Revija-Misteriji-122_september-2003 by ARA Zalozba

LETNIK 11. - [T. 122 - SEPTEMBER 2003 - 660 SIT POZOR! BRANJE TE REVIJE LAHKO VPLIVA NA VA[E @IVLJENJE ISSN 1318-1777

Recept brazilskega patra Po starem ljudskem receptu brazilski pater z alojo, medom in alkoholom zdravi tudi raka.

NLP v Sloveniji

Neznani lete~i predmet se je pojavil nad avtomobilom na ljubljanski obvoznici.

Resnica o telepatiji Zvok na recept Izbrani zvok omogo~a la`je

prena{anje onkolo{kih terapij.

Voda nosi informacije

Sprememba kota v vodni molekuli zado{~a za spremembo njenih lastnosti.

JABOLKA V OSKRBI ENERGIJ

ZALO@BA ARA

TELO KLI^E PO VODI

PRIRO^NIK ZA ZDRAVILCE

Zdravnik internist F. Batmanghelidj dokazuje, da si lahko zdravje mo~no izbolj{amo s pitjem navadne vodovodne vode. Medicinsko utemeljeno. Cena: bro{irana 2.900 SIT trda vezava 3.900 SIT

VODNIK PRAKTI^NE AROMOTERAPIJE

ZDRAVILNI ^AJI IN NASVETI

ZDRAVILNA ENERGIJA DREVES

Knjiga je izvrsten priro~nik za vse, ki ‘elijo prebuditi in razviti zdravilske sposobnosti ter k bolj{emu zdravju pomagati sebi in drugim. Opisane tehnike so zelo u~inkovite in vklju~ujejo barve, zvoke in di{ave.

Davno izro~ilo in najnovej{e terapevtske informacije o rastlinskih eteri~nih oljih, ki jih lahko kupimo v vsaki bolje zalo‘eni trgovini z naravno kozmetiko. Enostavni napotki za odpravljanje stresa, zdravljenje bolezni, obogatitev ~utov, masa‘o in kopeli.

âjne me{anice za vse vrste tegob in {e nasvete, s katerimi se jih da olaj{ati, je zbral v svoji knjigi starosta slovenskih zeli{~arjev Joè Tomaìn~i~. V knjigi je ve~ kot 100 izbranih receptov in na stotine nasvetov.

Spoznajte na~ine in vaje za zajemanje zdravilne energije dreves v gozdu, go{~avi ali na vrtu, ne glede na to, kje ‘ivite.

Cena: 3.900 SIT

Cena: 2.900 SIT

ZDRAVA NOSE^NICA

JABOL^NI KIS

^UDE@ OLJ^NEGA OLJA

V ‘ivljenju vsake ‘enske je porod najve~ji dogodek in nanj se je treba pripraviti. Vsaka nose~nica si ‘eli biti zdrava in roditi zdravega otroka. Knjiga opisuje, zakaj je telovadba med nose~nostjo priporo~ljiva in zdrava.

Knjiga, kako uspe{no naredite kis kar doma in na sebi preizkusite njegove blagodejne u~inke. Presene~eni boste, kako lahko ta cenena in enostavno narejena teko~ina deluje na zdravje.

Priro~nik z razlagami, kako olj~no olje varuje pred artritisom, sr~no‘ilnimi boleznimi in rakom na dojki. Ameri{ka uspe{nica na podlagi rezultatov {tevilnih raziskav vodi v svet zdrave in okusne prehrane, ki varuje zdravje.

Cena: 1.700 SIT

Cena: 1.900 SIT

ZDRAVA SREDOZEMSKA PREHRANA To, kar znanost spoznava za resni~no zdravo hrano, jedo ljudje ob Sredozemskem morju ‘e od nekdaj: zelenjavo, pusto meso, ribe, za~inijo z olj~nim oljem in ~esnom ter vrsto imenitnih za~imb. Ve~ kot 100 receptov. Cena: 2.900 SIT

Cena: bro{irana 4.900 SIT trda vezava 5.900 SIT

ZDRAVILNA MO^ GOB Razlaga, zakaj so gobe naravna zdravila, ki ‘e 20 stoletij zdravijo raka, sladkorno bolezen, bolezni srca in druge te‘ave, kako krepijo in s tem prepre~ujejo obolevanje.

Cena: 1.900 SIT

RIBE NA 150 NA^INOV

RI@ NA 100 NA^INOV

Riba je okusen in zdrav obrok. Kak{na je hranilna in energetska vrednost rib, kako ribe pripravljajo v razli~nih krajih po svetu. Vse to in 150 odli~nih receptov za juhe, ri‘ote, solate in druge ribje jedi.

Ri‘ je za ve~ kot milijardo ljudi to, kar je za nekatere narode kruh, za nekatere pa krompir. V knjigi preberite, kako okusne ri‘eve jedi in sladice pripravimo na ve~ kot 100 na~inov in zakaj ri‘ ni le hrana, temve~ tudi zdravilo.

Cena: 1.600 SIT

Cena: 1.900 SIT

Naro~ilnica Misteriji Naro~am izdelke:

koli~ina

cena

pla~al bom po povzetju {t. ~lanske kartice: EU KARANTA AMEX VISA s kartico {t. kartice: veljavnost do: podpis: ime in priimek: ulica in hi{na {tevilka:

UGANKARSKI SLOVAR I. IN II. DEL Dve knjigi - ugankarska gesla na ve~ kot 700 straneh - Za vse strastne ugankarje, ki jim je re{evanje kri‘ank v veselje in kratek ~as. Cena posamezne knjige: 2.490 SIT

SANJE

SPOMINI

Kaj pomenijo sanje, ki so lahko vesele ali pa tema~ne? Knjiga je pravi ka‘ipot pomena razli~nih sanj. Zato pride prav vsakomur, ki verjame, da so prav njegove sanje pripomogle k njegovi usodi.

Barvna spominska knjiga za otroke – od rojstva do za~etka {olanja ali {e dlje. Lahko je tudi primerno darilo za va{ega mal~ka. Morda vam bo neko~, ko bo starej{i, zelo hvale‘en, ker ste opisali njegove prve korake.

Cena: 1.900 SIT

Cena: 2.990 SIT

po{tna {tevilka, po{ta: kraj, datum, telefon: Naro~ilnico po{ljite na naslov: ARA, [martinska 10, 1000 Ljubljana tel.: 01/431-20-25, faks: 01/230-16-27, e-mail: ara @ zalozba-ara.si Vsi izdelki so naprodaj tudi v trgovini AUREA BTC, hala A Ljubljana, tel. 01/541-17-60.

PRIPORO^AMO: Kozmobiolo{ki koledar 1961 - 1985 (1.900 SIT) • @iveti z revmatizmom (1.900 SIT) • Varujmo srce (1.900 SIT) • Napovedovanje usode z igralnimi kartami (2.900 SIT) • Prerokovanje s ciganskimi kartami (2.900 SIT) • V kraljestvu za~imb (1.900 SIT) • Kuhinja zlatega polja (1.900 SIT) • Kuhinja zlatega polja – ka{e (trda vezava 2.900 SIT, bro{irana - 1.900 SIT) • Kuhinja zlatega polja – od polente do kuskusa (2.900 SIT)

Misteriji LETNIK 11. - [T. 122

september 2003

^ez dve leti vi{ji standard

Kozarec zadr‘i gnitje

Bolgarski jasnovidec napoveduje dogajanja v Sloveniji

Razpisujemo nagrado za doma~e poskuse z informiranimi izdelki

Lovec na Nezemljane

Med negativnimi ioni soli

Diplomirani hipnoterapevt ugrabljence oboro‘uje s presene~enji za Nezemljane

211 metrov pod zemljo je v dvajset milijonov let staro sol vkopan sanatorij

Filadelfijski eksperiment

Reiki zdravljenje

Pri~evanje Ala Bieleka, ~asovnega potnika, pre‘ivelega mornarja z ladje »Eldridge«

17 Stara nas te‘ka voda Radikalno nov pogled na enega glavnih vzrokov za staranje (1)

19 Jabolka v oskrbi energij Informirana elopti~na energija nadome{~a biodinami~ne pripravke

Univerzalna ‘ivljenjska energija spodbuja sposobnost za samozdravljenje Pisma bralcev .................................................................................................. 4 Zanimivosti ......................................................................................................... 5 Se bo iz vesolja kdo javil? ............................................................... 9 Gepardi v Namibiji .................................................................................. 24 ^rna umetnost ............................................................................................. 31 Oljka in lipa ..................................................................................................... 34 Skrivnostni prvi planetoid ............................................................. 36 Potopljena mesta v ledeni dobi .............................................. 38 Ma~ka, ta uganka ..................................................................................... 41 Stargate v Iraku .......................................................................................... 45 Psiholo{ke dileme .................................................................................. 46 Novi knjigi ......................................................................................................... 47 Nenavadna do`ivetja ........................................................................... 48 Nagradna kri`anka - 103 .................................................................... 50

Misteriji 3

P ISMA Ilustrirana mese~na revija

Misteriji Naslov uredni{tva: Revija Misteriji, [martinska 10, 1000 Ljubljana Tel.: 01/231-93-60 fax: 01/230-16-27 Elektronska po{ta: ara@zalozba-ara.si Izdaja: ARA Zalo`ba d.o.o., Cigaletova 5, Ljubljana Odgovorni urednik: Joè Vetrovec Tel.: 01/231-93-60 Redaktor: Andrej Kikelj Tehni~no urejanje: Luka Zlatnar Tel.: 01/431-43-83 Tajni{tvo in naro~nine: Lilijana Knez Tel.: 01/231-93-60; 031/662 092 Oglasno trènje: Tel.: 01/431-20-25 Prodaja po po{ti: Tel.: 01/431-20-25; 031/662 092 Odprema po{iljk po po{ti: Franci Hemler Tel.: 01/529-42-44 Fotoliti: Grafi~ni studio K, Ljubljana Tisk: Tiskarna Ljubljana d.d., Ljubljana Naklada: 6000 izvodov Cena izvoda v maloprodaji 660 SIT. Prodaja v kolportaì: Prodaja, Dunajska 5, Ljubljana, tel.: 01/473-88-41. V naro~nini, ki se pla~uje dvakrat letno (3.564 SIT), 10 % popusta. Poslovni ra~un: 02083-0011412222. Devizni ra~un: 50100-620-133-900-579602.

[MARTINSKA 10, 1000 L JUBLJANA

Kako deluje za{~ita pred sevanjem telefonov?

mam za{~ito Norad in sem prepri~an v njeno Idelovanje. Ne le na mobitelu, marve~ tudi na prenosnem telefonu v stanovanju. Danes, 4. avgusta, sem na Valu 202 poslu{al oddajo, v kateri strokovnjaki niso znali razlo‘iti, kako tak{na za{~ita deluje. V svojem imenu in v imenu prijateljev, ki sem jih navdu{il za Norad, vas prosim, da v reviji razlo‘ite, kako je mogo~e ugotoviti, da Norad deluje za{~itno. Mislim, da bo to zanimalo {tevilne bralce. Lep pozdrav Toma‘, Ljubljana @al je z ugotavljanjem {kode, ki jo ‘ivim organizmom

povzro~i sevanje mobilnih telefonov prav tako kot z ugotavljanjem kakovosti vode. Poobla{~eni strokovnjaki preverjajo le pe{~ico od 700 prepoznanih toksi~nih snovi, fizikalno kemijske analize nam ne povedo ni~esar o njenem u~inkovanju na ‘ive celice in organizme. Prav tako strokovnjaki s tehni~nih podro~ij merijo dolo~ena sevanja, ne vedo pa ni~ o spletu njihovih u~inkov na ‘ive celice in organizme. Vpogled v tvegano ozadje nam lahko razgrnejo le biolo{ki testi, ki zaznajo celosten vpliv {kodljivih sevanj na ‘ive sisteme. Delovanje Norada je mogo~e preveriti na dva na~ina. Kineziolo{ko ga lahko preverite doma, z natan~nim biolo{kim testom pa je mogo~e negativen vpliv sevanja in stopnjo Noradove za{~ite ugotoviti v

ALI

ara@zalozba-ara.si

citogenetskem laboratoriju. Kineziolo{ko preverimo Norad takole: 1. Preizku{evalec stoji v razkoraku, v dlan leve roke prime mobilni telefon brez za{~ite in iztegne, odro~i, desno roko, ter glasno trikrat ali ve~krat ponovi »Ta telefon je dober za mene«. 2. Pomo~nik pri poskusu z iztegnjenima kazalcem in sredincem desne roke z vso mo~jo pritisne na zapestje desne roke preizku{evalca, da jo potisne navzdol. 3. Preizku{evalec ponovi prvo to~ko in k telefonu v dlan vzame {e Norad. 4. Pomo~nik posku{a spet potisniti preizku{eval~evo roko navzdol. Ob~util bo veliko ve~ji upor, ali pa roke sploh ne bo mogel (Nadaljuje se na 6. strani.)

POTUJEMO IN RAZISKUJEMO Z IVANOM MOHORI^EM Na{ sodelavec, pisatelj Ivan Mohori~ nas bo spet popeljal na zanimivo duhovno-turisti~no potovanje.

11. oktobra (sobota) se bomo ponovno odpravili prek Mure, tokrat

bomo {li raziskovat Zdravilne energetske to~ke v Prekmurju. V Prekmurju se bomo najprej ustavili v Bogojini, kjer si bomo ogledali zanimivo Ple~nikovo cerkev, v kateri je za okras uporabil doma~o keramiko. Od zdravilnih energetskih to~k bomo najprej obiskali Bukovni{ko jezero nedale~ od Dobrovnika. V gozdu ob jezeru stoji kapelica sv. Vida, v bli‘ini pa izvira studenec z istim imenom, katerega ~udodelnost in zdravilnost je poznana ‘e dolgo let. Mo~ne energetske to~ke v okolici studenca so radiestezijsko izmerjene in ozna~ene, vodnik pa nam bo razlo‘il, kaj zdravijo posamezne to~ke (bolezni o‘ilja, dihal in prebavil, glavobol, revmo …) Nato si bomo na Selu pri Gori~kem ogledali kapelico sv. Nikolaja, romansko rotundo iz 13. stoletja z lepimi freskami. Nazadnje se bomo odpeljali do Gradu, najve~jega kraja na Gori~kem z enim najve~jih gradov v Sloveniji, ki ima kar 365 soban. Po njegovem ogledu se bomo spet posvetili zdravilnim energetskim to~kam, ki so na dvignjenem delu grajskega vrta. Pomagajo pri boleznih se~il, srca, o‘ilja, o~i … In za konec dneva nas v doma~i gostilni ~aka {e prekmurska ve~erja. Cena: 9.700 SIT (naro~niki Misterijev imajo 10-odstotni popust) Cena poleg prevoza z udobnim klimatiziranim avtobusom vklju~uje tudi ve~erjo.

Za dodatne informacije in prijave se obrnite na: Quo Vadis, 01/507-18-03, 519-74-59, quo.vadis@siol.net, www.quovadis.si Pridru‘ite se nam!

ZANIMIVOSTI

SLONOV PREDNIK – IZVRSTEN PLAVALEC

KRALJEVSKI DE@

ajski kralj Bhumibol Adulyadej (Rama IX) je patentiral postopek za umetno povzro~anje de‘ja. Pri tej metodi se z izpu{~anjem kristalov z letala »posejejo« topli in hladni oblaki na razli~nih vi{inah, s ~imer naj bi to~neje dolo~ili, kje bo padel de‘. S projektom, ki ga na Tajskem imenujejo Kraljevski de‘, ‘eli pomagati revnim kmetom, posebno na severu

aziskovalci na Kreti so izkopali fosiliziran okel, zobe in kosti orja{kega, slonu podobnega bitja Deinotherium Gigantisimum, ki je zrasel tudi do {tirih metrov in pol v vi{ino. @ivalska vrsta z ukrivljenimi okli od brade navzdol, katere sodobnik je bil avstralopitek, je najve~ji ~lan dru‘ine slonjih prednikov. Njegove ostanke so dosedaj na{li v glavnem v osrednji Evropi, sedanja sedem

VEVERICE SE HITRO PRILAGAJAJO

milijonov let stara najdba pa ka‘e, da se je orja{ki sesalec gibal na {ir{em podro~ju Evrope kot so dosedaj mislili, in da je bil pri iskanju hrane zmo‘en preplavati zelo dolge razdalje. Geolog Charalampos Fassoulas, ki vodi izkopavanja za Naravoslovni muzej Kretske univerze, meni, da so ti sloni pri{li na Kreto z bli‘nje Male Azije oziroma dana{nje Tur~ije. Pri tem naj bi del poti preplavali prek oto~ja v ju‘nem Egejskem morju, v obdobjih, ko so bile ravni morja ni‘je. D

edavne raziskave ka‘ejo, da so zaradi klimatskih sprememb mnoge ‘ivali prisiljene na selitev proti hladnej{im podnebnim pasovom bli‘je poloma. Toda znanstveniki se bojijo, da se nekatere vrste ne bodo mogle preseliti dovolj dale~ ali dovolj hitro in da bi lahko zaradi tega izumrle. Sedaj pa je biolog Andrew McAdam z Univerze Alberta v Kanadi dognal, da nekateri sesalci lahko evolvirajo dovolj hitro, da se prilagodijo globalnemu ogrevanju. McAdam in kolegi so po desetih letih opazovanja {tirih generacij rde~ih veveric ugotovili, da sedaj skotijo mladi~ke povpre~no 18 dni prej od njihovih prababic. Evolucijo veveric so spodbudile klimatske spremembe, zaradi katerih se je stalno pove~ala koli~ina dostopne hrane spomladi. Pri samicah, ki rodijo prej, je ve~ja verjetnost, da bodo njihovi mladi~i pre‘iveli. Ti so ve~ji in bolj neodvisni od mlaj{ih vrstnikov, ko jeseni pride ~as za skladi{D ~enje hrane, da bi pre‘iveli zimo.

Kralj Bhumibol med slu‘enjem kot budisti~ni menih.

Tajske. Petinsedemdesetletni kralj je zelo priljubljen, saj se ‘ivo zanima za varstvo okolja in te‘ave kmetovalcev ter si izmi{lja zelo izvirne na~ine, da bi pomagal svojemu ljudstvu. Leta 1993 je postal prvi ~lan neke kraljevske dru‘ine, ki je patentiral izum: Chaipattana vodni oksidator za ~i{~enje vode, ki se uporablja pri kmetovanju. D

NAJMANJ[E MESTO NA SVETU?

a mestna slika morda spominja na Manhattan ali ^ikago, v resnici pa jo sestavljajo prvi izdelani sinteti~ni »nanostebri«. Vsak »neboti~nik«, stolpec nakopi~enih kristalov cinkovega oksida, se dviga dva do pet mikrometrov nad safirno bazo. Vsako »nadstropje« tvori {esterokoten kristal, katerega premer se v vi{ino postopoma zmanj{uje. Yunqi Liu in njegova ekipa s kemijskega in{ti-

tuta Kitajske akademije znanosti v Pekingu so stolpce naredili v talilni pe~i, ob reakciji cinkovega sulfida s kisikom pri 950 °C. Cinkov oksid je polprevodnik, ki opravlja vrsto nalog v prevodnih filmih in elektronskih pretvornikih. Raziskovalci razmi{ljajo, da bi stolpi~i lahko slu‘ili kot nanokomponente v optoelektronskih napravah, kot so ploski D »flat-panel« prikazovalniki.

Misteriji 5

PISMA

BODITE NARO^NIK, KER SE IZPLA^A Revijo Misteriji se vam izpla~a naro~iti, ker:

• je za naro~nike vedno cenej{a • jo dostavimo na dom v vsakem vremenu • jo boste brali vedno ‘e nekaj dni prej • boste imeli neprestano popuste na ve~ sto krajih • boste kupovali v prodaji po po{ti vedno po ni‘jih klubskih cenah • boste tudi v trgovinah kupovali s popustom in tako ‘iveli var~neje.

In darila? Ob vpisu med nove naro~nike vam bomo razen kartice Kluba za zdravo ‘ivljenje podarili {e knji‘ico Petdeset najbolj{ih dietnih nasvetov, ki vam lahko pomaga, da varno shuj{ate. Prvih pet novih naro~nikov v septembru bomo spet nagradili z Magic lifom. Med bralci, ki so se v mesecu avgustu naro~ili na revijo Misteriji, smo iz‘rebali atraktivne po~itni{ke pakete na Mariborskem Pohorju. Deset sre~ne‘ev bo pre‘ivelo nekaj dni v Aparthotelu Pohorje in sicer: – dvodnevno bivanje v apartmaju za dve osebi z zajtrkom, v vrednosti 32.400 SIT, prejme Zvonka Mandelc iz Nazarij – tridnevno bivanje v apartmaju za {tiri osebe z zajtrkom, v vrednosti 55.200 SIT, dobi Brane R‘ek iz Hru{ice – petdnevno bivanje v apartmaju za {tiri osebe z zajtrkom, v vrednosti 68.000 SIT, pa pripada Elide Stubelj iz Portoro‘a. Zdaj je ~as, da postanete naro~nik tudi vi, ali da z naro~ilom revije obdarite va{e prijatelje. Pokli~ite 01/231 93 60 ali 031/66 20 92, po{ljite faks 01/230 16 27, ali sedite k ra~unalniku: e-mail: ara@zalozba-ara.si Bodite naro~nik revije, katere ~as {ele prihaja.

DUHOVNOST IN BOGASTVO Z ROKO V ROKI! Bogastvo ni privilegij redkih, na voljo je prav vsakomur, ~e le upo{teva nekaj preprostih pravil. Bogastvo je marsikdaj kontroverzna vrednota, po kateri vsi potihem hrepenimo, pogosto pa nam uhaja skozi prste, ker se je nekje v sebi bojimo. IZID NEVERJETNE KNJIGE

ZNANSTVENI PRISTOP K PRIDOBIVANJU

BOGASTVA

Zagotovite si to neverjetno knjigo ‘e v prednaro~ilu po ceni 2.500 SIT. Prednaro~ni{ka ponudba velja do 31. oktobra 2003, po tem datumu bo cena knjige 3.500 SIT. Izpolnite spodnjo naro~ilnico in jo po{ljite na naslov uredni{tva: Revija Misteriji, [martinska 10, 1000 LJUBLJANA

DA, naro~am knjigo ZNANSTVENI PRISTOP K PRIDOBIVANJU BOGASTVA [tev. izvodov: ______

Ime in priimek: ________________________________________

Ulica, hi{na {tevilka: ________________________ Tel. ali e-mail: _________________________

Po{ta, kraj: ______________________

Podpis: ____________________________

Lahko pa nas za naro~ila pokli~ete na telefonski {tevilki: 01/431-20-25 (Eva), 041/791-081 (Boris).

www.bogastvo.com ; ara @ zalozba-ara.si ; info @ bogastvo.com

(Nadaljevanje s 4. strani.)

premakniti in bo premaknil celega preizku{evalca, zato je pomembno, da ta stoji razkora~eno, da med poskusom ne bi padel. Ta poskus ka‘e, kako mo~ telesa, ki je v stiku z mobilnim telefonom, oslabi in kako Norad to povsem prepre~i. Biolo{ki poskus zahteva nekaj ve~ priprav. Dokazuje, da mobilni telefon slabi dednino, da ru{ilno vpliva na celice in da Norad zmanj{a okvare za sedemdeset odstotkov. Dva enaka mobilna telefona, prvi brez za{~ite, drugi pa z za{~ito Norad, postavimo pred epruvete z vodo, v katero ~ebul~ki poganjajo nove koreninice; nove celice torej rastejo enkrat pod vplivom sevanja telefonov in drugi~ pod vplivom sevanja ob za{~iti Norad. Poka‘e se, da so nove celice, ki zrastejo ob z Noradom za{~itenem telefonu, kar sedemdeset odstotkov manj po{kodovane (sedemdeset odstotkov manj celic ima po{kodovane kromosome, prena{alce dednih lastnosti!) od celic, ki zrastejo ob neza{~itenem mobilnem telefonu. To je jasen biolo{ki dokaz, da je mogo~e z Noradom za{~ititi telo pred negativnimi vplivi sevanja mobilnih telefonov in tako bistveno zmanj{ati tveganje, ki ga prina{ajo mobilni telefoni.

Bai – papa

rejeli smo pismo z naslovom Bai – papa. Vljudno prosimo avtorja, da nam po{lje {e svoj poln naslov, za hranjenje v na{em uredni{tvu, sicer pisma zaradi polemi~ne vsebine ne moremo objaviti.

TE^AJ PSIHOKIBERNETIKE ESENOV Zaradi velikega zanimanja za te~aj psihokibernetike Esenov od 19. do 21. septembra v Rimskih Toplicah, ki je ‘e zaseden, smo dodali {e dva termina. Drugi rok od 3. do 5. oktobra je prav tako ‘e zaseden, mo‘no pa se je {e prijaviti na termin, ki bo od 17. do 19. oktobra. Prijave za te~aj psihokibernetike Esenov, ki smo ga predstavili v prej{nji {tevilki Misterijev, sprejema Samo Klemen, tel.: 03/734-60-60 ali 041/374-198.

Bolgarski jasnovidec napoveduje dogajanja v Sloveniji

^ez dve leti vi{ji standard »

o bo Slovenija odprla meje v Evropo, bo pri{lo do velike spremembe,« napoveduje Valentin Konstantinov Na~ev, bolgarski jasnovidec iz Sofije, ki se je nedavno mudil na slovenski obali in je po svojih nenavadnih sposobnostih napovedoval usodo posameznikom, ki so to ‘eleli, na na{o pro{njo pa je nekaj besed namenil tudi Republiki Sloveniji. Sedemindvajsetletni, v Bolgariji pa tudi drugje znani napovedovalec prihodnosti je o Sloveniji dejal: »Slovensko gospodarstvo bo naslednji dve leti ali poltretje leto ostalo na sedanji ravni. Nezaposlenost bo v tem ~asu pribli‘no enaka kot sedaj, po tem pa se bo ekonomija stabilizirala in standard se bo izbolj{al.« Na vpra{anje, kaj nas ~aka v Evropi, meni: »Ko bo Slovenija odprla meje v Evropo, bo nastopila velika sprememba. Sem bo pri{lo ‘ivet veliko tujcev, predvsem iz Italije in Avstrije, ki bodo tukaj delovali poslovno. Slovenci bodo ~akali, nekako mencali in se ob konkurenci ne bodo najbolje zna{li. Veliko od tistega, kar je sedaj slovensko, poslej ne bo ve~ slovensko. K temu bodo pripomogli doma~i politiki, ki se, kakor pri nas v Bolgariji, bolj zanimajo za sebe in svoje lastne koristi kot za dobrobit ljudstva.« Zato pa je, po Na~evu, pri nas obetavneje na duhovnem podro~ju: »V Sloveniji so na splo{no dobre duhovne energije. Vendar se ljudje {ele za~enjajo prebujati, tako kot drugod po svetu. [ele sedaj za~enjajo verjeti v nekaj vi{jega. Ves svet se odpira za duhovnost. Ampak najprej bo moral malo trpeti, kot ‘e trpi, a {e bolj drasti~no.« Mladega Bolgara ni prerokovanja u~il

Veliko od tistega, kar je sedaj slovensko, poslej ne bo ve~ slovensko … nih~e. Meni, da se najbolje u~imo od Boga ali samega ‘ivljenja, vse ostalo »{olanje« pa je omejevanje. @e kot trileten otrok je ~util stvari, ki jih njegovi vrstniki niso zaznavali. Kot najstnik je v sanjah velikokrat videl dogodke, ki so se pozneje uresni~ili. Pol-

Valentin Konstantinov Na~ev

noleten se je zaposlil na eni od televizijskih postaj v Sofiji. »Delal sem v marketingu,« pripoveduje Valentin. »Direktor televizije je opazil, da imam paranormalne sposobnosti. Predlagal mi je, naj to izkoristim poslovno in sem za~el. Tedaj, pred sedmimi leti sem za~el voditi televizijsko oddajo, na kateri obdelujem razli~ne duhovne teme.« Oddaja, ki jo vodi Na~ev, te~e v ‘ivo; ljudje spra{ujejo in jasnovidec jim prek ekrana razgrinja prihodnost, kaj pa jim pove tudi iz preteklosti. Pravi, da lahko vidi osemdeset odstotkov prihodnosti. In osemdeset odstotkov njegovih spra{evalcev pravi, da je povedal resnico. Kaj pa preostalih dvajset odstotkov? »Moral bi biti Bog, da bi videl vse. Zavedati se moramo, da lahko vsakdo spremeni svojo usodo, saj imamo svobodno voljo. In poleg tega nekateri sploh ne poslu{ajo oziroma ne dojamejo napovedovanja prihodnosti in zato menijo, da nisem pravilno videl njihove prihodnosti.« Na~ev za sebe trdi, da je v prej{njem ‘ivljenju bival v [paniji in da je bil ~lan reda templjarjev. V Sloveniji, bival je v Strunjanu, pa je mladi Bolgar ne le razkrival preteklost in napovedoval prihodnost, marve~ je pomagal tudi ljudem, ki so bili pod vplivom ~rne magije, saj ga je obiskalo najve~ ljudi prav zaradi te‘av s ~rno magijo oziroma uroki: »Zelo veliko je ~rne magije na Balkanu,« pravi Valentin, »najve~ v Bolgariji in Srbiji, kjer je tako reko~ vsak drugi ~lovek pod kak{nim urokom. Najnevarnej{i sta tur{ka in ruska {ola magije, psihotronika. A tudi v Sloveniji je kar precej ljudi, ki to po~no. Zaradi zlorab ne maram okultne literature, vklju~no s knji-

Misteriji 7

^EZ

DVE LETI VI { JI STANDARD

gami Carlosa Castanede, saj jih prebirajo in zlorabljajo mnogi ljudje, ki so duhovno nerazviti in nezreli.« Ko smo ga povpra{ali, kako ljudje spoznajo, da so pod vplivom ~rne magije oziroma urokov, je pojasnil, da je prvi znak uro~enosti slabost v predelu son~nega plete‘a. Uro~eni ob~uti vrtoglavico in se od polno~i do ~etrte ure zjutraj ve~krat prebuja. Na~ev je razvil svoj lasten na~in odpravljanja urokov, za odpravo urokov je potrebno priti k njemu dvakrat. Urok se ve~ ne vrne, ~e uro~eni sledi vsem njegovim navodilom. Med drugim zahteva, da se mora uro~eni devet dni dosledno vzdr‘evati alkohola, cigaret, kave in mastne hrane, saj je osvoboditev od uroka o~i{~e-

nje. Za{~ita potem traja sedem let. Na~ev pravi, da v uroke ni verjel, dokler ni imel lastne izku{nje: »@e po vodenju prvih oddaj sem uvidel, da ~rna magija obstaja. Prej vanjo nisem verjel, tedaj pa sem neprijetnosti urokov izkusil na lastni ko‘i. Prijatelj mi je pomagal, da sem se jih osvobodil. Takrat sem se trdno odlo~il, da bom pomagal drugim ljudem s takimi te‘avami, saj zelo nasprotujem temu, da se ljudem vsiljuje druga~no mnenje od njihovega lastnega; vsakdo mora biti svobodna osebnost!« Uspe{ne prerokbe ga iz Bolgarije vodijo najpogosteje v dr‘ave biv{e Jugoslavije, pa v Rusijo, ZDA in drugam, iz Slovenije je odpotoval v Nem~ijo. V Bolgariji, pravi, se pogo-

[ENTJAKOBSKO GLEDALI[^E LJUBLJANA, Krekov trg 2, LJUBLJANA

Nasmejte du{o, sprostite telo in tako stopite korak bli`je k zdravju Oglejte si predstave v [entjakobskem gledali{~u in uìvajte ob musiclu, kriminalki, komediji … ê ste ~lan Kluba za zdravo ìvljenje, boste ob abonmajskem pla~ilu privar~evali {e dodatnih 20 odstotkov in si ogledali:

NUNSENS 2 (musical - re`ija in koreografija Mojca Horvat) Nadaljevanje odli~nega zabavnega broadwayskega musicla, ki bo tako kot pred leti spet polnil na{o gledali{ko dvorano.

OSEM @ENSK (kriminalka - reìja Tijana Zinaji}) @rtev je mo{ki! POVODNI MO@ (avtorski projekt - reìja Andreja Kova~) Povodni mo` je prvi tujec, ki sproì nacionalno oboèvanje tujega kot bolj{ega v primerjavi z doma~im.

BRIANOVO @IVLJENJE (komedija - re`ija Gregor ^u{in) Delo popularne skupine Monty Python obeta odklopljeno gledali{ko predstavo in zabavo vsem tistim, ki v gledali{~ih pogre{ajo pravo komedijo. VPIS ABONMAJEV od 15. septembra do 17. oktobra. I. prostor (1.- 6. vrste) 8.000 SIT, II. prostor (7. - 12. vrste) 7.200 SIT, informacije od 900 do 1500, telefon: 01/231 28 60, 433 30 12.

www.sentjakobsko-gledalisce.si, info@sentjakobsko-gledalisce.si

sto sre~uje s politiki: »Nekateri poslanci iz bolgarskega parlamenta, ki sem jim ‘e prej napovedoval prihodnost, so me med predsedni{kimi volitvami leta 2001 vpra{ali, kdo bo zmagal. Ko sem jim rekel, da to ne bo dotedanji predsednik Petar Stojanov, kandidat njihove desnosredinske stranke SDS, temve~ Georgi Parvanov iz Bolgarske socialisti~ne stranke, mi niso verjeli in so me prepri~evali v nasprotno, vendar se je zgodilo, kot sem bil napovedal.« In ko so Na~eva pred parlamentarnimi volitvami vpra{ali, ali bo bolgarski car iz [panije pri{el v vlado, in jim

je povedal, da bo car ne samo pri{el v vlado, temve~ bo na volitvah celo zmagal, so ga gledali {e bolj debelo. Pa se je tudi takrat izkazalo, da je imel prav. In {e njegovo videnje prihodnosti najvplivnej{e dr‘ave, ZDA: »Zdru‘ene dr‘ave Amerike bodo leta 2007 za~ele mo~no trpeti, zaradi lastnih nepravi~nih dejanj. @e prej bodo imele velike te‘ave z Iranom in Pakistanom, v konfliktu pa bodo tudi z Evropsko Unijo. Velike dr‘ave bodo v prihodnosti Indija, Kitajska, Nem~ija in Rusija. Te de‘ele bodo vladale svetu, duhovno in dejansko.«

Pri SETI-ju so vedno bolje pripravljeni za javljanje Nezemljanov

Se bo iz vesolja kdo javil? Z

redko, tako da so mo‘nosti, da ulovimo nanstvena skupnost pri iskaVe~ina meni, da so tuje kak signal, majhne. Naklju~no iskanje je nju nezemeljske inteligence predpostavlja, da ‘elijo bitja z po njihovem zapravljanje sredstev. Precivilizacije najbr‘ drugih svetov vzpostaviti radijsko koiskovanje celotnega neba pa temelji na razvitej{e od na{e, munikacijo. Tistim, ki so prepri~ani, podmeni, da je inteligentno ‘ivljenje v da so z Nezemljani ‘e komunicirali, se pogostej{e in da naseljeni planeti saj to podpirajo {tevilni vesolju zdijo SETI-jeva prizadevanja provinniso dale~ od nas. Zato je pri~akovati cialna, toda pri SETI-ju (Search for Exmo~nej{e signale. ra~unalni{ki modeli. traTerrestrial Intelligence = iskanje Kot vidite, sta si ti dve naziranji zelo nezemeljske inteligence) so razvili svoj pokrili v celoti, vklju~ujejo vse raz- razli~ni, zato njuni privr‘enci zagovarjalasten neoseben na~in za iskanje sig- polo‘ljive vire: amaterje prostovoljce, jo tudi zelo razli~ne optimalne pogoje nalov Nezemljanov z dvema osnovni- profesionalne radijske astronome, eks- za prestrezanje signalov. ma pristopoma: ciljno iskanje in iska- perimentatorje z mikrovalovi in navdunje prek celega neba. Najsodobnej{i {ence digitalne obdelave signalov, ki ‘e V@IVETJE V MISELNOST SETI-jevi programi temeljijo na zelo imajo lastno potrebno opremo. Po njihoNEZEMLJANOV specializirani tehnologiji in raziska- vi zamisli se mno‘ica manj{ih anten vah, ki jih nenehno izpopolnjujejo. se{teje v velik sprejemnik, ki pokriva veAstrofizik dr. Robin Corbet zagoCiljno iskanje razvijajo v SETI-jevem lik del vesolja. To lahko primerjamo s varja ciljno iskanje. Da bi dolo~il najusin{titutu v Kaliforniji, ustanovljenem po preiskovanjem cele kopice sena, v upa- treznej{e pogoje za sprejem javljanja ukinitvi Nasinega SETI projekta, ki ga nju, da bomo slej ko prej naleteli na iglo. Nezemljanov, se posku{a v‘iveti v mije ameri{ki kongres leta 1993 prenehal Ciljno iskanje temelji na predpostav- selnost inteligentnega Nezemljana, ki financirati. Osebje v kalifornijskem inki, da je inteligentno ‘ivljenje v vesolju prav tako kot mi na Zemlji nekje tam zunaj izvaja program, po{titutu ve~inoma sestavdoben SETI-ju. ljajo strokovnjaki, ki so prej delali pri Nasinem Corbet meni, da domSETI-ju in so pridobili venevni po{iljatelj ne bi odliko koristne Nasine opredajal stalnega signala, temme. To je bilo zelo pove~ v presledkih, zaradi membno, saj ciljno iskavar~evanja in ohranjanje nje ni mo‘no brez velikih morale. Na Zemlji ‘e dolteleskopov, usmerjenih v go vemo, da je ohranjanje prostor, od koder naj bi morale ~lanov projekta, ki pri{li signali. Spominja na bi lahko dal rezultate {ele pregovorno iskanje igle v ~ez nekaj sto let, zahtevkopici sena, le da se osrena naloga. Corbet razmi{doto~ajo zgolj na najbolj lja, da »tam zunaj« ne moverjetna mesta v kopici. re biti veliko druga~e. Ker ne vemo, kdaj boPo drugi strani pa SETI do Nezemljani poslali sigLeague, ki ima sede‘ v nal, je njegov sprejem toNew Jerseyu, vse od leta liko te‘ji. Zdrava pamet, 1994 uporablja pristop premeni Corbet, nam pravi, iskovanja celega neba. V nebo so usmerili mno‘ico Dr. Stuart A. Kingsley je direktor opti~nega SETI observatorija v Columbusu, da bo tudi nezemeljski po{iljatelj oddajal signale teleskopov, in da bi ga ki temelji na moderni laserski tehnologiji.

Misteriji 9

BO IZ VESOLJA KDO JAVIL ?

takrat, ko bo menil, da so potencialni sprejemniki blizu. Zdi se mu verjetno, da bi Nezemljan, ki i{~e najla‘jo pot za po{iljanje signala na Zemljo, uravnal prihod signala z dolo~eno fazo Zemljine orbite. »Opazujte tar~o, ko je na najve~ji kotni razdalji od Sonca,« svetuje Corbet. Ta teorija je znana kot »opozicija«, ~eprav so lahko koti tudi precej manj{i od 90 stopinj. Corbet svetuje, naj bi SETI-jeva opazovanja izvajali v ~asovnem razdobju,

Sonda Pioneer 10 se pribli‘uje Saturnu.

ki vklju~uje to~en trenutek, ko je ciljna to~ka oziroma ciljni predel vesolja na najve~ji kotni razdalji od Sonca, gledano z Zemlje.

TEMPIRANJE JE LAHKO ODLO^ILNO @e od leta 1970 znanstveniki preizku{ajo {e eno strategijo, in sicer ~asovno usklajevanje oddajanja z astrofizikalnimi pojavi, kot so izbruhi gama ‘arkov ter eksplozije nove ali supernove. Direktor SETI League, vesoljski in‘enir dr. H. Paul Shuch zagovarja pristop preiskovanja celega neba. Pravi, da v SETI League antene z majhnim obsegom stalno testirajo z resni~nimi signali. Tako posku{ajo ugotoviti, kateri pogoji so za sprejem najugodnej{i. Doslej so bili vsi signali, ki so jih SETI-jeve organizacije prestregle, umetni, kar pomeni, da so prihajali od zemeljskega vesoljskega plovila, ali pa so bili to signali z Zemlje, ki so se odbili od Lune in se vrnili nazaj na Zemljo. A tudi ti signali so zelo dragoceni, saj nam razkrivajo, kak{ne pogoje je potrebno zagotoviti za sprejemanje signalov iz veso-

lja. Gre skratka za vajo, ki krepi pripravljenost, da bo osebje ustrezno reagiralo, ko se bo pojavil »pravi« signal. V preteklosti je SETI uporabljal Pioneer 10, tako da so eksperimentirali s prestrezanjem signalov s sondinega 10vatnega mikrovalovnega oddajnika. Pred dvema letoma pa se je Pioneer preve~ oddaljil od Zemlje, da bi {e lahko lovili njegov signal. SETI je zato poslal kalibriran mikrovalovni signal na Luno, ki se je odbil nazaj na Zemljo. Danes SETI-jevi ~lani povsod po svetu uporabljajo ta signal za testiranje svoje opreme. Shuch pravi, da ta signal SETI-jevim ~lanom pomaga ugotavljati optimalne pogoje za sprejemanje signalov. Tako so ugotovili, da so signali mo~ni takrat, ko sta Sonce in Luna v pravokotnem polo‘aju in kadar je Sonce najdlje od Lune. Sedaj preverjajo, kako lahko neznatne razlike v teh polo‘ajih vplivajo na sprejem signalov. Sprejem je na primer druga~en, ~e je Sonce na severnem ali na ju‘nem nebu. Tudi Shuch posku{a razmi{ljati podobno kot tuja inteligentna bitja. Ugotavlja, na kaj je treba biti pozoren pri samih signalih. Preden so z mednarodnim zakonom prepovedali po{iljanje signalov, so SETI-jevi ~lani oddajali signale v upanju, da imajo tudi tuje civilizacije svoje SETI programe. Te »svetilni{ke« signale Shuch primerja s sporo~ilom v steklenici, ki jo vr‘e{ v morje: »Ne napi{e{ samo „Jaz sem”, ampak tudi „Jaz sem ta in ta, sem tak in tak, ‘ivim tu in tu ter po~nem to in to.”«

KODIRANJE SPORO^IL Ta sporo~ila so bila tako zami{ljena, da jih je bilo zelo lahko dekodirati, saj so kode temeljile na najbolj univerzalnem jeziku, ki ga znanstveniki poznajo: matematiki in fizikalnih zakonih. Shuch pri~akuje, da bi tuja inteligenca uporabila podoben pristop: preprosto kodo, ki temelji na matematiki in/ali fiziki. »Seveda obstaja mo‘nost, da so tudi tuje civilizacije paranoi~ne in se preve~ bojijo po{iljati signale v vesolje. A v tem pri-

meru so najbr‘ inteligentnej{e od nas.« Ve~ina SETI-jevih dejavnosti temelji na predpostavki, da tuje civilizacije namensko po{iljajo signale v vesolje. Kaj pa naklju~na komunikacija? Te signale je veliko te‘je odkriti, ker jih po{iljatelj ne po{lje namerno in pri njih ne razmi{lja o morebitnem prejemniku. Poleg tega je de{ifriranje takih signalov, kot je na primer »beli {um« televizijskih signalov na Zemlji, izjemno te‘ko, ~e ne nemogo~e. Kako pa znanstveniki sploh vedo, kaj iskati? To je neposredno povezano z na{o tehnologijo in vedenjem. Leta 1960, ko je SETI za~el z delovanjem, so poznali le enokanalne sprejemnike, signale pa so iskali na frekvencah vodikovega sevanja. Danes se raziskave razvijajo z vrtoglavo naglico. Sedaj lahko uporabljamo veliko {tevilo elementov, kanalov pa je na milijone. Dolgo ~asa so bili mikrovalovni sprejemniki pravilo, saj so bili v zemeljski tehnologiji prav mikrovalovi najbolje raziskani. A tudi to se spreminja. Znanstveniki zdaj za~enjajo prou~evati mo‘nosti laserskih oddajnikov. Kak{no tehnologijo bi uporabili Nezemljani? Okoli tega vpra{anja se vnemajo hudi spori. Nekateri se posmehujejo zamisli o iskanju signalov na mikrovalovih, saj se jim zdi zastarela. Ve~ina je mnenja, da so tuje civilizacije najbr‘ razvitej{e od na{e, saj to podpirajo {tevilni ra~unalni{ki modeli. Zato nekateri zagovarjajo stali{~e, da tehnologija Nezemljanov najbr‘ dale~ presega primitivne mikrovalove in prej temelji na laserju. Nekaterih njihovih tehnologij nemara {e ne poznamo. Takim teoreti~no neznanim tehnologijam znanstveniki pravijo »valovi zeta«. Shuch svetuje vsem, ki si prizadevajo odkriti zunajzemeljske signale, naj izkoristijo vse trenutno dostopne metode. »Na{a tehnologija se nenehno razvija in posku{amo vedno nove prijeme. Gotovo je le eno: ~e ne bomo iskali, ne bomo na{li. Dlje in bolje ko i{~emo, ve~je mo‘nosti imamo, da se nam bo posre~ilo.« Ra. Pu.

Diplomirani hipnoterapevt ugrabljence oboro‘uje s presene~enji za Nezemljane

Lovec na Nezemljane D

errel Sims, samozvani »lovec na Nezemljane«, pravi, da »lovi tiste, ki so lovili mene in moje«. Sims je diplomirani hipnoterapevt, izurjen v »branju« ljudi. Pri tem se poslu‘uje razli~nih tehnik, kot sta nevrolingvisti~no programiranje (NLP) in grafologija. S pomo~jo teh ve{~in pride do dna do‘ivetjem posameznikov, ki naj bi jih ugrabili Nezemljani. Prou~eval je tovrstne primere na vseh koncih sveta in je, poleg Zdru‘enih dr‘av, predaval na Japonskem, v Ju‘ni Ameriki, Rusiji in na Mad‘arskem. Znani raziskovalci teh nev{e~nih pojavov Simsa ve~inoma ne cenijo preve~, pa vendar je med vodilnimi preiskovalci ugrabitev zaradi njegovih metod zbiranja »trdnih dokazov«, kategoriziranja Nezemljanov in njihovega prelisi~enja. Pred kratkim je Sims predaval pred ufolo{kim zdru‘enjem MUFON v Los Angelesu, kjer je predstavil svoja najnovej{a odkritja v zvezi z ugrabitvami. S seboj je imel nazorno zbirko implantatov, ki naj bi jih Nezemljani vsadili ugrabljencem, in predmetov, za katere se je izkazalo, da to niso. Sre~anja so se udele‘ili tudi {tevilni ljudje, ki naj bi bili ‘rtve ugrabiteljev, in Sims jim je v delavnicah predstavil razli~ne metode, kako se lahko uprejo napadalcem. Za mnoge je Sims junak, ki se dejavno zavzema za pomo~ ugrabljencem. Za svoje usluge nikoli ne zahteva denarja in je nekaterim celo uredil brezpla~en kirur{ki poseg. Drugi pa menijo, da so njegove raziskave le pretveza, da lahko razkazuje sebe in svoje ve{~ine. Res je, da Sims svoje {tevilne talente spretno vpleta v svoja razpredanja o ugrabitvah. Prav tako trdi, da je bil tudi sam ugrabljen in to izku{njo uporablja pri ponazoritvi svojih trditev.

Pravi nezemeljski implantati so redkost, saj Nezemljani ugrabljencem na nezavedni ravni vtisnejo ukaz, naj vsadek v primeru razkritja uni~ijo ali pa naj se zanj ne zmenijo. Med diaprojekcijo je na primer pokazal fotografijo udoma~enega tigra, svojega hi{nega ljubljenca, s ~imer je ilustriral, da je za mnoge ugrabljence zna~ilno, da jih ‘ivali bodisi imajo zelo rade ali pa jih sploh ne marajo. In ko je ob~instvu povedal, da je mojster borilnih ve{~in,

Derrel Sims

~eprav se za to ni nikoli usposabljal, je dodal, da {tevilni ugrabljenci izkazujejo fizi~ne ali psihi~ne ve{~ine, za katere se niso {olali. Za razliko od ve~ine diplomiranih psihologov, ki zgolj analizirajo mu~ne ob~utke ugrabljencev, se »lovec na Nezemljane« pona{a s tem, da ugrabljence oboro‘uje s »presene~enji za ugrabitelje«. Dokazi, ki jih je Sims zbral pri svojem delu z velikim {tevilom ugrabljencev, vklju~ujejo fotografije (na primer fotografija dveh Nezemljanov, ki sta se materializirala v sobi), sonograme (grafi~ne prikaze frekven~nih sprememb med sr~nim ciklom) in holografsko vtisnjeno podobo rok Nezemljana v okenski {ipi.

FLUORESCEN^NO SVETLIKANJE NA KO@I Sims govori tudi o pomembnem opa‘anju, ki ga drugi preiskovalci ne omenjajo: na ko‘i ugrabljencev je odkril fluorescen~no svetlikanje, ki se poka‘e v obliki geometrijskih vzorcev in pik. Ta znamenja se zasvetijo pod ~rno svetlobo in so ponavadi prisotna {e ve~ dni po ugrabitvi. Fluorescenca se v~asih pojavi tudi na implantatih, zato Sims ugiba, da Nezemljani na ta na~in verjetno ozna~ujejo posamezne celice ali DNK, podobno kot to sedaj delajo na{i znanstveniki. Sims se ukvarja tudi s kirur{kimi posegi, pri katerih odstranjujejo domnevne implantate, pojav, ki ga je odkril leta 1960. Vsadke so analizirali v ve~ razli~nih laboratorijih, in pri najzanimivej{ih so ugotovili {tevilne nenavadne lastnosti in strukturo. Dvema ~lovekoma, ki se nikoli v ‘ivljenju nista sre~ala, so odstranili dva povsem identi~na vsadka. Nekateri implantati so pod ~rno svet-

Misteriji 11

L OVEC

NEZEMLJANE

lobo za‘areli v svetlozeleni barvi, drugi pa so bili obdani z ‘iv~nim tkivom in keratinom, ki je sicer prisoten v ko‘i. Vdolbine na ko‘i pri mnogih preiskovancih so po Simsovem mnenju dokaz, da so jim Nezemljani tam postrgali povrhnjico, s katero so vzgojili za{~itno plast za vsadek, ki ga lahko potem vsadijo globoko pod ko‘o, ne da bi ga telo zavrnilo. Nekateri vsadki so imeli kovinsko zgradbo, podobno zgradbi meteoritov. Seveda vsi zbrani predmeti niso implantati. Na Simsa sta se na primer obrnili dve nepovezani osebi, ki sta v ustih med {~etkanjem zob naleteli na ~uden kovinski predmet. Preiskava je hitro pokazala, da je {lo za drobne kovinske objemke, s katerimi so bile {~etine pritrjene na {~etko, ki je bila ‘e precej izrabljena! Sims priznava, da so pravi nezemeljski implantati redkost, vendar k temu pripomore tudi dejstvo, da Nezemljani ugrabljencem na nezavedni ravni vtisnejo ukaz, naj vsadek v primeru razkritja uni~ijo ali pa naj se zanj ne zmenijo. Pravi implantati po njegovem niso sledilne naprave; za sledenje ljudi naj bi Nezemljani uporabljali tehniko skaniranja ‘iv~nega sistema. Sims je prepri~an, da vsadki vplivajo na obna{anje ljudi, saj so pri ugrabljencih izmerili spremenjeno raven nevrotransmiterjev (biokemi~nih prena{alcev). Vsadki tudi ne sevajo, tako da so zaradi interference v okolju nekoristne tudi meritve z Gaussovim merilcem.

SATELIT, KI VIDI NLP Pred kratkim je Sims naletel na ~loveka, ki je zasnoval del obrambnega satelitskega sistema DSP, za katerega trdi, da bele‘i opa‘anja NLP-jev. Ta sistem osemnajstih satelitov, vreden 125 milijonov dolarjev, lahko zazna predmete v vidni, infrarde~i in ultravijoli~ni svetlobi. Na podlagi pogovora s tem virom informacij Sims sklepa, da DSP lahko na polju odkriva ‘ivali z boleznijo norih krav, na podlagi njihove telesne tempe-

rature. Prav tako lahko zasleduje neznane lete~e predmete in »vidi«, kako prehajajo iz vidnega spektra v spekter ultravijoli~ne in infrarde~e svetlobe. Torej ni nujno, da NLP ob izginotju preide iz ene dimenzije v drugo, temve~ se samo premika znotraj svetlobnega spektra. Informator je Simsu tudi pokazal DSP dnevnike o tovrstnih opa‘anjih. Te satelitske podatke bi lahko primerjali z datumi in urami ugrabitev, vendar za sedaj po uradni poti ni mogo~e priti

Nezemljani vtisnejo v du{evnost ugrabljenca ~ustva, ki naj bi jih ta ob~util po njihovi presoji: strah, ljubezen itd. Po njegovem Nezemljani dolo~ijo na{ odziv nanje in spreminjajo na{o predstavo o njih, kar pojasnjuje pogosto zablodo ugrabljencev, da Nezemljani spreminjajo obliko. Zelo jasno se spominja Nezemljana, ki je pokukal pod odejo na njegovi postelji in se nato spremenil v klovna. Ta sposobnost, da lahko spremenijo na{o predstavo, razlo‘i mnogotere oblike, ki so jih Nezemljani in njihova plovila privzemali skozi ~as: {krate, vile, lete~e {~ite in vodljive zrakoplove.

»SIVI« IN ANGELI

Domnevni nezemeljski artefakti, odstranjeni iz telesa nekega ugrabljenca.

do teh poro~il, tako da ostajajo tajna. ^e bi bili ti podatki dostopni, bi bilo mo‘no ugrabitve tudi dokazati, izkazalo pa bi se tudi, da vlada prikriva informacije o teh dogodkih. Sims raziskuje vse vidike pojava NLP-jev, vklju~no s pohabljanjem goved. Preiskovalcem v teh primerih svetuje, naj analizirajo vzorce prsti, saj ima ta lahko spremenjene lastnosti do 400 metrov v vseh smereh od ubite ‘ivali. Pokazal je tudi grozljive posnetke na enak na~in pohabljenega ~loveka v Braziliji. Sims pripoveduje, da je bil prvi~ ugrabljen, ko je bil star vsega tri leta. Glede na to izku{njo je prepri~an, da

»Mo‘je v ~rnem« so po Simsovem mnenju pripadniki nezemljanske policije za nadzor misli, ki se pojavijo, ko grozi nevarnost, da bo ugrabljenec ali kdo drug Nezemljanom pokvaril na~rte. Sam ne zaupa tako imenovanim »dobrim Nezemljanom«, ki jim nekateri pravijo nordijci, saj pozna {tevilne primere, ko so ta humanoidna bitja sodelovala s »sivimi« pri {kodovanju ljudem. Meni, da vsi uporabljajo isto bazo podatkov. Zato pa Simsa zelo zanimajo posredovanja angelov. Delal je z ljudmi, ki so videli »sive« be‘ati, ko se je prikazal angel. Sims meni, da angeli prihajajo iz krajev, ki so nam bli‘ji, kot si mislimo. Ne pozabimo, pravi, da so mnogi ugrabljenci v prisotnosti Nezemljanov zaznali vonj po ‘veplu, kako pa si to razlagamo, prepu{~a nam. Sam Nezemljanov ne ena~i z demoni, vendar te mo‘nosti ne izklju~uje. Ob~instvo ve~krat spomni, da smo ljudje neizmerno kompleksna, posebna bitja, in smo kot taki o~itno velikega pomena za Nezemljane. [tevilni ugrabljenci so Simsu po bolj detajlnem izpra{evanju povedali, da so v prostoru, kjer so Nezemljani delali na njih, zaznavali nevidno prisotnost nekega tretjega bitja. Sims verjame, da ta nevidna entiteta podo‘ivlja izku{njo ugrabljencev, ko sivi na njih opravljajo medicinske in seksualne posege. Videti je, da sivi »snemajo« ~love{ke fizi~ne zaznave

L OVEC in ~ustva, da jih lahko podo‘ivljajo omenjene nevidne entitete. Eden od Simsovih na~inov za zbiranje dokazov je sicer nekoliko tvegan, vendar u~inkovit. Nekaj ugrabljencev, ki so v to privolili, je programiral kot »man~urijske kandidate«. Med hipnozo jim je dal sugestijo, da se bodo uprli kinesteti~ni indukciji, s katero Nezemljani ~loveka navedejo na sodelovanje, in da bodo nazaj prinesli materialen dokaz. Neko prostovoljko je programiral, da bo Nezemljanu, ko se ji bo ta dovolj pribli‘al, strgala prevezo z o~i. Nato jo je programiral, da se te sugestije takrat ne bo spomnila, da Nezemljani ne bi mogli prebrati njenih zavestnih misli in prepre~iti njenega dejanja. In res, ko so jo naslednji~ ugrabili in se ji je Nezemljan dovolj pribli‘al, ga je napadla in mu odstranila prevezo. Glede na to, kar je videla pod njo, sta s Simsom ugotovila, da je bil Nezemljan neke vrste robot, ra~unalnik na dveh nogah, ki lahko vidi v spektrih vidne, ultravijoli~ne in infrarde~e svetlobe. Sims meni, da je omenjena metoda dovolj varna, saj je obna{anje Nezemljanov predvidljivo, zato tudi ne pri~akujejo, da bi ~lovek deloval druga~e kot so bili predvideli. Te metode pa ne uporablja pri ljudeh, ki zatrjujejo, da jih ugrabljajo po razli~ici MILAB (teorija, da

N EZEMLJANE

voja{ke oblasti ugrabljajo ljudi, ki so jih pred tem ugrabili Nezemljani), saj je napad na ~love{kega ugrabitelja lahko nevaren.

ZASTRTJE SPOMINA

Sims sicer meni, da MILAB v resnici ne obstaja. Po njegovem gre v teh primerih za »zastrt spomin«, ki ga ‘rtvam vsadijo Nezemljani. Ne more namre~ verjeti, da bi pravi voja{ki ugrabiDerrel Sims na sre~anju MUFON-a razlaga, kako s ~rno svettelji nosili trakove z lastlobo odkrijemo fluorescen~no svetlikanje na ko‘i ugrabljencev. nim imenom. V bodo~e namerava programirati kakega prosto- med pravim in programiranim spomivoljca, da bo ugrabitelja opraskal in tako nom. Pravi, da mnogi hipnoterapevti ne priskrbel material za analizo. znajo priti do samih korenin izku{nje Pri kategoriziranju ugrabljencev je ugrabitve. Sam raje uporablja zavestne Sims ugotovil dolo~ene vzorce. Za raz- tehnike postavljanja vpra{anj, s katerivr{~anje primerov uporablja deset stra- mi odkrije la‘i in la‘ne spomine, po poni dolg vpra{alnik, ki ga stalno izpopol- trebi pa uporabi tudi hipnozo, da bi njuje. Vpra{alnik vsebuje zelo specifi~na pri{el izku{nji do dna. vpra{anja, ki se mu porajajo na osnovi Derrel Sims je prepri~an, da so ta zbranih podatkov. Tako je ugotovil, da zlonamerna bitja ustvarila celo paleto ima 45 odstotkov ugrabljencev (prebi- izku{enj za ugrabljence, ‘ele~ zasejati valcev ZDA) genetski material ameri- med ljudi nesoglasje in nemo~. Na~in za{kih Indijancev, pome{an s keltskim ozivajanja, ki ga s pridom uporabljajo obroma irskim poreklom. Ugrabljenci imave{~evalne slu‘be, enako uspe{no upojo {e druge skupne lastrabljajo tudi Nezemljani, je prepri~an. Ti nosti: spremenjeno raven nam ne bodo povedali resnice o ni~edopamina in serotonina, nenavadno reakcijo na pro- mer, saj to ni njihov namen. Eden od Simsovih pacientov je imel kain pri zobozdravniku, pogosto pa tudi disfunk- ve~ slojev zastrtega spomina. Ko so cionalno ali pervertirano odstrli {e zadnjega, se je izkazalo, da so spolnost. Vsi se ~utijo izo- Nezemljani od njega dobivali inforlirane, ker so jih, kot meni macije o taktiki na{ega vojskovanja v Sims, tako programirali drugi svetovni vojni. O~itno se dobro zavedajo, da bi jim Zemljani, ~e bi odNezemljani. Na sre~anju MUFON- krili prave razloge za njihovo prisotnost a je Sims demonstriral razna Zemlji, pri pri~i napovedali vojno. liko med pravim in vcepZa Derrela Simsa, lovca na Nezemljenim spominom. Neko ljane, se je vojna ‘e za~ela. prostovoljko je hipnotiziral in ji sugeriral dolo~ene Simsova spletna stran je Ena od Derrelovih pacientk je narisala, kaj so z njo po~eli ob~utke. Poudaril je, da www.alienhunter.org Ra. Pu. Nezemljani. moramo znati razlo~evati

Misteriji 13

Pri~evanje Ala Bieleka, ~asovnega potnika, pre‘ivelega mornarja z ladje »Eldridge«

Filadelfijski eksperiment Š

est desetletij po eksperimentu, ki {e ni odlo‘en v arhiv, Bielek pripoveduje: »Bilo je, kot da je cela ladja zaspala. Pred poskusom so nam rekli, naj v primeru ~esa nenavadnega odlo~amo sami. Obala je bila {e blizu in z bratom sva sko~ila v vodo. Padala sva dolgo, mislim da kak{ne dve minuti, a namesto v vodi sem se zna{el v bolni{ki postelji. Ampak najhuj{e je {ele sledilo. Rekli so mi, da sem v letu 1983!« Bielekovo pri~evanje je te‘ko vzeti resno. Pa vendar, ~lovek, ki govori tako prepri~ljivo in vam hladnokrvno razlaga, kako je kri‘aril po ~asovnih predorih, kot da je na vlaku, tudi sam priznava: »Moja zgodba je res bizarna in verjamem, da jo ve~ina ljudi poslu{a s posmehom. Ampak ~e me pozorno poslu{ate, se ne bom jezil, ne glede na

Namesto da bi ladja postala nevidna za radar, je postala opti~no nevidna, potem pa je izginila skozi »~asovni predor«. predstavo, ki si jo boste ustvarili.« Al Bielek je na zunaj ‘ivahen in veder kot tridesetletnik. Po tistem, kar govori in kar sam misli o sebi, sodi med ljudi, ki jih sre~a{ le enkrat v ‘ivljenju. Trdi, da se je rodil leta 1916 kot Edward Cameron. Kot Cameron je doktoriral fiziko na Harvardski univerzi. Z bratom Duncanom je leta 1939 stopil v ameri{ko mornarico in mimo svoje volje sodeloval v »Filadelfijskem eksperimentu«, najbr‘ prvem poskusu, v katerem so, na podlagi Teslovega in Einsteinovega projekta, posku{ali bojno ladjo narediti nevidno. Nato je potoval sko-

USS Eldridge, ladja, na kateri so izvedli »Filadelfijski eksperiment«.

zi ~as. Bielek pravi, da je bil v zaklju~nem testu na ladji USS Eldridge, ko sta bila z bratom prestavljena za {tirideset let v prihodnost, potem pa vrnjena v leto 1947. Tega leta so mu v tajnem dr‘avnem projektu »Montauk« izbrisali ves spomin, dobil je novo identiteto in od takrat je, kot dveletnik pod strogim nadzorom osebja v »Montauku« rasel pod imenom Al Bielek! Glede na vse, kar je bilo na podlagi razli~nih zgodb zabele‘eno o tem projektu, so dogodki potekali takole: Leta 1943 so v ameri{ki mornarici delali na supertajnem eksperimentu, ki je bil {e dolga leta poznan le nekaj lju-

dem. Tudi tisti, ki so v njem sodelovali, niso vedeli, kaj vse se je v projektu dogajalo.

LADJA IZGINE Projekt je dobil ime Filadelfijski eksperiment, ker se je odigral v pristani{~u ameri{ke mornarice v Filadelfiji, opravili pa so ga na bojni ladji USS Eldridge. Hoteli so ustvariti »nevidni« radar oziroma pulzirajo~e magnetno polje, da bi nastal elektromagnetni za{~itni balon. Toda eksperiment se je izjalovil. Namesto da bi ladja postala nevidna za radar, je postala opti~no nevidna, potem pa je izginila skozi nekaj, kar v znanstveni fantastiki najpogosteje opisujejo kot ~asovni predor.

Al Bielek, alias Ed Cameron, na nedavni konferenci »Nexusa« v Amsterdamu.

FILADELFIJSKI

Posadka, ki je sodelovala v Filadelfijskem eksperimentu.

Ko so generatorje kon~no zaustavili, se je ladja zopet pojavila. Po Bielekovem pri~anju sta eksperiment pre‘ivela samo dva mornarja, on in njegov brat, David Cameron. Pozneje so to pojasnili tako, da ljudje nikoli prej niso bili izpostavljeni tako mo~nemu vplivu elektromagnetnega polja. Za tiste, ki so gledali film Filadelfijski eksperiment 1 in 2 ali pa so brali knjige Charlesa Berlitza in Williama Moora, bo izpoved Ala Bieleka, ~e mu lahko verjamemo, najbr‘ odlo~ilno prevesila tehtnico. Za Bieleka ni nobenega dvoma, da se je Filadelfijski eksperiment resni~no zgodil. Ko smo se pogovarjali z njim med leto{njo konferenco mednarodne revije »Nexus« v Amsterdamu, je Bielek, ~eprav je ‘e globoko za{el v deveto desetletje, {e vedno deloval sve‘e in zelo prepri~ljivo, kot da se mu je vse, kar je pre‘ivel, zgodilo v~eraj. »Moje pravo ime je Ed Cameron. Rodil sem se v dru‘ini Cameronovih v dvajsetih

letih prej{njega stoletja. Prav dobro se spominjam o~eta in matere, brat David pa je {e danes moj najbolj{i prijatelj. Na{a dru‘ina je bila bogata in ugledna in o~e, ki je bil zelo vpliven ~lovek, nam je omogo~il {tudij na najbolj{ih univerzah v Ameriki v tem ~asu. Toda pribli‘ala se je vojna in z bratom sva ‘elela stopiti v mornarico. Tako sem se zna{el v mornari{kem centru v Filadelfiji. Vse je potekalo rutinsko, dokler nam nekega dne v za~etku 1943 niso povedali, da bomo sodelovali v nekem poskusu. Tudi to se nam ni zdelo ni~ nenavadnega, vse do zadnjega dne pred za~etkom eksperimenta. Takrat so nam namre~ rekli, naj v primeru kakega nenavadnega pojava ali dogodka pozabimo na svoje voja{ke obveze in ravnamo po lastni presoji. Takrat nam je postalo jasno, da bomo sodelovali v ne~em velikem in tveganem. In samo nekaj minut pred za~etkom poskusa se je »to« tudi zgodilo. Naenkrat se je

pojavila nenavadna, plavkasta meglica, ki je v hipu ovila celo ladjo. Z bratom sva posku{ala poiskati kak{nega oficirja in ga vpra{ati, kaj se dogaja. Na najino veliko presene~enje sva videla, da je cela ladja zaspala. Vsi so le‘ali na tleh, kjer so se pa~ v tem trenutku zna{li. Z bratom sva bila oba odli~na plavalca in ker obala ni bila dale~, sva se odlo~ila ladjo zapustiti, saj sva pri~akovala, da se lahko zgodi {e kaj huj{ega. In kot sam vam ‘e povedal, se je v resnici zgodilo »huj{e od najhuj{ega«.

SODELOVALI SO SLAVNI ZNANSTVENIKI Bielek trdi, da so v eksperimentu sodelovali {tirje veliki znanstveniki: • Nikola Tesla, ki naj bi vodil celoten projekt, {ifriran pod imenom »Mavrica«, vse do leta 1942. Takrat ga je za~el namerno ovirati in sabotirati, dokler ni od njega dokon~no odstopil, ker je doumel, da bo mornarica tudi ljudi na ladji uporabila kot poskusne kunce. Za Bieleka je pomenljivo, da so le nekaj mesecev pred poskusom, opravljenem avgusta 1943, Teslo na{li mrtvega v njegovi hotelski sobi (7. januarja 1943). Tesla je za~el razmi{ljati o »nevidnem radarju« leta 1931, izhajajo~ iz {tudije Johna Hodgisona »Kako predmete narediti nevidne«. Dve leti pozneje, pravi Bielek, ga je Roosevelt, ki je bil Teslov osebni prijatelj, poklical na pogovor in mu predlagal finan~no pomo~ za nadaljevanje raziskav. Tako so ustanovili poseben in{titut

EKSPERIMENT

v Princetonu, kjer je Tesla sodeloval z Einsteinom in vodil in{titut, ~eprav v njem ni bil formalno zaposlen. Veliko let pozneje naj bi, po Bielekovih trditvah, ameri{kemu znanstveniku Kenethu Corumu uspelo, da je na podlagi Teslovega projekta in naprav, kakr{ne je uporabljal tudi Tesla, za nekaj minut naredil neko ladjo nevidno. • Dr. John von Neumann, ki je bil baje Teslov namestnik in ~lovek, ki so mu zaupali nalogo, da leta 1947 dokon~a ta projekt, potem ko je od posadke iz znanega incidenta v Roswellu dobil nekaj dragocenih informacij. Bielek

Dr. John von Neumann naj bi leta 1947 dokon~al Teslov projekt, potem ko je od posadke iz znanega incidenta v Roswellu dobil dragocene informacije.

trdi, da so projekt takrat iz analognega spremenili v digitalnega. • Thomas Townsend Brown, eden najve~jih fizikov na svetu, znan po Bifeld-Brownovem u~inku, tendenci gibanja k pozitivnemu polu v kondenzatorjih z velikim elektri~nim nabojem. Manj znano je njegovo delo z elektrogravitacijo, kjer je dokazal, da majhni diski v laboratorijskih pogojih izgubljajo te‘o, ~e imajo elektrostati~ni naboj,

Misteriji 15

FILADELFIJSKI

EKSPERIMENT

pa celo letijo. Po Bieleku je bil Brown zadol‘en za poseben antenski sistem na ladji Eldridge, a je imel ‘iv~ni zlom samo dva meseca pred za~etkom poskusa. • Albert Einstein, za katerega so takrat govorili, da se je odlo~il popolnoma opustiti znanstveno delo. V tem obdobju resni~no ne najdemo niti enega njegovega objavljenega dela, niti znanstvene izjave, pa vendar je sodeloval v tem projektu kot znanstveni svetovalec.

EKSPERIMENTI S ^ASOVNIM PREDOROM Po Bielekovi knjigi so od leta 1963, na podlagi rezultatov v projektu Mavrica, za~eli delati na ustvarjanju ~asovnega predora, ki naj bi omogo~il usmerjeno gibanje naprej in nazaj skozi ~as. Od tukaj njegova zgodba bolj spominja na znanstvenofantasti~ni roman kot na pri~evanje. Bielek trdi, da so za to uporabili jasnovidce, ki so jih prek posebnih stolov povezovali z ra~unalniki nezemeljskega izvora, te pa so priskrbela bitja z Oriona in Siriusa A ter skupina »Leveronov«. Kot opazovalci so sodelovala tudi bitja z Antaresa, ki povsem spominjajo na Zemljane. Z manj{imi prekinitvami so eksperimentiranje s ~asovnim predorom nadaljevali, sedaj pod imenom »Projekt Montauk«, na nekem oto~ku pri New Yorku, vse do leta 1983. Bielek in Preston Nichols, znanstvenik, ki je neposred-

no sodeloval pri realizaciji Montauka, trdita, da so ‘e takrat docela sprejeli mo‘nost neomejenega potovanja v preteklost, v prihodnost pa je bilo mogo~e potovati le do leta 2011. Po tem letu naj bi bila potovanja mo‘na samo v stanju spremenjene zavesti. Ta podatek je pomenljiv, saj ve~ina dana{njih prerokovalcev prav za to obdobje, med leti 2011 in 2013, napoveduje velike spremembe: geotektonske premike, prihod Nezemljanov in ponovni prihod Bo‘jega sina. Zanimivo je, da tudi neko italijansko dru{tvo, ki se ‘e vrsto let ukvarja s projektom izdelave ~asovnega stroja, trdi, da je za sedaj potovanje v prihodnost mogo~e samo do leta 2011! Toda tukaj naletimo na prvo mo‘no »luknjo« v Bielekovi zgodbi. V svoji knjigi govori o letu 2011 kot o zadnji ~asovni barieri, nam pa je v Amsterdamu povedal naslednje: »V projektu Montauk, ki so ga ustanovili leta 1946/47, so za~eli prve poskuse s ~a-

tekal projekt »Mind Control« (Nadzorovanje uma), jaz pa sem bil najbr‘ ena njegovih prvih ‘rtev.

BIELEKOVI SPOMINI NA ^ASOVNA POTOVANJA Moji spomini na vse, kar se mi je dogajalo, vklju~no s Filadelfijskim eksperimentom ter mojo dru‘ino in resni~nim poreklom, so za~eli o‘ivljati {ele leta 1988, tako da ne vem, kdaj so me prvi~ uporabili za potovanja s ~asovnim predorom. Spominjam se potovanja na Alfa Centauri, potem na Mars, v ~as 100.000 let pred na{im {tetjem, pa tudi potovanja v prihodnost, najprej v leto 2.137, kjer sem ostal {est tednov, potem pa {e v leto 2.748, ko sem se zadr‘al celi dve leti. Moja misija je bila zbiranje podatkov in posredovanje med reptilijskim bitjem po imenu Drejko in ~lani projekta Montauk. Moji spomini s teh potovanj niso povsem jasni in podrobni; zapomnil sem si na primer anti-

Nikola Tesla naj bi vodil projekt do leta 1942, ko ga je za~el sabotirati, dokler ni od njega dokon~no odstopil, saj je doumel, da bo mornarica ljudi na ladji uporabila kot poskusne kunce. sovnimi predori leta 1963. Njihove izku{nje so temeljile na vedenju znanstvenikov nekdanje nacisti~ne Nem~ije, ki so jih v znani operaciji Paperclip (Sponka) premestili v zbirni center Brookhaven v ZDA. V tistem ~asu je ‘e po-

gravitacijske sisteme, s katerimi so te civilizacije zlahka preme{~ale tudi cela mesta z enega kraja na drugega.« Bielek je po letu 1988 napisal dve knjigi svojih pri~evanj. Nedavno je neki ameri{ki zalo‘nik izdal videokase-

to in zgo{~enko z njegovimi spomini. Zgo{~enka je nenavadna dokumentacija s petindvajsetimi urami tonskih intervjujev z Bielekom, Prestonom Nicholsom, Stewartom Swerdlowom, Duncanom Cameronom, Larryjem Jamesom in drugimi, ki so tako kot Bielek sodelovali oziroma bili ‘rtve v projektu Montauk. Posebna zanimivost so besedila in risbe, odkrite v triindvajsetih prostorih neke jame v Novi Mehiki, ki so po Bieleku zvest posnetek medgalakti~nih svetov, s katerimi se je sre~eval tudi on. To je bolj ali manj povzeta, toda cela Bielekova zgodba. Treba je priznati, da se vse od ~asov Dänikena {e nih~e ni tako mo~no trudil, da nas vrne v »predznanstveno« dobo. Edini, ki Bieleka sprejemajo brez zadr‘kov, so ufologi. Oni se ni~emur ne ~udijo in zanje ni nikoli ni~ novega pod soncem. Montauk je po njihovi verziji samo eden izmed spominov na davne medzvezdne izku{nje v ~lovekovi preteklosti. Ufologi verjamejo v povsem »logi~no« razlago: tudi preroki so v resnici zgolj preoble~eni potniki skozi ~as, vendar iz drugih svetov. Ker na Zemlji vemo zelo malo o fiziki vesolja ali morebitnem obstoju vzporednih vesolj, nam morajo po njihovem »obiskovalci« lagati, odkod prihajajo. Zato bi nemara bilo bolje, da se vpra{amo, iz katerega ~asa, ne pa iz katerega dela vesolja prihajajo. Mogo~e jih zanima, kak{ni so videti spremenljivi ~asi, v katerih so ‘iveli njihovi predniki, in ali {e vedno verjamemo ljudem, kot je Bielek? Aleksandar Milinkovi}

Radikalno nov pogled na enega glavnih vzrokov za staranje (1)

Stara nas te‘ka voda Z

nanstveniki so ugotovili, da znatne koncentracije te‘ke vode v navadni vodi mo~no {kodujejo ‘ivim organizmom. Zaradi te‘ke vode, ki vsebuje devterij, presnova poteka v nenormalem obsegu. Devterij je vodikov izotop. Izotopi so razli~ne oblike (dve ali ve~) nekega kemijskega elementa, ki imajo enako atomsko {tevilo, toda razli~no maso. Vodik ima dva iztotopa: devterij, ki je stabilen in neradioaktiven, in tritij, ki je radioaktiven. Devterij je dvakrat te‘ji od vodika; vodik sestavljata en proton in en elektron v orbitali okoli protona, devterij pa je iz enega protona in enega nevtrona, okoli katerih kro‘i en elektron. Da bi pretvorili devterij v vodik, moramo odstraniti ta nevtron. Obi~ajna vodovodna voda je sestavljena iz dveh delov vodika in enega dela kisika (H 2O), tako imenovana te‘ka voda pa ima dva dela devterija in en del kisika. Navadna voda se od te‘ke razlikuje v ve~ stvareh. Voda zamrzne pri 0 stopinjah Celzija, zavre pri 100 stopinjah in ima specifi~no te‘o 1,00. Te‘ka voda zamrzne v razponu od 3 do 82 stopinj, zavre med 101 in 142 stopinjami in ima specifi~no te‘o 1,1074.

Staranje se ka‘e kot nalaganje in zatrjevanje tkiv. te vode. ^emu te‘ka voda smrtonosno deluje na ‘ive organizme? Odgovor na to vpra{anje najdemo v jedrski fiziki, saj je te‘ka voda zelo uporabna v industriji jedrske energije. Pri jedrskih reakcijah so nevtroni krogle, ki spro‘ajo te reakcije. Ko te hitro se gibajo~e krogle izstrelijo v maso, pride do »elasti~ne razpr{itve« nevtronov, kar je podobno absorpciji energije biljardnih krogel, kadar jih zadene ena sama hitro se premikajo~a krogla. Upo~asnitev hitrih nevtronov ob elasti~ni razpr{itvi se imenuje termalizacija. Snov, ki k temu pripomore, se imenuje moderator. Dober moderator zmanj{a hitrost nevtrona v sorazmerno majh-

TE@KA VODA JE SMRTONOSNA Atomi devterija so redki; njihov dele‘ v naravnem okolju je okoli 1:6000. To pomeni, da je v vseh teko~inah, ki jih popijemo ali pridemo z njimi v stik, ena od 6000 kapljic kapljica te‘ke vode. Pija~a iz D2O bi imela skoraj natanko enak okus kot H2O. Vendar semena v te‘ki vodi ne vzklijejo. In mi{i, katerim so dajali izklju~no te‘ko vodo, so poginile od ‘eje, ~eprav so pile zelo veliko

nem {tevilu pro‘nih trkov in nevtronov preve~ ne absorbira. Najbolj{a moderatorja sta te‘ka voda in ogljik. Ogljik je, kot vemo, osnova ~lovekovega telesa, zatorej ima klju~no vlogo v termalizaciji (zmanj{anju celotne energije) telesa. Dejstvo je, da na{e telo za~ne umirati nekje med 18 in 22 letom starosti. Po dvajsetem letu opa‘amo staranje, ki se ka‘e kot nalaganje in zatrjevanje tkiv. ^e nadaljujemo s primerjavo iz jedrske fizike, vidimo, da cepitev povzro~ijo nevtroni, pri ~emer obenem prihaja tudi do emisije nevtronov. Zato je mo‘no, da bi nek proces, denimo gorenje, ohranjal samega sebe, pri ~emer bi se energija neprekinjeno ustvarjala (spro{~ala), vse dokler bi bilo na razpolago gorivo. Vemo tudi, da pri mnogih nuklidih z masnim {tevilom 230 ali ve~ prihaja do spontane cepitve. Tukaj najdemo zanimivo povezavo s sponatnim izgorevanjem v ~love{kem organizmu. V telesu so velike koli~ine ogljika in ma{~ob, in ko jih vname dovolj vro~ ogenj, je lahko izgorevanje v telesu zelo prosto in hitro. V‘ig lahko izzovejo razli~ni dejavniki. V slednjem primeru podivjana biolo{ka transmutacija, v prvem spro‘itev spontane cepitve jedra.

POMEMBEN JE OGLJIK Leta 1932 so odkrili vodikov izotop, ki so ga poimenovali »te`ki vodik« ali devterij. Njegovo jedro vsebuje en proton in en nevtron, tako da je njegovo atomsko {tevilo 1, atomska masa pa 2. Tako kot pri navadnem vodiku en elektron kro`i okoli jedra.

Za ohranjevanje veri‘ne reakcije ni nujno, da vsak v cepitvi ustvarjen nevtron spro‘i novo cepitev. Absolutni minimum je, da pri vsakem cepljenem jedru najmanj en nevtron spro‘i cepitev drugega jedra. Multiplikacijski faktor ali k je razmerje med {tevilom nevtronov, nastalih ob cepitvi v dani generaciji, in

Misteriji 17

STARA

NAS TE ‘ KA VODA

Naraven postopek za optimiranje ~love{kega telesa in njegovega vzdr‘evanja je uporaba naravnega ogljika. Ta sistem k sre~i prav dobro deluje, tako da se ne razletimo zaradi jedrskih reakcij med superkriti~no fazo v obdobju do okoli dvajsetega leta. V optimalno stanje torej stopimo pri dvajsetih in teoreti~no bi morali ta telesni vzorec za vedno ohraniti, saj ga nadzoruje raven ogljika v na{em sistemu. To pa se ne zgodi, ker vse ‘ivljenje absorbiramo te‘ko vodo, ~etudi je vse ne zadr‘imo! Dve tretjini vode namre~ telo absorbira skozi ko‘o. Kadar koli popijemo vodo, se oprhamo, gremo plavat, ali nas zmo~i de‘, pove~amo koli~ino te‘ke vode v svojem telesu.

LA^NI ^RVI SE POMLADIJO {tevila nevtronov v prej{nji generaciji. ê je k manj kot ena, je veri‘na reakcija nemogo~a, ker sistem samega sebe pogasi. V jedrskih reakcijah temu pravijo stanje pod kriti~no to~ko. To stanje ustreza staranju (in naposled smrti) po dvajsetem letu starosti pri ~loveku, in si ga lahko predstavljamo kot gnitje. ê k dose‘e vrednost ena, masa za~ne ohranjati samo sebe, tako da niti ne raste niti ne umira. Tej ravni fiziki pravijo kriti~na masa, ustreza pa obdobju okoli dvajsetega leta pri ~loveku. Takrat je telo najbolj stabilno in fizi~no izpopolnjeno, ravno takrat tudi dose‘e maksimalno raven ogljika. Ogljik deluje kot moderator biolo{kih transmutativnih procesov, ki ohranjajo optimalen nadzor nad cepitvenim postopkom. ê je k ve~ji kot ena, recimo 1,05, in za~nemo s 100 nevtroni, bomo na za~etku druge generacije imeli 100 × 1,05 = 105 nevtronov, po 100 generacijah pa bi jih bilo ‘e 14.800. Torej lahko ‘e majhno {tevilo nevtronov spro‘i stalno nara{~ajo~o verigo cepitev. Temu pravijo superkriti~na masa, ki jo lahko primerjamo s stanjem ~lovekovega telesa med rojstvom in dvajsetim letom starosti. Ta postopek si lahko predstavljamo kot vrenje.

Kaj torej storiti, da do tega ne bi prihajalo? Morda je klju~ v zanimivem poro~ilu o u~inkih posta na ‘ive organizme iz tridesetih let prej{njega stoletja. V zoolo{kem oddelku Univerze v ^ikagu so takrat opravili poskuse s ~rvi, ki so jih najprej dobro hranili in so se postarali, Glede na izro~ila so na{i prao~etje do‘iveli zelo visoke starosti in pri tem ohranili popolno vitalnost. Indijske legende pripovedujejo o ~asih, ko so ljudje imeli ‘ivljenjsko dobo od 2.000 do 10.000 let. Svetopisemske zgodbe govorijo o starostih do 1.000 let. To ka‘e na pove~ano vsebnost te‘ke vode v na{em okolju, saj so indijski spisi veliko starej{i od biblijskih. To nas spomni na staroindijske pripovedi o atomskih vojnah. Morda je prav to pove~alo koli~ino D2O, da se je ‘ivljenjska doba zmanj{ala z ve~ tiso~ let na ve~ sto let v svetopisemskih ~asih. Zgodovinske ugotovitve in sodobni poskusi v jedrski znanosti to potrjujejo.

nato pa so se ob postu spet pomladili. V enem izmed poskusov so ~rvom dajali enako koli~ino hrane kot jo pojedo sicer, enega ~rva pa so osamili ter ga izmenoma hranili in postili. Izolirani ~rv je bil ‘iv in ‘ivahen {e po devetnajstih preminulih generacijah svojih sorodnikov, ki so do‘iveli obi~ajno ‘ivljenjsko dobo. Profesor C. M. Childs je komentiral: »Ko ~rve prikraj{amo za hrano, ne umrejo od stradanja po nekaj dneh, temve~ se {e ve~ mesecev hranijo z lastnim tkivom. V tem ~asu se zmanj{ajo na del~ek normalne velikosti. Ko jih po takem postu zopet nahranimo, poka‘ejo vse fiziolo{ke zna~ilnosti mladih ~rvov. ^e jih {e naprej hranimo, pa zopet povzamejo postopek rasti in staranja (in umro).

Podalj{anje ‘ivljenjske dobe poskusnih ~rvov bi ustrezalo ~lovekovi starosti med 600 in 700 leti! Ena skupina ~rvov, ki so jo dobro hranili, je vsake tri ali {tiri mesece {la skozi ciklus staranja in razmno‘evanja. Drugi skupini so dajali ravno prav hrane, da so ohranjali stalno velikost, ne pa dovolj, da bi rasli. Ti ~rvi so ostali v dobrem stanju, ne da bi se znatno postarali vse do konca poskusa, ki je trajal tri leta.« Podalj{anje ‘ivljenjske dobe teh ~rvov bi ustrezalo ~lovekovi starosti med 600 in 700 leti! To osupljivo poro~ilo ka‘e, da se ob dolgotrajnem postu dejansko potro{ijo ma{~obne zaloge z D2O. Tako se obnovi optimalna raven metaboli~ne energije, saj ogljik v telesu lahko opravlja svojo nalogo brez motenj od nabiranja D2O. To je vsekakor druga najbolj{a re{itev, ~e nimamo pri roki ‘ivljenjskega eliksirja. Prihodnji~: Eliksir ‘ivljenja

Informirana elopti~na energija nadome{~a biodinami~ne pripravke

Jabolka v oskrbi energij I

nformirana elopti~na energija je letos zgodaj spomladi v Vanetini v Slovenskih goricah prepre~ila, da bi ob minus sedmih stopinjah zmrznili cvetovi jablan. Od tedaj sadjar Drago Purgaj nadome{~a vsakr{no konvencionalno in biodinami~no {kropljenje s pravilno izbranimi in potenciranimi biodinami~nimi informacijami. Narava ga »uboga« in jablane ob pomo~i elopti~ne energije razvijajo pri~akovano kakovostne plodove. Drago Purgaj, njegova najbolj{a sodelavka je ‘ena Sonja, sicer u~iteljica, je sadjar ‘e poldrugo desetletje. Dolgo je ‘e poznavalec biodinami~nega sadjarstva in letos se je odlo~il, da bo preizkusil

Letos do tega trenutka nisem {kropil {e niti enkrat in nisem uporabil niti enega kemi~nega sredstva. Vse sem nadomestil z informirano energijo. delovanje informiranih energij. Ker je Demeter, zdru‘enje biodinami~nih kmetovalcev v ZDA, priznal uporabo elopti~ne energije (v Evropi elopti~na palica {e ni certificirana), se je odlo~il, da bo s to energijo letos poskusno oskrboval Elopti~na palica je dobila ime po elopti~ni energiji, ki ima lastnosti elektrike, pa ni elektrika, in ima tudi lastnosti svetlobnega valovanja, pa ni svetlobno valovanje. V palici, ki to energijo zajema, so {tevilni bakreni navoji, transformatorji, poldragi kamni, tuljave … In seveda poseben prostor za informacijske enote.

Misteriji 19

J ABOLKA

V OSKRBI ENERGIJ

vseh osem tiso~, med njimi tudi tiso~ enoletnih jablan na treh gri~evnatih slovenskogori{kih hektarjih ne preve~ dobre zemlje. Sredi julija smo se z njim pogovarjali ob skledi okusnih, s pomo~jo elopti~ne energije vzgojenih jabolk. Iz ljubiteljskega sadjarja ste postali raziskovalec … Za~el sem povsem ljubiteljsko. Sem strojnik, bil pa sem tudi glasbenik. Zaradi slu‘be sem moral z glasbo prekiniti, za‘elel sem si imeti ran~. ^lovek mora imeti nekaj, kar ga veseli. Pa sem za~el z jabolki. Se mi zdi, da je to najbolj enostavno. Klasi~no? Sprva sem delal konvencionalno, s kemijo. Kasneje po naravi prijaznem sistemu in potem z biodinami~nimi preparati. Sedaj pa z elopti~no energijo. Orgonomija, kot pravimo uporabi te energije, je za mene le nadaljevanje biodinamike. Zakaj ste se odlo~ili za elopti~no energijo? Zaradi izku{enj z uporabo biodinami~nih preparatov. Dobro delujejo, a

jih je te‘ko uporabljati. Recimo v ~asu, ko je nasad razmo~en, po nevihti … Reakcijski ~as biodinami~nih pripravkov je bistveno kraj{i kot pri konvencionalnih sredstvih, kjer preparati delujejo tudi nazaj za 96 ur. V biodinamiki tega ni. [tevilo prehodov je zaradi tega, ker se sredstva ne me{ajo, veliko ve~je, se pravi, da tla uni~imo veliko bolj … Moja kmetija ni me{ana, ampak usmerjena … Uporaba biodinami~nih preparatov je dobra, toda fizi~no te‘ka. Ker poznam delovanje teh preparatov, nekaj pa vem tudi o orgonomiji, uporabi orgonske oziroma informacijske tehnologije, sem nekako pri{el do ~loveka, ki se na to spozna, do Vilija Poznika. Kdaj? Spomladi, marca sem ga poiskal. In sva za~ela. Izdelal je elopti~ne palice in doslej ‘e tudi ve~ kot sedemdeset razli~nih informacij. Natan~no pa niti ne vem, koliko sva jih ‘e poskusila, saj jih nisem {tel. Kaj vse nadomestite z elopti~no energijo?

Sonja in Drago Purgaj spremljata Vilija Poznika med ogledom sadovnjaka.

JABOLKA ^e bi sadovnjak obdeloval konvencionalno, bi moral do srede julija {kropiti vsaj desetkrat, februarja in marca bi moral dognojevati z umetnimi gnojili, potem bi bilo treba aprila in maja dognojevati z du{ikom. Pri uporabi elopti~ne energije pa vsa stvar temelji na uporabi hlevskega gnoja in seveda elopti~ne cevi, s katero podpiram in {irim delovanje informacijskih preparatov. ^e bi {kropil, bi moral za~eti pozimi; najprej je treba {kropiti z olji, denimo s folidol oljem, potem sta navadno na vrsti dve {kropljenji pred cvetom, {kropljenje cveta s sredstvi proti glivi~nim boleznim, predvsem {krlupu in plesni, potem se za~nejo dodajati insekticidi, od sredstev zoper cveto‘era, listno u{, mokasto u{ … cel spekter insektov. Uporabljal sem od petindvajset do trideset pripravkov. Na leto je bilo treba {kropiti dvanajstkrat do {estnajstkrat. In letos niste … Letos do tega trenutka nisem {kropil {e niti enkrat in nisem uporabil niti enega kemi~nega sredstva. Vse sem nadomestil z informirano energijo. V kak{nem stanju so drevesa? V izredno dobrem, glede na pomladno pozebo ter izjemno to~o in su{o, ki je sedaj ‘e skoraj tradicionalna. To pomeni, da so letos optimalni pogoji za preizku{anje delovanja informacij. V sadovnjaku sem do‘ivel vse, a se vidi, da se vitalnost listja in celega drevesa ni kaj dosti zmanj{ala. Je pa res, da sem v tem ~asu drevje {e dodatno podprl s preslico, rmanom, koprivo in kamilico. No, z informacijami teh rastlin. Sicer pa te rastline tudi rastejo med jablanami. Kako vam gospod Vili Poznik pripravi informacije? V informacijskih enotah. Na za~etku so bile to ampule, v zadnjem ~asu pa glinene posodice s kremen~evim peskom, ki so pravzaprav informirane, posebno pripravljene varovalke. V njih shranjuje informacije vseh biodinami~nih preparatov, gnoj iz roga po Mariji Thun in seveda vse ostale, ki so potrebne za rast in varovanje jablan.

Jabol~no tiho‘itje iz zgodnjih sort elopti~no oskrbovanih jabolk.

Tudi kremenove? S kremenom ta trenutek ne delam, uporabljal sem ga do za~etka junija, uporabil ga bom spet v ~asu zorenja, to je v septembru. Kaj pravzaprav delate? Delam podobno, kot ~e bi fizi~no nana{al biolo{ke dinami~ne preparate. S to razliko, da imam dodatno {e homeopatske pripravke, izdelane iz tako imenovanih {kodljivcev. Vsi homeopatski pripravki so izdelani iz sesalcev, ‘u‘elk in rastlin, ki zrastejo v sadovnjaku. V sadovnjak ne prinesem ni~, uporabljam

Dejansko je tako, da {kodljivcev ne poznamo na tak na~in kot prej. Nekako se je treba sporazumeti z njimi, vendarle … samo tisto, kar domuje na teh treh hektarih. Pripravek naredim tako, da ‘u‘elko, ki jo ‘elimo odpraviti, najprej ulovim. Sile ‘ivljenja in sile uni~enja so v organizmu samem. Pri tem je seveda bistveno opazovanje. In zavedati se je treba, da pri uporabi preparatov ni hitrih reakcij, ni takoj{njih odzivov. To ni kakor pri uporabi kemi~nih sredstev, ko po{kropi{, pa ~ez dve, tri ure ‘e vidi{ rezultat, delno ali popolno uni~enje nekega {kodljivca. Informirana elopti~na energija deluje izjemno subtilno in je tre-

V OSKRBI ENERGIJ

ba dolo~ene stvari predvideti. Zato je denimo izjemno pomembno opazovanje trave, saj trava vse poka‘e. Ko za~ne poganjati rman, ali pa se ta za~ne koncentrirati, to pomeni, da sadovnjak potrebuje ‘veplo, saj vemo, da je v rmanu koncentrirano ‘veplo. Pa ga dodamo v obliki informacije {e skozi elopti~no cev. Tako moramo narediti zato, ker je gostota dreves tukaj velika. Vrste dreves so tri metre narazen, drevesa v vrsti pa poldrugi meter vsaksebi. In tako je v travi ‘vepla premalo. Torej ga dodajate skozi elopti~no palico … Tukaj gre preprosto za energije. Izhajati iz mase je brezpredmetno. Vse te snovi delujejo na zelo zanimiv na~in. Ni mogo~e uporabiti sinteti~nih snovi oziroma njihovih informacij, ker preprosto ne delujejo, ni nobenih rezultatov. ^e bi delal z navadnim ‘veplom, ni isto kot ~e delam z rmanom in dam v elopti~no cev informacijo, pridobljeno iz rmana. ^e bi uporabil informacijo kemi~nega za{~itnega sredstva … Ne bi bilo nikakr{nega odziva. Tudi ~e bi posku{al delovati z vodo, ne bi bilo kaj prida u~inka. Pri biodinamiki je najprej energija, voda pa ima vlogo ~istilca, da vse te kozmi~ne energije odna{a nazaj v kozmos … V vodi se da raztopiti vsa kemi~na sredstva. Voda to nekaj ~asa prena{a, potlej se o~isti, pri energiji pa to ne gre. Za homeopatski pripravek pa, kot ste rekli, morate najprej imeti {kodljivca … Dejansko je tako, da {kodljivcev ne poznamo na tak na~in kot prej. Nekako se je treba sporazumeti z njimi, vendarle … Pri uporabi homeopatskih sredstev je zelo pomembno, da poznamo pravilne potence. Vse je treba preizkusiti, izdelati na novo, po lastni presoji. Zanimiv je poskus z voluharjem. Pri nizkih potencah, denimo tja do D pet, smo imeli negativen u~inek: voluharjem so jablane ob informacijah, ki sem jih dal v elopti~no cev, {e bolj teknile, pojedli so {e ve~ korenin kot prej. Nismo vedeli,

Misteriji 21

na kateri potenci mora biti pripravek. Pa smo posku{ali in pri{li do osme potence. Zdaj delamo D osem iz istega pripravka, narejenega iz voluharja. In nobena jablana nima ve~ po‘rtih korenin. Povsem druga~e pa je z rmanom. ^e je imel voluhar pri peti potenci {e velik apetit in je korenine jablan pustil pri miru {ele pri osmi potenci, pa je za rman dovolj ‘e peta potenca. ^e bi {e potenciral, potem rman oziroma informacija za ‘veplo ne deluje ve~, oziroma ‘e {koduje. Kako ste pripravili informacijo iz voluharja? Voluharja sem pokon~al in ga odrl. Ko‘o sem upepelil. Vemo, da se smejo uporabiti tudi spolni organi in srce, a je ko‘a za homeopatski pripravek ~isto dovolj. Pri sesalcih vzamemo samo ko‘o, pri insektih pa célo ‘u‘elko ali tudi li~inko. [tevilo primerkov je razli~no, najbolje je nekje od petdeset do {estdeset insektov. Voluharjev seveda manj, dovolj sta dva, trije … Dobro je, da ima{ toliko pepela, da ga lahko vsaj dinamizira{. Druga~e je te‘ko delati. Kaj je dinamiziranje? Dinamiziranje je trenje, me{amo pepel eno uro, levo in desno. Tu gre za pretok energije. In potem dinamizirani pepel potencirate … Delamo na D potencah, tako kot se delajo homeopatski pripravki. K neki enoti dodamo {e devet delov vode, potenciramo, se pravi stresamo tri minute, in ponovno red~imo z devetimi deli, kar po~nemo tako dolgo, dokler ne pridemo do ‘elene potence.

Koliko vrst informacij ‘e imate? Doslej sem pripravil petindvajset homeopatskih pripravkov. Vse, kar sre~ujemo v sadjarstvu, od u{i do sesalcev. Informacije shranimo v informacijske enote, v ampule ali po novem v varovalke, veliko pa je ‘e tudi kombinacij. V dolo~enemu ~asu je potrebno pa~ imeti pravo kombinacijo teh pripravkov. V eni informacijski enoti je zdru‘eno ‘e tudi po {estindvajset informacij. Te‘ava namre~ nastane, ~e dela{ recimo samo za listno u{, a se lahko v istem ~asu mo~no razvije karkoli drugega. Za~eli pa ste z bojem proti pozebi, ne proti {kodljivcem? Pomladi je bila mo~na pozeba, pa sva z Vilijem Poznikom naredila za{~ito proti pozebi. Informacijo proti pozebi sva prenesla v ampulo, ampulo sem vstavil v elopti~no cev. Vemo, da pri minus petih stopinjah jablana pozebe, tukaj pa so bile temperature minus sedem, a ni bilo ve~je {kode. ^e bi drevesa pozebla, bi bili brsti~i tako po{kodovani, da se sploh ne bi ve~ razvijali, ali pa bi se deformirali in odpadli pozneje. Za nizke temperature je prav tako zna~ilno, da pri jabolkih nastanejo rjave proge ali »kravate«, pa tudi tega ni bilo opaziti. Kolik{en pridelek pri~akujete? Ta sadovnjak je postavljen za petdeset, {estdeset, v idealnih pogojih tudi sedemdeset ton na hektar, v povpre~ju okoli stopetdeset ton. Zemlja pa menda ni najbolj{a? Ni zalo‘ena s humusom, kislost je {tiri in pol Ph, tako da ni primerna za

KONTROLORJI ZADOVOLJNI Kontrolorji biodinami~nega kmetovanja, ki v Sloveniji delujejo pod okriljem Mariborskega kmetijskega in{tituta, so ‘e ocenili sadovnjak in niso v ni~emer oporekali novemu biodinami~nemu oziroma elopti~nemu sadjarjenju.

ekolo{ko kmetovanje. Je pa ta zemlja pravi izziv, to je prava pot za raziskave. V sadovnjaku imate dve palici. ^emu? Druga palica je postavljena, da bi odpravili posledice izredno hude to~e. Palici sta tehni~no tako grajeni, da lahko vstavimo vanju le dve informacijski enoti. Lahko pa bi seveda elopti~ni palici zgradili tako, da bi lahko vanju dali ve~ informacijskih enot, denimo pet. Trenutno moram uporabiti ve~ informacij, tudi

Ker poznam delovanje teh preparatov, nekaj pa vem tudi o orgonomiji, uporabi orgonske oziroma informacijske tehnologije, sem nekako pri{el do ~loveka, ki se na to spozna, do Vilija Poznika. nekatere povsem specifi~ne informacije. Zato sem postavil {e drugo palico. Je domet informacij z dvema palicama ve~ji? Ne morem trditi, da bi ta druga palica pove~ala domet, ali da bi bil domet ene palice premajhen. Mislim, da prva palica dela dovolj dobro, vendar nameravamo izdelati novo elopti~no palico z ve~ informacijskimi le‘i{~i. Mislim, da je domet palice dovolj velik. Kaj je naloga elopti~ne palice? Z elopti~no palico energijo skoncentriramo, kar je prvi namen, hkrati pa jo {e informiramo. Ko sadovnjak po{kropimo s kemi~nim pripravkom, se energija, ki priteka, informira s kemi~nimi sredstvi. Vendar gre tam za neposreden stik, tu pa za biolo{ko dinami~no potrjeno izhodi{~e, da gredo energije do kremena in se od kremena odbijejo. In ka‘e, da to povsem dr‘i. Elopti~na cev na globini {estdeset do sedemdeset centimetrov, toliko je je zakopane, dobro dela, dva metra in deset centimetrov pa je je nad zemljo.

J ABOLKA Kremen ima to lastnost, da informacijo absorbira in jo po{ilja naprej. Energija ima mo~, ko se odbija. Odboj je tisti, ki deluje. Podobno kot svetloba, ki jo vidimo {ele, ko se odbija. Ko govorimo o dometu elopti~ne cevi, je treba upo{tevati, da elopti~na energija z razdaljo ne slabi. Kako dale~ pa potem deluje? Njen domet omejim s fotografijo; fotografiram svojo posest in sliko vlo‘im v elopti~no palico. In tako zaokro‘im obmo~je, da informacij ne po{iljam prek meja svoje zemlje. Tako imam informacije pod nadzorom. V obeh palicah sta enaki fotografiji. Se kemijski in informacijski, kozmobiolo{ki sistem, dopolnjujeta? Ne gresta skupaj. Treba je upo{tevati, da si rastlina jemlje, kolikor potrebuje. V kemiji pa je zadeva povsem druga~na. S kemi~nim sredstvom po~isti{ neko vrsto insektov in seveda da{ mo‘nost, da takoj pridejo drugi, druge vrste. Z uporabo kemi~nih sredstev ni mogo~e vzpostaviti ravnote‘ja. To je preprosto nemogo~e. Pri elopti~ni palici pa je stvar druga~na. Rastlina si jemlje tisto, kar je v danem trenutku na razpolago in le toliko, kolikor rabi. S kremenom pa je druga~e … Kremen, osnova vseh zdravilnih informacij, je pogosto premo~an. Vemo, da kremena v~asih ni pametno uporabiti niti ~ez dan, oziroma da ga ne smemo uporabljati pri vi{jih temperaturah, ko je njegov energijski u~inek premo~an, zato to storimo zgodaj zjutraj. Zaradi tega sem njegovo uporabo omejil, saj je listje za~elo rumeneti. Ko sem kremen vzel iz elopti~ne palice, se je stanje takoj popravilo. Kremenovo informacijo sem imel v palici, ker sem se bal, sedaj v prvem letu, mo~nej{ega izbruha glivi~nih bolezni. Zato sem s kremenom {e nekaj dni zavla~eval … Drago Purgaj (Vanetina 13, po{ta Cerkvenjak) je dosegljiv na telefonu: 02/703 46 61

V OSKRBI ENERGIJ

USKLAJENA RAZISKOVALCA »Teh poskusov ne bi mogli narediti v nobenem in{titutu,« meni Vili Poznik, ki prevzema homeopatske pripravke Draga Purgaja ter jih potencira in iz njih zajema informacije. Te uskladi{~i v informacijske enote; po novem v glinene posodice, ki so napolnjene s kremen~evim peskom, v posebno obdelane varovalke: »To je veliko tveganje, saj Drago ni imel jamstva, da nama bo uspelo. Gre za vsaj stopetdeset ton jabolk, celoleten pridelek. Potrebna je velika fleksibilnost. Drago ima ob~utek za preparate, sva usklajena. Ko se pojavi {kodljivec, se ga takoj loti. Tudi ~e je nedelja, ga pripravi, dinamizira in potencira ter takoj pride v Celje, da lahko pripravim informacijo. Seveda je na za~etku ve~ dela, saj ne veva, katera potenca bo prava. Ni instrumenta za to. Zato je treba za pravi u~inek pripraviti informacije iz razli~no potenciranih pripravkov.« Kako ocenjujete sadovnjak? Trenutno je vse pod pragom {kodljivosti, ~e se izrazim v konvencionalnem jeziku. Seveda pa je bilo letos nekaj te‘av, ki jih v prihodnje ne bo ve~. Prag {kodljivosti sta presegla cveto‘er in jabol~ni zavija~, saj smo delali pripravke iz organizmov. Zakaj? Naravno ravnovesje je pa~ tak{no, da so najprej u{i in za njimi pikapolonice. Obratno ne gre. Najprej so se morali in-

Biodinami~ni pripravek, osnova za informacijo, za elopti~no palico.

sekti pojaviti in razviti, da sem lahko naredil homeopatski pripravek. Za prihodnje leto ‘e imam zbirko informacij in mi ne bo treba ~akati, da se insekti pojavijo v tolik{nem {tevilu, da jih lahko naberem. S tem pa seveda na{e raziskovalno delo in pripravljanje informacij {e zdale~ ni gotovo. [e naprej bo treba meriti jakost posami~nih informacij. Sedaj delam dokaj splo{no, drugo leto pa bom bolj selektivno, saj je treba denimo z glivicami ravnati povsem druga~e kot z insekti. Razen tega je treba loviti termine. Tako je bilo mogo~e dolo~en homeopatski pripravek zaradi dolo~enih insektov narediti le tridesetega maja. Teh insektov célo leto ne bo ve~. Morda {e enkrat za novo leto, a tedaj ne pride{ do insekta. Je sneg, ga ne dobi{. Prav tridesetega maja sva s Poznikom delala do treh zjutraj, da sva pri{la do prave informacije. Insekte ali sesalce, iz katerih delam homeopatski pripravek, da bi iz njega zajeli informacijo, je treba {e isti dan, ko jih dobim, upepeliti v ‘arilnem lon~ku do belega pepela. Potem pepel dinamiziram in potenciram do D tri. Ta pripravek shranimo. Naprej pa se lahko potencira kasneje, vse leto. Jo‘e Vetrovec

Misteriji 23

Iskanje skupnega jezika za geparde in farmarje

Gepardi v Namibiji N

ajhitrej{i sesalec na svetu, gepard, lahko te~e 110 kilometrov na uro. Vendar te~e dirko za lastno ‘ivljenje, zaradi izgube ‘ivljenjskega prostora, lova in zmanj{anja njihove dednine – celotne genetske informacije. Namibija je dom najve~je preostale populacije gepardov na svetu. Devetdeset odstotkov jih ‘ivi na ‘ivinorejski zemlji, kjer pa jih najbolj ogro‘a konflikt z ljudmi. Pre‘ivetje namibijskih gepardov je v rokah okoli 1000 farmarjev, ki jih zakonito pobijajo, saj nanje gledajo kot na {kod-

Dr. Laurie Marker je ustanovila Fundacijo za ohranitev gepardov v Namibiji.

ljivce. V preteklih dveh desetletjih so pobili okoli 10.000 gepardov. Leta 1990 je Laurie Marker ustanovila Fundacijo za ohranitev gepardov (CCF), ki zbira klju~ne podatke o njihovem obna{anju in ekologiji, in prav po njeni zaslugi se odnos namibijskih kmetov do te ‘ivali po~asi spreminja. Markerjeva, ki re{uje geparde pred lokalnim iztrebljenjem, potrebuje va{o pomo~ pri prou~evanju gepardovega ekosistema z njihovim pre{tevanjem in sledenjem, pa tudi z analiziranjem rastlinstva. Samo s temi podatki bodo lahko naredili na~rt za dolgoro~no ohranitev geparda. @iveli boste v Eland’s Joy, 15.000-hektarskem posestvu, ki je sede‘ CCF. Va{e glavne naloge bodo raziskovanje prosto‘ive~ih ‘ivali, pitanje in negovanje ujetih gepardov, radijsko spremljanje gepardov z ovratniki in vpisovanje podatkov. Ovratnike z vgrajenimi radijskimi oddajniki so dali ‘e ve~ gepardom na tem podro~ju, kar omogo~a vpogled v njihovo populacijo, prehranjevalno podro~je in obna{anje. Pomagali boste tudi pri

Gepard lahko te~e 110 kilometrov na uro, vendar danes te~e dirko za lastno ‘ivljenje.

vsakodnevnih opravilih na kmetiji, oziroma pri ozave{~anju lokalnih kmetov in {olarjev o za{~iti gepardov. Na samem mestu se boste nau~ili osnove dela za za{~ito ogro‘enih ‘ivalskih vrst, in resni~no prispevali k pre‘ivetju res izjemne ‘ivali.

TERENSKI POGOJI V Eland’s Joy boste prebivali v dvoposteljnih bungalovih z umivalniki in posteljami z mre‘ami proti komarjem. V

lo~enem prostoru so strani{~a in tu{i z omejeno koli~ino tople vode. Na kmetiji imajo svojega kuharja, vendar boste ob~asno tudi vi lahko pomagali pri skupnem kuhanju. Obedovali boste v sen~natem, s slamo kritem paviljonu s pogledom na zna~ilno namibijsko pokrajino. TERMINI: Ekipa IX: 7-21. septembra Ekipa X: 5-19. oktobra Ekipa XI: 2-16. novembra Ekipa XII: 7-21. decembra.

V Misterijih v vsaki {tevilki predstavljamo programe, pri katerih lahko sodelujete tudi vi. Za sodelovanje ni potrebna posebna izobrazba ali poznavanje ve{~in; strokovnjaki na terenu udele‘ence nau~ijo vsega, kar je potrebno. Programi Earthwatcha zajemajo tri glavne smeri: raziskovanje, ohranjanje in izobra‘evanje. Stro{ke bivanja vsak poravna sam. Evropski naslov organizacije, ki se ji lahko pridru‘ite: Earthwatch Europe/57 Woodstock Rd./Oxford OX2 6 HJ.UK. Telefon: ++44(0)1865-311-600. http://www.earthwatch.org

PRODAJA PO PO[TI

INFORMIRANI KOZARCI Njihova posebnost je, da izbolj{ajo vsakdanjo vodo; v njih voda spremeni svoje fizikalno-kemi~ne lastnosti, informacije v kozarcu vzpodbudijo njene samoo~i{~evalne lastnosti. Voda iz informiranih kozarcev je za vsa ‘iva bitja primernej{a pija~a, kar je dokazano z vrsto 3.500 SIT poskusov, ki te~ejo iz meseca v mesec. Tako na primer 2.800 genotoksi~ni test dokazuje, da kozarec izbolj{a vodo za kakih 40 odstotkov. Ker razli~ne barve razli~no delujejo na ljudi, smo glede na ezoteri~na izro~ila kozarce opremili s simboli razli~nih barv, pri ~emer je v vseh kozarcih osnovna informacija enaka, zeleni in rde~i pa imata {e dodatne informacije. Vsakemu originalnemu kozarcu je prilo‘en certifikat. Za dobro zdravje je priporo~ljivo, da na dan popijemo kakih osem kozarcev vode. Tehnologija Hydronic, po kateri so narejeni 4.100 SIT kozarci, je bila z zlatim odli~jem nagrajena na 3.200 sejmih inovacij v Nürnbergu, Pittsburghu in na mednarodnem sejmu v Celju ter je prejela v Pittsburghu posebno nagrado za uspe{en naravovarstveni izdelek, kristalni globus. 4.100 SIT Kozarci imajo svoj pomen tudi v barvni terapiji. Iz knjige 3.200 Aura Soma povzemamo, kako barve delujejo na ~loveka: Modra: Deluje na grlno ~akro, vzpodbuja toleranco do sebe in drugih, vero v notranje vodstvo, okrepi odpornost, fizi~no in ~ustveno, zmanj{uje trpljenje... Zelena: Deluje na sr~no ~akro, podpira nas pri sprejemanju odlo~itev, vzpodbuja nov pogled na stvari, prina{a mo~an stik z naravo ... Rde~a: Spodbuja delovanje hormonskega sistema, pomaga premagovati agresivna ~ustva, obnavlja energijo, uravnove{a delovanje prve ~akre, pomaga pri stresu, pri razli~nih strahovih. Opozorilo: Kozarcev ne smemo pomivati v pomivalnem stroju, uporabljati agresivnih pomivalnih sredstev ali vanje to~iti vro~o vodo.

MAGIC LIFE Plasti~na plo{~ica posebnih oblik zaradi svoje oblike zajema energijo iz okolja in jo oddaja v neposredno bli‘ino. Plo{~ica je kodirana z orgonskimi sevalniki in nam pove~a energijo in {~iti pred sevanji, ~e jo nosimo na vrvici okoli vratu ali v prsnem ‘epu. 1.500 SIT 1.200

TESLOVA PURPURNA PLO[^A Deluje s svojim indukcijskim magnetnim poljem biostimulativno na celi~ne procese, pove~uje izmenjavo plinov, krepi regenerativne procese in mikro cirkulacijo v obolelem tkivu. Uporabljamo jo zjutraj in zve~er po dvajset minut, tako da jo postavimo na obolela mesta in jo pritrdimo z obli‘em. Uporabljamo lahko tudi dve plo{~i, postavljeni drugo proti drugi. Pomaga tudi proti nespe~nosti in drugim te`avam; prilo‘ena so natan~na navodila. 4.900 SIT 4.000

VR^ ZA DOBRO VODO Vr~ za dobro vodo deluje enako kot modri kozarec. Z biolo{kimi testi je dokazano, da zmanj{a genotoksi~nost vode do 40 odstotkov. ^e vodo iz vr~a nato~imo v informirani kozarec, se njegova u~inkovitost pove~a {e za nekaj odstotkov. V vr~ lahko nato~imo liter vode. Tako kot informirani kozarci, tudi vr~ spremeni u~inek alkohola. 11.500 SIT 9.000

KRISTALINSKA KROGLA Krogla zagotavlja, da se energija okrog nje su~e desno (preverite z nihalom). V radioni~ni delavnici so ji vsevane informacije, ki razen dobre volje vzbujajo v ljudeh tudi odpornost proti {tevilnim boleznim. Osem centimetrov velika krogla deluje v premeru treh metrov. Poznavalci jih postavijo na ra~unalnik, na delovno mizo, predvsem pa na no~no omarico. 7.900 SIT 6.900

RADIESTEZIJSKI PRIBOR Plastificirana rozeta in nihalo z vre~ko sestavljata komplet za radiestezijsko delo. Na rozeti je {est razli~nih skal za ugotavljanje energetske frekvence prostora, predmetov in oseb, za ugotavljanje radiestezijskega potenciala, vitalnih energij, primernosti hrane, pija~, ~ajev, zdravil, zemeljskih sevanj in vibracij ... Na hrbtni strani rozete so natisnjena natan~na navodila. 4.900 SIT 4.000

ENERGIJSKA PLO[^ICA Bakrena samolepilna plo{~ica ima vgraviran znak magic life, ki zajema energijo iz okolja in jo dovaja v telo, dodatno pa je napolnjena s pomo~jo orgonskih sevalnikov z informacijami, kodami, ki pove~ujejo energijo v telesu. Uporabljamo jo lahko namesto obeskov, ki so namenjeni dodajanju energije. Plo{~ico nalepimo na zadnjo stran ure, radiestezijsko pa lahko takoj ugotovimo, za koliko nam pove~a energijo. ^e pa uro zavrtimo tako, da se plo{~ica nalega na ‘ile, se energija pove~a {e za nekajkrat. To naj bi bila rezerva, ki jo lahko uporabimo, kadar smo utrujeni, kadar te‘ko vozimo avtomobil, kadar moramo biti zbrani, denimo na izpitih, med pogovori za slu‘bo itd. Posebnost ~istega elektrolitskega bakra iz Zlatarne Celje je, da v stiku s ko‘o po~asi prehaja v telo, ki si ga vzame, kolikor ga potrebuje. Baker v telesu zavira vnetja, bla‘i artriti~ne bole~ine in je sploh prvi znani zaviralec vnetij. Tako je energijska plo{~ica tudi nekaka zapestnica v malem, ki je povsem neopazna. 3.300 SIT 2.800

Misteriji 25

PRODAJA PO PO[TI

BIOTENZOR

ROZETE ZA ENERGETSKO DIAGNOSTIKO

2003

Za naro~nike revij Misteriji in Zdravje popust 20% Naro~am (napi{ite {tevilko in naslov) ({t. ~lanske izkaznice KZ) {t.

Naslov

kos.

(priimek in ime)

(tel.)

(po{tna {t. in ime kraja) datum _____________________ podpis _________________________________ Naro~eno po{ljemo po povzetju v 8 dneh. Pakiranje in po{tnina nista vra~unana v ceno. Cene veljajo do izida naslednje revije. Izpolnjeno naro~ilnico (lahko jo kopirate) po{ljite na naslov: Zalo`ba ARA, d.o.o., [martinska 10, 1000 Ljublja-

Z za{~itno piramido, tetraedrom s stranico 12 cm, ki ima na spodnji stranici natisnjenih dvanajst enakostrani~nih trikotnikov, je mogo~e pred petimi vrstami zemeljskih sevanj, pred tehni~nimi sevanji in sevanji kozmi~nega ter zemeljskega izvora dobro za{~ititi vse prostore. Piramida deluje blagodejno na splo{no po~utje. Postavimo jo na sredo stanovanja ali hi{e, nekateri jo postavijo v bli‘ino postelje. 7.900 SIT

ZA[^ITA PRED ENTITETAMI

(ulica in hi{na {t.)

ZA[^ITNA PIRAMIDA KERROCK

4.900 SIT

ARA zalo`ba

RADIESTEZIJSKA NIHALA Karnak (a) (nova oblika), Izis (b) - 6 in Izis (c) - 4 (oba novej{a oblika) so med najbolj znanimi radiestezijskimi nihali. Nihali Izis sta poimenovani po egip~anski boginji Izidi, primerke tako oblikovanih nihal so na{li v izkopanih egiptovskih sarkofagih. Uporabljamo jih za preiskavo {kodljivih sevanj, iskanje vode, izbiranje primerne prehrane, doziranje, pa tudi za diagnosticiranje. Cena 4.900 SIT posameznega nihala:

Rozete so nevezana 10,5 x 14,5 cm velika knjiga. Posami~ni plastificirani listi nam omogo~ajo energetsko diagnostiko (ugotavljanje blokad in nepravilnosti energetskega sistema ~loveka), zdravstveno diagnostiko (ugotavljanje te‘av in bolezni) in drugo (ugotavljanje bioenergetskega potenciala, te‘ave pri radiesteziranju, preiskave alfa stanja…). Rozete so zaradi preglednosti tiskane v {tirih razli~nih barvah. Ob nihalu so rozete osnovni pripomo~ek za dobro radiestezijsko delo na {tevilnih podro~jih.

NARO^ILNICA

Biotenzor je radiestezijski instrument, ki ga uporabljamo predvsem v energetski in zdravstveni diagnostiki ter pri izbiri ‘ivil, ~ajev, zdravil. Sestavljen je iz ro~aja, antene in obro~a. Biotenzor lahko uporabimo na najrazli~nej{e na~ine, z njim i{~ejo tudi pogre{ane pod plazovi. 4.900 SIT

Z univerzalno za{~ito pred {kodljivimi energijskimi entitetami se za{~itimo pred blode~imi energetskimi elemenatali, ki se pojavijo v ~love{kem energetskem sistemu neodvisno od njegove volje. Za{~ita deluje pred vsemi tremi blode~imi elementali, pred enostavnimi blode~imi elementali, pred du{ami in pred implantati tako, da ti ne morejo ve~ ~rpati ~lovekove energije. 4.900 SIT

PRODAJA PO PO[TI

INFORMIRANI LON^EK

KOZMOBIOLO[KI VZGLAVNIK

Informirani lon~ek dopolnjuje program informiranih izdelkov. Ima enake lastnosti kot modri kozarec; fizikalno vpliva na razdru‘evanje molekul v teko~inah in jih tako omeh~a. Zato imajo ~aji, ki jih pripravljamo v lon~ku bolj{i okus, o‘ivljena voda potegne iz rastlin ve~ u~inkovin. Na informiranih lon~kih so odtisnjeni posebni simboli “magic life” v ~akrinih barvah, ki ugodno delujejo na zdravje. Lon~ki imajo razli~no obarvane robove, da si lahko izberete svojega. Informirane lon~ke lahko pomivate v stroju, primerni so za vse vrste vro~ih napitkov, tudi za juhe. 3.300 SIT

TELEFONSKA ZA[^ITA NORAD Telefonska za{~ita Norad je samolepilna bakrena plo{~ica s premerom 12 milimetrov. Nalepimo jo na mobilni telefon v bli‘ini antene ali znotraj na baterijo. Z informacijami, ki jih oddaja, zmanj{uje negativni vpliv sevanja mobilnih telefonov za ve~ kot sedemdeset odstotkov. Tako ob~utno zmanj{uje tveganje okvar kromosomov, ki jih povzro~a sevanje. Doma in v tujini nagrajena za{~ita Norad je preverjena z biolo{kim testom in z merjenjem u~inkov na ~lovekovo biopolje. 2.975 SIT

ATLANTIDSKI PRSTAN IN PLO[^ICA Sta srebrna, oblikovana tako, da posebni liki sprejemajo in oddajajo kozmi~no energijo in s tem {~itijo pred negativnimi sevanji. Ugodno delujejo na zdravje in dobro po~utje, prepre~ujejo nesre~e. Oblika prstana izhaja iz davnine, saj so u~inki likov, ki so skrbno vdelani v celjski srebrni nakit, znani ‘e iz ~asov faraonov. Velikosti prstana: od 16 do 26 mm notranjega premera. prstan 8.900 SIT plo{~ica 8.900 SIT

Narejen je iz lu{~in v Sloveniji biodinami~no pridelanega pra‘ita pire. V lu{~inah pire je vskladi{~ena kozmi~na energija, ki dobrodejno deluje na vsa ‘iva bitja. Vzglavnik je velik 40 x 40 cm, je primerno napolnjen, da je mehak in zra~en ter se prilagaja vratu in glavi. Mnogi ga uporabljajo tudi v terapevtske namene, za bla‘enje bole~in v vratu, hrbtenici, zmanj{eval naj bi smr~anje itd. 4.900 SIT

BAKRENE ZAPESTNICE Zmanj{ujejo ali odpravljajo bole~ine, ki jih povzro~ajo revma, artritis, i{ijas, lumbago, igranje tenisa, golfa, ko{arke... Mnogi, ki nosijo zapestnico, zmanj{ajo ali pa celo opustijo jemanje protibole~inskih zdravil in tako veliko naredijo za svoje zdravje. Velikosti zapestnic: od 15 do 19 cm premera. Naprodaj so tudi posrebrene ali pozla~ene. a) bakrena 3.700 b) bakrena informirana 4.990 c) posrebrena 5.700 d) pozla~ena 9.600 in e) pozla~ena z gravuro 12.500 SIT

AJDOV VZGLAVNIK Ajdov vzglavnik je napolnjen s 3,3 kilograma lu{~in biolo{ko pridelane ajde, velik 70 x 50 cm. Lahko ga poljubno oblikujete in si sami dolo~ite najprimernej{o vi{ino. Se ne greje in je zelo zra~en. Primeren je za vse ljudi, predvsem pa za tiste, ki imajo bole~ine v vratu, glavi, hrbtenici ... 9.800 SIT

SOLNA LU^ Solna lu~ izredno ugodno deluje na po~utje in zdravje, saj seva negativne ione in oddaja v prostor ‘ivljenjsko pomembno desnosu~no bioenergijo, s katero se, ~e je potrebno, napolni vsako telo. Njeno blagodejno delovanje je priporo~ljivo predvsem ob televizorjih, ra~unalni{kih ekranih, mobilnih telefonih, patogenih sevanjih ... V prodaji po po{ti so naprodaj te`ke: a) 3 - 4 kg 10.900 SIT b) 4 - 5 kg 11.815 SIT c) 5 - 6 kg 13.900 SIT

RADIESTEZIJSKA NIHALA ^AKRINA MAJICA ^akrine majice iz Avstralije telesu dovajajo bioenergijo s pomo~jo mo~nih nihanj nenavadno ‘ivih barv (njihove intenzivnosti se na papir ne da natisniti) in tako polnijo avro in izbolj{anje zdravje. Velikosti S, M, L, XL, XXL. 14.900 SIT

Karnak (a) (nova oblika), Izis (b) - 6 in Izis (c) - 4 (oba novej{a oblika) so med najbolj znanimi radiestezijskimi nihali. Nihali Izis sta poimenovani po egip~anski boginji Izidi, primerke tako oblikovanih nihal so na{li v izkopanih egiptovskih sarkofagih. Uporabljamo jih za preiskavo {kodljivih sevanj, iskanje vode, izbiranje primerne prehrane, doziranje, pa tudi za diagnosticiranje. Cena posameznega nihala: 4.900 SIT

Razpisujemo nagrado za doma~e poskuse z informiranimi izdelki

Kozarec zadr‘i gnitje P

o {tirinajstih dneh je bila razlika o~itna: krhelj jabolka, ki je dva tedna sameval v modrem kozarcu, je bil veliko bolj ohranjen kot krhelj, ki se je dolgo~asil v navadnem kozarcu. Poskus smo opravili bolj mimogrede. Prijatelji so nam prinesli ko{aro beli~nikov, prvih zgodnje poletnih jabolk, ki jih je treba pojesti takoj, saj ne trajajo dolgo. So pa to prva jabolka, ki pridejo na mizo z drevesa in ne iz kleti ali, kot je sedaj v navadi, iz hladilnice. Pa {e nekaj je gotovo – drevo, ki raste na vrtu v Zagorju, svoj ‘ivi dan {e ni videlo {kropljenja, ne proti plesni, ne proti ‘u‘elkam; sem pa tja do‘ivi le kak poseg z ‘ago ali {karjami. Eno izmed so~nih jabolk, ki smo jih razrezali na {tiri enake dele, torej na {tiri enake krhlje, je ostalo na mizi, ob kozarcih. Za {alo smo dali en krhelj v informi-

@e na prvi pogled je o~itna razlika med krhljem v navadnem kozarcu (levo) in onim v modrem kozarcu.

rani modri kozarec, drugega pa v navaden kozarec in oba kozarca odnesli v shrambo. [ele ~ez {tirinajst dni smo se spomnili, da imamo dva enaka krhlja v dveh razli~nih kozarcih. Ko smo kozarca vzeli v roke, je bila ‘e na prvi pogled razlika med obema krhljema velika. Krhelj iz modrega ko-

Vabimo bralce, da sami preizku{ajo delovanje informiranih kozarcev in skodelic ter vr~a. Fotografske posnetke in kratek opis poskusa po{ljite na naslov: Revija Misteriji, [martinska 10, 1000 Ljubljana. Na ovojnico pripi{ite »Poskus«. Vse avtorje prispelih prispevkov (ne pozabite napisati svojega telefona) bomo simboli~no nagradili, avtorji objavljenih prispevkov pa bodo dobili v dar komplet (globok, nizek in ju{ni kro‘nik) informirane posode, ki bo pri{la na trg {e to jesen.

Krhelj je v navadnem kozarcu (levo) povsem potemnel, zgnil in se odel z debelo plastjo plesni. Krhelj iz modrega kozarca (desno) se je sicer »postaral«, vendar je postal bolj mumificiran kot gnil.

zarca je bil vsaj dvakrat ve~ji od onega iz navadnega kozarca, na sebi pa je imel tudi veliko manj vidne plesni. Poleg tega je bil ve~inoma {e vedno bele barve, oni drugi pa je bil povsem plesniv in tudi popolnoma gnil. Tako je modri kozarec spet dokazal tisto, kar mu pripisujemo: mo~no zavira razvoj bakterij in plesni, to svojo lastnost pa prenese tudi na vodo, ki jo vanj nato~imo. R. M.

211 metrov pod zemljo je v dvajset milijonov let staro sol vkopan sanatorij

Med negativnimi ioni soli @

e ena sama solna lu~ s svojim sevanjem negativnih ionov dobro dene. Predvsem tam, kjer se nakopi~i veliko pozitivnih ionov: v prostorih z veliko elektronske opreme, v klimatiziranih prostorih in v sobah, kjer se zbira veliko ljudi. Ni naklju~je, da so ravno najve~je lu~i, te‘ke tudi po 40 in ve~ kilogramov, prav v sobah, kjer se sprejemajo pomembne odlo~itve. Zanimivo pa je ob~utiti delovanje soli kar v solnem rudniku. Kar nekaj bralcev na{e revije si je za‘elelo obiskati rudnik soli, da bi na lastni ko‘i ob~utili, kako na ~loveka de-

luje prostor, zgrajen iz soli. In ker lu~i, o katerih smo v na{i reviji ‘e pisali, prihajajo iz delavnice v Wieliczki, smo se z

Negativni ioni pospe{ujejo delovanje migetalk v sapnici, ki iz plju~ odna{ajo vdihano ne~isto~o. ljubljansko turisti~no agencijo Quo Vadis dogovorili, da organizira ogled solnega rudnika v Wieliczki, ki je vpisan v

Unescov svetovni seznam naravne in kulturne dedi{~ine. Sol, skozi katero se bomo sprehajali – iz nje so izdolbli dvorane za {tevilne namene, tudi za poroko, kapelo, celo cerkev in vse to okrasili z lu~mi, izdelanimi iz solnih kristalov, pa s solnimi skulpturami Marije in Pape‘a Janeza Pavla II. in seveda s {tevilnimi solnimi kipi, od kipov rudarjev in njihovih pomaga~ev do mitolo{kih bitij – je nastala pred dvajsetimi milijoni let. Sedaj je rudarsko podzemlje, najgloblja to~ka je 327 metrov pod zemljo, podzemne galerije pa so dolge 250 kilometrov, povsem

Sanatorij je ve~ kot dvesto metrov globoko sredi dvesto milijonov let starih solnih gmot.

Misteriji 29

M ED

NEGATIVNIMI IONI SOLI

za{~iteno in solne gmote za solne lu~i kopljejo zunaj za{~itenega rudni{kega obmo~ja. O zdravilni mo~i solnega podzemlja je napisanih kar nekaj strokovnih ~lankov, na podlagi dolgoletnih opazovanj o dobrodejnih u~inkih solnega podzemlja na ~love{ki organizem pa so na globini 211 metrov zgradili sanatorij, namenjen predvsem bolnikom z dihalnimi teâ&#x20AC;&#x2DC;avami. Tu iz soli izhaja obilo negativnih ionov, ti pa pospe{ujejo delovanje migetalk v sapnici, ki iz plju~ odna{ajo vdihano ne~isto~o. Razmerje med negativnimi ioni, ki jih je v obilju v visokogorju, na morskih obalah in seveda ob slapovih, ter pozitivnimi ioni, ki jih v veliki koli~ini ustvarja s svojim tehni~nim po~etjem ~lovek, vpliva na po~utje, pa tudi na zdravje. Negativni ioni delujejo tudi dezinfekcijsko; vsako telo, tudi telo bakterije, je na obodu nabito pozitivno, znotraj pa negativno. Ko lebdijo v zraku, jih z vdi-

V solnem rudniku je Marija iz soli.

Iz soli, ki je nastajala v ~asu, ko se je dvignilo Karpatsko pogorje, kle{ejo znamenite solne lu~i.

Rudnik soli bomo obiskali med obiskom Krakova od 3. do 6. oktobra. Poleg rudnika v Wieliczki si bomo natan~neje ogledali {e kraljevski Krakov, pa Wadowice, rojstni kraj papeâ&#x20AC;&#x2DC;a Janeza Pavla II., renesan~no gra{~ino in rezidenco poljskih kraljev Wawel in {e kaj. Informacije in prijave: Quo Vadis, tel.: 01/507 18 03. havanjem vsrkamo vase. Stati~no se prilepijo na dihalne poti, saj je telo navznoter negativno, pozitivni in negativni naboj pa se privla~ita. Negativni ioni bakteriji nevtralizirajo gibalni aparat, bakterija zato oslabi in propade. Najbolje pa je delovanje negativnih ionov preizkusiti kar v rudniku. R. M.

Tudi kristalni lestenec je iz soli.

Skrivna sporo~ila v alegori~nem slikarstvu (4)

^rna umetnost S

lavni slikarji svetovne veljave, katerih dela so dele‘na pozornosti tako javnosti kot tudi stroke, so za ‘ivljenja praviloma zelo radi skrivali svojo pripadnost kakr{nikoli tajni zdru‘bi, pa ~eprav so tematiko pogosto izbirali v starih izro~ilih in mitih, kjer se velikokrat spogledujejo z okultnimi vedami. ^isto odkrito pa raje ni~! [e celo ve~ – slej ko prej se radi javno celo nekoliko ponor~ujejo iz tistih, ki jim iskanje po okultnih vodah predstavlja smisel ‘ivljenja. Nizozemski slikar Pieter Brueghel mlaj{i (1564-1637) nam je zapustil sliko ubogega, razcapanega norca, ki pusti ‘eno in otroke stradati, obenem pa célo svoje imetje ‘rtvuje alkimisti~nemu maliku. Kon~no pa se le mora posloviti od svojih ~udnih aparatov in kot bera~ zapustiti lastno hi{o in ognji{~e. Nazoren prikaz usode v starodavno umetnost

Almanach je delal v grafi~ni delavnici Janeza Vajkarda Valvasorja, ki je vsaj poznal, ~e ‘e ne izvajal alkimisti~ne poskuse. zaverovanih adeptov je vsekakor ganljiv, a ni ni~ kaj osamljen. Alkimisti~na delavnica, v katero nas vodi Adriaen van Ostade, s svojim {irokim kaminom sredi razpolo‘enjske zme{njave povsem spominja na revne holandske kme~ke izbe in gostilne istega slikarja. Tudi pisatelji tistega ~asa niso bili preve~ naklonjeni izdelovanju zlata in kamna modrosti. Tako je strasbour{ki pisatelj Sebastian Brant (1458-1521) v svojem neko~ zelo branem delu »Narrenschiff« (Potegav{~ine) narisal dva alkimista kot tovari{a ponarejevalcev vina. Po obravnavi raznih drugih prevar govori Brant v poglavju, ki spada k sliki, o sleparjih, ki obljubljajo, da znajo delati zlato in srebro iz vsakovrstnih snovi, a so ga prej najverjetneje skrili v votli pali~ici, s katero v talilniku me{ajo maso; nadalje o prevaranih norcih, ki so ves svoj imetek ‘rtvovali stekleni retorti in vse svoje premo‘enje tako reko~ zdestilirali.

zdelo vredno omeniti slovesa, ki so ga v srednji Evropi u‘ivali na{i doma~i raziskovalci metalurgije na misti~ne na~ine. »Valvasor, ki je mnogo potoval po svetu – celo v Afriko je pri{el – se je leta 1685 mudil v Nem~iji. Jako se je ~udil, ko so mu tam na dveh razli~nih krajih nem{ki obo‘avatelji alkemije pripovedovali, da {tudirajo alkemisti~ne knjige kranjskih pisateljev in upajo, da bodo dosegli »kamen modrijanov«. Pridno so delali po teh knjigah, misle~, da so ti kranjski alkemisti sami adepti, ki so ‘e dospeli do alkemisti~nega cilja. Tudi pisma in razne papirje kranjskih alkemistov so kazali Valvasorju, toda on sam ni mogel verjeti, da bi bili njegovi rojaki, ki so napisali te knjige, res tako dovr{eni v tej stroki. On jih je namre~ sam osebno poznal in mu je bilo vsled

DE@ELA KRANJSKA NI IZJEMA

Bakrorez iz 11. stoletja se odkrito nor~uje s staro umetnostjo.

^eprav je ljudem skorajda neznano, se je z alkimijo zabaval tudi sloviti polihistor Janez Vajkard Valvasor in o tem pustil tudi zapis v svoji Slavi Vojvodine Kranjske. Morda bi o svojih mladostnih izku{njah celo mol~al, ~e se mu ne bi

Alkimisti Sebastijana Branta v dru‘bi ponarejevalcev vina.

Misteriji 31

^RNA

UMETNOST

Avtor tega lesoreza se o~itno ni mogel odlo~iti, kaj je prav.

tega »kakor tudi celi de‘eli« znano, kako dale~ da je segala ali ni segala njihova znanost. Ker pa Valvasor v svoji vite{ki obzirnosti ne imenuje nobenih imen teh svojih prijateljev, katerih kemi~no delovanje tako ironi~no kritizira, nam tudi danes ‘al niso znana. Valvasor je vedel za vse kulturne in znanstvene pojave v domovini, zato se moramo ~uditi, da je o teh pisateljih sli{al {ele v tujini. Verjetno pa je, da so ti kranjski alkimisti svoje delovanje doma nala{~ skrivali in niso hoteli, da njihova okolica izve o tem, posebno pa ne neprijatelji alkemije – med katere je {teti tudi Valvasorja.

Joseph Myers je v 18. stoletju ustvaril sliko alkimista v zanosnem pri~akovanju rezultata poskusa.

Razumljivo je tudi, da so na{i filozofi ostali raje neodkriti – ~e niso imeli uspeha, so ‘eli {kodo in zasmehovanje, ~e so jih pa ljudje {teli »adeptom«, so bili v nevarnosti, da izgube prostost ali celo ‘ivljenje.« Tak zapis najdemo v knjigi [tefana Predina, v kateri je zbral dela slovenskega lekarnarja Minaøika. Prav v tej isti knjigi je posebno poglavje o kranjskih alkimistih in – ne boste verjeli – prav poseben zapis o alkimistih na gradu Strmol, o katerem smo govorili v dosedanjem razpredanju. Tudi Almanach, ki je {e vedno v

Flamskim slikarjem so bili alkimisti hvale‘na tema.

sredi{~u na{e pozornosti, je bil ~udne sorte ti~. O kakr{nikoli tajni zdru‘bi ni rekel ne bev ne mev. Ne tako ne druga~e! ^isto nedol‘en se nam zdi na prvi pogled, pa ~eprav je prav na Kranjskem nujno moral priti v stik vsaj z doma~imi alkimisti, katerih slava je tistih dob segala visoko na sever avstrijskega cesarstva. Ne sicer z avtorjem alkimisti~nih razprav, po katerih so celo v daljni Nem~iji posku{ali izdelati zlato, pa~ pa s sinom njegovega u~enca, ki je zelo verjetno tudi upodobljen na sliki Kvartopirci. Prav ste uganili – Henrik Konrad Reussenstein, za katerega predvidevamo, da

Iz te slike bi se dalo sklepati, da so se s ~rno umetnostjo ukvarjali celo menihi.

^ RNA je bil ogoljufan, je grad Strmol podedoval po o~etu Konradu Reussensteinu, ta pa ga je kupil od Janeza Friderika Raina, avtorja ‘e omenjenih slove~ih del o starodavni umetnosti. Hkrati z gradom je verjetno dobil od Raina tudi navdu{enje za laboratorijsko delo, saj je na gradu celo zaposlil alkimisti~nega laboranta Janeza Petra Cattina, ki pa, odkrito bodi re~eno, v de‘eli Kranjski ni u‘ival slovesa prevelikega po{tenjaka. Nasploh so bili Reussensteini kar precej mahnjeni na zlato, saj so v hribu za gradom menda celo iskali zlato in ga bojda celo na{li, a ga je bilo premalo za odprtje rudnika. Tako vsaj poro~a Valvasor.

KRANJSKA JE TAKO MAJHNA … Valvasor je imel {e en razlog, da je o strmolski gospodi poro~al malo bolj na {iroko. Konrad starej{i je bil namre~ njegov krstni boter! Tega v svoji Slavi sicer ni zapisal, je pa obelodanil, da so se na gradu dogajale ~udne re~i, dva obsedenca naj bi ozdravela, stra{ilo je precej pogosto, sestra na{ega Henrika Konrada, Cecilija Renata, naj bi pono~i sli{ala ~udovito glasbo, ki ji je naznanila skoraj{njo smrt. Vse to je vedel povedati Janez Vajkard o domovanju svojega botra, pri tem pa se ni prav ni~ zmrdoval nad njegovim navdu{enjem za alkimijo, pa ~eprav ji je bil vse prej kot naklonjen, vsaj javno. V ‘e omenjeni Predinovi knjigi namre~ lahko preberemo tudi naslednji zapis: »V mladih leti, ko je bil Valvasor 25 let star (1666) je ‘ivel nekaj ~asa na Dunaju. Stanoval je v neki hi{i blizu »rde~ega stolpa« (beim rothen Thurm) v takozvani Arnoldovi hi{i. Tam je bil na hrani tudi alkemist Monte Smyders z svojo ‘eno, ki je bila preoble~ena v mo‘a. Ta alkemist je pripravil zlato tinkturo in Valvasor je – kakor sam pi{e – »brez goljufije« jeden funt svinca z jedinim granom (0.06 g) te tinkture spreme-

www.star-mysteries.com

UMETNOST

nil v resni~no, ~isto, zlato. Smyders se je pozneje nepri~akovano poslovil od Valvasorja, in od Dunaja, toda dopisoval je z Valvasorjem do svoje smrti. Na Dunaju sta bili tedaj dve Arnoldovi hi{i blizu rde~ega stolpa. V eni je bila stara imenitna lekarna »K rde~emu raku«, ki je dobavljala tudi zdravila za dvor. Mogo~e je, da je Valvasor torej v tej hi{i stanoval, se hranil in izvr{il – svojo alkemisti~no transmutacijo, o kateri {e v zrelej{ih letih pripoveduje in je ne taji, ampak jo razlaga z svojo teorijo o zlati tinkturi, ki je le koncentrirani zlati ekstrakt. V francoskem mestu Lyon, kjer je na{ zgodovinec ‘ivel 2 leti, je {tudiral tudi alkemijo in magijo. Tam je videl neko~ na velikem trgu Bellcourt Angle‘a, ki je spremenil v zlato 11/2 funta bakra. Valvasorjeva teorija o zlatem ekstraktu je zanimiva. Spominja nas na zlati amalgam in zlate soli, katere so ponekod res rabili alkemisti za svoje transmutacije, ki so na ta na~in seveda uspele.«

MOLK JE ZLATO Povrnimo se k na{emu slikarju. Z baronom Henrikom Konradom Reussensteinom je, kot vse ka‘e, igral karte; delal je v grafi~ni delavnici Janeza Vajkarda Valvasorja, ki je vsaj poznal, ~e ‘e ne izvajal alkimisti~ne poskuse; v svojih slikah se poslu‘uje starodavnih skritih znanj, ki so jih ~uvale {e bolj ugledne dru{~ine, a v njegovih delih ne najdemo nobenega namiga na to ~uda{ko po~etje, ki je bilo hvale‘na tema njegovim kolegom, celo sodobnikom. @e uvodoma smo omenili, da so se nekateri odkrito nor~evali iz teh zasvojencev, a bili so tudi taki, ki so stvar pustili lepo pri miru. Mojstra slikarstva Rubensa prav ni~ ni mikala tako nevarna ~ast biti adept. Od njega niso znane nobene slike alkimistov. Ko mu je neko~ neki angle{ki alkimist, Brendel po imenu, ponudil pouk v delanju zlata, naj bi mu bil odgovoril: »To umetnost sem ‘e zdavnaj odkril s svojim ~opi~em!« Je bilo tako tudi z Almanachom? Ivan Mohori~

D Misteriji 33

Drevesni horoskop (9)

Oljka in lipa OLJKA – DREVO

ljko so spo{tovali ‘e v antiki. Opevali so njene srebrne, v vetru {ume~e liste in slastne sade‘e. Golob, ki je Noetu po poplavi oznanil, da je zemlja zopet naseljiva, je v kljunu prinesel olj~no vejico. Oljka je simbol miru, trta, smokva in oljka pa so bile v anti~nem svetu simbol sre~e in bogastva. Oljka je bila posve~ena Ateni, gr{ki boginji modrosti, ki je svoje juna{ke ljubljence mazilila z olivnim oljem, pridobljenim iz sade‘ev tega ~udovitega drevesa. Olivno olje so ‘e v antiki uporabljali za pripravo hrane, darovanje, posebna mazila in kot zdravilo. Zato je skromna oljka, ki raste in uspeva tudi v borni in revni zemlji ter neopazljivo in skromno cveti, zato pa daje toliko bolj dragocene sade‘e, tudi simbol ‘ivljenja, zdravilne mo~i in modrosti. Oljkino mo~ najbolj uspe{no uporabljamo pri mo~ni iz~rpanosti in skrajni utrujenosti telesa in du{e. Ve~erna masa‘a z olivnim oljem daje in ohranja mo~, jutranja masa‘a pa pomaga pri obtoku telesnih teko~in. Olivno olje odpravi otrditve ko‘e, ogreje telo, bla‘i opekline in ko‘na vnetja ter pomaga pri ~irih. Najbolj{a pa je za vse vrste revmati~nih te‘av. Priporo~a se seveda le ~isto in hladno stisnjeno olje, ki ga rahlo osoljenega pojemo s kruhom. Najbolj{e je, da ga pojemo kot predjed ali ‘e zjutraj kot zdravilo. Uravnovesi namre~ prebavo in izlo~anje ter pomaga ali celo odpravi notranja vnetja. Star {panski pregovor pravi, da olivno olje odpravi vse bolezni, kar dobro ponazarja pomen oljke. Z vidika polnovredne prehrane in zdravega prehranje-

Oljka je bila posve~ena Ateni, gr{ki boginji modrosti, ki je svoje juna{ke ljubljence mazilila z olivnim oljem, pridobljenim iz sade‘ev tega ~udovitega drevesa. vanja je pomembno, da telesu dajemo ma{~obe, ki ne zvi{ujejo ravni holesterola in imajo tudi druge biolo{ke vrednosti. Sam oljkin sade‘, oliva, pa ni tako zelo pomembna; uporabljamo jo pri pripravi hladnih predjedi in kot prilogo.

OLJKA (modrost) ^eprav oljka ni vpadljiva oseba, ima svoje prav posebne ~are. Ljubi sonce in vro~ino, globoki ob~utki pa jo povsem razcvetijo. Najve~krat zboli za revmo, ki jo potem mu~i vse ‘ivljenje. Oljka je pametna in uravnove{ena oseba, ki se izogiba agresivnosti in nasilju. Diskretna je in se ne vme{ava v tuje zadeve. Ta strpnost in zadr‘anost pa ne pomeni, da oljko te‘ave drugih pustijo hladno; nasprotno, trpljenje soljudi jo globoko gane. Oljkin veder, toda miren zna~aj, izrazit ~ut za pravi~nost in njena sposobnost v‘ivljanja v polo‘aj drugih ji omogo~ajo, da razume druge in jim, ~e je potrebno, pomaga.

Ko skleda leda zledeni, nam oljka {epeta: »Nisem drevo, govore~e vam kaj in kako; moj namen in skrivnost v soncu ‘ari in okolje pove vam mojo krepost! Topel {epet vetra vase shranim in, ~e ste modri, vas tudi pozdravim.«

Vincent Van Gogh: Olive z rumenim nebom in soncem, Saint-Rémy, november 1889.

OLJKA

KELTSKI DREVESNI HOROSKOP 23.12. - 01.01. 02.01. - 11.01. 12.01. - 24.01. 25.01. - 03.02. 04.02. - 08.02. 09.02. - 18.02. 19.02. - 28.02. 01.03. - 10.03. 11.03. - 20.03. 21.03. 22.03. - 31.03. 01.04. - 10.04. 11.04. - 20.04. 21.04. - 30.04. 01.05. - 14.05. 15.05. - 24.05. 25.05. - 03.06. 04.06. - 13.06. 14.06. - 23.06. 24.06. 25.06. - 04.07. 05.07. - 14.07. 15.07. - 25.07. 26.07. - 04.08. 05.08. - 13.08. 14.08. - 23.08. 24.08. - 02.09. 03.09. - 12.09. 13.09. - 22.09. 23.09. 24.09. - 03.10. 04.10. - 13.10. 14.10. - 23.10. 24.10. - 11.11. 12.11. - 21.11. 22.11. - 01.12. 02.12. - 11.12. 12.12. - 21.12. 22.12.

– – – – – – – – – – – – – – – – – – – – – – – – – – – – – – – – – – – – – – –

jablana (ljubezen) jelka (skrivnostnost) brest (plemenitost) cipresa (zvestoba) topol (negotovost) cedra (samozavest) bor (izbir~nost) vrba (melanholi~nost) lipa (dvom) hrast (pogum) leska (izstopanje) jerebika (senzitivnost) javor (neodvisnost) oreh (strastnost) topol (negotovost) kostanj (odkritost) jesen (ambicioznost) beli gaber (dober okus) smokva (ob~utljivost) breza (navdihnjenost) jablana (ljubezen) jelka (skrivnostnost) brest (plemenitost) cipresa (zvestoba) topol (negotovost) cedra (samozavest) bor (izbir~nost) vrba (melanholi~nost) lipa (dvom) oljka (modrost) leska (izstopanje) jerebika (senzitivnost) javor (neodvisnost) oreh (strastnost) kostanj (odkritost) jesen (ambicioznost) beli gaber (dober okus) smokva (ob~utljivost) bukev (ustvarjalnost)

Pri delu je u~inkovita, a mirna in ne spregleda nobene malenkosti. Najve~krat pa jo zahvala in priznanje za njeno delo zaobideta; pohvaljeni, zaslu‘eno ali ne, bodo drugi. Nenehno mora biti zaposlena, vendar svoje energije ne zapravlja. Vse njene dejavnosti so premi{ljene in ~asovno dobro usklajene. V ~asu oljke rojena oseba ne pozna ljubosumnosti, tudi v ljubezni ne. Svobodo partnerja prena{a, ~etudi jo partnerjevo po~etje boli. Tako strpna pa ni zaradi nemo~i ali resigniranosti; strpnost je njeno na~elo. Je inteligentna in zmo‘na najti bogato notranje ‘ivljenje, tako da se nikoli ne dolgo~asi. Ljubi knjige in dru‘bo inteligentnih ljudi. Oljka prinese v hi{o ali dom sre~o in mir.

LIPA – DREVO

ri starih Germanih je bila lipa »drevo svobode« in je bila posve~ena varuhinji ‘ivljenja, boginji Freji. Do novega veka in naprej je bila lipa tudi drevo pravice ali sodi{~a. Lipa sredi vasi pa je bila dru‘abno sredi{~e va{~anov. Pod lipo so se zbirali, da pa~ malo poklepetajo. V Sloveniji imamo veliko {tevilo krajev in vasi, ki v svojem imenu nosijo ime lipa. Videti je tudi, da lipe najbolje uspevajo tam, kjer so vklju~ene v dru‘abno ‘ivljenje, kjer ‘ivijo tako reko~ skupaj z ljudmi. Lipa dose‘e tudi do 1000 let starosti in do 40 metrov vi{ine. Kmalu so ji oblekli tudi kr{~ansko obleko in zdaj kot Marijino drevo varuje zaljubljene.

IN LIPA

Vse na njej je ljubko in prisr~no, predvsem ko cveti in v svojo kro{njo privla~i ~ebele. Gozdarsko in gospodarsko pa lipa nima posebnega pomena. Stoji v me{anih gozdovih, njen les je krhek in ni primeren za gradnjo ali izdelovanje kme~kega orodja. ^eprav je ob~utljiva za bolezni, jo radi sadijo v alejah in parkih. V~asih so iz lipovega vlakna izdelovali vzmetnice, pokrivala, odeje, vrvi in celo obla~ila. V medicini so uporabljali skorjo debla pri o~esnih obolenjih in opeklinah. Najbolj pa je znan lipov ~aj, ki zelo pomaga pri prehladih, ker organizmu pomaga, da se prepoti. Deluje pa tudi kot rahlo odvajalo.

LIPA (dvom) Starej{a ko je v ~asu lipe rojena oseba, bolj jo znanci in sorodniki cenijo in spo{tujejo. Mirno in spro{~eno prena{a tegobe in nev{e~nosti ‘ivljenja. Lipa je bolj lenega zna~aja, zato so ji bojevanje, napor in stres tuji. Te‘i k udobnosti in je ne‘na ter popustljiva. Nenehno pa sanja o ‘ivljenju v izobilju, kar je tudi vzrok, da se kar naprej prito‘uje nad lastno usodo; je namre~ notori~no nezadovoljna, ali pa celo neprestano stoka in to‘i. Kljub temu ji je ‘ivljenje naklonjeno, saj je lipa prijazna in dobra do drugih, kar se ji seveda tudi vra~a. Najve~krat je zelo inteligentna in celo vsestransko nadarjena oseba. Ker ji primanjkuje vzdr‘ljivosti, pa svojih talentov najve~krat ne zna unov~iti. Nekatere lipe s svojo navado nenehnega prito‘evanja postanejo celo malo ~udne, nekatere pa se, prav nasprotno, kot {koljka zaprejo vase. Lipa v ljubezni nima preve~ sre~e, svojemu partnerju pa je vdana samo, ~e misli in verjame, da je v njem ali njej na{la du{o dvoj~ico. Pozor: lipe so nadvse ljubosumni ljudje! Nevenka Kette Gabrov{ek

Misteriji 35

Kako so napovedali, iskali in tudi na{li novo vesoljsko telo

Skrivnostni prvi planetoid O

d prve polovice 17. stoletja dalje, vse od Keplerja, ki je Gauss je z ra~uni pokazal, postavil svoje znamenite zada se novo nebesno telo, kone o gibanju planetov, so astronomi ki so mu nadeli ime opozarjali, da je med Marsovim in Jupitrovim tirom velik prostor brez plaCeres, med zvezdami neta. Glede na Keplerjeve zakone in razporeditev tedaj znanih {estih plane- ne bo tako hitro izgubilo, tov (Merkur, Venera, Zemlja, Mars, kot so ga izgubili z vida. Jupiter in Saturn) so menili, da bi se moral v tej »prazni luknji Oson~ja« nostjo po Titius-Bodejevem pravilu prigibati kak{en {e ne odkrit planet. kazuje preglednica na naslednji strani. Misel, da bi utegnil biti v tej »praznini« planet, je posebno mo~no o‘ivela ob koncu 18. stoletja. Takrat so nekateri astronomi celo izdelali razli~na pravila o razporeditvi planetov, hipoteti~ni planet pa so napovedovali kar po matemati~nem obrazcu. Najbolj znano pravilo je bila tako imenovana Titius-Bodejeva empiri~na relacija, ki so jo za razporeditev planetov od Sonca astronomi na splo{no privzeli okoli leta 1770. To pravilo je zanimivo pogledati {e dandanes. Primerjavo med pravo oddaljenostjo planeta od Sonca (podano v a.e. ali astronomskih enotah, tj. razdaljah Zemlja – Sonce) in oddalje- Ceres v primerjavi z nekaterimi drugimi malimi planeti.

Vidimo, da je Titius-Bodejevo pravilo za tedanji ~as kar natan~no opredeljevalo oddaljenosti planetov od Sonca za vseh {est do tedaj znanih planetov. No, ~e nismo preve~ natan~ni, ga lahko upo{tevamo {e danes. Kmalu po objavi pravila, leta 1781, je angle{ki astronom W. Herschel povsem po naklju~ju odkril nov planet, Uran. Odkritje je bilo zelo pomembno, saj je nakazovalo, da na{e Oson~je nima kon~ne meje in se ne kon~a s Saturnovim tirom, kot so do takrat mislili. Meritve leg Urana na nebu so namre~ pokazale, da se planet giblje okrog Sonca v devetnajstkrat ve~ji oddaljenosti kot Zemlja. In ta vrednost se je lepo ujemala s Titius-Bodejevim pravilom. Vse je ‘e kazalo, da pravilo predstavlja naravni zakon, ki velja za vse planete od Merkurja do Urana, razen za prazen prostor med Marsovim in Jupitrovim tirom. Tam je po formuli manjkal planet (glej preglednico, {tevilke v oklepaju). Tako so se ob koncu 18. stoletja astronomi dogovorili, da za~no na~rtno iskati »manjkajo~i planet«, ki naj bi kro‘il okrog Sonca v povpre~ni razdalji okoli 3,8 as-

S KRIVNOSTNI

PRVI PLANETOID

tronomske enote. Tekmovanje med njimi se {e ni dobro razvnelo, ko je italijanski astronom Giuseppe Piazzi 1. januarja 1801 na astronomskem observatoriju v Palermu na Siciliji opazil {ibko »zvezdico«, ki je zelo spreminjala lego glede na ostale zvezde. Pozorno jo je opazoval vse do sredine februarja, ko jo je nenadoma izgubil in je ni mogel ve~ najti. @e je »naredil kri‘ ~eznjo«, saj je mislil, da jo je med nepre{tevno mno‘ico zvezd izgubil za vedno. Toda iz velike zagate je astronoma in vso astronomsko znanost re{il matemati~ni genij Karl Friedrich Gauss, ki je tedaj prisko~il na pomo~. Iz nekajkratnih Piazzijevih opazovanj, to je iz dela navideznega tira opazovanega vesoljskega telesa, je izra~unal resni~ni tir, tir gibanja

Do danes so odkrili ‘e ve~ kot 15.000 asteroidov; ocenjujejo, da jih je nad sto tiso~ in so najrazli~nej{ih velikosti in oblik. Okoli petdeset so jih odkrili tudi slovenski astronomi.

planet

Titius-Bodejevo pravilo

Merkur

0,5 a.e.

0,4 a.e.

Venera

0,7

Zemlja

1,6

1,5

(Ceres)

(2,8)

Jupiter

5,2

dejansko

Saturn

10,0

9,5

razdaljo

Uran

19,6

19,2

Neptun

38,8

30,1

Pluton

77,2

39,5

ujemanja

Mars

dejanska oddaljenost opomba Ujemanje med pravilom in

tega telesa okrog Sonca. S tem je Gauss re{il enega najte‘avnej{ih problemov nebesne mehanike, kar se je do takrat zdelo nere{ljivo. Izpeljal je metodo, po kateri je mogo~e dolo~iti elemente planetnega tira iz treh opazovanj. Za opazovano in izgubljeno telo je med drugim izra~unal naklon in splo{~enost njegovega tira ter povpre~no oddaljenost od Sonca: 2,77 astronomske enote. Po velikosti tira, ki ga je izra~unal Gauss, se je dalo jasno sklepati, da novo telo pripada prostoru med tiroma Marsa in Jupitra. Gauss je torej z ra~uni po-

NEKAJ ZANIMIVIH PLANETOIDOV Zaporedna {t. odkritja

ime planetoida

oddaljenost od Sonca

obhodni ~as

premer

leto

Ceres

2,8 a. e.

4,6 leta

950 km

1801

Palas

2,8

4,6

610

1802

Juno

2,8

4,4

250

1804

Vesta

2,4

3,6

540

1807

Astreja

2,6

4,1

125

1845

588

Ahil

5,2

11,8

150

1906

2060

Hiron

13,6

50,4

300?

1977

9674

Slovenija*

2,6

4,1

1997

14966 Vega* ok. 2,5 a. e. ok. 4 leta ok. 5 km * Odkrili slovenski astronomi na observatoriju ^rni vrh pri Idriji

1997

Ve~ina malih planetov se giblje med Marsovim in Jupitrovim tirom.

kazal, da se novo nebesno telo, ki so mu nadeli ime Ceres (po gr{ko Demetra, boginja poljedelstva, posebno ~a{~ena na Siciliji), med zvezdami ne bo tako hitro izgubilo, kot so ga izgubili z vida. Po Gaussovih izra~unih so Ceres spet na{li na nebu. Eno leto po odkritju jo je zasledil nem{ki astronom Heinrich Wilhelm Olbers in sicer prav blizu mesta na nebu, kot ga je izra~unal genialni Gauss. Prazna luknja v vrsti velikih planetov je bila zapolnjena in pravilu je bilo zado{~eno. Ceres je zavladala tej praznini Oson~ja. Vendar pa je bila le dobro leto dni edino odkrito telo v tem pros-

Misteriji 37

Potopljena mesta v ledeni dobi

ritanski pisatelj Graham Hancock je ljubiteljem zgodovine znan po zanimivih delih, o katerih smo v Misterijih ‘e pisali. Zna~ilno zanj je natan~no prou~evanje arheolo{kih, zgodovinskih, geografskih, sociolo{kih in drugih izsledkov uradne znanosti ter drzni zaklju~ki odprtega, neobremenjenega uma. ^eprav ga znanstveniki obravnavajo kot amaterja, mu priznavajo dejstvo, da je navdu{il za prou~evanje preteklosti ve~ bralcev kot vrhunske razprave in suhoparni u~beniki. Pred kratkim je iz{la njegova najnovej{a, 700 strani obsegajo~a knjiga s povsem novim pristopom do stare teme, zgodovine ~loveka. Tema je razvidna ‘e iz naslova: Svet pod Zemljo – Potopljena kraljestva ledene dobe (Underworld – Flooded Kingdoms of the Ice Age).

lonskih, egiptovskih, kitajskih, japonskih, tibetanskih in drugih. Mi{ljenje, da je ~love{ka naselitvena

OMAJANE DOKTRINE PREJ[NJEGA STOLETJA Pisatelj ni edini, ki ga uradne znanstvene trditve o razvoju homo sapiensa, predvsem o nastanku in razvoju njegove kulture, ne zadovoljujejo ve~. Velike arheolo{ke najdbe prej{njih dveh stoletij so bile res sijajne, vendar tudi pogojene z razvojem drugih znanosti. Tistega, kar nam lahko danes povedo satelitski posnetki, kemi~ne analize, globinska vrtanja in seveda ra~unalnik, ki je postal nepogre{ljiv pripomo~ek v vseh znanstvenih panogah, pred stotimi leti pa~ ne bi mogli spoznati. S stali{~a novih znanj prina{ajo nova vpra{anja in nove odgovore tudi {tudije starih besedil: sumerskih, asirsko-babi-

Med 17.000 in 7.000 let nazaj je pri{lo do pospe{enega taljenja ledu; ledeniki so potovali z veliko hitrostjo, orali zemljino povr{ino in pu{~ali za seboj ogromne nanose materiala.

P OTOPLJENA kultura v obliki mest, z razvojem vseh oblik civilizacije, ki iz nje izvirajo, stara pribli‘no 10.000 let (kar je radodarna zaokro‘itev navzgor), enostavno ne vzdr‘i ve~. Spomnimo se zanesenjakov, kot so Michael A. Cremo in Richard L. Thompson (Prikrita zgodovina ~love{ke rase) in drugih, ki prav tako z dokazi posku{ajo ovre~i stare dogme.

KAJ SE JE DOGAJALO V ZADNJI LEDENI DOBI Geologi menijo, da je na{ planet do‘ivljal ve~ ledenih dob, oziroma da je to cikli~ni pojav. Zadnja, ki se pravzaprav {e zaklju~uje, naj bi se za~ela pred nekako 2,6 milijona let ter napredovala do pribli‘no 21.000 let nazaj, ko je dosegla vi{ek. Po tem ~asu se je za~elo postopno ogrevanje in taljenje ledu, ki je v obdobju med 17.000 in 7.000 let nazaj potekalo dokaj hitro in katastrofalno. Po pribli‘no 7.000 let nazaj pa je zemeljska povr{ina ve~ ali manj dobila sedanjo podobo. Za zunanji videz na{ega planeta je bilo najbolj usodno prav desettiso~letje med 17.000 in 7.000 let nazaj. Ker vpra{anje, kako in zakaj je pri{lo do pospe{enega taljenja ledu, ‘e presega okvir na{e teme, povejmo le, da je ta pojav v naravi spro‘il vrsto silovitih dejavnosti: • ledeniki so potovali z veliko hitrostjo, orali zemljino povr{ino in pu{~ali za seboj ogromne nanose materiala; • spro{~ene ledeni{ke reke in jezera so podirali naravne ovire na poti k oceanom; • gladina morij, ki se je prej zaradi kopi~enja ledu na kopnem zni‘ala za pribli‘no 165 metrov, je spet narasla; • zemeljska povr{ina, spro{~ena ledenih ute‘i, se je izravnavala, morsko dno pa je zaradi vodnih gmot do‘ivljalo druga~ne pritiske; • zaradi takih sprememb se je poru{ilo zemljino notranje ravnote‘je, in opisanim pojavom so se pridru‘ili izbruhi ognjenikov. Seveda so bile tudi v najhladnej{em

~asu na vi{ku ledene dobe ter v desettiso~letju ogrevanja razli~ne razmere na razli~nih koncih Zemlje. Primerne so bile tudi za bivanje na{ih prednikov, saj antropolo{ke najdbe datirajo ve~ deset tiso~ let nazaj. Razen Afrike, ki jo je zadnja ledena doba najmanj prizadela, je logi~no razmi{ljati, da so bili ‘ivljenjski pogoji primerni in celo ugodni v zavarovanih dolinah, re~nih deltah in nekaterih obmorskih predelih. Prav ta podro~ja pa so v desettiso~letju najve~je aktivnosti naravnih sil

Pred kratkim je iz{la 700 strani obsegajo~a knjiga s povsem novim pristopom do stare teme, zgodovine ~loveka

do‘ivela najve~ sprememb, zlasti ozemlja ob morskih obalah, saj se je gladina morja dvignila za 150 m in ve~. Zatorej je povsem logi~no pri~akovati, da je bilo potopljenih dobr{en del tedanjih ~love{kih bivalnih podro~ij in da je takratna kultura marsikje izginila brez sledu. Izginila je tudi kultura na drugih podro~jih, ki so jih prekrili ve~ sto- ali tiso~metrski sloji nanosov, vendar se je pisatelj v omenjenem delu omejil na potopljena mesta.

MESTA V LEDENI DOBI

ZGODBE IN MITI Tako reko~ vse religije in stari miti z vseh kontinentov vsebujejo tak{no ali druga~no zgodbo o vesoljnem potopu, katere osnovno sporo~ilo je, da je ~love{tvo (redki posamezniki) pre‘ivelo katastrofo neslutenih razse‘nosti. Ta je bila sicer vnaprej napovedana, tako da so prao~etje razli~nih imen in krajev, v na{i kulturi prao~etu pravimo Noe, imeli ~as za pripravo re{ilnega ~olna oziroma nekega drugega na~ina pre‘ivetja. Razlage, da take bajke temeljijo na pogostosti lokalnih poplav, ne vzdr‘ijo. Preveliko naklju~je bi bilo, da so lokalni praspomini tako enotni. Poleg Noetove zgodbe je ~love{ka zgodovina (ustno izro~ilo in zapisi) polna pripovedk o potopljenih mestih – Atlantida je le ena od njih, morda nam najbli‘ja. Take zgodbe prav tako najdemo v staroindijskih Vedah ter v sporo~ilih azte{ke, majevske in inkovske kulture. Zahodnjakom manj znane, a prav tako pou~ne, so tudi kitajske, japonske in druge zgodbe z daljnega vzhoda. Take zgodbe ter novej{e pripovedi ribi~ev in potaplja~ev marsikje odkrivajo lokacije podvodnih struktur, ki bi jih lahko pripisali ~love{ki roki.

POTOPLJENA MESTA – IZGINULA CIVILIZACIJA Po oceni geologov je zaradi taljenja ledu in nara{~anja morske gladine potonilo v morje pribli‘no 25 milijonov kvadratnih kilometrov ali pet odstotkov kopnega. To je malo ve~ kot dana{nja Kitajska z Evropo vred. In ~e upo{tevamo, da sta bili v tistem ~asu pod ledom, torej za ‘ivljenje neprimerni, celotna severna Evropa in velik del Severne Amerike, je omenjenih pet odstotkov kopnega pomenilo izginotje veliko ve~jega dela naseljenega ozemlja. Zgodovina ~love{tva ne more biti verodostojna, dokler ni raziskan tako pomemben del ~love{kega bivalnega

Misteriji 39

P OTOPLJENA

MESTA V LEDENI DOBI

Levo: Graham Hancock se potaplja med podvodnimi razvalinami pri mestu Mahabalipuram v Kambajskem zalivu. Desno: Ta leseni predmet, morda roka figurice z zapestnico, je eden od ve~ tiso~ artefaktov, ki so jih novembra 2001 izvlekli z morskega dna na tem mestu. Karbonsko datiranje v dveh laboratorijih je pokazalo, da je predmet star 8500 oziroma 9500 let.

podro~ja, ki je izginil v morje. Dosedaj znani zgodovinski podatki so v veliki ve~ini plod arheolo{kih izkopavanj zadnjih dveh stoletij. Podvodne raziskave so bile omejene na dosegljive globine ter predvsem na iskanje potopljenih ladij in zakladov, ve~inoma pa jih tudi niso izvajali strokovnjaki, temve~ ljubitelji. Nove mo‘nosti na tem podro~ju prina{ajo razvoj potaplja{ke tehnike, iskanje podvodne nafte in prou~evanje oceanov iz ekolo{kih razlogov.

PODVODNE NAJDBE V INDIJI Avtor je dobr{en del svoje knjige posvetil zgodovini in kulturi Indijske podceline, za kar je najbr‘ ve~ vzrokov. Indija je bila, kot biv{a britanska kolonija, relativno dobro raziskana, ~eprav zaklju~ki takratnih raziskav danes ne dr‘ijo ve~ v celoti. Poleg tega je bila obala Indijske podceline s podro~ji izlivov rek tudi v najostrej{ih tiso~letjih ledene dobe ugodno bivali{~e za ~loveka. Zanimanje za podvodno arheologijo je Hancocku vzbudila najdba v Bengal-

skem zalivu ‘e leta 1992, ko so indijski oceanografi pet kilometrov od obale, v globini 23 metrov, opazili kamnito formacijo podkvaste oblike, za katero so bili prepri~ani, da ne more biti delo narave. @al zaradi pomanjkanja sredstev najdbe niso podrobno raziskali. Zato pa so ve~ presene~enj prinesle raziskave, ki {e potekajo v Kambajskem zalivu v severozahodni Indiji. Najdi{~e, ki so ga za~eli raziskovati spomladi 2001, le‘i {tirideset kilometrov od obale, v globini od 25 do 40 metrov. Kamnite formacije se dvigajo do tri metre visoko na morskem dnu, kar pa so verjetno le vrhovi v blato potopljenih zgradb. Zaradi mo~nih morskih tokov je potapljanje ote‘eno in zaenkrat so raziskovalci z najdi{~ vzeli le nekaj vzorcev morskega mulja. Proti pri~akovanju uradnih skeptikov je vsebina vzorcev spektakularna. V enem samem vzorcu – kupu blata so na{li ve~ kot 2000 artefaktov: kamnita orodja, lon~evino, kipce, nakit, ~love{ke zobe. To pa so ‘e najdbe, ki jim s karbonsko metodo lahko ocenijo starost. Lani je Indijsko ministrstvo za znanost

in tehnologijo objavilo rezultate karbonskih testov: artefakti naj bi bili stari okoli 9500 let, torej precej ve~, kot je uradno priznana starost najstarej{ih mest na indijski podcelini (mest kot urbanih naselij, ki izpri~ujejo visoko kulturo). Zgodovinski viri indijskih Ved in drugih spisov omenjajo stara mesta, ki jih je pogoltnilo morje, in novej{a, »popotopna« z enakim imenom. Mogo~e je sklepati, da so pre‘iveli ljudje po hudih katastrofah – posledicah ledene dobe zavestno ‘eleli obnoviti izgubljene civilizacije svojih prednikov. V Vedah, ki so nekaj tiso~ let stari zapisi {e dosti starej{ega ustnega izro~ila, najdemo navedbe dogodkov, ki segajo v nek drug ~as, v neke druge okoli{~ine, a so jih zgodovinarji doslej obravnavali kot izmi{ljotine. Vsaka nova arheolo{ka najdba pa take zgodbe osvetli iz popolnoma novega gledi{~a. To velja tudi za izro~ila z drugih koncev sveta. Zato bodo tudi najdbe v globinah morja prispevale k mozaiku zgodovine ~loveka, ne le v biolo{kem smislu, temve~ predvsem glede njegove prastare civilizacije. Al. Ju.

Raziskovalci vsak dan odkrijejo nekaj novega in nenavadnega o ma~kah

Ma~ka, ta uganka Z

dravnik, sociolog, filozof, teolog, muzikolog in Nobelov nagrajenec za mir Albert Schweitzer je trdil, sta na svetu le dve stvari, ob katerih lahko pozabimo na bedo ~love{kega ‘ivljenja: angelski zvok orgel in igra z ‘ivahnim mladim muckom. Naravoslovci in etologi vsak dan odkrijejo nekaj novega in nenavadnega o ma~kah. Ve~ ko vemo o teh zelo raz{irjenih ~lovekovih ljubljenkah, bolj se nam zdijo enigmati~ne in skrivnostne; o~itno jih ne poznamo dovolj, pa ~eprav mnogi ‘ivimo z njimi v skupnem gospodinjstvu. Nedavno so na primer strokovnjaki dokazali, da od vseh sesalcev vidijo barve, poleg ~loveka in opice, samo {e ma~ke. Podobno kot ljudje so si ma~ke zelo razli~ne po zna~aju; vsaka je povsem individualna. Prav tako sve‘e je odkritje, da je ma~ka edino ‘ivo bitje, ki sanja ve~ kot ~lovek, pa~ sorazmerno z njenimi 12-14 urami dnevnega spanja, ki je bolj kot obi~ajnemu snu podobno nekaki bla‘eni nirvani. Ma~je sanje so za razliko od ~love{kih skoraj vedno prijetne; vse namre~ ka‘e, da ma~ke zelo pogosto sanjajo, da se igrajo. Medsebojno sporazumevanje ma~k je v osnovi druga~no od njihovega sporazumevanja z ljudmi, za katere so razvile posebno ma~jo govorico, mijavkanje, ki pa ima toliko razli~nih odtenkov, da lahko ma~ka dokaj natan~no pove, kaj bi v danem trenutku rada. Lanskoletne raziskave na univerzi

Zvo~ni obseg »mijavov« doma~ih ma~k je primerljiv s taj{~ino in kitaj{~ino, ki sta glede glasovnih odtenkov najbogatej{a jezika na svetu. Cornell celo ka‘ejo, da se ma~je sporazumevanje {e razvija, saj se bogati z novimi glasovnimi sporo~ilnimi znaki. Razlog za to je najbr‘ vse tesnej{i stik s svetom ljudi in s tem povezana potreba po bolj{em »dialogu« z njimi, zlasti ~e si ~lovek in ma~ka delita doma~i »brlog«.

Ernest Hemingway je bil strasten lovec, a gorje tistemu, ki si je upal grdo ravnati s ~rno muco, kraljico njegovega salona.

BOGASTVO MA^JEGA JEZIKA Primerjalna {tudija, ki jo je pred kratkim objavila strastna raziskovalka doma~ih muc Alexandra Soller, je pokazala, da je zvo~ni obseg »mijavov« doma~ih ma~k primerljiv s taj{~ino in kitaj{~ino, ki sta glede glasovnih odtenkov med vsemi svetovnimi jeziki najbogatej{a. Metafori~no bi lahko rekli, da ma~je glasilke tvorijo kar {estnajst soglasnikov in deset samoglasnikov; saj veste, kako nas v~asih ma~ke presenetijo s teatrali~nim in prera~unljivim »birimijav«. Strokovnjaki so {ele pred kratkim ugotovili, zakaj se ma~ke redko po{kodujejo, tudi ~e padejo s precej{nje vi{ine: v vestibularnem delu notranjega u{esa, ki skrbi za ravnote‘je, ima namre~ ma~ka sofisticiran »giroskop«, s pomo~jo katerega vselej samodejno pristane v polo‘aju, ki najbolj optimalno prepre~uje po{kodbe. Ta sposobnost je ma~ki prirojena, padalci pa jo obvladajo {ele po {tevilnih, bole~ih treningih! David Taylor, eden najve~jih poznavalcev ma~k vseh ~asov, je ‘e v prej{njem stoletju ugotovil, da je ma~ka »edina popolna ‘ival«. S tem se je najbr‘ strinjal tudi znani etolog Konrad Lorenz, ki je zapisal, da je ma~ka »edina avtonomna in avtonomisti~na ‘ival, ki izjemoma vzpostavi odnos s ~lovekom, vendar le pod pogojem, da je partnerstvo enakopravno.« Slika o ma~kah ne bi bila popolna, ~e ne bi omenili, kako so ljudje z njimi ravnali v preteklosti. »Ma~ka bere tvoje

Misteriji 41

M ACKA ,

TA UGANKA

misli s pogledom boga,« pi{e na fragmentu egip~anskega papirusa, ki so ga na{li v Sakari. V starem Egiptu so ma~ke ljubili, spo{tovali in ~astili, ubijalce ma~k pa obsojali na smrt. V zelo druga~nih razmerah pa je ‘ivel gospod ma~ek v evropskem srednjem veku, ko je prevladovala plebejska in fundamentalisti~na smer kr{~anstva: obsodili so ga namre~, da je utele{enje samega peklen{~ka in da se pajda{i s ~arovnicami. Zato so ma~ke preganjali in celo se‘igali na grmadah. Protisloven odnos do ma~k pravzaprav odseva protisloven in skrivnosten zna~aj te nenavadne ‘ivali. O ma~kah so ljudje pisali razprave in celo enciklopedije, pa tudi zoologi niso zaostajali. O nobeni drugi ‘ivali niso filozofi in pisatelji tako obilno razpravljali in si o njej zastavljali toliko vpra{anj. Med pisanjem Korana je Mohamed bo‘al mucka, ki se je skrival med gubami njegove tunike. Hemingway je hladnokrvno streljal leve in tigre, a gorje tistemu, ki si je upal grdo ravnati s ~rno muco, kraljico njegovega salona. Ma~ke so bile posebno priljubljene pri intelektualcih, ne toliko zaradi njihove dostojanstvene lepote, temve~ bolj zaradi enigmati~ne osebnosti in inteligence. Obi~ajno so se sprehajale med ~rnilniki in pisalnimi stroji, ko so svoje misli zlivali na papir Honoré de Balzac, kardinal Richelieu, italijanski pisec Dino Buzzati, francoska pisateljica Sidonie-Gabrielle Colette in {e mnogi drugi. Ma~ka je edino ‘ivo bitje, ki v sebi zdru‘uje kopico psiholo{kih protislovij, saj je hkrati dru‘abna in asocialna, ljubezniva in odljudna. Rada ima dru‘bo, a je obenem velika samotarka. V osnovi pa lahko re~emo, da je moder egoist in se vede natan~no tako, kot ji trenutno pade na pamet. Prou~evalci ma~jega vedenja niso nikoli uspeli za~rtati zadovoljivega psiholo{kega okvira te doma~e ‘ivali. Nekateri etologi so prepri~ani, da je ma~ka inteligentnej{a od psa. Kdo ve, morda pa ma~ke ‘elijo, da ostane ~loveku njihova inteligenca skrita, saj se le ta-

DOBRO JE VEDETI, DA … • Ko ma~ka v ~lovekovem naro~ju »mesi kruh« oziroma kro‘i s sprednjimi ta~kami, to pomeni, da ga ima rada kot mamo, saj kro‘enje in pritiskanje s ta~kami simbolizira gibe ob sesanju materinega mleka. • Ko se ma~ka podrgne ob gospodarjevo nogo, mu s tem ne le izkazuje naklonjenost, temve~ ga tudi zaznamuje s svojim vonjem, s ~imer sporo~a drugim ma~kam, da »je vse, kar ta oseba nudi, le moje«. • V nasprotju s splo{nim prepri~anjem ma~ka s predenjem ne izra‘a zadovoljstva, temve~ ~loveku sporo~a, da ima prijateljske namene in mu ne namerava {koditi. Tudi potepu{ka in la~na (torej precej nezadovoljna) ma~ka prede, ko se pribli‘a ~loveku. • Ko nam ma~ka pride naproti s pokon~no zravnanim repom, nam v ~love{ki govorici pravi: »Zdravo!« ko lahko izognejo pretiranemu vme{avanju v njihovo ‘ivljenje in izkori{~anju, kakr{nega so denimo dele‘ni psi. S tem ma~ke dokazujejo svojo zvitost: »Naj ljudje mislijo, da potrebujem gospodarja, se bo ‘e kasneje izkazalo, kdo je glavni!« Ma~ko namre~ udoma~imo in ji ukazujemo le do dolo~ene meje, dalje ne moremo, saj se nam kaj kmalu postavi po robu. Pa ne le zato, ker je v osnovi lena in nagnjena k u‘iva{tvu.

PARANORMALNE SPOSOBNOSTI MA^K Ma~ki pa nekateri pripisujejo {e eno nenavadno lastnost, namre~ sposobnost nad~utne zaznave. Te na{e doma~e ‘ivali najbolj slovijo po tem, da so sposobne najti gospodarja (ali posodo za hrano?!) tudi na ogromne razdalje, pri ~emer ne uporabljajo magnetne orientacije, kot na primer golobi, ki imajo v ta namen v mo‘gane vgrajene majhne magnete. V

prej{njem stoletju je v tem pogledu postavila rekord neka ma~ka v Kaliforniji: po {tirinajstih mesecih in 2500 prehojenih kilometrih se je na smrt sestradana in z ranami po vsem telesu pojavila pred vrati svoje gospodarice, ki je muco na dan svoje selitve v Oklahomo pozabila vzeti v avto. Veliko manj, petindvajset kilometrov, je razdalja, ki jo je prehodila francoska ma~ka, da bi na{la svojega gospodarja (ki jo je pustil pri prijateljih), a je bil njen podvig toliko ve~ji, saj je bila slepa. To se je zgodilo v Provansi; za pot je ma~ka porabila {tirinajst dni, morala pa je tudi preplavati reko Rono! Poleg nad~utne zaznave imajo ma~ke tudi psihokineti~ne sposobnosti, kar je z eksperimenti dokazala ekipa fizikov pod vodstvom parapsihologa Harolda Schmidta, strastnega raziskovalca paranormalnih sposobnosti ma~k. S »Schmidtovim u~inkom« je preverjal morebitno sposobnost ma~k, da vplivajo na generatorje naklju~nih podatkov. Eksperiment je potekal v hladnem prostoru, kjer sta se naklju~no pri‘igali lu~, ki je oddajala infrarde~o svetlobo (in torej toploto), in navadna lu~. Ma~ke so se odli~no izkazale, saj so s psihokineti~nim vplivanjem dosegle, da se je infrarde~a lu~ pri‘igala bolj pogosto, pogosteje od statisti~ne verjetnosti. [koda, da ma~k ne zanimajo zadetki na loteriji, sicer bi lahko z njihovo pomo~jo vplivali na rezultate pri ‘rebanjih! S tem pa {e nismo iz~rpali paranormalnih sposobnosti ma~k! Ma~ke naj bi podobno kot vezne posode spodbujale ravnovesje vitalnih energij v osebah, ki so jim blizu. Tako naj bi ljudem, ki prekipevajo od energije, odvzele nekaj »odve~ne« energije in jo dale na razpolago tistim, ki je imajo premalo. Starej{i in mo~no ope{ani ljudje naj si le omislijo dru‘bo mladega, igrivega mucka. Ma~ke naj bi tudi »zaslutile« smrt ~lana dru‘ine, pri kateri ‘ivijo. Na bli‘ajo~o smrt opozorijo na dva nasprotujo~a si na~ina: neprestano se ti{~ijo osebe, ki je v nevarnosti, ali pa se je izogibajo. Ra. Pu.

Univerzalna ‘ivljenjska energija spodbuja sposobnost za samozdravljenje

Reiki zdravljenje K

o prejemamo Reiki skozi lastne roke ali roke druge osebe, dobivamo pomo~ in varstvo ‘ivljenjske energije Vesolja. Pomeni, da prejemamo kozmi~no energijo, ki se pretaka skozi vse stvari na Zemlji. Reiki je japonska beseda, ki pomeni univerzalno ‘ivljenjsko energijo in deluje kot notranja sila, ki nam pomaga ponovno vzpostaviti harmonijo. Vse nepravilnosti v delovanju na{ega telesa izhajajo iz predstav, ki jih gojimo o sebi in drugih in ki nas omejujejo v osebnostni rasti. Univerzalna energija reikija nadome{~a stare, neharmoni~ne vzorce obna{anja ter {iri prostor za novo raven enotnosti duha in telesa. S pomo~jo reikija ponovno prisluhnemo glasu intuicije, zberemo pogum za odlo~en korak skozi neprijetne trenutke in okoli{~ine ter prenehamo biti su‘nji slabih navad. Reiki je enostaven sistem zdravljenja: univerzalna energija se prena{a, ko polagamo roke na ljudi, ‘ivali ali rastline, oziroma ko dr‘imo roke nad njimi. Reiki lahko po{iljamo na daljavo, pa tudi skozi ~as. Nih~e ne ve zagotovo, od kdaj se reiki uporablja za zdravljenje, vendar prevladuje mnenje, da je v uporabi ‘e tiso~e let; nekateri u~itelji pravijo, da sega v ~ase miti~nih civilizacij Lemurije in Atlantide. Reiki je ponovno odkril Japonec dr. Mikao Usui ob prou~evanju starodavnih budisti~nih spisov v 19. stoletju, na zahodu pa je znan {ele od leta 1960. Reiki deluje na vseh ravneh – fizi~ni, mentalni in duhovni – ter vzpodbuja naravno sposobnost telesa, da se samo zdravi. Zna~ilna toplota reikija se pogosto lahko ob~uti tudi na oddaljenosti petnajstih centimetrov. Ta na~in zdravljenja se ne povezuje z nobeno religijo,

Univerzalna energija reikija se prena{a, ko polagamo roke na ljudi, ‘ivali ali rastline, oziroma ko dr‘imo roke nad njimi. niti veroizpovedjo. Potrebna je samo ‘elja, da zdravimo in da ozdravimo.

ELEMENTI REIKIJA Reiki vsebuje naslednje elemente oziroma na~ela: iniciacijo, ~akre, sistem ‘lez z notranjim izlo~anjem in uporabo posebnih simbolov. Prvi pogoj za izvajanje reikija je iniciacija, po ~emer se razlikuje od ostalih terapevtskih ve{~in. Iniciacija pomeni vpeljavo v sistem reikija in temelji na neposrednem odnosu med u~iteljem in u~encem. ^e nas v tehniko ni uvedel inicirani u~itelj, ne moremo uporabljati reikija, tudi ~e obvladamo sámo ve{~ino

zdravljenja. Iniciacija lahko spro‘i smeh, jok, zehanje, tudi ob~utek zbeganosti, vendar je vedno radostno do‘ivetje. Med iniciacijo u~enec sedi na stolu, ima zaprte o~i, roke pa sklenjene kot pri molitvi. U~itelj se giba okrog stola in uporablja simbole, ki odpirajo ~akre ter inicirancu omogo~ajo, da postane prevodnik za reiki. ^akra je sanskrtska beseda, ki pomeni »kolo« in se v starodavnih vzhodnja{kih spisih opisuje kot lotosov cvet. ^akre so ve~dimenzionalni energetski centri v sredi{~u na{ega telesa, njihove naloge pa so v dovr{enem skladu z endokrinim sistemom. Ta sistem kontrolira telesne funkcije skozi sedem glavnih telesnih ‘lez z notranjim izlo~anjem, pri ~emer je vsaka zdru‘ena z dolo~eno ~akro.

ENERGIJA KI ^akre oskrbujejo vsak del telesa s celotno ‘ivljenjsko energijo, imenovano ki, in imajo zelo pomembno vlogo v na{em duhovnem razvoju. Pri izvajanju reikija terapevt uporablja posebne sim-

Misteriji 43

R EIKI

ZDRAVLJENJE

bole, ki jih najpogosteje nari{e v zraku, z namenom, da jih u~enec vizualizira in si jih predstavlja v njihovih ve~dimenzionalnih oblikah. Simboli reikija imajo razli~ne pomene. Simbol za daljinsko zdravljenje na primer pomeni, da za iniciacijo ni potrebna prisotnost u~itelja reikija in se lahko opravi tudi na daljavo, u~inek pa je neverjeten. Reiki lahko uporabljamo za samozdravljenje, zdravljenje drugih in skupinsko zdravljenje. Predvsem je koristen pri zdravljenju la‘jih bolezni in tegob, kot so glavobol, zobobol, bole~ine v u{esih, prehladi, slaba prebava, bole~ine pri menstruaciji in tako naprej. Lahko ga nudimo tudi kot prvo pomo~ ponesre~enim, zelo koristen je za nose~nice, dojen~ke in otroke, za ostarele in umirajo~e, pa tudi za ‘ivali in rastline.

D.A.M. – Dru{tvo za alternativno medicino in Higeja d.o.o. organizirata 30-urni te~aj reikija, ki zajema teoreti~ni in prakti~ni del. Pri teoreti~nem delu spoznamo zgodovino, pomen, etiko, na~ela, endokrini sistem in ~akre ter simbole reikija. Prakti~ni del zajema iniciacijo, uporabo simbolov, polo‘aje rok za izvajanje reikija, izvajanje reikija za samozdravljenje, zdravljenje drugih in skupinske terapije, posamezne reiki tretmaje. Te~aj vodi Nena Prohinar, pedago{ka delavka z dolgoletnimi izku{njami na podro~ju dela s ~love{kimi viri. Je in{truktor Reikija, s posebnim veseljem pri svojem delu uporablja biosinergijo, ki je holisti~en pristop v diagnostiki in zdravljenju ter izhaja iz koncepta ve~plastnosti ~love{kega bitja. Te~aj poteka v Ljubljani ob ponedeljkih in ~etrtkih popoldne, na koncu udele‘enci prejmejo certifikate in so vpisani v register reiki zdraviteljev.

Ali je Irak interesna sfera tudi zaradi NLP-jev?

Stargate v Iraku D

r. Michael E. Salla je ~lovek z diplomami priznanih ameri{kih in avstralskih univerz, s katerimi tudi sodeluje kot zunanji predavatelj. To naj bi zvi{alo verodostojnost njegovih sicer nenavadnih prepri~anj. Letos februarja, torej pred za~etkom vojne v Iraku, je objavil svoje poglede na ta pri~akovani napad. Njegova teza je, da je ‘eja po nafti in zahteva po odstranitvi oro‘ja za mno‘i~no uni~evanje v Iraku le povr{inski vzrok nameravanega napada ZDA na to de‘elo. Globlji, prikrit vzrok naj bi bila davna zgodovina tega predela na{ega planeta in mo‘nost sledi obiskov iz vesolja. Tisti, ki jih ta tema zanima, gotovo poznajo dela Zecharie Sitchina, ki opisujejo Sumerijo pred pribli‘no 6.000 leti. Takrat naj bi obiskovalci s planeta Nibiru pri{li na Zemljo in posegli v njeno evolucijo. Za svoje potrebe naj bi z genetskim in‘eniringom ustvarili dana{njo obliko ~loveka in ga tudi obdarili s svojimi znanji. Tako so v kratkem ~asu iz »ni~« oziroma iz zelo primitivnih ~love{kih skupnosti zrasla dobro organizirana mesta, zacveteli so poljedelstvo, ‘ivinoreja, obrt ter astronomija, medicina in druge znanosti. Tak hiter razvoj in vme{avanje bogov Anunnakov (»Tistih, ki so pri{li na Zemljo z Neba«) je mogo~e razbrati iz tiso~erih glinastih tablic iz sumerske, pa tudi asirskobabilonske zapu{~ine.

ZVEZDNA VRATA Poleg zgodovine na{ih korenin je za ~love{tvo pomembna obljuba, ki so jo dali Anunnaki, ko so zapu{~ali na{ planet. Sem so se nameravali vrniti - njihovi potomci s planeta Nibiru. V ta na-

Prikriti vzrok napada ZDA na Irak naj bi bila davna zgodovina tega predela na{ega planeta in mo‘nost sledi obiskov iz vesolja. men naj bi pustili tehnologijo oziroma mo‘nost pristanka. Taka Zvezdna vrata so baje prav na podro~ju dana{njega

Michael E. Salla pravi, da tajne organizacije pod okriljem razli~nih vlad tekmujejo za nadzor nad starodavno zunajzemeljsko tehnologijo, ki obstaja v Iraku, da bi se pripravili na napovedano vrnitev napredne rase Nezemljanov. Po njegovem je prav mogo~e, da je bila nesre~a raketoplana Columbia ‘rtev oziroma opozorilo ameri{kim tajnim organizacijam, naj ZDA ne za~nejo vojne, ki bi jim zagotovila »predkupno pravico« v Iraku.

ju‘nega Iraka. William Henry, zadnji arheolog, ki je lani vodil izkopavanja ru{evin davnega mesta Uruk, je prepri~an, da le‘ijo nekje v pu{~avskem pesku. Kdaj in kako naj bi se vesoljski obiskovalci vrnili, sicer ni jasno, vendar je dr. Salla prepri~an, da imajo svetovne vlade kar precej informacij o aktualnih obiskih ali vsaj preletih vesoljcev. To jih, zlasti ZDA, ‘ene k temu, da bi imeli kontrolo nad podatki in vro~o lokacijo. Podobne te‘nje naj bi imele tudi nekatere dr‘ave »Stare Evrope«, kot so Nem~ija, Francija in Rusija. Uradna politika je do pojavov NLP zelo zadr‘ana; pojasnjuje jih z vsemi mo‘nimi stvarnimi vzroki ali pa jih enostavno prikrije. Zato je toliko ve~ prostora za ugibanja in fantasti~ne teorije. Dr. Salla, ki trdno verjame v na{a pretekla, sedanja in bodo~a sre~anja tretje vrste, si skozi to prizmo razlaga razna dogajanja na na{em planetu, ki so neposve~enim lahko povsem banalna. Ne le politi~na dogajanja; s temo povezuje celo polom pri pristanku Columbie februarja letos. Zelo ga moti, da si nekatere, ve~inoma provladne organizacije po svetu prila{~ajo informacije o tej problematiki, ~eprav z izgovorom, da je bolje prepre~iti paniko med ljudmi. ^e neko »nevarnost« predvideva{, je prav, da se nanjo ustrezno pripravi{. Skrivanje se ni na dalj{i rok nikoli obneslo. Zato skupaj z drugimi nosilci takih idej zahteva usklajeno svetovno politiko odprtosti do pojavov, ki nas povezujejo s {ir{o domovino – vesoljem. Ve~ o temi najdete na spletni strani http://www.american.edu/salla/ oziroma http://www.exopolitics.org/ Study-Paper2.htm Al. Ju.

Misteriji 45

Psiholo{ke dileme Na vpra{anja odgovarja dipl. psihologinja Irena Rogli~ Kononenko

azmi{ljam o dajanju in sprejemanju. Sprejemanje mi pomeni neznosno breme, zlasti ~e gre za mojo mamo. Daje mi bogata darila in je u‘aljena, ~e jih ne sprejmem, vendar mi je te‘ko, ker ji sama z enakim ne morem vrniti. Tako se, ~eprav odrasla, {e vedno po~utim v vlogi deklice, ki ji mama daje ‘epnino. Nikoli besedno ne izrazi, da karkoli pri~akuje v povra~ilo, meni pa se zdi, da sem zmo‘na brez besede dojeti, kaj ljudje pri~akujejo od mene, zlasti mama. Kadar se ji ne oddol‘im, se po~utim krivo, ~eprav ne znam povedati zakaj. To, da mama vedno poudarja, kako rada je z mano, koliko ji pomeni moja bli‘ina, jaz pa sem v resnici zelo malo z njo, mi na drugi ravni pomeni samo to, da mi pravzaprav o~ita. In darila zaznavam kot prikrito manipulacijo in dokaz, da se ni sposobna niti malo v‘iveti vame, sicer bi verjetno pomislila, da mi ob sprejemanju bogatih daril, za katera se materialno ne morem oddol‘iti, nematerialno – s svojo bli‘ino – pa ne ‘elim, ne more biti prijetno. Poudarja, da njej storim veselje s tem, da sprejmem darilo, toda ali sem ji dol‘na delati tovrstna veselja, ~e to ni v veselje tudi meni?! Simona @ivljenje je pretok energije, vsi dajemo in vsi sprejemamo. Naravno in samodejno se vlogi izmenjujeta in uravnote‘ujeta. ^e damo, bomo morali neko~ tudi sprejeti, in ~e sprejmemo, bomo morali neko~ tudi dati. Dajanje in sprejemanje materialnih dobrin je le ena, nikakor ne najpomembnej{a vrsta dajanja in sprejemanja. Potro{ni{ka dru‘ba, v kateri ‘ivimo, reklame in mediji nas vzgajajo za vse ve~je potrebe, ki so nam namerno umetno privzgojene in nikakor ne odra‘ajo na{ih resni~nih potreb. Tudi dajanje in spreje-

manje daril lahko pod vplivom vsesplo{ne potro{ni{ke miselnosti prenesemo zgolj na to materialno raven. Tako smo se navadili, da podarjamo stvari, ~e jih obdarovanec rabi ali ne, ~e jih je vesel ali ne. Hitro presodimo denarno vrednost darila in pomislimo: »Naslednji~ mu moram jaz podariti darilo za toliko in toliko.« Morda celo merimo stopnjo ljubezni darovalca po denarni vrednosti darila, ki nam ga je izro~il: »Me pa najbr‘ ima kar rad, ~e je potro{il toliko in toliko zame.« Seveda smo za{li … Nobenega predmeta ne potrebujemo, morda pa hrepenimo po pozornosti, razumevanju, ~asu, ki bi nam ga kdo naklonil, po tem, da bi nas kdo ne samo poslu{al, ampak tudi sli{al … Morda celo upamo, da bomo vse tisto, kar zares rabimo, dobili, ~e izro~imo dovolj vredno darilo, ki bo obdarovanca prisililo, da se nam oddol‘i … Kot da lahko ljubezen, pozornost in razumevanje kupimo! ^e tako razmi{ljamo, potem manipuliramo, zavedno ali morda tudi nezavedno. Kadar resni~no dajemo, ob tem ne prera~unavamo, kaj in koliko naj bi prejeli v povra~ilo. Tudi tiho zgolj v svojih mislih in pri~akovanjih ne. In kadar sprejemamo resni~no odprtega srca, tedaj izra‘amo zaupanje v ‘ivljenje, da nam bo naklonilo blagoslov, da bomo neko~ in na nek na~in ‘e povrnili dobroto. Seveda je mogo~e na povra~ilo upati, ne da bi ga izrecno zahtevali. Dovolj je, da zelo pogosto omenjamo, kako zelo Vpra{anja po{ljite v uredni{tvo Misterijev, [martinska 10, 1000 Ljubljana, ali po elektronski po{ti ara@zalozba-ara.si Za individualno terapevtsko pomo~ in svetovanje (pogovor, obravnava rojstnega horoskopa, Bachove kapljice) lahko pokli~ete avtorico rubrike Psiholo{ke dileme na tel. 041/46 37 04.

osamljeni smo in kaj bi nas vzradostilo. To je prikrita in zelo subtilna, pa zato ni~ manj agresivna oblika manipulacije, ki pri nesamozavestnih in vodljivih ljudeh povzro~a mo~ne ob~utke krivde. Manipuliramo lahko z mo~jo, ravno tako pa tudi z nemo~jo: z boleznijo, osamljenostjo, navidezno skromnostjo v smislu »jaz ni~esar ne pri~akujem, a saj dobro ve{, kaj rabim«. Nekateri ljudje dajejo, ker jim to dviguje ob~utek lastne vrednosti. Nekateri dajejo zaradi lastne nesamozavesti in mo~ne ‘elje po tem, da bi bili sprejeti. Nekateri zelo te‘ko dajejo. Nekateri pa, z besedami Kahlila Gibrana, »dajejo, a ne ob~utijo bole~ine, niti ne i{~ejo veselja in ne spremlja jih ob~utek krepostnosti. Dajejo tako kot mirta v dolini oddaja svoj vonj v ozra~je. Po rokah tak{nih ljudi nam govori Bog in skozi njihove o~i se smehlja na zemljo.« Umetnost je znati dati: nenapro{en in v pravem trenutku. Sicer pa je lahko dajanje tudi agresivno dejanje: »Vzel bo{ darilo, ker je to meni v veselje; ali je tudi tebi, me ne zanima.« Resni~no dajemo le, kadar dajemo sebe. Vse drugo nam je podarjeno in smo le prena{alci Njegovega daru. ^e naj ‘ivljenjska energija kro‘i, potem moramo vse, kar prejmemo, dati naprej. Sicer se na{a pot in na{e napredovanje ustavita. A materialne dobrine so tukaj mi{ljene le v najmanj{i meri. Naj zaklju~im z mislimi Kahlila Gibrana: »In kaj je vredno ve~jega priznanja, kakor je pogum, zaupanje, da, celo ljubezen sprejemanja? – Kdo pa vendar ste, da bi si morali ljudje pred vami razparati prsi in razgaliti svoj ponos, da bi vi mogli gledati njih vrednost golo in njihov ponos osramo~en? – Kajti v resnici daje le ‘ivljenje ‘ivljenju, medtem ko ste vi, ki si domi{ljate, da ste darovalci, le pri~e.«

Dnevnik Pot k Zenu Avtor: Jernej Mehle Zalo‘ba: Quatro d.o.o. Obseg: 400 strani Format: 15,5 × 24 cm Trda vezava Cena: 6.490 SIT Dnevnik Slovenca, ki se poda v samostan, da bi se sam dokopal do bistva Zena. Pisanega z veliko, kot sam zahteva od lektorjev. Popis do‘ivetij ~loveka, ki se odlo~i, da ga ni~ na svetu ne more zaustaviti pred ‘eljo, da od blizu spozna tisto, o ~emer je prvi~ prebral nekaj stavkov na – voja{kem strani{~u. Dnevni{ka pripoved se za~enja, ko je avtor po desetih letih premora, prvi~ je {el raziskovat Zen pri enaindvajsetih letih, dne 18. 3. 1944 zares stopil v tempelj Hosshinji, da bi sre~al resni~nega Zen mojstra. »Zato sem se moral presneto potruditi,« je napisal v uvodu knjige in razlo‘il namen

svojega pisanja: »Upam, da bo, v obliki nekak{nega dnevnika, ki sem ga pisal bolj ali manj redno, v zadovoljstvo, spodbudo in pomo~ vsem tistim, ki i{~ejo najvi{je – spoznanje samega sebe … Spoznati samega sebe pomeni spoznati, kaj Bog v resnici je. Seveda pa pot k temu ni lahka.« In {e zlasti ni bila lahka pisateljeva, ki jo preprosto opisuje v {tevilnih drobnih poglavjih, ki imajo povedne naslove: Moj prvi se{in, @ivljenje v zen samostanu ni lahko, Sre~anja z mojstrom, Pogreb po japonsko, @ivahno dogajanje in ~ude‘en preobrat, Cha no yu – ~ajni obred, La~ni demon v obliki ka~e, Vse je le stvar srca …

Vastu, izvor feng {uija Avtor: Markus Schmieke Zalo‘ba: Quatro d.o.o. Obseg: 100 strani Format: 15,5 × 23,5 cm Trda vezava Cena: 4.490 SIT Vastu je starodavna indijska veda o gradnji in arhitekturi. V knjigi so razen pojasnil o kulturnem, filozofskem in duhovnem ozadju predvsem povsem prakti~ni nasveti kako zgraditi ali obnoviti bivali{~e, da bi lahko ‘iveli po duhovnih na~elih, vzpostavili pravi odnos z naravo in vi{jimi silami vesolja ter za‘iveli v so‘itju z njimi. Poglavja ^lovek, narava in arhitektura, Osnovna matrika gradnje, Od na~rta do hi{e, Gradnja

enodru‘inske hi{e, Vastu in zdravje … zagotavljajo dobro uporabnost knjige. Medtem ko se feng {ui osredoto~a predvsem na pretok ‘ivljenjske energije v hi{i, vastu vzpostavlja vez med hi{o ter poosebljenimi silami in energijami zemlje in vesolja, ki skladno s stranmi neba vplivajo na hi{o in stanovalce; vastu pripisuje velik pomen upo{tevanju naravnih vplivov pri izbiri zemlji{~a in izdelavi na~rtov. Avtor Markus Schmieke si je v ju‘ni Indiji pridobil diplomo iz vastuja, je mojster vastuja. Predava na seminarjih in izobra‘uje. O vastuju je v nem{~ini izdal ‘e osem knjig; pomembno je, da pri prena{anju starodavnega indijskega znanja kot poznavalec fizike in filozofije ter seveda tudi kot izreden in dobro {olan strokovnjak za vastu upo{teva evropske klimatske razmere in kolikor je mogo~e tudi kulturna izro~ila.

Najbolj iskane knjige v trgovini Aurea v BTC, hala A v Ljubljani

Novi knjigi 1. Osnove radiestezije in bioenergije Igor Ziernfeld

2. Prikrita zgodovina ~love{ke rase M. Cremo in R. Thompson

3. Usoda du{ Michael Newton

4. Telo kli~e po vodi dr. F. Batmanghelidj

5. Priro~nik za zdravilce Ted Andrews

6. Kako pove~amo samozdravilne sposobnosti dr. Thomas Chalko

7. Sanje po najbolj{ih virih zbrane

8. Prerokovanje iz ciganskih kart Rudica Kova~i~

9. Zdravilni ~aji in nasveti Jo‘e Toma‘in~i~

10. Zdravilna energija dreves Patrice Bouchardon

Misteriji 47

Nenavadna do`ivetja Vrnitev v preteklost

e od malih nog so se mi dogajale marsikatere nenavadne stvari. Sanje, ki so se kdaj uresni~ile, ali razni nerazlo‘ljivi trenutki. Pred tremi leti pa se mi je pripetil dogodek, ki ga nisem povedala {e skoraj nikomur, tisti pa, ki sem jim ga zaupala, so me ve~inoma prepri~evali, da so morda bile le sanje. Sama pa {e danes ~utim in vem, da niso bile. Bile so poletne po~itnice. Dopoldan, ko sem bila sama doma, sem kot ponavadi vzela v roke kitaro in nekaj ~asa prepevala bhad‘ane (svete pesmi) mojstru iz Indije. Potem sem se za~ela pogovarjati s sliko mojstra in se zabavati s Tarot kartami. Samo za trenutek sem zaprla o~i, in zagledala sem drug svet … [e sama ne vem, kaj se je pravzaprav zgodilo. Bila sem na neki farmi, videla staro hi{o in veliko konj. Gledala sem skozi o~i neke ‘enske in hitro sem doumela, da sem to bila jaz. Videla sem svoje roke, po katerih sem sklepala, da sem bila {e bolj mlada. Naenkrat sem jezdila konja, ob meni pa je jezdil tudi nek mladeni~. Bil je velik in suh, svetlo skodranih las. Ime mu je bilo Rob. V trenutku so se vame vrnila vsa ~ustva, kot da sem resni~no tam. ^utila sem, da je Rob moj fant in da ga ljubim. Prizor se je spet zamenjal in zdaj sem bila v lepem mestu. Bolj

lepo oble~ena, opazila sem tudi poro~ni prstan na svoji roki. Ko sem se spra{evala, kaj se je zgodilo, sem se naenkrat zna{la ob grobu. Bil je majhen grob na majhnem pokopali{~u, na de‘eli v daljnem Koloradu. Na nagrobniku je z zlatimi ~rkami pisalo

Vabilo k pisanju Mnogim med nami se je ‘e pripetilo kaj nenavadnega. Opi{ite va{ resni~ni nenavaden dogodek, sre~anje, va{e sanje, ob~utke, jasnovidne utrinke, strah ... in napisano po{ljite na naslov: Uredni{tvo Misterijev, [martinska 10, 1000 Ljubljana. Najbolj{e prispevke bomo objavili. Honorar za objavljen prispevek je 10.000 SIT.

Rob McCartney, letnica in Colorado. Sprva sem strmela v grob skozi moje o~i, potem pa je naenkrat vame stopila gromozanska bole~ina. Od sile nisem zdr‘ala in odprla sem o~i. Planila sem v jok. Sploh se nisem za-

vedala, da sem doma, tukaj ‘e v na{em stoletju. Jokala sem za Robom, jokala, ker sem od{la s farme v mesto, ker nisem ostala z njim, ker sem hotela biti ve~ kot le kme~ko dekle … Poznala sem vse ob~utke, kot da bi ‘ivela tisto ‘ivljenje. Mislila sem, da sem Sara in jokala sem celo uro. Po~asi sem legla na tla in na pol budna, na pol v snu {e enkrat videla film, ki se mi je zavrtel o Robu. Kon~no me je ‘alost skupaj z ostalimi ob~utki zapustila. Vstala sem in se zavedla, kje sem in kdo sem. Sploh nisem mogla doumeti, kaj se je dogajalo. Ves dan sem bila z mislimi pri Robu in Sari. Ali sem bila v kak{nem prej{njem ‘ivljenju res Sara, ali sem res ljubila fanta z imenom Rob? Mar so bile le sanje? Ne, preve~ resni~no je bilo. Iz mene je privrela na dan bole~ina, ki je {e nisem poznala. ^eprav je hitro pri{la in od{la, zdaj razumem ljudi, ki so izgubili ljubljeno osebo, ~eprav je njim {e te‘je, saj morajo sedaj s tem ‘iveti, jaz pa nosim le spomin na ‘ivljenje, ko sem tako ‘ivela. Nikoli ne bom pozabila tistega poletnega dne in ‘ivljenja, ki sem ga morda ‘ivela v nekem drugem ~asu, drugem kraju in z drugimi ljudmi. Nina

Kdo bo {el za nagrado v solni rudnik? Med kupci solnih lu~i, ki jih izdelujejo v istem kraju kot je znameniti osem stoletij star rudnik soli, v Wieliczki na Poljskem, smo 18. avgusta iz‘rebali dva, ki ju bomo popeljali v rudnik. Trem pa, ki jih je dodatno tako kot prva dva iz‘rebal {estletni Hrastni~an Tilen Baloh dva dni po svojem {estem rojstnem dnevu v trgovini Aurea v BTC v Ljubljani, smo namenili za darilo solno lu~ko, ki jo lahko osebno dvignejo v trgovini Aurea v BTC v Ljubljani, ob predlo‘itvi osebnega dokumenta. Na nagradni brezpla~ni izlet v kraljevski Krakov (3. do 5. oktober, agencija Quo Vadis, tel. 01/507 18 03), med katerim je velik del ~asa namenjen ogledu rudnika, je ‘reb povabil:

1. Moniko Vodeb, Clevelandska 49, Ljubljana in 2. Nino Kravanja, Gregor~i~eva 11a, Jesenice Solno lu~ko pa je ‘reb namenil: 1. Antoniji Smrkolj, Zabor{t 22, Dol pri Ljubljani 2. Mikiju Golubovi~, Vojkova 8a, Solkan 3. Mariji Pe~ar, Lovren~i~eva 8, Ljubljana-^rnu~e Med kupci lu~i, ki bodo ob nakupu solne lu~i iz Wieliczke izpolnili nagradni kupon, bomo spomladi 2004 spet iz‘rebali potnike za ogled solnega rudnika. Ara&Aurea

Mali oglasi [EPAT STJEPAN - bioterapevt -

bioterapija, akupresura, refleksna masaà. pon. - Breìce: Motel PETROL âte` tor. - Ljubljana: Dom upokojencev CENTER sre. - Maribor: Hotel GARNI, Tabor ~et. - @alec: Hotel @ALEC inforormacije po tel.: 041/726 084;

Izidi ‘rebanja za nagradno kri‘anko {t. 102 PRVA NAGRADA (20.000 SIT): Andrej Luk{i~, Hubadova 15, 1113 Ljubljana DRUGA NAGRADA ({estmese~na naro~nina na revijo Misteriji): Irena Rabi~, Trg svobode 6, 4264 Bohinjska Bistrica 3 TRETJE NAGRADE (knjiga zalo`be ARA): Vlado Ran~igaj, Vransko 52, 3305 Vransko Marjeta Vu~ki~, Talanjijeva 4, 9000 Murska Sobota Jelena Stankovi}, Celov{ka 287, 1117 Ljubljana Nagrade bomo poslali po po{ti. Re{itev nagradne kri‘anke {t. 101: VODORAVNO: mandala, Abraham, RD, Olio, Cot, iks, Kumran, Eseni, mrena, Poe, koturn, varan, Erehtej, Amato, king, vrag, Ives, Oita, do, mladost, sobrat, Emonec, Krek, klorid, polh, Lasan, Afrika, Omar, ete, Rusija, lepota, doklada, enteritis, AR, dvor, Ascot, NT. NAGRADNI POJMI: KUMRAN, ESENI, MRTVO MORJE, OBESEK KING.

[epat Stjepan s.p., Sevnica

Mali oglasi v Misterijih CENA besede je 300 SIT, (najmanj 4500 SIT za 15 besed ali manj). 10 % popust za tri, 15 % popust za ve~ kot tri zaporedna naro~ila. [tejejo vse besede in {tevilke. 20 % DDV ni v{tet v ceno.

ROK za sprejem je do vklju~no 15. v mesecu za naslednji mesec. Pla~ilo vnaprej na posl. ra~un {t.: 02083-11412222. Informacije po tel.: 01/ 431-20-25.

SPREJEM oglasa le pisno: s pismom (s prilo‘eno kopijo vpla~ila) ali po faksu 01/230-16-27. Storitev razli~nih ponudnikov, objavljenih na tej strani, ne preverjamo in zanje ne odgovarjamo. Bralke in bralce prosimo, da nam o kakovosti ponujenih storitev sporo~ijo svoje mnenje.

Prosimo, da re{itev po{ljete do 15. septembra 2003 v ovojnici s pripisom KRI@ANKA 103 na naslov: Misteriji, [martinska 10, 1000 Ljubljana. Iz‘rebali bomo pet nagrajencev, ki bodo prejeli: 1. nagrada: 20.000 SIT 2. nagrada: {estmese~na naro~nina na revijo Misteriji 3.-5. nagrada: knjiga zalo`be ARA

Misteriji 49

Nagradna kri`anka (103) Ime in priimek: Po{tna {t.: [t. transakcijskega ra~una:

Stalno bivali{~e: Dav~na {t.:

Dav~na izpostava: Pri banki:

Operativna {t. banke:

ZALO@BA ARA

^ESNOVE JEDI S ~esnom je mogo~e prepre~iti sr~ne in ‘ilne bolezni, ~esen krepi imunost, premaguje klice... Vsakdanje u‘ivanje je najmanj, kar lahko storimo za svoje zdravje. V knjigi ^esnove jedi je ve~ kot 100 receptov. Cena: 2.900 SIT

^ESEN, ^UDE@NO HRANILO

BIOHRANA

RECEPTI ZA BIOHRANO

POTOVANJE DU[

USODA DU[

Najsodobnej{a znanstvena spoznanja iz 2000 raziskav o neverjetni zdravilni mo~i te ‘e tiso~letja znane rastline in njenem vplivu na resnej{e bolezni sodobnega ~asa...

Je temelj zdrave prehrane. Vsebina te knjige so spoznanja, izku{nje in ugotovitve o pomenu prehrane, o zdravi prehrani, ki lahko izredno dobro vpliva na vsakogar. Knjiga opisuje na~ela in svetuje izbor bio‘ivil.

Ve~ kot 100 receptov za biohrano za {tiri letne ~ase. V knjigi boste lahko prebrali tudi o smernicah za prehrano starej{ih, o zdravi prehrani mladih, o vmesnih obrokih hrane in o kakovosti bio‘ivil.

V knjigi najdemo odgovore na ve~na vpra{anja, kaj se dogaja z du{o, ko ~lovek umre, bodisi naravne bodisi nasilne smrti. Kdaj in kako se du{a odlo~i, da pride v ~lovekovo telo? Kaj se dogaja z du{o med dvema ‘ivljenjema?

Ameri{ki mojster hipnoterapije Michael D. Newton je na podlagi {tevilnih seans pri{el do novih odkritij o usodi du{ in to popisal v ve~ kot 500 strani debeli knjigi, ki v obliki intervjujev odstira pogled v skrivnost zasmrtja. Knjiga je ameri{ka uspe{nica.

Cena: 1.900 SIT

Cena: 1.600 SIT

Cena: 3.300 SIT

Cena: 5.500 SIT

KAKO VIDIMO, BEREMO IN IZBOLJ[AMO AVRO

KAKO ODKRIJETE VA[A PREJ[NJA @IVLJENJA

Priro~nik za spoznavanje avre in razlage, kako se jo nau~imo gledati in spoznavati njen pomen; kako nam avra ka‘e na podlagi bioenergijskih zevov du{evno in telesno stanje.

Priro~nik korak za korakom vodi do znanja, kako se sami, brez terapevta, spustimo v prej{nja ‘ivljenja in odkrijemo vzroke morebitnih bolezni, preganjavic, stisk, ki izvirajo iz davnine.

Cena: 1.900 SIT

Cena: 2.900 SIT

KAKO SE NAU^IMO AVTOMATSKEGA PISANJA

KAKO POVE^AMO SAMOZDRAVILNE SPSOBNOSTI

Priro~nik, ki vas pou~i, kako prek avtomatskega pisanja vzpostavite stik z Vi{jim jazom, ki vas vodi in vam svetuje, komunicirate z drugimi bitji, ki vam posredujejo razli~ne informacije, dobite odgovore...

Sami lahko veliko storimo za svo je zdravje. Prisluhnimo naravi. Napotki za klistiranje, post, teles no vadbo in savnanje. Kako, ko liko in kdaj naj bi jedli, da bi spre menili svoj svet zdavja. Cena: 1.900 SIT

KAKO VPLIVAJO OSEBNA [TEVILA

PRIKRITA ZGODOVINA ^LOVE[KE RASE

S pomo~jo {tevil, vsako ima svoj pomen, lahko bolje spoznamo sebe in ljudi, ki nas obkro‘ajo. [tevila nam lahko pomagajo ustvariti lep{e ‘ivljenje, z njimi lahko pokukakmo v preteklost, razumemo sedanjost in na~rtujemo prihodost. Cena: 2.900 SIT

Knjiga opisuje izkopanine, ki jih v muzejih skrivajo v depojih; strokovnjaki ne znajo razlo‘iti njihovega porekla; seznanja tudi s predmeti, katerih starost ocenjujejo na milijone let, ~eprav je ~love{ka rasa uradno stara {ele 100.000 let. Cena: 3.900 SIT

Cena: 2.900 SIT

Vaje za trebuh in hrbet videokaseta z vajami za krepitev hrbtnih in trebu{nih mi{ic ter bolj{o gib~nost. (36 min.).

Vaje za noge in zadnjico videokaseta za krepitev mi{ic nog, bokov in zadnjice (38 min.).

3.380 SIT

Knjige naro~ite z naro~ilnico, natisnjeno na levi strani. Naro~ila tudi po telefonu:

01/431 20 25.

Vse knjige prodajajo tudi v trgovini AUREA - BTC, hala A, tel.: 01/541 17 60.

Vaje za raztezanje stretching. videokaseta z vajami za ohranjanje in pridobivanje gib~nosti celega telesa (47 min.). 3.380 SIT

Program za sprostitev je namenjen vsem, starej{im od 12 let.

kaseta 1.300 SIT zgo{~enka 1.900 SIT

DARILO Za knjige, ki jih boste naro~ili po povzetju DO 20. DECEMBRA 2002 2002, bo po{tnino za vas pla~ala zalo•ba ARA.

SRE^NO 2003