKO POVE^AMO SAMOZDRAVILNE SPSOBNOSTI

Priro~nik, ki vas pou~i, kako prek avtomatskega pisanja vzpostavite stik z Vi{jim jazom, ki vas vodi in vam svetuje, komunicirate z drugimi bitji, ki vam posredujejo razli~ne informacije, dobite odgovore...

Sami lahko veliko storimo za svo je zdravje. Prisluhnimo naravi. Napotki za klistiranje, post, teles no vadbo in savnanje. Kako, ko liko in kdaj naj bi jedli, da bi spre menili svoj svet zdavja. Cena: 1.900 SIT

KAKO VPLIVAJO OSEBNA [TEVILA

PRIKRITA ZGODOVINA ^LOVE[KE RASE

S pomo~jo {tevil, vsako ima svoj pomen, lahko bolje spoznamo sebe in ljudi, ki nas obkro‘ajo. [tevila nam lahko pomagajo ustvariti lep{e ‘ivljenje, z njimi lahko pokukakmo v preteklost, razumemo sedanjost in na~rtujemo prihodost. Cena: 2.900 SIT

Knjiga opisuje izkopanine, ki jih v muzejih skrivajo v depojih; strokovnjaki ne znajo razlo‘iti njihovega porekla; seznanja tudi s predmeti, katerih starost ocenjujejo na milijone let, ~eprav je ~love{ka rasa uradno stara {ele 100.000 let. Cena: 3.900 SIT

Cena: 2.900 SIT

Vaje za trebuh in hrbet videokaseta z vajami za krepitev hrbtnih in trebu{nih mi{ic ter bolj{o gib~nost. (36 min.).

Vaje za noge in zadnjico videokaseta za krepitev mi{ic nog, bokov in zadnjice (38 min.).

3.380 SIT

Knjige naro~ite z naro~ilnico, natisnjeno na levi strani. Naro~ila tudi po telefonu:

01/431 20 25.

Vse knjige prodajajo tudi v trgovini AUREA - BTC, hala A, tel.: 01/541 17 60.

Vaje za raztezanje stretching. videokaseta z vajami za ohranjanje in pridobivanje gib~nosti celega telesa (47 min.). 3.380 SIT

Program za sprostitev je namenjen vsem, starej{im od 12 let.

kaseta 1.300 SIT zgo{~enka 1.900 SIT

DARILO Za knjige, ki jih boste naro~ili po povzetju DO 20. DECEMBRA 2002 2002, bo po{tnino za vas pla~ala zalo•ba ARA.

SRE^NO 2003

Misteriji 27

PRODAJA PO PO[TI

INFORMIRANI LON^EK

KOZMOBIOLO[KI VZGLAVNIK

Informirani lon~ek dopolnjuje program informiranih izdelkov. Ima enake lastnosti kot modri kozarec; fizikalno vpliva na razdru‘evanje molekul v teko~inah in jih tako omeh~a. Zato imajo ~aji, ki jih pripravljamo v lon~ku bolj{i okus, o‘ivljena voda potegne iz rastlin ve~ u~inkovin. Na informiranih lon~kih so odtisnjeni posebni simboli “magic life” v ~akrinih barvah, ki ugodno delujejo na zdravje. Lon~ki imajo razli~no obarvane robove, da si lahko izberete svojega. Informirane lon~ke lahko pomivate v stroju, primerni so za vse vrste vro~ih napitkov, tudi za juhe. 3.300 SIT

TELEFONSKA ZA[^ITA NORAD Telefonska za{~ita Norad je samolepilna bakrena plo{~ica s premerom 12 milimetrov. Nalepimo jo na mobilni telefon v bli‘ini antene ali znotraj na baterijo. Z informacijami, ki jih oddaja, zmanj{uje negativni vpliv sevanja mobilnih telefonov za ve~ kot sedemdeset odstotkov. Tako ob~utno zmanj{uje tveganje okvar kromosomov, ki jih povzro~a sevanje. Doma in v tujini nagrajena za{~ita Norad je preverjena z biolo{kim testom in z merjenjem u~inkov na ~lovekovo biopolje. 2.975 SIT

ATLANTIDSKI PRSTAN IN PLO[^ICA Sta srebrna, oblikovana tako, da posebni liki sprejemajo in oddajajo kozmi~no energijo in s tem {~itijo pred negativnimi sevanji. Ugodno delujejo na zdravje in dobro po~utje, prepre~ujejo nesre~e. Oblika prstana izhaja iz davnine, saj so u~inki likov, ki so skrbno vdelani v celjski srebrni nakit, znani ‘e iz ~asov faraonov. Velikosti prstana: od 16 do 26 mm notranjega premera. prstan 8.900 SIT plo{~ica 8.900 SIT

Narejen je iz lu{~in v Sloveniji biodinami~no pridelanega pra‘ita pire. V lu{~inah pire je vskladi{~ena kozmi~na energija, ki dobrodejno deluje na vsa ‘iva bitja. Vzglavnik je velik 40 x 40 cm, je primerno napolnjen, da je mehak in zra~en ter se prilagaja vratu in glavi. Mnogi ga uporabljajo tudi v terapevtske namene, za bla‘enje bole~in v vratu, hrbtenici, zmanj{eval naj bi 4.900 SIT smr~anje itd.

BAKRENE ZAPESTNICE Zmanj{ujejo ali odpravljajo bole~ine, ki jih povzro~ajo revma, artritis, i{ijas, lumbago, igranje tenisa, golfa, ko{arke... Mnogi, ki nosijo zapestnico, zmanj{ajo ali pa celo opustijo jemanje protibole~inskih zdravil in tako veliko naredijo za svoje zdravje. Velikosti zapestnic: od 15 do 19 cm premera. Naprodaj so tudi posrebrene ali pozla~ene. a) bakrena 3.700 b) bakrena informirana 4.990 c) posrebrena 5.700 d) pozla~ena 9.600 in e) pozla~ena z gravuro 12.500 SIT

AJDOV VZGLAVNIK Ajdov vzglavnik je napolnjen s 3,3 kilograma lu{~in biolo{ko pridelane ajde, velik 70 x 50 cm. Lahko ga poljubno oblikujete in si sami dolo~ite najprimernej{o vi{ino. Se ne greje in je zelo zra~en. Primeren je za vse ljudi, predvsem pa za tiste, ki imajo bole~ine v vratu, glavi, hrbtenici ... 9.800 SIT

SOLNA LU^ Solna lu~ izredno ugodno deluje na po~utje in zdravje, saj seva negativne ione in oddaja v prostor ‘ivljenjsko pomembno desnosu~no bioenergijo, s katero se, ~e je potrebno, napolni vsako telo. Njeno blagodejno delovanje je priporo~ljivo predvsem ob televizorjih, ra~unalni{kih ekranih, mobilnih telefonih, patogenih sevanjih ... V prodaji po po{ti so naprodaj te`ke: a) 3 - 4 kg 10.900 SIT b) 4 - 5 kg 11.815 SIT c) 5 - 6 kg 13.900 SIT

RADIESTEZIJSKA NIHALA ^AKRINA MAJICA ^akrine majice iz Avstralije telesu dovajajo bioenergijo s pomo~jo mo~nih nihanj nenavadno ‘ivih barv (njihove intenzivnosti se na papir ne da natisniti) in tako polnijo avro in izbolj{anje zdravje. Velikosti S, M, L, XL, XXL. 14.900 SIT

Karnak (a) (nova oblika), Izis (b) - 6 in Izis (c) - 4 (oba novej{a oblika) so med najbolj znanimi radiestezijskimi nihali. Nihali Izis sta poimenovani po egip~anski boginji Izidi, primerke tako oblikovanih nihal so na{li v izkopanih egiptovskih sarkofagih. Uporabljamo jih za preiskavo {kodljivih sevanj, iskanje vode, izbiranje primerne prehrane, doziranje, pa tudi za diagnosticiranje. Cena posameznega nihala: 4.900 SIT

Skrivna sporo~ila v alegori~nem slikarstvu (1)

Zagonetni slikar D

ruga polovica sedemnajstega stoletja je bila ~udna. Tudi na Kranjskem. Kruta tridesetletna vojna, ki je pometla z dobr{nim delom evropskega prebivalstva, je pustila globoko sled v razmi{ljanju slehernika, pa naj jo je ob~util na lastni ko‘i ali pa je morda o njej le sli{al iz ust potovk, bera~ev ali celo od samih bojevnikov. Kr{~anstvo je vsaj v avstrijskem cesarstvu potolklo reformacijo. Cerkve so rasle kot gobe po de‘ju, njihova oprema se je bohotila v razko{ju baroka, ki je na na{a tla silil tako iz mediteranskega konca kot tudi iz severnih de‘el. Plemstvo je tekmovalo z nabo‘no umetelnostjo, gradili so novi dvorce, modrokrvni veljaki so svoje obraze potrpe‘ljivo nastavljali zvedavim pogledom slikarjev, sobane gospode so se polnile z umetni{kimi deli ve~je ali manj{e kakovosti. Posla za mojstre ~opi~a in dleta je bilo na ostajanje. Ne le za doma~ine, skorajda vsak pri{lek si je lahko prislu‘il kos kruha, pa {e za maslo in kozar~ek rujnega so bili krajcarji na razpolago.

Kdo je skrivnostni mo‘, ki se nam tako navihano nasmiha s platna? Je bil res tako strasten kadilec, da mora vedno dr‘ati v rokah ali ustih pipo tobaka, ali pa je morda z njo hotel povedati kaj ve~? bro popredal~kali vse stavbenike in kiparje, jim med slikarji nagajivo uhaja iz rok skrivnostne‘, ki ga zgodovina pomni le po njegovem umetni{kem vzdevku Almanach. Pa ni bil nikakr{en kdorsibodi ta navihanec. Zelo spo{tovan gospod je bil bojda, in kot umetnik zelo cenjen. Kar podajala si ga je grajska gospo-

da bli‘nje in daljne ljubljanske okolice. Na Bokalcah je poslikal stene na novo predelanega gradu, tudi v Polhovem Gradcu si je obilo prizadeval. Freske v Hudi~evem turnu, vrtnem paviljonu gradu Soteska v dolini Krke, so bojda njegovo delo. Stropne slikarije osmerokotne cerkve v Stra‘i pri Novem mestu, ki se po tlorisni obliki spogleduje z mo{ejo Al Aksa v Jeruzalemu, pripisujejo njegovi roki. Nedale~ stran se je grad Luknja nad izvirom Temenice pona{al z njegovimi deli, dokler ga dacarji, ki so si izmislili davek na stre{no povr{ino, niso zapisali propadu. Lastniki so enostavno sneli kritino, pa so bile dajatve manj{e. V sami Ljubljani so vsaj za nekaj fresk v kne‘jem dvorcu trdili, da so njegov prispevek. Da je mera ‘e skoraj polna, je barve nana{al po stenah soban v I{kem turnu.

GARA^ Dandana{nji ima stroka, ki se ukvarja z rezultati vsega tega truda, obilo dela, pa tudi nemalo vzrokov za akademske prepire. In ~e so razmeroma do-

V Narodni galeriji v Ljubljani hranijo sliko Kvartopirci II, ki je eno najbolj skrivnostnih Almanachovih del. Mo‘akar s pipo na skrajni desni naj bi bil slikarjev avtoportret.

Misteriji 29

Z AGONETNI

SLIKAR

In res to {e ni bilo vse; tudi platno mu je bila dobrodo{la podlaga. V zapu{~inskem zapisniku Maksa Antona Polhograjskega, ki je leta 1731 preminul v Ljubljani, je navedenih 23 Almanachovih slik, inventar Franca @ige Engelhausa s Studenca pri Igu jih v letu 1739 navaja 20. V jedilnici fran~i{kanskega samostana v Ljubljani je njega dni visela njegova slika svetega Fran~i{ka Serafinskega, v Mekinjah pri Kamniku se pona{ajo s svetim Kolomanom. Zagreb dandana{nji hrani Valvasorjevo grafi~no zbirko, v kateri so tudi tri risbe tega mojstra, kar sploh ni ~udno, saj ga je Janez Vajkard Valvasor povabil kot zunanjega sodelavca v grafi~no delavnico na gradu Bogen{perk, ko je pripravljal slikovno opremo za svoje knjige.

SKRIVA^? Na teh risbah je celo podpisan, kar je prava redkost. Mo‘akar je bil ali zelo skromen ali pa morebiti tako zaverovan

Ena redkih cerkva z osmerokotno ladjo na slovenskih tleh stoji v Stra‘i pri Novem mestu. Zgrajena je bila v poznem 17. stoletju, freske na stropu, ki so jih lani restavrirali, naj bi bile Almanachove.

vase, da je bil prepri~an, da se mojstrstvo njegove roke prepozna ‘e na dale~ in je torej brez potrebe {e kak{no dodatno kracanje po platnu. Kakr{en koli je ‘e bil vzrok, podpisa ni tudi na dveh velikih platnih, ki ju hrani Narodna galerija v Ljubljani, za kateri v strokovni literaturi najdemo podatek, da sta to dva najve~ja skupinska portreta v na{i umetnosti, saj so osebe na obeh menda upodobljene po ‘ive~ih osebkih. Na obeh je naslikana bolj ali manj vesela dru{~ina, ki igra karte in si zraven privo{~i po‘irek. Prav zaradi prizorov ju danes imenujejo kar Kvartopirci I in Kvartopirci II. Dele‘ni sta prav posebne pozornosti stroke, saj so v baro~nih zapisih na{li podatek, da je slikar na njiju upodobil tudi samega sebe. Resni~no ~udno, ~e upo{tevamo, kako nerad se je predstavljal in to kljub dejstvu, da ga je Valvasor v Slavi vojvodine Kranjske opisal kot »slavnega slikarja«. ^etrt stoletja po smrti na{ega polihistorja ga je Janez Gregor Dolni~ar, eden od ustanoviteljev Academie operosorum, zapisal kot »Almenaco Belga«. Ta edina narodnostno obarvana zabele‘ka je bila zadosten razlog, da ga dandana{nji uvr{~amo med flamske slikarje, ki so bili dokaj {tevilni gostje v na{ih krajih. Na prelomu tiso~letja mu je umetnostni zgodovinar Uro{ Lubej celo posku{al pripisati pravo identiteto z imenom in priimkom. Po njegovih predvidevanjih naj bi bil Almanach vzdevek flamskega umetnika Harmana Verelsta, ki je z dru‘ino prek Italije pripotoval v Ljubljano, ostal na Kranjskem dobra tri leta in se potem preselil na Dunaj. A nekako ne moremo verjeti tem trditvam, ~e se{tevamo prej na{teta dela, ki naj bi jih postorila njegova roka, {e bolj neverjetna pa postane ta mo‘nost, ~e k njim pri{tejemo {e sloviti Celjski strop, freske na gradu Grm v Novem mestu, pa one v grajski kapeli na Bledu, kar mu v najnovej{em ~asu pripisuje priznani slovenski kastelolog Ivan Stopar. Za povrh pa v knjigi Die Kunst-

Hudi~ev turn v nekdanjem parku gradu Soteska, kjer je Almanach prispeval poslikavo. Tudi tloris te zgradbe, ki spominja na {tiriperesno deteljico, je v bistvu osmerokotnik. Kot ka‘e, so se nekateri gradbeniki na prehodu renesanse v barok zgledovali po mo{eji Al Aksa v Jeruzalemu. Morda pa se za takim na~inom gradnje skriva {e dejstvo, da so se veljaki tiste dobe sicer na skrivaj, a zelo intenzivno ukvarjali tudi s »~rno umetnostjo«, ki ji danes z eno besedo re~emo ezoterika.

zustände Krains, ki je v Grazu iz{la leta 1884, Eduard Strahl pi{e, da je bil Almanach gostoljubno sprejet na gradovih baronov Erbergov na Ostrem vrhu, v Stari Loki in v Dolu. Kar nekoliko preve~ opravkov se je nabralo za dobrih tiso~ dni, kolikor jih je na na{ih tleh pre‘ivel Harman Verelst. Kdo in odkod bi torej lahko bil skrivnostni mo‘, ki se nam na dveh slikah tako navihano nasmiha s platna? Je bil res tako strasten kadilec, da mora vedno in povsod dr‘ati v rokah ali ustih pipo tobaka, ali pa je morda z njo hotel povedati kaj ve~? Ivan Mohori~

Leonardo da Vinci je v svojih delih uporabljal alkimisti~na na~ela

Tajna vesoljna harmonija V

eliki genij Leonardo da Vinci je vi{ek svoje ustvarjalnosti glede tematike in ekspresivnosti dosegel z Giocondo (Mono Lizo), kultnim delom, ki mu doslej ni bilo para, v katerega je slikar vlo‘il vse svoje znanje in kjer je z metodo bo‘anskih proporcev dosegel nedosegljivo. Renesan~no obdobje je za razvoj vizualne in literarne umetnosti ter znanosti najpomembnej{e. Lahko bi ga primerjali s talilnim loncem, v katerem so nastale teorije, slikarska dela in razprave, ki so odlo~ilno vplivali na leta, ki so sledila. Italija, univerzalno priznana zibelka kulture, je bila sredi{~e inovativnih miselnih tokov, {e zlasti kar zadeva upoda-

V Leonardovem opusu so jasno razpoznavne hermeti~ne in alkimisti~ne zna~ilnosti iniciacijske poti, ki jo je moral prehoditi veliki mojster. bljajo~e umetnosti. Na podro~ju strukturiranja slikarskega dela je igrala izredno pomembno vlogo risba. @e od polovice 14. stoletja je risba v Toskani veljala za osnovo umetnosti, kot dokazujejo tudi Cenninijeva dela. Ta se namre~ v razpravi z naslovom »Knjiga umetnosti« obra~a na mlade umetnike z besedami: »Ko za~ne{ risati, se dr‘i vodila resnicoljubnosti.« Okrog leta 1450 je priznani izobra‘enec Ghilberti v knjigi »Komentarji« zatrdil: »Kipar je prav tako popoln kot risar in slikar.« To pojmovanje umetnosti, ki je stremelo k uresni~evanju harmoni~nih oblik, je v 16. stoletju doseglo vi{ek in zlasti v Firencah postalo temelj novega ustvarjalnega zagona. Eden najeminentnej{ih snovalcev kulturne in slikarske reforme tega ~asa je bil prav gotovo Leonardo da Vinci, eklekti~ni genij, ki je bolj kot vsi drugi utele{al duh stilisti~ne preobrazbe, ki je v kromati~ni materiji iskala bistvo ‘enske lepote in skozi skrivnostno kromati~no alkimijo na slikarskem platnu ovekove~ala izmuzljive poteze idealne ‘enske.

ZLATI REZ V UMETNOSTI Leonardov Vitruvijski ~lovek temelji na bo`anskih proporcih.

Univerzalna harmonija, ki pre‘ema ‘enski lik, je dose‘ena s preudarno uporabo barve, katere doziranje je bila pra-

Leonardo je verjel v ustvarjalni princip, temelje~ na kanonih harmonije, ki s preprostimi zakoni povezuje celoten univerzum. Na sliki je njegov avtoportret.

va mala znanost. Osnovni element so predstavljale zemeljske barve. A poglejmo, kaj se skriva v neponovljivih ‘enskih portretih, ki jih je izdelala plodna Leonardova roka. Prvi namig najdemo v delu fran~i{kanskega meniha in matematika Luce Paciolija (Borgo San Sepolcro 1445-1514) z naslovom De divina proportione, ki ga je ilustriral sam Leonardo. Razprava je posve~ena zlatemu rezu (ali bo‘anskemu proporcu), ki izhaja iz posebne raz-

Misteriji 31

T AJNA

VESOLJNA HARMONIJA

delitve dolo~enega segmenta. Veliki matematik Evklid je to poimenoval »razmerje med ve~jim in manj{im delom«. Preprosto povedano, to estetsko na~elo izhaja iz harmoni~nega odnosa, ki nastane med deli nekega predmeta ali med deli in celoto. Princip ni uporaben le v slikarstvu, temve~ tudi na drugih podro~jih, kjer je pomembna kompozicija, na primer v gradbeni{tvu. Leonardo je verjel v ustvarjalni princip, temelje~

na kanonih harmonije, ki s preprostimi zakoni povezuje celoten univerzum. V portretu Cecilie Gallerani, bolje znanim pod naslovom »Dama s hermelinom«, Leonardo uporabi zlati rez, da ujame najintimnej{e bistvo mlade ‘enske ter poudari njeno krhko in brez~asno lepoto ter njeno notranjost. Magi~na harmoni~nost, ki preveva sliko, gledalca uro~i, da se le s te‘avo odtrga od mojstrovine.

Tudi »Devica v votlini«, ki zdru‘uje hermeti~ne in simboli~ne elemente, je zasnovana z upo{tevanjem principa zlatega reza. Skupina figur je vrisana v piramido, vrh katere le‘i nad glavo Device Marije. Geometri~na strogost figur ne hromi, temve~ le {e poudari njihovo gibanje in jim daje neverjetno tridimenzionalno razse‘nost. K temu pripomore tudi uporaba plasti rjavkastega laka, ki ne‘no bo‘a povr{ine in gradi oblike: sfumato tehnika, najve~ji Leonardov izum, ki njegove slike naredi ‘ive.

MONA LIZA JE KAMEN MODROSTI

Leonardo da Vinci: Portret Mone Lize (La Gioconda), Louvre, Pariz.

Veliki genij je vi{ek svoje ustvarjalnosti glede tematike in ekspresivnosti dosegel z Giocondo, kultnim delom, ki mu doslej ni bilo para, v katerega je slikar vlo‘il vse svoje znanje in kjer je z metodo bo‘anskih proporcev dosegel nedosegljivo. ^e Mono Lizo natan~no pogledamo, vidimo, da sta desna in leva stran slike nekoliko asimetri~ni. To se najbolje vidi v ozadju slike, saj je obzorje na levi strani precej ni‘je od tistega na desni. In ko usmerimo pogled na levo stran slike, se nam zdi ‘enska na sliki vi{ja, obratno pa, ~e gledamo desno polovico slike. Kot kak dobro izu~eni alkimist je Leonardo vse natan~no prou~il, da bi dosegel kamen modrosti, v na{em primeru popolnost. Gioconda ni negibna, hladna in nema materija, temve~ ‘enska,

ki ‘ivi in diha. Subtilni prehodi svetlobe in sence nenehno spreminjajo izraz in razpolo‘enje na Giocondinem obrazu, kar daje vtis ‘ivljenja in spreminjanja. Bo‘ansko delo je gotovo. Vzvi{eni hierofant Leonardo da Vinci je naredil ~ude‘. V Leonardovem opusu so jasno razpoznavne hermeti~ne in alkimisti~ne zna~ilnosti iniciacijske poti, ki jo je moral prehoditi veliki mojster. Ni naklju~je, da ga je Vasari imenoval ~lovek - mag, ki obdeluje formo, da prebudi umetnost, ki spi v globinah vsakega posameznika. Sposobnost, da zna to umetnost tudi dejansko »pri~arati«, pa je podarjena le redkim. Da Vinci je nenehno prou~eval naravo v vseh njenih oblikah in si pridobil spo{tovanja vredno znanje, ki bi ga lahko primerjali z alkimisti~nim Velikim delom (Opus magnum). Videti je namre~, da se kromati~ni procesi razodevajo skozi tako imenovani »atanor«, alkimisti~no pe~, ki je omogo~ala spreminjanje ne‘lahtne materije v ‘lahtno. Veliko delo je sredstvo, namenjeno doseganju znanja in razsvetljenja tistih, ki so se odlo~ili za pot v iniciacijo. Tudi to znanje, ki je povezano s pravili za dolo~anje popolnosti, se spreminja, kar je vidno med drugim v umetnosti in v posve~enih hramih. Pomislimo le na velike katedrale, v katerih so ovekove~ena simboli~na in alkimisti~na sporo~ila, ki niso naklju~na, temve~ so tesno povezana s potjo spoznavanja in kot taka dostopna le posve~enim.

T AJNA

VESOLJNA HARMONIJA

LEONARDO DA VINCI – ALKIMIST

V portretu Cecilie Gallerani Leonardo uporabi zlati rez, da ujame najintimnej{e bistvo mlade ‘enske ter poudari njeno krhko in brez~asno lepoto ter njeno notranjost. Sliko hrani muzej Czartoryski v Krakovu.

»Devica v votlini« zdru‘uje hermeti~ne in simboli~ne elemente. Skupina figur je vrisana v piramido, vrh katere le‘i nad glavo Device Marije. Sliko hranijo v Louvru, Pariz.

Z besedo »alkimija« {e danes veliko ljudi poenostavljeno ozna~uje nekdanjo prakso spreminjanja ne‘lahtnih kovin v zlato. Alkimisti~na pot je v resnici veliko bolj kompleksna in {irokopotezna ter v sebi zdru‘uje najrazli~nej{a znanja, kot so geometrija, matematika, astronomija in mineralogija, da omenimo le nekatere. Prav v zvezi s pojmom univerzalnosti je Leonardo ob ve~ prilo‘nostih komentiral: »Slikar ni vreden pohvale, ~e ni univerzalen.« S temi besedami je veliki mojster pokazal na prizadevanje ustvarjalca, da globlje spozna stvari, ki ga obkro‘ajo, saj le tako lahko prika‘e intimno naravo ~loveka, ‘ivali in rastlin. V fragmentu kodeksa Leicester beremo Leonardove besede: »Zemlja ima vegetativno du{o«, iz ~esar lahko razberemo, da obstajajo fine vzporednice med ‘ive~o strukturo in sestavo Zemlje ter da so gorovja kosti tega orja{kega organizma, lehnjak hrustanec, vodni tokovi kri, plima in oseka pa dihanje. Vegetativna du{a ali anima mundi prebiva v vulkanih, ki jih je Leonardo imenoval »ogenj, ki je bil vdahnjen Zemlji«. Ocean pa je bil v skladu s ptolomejskim sistemom neskon~na reka, ki se vije okrog kopnega. Leonardo jo je imenoval »jezero krvi, ki obkro‘a srce«. Tak{no pojmovanje predpostavlja, da vse ‘ive in ne‘ive stvari na Zemlji – kamnine, vegetacijo, cvetje in ljudi – preveva ena in ista ‘ivljenjska sila, ali bolje re~eno, animizem, ki se seli s ~lovekove ko‘e na konkrecijo kamnin, s cvetnega lista na valovanje vodne gladine. Vse diha. Vse stvari preveva ‘ivljenje. Substanca sveta je enaka substanci, iz katere je ~lovek, in ~lovek je sestavni del univerzuma, makrokozmos. V svojih ~arobnih delih je Leonardo »bo‘anski proporc« mojstrsko ovekove~il in mu omogo~il, da se {e naprej {iri v neskon~nost.

Hoja s pedometrom Podvojimo energijo v dveh tednih O‘ivljeno ‘ivljenje Mo{ke spolne celice Najva‘nej{a je gibljivost Alergijske bolezni Samo en cvet ... Zlorabe mo~i v na{i dru`bi Mo~ izhaja iz stiske Alternativna medicina Zdravljenje astme z jogo Primerna obutev Zakaj nas ~evlji ‘ulijo? Jod in {~itnica Z morskimi algami nad debelost? Mladi in nasilje Je hrana povezana z nasiljem? Hitro kuhanje Nevarnost iz mikrovalovne pe~ice? Solata kot popoln obrok Skrivnosti slastne solate Vitamini Vitamin A lahko {koduje Nega ko‘e Lahko prepre~imo strije Osebni in duhovni razvoj Za lep{e ‘ivljenje

NARO^ITE SI ZDRAVJE POKLONITE GA PRIJATELJEM 01/231 93 60; 031/662 092

Misteriji 33

Drevesni horoskop (5)

Kostanj in jesen KOSTANJ – DREVO Poznamo dve vrsti kostanja, ki si botani~no nista v sorodu: ‘lahtni ali jedilni kostanj (castanea sativa) in belo cveto~i divji kostanj (aesculus hippocatanum). Oba izhajata iz mediteranskega okolja in oba uporabljajo tudi v medicini. Obstaja {e ameri{ki, rde~e cveto~i kostanj, ki pa je manj{e rasti. Son~ni kralj Ludvik {tirinajsti je divji kostanj sadil v svojih razko{nih parkih, nem{ki cesar in kralji pa so ga posnemali in tako kostanj raz{irili po vsej Evropi. Kostanj ‘e v zimi pripravi brsti~ne sve~ke svojih bodo~ih sade‘ev in nepotrpe‘ljivo ~aka na prvo pomladno sonce. Kmalu potem ponosno razvije svoje cvetne sve~ke, ki so videti kot piramide cvetov. Kostanj nudi bogato pa{o pridnim ~ebelam. Ko odvr‘e cvetove, se takoj poka‘ejo majhni zeleni sadovi, ki jeseni so~no zeleni in bode~i visijo na

Kostanj, ti lepi, ponosni {otor poletni, cvetovi pomladni ti proti nebu strmijo, sade‘i sladki vsi te‘ki na vejah visijo jeseni. Pe~eni nam grejejo roke in srce in tako ti poka‘e{ nam, da ~loveku tudi po~itek je dan.

vejah in ~akajo na mo~ne vetrove, da jim pomagajo lo~iti se od drevesa. Tako drevo

^eprav se sade‘i divjega kostanja ne razlikujejo veliko od jedilnega, ~loveku niso

Tudi dr`aj metle, ki jo uporabljajo ~arovnice, naj bi bil narejen iz jesena, da jih varuje pred utopitvijo. opravi svoje delo in kmalu odvr‘e {e liste. Njegov zaslu‘eni po~itek se za~ne.

prebavljivi. Cvetovi divjega kostanja vsebujejo grenka spojila za izdelavo mila in so lah-

K OSTANJ

DREVESNI KOLEDAR ZA MAJ 01.05. - 14.05. – topol (negotovost) 15.05. - 24.05. – kostanj (odkritost) 25.05. - 03.06. – jesen (ambicioznost) (drevesni koledar za celo leto smo objavili v 114. {tevilki Misterijev) ko hrana svinjam, ovcam in divja~ini. V medicini ga uporabljajo v zdravilih za ‘ilna obolenja (‘ile na nogah) in hemoroide, pa tudi pri oteklinah. Kopel, ki pomaga pri revmi in prekrvitvi: 1 kg zmletega divjega kostanja prekuhamo, pustimo deset minut mirovati in odcedimo. Vodo prilijemo v toplo kopel, kjer se spo~ijemo in umijemo.

KOSTANJ (odkritost) Ob ~asu kostanja rojeno osebo ne zaznamuje vsakdanja lepota. Lepoto kostanja opazimo {ele, ko ga pobli‘e spoznamo, potem pa toliko bolj. Kostanj se nikoli ne trudi, da bi pridobil naklonjenost drugih ali nanje napravil vtis (dober ali slab). Ljudje v »znamenju« kostanja imajo zelo razvit ~ut za pravi~nost. Odzivajo se ‘ivo in z zanimanjem, katero tudi odkrito poka‘ejo. Za idejo ali zamisel, ki jim je v{e~, se lahko vro~e zagrejejo in neomajno stojijo za njo, znajo pa se tudi mirno, tiho in uglajeno umakniti, ~e jim dru‘ba ali pogovor ni v{e~. Kostanj je namre~ rojen diplomat. V dru‘bi je v~asih tudi razdra‘en in ob~utljiv, vendar se to najve~krat zgodi zaradi njegovega ob~asnega pomanjkanja samozavesti. Zato v~asih daje videz premi{ljene mirnosti, ~eprav v resnici trpi. Trpi, ker se mu zdi, da ga drugi ne razumejo in se mu ne odzivajo. V ljubezni je nekoliko prera~unljiv, vseeno pa resni~no ljubi samo enkrat. Partnerja te‘ko najde, ~eprav hrepeni po trajni zvezi. Za dru‘ino je pripravljen storiti vse; ~lanom svoje dru‘ine je zmo-

‘en pomagati v skoraj vsaki ‘ivljenjski situaciji. Usoda oseb, rojenih ob ~asu kostanja, je odvisna od ‘ivljenjskih okoli{~in. Samoukov med kostanji skoraj ne najdemo, ~eprav seveda izjeme potrjujejo pravilo. Veliko kostanjev najdemo na vodilnih polo‘ajih, veliko pa se jih vse ‘ivljenje neuspe{no bori z nadlogami in preglavicami, ki jim jih prina{a ‘ivljenje.

JESEN – DREVO V keltskem izro~ilu zavzema jesen tretje mesto. Ponazarja mo~ vode, ki ‘ivljenje daje, lahko pa ga tudi vzame, saj brez vode ni ‘ivljenja. Z jesenom so posku{ali »pri~arati« ali priklicati de‘, kadar jih je pestila su{a. Jesen lahko ~loveka tudi re{i pred utopitvijo, zato predvsem v Islandiji krmila in druge dele ~olnov izdelujejo iz jesena. Tudi dr‘aj metle ~arovnic naj bi bil narejen iz jesena, da jih obvaruje pred utopitvijo. Jesen ima prav poseben odnos do ognja. Germani so pe~i kme~kih posestev greli z jesenovim lesom, v Angliji pa jesen opevajo kot najbolj{i les za odprte kamine. Kjer pa drug ob drugega tr~ita voda in ogenj, nastane borba. Tako so trd, vendar dobro upogljiv jesenov les uporabljali za izdelavo lokov, pu{~ic in kopij. Tudi kopje, s katerim je Ahil ubil Hektorja, je bilo iz »svetega« jesenovega lesa. Dandanes pa izdelujejo iz jesenovega lesa pohi{tvo ter lesene dele orodja, vozov in {portnih pripomo~kov. Listi jesena so priljubljena hrana ovac in koz, kravje mleko pa vsebuje ve~ ma{~ob, ~e so bili njihovi hrani dodani jesenovi listi. Liste jesena so v~asih uporabljali kot ~aj proti revmi in za polnilo preprostih vzmetnic, ki naj bi prav tako pomagale proti revmi. Steblo jesena pa je, predelano, sestavina sredstev zoper mo~no drisko. Jesen, ki je sorodnik oljke, zraste tudi do 40 metrov in dose‘e do 200 let starosti. To ponosno drevo mo~virnatih po-

IN JESEN

krajin, ki ljubi okroglo krono in se zato odpove mo~nim spodnjim vejam, s svojimi perutastimi listi velikodu{no dovoli svetlobo do tal in s tem omogo~a ‘ivljenje tudi drugim – manj{im in nezahtevnim rastlinskim vrstam. Jesen je ob~utljiv na mraz in zato poganja bolj pozno. Staro kme~ko izro~ilo pravi pribli‘no takole: »^e jêsen zelení pred hrastom, leto prineslo bo veliko sladkih sadov, in jeseni iz setve veliko bo ‘etve. ^e pa hrast jêsen prehiti, poletje nebu dovolilo bo, da se velikokrat cedilo bo.«

JESEN (ambicioznost) Oseba, rojena ob ~asu jesena, ima zelo privla~no zunanjost in je priljubljena pri prijateljih in znancih, pa tudi tujcih. Zaradi temperamentnega, impulzivnega in zahtevnega zna~aja vedno stori tisto, kar sama misli, da je prav. Na kritiko in zlobne jezike se kratkomalo po‘vi‘ga. Jesen vedno izstopa iz mno‘ice. Jesen je podjetna, inteligentna, nadarjena in skoraj vedno bleste~a osebnost. Visoke cilje, ki si jih zada, najve~krat z lahkoto dose‘e. ^e pa ji to ne uspe, se umakne dale~ od dru‘be, v~asih tudi v samostan. Pogosto i{~e nenavadnost, si ustvarja nenavadne ‘ivljenjske situacije in se tako reko~ igra z usodo. ^eprav je prijazna, je lahko tudi egoisti~na in svoje misli rada vsiljuje drugim. Ob ~asu jesena rojen ~lovek nikoli ni povpre~ne‘ in mu lahko zaupamo. Poslovno je to zelo dober partner. V ljubezni je ta prevzeten in priljubljen individualist nadvse zvesta oseba, ki dobro premisli, ~e je oseba njenega po‘elenja tudi primeren partner za prihodnost. Ko se odlo~i, je to ‘ivljenjska odlo~itev in ljubezensko razmerje bo postalo partnerstvo za vse ‘ivljenje. Najsibo v viharju, de‘ju ali ob lepem vremenu, v dobrih ali slabih ~asih; jesen se z ljubeznijo in ~ustvi ne igra. Nevenka Kette Gabrov{ek

Misteriji 35

Mit v astronomiji (5)

Odnos znanosti do NLP P

oglejmo {e nekoliko k dana{nji mitologiji glede vesoljske tematike. Ve~krat je sli{ati: »Tam, kjer znanost mol~i (zataji), se za~enja mit.« Kako je s tem? Za mitolo{ko obravnavanje vesolja je zna~ilna trdna zasidranost v preteklosti. Danes se glede znanja o vesolju povsem naslanjamo na znanstveni pogled na svet. Vendar ljudje pogosteje, kot se govori, ‘ivijo z miti. @e sam racionalizem je lahko mit. V mit se lahko sprevr‘e vsaka razumska abstrakcija. Tako lahko nastane iluzionisti~ni svetovni nazor, ki temelji na pragmati~nosti brez znanja oziroma stvarne podlage. Zakaj sta se mitologija in miti~na stvaritev mogli ohraniti do dandanes? Po Newtonovih delih so menili, da je edini vir znanja v resni~nosti, s katero razpolaga ~love{tvo, intelektualna obdelava informacij, dobljenih iz natan~nih opazovanj in poskusov. ^e je sam Newton dopu{~al {e en neodvisen vir informacij – bo‘je ali bo‘ansko razodetje, pa sodobno naravoslovje na~eloma odvr‘e vse podobne spoznavne na~ine.

Mar se tam, kjer znanost zataji, spet za~enja mit? sta oba pristopa tesno vpeta v splo{ni ~love{ki kulturi. Dana{nja teorija mita neguje verovanje v mit kot realnost (resni~nost); opira se na globino ~lovekove du{ev-

nosti, na notranje vezi ~loveka, ki ga je vesolje vedno pla{ilo; igra na njegovo neodlo~enost in stremi posredovati njegovemu razumevanju dostopne razumsko oblikovane sheme. To nalogo re{iti z znanstvenimi metodami je zelo zamotano. Na{tejmo nekaj vzrokov za tako trdno vsidranost miti~ne stvaritve v ~loveku: • psiholo{ko mo~ne korenine mitologije, • nestrog pogled na svet za pridobitev {iroke priljubljenosti in raz{irjenosti, • mit kot svojevrstna vaja intelektualnih sposobnosti ~loveka, • zanimanje vladajo~ih struktur za potrditev dolo~ene ideologije, ki se opira na mit.

ZNANOST IN MITOLOGIJA Mitolo{ki in znanstveni pogled na svet sta si diametralno nasprotna. Mit, ki naj bi se opiral na resni~nost, to resni~nost samovoljno popa~i z neutemeljenim razgla{anjem, da je vse povezano z vsem, da so mo‘ne {e poljubne povezave med opazovanimi pojavi v vesolju. To seveda ne pomeni, da znanost in mit drug drugega izklju~ujeta, saj

Ali gre za supernovo ali Veliki pok, to je zdaj vpra{anje!

ZLORABA MITOV Glede slednjega naj pripomnimo, da lahko oblast v dolo~enih pogojih svojo ideologijo pretvarja v dru‘bene mite, ki zagovarjajo okostenelost politi~nih struktur, kar ‘e sega v abstraktni mit in utopijo; nevarno je, ~e take ideje prodro v masovno zavest. To pomeni, da so v kriznih ~asih dru‘benega razvoja zna~ilne nove tvorbe mitov, negovanje iracionalnosti, navdu{evanje oziroma zanesenost okultizma, mistike, magije in tako naprej. Tak primer je denimo Herbigerjeva doktrina o vesoljskem ledu, kar so uporabili voditelji nacisti~nega rajha. Herbiger je izdelal evolucijsko sliko vesolja, ki temelji na borbi med ledom in ognjem, dvema nasprotjema v vesolju. Njun medsebojni boj naj bi dolo~eval preteklost in pri-

O DNOS hodnost Zemlje in ~love{tva. To doktrino, povsem v nasprotju s znanstvenimi na~eli in izsledki, so razglasili za nordijsko in nacionalsocialisti~no znanost v fa{isti~ni Nem~iji, njenega avtorja pa so imenovali za Kopernika 20. stoletja. Danes so znani: kozmogoni~ni miti, eshatolo{ki miti, miti o pri{lecih z drugih svetov, miti vesoljne enotnosti oziroma kolektivne zavesti, informacijski miti, miti in antimiti o astronavtiki (predvsem ruski), pragmati~ni astronavti~ni miti itn. Primer kozmogoni~nega mita je esej Padec Luciferja, kjer avtor Oles Berdnik izreka hipotezo o biv{i arhitektoniki Oson~ja, v sredi{~u katerega je bila poleg Sonca {e ena zvezda – Lucifer (latinsko prina{alec svetlobe) z desetkrat ve~jo maso od Son~eve. Na mestu dana{njega pasa planetoidov je bila Prageja, planet, na katerem je cvetelo ‘ivljenje. Sateliti Prageje so bili sedanji Zemlja, Mars, Venera, Luna. Pri{lo pa je do katastrofe, kolapsa Luciferja, ki se je spremenil v ~rno luknjo. Dana{nje ~love{tvo je ‘alostno potomstvo titanov, ki so umrli pri katastrofi. In kje so dokazi? V zvezi z vesoljem so {e miti v Bibliji in v mitih drugih verstev.

Pri eshatolo{kih mitih gre za nauk o poslednjih re~eh ~loveka in ~love{tva: smrt, sodba, konec sveta, kar sega na podro~je kr{~anske teologije. Glede pri{lecev sta najbolj znani dve verziji tega tipa mitov: • zunajzemeljska bitja (inoplanetniki) nas sedaj obiskujejo z NLPji (ufologija); • taki obiski so bili tudi v preteklosti (paleovizitologija).

ZNANOSTI DO

NLP

Ozvezdje Eridan, prikazano kot velika zvezdna reka, ki izvira pri Orionu. Eridana ne smemo zamenjati z dosti obse‘nej{o in veli~astnej{o zvezdno reko, ki ji re~emo Rimska ali Mle~na cesta.

MITI IN NLP

O NLP-jih le tole. Najbr‘ gre za nek naraven pojav, katerega lastnosti in mehanizem nastajanja in delovanja znanost {e ni odkrila. Izre~ene so bile {tevilne hipoteze o naravi NLP-jev, npr. njihovo povezovanje z vzajemnim delovanjem na{ega vesolja s paralelnimi vesolji ali z neobi~ajnimi elektromagnetnimi polji kozmi~nega izvora. Hipotez ni za obsojati, saj nimamo na razpolago vsega neogibno potrebnega otipljivega materiala za kon~no sodbo. Sicer pa, kaj je pravzaprav kon~na sodba? Glede povezave NLP-jev z obiski nezemljanov na Vesoljska sonda Pionir 10, izstreljena 1972, nosi kovinsko plo{~ico Zemlji bi lahko revelikosti 7,5 × 5 cm. Morebitnim zunajzemeljskim civilizacijam na njej sporo~a, da je v bli‘ini zvezde, ki ji re~emo Sonce, planet, na kli, da bi bili taki obiski mo‘ni, ~ekaterem je ‘ivljenje.

prav skrajno malo verjetni. Analize objavljenih materialov ka‘ejo, da za potrditev takih obiskov {e ni zadostnih znanstvenih dokazov. Znanost ima negativen ali najmanj skepti~en odnos do NLP-jev. Zanimiv je odnos znanosti do ~rnih lukenj, ki so kot mo‘en pojav vsaj toliko, ~e ne {e bolj eksoti~ne kot NLP-ji. NLP-je so opazovali velikokrat (ve~ kot 100.000-krat), enozna~nih dokazov o obstoju ~rnih lukenj za zdaj {e ni. Pa vendar ve~ina astronomov meni, da ~rne luknje v naravi obstajajo, pojav NLP pa naj ne bi imel nobene zveze z zunajzemeljskimi bitji. Glede ~rnih lukenj je dobro izdelana teorija, ki jih napoveduje in navaja njihove lastnosti. Za NLP-je iz teorije sledi, da so obiski zelo malo verjetni. ^rne luknje i{~ejo z najbolj zmogljivimi in{trumenti, ker z veliko (90 %) verjetnostjo pri~akujejo obstoj tega pojava, za NLP-je pa je znanstveno zanesljiva informacija o obiskih zunajzemeljskih bitij ni~na (je ni). Morda pojav NLP pripada svetu petih dimenzij. Glede (ustnih) izro~il o vesoljskih pri{lecih v preteklosti potekajo resna raziskovanja z znanstveno metodologi-

Misteriji 37

ODNOS

ZNANOSTI DO

NLP

Meglica Rakovica (M1) v ozvezdju Bika pri~a, da je bila na tem mestu neba neko~ eksplozija. Res, leta 1054 je tu eksplodirala supernova, iz katere je meglica nastala.

jo. Trdnih dokazov, da so predstavniki drugih civilizacij v preteklih zgodovinskih obdobjih obiskovali na{ planet, ni. Dokazi v starih mitih in nekak{na ustna izro~ila niso zadostni. Posebna lastnost tega mita je, da ima zna~aj informacijske nedolo~enosti. To je zna~ilno za avtorje vseh hipotez o paleovizitaciji. Zgodbo o paleoviziti najdemo v Homerjevi Odiseji. Ko je bil Odisej pri Alkinoju, kralju Fajakov na otoku Sheriji, so v tistem delu epa opisane tehni~ne naprave, s katerimi so upravljali Fajaki: razni avtomati, ki osvetljujejo kraljev dvorec, umetni psi, ki niso poznali sna, avtopilotske hitre ladje in podobno. Vse te darove naj bi Fajaki dobili od »prebivalcev neba«, ki da so jih neko~ obiskali. Lahko bi postavili ena~aj med temi »prebivalci neba« in »kozmi~nimi pri{leci«, in hipotezi bi bilo ustre‘eno. No, seveda pa se ta hipoteza razlikuje od {tevilnih drugih. Mo‘no bi jo bilo preveriti, ~e bi opravili arheolo{ka izkopavanja na otoku Sheriji (menda dana{nja Kerkira v Jonskem arhipelagu). To se {e ni zgodilo, razen v edinem primeru v zvezi z Iliado – Schliemannove izkopanine. Ideja vesoljne enotnosti, to je globokih notranjih vezi, ki zdru‘ujejo vse ljudi na Zemlji, njeno naravno okolico in univerzum v celoti, je ‘e stara. Vzajemne zveze civilizacije in obkro‘ajo~ega okolja je raziskoval Vernadski. Ideje superkozmi~nega in kozmi~nega edin-

stva je razvijal tudi mislec Danijel Andrejev, ki je v stalinisti~nih mu~ilnicah napisal nenavadno umetnino Vrtnica sveta: filozofski, religiozni, eti~ni, metazgodovinski traktat.

ASTRONAVTI^NI MITI Spominjamo se {e, kako smo bili navdu{eni ob izstrelitvi prvega umetnega satelita, ob prvem ~love{kem poletu v vesolje, prvem koraku astronavtov na Luni itd. Tako so nastali nekak{ni astronavti~ni miti. Navdu{enja so se polegla, posebno v dr‘avah biv{e Sovjetske Zveze. Za~etnik astronavti~ne mitizacije je bil N. S. Hru{~ov. Napovedal je, da bodo do 1980 v Sovjetski Zvezi zgradili komunizem, ki naj bi ve~krat prerasel raven industrijske proizvodnje ZDA, po mo~i raket pa so ‘e bolj{i. Medtem se je realna slika glede dose‘kov astronavtike spreminjala v korist ZDA: pristanek posadke na Luni, poleti avtomatskih sond k Marsu, Jupitru in drugim planetom, zgradba globalnega sistema vez in tako naprej. Z oblikovanjem in evolucijo civilizacije se spreminja tudi mit. Spreminja svojo vlogo. Posku{a globlje osmisliti svojo vlogo in pomen v kulturi. Mitizacija je ena od stopenj vzpona k vi{jim ravnem znanja o okoli{ki resni~nosti in vesolja v celoti. Mitologija je naravoslovni del svetovnih religij, moralni in eti~ni potencial, ki je vedno igral in bo, kot se zdi, {e naprej igral va‘no vlogo v avtomatizmu civilizacije. Mitizacija in znanstveni pogled na svet – ~eprav nasprotnih polov spoznavanja resni~nosti – danes ne izklju~ujeta drug drugega. Nasprotno, lahko ‘ivita v svojevrstnem so‘itju. Mit je pogosto prvi osvajal in pojasnjeval neznana in nerazumljena pod-

ro~ja, kjer znanost iz razli~nih razlogov ni mogla dati jasnega zaklju~ka. To seveda velja le do dolo~ene meje, od katere je odvisno, ~e se mit spreminja v spolitizirano ideologijo, ki je v nasprotju z znanstvenim pogledom na svet. Kdo smo? Od kod smo pri{li? Kam gremo? Zadnje vpra{anje je najpomembnej{e, ~e naj po Vernadskem izhajamo iz zamisli o noosferi – sferi razuma kot najvi{jega stadija razvoja biosfere v procesu njene evolucije.

ZNANSTVENI MIT Ko danes razpravljamo o nastanku in razvoju Oson~ja, zvezd, galaksij in vesolja sploh, ko govorimo o velikem poku, ~rnih luknjah, temni snovi v prostoru, se na nek na~in, rekel bi, spet nekako vra~amo k mitu, pa mu zaradi lep{ega recimo znanstveni mit. Marsikaj je treba verjeti, ~e se nam zdi prav ali ne. Zelo se mi zdi, da je dana{nja teorija nastanka vesolja (modeli, ki so blizu modela velikega poka) kot voda na mlin {tevilnim religijam. Zakaj? Dalje lahko razmi{ljate sami. Zanimivo pa je, da je tisti del astronomskega mita, ki »le‘i« na nebu, torej zvezdni mit, ki se ga dobro in ‘ivahno pripoveduje, na koncu najbolj prijeten in razumljiv, celo preprostemu ~loveku. Miti o zvezdah in ozvezdjih so preprosto lepi. Zato jih ima ~lovek najraj{i, pa ~e je v njih {e toliko nenavadne domi{ljije in nerazumljivosti. Ne sme nas biti sram priznati, da navsezadnje ‘ivimo tudi za take stvari. Zdi se mi, da na Zemlji skoraj ni ~loveka, ki ob pogledu na zvezdno nebo ne bi ob~udoval te nebesne lepote in veli~astnosti, ki ne bi izrazil ‘elje spoznati njegove skrivnosti, pa ~eprav in ravno zaradi ~udovitih zvezdnih mitov, ki neverjetno notranje bogatijo, pomirjajo in se stapljajo s ~lovekom v za~arano neskon~nost prostora in ~asa. Tega ob~utka se ne da opisati, preprosto ga je potrebno do‘iveti in z njim ‘iveti. Marijan Prosen - Majo

Barvne sve~e imajo mo~an terapevtski u~inek

Zdravljenje s sve~ami L

judje uporabljajo sve~e za vi{je namene enako dolgo kot poznajo ogenj. Sve~a je mo~an simbol za aktiviranje ognja in svetlobe v na{em ‘ivljenju, tako na fizi~ni kot na subtilni ravni. S pri‘iganjem sve~ sodelujemo v ritualu ognja, ki obstaja ‘e od zdavnaj, od pri‘iganja zvezd do pri‘iganja doma~ega ognja tovari{tva in skupnosti. Poglavje o zdravljenju s sve~ami povzemamo iz knjige Kako zdravimo z barvami, ki je ravnokar iz{la pri zalo‘bi Ara. Ogenj vpliva na na{e ‘ivljenje na mnoge fizi~ne in subtilne na~ine. Ogenj s sonca vzdr‘uje ‘ivljenje na zemlji. Notranji ogenj je vir navdiha in ustvarjalnosti. Ogenj je prisoten tako reko~ v vseh vidikih na{ega ‘ivljenja: od vulkanskega ognja do ognja, ki vzdr‘uje telesno temperaturo, od ognja na soncu do ognja ~lovekovega razuma. Na zdravilno uporabo sve~ glejmo kot na starodaven obred stvarjenja. Med pri‘iganjem sve~e si predstavljajmo, da ustvarjamo lu~, kjer je prej ni bilo, da prina{amo toploto in zdravje tja, kjer je to potrebno. Tak{no zami{ljanje je samo po sebi zelo zdravilno. Nepri‘gana sve~a je kakor nepri‘gana esenca ‘ivljenjske energije v fizi~nem telesu, ki ~aka na o‘ivljajo~i dotik ognja, da povrne zdravje telesu in du{i.

BARVE SVE^ S sve~ami so povezane zelo mo~ne miselne strukture. Barva sve~e ima podoben terapevtski u~inek kot barvasta tkanina

Sve~ ne uporabljamo le za zdravljenje, temve~ tudi pri molitvi, meditaciji in magiji. ali barvna lu~. Sve~ ne uporabljamo le za zdravljenje, temve~ tudi pri molitvi, meditaciji in magiji. Pred uporabo sve~ pa je dobro, da spoznamo nekatere ezoteri~ne povezave z njihovimi barvami. Bela sve~a je simbol ~isto~e in mo~i. Krepi u~inke drugih barvnih sve~, s katerimi gori. Pospe{uje ~i{~enje in prebuja upanje. Z njo pokrenemo novo energijo v zdravljenju in drugih podro~jih. Kadar se bela sve~a dimi – razen ~e ni cenena sve~a – je to znak, da izgoreva negativnost v okolici. Ko se preneha kaditi, je okolica o~i{~ena. Tudi ~rna sve~a ima veliko mo~ in je odli~na za{~ita. Deluje ozemljujo~e in nas postavi na trdna tla. Uporabljamo

jo tudi v obredih za odkrivanje skrivnosti in razumevanje namena na{ih daritev. V meditaciji lahko z njeno pomo~jo poi{~emo lu~ v temi. ^loveka stabilizira in v nas prebudi ve~jo odgovornost. Najbolj{i u~inek ima skupaj z belo sve~o. Preve~ ~rne lahko deluje depresivno. Rde~a sve~a je simbol ljubezni, zdravja in uresni~enih ambicij, pa tudi ‘ivljenjske strasti in spolne mo~i, ki sta izraz na{e prvobitne ‘ivljenjske sile. Roza sve~a je simbol ljubezni in uspeha. Vzbuja ~isto ‘ivljenje in po{tenost. Spodbuja ~ist namen ter prebuja videnje resnice in uspe{nost. Oran‘na sve~a je simbol radosti in ustvarjalnosti. V meditaciji stimulira duhovne dose‘ke. Pomaga nam, da v ‘ivljenje pritegnemo ‘elene ljudi, ‘ivali in druge stvari. Rumena je barva plamena sve~e, ob kateri meditiramo. V njem lahko uvidimo izpolnitev na{ih ‘elja. Zlati odtenki omogo~ajo razumevanje in stimuliranje sanjanja. Zelena je sve~a gibanja in rasti. Uravnove{a energije telesa in uma. Odpira ravni zavedanja, na katerih lahko vidimo vilinska bitja v na{em ‘ivljenju. Spodbuja mladostnost, obilje in plodnost. Modra sve~a je simbol duhovnega vedenja. V ~loveku prebuja prirojene psihi~ne zaznave. Je tudi simbol ‘ivljenja in vzbuja ve~jo vero v ‘ivljenje. Zelo dobra je za zdravljenje otrok. Modre sve~e so v razli~nih obredih za‘igali za hitro obogatitev.

Misteriji 39

Z DRAVLJENJE

S SVE ~ AMI

Siva oziroma srebrna sve~a simbolizira jasnost. Meditacija ob njej nam pomaga uvideti, kako najbolje za~eti novo dejavnost. Prebuja del podzavesti, v katerem razumemo gibanje kolesja usode v na{em ‘ivljenju. To sve~o lahko pri‘gemo med prou~evanjem astrolo{ke karte, saj nam pomaga razumeti zvezdne vplive. Prebuja na{o najbolj prvobitno, prirojeno intuicijo. Rjava je nevtralna sve~a, ki ozemljuje. Z njeno pomo~jo razvijemo sposobnost razlikovanja in ve~jo gotovost. Ob njej meditiramo, kadar ‘elimo poiskati izgubljen predmet. Povezana je s svetim Antonom, patronom za izgubljene stvari. Vijoli~asta in purpurna barva simbolizirata duhovnost, mo~ in mojstrstvo. Spodbujata uspe{nost, razvijanje in uresni~itev duhovnih ‘elja.

SVE^E V OBLIKI GEOMETRIJSKIH LIKOV Ko sve~o pri‘gemo, se energija njene barve sprosti v ozra~je, kjer jo lahko vpijemo. Sve~a ugodno vpliva na vse, ki so okoli nje. Energija, ki se {iri od sve~e, prepoji ~lovekovo avri~no polje in vstopi v na{e telo. Bolj ko smo osredoto~eni na ta postopek, hitreje in mo~neje deluje. Eden naju~inkovitej{ih na~inov zdravljenja s sve~ami je, da jih razpostavimo okoli zdravljenca v obliki geometrijskih likov. Energija geometrijskih likov ima izjemno mo~. Ker ugodno vplivajo na ~lovekova elektromagnetna polja, jih uporabljamo kot osnovo za mandale in talismane. Razli~ne geometrijske oblike spremenijo in poja~ajo u~inek barv. ^e poznamo delovanje posameznih likov, lahko izberemo ustrezno postavitev in v tej obliki razpostavimo sve~e okoli zdravljenca. Obstaja {est osnovnih geometrijskih postavitev za barvno terapijo s sve~ami. Vse te postavitve imajo veliko mo~. Postavitev v obliki trikotnika pove~a

PRAVILA ZA ZDRAVILNO UPORABO SVE^ 1. Ko sve~o pri‘gemo, s tem aktiviramo in poja~amo barvo sve~e in njeno vibracijsko mo~. Med gorenjem sve~e se vpliv njene barve {iri na vse, ki so okoli nje. 2. Barvo sve~e izberemo glede na vrsto potrebnega zdravljenja. 3. Sve~e je potrebno pred uporabo »pripraviti« – pre~istiti in blagosloviti. Tako jih o~istimo negativnosti, ki so se morda nabrale v njih med izdelavo, in mo~no pove~amo zdravilno mo~ njihovih barv. Sve~o pripravimo tako, da jo prema‘emo z oljem. Za to obstajajo posebna olja, lahko pa uporabimo tudi navadno olj~no olje. Sve~e vedno otiramo v isto smer. Zdravljenju namenjene sve~e otirajmo od spodaj navzgor. To simbolizira izvla~enje barve iz sve~e v okolico. ê nimamo olja, lahko sve~o pripravimo tudi tako, da izgovarjamo mo~no afirmacijo na{ega namena ali pa recitiramo svojo najljub{o molitev. Tako pripravimo sve~o, pa tudi sebe. 4. ê neko sve~o enkrat uporabimo za dolo~en namen, jo lahko uporabljamo samo za to. ê jo uporabimo za nekaj drugega, izzovemo nasprotujo~e vibracije. 5. Za zdravljenje so dobre vse vrste sve~. Za dalj{e delovanje so odli~ne cerkvene sve~e, ki lahko gorijo tudi ves teden. 6. Sve~ ne uporabljajmo za vme{avanje v svobodno voljo drugih, saj je u~inek bumeranga vselej zelo neprijeten! 7. Utrnitev sve~e naj bo zadnje dejanje v postopku zdravljenja. Plamen ugasnemo z namero, naj se zdravilna energija vrne v sve~o. Ni dobro, ~e sve~o upihnemo. Kakor ogenj je tudi dih ustvarjalna energija, z ustvarjalno silo pa ne smemo ugasniti druge ustvarjalne sile. Plamen utrnimo z majhno skodelico ali s tulcem, ovitim v aluminijsko folijo.

zdravilno in o~i{~evalno mo~ barvnih sve~. ^e okoli zdravljenca razpostavimo sve~e v obliki kvadrata, ta stabilizira celoten fiziolo{ki sistem, da se ~lovek pomiri in ustali. Kvadrat ozemlji in skoncentrira osnovno ‘ivljenjsko silo uporabljene barve. ^e postavimo sve~e v obliki kri‘a, ta postavitev v zdravljencu uravnovesi {tiri elemente (ogenj, zrak, vodo in zemljo) in pospe{i u~inkovanje barve. Vpliva tudi na sr~no ~akro in pomaga pri vseh te‘avah s srcem. Fizi~ne energije uravnove{a s ~ustvenimi, mentalnimi in duhovnimi. Stabilizira elektromagnetne energije v ~lovekovem sistemu, da la‘je vpija zdravilne barve. Peterokraka zvezda ozemljuje in krepi uporabljene barve. V ~loveku prebuja duhovne in privablja zdravilne energije. Privla~i tudi angele, zadol‘ene za zdravljenje, zlasti kerube. [esterokraka zvezda pomaga povezati srce in razum, telo in duha, da lahko zdravljenje poteka na vseh ravneh, ne le na fizi~ni. V ~loveku prebuja njegove bo‘anske aspekte, ki pripomorejo k zdravljenju in vpijanju barv. Ta postavitev tudi krepi in {~iti. Postavitev sve~ v obliki sedmerokrake zvezde je ena najbolj zdravilnih, zlasti za otroke. Pomaga uravnovesiti in uglasiti vse ~akre, da lahko zdravilna barva optimalno u~inkuje. Bla‘i ~ustvena in mentalna stanja, ki so pripeljala do fizi~ne bolezni. Oja~uje zdravilno energijo barv.

Vodilni znanstvenik spodbija uradno teorijo o nastanku vesolja (3)

Je stvarjenje kodiranje? P

redstavljajte si, da {e ni VesoPred skoraj 2000 leti je lja in da ste vi tisti, ki razmi{ljate, da bi ga ustvarili. Sami ste modrec v ozkem krogu postopoma razvili inteligenco, domi{ljudi dal napotek: ljijo, sposobnost razmi{ljanja in sklepanja. Kmalu ugotovite, da je veliko »Kdor ne pozna sebe, bolje biti inteligentnej{i kot pa ostati ne ve ni~esar, kdor nerazumen in primitiven, in da bi bilo {e prijetneje, ~e bi imeli inteligentno pa je spoznal sebe, pozna dru‘bo …« Tako nas na razmi{ljanje tudi globine Vesolja.« navaja avstralski geofizik Thomas Chalko, avtor knjig Svoboda izbire in Misel na obstoj inteligentnih, samoKako pove~amo samozdravilne spostojno delujo~ih posami~nih intelektov sobnosti. vas mo~no privla~i. Preudarjate o mo‘Torej si zamislite »elektron« s tako nosti, da bi se nekateri med njimi utegintenzivnim osnovnim nihanjem, da bo nili odlo~iti, da razvijejo svoj intelekt do njegov razpadni ~as deset milijard biliiste mere, kot ste ga vi sami. jonov let (1022 let). Ocenite, da boste v tem ~asu lahko uporabljali za vsak elekKODIRANJE tron okoli 100 gigabitov spomina. V VELIKEM POKU Jasno vam je, da stvaritev takih »elektronov« zahteva zelo mo~ne premike v Vendar obstaja ena velika te‘ava: Ni~u. @e prej ste se nau~ili ustvarjati, veliki pok lahko uni~i va{ lastni intelekt! shranjevati in obdelovati informacije Navsezadnje je veliki pok gigantski presubtilnih gibanj in pretresov, ki se ob~as- tres, mnogo ve~ji od rahlih gibanj, s kano pojavijo v Ni~u, za stvarjenje Vesolja pa bo vsekakor potrebna ogromna eksplozija: ni~ ve~ in ni~ manj kot veliki pok! Zavedate se, da dobro tempirana eksplozija z natan~no postavljenimi za~etnimi pogoji ponuja nekaj zelo zanimivih mo‘nosti. Poleg elektronov bi lahko nastale razli~ne naravne, relativno stabilne »oblike« nihanja. Te frekven~no lo~ene »elementarne« nihanjske oblike bi lahko zdru‘evali v »prostoru« in tako ustvarjali relativno stabilne »atome«, gradnike bolj zapletenih struktur, vklju~no z razumnimi in avtonomnimi ‘ivimi orga- Michelangelo Buonarroti: Stvarjenje Adama, freska na Sikstinske kapele, Vatikan. nizmi.

terimi ste imeli opravka do sedaj. Domislite se logi~ne re{itve, da lahko svoj intelekt najbolje obvarujete tako, da naredite veliko {tevilo »varnostnih kopij«. Najbolj elegantno je, da lasten intelekt vkodirate v »za~etne pogoje« velikega poka, da bodo vsi »elektroni«, »fotoni« in »elementarna naravna nihanja« po eksploziji ‘e na za~etku vsebovali va{ odtis. Vsak elektron bo vseboval edinstvene podatke, po drugi strani pa je logi~no, da vanje vkodirate najpomembnej{o, temeljno »kodo« va{ega intelekta, ki je skupna vsem. Radi bi imeli dovolj velik »prosti pomnilnik« in vgradili mo‘nost, da zavestno nadzorujete vse vidike va{ega Vesolja, saj vam ni v{e~ pomisel, da bi ta »pobezljal« mimo va{ega nadzora in svojega namena. @elite ustvarjati Zakone, po katerih se bo ravnalo va{e Vesolje, in jih lokalno ali za~asno po potrebi modificirati. Za lastno za{~ito pa vidite potrebo po {e ne~em; svoj intelekt in pomnilnik morate kodirati tako, da oba za{~itite pred motnjami. Kodranje z neposredno amplitudno oziroma frekven~no modulacijo bi bilo vsekakor neprimerno, saj ni dovolj odporno pred motnjami. Veliko bolj{a mo‘nost se vam zdi diskretno fazno kodiranje z zelo {irokim spektrom, ki ga lahko razpr{ite med mnoge naravne oblike nihanja. Dobro pa je tudi zato, ker lahko z njim optimalno zgostite podatke. Diskretno kodiranje bo tudi obvarovalo va{ intelekt in pomnilnik pred kontaminacijo in interferenco po velikem poku. Vastropu {o zavest bo za{~itil pred primitivnimi in razdiralnimi dejanji

Misteriji 41

STVARJENJE KODIRANJE ?

drugih avtonomnih posami~nih intelektov. Z njimi ‘elite vzpostaviti komunikacijo {ele takrat, ko dovolj evolvirajo, da razumejo vas in va{e stvarjenje.

SAMOKOREKCIJA V VESOLJU Ugotovite, da morate v Vesolje vgraditi tudi sposobnost samokorekcije, da se vam ne bo treba ukvarjati z naknadnim korigiranjem napak. To je {e zlasti pomembno, ker nameravate drugim posami~nim intelektom podeliti popolno avtonomijo. Seveda jih boste posku{ali spodbuditi, da se razvijajo, toda kaj, ~e se odlo~ijo, da pokvarijo va{e stvarstvo in {irijo nered po Vesolju? Nikakor vam ni v{e~ zamisel, da bi morali ob~asno kon~ati zavestni obstoj kakega posami~nega razuma. Na misel vam pride veliko bolj{a ideja: da jih oskrbite z orodji in igra~ami za samouni~enje! Zamislite si »malo {olo« za skupine takih posami~nih intelektov na temu namenjenih, odmaknjenih in izoliranih planetih, kjer se lahko u~ijo sobivanja med seboj in z dolo~enim delom va{ega Na~rta (ekosistemom), preden lahko pridejo do vas. ^e se taki posami~ni intelekti ne ‘elijo razvijati, odklanjajo sobivanje in no~ejo prepoznati glavnih vidikov in namena va{ega stvarjenja, bodo naposled uni~ili sami sebe. Vi tega seveda ne ‘elite, ni pa vam tudi v{e~, da vas vznemirjajo neumne‘i, ki no~ejo razmi{ljati. Raje jih pustite, da se ukvarjajo sami s sabo. Pustite jim, da se po lastni svobodni volji sami odlo~ijo, ali se bodo razvijali ali uni~ili. Nadvse vas navdihuje mo‘nost inteligentne dru‘be. @elite, da se vsi posami~ni intelekti karseda hitro razvijajo in bi jim radi »dali« vse, kar za to potrebujejo. Na va{e veliko za~udenje pa ugotovite, da jim ravno najpomembnej{ih stvari v zvezi z zavestnim obstojem ne morete »podariti«. Naj si {e tako ‘elite, da bi posami~ni intelekti v va{em bodo~em Vesolju postali inteligentni, nikomur ne morete

»dati« niti del~ka svojega intelekta, domi{ljije in razumevanja, niti prefinjenih in bla‘enih ob~utkov, kot je ljubezen. Vsak posameznik se mora tega nau~iti popolnoma sam. Logi~no zaklju~ite, da lahko posameznikom resni~no pomagate edino tako, da jim omogo~ite pogoje za u~enje in ustvarite okoli{~ine, v katerih lahko delajo zavestne odlo~itve in izku{ajo njihove posledice.

SMO PROGRAMIRANI S SVOBODNO VOLJO? Odlo~ite se, da bo imel v va{em Vesolju vsak posameznik popolno in neomejeno svobodo misli in neomejen potencial za razvijanje intelekta. Še najmanj si ‘elite lutke, zato naredite vse, kar je v va{i mo~i, da je vsak posameznik »za{~iten pred motnjami« in se lahko programira le z njegovo privolitvijo. Posami~nim intelektom velikodu{no dodelite pomnilni{ka sredstva: okoli 4 milijarde bilijonov (4 × 1021) elektronov s po 100 gigabiti spomina. Vsakemu dodelite tudi edinstveno kodo za dostop do njegovega zasebnega pomnilni{kega prostora; zagotoviti ‘elite, da v va{em Vesolju ne bo dvojnikov.

Zavedate se, da bodo posami~ni intelekti zaradi dosledne »zasebnosti« njihovih individualnih zavesti na vseh ravneh svojega razvoja do‘ivljali izolacijo in osamljenost. Veste, da jim bo do‘ivljanje in razumevanje »osamljenosti« olaj{alo razvijanje njihovega intelekta, pa tudi razumevanje vas in va{ih motivov pri na~rtovanju in stvarjenju Vesolja … Resni~no bi vas osre~ilo, ~e bi bili razumljeni. Se bo v va{em bodo~em Vesolju sploh kdo dovolj razvil, da vas bo razumel? Ker bo imel vsak posameznik popolno svobodo izbire, vam v resnici ni~ ne jam~i, da vas bo kdo sploh posku{al razumeti. Lahko vas preprosto ignorirajo, ali pa, kar bi bilo {e slab{e, razumejo povsem zgre{eno in vas zmotno predstavljajo. Kako bi se po~utili? Odlo~ite se kar najbolj pove~ati verjetnost, da bodo posamezniki v va{em bodo~em Vesolju s svobodno voljo priznavali in ob~udovali va{ intelekt. Zamislite si Naravo, ki je tako lepa, privla~na, fascinantna in veli~astna in ki tako inteligentno deluje, da si nih~e, ki je vsaj malo inteligenten in senzitiven, ne bo mogel kaj, da ne bi ob~udoval njenega Stvarnika.

SPOZNAJMO SEBE Vesolje obstaja. Ali lahko razumemo kateri koli njegov vidik, ne da bi razumeli njegov namen? Dandana{nji usmerjamo na{e napore in sredstva na razlaganje »zunanjega« sveta, kot da bi bili lo~eni od njega. Pred skoraj 2000 leti je modrec v ozkem krogu ljudi dal napotek: »Kdor ne pozna sebe, ne ve ni~esar, kdor pa je spoznal sebe, pozna tudi globine Vesolja.« Ali ne bi bilo bolje, da za~nemo iskati v notranjosti? Morda pa je ta nasvet namenjen temu, da spoznamo, zakaj obstajamo mi sami in Vesolje. Je klju~ do celotnega Vesolja vkodiran v na{i lastni zasebni zavesti?

DROGA

IN LITERATURA (Nadaljevanje z 12. strani.)

nost bole~ine ali za ostrenje in bru{enje zaznavnih sposobnosti. Prej bi rekel, da gre za „nekaj, kar pride vmes“. Ali ta „nekaj“ prihaja iz zunanjosti ali notranjosti, ali izvira v vesolju ali globinah ~love{ke biti, je le formalno vpra{anje.«

znak nekega nelagodja, poskus osvojitve prepovedanih obzorij. Jean Cocteau (1889-1963) je v dnevniku, ki ga je vestno pisal v te‘avnem obdobju odvajanja od drog, zabele‘il: »Nisem ponosen na trud, ki sem ga vlo‘il v detoksikacijo. Sram me je, da sem izklju~en iz sveta, kjer zdravje spominja na beden NADREALISTI film o ministru, ki odkrije kip.« Pisatelj Henri Michaux (1899Ekspresionisti~ni pesnik Gott1984) izhaja iz nadrealizma in je fried Benn (1888-1956) je v delu tako kot mnogi drugi rad eksperiIzzivalno ‘ivljenje napisal »Bog je mentiral z drogami. V enem svosubstanca, je droga!« Filozof Waljih tekstov govori o tem, da so ljuter Benjamin pa je v svojih zapisdje v preteklosti posegali po drokih o ha{i{u z manj pretiravanja gah, da bi videli bogove, ki so jih omenjal »dvoumno pome‘ikova~astili. Med drugim ugotavlja: nje nirvane«. Prepri~an je bil, da je »Zahodni ~lovek dana{njega ~asa, bil sprejet v skupnost inicirancev, ki ‘e dolgo ne verjame v bogove katerih pri~evanja je ve~ kot dobro in si tudi ne zna zamisliti oblike, poznal: Baudelairove umetne pav kateri bi se mu prikazali, zaznaradi‘e, Hessejevega Stepskega volva le {e enega boga, neskon~no reka itd. Julius Evola je v eni izmed lativnost: mrgolenje in ~as, bi lahsvojih razprav omenil »korozivne ko rekli.« Kasneje se Michaux prevode«: »Strup, toksi~nost … zademisli in nas preseneti s trditvijo: »Videl sem na tiso~e bogov. Pre- Pisatelj, pesnik in filmski re‘iser Jean Cocteau je bil ~lovek ne, ubije, brez ritma, neposredno. jel sem neverjetno darilo. Prikazali odprtega duha in avantgardist. Zapustil nam je dnevnik, Lo~i. Preseka. Kot gadov ugriz.« so se mi, meni, ~loveku brez vere. v katerem je podrobno opisal svoje te‘avno odvajanje od O psihedeli~nih izku{njah so piBili so tam, prisotni bolj kot kate- halucinogenih drog. sali {e {tevilni drugi avtorji, med ra koli druga stvar, ki sem jo kdaj drugimi Pjotr Damjanovi~ Uspensvidel. Zavedal sem se, da je nemogo~e. perimentiral z tamkaj{njimi drogami. ki, najpomembnej{i Gurdjijevov u~enec, A bili so tam, na stotine jih je bilo, stali Ob vrnitvi je do‘ivel misti~no krizo in v delu Nov model vesolja, Bulgakov v so drug ob drugem, v daljavi pa so jim po skrivnostnem potovanju na Irsko kratki zgodbi Morfij, Agejev (morda se je sledile nepregledne mno‘ice. Gledal zblaznel. V umobolnici je pre‘ivel sko- pod tem psevdonimom skrival avtor Losem te mirne, dostojanstvene ljudi, ki so raj deset let. Med drugim je napisal: »S lite Vladimir Nabokov) v Romanu s kolebdeli v zraku na na~in, ki se mi je zdel peyotlom je tako kot z vsemi drugimi kainom. popolnoma naraven. Iz njih je vela ‘i- ~love{kimi stvarmi. Gre za ~udovit magTematiki se seveda niso mogli izogvahnost, ~eprav so stali pri miru. Te bo- netni in alkimisti~ni princip, ki pa ga je niti predstavniki bitni{ke generacije, od ‘anske osebnosti in jaz; stali smo si treba uporabljati v ustreznih koli~inah Williama Burroughsa do kultnega pesnasproti in zrli drug v drugega. Prevze- in ob primernih prilo‘nostih. Pretiranika Allena Ginsberga. Omembe vredla me je hvale‘nost, ~util sem, da jim vanje pelje v blaznost. Kot pravijo Indini so {e Timothy Leary in Terence Mc pripadam. Marsikdo bo rekel, da sem janci, takoj ko pride do zlorabe, Bog Kenna, sporna razprava Gordona Wastisti hip veroval. Na to odgovarjam: ni izgine in namesto njega nastopi zli duh.« sona o istovetnosti Amanite muscarie in mi bilo treba verjeti, saj so bili tam!« vedske some ter prav tako sporna HoffDionizov duh in nezmernost sta prav Z DROGO DO NIRVANE manova razprava o kikeonu, skrivnosttako zna~ilna za pisatelja Antonina ArPisatelj Reni Daumal, ki je bil Gurd- nem napitku elevzinskih misterijev. In tauda (1896-1948), ki je bil tudi re‘iser in igralec, idejno pa je pripadal nadrea- jijevov privr‘enec, je prav tako na veli- kdo ne pozna romanov Carla Castanelizmu. Zanimal se je za magijo, ezoteriko eksperimentiral z raznimi drogami de, ki je najbolj uspe{no izpeljal preskok ko in tarot. Artaud je nekega dne ne- in zagovarjal revolucijo-iniciacijo. Toksi- iz resne antropolo{ke razprave v mnonapovedano zapustil Pariz in nekaj ~asa komanija, tako raz{irjena med intelek- gokrat nesmiselni in sme{ni, a nedvompre‘ivel v mehi{ki pu{~avi, kjer je eks- tualci dvajsetega stoletja, je nedvomno no dobi~konosni new age.

Misteriji 43

Psiholo{ke dileme Na vpra{anja odgovarja dipl. psihologinja Irena Rogli~ Kononenko

dekletom sva skupaj ‘e deset let. Najina zveza me vse bolj utesnjuje, {el bi ‘e stran, pa se bojim, ker grozi s samomorom. Oba sva preobremenjena z delom, prostega ~asa ne pre‘ivljava skupaj, ker sva si preve~ razli~na. Ob~utim utesnjenost, ob~utek dol‘nosti, ‘elim si svobode, a se hkrati bojim, da bo potem {e slab{e. Vse ve~ je nesoglasij, prepirov, ljubosumja z njene strani, in vse manj sva skupaj. Nisem si na jasnem sam s sabo: ali si ‘elim biti z njo ali ne. Ne vem, kaj sploh ho~em in ali si sploh {e ~esa ‘elim. Matej @ivi smo toliko, kolikor je v nas ‘elja in kolikor smo jim pripravljeni slediti. Na{a najgloblja hrepenenja izra‘ajo na{e najgloblje bistvo in velja jim prisluhniti. Velja jim slediti. Samo to nas lahko izpolni, samo to nas lahko osre~i. Lahko da sta vzgoja in samocenzura v nas zatrla zdravi ob~utek zavedanja sebe, lastnih ‘elja in hrepenenj, vitalni del nas samih. Lahko da je vsak izraz nas samih v na{i najzgodnej{i mladosti naletel na neodobravanje, zgra‘anje, odbijanje in kaznovanje. Ker smo si zelo ‘eleli ljubezni in sprejetosti, smo bili zanjo pripravljeni storiti vse, tudi zatajiti samega sebe. Vse manj smo izra‘ali sebe, svoja ~ustva in ob~utke, prekrili smo jih z izra‘anjem pri~akovanih ~ustev in obna{anja in bili nagrajeni z oznako, da smo neproblemati~ni, mirni in ljubeznivi otroci. Cena pa je bila visoka: izgubili smo sebe. »Uspe{no« smo pozabili, kaj sploh ho~emo. ^e ne vem, kaj ho~em, kako naj si izberem partnerja? Kdo mi bo povedal, ali je moj partner pravi zame ali ne? Kdo mi bo povedal, ali naj ga zapustim ali

naj ostanem z njim? Kdo bo prevzel odgovornost zame? Ni ga, ki bi to lahko naredil namesto vas. Poslu{ajte svoje srce. V ti{ini, miru in samoti ga boste lahko zasli{ali. V hitenju in pretiranem delu njegov glas zamre. Zdi se, da boste morali razmisliti tudi o marsi~em drugem, ne le o partnerstvu. ^e opa‘ate, da ste nezadovoljni, potem je to dobro; pomeni, da niste ve~ pripravljeni skrivati se pred sabo, da so mnoge stvari v va{em ‘ivljenju zrele za preobrazbo. In kar boste s srcem spoznali za pravilno, temu sledite. Dokler {e dvomite in pretehtavate, najbr‘ ni ~as za razhod. Ne skrivajte se pred sabo in pred dekletom v delo! Deloholiki tako kot alkoholiki samo be‘ijo pred problemom, prvi v delo, drugi v alkohol. Seveda ni potrebno, da bi partnerji ves prosti ~as pre‘ivljali skupaj, toda ~e dosledno be‘ita drug od drugega, se morate vpra{ati, pred ~im pravzaprav be‘ite. Pred nesoglasji, pred katerimi si raje zakrijete o~i kot da bi se o njih pogovorili? Ne vem, ~e je nujno, da smo si zelo podobni in da imamo podobne interese. Najbolj pomembno je, kako sprejemamo partnerja in ali smo ga pripravljeni na njegovi poti spremljati in podpirati. Ali lahko ob nas raste (in mi ob njem ali njej) in se razvija v skladu s samim seboj? In ali mu iz vsega srca ‘elimo, da je pri tem uspe{en, izpolnjen, pomirjen? Konstruktivnega in izpolnjujo~ega Vpra{anja po{ljite v uredni{tvo Misterijev, [martinska 10, 1000 Ljubljana, ali po elektronski po{ti ara@zalozba-ara.si Za individualno terapevtsko pomo~ in svetovanje (pogovor, obravnava rojstnega horoskopa, Bachove kapljice) lahko pokli~ete avtorico rubrike Psiholo{ke dileme na tel. 041/46 37 04.

odnosa se v partnerstvu {ele u~imo. Obto‘be, pri~akovanja in gro‘nje odnos uni~ujejo. Nau~iti se moramo modre komunikacije. Predvsem se moramo nau~iti izra‘ati sebe, svoja ob~utja, svoje ‘elje. Nesmiselno je pri~akovati, da jih bo partner uganil zgolj zato, ker nas ljubi. Treba jih je znati mirno in odlo~no izraziti. Seveda to {e ne pomeni, da jih je partner dol‘an tudi upo{tevati. To obi~ajno zahteva svoj ~as. V partnerstvu kot v vsakem drugem odnosu moramo sicer znati postaviti svoje meje, obenem pa se zavedati, da nas osre~uje zgolj dajanje, ne pa ra~unanje, koliko smo dobili povrnjenega. To seveda ne pomeni, da pristajamo na o~itne zlorabe in manipulacije. Tudi gro‘nja s samomorom je manipulacija, ~eprav jo je treba vzeti resno. Zato je toliko bolj pomembno, da odnos ne samo jemljemo odgovorno, temve~ odgovorno tudi odhajamo iz njega. ^e razmerje resni~no ne nudi ve~ nobenih mo‘nosti za u~enje, potem ga zapustimo s hvale‘nostjo za to, kar nam je dalo, in brez zagrenjenosti. Tako tudi v primeru, ko je nek odnos popolnoma zadu{il na{o svobodo. V takem primeru ~utimo osvoboditev in tudi dilem in omahovanja ni ve~. Odnos umre sam po sebi. Toda bolj pogosto je tako, da zbe‘imo iz odnosa, ker nam re{evanje problemov postane prete‘ko in upamo, da jih bo v novem razmerju manj. A temu je tako le na za~etku novega odnosa. Potem se stvari ponovijo, samo da so tokrat {e bolj zaostrene. Svojih lekcij se pa~ moramo nau~iti, prej ali slej, v tem ali onem partnerstvu. Na{a naloga pa je vedno to, da s pomo~jo partnerja, v~asih pa tudi navkljub partnerju, najdemo sebe.

Irski zdravitelj Ger Lyons je v Sloveniji izvajal transformacijo celi~nega spomina

Celi~no zdravljenje A

prila je v Ljubljani po 30 ljudi na dan ves teden prihajalo na delavnice celi~nega zdravljenja. Prva dva dneva se je v telesu spro{~alo veliko ob~utkov, tudi neprijetnih. Sredi tedna je napetost dosegla vi{ek, nato pa je po~asi popu{~ala, dokler ni zadnja dva dneva pri{lo do katarze in globoke notranje preobrazbe. Zdravljenje irskega zdravilca Gera Lyonsa temelji na dejstvu, da je na{ genetski kod obremenjen s programi na{ih prednikov, ki se‘ejo na stotine let nazaj in jih {e vedno nosimo v DNK-ju. Nezavestno nam to ote‘uje ‘ivljenje, odnose in delo, dodatno pa obremenimo celice {e z lastnimi travmami in negativnimi ob~utji, ki se vsi zapisujejo v celicah. Zato je potrebna transformacija celi~nega spomina, ki povzro~i raz{irjanje in kr~enje v telesu, sledijo pa velike fizi~ne in ~ustvene spremembe. »Delo,« kot svojo zdravilsko terapijo imenuje Ger Lyons, »je zelo globok jedrni preobrazbeni proces. Energija gre neposredno v celice, v celi~ni spomin. Sleherni trenutek na{ega ‘ivljenja od spo~etja je namre~ zapisan v vsaki celici. Te‘ava je v tem, da je celi~nem spominu poleg lepih vtisov tudi veliko negativnih izku{enj. Kadar do‘ivimo travmo, se celica skr~i in

Zavestna energija z lastno inteligenco se razleze po telesu kot sir na oblo‘enem kruhku ter iz njega izrine vse stare programe in travme. stisne. Negativno ~ustvo se zaklene v emocionalnem telesu; nekaj ~asa se kr~i, dokler se povsem ne zape~ati. Da ne bi ‘iveli v stanju strahu, ki ga je prinesla travma, telo otopi. Po eni strani je to dobro, saj

Ger Lyons

bi zelo te‘ko nenehno ‘iveli s tem strahom. Zato spomin porinemo zelo globoko v podzavest. Vendar to ni trajna re{itev, saj ~e travme ne pozdravimo, skr~enje celic z leti prinese bolezen in neravno-

vesje, celo mutacijo celic in raka.«

BLOKADE IZRINE LJUBEZEN Transformacija celi~nega spomina iz podzavesti potiska na povr{ino vse stare travme, programe, vzorce in spomine, ki nas blokirajo v izra‘anju ljubezni. V Gerovih delavnicah, kjer delajo po slojih, se pojavljajo vedno novi sloji travm, negativnih programov in ~ustev, ki jih iztisne energija ljubezni: »Energija, ki se prebije skozi vse te blokade, je zavestna energija z lastno inteligenco. Razleze se po telesu kot sir na oblo‘enem kruhku ter iz njega izrine vse stare programe in travme. To je energija ~iste ljubezni, najvi{je oblike izraza na{e du{e. Prinese ob~utek sre~e, lahkosti; je kot duhovna alkimija, ki nas povsem preporodi.« Ger prikli~e to energijo in vodi ljudi skozi postopek. Na za~etku nima posebej izdelanega na~rta; samo prosi duh, da prinese ljubezen in zdravljenje. Komunicira in zavestno dela z inteligentno energijo, vendar je ne usmerja na silo; v sebi je nenehno pozoren, kaj ta ho~e narediti in kam se ‘eli usmeriti. Postopek je v~asih zelo intenziven; nekateri se tresejo in podo‘ivljajo ~ustva, stare bole~ine in travme ter ~utijo

Misteriji 45

CELI ~ NO

ZDRAVLJENJE

mo~no {irjenje in kr~enje v telesu. Vendar nam Ger zagotavlja, da ni bojazni: »Slabih stranskih u~inkov ni, saj ne gre za neko mehani~no metodo; energiji pustim, da sama deluje, poleg tega pa ljudi pooblastim, da se samozdravijo. Ne po~utijo se, da bi morali ves ~as prihajati k menu kot h guruju.« Lyons pri delu uporablja {tevilne elemente, ki se jih je nau~il v bogati duhovni karieri: tradicionalno kitajsko medicino, akupunkturo, reiki, pransko zdravljenje in kvantno energijsko zdravljenje. Nabral si je tudi znanja in izku{enj iz ameri{kega {amanizma in keltske druidske tradicije, vendar jih uporablja brez ritualov in dramati~nosti, ki so po njegovem le povr{inski in nepotrebni.

Nove knjige smislu obstoja, ~loveka, narave, boga, v knjigi najdemo odgovore ali vsaj pot do odgovorov na {tevilne dvome. Mnoge Anastazijine re{itve bodo prav gotovo na{le navdu{ence med star{i, vzgojitelji, vrtnarji, biolo{kimi kmetovalci, zdravilci, ekologi, jezikoslovci, zgodovinarji, tehniki, ra~unalnikarji, ezoteriki, umetniki, podjetniki … Knjiga ni te‘a{ko branje. Prav nasprotno. S svojo lahkotnostjo in neposrednostjo je njeno branje pravi u‘itek in pomirilo, ki deluje na dalj{i ~as. [koda bi bila, da je ne bi prebrali. Je tudi imenitno darilo vsem, ki so tak{ni kot mi, ki beremo Misterije.

RAZKROJENA SLEPOTA Ger, ki je tudi jasnoviden ter vidi in ~uti energije v celicah, ima pri zdravljenju velike uspehe: »Na [kotskem sem imel primer, ko je neka ‘enska, ki je bila povsem slepa 22 let, po {tirih dneh delavnic spregledala. Med terapijo je namre~ doumela globlji vzrok, ki je povzro~il njeno slepoto; podzavestno je z njo posku{ala dobivati ljubezen in energijo od svojega mo‘a. Ko se je po delavnici vra~ala domov, je ~utila, da so se njene blokade razpr{ile in naenkrat se ji je v celoti povrnil vid, ~eprav so zdravniki od njenega primera ‘e dvignili roke.« Ger Lyons deluje v {tevilnih dr‘avah: na [kotskem in Irskem, v Veliki Britaniji in ZDA, Avstraliji, Gani, Srbiji, Hrva{ki in seveda v Sloveniji, kamor prihaja zadnja {tiri leta. Tukaj je med drugim uspe{no ozdravil nekaj otrok v bolni{nici; eden je imel tumor, ki je v nekaj mesecih izginil. Ni ~udno, da se zato za Gerovo delo zanima veliko ljudi, nekateri pa tudi ‘e sami za~enjajo zdraviti po njegovih napotkih. V Sloveniji ga spet pri~akujemo ~ez nekaj mesecev, v organizaciji Dru{tva za umetnost ‘ivljenja. Za informacije pokli~ite 031/316-093 (Sa{a). Andrej Kikelj

Zvene~e cedre tajge Avtor: Vladimir Megre Prevedla: Tereza Markelj in Ivan Mesi~ek Zalo‘ba: Kalki / Zbirka Anastazija Obseg: 300 strani Format: 14,5 × 21 cm Bro{irano Cena: 3.990 SIT To je knjiga o mladi pu{~avnici iz sibirske tajge, ki razlaga ‘ivljenje na svoj, s civilizacijskimi nitmi nepretkan na~in ‘ivljenja. Njena sporo~ila so tako preprosta, da so nam vsem povsem znana, a kaj, ko smo veliko od tega pozabili. Anastazija nam jih obuja na svoj, nenavaden na~in in zato ni ~udno, da knjiga oziroma kar serija knjig, ki izhajajo pod skupnim pojmom Anastazija, preplavlja svet v milijonskih nakladah. Obuja vest in svari, je nekak ka‘ipot za tretje tiso~letje, v katerem bo ~love{tvo bodisi poduhovljeno bodisi sploh ne bo pre‘ivelo. Knjiga je razdeljena na {tevilne pripovedi, ki naj bi bile napisane tako, da je ‘e sozvo~je besed sámo svojevrstna pripoved. @ival ali ~lovek, Kdo pri‘iga novo zvezdo, Gozdna gimnazija, Lete~i kro‘niki, Mo‘gani-superra~unalnik, Domi{ljija ustvarja prihodnost, Bitje z drugega planeta ali ~lovek, Ozdravitev za pekel, Denar iz ni~, Na poti k samomoru … so le nekateri naslovi poglavij, ki ka‘ejo, da knjiga posega na vsa podro~ja ‘ivljenja. V knjigi naj bi na{li odgovore na vpra{anja o

Knjiga prerokb/Odgovori na ‘ivljenjska vpra{anja Avtor: Georgia Routsis Savas Prevedel: Bo{tjan Gorenc Zalo‘ba: Mladinska knjiga Obseg: 434 strani Format: 18 × 20 cm Trda vezava Cena: 3.990 SIT Najprej sem prijel knjigo prerokb z obema rokama, nekajkrat globoko vdihnil. Prepustil sem se intuiciji in se posku{al otresti logi~nega mi{ljenja. Nato sem si postavil vpra{anje o nekem denarju, ki naj bi pri{el, in s palcem desne roke drsel prek posebnih, natrganih robov strani. Ko sem za~util, da je palec na pravem mestu, sem knjigo odprl. In pisalo je: Izvlekli ste kri‘evo {estico: to ni tako pomembno. Knjiga prerokb je nepogre{ljiva knjiga za ljudi, ki sicer radi vidijo, da jim kdo pogleda v kavo, karte … in omogo~a ~ar napovedovanja kar

doma. Brez kristalne krogle, kave, kart in kar je {e drugih pripomo~kov. Privla~no oblikovan priro~nik je namenjen vede‘evanju po na~elih bibliomantike, na~ina prerokovanja, kjer odgovor na zastavljeno vpra{anje ponudi naklju~no izbrana beseda ali stavek iz knjige. Odgovor se vam razodene brez ~arobnih besed, pri‘iganja sve~, strmenja v kristalno kroglo, me{anja kart … Avtorica, ki je o sebi zapisala, da je kraljica vede‘evanja, je ustvarila privla~en, z nadihom stare knjige oblikovan priro~nik, ki ga boste z veseljem jemali v roke in tudi brez zadrege poklanjali prijateljem. Bibliomanti~no napovedovanje je znano ‘e iz davnine. Najve~krat uporabljana knjiga je kar Biblija, znana so tudi napovedovanja iz starogr{kih epov, poezij, dokaj znano

pa je tudi napovedovanje iz Shakespearovih del. Bibliomantika in druge oblike vede‘evanja pravzaprav ne napovedujejo prihodnosti; so le orodja, ki vodijo do odgovora, ki ‘e le‘i globoko v nas. Izbrani odgovor je odvisen od to~nega trenutka, ko se vi in samo vi odlo~ite prenehati s palcem drseti po robu knjige in jo na ta na~in prelistavati. Stran s pravilnim odgovorom vam nekako sama namigne, da se ustavite na njej. Ve~jo intuicijo pa si boste zagotovo pridobili z vajo; ve~krat ko boste knjigo vzeli v roke, bolj boste lahko zaupali odgovorom. Knjiga prerokb zdru‘uje {tevilne napovedi, ki jih je avtorica zbrala s starodavnimi in sodobnimi metodami iz sveta modrosti jasnovidcev, astrologije, tarota, iz kavne usedline, kart, kock, kristalne krogle in branja z dlani.

^lovek in njegovi simboli Avtorji: Carl G. Jung, M-L von Franz, Joseph L. Henderson, Jolande Jacobi, Aniela Jaffe Prevedla: Ana Jelnikar Zalo‘ba: Mladinska knjiga Obseg: 324 strani Format: 19,5 × 26,5 cm Trda vezava Cena: 7.400 SIT To ni klini~ni ali filozofski u~benik, pa~ pa knjiga, ki je namenjena vsem ljudem. Jung je ni spisal sam, temve~ je povabil k sodelovanju dr. Marie-Louise von Franz, svojo morda najbli‘jo zaupnico in prijateljico, dr. Josepha L. Hendersona, enega najuglednej{ih in najzanesljivej{ih ameri{kih jungovcev, Anielo Jaffe, izku{eno analiti~arko, ki je bila obenem Jungova osebna tajnica in avtorica njegovega ‘ivljenjepisa, in dr. Jolande Jacobi, takoj za Jungom najbolj izku{eno avtorico iz njegovega züri{kega kroga. Da knjigo razume vsakdo, ne le posve~enci in {tudentje, gre zahvala novinarju BBC Johnu Freemanu, ki se je v knjigo vtikal, da mu je bila povsem razumljiva in je zato razumljiva tudi povpre~nemu bralcu. Jung je leta 1961 umrl, ko je ‘e dokon~al osrednji del knjige Pribli‘evanje nezavednemu. Knjiga nam razkrije, kako je svet sodobne psihologije veliko bolj pre‘et z Jungovo filozofijo kot se tega zavedajo povr{ni poznavalci. Vsakdanji izrazi, kot so »ekstravertiran«, »introvertiran« in »arhetip«, so Jungovi pojmi, ki so si jih drugi pri njem sposodili, neredko tudi zlorabili. Vsekakor pa ostaja njegov najve~ji prispevek k razumevanju pojma nezavednega, ki ni le starinarnica potla~enih ‘elja, temve~ svet, ki je enako tvoren in resni~en del posameznikovega ‘ivljenja kot zavestni, razmi{ljajo~i svet ega, hkrati pa neizmerno {ir{i in bogatej{i. Jezik in

Najbolj iskane knjige v trgovini Aurea v BTC, hala A v Ljubljani

Nove knjige 1. Prikrita zgodovina ~love{ke rase M. Cremo in R. Thompson

2. Usoda du{ Michael Newton

3. Kako zdravimo z barvami Ted Andrews

4. Priro~nik za zdravilce Ted Andrews

5. Kuhinja zlatega polja ka{e Matja‘ Pozderec

6. Ribe na 150 na~inov Svetozar Veljkovi}

7. Knjiga svete magije Abra-Melina Maga »prebivalci« nezavednega so simboli, sredstvo komunikacije pa – sanje. Razen osrednjega poglavja Pribli‘evanje nezavednemu so v knjigi {e poglavja Pradavni miti in sodobni ~lovek, Proces individuacije, Simbolizem v upodabljajo~i umetnosti, Simboli neke konkretne analize ter Znanost in nezavedno. Knjiga je smiselno opremljena z barvnimi in ~rnobelimi ilustracijami, ki omogo~ajo {e ve~je razumevanje Jungovega nauka. Ta je iztrgal filozofijo iz pu{~obnosti ~iste abstrakcije in jo spet prepustil globokim ~ustvom, nauku romantike, ki ne verjame, da je ~lovekova najve~ja mo~ v njegovi racionalnosti, kot ponovno poudarjajo sodobni povzpetne‘i in njihovi u~itelji, ki jim je edini smoter v ‘ivljenju materialni uspeh in kapital in ki peljejo dru‘bo v raz~love~enje in propad.

8. Zdravilna energija dreves Patrice Bouchardon

9. Anastazija – Zvene~e cedre tajge Vladimir Megre

10. Sunjata @ivorad Mihajlovi} Slavinski

Misteriji 47

Nenavadna do`ivetja Mehur brez~asnosti

ogodek, ki ga bom opisal, se je zgodil ‘e kar pred nekaj ~asa, in moram priznati, da je precej spremenil moj pogled na svet in ustroj tega »~udnega« potovanja, ki mu pravimo ‘ivljenje. Jesenski dan je bil, datuma se ne spominjam ve~ natan~no, vem le, da se je nebo z vso svojo groze~o senco kakor te‘ko pra{no pregrinjalo sklanjalo nad zemljo in jo hotelo po‘reti s svojimi velikimi usti. Ni trajalo dolgo, kar se je pripravljalo ‘e ves ~as; ulilo se je kakor da bi kdo iz {kafa v velikih curkih zlival vodo na zemljo. Tega sem se najbolj bal. Mo~no sem ‘e zamujal na sestanek v bli‘nje mesto in kot ponavadi sem z veliko hitrostjo drvel po spolzkem cesti{~u (preveliko, kar sem spoznal prepozno). Zelo slabo vreme in trda tema komaj za~etega jutra sta mo~no pripomogli, da je bila cesta pred mano dokaj prazna; le tu in tam je mimo mene v soju lu~i zdrvelo prevozno sredstvo in pustilo svetle~ odsev na mojem vzvratnem ogledalu. Nikoli prej {e nisem zamudil na sestanek. Preklinjal sem samega sebe in svojo nesposobnost, v meni pa se je zopet pojavil ~udni ob~utek, ki me je spremljal ‘e ves dan in se stopnjeval ter v meni povzro~il vznemirjenost in nelagodje: ~udna upo~asnjenost, ki se je nekako zalezla vame. Vse se je za~elo dogajati kot v po~asnem posnetku. Vsak gib, vsaka kretnja, vse je bilo kot

v sanjah. Naenkrat sem bil ujet v nekak{en, kako naj ga opi{em – »~asovni mehur« – prostor, kjer zakoni zemeljske fizike nenadoma prenehajo obstajati in so za tistih nekaj trenutkov prenehali vplivati name. Zmedeno sem se posku{al otresti slike pred sabo. Ves pogled sem usmeril na cesto, avto pa je povsem samodejno z veliko hitrostjo po‘iral as-

Vabilo k pisanju Mnogim med nami se je ‘e pripetilo kaj nenavadnega. Opi{ite va{ resni~ni nenavaden dogodek, sre~anje, va{e sanje, ob~utke, jasnovidne utrinke, strah ... in napisano po{ljite na naslov: Uredni{tvo Misterijev, [martinska 10, 1000 Ljubljana. Najbolj{e prispevke bomo objavili. Honorar za objavljen prispevek je 10.000 SIT.

falt. V daljavi sem opazil mo~no svetlobo; najprej ~isto medlo, nato vedno mo~nej{o, ki se je v trenutkih pribli‘evanja razdelila na dva dela. Nekaj je bilo ve~ kot o~itno narobe, saj sem z vo‘njo po napa~ni strani, ne da bi se tega sploh zavedal, zapiral pot ogromnemu tovornjaku. Res ne vem, kaj bi ostalo od mojega vozila po trku

s tako te‘kim prevoznim sredstvom. [e danes mi ni jasno, kje sem v tisti ~udni zasanjanosti na{el trenutek, ko se je glava popolnoma zbistrila in je refleksni gib moje roke kot po kakem ukazu (nareku) pomaknil krmilo volana v nasprotno smer. »Mehur brez~asnosti« se je v hipu razpo~il, jaz pa sem s sunkovito hitrostjo zletel mimo desne strani tovornjaka in se po nekaj silovitih manevrih zna{el med drevesi zunaj poti … Zagrnila me je tema. Zbudil sem se v bolni{nici. Resda s hudim glavobolom, toda bil sem ‘iv, zgro‘en ob ugotovitvi, kako lahko ena sama drobna odlo~itev, ki se nam zdi nepomembna, povsem spremeni tok na{ega ‘ivljenja. Do danes ne vem, kaj se je takrat zgodilo. Je bil to vpliv neke vi{je sile? Nikoli poprej nisem verjel, da nad nami bdijo bitja, morda angeli, ki bi pazila na nas, ko nam gre kaj narobe. Misel na to se mi zdi {e vedno nekoliko preve~ fantasti~na, ~eprav se zavedam, da se v ‘ivljenju ljudi zgodi veliko nenavadnih stvari. Tisto jutro bom imel vedno pred sabo kot nekak{no opozorilo. Razsvetljenje? Morda ne ravno to, vsekakor pa dober nauk in popotnica za nadaljnje ‘ivljenje. Miha

Zajam~eno originalne kozarce, lon~ke in vr~e za izbolj{anje vode, telefonske za{~ite Norad, narejene po originalni tehnologiji Hydronic, zastopa in prodaja trgovina Aurea v BTC, hala A v Ljubljani, telefon in faks: 01/541 17 60; www.btc-city.com/aurea in naslednje trgovine v Sloveniji: Ajdov{~ina: Trgovina MEDIGO; Bled: Cvetli~arna-galerija TRG Bled in Trgovina FONTANA; Bre‘ice: Trgovini SANOLABOR in Galerija DARILA DON; Celje: Trgovina BIOTOP, Trgovina @ELEZNINAR; Dom‘ale: Trgovina SANOLABOR; Izola: Trgovina REVITA (Hotel Delfin); Idrija: Trgovina TIM-MLAKAR; Jesenice: Trgovini SANOLABOR; Koper: Trgovina MIA (Tr‘nica); Kranj: Trgovina LU^KA; Ljubljana: Trgovina AUREA v BTC, hala A, Knjigarna ^OPOVA, MAXIMARKET-Zdravilna zeli{~a v pasa‘i in odd. steklo, Trgovine SANOLABOR - Cigaletova, Citypark, Koseze, Dravlje; Maribor: TC City - trgovini DARVEL in SANOLABOR, Prodajna gal. SKRINJA, Prodajalna SONCE; Moravske Toplice; Trgovina za moje ‘ivali (veterinarski in‘. Nabergoj); Murska Sobota: Trgovina SANOLABOR, Boutique SIJAJ; Nova Gorica: Manufaktura-NARODNA UMETNOST, trgovina MEDIGO, trgovina SANOLABOR; Novo Mesto: Trgovini SANOLABOR in LEONARDO No1; Postojna: Trgovina SANOLABOR; Radovljica: Trgovina META-zdravo ‘ivljenje; Ravne na Koro{kem: Trgovina MEDI-KEM, Trg Ribnica: Trgovina SANOLABOR; Roga{ka Slatina: Industijska trgovina STEKLARSKE [OLE; Sevnica: Trgovina SANOLABOR; Se‘ana: Trgovini MEDIGO in KLASJE; Slovenj Gradec: Trgovina SANOLABOR; Slovenska Bistrica: Trgovina VIVA SANA; Slovenske Konjice: Trgovina VIVA SANA; [entjur pri Celju: Trgovina SANIMA; [kofja Loka: Trgovina SANOLABOR-HLADNIK, Trgovina SIVKA; Trbovlje: Trgovina SANOLABOR; Velenje: Trgovini NITKA in SANOLABOR. INDEPENDENCE - je poobla{~eni mre‘ni prodajalec

Mali oglasi [EPAT STJEPAN - bioterapevt - bioterapija, akupresura, refleksna masaà. / pon. - Breìce: Motel PETROL âte` / tor. - Ljubljana: Dom upokojencev CENTER / sre. - Maribor: Hotel GARNI, Tabor / ~et. - @alec: Hotel @ALEC / infor. po tel.: 041/726 084; [epat Stjepan s.p., Sevnica

VODIMO SEMINAR JASNOVIDNOSTI in duhovnega videnja. Seminar je prakti~ne narave. Vodi ga duhovni u~itelj, zdravilec in jasnovidec Miran. Tel.: 090-43-24 GJER-KAT. d.o.o., Dom‘ale

Mali oglasi v Misterijih CENA besede je 300 SIT, (najmanj 4500 SIT za 15 besed ali manj). 10 % popust za tri, 15 % popust za ve~ kot tri zaporedna naro~ila. [tejejo vse besede in {tevilke. 20 % DDV ni v{tet v ceno.

ROK za sprejem je do vklju~no 15. v mesecu za naslednji mesec. Pla~ilo vnaprej na posl. ra~un {t.: 02083-11412222. Informacije po tel.: 01/ 431-20-25.

SPREJEM oglasa le pisno: s pismom (s prilo‘eno kopijo vpla~ila) ali po faksu 01/230-16-27. Storitev razli~nih ponudnikov, objavljenih na tej strani, ne preverjamo in zanje ne odgovarjamo. Bralke in bralce prosimo, da nam o kakovosti ponujenih storitev sporo~ijo svoje mnenje.

Izidi ‘rebanja za nagradno kri‘anko {t. 98 PRVA NAGRADA (20.000 SIT): Miro Kastelic, Hladilni{ka pot 26 b, 1129 Ljubljana. DRUGA NAGRADA ({estmese~na naro~nina na revijo Misteriji): Janez Stare, V. Vlahovi~a 65, 2000 Maribor. 3 TRETJE NAGRADE (knjiga zalo`be ARA): Vlado Ran~igaj, Vransko 52, 3305 Vransko, Ivan Plavec, J. Gabrov{ka 32, 4000 Kranj, Marija Prelec, Razlagova 26, 9000 Murska Sobota. Nagrade bomo poslali po po{ti. Re{itev nagradne kri‘anke {t. 98: Opravi~ilo re{evalcem: zaradi napake v kri‘anki se vam opravi~ujemo. Za pravilno smo zato upo{tevali obe re{itvi. Hvala za razumevanje. VODORAVNO: kakadu, ovitek, stran, tok, TM, AN, Mai, mno‘ilnik, sejmar, imamat, odred, Ir, kamnina, Neel, oje, statve, metafora, UN, kri, ime, Ira, Otaru, Aon, tol{~ak, Danae, IK, RG, Anne, Pta, Lauda, Alesi, Lolita (Lalita), Rn, Ost, ujma, Endrigo, smrad, akumulator, Taine, Nadas, Salk NAGRADNI POJMI: SELFI^NI MNO@ILNIK, IMMANUEL KANT

Prosimo, da re{itev po{ljete do 15. maja 2003 v ovojnici s pripisom KRI@ANKA 99 na naslov: Misteriji, [martinska 10, 1000 Ljubljana. Iz‘rebali bomo pet nagrajencev, ki bodo prejeli: 1. nagrada: 20.000 SIT 2. nagrada: {estmese~na naro~nina na revijo Misteriji 3.-5. nagrada: knjiga zalo`be ARA

Misteriji 49

Nagradna kri`anka (99) Ime in priimek: Po{tna {t.: [t. teko~ega ra~una:

Stalno bivali{~e: Dav~na {t.:

Dav~na izpostava: Pri banki:

Operativna {t. banke:

[e ena knjiga v zbirki KAKO ...

BARVE NAS ZDRAVIJO ^e smo energijsko ugla{eni, se veliko la‘je znebimo toksi~nih snovi in negativnih vzorcev, ki v na{e ‘ivljenje prina{ajo bolezen in neizpolnjenost. Zelo u~inkovit na~in energijskega uravnove{anja je barvna zdravilna terapija, ki nas uglasi na vseh ravneh: fizi~ni, ~ustveni, mentalni in duhovni. S knjigo KAKO ZDRAVIMO Z BARVAMI je barvna terapija kon~no dostopna vsakomur. V priro~niku se pou~imo, kako:

• razvijemo psihi~no ob~utljivost za barvne vibracije • uporabimo dobrodejne barve za ve~ kot 50 razli~nih obolenj • dolo~amo zdravilne barve s preprostim mi{i~nim testom • z mo~jo barv in misli odstranimo glavobol • z barvnim dihanjem obnovimo zdravje in dobro po~utje • zdravimo z barvastimi sve~ami in tkaninami ter obarvano svetlobo in vodo • z barvami uravnove{amo ~akre Knjiga KAKO ZDRAVIMO Z BARVAMI ima 168 strani in jo je mogo~e kupiti v knjigarnah po 2.900 SIT. ARA zalo`ba d.o.o., [martinska 10, 1000 Ljubljana; tel.: 01/431-20-25

Knjiga za vso dru`ino

POMAGAJTE SI SAMI V knjigi so opisane preproste tehnike, za katere ne potrebujemo nobenega posebnega daru, saj jih nosimo v sebi. Z njimi se zdravimo in si laj{amo bole~ine ter dopolnjujemo zdravljenje, ki nam ga predpi{e zdravnik. Ob uporabi teh zdravilskih tehnik sprevidimo, kaj lahko pri sebi obvladujemo, ~esa se moramo o sebi {e nau~iti in kaj naj spremenimo, da bi postali bolj zdravi na vseh ravneh: ~ustveni, duhovni in fizi~ni. Ameri{ki avtor je zasnoval priro~nik na podmeni, da ve~ino fizi~nih obolenj povzro~ajo blokirana ~ustva in ~ustva, ki nas iz~rpavajo in tako ustvarjajo pogoje, da smo za bolezni dovzetnej{i.

Priro~nik za zdravilce je natisnjen v formatu 14 x 21 cm, ima 256 strani in ga je mogo~e kupiti v vseh knjigarnah po 3.900 SIT. ARA zalo`ba d.o.o., [martinska 10, 1000 Ljubljana; tel.: 01/431 20 25; 051/307 777