Revija-Misteriji-138_januar-2005

LETNIK 12 - [T. 138 - JANUAR 2005 - 790 SIT, 3,3 EUR

a n ~ i n s e r : a g a j t o l e i v i r ` P adna do v a n e n

POZOR! BRANJE TE REVIJE LAHKO VPLIVA NA VA[E @IVLJENJE ISSN 1318-1777

Globalni zlo~in s kemijo tudi v Sloveniji Projekt ZDA zastruplja na{e nebo

Ali nas obiskujejo krononavti?

Regresije v prej{nja in progresije v prihodnja ‘ivljenja

Vra~anje v prvobitno stanje

Psihiater Petar Vasiljevi} o wu wei bujenju

Zvo~na kopel gongov

ZALO@BA ARA

TELO KLI^E PO VODI

PRIRO^NIK ZA ZDRAVILCE

VODNIK PRAKTI^NE AROMOTERAPIJE

ZDRAVILNI ^AJI IN NASVETI

^ESEN, ^UDE@NO HRANILO

Zdravnik internist F. Batmanghelidj dokazuje, da si lahko zdravje mo~no izbolj{amo s pitjem navadne vodovodne vode. Medicinsko utemeljeno.

Knjiga je izvrsten priro~nik za vse, ki ‘elijo prebuditi in razviti zdravilske sposobnosti ter k bolj{emu zdravju pomagati sebi in drugim. Opisane tehnike so zelo u~inkovite in vklju~ujejo barve, zvoke in di{ave.

Davno izro~ilo in najnovej{e informacije o eteri~nih oljih, ki jih lahko kupimo v trgovini z naravno kozmetiko. Enostavni napotki za odpravljanje stresa, zdravljenje bolezni, obogatitev ~utov, masa‘o in kopeli.

^ajne me{anice za vse vrste tegob in {e nasvete, s katerimi se jih da olaj{ati, je zbral v svoji knjigi starosta slovenskih zeli{~arjev Jo`e Toma`in~i~. V knjigi je ve~ kot 100 izbranih receptov in na stotine nasvetov.

Najsodobnej{a znanstvena spoznanja iz 2000 raziskav o neverjetni zdravilni mo~i te ‘e tiso~letja znane rastline in njenem vplivu na resnej{e bolezni sodobnega ~asa ...

Cena: 2.900 SIT

Cena: 3.900 SIT

Cena: 2.900 SIT

Cena: 2.900 SIT

Cena: 1.900 SIT

DIETA Z IZGOREVANJEM Avtor je na osnovi 15–letnega raziskovanja in uspe{nega zdravljenja tiso~ih pacientov razvil individualen pristop, ki zadovolji na{e biolo{ke in psiholo{ke potrebe. Ta pristop nam pomaga natan~no dolo~iti prehrano in gibanje ter omogo~a vzdr`evanje te`e brez nezdravega nihanja. Cena: 7.300 SIT

NOVA KNJIGA NA[E ZALO@BE Kako zdravimo z zvokom Vsako bitje, tudi ~lovek, je glasbeni in{trument, ki niha v razponu kozmi~nih vibracij. Z uporabo zvokov, glasbe in lastnega glasu ga lahko uravnovesimo in na ta na~in zdravimo. Z glasbo, glasom ali kako druga~e proizveden zvok je u~inkovito orodje, s katerim je mogo~e spreminjati elektromagnetna polja in impulze v ~loveku in okolju, odpravljati neravnovesja, ki se ka‘ejo kot moteno delovanje telesnih organov.

Ted Andrews, pisec, raziskovalec in u~itelj metafizike in duhovnosti, v knjigi Kako zdravimo z zvokom ponuja preproste, vsakomur dosegljive in tudi zabavne prakti~ne na~ine uporabe zvoka za laj{anje bole~in in pospe{evanje zdravljenja. S pomo~jo knjige odkrijemo svoj lastni naravni glas, zdravilno mrmramo in pojemo, zdravimo z zvoki in kristali, ugla{ujemo telo in duha s tibetanskimi glasbili, ustvarjamo in uporabljamo magi~no poezijo ...

Zvok je tudi orodje za spreminjanje zavesti. Ker lahko spreminja vzorce mo‘ganskih valov, ga uporabljamo za koncentracijo, spro{~anje, u~enje, ustvarjalnost ter povi{ano zavedanje du{evnih in duhovnih stanj.

Cena: 3.300 SIT

-10 %

MODROSTI ZBRANE IZ VERZOV STKANE V knjigi je zbranih in urejenih na tiso~e ve~nih resnic v obliki verzov, ki so plod izku{enj in mi{ljenja vseh ljudi ter zajemajo skoraj vse dejavnosti ~love{kega duha: ljubezen, prijateljstvo, zakon, vzgojo, intuicijo, skrivnosti, notranjo modrost … Cena: 6.000 SIT

POTOVANJE DO EKSTAZE V knjigi avtorica nagovarja plesalca, ki ‘ivi v vsakem izmed nas, in nas ne‘no spomni, da smo rojeni za ples v ekstazi. To je trenutek celosti, ko smo popolnoma ugla{eni sami s seboj, in ko so na{e telo, srce, um in du{a povezani.

SLOVENSKI MEDICINSKI SLOVAR

UGANKARSKI SLOVAR I. IN II. DEL

Slovar ponuja pravilne slovenske izraze s podro~ja medicine, obsega ve~ kot 1.000 strani, obdelanih pa je ve~ kot 75.000 gesel. Namenjen je naj{ir{emu krogu ljudi, ki prihajajo v stik z medicino in drugimi sorodnimi vejami.

Dve knjigi - ugankarska gesla na ve~ kot 700 straneh - Za vse strastne ugankarje, ki jim je re{evanje kri‘ank v veselje in kratek ~as.

Cena: 3.900 SIT

Cena: 27.000 SIT

Cena posamezne knjige: 3.490 SIT

TO JE MOJA BESEDA A IN Ω

HRANA ZA @IVLJENJE

SANJE

SPOMINI

Jezusov evangelij, ki ga je po navdihu zapisala nem{ka prerokinja Gabriele, se bistveno razlikuje od uradne izdaje Nove zaveze. Med drugim obravnava karmo in reinkarnacijo, enakopravnost zakoncev, bolezni in zdravljenje, uni~evanje okolja, poskuse na ‘ivalih …

Cena: 3.000 SIT

S spremenjenim na~inom prehranjevanja lahko vplivate na svoje zdravstveno stanje. Knjiga vsebuje poleg receptov tudi razumljivo razlago, zakaj in kako naj bi hranili svoje telo, da bi se lahko uprlo bolezni in jo premagalo.

Kaj pomenijo sanje, ki so lahko vesele ali pa tema~ne? Knjiga je pravi ka‘ipot pomena razli~nih sanj. Zato pride prav vsakomur, ki verjame, da so prav njegove sanje pripomogle k njegovi usodi.

Barvna spominska knjiga za otroke – od rojstva do za~etka {olanja ali {e dlje. Lahko je tudi primerno darilo za va{ega mal~ka. Morda vam bo neko~, ko bo starej{i, zelo hvale‘en, ker ste opisali njegove prve korake.

Cena: 3.900 SIT

Cena: 2.900 SIT

Cena: 2.990 SIT

^lani Kluba za zdravo ‘ivljenje, naro~niki na revijo Zdravje in Misteriji, imajo 10 % popust.

LETNIK 12 - [T. 138

januar 2005

11 7

Zdravstveno varstvo res varuje?

Zvok, ki ustvarja ti{ino

Sodobni zdravstveni sistem je vodilni vzrok smrtnosti (4)

Gongova zvo~na kopel preobra‘a blokade, strahove in vodi v ekstazo bivanja

14 Projekt ZDA zastruplja na{e nebo

43 Me~ v bo`i~ni no~i

Globalen zlo~in s kemijo v atmosferi tudi v Evropi in Sloveniji

Grob ~arovnika Merlina v Bretanji budi spomine na zgodbo o kralju Arturju

17

47

Umetna kri

Vra~anje v prvobitno stanje

Sinteti~na kri, ki ni narejena po pravilih, obeta ve~ kot dosedanji poizkusi krvnih nadomestkov

19 Ali nas obiskujejo krononavti?

Nova knjiga o odkrivanju preteklih in prihodnjih ‘ivljenj

22 Mo~ impulzov Pulzirajo~a elektromagnetna polja dajejo obetavne rezultate in se vse bolj uporabljajo v medicini

Pogovor s psihiatrom Petrom Vasiljevi}em o wu wei bujenju Pisma bralcev .................................................................................................. 4 Zanimivosti ......................................................................................................... 5 Kraljestvo Wari v Peruju .................................................................... 24 Prodaja po po{ti .......................................................................................... 25 PRILOGA Nenavadna do`ivetja ........ OSEM DODATNIH STRANI Doma~i poskus - Vitaliziran kruh je ve~ji ...................... 36 Skrivnostni stolpi v Tibetu .............................................................. 37 Od kod s(m)o arijci? ............................................................................... 39 Ascendentno znamenje 3 ................................................................. 52 Horoskop za januar 2005 .................................................................. 53 Astrolo{ko svetovanje ......................................................................... 54 Novi knjigi ........................................................................................................... 55 Nenavadna do`ivetja - Obraz v ogledalu ....................... 56 Nagradna kri`anka - 119 .................................................................... 58

-

JANUAR

05 -

Misteriji 3

P ISMA

[MARTINSKA 10, 1000 LJUBLJANA

Ilustrirana mese~na revija

Misteriji Naslov uredni{tva: Revija Misteriji, [martinska 10, 1000 Ljubljana Tel.: 01/231 93 60, fax: 01/230 16 27 Elektronska po{ta: ara@zalozba-ara.si Izdaja: ARA Zalo`ba d.o.o., Cigaletova 5, Ljubljana Odgovorni urednik: Jo`e Vetrovec Tel.: 01/231 93 60 Direktorica: Eva Jeseni~nik Redaktor: Andrej Kikelj Tehni~no urejanje: Luka Zlatnar Tel.: 01/431 43 83 Tajni{tvo, naro~nine in oglasno tr`enje: Lilijana Knez Tel.: 01/231 93 60; 031/662 092 Prodaja po po{ti: Tel.: 01/549 17 92; 051/307 777 Odprema po{iljk po po{ti: Franci Hemler Tel.: 01/529 42 44 Fotoliti: Grafi~ni studio K, Ljubljana Tisk: Tiskarna Ljubljana d.d., Ljubljana Naklada: 7300 izvodov V tej reviji so sodelovali: Jo‘e Vetrovec, Andreja Paljevec, Katja Markelj, Radojka Pucelj, Andrej Kikelj, Uro{ Kra{ovec in Stane Pade‘nik.

Fotografije: Jo`e Vetrovec, Dobrin Tav~ar, fotoarhiv Misterijev.

Cena izvoda v maloprodaji 790 SIT, 3,3 EUR. Prodaja v kolporta`i: Delo-Prodaja, Dunajska 5, Ljubljana, tel.: 01/473 88 41. V naro~nini, ki se pla~uje letno (8.532 SIT) ali dvakrat letno (4.266 SIT) je 10 % popusta.

Poslovni ra~un: 02083-0011412222.

4 - JANUAR 05 -

KOMBU[A

@

e moja stara mama je doma pripravljala nekak kombu{in napitek, ki smo ga, ~eprav je bil namenjen predvsem dedku, pili tudi vnuki. Ob branju ~lanka Napitek cesarjev sem se spomnil na to teko~ino oziroma ~aj, in prav rad bi jo spet pil. Zanima me dvoje: kje dobiti osnovno kombu{ino kulturo in {e bolj, kje je mogo~e kupiti kombu{in ekstrakt; tistega, ki se ga ne pije, ampak je z ‘li~ko.

Milan, Zagorje Prosimo bralce, ki imajo kombu{ino kulturo in kaj izku{enj s pripravljanjem napitka, da nam sporo~ijo svoj naslov.

Kombu{in ekstrakt izdelujejo v Makedoniji in se njegova prodaja po~asi {iri k nam. Ve~ informacij o mo‘nostih nakupa in u~inkih ekstrakta vam lahko posreduje dr. Andjelka Maji}, dipl. ing. biologije.

Dosegljiva je v Beogradu. Telefon 00 381 64 2386 289.

WU WEI V LJUBLJANI?

N

e bom komentirala ~lanka, ki me je prevzel, da sva se z mo‘em za~ela pogovarjati, da bi tudi midva poskusila wu wei bujenje. Telesno sva {e kar, {epajo pa vsi odnosi v dru‘ini. Razumela sva, da je mogo~e pri~akovati izbolj{anje tudi na tem podro~ju.

Preden se bova odlo~ila, bi se rada o vsem {e natanko pou~ila. Toda bivanje v Puli, dolgo ve~ kot deset 30 19:22

31

1

2

ALI

ara@zalozba-ara.si

dni, se nama ne izide. Ali bi bilo mogo~e povabiti gospoda Dragana Sekuli}a v Ljubljano, saj menim, da bi se hitro nabrala skupina ljudi, ki si ‘elijo tak{nega zdravljenja.

V ~lanku pogre{am ceno. Koliko stane ena, oziroma deset seans, kolikor je priporo~ljivih? Ali je potrebno iti na wu wei enkrat samkrat ali vsake toliko ~asa, tako kot k drugim bioterapevtom? Vpra{anj imam {e veliko, ali lahko o podrobnostih vpra{am koga v Sloveniji, oziroma ali je primerno, da pokli~em kar gospoda Dragana?

Mislim, da to zanima ve~ ljudi in prosim za odgovor.

Mojca, Dom‘ale

se niso nikoli ve~ vrnili k wu weiju, nekateri ~utijo potrebo, da pridejo v skupino vsake toliko ~asa, najve~krat se vra~ajo tisti, ki menijo, da jim wu wei v celoti obra~a ‘ivljenje na bolje. In ker ne ‘ivimo izolirano in se v nas nabirajo negativna ~ustva tudi po tem, ko smo bili na wu wei bujenju, mnoge ‘ivljenje samo po sebi pripelje nazaj v skupino, ki postane nekak{en prijateljski kro‘ek, v katerem so vedno znova novi ljudje, ki jim je tak{no dru‘enje potrebno iz notranjih vzgibov, ne le zaradi zdravja.

Dragana Sekuli}a lahko pokli~ete na telefon 00 385 91 254 36 98. Ne kli~ite med pol enajsto in eno opoldne ter pol sedmo in deveto zve~er.

Precej ljudi nas je poklicalo v zvezi s ~lankom Ni neozdravljivih bolezni. Da bi bilo wu wei bujenje razumljivej{e, v tej {tevilki objavljamo pogovor s psihiatrom Petrom Vasiljevi}em, ki bi si rad pri ve~ kot sedmih kri‘ih pozdravil sladkorno bolezen.

Dragana Sekuli}a bomo, ~e se bo za wu wei odlo~ilo dovolj ljudi, povabili v Slovenijo. Zaenkrat {e i{~emo prostor, v katerem se lahko svobodno giblje in le‘i trideset ljudi in dogajanje ne bi bilo mote~e za okolico. Sicer pa je wu wei bujenje {e uspe{nej{e v bazenu …

Cena ene seanse, ki traja od dveh do treh ur, je v Puli 200 kun, kar je nekaj ve~ kot 6.000 SIT. Verjetno bo cena v Sloveniji primerljiva.

Nekateri ozdravljeni ljudje

K

3 18:45

4

5

6

7 08:11

NENAVADNA DO@IVETJA o dobim Misterije, sem naro~nik ‘e ve~ kot pet let, najprej preberem nenavadna do‘ivetja na strani 48. V prej{nji {tevilki te rubrike ni bilo. Protestiram. Kar nekajkrat sem prebral opis dogodkov, kot da bi se to neko~ zgodilo tudi meni. Zato jih komaj ~akam in morda je to tudi razlog, da sem naro~nik.

Zato prosim, da nenavadna do‘ivetja objavljate.

Ali jih morda ni?

Se je ljudem ‘e vse zgodilo in ne pi{ejo o svojih do‘ivetjih?

Kar vam po{iljam, se ni zgodilo meni, temve~ moji babici – ~e se vam zdi zanimivo ali pa nimate opisa (Nadaljuje se na 6. strani.)

8

9

10 13:02

11

12

Z ANIMIVOSTI

^AROVNICA V ROMUNSKEM PARLAMENTU?

T

imisoara Velcu je romunska ciganka s psihi~nimi mo~mi, ki vam lahko zgolj z izgovarjanjem zaklinjanj odvzame glas. Ker pa zgolj s ~aranjem ne more izbolj{ati usode njenega ljudstva v sodobni Romuniji, se je {estin{tiridesetletna mati {estih otrok in babica enajstih vnukov odlo~ila, da se bo na bli‘njih volitvah potegovala za mesto v romunskem parlamentu. Timisoara pravi, da je njeno poslanstvo pomagati Romom, zlasti obubo‘anim mladim materam, da jim ne bo ve~ treba zapu{~ati svojih otrok. »@elim posredovati med tistimi, ki odlo~ajo, in siroma{nimi,« pravi. »Imam veliko mo~, s katero lahko pomagam ljudem in delam dobra dela. Ta dar sem podedovala od matere in nameravam svoje mo~i tudi malce uporabiti, da bi bila res izvoljena.« Njen soprog, Vasile Velcu Nazdravan, ki je leta 1976 z ‘eno pobegnil na konjski vpregi, ker ni imel dovolj denarja, da bi njenemu o~etu pla~al doto, priznava, da se malce boji njenih zaklinjanj, je pa ponosen, da kot sodoben mo‘ lahko podpre ‘enino kandidaturo.

D 13 18:00

14

15

16

17 07:58

18

19

GORILE MED NAMI

P

sihologa Daniel Simons in Christopher Chabris s Harvarda sta odkrila tako imenovano »slepoto iz nepozornosti«. To je pojav, kadar smo na nekaj tako osredoto~eni, da ne opazimo ni~esar drugega, kar se dogaja pred na{imi o~mi.

Preizku{anci v njuni raziskavi so gledali videoposnetek, na katerem si je {est oseb podajalo ko{arka{ko ‘ogo. Rekli so jim, da morajo {teti {tevilo podaj, po preizkusu pa so jih vpra{ali, ali so opazili kaj nenavadnega.

Okoli polovica opazovalcev sploh ni opazilo nizke ‘enske v ~rnem goriljem kostumu, ki se je sprehodila skozi kader. Raziskovalci so nato testirali {e eno skupino opazovalcev, le da se to pot gorila ni le sprehodila skozi kader, temve~ se je ustavila, pogledala v kamero (in opazovalce) in se nekaj ~asa tolkla po prsih. Na veliko presene~enje so bili rezultati enaki; tudi tokrat je gorilo opazila le polovica preizku{ancev. Poskus dokazuje veliko mo~ koncentracije, zato bodimo pozorni, na kaj se osredoto~amo, saj so na{e ‘ivljenjske izku{nje rezultat misli, na katere se osredoto~amo in jih pre‘emamo s svojimi ~ustvi in prepri~anji.

D

ALI GLASBA LAHKO U^INKUJE NA SAMOMORE?

A

meri{kega sociologa Stevena Stacka z Wayne Stanje Univerza v Detroitu je zanimalo, ali obstaja povezava med glasbo in pogostnostjo samomorov v velemestih. S sodelavcem Jimom Gundlachom z Univerze Auburn v Alabami sta v raziskavi leta 1992 ugotovila, da teme v country glasbi, ki pojejo o lo~itvi med zakoncema, alkoholu, odtujenosti od dela in podobnih problemih, spodbujajo suicidno razpolo‘enje pri skupinah ljudi, ki so ‘e sicer bolj nagnjene k samomorom.

Rezultati metode multiple regresije, v kateri so zajeli 49 velemest, so pokazali, da je tam, kjer je na radiu in televiziji 20

21 08:07

22

23

24

25

ve~ country glasbe, ve~ja stopnja samomorov med populacijo belcev. Ugotovljeni u~inek je bil statisti~no neodvisen od lo~itev, prebivanja na jugu, rev{~ine in dostopnosti strelnega oro‘ja. Oktobra letos pa je bila ta raziskava izbrana na vsakoletni podelitvi nagrad »Ig Nobel« (sramotno) v Harvardu, kjer se nor~ujejo iz ponesre~enih znanstvenih raziskav.

Gundlach, ki je prejel nagrado, je povedal, da njegovi in kolegovi izsledki ne veljajo za dana{njo country glasbo, ki ni ve~ tako »grenka«. Vsekakor pa lahko glasba zelo mo~no stimulira na{a ~ustva, zato ni vseeno, kak{no glasbo poslu{amo, ~e ‘elimo biti v ‘ivljenju pozitivno naravnani.

D 26

27

28

11:32

29

30

12:53

-

JANUAR

31

1

2 08:25

05 -

Misteriji 5

PISMA

(Nadaljevanje s 4. strani.)

BODITE NARO^NIK, KER SE IZPLA^A MAGIC LIFE ZA NOVE NARO^NIKE Revijo Misteriji se vam izpla~a naro~iti, ker:

• • • • • •

je za naro~nike vedno cenej{a jo dostavimo na dom v vsakem vremenu jo boste brali vedno ‘e nekaj dni prej boste imeli neprestano popuste na ve~ sto krajih boste kupovali v prodaji po po{ti po 10 % ni‘jih klubskih cenah boste tudi v trgovinah kupovali s popustom in tako ‘iveli var~neje.

In darila?

Ob vpisu med nove naro~nike vam bomo razen kartice Kluba za zdravo ‘ivljenje podarili {e knji‘ico Petdeset doma~ih zdravil, ki delujejo ali pa Petdeset najbolj{ih dietnih nasvetov. Prve tri nove januarske naro~nike bomo nagradili z Magic lifom v najsodobnej{i izvedbi.

V decembru so Magic life dobili v dar: Iztok [tajer iz Ljubljane, Dragica Vra~ko iz Gornje Radgone in Ivanka Zajc iz Ljubljane. ^estitamo!

Zdaj je ~as, da postanete naro~nik tudi vi, ali da z naro~ilom revije obdarite va{e prijatelje. Pokli~ite 01/231 93 60 ali 031/662 092, po{ljite faks 01/230 16 27, ali sedite k ra~unalniku: e-mail: ara@zalozba-ara.si

Bodite naro~nik revije, katere ~as {ele prihaja! nenavadnega do‘ivetja. V spomin na mojo nenavadno in bistro babico. Hvale‘en vam bom.

Ferdinand, Kranj Kot vidite, objavljanj nenavadnih do‘ivetij nismo ukinili. [e ve~. Lani smo jih dodali osem strani poleti, sedaj pa jih dodajamo ‘e januarja. Na ‘eljo {tevilnih bralcev smo tudi za to {tevilko pripravili prilogo, v kateri objavljamo zgodbe, ki jih zbira in preverja na{ sodelavec Sebastjan Kole{a.

6 - JANUAR 05 -

NEXUS-ova MEDNARODNA

KONFERENCA 13.-15. maj 2005 Hotel Grand Krasnapolsky, Amsterdam, Nizozemska

Nagrada za zvestobo Spo{tovane bralke in cenjeni bralci! @elimo vam vse dobro in ker cenimo va{o zvestobo Misterijem, bomo vsak mesec med naro~niki revije iz‘rebali prejemnika posebne nagrade - solne lu~i.

Solna lu~ v va{em domu bo ustvarila prijetno ozra~je, njena zdrava svetlobna in energijska nihanja pa bodo pripomogla tudi k va{emu zdravju in dobremu po~utju.

Solno lu~ je v decembru prejela Marta Verbi~ iz Re~ice ob Savinji.

Solna lu~ samo za naro~nike Tri dni najnovej{ih informacij o: • tajnem programu vesoljskega oboro‘evanja • novih znanstvenih razlagah ‘itnih krogov • ruskih tajnih podatkih o NLP-jih • Enohovih prerokbah • tehnolo{ko naprednih starodavnih civilizacijah • novem svetovnem redu • kodeksu in du{enju alternativnega zdravstva • Zemljini resonanci in kontroli uma • vedski matematiki in tajni geometriji …

Sodelovali bodo ugledni predavatelji z vsega sveta, o katerih smo ‘e pisali v Misterijih: Valerij Uvarov, Laurence Gardner, Michael Horn, Richard Allan Miller in drugi.

Zalo‘ba TELEdisk, ki izdaja revijo NEXUS, ob tej prilo‘nosti organizira avtobusni prevoz v Amsterdam.

Na konferenci bo organiziran tudi prevod.

Za prijave in podrobne informacije pokli~ite v uredni{tvo Misterijev, telefon 01/231 93 60 in 031/662 092.

Gongova zvo~na kopel preobra‘a blokade, strahove in vodi v ekstazo bivanja

Zvok, ki ustvarja ti{ino H

olisti~ni zvok gonga, najbolj resonan~nega glasbila, prodira v notranjost telesa in vzvalovi vsako molekulo na{ega bitja. V zvoku gonga, pravijo, odzvanjajo vse mantre sveta, ki so jih ljudje uporabljali skozi dolga tiso~letja. Ko poslu{amo gongov oceanski Aum ali Om, lahko sli{imo veli~astno bu~anje vesolja.

Decembra je Slovenijo obiskal newyor{ki mojster gonga Don Conreaux. @e ve~ kot trideset let raziskuje zdravilno mo~ gonga, snema zgo{~enke, koncertira, pou~uje in z gongom tudi zdravi. Pod njegovo taktirko je v Ljubljani odzvenel prvi ve~ji gongovski koncert, s {estnajstimi gongi. Gongali so udele‘enci delavnice za gong terapevte in ve~ kot sto poslu{alcev popeljali na kozmi~no potovanje onstran ~asa in prostora.

Gong je najmo~nej{i izvor holisti~nih resonan~nih tonov in velja za prvotni arhetip holisti~nega zdravljenja. be telesa ali uma; strah ga je smrti. Nekje v ozadju mo‘ganov mu {e vedno ‘di mi{ljenje plazilcev in premo~rtni ego, zato ga vselej skrbi le zase in lastne potrebe.

Tako nima ~asa u‘ivati diha ‘ivljenja in odkrivati velike lepote ‘ivljenja in narave. Toda ~lovek ima nekaj ve~ kot druga bitja na Zemlji: veliko sposobnost razmi{ljanja, umetni{kega izra‘anja, filo-

zofskega razmi{ljanja, ~ustvovanja na vi{jih ravneh. Rad ima lepoto okrog sebe in v sebi, ne glede na to, ali je reven ali bogat. Gong prina{a sre~o in svobodo, da izkusimo lepoto ‘ivljenja.« Na to ka‘eta tudi dve na gong odtisnjeni mandarinski kitajski pismenki – tai loi – kar v prevodu pomeni »sre~a je prispela« ali »vse dobro prihaja«. Legenda pravi, da je Gautama Buda v {estem stoletju pred na{im {tetjem poslal menihe na daljni vzhod, da so poiskali gonge in na vsakega odtisnili to sporo~ilo.

LJUDJE SMO IDIOFONI Kot najmo~nej{i izvor holisti~nih resonan~nih tonov velja gong za prvotMojster gonga Don Conreaux ‘e ve~ kot trideset let raziskuje zdravilno mo~ gonga.

ZVO^NA KOPEL Nekdaj so igrali na sveti gong ob posebnih prilo‘nostih in naznanjali prihod vrhovnih duhovnov. Gong so uporabljali tudi za preganjanje strahu pred smrtjo.

Kot {amansko orodje je slu‘il prebujanju intuicije. Mojster gonga je bil v starodavnih ~asih nekaj tak{nega kot je danes terapevt. ^e so imeli ljudje du{evne te‘ave ali so bili obsedeni z duhovi, jim je gong mojster ustvaril zvo~no kopel. Legli so na hrbet v {avasano, polo‘aj trupla, ali v egip~anski polo‘aj mumije, ali pa so sedli v meditacijo. Silen zvok gonga jim je izgnal vse skrbi in strahove. Prenovil jih je, da so se po~utili ~ili, kot po dolgem, globokem spancu. Pomagal pa je tudi, da so se znebili nervoz svojega ega.

Mojster gonganja Don Conreaux pravi, da gong enako deluje na ljudi tudi danes: »Sodobni ~lovek se mo~no boji izgu-

-

JANUAR

05 -

Misteriji 7

Z VOK,

KI USTVARJA TI { INO

ni arhetip holisti~nega zdravljenja. Ko udarimo sredi{~e gonga, se oglasi temeljni ton, ki gong razdeli v zapletene harmonske in vozlaste vzorce. ^e nanj udarimo kamorkoli drugje, zazveni samo delno; sli{ali bomo le del njegove mo‘ne celote. Vsi delni zvoki, ki zvenijo na tak na~in, so povezani s sredi{~em, a le udarec po sredi{~u vsebuje vse mo‘ne dele.

Vsa glasbila, ki vibrirajo s prav vsakim elementom in ustvarjajo osnovne tone in delne tone, sodijo v dru‘ino idiofonov. Ti resonan~ni toni se imenujejo tudi resni~ni, ‘ivi ali organski, zato jih ~utimo v srcu. V zvo~nem polju se pojavi ~udovit vzorec kaosa delnih tonov, podoben tistemu, ki ga najdemo pri zdravi sr~ni mi{ici.

Tudi ljudje smo idiofoni. Kadar smo zdravi, smo podobni gongu. Holisti~ni toni na{ih teles, ~ustev, uma in duha ustvarjajo sodelujo~o mo~, ta pa vodi v sre~no in bogato ‘ivljenje. Ko resoniramo polno, reprodukcijske celice telesa delujejo optimalno, mo‘ganske funkcije pa delujejo z intuitivno mo~jo, zato ~utimo radost in notranji mir.

Zven gonga je podoben ‘ivljenju

~love{kega bitja. ^lovekova celovitost je namre~ {ele v zasnovi. Danes deluje bolj na temelju delnih, nepopolnih tonov. ^e ohranimo podobo gonga in se zavedamo, da je njegovo sredi{~e sveto mesto, se spomnimo, da je vsak od nas za~el najprej kot udarec v sredi{~e, se od tega sredi{~a lo~il in razcepil ter se zatekel v koti~ek, s katerim se ena~i in mu pravi »jaz«. Na{e poslanstvo je, da to sredi{~e znova o‘ivimo.

VLIJE MO^ IN ENERGIJO V funkcionalni harmoniji gonga se skriva odgovor na vpra{anje, zakaj gong dobro vpliva na vsa ‘iva bitja, rastline, ‘ivali in ljudi: »Gong vlije ~loveku mo~ in energijo, da lahko naredi, kar si ‘eli. Navadno smo sami sebi najve~ji sovra‘nik, saj vselej naredimo nekaj, kar nas ustavi pred tem, da bi dosegli, kar si ‘elimo.

Zaradi ~ustev, kot so sebi~nost, ljubosumnost in jeza, ~lovek zboli. Gong prebuja ustvarjalno svobodo in mo~ ter jasnost misli. Ljudje pridejo bolje v stik z

Po gongovskem koncertu v Ljubljani, kjer je zvenelo {estnajst gongov.

8 - JANUAR 05 -

Seminar

Dona Conrauxa Harmony program na otoku I‘u

20.-28. avgusta 2005 Informacije: 041 769 686, www.harmony.hr Tedenske gong zvo~ne kopeli, delavnice zdravilnega zvoka in {olanje zvo~nih terapevtov v Sloveniji: www.zdravduh.org mojca.morya@volja.net 031 826 345 Izvir d. o. o., @alec

modrostjo, ko re~ejo prave stvari na pravem mestu, ob pravem ~asu in na pravi na~in. Gong nas umije in odstrani vse ovire, na{a pot pa nam spet postane jasnej{a,« pravi Don Conreaux in meni, da bo v na{em novem stoletju gong postal glavno orodje zdravljenja, saj so neko~

Don Conreaux med gonganjem na I‘u.

-

JANUAR

05 -

Misteriji 9

Z VOK,

KI USTVARJA TI { INO

ZVENE^O PLO[^O SO ODKRILI NAKLJU^NO

G

onganje ni novost, saj so ljudje v Mezopotamiji in na Srednjem Vzhodu, kjer so danes Tur~ija,

Iran in Irak, na okrogle kovinske plo{~e udarjali ‘e 3500 let pred na{im {tetjem, na za~etku bronaste dobe. Zvene~o

plo{~o so odkrili naklju~no, ko so se topili kamni v pe~eh za peko kruha. Take pe~i so bile takrat, v ~asu poljedelske revolucije deset tiso~ let pred na{im {tetjem, zelo priljubljene in raz{irjene. Prva kovina, ki je pritekla iz pe~i, je bil kositer. Ko so pe~i postale {e bolj vro~e, se je iz kamnov topil baker. [tiri tiso~ let pred na{im {tetjem so bile pe~i dovolj velike in vro~e, da so odkrili zlitino, po kateri je bronasta doba dobila ime. Starodavni izdelovalci gongov so odkrili, da se kakovost brona pove~a, gong pa

postane bolj resonan~en in ima mo~nej{i zvok, ki dlje vibrira, ~e zlitini dodajo ko{~ke meteorskih kamnov, ki so prileteli iz vesolja. Tak{ni gongi so veljali za nekaj posebnega in so jih imeli za svete. Zgodnji alkimisti gongov seveda {e niso vedeli, da je bila posebna sestavina meteoritov nikelj, ker ga takrat na povr{ju Zemlje ni bilo, globoko iz njene notranjosti pa je bil tedanjim ljudem nedosegljiv. Danes ~istemu niklju dodajajo bron in sodobni tam-tam se je izbolj{al do ravni popolnosti, kakr{ne si starodavni izdelovalci gongov niso mogli niti zamisliti.

prerokovali, da bodo terapevti razli~nih zdravilnih metod, kot so joga, reiki, masa‘e in podobno, v podporo svojemu delu uporabljali tudi gong.

Gongova zvo~na kopel preobra‘a razli~ne blokade in

strahove ter nam odpira vrata v ekstazo bivanja. Holisti~ni ali resonan~ni zvoki ustvarijo polje nihajev, ki obrnejo tok zavesti od zunaj navznoter, proti viru ali praznini.

Absolutna polnost gongovega zvoka Om ustvari notranjo ti{ino. Poslu{alci povsem izginejo v zvo~nem polju. ^asa ni ve~, je samo {e notranji prostor. V tem brez~asnem, ve~nem prostoru lahko do‘ivimo notranje vizije, vpogled v svoja prej{nja ‘ivljenja ali prihodnost. Miselno, ~ustveno in snovno telo postanejo superprevodni in regenerativni. Napor, ki ga povzro~a odpor ega, se raztopi. V levi mo‘ganski polovici ne prevladujejo ve~ mo‘ganski valovi beta. Ko gostota zvo~nih celic v ozra~ju in mo‘ganih dose‘e dolo~eno to~ko, nastopi dematerializacija teles-

ne zavesti. Takrat ego izgine kot glavni vzrok bolezni.

Ljudje pri tem pogosto izgubijo ob~utek identitete s svojim telesom kot snovnim objektom. Meje telesa izginejo, kot da se {irimo in lebdimo v prostoru. Ko se zavemo obstoja zavesti brez telesa, se osvobodimo tudi strahu pred smrtjo. Zdi se, kot da sanjamo, ~etudi smo budni. Nismo ve~ omejeni na tridimenzionalni snovni svet. Ko plavamo v zvo~nih valovih, prispemo v pretanjeni eter svojega sanjskega telesa v ~etrti dimenziji.

Regeneracija in pomladitev sta najbolj u~inkovita prav v ~etrti dimenziji, ko se zavest jaza preneha me{ati z bolj razvito podzavestjo notranje inteligence. V njej lahko so~asno do‘ivljamo del in celoto; to je transcendenca. V frekvencah theta do‘ivljamo mo-

‘gansko sinhronost, ki je vizionarska ali prina{a razodetja, saj se lahko potopimo v vode aka{e, banke spominov, ki se imenuje tudi dvorana zapisov. V stanju theta spodbudimo zavest bivanja brez objekta in izbris negativnih do‘ivetij iz preteklosti ter deprogramiranje vsega, kar zavira prihodnji razvoj.

Gongove zvo~ne kopeli pove~ujejo ustvarjalnost in intuicijo. Avra, ‘ivci in imunski sistem se okrepijo, zato la‘je prisluhnemo notranjemu glasu na{e vi{je zavesti in ostanemo mirni tudi ob viharju bivanjskih ob~utkov. Po kopeli se osebni ego vrne v materialno zavest valovanja beta, a je bolj sposoben dose~i stanje nepristranskosti in nesojenja, torej popolno ravnovesje telesa in uma.

Andreja Paljevec

V uredni{tvu Misterijev smo pripravili zgo{~enko

Gong na kateri so posnetki gonganja slovenske poznavalke gonganja Mojce Malek in poljskega strokovnjaka Tomeka Czartoryskija.

Gong na CD stane 3.000 SIT, na njem je 52 minut glasbe, naro~ite pa ga lahko po povzetju na telefon (01) 549 17 92 ali (051) 307 777, ali kupite v trgovini Aurea v Hali A v BTC v Ljubljani, telefon (01) 541 17 60.

10 - JANUAR 05 -

D

Sodobni zdravstveni sistem je vodilni vzrok smrtnosti (4)

Zdravstveno varstvo res varuje?

P

ou~no je vedeti, kolik{na je stopnja umrljivosti pri medicinskih in kirur{kih postopkih. ^eprav moramo pred vsako operacijo pisno izraziti svojo privolitev, si mnogi no~emo priznati resni~nega tveganja. Ker so medicinski in kirur{ki posegi nekaj tako vsakdanjega, obstaja kolektivno prepri~anje, da so zagotovo potrebni in varni. @al je resnica druga~na: udele‘ba v alopati~ni medicini je eden najpogostej{ih vzrokov za smrt, pa tudi najdra‘ji na~in, da umremo.

Statisti~ne {tevilke o smrtnosti v projektu Stro{ki in izkori{~anje zdravstvenega varstva (»Healthcare Cost and Utilization Project« ali HCUP), ki ga vodi ameri{ka Agencija za raziskovanje in kakovost zdravstvenega varstva, odkrivajo zelo zanimive podatke. Ra~unalni{ki program HCUP, ki izra~unava letno statistiko umrljivosti za vse ameri{ke odpuste iz bolni{nice, nam pove le toliko, kolikor nam povedo kategorije, ki jih vna{ajo vanj. V tabelah in grafih navedene stopnje umrljivosti za posamezne medicinske postopke namre~ niso nujno posledica samih postopkov, temve~ samo ka‘ejo, da so s tem postopkom zdravljeni bolniki lahko umrli bodisi od svoje osnovne bolezni ali pa od medicinskega postopka.

Tako ne moremo natan~no vedeti, koliko ljudi je umrlo zaradi dolo~enega postopka. Prav tako ni posebnih kategorij za {kodljive stranske u~inke zdravil, spodletele kirur{ke operacije in zdravni{ke napake. Dokler ne bo teh kategorij, lahko splo{na statistika zakriva podatke o umrlih zaradi zdravni{kih napak.

Obstajata le kategoriji »zastrupitve in strupeni u~inki zdravil« in »komplikacije pri zdravljenju«, vendar so {tevilke smrtnosti v teh kategorijah zelo nizke in

Besedna zveza »zdravstveno varstvo« nam daje napa~no predstavo, saj alopati~na medicina ne prina{a zdravstvenega varstva, temve~ bolezni. jih ne moremo primerjati s {tevilkami iz raziskav, kot je denimo {tudija JAMA iz leta 1998, ki je ugotovila letno povpre~je 106.000 smrti zaradi napa~no predpisanih zdravil.

»BOLEZENSKO VARSTVO« Leta 1978 je Oddelek za tehnolo{ko ocenjevanje ali OTA (Office of Technology Assessment) poro~al, da je le »10 do

20 odstotkov vseh postopkov, ki se danes uporabljajo v zdravni{ki praksi, dokazano u~inkovitih s klini~nimi testi.« Leta 1995 je OTA primerjala zdravstveno tehnologijo v osmih dr‘avah: Avstraliji, Kanadi, Franciji, Nem~iji, Nizozemski, [vedski, Veliki Britaniji in ZDA. Spet se je izkazalo, da je v Zdru‘enih dr‘avah le malo klini~no testiranih medicinskih postopkov. V primerjavi z drugimi razvitimi dr‘avami je bila stopnja umrljivosti pri dojen~kih visoka, ‘ivljenjska doba pa nizka. ^eprav je poro~ilo staro skoraj deset let, v marsi~em velja {e danes. Za visoke medicinske stro{ke OTA krivi sistem svobodnega trga v medicini ter odsotnost politike zdravstvenega varstva na dr‘avni ravni. Opisuje neuspeh vladinih poskusov, da ohrani nadzor nad zdravstvenovarstvenimi stro{ki zaradi tr‘nih stimulacij in profitnih motivov pri financiranju in organiziranju zdravstvenega

Medtem ko si mi ‘elimo izbolj{ati zdravstveno varstvo, je cilj svobodnega podjetni{tva vse ve~je bolezensko varstvo.

-

JANUAR

05 -

Misteriji 11

Z DRAVSTVENO

VARSTVO RES VARUJE?

varstva, kar vklju~uje zasebno zavarovanje, bolni{ni~ni sistem, zdravni{ke storitve ter industrijo zdravil in medicinskih pripomo~kov.

Medtem ko si mi ‘elimo izbolj{ati zdravstveno varstvo, je cilj svobodnega podjetni{tva vse ve~je bolezensko varstvo. Tehnologija zdravstvenega varstva in njena ocena v osmih dr‘avah je tudi zadnje poro~ilo OTA, ki so jo ukinili leta 1995.

KIRUR[KE NAPAKE KON^NO PRIJAVLJENE 8. oktobra 2003 je {tudija JAMA ameri{ke vladne Agencije za raziskovanje in kakovost zdravstvenega varstva ali AHRQ (Agency for Healthcare Research and Quality) v letu 2000 dokumentirala 32.000 ve~inoma z operacijami povezanih smrti, ki so prinesle stro{ek 9 milijard ameri{kih dolarjev in 2,4 milijona dodatnih dni v bolni{nicah. V izjavi za medije ob izidu {tudije je direktorica AHRQ Carolyn Clancy priznala: »Ta {tudija je prvi neposredni dokaz, da so medicinske po{kodbe dejanska gro‘nja za na{o javnost in da ve~ajo stro{ke zdravstvenega varstva.« Na podlagi podatkov iz dvajsetih odstotkov dr‘avnih bolni{nic so analizirali 18 razli~nih kirur{kih komplikacij, kot so pooperativne infekcije, v ranah pozabljeni predmeti, ponovno odprtje operiranih ran in pooperativno krvavenje. V isti izjavi za medije so avtorji {tudije povedali: »Rezultati problema {e zdale~ ne razodevajo v celoti, saj je {e veliko drugih komplikacij, ki v bolni{ni~nih statistikah niso vklju~ene. To nam govori, da medicinske po{kodbe lahko pogubno delujejo na sistem zdravstvenega varstva. Raziskati je potrebno vzroke, zakaj prihaja do teh po{kodb, in poiskati na~ine, kako jih prepre~iti.« Eden od avtorjev, dr. Zhan, meni, da bi izbolj{ano zdravstveno delo, vklju~no s poudarkom na vestnej{em umivanju rok, lahko zmanj{alo stopnji obolevanja in umrljivosti.

12 - JANUAR 05 -

NEPOTREBNO RENTGENSKO SLIKANJE Ko so odkrili rentgenske ‘arke, nih~e ni poznal dolgoro~nih u~inkov ionizacijskega sevanja. V petdesetih letih prej{njega stoletja so bili mese~ni fluoroskopski pregledi pri zdravniku rutina. Rutinsko so uporabljali tudi rentgenske ‘arke

O dnevni stopnji iatrogenskih smrti v bolni{nicah, domovih za ostarele in psihiatri~nih bolni{nicah bi morali redno poro~ati, kakor poro~ajo o stopnji onesna‘enosti v zraku. na nose~nicah za merjenje velikosti medenice in diagnozo dvoj~kov. Kon~no so v 37-ih porodni{nicah opravili {tudijo, v kateri je bilo zajetih 700.000 otrok, rojenih med leti 1947 in 1964. Umrljivost

Dr. Gofman pravi, da so rentgenski ‘arki zlasti {kodljivi v kombinaciji s slabo prehrano, kajenjem, splavi ter uporabo kontracepcijskih tablet.

za rakom je bila med otroki, katerih matere so bile med nose~nostjo na rentgenu medenice, za 40 odstotkov vi{ja kot pri otrocih, katerih matere niso bile na rentgenu.

Danes koronarna angiografija obsega nasilen kirur{ki poseg, pri katerem skozi ‘ilo v dimljah vstavijo cevko in jo potisnejo vse do srca. Da bi med tem postopkom dobili koristne informacije, skoraj nepretrgano slikajo z rentgenom, najmanj{e doze so med 460 in 1580 mRem. Najmanj{e sevanje v rutinskem rentgenskem slikanju prsnega ko{a je 2 milirema. Rentgensko sevanje se kopi~i v telesu in dobro je znano, da ionizacijsko sevanje od rentgenskih postopkov povzro~a mutacijo genov. Lahko samo ugibamo, kak{ne zdravstvene posledice pu{~a tako visoka stopnja sevanja. Strokovnjaki dejanske u~inke zavijejo v statisti~ni ‘argon: »Tveganje obolevnosti za rakom zaradi izpostavitve rentgenskim ‘arkom je ocenjeno s {tirimi primeri na en milijon pri 1,000 mRem.« Toda dr. John Gofman, doktor medicine, ki je odkril uran-2323 in ‘e 45 let prou~uje u~inke sevanja na zdravje, je v petih znanstveno dokumentiranih knjigah podal prepri~ljive dokaze, da so rentgenski ‘arki, CT slikanje, mamografija in fluoroskopija povzro~ili 75 % novih obolenj za rakom.

V 700 strani dolgem poro~ilu Sevanje pri medicinskih postopkih v patogenezi raka in ishemi~nih bolezni srca je pokazal, da ob ve~anju {tevila zdravnikov na nekem geografskem podro~ju, ko se pove~a tudi {tevilo rentgenskih testov, porastejo obolevnost za rakom in ishemi~ne bolezni srca. Dr. Gofman pravi, da so rentgenski ‘arki zlasti {kodljivi v kombinaciji s slabo prehrano, kajenjem, splavi ter uporabo kontracepcijskih tablet.

Napoveduje, da bo v naslednjih desetih letih ve~ kot 100 milijonov prezgodnjih smrti posledica ionizacijskega sevanja.

V knjigi Prepre~evanje raka na dojki (Preventing Breast Cancer) dr. Gofman pravi, da je rak dojke vodilni vzrok smrti med ameri{kimi ‘enskami v starosti

ZDRAVSTVENO

VARSTVO RES VARUJE?

stotka v letu 1841 na 17 odstotkov med 44-imi in 55-imi leti. Ker je tkiv letu 1883. vo v dojkah izredno ob~utljivo na sevanje, lahko mamografije povzroBeseda histerija izhaja iz latinske ~ajo raka. Nevarnost {e pove~ajo »hystera«, kar pomeni maternica. genetski ustroj, predhodna benigna Dr. Adriane Fugh-Berman je iz~rpobolelost dojk, umetna menopavza, no dokumentirala, da v ameri{ki debelost in hormonsko neravnomedicini obstaja tradicija prekomervesje. nega {tevila medicinskih in kirur{kih postopkov na ‘enskah. Le sto Celo rentgensko slikanje zaradi let nazaj so mo{ki zdravniki zakljubole~in v hrbtu lahko pripelje do ~ili, da ‘ensko psiholo{ko neravnopohabitvene operacije. Dr. Sarno, vesje izvira iz maternice. Ko so izpoznan ortopedski kirurg v New Yorpolnili operacijo za odstranitev maku, je odkril, da rentgenske slike ne ternice, je to postalo »zdravilo« za poka‘ejo vedno pravega stanja. V du{evno nestabilnost, posledica pa svojih knjigah razlaga njegove razije bila fizi~na in psihi~na kastracija skave normalnih ljudi, ki niso imeli Eni tretjini Ameri~ank so pred menopavzo kirur{ko ‘ensk. ^eprav so ameri{ki zdravniprav nobenih bole~in v hrbtu, a jim odstranili maternico. ki s~asoma spoznali svojo zmoto, je rentgen pokazal nepravilnosti na hrbtenici. Druge {tudije pa so pokaza^e bi te {tevilke na podlagi podatkov- ‘enske {e vedno obravnavajo druga~e le, da nekaterim ljudem z bole~inami v ne baze HCUP prestavili v dana{nje raz- kot mo{ke. Fugh-Bermanova navaja, da: hrbtu rentgen ni~ ne poka‘e. Po mnen- mere, bi bilo leta 2001 skupno {tevilo • letno opravijo na tiso~e profilakti~nih ju dr. Sarna ni nujno, da sploh obstaja odpustov iz bolni{nice v ZDA 37 milijo- amputacij dojk povezava med bole~inami v hrbtu in nov. Zgornji podatki ka‘ejo, da 24 % teh so eni tretjini Ameri~ank pred menonepravilnostmi na hrbtenici. Toda ~e sprejemov v bolni{nico sploh ni potreb- • pavzo kirur{ko odstranili maternico ima nekdo bole~ine v hrbtu in mu rent- nih. To pomeni, da je na leto 8.925.033 gen po naklju~ju poka‘e nepravilnost na ljudi izpostavljenih nepotrebnim zdrav- • ‘enskam pogosteje predpi{ejo zdravihrbtenici, operacija bole~in v hrbtu ne ni{kim posegom v bolni{nicah, kar po- la kot mo{kim popravi, jih {e poslab{a, ali pa iz ~love- meni skoraj 9 milijonov potencialnih • ‘enskam dajejo mo~na zdravila za prepre~evanje bolezni, kar pa zaradi ka naredi trajnega invalida. iatrogenskih dogodkov. stranskih u~inkov le zamenja eno bolePoleg tega zdravniki pogosto predpizen z drugo {ejo rentgen, da jih ne bi mogli obto‘iti »@ENSKA« MEDICINA malomarnosti, saj tako naredijo vtis, da Poglejmo si {e medicinsko iatrogenezo • opazovanje ploda ni podprto z raziso poizkusili prav vse. Zdi se, da zdrav- ‘ensk. Dr. Martin Charcot (1825-1893), skavami in ga CDC ne priporo~a, saj niki bolj skrbijo za lastne strahove kot zelo ugleden in najbolj znan zdravnik ‘ensko priklene na bolni{ni~no posteljo za interese svojih bolnikov. svojega ~asa, ki je delal v pari{ki bolni{- in pove~a tveganje za carski rez nici La Salpetriere, je postal strokovnjak • za normalne procese, kot sta menoNEPOTREBNO BIVANJE pavza in porod, dajejo mo~na zdravila V BOLNI[NICAH • hormonska HRT terapija ne prepreRentgenski ‘arki, ~uje bolezni srca ali demence, pove~a pa Dva zdravnika sta leta 1986 v {tudiji tveganje raka na dojkah, bolezni srca, CT slikanje, mamografija o nepravilni hospitalizaciji pregledala kapi in vnetje ‘ol~nika 1132 zdravni{kih zapisov. 23 odstotkov in fluoroskopija vseh sprejemov je bilo neprimernih, doLahko bi {e dodali, da hormonske datnih 17 odstotkov pa bi lahko obravso povzro~ili 75 % novih nadomestke po menopavzi uporablja navali v ambulantah. Neprimernih je bitretjina ‘ensk. Te {tevilke so pomembne obolenj za rakom. lo tudi 34 odstotkov vseh dni v bolni{v lu~i mo~no razgla{ane Raziskave o nici. V letu 1990 je bilo 23,5 odstotkov zdravstveni iniciativi ‘ensk, ki so jo moneprimernih sprejemov v bolni{nico. za histerijo in je postavil to diagnozo rali pred~asno ustaviti, ker je bila pri Druga {tudija iz leta 1999 je potrdila {te- povpre~no desetim ‘enskam na dan, ~e- skupini ‘ensk, ki so jemale sinteti~ne vilko 24-ih odstotkov neprimernih spre- prav so bile ve~inoma le nevroti~ne. Ta- nadomestke estrogena-progestina (HRT), jemov, kar ka‘e na stalen vzorec od leta ko je {tevilo hospitaliziranih ‘ensk z stopnja umrljivosti vi{ja.

1986 do 1999. ugotovljeno histerijo naraslo z enega odKa. Ma.

D

-

JANUAR

05 -

Misteriji 13

Globalen zlo~in s kemijo v atmosferi tudi v Evropi in Sloveniji

Projekt ZDA zastruplja na{e nebo S

li{i se kot neverjetna grozljivka.

Najnovej{e raziskave pa so potrdile, da v okviru projekta Shield spu{~ajo ameri{ka letala tudi v Evropi v nebo nevarno aluminijevo zmes. Oblaki kemije naj bi zemeljsko atmosfero ohladili in sanirali sloj ozona, stranski u~inek pa je nepredvidljiva {koda za zdravje in okolje …

V novembrski {tevilki Misterijev nas je bralec Franc iz Ptuja opozoril na pojav, ki ga je opazovalo `e zelo veliko ljudi v Evropi, ko pet do petnajst letal kri`ari v vi{ini {estih kilometrov, nakar se iz trakov kondenzirane vlage v eni uri oblikujejo gosti »oblaki«; po dveh do petih urah se med opazovalcem in prej modrim nebom naredi megla, ki ovije vse nebo, temperatura zraka in zra~na vlaga drasti~no padeta, sledijo pa mraz, su{a in sopara. Modrine neba na obzorju ne vidimo ve~; vidi se samo {e bled bel trak, ki izdaja letalske akcije brizganja kemije v na{e ozra~je.

Svetovna zdravstvena organizacija ocenjuje mo‘no {tevilo ‘rtev Shield projekta na dve milijardi v predvidenem roku trajanja projekta – 50 let. katerem sta priporo~ila, da se Welsbachovi delci {kropijo v stratosfero.

Welsbachovi delci so metalni oksidi, ki toploto, ki zaradi toplogrednih plinov ne more iz zemeljske atmosfere, v bli`ini Zemlje preobrazijo v infrarde~e valove.

Te valove se nato odvaja v vesolje, da pride do za`elenega ohlajanja. Po opisu v patentu je potrebno pri tem dodajati letalskemu gorivu minimalno majhne metalne delce, da jih pogon letala ob izgorevanju izpihne. To so predvsem aluminijevi oksidi v obliki prahu ter bari-

jeve soli, ki jih na nebu vidimo kot bele puhaste trakove.

Analize na Lawrence Livermore National Laboratory v Kaliforniji, kjer sta Chang in Shih med drugim opravljala svoje raziskave, so pokazale, da naj bi se segrevanje Zemlje tako zmanj{alo do 85 odstotkov. Tudi stro{ki so sprejemljivi: za projekt »Chemtrail« (Kemi~ni repi) je treba letno investirati pribli`no eno milijardo dolarjev, kar je relativno nizka vsota v primerjavi z dobi~ki, ki vsako leto s tem pritekajo naftni, voja{ki in kemi~ni industriji.

Zeleno lu~ za ta izjemno rizi~en projekt so verjetno dali, ko se je anga`iral tudi dr. Edward Teller, ustanovitelj Livermore Laboratory in v svetu znan kot o~e nevtronske bombe. Od leta 1994 do 1998 je Teller intenzivno lobiral za livermorsko »metodo biofizikalne redukcije globalnega ogrevanja« in predlagal obse`ne pilotske preizkuse; najprej nad ZDA, potem pa {e nad »prijateljskimi de`elami«.

KAJ TI^I ZA TEM? Najmanj dvanajst let `e i{~ejo raziskovalci in strokovnjaki strategije proti stalno napovedovani klimatski katastrofi. Marca 1991 sta ameri{ka biokemika kitajskega porekla David Chang in I-Fu Shih pod okriljem Hughes Aerospace, velikana na podro~ju zra~nih in vesoljskih poletov, patentirala »Stratosferi~no Welsbachovo nasi~evanje za zmanj{anje globalnega segrevanja«, v

14 - JANUAR 05 -

PRODOR VOJNEGA LETALSTVA

Letalo tukaj pre~ka sled, ki jo je `e prej povleklo drugo letalo; jasno je razvidno, da ne gre za oblak, pa tudi ne za kondenz od navadnega letala. Posneto v Ljubljani, Nove jar{e, oktober 2004.

Junija 1996 je polkovnik Ameri{kega letalstva Tamzy J. House v {tabu predstavil disertacijo »Voja{ko obvladovanje vremena 2025«.

Tam v poglavju »Modificiranje vremena« svetuje prikrito manipuliranje vremena, da se po vsem svetu povzro~ijo klimatske katastrofe, kot so su{e in poplave. Potem naj bi siste-

P ROJEKT ZDA

ZASTRUPLJA NA { E NEBO

mati~no za~eli objavljati, kak{ne OHLAJEVANJE mo`nosti vplivanja na vreme IN TVORBA OZONA vojska `e ima. Javnost bi potem hitro zaprosila intervencijo in S projektom Chemtrail naj ne bi zmanj{ali samo toplote, ki pomo~ vojske proti klimatskim jo oddaja Zemlja, temve~ tudi katastrofam, ki so jih »re{itelji« v resnici sami povzro~ili. sevanje ultravijoli~ne svetlobe.

Toplota se zmanj{a zaradi razMaja 2003 se je nek znanstvepr{ene barijeve soli, ki v zgorni sodelavec v projektu Chemnjih slojih atmosfere oksidira v trail obrnil na spletno stran www. barijev oksid. Ta ima lastnost, da holmestead.com (ki jo urejajo ve`e ogljikov dioksid kot glavkritiki Chemtraila) in odgovoni dejavnik segrevanja Zemlje. ril na {tevilna vpra{anja o proUltravijoli~no sevanje pa se gramu {kropljenja v atmosfero. zmanj{a zaradi skupnega deloPod imenom Deep Shield se vanja barija in prahu iz aluminipredstavlja kot kriti~ni dr`avljan, ki je zaradi skrbi v zvezi s Ta dva posnetka sta bila narejena v razmiku petih minut. Vidi ja, ki ustvarita difuzno elektri~klimo planeta postal prepri~an se, da je sled Chemtraila, ki je prej bila tanka, sedaj {ir{a. Pri no polje. To polje lahko iz letal, navadnih letalskih kondenzih se sled hitro zmanj{a in izgine. pa tudi iz Zemlje obsevajo z eksnasprotnik Chemtrailov.

Ljubljana, Nove jar{e, oktober 2004, proti ve~eru. tremno nizkofrekven~nimi raPo njegovem mnenju je prodijskimi valovi (ULF), kar prijekt Chemtrail krizna re{itev, da pelje do mo~nega elektrostati~bi zaustavili hitro ogrevanje Zenega izpraznjevanja med atmomljine atmosfere in zagotovili sfero in stratosfero, nakar se pre`ivetje vsaj dela ~love{tva. umetno ustvarja ozon.

Uradno se projekt imenuje »The Stranski u~inek tako obdeShield« in se izvaja z uporabo lanih slojev oblakov so suhi viWelsbach-patenta vsaj od leta harji ali neurja brez padavin.

1995. Svetovni projekt deluje v Nabiti sloji zraka reagirajo na okviru OZN in je pod mednatvorbo ozona s pravo nevihto z rodnim nadzorom. Upravlja ga bliskanjem. Taki suhi viharji so samo za to organiziran oddelek bili to poletje v severozahodni Svetovne zdravstvene organi[vici najmanj dvajsetkrat, ~ezacije, ki izvajanja delegira Natu prav jih prej nikoli ni bilo. in velikim civilnim letalskim dru`bam ter jih koordinira. PoV vro~inskih ~asih posebno veljni{ka struktura znotraj Shipogosto {kropijo v atmosfero eld projekta je strogo hierarhi~na; infor- 60 do 80 milijonih letno. Ti stranski u~in- prav vzdol` nevihtnih front, ko se le-te macije se dajejo naprej samo, ~e je to za ki se zdijo Svetovni zdravstveni orga- oblikujejo. Letala s tankerji takrat kri`aprojekt potrebno. nizaciji in CDC o~itno sprejemljivi gle- rijo gor in dol pred temnimi nevihtnimi de na gro`njo klimatskega kolapsa ozi- oblaki. roma gospodarske recesije.

VRA^UNAN RIZIKO Deep Shield pravi, da naravna elekChemtrails spravljajo v zrak te`ka tri~na izpraznitev vzdol` nevihtnih front Svetovna zdravstvena organizacija ocenjuje mo`no {tevilo `rtev Shield pro- voja{ka letala, pa tudi linijska letala ve`e prah, saje in drugo onesna`enje, da jekta na dve milijardi v predvidenem mednarodnih letalskih dru`b. Teko~ina se zrak o~isti. Ta u~inek je za kontrolo roku trajanja projekta, ki je 50 let. To je se pod pritiskom brizga iz cistern po ce- klime neza`elen, ker skozi o~i{~eno atletno 40 milijonov ljudi. Vra~unana je veh in {obah vzdol` letalskih kril. Ker mosfero pride na Zemljo posebno velipredvsem zgodnej{a smrt starej{ih oseb je skupna koli~ina potrebnega {kropiva ko infrarde~e svetlobe. Da bi to preprein ljudi z boleznimi dihal. Drugi viri, na nekaj sto litrov razmeroma majhna, je ~ili, je potrebno {e ve~ {kropiti. Ugoden primer ameri{ki Center for Disease Con- mogo~e cisterne namestiti v strani{~ih u~inek pa je, da {kropljenje nevihtnih trol (CDC) iz Marylanda govori o mo`- letal, ali pa jih privarijo v cisternah za front okrepi intenzivnost neviht in tako nih treh do {tirih milijardah mrtvih ali gorivo. spodbuja tvorbo ozona.

-

JANUAR

05 -

Misteriji 15

P ROJEKT ZDA

ZASTRUPLJA NA { E NEBO

KAKO PREPOZNAMO CHEMTRAILOV OBLAK?

^

e opazujemo nebo en dan med {kropljenjem kemikalij, bomo videli, da {tevilna letala ne pu{~ajo za seboj nobenih kondenznih ~rt, ~eprav letijo v podobni vi{ini kot letala s {kropivom. Pri Chemtrailih pa vedno nastajajo debeli kondenzni trakovi, ki se ne razblinijo v nekaj sekundah ali minutah, temve~ za~enjajo sami oblikovati sloje oblakov.

V Chemtrail oblakih se

za razliko od naravnih oblakov {e po nekaj urah prepozna prvotna sled gibanja letala. [irijo se v dveh do petih urah v plast oblakov, ki je vedno bolj tesna, najprej bela, nato pa siva. V nasprotju s pri~akovanim de`jem in povi{ano vlago zraka so ob {kropljenju Chemtrailov vedno posebno nizke vrednosti zra~ne vlage med 30 in 35 %, iz takih oblakov pa potem nikoli ne de`uje. Ti umetni oblaki so tudi vedno brez robov in za-

BELO NEBO Po intenzivnem {kropljenju kemikalij v ozra~je postane nebo bolj belo. To je posledica razpr{enega prahu aluminija, pa tudi zbranih kapljic kondenza (pritrjenih na pajkovi mre`i podobnih polimernih verigah), ki so prime{ane Chemtrail teko~ini. V polimerni me{anici, ki je potrebna, da se aluminijev prah dalj ~asa zadr`i v zraku, pride pri izpihovanju do kristalizacije. Prav zato je idealni dele` aluminija dvomljiv in te`ko dolo~ljiv, saj preve~ aluminija pripelje do prehitrega padca polimerske spojine aluminija in ledenih kristalov.

V ZDA se je izkazalo, da sestavo Chemtrailov neodvisno od dr`avnih financerjev ni enostavno analizirati. Po {kropljenju razmeroma hitro pride do disperzije in hitrega padca koncentracije zraka, zbiranje vzorcev zraka v vi{ini {est kilometrov pa je tudi zelo drago.

Kljub temu jim je uspelo narediti nekaj

Mo`no je, da Chemtraili nanobakterije posebej hranijo in transportirajo na Zemljo, kjer lahko pridejo v na{e dihalne poti in plju~a.

16 - JANUAR 05 -

pacani. Opti~no posebno izstopajo, ~e visijo nad naravnimi kumulusi in slednje kon~no pogoltnejo.

Pri pr{enju Chemtrailov je tudi zna~ilno, da se pet do petnajst letal zbere v skupine dveh do treh letal, ki stalno kri`arijo sem ter tja in pu{~ajo za seboj paralelne sledi, geometri~ne mre`e ali ponavljajo~e se kri`ne vzorce.

Chemtrail serije {kropljenja v stratosfero se opravljajo v glavnem v tedenskem rit-

mikroskopskih analiz: sinteti~na nosilna substanca delno z neznano sestavo je imela pri ponovljenih analizah sledi (dozdevno neradioaktivnih) barijevih soli in najmanj{e delce aluminija v sedemkrat ve~ji koncentraciji kot v navadnem zraku.

POSLEDICE ZA ZDRAVJE Raziskave zdravstvenih posledic so bolj preproste. V dnevih in tednih po {kropljenju to~no ozna~enih podro~ij v ZDA je bilo mogo~e statisti~no preveriti pove~anje naslednjih simptomov: spontane krvavitve iz nosu pri intenzivnem izpostavljanju, te`ave z dihanjem, glavoboli, motnje v ravnote`ju in kroni~na utrujenost. Pogostej{e so bile epidemije gripe, astme, vnetja mre`nice in kratkoro~ne izgube spomina.

Ko je ameri{ko letalstvo v za~etku {estdesetih let za~elo analizirati stratosfero, je to prineslo nekaj zanimivih rezultatov. Znanstveniki so na{li v vzorcih iz stratosfere veliko bakterij, trosov gliv in virusov, ki jih na povr{ini Zemlje nismo poznali. V stratosferi so oblike `ivljenja, ki so {e manj{e kot bakterije.

Ko je dr. Robert Folk, ki jih je odkril, delal poskuse z lahkimi metali kot hranilno raztopino za svoje nanobakterije, se je aluminij pokazal kot njihova najljub{a hrana! Mo`no je torej, da Chemtraili

mu. [kropijo prete`no pono~i, da bi {kropljene megle dvigujo~i topli zra~ni sloji potegnili v vi{ino. [kropijo tudi v zgodnjih jutranjih urah. Ker se ob lepih dnevih brez oblakov ultravijoli~no sevanje zelo hitro okrepi, ob takih dnevih {kropijo skoraj vedno. Najbolj{i ~as za opazovanje je zgodaj zjutraj ob dnevih, za katere je obljubljeno jasno, son~no vreme.

nanobakterije posebej hranijo in transportirajo na Zemljo, kjer lahko pridejo v na{e dihalne poti in plju~a. Kako na to reagira ~lovekov obrambni sistem, lahko le ugibamo.

PRIKRIVANJE O^ITNEGA Zakaj `elijo obdr`ati v tajnosti eksperimente z na{im vremenom, ki se izvajajo po svetu najmanj od leta 1999? [kropljenje Chemtrailov v atmosfero je v nasprotju z mnogimi mednarodnimi dolo~ili za ohranjanje okolja, s temelji nacionalne suverenosti in za{~ito zra~nega prostora. Anonimna letala pu{~ati v promet je ilegalno celo v ~asu vojne, zato letala vzletajo in pristajajo izklju~no na letali{~ih Ameri{kega letalstva, ki ima na dolo~enih podro~jih (npr. v Nem~iji) obse`ne pravice.

Dodajmo {e vpra{anja jamstva pri dokazanih po{kodbah tako pri ljudeh (bolezni, psihi~ne prizadetosti) kot v okolju (jamstvo v mednarodnem pravu). Kako naj bi postopali z zahtevki za pla~ilo nastale {kode, ki bi jo vlo`ile okoljevarstvene skupine in kako se odzvati na ogor~eno reakcijo javnosti? Glede na daljnose`nost tako nastalih problemov se seveda priporo~a tajnost; ~e bi zveze postale javno znane, bi program Chemtrail zelo verjetno morali zaustaviti, vsaj v Evropi.

D

Sinteti~na kri, ki ni narejena po pravilih, obeta ve~ kot dosedanji poizkusi krvnih nadomestkov

Umetna kri [

tevilni dosedanji poskusi razvijanja sinteti~ne krvi so propadli zaradi napa~nih osnovnih predpostavk, iz katerih so izhajali raziskovalci. Tako trdi nekaj znanstvenikov, ki so nedavno oznanili, da se je nov krvni nadomestek, pri izdelavi katerega so izhajali iz alternativnih predpostavk, v prvi fazi poskusov obnesel zelo obetajo~e.

Znanstveniki si ‘e desetletja prizadevajo razviti ustrezen nadomestek ~love{ke krvi. Umetna kri bi re{ila mnoge probleme zaradi pomanjkanja krvi, poleg tega pa bi prepre~ila te‘ave, ki jih imajo {tevilni pacienti zaradi oku‘enih zalog krvi. Umetna kri bi bila idealna re{itev, saj bi jo lahko prejel prav vsak posameznik, ne da bi se bilo treba bati zavrnitve organizma.

V primeru nesre~ bi ranjenci lahko transfuzijo krvi prejeli takoj, brez predhodnih testov za ugotavljanje krvne skupine. Kri s podalj{anim rokom trajanja, ki je ne bi bilo potrebno skladi{~iti na hladnem, bi bila idealna za uporabo v naravnih in drugih nesre~ah, vojnah ter v oddaljenih krajih.

Umetna kri bi re{ila mnoge probleme zaradi pomanjkanja krvi, poleg tega pa bi prepre~ila te‘ave, ki jih imajo {tevilni pacienti zaradi oku‘enih zalog krvi. nost privla~enja kisika, da ga zlahka oddaja.

V zadnjem desetletju so testiranja razli~nih nadomestkov veliko obljubljala, a le v za~etni fazi. V kasnej{em postopku so mnogi imeli katastrofalne u~inke: povzro~ali so sesedanje kapilar, ~emur je sledila prekinitev dotoka kisika v tkiva.

Po mnenju ve~ine raziskovalcev je bilo razlog za to dejstvo, da v umetno izdelani krvi hemoglobin prosto plava,

namesto da bi ga obdajala rde~a krvna telesca. Prosto plavajo~i hemoglobin pa lahko prodre v medceli~ni prostor in tam uni~uje molekule du{ikovega oksida, ki skrbijo za to, da ostajajo krvne ‘ile prehodne.

NOVA DOGNANJA Marcos Intaglietta s kalifornijske univerze v San Diegu je eden od malo{tevilnih znanstvenikov, ki trdijo, da so za neuspehe krive fizikalne zna~ilnosti krvnih nadomestkov. Pravi, da le-ti red~ijo kri in tako zmanj{ujejo silo, ki deluje od strani na povr{ino kapilar, kar pripelje do vazokonstrikcije.

Tudi izdelovanje umetne krvi z nizko sposobnostjo privla~enja kisika je napaka, trdi Robert Winslow, ustanovitelj dru‘be Sangart, ki se v San Diegu ukvarja z razvijanjem krvnih nadomestkov. Krvni nadomestki, ki so trenutno v uporabi, oddajajo kisik v arterije na-

VELIKE VARNOSTNE TE@AVE Doslej se je raziskovanja umetne krvi lotilo ‘e ve~ dru‘b, ki pa so druga za drugo opustile svoja prizadevanja, kot ka‘e zaradi varnostnih te‘av.

Ve~ina krvnih nadomestkov temelji na razli~nih oblikah hemoglobina, proteina, ki v ve~ini ‘ivih bitij prena{a kisik po telesu. Pri raziskavah so doslej upo{tevali na~elo, da mora biti krvni nadomestek redkej{i od krvi, da la‘je kro‘i, poleg tega pa naj bi imel nizko sposob-

Nekateri menijo, da morajo biti nadomestki gostej{i od prave krvi.

-

JANUAR

05 -

Misteriji 17

UMETNA

KRI

Kri s podalj{anim rokom trajanja, ki je ne bi bilo potrebno skladi{~iti na hladnem, bi bila idealna za uporabo v naravnih in drugih nesre~ah, vojnah ter v oddaljenih krajih.

Z Zdravjem BREZPLA^NO na po~itnice!

Postanite naro~nik revije Zdravje in se potegujte za privla~ne mese~ne nagrade.

1. nagrada

SEDEMDNEVNE PO^ITNICE ZA DVE OSEBI V TERMAH DOBRNA 2. nagrada

ZBIRKA SEDMIH KNJIG KAKO 3. nagrada

POLLETNA NARO^NINA NA REVIJO MISTERIJI Dodatno pa {e …

BREZPLA^NA KNJI@ICA za vsakega novega naro~nika. Izbirate lahko med: knji‘ico 50 DOMA^IH ZDRAVIL, KI DELUJEJO ali knji‘ico

50 NAJBOLJ[IH DIETNIH NASVETOV Vsak naro~nik prejme tudi kartico Kluba za zdravo ‘ivljenje, s katero uveljavlja vrsto ugodnosti.

Pohitite in si naro~ite Zdravje na dom!

Revija Zdravje je tudi lepo darilo prijateljem.

Telefon: (01) 231 93 60, (051) 307 777 E-po{ta: ara@zalozba-ara.si Naslov: Zdravje, [martinska 10, 1000 Ljubljana Letna naro~nina - samo 8.640 SIT (pla~ila je mo`no v dveh obrokih).

18 - JANUAR 05 -

mesto v kapilare, kot se to dogaja v ~love{ki krvi. Ta prezgodnji izpust lahko sam po sebi spro‘i vazokonstrikcijo, meni Winslow.

V dru‘bi Sangart so te nove hipoteze upo{tevali pri razvoju krvnega nadomestka z imenom MP4. Ta vsebuje molekule hemoglobina, ki so prekrite s polietilen glikolom, zaradi ~esar so debelej{e, teko~ina pa je gostej{a in bolj viskozna kot normalna kri. Zaradi prevleke je pri MP4 sposobnost privla~enja kisika ve~ja kot pri drugih nadomestkih.

Raziskave so pokazale, da MP4 oddaja kisik v kapilare, kar je bil tudi namen raziskovalcev.

manj{a koli~ina nadomestka kot prave krvi. Raziskovalci to pripisujejo dejstvu, da nadomestek sprosti kisik le na mestih, kjer je njegova raven najni‘ja.

Je domneven uspeh MP4 dokaz, da imajo Winslow in njegovi kolegi prav?

Ne nujno, odgovarja John Olson, strokovnjak za krvne nadomestke z univerze Rice v Houstonu, Teksas. Prepri~an je, da MP4 deluje dobro le zato, ker je oblo‘ena molekula hemoglobina prevelika, da bi se vrinila v medceli~ni prostor in uni~evala du{ikov oksid. Viskoznost in sposobnost privla~enja kisika po njegovem najbolj verjetno nista klju~na dejavnika.

Intaglietta pa v odgovor postre‘e z rezultati nedavnih eksperimentov, ki ka‘ejo na pomembnost viskoznosti. Ko pacient izgublja kri, mu najprej takoj da-

OBETAVNI POIZKUSI NA @IVALIH Pred kak{nim mesecem so pri Sangartu objavili pozitiven rezultat raziskave na pribli‘no dvajsetih pacientih, ki so jo opravili na [vedskem.

Podrobnosti {e niso razkrili, ohrabrujo~i pa so bili ‘e preizkusi, ki so jih izvedli na pra{i~ih, saj pri njih po transfuziji MP4 niso opazili znakov vazokonstrikcije.

Poskusi na hr~kih, ki so izgubili veliko krvi, so pokazali, da so po transfuziji MP4 uspevali celo bolje, kot ~e bi prejeli pravo kri. Pri teh ‘ivalih je bila namre~ za oskrbo tkiv s kisikom potrebna

jo slano vodo, da nadomestijo izgubljeni volumen. Preve~ slane vode kri razred~i, temu pa sledi vazokonstrikcija.

Intagliettova ekipa je dokazala, da v primeru, ~e ‘ivalim damo »raz{irjevalec plazme«, ki ima ve~jo viskoznost kot raztopina vode in soli, ostanejo njihove kapilare prehodne. @ivali, ki prejmejo tak{en raz{irjevalec, ‘ivijo dlje od tistih, ki so dobile slano vodo, pa ~eprav jim kisik v krvi pade na raven, ki obi~ajno povzro~i smrt.

Ra. Pu.

D

Nova knjiga o odkrivanju preteklih in prihodnjih ‘ivljenj

Ali nas obiskujejo krononavti?

Z

amisel o reinkarnaciji danes ni ve~ dru‘beno nesprejemljiva; nedavna Gallupova anketa je pokazala, da kar 58 odstotkov Ameri~anov verjame v pojem reinkarnacije.

Knjiga Bruca Goldberga Prej{nja ‘ivljenja – prihodnja ‘ivljenja je na tem podro~ju klasik, njena posebnost pa je, da ne obravnava le prej{njih, pa~ pa tudi potovanja v prihodnja ‘ivljenja. Iz knjige, ki bo marca iz{la pri zalo‘bi Ara, povzemamo uvod.

Bruce Goldberg je od leta 1974, ko je za~el z regresijami v prej{nja in progresijami v prihodnja ‘ivljenja, izvedel ve~ kot 35.000 terapij z ve~ kot 14.000 pacienti. Kasneje je v svoje delo vklju~il {e energijsko zdravljenje s tehniko »~rpanja iz nadzavesti«, ki jo je sam razvil, in zunajtelesne izku{nje. »V na{em trenutnem ‘ivljenju lahko zasledimo razli~ne vzorce, ki jih lahko brez te‘av zasledujemo nazaj v na{a prej{nja ‘ivljenja. Debelost je pogosto povezana s stradanjem v prej{njih ‘ivljenjih. ^e smo pred nekaj stoletji zapustili dru‘inskega ~lana, se morda danes uvr{~amo med pretirano za{~itni{ke star{e.

Otrok, ki ga je v drugi svetovni vojni ubila bomba, se danes boji mo~nega hrupa; mo{ki, ki je bil v srednjem veku duhovnik, ki je ‘ivel v celibatu in se je z molitvijo upiral spolnemu nagonu, je da-

V na{em trenutnem ‘ivljenju lahko zasledimo razli~ne vzorce, ki jih lahko brez te‘av zasledujemo nazaj v na{a prej{nja ‘ivljenja. nes impotenten; ‘enska pa, ki je v devetnajstem stoletju videla svoje sinove in h~ere umreti od {krlatinke in se zaklela, da ne bo nikoli ve~ rodila, je v enaindvaj-

setem stoletju neplodna. Omenjeni primeri nazorno ka‘ejo nekatere principe karme in reinkarnacije. Razi{~imo to teorijo s pomo~jo primera mo{ke homoseksualnosti, ki sem ga zdravil s hipnoti~no regresijo v pretekla ‘ivljenja.

DU[A, KI JE IZ@IVLJALA SPOLNE TABUJE V mojo ambulanto je pri{el homoseksualen mo{ki in izrazil ‘eljo, da bi odpravil dosedanje spolne vedenjske vzorce. V njegovem prej{njem ‘ivljenju v anti~nem Rimu je kot ‘enska prostitutka zelo u‘ival v spolnem zadovoljevanju mo{kih.

Tudi v svojem drugem prej{njem ‘ivljenju v Angliji zgodnjega devetnajstega stoletja je bil ta pacient ‘enska, namre~ ‘ena lastnika prodajalne. Njeno ‘ivljenje je bilo trdo, saj je bil njen mo‘ okrutne‘, ki je bil v postelji sebi~en in je ‘eno tudi fizi~no zlorabljal.

Spolnost z njim je zanjo pomenila golo »opravljanje dol‘nosti«. Edina uteha v njenem ‘ivljenju je bilo lezbi~no razmerje s sosedo. V sedanjem ‘ivljenju je spoznala u‘itke homoseksualne ljubezni, njeno heteroseksualno razmerje pa je sploh ni zadovoljevalo.

Dva meseca po kon~ani terapiji je mo{ki prekinil razmerje s svojim ljubimcem in se kasneje zaro~il z ‘ensko. Po dveh

-

JANUAR

05 -

Misteriji 19

A LI

NAS OBISKUJEJO KRONONAVTI ?

letih sem v sledilnem razgovoru z njim izvedel, da ga sedaj heteroseksualno razmerje zadovoljuje ter da po terapiji ni ve~ za{el v nekdanje vedenjske vzorce. Opisani primer odli~no ponazarja, kako lahko z regresoterapijo v prej{nja ‘ivljenja razre{imo konflikte, povezane s seksualnostjo. Naj poudarim, da nikoli nisem izrazil zahteve, naj pacient opusti homoseksualnost; ‘eljo po spremembi spolnega vedenja je izrazil sam.

Analiza dveh prej{njih ‘ivljenj v vlogi ‘enske je mojemu klientu omogo~ila dragocen vpogled v globine njegovega jaza, {e posebej glede njegovih ~ustev do mo{kih in ‘ensk. Primer pa po mojem presega problematiko spolne nagnjenosti in identitete; veliko nam pove tudi o ‘elji ~love{ke du{e, da prek raznih izku{enj napreduje v razli~nih dru‘benih strukturah, kar je bilo neizre~eno sporo~ilo v zgodbi omenjenega mo{kega.

Po mojem mnenju lahko mirne du{e predpostavljamo, da je bila prostitutkina sposobnost spolnega zadovoljevanja mo{kih zanjo sicer vir dolo~ene psiholo{ke mo~i, obenem pa nedvomno povezana s pripadnostjo izob~enemu dru‘benemu sloju. Za ‘eno lastnika trgovine pa lahko domnevamo, da je u‘ivala v udobju in pomembnosti, ki ju je zagota-

Astrofizik Kip Thorne je postavil teorijo, da so ljudje v prihodnosti odkrili mo‘nost hiperprostorskega potovanja skozi hipervesolje. vljala pripadnost presti‘nemu dru‘benemu sloju, vendar je bila v nasprotju s prostitutko psiholo{ko nemo~na, saj je bila ukle{~ena v nesre~en zakon z nasilnim mo‘em. Da bi zadostila svojim spolnim potrebam, se je zapletla v lezbi~no razmerje in tako privzela drug dru‘beni tabu.

20 - JANUAR 05 -

Lahko bi rekli, da je ta du{a spretno uporabljala spolnost kot pla~ilno sredstvo v odnosih z ljudmi, hkrati pa pri{la do spoznanja, da so ‘enske vseh dru‘benih slojev, od prostitutk do gospodinj, histori~no {ibkej{e od mo{kih. S privzetjem mo{kega telesa je ta du{a razumno pri~akovala, da se bo kot mo{ki la‘je vzpenjala po dru‘beni lestvici.

Ker je bil za to du{o zna~ilen vzorec, da iz‘ivi spolne tabuje, nas ne preseneti, da je v vlogi mo{kega najprej privzela homoseksualni ‘ivljenjski slog, zaradi katerega so mo{ki v na{i kulturni sredini {e danes dru‘beno diskriminirani.

Z ozirom na vztrajnost njenega dru‘benega napredovanja iz ni‘jega (prostitutka) v vi{ji sloj (‘ena lastnika trgovine), je bilo logi~no pri~akovati, da si bo prizadevala osvojiti bolj za‘elen, spo{tovan status mo{ke glave dru‘ine, kar je seveda zahtevalo sklenitev heteroseksualne zveze. Kljub njeni izku{nji o manj{i mo~i ‘enske v primerjavi z mo{kim je ta du{a ironi~no dosegla za‘eleni dru‘beni vpliv le tako, da je osvojila srce in roko ‘enske.

Resni~ni preskus rasti te transspolne du-

{e v njenem trenutnem ‘ivljenju pa bi po mojem mnenju bil, ~e bi postala take vrste mo{ki, s katerim bi on, ki je neko~ bil ona, ‘elel vstopiti v razmerje! Kot nekdanja prostitutka in zlorabljena gospodinja njegova du{a prav gotovo ve, katerih pasti se mora izogibati.«

POTOVANJE PO ^ASOVNI PENTLJI Bruce Goldberg veliko dela tudi z ugrabljenci NLP-jev ter pacienti, ki komunicirajo s ~asovnimi popotniki iz prihodnosti. O slednjih pravi: »Zamisel, da bi na{a vrsta iz prihodnosti fizi~no potovala nazaj po ~asu in z nami vzajemno delovala, se mnogim zdi absurdna. A ta paradigma sloni na trdnih matemati~nih modelih. Da potovanje po ~asu ni v navzkri‘ju z na~elom vzro~nosti, je dokazal ‘e Kip Thorne, znani astrofizik, ki je deloval na univerzi Caltech. Thorne je postavil teorijo, da so ljudje v prihodnosti odkrili mo‘nost hiperprostorskega potovanja skozi hipervesolje, za kar niso potrebovali ~asovnih

ALI strojev. Hipervesolje je vse, kar je onkraj na{ega {tiridimenzionalnega prostorsko-~asovnega vesolja. Lahko bi ga torej imenovali peta dimenzija. ^asovni popotniki uporabljajo neko obliko hipervesoljskega in‘eniringa in se z vstopanjem v raz{irjeno ~rvino transportirajo nazaj po ~asu skozi neke vrste hipervesolje v na{e stoletje. Teorijo podpirajo znani matemati~ni modeli. Da jo vsaj delno ponazorim, bom uporabil podatomski model.

Predstavljajte si ~rno luknjo s singularnostjo v sredi{~u. Singularnosti so tisti deli prostora-vesolja, kjer se v strukturi prostora-~asa pojavijo raztegnitve oziroma kompresije ~asa ter raztrganine.

Isti mehanizem, ki povzro~a nastanek ~rnih lukenj, povzro~i tudi nastanek bele luknje. Razlika med obema vrstama luknje je, da je njuno ~asovno zaporedje obrnjeno: ~rne luknje nas po{ljejo v preteklost, bele pa v prihodnost. ^rvina je povezava med belimi in ~rnimi luknjami, ki se nepretrgoma pojavlja in zgineva. ^rvina, ki vsako ~rno luknjo povezuje z njeno belo dvojnico, deluje kot ~asovni stroj, ki ne kr{i na~ela vzro~nosti. Ko zaplavamo skozi singularnost v notranjosti rotirajo~e ~rne luknje, skozi to~ko, torej, kjer se sre~ajo vse plasti vesolja, se lahko poljubno premikamo po ~asu v smeri preteklosti ali prihodnosti.

Ko potujemo iz sedanjosti v prihodnost in nazaj v sedanjost, potujemo po ~asovni pentlji. Enako velja tudi za potovanja iz sedanjosti v preteklost in nazaj v sedanjost, ki jih izvajajo tako imenovani krononavti.

^ASOVNA POPOTNICA RE[I @IVLJENJE DVEH OTROK V nekem teksa{kem mestu sta se devetletni so{olki vra~ali domov iz {ole, ko je nenadoma k njima pristopilo pribli‘no osemnajstletno dekle, oble~eno v svetlomoder teni{ki komplet, ju zgrabilo in potisnilo stran od roba plo~nika. @e na-

slednji trenutek je na plo~nik zaneslo avtomobil, ki ga je {ofiral opiti najstnik.

Deklici Brenda in Amy sta se tako za las izognili smrti, saj bi sicer avto tre{~il naravnost vanju. Ko sta se ‘eleli njuni re{evalki zahvaliti, te ni bilo ve~ nikjer.

Zgodbo mi je povedala Amy, s katero sem delal deset let kasneje. Povedala mi je tudi, da sta z Brendo {e vedno prijateljici. Pred kratkim sta se dekleti odlo~ili, da bosta igrali tenis. Ko je Amy pri{la po Brendo na njen dom, je bila slednja oble~ena v enak teni{ki komplet, kot ga je nosila skrivnostna najstnica, ki je pred desetimi leti njej in Brendi re{ila ‘ivljenje. Brenda je Amy povedala, da je malo prej za kratek ~as izgubila za-

Ko potujemo iz sedanjosti v prihodnost in nazaj v sedanjost, potujemo po ~asovni pentlji. Enako velja tudi za potovanja, ki jih izvajajo krononavti. vest in sanjala, da je re{ila ‘ivljenje dveh dekletec.

Amy je takrat pri{la do spoznanja, da ju je pred desetimi leti re{ila devetnajstletna Brenda. Brenda je vstopila skozi raztrganino v ~asovno-prostorskem kontinuumu in potovala v obdobje izpred desetih let, da bi sebe in Amy za{~itila pred ubijalskim najstnikom.

@ENSKA, KI JE SRE^ALA SVOJ MLAJ[I JAZ Leta 1996 je pri{la v mojo pisarno v Los Angelesu dvainsedemdesetletna ‘enska in mi opisala nenavaden dogodek, ki se je zgodil nekaj mesecev pred tem. Eva, tako je bilo ‘enski ime, ‘e od svojih najstni{kih let vsak dan nosi rumen {al.

Sedaj je Eva vitka, {e do sre~anja z Abrahamom pa je imela te‘ave s te‘o.

Pred nekaj meseci je v lokalnem nakupovalnem centru nabavljala obleko in je

NAS OBISKUJEJO KRONONAVTI ?

kot po navadi nosila rumen {al. Eva ‘e od rojstva ‘ivi v istem mestu. Stopila je v svojo najljub{o prodajalno in zagledala ‘ensko, ki je bila povsem istega videza kot ona sama pred tridesetimi leti! @enska, ki jih je imela nekaj ~ez {tirideset, je imela kak{en kilogram preve~ in je nosila temnorjavo mini krilo, svetlozeleno bluzo in rumen {al. Na zadnji strani krila je bil made‘ od modrega ~rnila. Eva se je dobro spominjala tega krila, saj je bilo njeno najljub{e, kljub made‘u od ~rnila na zadnji strani!

Eva se je pribli‘ala ‘enski in se postavila prednjo. Dobro si jo je ogledala in nesporno ugotovila, da je bila to njena mlaj{a razli~ica. Ravno ko ji je hotela nekaj re~i, pa se je za~ela mlaj{a Eva po~asi razblinjati, dokler ni popolnoma izginila. Pri~a dogodku je bila neka ‘enska, ki je v strahu pobegnila iz prodajalne.

Eva je na svoje rjavo mini krilo ‘e skoraj pozabila in ni imela nobenih fotografij iz obdobja, ko ga je nosila. Po dolgem iskanju pa je v dru‘inskih albumih le na{la fotografijo, na kateri je stara pribli‘no {tirideset let in nosi rjavo minico, svetlo zeleno bluzo in rumen {al.

Dogodek si razlagam tako, da se je Eva, ko je bila stara dvain{tirideset let, na nek na~in teleportirala iz leta 1966 v leto 1996. Najbr‘ bi se ‘enski lahko celo pogovorili, ~e duhovno vesolje ne bi imelo druga~nih na~rtov. Mlada Eva se je teleportirala nazaj v leto 1966 na isti na~in kot prej v nasprotno smer.

Evo sem vpra{al, ali se ji je pred tridesetimi leti zgodilo kaj nenavadnega.

Povedala mi je, da je nekega popoldneva za pribli‘no eno uro izgubila zavest.

Zdravnik, ki jo je kasneje pregledal, ni odkril ni~ neobi~ajnega. ^esa podobnega po tem ni ve~ do‘ivela.

Za obdobje ene ure je leta 1966 Eva postala ~asovni popotnik, potovala trideset let naprej po ~asu in se potem vrnila na izhodi{~no to~ko. Za svoj podvig je najbr‘ izkoristila raztrganino v strukturi prostora-~asa.« A. K.

D

-

JANUAR

05 -

Misteriji 21

Pulzirajo~a elektromagnetna polja dajejo obetavne rezultate in se vse bolj uporabljajo v medicini

Mo~ impulzov N

a{e telo se odziva na elektro magnetna polja, vendar vsa nimajo pozitivnega u~inka na organizem. Najbolj blagodejna elektromagnetna polja so po najnovej{ih raziskavah sestavljena iz naglih pulzacij, ki posnemajo naravne elektri~ne tokove, kakr{ne proizvaja ~love{ko telo.

Nedavno razvite naprave, ki uporabljajo pulzacijska elektromagnetna polja, uspe{no uporabljajo za celjenje kostnih zlomov in ran ter za zdravljenje nevrolo{kih motenj, na primer multiple skleroze in parkinsonove bolezni.

Zdravilci, ki poskusno uporabljajo pulzacijske frekvence, ugotavljajo, da u~inkovito delujejo na stres, ki je izvor vseh bolezni, od hipertenzije do prebavnih motenj.

Celice med seboj ne komunicirajo prvenstveno prek kemije, kot trdi konvencionalna znanost, temve~ prek elektromagnetizma. To je raziskovalce navedlo na zamisel, da se bolezen lahko poka‘e v obliki patolo{kih sprememb v elektromagnetnih poljih ~lovekovega telesa, kar je pripeljalo do razvoja {tevilnih naprav za uravnavanje telesnih elektromagnetnih polj.

Bioresonan~ni aparati ta polja preusmerijo in zavrtijo nazaj v telo ter jih tako nevtralizirajo. Cela vrsta druga~nih naprav pa preprosto usmeri elektromagnetno energijo v telo, da spodbudi normalno celi~no aktivnost.

Kot je znano, so nekatera umetno proizvedena elektromagnetna polja lahko {kodljiva. Tako na primer ljudje, ki ‘ivijo v bli‘ini visokonapetostnih daljnovodov, pogosteje zbolevajo za rakom.

Nasprotno pa naj bi nizkonapetostna elektromagnetna polja ustrezne vrste pozitivno u~inkovala na na{e zdravje.

22 - JANUAR 05 -

Pulzacijske frekvence u~inkovito delujejo na stres, ki je izvor vseh bolezni, od hipertenzije do prebavnih motenj.

Najprej je bilo potrebno natan~no ugotoviti, katere vrste elektromagnetnih polj spodbujajo ‘ivljenjsko energijo. Po dolgih letih eksperimentiranja so na{li odgovor. S prvimi klini~nimi poskusi na kosteh je v sedemdesetih letih prej{njega

Aparat MRS 2000 proizvaja elektromagnetno polje, ki je najbolj zdru‘ljivo z elektromagnetnimi polji ~love{kega telesa.

stoletja za~el ameri{ki ortopedski kirurg C. Andy Bassett. Odkril je, da se kostni zlom zaceli ve~ kot dvakrat hitreje, ~e ga obdelujemo s {ibkim elektromagnetnim poljem.

Temu je sledil razvoj naprav iz preprostih elektromagnetnih tuljav, ki so jih namestili okrog zlomljenih udov, na ko‘o ali na mav~no obvezo. Elektromagnetna polja so se {e posebej izkazala pri zdravljenju zlomov, ki se zaradi spremljajo~e infekcije sami od sebe te‘ko zacelijo.

Kmalu so odkrili, da je najbolj{e rezultate omogo~ala vrsta elektromagnetnega polja, ki ga ustvari elektri~na energija v obliki naglih pulzacij.

Zakaj pulzirajo~e elektromagnetno polje stimulira rast kosti, ni popolnoma jasno. Obstaja domneva, da je to polje podobno naravnim elektri~nim tokovom, ki nastajajo kadar je kost pod pritiskom, na primer med vajami z dvigovanjem ute‘i. Znano je, da taka vadba krepi kosti.

Naslednji logi~ni korak je bil poskus uporabe pulzirajo~ega elektromagnetnega polja za zdravljenje ostalih kostnih obolenj. Osteoporoza, izguba kostne gostote, ki se pogosto pojavi pri ‘enskah srednjih let, se je kar sama ponujala. V zgodnjih osemdesetih letih so izvedli raziskavo na ‘enskah, ki so ‘e prestale obdobje menopavze. Te so dvanajst tednov po deset ur dnevno nosile na roki prej omenjeno tuljavo, ki je oddajala pulzirajo~e elektromagnetno polje. Gostota kosti se je ob~utno pove~ala, na ‘alost pa je u~inek izginil, ko so odstranili tuljavo.

Pri artritisu so bili rezultati precej bolj obetavni. Naprave za oddajanje pulzirajo~ega elektromagnetnega polja so ovili okrog pacientovih sklepov, ki jih je pri-

MO ~

USPE[NI PRIMERI ZDRAVLJENJA • Ameri{ki nevrolog Reuven Sandyk je po‘el velik uspeh

IMPULZOV

jo~im elektromagnetnim poljem. Po enem letu so se ji izbolj{ale mentalne funkcije in spet je imela nekaj mo~i v rokah.

V drugem letu je lahko premikala kolke in noge. Leto dni kasneje je lahko vstala in hodila. Roke so ponovno opravljale okoli 80 odstotkov funkcij. »Najbolj presenetljivo pa je, da v {tirih letih magnetne terapije njena bolezen ni napredovala,« pravi Sandyk. »Njene ozdravitve ne moremo ozna~iti za spontano remisijo«.

pri zdravljenju parkinsonove bolezni in multiple skleroze.

Eden njegovih pacientov, 74-letni upokojenec, je za parkinsonovo boleznijo zbolel v {estdesetem letu. Pacientu se je pred zdravljenjem mo~no tresla desna roka, bil je na splo{no nestabilen, depresiven in zmeden. Testi so pokazali na resno disfunkcijo leve mo‘ganske poloble, o ~emer je pri~ala pacientova nesposobnost risanja likov. @e prvi 20-minut• Britanska alternativna zdravnica Margie Finchell zadnjih ni obravnavi mo‘ganov s pulzirajo~em elektromagnetnim pet let ponuja terapijo s pulzirajo~im elektromagnetnim popoljem sta dali dobre rezultate: tremor roke je izginil in bolniljem, ki jo izvaja z aparatom MRS 2000 in je zlasti u~inkovita kove risarske spretnosti so se izbolj{ale. pri odpravljanju bole~inskih stanj, pomaga pa tudi krepiti • Sandykov pacient je bila tudi {tiridesetletnica, ki je trpela imunski sistem. Njena pacientka, 40-letna Jane Godfrey, je za multiplo sklerozo ‘e od osemnajstega leta. Obsojena je trpela za hudimi bole~inami v hrbtenici, ker so ji iz predebila na invalidski vozi~ek in zdravniki so menili, da bo v la hrbtenice odstranili tumor. Redna obravnava s pulziraenem letu popolnoma paralizirana. Leta 1992 je ‘enska za- jo~im elektromagnetnim poljem ni le razre{ila njenih te‘av ~ela z redno dolgoro~no obravnavo mo‘ganov s pulzira- s hrbtenico, temve~ je odpravila tudi njene glavobole. zadel artritis. Dnevna terapija, ki je trajala le slabo uro, je znatno zmanj{ala bole~ine. Pomenljivo je tudi, da so ugodne u~inke dosegli z ekstremno {ibkim elektromagnetnim poljem, ki ni mo~nej{e od Zemljinega magnetnega polja.

Podobne u~inke so opazili tudi na telesnih mehkih tkivih. Rane in presaditve ko‘e se celijo hitreje, ~e jih obdajajo {ibka pulzirajo~a elektromagnetna polja, hitreje se obnavljajo tudi po{kodovani ‘ivci.

Danes z elektromagnetnim poljem obravnavajo ‘e celo vrsto zdravstvenih te‘av, od diabetesa do sr~nih obolenj in kapi. O tem pa le malo sli{imo predvsem zato, ker te na~ine zdravljenja prete‘no opravljajo v Rusiji in vzhodnoevropskih dr‘avah, kjer si bodisi ne morejo privo{~iti ali pa ne ‘elijo uporabljati zahodnih terapij, ki temeljijo na kemi~nih zdravilih.

Elektromagnetna polja pa si na zahodu vendarle utirajo pot v psihiatriji, ki pri obravnavi psihi~nih motenj tradicionalno uporablja elektri~na polja z elektrokonvulzijo. Gre za kontroverzno obliko zdravljenja, ki pa je kot vse ka‘e u~inkovita v primerih hude depresije. Sen~na stran omenjene terapije je, da povzro~a resne stranske u~inke in da nih~e v resnici ne ve, kako deluje. V zadnjem ~a-

su psihiatri vse bolj uporabljajo elektromagnetno terapijo s precej ni‘jimi napetostmi, ki so jo najprej preizkusili ortopedi in je domnevno u~inkovita tudi pri zdravljenju depresije. Raziskovalci so preizkusili tako imenovano »repetitivno magnetno stimulacijo lobanje« in dokazali, da dolo~ene frekvence ob~utno zmanj{ajo depresijo, najverjetneje zato, ker »pove~ajo nevronsko pro‘enje impulzov«. [e bolj pomembni pa so rezultati pri obravnavi multiple skleroze in parkinsonove bolezni. Usmerjanje pulzirajo~ega elektromagnetnega polja v mo‘gane je pripomoglo k opaznemu zmanj{anju {kodljivih simptomov in izbolj{alo kognitivne sposobnosti. Da bi razlo‘ili te u~inke, so razvili ve~ teorij, med drugimi tudi to, da za~ne epifiza zaradi elektromagnetne stimulacije proizvajati melatonin, hormon, ki pospe{uje celi~ni metabolizem. Podobne pozitivne rezultate bele‘ijo tudi pri zdravljenju alzheimerjeve bolezni.

Omenjena odkritja so vodila k razvoju komercialnih nizkonapetostnih aparatov za oddajanje pulzirajo~ega elektromagnetnega polja, ki jih uporabljajo tako konvencionalni kot alternativni zdravniki. Njihova uporaba je raz{irjena predvsem v medicini {porta, kjer dodobra

izkori{~ajo u~inkovitost elektromagnetnih polj pri laj{anju bole~in in celjenju po{kodb mehkih tkiv, ‘ivcev in kosti. Z nekaterimi od teh naprav je mo‘na tudi celostna obravnava telesa. Pacient le‘i na tanki ‘imnici z elektromagnetnimi tuljavami, ki celotnemu telesu dovajajo pulzacijsko energijo.

Eden najve~jih strokovnjakov za pulzirajo~a elektromagnetna polja je italijanski zdravnik Fabio Petrossi, ki vodi velik center v Trstu in je doslej dosegel lepe rezultate pri obravnavi razli~nih bolezni, vklju~no z luskavico, povi{anim krvnim tlakom, raynaudovo boleznijo in prebavnimi motnjami. »Skupni imenovalec mnogih obolenj je stres,« pravi Petrossi. »Pulzirajo~a elektromagnetna polja so izjemno dragocena, saj delujejo neposredno na vegetativno ‘iv~evje ter tako zmanj{ujejo stres in pomagajo krepiti imunski sistem.« Petrossi najraje uporablja aparat MRS 2000, ki so ga izdelali v Nem~iji. Ta proizvaja elektromagnetno polje z »‘agastim« sinusnim valovanjem, ki je, kot se je doslej izkazalo, najbolj zdru‘ljivo z elektromagnetnimi polji ~love{kega telesa. Obravnava poteka v obliki vsakodnevnih polurnih terapij.

Ra. Pu.

D

-

JANUAR

05 -

Misteriji 23

Pomo~ pri izkopavanju starodavne naselbine visoko v perujskih Andih

Kraljestvo Wari v Peruju D

r‘ava Wari iz perujskega srednjega horizonta (540-900 n. {.) velja za prvo ekspanzionisti~no kraljestvo v starodavnih Andih. V tem obdobju so Wariji raz{irili svoje ozemlje od osrednjega vi{avja prek podro~ja Ayacucho do mnogih delov sierre in ob njej le‘e~e obale.

V ju‘nem vi{avju so zgradili veliko naselbino Huaro, ki se je raztezala po vsej dolini. Warijevska naselbina Cotocotuyoc v dolini Huaro je bila morda zadnja trdnjava propadajo~e civilizacije.

Izkopavanja na tem podro~ju bodo morda razkrila razloge za propad Warijevskega kraljestva in njegove kompleksne kulture. Arheologi {e niso dovolj raziskali vzrokov za propad starodavnih dr‘av, zato lahko s temi izkopavanji izvemo {e marsikaj novega, ne le o kraljest-

Izkopavanja bodo morda razkrila razloge za propad Warijevskega kraljestva in njegove kompleksne kulture. vu Wari, temve~ tudi o drugih in na{i lastni civilizaciji.

Va{a ekipa bo pod skrbnim vodstvom dr. Mary Glowacki in ostalega osebja, ki vam bodo dodelili zgradbo, za katero boste bele‘ili kartografske in izkopavalne podatke. S svojim parom se boste izmenjevali v kartografiranju zgradbe ter izkopavanju in obdelovanju najdenih artefaktov. Zaradi velike nadmorske vi{ine bodo te‘ka izkopavalna dela ve~inoma opravljali najeti doma~ini iz bli‘njih krajev. Med izkopavanjem boste sproti obdelali in registrirali najdene artefakte, ki jih boste nato odnesli v terenski laboratorij. Tam boste zna~ilne artefakte ozna~ili, sortirali, klasificirali, skicirali in fotografirali.

TERENSKI POGOJI Bivali boste v udobnem hotelu Cuzco s toplo vodo za prhanje, sodobnimi strani{~i in pralnico perila. Od hotela je le kratek sprehod do Plaza de Armas v sredi{~u mesta. V hotelu boste imeli lahke zajtrke in hladna kosila, ve~erjali pa boste v lokalnih restavracijah, kjer boste

Warijevska posoda z glavo smrti.

lahko poizkusili doma~o kuhinjo, kot so ocvrte postrvi, pollo a la braza in druge jedi iz pi{~an~jega mesa. V prostem ~asu boste lahko raziskovali klasi~no in prijateljsko mesto Cuzco in, seveda, obiskali fantasti~ni Machu Picchu.

TERMINI 2005 Ekipa I: 16-29. junij Ekipa II: 2-15. julij Ekipa III: 18-31. julij Ekipa IV: 3-16. avgust

D

V Misterijih v vsaki {tevilki predstavljamo programe, pri katerih lahko sodelujete tudi vi. Za sodelovanje ni potrebna posebna izobrazba ali poznavanje ve{~in; strokovnjaki na terenu udele`ence nau~ijo vsega, kar je potrebno.

Programi Earthwatcha zajemajo tri glavne smeri: raziskovanje, ohranjanje in izobra`evanje. Stro{ke bivanja vsak poravna sam. Evropski naslov organizacije, ki se ji lahko pridru`ite: Warijevski bog, ki ~uva vhod.

24 - JANUAR 05 -

Earthwatch Europe/57 Woodstock Rd./Oxford OX2 6 HJ.UK. Telefon: ++44(0)1865-311-600. http://www.earthwatch.org

PRODAJA PO PO[TI - 051/ 307 777; 01/ 549 17 92

INFORMIRANI KOZARCI

VR^ ZA DOBRO VODO

Njihova posebnost je, da izbolj{ajo vsakdanjo vodo; v njih voda spremeni svoje fizikalno-kemi~ne lastnosti, informacije v kozarcu vzpodbudijo njene samoo~i{~evalne lastnosti. Voda iz informiranih kozarcev je primernej{a za vsa ‘iva bitja. Genotoksi~ni test dokazuje, da kozarec izbolj{a vodo za kakih 40 odstotkov.

Kozarci imajo svoj pomen tudi v barvni terapiji. Iz knjige Aura Soma povzemamo, kako barve delujejo na ~loveka: Modra: Deluje na grlno ~akro, vzpodbuja toleranco do sebe in drugih, vero v notranje vodstvo, okrepi odpornost, fizi~no in ~ustveno, zmanj{uje trpljenje...

4.300 SIT

4.300 SIT

Vr~ za dobro vodo deluje enako kot modri kozarec. Z biolo{kimi testi je dokazano, da zmanj{a genotoksi~nost vode do 40 odstotkov. ^e vodo iz vr~a nato~imo v informirani kozarec, se njegova u~inkovitost pove~a {e za nekaj odstotkov. V vr~ lahko nato~imo liter vode. Tako kot informirani kozarci tudi vr~ spremeni u~inek alkohola.

11.500 SIT

3.900 SIT

KRISTALINSKA KROGLA Krogla zagotavlja, da se energija okrog nje su~e desno (preverite z nihalom). V radioni~ni delavnici so ji vsevane informacije, ki razen dobre volje vzbujajo v ljudeh tudi odpornost proti {tevilnim boleznim. Osem centimetrov velika krogla deluje v premeru treh metrov. Poznavalci jih postavijo na ra~unalnik, na delovno mizo, predvsem pa na no~no omarico.

7.900 SIT

Zelena: Deluje na sr~no ~akro, podpira nas pri sprejemanju odlo~itev, vzpodbuja nov pogled na stvari, prina{a mo~an stik z naravo ...

Rde~a: Spodbuja delovanje hormonskega sistema, pomaga premagovati agresivna ~ustva, obnavlja energijo, uravnove{a delovanje prve ~akre, pomaga pri stresu, pri razli~nih strahovih.

MINIHYDRONIC Minihydronic za pipo (z notranjim ali zunanjim navojem) montiramo na pipo; izbolj{a vodo do 70 odstotkov.

Minihydronic za tu{ izbolj{a vodo do 70 odstotkov.

Privijemo ga na ro~ico za tu{.

49.000 SIT

JEDILNI SERVIS Ju{ni, plitvi in desertni kro‘niki zmanj{ajo genotoksi~nost do 40%.

5.900 SIT

MAGIC LIFE

Plasti~na plo{~ica posebnih oblik zaradi svoje oblike zajema energijo iz okolja in jo oddaja v neposredno bli‘ino. Plo{~ica je kodirana z orgonskimi sevalniki in nam pove~a energijo in {~iti pred sevanji, ~e jo nosimo na vrvici okoli vratu ali v prsnem ‘epu. 1.500 SIT

Med {tiriin{estdesetimi sporo~ili izvle~emo eno in z nje preberemo duhovno sporo~ilo, ki nas spremlja ves dan. Angelska sporo~ila v obliki kart niso za prerokovanje; so zbirka sporo~il, dobrih misli, ki vam prinesejo mir, zadovoljstvo, uteho in radost.

3.200 SIT

TESLOVA PURPURNA PLO[^A Deluje s svojim indukcijskim magnetnim poljem biostimulativno na celi~ne procese, pove~uje izmenjavo plinov, krepi regenerativne procese in mikro cirkulacijo v obolelem tkivu. Uporabljamo jo zjutraj in zve~er po dvajset minut, tako da jo postavimo na obolela mesta in jo pritrdimo z obli‘em. Uporabljamo lahko tudi dve plo{~i, postavljeni drugo proti drugi. Pomaga tudi proti nespe~nosti in drugim te`avam; prilo‘ena so natan~na navodila. 4.900 SIT

-

JANUAR

05 -

Misteriji 25

PRODAJA PO PO[TI - 051/ 307 777; 01/ 549 17 92

HYDRONIC 1H/F ZA HI[O

RADIESTEZIJSKI KOMPLET

Minihydronic za hi{o ima dve funkciji: • izbolj{a vso vodovodno vodo v hi{i in do 70-odstotno zmanj{a njeno {kodljivo delovanje. Skozi hydronic za hi{o o‘ivljena voda izlo~a tudi do 70 odstotkov manj vodnega kamna in tako varuje in{talacije in gospodinjske stroje. O‘ivljena voda pove~a ‘ivljenjske sposobnosti, tudi rastlin in ‘ivali. Pospe{uje izlo~anje klora. Primeren je tudi za rastlinjake in farme.

• filtrira do 80 mikronov velike delce (mivka, pesek, glina, kovinski ostru‘ki …) in jih izpira.

Hydronic za hi{o vgradimo takoj za vodomerom.

Cena: Dopu{~a pretok do petih kubikov na uro.

168.000 SIT Hydronic za hi{o ne zmanj{uje pretoka vode.

Plastificirana rozeta in nihalo sestavljata komplet za radiestezijsko delo. Na rozeti je {est razli~nih skal za ugotavljanje energetske frekvence prostora, predmetov in oseb, za ugotavljanje radiestezijskega potenciala, vitalnih energij, primernosti hrane, pija~, ~ajev, zdravil, zemeljskih sevanj in vibracij ... Na hrbtni strani rozete so natisnjena natan~na navodila.

4.900 SIT

ENERGIJSKI OJA^EVALNIK SOLNA LU^ Energijski oja~evalnik je titanova cev~ica, napolnjena z rastlinskimi izvle~ki, ki zmanj{ujejo vplive razli~nih sevanj.

Oja~evalnik nosimo obe{en okoli vratu na nekovinski vrvici.

Solna lu~ izredno ugodno deluje na po~utje in zdravje, saj seva negativne ione in oddaja v prostor ‘ivljenjsko pomembno desnosu~no bioenergijo, s katero se, ~e je potrebno, napolni vsako telo. Njeno blagodejno delovanje je priporo~ljivo predvsem ob televizorjih, ra~unalni{kih ekranih, mobilnih telefonih, patogenih sevanjih ... V prodaji po po{ti so naprodaj te`ke: a) 3 - 4 kg 9.900 SIT b) 4 - 5 kg 12.100 SIT

NARO^ILNICA

ARA zalo`ba

23.500 SIT

RADIESTEZIJSKI PRIBOR

2005

Za naro~nike revij Misteriji in Zdravje popust 10% Naro~am (napi{ite {tevilko in naslov) ({t. ~lanske izkaznice KZ) {t.

Naslov

kos.

(priimek in ime)

(ulica in hi{na {t.)

(tel.)

(po{tna {t. in ime kraja) datum _____________________ podpis _________________________________ Naro~eno po{ljemo po povzetju v 8 dneh. Cene veljajo do izida naslednje revije.

JANUAR (lahko jo kopirate) po{ljite na naslov: Zalo`ba ARA, d.o.o., Izpolnjeno naro~ilnico

26 -

05 -

Cigaletova 5, 1000 Ljubljana

Nihalo navadno (medeninasto) .................................................... 2.100 Nihalo navadno (ponikljano) .............................................................. 2.600 Nihalo Karnak malo (ponikljano) .......................................... 2.800 Nihalo Karnak srednje (medeninasto) ................................ 3.300 Nihalo Izis malo (ponikljano) ........................................................... 2.800 Nihalo Izis srednje (ponikljano) ................................................... 3.800 Nihalo Izis srednje (medeninasto) ........................................... 3.300 Nihalo Izis 6 (ponikljano) ......................................................................... 4.600 Nihalo Izis 6 (medeninasto) .................................................................. 4.100 Bajalica (medeninasta) ..................................................................................... 4.900 Bajalica (ponikljana) ............................................................................................ 5.500 Biotenzor (ponikljan) ....................................................................................... 4.500 Biotenzor (medeninast) ................................................................................ 4.300

SIT SIT SIT SIT SIT SIT SIT SIT SIT SIT SIT SIT SIT

Priloga Podarjamo vam osem dodatnih strani zanimivih nenavadnih do‘ivetij, ki jih je zbral Sebastjan Kole{a, raziskovalec nenavadnih fenomenov v Sloveniji, o katerem smo pisali v avgustovski {tevilki Misterijev.

Podobe v skalah

Z

adnje poletje smo se dru‘no odlo~ili, da ne gremo na morje in bomo {li za spremembo raj{i ve~krat v hribe. Za~uda sta bila za to tudi otroka, ki jima sicer, tako kot ostalim, morje veliko pomeni.

Z ‘eno, h~erko in sinom smo se tako podali na enodnevni izlet v hribe. Bil je prelep dan in vsi smo se veselili celodnevnega pohoda v mirnem okolju, ki spro{~a du{o in telo. Nosil sem velik nahrbtnik, ‘ena manj{ega in otroka vsak svojega, da smo bili videti kot pravi planinci. Otroka sta se navdu{evala nad srnjadjo, ki smo jo sre~evali, sam pa sem se osredoto~il na nekaj povsem drugega. Zazdelo se mi je, da sem v skali opazil neko nenaravno obliko, kot nekak{no umetno narejeno podobo. Enkrat, dvakrat, vse ve~krat in ve~krat. Za mnenje sem vpra{al ‘eno, ona pa je dejala, da fantaziram.

Sam nisem menil tako, saj se mi je zdelo, da podoba spominja na pre‘e~o osebo, ki ‘eli nekoga zgrabiti. Seveda sem se le nasmehnil in od{li smo svojo pot. Morda sto metrov naprej pa sem v srednje veliki skali zopet opazil podobo. Bila je videti kot ‘enska v kratkem krilu, ki te~e. Tokrat ‘ene nisem spra{eval za mnenje, saj bi jo le spravil v slabo voljo, kar pa nikakor ne bi bilo v redu, saj je bil pred nami {e cel dan.

Hodili smo dalje in se na neki jasi ustavili, da pomalicamo.

Otroka sta planila po sendvi~ih, jaz pa sem le leno legel v travo. Obra~al sem glavo, da bi videl okolico, ko sem malce naprej zopet nekaj opazil. V srednje veliki skali sem razlo~no videl obrise dveh otrok, ki se igrata z ‘ogo. Ko sem opazil, da se sin Jan igra s teni{ko ‘ogico, me je pri~elo kar du{iti in stiskati v prsih. Še vedno nisem ‘elel razlagati svojih opa‘anj, da ne bi pretirano razburil dru‘ine.

-

JANUAR

05 -

Misteriji 27

-

PRILOGA NENAVADNIH ZGODB

-

Krenili smo dalje proti planinskemu domu, kjer smo se nato tudi ustavili in si privo{~ili topel obrok. Otroka sta se igrala na poti pred domom, sam pa sem se {e nekajkrat spomnil na podobe v skalah. Budno sem ju gledal, da se jima ne bi kaj pripetilo, ne vedo~, zakaj se me loteva tak{en tesnoben ob~utek zaradi obrisov v skalah. Ni mi dalo miru in premi{ljeval sem, kaj naj bi to pomenilo. Po naravi sem precej vra‘everen, ‘ena pa na to ne da ni~, zato je nisem ‘elel jeziti s svojimi idejami.

U‘ivali smo prelepo popoldne in sklenili, da krenemo po drugi strani nazaj proti avtomobilu, ki je ostal parkiran v dolini. Hoja je postala naporna in pot vse te‘ja. Te‘ave nam je povzro~alo veliko kamenje, ki je neprijetno ti{~alo v utrujene podplate. Vmes sem moral tudi nositi h~erko, ki je utrujena zaspala v mojem naro~ju in bil sem prepri~an, da nam pred mrakom ne bo uspelo priti v dolino. Skrenili smo s poti in ubrali bli‘njico, ki sva jo z ‘eno ‘e nekajkrat prehodila. Sonce je postajalo vse bolj rde~e, mi pa smo bili {e kar precej dale~.

Nato sem v bli‘nji skali zopet opazil podobo. Niti sam ne vem to~no, kaj sem tedaj videl, a notranji glas mi je pravil, da bo nekaj zelo narobe. Bolj ko sem gledal v skalo, manj mi je bilo jasno kaj vidim, v sebi pa sem ~util, da ne smemo dalje. @ena je ponorela, ko sem ji omenil, da nimam dobrega ob~utka in da ‘elim nazaj na staro pot. Komajda sem jo prepri~al, da bomo {e pravi ~as v dolini, ~eprav niti sam nisem verjel v to. Krenili smo nazaj in {li po stari poti naokoli.

Po dobrih petnajstih minutah sem se spomnil na skalo, kjer sem poprej videl eno izmed podob in presene~en ugotovil, da na njej ni ve~ videti ni~esar. Dejal sem si, da pa~ ni prava in se bom prepri~al pri naslednji, saj sem natan~no vedel, kje je. Ko smo prispeli do nje, sem bil kar malce {okiran.

Bolj ko sem bol{~al vanjo, manj sem videl. Nikjer nobene ~love{ke podobe, ne kaj drugega. Po~util sem se osme{en, ker sem dru‘ino zvlekel nazaj, pri sebi pa sem {e vedno ~util, da sem ravnal pravilno.

Po{teno se je ‘e mra~ilo, ko sem v daljavi prepoznal po~ivali{~e, kjer smo pustili vozilo. Oddahnil sem si, kajti bil sem ‘e po{teno utrujen od naporne hoje z malo v naro~ju. Presene~eni smo opazili, da proti nam pospe{eno hodi skupina ljudi z baterijskimi svetilkami v rokah. Bolj ko so se nam pribli‘evali, bolj sem bil prepri~an, da gre za re{evalno ekipo.

Pomislil sem, da imajo kak{no vajo, ko pa smo se sre~ali, sem videl, da gre zares. Spra{evali so nas, po kateri poti smo {li in ali smo sre~ali {e kak{nega planinca. Resda smo videli kar nekaj pohodnikov, a nisem se mogel spomniti to~nih krajev, kjer smo se sre~ali. Spra{evali so me, ali je pred nami kdo zavil na bli‘njico in odvrnil sem jim, da smo {li po njej mi, nato pa se vrnili nazaj, pred nami pa ni bilo videti nikogar.

Kar zmrazilo me je, ko mi je vodja re{evalcev razlo‘il, kak{no sre~o smo imeli. S pobo~ja se je utrgal plaz kamenja in precej velikih skal, ki bi nas odnesle precej globoko preko stene, ~e bi se zna{li tam. Takoj sem se spomnil podob v skalah

28 - JANUAR 05 -

in prepri~an sem, da mi je nekaj ‘elelo sporo~iti, da na nas pre‘i nevarnost. Hvale‘en sem tej sili in {e danes trdim, da to ni bilo naklju~je, temve~ nekaj nadnaravnega, za nas nerazlo‘ljivega. Kasneje je tudi ‘ena pri~ela razmi{ljati v tej smeri, pa ~eprav {e vedno verjame, da smo imeli le velikansko sre~o.

D

V

Lete~e vilice

slu‘bi sem imel sodelavca, ki je bil po rodu Rom. Vsi so se ga na nek na~in izogibali, meni pa se je zdel prijazen in po{ten fant. Ve~krat sva {la skupaj na kavo ali pivo po slu‘bi ter klepetala o tem in onem. Rad je pripovedoval, kako se njegovi sorodniki pre‘ivljajo z zbiranjem in prodajo kovin in kako svobodno ‘ivijo, ~eprav so socialno nepreskrbljeni.

Malce pred mojo upokojitvijo me je presenetil s povabilom na bratovo poroko in dejal, da brat ve vse o meni in bi me nadvse rad spoznal. Dejal sem si, zakaj pa ne?

Bilo je zoprno obla~no vreme, ko sem se z vlakom peljal proti Prekmurju. Imel sem dovolj ~asa za razmi{ljanje in pripravo, kako naj se vedem med ljudmi, ki gojijo povsem druga~no kulturo proslavljanja poroke kot mi. Na postaji me je po~akal sodelavec Muri in me s prastarim Mercedesom odpeljal proti njihovi vasi. Zapeljala sva skozi gozd v blato in kmalu sem lahko ugledal ‘ivopisno prizori{~e veselega dogodka.

Ko sva izstopila iz avtomobila, naju je pozdravila vesela godba, ki je precej ubrano igrala posko~no romsko pesem.

Bil sem presene~en, kako odprti in prijateljski so ti ljudje. Takoj smo si segli v roke, kot bi se poznali ‘e celo ve~nost. Naenkrat sem se zna{el za mizo, pred seboj sem imel po{ten kos odojka, kruha in ostalih dobrot. Tudi pija~e ni manjkalo in dobil sem ob~utek, da ne bo slabo.

Nasproti mene je prisedel nek starej{i Rom in me prebadal z vdolblimi o~mi. Prvi~ me je poprijela nekak{na tesnoba in apetit se mi je po{teno zmanj{al. Kmalu je k meni prisedel Muri in mi {epetaje razlo‘il, da je gospod nasproti nekak{en {aman oziroma va{ki zdravnik. Pomiril sem se, a {e vedno sem ~util nekaj posebnega na tem starcu. Ta je v rom{~ini nekaj dejal Muriju, ki mu je odvrnil s kislim nasmehom. Dobil sem ob~utek, da stari ne ‘eli, da sem tam. Muri me je pomiril in mi dejal, da je to pa~ staromodno gledanje na tako pomembno praznovanje. Razlaga me ni prepri~ala in kar malce sem se prestra{il, ko je Muri dejal, da mora k bratu.

Starec je {e bolj zapi~il o~i vame in ~util sem, kako mi brska po mo‘ganih, prebira prav vsako skrivno misel v meni in mi sporo~a, da sem neza‘elen. Odmaknil sem pogled in segel po kozarcu s pija~o. Raztresen sem opazil, da se je prevrnil in pija~a se je razlila po prtu. Oziral sem se okoli sebe po kak{nem prti~ku in kon~no na{el nekaj za brisanje.

Postavil sem kozarec nazaj na svoje mesto in se ~udil, kajti prepri~an sem bil, da se kozarca sploh nisem dotaknil. Še ve~. Lahko bi stavil, da se je kozarec prevrnil, {e preden je moja roka pri{la do njega! @elel sem pozabiti na neljubi dogodek in nehote opazil cini~ni nasme{ek na obrazu starega cigana.

Kot bi mi ‘elel dejati, da to ni {e ni~.

K sre~i se je slavje pri~enjalo in za mizo se je zbralo ogromno ljudi.

Mladoporo~encema sem izro~il ~ek za petdeset tiso~akov in zadovoljno opazoval njuna hvale‘na obraza.

Zabava se je nadaljevala z zdravico, posko~no glasbo in divjimi ciganskimi plesi. Nisem se dal prepri~ati v norenje po blatnem plesi{~u, zato pa sem zopet ostal za mizo sam s starcem, ki me je {e naprej sovra‘no gledal. Prisegel bi, da je prazni kro‘nik pred menoj zadrhtel in celo videl sem obrano kost v njem, ki je kar posko~ila. Zdelo se je kot potres, toda ostale stvari na mizi in okolici so bile na mestu. Pogledal sem starca v o~i, ta pa mi je z zlobnim glasom nekaj govoril v meni neznanem jeziku. Po{teno sem se zbal in se odlo~il, da povem Muriju, da odhajam. Seveda ta ni ‘elel niti sli{ati o tem in mi je nato~il pija~o. Vedel sem, da mi bo zameril, ~e odidem, toda nisem vedel, kaj naj storim.

Odlo~il sem, da starca ignoriram in sem celo od{el na plesi{~e mazat svoje najbolj{e hla~e. ^rne dekline so se kar izmenjevale pred menoj in po~asi sem uspel pozabiti na neprijaznega Roma. Toda kaj, ko se je bilo treba vrniti za mizo. Nisem si mogel kaj, da ga ne bi pogledal. Še vedno je strmel vame in mi jasno dal vedeti, kaj si misli o meni. Po~asi mi je {el ‘e na ‘ivce in sem ga nesramno vpra{al, kaj bi rad. Ko je videl, da se razburjam, je vstal in se naslonil z rokama na mizo. Vse je utihnilo in ljudje so ~akali, kaj se bo zgodilo. Bilo je o~itno, da ima starec velik vpliv nanje, kajti nih~e ni pri{el k mizi mirit strasti. Starec je tokrat {e bolj prodorno pogledal proti meni in pri~el groze~e izgovarjati neke besede. ^util sem, da se miza pred menoj trese, klop pod mojo zadnjico je drhtela in vedel sem, da se ne pripravlja ni~ dobrega. Svatje so se pri~eli razmikati, nekaj se jih je celo poskrilo, meni pa je rojilo po glavi vpra{anje, kako starec to po~ne, kajti v kak{ne nadnaravne sposobnosti sam nikoli nisem verjel. Tokrat pa …

Kozarci so se pri~eli prevra~ati po mizi, nekateri so kar po~ili sami od sebe. Kro‘niki so se vrteli okoli svoje osi in stresati vsebino po mizi. Pred menoj so se nekam ~udno za~ele

PRILOGA NENAVADNIH ZGODB

-

obna{ati moje vilice, ki so mi delovale {e najbolj kot kompasova igla, ki i{~e sever. Nato pa panika!

Vilice so se dvignile v zrak, se po~asi za~ele pribli‘evati in obstale kak{nih dvajset centimetrov od mojega obraza.

Mislil sem, da me bo kap in spra{eval sem se, kaj mi je bilo tega treba. ^util sem, da mi bodo vilice zdaj zdaj preluknjale lobanjo, a se k sre~i to ni zgodilo. Pred starca je stopil Muri in ga pri~el boje~e rotiti, naj preneha. Vsaj tako je bilo sli{ati. Pregovarjal ga je dolgi dve minuti, nakar se je starec vzravnal in vilice so padle na mizo, kot bi jih nekdo izpustil iz roke.

Muri se mi je hitel opravi~evati, sam pa sem ga le prosil, naj me zapelje do postaje. Mol~e je to tudi storil in ni nikoli ve~ spregovoril na to temo. Opravi~il se mi je za nev{e~nosti in me prosil, naj tega dogodka drugim ne omenjam. Dejal je, da se mi ne bi zgodilo ni~ huj{ega in da me je starec ‘elel le prestra{iti, da bi od{el, kajti prisotnost belega ~loveka na romski poroki je bila zanj najve~ja ‘alitev.

Povem Vam le nekaj. ^e me je starec ‘elel prestra{iti, mu je to vsekakor uspelo.

D

I

Soba v drugem svetu

mam sedemin{tirideset let in se ljubiteljsko ‘e petnajst let ukvarjam z radiestezijo, v paranormalne pojave pa nisem verjel nikoli. No ja, do pred kratkim.

V svoji delovni sobi sem se vedno po~util odli~no in tam pre‘ivel ve~ino prostega ~asa. Sam sem za~el izdelovati razne rozete za doma~e potrebe in jih preizku{al z nihali. Ko je bil uspeh mojega dela ve~krat zapored potrjen, sem pri~el precej samozavestno odpirati nova poglavja v preizku{anju z razli~nimi nihali.

Bilo je lepo zimsko jutro. Zunaj je bilo veliko snega, v hi{i prijetno toplo in vonj po sadnem ~aju me je spravil v dobro voljo. Odlo‘il sem {karje na delovno mizo, kjer sem rezljal novo rozeto, in segel po skodelici, iz katere se je mo~no kadilo. Opazil sem, da je ‘ena pozabila na sladkor, zato sem vstal

-

JANUAR

05 -

Misteriji 29

-

PRILOGA NENAVADNIH ZGODB

-

in se odpravil ponj v kuhinjo. Po kakih treh minutah sem se vrnil in si posladkal ~aj. Med me{anjem sem si ogledoval nedokon~ano tablico in ugotovil, da jo bo treba {e malce obstri~i.

Ko pa sem segel po {karjicah, sem opazil, da jih ni ve~ na mizi, kjer sem jih pustil. Za~udil sem se in pomislil, da sem jih najbr‘ odnesel s seboj v kuhinjo in jih pustil tam. Zopet sem se odpravil nazaj in spotoma odnesel {e sladkor. V kuhinji sem ugotovil, da {karjic ni tam. Tako in tako pa sem bil prepri~an, da sem jih odlo‘il na mizo svoje delovne sobe.

Preiskal sem celo sobo, pogledal pod mizo in to ve~krat, {karjic pa nikjer. Še posebno me je razjezilo, ker drugih nisem imel, ‘ena pa mi svojih frizerskih ni hotela dati. Tako sem se odpravil v trgovino in si kupil nove. Po vrnitvi domov pa mi je zakuhalo v glavi.

Stare {karjice so se mi kot v posmeh pojavile na mizi, izginila pa je rozeta. Ko sem ‘eno vpra{al, kje je, je odvrnila, da ona sploh ni bila v delovni sobi in naj raje popijem ~aj.

Kateri ~aj?

Na mizi ni bilo ve~ niti skodelice s ~ajem. To je bil pa ‘e vi{ek. Za tisti dan sem prenehal z delom in raje sedel pred televizijo. Naslednjega dne sem se zopet vneto lotil dela. Za pisanje na rozete uporabljam posebne ~rke, ki se odtisnejo tako, da folijo z njimi polo‘i{ na ‘eleno mesto in preko njih podrgne{. Komaj sem odtisnil eno samcato besedo, ‘e je izginila cela folija ~rk. Prav sme{en sem se zdel sam sebi, saj nisem niti vstal s stola, okoli mene pa jih ni bilo nikjer. Nasmehnil sem se in si dejal, da se moram pomiriti. Povsem miren sem se nato razgledal naokoli in ugotovil, da folije ni nikjer. Za name~ek je pri{la v sobo {e ‘ena in me spra{evala po skodelici ~aja, ki je prav tako izginila. Nemogo~e …

Skodelica je sedaj stala na mizi pred menoj in, da bi bilo vse skupaj {e bolj skrivnostno, je bila prazna. Zelo dobro namre~ vem, da ~aja nisem popil.

Kaj se dogaja v tej sobi? Ta stavek mi je rojil po glavi kar nekaj ~asa. Kljub vsemu sem nadaljeval z delom, saj sem imel materiala {e vedno dovolj. Ker so me po dveh urah dela za~ele neznosno pe~i o~i, sem odlo‘il o~ala na mizo in se naslonil nazaj. Pri‘gal sem si pipo in nekajkrat spro{~ujo~e puhnil modrikast dim proti stropu. Razmi{ljal sem o vsem mogo~em in kako je mogo~e, da predmet izgine pred mojimi o~mi, ne da bi se sam tega zavedal. So na delu sile, za katere sem vedno menil, da jih ni? Po drugi strani pa sem se zavedal, da tudi na nihalo delujejo nevidne sile, ~eprav jih nikoli nisem primerjal s tak{nimi.

Pogledal sem proti oknu, ali je morda prenehalo sne‘iti in ugotovil, da potrebujem o~ala. Segel sem z roko proti mizi in zaman tipal za njimi. Saj ne vidim tako obupno slabo, vendar o~al zares nisem na{el. Preiskal sem celo mizo, o~al pa nikjer. Jezen sem pogledal proti oknu, ki se je ~udno ukrivilo. Odmaknil sem pogled, saj sem menil, da se mi od beline

30 - JANUAR 05 -

ble{~i in za~uden opazil, da se ukrivlja prav vsaka malenkost v sobi. Vedel sem, da za to niso kriva o~ala, pomislil pa sem, da do‘ivljam sr~ni napad. Prestra{eno sem pri~el globoko vdihovati, ko je vstopila ‘ena, ki je zasli{ala moje stoke.

Mislil sem, da bo sko~ila k meni in mi sku{ala pomagati. Na moje za~udenje pa se je le ozrla naokoli z odprtimi usti in me spra{evala, kaj se dogaja. Takrat sem dojel, da tudi ona vidi sobo ukrivljeno prav tako kot jaz. Po nekaj sekundah se je slika vrnila v prvotno stanje in vse je bilo po starem. Ni nama bilo jasno, kaj sva pravkar videla. Odlo~il sem se preveriti meritve z nihalom in pri{el do nenavadnih rezultatov.

Nihalo je podivjalo na vsakr{no vpra{anje in celo takrat, ko sem ‘elel, da miruje. Kaj tak{nega {e nisem do‘ivel. @ena je za~ela pani~no govoriti o duhovih, sam pa sem bolj verjel, da gre za neko drugo dimenzijo, kamor izginjajo tudi moji predmeti. Vse bolj sem verjel v to trditev in se kar malce zamislil, ko me je ‘ena vpra{ala, ali mislim, da bi lahko kdaj tudi sam izginil. Sli{al sem ‘e za razna izginotja, a tem zgodbam nikoli nisem verjel. Zdaj pa …

Ker se v drugih prostorih v hi{i to ni nikoli dogajalo, sem sobo izpraznil in jo preselil v manj{i kabinet. Staro delovno sobo sva z ‘eno preuredila v odlagali{~e za neuporabne stvari, za katere naju ni skrbelo, ~e bi kak{na od njih izginila. Od tedaj je vse v najlep{em redu. Škarjice me vedno po~akajo kjer jih pustim in tudi druge stvari so prenehale izginjati. Izkrivljenosti prostora nisem nikoli ve~ opazil in sam menim, da je na mestu, kjer je bila stara soba, nekak{no vozli{~e energij, ki ob posebnih pogojih morda odpirajo vrata v druge svetove. @ena ve~krat rada pripomni, da sem za vse to sam kriv, ker se igram z nihali, jaz pa ji ne morem razlo‘iti, da nihala niso ~arobne palice, ki bi ljudi spreminjale v ‘abe.

V tisti sobi je {lo za nekaj povsem drugega.

D

Slaba znamenja

M

oj fant Matja‘ me je nekega ve~era na sprehodu neznansko razveselil, ko me je zasnubil. Skupaj sva bila ‘e sedem let in natihem sem pri~akovala, da bo to kmalu storil. Ljubila sva se iz vsega srca in poroka bi bila za naju nekak{na krona vsega skupaj. Tudi najini star{i so bili zelo veseli, saj smo se zelo dobro razumeli. Oba sva bila zaposlena v dobrih slu‘bah, imela sva lastno stanovanje in tako reko~ nobenih skrbi. Skupaj sva dolo~ila datum in priprave so stekle v polnem teku. Moja mama je kar ‘arela od ponosa in hodila z menoj po nakupih. Izbrala sem si prelepo poro~no obleko in iskala {e posebne dodatke. Z Matja‘em sva se dogovorila, da se pred poroko ne vidiva.

Doma sva z mamo opazili, da je na poro~ni obleki pti~je blato. Prestra{ila sem se, da ga ne bova spravili ven, a se je

dobro izteklo. Bli‘ala se je dekli{~ina, obenem pa sem bila v skrbeh zaradi fantov{~ine. Kljub temu sem se zavedla, da Matja‘u popolnoma zaupam in se malce pomirila. Zve~er smo se z dekleti odpravile veselja~it. Na cesti nam je v vetrobransko steklo nenadoma priletela ptica in tam kon~ala svoje ‘ivljenje. Pok je bil izjemno silovit in malo je manjkalo, pa bi prijateljica od strahu zapeljala s poti.

Vrnile smo se pozno zjutraj in pred menoj je bil le {e dan samskega stanu. V kuhinji mi je mama razlo‘ila, da je zjutraj na tleh na{la mrtvo ptico, sama pa sem se takoj spomnila na dogodek s ceste. K temu sem dodala {e pti~je blato na poro~ni obleki in se kar malce zamorila. Mama mi je dejala, naj ne bom vra‘everna in da bo vse super.

Obleka je bila kot ulita, o~e pa ‘e kar malce nalit. Povabili smo precej ljudi in bila sem stra{no ‘iv~na, kako se bo vse skupaj izteklo. Pomislila sem na Matja‘a in ugotovila, da ‘e dolgo nisem bila toliko ~asa brez njega. Skrbelo me je, kaj so po~eli na fantovskem ve~eru in se trudila izbrisati ~rne misli. Tudi o~e me je ‘ivciral s svojim pti~jim opona{anjem. Obna{al se je kot otrok. Mama mi je dejala, naj ga pustim pri miru, saj je le vesel, ker se njegova h~erka mo‘i. Pojavila se je tudi organizatorka in mi sporo~ila, da je teren pripravljen, le {e ro‘e ~akajo. Mama je spra{evala glede hrane in pija~e, a vsi odgovori so bili pritrdilni.

O~e je dejal, da ni~ ve~ ne more iti po zlu, sama pa sem ironi~no pripomnila, da morda Matja‘a ne bo v cerkev. Mama in o~e sta se zasmejala in tudi sama bi se skoraj, ~e ne bi v tistem trenutku na{a pti~ja ura oznanila polno uro.

Mama me je potrepljala, ~e{ naj si ne mislim neumnosti in od{la na vrt. Bila sem ‘e po{teno slabe volje in slab ob~utek, da bo nekaj narobe, nikakor ni hotel izginiti. Odpravili smo se proti cerkvi, kjer je bilo ‘e ogromno parkiranih vozil. Protokol je bil tak, da me o~e pripelje pred oltar, ko bodo ‘e vsi tam.

Pri~e so ravno vstopile, sama pa sem se ozirala naokoli, po Matja‘evem avtomobilu. Nikjer ga ni bilo opaziti in to me je le {e dodatno prestra{ilo. Po~akati smo morali {e nekaj minut in jezilo me je, ker nisem vedela ali je Matja‘ ‘e notri. Zmotilo me je nesramno krakanje tik nad menoj. Ko sem pogledala navzgor, sem presene~ena opazila ogromno srak, ki so obletavale dvori{~e. S solznimi o~mi sem pogledala mamo, ki je le prhnila, da to ni ni~. ^as se je iztekel in o~e je iztegnil roko,

PRILOGA NENAVADNIH ZGODB

-

da sem se ga oprijela. Po~asi in slavnostno sva zakorakala v cerkev, kjer se je {irila poro~na glasba.

Ljudje so se obra~ali proti meni in zdelo se mi je, kot da vedo, da nekaj ni v redu. Stopila sem na prste in pokukala proti oltarju. Kar zmrazilo me je, kajti Matja‘a ni bilo tam.

Sicer je vedno rad ponagajal, a vseeno je bila to prevelika stvar, da bi se mi kar skril. Lagala sem sama sebi, da je tam in ga ne vidim ali da je obti~al v prometu in zamuja. Ko pa je celo o~e zaskrbljeno pogledal proti meni, sem vedela, da nekaj ni prav.

Stopala sva {e bolj po~asi in pred o~mi se mi je za~elo megliti. Postalo mi je slabo in ‘elodec se mi je bole~e skr~il. Pomislila sem, da si je Matja‘ na{el novo dekle ali se je ustra{il trdne zveze. Šele ~isto na koncu sem pomislila na nekaj najbolj stra{nega: da se mu ni na poti v cerkev kaj zgodilo?

Naenkrat sva stala z o~etom pred oltarjem, le predati me ni imel komu. Vedela sem, da bi mi, ~e bi Matja‘ odpovedal, sramoto prihranila vsaj njegova mati, ki pa je ravno tako ni bilo. Duhovnik je pristopil k nama, ko je za njegov hrbet s hitrimi koraki stopil ministrant. Opazila sem vzorec s pticami na njegovem obla~ilu in skorajda padla v nezavest. Ministrant je duhovniku nekaj {epnil na uho in se umaknil. Ta je prebledel in le nemo gledal v naju. Za hrbtom pa sem razlo~no sli{ala brbljanje za~udenih ljudi, ki so se drug ~ez drugega spra{evali, kaj se dogaja.

Tedaj je duhovnik stopil korak k nama, se zopet ustavil in se obrnil nazaj. Pogledal je ministranta, ki mu je zaskrbljeno prikimal. Zopet se je obrnil k nama in naredil {e korak. Pred seboj je stiskal sveto pismo in opazila sem, da se mu rosijo o~i. Pogledal me je, nato pa stopil k o~etu in ga prijel za ramo.

Nekaj sekund mu je {epetal v uho, nakar se je o~e obrnil k meni. Bil je bledega obraza in ustnice so se mu za~ele tresti.

Po~asi je stopil k meni, me objel in mi pri~el praviti, da bo vse {e v redu. Nazadnje sem sli{ala {e nekaj o prometni nesre~i in se nato prebudila v bolni{nici. O~e in mati sta stala ob postelji in me dr‘ala za roko. Mati mi je povedala, da se je Matja‘ ponesre~il in hitro dodala, da je ‘iv, le okrevati bo moral nekaj ~asa. Ves ~as sem mislila, da je mrtev, nato pa sem od sre~e kar sko~ila iz postelje. Mami je bilo ‘al, ker je videla razo~arano h~erko pred oltarjem, sama pa sem ~utila le neizmerno sre~o. Z Matja‘em je vse v redu, poro~ila pa se {e nisva, ker mi ptice {e niso {le iz glave.

D

-

JANUAR

05 -

Misteriji 31

-

PRILOGA NENAVADNIH ZGODB

-

Nezemeljsko bitje

Z

godilo se je pred {tirimi leti na Štajerskem, ravno na prvega maja. Še dandanes ne vem, kaj me je vleklo ob tako pozni uri na dolg sprehod, a hotel sem raz~istiti v glavi s kar nekaj mislimi. Hodil sem ob glavni cesti in se zavedel, da zaradi prometa nimam potrebnega miru, ki sem ga tako iskal. Ustavil sem se v mestnem parku, ki je v temi rahlo brlel svetlobo iz okoli{kih svetilk. Sedel sem na klop in iz ‘epa potegnil {katlico cigaret. Preklinjal sem, ker nikjer ni bilo v‘igalnika, a sem ga kon~no le na{el.

Mo~no sem potegnil prvi dim in se zazrl v zvezdnato nebo.

Spomnil sem se o~eta, ki je vedno dejal, da bo lepo vreme, kadar se zve~er vidi veliko zvezdic. Zrl sem v zvezde in se spra{eval, ali naj sprejmem ponudbo za novo slu‘bo ali ne.

Imel sem zadovoljivo zaposlitev in v vseh tistih letih sem se ‘e na vse privadil. Sodelavci so bili v redu, {ef in pla~a tudi. Nenadoma pa se mi je pojavila nova mo‘nost s {e bolj{im zaslu‘kom, toda potreboval sem ~as za razmislek in predvsem sve‘ zrak.

Tedaj pa se mi zazdi, da se v bli‘ini nekaj premika. Nekaj kamen~kov se zakotali po potki in sli{ati je nekak{no prhanje.

Pomislil sem na potepu{ko ‘ival, a vseeno mi ni bilo ravno najlep{e pri srcu. Tudi s potepu{kim psom se ni varno igrati, zato sem postal bolj pozoren. Cigareto sem vrgel na tla in se odpravil preverit, kaj se dogaja. Pri nizkem grmi~evju za hip postanem in se zazrem proti ko{u za smeti. Tam se nekaj premakne in po~asi se pribli‘am ko{u. Ker nisem opazil ni~ posebnega, sem sklenil oditi domov. ^eprav sem bil tam {ele nekaj minut, mi je postalo zelo neprijetno in priznati moram, kar malce srhljivo.

Sproti sem pobral {e nekaj praznih plo~evink in jih vrgel v ko{. Stopal sem po pesku proti ulici in z mislimi taval precej dlje, ko se mi je zopet zazdelo, da se nekaj vrti okoli mene. Srce mi je pri~elo uhajati iz prsnega ko{a in obrnil sem se prek ramena. Ni~.

Ko pa sem se obrnil nazaj, me je ~akalo neverjetno presene~enje. Pred menoj je kak{nih deset metrov stran stalo nenavadno bitje. Kot bi ga potegnil iz znanstveno fantasti~nega filma. Visoko okoli metra in pol, z zelo dolgimi udi in nenavadno jaj~asto glavo. Bilo je v mraku, tako da nisem videl njegovega obraza. Okamnel sem in le ~akal na hitro smrt. Bil sem prestra{en kot {e nikoli v ‘ivljenju. Oble-

32 - JANUAR 05 -

tavale so me same ~rne misli in jasno se spomnim, kako sem si predstavljal, da me bo bitje pojedlo. Slike pred o~mi so se za~ele vrteti druga~e kot ponavadi. Premike sem do‘ivljal le {e kot izseke slik in ‘elel sem si, da bitje ne bi bilo bli‘je meni kot je bilo. V tistem trenutku se je v treh hitrih premikih pojavilo tik pred mojimi o~mi in lahko sem se zazrl v brezizrazne ~rne o~i, ki so bol{~ale vame.

Nekje v ozadju sem s koti~kom o~esa opazil mlad par.

Srce je {e bolj ponorelo in upal sem, da se bo bitje prepla{ilo in od{lo. Toda zgodilo se je ravno nasprotno.

Fant in dekle sta dobesedno padla mimo, ne da bi naju sploh opazila. Hotel sem na ves glas zakri~ati, pa nisem mogel iz sebe iztisniti niti besedice. Bitje me je nekako radovedno pogledalo in ob tem povesilo glavo. Še vedno sem stal kot pribit in pozneje sem se za~uden spra{eval, zakaj nisem pomislil na beg. Niti za sekundo nisem pomislil, da bi stekel. Saj tudi ne bi mogel, a vendarle. Edino kar sem lahko storil, je bilo to, da sem zami‘al. Upal sem, da bitja ne bo ve~ tam, ko bom odprl o~i. Mislil sem na svojo dru‘ino, na avto, ki je bil potreben li~enja in {e na marsikaj drugega, le na bitje ne. In zlomka res! Bitje je izginilo.

Moje srce je pri{lo k sebi in zdelo se mi je, da lahko hodim.

Kaj hodim, kar letel sem proti domu. Po poti sem sre~al {e par, ki je {el prej mimo in ju ozmerjal s smrkavcema. Dobro mi je delo in bil sem vesel, da sem ‘iv. Kaj tak{nega si nisem predstavljal niti v najhuj{ih sanjah. Ves ~as sem se oziral nazaj in opazoval, ali mi nenavadno bitje morda ne sledi. Vsaka senca, vsak {um sta mi bila sumljiva. Še doma pred hi{o sem pretaknil vsako ped dvori{~a, da bi se prepri~al, da je vse v redu. Razmi{ljal sem, komu naj najprej povem. Kaj bo na to dejala policija? Bom zanimiv za vsevede Ameri~ane? Koliko bodo revije pla~ale za mojo zgodbo? Naenkrat pa me je pre{inilo!

Vsi skupaj se mi bodo lepo nasmejali, ‘ena se bo lo~ila, jaz pa bom na psihiatriji igral namizni tenis. Zato sem bil tiho in vse skupaj zadr‘al zase. Sedaj pa sem se kon~no olaj{al in po~utim se odli~no. Ne preganjajo me nobene travme, bitja nikoli ve~ nisem videl in mislim, da ga tudi ne bom, me pa vseeno zanima, od kod hudi~a se je vzelo. @ivi na na{em planetu?

Prihaja iz vesolja? Torej res nismo sami? In {e in {e …

Lahko pa potrdim nekaj. Omenjeni par je zagotovo videl bitje, ki je stalo pred menoj. Kasneje sem se spom-

nil, da me je dekle pogledalo in prestra{eno potegnilo fanta za rokav. Tudi on se je prestra{il ob pogledu na nevsakdanji prizor in pospe{il hojo. Povsem razumem ju, da nista imela hrabrosti, da bi mi pomagala. Bi pa lahko storila nekaj drugega. ^e bi vsi trije povedali, kaj smo videli tistega ve~era, bi nas morda kdo vzel resno. Tako pa sem ostal sam s svojo nenavadno zgodbo, ki bi v smeh spravila verjetno tudi moje otroke. Ne verjamem pa, da podobnih stvari ne do‘ivljajo {e mnogi drugi. Zanima me, ali je v Slovenji {e kak{en ~lovek, ki je do‘ivel kaj podobnega in bi se ‘elel pogovoriti. Z vsakim novim dnem si ‘elim, da bi to lahko zaupal vsem, kar pred kamero bi povedal. A se zavedam, da se mi bo v istem trenutku ‘ivljenje sesulo.

D

Ugibala in pisala petico

S

tara sem bila devetnajst let in sem ravno kon~evala zadnji letnik gimnazije, ko mi je nenadoma umrl zelo dober prijatelj.

Veliko ~asa sva prebila skupaj, se u~ila in hodila skupaj ven. ^eprav nisva bila par, menim, da sva se imela {e raj{i in sva drug drugega spo{tovala. Nekega ve~era me je poklicala so{olka in med jokom hitela razlagati, da je Matja‘ umrl v prometni nesre~i. Enostavno nisem mogla verjeti njenim besedam in jo kar naprej spra{evala, ali je to res. Ko sem odlo‘ila slu{alko, sem planila v jok in ostala budna vse do jutra, ko sem morala v {olo. V razred sem vstopila kot zombi in opazila, da ‘e vsi vedo. Tisti dan je razredni~arka dejala, naj gremo vsi domov in se pomirimo, kajti u~iti se prav zares ne bi mogli ni~.

So{olci so z dnevi po~asi preboleli izgubo zelo priljubljenega in prijaznega fanta, jaz pa sem se po~utila vsak dan enako oziroma {e huje. Pred menoj je bila zadnja kontrolna naloga, ki je odlo~ala o mojem kon~nem uspehu.

Naj sem se {e tako trudila, mi ni uspelo, da bi se vsaj nekaj minut u~ila. Gledala sem v zvezke in knjige, a imela sem ob~utek, kot da sem nepismena. Bila sem popolnoma obupana, kajti {ola mi je vedno veliko pomenila, in ~e sem ‘elela naprej v izobra‘evanje, ki sem si ga za~rtala, sem potrebovala petico.

Pred o~mi se mi je {e vedno prikazoval Matja‘ev obraz, ki mi ni in ni dal miru. Poizkusila sem celo moliti, kar ni bilo v moji navadi, da bi ga le uspela preboleti in nadaljevati s svojim ‘ivljenjem. Tudi to ni pomagalo. Bila sem ‘e popolnoma obupana in na trenutke kar nekako jezna na Matja‘a, da mi je to storil. Obto‘evala sem ga, da mi uni~uje ‘ivljenje in naj me ‘e enkrat pusti pri miru.

Kot ponavadi zadnje ~ase sem depresivna stopila v razred in sedla za svojo mizo. Vladala je popolna ti{ina in vsi so bili

PRILOGA NENAVADNIH ZGODB

-

v pri~akovanju prihoda profesorice z vpra{anji zadnje in odlo~ilne kontrolne naloge. Vse je {klepetalo, noge so nemirno poskakovale pod klopmi in dlani so se potile.

Vstopila je profesorica in za~ela deliti kontrolke. Bile so tiste vrste, ko ima{ ob vpra{anju tri ali ve~ mo‘nih odgovorov in le obkro‘i{ pravega. @e pri prvem sem opazila, da nimam pojma. Ostali so pospe{eno re{evali naloge, sama pa sem nesre~no sedela za mizo in gledala bolj skozi list kot pa nanj. Spomnim se le, da sem v mislih iz vsega srca prav poni‘no prosila Matja‘a, naj mi pomaga, kot da bi prav zares verjela, da mi lahko. Še enkrat sem prebrala prvo vpra{anje in takoj obkro‘ila odgovor B. ^udila sem se sama sebi, a hkrati sem bila prepri~ana, da je odgovor pravilen. Tudi pri drugem vpra{anju sem instinktivno obkro‘ila dolo~en odgovor in tako dalje in dalje.

Kon~ala sem med prvimi in nisem vedela, kaj bi. Ali naj oddam nalogo, ki je bila re{ena na pamet in se osramotim pred so{olci z nezadostno oceno, ali naj jo vr‘em v smeti in zapustim razred?

Tedaj me je spreletela nekak{na ~udna energija in mi napolnila telo z mehko toplino, ki mi je vlila samozavest. Vstala sem in oddala nalogo ter od{la domov. Spra{evala sem se, kaj se bo zgodilo. Ali je sploh mo‘no na pamet zadeti odgovore za pozitivno oceno? Saj to je vendar kot zadeti sedmico na lotu! Sama v sebi sem se ‘e poslovila od dobre ocene in vse kar sem si {e ‘elela, je bila spodobna ocena, ki mi ne bi povsem pokvarila uspeha.

Pred menoj je bil vikend in izkoristila sem soboto za obisk na pokopali{~u, kjer je le‘al pokopan Matja‘. Pri‘gala sem mu sve~o in mu namenila nekaj lepih in globokih misli. Zdelo se mi je, kot da me sli{i in mi odgovarja, naj me ne skrbi in naj naprej ‘ivim svoje ‘ivljenje. Sama pri sebi sem obljubila, da bom, ter od{la domov.

V ponedeljek smo vsi nestrpno pri~akovali ocene kontrolnih nalog. Profesorica je imela navado za~eti pri najslab{ih in pri~akovala sem, da bo ‘e na za~etku izgovorila moje ime.

To se ni zgodilo in ko je pri{la do trojk, mi je postalo ‘e malce ~udno. Štirice, mene pa {e vedno nikjer. Pomislila sem, da morda nisem oddala kontrolne, pa sem vedela, da sem jo. Morda se je izgubila.

Ko je pri{la do petic, sem bila prepri~ana, da me ni ‘elela spravljati v neroden polo‘aj in me bo na koncu ure zadr‘ala v razredu. Tedaj pa sem zasli{ala svoj priimek.

Jaz? Brez napak? Ni~ mi ni bilo jasno. Pisala sem petico brez napak in vse to na pamet. Nemogo~e!

Trdno sem prepri~ana, da je ob meni med kontrolno nalogo sedel Matja‘ in mi pomagal do uspeha. Statisti~no je nemogo~e zadeti vse pravilne odgovore zgolj z ugibanjem. To vem zagotovo, saj sem danes zaposlena v uspe{nem podjetju, kjer skrbim za statistiko in se vsak dan zahvalim Matja‘u za njegovo pomo~. Od tedaj dalje vem, da je {e vedno z menoj in ‘ivim povsem normalno ‘ivljenje.

D

-

JANUAR

05 -

Misteriji 33

-

PRILOGA NENAVADNIH ZGODB

-

Telo na posodo

Z

Amirjem sva se vedno dobro razumela. Bila sva dolgoletna prijatelja in nisem si mislil, da se bova kdaj sprla. In ne samo to; skregala sva se na smrt in celo fizi~no obra~unala. Po tistem se nikoli ve~ nisva pogovarjala. Njegov zadnji stavek je bil, da nikoli ve~ ne bom imel miru. Sli{ati je bilo kot nekak{na kletev. Zaradi tega sem se mo~no obremenjeval in celo poizku{al dose~i spravo, vendar neuspe{no.

Dnevi so minevali, meni pa so se za~ele dogajati nenavadne stvari. Znanci so me vse pogosteje spra{evali, kaj se dogaja z menoj. Bojda me videvajo, pa jih niti pozdraviti no~em. Do nekega soseda sem bil baje zelo nesramen in tako dalje. Sam o tem seveda nisem vedel ni~. Ker pa je bilo tovrstnih opozoril vse ve~, sem se zamislil. Spomnil sem se Amirja in njegovih ~arovni{kih prijateljic. Ve~krat mi je omenil, da lahko z njihovo pomo~jo dobi katero koli dekle in uni~i vsakega ~loveka. Tega mu takrat seveda nisem verjel in sem hitro pozabil njegove besede. Ko pa so se meni za~ele dogajati nenavadne re~i, sem se oprijel tudi te mo‘nosti. Prijateljica mi je svetovala vede‘evalko, ki bi morda vedela, kaj storiti, zato sem jo kmalu obiskal. ^eprav sem od nekdaj imel pomisleke glede njihovih mo~i, mi je tokrat nekaj govorilo, naj se ne poslu{am, saj nimam kaj izgubiti. @e ko sem vstopil v njeno stanovanje, me je mrko pogledala in za~ela odkimavati. Trudil sem se povedati kdo sem, a je o~itno vedela ve~ kot jaz sam. Spra{evala me je vse mogo~e.

Kako je ime morebitnemu sovra‘niku, kak{ne vere je, koliko je star, kak{ne barve o~i ima in {e in {e. Vse skupaj se mi je zdelo nesmiselno, nakar je na mizo vrgla karte. Bile so hrbtno obrnjene in moral sem si izbrati eno. Ob pozornem pogledu nanjo mi je gospa dejala, da me je nekdo uro~il. Urok naj bi bil zelo mo~an in ga je te‘ko prekiniti.

Vse skupaj sem vzel bolj za {alo, se zahvalil in od{el domov. Doma sem se zleknil na kav~ in premi{ljeval, kako sem lahko tako globoko padel in kaj se dogaja z menoj. Zazvonil je telefon in na drugi strani je bila moja biv{a ‘ena. Dejala je, da si nikoli ni mislila, da je na cesti ne bom ve~ pozdravil. To me je seveda presenetilo, saj se nisem spomnil, da bi jo videl na poti domov. Še huje: sploh nisem vedel, kako sem pri{el domov! Bolj ko sem se trudil spomniti poti do doma, manj mi je bilo jasno. Kako je to mogo~e? Niti najmanj{e podrobnosti se nisem spomnil. Vedno grem na avtobus, tokrat pa se nisem spomnil ne avtobusa ne ljudi. Segel sem v ‘ep, kjer je bil {e vedno ‘eton. Sem {el mar pe{? Nimam pojma.

Naslednji dan sem si v slu‘bi vzel dopust in se vrnil k vede‘evalki. Ko me je zagledala, ni bila videti presene~ena, dejala mi je celo, da me je pri~akovala. Nisem ji ugovarjal, le prosil sem jo za pomo~. Iz raznih omaric in poli~k je pri~ela vla~iti na kup drobne predmete, rastline in stekleni~ke, v katerih so bile meni neznane teko~ine. V temno leseno posodo je vrgla

34 - JANUAR 05 -

kar nekaj re~i, jih pokapljala s sokom iz ene od stekleni~k in vse skupaj skrbno preme{ala z leseno pali~ico. Nato je vsebino stla~ila v majceno usnjeno mo{njo in jo postavila predme na mizo.

Preostale stvari je pospravila v leseno {katlico in jih postavila na nekak{en mini oltar~ek. Razlo‘ila mi je, da moram mo{nji~ek nekako spraviti v hi{o tistega, ki je urok poslal nadme. Bil sem prepri~an, da je to Amir, toda kako za vraga naj neopa‘eno pridem v njegovo hi{o?

Zadevo naj bi ~e le mogo~e postavil pod njegovo posteljo, od koder bi pono~i deloval na zlobne‘a. Urok, ki ga je poslal nadme, naj bi se tako obrnil proti njemu in mene pustil pri miru. Povem vam, ko si enkrat tako obupan kot sem bil jaz, marsikaj poizkusi{. Zelo dobro sem vedel, kje je Amir doma, ampak plaziti se po tuji hi{i …

Vzel sem si ~as in opazoval njegovo hi{o. Videl sem ga, kako odhaja na kolesu in urno stekel proti vhodnim vratom.

Klju~ je bil {e vedno skrit na starem mestu pod ro‘o in brez te‘av sem vstopil. Noge so se mi tresle, a sem bil pogumnej{i, ker sem se zavedel, da hi{o izjemno dobro poznam in za svoj opravek ne bom potreboval veliko ~asa. Stekel sem po stopnicah v njegovo sobo in segel v ‘ep po mo{nji~ku. Po~epnil sem in ga namestil dale~ pod posteljo med ostalo {aro, ki je bila tam. Hitro sem krenil nazaj in zaklenil vrata za seboj.

Klju~ sem vrnil nazaj in stekel za hi{o ter domov. Z nestrpnostjo sem pri~akoval naslednji dan, obenem pa sem samega sebe nadiral, kako neumen sem, da verjamem v te stvari. Celo no~ sem bil pokonci v pri~akovanju in upanju na bolj{e.

Kljub vsem dvomom se mi je zdelo, da prvi~ po dolgem ~asu od kolegov nisem dobil nobene pripombe. Za za~etek dneva sem bil izjemno zadovoljen, a sem si dejal, da moram po~akati vsaj do ve~era. Na poti domov pa se mi je pripetilo nekaj neverjetnega. Proti meni je s hitrimi koraki prihajal Amir. Srce mi je za~elo razbijati, kajti pomislil sem, da je izvedel za moj obisk in me bo napadel. Na moje veliko za~udenje pa je upo~asnil hojo in si na obraz nadel prijazen nasme{ek. Še preden je pri{el do mene, je iztegnil desnico in mi jo ponudil. Bilo je v znak sprave. Celo opravi~il se mi je in dejal, da tako mo~no prijateljstvo pa~ ne more poklekniti zaradi nekega nesporazuma.

Sprejel sem opravi~ilo in prepri~an sem, da je tak{no pozitivno spremembo povzro~il skrivnostni mo{nji~ek.

Od tedaj verjamem, da svet ni tak{en kot ga vidimo in da si ga delimo z nekimi vi{jimi in nam nevidnimi silami, ki nam ob zlorabi lahko mo~no {kodijo.

D

Sebastjan Kole{a, ki je zbral te zgodbe, pripravlja knjigo o nenavadnih fenomenih v Sloveniji, povezan pa je tudi s podporno skupino, katere ~lani izmenjujejo izku{nje o paranormalnih do‘ivetjih. Za ve~ informacij pokli~ite 051/ 306 371.

INFORMIRANI LON^EK BAKRENE ZAPESTNICE Informirani lon~ek dopolnjuje program informiranih izdelkov. Ima enake lastnosti kot modri kozarec; fizikalno vpliva na razdru‘evanje molekul v teko~inah in jih tako omeh~a.

Zato imajo ~aji, ki jih pripravljamo v lon~ku bolj{i okus, o‘ivljena voda potegne iz rastlin ve~ u~inkovin.

Na informiranih lon~kih so odtisnjeni posebni simboli “magic life” v ~akrinih barvah, ki ugodno delujejo na zdravje.

Lon~ki imajo razli~no obarvane robove, da si lahko izberete svojega. Informirane lon~ke lahko pomivate v stroju, primerni so za vse vrste vro~ih napitkov, tudi za juhe.

3.600 SIT

NORAD

Za{~itna kodirana plo{~ica Norad do sedemdeset odstotkov zmanj{a tveganje, ki ga ustvarja sevanje mobilnih telefonov in baznih postaj.

Za{~itna plo{~ica vodo v telesu, te je v povpre~ju kar 75 odstotkov te‘e, vzpodbudi, da se vrne v »zdravo« strukturo, v obliko, kakr{no ima voda v telesu, preden jo dose‘ejo sevanja mobilnega telefona.

Norad je samolepilna kodirana bakrena plo{~ica (Ø 16 mm), ki jo prilepimo na hrbtno stran telefona.

3.500 SIT

NORAD PLUS Norad plus do sedemdeset odstotkov zmanj{a tveganje, ki ga povzro~a sevanje mobilnih telefonov in baznih postaj, hkrati pa telo oskrbi z dovolj bakra, podobno kot bakrena zapestnica, ki jo mnogi uporabljajo za zmanj{anje artriti~nih, revmati~nih in drugih bole~in. Norad plus je narejen iz povsem ~istega (elektrolitskega) bakra.

Norad plus je informirana samolepilna bakrena plo{~ica, ki jo nalepimo na zadnjo stran zapestne ure (za manj{e ure je Ø 24 mm, za ve~je Ø 28 mm).

3.500 SIT

^AKRINA MAJICA ^akrine majice iz Avstralije telesu dovajajo bioenergijo s pomo~jo mo~nih nihanj nenavadno ‘ivih barv (njihove intenzivnosti se na papir ne da natisniti) in tako polnijo avro in izbolj{anje zdravje. Velikosti S, M, L, XL, XXL. 14.900 SIT

Zmanj{ujejo ali odpravljajo bole~ine, ki jih povzro~ajo revma, artritis, i{ijas, lumbago, igranje tenisa, golfa, ko{arke... Mnogi, ki nosijo zapestnico, zmanj{ajo ali pa celo opustijo jemanje protibole~inskih zdravil in tako veliko naredijo za svoje zdravje. Velikosti zapestnic: od 15 do 19 cm premera. Naprodaj so tudi posrebrene in pozla~ene. a) bakrena 3.700 SIT c) posrebrena 6.700 SIT d) pozla~ene 9.600 SIT

BIOGUARD Samolepilno kodirano feritno magnetno plo{~ico prilepimo na steklo, da celotna steklena povr{ina s svojo vibracijo omogo~a, da skoznjo prihaja ve~ vitalne energije: tako vitalne energije, ki je del son~ne svetlobe, kot tudi kozmi~ne prane. Primerno za stanovanja, delovne prostore in avtomobile. Naprodaj v okrogli (srebrna) in pravokotni (~rna) obliki.

3.500 SIT

ATLANTIDSKI KRI@ Atlantidski kri‘ je skrbno narejen iz srebra, o~i{~en vseh negativnih energij in napolnjen s kodami, ki ugodno vplivajo na ~loveka. Njegovo delovanje je {e mo~nej{e kot delovanje atlantidskega prstana in plo{~ice ter ima prav tako vgravirano vija~nico, ki energijsko dodatno ugodno deluje na ‘ive organizme.

14.900 SIT

ATLANTIDSKI PRSTAN IN PLO[^ICA Sta srebrna, oblikovana tako, da posebni liki sprejemajo in oddajajo kozmi~no energijo in s tem {~itijo pred negativnimi sevanji. Ugodno delujejo na zdravje in dobro po~utje, prepre~ujejo nesre~e. Oblika prstana izhaja iz davnine, saj so u~inki likov, ki so skrbno vdelani v celjski srebrni nakit, znani ‘e iz ~asov faraonov. Velikosti prstana: od 16 do 24 mm notranjega premera. prstan 8.900 SIT plo{~ica 8.900 SIT

Doma~i poskus

Vitaliziran kruh je ve~ji K

ruh, zame{en z vodo iz informiranega kozarca, je druga~en kot z navadno vodo. To ka‘e poskus gospe Nade S. iz Ljubljane, ki je spekla kruh z razli~nima vodama v elektri~nem samodejnem peka~u za kruh in v elektri~ni pe~ici.

Pri peki v samodejni pe~ici, v katero se da le sestavine, stroj pa potem kruh sam zamesi in spe~e, je ugotovila, da je bil spe~en kruh, pri katerem je uporabila vodo iz modrega kozarca, ve~ji, toda la‘ji od kruha, ki je bil spe~en z vodo iz pipe. Napisala nam je tudi, da bi v testo z vodo iz pipe dodala zaradi prevelike gostote {e malo vode, ~e ne bi delala poskusa. Kruh je pekla po naslednjem receptu: 2 ‘li~ki son~ni~nega olja, 2 ‘li~ki morske soli, 3,6 dl vode (enkrat o‘ivljene v modrem kozarcu in drugi~ iz pipe), 55 dkg Intesove moke za doma~i kruh, 1/3 42 gramov te‘kega zavitka sve‘ega kvasa Fa-

la, 1 {~epec rjavega sladkorja. Stroj je bil v obeh primerih naravnan na hitri program. Kruh z vitalizirano vodo je tehtal 0,85 kg, z vodo iz pipe pa 0,90 kg.

Drugi poskus, ko je pekla kruh v {tedilniku in ga je gnetla ro~no, opisuje takole: V belo p{eni~no moko tipa 500 vme-

Bel kruh je bil zamesen ro~no in pe~en v elektri~ni pe~ici. Za levi hleb~ek je bila vzeta voda iz pipe, za desnega pa o‘ivljena voda.

{am 0,4 dl son~ni~nega olja in sol. Pripravim »kvas« iz 1/2 42-gramske kocke kvasa Fala, malo moke in 3,3 dl tople vitalizirane vode iz modrega kozarca. ^ez pol ure je kvas pripravljen in ga vme{am v ostalo moko. Gnetem v hlebec, ki se lepo oblikuje in ni lepljiv. Pustim vzhajati 1 uro, pregnetem, vzhaja {e pol ure in ga dam v pe~ico. Pe~en tehta 0,75 kg.

Takoj ponovim isti recept, vendar uporabim toplo vodo iz pipe. Testo je »lepljivo«, »pacasto« in kot gospodinja ve{~a peke bi uporabila {e malo moke za posip, da se znebim lepljivosti. Toda delam poskus! … Pe~en tehta ravno tako 0,75 kg, toda z vitalizirano vodo pe~en kruh je ve~ji.

Kruh si ‘e dalj ~asa pe~em sama, da ga jem brez konzervansov, glutena in dodanih barvil.

D

Levo {tru~ko je spekel avtomatski peka~ za kruh iz intesove moke za doma~i kruh z navadno, desno pa z o‘ivljeno vodo.

36 - JANUAR 05 -

Prosimo bralce, ki imajo informirani kozarec ali skodelico, da posku{ajo ugotoviti razliko pri doma~i uporabi o‘ivljene vode in nam to sporo~ijo in po mo‘nosti prilo‘ijo tudi fotografije.

Amaterska arheologinja raziskuje osupljive zgradbe v Tibetu in na Kitajskem

Skrivnostni stolpi v Tibetu M

artine »Frederique« Darragon se je leta 1998 iz New Yorka podala v notranjost zahodne Kitajske in Tibeta, ker se je zanimala za ogro‘enega sne‘nega leoparda, a so jo tam mo~no prevzeli starodavni kamniti stolpi, razmetani ob vzno‘ju Himalaje. Darragonova se je navdu{eno posvetila raziskovanju skrivnostnih stolpov, med katerimi so nekateri grobo zvezdaste oblike, nekateri pa visoki ve~ kot trideset metrov.

Kmalu je izvedela, da je njihovo poreklo neznano; ko je doma~ine vpra{ala, kdo jih je zgradil, kdaj in zakaj, nih~e ni vedel odgovora. Naletela je na pravo redkost, zagonetko, ki je vsem na o~eh …

Darragonova, svobodoumna ‘enska pri {tiriinpetdesetih letih, je rojena Pari‘anka, ki se je v ‘ivljenju ukvarjala z marsi~em: {tudirala je ekonomijo, ustanovila je podporno organizacijo za izobra‘evanje Kitajcev na pode‘elju, je pa tudi umetnica ter izvrstna igralka pola v Argentini in tekmovalka v hitrostnem jadranju.

V petih letih je devetkrat obiskala zahodno Kitajsko, kjer je v Se~uanu in Tibetu videla skoraj dvesto stolpov. Fotografirala jih je in izmerila, se vanje povzpela, ~e je to bilo mogo~e, in izrezljala ko{~ke lesenih gredi za analizo. Lokalni menihi so ji povedali, da v ve~ stoletij starih samostanskih dokumentih te zgradbe niso nikjer omenjene. Pozneje pa je odkrila, da so stolpi nekajkrat omenjeni v nekaterih kitajskih analih ter dnevnikih zahodnih popotnikov, ki so v devetnajstem stoletju potovali po teh krajih.

Med leti 2000 in 2003 je Darragonova prepeljala ko{~ke lesa od dvaintridesetih stolpov v laboratorij v Miamiju,

Darragonova je na{la ve~ kot {tirideset stolpov zvezdaste oblike z osmimi ali dvanajstimi kraki, ki so odporni na potrese. kjer so dolo~ili njihovo starost z metodo radioaktivnega ogljika. Izkazalo se je, da je ve~ina lesenih vzorcev starih nekaj sto let; stolpi, iz katerih izhajajo, so najbr‘ iste starosti. Za eno zgradbo v tibetanskem kraju Kongpo, dan vo‘nje oddaljenem od Lhase, pa so meritve pokazale, da je veliko starej{a. Najbr‘ so jo postavili pred tiso~ do tiso~ dvesto leti, preden so mongolska plemena okoli leta 1240 vdrla v Tibet. Merilna metoda pa ni kon~noveljavna in obstaja mo‘nost, da je bil les, ki so ga uporabljali gradite-

lji, ‘e takrat zelo star; v tem primeru so stolpe morda postavili kasneje.

Toda u~enjaki, ki so sli{ali za amatersko arheolo{ko raziskovanje Darragonove (Discovery Channel je pred letom dni o njej posnel dokumentarec), pravijo, da je dragoceno. »Njen najpomembnej{i prispevek je poskus, da dolo~i starost stolpov,« pravi Elliot Sperling, tibetanski u~enjak na univerzi Indiana.

Nepoznavanje prvotnega namena stolpov pri lokalnem prebivalstvu je mogo~e pojasniti z zgodovino in zemljepisno lego tega podro~ja. Pred tiso~ leti so te kraje obvladovala planinska plemena, ki so dolga stoletja ‘ivela v izolaciji. »Ljudje iz ene doline ponavadi niso razumeli govora ljudi iz sosedne doline,« pravi Darragonova, ki delno obvlada mandarinsko kitaj{~ino in tibetan{~ino. Predpostavlja, da se je vedenje o stolpih, ki se je prej prena{alo ustno, najbr‘ izgubilo, ko so nastajali in izginjali razli~ni dialekti.

Darragonovo je najbolj prevzelo ve~ kot {tirideset stolpov grobo zvezdaste oblike, na katere je naletela med raziskovanjem. Nekateri imajo osem, nekateri pa dvanajst krakov; u~enjaki pravijo, da sta obe obliki redkost. Znani sta {e najmanj dve zvezdasti zgradbi v Afganistanu, od katerih je ena minaret Bahram [aha v Ghazniju.

Darragonova meni, da je zvezdasta oblika kitajskih zgradb manj ob~utljiva na potrese. »Vsi va{~ani so mi rekli, da so stolpi odporni na potrese,« je povedala. Dejansko je odkrila, da v Kongpo podro~ju Tibeta stojijo samo {e zvezdasto oblikovani stolpi, ~eprav je vsekakor mogo~e, da so te stavbe obstale tudi zaradi drugih razlogov.

Ostaja vpra{anje: Zakaj so zgrajene?

-

JANUAR

05 -

Misteriji 37

S KRIVNOSTNI

Skrivena agenda o naoru‘avanju svemira Pogre{ke lije~nika: na{ najve}i ubojica Snaga naroda: novi globalni aktivizam Izmi{ljene bolesti i moderna inkvizicija Krugovi u ‘itu u 2004.

Magnetski motori Stru~njaci protiv fluoridacije vode Hrva{ki dvomese~nik Nexus lahko v Sloveniji naro~ite po telefonu: 01/231 93 60 ali 031/662 092.

38 - JANUAR 05 -

STOLPI V

T IBETU

Ena hipoteza je, da so slu‘ile religioznim namenom; najbr‘ so predstavljale vrv dmu, ki po tibetanski legendi povezuje nebo in zemljo. »Stolpi mogo~e dejansko simbolizirajo to vez,« pravi Bianca Horlemann, neodvisna tibetanska znanstvenica v Bethesda v Marylandu.

Nekateri znanstveniki pa menijo, da so bile zgradbe stra‘arnice in utrdbe. »Stolpi so zgrajeni za obrambo,« trdi Marielle Prins, lingvistka pri Jugovzhodnem in{titutu za nacionalnosti v kitajskem mestu Chendu. »Ve~ina jih izvira iz jin~uanskih vojn (iz 18. stoletja), v katerih je kitajski cesar ‘rtvoval velike koli~ine srebra in vojakov, da je pomiril majhen del v podro~ju Gyalrong.« Eric Mortensen, tibetanski znanstvenik pri Narodni tajvanski univerzi, pravi, da so zgradbe »najbr‘ uporabljali kot stolpe za signalizacijo.« Do tega sklepa

Morda pa so bili stolpi statusni simboli, ki so jih dali zgraditi ~lani cesarske rodbine – Cadillaci njihovih dni. je pri{el na podlagi njihovega polo‘aja, ki na splo{no omogo~a, da se z enega vidi drug stolp, z drugega tretji in tako naprej.

Ni pa tudi izklju~eno, da so bili stolpi statusni simboli, ki so jih dali zgraditi ~lani cesarske rodbine – Cadillaci njihovih dni. »Lahko samo ugibamo,« pravi Sperling, »na{e vedenje je pa~ zelo fragmentarno.« Spet drugi znanstveniki pravijo, da stolpi sploh niso tako misteriozni. »Njihova „misterioznost” je delno produkt zahodne mitologije o vsem, kar je povezano s Tibetom, ter dejstva, da so Kitajci vse do nedavnega prepovedovali pristop k temu podro~ju,« pravi Alex Gardner, strokovnjak za budizem na univerzi Michigan. »Kako jim sploh lahko re~ejo „neznani”, ko pa se vidijo na kilometre dale~ in je celotno podro~je prepleteno

s trgovskimi potmi, danes pa z avtomobilskimi cestami.« Sedaj, ko se podro~je modernizira, Darragonovo skrbi, da bi lahko stolpom prehitra pretvorba v turisti~ne to~ke storila ve~ {kode kot stoletja zanemarjanja. »Nekatere so restavrirali prav kata-

Frederique Darragon

strofalno,« pravi, pri ~emer ima v mislih nekaj stolpov, ki so jim propadajo~i zgornji del enostavno odbili. Pa tudi zob ~asa ne po~iva; eden od najstarej{ih stolpov se je zru{il junija lani.

Zato Darragonova posku{a med drugimi prepri~ati kitajske in tibetanske oblasti, da od Unesca zahtevajo uvrstitev stolpov med objekte svetovne naravne dedi{~ine. Ta ozna~ba bi lahko pripomogla k za{~iti stolpov in zbiranju potrebnega denarja za njihovo restavriranje. Poleg tega si prizadeva pridobiti pomo~ Si~uanske univerze pri prou~evanju zgradb.

Medtem pa je svetovljanska Darragonova, ki ji raziskovalski duh ne da miru, v kitajski pokrajini Khan kupila hi{o in se naselila neposredno poleg enega od stolpov.

A. K.

D

Najnovej{a odkritja ka‘ejo, da arijci niso pri{li izza Kavkaza

Od kod s(m)o arijci?

D

anes ni ve~ nikakr{nega dvotacije se {e vedno uvr{~a tista, po kateri Izmi{ljena zamisel ma, da so prve uradne teorije se termin arya nana{a na prvotne prio poreklu arijcev iz devetnajspadnike istega ljudstva v socialno-lingza teorijo o arijskem tega stoletja zgodovinski konstrukt visti~nem, ne pa tudi v etni~nem smislu. vdoru je danes jasna; angle{kih sanskrtologov, ki so ‘eleli Najverjetneje so se tovrstne spekulacije predstaviti zahodno kulturo kot civili- izvira iz ~asov angle{kega rodile iz modificirane zgodovine v slu‘zacijsko zibelko ~love{tva. S skrbno nabi dru‘benih interesov ter iz napa~nih kolonializma. ~rtovanimi prevodi originalnih beseprevodov originalnih besedil, iz katerih dil, ki vsebujejo vsa pojasnila o porektermin arya izhaja. lu in kulturi arijcev, so ustvarili zgodo- zelo prisoten v teorijah evropske rasne Najbolj prepri~ljiva in izvorna teorivinsko paradigmo, ki je dolgo veljala ve~vrednosti. Posledice take interpreta- ja o poreklu arijcev pa govori o heteroza uradno pojasnilo o poreklu arijcev. cije nacisti~nih ideologov je ~love{tvo geni skupini razli~nih, civilizacijsko naNovi verodostojni prevodi, arheolo{ka izkusilo v drugi svetovni vojni. Njihov prednih ljudstev s podobno religijsko odkritja in lingvisti~ne {tudije pa ka- ideal je predstavljal Germane kot naj~i- tradicijo. Njihov geografski polo‘aj naj ‘ejo, da je zgodovina skrivnostne arij- stej{e predstavnike arijske rase. Nacisti~- bi se raztezal od Indije do dana{njega ni ideologi so imeli Germane za edino Irana. ske civilizacije o~itno druga~na …

Mnogi zahodni razlagalci so pomen superiorno raso, sposobno kulturnega besede aryan omejili na prvotne indo- razvoja in vsesplo{nega civilizacijskega MIT O ARIJSKEMU evropejce – starodavno ljudstvo, ki je napredka, medtem ko so ostale prikazoVDORU govorilo izvoren jezik indoevropske sku- vali kot {ibke in nerazvite, ki so komaj sposobni samoohranitve. pine. Ta obsega skupino jezikov istega Med vsemi pojasnili o poreklu arijizvora, ki so se do novega veka govorili To je bila ena od ideolo{kih plati anti- skega ljudstva pritegne najve~jo pozorod Indije do zahodne Evrope. Na pod- semitizma. Med popularnej{e interpre- nost teorija o arijskemu vdoru. Po tej lagi tega vedenja se je roditeoriji, ki je nastala v devetla zamisel, da je to ljudstnajstem stoletju, naj bi novo predstavljalo dolo~eno madsko ljudstvo s Kavka{etni~no skupino. kega gorovja med leti 1800 in 1500 pred na{im {tetjem Po trditvah nem{kega vdrlo v podro~je severne sanskrtologa iz devetnajsIndije in Irana. Vojskovali tega stoletja Friedricha Manaj bi se tudi z oslabelim xa Müllerja, ki je bil profeljudstvom harapske civilisor na Oxfordu v kolonialisti~ni Angliji, je arijec sizacije na podro~ju dana{nonim za prvotne indoevnjega Pakistana in severne ropejce, ki temelji izklju~Indije. Zaradi tamkaj{njih no na lingvisti~ni enotnonaprednej{ih ljudstev naj bi sti. Drugi pomen besede opustili nomadski na~in ‘ipa zajema poleg lingvisti~vljenja in tam tudi ostali. Po ne {e rasno skupino ter tej teoriji so bili Dravidi – tvori tako imenovano arijprvotni primitivni prebisko raso, oziroma nekak{valci Indijske podceline, ki ne neposredne potomce so govorili izvorni jezik – arijske etni~ne skupine.

Mohend‘o Daro v dolini reke Ind je pet tiso~ let staro mesto, ki je imelo odrinjeni na ju‘ni del podceline.

Ta pomen je {e vedno 40.000 prebivalcev.

-

JANUAR

05 -

Misteriji 39

OD

KOD S (M ) O ARIJCI?

Ker omenjene teorije ne podpirajo skoraj nikakr{ni materialni in lingvisti~ni dokazi, vse skupaj najbolj spominja na zamisel zahodnega ~loveka, ki si je ‘elel zagotoviti status nekak{nega nad~loveka.

Zanimivo je, da so si zgodovinarji upali poistovetiti vedsko kulturo s kavka{kimi nomadi. Vedska kultura je bogata z znanostjo o arhitekturi, astronomiji, matematiki in drugih vedah, ki jih nomadi niso nikoli razvili. Dokaz o obstoju vedske civilizacije na podro~ju Indije pred ve~ kot pet tiso~ leti danes potrjujejo tudi {tevilna arheolo{ka najdi{~a, kot je na primer vedsko mesto Dvaraka. Res je, da vedska besedila, kot je Rig Veda, opisujejo velike vojne za pre-

vlado nad razli~nimi podro~ji, vendar pa nikoli ni bilo jasno, ali je vojne povzro~ilo ravno preseljevanje.

Izmi{ljena zamisel za teorijo o arijskem vdoru je danes jasna; izvira iz ~asov angle{kega kolonializma. Ve~ kot 190 let je indijska podcelina s svojimi neiz~rpnimi naravnimi viri zagotavljala bogato prihodnost Anglije. Toda angle{ki kolonialisti so imeli zaradi splo{ne druga~nosti te‘ave, zato so na~rtno napadli celotno indijsko civilizacijsko dedi{~ino. Doma~ine so ‘eleli spreobrniti v angle{ko govore~e ljudstvo z merili in vrednotami zahodnega kr{~anskega ~loveka. Z menjanjem zgodovine, napa~nimi prevodi filozofsko-religioznih

besedil, s poni‘evanjem tamkaj{nje kulture in poveli~evanjem zahodnega ~loveka so ustvarili nepopravljivo {kodo vzhodnemu in zahodnemu svetu.

Med najvidnej{imi angle{kimi indologi, lingvisti in zgodovinarji, ki so bili zaposleni v »novi« dr‘avni slu‘bi, sta bila Friedrich Max Müller (1823-1900) in Sir William Jones (1746-1794). Slednji, ki je bil predsednik Orientalnega bengalskega dru{tva in glavni zagovornik evropske superiornosti, je v svojih delih in simpozijih predstavil nekak{en neznan jezik, s katerim je ‘elel spodbiti sanskrt kot prvotni indoevropski jezik. To je kasneje slu‘ilo kot podlaga za izmi{ljeno teorijo o vdoru arijcev.

V iranskem mestu Naqsh-e-Rostam je perzijski kralj Darius 500 let pred na{im {tetjem dal vklesati napis: »Jaz, veliki kralj Darius, sem sin Perzijca, arijec z arijskimi predniki.«

40 - JANUAR 05 -

OD Jones je pazljivo prebiral na pol izgubljene zgodovinske tekste in v njih iskal vrzeli, s pomo~jo katerih bi lahko pomladil zgodovino centralne Azije. Sanskrt in jezik arijcev je ‘elel prikazati kot nekaj, kar ne izvira iz Indije.

Dokon~na oblika teorije o vdoru arijcev, kakr{no poznamo danes, je nastala leta 1800, ko so Jonesovi nasledniki uporabili ve~ prvotnih teorij in z njimi modificirali zgodovino do kon~ne oblike.

JE TEORIJA O NASILNEMU VDORU MOGO^A? Prvi dvomi so se pojavili zaradi pomanjkanja arheolo{kih dokazov, ki bi potrjevali kakr{no koli obliko invazije.

Dejstvo je, da ni niti enega materialnega dokaza, ki bi podprl mno‘i~no prodiranje kavka{kih nomadskih ljudstev na

Izvorna teorija o poreklu arijcev govori o heterogeni skupini razli~nih, civilizacijsko naprednih ljudstev s podobno religijsko tradicijo. Njihov geografski polo‘aj naj bi se raztezal od Indije do dana{njega Irana. to obmo~je. Poleg tega ima indijska podcelina mo~no geografsko za{~ito, zaradi katere bi morali napadalci odkriti te‘ko prehodne prelaze prek nevarne gorske verige Hinduku{, katere ve~ji del je zaradi snega in ledu prehoden le tri

KOD S ( M ) O ARIJCI ?

mesece v letu. Nomadsko ljudstvo je bilo v tistih ~asih {tevil~no veliko {ibkej{e v primerjavi s populacijo v ni‘avju reke Ind, ki se je raztezalo na 1,8 milijona kvadratnih kilometrov in je bilo po ocenah strokovnjakov ve~je od vseh tedanjih civilizacij na zemlji skupaj, z izjemo starodavne Kitajske. Tudi ~e bi kavka{ki nomadi pri{li kot zavojevalci, bi morali v izjemno kratkem ~asu izpodriniti kulturo tamkaj{njih prebivalcev, ki so na velikem geografskem podro~ju ‘iveli v skrbno varovanih obzidanih mestih. Poleg tega bi jim morali brez vsakih fizi~nih sledi vsiliti novo kulturo, jezik, kozmologijo in religijo.

O ~em takem ni niti ustnih izro~il niti zapisanih legend. ^eprav {e vedno obstajajo strokovnjaki, ki se ~vrsto oprijemajo stare teze, je jasno, da je vdor arijskega ljudstva na indijsko podcelino zgolj propadel zgodovinski konstrukt.

NEKAJ ZANIMIVOSTI O INDIJSKI KULTURNI DEDI[^INI sistem, ki ga li~ni na~ini ra~unstva. Deci- • Do prihoda azijskih osva- • Kvadratne ena~be je [ri-

• [tevil~ni uporabljamo danes, je nastal v Indiji. Uporabljali so ga tudi Arabci, ki so ga pozneje prenesli v Evropo.

• Arjabata je bil prvi znanstvenik, ki je izna{el uporabo {tevila ni~.

• Staroindijski sanskrt je najstarej{i jezik in mati vseh jezikov. Posebnost sanskrta je v njegovi nespremenljivosti. Po reviji Forbes magazine je najpreciznej{i in najprimernej{i jezik za uporabo v ra~unalni{kem programju.

• [ah (Pachuranga) je nastal v Indiji in je bil v svoji izvorni obliki namenjen le kraljem, ki so s simulacijo voja{kih spopadov v {ahu urili voja{ko strategijo.

• Iz Indije izhajajo tudi algebra, trigonometrija in raz-

malni sistem pa je nastal v Indiji leta 100 pr. n. {t.

• Prvi granitni tempelj na svetu (Brihade{vara) je bil zgrajen v mestu Tand‘or v indijski dr‘avi Tamil Nadu. Zgrajen je bil v neverjetnih petih letih, med leti 1004 in 1009 na{ega {tetja. Kupola je iz 80-tonskega granitnega monolita.

• Prva univerza na svetu je bila ustanovljena v Taksili, leta 700 pr. n. {t. Tam je ve~ kot 10.500 {tudentov s celega sveta {tudiralo 60 predmetov.

Univerza v Nalandi iz 4. stoletja na{ega {tetja je bila najve~ji dose‘ek stare Indije na podro~ju izobra‘evanja.

• Medicinska znanost Ajurveda je najstarej{a {ola medicine na svetu. Njen utemeljitelj ^araka je ‘ivel pred 2500 leti.

jalcev je bila Indija najbogatej{a dr‘ava na svetu. Kri{tofa Kolumba so pripovedi o njenem sijaju tako prevzele, da se je do nje odlo~il odpotovati po kraj{i poti, takrat pa je pomotoma odkril Ameriko.

• Umetnost navigacije se je rodila na reki Sind pred ve~ kot 6000 leti. Iz sanskrtske besede navgati, ki izra‘a sposobnost manevriranja, je nastala beseda »navigacija«.

• Indijski astronom Ba{kara~arja je prvi izra~unal ~as, ki ga Zemlja potrebuje za pot okoli Sonca. Njegov izra~un iz 5. stoletja je 365,258756484 dneva.

• [tevilo Pi je prvi izra~unal indijski matematik Budajana, ki je ‘e v 6. stoletju hkrati pojasnil pojem Pitagorovega teorema.

-

dara~arja uporabljal ‘e v 11. stoletju.

• [u{ruta velja za o~eta kirurgije. Pred ve~ kot 2600 leti je s svojo ekipo uspe{no opravljal zapletene medicinske posege, kot so operacija o~esne mrene, vgrajevanje umetnih udov, carski rez, zlomi, odstranjevanje kamnov iz se~nega mehurja, mo‘ganske operacije in plasti~na kirurgija.

• Uporaba anestezije je bila v starodavni Indiji dobro znana. V mnogih prastarih pisnih virih najdemo zelo podrobno znanje iz anatomije, embriologije, prebavnih procesov, metabolizma, psihologije, etiologije, genetike in imunskih proceD sov.

JANUAR

05 -

Misteriji 41

OD

KOD S ( M ) O ARIJCI ?

MIGRACIJA NAMESTO INVAZIJE

arijska mitolo{ka tradicija.

Imena arijskih bo‘anstev so na{li v ohranjenih zapisih pozabljenega hititskega (anatolijskega) in mitanskega kraljestva. Glavna bo‘anstva so bili Indra, Varuna, Agni in Soma. Strokovnjaki predpostavljajo, da so se z lo~itvijo kultur in njihovim napredkom spreminjala imena in status bo‘anstev. Tako se je ved-

delitvijo v lo~ene kulture zdru‘evala ista

ture. Ti vidiki naj bi se ohranili v kul-

turah, ki so kasneje postale lo~ene in razdeljene po Evropi in Aziji.

STARI TEKSTI Zaradi pomanjkanja dokazov so zgodovinarji teorijo o invaziji s~asoma preiV vedskem tekstu Manu Smriti (2:21menovali v teorijo o migraciji arijcev. Nad22) je opis geografske lege Aryavarte vse verjetno je, da je prihajalo do {tevil(arya=arijec, varta=de‘ela) ali de‘ele, v nih stalnih preseljevanj razli~nih ljudkateri so prebivali arijci. Njen polo‘aj naj stev v obe smeri, kar je pripeljalo do obobi se raztezal med ju‘no stranjo himalajjestranskega prelivanja kulturnih skega gorovja in severno stranjo vzorcev in jezikov. Tako naj bi prigorovja Vindhya. ^eprav se njeni {lo do prenosa arijskega jezika in prebivalci tradicionalno imenujejo kulture med ostala indoevropska arijci, se omenjeni naziv ne uporaljudstva, zlasti v starodavno Perblja pogosto. A podobno se tudi ime zijo. Okostja, ki so jih izkopali na Bharata-var{a, prvotno ime za Inmestih neko~ cveto~e civilizacije dijo, v primerjavi z imenom Indija v ni‘ini Inda, potrjujejo etni~no le malokrat uporablja. me{ano sestavo. Zato so teorijo o Indija, oziroma Bharata-var{a invaziji arijskih barbarov zameali Arja-varta, je v ~asu velike vojnjali s teorijo o migraciji in kulturne Mahabharate (3139 pr. n. {t.) senem prenosu razli~nih ljudstev. gala do Irana, zato so se takratni Najnovej{a stali{~a zgodoviprebivalci Irana ravno tako imenonarjev, lingvistov, etnologov in vali arijci. Prebivalci starega Irana arheologov so negativna tako do so izraz aryan uporabljali za svoje invazije kot do migracije, kar je prednike in jezik. prava revolucija v zgodovinski V Naqsh-e-Rostamu, mestu povedi. Njihovo stali{~e je {e podleg Shiraza v Iranu, so vklesane bekrepila nedavna najdba izsu{ene sede velikega perzijskega kralja struge reke Sarasvati, ki jo je odDariusa (521-486 pr. n. {t.): »Jaz krila indijsko-francoska arheolo- V Manu-smriti je opisana geografska lege Aryavarte ali sem veliki kralj Darius … Perzijec, {ka ekipa s pomo~jo satelitskih de‘ele, v kateri so prebivali arijci: raztezala se je med ju‘no sin Perzijca, arijec z arijskimi predmultispektralnih in pankromats- Himalajo in severno stranjo gorovja Vindhya. niki …« kih posnetkov. Odkar je pakistanski ar- ski Mitra pojavil kot Mithra v perzijski Zanimivo je, da ima ime dr‘ave Iran isti heolog Rafiq Mughal leta 1993 odkril religiji, kasneje med prvim in petim sto- izvor kot beseda aryan in pomeni »de‘emesto, veliko skoraj kot Mohend‘o Da- letjem pred na{im {tetjem pa tudi v rim- la arijcev«. Etimolo{ko je aryo- (indoiranro, so ob re~ni strugi v indijski pu{~avi ski, kot glavni odre{enik. sko arya-) pridevnik korena ar-, kar poThar odkrili ve~ kot 2600 arheolo{kih najPrav zaradi dejstva, da so arijski tek- meni »zbrati, sklicati«, najverjetneje s di{~ in 1500 naselbin, od katerih nekate- sti najstarej{i ohranjeni dokazi o ljudst- pozitivnim prizvokom kot »izvr{iti, ve{ra izhajajo iz obdobja 3000 pred na{im vih, ki so govorili zgodnji indoevropski ~e, iznajdljivo opraviti«. {tetjem. Odkritja potrjujejo obstoj zelo Aryo- se kot ime ljudstva v glavnem upostare in napredne civilizacije, ki pred- Po reviji Forbes magazine rablja samo v Indiji in Perziji. [tevilne teostavlja konec {e starej{e indijsko-vedske je sanskrt najpreciznej{i rije o arijcih, njihovem preseljevanju, kularijske civilizacije. turi, jeziku in religiji so del zelo stare in in najprimernej{i jezik za zapletene zgodovine ~love{tva. Nova odJE BILA VEDSKA INDIJA uporabo v ra~unalni{kem kritja razli~nih strok povzro~ajo nenehne spremembe obstoje~ih teorij. Ker danes DE@ELA ARIJCEV? programju. v javnosti ni uradnega pojasnila, ki bi veVeliko dana{njih zgodovinarjev meni, da so bili indijsko-vedski arijci pred- jezik, se je v devetnajstem stoletju rodi- ljalo za aksiomati~no resnico, lahko zgoniki vseh poznej{ih kultur, kot je perzij- la mo~na teorija o ohranjenih vidikih ta- dovino o arijcih predstavimo le v obliki ska. Po njihovih trditvah jih je pred raz- ko imenovane proto-indoevropske kul- kombinacije obstoje~ih teorij.

42 - JANUAR 05 -

Uro{ Kra{ovec

D

Grob ~arovnika Merlina v Bretanji budi spomine na zgodbo o kralju Arturju

Me~ v bo`i~ni no~i M

erlinova grobnica v Bretanji, v paimpontskem gozdu, nam prikli~e v spomin magi~no zgodbo o kralju Arturju, vitezih okrogle mize in iskanju svetega grala. Pa tudi bo‘i~no no~, ki ne bo utonila v pozabo zaradi me~a, zasajenega v kamnu, ter tekmovanja med plemi~i in vitezi.

Paimpont, ki le‘i v srcu Brocéliande, gozda na obmo~ju male Bretanje, je povezan s ~arovnikom Merlinom in vilo Vivian. Pa ne samo z njima. Vsaka skala ima svoje ime, vsaka pripoveduje svojo zgodbo. V teh krajih zahodno od Rennesa so se vitezi okrogle mize sre~evali s kraljem Arturjem. O teh sre~anjih kro‘i veliko legend.

Med ogromnimi drevesi, katerih kro{nje se izgubljajo v nebo, je Merlin sre~al prelepo Vivian, katere odsev se je zrcalil v vodah majhnega jezera. Merlin se je vanjo v hipu zaljubil, ne da bi posumil, da si je privla~no dekle ‘elelo prilastiti skrivni »klju~« njegove magije. Vivian ga je prepri~ala, da ji je zaupal eno samo ~arovnijo: kako mo{kega zvabiti v ve~no ujetni{tvo in ga zapreti v nevidno »kletko« iz sedmih magi~nih krogov. S pomo~jo njegovega lastnega recepta je Vivian Merlina ujela in urok je bil za ~arodeja poguben.

Nedale~ od Paimponta, v okro‘ju Circuit Brocéliande, stoji grad Trécesson. V bli‘ini je tudi Fontaine de Jouvence, Studenec mladosti. Domnevni

Razni raziskovalci in zgodovinarji, ki so ‘eleli biti bolj{i od ostalih, so pripomogli k {e ve~ji zamotanosti teh legend, ki so se tako vse bolj oddaljevale od resnice.

Merlinov grob prav tako ni dale~, kot tudi ne grad Comper, kjer naj bi se rodila Vivian. Legenda pravi, da je na istem gradu zrasel tudi Lancelot, ki je bil sin kralja Bana iz Benoica in kraljice Helene, njegova kru{na mati pa je postala Vivian ali »Jezerska Gospa«.

ZAMOTANE LEGENDE Arturjev ciklus je zelo ob{iren in razvejan. Posamezne osebe v njem prevzemajo razli~ne vloge, ki si v~asih nasprotujejo. Zgodbe so razpr{ene, v~asih te‘ko razumljive. Razni raziskovalci in zgodovinarji, ki so ‘eleli biti bolj{i od ostalih, so pripomogli k {e ve~ji zamotanosti teh legend, ki so se tako vse bolj oddaljevale od resnice. K temu je pripomoglo tudi dejstvo, da je podro~je, ki naj bi tvorilo zgodovinsko ozadje Arturjevega ciklusa, zelo ob{irno in razpr{eno. Tu imamo v mislih veliko Bretanjo, ki bolj ali manj odgovarja kraljestvu Logres v Veliki Britaniji, in malo Bretanjo, anti~no

Jezerska gospa pove Arthurju za me~ Ekskalibur.

Armoriko, v severni Franciji. Spomnimo se, da so prigode kralja Arturja in njegovih vitezov del Bretonskega ciklusa, ki je posve~en Arturju, kralju, ki je na za~etku {estega stoletja kot predstavnik bretonske in kr{~anske kulture zedinil keltska plemena Velike Britanije v boju proti zavojevalcem – Sasom.

Ali je res neko~ ‘ivel kralj po imenu Artur? Vpra{anje je ko~ljivo, vendar nanj

-

JANUAR

05 -

Misteriji 43

ME~

V BO ` I ~ NI NO ~ I

skoraj gotovo lahko odgovorimo pritrdilno. Winston Churchill na za~etku svoje Zgodovine angle{ko govore~ega ljudstva pi{e: »Velika, negotova, zmedena, a bleste~a je legenda, ki izhaja ~asov, ko je na{a dr‘ava {ele nastajala. Na {e neugotovljenem delu otoka je veliki vodja zbral okoli sebe rimsko-britanske sile in se z vsemi mo~mi zoperstavil barbarskim zavojevalcem. Njegovo ime in dejanja obkro‘a sij, ki ga lahko ustvarita poezija in romanopisje … Te‘ko verjamemo, da si je zgodbo izmislil nek keltski pisec, ali pa je imel res izjemno domi{ljijo.«

ZELENA ŠARADA Ko zapustimo mestece Paimpont, v sredi{~u katerega stoji cerkev iz dvanajstega stoletja, se napotimo ponovno v gozd. Po dveh urah hitre hoje pridemo do kamna, ki naj bi ozna~eval Merlinov grob. Gozd je poln simbolov iz keltske tradicije. Ta zelena »{arada«, ki jo je potrebno {ele razvozlati, je tesno povezana z nezapisanim druidskim vedenjem in s celim spletom armori{kih mitov.

Brocéliande s kraljem Arturjem, vitezi okrogle mize, Merlinom in drugimi osebnostmi, ki v sagi niso ni~ manj pomembne, tvori srce Bretanje. Vila Morgana, najmlaj{a h~i vojvoda Hoela iz Tintagela in Arturjeve polsestre Igerne, je tukaj ustvarjala slepila, iluzije neobstoje~ih gradov. Viteze je najprej privla~ila s svojo lepoto in nato u‘ivala, ko jih

je spreminjala v pal~ke. Iz za~arane doline jih je re{il {ele vitez Lancelot.

Gozd je na tem kraju tako gosto zra{~en, da no~ni sprehod do Arturjevega groba ne pride v po{tev. Obiskovalci odidejo ob son~nem zahodu. Vsako leto se tukaj obnavlja obred, ki izhaja iz ~asovno zelo odmaknjenih poganskih tradicij.

Gre za me{anico obredov keltske cerkve in druidske bratov{~ine. @e samo prodiranje v gozd predstavlja ‘eljo po znanju, pribli‘anje svetemu

Ali je res neko~ ‘ivel kralj po imenu Artur?

Vpra{anje je ko~ljivo, vendar nanj skoraj gotovo lahko odgovorimo pritrdilno. kraju. Barentonski vodnjak s ~ude‘nimi stopnicami, skrivnostna pala~a s svetim gralom, nagrada, ki ~aka iskalca, nedosegljiva knjiga z Merlinovimi ~arodejstvi – o vsem tem nam pri{epetava zeleni gozd. Klju~na osebnost v Brocéliandi je Merlin, ali veliki Myrdhinn v keltski tradiciji, bard v Britaniji. Zgodovinski viri pravijo, da je bil Merlin svetovalec Utra Pendragona, sina kralja Velike Britanije Konstanta in mo‘a Igerne, ki mu je rodila sina Arturja.

Cilj iskanja je gral, sveti kelih, s kate-

rim so prestregli Kristusovo kri. Za srednjeve{ko Evropo je bil gral simbol prerojenja in odre{itve. Privabljal je verujo~e in neverujo~e, alkimiste in ezoterike.

Cele mno‘ice ljudi so ga mrzli~no iskale, ideja o svetem gralu je obsedla celo Hitlerja.

KJE JE MERLINOV GROB? Ko po dveh urah hoje pridemo do Merlinovega groba, zagledamo velik megalit, pod katerim naj bi spal ~arodej.

Morda mu dela dru‘bo Vivian, ki se je po uspe{ni ~arovniji odlo~ila, da bo za vekomaj ostala ob njem.

Grob v Paimpontskem gozdu pa ni edini, za katerega domnevajo, da v njem po~iva veliki ~arovnik. Angle`i so prepri~ani, da je Merlin pokopan v gri~evju Tweed, na skalnatem vrhu, ki se steguje proti otoku Man. Obstaja celo legenda, po kateri naj bi Merlinove ostanke od tod prenesli v Bardesey, kjer so bili pokopani keltski sve~eniki, druidi in drugi veljaki iz starodavnih ~asov. O tem govori Norma Lorre Goodrich, ki je napisala knjigi King Arthur in Merlin.

Nekateri raziskovalci Arturjevega ciklusa menijo, da je bil Merlin v resnici Dubricius, {kof in svetnik, ki so ga pogosto povezovali s kraljem Arturjem in bretonskimi vladarji. A ~e v Paimpontu omenite te hipoteze, vas ne bodo vzeli resno. Merlin je Merlin, pokopan je v brocéliandskem gozdu, vse drugo ni va`no.

Uter Pendragon, ki smo ga ‘e ome-

Ostanki Vivianinega gradu v Brocéliandskem gozdu Studenec mladosti v Paimpontskem gozdu

44 - JANUAR 05 -

Merlinov grob

ME~

V BO ` I~ NI NO ~ I

nili, je umrl dve leti za ‘eno Igerno. Kralj ni imel zakonitih potomcev, zato so baroni prosili Merlina, naj s svojimi magi~nimi sposobnostmi dolo~i mo`a, ki ga bodo izbrali za voditelja. Ta mo` naj bi delal v dobro naroda in se pokoraval bo‘jim zakonom. Merlin je privolil, a jih je prosil, naj po~akajo do dneva Kristusovega rojstva, v tem ~asu pa naj se zbirajo pri molitvi.

^UDE@ OB BO@I^U Na bo‘i~no vigilijo v letu, ki ga zgodovina ne zna dolo~iti, so se baroni iz kraljestva Logres zbrali v Londonu. Med njimi je bil tudi Antor, Uter Pendragonov vitez, s sinom Keujem in posvojencem Arturjem, ki mu ga je bil Merlin toplo priporo~il. Prisostvovali so polno~nici in jutranji ma{i. Ko so odhajali iz cerkve, pa je nekdo zaklical, da se je zgodil ~ude‘: sredi trga pred cerkvijo (po nekaterih virih je to bila bazilika Sv. Pavla v Londonu) se je ~ude‘no pojavil ogromen kamen, na katerem je stalo nakovalo. V nakovalo, ki je s kamnom tvorilo enotno gmoto, je bil do dr‘aja zasajen me~. Poklicali so {kofa, ki je kamen z me~em blagoslovil, nato pa naglas prebral vanj vklesane besede: »Tistega, ki bo izvlekel ta me~, je izbral Jezus Kristus.« Vsi pomembnej{i veljaki, plemi~i in bogata{i so se precej za~eli prepirati, komu pripada pravica, da prvi poizkusi izvle~i me~. [kof jih je pokaral: »Ne obna{ate se modro. Mar ne veste, da na{emu Gospodu ni mar za bogastvo in plemi{ki naslov? Uspelo bo le tistemu, ki ga je on sam dolo~il. ^e pa se ta mo` {e ni rodil, nih~e drug ne bo mogel izvle~i me~a in bomo morali po~akati na njegov prihod.« Izbrali so dvesto petdeset mo‘, ki so bili pripravljeni sprejeti izziv. Nikomur ni uspelo me~a niti premakniti. Nato so poizkusili {e vsi ostali, ki so upali na uspeh, a izid je bil enak. Dnevi so minevali in pri{el je prvi dan novega leta, ko so v Londonu organizirali tradicionalni vite{ki turnir. Po kon~anih igrah je Keu po-

Kralj Artur in mag Merlin.

klical svojega mlaj{ega polbrata Arturja in mu naro~il: »Teci domov in mi hitro prinesi me~.«

ARTUR IZVLE^E ME^ Artur je sko~il na konja in zdirjal proti domu, da izpolni bratovo pro{njo. Takrat je bil kakih {estnajst let star, zdrav fant krepkega in prijetnega videza. Artur je doma vse preiskal, a ni na{el nobe-

nega me~a. Zaskrbljeno se je vra~al v mesto, kjer ga je pri~akoval brat. Pred cerkvijo pa je zagledal me~ v kamnu. Ne da bi razjahal, se je pribli‘al kamnu, prijel za prekrasni ro~aj in z lahkoto izvlekel rezilo. Me~ je skril pod pla{~ in ga prinesel bratu z besedami: »Doma nisem na{el tvojega me~a, pa sem ti prinesel tistega iz nakovala.« Keu je brez besed vzel me~ in {el poiskat o~eta. Rekel

-

JANUAR

05 -

Misteriji 45

ME ~

V BO ` I ~ NI NO ~ I

mu je: »Jaz bom kralj. Tukaj je me~ iz kamna.« Antor, ki je bil zelo star in prav toliko moder, je zmajal z glavo in naposled pripravil sina do tega, da mu je povedal resnico. Velel je poklicati Arturja in mu ukazal, naj me~ postavi nazaj na prvotno mesto. Fant je ubogal in me~ brez te‘av namestil v kamen. Tedaj ga je Antor ganjeno objel in mu v zaupnem pogovoru razkril, da ni njegov pravi o~e in da je Arturja le posvojil.

Fant mu je moral obljubiti, da bo {e naprej obdr‘al ob sebi Keuja kot svojega oprodo in da bo pazil nanj v dobrem in v zlu. Artur je slovesno obljubil.

Ko so se baroni ponovno zbrali, je Antor stopil k nad{kofu in ga prosil, naj njegovemu mlaj{emu sinu, ki {e ni bil vitez, dovoli, da poskusi izvle~i me~ iz kamna. Artur je po~asi izvlekel me~, ga odlo~no podr‘al v pesti in izro~il osuplemu nad{kofu, ki ga je pogledal v o~i in zapel Te Deum.

Mnogi baroni niso mogli skriti za~udenja in nezadovoljstva. Negodovali so, ~e{ da bo navaden fant nizkega porekla kraljeval nad njimi samo zato, ker je izvlekel me~ iz kamna. [kof je zaukazal Arturju, naj me~ zasadi nazaj v kamen in pozval barone, naj se ponovno preizkusijo. Drug za drugim so se zvrstili, a je vsem spodletelo. Naposled so {kofa prosili, naj me~ ostane v kamnu vsaj do Sve~nice. [kof nad tem ni bil navdu{en, vendar je pristal. Ob Sve~nici so baroni ponovno poskusili izvle~i me~, a tudi tokrat brez uspeha, ko pa je nad{kof prosil Arturja, naj poskusi {e on, je fant me~ z lahkoto izvlekel. Baroni so dobili {e eno mo‘nost, da se poskusijo na Veliko no~, a tudi takrat so bila vsa njihova prizadevanja jalova. Takrat so se kon~no sprijaznili, vendar so zahtevali, naj bo novi kralj posve~en na binko{tni dan.

Tistega dne je Artur pokleknil pred kamen, prijel me~ z obema rokama in ga gladko izvlekel. Nesel ga je do oltar-

46 - JANUAR 05 -

nih sposobnosti vse pripravil in predvidel. Bil je re‘iser, ki je deloval v senci prestola. Morda je res, da pod kamnom v Paimpontu ni Merlinovih ostankov. Morda jih ni niti v drugih domnevnih grobnicah. Razlog je lahko preprost: Merlin sploh ni nikoli umrl. Razne legende namre~ pravijo, da Merlin {e vedno ‘ivi na kristalni ladji, ki pluje ob angle{ki obali in je ~love{kim o~em nevidna.

MERLINOVE PREROKBE

ja ter ga polo‘il nanj. Nad{kof je opravil obred maziljenja in posvetitve. Ko so po kon~ani ceremoniji ljudje zapu{~ali cerkev, jih je ~akalo novo presene~enje: kamen in nakovalo sta izginila! Obred Arturjeve posvetitve se je v britanski tradiciji ohranil vse do danes: kronanje in posvetitev kraljev in kraljic v westminstrski katedrali poteka po vzorcu, ki se od tistih ~asov ni skoraj ni~ spremenil.

Merlin je bil s pomo~jo svojih magi~-

Kronanje kraljev in kraljic v westminstrski katedrali {e danes poteka po vzorcu posvetitve kralja Arturja.

Ali je zgodba o Merlinu le mit?

Geoffrey iz Monmoutha je v 12. stoletju napisal Zgodovino britanskega kraljestva, v kateri je obravnaval celotno zbirko Merlinovih prero{kih napovedi, zaradi katere je pri{el navzkri‘ s Cerkvijo. Ker so ga cerkveni dostojanstveniki obto‘ili herezije, je pape‘ Pavel IV. ukazal, naj se vse Merlinove prerokbe uvrstijo v seznam prepovedanih knjig.

Ali nam je veliki ~arodej zapustil pisano besedo, ki je bila resni~no njegova? V omenjeni Zgodovini britanskega kraljestva opazimo nekaj kompleksnih zna~ilnosti: Prophetia Merlini (Merlinova prerokba), ki {e ni do‘ivela lo~ene izdaje, izhaja iz dveh razli~nih tradicij. Upo{tevati je treba tudi dejstvo, da je bilo v rokopisih, na podlagi katerih je nastala Zgodovina, ve~ kot osemdeset tekstov, ki so obravnavali Merlinovo prerokbo kot samostojno delo. Pred kratkim so prvi~ poskusili Merlinovo prerokbo obravnavati kot samostojno telo, pa ~eprav v zgodovinsko-literarnem kontekstu opusa Geoffreya iz Monmoutha.

Zanimivo je tudi opa‘anje, da je Pavel IV., ki so ga v Britaniji obto‘ili, da je dvakrat zakrivil Merlinovo smrt (zaradi preganjanja in kazni, ki jih je moral bard prestati), tudi sam dvakrat umrl: Rimljani so razdejali prostor, kjer je le‘al na mrtva{kem odru in uni~ili njegov kip.

Nekateri trdijo, da je Merlin predvidel tudi ta dogodek.

D

Pogovor s psihiatrom Petrom Vasiljevi}em o wu wei bujenju

Vra~anje v prvobitno stanje V

e~ina ljudi, ki je do‘ivela ozdravljenje z wu wei bujenjem tudi po tem, ko je medicini po{lo ‘e vse oro‘je (o tem smo natan~neje pisali v prej{nji {tevilki Misterijev v ~lanku Ni neozdravljivih bolezni), pravi, da se o tej metodi, ko bolniki zdravijo drug drugega na na~in, ki se v njih vzbudi med zdravljenjem, ne da govoriti. Pravijo, da je treba wu wei do‘iveti. Na povabilo k razlagi pa se je ljubeznivo odzval eden od zdravnikov, ki pogosto zaidejo na oblazinjena tla v dvoranici v Puli, psihiater dr. Petar Vasiljevi}:

Wu wei je uporaba novega in hkrati prastarega znanja iz ~asov, ko je ~lovek znal vse kar mu je bilo potrebno, ko je bil povsem zdru‘en z vesoljem. »Wu wei je nekak{no vra~anje v na{e prvobitno stanje pred padcem v materijo,« pravi psihiater in avtor {tevilnih popularnih knjig, ki si prizadeva, da bi se po enaintridesetih letih »so‘itja« s sladkorno boleznijo, v svojem dvainsedemdesetem letu, znebil dveh vsakodnevnih injekcij inzulina.

Kaj je najbolj pomembno za razumevanje wu wei bujenja?

Vra~anje v na{e prvobitno stanje, ki pa se nam na prvi mah ne zdi tako zelo pomembno. A ~e se v to poglobimo ob poznavanju rezultatov, je wu wei bujenje nekaj, ~esar ni mogo~e ovre~i. Drugo, {e pomembnej{e dejstvo pa je, da gre za klico uporabe novega in hkrati prastarega znanja iz ~asov, ko je ~lovek znal vse,

kar mu je bilo potrebno, ko je bil povsem zdru‘en z vesoljem. Potem je pri{lo do usodnega padca, do razcepa med subjektom in objektom, ko se je znanje pretvorilo v zaznavanje.

Kaj je wu wei bujenje?

Pot z ene strani na drugo, od popolne iluzije, v kateri smo ve~ino ~asa, k resnici. Treba je narediti most, med totalno iluzijo in totalno resnico. To ni enostavno. ^e si pomagamo samo z besedami, traja zelo dolgo. Beseda je simbol simbola in je dvojno oddaljena od resni~nosti. Wu wei bujenje je zelo hitra pot z ene na drugo stran in ima veliko prednost, da je neverbalen. To je nekaka fizikalna terapija, fizi~na pomo~, da pridemo do sebe. Zato ni ~udno, da pomaga tudi imbecilnim osebam. Dovolj je, da so v prostoru, spijo in so v tej ogromni energiji, ki se nabere v prostoru.

Se ljudje z lahkoto odlo~ajo za tak na~in zdravljenja?

To je ogromen izziv ontolo{kemu spoznanju. Ljudje po~asi sprejemamo tak na~in zdravljenja, ki je velik izziv na{emu pogledu na svet. Najte‘je je zru{iti verovanje.

Tisti, ki so do‘iveli wu wei, pravijo, da se o njem ne da govoriti …

Da, da, vendar je vse skupaj le mogo~e postaviti v nek teoreti~en okvir in potem wu wei bujenje ni ve~ tako skrivnostno. V ZDA je iz{la knjiga Vibracijska medicina, v kateri je nekaj dejstev, ki nam omogo~ajo najti odgovor, potem pa je vse dokaj enostavno.

Psihiater Petar Vasiljevi}: Vse bolezni se pojavljajo zaradi zastajanja ali pomanjkanja energije, glavna ovira kro‘enja eteri~ne energije je na{e emocionalno telo.

-

JANUAR

05 -

Misteriji 47

V RA ~ANJE

V PRVOBITNO STANJE

Kaj je sporo~ilo knjige?

Da je bistvo v energiji. Gre za eteri~no energijo. Eteri~ne formativne sile, kot jih je imenoval Rudolf Steiner, so arhitekt strukture materije, vse materije, pa tudi ~love{kega organizma. Ena izmed eteri~nih formativnih sil je orgon. Orgon je sinonim za vse eteri~ne sile, ki tvorijo morfogenetsko polje, ki dr‘i skupaj vse podrejene strukture. ^e govorimo o ~loveku, je to ~love{ki organizem.

In te sile so odlo~ilne za zdravje?

Da, vsebujejo {ifro informacij o tej strukturi. Ta je odlo~ilna za to, da se recimo v plodu na dolo~nem mestu razvija roka in ne noga. Mehanicisti na to nimajo odgovora, branijo se z genetiko, a v genetiki ni nobene lokalizacije.

Kaj so te sile?

Eteri~ne formativne sile so eteri~no telo, ki je razred~ena materija, ve~frekven~na snov, ki dr‘i skupaj fizi~no materijo. Njen osnovni zakon je – enako kot za vse vesolje – cirkulacija, stalen pretok. Neka koli~ina razred~ene materije mora odhajati, druga prihajati. ^e se to vzdr‘uje, vse lepo deluje.

In ~e pretoka ni?

Ko pretok preneha ali pa je oviran, podobno kot pretok krvi (zastoj pretoka eteri~ne energije je povsem viden s Kirlianovo kamero), se najprej pojavijo spremembe v avri. Od tod se po~asi selijo v fizi~no telo in organe. Nastane cel register obolenj.

Zakaj?

Na to je odgovoril ‘e Wilhelm Reich: v ~lovekovem telesu (ne v fiziolo{kem, temve~ v funkcionalnem smislu) obstaja sedem prstanov: o~esni, u{esni, grlni, prsni, diafragmatski, trebu{ni in medeni~ni. Ko energija na posameznih predelih preneha kro‘iti, ali kro‘i omejeno, za~no nastajati spremembe. Najprej na energijski ravni, nato se spu{~ajo vse globlje in globlje do kosti.

Ali to velja za vse bolezni?

Da. Vse bolezni se pojavljajo zaradi zastajanja ali pomanjkanja energije. Ta eteri~na energija je tisto, kar so nekdaj imenovali panaceja. Glavni vzrok, ki ovira kro‘enje eteri~ne energije, je na{e emocionalno telo.

Ena izmed skupin ljudi po wu wei prebujanju.

48 - JANUAR 05 -

V RA ~ANJE

V PRVOBITNO STANJE

WU WEI BUJENJE V SLOVENIJI Bralci Misterijev, ki bi se radi udele‘ili wu wei bujenja, naj pokli~ejo v uredni{tvo (01/231 93 60). ^e se bo nabrala dovolj velika skupina, bomo Dragana Sekuli}a povabili v Slovenijo.

Nikoli ni mogo~e predvideti, kaj se bo komu dogajalo in vedno je druga~e.

Zakaj?

Stalno delujeta dva procesa: prvi je potiskanje, represija. Ko se znajdemo v zelo neugodni situaciji, si ustvarimo nekak{no ravnote‘je. Toda to je nevroti~no, umetno ravnote‘je, ki nam omogo~a, da nekako delujemo v dru‘bi in na drugih podro~jih. ^ustveno nabito vsebino na{ega do‘ivetja potisnemo v nezavedno in mislimo, da nam je dobro. Toda dokler tega ~ustva ne izpraznimo, je v nas.

Potiskamo ga vse globlje; globlje ko potiskamo negativna ~ustva, toliko bolj je vse ~rno, toliko slab{e nam je, toliko bolj boli. V ‘ivljenju se tega nabere veliko.

Kako se to opazi na telesu?

Na fizi~nem telesu se odrazi najprej v zakr~enih mi{icah. Ko se tega nabere veliko, se za~nejo bolezni. Pomanjkanje kro‘enja eteri~ne energije mora prej ali slej pripeljati v bolezen.

Kaj se dogaja v wu wei bujenju?

V wu weiju se prepu{~amo prvobitni inteligenci, ~e lahko tako imenujemo na{e nezavedno. V na{em nezavednem je neposredno pod pragom zavesti ego.

Ta je tisti, ki nam nenehno dela te‘ave.

To je vrag v nas samih, ki nam neprestano ustvarja te‘ave in nas mu~i.

Na{e fizi~no telo je kristalizirana oblika strahu. Ego po~iva na strahu.

WU WEI IZBOLJ[A VODO Vse ve~ je dokazov, da bioenergija vpliva na vodo, poglavitno sestavino telesa.

V puljski prostor, kjer poteka wu wei bujenje, smo postavili posodo in jo napolnili z vodo. Vodo smo vzeli v hotelu in jo pol spravili, z drugo polovico pa smo napolnili posodo in jo pustili v prostoru devet ur. Hoteli smo ugotoviti, ali se voda res navzame informacij in ~e je zato, ker je bila v prostoru, kjer sta bili med tem dve wu wei sre~anji, bolj{a.

Spremembe kakovosti vode je z allium metafaznim genotoksi~nim testom za testiranje okoljskih vzorcev, kemikalij in pitne vode ugotavljal Peter Firbas iz Laboratorija za rastlinsko citogenetiko. Ugotovil je, da se je genotoksi~nost z bioenergijo eksponirane vode zmanj{ala za {est odstotkov.

Domnevamo lahko, da bioenergija, ki se spro{~a v prostoru ob wu wei bujenju, tako ugodno vpliva tudi na vodo v ljudeh, torej na njih same.

-

JANUAR

05 -

Misteriji 49

VRA ~ANJE

V PRVOBITNO STANJE

Kako ozdravimo?

Ego vse svoje napake izra‘a v telesu. Potemtakem je telo kot Ostr‘ek, lesena lutka, ki odra‘a na{e notranje stanje in zrcali vse na{e notranje konflikte. Ko potisnemo svoja ~ustva vase, se pozitivna energija, ki bi nas lahko popeljala v neslutene mo‘nosti, zgosti in postane na{ sovra‘nik, ki ga ob~utimo kot tesnobo, takoj pod pragom zavesti. Stalno nas spremlja strah, da se bo nekaj slabega zgodilo. In ko se vsega tega osvobodimo, ozdravimo.

V kaj se je razvila va{a tesnoba?

V sladkorno bolezen. Z njo ‘ivim brez te‘av ve~ kot trideset let. To ka‘e, da wu wei deluje. V dvainsedemdesetem letu sem na prakti~ni ravni zdrav.

Torej vam wu wei pomaga?

Da. A sem izredno, nadpovpre~no trd. Ne morem se prepustiti, odpreti.

Sem zakr~en. Poleg moje trdote z mojo sladkorno boleznijo ‘ivim na ravni prakti~nega zdravja. Vsako jutro in vsak ve~er si vbrizgam inzulin, a to je vse in nimam nobene diete. Upam, da se bom re{il tudi injekcij.

Ali ste pogosto na wu weiju?

Ob~asno pridem v skupino in ~loveku, ki si ga nezavedno izberem za pacienta, naredim natan~no to, kar potrebuje. Drugi pa to naredijo meni.

Kaj pa potrebuje?

Jaz nimam pojma, kaj potrebuje v tem trenutku. Na wu weiju sekundarni terapevt – to je tisti, ki se mu nezavedno porodi ideja, kako naj zdravi so~loveka, ki si ga sam izbere – razbija blokade. Blokade nam onemogo~ajo, da bi se osvobodili potla~enih ~ustev in da bi lahko eteri~ne formativne sile delovale brez omejitev.

Ali razbijanje blokad boli?

V~asih da. Kadar je treba za sprostitev potla~enih ~ustev razbiti bloke v mi{icah, to v~asih tudi boli. Pritiskajo vas, gnetejo … To je te‘ko povedati. Ko ljudje na wu weiju pridejo v posebno stanje, njihove roke same naredijo to, kar je treba narediti. In ni~ ve~ od tega.

50 - JANUAR 05 -

Je kdo po{kodovan?

Boli ‘e, po{kodb pa {e ni bilo.

Kak{en je odziv ljudi?

Ne gre jim v glavo, da znajo zdraviti, pa se tega niso nikoli u~ili. To nam obra~a celotno sliko in lomi vse na{e predstave o svetu. Mi po Aristotelu menimo, da se vsega lahko nau~imo in da znamo le, ~e se nau~imo. To je eksperimentalni pristop.

Wu wei bujenje pa je …

Vrnitev v prvobitno vedenje, ki je v nas. To je prvobitno ‘ensko vedenje, intuitivno, ki smo ga izgubili v trenutku razcepa na objekt in subjekt. Na{a objektivna zavest je pravzaprav projekcija stvarnosti iz nas; kakr{no vsebino imamo v sebi, tako vidimo vse okrog sebe.

In ~e menjamo vsebino, na{o notranjost, menjamo tudi zunanji svet.

Wu wei bujenje ni edini na~in razre{evanja notranjih konfliktov …

To posku{ajo tudi psihoanaliza in druge metode. Toda zaradi neskon~ne po~asnosti teh metod so rezultati zelo skromni. Wu wei bujenje pa je, kot je to ‘e prej po~el Wilhelm Reich z vegetoterapijo, mnogo radikalnej{i in zato veliko, veliko hitrej{i. Kajti tukaj, ~e ne druga~e, fizi~no razbijete odpor do ~ustev, ki so se naselila v mi{ice. O tem odporu je govoril ‘e Sigmund Freud in je pravzaprav edini problem. Ta odpor, ki se umesti predvsem v mi{ice, iz mi{ic pa preide v organe, se mora v~asih razbiti fizi~no.

So kaka pravila fizi~nega razbijanja?

Ne, ni pravil. Vse poteka individualno in je povsem nepredvidljivo. Nekateri udarjajo po tleh, nekateri se tol~ejo po prsih, nekateri svojega zdravljenca udarjajo po nogah, hrbtu … Vsaka seansa je zajam~eno druga~na, a vedno je osvobajanje.

In vedno boli?

Jaz sem zelo trd in pla~am ve~jo ceno, mene se pogosto lotevajo na bolj »trd« na~in. Ampak jaz vem zakaj in gremo naprej.

Ko nekdo nekoga pritisne, ni nujno, da je to grobo. Lahko se ga dotakne povsem narahlo, a naleti na to~ko, ki je iska-

la samo majhen vzgib, da pridejo na plan kdo ve koliko stare potisnjene ~ustvene vsebine, ki se jih tako znebimo.

Vse poteka samodejno. Brez Dragana Sekuli}a pa ne gre?

On je ~lovek, ki je minimalno – nisem kompetenten, da bi se lahko natan~neje izrazil – oklepljen. Veliko manj kot vsi mi, ~e je sploh oklepljen. To je velika prednost, saj ima veliko ve~ eteri~ne energije kot mi. Dragan, kot jaz to razumem, je neke vrste spodbujevalec postopka; on da prvobitni impulz, mi pa naprej delujemo sami.

Kaj se dogaja?

Avtenti~na sila prihaja iz ljudi. ^e bi se lahko dokon~no osvobodili vsega, kar je v nas, bi bili ljudje brezmejnih mo‘nosti. Vendar smo oklepljeni. Kdor je kolikor toliko v prvobitni inteligenci, dela nenavadno natan~no in u~inkovito. To je najbolj zna~ilno za wu wei bujenje.

Dragan se ne me{a v dogajanja, temve~ le odpira pot na{i avtenti~nosti. Seveda v~asih od strani pomaga, vendar ne zdravi on; ljudje se zdravijo sami. To je najve~ja vrednost njegovega delovanja: ~loveku omogo~i, da je ~imbolj avtenti~en. Tako nekateri, ko se odprejo in jim popusti oklep, ki omejuje osvoboditev potla~enih ~ustev, za~nejo peti pesmi, ki jih ne poznajo, ri{ejo z zaprtimi o~mi, deklamirajo v jeziku, ki ga ne poznajo …

Se njegova navzo~nost zazna?

Da. Za~utite ga, ~e niste preve~ oklepljeni, ko je za ali nad vami.

Vedno?

Ne. Sam na za~etku nisem ob~util ni~, sedaj pa ga ob~utim. Hitro me potegne na tla, na hrbet. To ni malo. Klju~no pa je, kaj naredi{ sam s seboj, ko te Dragan po‘ene. Vpra{anje je, koliko lahko kdo sprejme. Te‘i{~e je na bolniku.

Ozdravi vsakdo?

Neozdravljivih bolezni ni. So pa ljudje, ki raje umrejo kot da bi se prepustili.

Tisti, ki si ne dopustijo, da bi se spremenili, pa z wu weijem vseeno la‘je umrejo. Tudi dru‘ina spremeni odnos do smrti.

Jo‘e Vetrovec

D

Knji‘ni klasiki o svetovnih misterijih V reviji Misteriji smo za vas pripravili izbor hrva{kih knjig zagreb{ke zalo‘be TELEdisk, v katerem lahko najdete najbolj brane in kontroverzne knjige o ~love{ki zgodovini in misterijih sveta.

Knjige lahko naro~ite po povzetju v uredni{tvu Misterijev, po telefonih (01) 549 17 92 in (051) 307 777 ali e-po{ti ara@zalozba-ara.si ali pisno na naslov ARA, [martinska 10, 1000 Ljubljana. Lahko pa si jih tudi ogledate in jih kupite v ljubljanski knjigarni Aurea, Hala A v BTC. DVANAJSTI PLANET

IZGUBLJENA KRALJESTVA

REVIZIJA STVARJENJA

Ena najbolj branih poljudno znanstvenih knjig vseh ~asov govori o planetu Nibiru na robu Son~evega sistema, ki ga je odkrila tudi sodobna znanost, o njegovih prebivalcih in njihovem poslanstvu na Zemlji.

Misterijev in enigem Majev, Aztekov, Inkov in njihovih predhodnikov, ki so begali konkvistadorje, ne morejo razre{iti niti znanstveniki niti laiki, ~e ne upo{tevajo Annunakov kot »pri{lecev z Neba«.

@e tiso~e let se znanstveniki, duhovniki in umetniki spra{ujejo, kako je nastalo ‘ivljenje. Re{itev te skrivnosti vsebujejo sumerska besedila, zapisana na glinastih plo{~icah in pe~atih …

CENA:

4.900 sit

CENA:

4.900 sit

CENA:

4.900 sit

DE@ELA OZIRISA

MAGI

TEMPELJ V ^LOVEKU

Stari Kemi~ani so imeli vedenja, ki so ostala neokrnjena skozi tiso~letja teme. Ta modrost in vedenja so sedaj na voljo vsem ljudem, ki so pripravljeni na usodno spremembo v ~lovekovi zavesti.

Raz{irjeno je verovanje, da razvoj ~love{tva nadzoruje tajno bratstvo posve~enih modrecev. Temu redu razsvetljenih ljudi pripadajo tudi Magi, trije modrijani, ki so v Jezusovem rojstvu prepoznali prihod Mesije.

Slavni tempelj v Luksorju nam odkriva, kako je sveta arhitektura egip~anskih templjev povezana z na{im notranjim ustrojem oziroma ustrojem razsvetljenega ~loveka.

CENA:

4.200 sit

CENA:

4.900 sit

CENA:

2.900 sit

KNJI@NICA NAG HAMMADI

POREKLO ZLA

GNOSTI^NI EVANGELIJI

Knji‘nica vsebuje celotne prevode Toma‘evega, Filipovega in Marijinega evangelija, Tajno Jakobovo knjigo, Razpravo o vstajenju, Petrovo poslanico Filipu, Drugo razpravo Velikega Seta itd.

Knjiga nam razkriva, kako je demoniziranje notranjih sovra‘nikov – @idov in krivovercev – oblikovalo zgodnje kr{~anstvo. Tako bolje razumemo tudi iracionalne sile, ki smo jim pri~a v sodobni dru‘bi.

Avtorica, ki je profesorica zgodovine na Princetonski univerzi, nam razkriva svet zgodnjega kr{~anstva ter misterije in usodo kr{~anskih gnostikov.

CENA:

4.900 sit

NEBEŠKA KRI CENA:

5.200 sit

OBLAK NEVEDNOSTI CENA:

2.900 sit

119 MEDITACIJ Z MEISTROM ECKHARTOM Meister Eckhart, ki je ‘ivel v 13. stoletju, je bil mistik, prerok, feminist, deklarirani heretik in zgodnji zagovornik ustvarjalne duhovnosti. Njegova pot je zelo preprosta, prijetna in znana …

CENA:

2.300 sit

POT V RAJ SKOZI VRATA SMRTI Martinus tukaj odgovarja na vpra{anje, zakaj se morajo ‘iva bitja inkarnirati v fizi~no snov, in nas pou~i, da je smrt nujen pogoj za doseganje telesne in duhovne popolnosti.

CENA:

2.100 sit

CENA:

4.200 sit

CENA:

POZABLJENE SKRIVNOSTI ZADNJIH POSVE^ENIH CIGANOV

MISTERIJ CHARTRSKE KATEDRALE Ali je katedrala v Chartresu obljubljena kamnita knjiga, v katero so modri graditelji vpisovali tajne podatke po bo‘anskem Zakonu harmonije, ki ga je Mojzes izpisal v kamnite plo{~e na Sinaju?

Avtor, ki je ve~ let pre‘ivel med francoskimi Romi, opisuje, kako so ga njihovi patriarhi-~arovniki posvetili v metode prehajanja v vi{je dimenzije resni~nosti.

CENA:

3.900 sit

2.900 sit

CENA:

3.900 sit

TRETJA ZAVEZA – LOGIKA

IDEALNA HRANA

Knjiga je priro~nik za za~etnike v iskanju duhovne resnice. Sodobnemu ~loveku pomaga misliti logi~no oziroma skladno z Naravo in Ljubeznijo, da pride do pravega razumevanja ‘ivljenja.

Knjiga duhovnega velikana Martinusa nam govori, zakaj je vegetarijanska hrana bolj zdrava in kako napa~na prehrana vpliva na ~lovekovo usodo in reinkarniranje.

CENA:

3.900 sit

CENA:

2.600 sit

USODA ^LOVE[TVA

KRISTALNI OTROCI

Ta Martinusova knjiga govori o sedanji krizi ~love{tva, o glavnem vzroku njegove mra~ne usode in o primitivnih te‘njah zavesti, ki upravljajo na{o dru‘bo.

Kristalni otroci so nova generacija, ki prihaja na Zemljo po njihovih indigo predhodnikih. Tudi kristalni otroci so zelo senzibilni, a so manj bojevni{ki in bolj obzirni ter si brezbri‘no utirajo pot v bolj{i svet …

CENA:

2.100 sit

CENA:

-

JANUAR

05 -

2.900 sit

Misteriji 51

Tabela za izra~un Ascendenta za rojene v jesenskih znamenjih

Ascendentno znamenje 3 V

prej{njih dveh mesecih smo objavili tabeli za ugotavljanje ascendentnih znamenj za pomlad in poletje. Tokrat objavljamo tabelo za rojene jeseni, v naslednji {tevilki pa bomo objavili {e zadnjo tabelo, za rojene pozimi.

To~ka, ki ji v astrologiji re~emo Ascendent, se nenehno premika po zodiakalnem krogu zaradi stalnega vrtenja Zemlje okoli njene osi in hkrati po ekliptiki – navidezni poti Sonca okoli Zemlje. V nekaterih znamenjih se Ascendent zadr‘uje kraj{i ~as, v drugih pa dlje, odvisno od letnega ~asa in dela dneva.

Ascendent pri ~loveku in doma~ih ‘ivalih vpliva na zna~aj in zunanji videz, na okolje v katerem se radi zadr‘ujemo, na razvoj osebnosti, razkriva pa tudi vitalnost in na~in reagiranja v odnosih z drugimi.

NAVODILO ZA ISKANJE ^e veste to~no uro in minuto rojstva, lahko v spodnji razpredelnici razberete, v katerem znamenju je bil Ascendent v trenutku va{ega rojstva. Recimo, da ste rojeni 5. oktobra 1965 ob 15:15.

Najprej poi{~ite dan: 5. oktober najdete v stolpcu 2. dekade Tehtnice. V tem stolpcu sedaj poi{~ite va{o uro in ob njej odgovarjajo~i Ascendent. V na{em primeru je to ~as od 14:51 do 16:09, ko je Ascendent v znamenju Vodnarja.

Rojeni med poletnim ~asom* morajo od ~asa rojstva od{teti eno uro. Vzemimo, da ste kot v prej{njem primeru rojeni 5. oktobra ob 15:15, toda leta 1995. ^e od svoje ure rojstva od{tejete 60 minut, dobite son~evo uro 14:15, in ko sedaj pogledate v tabelo, va{ Ascendent ni ve~ v Vodnarju, temve~ v Kozorogu!

Tisti, ki ste rojeni na ~asovni meji oziroma na prehodu iz enega v drugo ascendentno znamenje, lahko o njem le ugibate, ker ~as prehoda vsak dan v dekadi malo variira. V tem primeru si iz Solarno-karakternega horoskopa preberite besedili za obe sosednji ascendentni znamenji.

Izra~uni so to~ni za drugo polovico 20. stoletja ter za rojstva v osrednji Sloveniji pribli‘no 50 km okoli Ljubljane.

Tabela pa pribli‘no velja (z mo‘no napako nekaj minut) tudi za prvo polovico 20. stoletja in za kraje rojstev v ostali Sloveniji.

D

* Poletni ~as v Sloveniji velja od leta 1983 do leta 1994 od zadnje nedelje v marcu (ob dveh zjutraj) do zadnje nedelje v septembru, od leta 1995 dalje pa od zadnje nedelje v marcu (ob dveh zjutraj) do zadnje nedelje v oktobru (ob treh zjutraj).

TEHTNICA 1. dekada 2. dekada 3. dekada 23.9.–03.10. 03.10.–12.10. 13.10.–23.10. ura ASC ura ASC ura ASC

[KORPIJON 1. dekada 2. dekada 3. dekada 23.10.–02.11. 02.11.–12.11. 12.11.–22.11. ura ASC ura ASC ura ASC

STRELEC 1. dekada 2. dekada 3. dekada 22.11.–1.12. 02.12.–12.12. 12.12.–21.12. ura ASC ura ASC ura ASC

00:37 Lev

23:56 Lev

01:55 Dev

11:42 Koz

21:55 Lev

18:50 Rak

01:57 Teh

04:02 [ko

16:53 Rak

03:33 Dev

02:33 Dev

04:34 Teh

13:32 Vod

00:34 Dev

21:15 Lev

04:37 [ko

06:40 Str

19:20 Lev

05:55 Teh

05:14 Teh

07:15 [ko

14:50 Rib

03:13 Teh

23:55 Dev

07:17 Str

09:05 Koz

21:59 Dev

08:37 [ko

07:53 [ko

09:55 Str

15:54 Ove

05:55 [ko

02:35 Teh

09:43 Koz

10:57 Vod

00:40 Teh

11:16 Str

10:33 Str

12:20 Koz

16:55 Bik

08:34 Str

05:15 [ko

11:38 Vod

12:18 Rib

03:20 [ko

13:42 Koz

13:00 Koz

14:11 Vod

18:15 Dvo

11:00 Koz

07:55 Str

12:55 Rib

13:20 Ove

06:00 Str

15:32 Vod

14:51 Vod

15:29 Rib

20:06 Rak

12:51 Vod

10:20 Koz

13:59 Ove

14:24 Bik

08:27 Koz

16:50 Rib

16:09 Rib

16:32 Ove

22:33 Lev

14:08 Rib

12:11 Vod

15:00 Bik

15:39 Dvo

10:08 Vod

17:54 Ove

17:12 Ove

17:34 Bik

01:13 Dev

15:12 Ove

13:30 Rib

16:20 Dvo

17:30 Rak

11:33 Rib

18:58 Bik

18:14 Bik

18:54 Dvo

03:52 Teh

16:16 Bik

14:33 Ove

18:12 Rak

19:57 Lev

12:35 Ove

20:17 Dvo

19:33 Dvo

20:45 Rak

06:32 [ko

17:33 Dvo

15:35 Bik

20:37 Lev

22:13 Dev

13:39 Bik

22:07 Rak

21:24 Rak

23:11 Lev

09:12 Str

19:35 Rak

16:54 Dvo

23:12 Dev

01:17 Teh

14:58 Dvo

Avtor razpredelnice je astrolog, terapevt in pedagog, prof. Stane Pade`nik.

52 - JANUAR 05 -

Solarno-karakterni horoskop za januar 2005 – leto Venere in Opice

Horoskop za januar 2005 OVEN – Morda ste za{li v te‘ave in i{~ete izhod. Ta vas pelje v dve smeri, po poti duhovnosti in vi{jih vrednot ter v izklju~no materialno sfero, ki bo pogosto spremenljiva. Izobra‘ujte se {e, povezujte se s tujino in strokovnjaki. Izdelajte strategijo prenovljenega poslovnega in zasebnega prodiranja v svet. Preobrat in prava prilo‘nost za to bo po mlaju 10. Nov ciklus bo naklonjen prijaznemu in treznemu kontaktiranju tudi z nasprotnim spolom.

BIK – Izkoristite {e zadnje prilo‘nosti, ki vam jih ponuja Venerino leto na finan~nem, ~ustvenem in estetskem podro~ju. ^e se pustite zmesti, boste razsipavali energijo in imetje. Od 10. do 25. se po‘enite z vsemi silami na spreminjanje va{ega odnosa do materialnega in duhovnega sveta. Prijatelji vas bodo podpirali v bolj zdravem ‘ivljenju in prebirali boste ezoteri~no literaturo.

Zadnji teden, okoli polne lune, vas ~akajo trenja in prilagajanja.

DVOJ^KA – Z diplomacijo in prijaznostjo iztekajo~ega se opi~jega in Venerinega leta se boste uspeli izviti iz prenekatere zagate, v kateri boste do mlaja 10.

Po tem seveda tudi, a boste preudarnej{i, ~eprav boste imeli najmanj dva odkrita nasprotnika. Med njimi so lahko tudi doma~i, zlasti partner. Na nove temelje boste morali postaviti dru‘inski prora~un. Do polne lune se zmorete dvigniti na vi{jo poslovno in duhovno raven.

RAK – Marsikaj od tistega, kar ‘e dolgo nameravate storiti in boste spet premlevali v za~etku meseca, lahko dobro zastavite pod vplivom mlaja 10. Ljudje in okoli{~ine vam bodo toliko naklonjeni, kolikor boste zagnani v tistem, kar ‘elite izpeljati, npr. urejanje nepremi~nine, finan~ne transakcije, pomo~ ljudem v stiski. Poslovne‘i in ljubimci bodo bolj preudarni in koristoljubni. V dneh okoli polne lune 25. pri~akujte te‘ave, ovire, zastoje, okvare in stro{ke!

LEV – ^e mislite, da bo po novem letu vse druga~e, ne da bi se tudi sami potrudili, se motite. Umislite si najmanj dva

V solarno-karakternem horoskopu dobite bolj osebno napoved, ~e preberete najprej besedilo za va{e son~evo, nato pa {e ascendentno znamenje. ^e svojega ascendentnega znamenja ne veste, si pomagajte s tabelo na prej{nji strani. hobija za du{o in bolj{e fizi~no po~utje.

Prijetno zdru‘ite s koristnim, tako da k novim dejavnostim pritegnete prijatelja ali otroka, ~e ga ‘e imate, sicer pa ga na~rtujte. Zdravje vam lahko ponagaja okoli mlaja in polne lune konec meseca, a ne dajte se. Bodite bolj dru‘abni in podjetni ter se posvetite sodelavcem in malim ‘ivalim.

DEVICA – Prazni~ne dneve in razpolo‘enje lahko kar podalj{ate do 9., da opravite inventuro doma in v poslu, ali v medosebnih odnosih. Od 10. imate odli~ne mo‘nosti za zaslu‘ek, ustvarjalno in inovativno delo, oblikovanje ipd. Od va{e pripravljenosti na delovanje pa je odvisno, koliko od vsega boste sprejeli in izpeljali. Ljubite z ob~utkom!

TEHTNICA – Naj vam slabe novice ne zagrenijo ‘ivljenja za dolgo. Ban~ne kartice in prtljago dr‘ite pri sebi, da vam ne izgine ali se po{koduje. Prelomnica v negotovem ~asu za vas bo 10., ko boste bolj preudarni, hladnokrvni in usmerjeni.

Urejajte imetje, poslovni prostor ali hodite v naravo in se sprostite. Nakupovanje in tr‘enje elektronske opreme ter va{ih ro~nih in umskih izdelkov bo uspe{no. Ob polni luni pojdite na velik shod in vzpostavili boste pomembno ~ustveno vez.

[KORPIJON – ^e si boste tudi v novem letu nalagali ve~ vzporednih projektov, jih dobro organizirajte, sicer boste povr{ni in imeli preve~ stro{kov. Morebitno zavist ali ljubosumje presezite z meditacijo ali molitvijo. Okoli mlaja do konca meseca se udele‘ujte prijetnih izletov v naravo, delajte in se rekreirajte na prostem, saj boste spoznali ve~ zanimivih in mlaj{ih ljudi, od katerih se lahko veliko

nau~ite. Za izobra‘evanje in komercialne posle bo nov ciklus od 11. naprej.

STRELEC – Nemir in ‘elja po potovanju v kraje vam neznanih kultur in duhovnih vrednot vas bo prevevalo ves januar. Naleteli boste na skrivnostne ljudi in stvari, ki pa jih boste prizemljili in materializirali do sredine meseca, {e zlasti okoli polne lune 25. Do zadnjega tedna boste la‘je re{ili svoje materialno stanje, kaj prodali in kupili ali posredovali.

Dolo~eni krogi vam bodo zelo zaupali, zato lahko napredujete. Pravni spor bi morali dobiti!

KOZOROG – Delo pozno v no~, ki ‘e meji na deloholizem, je morda beg pred stvarnostjo, zato se vpra{ajte, zakaj delate kar po~nete? Svojega razo~aranja ne prena{ajte na svoje bli‘nje. Vzemite si nekaj dni dopusta, ko boste za~utili, da vam gre vse narobe. Na smu~i{~u, bazenu ali na pohodu se boste sprostili in razigrali, dobili nov pogled na svet in nove poslovne zamisli. Po mlaju boste opa‘eni, zato kreirajte nove odnose, ~ustveno se odprite in za~nite ljubiti.

VODNAR – Na dan lahko pridejo stare zamere, ~e boste preve~ brskali po preteklosti. Lahko bi vas stiskalo pri srcu in v grlu, zato odpustite vsem, s katerimi niste mogli shajati! @e malo pred mlajem 10. vam bo lepo kot ‘e dolgo ne, ~e se ne boste zaprli med {tiri stene. S prijateljem obi{~ite zapu{~eno vasico ali siroma{ne ljudi in se jim posvetite. Okoli 25. vam bo la‘je in boste bolj pripravljeni za nove podvige.

RIBI – @e prvi teden novega leta ste lahko razo~arani nad sorodnikom ali sodelavci, oni pa nad vami. Nesporazum boste la‘je razjasnili okoli mlaja, ko se boste la‘je pogovarjali. Dalj{e potovanje ali aktivni dopust na prostem na~rtujte sredi meseca. Ne imejte ve~jih finan~nih izdatkov, da ne boste proti koncu meseca tanko piskali! Navezali boste veliko novih poznanstev, a tudi prijateljstvo, ki bo lahko intimno.

Pripravlja: astrolog prof. Stane Pade‘nik

-

JANUAR

05 -

Misteriji 53

Astrolo{ko svetovanje Na vpra{anja odgovarja astrolog terapevt in pedagog, prof. Stane Pade‘nik

[ifra: NE^AKINJA, rojena avgusta 1986 v Celju. Ker va{i odgovori vlivajo optimizem, se obra~am na vas v imenu ne~akinje, ki jo pestita dve veliki te‘avi.

Kon~uje srednje{olsko izobra‘evanje in je tik pred tem, da se odlo~i za nadaljnji {tudij. @e kmalu po za~etku {olanja je ugotovila, da ekonomija ni smer, ki bi jo zanimala za vse ‘ivljenje. Ne ve pa, kam naprej. Ali ji lahko kaj svetujete? Kot njena teta lahko povem, da je prijazna, ustre‘ljiva, ~ute~a in mirna deklica, ki se nerada izpostavlja. Ne vem, ali ji boste uspeli »pravo~asno« odgovoriti, saj me je {ele sedaj prosila za posredovanje, rok za odlo~itev o nadaljevanju {olanja pa je kratek – december. Torej, ali imate kak{no konkretnej{o zamisel, kam naprej? In drug problem? No, saj je kar klasi~en. Deklico zanima, kaj ji ka‘e v ljubezni. Hvala za odgovor.

Spo{tovani bralki, teta in ne~akinja! Ni~ hudega ni, ~e dobita moj odgovor z novim letom in s tem po va{ih besedah morda prepozno. Prav je, da se je sama odlo~ila za tisto smer {tudija, za katero je ~utila, da je najbolje. Upajmo, da ji je bilo to dopu{~eno, iz mojega odgovora in interpretacije pa bo videla, kaj ji ka‘e v karti usode za to podro~je. Rojena je bila v ~asu polne lune, zaradi ~esar je lahko ve~krat v precepu pri vsakr{nem odlo~anju. Navaditi se bo morala prisluhniti notranjemu glasu, ki mu mora slediti, potem ne bo dvomila v to, kaj je njeno poslanstvo. Ekonomska smer ji je

‘e bila usojena, ~eprav z njo ni bila, kot pravite, najbolj zadovoljna. Ka‘e, da ji bo vsakr{no znanje, ki ga bo pridobila, pri{lo zelo prav v ‘ivljenju in na poklicni poti. Vidim, da ima smisel za umetnost, estetiko in oblikovanje, pa tudi za prena{anje znanja naprej na druge. Morda se bo to izrazilo v poznej{ih letih.

Njen poklic bi zato bil lahko iz socialne, pedago{ko kulturne ali umetni{ke smeri. To, da je mirna in da se ni sama obrnila name prek uredni{tva Misterijev ka‘e, da ima dolo~ene te‘ave v komuniciranju in pomanjkanje samozavesti. Breme iz otro{tva je tisti njen problem, o katerem bi se morala najprej pogovoriti s strokovnjakom, {ele na tej podlagi bi se lahko pogovarjali o nadaljevanju njenega {tudija, sicer lahko pride do te‘av.

Ima pa velike mo‘nosti in sposobnosti v osebnem in poklicnem ‘ivljenju, ~e jih bo znala izkoristiti. Na nadaljnji ‘ivljenjski poti, tako v {tudiju kot v odnosih s fanti, ji bodo zelo pomembni meseci: januar, marec, april in maj 2005. V za~etku junija bo bolje vedela, kako naprej. V njeno ‘ivljenje bodo pri{li novi ljudje, morda bo zamenjala bivalno okolje in postala vse bolj samostojna. ^e ne bo ‘e prej sre~ala svojo usodno ljubezen, jo bo po tem. Iz prijateljskih vezi, ki jih ‘e ima tudi z nasprotnim spolom, se bo lahko razvila ljubezenska zveza ‘e do pomladi; ~e bodo kak{ni zapleti, pa ponovno v za~etku novega {tudijskega leta 2005.

Usodni partnerji zanjo bi bili: Oven, Tehtnica, Dvoj~ka ali Vodnar, drugi pa le pogojno.

Vpra{anja za astrologa Staneta Pade‘nika po{ljite na naslov Misteriji, [martinska 10, 1000 Ljubljana ali na e-mail ara@zalozba-ara.si Kratko in jasno opredelite svoj problem in postavite eno do dve vpra{anji.

Pismo lahko podpi{ete z imenom ali {ifro. Navedite rojstni kraj in datum ter uro in minuto rojstva iz rojstnega lista.

54 - JANUAR 05 -

[ifra: RAKICA, rojena junija 1959 v Ljubljani. Poro~ena sem ‘e 23 let in bolj ali manj dobro »krmarim« v tem zakonu navkljub te‘avam, ki se pojavljajo, delno tudi zaradi mo‘evega alkoholizma.

Ali naj vztrajam v tej zvezi, ali naj razmi{ljam o samostojnem ‘ivljenju, brez teh te‘av?

Mislim, gospa bralka, da ste ‘e na dobri poti, da storite kaj zase, ker se ‘e ukvarjate z mislijo, da je vendarle potrebno kaj storiti. ^eprav se v va{i karti usode vidi, da ste zelo trpe‘ni, tega ne raztezajte v neskon~nost, ker lahko hudo zbolite. ^udim se, da niste izpostavili svojih zdravstvenih – psihi~nih te‘av, ki so tudi posledica prena{anja muk v odnosih z alkoholikom. Seveda, ste relativno mo~ni in upate, da se bo samo po sebi kaj spremenilo. Vidite, da se ni, zdaj samo {e ugotovite, ali ste s svoje strani storili vse kar je v va{i mo~i, da bi bil zakon brez zasvojenosti in uspe{en? Da niste morda storili preve~, tudi tisto, kar ni v va{i mo~i? ^e je odgovor pritrdilen, potem je ‘e ~as, da stopite na samostojno ‘ivljenjsko pot. V uteho vam bo ~edalje ve~ji duhovni razvoj, ki ga lahko razvijate tudi z dolo~eno vrsto verovanja in mislijo na lepo prihodnost, ki vas ~aka. Morda ste ‘e na{li kak{no sorodno du{o nasprotnega spola. ^as bi ‘e bil. Ugoden vpliv Jupitra vam bo pri tem pomagal ‘e sedaj in nato ponovno od druge polovice poletja do novembra 2005. Saturn vaju bo dokon~no razdvojil pozno spomladi in koristil pri delitvi vsega, kar je potrebno deliti. Druge podrobnosti zase pa lahko izveste, ~e se naro~ite na pogovor in svetovanje pri meni na tel. 041 44 17 44! Pa veliko poguma in sre~e!

D

Kristalni otroci Avtor: Doreen Virtue, dr. sci.

Zalo‘ba: TELEdisk d. o. o.

Obseg: 136 strani Format: 14,5 × 20,5 cm Trda vezava Hrva{ki jezik Cena: 2.900 SIT Ta knjiga je vodi~ za vzgojo in razumevanje najnovej{e generacije duhovnih in ob~utljivih otrok.

Napisala jo je Doreen Virtue, doktorica psihologije in diplomirana psiholo{ka svetovalka. Bogate izku{nje z delom, ki ga je opravljala kot voditeljica Programa za okrevanje mladih odvisnikov od droge, jo je pripeljala do spoznanja, da se rojevajo druga~ni otroci, kristalni otroci, ki jim v~asih pravi kar kristali.

Tako kot indigo otroci so tudi kristalni otroci zelo ob~utljivi in duhovni ter imajo pomembne ‘ivljenjske cilje.

Kristalni otroci so rojeni leta 1995 ali kasneje, imajo velike o~i in intenziven pogled, magnetne sposobnosti, so zelo privr‘eni, pozno za~nejo govoriti, so glasbe-

no usmerjeni in pogosto prej pojejo kot govorijo, zdravniki jim napak diagnosticirajo avtizem in Aspergerjev sindrom, so mirne narave in prepolni ljubezni, zlahka opro{~ajo, so zelo ob~utljivi in empati~ni, naravi in ‘ivalim posve~ajo veliko pozornosti, ka‘ejo zdraviteljske sposobnosti, zanimajo se za kristale in kamne, pogosto se pogovarjajo o angelih, duhovnih bitjih in preteklih ‘ivljenjih, so kreativni in umetni{ko nadarjeni …

Ti otroci se ne morejo oddvojiti od svojih ob~utkov, ne morejo se pretvarjati, da je vse v redu, ~e vedo da ni … In s temi otroci so te‘ave, ker jih okolje ne razume in jim ne dovoli, da bi se izrazili na svoj na~in. In ~e je va{ otrok nenavaden in imate z njim »te‘ave«, preberite to knjigo, ki vam bo odkrila zaklad, ki je pred vami in z lahkoto boste razumeli, kaj tak otrok potrebuje in kako je treba z njim ravnati, da razvije vse svoje odli~nosti. Knjiga temelji na izku{njah strokovnjakinje, ki se je sre~ala s tiso~i tak{nih »~udnih« otrok.

Skrivnosti katedrale v Chartresu Avtor: Louis Charpentier Zalo‘ba: TELEdisk d. o. o.

Obseg: 224 strani Format: 14,5 × 20,5 cm Trda vezava Hrva{ki jezik Cena: 3.900 SIT Knjiga se kon~uje z besedami: »Roka, ki upravlja z evolucijo svetov, vedno pusti za seboj spomenik, ki je ljudem svetilnik. ^e ‘elijo biti slepi, je to njihova izbira.

Toda ~e ‘elijo videti, so jim sredstva vedno dostopna, da lahko v popolni svobodi razumejo svoja

dela. So svobodni. In odgovorni.

Posami~no. A ko ni ve~ niti enega pravega ~loveka, se knjiga zapira in Hram se zru{i.« Katedrala v Chartresu je eden tak{nih spomenikov. In v poskusu, da se prepre~i zapiranje knjige in zru{itev hrama, nastaja ~tivo, ki je pred sklepnimi besedami, namre~ Charpentierjeva knjiga. Opisuje enega od spomenikov, katedralo Notre-Dame v Chartresu. Od leta 1966, ko je ugledala lu~ sveta, so jo v Franciji in po svetu natisnili ve~ kot tridesetkrat.

Katedrala buri mnoge duhove.

Francoski raziskovalec, novinar in avtor niza knjig Louis Charpentier na poseben na~in odgovarja na mnoga vpra{anja, ki vznemirjajo mislece: kdaj so resni~no ljudje spoznali, da je Zemlja okrogla, da Zemlja in Kozmos delujeta na ljudi.

Odgovori na tak{na in podobna vpra{anja so v katedrali sami, v njenih proporcih, v njeni harmoniji.

Knjiga pa je ob tem seveda nepogre{ljiv vodnik za vsakega, ki ‘eli pokukati v kamnite skrivnosti katedrale.

-

Najbolj iskane knjige v trgovini Aurea v BTC, hala A v Ljubljani

Novi knjigi 1.

Vodnik prakti~ne aromoterapije William H. Lee

2.

Hrana za ‘ivljenje Jadranka Boban Peji} in Zlatko Peji}

3.

Zdravje iz stopal Ana Koro{ec

4.

Osnove radiestezije in bioenergije Igor Ziernfeld

5.

Ozdravimo bole~ine hrbta dr. John E. Sarno

6.

Polje – po sledi nevidnih sil v vesolju Lynne McTaggart

7.

Telo kli~e po vodi dr. F. Batmanghelidj

8.

Kako zdravimo z zvokom Ted Andrews

9.

Potovanje du{ Michael Newton

10.

Osvobodi se Edward Bach

JANUAR

05 -

Misteriji 55

Nenavadna do`ivetja

Obraz v ogledalu

P

o izgubi soproge se je Martin po~util osamljen in izgubljen.

Zdelo se mu je, da ni ve~ nikomur potreben. Otroka sta imela svoje dru‘ine in ju ni hotel nadlegovati, da bi mu delala dru‘bo. Saj je vedel, da morata skrbeti zase in svoje otroke.

Vsako jutro se je odpravil na sprehod po parku. Rad se je spominjal sprehodov in poti, ki sta jih ob prijetnem klepetu prehodila po upokojitvi z ljubljeno soprogo. Tako se je tudi to jutro odpravil na svojo vsakdanjo pot. »Oh, ta samota,« je vzdihnil in s po~asnimi koraki nadaljeval pot po parku. »No, morda bom kdaj na{el sorodno du{o, dru‘ico?« mu je {inilo skozi mo‘gane.

Nekega jutra pa se je med britjem v ogledalu pojavil ‘enski obraz. »Se mi ‘e blede?« se je ustra{il. Izriniti je hotel te bedaste misli, a naslednje jutro je v ogledalu zagledal isto sliko. Od{el je v park in sku{al pozabiti mra~ne misli. Opazoval je labode v ribniku, skakljanje veveric, {~ebetajo~e ptice in vrtin~enje listov na potki, kjer se je ustavil. Ob vsej lepoti, ki jo ponuja narava, se je nekoliko sprostil. Sprehodil se je do prve klopi in sedel nanjo. Po stezi je pri{la ‘enska, ki se mu ni zdela obi~ajna. O~i so se mu ustavile na njeni obleki, ki je izdajala, da ni iz te okolice. Njena obla~ila so ga spominjala na modo iz mladih dni. Pribli‘ala se mu je in vpra{ala: »Smem prisesti?« »Ja, seveda,« ji je presene~eno odgovoril.

Kramljala sta, kot da bi se po dolgih letih sre~ala stara prijatelja. @enska je Martinu obudila spomin na mladost. Pripovedovala je o svojem rojstnem kraju, o prijateljih in znancih. O sebi pa ni hotela ni~ govoriti. »Bil sem mlad fant, ko sem bil do u{es zaljubljen v dekle iz sosednje

56 - JANUAR 05 -

ulice,« ji je povedal Martin. »@elja po bolj{em zaslu‘ku me je gnala v svet, kjer sem spoznal ljubljeno ‘eno, na domovino in znance iz mladih dni pa sem skoraj pozabil.« Martin je od{el domov precej vznemirjen in z me{animi ob~utki. @enske, ki je prisedla k njemu, ni nikoli ve~ videl.

Ime ji je bilo Mira in to je bilo vse, kar je izvedel o njej.

Naslednje jutro se mu je v zrcalu znova prikazal isti obraz. Za~el se je ‘e spra{evati, ali naj gre k psihiatru, ko mu je iznenada spregovoril nek notranji glas: »Obi{~i spet svojo rojstno vas.« Martin se je zavedal, da vseh sorodnikov, znancev in prijateljev ve~ ne bo na{el, najbr` pa marsikoga tudi ne bo ve~ poznal, a se je vseeno odlo~il, da odide.

Nekam ~udno mu je bilo pri srcu, ko

Vabilo k pisanju Mnogim med nami se je `e pripetilo kaj nenavadnega.

Opi{ite va{ resni~ni nenavaden dogodek, sre~anje, va{e sanje, ob~utke, jasnovidne utrinke, strah ... in napisano po{ljite na naslov: Uredni{tvo Misterijev, [martinska 10, 1000 Ljubljana. Najbolj{e prispevke bomo objavili.

Honorar za objavljen prispevek je 10.000 SIT.

je po dolgih letih spet stopil na rodna tla. Sre~al je prve znance, med njimi tudi nekdanjega so{olca Edija. Pripovedovala sta si spomine in se smejala mladostnim nor~ijam. Martin je previdno tipal naprej: »Kaj pa dekle Rozi, ki sem jo neko~ rad videval?« »V bli‘nji okolici ‘ivi. Vdova je, pa {e vedno je fejst babnica!« mu je navdu{eno pripovedoval Edi. Martinu je vztrepetalo srce. @elel si je sre~anja z njo, pa sam ni vedel, zakaj …

Oddih v hotelu je pre‘ivljal ‘e dva tedna. Upanje po sre~anju z dekletom njegovih sanj je plahnelo. O~ital si je, zakaj so{olca ni vpra{al, kje ‘ivi, da bi jo lahko poiskal. »Pa kaj, po to~i zvoniti je prepozno,« si je rekel in od{el ogledovat mesto. Sre~eval se je z raznimi ljudmi, le malo jih je poznal.

Pred izlo‘benim oknom je stala ‘enska zrelih let in si ogledovala obla~ila. Nenadoma se je spomnil obraza v ogledalu. Zameglilo se mu je pred o~mi, ko se je `enska obrnila proti njemu. Saj to je obraz iz ogledala … »Rozi, si ti, Rozi?« je polglasno izdavil. »Martin! Saj to ni res! Kaj ti {e ‘ivi{? Kak{na usoda je pa tebe pripeljala?« ga je za~udeno vpra{ala. »Verjemi mi, veliko sem mislila zadnje ~ase nate,« mu je za{epetala.

Globoko ganjen in s solznimi o~mi se je zazrl proti nebu …

Od tega trenutka se Martinu obraz ni ve~ prikazoval. V njunih srcih se je zopet vnel ogenj. Znova je pognal nov cvet, v jeseni ‘ivljenja.

Angela

Mali oglasi

Izidi `rebanja za nagradno kri`anko {t. 118

HOROSKOPI – NATALNI, KARMI^NI, DHARMI^NI, LETNI - pisno izdelam. Brezpla~en vzorec! Astrolog Armand Armand, GSM 041/568 340, www.astrologarmand.fr.st Astro s. p., Koper

PRVA NAGRADA (20.000 SIT):

@ELITE POKUKATI V PRIHODNOST? Storite to z izku{enimi. Vede‘evanje in svetovanje na 090/43 85. 0,5 min/125 SIT.

Jana Mauri~, Tr‘a{ka cesta 27, 1111 Ljubljana-Vi~

Horvath in ostali d.n.o., Kvedrova 3, 1000 Ljubljana.

DRUGA NAGRADA ({estmese~na naro~nina na revijo Misteriji):

MODROZELENE ALGE AFA iz jezera Klamath. VI-DA studio d. o. o. , Tr‘a{ka 132, 01/256 74 74, vi-da.studio.ordinacija.net

SPOZNAVANJE ORGONSKE ENERGIJE Tretjo soboto v januarju, 22. januarja bo v Celju na Celov{ki cesti 10, v prostorih Medicinske opreme Poznik, seminar o orgonski energiji.

Za~etek je ob deseti uri, predviden konec ob trinajstih.

Zagreb{ki strokovnjak ing. elektrotehnike Davorin [najdar bo predaval, kako si lahko ljudje s to vseprisotno energijo pomagajo pri najrazli~nej{ih te‘avah.

Predstavil bo tudi priro~ni orgonski sevalnik in demonstriral njegovo uporabo pri odpravi te‘av v vsakdanjem ‘ivljenju. Poznavalec orgonske terapije ing.

Davorin [najdar meni, da sodi tak sevalnik kar v doma~o lekarno.

Orgonski sevalnik si bo mogo~e ogledati in ga tudi kupiti.

Cena seminarja je 6.500 SIT. ^e se bo prijavilo manj kot deset udele‘encev, seminarja ne bo.

Prijave sprejema Lilijana Knez v uredni{tvu Misterijev vsak delavnik med 9. in 15. uro. Telefona: 01/231 93 60 in 031/662 092.

Janez Dem{ar, Rimska cesta 12, 1000 Ljubljana

Zajam~eno originalne kozarce, lon~ke, vr~e in posodo za izbolj{anje vode in hrane, telefonske za{~ite Norad in Minihydronice, narejene po originalni tehnologiji Hydronic, zastopa in prodaja trgovina Aurea v BTC, hala A v Ljubljani, tel. in faks: 01/541 17 60; www.btc-city.com/aurea:

TRI TRETJE NAGRADE (knjiga zalo`be ARA):

Ajdov{~ina: Trgovina MEDIGO; Bled: Cvetli~arna-galerija TRG Bled in Trgovina FONTANA; Bre‘ice: Trgovini SANOLABOR in Galerija DARILA DON; Celje: Trgovina BIOTOP, Trgovina SANOLABOR; Dom‘ale: Trgovina SANOLABOR; Idrija Trgovina TIM-MLAKAR; Izola: Trgovina REVITA (Hotel Delfin); Jesenice: Trgovina SANOLABOR; Koper: Trgovina MIA (Tr‘nica), Trgovina SANOLABOR; Kranj: Trgovina LU^KA; Ljubljana: Trgovina AUREA v BTC, hala A, Knjigarna ^OPOVA, MAXIMARKET-Zdravilna zeli{~a v pasa‘i, Trgovine SANOLABOR - Cigaletova, Citypark, Koseze, Dravlje; Maribor: TC City trgovini DARVEL in SANOLABOR, Prodajalna SONCE; Murska Sobota: Trgovina SANOLABOR; Nova Gorica: Manufaktura-NARODNA UMETNOST, trgovina MEDIGO, trgovina SANOLABOR; Naklo: VITA CENTER; Novo Mesto: Trgovina SANOLABOR; Postojna: Trgovina SANOLABOR; Radovljica: Trgovina META-zdravo ‘ivljenje; Ribnica: Trgovina SANOLABOR; Roga{ka Slatina: Industijska trgovina STEKLARSKE [OLE; Sevnica: Trgovina SANOLABOR; Se‘ana: Trgovina KLASJE; Slovenj Gradec: Trgovina SANOLABOR; Slovenska Bistrica: Trgovina VIVA SANA; Slovenske Konjice: Trgovina VIVA SANA; [kofja Loka: Trgovina SIVKA; Tolmin: Trgovina ZLATOROG; Trbovlje: Trgovina SANOLABOR; Velenje: Trgovini NITKA in SANOLABOR. INDEPENDENCE - je poobla{~eni mre‘ni prodajalec.

Karolina Dovnik, [umenjakova 4, 2341 Limbu{ Radovan Bofulin, Irje 32, 3250 Roga{ka Slatina Iztok Felicjan, Kajuhova 4, 6215 Diva~a Nagrade bomo poslali po po{ti.

Re{itev nagradne kri`anke {t. 118: VODORAVNO: Deledda, stok, anagram, Hugo, vodka, Paalen, Isa, [tern, RJ, o~e, Korun, vodikove bombe, Eta, nivo, anion, Abdera, Akira, lik, Rowling, l}, lopata, Ozalj, aba, Ibsen, More, Br, Meuse, Andre, Lara, Lars, rde~eoka, Tea, AA, hrapavost, informirani, Ti, lon~ek, Ostr‘ek, Seine, sekira NAGRADNI POJMI: O^E VODIKOVE BOMBE, EDWARD TELLER, INFORMIRANI LON^EK

Prosimo, da re{itev po{ljete do 15. januarja 2005 v ovojnici s pripisom KRI@ANKA 119 na naslov: Misteriji, [martinska 10, 1000 Ljubljana.

Iz`rebali bomo pet nagrajencev, ki bodo prejeli: 1. nagrada: 20.000 SIT 2. nagrada: {estmese~na naro~nina na revijo Misteriji

Mali oglasi v Misterijih CENA besede je 300 SIT, (najmanj 4500 SIT za 15 besed ali manj). 10 % popust za tri, 15 % popust za ve~ kot tri zaporedna naro~ila. [tejejo vse besede in {tevilke. 20 % DDV ni v{tet v ceno.

ROK za sprejem je do vklju~no 15. v mesecu za naslednji mesec. Pla~ilo vnaprej na posl. ra~un {t.: 02083-0011412222. Informacije po tel.: 01/ 231-93-60.

SPREJEM oglasa le pisno: s pismom (s prilo`eno kopijo vpla~ila) ali po faksu 01/230-16-27.

Storitev razli~nih ponudnikov, objavljenih na teh straneh, ne preverjamo in zanje ne odgovarjamo. Bralke in bralce prosimo, da nam o kakovosti ponujenih storitev sporo~ijo svoje mnenje.

-

3.-5. nagrada: knjiga zalo`be ARA

JANUAR

05 -

Misteriji 57

Nagradna kri`anka (119) Ime in priimek: Po{tna {t.: [t. transakcijskega ra~una:

58 - JANUAR 05 -

Stalno bivali{~e: Dav~na {t.:

Dav~na izpostava: Pri banki:

Operativna {t. banke:

ZALO@BA ARA

ZDRAVA SREDOZEMSKA PREHRANA To, kar znanost spoznava za resni~no zdravo hrano, jedo ljudje ob Sredozemskem morju ‘e od nekdaj: zelenjavo, pusto meso, ribe, za~inijo z olj~nim oljem in ~esnom ter vrsto imenitnih za~imb. Ve~ kot 100 receptov.

Cena: 2.900 SIT

SPORO^ILO VODE ^udovito sporo~ilo, ki ga odkrivajo prve fotografije kristalov zamrznjene vode na svetu, posredno dokazuje spomin vode in njeno sposobnost informiranja. Vsebuje tudi slike kristalov slovenskih voda.

Cena: 7.900 SIT

RIBE NA 150 NA^INOV

JABOL^NI KIS

^UDE@ OLJ^NEGA OLJA

Riba je okusen in zdrav obrok.

Kak{na je hranilna in energetska vrednost rib, kako ribe pripravljajo v razli~nih krajih po svetu. Vse to in 150 odli~nih receptov za juhe, ri‘ote, solate in druge ribje jedi.

Knjiga, kako uspe{no naredite kis kar doma in na sebi preizkusite njegove blagodejne u~inke.

Presene~eni boste, kako lahko ta preprosta in enostavno narejena teko~ina deluje na zdravje.

Priro~nik z razlagami, kako olj~no olje varuje pred artritisom, sr~no‘ilnimi boleznimi in rakom na dojki. Ameri{ka uspe{nica na podlagi rezultatov {tevilnih raziskav vodi v svet zdrave in okusne prehrane, ki varuje zdravje.

Cena: 2.900 SIT

Cena: 1.900 SIT

Cena: 1.990 SIT

ZNANSTVENI PRISTOP K PRIDOBIVANJU BOGASTVA

PRIKRITA ZGODOVINA ^LOVE[KE RASE

Cena: 5.500 SIT

Cena: 2.900 SIT

Cena: 3.900 SIT

Cena: 3.300 SIT

Priro~nik korak za korakom vodi do znanja, kako se sami, brez terapevta, spustimo v prej{nja ‘ivljenja in odkrijemo vzroke morebitnih bolezni, preganjavic, stisk, ki izvirajo iz davnine.

Priro~nik, ki vas pou~i, kako prek avtomatskega pisanja vzpostavite stik z Vi{jim jazom, ki vas vodi in vam svetuje, komunicirate z drugimi bitji, ki vam posredujejo razli~ne informacije, dobite odgovore ...

Cena: 1.900 SIT

Cena: 2.900 SIT

Cena: 2.900 SIT

KAKO ZDRAVIMO Z BARVAMI

Cena: 4.900 SIT

Barvna terapija ni ~arobno zdravilo za vsa obolenja, vendar barve na nas vplivajo bolj kot si mislimo. Barvna terapija je preventivna nega, s katero odgovorneje in aktivneje sodelujemo pri vzdr‘evanju lastnega zdravja.

Cena: 3.500 SIT

Priro~nik za spoznavanje avre in razlage, kako se jo nau~imo gledati in spoznavati njen pomen; kako nam avra ka‘e na podlagi bioenergijskih zevov du{evno in telesno stanje.

Ves svet vibrira v skrivnostnem kvantnem polju neizmerne energije, ki je klju~ za pojasnitev telepatije, telekineze in bioenergije, obeta pa tudi mo`nost ~rpanja neskon~nega vira energije in vesoljska potovanja na velike razdalje.

USODA DU[

Knjiga opisuje izkopanine, ki jih v muzejih skrivajo v depojih; strokovnjaki ne znajo razlo‘iti njihovega porekla; seznanja tudi s predmeti, katerih starost ocenjujejo na milijone let, ~eprav je ~love{ka rasa uradno stara {ele 100.000 let.

KAKO SE NAU^IMO AVTOMATSKEGA PISANJA

Priro~nik je namenjen vsem, ki se `elijo nau~iti uporabljati nihalo in druge radiestezijske instrumente ter sebi in svojim pomagati z bioenergijo. Knjiga je dobrodo{la tako izku{enim radiestezistom, ki bodo v njej zagotovo na{li kaj novega, kot tudi novincem. Cena: 3.900 SIT

Ameri{ki mojster hipnoterapije Michael D. Newton je na podlagi {tevilnih seans pri{el do novih odkritij o usodi du{ in to popisal v ve~ kot 500 strani debeli knjigi, ki v obliki intervjujev odstira pogled v skrivnost zasmrtja. Knjiga je ameri{ka uspe{nica.

Knjiga prina{a preprost in popoln pristop k spreminjanju ‘ivljenja v bogato in vznemirljivo obliko. V njej najdete modrost za vse ~ase in za postopno bogatenje.

KAKO ODKRIJETE VA[A PREJ[NJA @IVLJENJA

POLJE - PO SLEDI NEVIDNIH SIL V VESOLJU

POTOVANJE DU[ V knjigi najdemo odgovore na ve~na vpra{anja, kaj se dogaja z du{o, ko ~lovek umre, bodisi naravne bodisi nasilne smrti.

Kdaj in kako se du{a odlo~i, da pride v ~lovekovo telo? Kaj se dogaja z du{o med dvema ‘ivljenjema?

KAKO VIDIMO, BEREMO IN IZBOLJ[AMO AVRO

OSNOVE RADIESTEZIJE IN BIOENERGIJE

KAKO POVE^AMO SAMOZDRAVILNE SPOSOBNOSTI

KAKO VPLIVAJO OSEBNA [TEVILA

KAKO BEREMO USODO Z DLANI

Sami lahko veliko storimo za svoje zdravje. Prisluhnimo naravi. Napotki za klistiranje, post, telesno vadbo in savnanje.

Kako, koliko in kdaj naj bi jedli, da bi spremenili svoj svet zdravja.

S pomo~jo {tevil, vsako ima svoj pomen, lahko bolje spoznamo sebe in ljudi, ki nas obkro‘ajo. [tevila nam lahko pomagajo ustvariti lep{e ‘ivljenje, z njimi lahko pokukamo v preteklost, razumemo sedanjost in na~rtujemo prihodost.

Priro~nik iz~rpno opisuje, kako iz ~rt na dlani izra~unamo razne datume in `ivljenjska obdobje.

Dlan razkriva ~lovekov zna~aj, zdravje, temperament in celo usodo.

Cena: 1.900 SIT

Cena: 2.900 SIT

Cena: 2.900 SIT

Kako naro~imo knjige, kozarce, vr~e ... Izbrano naro~imo po telefonu (med 8. in 15.uro): 01/549 17 92 ali 051/307 777, faksu: 01/230 16 27; e-po{ti: ara@zalozba-ara.si ali pisno na naslov: Ara zalo‘ba, [martinska 10, 1000 Ljubljana.

Pla~ilo po povzetju. Po{tnino pla~a kupec.

Informirani kozarec