Revija-Misteriji-141_april-2005

LETNIK 12 - [T. 141 - APRIL 2005 - 790 SIT, 3,3 EUR POZOR! BRANJE TE REVIJE LAHKO VPLIVA NA VA[E @IVLJENJE ISSN 1318-1777

Wu wei bujenje v Dobrni Ljudje zdravijo drug drugega kakor jim veleva trenutna notranja vzpodbuda

Ugla{eni z

Zemljo?

Polja vplivajo na zdravje, sanje in nad~utne sposobnosti

Torinski prt

resni~en

Ali so ob radiokarbonski analizi goljufali?

Kult Sonca v Sloveniji Mitraizem – skrivnostna predkr{~anska religija na slovenskih tleh

Zdravilo iz mamila

ZALO@BA ARA

TELO KLI^E PO VODI

KAKO ZDRAVA JE VODA

Zdravnik internist F. Batmanghelidj dokazuje, da si lahko zdravje mo~no izbolj{amo s pitjem navadne vodovodne vode. Medicinsko utemeljeno.

Njeno sporo~ilo, zamotano v biolo{ko znanost, nam odpira vrata v svet vedenja, da lahko z danes znanim biolo{kim opazovanjem po{kodb v celicah `e gledamo v bodo~nost, ki nam jo dolo~a kakovost vode.

Cena: 2.900 SIT

Cena: 2.900 SIT

VODNIK PRAKTI^NE AROMOTERAPIJE

ZDRAVILNI ^AJI IN NASVETI

^ESEN, ^UDE@NO HRANILO

Davno izro~ilo in najnovej{e informacije o eteri~nih oljih, ki jih lahko kupimo v trgovini z naravno kozmetiko. Enostavni napotki za odpravljanje stresa, zdravljenje bolezni, obogatitev ~utov, masa‘o in kopeli.

^ajne me{anice za vse vrste tegob in {e nasvete, s katerimi se jih da olaj{ati, je zbral v svoji knjigi starosta slovenskih zeli{~arjev Jo`e Toma`in~i~. V knjigi je ve~ kot 100 izbranih receptov in na stotine nasvetov.

Najsodobnej{a znanstvena spoznanja iz 2000 raziskav o neverjetni zdravilni mo~i te ‘e tiso~letja znane rastline in njenem vplivu na resnej{e bolezni sodobnega ~asa ...

Vsak ~lovek skriva v sebi izjemne darove, ki ~akajo, da jih prebudimo in razkrijemo svetu. V knjigi se skozi avtorjevo osebno ‘ivljenjsko zgodbo podamo na pot sre~e, zdravja, ljubezni, radosti in obilja.

Ko prebudimo ljubezen do sebe, takrat za~nemo resni~no ‘iveti.

@IVLJENJSKI DIAMANT

Cena: 2.900 SIT

Cena: 2.900 SIT

Cena: 1.900 SIT

Cena: 5.900 SIT

NOVA KNJIGA NA[E ZALO@BE Hormonsko nadomestno zdravljenje Pot k zdravju je tlakovana z nenehnim u~enjem in iskanjem novih mo‘nosti. Nova knjiga Zalo‘be ARA avtorice dr. M. Sare Rosenthal, vam ponuja prav to: seznanja vas s spremembami v obdobju pred menopavzo in po njej ter svetuje, kako jim slediti in prilagoditi na~in ‘ivljenja, da bo tudi v zrelem obdobju mirno in zadovoljno.

Zdravniki, sociologi, biologi in drugi strokovnjaki, ki se ukvarjajo z zdravjem ‘enske, so zaradi novih dognanj o hormonskem nadomestnem zdravljenju zaskrbljeni, ne pa presene~eni. Milijonom ‘ensk, ki so vzele zdravje v svoje roke, svetujejo, naj se obrnejo k naravi, saj ponuja naravne, telesu prijazne hormone – fitoestrogene. [tevilne ‘enske so s pravilno prehrano, gibanjem, zeli{~nimi alternativami in naravnimi oblikami estrogena in progesterona odkrile, da lahko za svoje zdravje bolje poskrbijo same in uspe{no obvladajo izzive, ki jih prina{a naravni potek menopavze.

Naravni vodnik za ‘ensko skozi hormonsko nadomestno zdravljenje vam bo v pomo~ s {tevilnimi nasveti, seznami zeli{~ in naravnih rastlinskih pripravkov ter prikazi njihove uporabe, gibalnimi vajami za pomo~ pri pomenopavznih te‘avah in {tevilnimi drugimi nasveti.

Cena: 2.900 SIT

-10 %

MODROSTI ZBRANE IZ VERZOV STKANE V knjigi je zbranih in urejenih na tiso~e ve~nih resnic v obliki verzov, ki so plod izku{enj in mi{ljenja vseh ljudi ter zajemajo skoraj vse dejavnosti ~love{kega duha: ljubezen, prijateljstvo, zakon, vzgojo, intuicijo, skrivnosti, notranjo modrost … Cena: 6.000 SIT

POTOVANJE DO EKSTAZE

ZDRAVJE IZ STOPAL

V knjigi avtorica nagovarja plesalca, ki ‘ivi v vsakem izmed nas, in nas ne‘no spomni, da smo rojeni za ples v ekstazi. To je trenutek celosti, ko smo popolnoma ugla{eni sami s seboj, in ko so na{e telo, srce, um in du{a povezani.

Priro~nik za refleksoterapijo vas nau~i skozi stopala pregledati celotno telo in zaznati morebitne ~ustvene te‘ave in slabo po~utje.

Prek masa‘e stopal, se telo ves ~as ~isti in obnavlja. Prilo‘ena sta plakata z oznakami con na stopalih in rokah.

PRIRO^NIK ZA ZDRAVILCE Knjiga je izvrsten priro~nik za vse, ki ‘elijo prebuditi in razviti zdravilske sposobnosti ter k bolj{emu zdravju pomagati sebi in drugim. Opisane tehnike so zelo u~inkovite in vklju~ujejo barve, zvoke in di{ave.

Cena: 3.900 SIT

Cena: 3.900 SIT

Cena: 3.900 SIT

TO JE MOJA BESEDA A IN Ω

HRANA ZA @IVLJENJE

SANJE

SPOMINI

Jezusov evangelij, ki ga je po navdihu zapisala nem{ka prerokinja Gabriele, se bistveno razlikuje od uradne izdaje Nove zaveze. Med drugim obravnava karmo in reinkarnacijo, enakopravnost zakoncev, bolezni in zdravljenje, uni~evanje okolja, poskuse na ‘ivalih …

Cena: 3.000 SIT

S spremenjenim na~inom prehranjevanja lahko vplivate na svoje zdravstveno stanje. Knjiga vsebuje poleg receptov tudi razumljivo razlago, zakaj in kako naj bi hranili svoje telo, da bi se lahko uprlo bolezni in jo premagalo.

Kaj pomenijo sanje, ki so lahko vesele ali pa tema~ne? Knjiga je pravi ka‘ipot pomena razli~nih sanj. Zato pride prav vsakomur, ki verjame, da so prav njegove sanje pripomogle k njegovi usodi.

Barvna spominska knjiga za otroke – od rojstva do za~etka {olanja ali {e dlje. Lahko je tudi primerno darilo za va{ega mal~ka. Morda vam bo neko~, ko bo starej{i, zelo hvale‘en, ker ste opisali njegove prve korake.

Cena: 3.900 SIT

Cena: 2.900 SIT

Cena: 2.990 SIT

^lani Kluba za zdravo ‘ivljenje, naro~niki na revijo Zdravje in Misteriji, imajo 10 % popust.

LETNIK 12 - [T. 141

april 2005

13 7

Wu wei bujenje v Dobrni

Zdravilo iz mamila

Ljudje zdravijo drug drugega kakor jim veleva trenutna notranja vzpodbuda

Konoplja na recept bo podalj{ala in laj{ala ‘ivljenje bolnikom

16

31

Smo ugla{eni z Zemljo?

Disk iz Nebre

Elektromagnetna in geomagnetna polja vplivajo na zdravje, sanje in nad~utne sposobnosti

Nenavadna najdba v Nem~iji pri~a o naprednem poznavanju astronomije v bronasti dobi

19

35

Torinski prt je pristen

Zdravilna pot bogov

Ali so ob radiokarbonski analizi torinskega prta goljufali?

Hsin Tao – zenbudisti~na joga za samozdravljenje

22 Stopanje po pravi poti Svetovne {amanske tradicije - Romi

28 Kult Sonca v Sloveniji Mitraizem – skrivnostna predkr{~anska religija na evropskih in slovenskih tleh

Pisma bralcev ................................................................................................... 4 Zanimivosti .......................................................................................................... 5 Atlantidski pe~at ......................................................................................... 12 Jasnosli{nost ................................................................................................. 33 Strako{i na Portugalskem ............................................................... 24 Za svobodnej{e bivanje ..................................................................... 38 Epidemija fantomske bolezni ...................................................... 41 Vaje za gledanje na daljavo ........................................................... 43 Horoskop za april 2005 ......................................................................... 45 Astrolo{ko svetovanje ........................................................................... 46 Novi knjigi ............................................................................................................. 47 Nenavadna do`ivetja - On, z veliko za~etnico ............... 48 Nagradna kri`anka 122 .......................................................................... 50

-

APRIL

05 -

Misteriji 3

P ISMA Ilustrirana mese~na revija

Misteriji Naslov uredni{tva: Revija Misteriji, [martinska 10, 1000 Ljubljana Tel.: 01/231 93 60, fax: 01/230 16 27 ara@zalozba-ara.si www.misteriji.si Izdaja: ARA Zalo`ba d.o.o., Cigaletova 5, Ljubljana Odgovorni urednik: Jo`e Vetrovec Tel.: 01/231 93 60 Direktorica: Eva Jeseni~nik Redaktor: Andrej Kikelj Tehni~no urejanje: Luka Zlatnar Tel.: 01/431 43 83 Tajni{tvo, naro~nine in oglasno tr`enje: Lilijana Knez Tel.: 01/231 93 60; 031/662 092 Prodaja po po{ti: Tel.: 01/549 17 92; 051/307 777 Odprema po{iljk po po{ti: Franci Hemler Tel.: 01/529 42 44 Fotoliti: Grafi~ni studio K, Ljubljana Tisk: Tiskarna Ljubljana d.d., Ljubljana Naklada: 7300 izvodov V tej reviji so sodelovali: Prispevki: Jo‘e Vetrovec, Igor Ziernfeld, Radojka Tul Pucelj, dr. France Susman, Bojana Mandelj, Andrej Kikelj, Uro{ Kra{ovec, Alenka Jurkovi~, Andreja Paljevec, Viktor Gerkman, dr. Bob Jacobs, Stane Pade‘nik; Fotografije in ilustracije: Jo‘e Vetrovec, Milo{ Radosavljevi~, fotoarhiv Misterijev.

Cena izvoda v maloprodaji 790 SIT, 3,3 EUR. Prodaja v kolporta`i: Delo-Prodaja, Dunajska 5, Ljubljana, tel.: 01/473 88 41. V naro~nini, ki se pla~uje letno (8.532 SIT) ali dvakrat letno (4.266 SIT) je 10 % popusta.

Poslovni ra~un: 02083-0011412222.

4 - APRIL 05 -

[MARTINSKA 10, 1000 LJUBLJANA

ZAHVALA ZA WU WEI BUJENJE

S

po{tovano uredni{tvo! Prisr~na zahvala vsem tistim, posebej seveda gospodu Jo‘etu Vetrovcu, ki ste omogo~ili ~udovito izku{njo wu wei bujenja pod vodstvom gospoda Dragana Sekuli}a v Dobrni. Opozorilo na naslovnici va{e revije se izpolnjuje. hvale‘na bralka iz Tr‘i~a

lja {e marsikdo, zato v tej {tevilki Misterijev objavljamo ~lanek s podrobno razlago slovenskega strokovnjaka za to podro~je, dr. Franceta Susmana.

VE^ INFORMACIJ Ste morda zamudili kak{no {tevilko revije Misteriji?

TORINSKI PRT

Bi radi spet prebrali kak{en ~lanek iz Misterijev, pa jih nimate pri roki?

V

dnevnem ~asopisu sem zasledil ~lanek o najnovej{ih spoznanjih glede »Torinskega prta«. Strokovnjaki so ugotovili, da bi naj prt bil star od 1300 do 3000 let. Spra{ujem se, zakaj si znanstveniki niso enotni, ko so jemali in pregledovali vzorce prta, uradna cerkev pa {e vedno no~e priznati prta kot relikvije, kljub temu, da je pape‘ molil ob prtu. Prav tako je ~udno oziroma bi naj bilo omenjeno, da je prt oziroma obris ~loveka v prtu umetno ustvarjen pred pribli‘no 1300 leti, ~eprav je znano, da v tistem ~asu niso poznali fotografske tehnike.

Prav tako tudi danes ne bi mogli ustvariti obrisa ali pa posnetka ~loveka na navadno rjuho iz platna. Moje mnenje je, da je prt res zelo star in da je vanj bil zavit mo{ki, ki je bil mu~en in kri‘an. Vem, da je bilo v zvezi s prtom ‘e veliko napisanega, vendar vas vseeno prosim za obrazlo‘itev.

Emil, Maribor Va{e vpra{anje si postav29 15:17

30

31

1

Obi{~ite spletno stran: www.skrivnostisveta.com/misteriji

SLI[ANJE GLASOV KOT MANI^NA DEPRESIJA ALI SHIZOFRENIJA?

L

judje verjamemo v boga. Verjamemo v ~ude‘e.

Verjamemo v vi{je sile. Verjamemo v nepojasnjene pojave. Ali verjamemo v skrivnostne glasove? Hmm … zamislim se ob vsem tem in se spra{ujem enako.

Torej, kako si razlagati pojav, ki ga ne vidi{, ne ~uti{, ne sli{i{? Kot na primer na{ vi{ji O~e vseh nas ‘ive~ih bitij. Mogo~e ga ne sli{imo in ne vidimo, ga pa ~utimo, ker verjamemo vanj. ^utimo ljubezen do njega, spo{tovanje in radost, ki nam ga daje verovanje vanj.

Torej, ~e nekdo verjame vanj, ni ni~ presenetljivega, ker to skoraj vsi po~nemo.

2 02:50

3

4

5 11:57

6

ALI

ara@zalozba-ara.si

Kaj pa ~e ga nekdo od nas sli{i? Kako si potem razlagamo tako dogajanje?

Vzemimo za primer Ivano Orleansko. Njena psihoza je definirana kot mani~na depresija ali pa shizofrenija.

Za shizofrenijo je zna~ilen razkroj osebnosti; glasovi obi~ajno govorijo o prizadeti osebi in jo preganjajo. Oseba lahko misli, da je posebna in izbrana.

Ivanino sli{anje bo‘jih glasov se je za~elo pri njenih trinajstih in je bilo le ob~asno. Nadaljnjih {tirih let pa so glasovi postali bolj glasni. S pogostej{im ogla{anjem so jo prepri~evali, kako nujno je njeno poslanstvo, ki mora biti izvr{eno ne glede na ceno, ki jo mora pla~ati. Je bilo to narekanje glasov nekak{no pretirano verovanje v boga? Nas lahko verovanje v ~ude‘ pripelje do norosti?

Preganjanje glasov je Ivano tako vzbudilo, da se je nemudoma odpravila h kralju. Te‘ka pot do vladarja je Ivani povzro~ila veliko te‘av. Stra‘ar, ki jo je prvi~ ustavil ob prihodu, se ji je smejal, saj je bila le majhen otrok. Znova in znova je posku{ala priti to kralja, a nikakor. Mogo~e je mislila obupati, a so jo glasovi vzpodbudili in ji dali mo~, saj so to glasovi boga, ki vedo, da mora biti tako storjeno.

In ji je uspelo. Stra‘arja je prepri~ala z vztrajnostjo.

(Nadaljuje se na 6. strani.)

7

8 22:32

9

10

11

Z ANIMIVOSTI

PAPIRNATA HRANA

K

uhar Homaru Cantu iz ^ikaga se je domislil tiskanja papirnatih obrokov. Njegov izum temelji na ~rnilu, izdelanem iz teko~e hrane, s katerim tiska slike jedi na nizkokalori~nem u‘itnem papirju. Homaru je ‘e uvedel u‘itne jedilnike v svoji restavraciji »Moto«. Obiskovalci si lahko natrgajo jedilnik v juho ali pa naro~ijo pe~ene ali ocvrte liste iz jedilnika. Homaru je v ta namen priredil brizgalni tiskalnik, pomagali pa so mu ra~unalni{ki strokovnjaki iz podjetja »Deep Labs«. Najprej so eksperimentirali s ~rnili iz pasiranega korenja, paradi‘nika in rde~ega krompirja, zdaj pa izpopolnjujejo okuse, ki jih nameravajo patentirati. Po Homarujevih besedah izum odpira {tevilne mo‘nosti: »Predstavljajte si na primer, da listate revijo in v njej najdete reklamo za pico. ^e vas zanima, kak{nega okusa je, samo iztrgate to stran in jo pojeste.« D

BRITANSKI ZDRAVNIKI SPREGLEDALI 25-KILOGRAMSKI TUMOR

MULTIPLA SKLEROZA IN ASTROLOGIJA

Trevor Smithson, 53-letni letalski in‘enir, v ~igar trebuhu se je razvijal ogromen, petindvajset kilogramov te‘ak tumor, je deset let poslu{al kritike in nasvete britanskih zdravnikov, ~e{ da mora shuj{ati, ker se je nevarno zredil. Maligni tumor so mu naposled odkrili in odstranili na specialisti~ni kliniki v Londonu. Sedaj namerava to‘iti lokalno bolni{nico, ker tamkaj{nji zdravniki ve~ kot devet let niso zmogli odkriti tako vidnega tumorja. Namesto da bi ga poslali na slikanje, so ignorirali vse njegove prito‘be, da trpi stra{ne bole~ine, zlasti v hrbtu, in da ima velike te‘ave s cirkulacijo. Tumor je s~asoma tako narastel, da je pomaknil nekatere notranje organe, zaradi ~esar je Smithson izgubil eno ledvico in del debelega ~revesa, levo stran pa ima paralizirano. »Imel sem sre~o,« pravi Trevor, »da se je tumor zelo po~asi razvijal.« D 12 15:38

13

14

15

16 16:37

17

18

19

20 18:06

21

22

N

ajnovej{e raziskave so pokazale, da je mesec rojstva eden klju~nih dejavnikov, ki dolo~ajo nagnjenost k multipli sklerozi, pi{e leto{nji British Medical Journal. Med ljudmi, ki so bili rojeni maja na severni polobli, je veliko ve~ pacientov s to boleznijo kot med rojenimi novembra. Raziskovalci so to presenetljivo dejstvo potrdili, ko so pregledali podatke o pacientih z multiplo sklerozo iz Kanade, Velike Britanije, [vedske, Danske in [kotske. ^lani raziskovalne ekipe z Univerze Michigan pravijo, da njihova {tudija definitivno dokazuje povezavo med multiplo sklerozo in mesecem rojstva. Vzrok za to povezavo i{~ejo v pove~ani aktivnosti ultravijoli~nih ‘arkov, nepri~akovanih temperaturnih spremembah in vremenskih vzorcih v letih, ki jih je zajela raziskava. Kaj pa, ~e rezultati raziskave odsevajo astrolo{ke vplive, ki jih je uradna znanost doslej zanikala?

Raziskave v tej smeri bi lahko odkrile marsikaj zanimivega in koristnega za ~love{tvo ...

D 23

24 12:05

25

26

27

28

29

23:15

-

30

1

2

08:24

APRIL

05 -

Misteriji 5

PISMA

BODITE NARO^NIK, KER SE IZPLA^A MAGIC LIFE ZA NOVE NARO^NIKE Revijo Misteriji se vam izpla~a naro~iti, ker:

• • • • • •

je za naro~nike vedno cenej{a jo dostavimo na dom v vsakem vremenu jo boste brali vedno ‘e nekaj dni prej boste imeli neprestano popuste na ve~ sto krajih boste kupovali v prodaji po po{ti po 10 % ni‘jih klubskih cenah boste tudi v trgovinah kupovali s popustom in tako ‘iveli var~neje.

In darila?

Ob vpisu med nove naro~nike vam bomo razen kartice Kluba za zdravo ‘ivljenje podarili {e knji‘ico Petdeset najbolj{ih dietnih nasvetov. Prve tri nove naro~nike v aprilu bomo nagradili z Magic lifom v najsodobnej{i izvedbi.

Marca so Magic life dobili v dar: Magda Vr~on iz Postojne, Ljuba Marko~i~ iz [kofij in Janko @nidar{i~ iz @u`emberka. ^estitamo!

Zdaj je ~as, da postanete naro~nik tudi vi, ali da z naro~ilom revije obdarite va{e prijatelje. Pokli~ite 01/231 93 60 ali 031/662 092, po{ljite faks 01/230 16 27, ali sedite k ra~unalniku: e-mail: ara@zalozba-ara.si

Bodite naro~nik revije, katere ~as {ele prihaja!

6 - APRIL 05 -

(Nadaljevanje s 4. strani.)

Druga mo‘nost je manija.

Mani~no depresivna psihoza je predvsem motnja v razpolo‘enju. Depresijo lahko izklju~imo, toda ali je bila Ivana morda mani~na? Pri maniji se razpolo‘enjska motnja ka‘e kot izrazita vznesenost ali razdra‘ljivost. Oseba pogosto sli{i glasove, ki ji govorijo, vendar ne o njej. Ne more se zbrati, misli prekinja sredi stavka, na koncu je izmu~ena. Stanje se pogosto kon~a s hudo potrtostjo, ki traja dlje kot je trajala manija.

Kako si jaz to razlagam?

Res je, da sem skepti~na glede ne~esa, kar ni dosegljivo in pojasnjeno, kot je bog, verjamem pa v ~ude‘, ki ga ustvari ~lovek in je rezultat njegovega truda. To je dokaz realnega obstoja vi{je sile, kar pa je ~lovekovo verovanje, volja in mo~.

Nina

KAM NAJ NALEPIM?

K

upila sem nekaj bioguardov. Nekaj okroglih in nekaj oglatih. Je med njimi kaka razlika? Prav tako ne vem, kam

naj jih nalepim: na zunanjo ali notranjo stran avtomobilskega stekla, na prvo ali zadnje steklo, morda na vratno steklo? Plo{~ico bi rada nalepila tudi v stanovanju.

Kam? V kuhinjo, dnevno sobo, spalnico?

In {e nekaj. Gospod Milan Mla|enovi} me je prepri~al, ampak vseeno – ali je kje kak test, kak dokaz, da plo{~ica oziroma njene vibracije ugodno delujejo?

Marjola, Ljubljana Povsem vseeno je, kateri bioguard imate, saj je material pri obeh povsem enak: magnetni ferit, ki je ustrezno informiran. Razlikujeta se zgolj po obliki. Ni pomembno, ali plo{~ico nalepite na zunanjo ali notranjo stran. V avtomobilu je najbolj priro~no, da jo prilepite na prednje, torej vetrobransko steklo od znotraj. Tako da ne ovira pogleda. Na primer v zgornji levi kot. Steklo malce obri{ite, odstranite za{~itni papir~ek z zadnje strani bioguarda in ga pritisnite na steklo. Lepilo zelo dobro prime in ga je, ko je ‘e nalepljen, te‘ko premakniti.

V stanovanju plo{~ico prav tako nalepite na notranjo stran stekla. Najbolje v tistem prostoru, kjer prebijete najve~ ~asa. To je obi~ajno spalnica in med spanjem vam bo vitalna energija morda najbolj dobro dela. Ker pa gre za dokaj majhen stro{ek in skoraj neopazno »napravico«, je priporo~ljivo, da jo nalepite tudi na steklo sobe, v kateri je ra~unalnik, pa tudi dnevne sobe ne gre izpustiti.

Gospod Milan Mla|enovi} nam je posredoval podatke iz citogenetskega laboratorija, kjer so ugotovili, da bioguard izredno dobro vpliva na celice in da rastlinam zelo dobro dene.

Konoplja na recept bo podalj{ala in laj{ala ‘ivljenje bolnikom

Zdravilo iz mamila S

ativex, razpr{ilo za pod jezik, zdravilo na recept pridelano iz konoplje, bo ‘e na pomlad laj{alo trpljenje ljudem z multiplo sklerozo.

To bo, ~e bodo kanadske zakonodajne oblasti tako odlo~ile v postopku, ki ‘e te~e, prvo farmacevtsko izdelano in na recept predpisano zdravilo iz prepovedane droge; po {tevilnih zapletih se bo predelana konoplja iz »podzemlja« preselila na lekarni{ke police.

Mnogi bolniki si sedaj na skrivaj laj{ajo te‘ave s konopljo, ki je med u‘ivalci drog bolj znana kot kanabis ali marihuana (posu{eni cveto~i vr{i~ki indijske konoplje). Nepreverjene kakovosti jo kupujejo od preprodajalcev drog in tvegajo kazenski pregon. Naposled jo bodo v obliki zdravila dobivali iz rok lekarnarjev.

Odleglo bo tudi zdravnikom. Vedo za snov, ki bolnikom z neznosnimi dolgo-

Mnogi bolniki si sedaj s konopljo laj{ajo te‘ave na skrivaj. trajnimi bole~inami, mnogi si jih skraj{ajo s samomorom, lahko mo~no omili bole~ine, a jim kodeks ne dopu{~a, da bi jim laj{anje s kanabisom tudi svetovali. ^eprav naj bi v svojem poslanstvu uporabili za laj{anje bole~in vsa sredstva. Ob podmeni, da bolniku predvsem ne smejo {kodovati.

SRE^A IN SPRO[^ENOST @e 2800 let pred na{im {tetjem so Kitajci uporabljali kanabis za zdravljenje zaprtosti, gol{avosti, malarije in revmatizma. Pred dva tiso~ leti so Indijci ‘e imeli bhang, kanabisov pripravek, ki so

ga uporabljali kot anestetik. Semena te nezahtevne rastline iz rodu dvokali~nic in dru‘ine konopljevk so tiso~letja uporabljali za hrano in olje, iz njenih vlaken so izdelovali vrvi in {e marsikaj drugega. V tradicionalni medicini kanabis uporabljajo za laj{anje bole~in in mi{i~nih spazmov, pa tudi za pomo~ pri te‘avah s spanjem. Rastlina bla‘i zaspanost, v~asih pa jo pri novih uporabnikih povzro~i. Znana je tudi po tem, da pove~uje apetit.

Marihuana je najbolj poznana po svojih vplivih na um: povzro~a ob~utja sre~e in spro{~enosti. Zato se je njena uporaba kljub prepovedi mo~no raz{irila po vsem Zahodu. Kanabis sicer ne zasvaja v znatni meri, seveda pa ima nekatere stranske u~inke, ki zaradi kajenja nastanejo na plju~ih. Pri nekaterih uporabnikih lahko spro‘i halucinacije in ravno

-

APRIL

05 -

Misteriji 7

Z DRAVILO

IZ MAMILA

zato vnema razprave, ali pri manj{ini uporabnikov na dolgi rok povzro~a psihi~ne te‘ave.

V zgodnjih letih preteklega stoletja se je ve~ina zahodnih vlad na porast uporabe marihuane odzvala z njeno prepovedjo. Glede uporabe v zdravstvene namene pa so kanabis ozna~ili za zastarelo in neuporabno zeli{~no zdravilo z nepredvidljivim u~inkom.

Do poznih osemdesetih let preteklega stoletja, ko je anestezist Notcutt za~el raziskovati kanabis v zdravstvene namene, so vedenje o tej rastlini namenjali predvsem za prikazovanje njenih {kodljivih u~inkov na ljudeh, ki so jo uporabljali v u‘iva{ke namene. Njene u~inke, a samo negativne, so dokazovali tudi na ‘ivalih.

Notcuttova zamisel o zdravilu se je porodila iz ‘elje, da bi svojim pacientom olaj{al kroni~ne bole~ine in bolezenske znake. Zbral je {tevilne ponavljajo~e se dokaze o kanabisu, ki zagotavljajo, da zares pomaga pri laj{anju bole~in. [tevilni poskusi na ‘ivalih poka‘ejo, da se glavna spojina kanabisa, tetrahydrocannabinol ali THC, ve‘e na natan~no dolo~ene receptorje v mo‘ganih.

SLOVENSKO MINISTRSTVO JE PROTI UPORABI KONOPLJE

M

inistrstvo za zdravje RS, ki je pristojno za uporabo medicinske konoplje, ima zelo nasprotujo~e mnenje, saj meni, da konoplja ni primerna za laj{anje simptomov bolezni.

Kljub opozorilom slovenskih nevladnih organizacij, da konoplja ne spada v prvo, temve~ v tretjo skupino prepovedanih drog (rastline in snovi, ki so srednje nevarne zaradi posledic, ki jih lahko povzro~i njihova zloraba in se lahko uporabljajo v medicini), je Ministrstvo za zdravje RS uvrstilo konopljo v prvo skupino prepovedanih drog, ki so zelo nevarne za zdravje ljudi zaradi hudih posledic, ki jih lahko povzro~i njihova zloraba in se ne uporabljajo v medicini.

V Sloveniji se za uporabo medicinske konoplje zavzemajo nevladna organizacija Konoplja.org, [OU Ljubljana in {e pred ~asom tudi Urad za droge, ki je sedaj prepustil to temo strokovnim ustanovam.

Po podatkih, ki jih ima nevladna organizacija Konoplja.org, se v Sloveniji konoplja uporablja za laj{anje simptomov bolezni kot so astma, Tourettov sindrom, Crohnova bolezen, multipla skleroza, paraplegija in tetraplegija ter {e nekatere druge, vendar je te‘ava v tem, da se uporabniki »skrivajo«, saj je posedovanje konoplje prekr{ek ali kaznivo dejanje.

Iz tega razloga se v Sloveniji ne da jasno razbrati potrebne uporabe medicinske konoplje. Seveda pa moramo upo{tevati, da uporabniki dobijo konopljo na »~rnem trgu«, kar posledi~no pomeni, da je kakovost konoplje odvisna od poznavanja trga in poznavanja prodajalca, ki jim je prodal konopljo. Ve~ina uporabnikov se sre~uje s problemom nestalne kvalitete konoplje in neredne dobave.

Ve~ o medicinski uporabi konoplje si lahko preberete na spletni strani www.konoplja.org Toma‘ Koren

RAZISKOVANJE U^INKOVANJA THC Leta 1982 so za laj{anje slabosti pri zdravljenju raka s kemoterapijo registrirali sinteti~ni THC. Tedaj je Notcutt za~el raziskovati delovanja THC na najbolj prizadetih pacientih, med katerimi je imela ve~ina hrbteni~ne po{kodbe. Nekateri so ob~utili, da jim je THC pomagal, drugi so se po~utili slabo, tretji so poro~ali, da THC ni imel takega u~inka kot pravi THC v kanabisu. Notcutt je odkril, da je lepemu {tevilu bolnikov z multiplo sklerozo, ki so zau‘ili kanabis in ne sinteti~ni THC, kanabis olaj{al bole~ine ter da so imeli bolniki manj mi{i~nih kr~ev in otrdelosti, kar jim je pomagalo, da so lahko v miru spali.

V zgodnjih devetdesetih letih je Notcutt s svojo skupino za~el raziskovati,

8 - APRIL 05 -

kako bi lahko s kanabisom izvedel klini~ne poskuse. @eleli so dolo~iti na~in uporabe kanabisa ob dejstvu, da je njegova u~inkovitost zelo razli~na in da je oralno zau‘ito zdravilo delovalo le eno uro. Kajenje pa nosi s seboj tveganje za nastanek raka.

S podobni te‘avami zdravljenja s kanabisom se je sre~al tudi specialist za bolezni virusa HIV iz San Francisca, ki je prou~eval na~ine pomo~i ljudem, ki so zaradi posledic AIDS-a izgubili veliko te‘e.

Leta 1992 je bil v boju proti slabosti pri simptomih AIDS-a patentiran sinteti~ni THC, pri bolnikih z multiplo sklerozo pa je veliko ljudi menilo, da je za laj{anje te‘av sama marihuana bolj u~inkovita kot sinteti~ni THC. Podobno kot britanski pacienti so se tudi tu soo~ali s problemom dobave kanabisa v raziskovalne

namene in kljub vsem naporom, da bi izpeljal poskuse, je specialist iz San Francisca naletel {e na huj{i odpor kot Notcutt.

Tudi leta 1994, ko je njegova skupina U.S. Drug Enforcement Administration prosila za dovoljenje, da dobavi zdravilo od nem{kega podjetja Hartapharm, so jih zavrnili. Zavrnila jih je tudi NIDA, In{titut za zlorabo drog, ki je bila edina pristojna, da jim priskrbi marihuano v raziskovalne namene, a tudi ta poskus je bil zavrnjen.

MILEJ[E KAZNOVANJE V tem ~asu so oblasti v Veliki Britaniji postopoma omilile kaznovanje zaradi »drogiranja« s kanabisom. [tevilni bolniki z multiplo sklerozo, ki so uporabljali kanabis, so se zna{li pred sodi{~em in nalo‘ili so jim la‘je kazni ali pa jih izpustili. Zaskrbljeni, da bi zaradi tega zakon o drogah pri{el na slab glas, je vlada pri~ela razmi{ljati o pogojni legaliziranosti zdravilne marihuane. A le ~e bi razvili neko farmacevtsko obliko le-te.

Ko so vzniknile podrobnosti o kanabi-

noidih, ki jih proizvaja na{e lastno telo, so tudi medicinske raziskave o kanabisu pri~ele dobivati vse ve~je, ‘e kar globalno odobravanje. A raziskovali so po ve~ini akademiki. Sicer pa, katero podjetje bi si sploh ‘elelo tvegati z investiranjem v strokovno in politi~no kontroverzno

in finan~no tvegano podro~je?

Geoffrey Guy, podjetnik, ki je delal na podro~ju farmacevtike, je ugotovil, da bi si lahko pridobil vodilni tr‘ni polo‘aj z razvojem klona zdravila iz podvrste kanabisa, za katero je imel pravice vzgojitelja rastlin. Ko je navezal stike z

ZGODOVINA UPORABE KANABISA 2800 pr. n. {t. – Prva zapisana uporaba kanabisa kot zdravila na Kitajskem. Uporabljen za zdravljenje zaprtosti, gol{avosti, malarije in revmatizma.

1000 n. {t. – Izdelan bhang, konopljin preparat, ki so ga v Indiji uporabljali kot anestetik.

1500 – Uporaba kanabisa v zdravstvene namene se {iri ~ez Bli‘nji in Srednji vzhod, uporabljajo ga kot antiseptik in analgetik. ^ez nekaj naslednjih stoletij se uporaba raz{iri ~ez Afriko in Vzhodno Evropo.

1800 – Kanabis po Zahodni Evropi postane znan kot zdravilo, {e posebej za laj{anje bole~in in kot pomirjevalo, pove~ano se pri~ne uporabljati kot intoksikant.

1860 – V ZDA je ustanovljen prvi odbor, ki naj bi raziskal terapevtsko uporabo kanabisa za razli~na obolenja.

1900 – Kanabis imajo za nevaren intoksikant in uporaba v zdravstvene namene je v upadu po vsem Zahodu.

1928 – Kanabis ilegalno pride v Anglijo.

1937 – Marihuana je ‘e prepovedana v nekaterih dr‘avah, prepovedo jo tudi v ZDA. 1964 – Izolirajo aktivno sestavino marihuane, imenovano THC. 1970 – Pri~ne se znanstvena raziskava o THC ter raziskava o u~inkovitosti marihuane glede zdravljenja bole~in, anksioznosti, depresije in visokega krvnega tlaka.

1988 – V mo‘ganih odkrijejo kanabinoidni receptor.

1992 – Licenciran je sinteti~ni THC za zdravljenje slabosti pri bolnikih z AIDS-om.

1997 – Odkrit je drugi ~love{ki kanabinoid, imenovan 2-AG. 2005 – V Kanadi bo najverjetneje odobren prvi farmacevtski, iz marihuane izdelan proizvod, imenovan Sativex.

-

APRIL

05 -

Misteriji 9

ZDRAVILO

IZ MAMILA

Podjetje GW Pharmaceuticals je iz kanabisa izdelalo razpr{ilo Sativex, ki se ga prhne pod jezik, od koder se hitro absorbira v krvni obtok. V raziskavi se je pokazalo, da je zdravilo zna~ilno zmanj{alo bole~ino pacientom, sodelujo~im v poskusu.

vladnimi organi, da bi si pridobil dovoljenje za raziskavo svoje ideje, jih je moral kar nekaj ~asa prepri~evati. A nazadnje je dovoljenje le dobil.

Tako je njegovo podjetje GW Pharmaceuticals kupilo nekaj vrst kanabisa iz Hartapharma in do poznih devetdesetih let je vzgojil in po‘el pridelek pet tiso~ rastlin. Tako se je podjetje odlo~ilo za izdelavo razpr{ila, ki bi se ga prhnilo pod jezik, od koder bi se hitro absorbiralo v krvni obtok. In izdelali so zdravilo Sativex.

Notcutt je privolil v izvedbo klini~nega poskusa. V roku enega leta mu je uspe-

lo pridobiti dovoljenje, da izvede majhno, trimese~no {tudijo na bolnikih z multiplo sklerozo in kroni~nimi bole~inami.

Rezultati, objavljeni lani v Anaesthesii

[tevilni bolniki z multiplo sklerozo, ki so uporabljali kanabis, so se zna{li pred sodi{~em. (vol. 59, p. 440), so pokazali, da je Sativex zna~ilno zmanj{al bole~ino kar osemindvajsetim od petintridesetih pacien-

NARAVNA ZAMAKNJENOST

Z

amaknjenost oziroma vznesenost, ki nastane po zau‘itju marihuane, izhaja predvsem iz snovi, ki se imenuje Tetrahydrocannabinol, kraj{e THC, ki ga je odkril izraelski kemik Raphael Mechoulam leta 1904. Rastlina vsebuje tudi majhne koli~ine ve~ kot {estdesetih povezanih kemikalij s skupnim imenom kanabinoidi, ki verjetno pojasnjujejo, zakaj je jemanje sinteti~nega THC manj u~inkovito kot kajenje ali u‘ivanje same rastline.

Leta 1988 so raziskovalci pod vodstvom Allyn Howlett iz St. Louis University School of Medicine v Missouriju odkrili, da se kanabinoidi ve‘ejo na receptorske molekule, ki so name{~ene na povr{ini nevronov preko celih mo‘ganov in ‘iv~nega sistema, pri tem pa spreminjajo na~in svojega delovanja.

Nekatere imunske celice prena{ajo tudi kanabinoidne receptorje; aktivirajo jih naravne signalne molekule, ki se imenujejo endokanabinoidi. Glavna vloga teh kemikalij je varovanje ‘iv~nega sistema pred preveliko vzdra‘enostjo.

V zadnjih nekaj letih so odkrili, da imajo endokanabinoidi intrigantno vlogo znotraj sinapse – vlogo zdru‘itve med nevroni, kjer se uporabljajo kemi~ni signali. Ko nevron prejme kemi~ni signal, izpusti endokanabinoide, ki potujejo

10 - APRIL 05 -

tov, sodelujo~ih v poskusu. Tako je GW pri~elo z bolj ob{irnimi poskusi na ljudeh z multiplo sklerozo in kroni~nimi bole~inami, prav tako tudi s pilotskimi {tudijami na ljudeh z rakom.

NAPOSLED BO ZDRAVILO Na tej stopnji je GW ‘e potrebovalo mo~no farmacevtsko podjetje, ki bi imelo dovolj denarja in mo~i za tr‘enje Sativexa. Guy naj bi se dogovarjal tudi s podjetjema GlaxoSmithKline in Astra-

nazaj skozi sinapso, da bi zaustavili aktivnost signalnih nevronov. Kanabinoidi varujejo nevrone pred preveliko aktivnostjo. Dolgoro~no endokanabinoidi stimulirajo proizvodnjo faktorjev rasti in so zaslu‘ni za pre‘ivetje nevronov. Ti u~inki skupaj bi lahko pojasnili, zakaj kanabinoidi blokirajo eksitotoksi~nost, pogost pojav po{kodbe ‘ivca, ki nastane zaradi prevelike vzdra‘enosti in pri mo‘ganskih boleznih variira od epilepsije do kapi ter multiple skleroze.

Medtem ko {e ni vse jasno o vlogi endokanabinoidov, pa po vsej verjetnosti igrajo veliko razli~nih vlog pri kontroli bole~in in spomina. Sistem je najverjetneje eden izmed samovaroval. To je zelo ob~utljiv sistem, ki se aktivira, ko je kaj narobe. Endokanabinoidi lahko po vsej verjetnosti delujejo kot spodbujevalec apetita. To odkritje bi lahko pojasnilo, zakaj kanabis spodbuja apetit pri bolnikih z AIDSom ter pri rekreacijskih uporabnikih kanabisa. Visoke stopnje endokanabinoidov, ki se imenujejo anandamidi, se izlo~ajo tudi v mleko doje~e matere. Vendar zdru‘itev s kanabinoidnimi receptorji {e ni konec zgodbe.

V Veliki Britaniji bo zdravilo verjetno na voljo ‘e konec tega ali v za~etku prihodnjega leta, britanski proizvajalec GW Pharmaceutical pa bo kmalu vlo‘il zahtevo za odobritev tudi v Avstraliji in Novi Zelandiji.

Z DRAVILO Zeneca, a iz tega ni bilo ni~. Leta 2004 je GW le uspelo poiskati partnerja, in sicer podjetje Bayer iz Nem~ije.

V tem ~asu so ve~ji klini~ni poskusi pokazali pozitivne rezultate. GW je MHRA (Medicines and Healthcare Products Regulatory Agency – Zakonodajna agencija za zdravila in zdravstvene proizvode) zaprosil za dovoljenje, da bi prodajali zdravilo v Veliki Britaniji, MHRA pa je zaprosila za »potrdilo« {tudije, da bi zares dokazali Sativexovo o~itno zmanj{anje mi{i~nih spazmov pri otrdelosti mi{ic. Na to bodo morali po~akati {e nekaj mesecev.

V Kanadi naj bi Sativex kmalu dobil dovoljenje za prodajo. Preparatu so dali pripravljalno dovoljenje lani decembra, zato sedaj GW in kanadska agencija za ureditev predpisov natan~no razpravljata o dolo~ilih za dovoljenje, ki bi Sativexu omogo~ilo, da bi ga prodajali kot zdravilo na recept. ^e se bosta sporazumela, bo Sativex na policah lekarn ‘e letos poleti. GW bo zaprosilo za dovoljenje {e v Avstraliji in Novi Zelandiji.

Verjetno ne bo trajalo dolgo, ko se bodo Sativexu pridru‘ili tudi drugi preparati, pridobljeni iz kanabisa. Neprofitna skupina, The Institute for Clinical Research (In{titut za klini~ne raziskave) v Berlinu, ravnokar razvija oralne kapsule Cannador.

THC ima tudi protivnetne u~inke, kar pomeni, da bi to lahko spremenilo smer {tevilnih bolezni, od diabetesa tipa II. pa vse do revmatoidnega artritisa.

Novembra 2003 je raziskava na {eststo tridesetih pacientih z multiplo sklerozo dala zelo dobre rezultate, medtem ko se je pri mi{i~nih spazmih izkazalo, da je imel Cannador le placebo u~inek, vendar je to nameril sistem to~kovanja,

medtem ko so bolniki poro~ali, da jim je znatno pomagal.

Martin Schnelle, ki je vodil poizkus, je rekel, da je te‘ava s formalnim sistemom to~kovanja zelo znana, saj so na tem testu padla tudi zdravila, ki so ‘e licencirana za zdravljenje spazmov. Skupina namerava nadaljevati s {tudijo to leto, kjer bodo poro~ila pacientov edino merilo za u~inek zdravila.

TUDI ZA AIDS V Ameriki je NIDA postala bolj odprta do raziskav, ki raziskujejo prednosti kanabisa. Tako sedaj Abrams prou~uje tudi njegovo zmo‘nost za laj{anje bole~in pri telesnih po{kodbah zaradi virusa HIV, te‘av pri slabosti in bruhanja po kemoterapiji za rakom. Prou~uje napra-

IZ MAMILA

vo, ki se ji re~e Volcano. Ta segreva kanabis do to~ke, ko pri~ne izhlapevati, ne da bi se se‘gal, kar je manj {kodljivo kot kajenje v zvitku, ker izlo~a manj kancerogenov.

Ne glede na to, kako se spreminjajo kulturni odnosi do doma ali v zdravstvene namene vzgojenega kanabisa, bo njegova dostopnost v standardiziranih, licenciranih pripravkih, kot sta Sativex in Cannador, pomagala kanabisu k {ir{i uporabi v zdravstvene namene. GW tudi na~rtuje {tudije njegovih koristi za ljudi s celo vrsto bolezni, od Chronove bolezni do revmatoidnega artritisa in zasvojenosti s heroinom. ^e bodo {tudije prinesle pozitivne rezultate, bodo kanadske zakonodajne oblasti signalizirale veliko spremembo glede statusa, ki ga je do sedaj u‘ival kanabis.

D

-

APRIL

05 -

Misteriji 11

Slovenska mojstra reikija v meditaciji dobila informacijo o pe~atu, podobnem Atlanti

Atlantidski pe~at V

decembrski {tevilki Misterijev smo pisali o Atlantidskem prstanu, plo{~ici Luxor in Atlantidskem kri‘u. Na na{e pisanje se je oglasil znani slovenski radiestezist Igor Ziernfeld in nam posredoval nekaj dodatnih, zanimivih informacij.

Plo{~ico Luxor in Atlantidski prstan so na{li v staroegiptovskih izkopaninah v Luksorju ob koncu devetnajstega stoletja. Odkritelj je bil egiptolog Howard Carter, ki je na{el tudi poseben znak, oblikovan kot prstan. Tako prstan kot plo{~ica sta bila izdelana iz ~rne keramike.

Original plo{~ice, ki so jo kasneje poimenovali Luxor zaradi najdbe v mestu Luksor, je bil objavljen v knjigi Medicina stanovanja, ki jo je napisal Jacques La Maya.

Ker pa je bil originalni izdelek »Atlanta« zaradi nasi~enosti {kodljivih energij neprimeren, ga je egiptolog P. A. Morel nekoliko dopolnil ob koncu padajo~ih trikotnikov z zaklju~kom, kot je razvidno iz slik 1 in 2. Debelina trikotnih ploskev od notranjosti proti konici pada. Slika Morelove Atlante je prikazana zaradi tridimenzionalnosti {e s presekom.

Po tem vzorcu so izdelovali pred petnajstimi leti in prej prstane, ki so imeli zaradi svojstvene dopolnitve posebno mo~ za{~ite. Take prstane z nepopolnim presekom je bilo mo~ dobiti {e pred dobrimi dvanajstimi leti, pa {e tudi kasneje.

Dobili so se tudi prstani, ki so bili prekinjeni na zadnji strani in jih je bilo mo‘no nositi na kateremkoli prstu, saj jih je bilo mogo~e stisniti ali raz{iriti na poljuben premer. Za te prstane je veljalo, da jih je mogo~e programirati.

V za~etku leta 1999 sta mojstra reikija Bine in Darja Verbi~ v meditaciji dobila zanimivo informacijo o Atlantidskem pe~atu, ki nekoliko spominja na Atlanto (sli-

12 - APRIL 05 -

Energetiku, ki nosi pe~at, se dvigne radiestezijski potencial, bioenergetski pa se pove~a za pribli‘no 30 odstotkov. ka 4). Po podrobnih in dolgotrajnih radiestezijskih preiskavah smo dolo~ili dimenzije in natan~ne oblike simbola, ki so ga meditativno ugotovljeno nosili ~uvarji kristala, kar je ‘e bilo opisano v reviji Misteriji.

Simbol naj bi bil tridimenzionalno vkomponiran v plo{~ico neznanega materiala. Pe~at se izdeluje iz kristalnega stekla, na katerega je lasersko vgraviran simbol premera 42 mm in ga je mogo~e

energetsko dvigniti v tretjo dimenzijo, s ~imer je pove~ano delovanje energetskih prenosov. Energetiku, ki nosi pe~at, se dvigne radiestezijski potencial, bioenergetski pa se pove~a za pribli‘no 30 odstotkov.

PE^AT POMAGA PRI DELU Z ENERGIJAMI Zelo pomembna je ugotovitev, da pe~at samodejno prekine energetski kanal, ko prenehamo delati z energijami, ter nas o~isti vseh {kodljivih vibracij, ki smo jih prejeli pri energetskem delu. Ima pa {e druge pozitivne lastnosti. Nekateri pe~ata ne smejo nositi stalno, ker je energetsko premo~an.

Eksperimentalno je bil pe~at izdelan tudi iz kerrocka, prav tako tridimenzionalno pove~an; tak{en ima {e mnoge neugotovljene lastnosti.

Igor Ziernfeld je z radiestezijskimi raziskavami ugotovil, da nove modificirane oblike plo{~ice, prstana in atlantidskega kri‘a resni~no predstavljajo odli~no za{~ito in delujejo, kot opisuje ~lanek »Za{~itno sevanje oblik« v 137. {tevilki Misterijev.

D

Atlantidski pe~at samodejno prekine energetski kanal, ko prenehamo delati z energijami.

Ljudje zdravijo drug drugega kakor jim veleva trenutna notranja vzpodbuda

Wu wei bujenje v Dobrni »

H

vala« je bila najpogostej{a beseda, ki so jo izrekali udele‘enci prvega sre~anja wu wei bujenja v Sloveniji v Dobrni. Hvale‘ni so bili Draganu Sekuli}u, da je pri{el vodit seanse v Dobrno, hvale‘ni so bili drug drugemu za pomo~ in sre~o, ki so jo do‘iveli v petih dneh intenzivnega dru‘enja.

Skupina ljudi je do‘ivela to, o ~emer smo pisali v ~lanku »Ni neozdravljivih bolezni« decembra lani, o ~emer je razlagal v januarski reviji Misterijev v intervjuju »Vra~anje v prvobitno stanje« psihiater Petar Vasiljevi} in o ~emer je spregovoril v februarski reviji v ~lanku »Zaceljeni kolk« Sveto Jerkovi} s Pelje{ca.

Naj ponovimo: Wu wei bujenje je neznanstvena metoda, po kateri se je vrsti ljudi posre~ilo izviti iz objema tudi hudih bolezni. Ljudje, ki se zberejo na seansi, zdravijo drug drugega kakor jim veleva trenutna notranja vzpodbuda. Pri tem uporabljajo znane tehnike, kot so bioenergija, kiropraktika, reiki, akupresura, refleksoterapija, tuina, ~i gong, tai ~i ~uan, {iatsu, preporajanje, psihodrama, joga, meditacije, mudre, pa tudi razne vrste plesov, borilnih ve{~in in druge, znane in neznane ter povsem spontane na~ine zdravljenja.

Vsega kar ljudje po~enjajo drug na drugemu se zavedajo in niso niti v transu niti v hipno-

V trenutku sem dojel, da pozitivne in negativne energije ni, sta le pozitivni in negativni pol, energija pa te~e. Z ‘ensko sva se poslavljala uro in pol, nisva se mogla lo~iti drug od drugega. V svoji biti sem za~util, da sem bil tisti trenutek nekomu potreben. Ob~util sem velik ob~utek sre~e, ljubezni …«

Na wu wei bujenje mora ~lovek priti sam, zaradi kake bole~ine … zi; navdih koga in kako bodo zdravili pa prihaja iz njih samih in se ga ne da predvideti.

Klju~na razlika med {tevilnimi zdravilnimi metodami in wu wei bujenjem je v tem, da se vseh zdravilnih metod lahko racionalno nau~imo in jih tako tudi uporabljamo, pri wu wei bujenju pa ljudje, ki se teh metod niso nikoli u~ili, uporabljajo zdru‘ene kakor jim narekuje prebujena notranja modrost.

Med wu wei bujenjem se pogosto pojavi bole~ina, ki je ~lovek sicer nima. Dragan Sekuli}, ki s svojimi energijskimi sposobnostmi ‘e ve~ kot dvajset let kot pomo~nik in vodi~ na vseh seansah vzpodbuja proces, ga vodi in nadzira, pojasnjuje: »Ko je potrebno, da dobite energijo, se podzavestno branite, da bi blokade ohranili.

Blokada je za{~ita. ^e prihaja energija za odstranitev blokade, se odpor {e okrepi. Ko se pojavi bole~ina, ljudje pomagajo sami sebi ali pa jim pride {e kdo pomagat. Ko bole~ine ne morete ve~ vzdr‘ati in obvladovati, se prepustite.« In res je, ko zavpije{, ko blokado osvobodi{, bole~ina mine. Ljudje v~asih mislijo, da imajo kaj polomljeno, pa se to {e ni zgodilo. Ko se prepusti{,

bole~in ni ve~. Ko sprejme{ bole~ino, ta izgine.

V knjigi o Vodi in duhu je afri{ki {aman Malidoma Patrice Some napisal: »Kri~anje prelisi~i bole~ino, kajti ta je ena od govoric telesa. Ko kri~i{, bole~ina poslu{a ali ~aka, da kon~a{, da ti bo ugovarjala. Tako poteka neskon~ni dialog dveh trmastih entitet …« Ob osvobajanju blokad ljudje v~asih spu{~ajo prav grozljive »osvobodilne« krike. To je v~asih malce neprijetno. Na prvi seansi. Ko je {e vse tuje in nenavadno. @e na drugi ali tretji, ko nezavedno sam dokon~no postane{ del celotnega dogajanja, se vsi strahovi in pomisleki razblinijo. Seveda pa ta najkraj{i na~in osvobajanja blokad zahteva tudi malce potrpljenja. Od dvaintrideset ljudi, kolikor jih je pri{lo v Dobrno na wu wei bujenje iz vse Slovenije, le ena od udele‘enk ni zdr‘ala, da bi ob~utila ozdravitev, sre~o, neskon~no ljubezen in sprostitev ob zadnjih seansah. [koda, ker je zamudila zelo veliko.

Povsem druga~e pa so wu wei bujenje do‘iveli vsi drugi udele‘enci.

Nekomu si potreben: »Utrujena od svojih problemov sva se prepustila drug drugemu.

-

APRIL

05 -

Misteriji 13

WU

WEI BUJENJE V

D OBRNI Sre~a: »Moje srce je ne vem kako veliko. Upam, da se ne bo razpo~ilo! Najraje bi objela vse, vse bi stisnila v svoje srce in res neskon~no hvala vsem, da ste pripeljali to do nas, take sre~e {e nisem do‘ivela … Ko sem {la po potki, sem mislila, da moram slehernemu re~i dober dan, ~eprav ga ne poznam …« Dvignilo me je: »Kar sem danes do‘ivela, ne morem opisati. ^utila sem veliko, doslej neznano energijo in roke so mi {le kar same navzgor ob misli na neko zahvalo, kar naprej mi je prihajalo na misel, naj vas blagoslovim, naj vam pomagam … Takega do‘ivetja, kot je bilo danes, se opisati ne da. Bilo je nekaj fenomenalnega. ^utila sem energijo po vsem telesu, dvignilo me je na noge in mi sploh ni bilo te‘ko stati …« To so le tri kratke izjave izmed mnogih, ki so kar vrele iz ljudi. V pogovoru pa so udele‘enci takole opisovali svoje sre~anje z wu wei bujenjem: Borelioza: »V Misterijih sem prebrala intervju z Draganom, pa sem si ~isto iskreno mislila, da je to spet nekaj, no, saj veste … Ali pa je mo‘no, sem si pustila malo upanja. Ko sem prebrala drugi ~lanek, razgovor s psihiatrom, sem ‘e druga~e razmi{ljala, odlo~ila pa se {e nisem. Tretji~, ko je bil objavljen ~lanek o gospodu, ki je imel te‘ave s kolkom, in ko sem se spomnila {e te‘av, ki so se jih znebili drugi, sem se odlo~ila, ker sem tudi sama bolna, ~eprav ne tako hudo.

Pred dvema letoma sem imela boreliozo in so mi za~eli po malem odpovedovati vsi organi. Kljub antibioti-

14 - APRIL 05 -

kom, vsem zdravilom, se nisem po~utila dobro, nisem se ve~ po~utila kot pred boleznijo. Vsi so mi rekli, da so to simptomi mene, ampak meni res ni bilo dobro. Dosti sem hodila okrog zdravnikov, pa niso mogli zame storiti ni~ konkretnega. Zadnji ~lanek me je pritegnil, v trenutku sem se odlo~ila in pri{la.

Ko sem pri{la, sem imela napa~no predstavo. Mislila sem, da bo tu neka koncentracija, pravilno dihanje, da pade{ v neko stanje ali nekaj podobnega.

Med prvo seanso sem mislila, da so vsi hipnotizirani, da so v nekem posebnem stanju, v katerem jaz nisem bila.

Jaz se s temi stvarmi nisem ne vem kako ukvarjala in jih ne poznam. Verjamem v hipnozo in mi ni bilo prav ni~ jasno, ko nam je Dragan rekel, naj ne delamo ni~. Ni~. Da je prav le to, da ne delamo ni~ in da ne razmi{ljamo o ni~emer. Da se prepustimo …

Med prvo seanso res nisem verjela v to. Med drugo sem za~utila, da se z menoj nekaj dogaja. Utrujenost in podobno. Med tretjo pa se je za~elo.

Med prvimi sem se zna{la na tleh in kar se je dogajalo, se ne da opisati, ne da se povedati, treba je le do‘iveti. Za mene je to ‘ivljenjski dogodek. Najbolj se spominjam trenutka, ko je pri{la neka gospa do mene in me pritisnila na neko to~ko. Za~ela sem se smejati, krohotati. Na seansah sem se smejala dva dni. Tega smeha se nisem mogla ubraniti.

Vse me je ‘e bolelo, rada bi nehala, pa se nisem mogla nehati smejati. Ne veste kako naporno je, ~e se smeje{ celo uro.

Ni prijetno, ~eprav so se smeha nalezli po vsej dvorani. Je pa lep{e tako kot neka bole~a terapija.

Na naslednji seansi pa me je dvignilo. Ne vem, kako naj vam povem. Do‘ivela sem nekaj veli~astnega. Kot da objemam neko energijo, neko svetlobo, kot da me je dvignilo. Kot da bi povsem sama, zatopljena v televizijo, gledala Labodje jezero, a glavni akter sem bila v tem dogajanju jaz sama. Porajala se je neizmerna ljubezen. To ni tista ljubezen med mo{kim in ‘ensko, to je nekaj veli~astnega in neskon~nega, kar je mogo~e le do‘iveti … In gorele so mi roke, delala sem kretnje, ki jih nisem {e nikoli v ‘ivljenju.

Po~utim se kot v nebesih …« Ana: »Ko sem pri{la, sploh nisem vedela, kaj je to wu wei bujenje. Vedela sem, da je mogo~e tako izbolj{ati zdravje. Prav sem se odlo~ila, zelo sem se sprostila.

Prvi dan mi je bilo ~udno, ko sem sli{ala prve krike. Bilo je hudo za poslu{ati. Malo sem bila zmedena, ~eprav vsega nisem tako hudo dojela, se mi je zdelo, da gre kar nekako mimo mene, ~eprav so bili trenutki, ko so zelo kri~ali, strah vzbujajo~i. Med prvo in drugo seanso sem dobivala pomo~ od drugih, da sem se lahko odprla. Bilo je precej bole~e, vpila sem, kri~ala, besnela, brcala, bilo je res bole~e, ampak sem moji terapevtki hvale‘na za to in sedaj jaz lahko pomagam drugim. Od tretje seanse sem pomagala drugim. Moja vloga ni, da ljudi pripravim do roba bole~ine, moja vloga je bolj ne‘na, da jih tola‘im. Tako pravijo

WU vsi. Zdi se, da me privla~ijo ljudje, ki jokajo. In ki imajo tak{ne te‘ave, da jih je treba tola‘iti. Je naneslo, da so bili okrog mene vsi taki.

Zdaj ~utim veliko olaj{anje.

Prej se mi je zdelo, da imam kamen na srcu. Po tisti terapiji, bole~i terapiji, se je v meni vse sprostilo in pri vsaki nadaljnji seansi sem se po~utila bolje, bolj sem bila spro{~ena. ^utim neko ljubezen do vseh ljudi, vse imam rada. Pri tem ni va‘en spol, starost.

Najraje bi vse objela. Fantasti~no ob~utim ljubezen, vsesplo{no, neko univerzalno veliko ljubezen, veliko ljubezni …« Gibljivost roke:« Pri~akoval sem to. Informacije so bile prave, pri~akoval sem, da bo pri{lo do bole~in.

V roki imam privija~eno plo{~ico zaradi po{kodbe pred sedmimi leti. Roka je bila sicer funkcionalna, pri igri z ‘ogo pa sem imel te‘ave; nisem je mogel povsem iztegniti. Po eni terapiji je postala roka spet povsem gibljiva, sedaj roko lahko povsem iztegnem.

Nekdo od udele‘encev wu weija mi je roko zmasiral. Na za~etku bi najraje zbe‘al, saj je bila masa‘a zelo groba, na koncu pa je pri{lo olaj{anje.

Na moje presene~enje sem lahko roko po terapiji povsem stegnil.

Bistvo te terapije je, da ~im manj racionalno razmi{lja{. ^e bi razmi{ljal o bole~ini, bi najbr‘ u{el. ^e sem se ‘e odlo~il priti, sem ob sre~anju z bole~ino hotel iti do konca, le ~e gre{ do konca, lahko ugotavlja{, ali si se odlo~il prav ali narobe, ali bo{ {e kdaj pri{el ali ne. In jaz sem se ‘e odlo~il, da zagotovo spet pridem.

Od vseh podobnih »zdravljenj« je to najmo~nej{e; ~uti{, kako se ti oklep premika, spozna{, da sploh nima{ oklepa samo na enem organu, preko terapije ~uti{, da se premika ta oklep do obrobij in potem izgine.

Ko me je roka na za~etku masa‘e bolela, sem najprej pomislil, da bi zbe‘al, da bi se izognil pri~akovani bole~ini. Najprej mi je pri{el na misel umik, potem pa odlo~itev:

WEI BUJENJE V

D OBRNI

da bo to dr‘alo. [e bom pri{el sem, morda tudi v Pulo, iz Kopra ni tako dale~ … Ni denarja, da bi ~lovek to popla~al. Po {estih, sedmih letih tablet sem danes brez tablet kidal sneg. Komaj sem ~akal lopato, da jo dobim v roke.

Mogo~e se komu to zdijo tudi bedarije, jaz sem preizkusil in vem, se pa ne da pojasniti.

Sem posku{al razlo‘iti mami po telefonu, pa sem imel ob~utek, da misli, da sem malo ~uden … Uradno sem na smu~anju. ^eprav ne znam smu~ati …« Hvale‘na: »Pri{la sem zaradi zdravja. Trenutno mi gre vse gor, sili me na bruhanje.

Sploh ni va‘no. Od za~etka, bi rekla, prvi dan, sem bila nekam ~udna, veliko sem le‘ala. Vem, da sem nekje bila, ampak name ni ni~ reagiralo.

Drugi dan sem pa ‘e ~utila energijo, ~utila sem, kako so delali na meni. To so bili ~isto druga~ni ob~utki. Danes pa sem sploh v redu. Zadovoljna sem. Hvale‘na sem, da sem izvedela, da so pri{li iz Pule sem …« Naj zaklju~imo z besedami, ki jih je Dragan Sekuli} namenil v odgovor na {tevilne zahvale: »Sre~en sem, kadar so drugi sre~ni; to je kakor da sem sre~en sam. Ni razlike med sre~o drugih in svojo lastno; ko to spoznamo, je sre~a popolna. Tisti, ki ste se tu spoznali, se boste radi sre~evali, ker boste lahko komunicirali med seboj. Z drugimi se ne morete tako sporazumevati, ker je komunikacija druga~na, to je komunikacija srca. To je ~isto, brez ra~unice …« J. V.

vzdr‘ati. To »mehansko popravilo« me je povsem prepri~alo. ^e te najprej stiska in potem manj stiska, je te‘ko zanesljivo ugotoviti razliko. ^e pa roke ne more{ povsem iztegniti skoraj deset let, a jo sedaj po nekaj desetminutni terapiji lahko, me je to dokon~no prepri~alo. V drugih okoli{~inah ne bi nikomur zavestno dopustil, da mi po~ne z roko to, kar mi je tukaj neki neznanec, naklju~ni terapevt, udele‘enec wu weija …« Zbogom tablete: »Ko se je vse skupaj bli‘alo koncu, sem za~el jokati. Ne vem, zakaj. Na sebi opa‘am velike spremembe. Pri{el sem, ker me je mu~il hrbet in {e druge stvari. S tabletami sem prenehal ‘e prvi dan. Me je takoj spustilo. Po~utim se sijajno, zdi se mi, kot da sem poln elektrike.

Prej nisem nikoli dal ni~ na te stvari. ^lovek mora do tega priti sam, kaka bole~ina ali kaj, mene je prav potegnilo …

Na za~etku, prvi dan, mi ni bilo dobro. Sedaj pa je vedno bolj{e, mi je ‘al iti stran. Kot bi {la elektrika po meni. Upam,

Udele`enci Wu wei prebujanja v Dobrni.

D

-

APRIL

05 -

Misteriji 15

Elektromagnetna in geomagnetna polja vplivajo na zdravje, sanje in nad~utne sposobnosti

Smo ugla{eni z Zemljo?

V

februarski {tevilki Misterijev smo v ~lanku »Notranji kompas« pisali, da je Zemlja gigantski magnet, ki vpliva na na{e zdravje in intuicijo, na{a antena za ugla{evanje s svetom pa je ‘leza epifiza. Raziskovalka Serena Roney-Dougal je zbrala nekaj zelo prepri~ljivih raziskav o mo‘nih biolo{kih poteh, preko katerih zemeljski magnetni tok spodbuja epifizo, da se lahko »uglasimo« z Zemljo.

Vemo, da epifiza proizvaja hormone iz serotonina in njegovega prekurzorja triptamina, ter da je v epifizi najve~ja koncentracija serotonina v mo‘ganih.

Nedavna raziskava na podro~ju nevrokemije pa je pokazala, da epifiza proizvaja tudi kemikalije z lastnostmi »nervomodulatorjev«, tako imenovane beta-karboline, ki vplivajo na mo‘gane.

Beta-karbolini delujejo kot zaviralci monoaminoksidaze in ponovnega privzema serotonina. To pomeni, da z zaviranjem ponovnega privzema serotonina v mo‘ganske sinapse prepre~ujejo motnje v njegovem delovanju.

Podobno delujejo selektivni zaviralci ponovnega privzema serotonina, med katere spada tudi Prozac.

Nekateri izsledki celo ka‘ejo, da je epifiza sposobna iz melatonina proizvajati halucinogeno snov 5-metoksidimetiltriptamin.

Rezultat bi lahko bilo zdru‘evanje aminov v mo‘ganskih sinapsah, ki povzro~ajo reakcije, podobne halucinacijam pri jemanju drog.

16 - APRIL 05 -

Geomagnetna stimulacija epifize povzro~i tvorbo kemikalij, zelo podobnih rastlinskim halucinogenom za spremenjena stanja zavesti in »vstop v polje«.

Trenutno prevladuje mnenje, da nevromodulatorji za svoje delovanje potrebujejo 5-metoksidimetiltriptamin in da epifiza z blokiranjem monoaminoksidaze uravnava in pove~uje koncentracijo serotonina. Ta regulacijska funk-

cija blokiranja ene kemikalije in pospe{evanje druge naj bi po mnenju nekaterih katalizirala – spodbujala sanje.

Na podlagi {tevilnih dejstev lahko sklepamo, da je tvorba serotonina in melatonina klju~no povezana s nad~utnimi sposobnostmi. Veliko halucinogenih snovi je kemi~no v sorodu s snovmi, ki jih proizvaja epifiza. Jage ali ajahuaska, obredni napitek, s katerim nekatera plemena v Amazoniji spodbujajo nad~utne odzive z namenom zdravljenja, jasnovidnosti in prekognicije, izdelujejo iz lokalnih ovijalk (Banisteropsis caapi) in je po kemi~ni sestavi skoraj ekvivalenten 5- metoksidimetiltriptaminu pri ~loveku.

ZEMLJA STIMULIRA EPIFIZO ZA SPREMENJENA STANJA ZAVESTI Roney-Dougalova trdi, da geomagnetna stimulacija epifize povzro~i tvorbo kemikalij, zelo podobnih tem rastlinskim halucinogenom, ki omogo~ajo spremenjena stanja zavesti in »vstop v polje«. Vse to se ujema s tezami o melatoninu in serotoninu, ki jih najdemo v drugi literaturi, kjer se omenja povezava spremenjene ravni teh dveh snovi s psihozo in psihedeli~nimi drogami. ^e so omenjene kemikalije dejansko krive za sanjanje, ne moremo mimo dejstva, da se nad~utna do‘ivetja

SMO najla‘e pojavijo prav v stanjih, ki so podobna sanjam.

Kako zemeljsko magnetno polje in zemeljske energije vplivajo na kemi~ne snovi v mo‘ganih? Raziskovalci so odkrili, da elektromagnetna in geomagnetna polja mo~no vplivajo na proizvodnjo in aktivnost encima hidroksindole-Ometiltranferaza (HIOMT). Prav ta encim pa igra klju~no vlogo pri tvorbi melatonina in morda celo 5-metoksitriptamina. Ve~ {tudij je pokazalo, da spreminjanje magnetnega polja lahko povzro~i spremembe v delovanju omenjenega encima. Raziskave na ‘ivalih so prav tako razkrile, da vsaka ve~ja sprememba v okoli{kem magnetnem polju, naj gre za pove~anje ali zmanj{anje, zavira tvorbo HIOMT. Druge raziskave ka‘ejo, da magnetna polja mo~no vplivajo na encim serotonin N-acetiltransferaza, ki sodeluje pri tvorbi melatonina. ^e to dr‘i, pravi Roney-Dougalova, lahko vsaka pomembnej{a sprememba v zemeljskem magnetnem polju povzro~i mo~nej{e spro{~anje naravnih halucinogenov v na{em telesu ter posledi~no pove~a na{o nad~utno receptivnost.

GEOMAGNETNA AKTIVNOST IN SANJANJE Cela vrsta nadvse zanimivih {tudij poka‘e na nekak{no povezavo med geomagnetno aktivnostjo in pove~anjem sanjske aktivnosti oziroma nad~utnih do‘ivetij. Znani parapsiholog Stanley Krippner je v eni od teh {tudij opisal poizkus z laboratorijem za sanje, pri katerem je polovica sodelujo~ih spala v enem

[tudija je pokazala, da so bile sposobnosti brazilskega medija bolj izrazite pred pove~anjem aktivnosti zemeljskega magnetnega polja.

UGLA { ENI Z

ZEMLJO?

Ajahuaska, obredni napitek, s katerim nekatera plemena v Amazoniji spodbujajo nad~utne odzive z namenom zdravljenja, jasnovidnosti in prekognicije, izdelujejo iz lokalnih ovijalk Banisteropsis caapi in je po kemi~ni sestavi skoraj enak 5-metoksidimetiltriptaminu, ki ga proizvaja epifiza.

prostoru, medtem ko jim je druga polovica »po{iljala« dolo~ene podobe, ‘ele~, da bi se te podobe zna{le v sanjah, ki so jih sanjali spe~i preiskovanci. Ko so se slednji prebudili, so morali podrobno opisati svoje sanje, nakar so ugotavljali, ali so bile povezane s »podobami«, ki so jih »prejemali« med spanjem.

Pri enem od sodelujo~ih so v dvajsetih no~eh, ko je bil le-ta »prejemnik«, merili Zemljino geomagnetno aktivnost. Izkazalo se je, da je sanjalec v no~eh s slab{o geomagnetno dejavnostjo precej bolje »lovil« podobe, ki so mu jih po{iljali.

V neki drugi {tudiji se je Krippner v obdobju osmih dni 20-krat sestal z brazilskim psihikom. Njegov namen je bil ugotoviti, ali so bile medijeve nad~utne sposobnosti v kak{ni povezavi z zemeljsko magnetno aktivnostjo. Krippnerjeva ekipa je bele‘ila psihikov utrip, krvni pritisk in pH sline, ter spremljala valovanje magnetnega polja na obmo~ju Brazilije, kjer je potekal eksperiment.

Po pregledu podatkov je ekipa zaklju~ila, da so bile medijeve sposobnosti bolj izrazite pred povi{anjem diastoli~nega pritiska krvi (ko se sr~na mi{ica sprosti, da sprejme kri) ter pred pove~anjem ak-

tivnosti zemeljskega magnetnega polja.

Odkrili so tudi pomembno povezavo med dnevno u~inkovitostjo njegovih nad~utnih sposobnosti po urah in dnevnim geomagnetnim indeksom za celotno ju‘no hemisfero.

Ali ima zemlja poleg geomagnetnega signaliziranja tudi sr~ni utrip, s katerim tudi sami utripamo?

ZEMLJIN SR^NI UTRIP @e dolgo vemo, da je na{ planet obdan s slojem elektri~no nabitih delcev, imenovanim ionosfera. Prostor ali »luknja« med zemljo in ionosfero elektri~no resonira in v njem elektromagnetni valovi kro‘ijo na zelo nizkih frekvencah. Ta elektromagnetna polja niso koncentrirana na enem mestu, kar pomeni, da lahko skoraj hipno komunicirajo z drugimi valovi.

Leta 1954 je nem{ki fizik W. O. Schumann prvi odkril frekvenco zemeljske ionosferske luknje. Frekvenca nam pove, kolikokrat na sekundo se val ponovi (dvigne in pade). Ta pulzirana frekvenca se izra~unava v ciklih na sekundo, pri ~emer vsak cikel ozna~uje, kolikokrat elektromagnetni val, ki potuje s hitrost-

-

APRIL

05 -

Misteriji 17

SMO

UGLA { ENI Z

Z EMLJO ?

jo 115.300 kilometrov na sekundo oziroma s hitrostjo svetlobe, obkro‘i premer Zemlje, ki je okoli 12.750 kilometrov. Te resonance se precej razlikujejo glede na frekvenco, od 6 do 50 ciklov na sekundo, oziroma 7,8, 14, 20, 33, 39 in 49 hercev. Dnevne variacije so ±0,5 Hz. Najpogostej{i modus delovanja je 7,5 ciklov na sekundo in ga po njegovem odkritelju imenujemo Schumannova resonanca in prav to hitrost cikla pogosto poeti~no imenujejo »sr~ni utrip« Zemlje.

En cikel na sekundo odgovarja 1 Hz, tako da je 7,5 ciklov na sekundo 7,5 Hz. Poro~ila ka‘ejo, da se Schumannova resonanca pove~uje: trenutna hitrost je 11 ciklov na sekundo in {e nara{~a.

Schumannove resonance ne ustvarja sama Zemlja, temve~ elektri~na aktivnost v atmosferi. Vsak trenutek okrog zemeljske oble izbruhne okoli {tiristo neviht s strelami in prav ta vrsta neviht oddaja elektriko, ki ustvarja Schumannovo resonanco. @e umrli avstralski fizik L. B. Hainsworth je zbral dokaze, da so ti elektri~ni sunki na nek na~in povezani s frekvencami na{ega telesa. Hainswortha je k prou~evanju spodbudilo dejstvo, da raziskovalci niso mogli uskladiti svojih mnenj glede vpra{anja, ali geomagnetna privla~nost Zemlje u~inkuje na zdravje ljudi. Veliko {tudij je sicer kazalo na pozitivno korelacijo, veliko pa je bilo tudi takih, ki tega niso pokazale. Hainsworth je posumil, da na ljudi vpliva {e nek drug faktor, ki ga dotlej {e nih~e ni upo{teval.

Frekvence, ki jih oddajajo mo‘gani, je mogo~e izmeriti z elektroencefalografom, ki bele‘i hitrost nevronskega pro‘enja impulzov v ciklih na sekundo. Za budno in zavestno stanje so zna~ilni valovi beta, ki imajo okoli 14 ciklov na sekundo ali 13 do 40 Hz. Ko sanjamo ali meditiramo, se dejavnost mo‘ganov upo~asni in nastopijo valovi alfa s 7 do 13 cikli na sekundo. Mo‘gani imajo {e po~asnej{e na~ine delovanja: valove theta s hitrostjo 4 do 7 ciklov na sekundo in ki so zna~ilni za spanje in zelo globo-

18 - APRIL 05 -

ka meditativna stanja; pa {e valove delta z 0 do 4 Hz, ki se pojavijo le v zelo globokem spancu.

Hainsworth in {e nekateri drugi so opazili, da je za {tiri najni‘je na~ine delovanja elektromagnetnega signaliziranja Schumannove resonance zna~ilno nihanje v razponu od 6 - 30 Hz. [e ve~, povpre~na frekvenca prvega na~ina delovanja Schumannove resonance (7,8 Hz) odgovarja stanju valovanja alfa, povpre~na frekvenca drugega na~ina (14,1) pa stanju valovanja beta.

SPREMEMBE IONOSFERE SO POVEZANE Z DU[EVNIMI MOTNJAMI Hainsworth je vedel, da nevihte lahko izzovejo velike spremembe v ionosferi, da so geomagnetne nevihte povezane nevihtami v ionosferi in da so spremembe elektromagnetnega polja ionosfere povezane z du{evnimi motnjami. ^e imajo lahko plapolanje svetlobe in slu{ni signali v razponu od 3 do 30 Hz biolo{ki u~inek,

Na{i alfa ritmi so povezani s skrajno nizkimi frekvencami elektromagnetnih signalov, ki kro‘ijo okrog zemeljske oble. je sklepal, ni razloga, da ne bi imeli enakega u~inka tudi signali elektromagnetnega polja s prav tako nizkimi frekvencami.

Hainsworth se je spra{eval, ali je to le golo naklju~je, ali pa mo‘ganske valove alfa na nek na~in spro‘i Schumannova resonanca. Pri{el je do sklepa, da ne gre za naklju~je. Schumannova resonanca dejansko pripomore k nastajanju na{ih mo‘ganskih valov. Na{i alfa ritmi so nedvomno povezani s skrajno nizkimi frekvencami elektromagnetnih signalov, ki kro‘ijo okrog zemeljske oble in na katere se na{ osrednji ‘iv~ni sistem o~itno naravnava in jih poslu{a.

Ko so se v teku ~love{ke evolucije kot odziv na zunanje dejavnike razvijale osnovne frekvence na{ih biolo{kih ritmov, smo najbr‘ »naklju~no zasledili prevladujo~o, alfa frekvenco nihanja, natan~no na to~ki, kjer je najmanj{a interferenca zaradi naravno prisotnih zunanjih signalnih virov.« ^e je vse to res in ~e dejansko sprejemamo nek vi{ji signal, se na to po vsej verjetnosti odzivamo s simptomi stresa, kot so du{evne motnje in sr~ni napadi.

Prenizki signal najbr‘ povzro~a pove~ano razdra‘ljivost, raztresenost in posledi~no nesre~e.

V ALFA STANJU SMO ZDRU@ENI Z ZEMLJO Hainsworthova teorija je dobro argumentirana, vendar ostaja le teorija. Drugi raziskovalci so nadaljevali njegovo delo in pokazali na druge prepri~ljive povezave med pro‘enjem mo‘ganskih impulzov in osrednjim utripom Zemlje. V knjigi Energy Medicine (Redwing Books, 2000) James Oschman opisuje ve~letno delo fizika Roberta Becka, ki je prou~eval u~inke na mo‘ganih cele vrste psihi~no senzibilnih ljudi iz razli~nih tradicij in kultur s celega sveta, od {amanov in havajskih kahunov do keltskih magov, vidcev in bolj obi~ajnih psihikov.

Z merjenjem njihovih mo‘ganskih valov z EEG-jem je Beck pri{el do zaklju~ka, da so v stanju spremenjene zavesti, se pravi med zdravljenjem, oddajali podobne mo‘ganske valove.

Ne glede na razli~nost njihovih strok in prepri~anj so njihovi mo‘gani v stanju spremenjene zavesti za eno ali ve~ sekund preklopili na nizko frekvenco. V teh trenutkih spremenjene zavesti so se mo‘ganski valovi po fazi (so~asno so dosegali najvi{je in najni‘je to~ke) in po frekvenci (hitrosti) ~asovno uskladili s Schumannovo resonanco. ^e je to res, potem smo vsaki~, ko smo v alfa stanju in je mo~ naravno kro‘e~ih elektromagnetnih signalov najmanj{a, dejansko zdru‘eni v resonanci z Zemljo.

Ra. Pu.

D

Ali so ob radiokarbonski analizi torinskega prta goljufali?

Torinski prt je pristen »

P

rt je pristen,« je 21. septembra 2002 izjavil torinski kardinal Severino Poletti. V osemdesetih letih prej{njega stoletja pa so se zelo trudili, da ga spravijo s poti, prav zato, ker so vedeli, da je pristen.

21. aprila 1988 je tekstilni izvedenec Riggi di Numana pred {tevilnimi pri~ami in kamerami v zakristiji torinske katedrale iz prta odrezal ko{~ek, velik kot po{tna znamka. Riggi hrani nad 350 fotografij odvzemanja primerkov in izjavlja, da v njegovi navzo~nosti vzorci niso bili zamenjani. Trije in{tituti so enoglasno izjavili, da je prt potvorba iz 14. stoletja, toda zdi se, da v radiokarbonsko analizo niso dali ko{~kov iz torinskega prta, pa~ pa vzorce iz nekega francoskega prta iz 14. stoletja.

Vzorce naj bi na skrivaj zamenjali v sosednji kapiteljski dvorani brez pri~, in Riggi je bil najbr‘ zraven. To je detektivsko dokazal Holger Kersten in vse objavil leta 1994 v knjigi Zarota proti Jezusu.

Zakaj so se hoteli prta znebiti? Ker je eden glavnih dokazov, da Jezus ni umrl na kri‘u. V prtu je krvavel iz osemindvajsetih ran. Mrli~i ne krvavijo. To je dokazala sodna medicina. V sedemdesetih letih je na tiso~e ~asopisov po vsem svetu poro~alo, da prt dokazuje, da Jezus ni umrl na kri‘u.

11. aprila 1997 so katedralo v Torinu za‘gali, da bi prt zgorel, pa ga je z nad~love{ko mo~jo re{il gasilec Mario Trematore.

Ker javnost ni razumela potvorbe iz leta 1988, sedaj spet govori-

Sodna medicina ‘e {tirideset let ugotavlja, da na prtu ni videti mrli{ke togosti. jo, da je prt pristen, ne morejo pa razlo‘iti, kako da je pri{lo do take ugotovitve.

Najnovej{a, skrajno sme{na razlaga: takrat niso odrezali vzorcev iz samega prta, temve~ iz podloge, na katero je bil pri{it po po‘aru leta 1532 (ki je bil ‘e takrat najbr‘ ravno tako podtaknjen).

Nedavna trditev kardinala Polettija je

nor~evanje iz znanstvenikov in iz bralcev. Vsak otrok lahko vidi, kaj je prt in kaj podloga, mnogo{tevilna znanstvena komisija pa da ju ni znala razlo~iti?! A ljudje to verjamejo, ker tako pi{e v ~asopisih (Slovenske novice, 9. oktobra 2002).

JUDJE NISO UMORILI JEZUSA Hans Naber je bil star {estindvajset let, ko naj bi mu se 23. februarja 1947 prikazal Jezus, mu povedal, da ni umrl na kri‘u, da bo to spoznanje re{ilno delovalo na potek zgodovine in naj to senzacionalno novost spravi v svetovno javnost.

Naber takrat ni vedel ni~esar o cerkvi ali bibliji. Med vojno je bil sanitarec, zato je vedel, da mrli~i ne krvavijo, poldrugo leto po prikazanju pa je izvedel za torinski prt.

Sodna medicina ‘e {tirideset let ugotavlja, da na prtu ni videti mrli{ke togosti. Mo{ki na njem je presenetljivo spro{~en.

Ne opazimo ni~esar upognjenega, zvitega, polomljenega ali togega. Zdi se, kot da mirno po~iva. [e mo~nej{i dokaz so dobro vidni sledovi krvi. Jo‘efu iz Arimateje in njegovim pomo~nikom gre zahvala, da iz medicinskih razlogov niso umili Jezusovega telesa, ker bi sicer izkrvavel. Na prtu jasno razlikujemo dve vrsti krvavitev. Prvi~, strjeno kri iz mnogih ran. In drugi~, sve‘o kri, ki je stekla iz ran potem, ko so ga polo‘ili na prt v vodoravnem polo‘aju. Tkanina je bila prepojena s smolnato alojo in miro za celjenje odprtih ran in ne za balzamiranje, zaradi

-

APRIL

05 -

Misteriji 19

T ORINSKI

PRT JE PRISTEN

~esar je bila tkanina nepropustna. Blago ni moglo vsrkati ve~ine krvi in se je ta razlila po povr{ini. To pojasni, zakaj so raziskovalci presene~eno ugotovili, da se ve~ina made‘ev na zelo tankem blagu ne vidi na drugi strani. Obenem pa je previdno negovanje z zeli{~i spet omeh~alo ‘e strjeno kri in tako se je tudi ta prikazala na prtu.

Kri mrtvega telesa se v prvi fazi po smrti skorajda ne razlikuje od krvi ‘ivega. Neko~ so kri pravkar umrlih uporabljali za transfuzije. Sve‘a kri, ki je pri{la v stik s platnom, je ustvarila robove iz seruma – trdni delci krvi so se sprijeli v kepice sredi vodenega seruma. ^isto druga~e so videti made‘i od krvi, ki se je ‘e prej strdila na telesu in se potem spet razmo~ila ob stiku s prepojenim blagom. Te krvavitve ne poka‘ejo nobenih serumskih robov. Tu je fibrin na robovih made‘ev ustvaril tesno pregrado.

Prof dr. W. Bonte, vodja In{tituta za sodno medicino na univerzi Düsseldorf, je po opisu krvnih made‘ev izjavil, da ~lovek, ki je le‘al v prtu, ni bil mrtev. Bonte pa ni vedel, za kateri prt gre. Torej Judje niso umorili Jezusa. Po dva tiso~ letih so te obsodbe lahko opro{~eni. To je rezultat raziskav sodne medicine.

28. junija 1969 je Hans Naber v Rimu predlo‘il ob{irno dokumentacijo o teh raziskavah na prtu, tiskovne agencije pa so naslednji dan po svetu raznesle novico, da torinski prt dokazuje, da Jezus ni umrl na kri‘u. Pa vendar ta novica kljub svoji izjemnosti ni posebno pretresla svetovne javnosti. ^e bi se Vatikan nanjo odzval, bi svet postal radoveden, toda Vatikan je deloval zelo diplomatsko.

Uradni demanti pogosto dose‘e nasprotno od nameravanega: ljudje napnejo u{esa. ^e pa se ni~ ne zgodi, se nemir pole‘e in pozabi.

Zakaj so se hoteli prta znebiti? Ker je eden glavnih dokazov, da Jezus ni umrl na kri‘u.

20 - APRIL 05 -

Toda v Vatikanu je zdaj nastal preplah in decembra 1969 je Naber dobil strogo zaupno opozorilo ali namig. Visok cerkveni dostojanstvenik iz Vatikana mu je pisal, da Cerkev ne sme trpeti razcepa. ^e je Torinski prt pristen, potem ne bi smela u~iti, da je Jezus za odre{enje gre{nega ~love{tva umrl na kri‘u, niti dovoljevati ~a{~enja prta, v katerem nikoli ni le‘al mrli~. Potrebno je bilo najti radikalno in dokon~no re{itev!

Londonska agencija Reuter je 3. januarja 1970 po vsem svetu poro~ala »Svetemu Kristusovemu prtu grozi uni~enje«.

Naslednjega dne je isto sporo~il svetu {e UPI. Obe tiskovni agenciji spadata k najstarej{im in najresnej{im. In res, 1. oktobra 1972 so zanetili ogenj ob prtu, a se zaradi azbesta ni prijel.

»NO^NI TATOVI« V TORINSKI KATEDRALI Pod pritiskom objav so morali priznati nekaj, kar je bilo doslej zamol~ano ali celo zanikano: Vatikanu zvesti znanstveniki so v zaprti kapeli od 16. do 18. junija 1969 prvi~ preiskovali prt in sicer popolnoma tajno. Naber jih je pod pritiskom javnega mnenja prisilil, da so ({ele) leta 1976 objavili imena udele‘encev. Na delo so {li kot no~ni tatovi.

Leta 1978 je torinska {kofija izdala knjigo z »znanstvenimi« dokazi, da je bil Jezus v prtu mrtev. Po~asi se je izkazalo, da ti dokazi ne vzdr‘ijo. Za Cerkev je polo‘aj postajal kriti~en. Morala je spremeniti svoje ravnanje, in kot naro~eno jim je pri{lo zanimanje znanstvenikov iz tabora radiokarbonskega datiranja. V sedemdesetih letih so to datiranje tako izpopolnili, da so ‘e na majhnem ko{~ku stoodstotno ugotavljali starost.

Lastnik prta, nekdanji italijanski kralj Umberto II., je v portugalskem izgnanstvu hudo zbolel. Pape‘ se je v sredo 2. marca 1983 sre~al z njim v Lizboni, ga objel, mu dal odvezo in v dar dobil torinski prt, tako reko~ zadnji hip, saj je dva tedna pozneje nekdanji kralj umrl. Ali je bil prenos legitimen?

Te‘a ko{~kov prta, ki so pri{li v tri in{titute, se ne ujema s te‘o stehtanih ko{~kov v Torinu.

Zdaj se je Cerkev {e la‘je lotila dolgoletne priprave na radiokarbonsko analizo in na goljufijo ob tem po~etju: znanstveno naj bi bilo dognano, da je prt potvorba iz 14. stoletja in da torej ni nevarnosti, da bi pri~al o tem, da Jezus ni umrl na kri‘u. Toliko ~asa so razmi{ljali in pilili postopek, da moramo na rezultat gledati kot na na~rtovano dejstvo. Enkrat za vselej so ‘eleli prekiniti dotok znanstvenih ugotovitev, ki so dokazovale pristnost prta in Jezusovo pre‘ivetje.

Aprila 1988 je torej Riggi odrezal ko{~ek iz pravega prta pred pri~ami in kamerami. Izjavil je, da obstaja popolna dokumentacija o celotnem postopku jemanja vzorcev. Na filmu se natan~no vidi, kateri ko{~ek prta je bil odvzet, ni pa omenjena sramotna nepopolnost te dokumentacije. V odlo~ilni fazi, ko dr. Tite, vodja operacije iz Oxforda, torinski kardinal Ballestrero, njegov znanstveni sodelavec Gonella in najbr‘ {e Riggi izginejo v kapiteljsko dvorano, da bi razdelili vzorce v posodice, so kamere izklju~ili, ~e{ da so hoteli opraviti slepi test, pri katerem niti snemalci ne smejo vedeti, kateri vzorci pridejo v katere posodice.

Toda cela predstava nikoli ni bila slepi test, saj so znanstveniki poznali prt s pove~anih posnetkov in kdor ga {e ni videl, si ga je v Torinu lahko mirno ogledal.

Dokumentacija bi morala biti popolna, da bi razpr{ili vse dvome. Manjkajo~i posnetki me~ejo na zadevo zelo slabo lu~. Ta del je bil na~rtno izpu{~en, da bi omogo~ili prevaro. Le v tiste pol ure je bilo mogo~e vzorce zamenjati. Besednega protokola na tonskem traku oziroma zapisnika o postopku tudi ni nikjer, ~eprav je {lo za nekaj izjemnega. Ali naj bi meseci in leta priprav pripeljali do tako amaterskega postopka? Nemogo~e!

Opustitve so bile dobro premi{ljene.

T ORINSKI Kje pa so dobili tkanine, ki so jih dejansko dali v analizo?

PO LA@NI PRT V FRANCIJO

sje, dala odpreti omaro in vzela niti iz korne halje. Izbrali so si dan, ko ‘upnika Webra ni bilo doma. Znanstveniki so se javili ‘upanu, da bi mu predlo‘ili metodo nameravanega odvzema niti in ga prosili za dovoljenje. Pismo je dopu{~alo domnevo, da gre za poznej{i datum. @upnik je imel nad cerkvijo in njeno vsebino po zakonu vso oblast, ko pa se je

Riggi je pod nadzorom predstavnikov treh laboratorijev – iz Oxforda, Züricha in Tucsona – odrezal blago iz torinskega prta. Dr. Franco Testore, profesor na torinski politehniki, izvedenec za tkanine, ki je bil zadol‘en za nadzor jemanja primerkov (na vpra{anja, kaj se je takrat zgodilo, odgovarja, da je dol‘an poro~ati le vatikanskim avtoritetam), je blago polo‘il na precizno tehtnico, nakar so ga razrezali. Dr. Tite je vzel ko{~ke in jih v spremstvu kardinala Ballestrera odnesel v sosednjo kapiteljsko dvorano, kjer je vzorce blaga na skrivaj polo‘il v kovinske valje. Potem se je spet Testiranje prta leta 1978. prikazal s pladnjem, na katerem je ne- vrnil, je nenavadna komisija ‘e opravisel devet majhnih valjev. Vsakemu labo- la svoje delo. Weber je bil ogor~en, a so ratoriju so bili namenjeni trije valji: eden mu rekli, naj ne dviga prahu, saj gre le z vzorcem »torinskega« prta, v dveh pa za nekaj niti iz kornega pla{~a iz 14. stoje bil kontrolni vzorec. 13. oktobra 1988 letja. V Torinu so te niti dali v posodice, so objavili, da so laboratoriji datirali vzo- ~e{ da so iz torinskega prta. Imeli pa so rec v srednji vek (1260- 1390). Za znanost iz istega pla{~a cele kose, tako da niso je to sporo~ilo pomenilo konec legende, bili v zadregi na pletilni statvi narediti konec mita. tkanje po vzorcu torinskega prta.

V tistem ~asu je Holger Kersten v ~asoPo objavi, da je prt potvorba, so karpisu na Sardiniji bral, kaj pravijo ko- dinala Ballestrera takoj upokojili, vodja misije. Sklenil je, da bo stvar raziskal in analize dr. Michael Tite, takrat konserleta 1994 je iz{la njegova knjiga Zarota vator pri Britanskem muzeju v Londoproti Jezusu v nem{~ini (leta 1997 je bila nu, pa je bil povi{an v voditelja oxfordprevedena tudi v sloven{~ino). skega in{tituta za radiokarbonske analiKaj so dobili trije in{tituti v datira- ze z dotacijo milijona funtov. Na vpra{anje? 12. aprila 1988 zjutraj se je v franco- nje, ~e je bila mo‘na zamenjava vzorcev, skem St. Maximinu zgodila prava »pa- odgovarja, da je bilo devetdeset odstotdalska akcija«. Veliko ljudi se je zgrnilo kov ~asa odvzemanja vzorcev natan~no v cerkev. Vodila sta jih tekstilni znanst- nadzorovanih. venik Vial in o~e Boyer iz nekega tekstilnega laboratorija. @upnik Weber, kusZAKAJ JE JEZUS tos bazilike Sainte Marie-Madeleine, se UMRL NA KRI@U je zgra‘al nad na~inom, na katerega so Obstaja veliko stvari, po katerih bi akcijo izpeljali. Skupina pod vodstvom Boyerja si je pridobila ‘upanovo sogla- lahko sklepali, da so preizkusne vzorce

PRT JE PRISTEN

dejansko na skrivaj zamenjali. Tako se na primer te‘a ko{~kov prta, ki so pri{li v tri in{titute, ne ujema s te‘o stehtanih ko{~kov v Torinu. Obstaja tudi veliko protislovnih izjav udele‘encev, kar je lepo opisano v Zaroti proti Jezusu.

Mnogi raziskovalci prta ne ‘elijo priznati mo‘nosti goljufije, saj bi se takoj zastavilo vpra{anje motiva. Le kdo bi imel kaj od tega, da se prt datira v srednji vek? Toda motiv {e kako obstaja! Prt namre~ dokazuje, da je bil mo‘ pod njim {e ‘iv, kar bi pomenilo, da je Jezus kri‘anje pre‘ivel, to pa bi odprlo pot do ~isto novih razlag o izjavah o~ividcev, ki so ga videli ‘ivega po kri‘anju.

Kersten je napisal {e eno knjigo, Jezus je ‘ivel v Indiji, ki bo v kratkem iz{la v sloven{~ini. V njej opisuje, da je Jezus po kri‘anju na skrivaj deloval med svojimi kakih {est mesecev, potem pa od{el z materjo Marijo in soprogo Marijo Magdaleno v Ka{mir, kjer je dolgo mirno deloval in dopolnil 115 ali 120 let. Jeruzalemsko skupnost je po njem 26 let vodil njegov brat Jakob, nakar so ga ubili. [e prej pa so tempeljski véliki duhovniki organizirali enotedenske debate o tem, v ~em je re{itev ~loveka. Oni so razlagali, da je v ‘rtvovanju ‘ivali, Jakob in njegovi pa da je v krstu in potem v spremembi ‘ivljenja, zlasti prehrane. Ko so se hoteli tempeljski duhovniki spreobrniti, je prihrumel v tempelj Pavel, ki je s svojimi Jakoba fizi~no napadel.

Pavel je ustanovil religijo, ki je ‘ivo nadaljevanje potvorjenega Mojzesovega nauka, iz Jezusa pa je naredil spravno krvavo ‘rtev. Jezus je hotel na kri‘u pod~rtati nauk svojega O~eta, da je treba enkrat za vselej kon~ati z ubijanjem in izkori{~anjem ‘ivali. Danes pa uradna Cerkev z idejo, da je Jezus umrl na kri‘u in prevzel na{e grehe, {e naprej opravi~uje nepotrebno nasilje. dr. France Susman

D

-

APRIL

05 -

Misteriji 21

Svetovne {amanske tradicije - Romi

Stopanje po pravi poti M

alo ljudi ve, da so Romi plemensko ljudstvo z magijskimi koreninami, ki ga spremljajo starodavne legende. [e redkej{i pa vedo, da v Evropi ‘e okoli {eststo let ohranjajo svoje pradavne obi~aje in opravljajo stare obrede. ^eprav so Romi privzeli {tevilne druge vere, so se po navadi na prvem mestu dr‘ali ta~o romani droma oziroma svoje prave poti.

Romska legenda pravi, da sta neko~ Nebo in Zemlja prebivala v miru. Imela sta pet otrok: Sonce, Luno, Ogenj, Veter in Meglo. Kham, Sonce, je postal romski kralj in je za~el po nebu zasledovati svojo sestro [jon, Luno. [tevilni Romi so verjeli, da so sad njune krvoskrunske zveze.

PRIHOD LJUDSTVA V EVROPO

Romi so bili magi, zdravilci, vede‘evalci in so znali priklicati ali izni~iti prekletstva.

Ker niso bili na osvajalskih pohodih, si ni~esar niso lastili. Vse so si le izposojali. Niti zemlje niso obdelovali. Nikomur niso vsiljevali svojih prepri~anj. ^eprav so se priselili iz severozahodne Indije, so jim ljudje zaradi njihove magije in skrivnostnosti rekli Egip~ani. Kmalu pa so jih preimenovali v Cigane.

Sprva niso imeli ‘ivobarvnih vozov, ki so pozneje postali zna~ilnost njihovega na~ina ‘ivljenja. Na ~elu {tevil~ne skupine, ki je potovala pe{, z vozovi, osli in konji, sta bila poglavar in modra starka. Postavljali so tabore s kupolastimi {otori. Ogrodja iz leskovih vej so prekrili z odejami, v zgodnej{em obdobju pa z

Prvi Romi so se v Evropo priselili v {tirinajstem stoletju. Bili so magi, zdravilci, vede‘evalci in so znali priklicati ali izni~iti prekletstva. V sedemnajstem stoletju so jih za~ele preganjati oblasti, zato so se umaknili na obrobje naselij in v gozdove. Tam so ‘iveli zelo odmaknjeno in se ukvarjali z magijo.

To plemensko ljudstvo se je na videz pojavilo kar na lepem. V resnici pa se je na Zahod priselilo iz Azije.

Navadni ljudje so ~utili strahospo{tovanje do miroljubnih nomadov v pisanih obla~ilih, ki so se skladno z letnimi ~asi selili iz kraja v kraj. Povsod so se utaborili le za nekaj dni ali tednov. Nicolas Regnier (1590-1667): Vede`evalka

22 - APRIL 05 -

‘ivalskimi ko‘ami. Ta na~in postavljanja {otorov se je ohranil iz predzgodovinske Evrope in Azije. Ogrodje so lahko hitro razstavili in po potrebi zamenjali.

Romi so {otore uporabljali za preno~i{~a in shrambe.

Izurili so se, da so kljub {tevil~nosti v kratkem ~asu pospravili tabor ter se hitro in skoraj nesli{no odpravili dalje.

Prebivalci na razli~nih ozemljih jih niso vedno sprejeli z odprtimi rokami. Da ne bi pod‘igali sovra‘nosti, so se morali znati v hipu umakniti. Niso se hoteli spopadati, temve~ so se za vsako ceno izogibali nasilju. Edina znamenja njihovega taborjenja so bili kup~ki pepela na poga{enih gori{~ih in malce kraj{a trava, ki jo je popasla njihova ‘ivina. Sicer pa so za seboj vse pustili tako, kakor je bilo pred njihovim prihodom.

Zanje so bila zna~ilna tudi znamenja, imenovana pateran. To so bili skrbno urejeni {opi listja ali vejic, ki so jih pustili ob kup~kih pepela ali ob bli‘njih poteh.

S temi znamenji so drugim Romom sporo~ali, da so bili tu in v katero smer so od{li.

Pateran je razkrival, kako mo~no je pleme in {e nekatere druge podrobnosti. To je bila edina oblika pisanja, ki so jo uporabljali v svoji dolgoletni zgodovini. Rom{~ino so na papir zapisali {ele jezikoslovci.

POGOVARJANJE S ^EBELO V mirnih in tihih taborih so bili Romi odmaknjeni od vsega neromskega. Ukvarjali so se z magijo, razlagali znamenja po dimu iz gori{~,

S TOPANJE letu ptic, drevesih in vremenskih razmerah. ^e je v njihov {otor ali voz priletela ~ebela, so ji zaupali svoje te‘ave in skrbi. Prav pogovarjali so se z njo. Kadar je priletela ptica, pa znamenje ni bilo najbolj{e. @enske so imele v plemenu pomembno vlogo – posebej spo{tovana in modra je bila puri daj oziroma stara mati. Morale so paziti, da niso metale svojih senc na mo{ke. Previdne so morale biti tudi med mese~nim perilom, saj so imele takrat veliko mo~. ^e je ‘enska mo{kega zgolj oplazila z obleko, ga je one~istila (to pomeni, da mu je vzela del~ek du{e). Mo{ki so si zato zelo prizadevali, da ne bi u‘alili ‘ensk. [e do tega stoletja so se bali, da jih ne bi uro~ile, preklele ali one~istile.

Romske ‘enske velikokrat povezujejo z vede‘evanjem. V preteklosti so se s to starodavno ve{~ino ukvarjali tako mo{ki kot ‘enske iz {tevilnih plemen. Zaradi nerazumevanja drugih ljudi pa so to obrt pozneje prevzele le ‘enske. Ljudem so se ‘enske, ki so prihajale vede‘evat z otroki v naro~jih, namre~ zdele manj nevarne in so vzbujale ve~je so~utje.

Romska umetnost dukering naj bi bila vede‘evanje, v resnici pa pomeni znanje o urokih. V sodobnem ~asu so to umetnost po krivem ozna~ili za ni~vredno oziroma puhlo.

Pri izvorni umetnosti so si Romi pomagali s ~uti, ki so pri preprostih ljudstvih pogosto izostreni. Vede‘evalci zaradi ostrih ~utov lahko razumejo govorico telesa in dobijo vpogled v notranjost ~loveka, ki mu vede‘ujejo. [tevilni Romi ne verjamejo, da so ljudje jasnovidni zgolj zaradi nekega notranjega daru.

VEDE@EVANJE JE OPAZOVANJE Starej{i Romi mlaj{im vedno svetujejo, naj opazujejo in poslu{ajo. Tako bodo bolje razumeli, kaj ljudje v resnici mislijo.

Videli in sli{ali bodo stvari, ki se dogajajo v njihovi okolici. Tudi ‘ivali v divjini se pri branjenju in lovu vedejo enako.

Tradicionalni Romi so bili izurjeni

Ple{o~a ciganka, slika iz leta 1927.

lovci, ki so si z ostrimi ~uti pomagali predvsem pri lovu na lastni{kih ozemljih. ^e so jih zasa~ili, so jih skoraj gotovo obto‘ili divjega lova ali kraje. Romi so morali ~ute ostriti tudi zato, da so se u~ili be‘ati, saj so bili ve~ino ~asa v ‘ivljenjski nevarnosti.

Znali so tudi uro~iti ‘ivali. Ker so imeli dar za ravnanje z divjimi ‘ivalmi, so jih kmetje pogosto najemali, da so z njiv odstranjevali {kodljivce. Zajca so uro~ili s petjem ali ‘vi‘ganjem, potem pa so po~asi kro‘ili okoli njega, dokler ga niso ujeli. Tako so si velikokrat priskrbeli ve~erjo.

Vede‘evalci lahko razumejo govorico telesa in dobijo vpogled v notranjost ~loveka.

Romi so od nekdaj verjeli, da Puvius ali Zemlja svoje darove ponuja ~isto vsem, ljudem in ‘ivalim. Tisto, kar potrebuje{, ti vedno pride na pot, pri neromih pa so videli, da si vedno vzamejo ve~, kot jim pripada in kolikor Zemlja lahko ponudi.

Neko~ so se navadni ljudje zatekali k Romom, da bi jim z zdravljenjem, uro-

PO PRAVI POTI

ki in ~aranjem spremenili ‘ivljenje. Zdravilec se je imenoval drabengro, kar pomeni vra~, pa tudi tisti, ki zastruplja. ^e se je kdo hotel znebiti ‘ene, mu je lahko priskrbel naju~inkovitej{i strupeni napoj.

Tudi pozdraviti je znal vse mogo~e, {e zlasti konje, ki so pri Romih veljali za svete ‘ivali.

Romi so imeli edinstveno znanje o zeli{~ih in magiji. Ob tabornem ognju so se pogovarjali o ~arovnicah, {kratih in vilah, ki so prebivali v gozdu. Ob kajenju pip, napolnjenih s hrastovimi listi ali lapuhom, so z izjemnim dramati~nim darom dolgo v no~ pripovedovali ljudske zgodbe. V Evropo so prinesli {tevilne indijske pravljice, ki so bile zanje resni~ne, saj so vsebovale globoka sporo~ila.

Romi so se pogovarjali z vilami in {krati. Imeli so jih za za{~itnike gozda in ~arovnega gozdnega sveta. Sporazumevanje z njimi je {lo najbolje od rok ~arovnikom in vra~em, ki so imeli najve~jo mo~, saj so se dosledno dr‘ali ta~o romani droma ali prave romske poti.

Rome so za~eli najhuje preganjati v sedemnajstem stoletju. Izganjali so jih in usmr~evali. V vzhodni Evropi so jih {e pred sto {estdesetimi leti prodajali kot su‘nje. S~asoma so povsod postali izob~enci. K Romom so postopoma za~eli pri{tevati tudi tiste, ki so kr{ili zakon, ter druge nomade in klate‘e. Toda ve~ina teh nikoli ni bila dovolj disciplinirana, da bi se dr‘ala prave romske poti.

Dandanes mnogi mislijo, da je Rom vsakdo, ki ‘ivi na prostem in se upira dru‘benim pravilom. Vendar ni tako.

Romi so pravo starodavno ljudstvo.

Z romskim na~inom ‘ivljenja se lahko obogatimo tudi drugi. Globoko v sebi vsi hrepenimo po pradavnem ta~o dromu. Romi so edinstveno ljudstvo, od katerega se lahko veliko nau~imo. [e naprej se bodo ukvarjali z magijo in opravljali obrede. ^udoviti starodavni ta~o romani drom {e zdale~ ni zamrl. Zdaj nam morda lahko ponudi veliko ve~ kot kdaj prej.

Bo. Ma.

D

-

APRIL

05 -

Misteriji 23

Vpliv klimatskih sprememb na selitev najskrivnostnej{ih morskih ptic v Evropi

Strako{i na Portugalskem S

trako{i so najmanj{e morske ptice v Evropi, saj tehtajo okoli 25 gramov in so veliki kot vrabci, so pa tudi eni najbolj enigmati~nih pti~ev.

Ve~ino ‘ivljenja pre‘ivijo dale~ na morju in se selijo na tiso~e kilometrov med evropskim severnim Atlantikom in Ju‘no Afriko.

Pre‘ivijo trideset let ali {e ve~ v najte‘jih pogojih oceanskega podnebja, vpra{anje pa je, kako bodo pre‘iveli in se prilagodili globalnim podnebnim spremembam, ki drasti~no vplivajo na produktivnost oceana? S tem vpra{anjem se ukvarjajo dr. Rob Thomas, Marcial Felgueiras in Will Simonson; tem raziskovalcem se lahko kot prostovoljci Earthwatcha pridru‘ite v kontinuiranem spremljanju strako{ev, ko se prek slikovite portugalske ju‘ne obale selijo na sever. Va{e ugotovitve bodo pomagale razkriti kompleksne povezave med podnebnimi spremembami, oceanskimi ekosistemi in pre‘ivetjem morskih ptic.

Evropski strako{ Hydrobates pelagicus po obro~kanju. Te ptice v jetni{tvu no~ejo jesti in jih moramo ~imprej izpustiti.

24 - APRIL 05 -

Algarve

NA ODPRAVI

TERENSKI POGOJI

Portugalski Algarve je znan po prekrasnih pla‘ah in zgodovinskih znamenitostih, v katerih boste lahko u‘ivali ~ez dan. Ve~ino terenskega dela boste namre~ opravljali pono~i, na skalnati polici ob vzno‘ju pe~ine, kjer strako{i po~ivajo med selitvijo na sever. Tam boste strako{e privabljali v mre‘o z magnetofonskimi posnetki njihovih gnezdilnih klicev. Med drugim boste pticam jemali vzorce, fotografirali vzorce goljenja in zbirali podatke o vremenskih in morskih razmerah. Pri pe{a~enju na kraj raziskovanja ob mraku prek obalnih pe{~in in skal boste potrebovali ‘aromete in ~vrste ~evlje. Z barko boste {li na eno vo‘njo, na kateri boste lahko videli strako{e podnevi, poleg njih pa tudi delfine, pliskavice in ostali morski ‘ivelj.

Po prebiti no~i na terenu se boste ob zori vrnili v pti~jo opazovalnico A Rocha, bazo za obro~kanje ptic v priobalnem podro~ju, bogatem s prosto‘ive~imi ‘ivalskimi in rastlinskimi vrstami. Bivali boste v preprostih, a udobnih prostorih, lo~eno mo{ki in ‘enske, z elektriko in skupno kopalnico. Opazovalnica ima lokalnega kuharja, ki je znan po pripravljanju okusnih in hranljivih portugalskih jedi. Lokalne specialitete boste u‘ivali v obedovalnici s svojo ekipo in drugimi raziskovalci, ki delajo v opazovalnici.

TERMINI 2005 Ekipa I: 1.-10. junija Ekipa II: 11.-20. junija Ekipa III: 21.-30. junija

D

V Misterijih v vsaki {tevilki predstavljamo programe, pri katerih lahko sodelujete tudi vi. Za sodelovanje ni potrebna posebna izobrazba ali poznavanje ve{~in; strokovnjaki na terenu udele`ence nau~ijo vsega, kar je potrebno.

Programi Earthwatcha zajemajo tri glavne smeri: raziskovanje, ohranjanje in izobra`evanje. Stro{ke bivanja vsak poravna sam. Evropski naslov organizacije, ki se ji lahko pridru`ite: Earthwatch Europe/57 Woodstock Rd./Oxford OX2 6 HJ.UK. Telefon: ++44(0)1865-311-600. http://www.earthwatch.org

PRODAJA PO PO[TI - 051/ 307 777; 01/ 549 17 92

INFORMIRANI KOZARCI

VR^ ZA DOBRO VODO

Njihova posebnost je, da izbolj{ajo vsakdanjo vodo; v njih voda spremeni svoje fizikalno-kemi~ne lastnosti, informacije v kozarcu vzpodbudijo njene samoo~i{~evalne lastnosti. Voda iz informiranih kozarcev je primernej{a za vsa ‘iva bitja. Genotoksi~ni test dokazuje, da kozarec izbolj{a vodo za kakih 40 odstotkov.

Kozarci imajo svoj pomen tudi v barvni terapiji. Iz knjige Aura Soma povzemamo, kako barve delujejo na ~loveka: Modra: Deluje na grlno ~akro, vzpodbuja toleranco do sebe in drugih, vero v notranje vodstvo, okrepi odpornost, fizi~no in ~ustveno, zmanj{uje trpljenje...

4.300 SIT

4.300 SIT

Vr~ za dobro vodo deluje enako kot modri kozarec. Z biolo{kimi testi je dokazano, da zmanj{a genotoksi~nost vode do 40 odstotkov. ^e vodo iz vr~a nato~imo v informirani kozarec, se njegova u~inkovitost pove~a {e za nekaj odstotkov. V vr~ lahko nato~imo liter vode. Tako kot informirani kozarci tudi vr~ spremeni u~inek alkohola.

11.500 SIT

3.900 SIT

KRISTALINSKA KROGLA Krogla zagotavlja, da se energija okrog nje su~e desno (preverite z nihalom). V radioni~ni delavnici so ji vsevane informacije, ki razen dobre volje vzbujajo v ljudeh tudi odpornost proti {tevilnim boleznim. Osem centimetrov velika krogla deluje v premeru treh metrov. Poznavalci jih postavijo na ra~unalnik, na delovno mizo, predvsem pa na no~no omarico.

7.900 SIT

Zelena: Deluje na sr~no ~akro, podpira nas pri sprejemanju odlo~itev, vzpodbuja nov pogled na stvari, prina{a mo~an stik z naravo ...

Rde~a: Spodbuja delovanje hormonskega sistema, pomaga premagovati agresivna ~ustva, obnavlja energijo, uravnove{a delovanje prve ~akre, pomaga pri stresu, pri razli~nih strahovih.

MINIHYDRONIC Minihydronic za pipo (z notranjim ali zunanjim navojem) montiramo na pipo; izbolj{a vodo do 70 odstotkov.

Minihydronic za tu{ izbolj{a vodo do 70 odstotkov.

Privijemo ga na ro~ico za tu{.

49.000 SIT

JEDILNI SERVIS Ju{ni, plitvi in desertni kro‘niki zmanj{ajo genotoksi~nost do 40%.

5.900 SIT

MAGIC LIFE

Plasti~na plo{~ica posebnih oblik zaradi svoje oblike zajema energijo iz okolja in jo oddaja v neposredno bli‘ino. Plo{~ica je kodirana z orgonskimi sevalniki in nam pove~a energijo in {~iti pred sevanji, ~e jo nosimo na vrvici okoli vratu ali v prsnem ‘epu. 1.500 SIT

TESLOVA PURPURNA PLO[^A Deluje s svojim indukcijskim magnetnim poljem biostimulativno na celi~ne procese, pove~uje izmenjavo plinov, krepi regenerativne procese in mikro cirkulacijo v obolelem tkivu. Uporabljamo jo zjutraj in zve~er po dvajset minut, tako da jo postavimo na obolela mesta in jo pritrdimo z obli‘em. Uporabljamo lahko tudi dve plo{~i, postavljeni drugo proti drugi. Pomaga tudi proti nespe~nosti in drugim te`avam; prilo‘ena so natan~na navodila. 4.900 SIT

SOLNA LU^ Solna lu~ izredno ugodno deluje na po~utje in zdravje, saj seva negativne ione in oddaja v prostor ‘ivljenjsko pomembno desnosu~no bioenergijo, s katero se, ~e je potrebno, napolni vsako telo. Njeno blagodejno delovanje je priporo~ljivo predvsem ob televizorjih, ra~unalni{kih ekranih, mobilnih telefonih, patogenih sevanjih ... V prodaji po po{ti so naprodaj te`ke: a) 3 - 4 kg 9.900 SIT b) 4 - 5 kg 12.100 SIT

-

APRIL

05 -

Misteriji 25

PRODAJA PO PO[TI - 051/ 307 777; 01/ 549 17 92

HYDRONIC 1H/F ZA HI[O

RADIESTEZIJSKI PRIBOR

Minihydronic za hi{o ima dve funkciji: • izbolj{a vso vodovodno vodo v hi{i in do 70-odstotno zmanj{a njeno {kodljivo delovanje. Skozi hydronic za hi{o o‘ivljena voda izlo~a tudi do 70 odstotkov manj vodnega kamna in tako varuje in{talacije in gospodinjske stroje. O‘ivljena voda pove~a ‘ivljenjske sposobnosti, tudi rastlin in ‘ivali. Pospe{uje izlo~anje klora. Primeren je tudi za rastlinjake in farme.

• filtrira do 80 mikronov velike delce (mivka, pesek, glina, kovinski ostru‘ki …) in jih izpira.

Hydronic za hi{o vgradimo takoj za vodomerom.

Cena: Dopu{~a pretok do petih kubikov na uro.

168.000 SIT Hydronic za hi{o ne zmanj{uje pretoka vode.

ZA[^ITA PRED ENTITETAMI Z univerzalno za{~ito pred {kodljivimi energijskimi entitetami se za{~itimo pred blode~imi energetskimi elementali, ki se pojavijo v ~love{kem energetskem sistemu neodvisno od njegove volje. Za{~ita deluje pred vsemi tremi blode~imi elementali, pred enostavnimi blode~imi elementali, pred du{ami in pred implantati tako, da ti ne morejo ve~ ~rpati ~lovekove energije.

2.900 SIT

NARO^ILNICA

ARA zalo`ba

ROZETE ZA ENERGETSKO DIAGNOSTIKO Rozete za energetsko diagnostiko so nevezana 10,5 x 14,5 cm velika knjiga. Posami~ni plastificirani listi nam omogo~ajo energetsko diagnostiko (ugotavljanje blokad in nepravilnosti energetskega sistema ~loveka), zdravstveno diagnostiko (ugotavljanje te‘av in bolezni) in drugo (ugotavljanje bioenergetskega potenciala, te‘ave pri radiesteziranju, preiskave alfa stanja…). Rozete so zaradi preglednosti tiskane v {tirih razli~nih barvah. Ob nihalu so rozete osnovni pripomo~ek za dobro radiestezijsko delo na {tevilnih podro~jih.

4.800 SIT

BIOTENZOR

2005

Za naro~nike revij Misteriji in Zdravje popust 10% Naro~am (napi{ite {tevilko in naslov) ({t. ~lanske izkaznice KZ) {t.

Plastificirana rozeta in nihalo z vre~ko sestavljata komplet za radiestezijsko delo. Na rozeti je {est razli~nih skal za ugotavljanje energetske frekvence prostora, predmetov in oseb, za ugotavljanje radiestezijskega potenciala, vitalnih energij, primernosti hrane, pija~, ~ajev, zdravil, zemeljskih sevanj in vibracij ... Na hrbtni strani rozete so natisnjena natan~na navodila.

4.900 SIT

Naslov

kos.

Biotenzor je radiestezijski instrument, ki ga uporabljamo predvsem v energetski in zdravstveni diagnostiki ter pri izbiri ‘ivil, ~ajev, zdravil. Sestavljen je iz ro~aja, antene in obro~a. Biotenzor lahko uporabimo na najrazli~nej{e na~ine, z njim i{~ejo tudi pogre{ane pod plazovi.

4.800 SIT

RADIESTEZIJSKA NIHALA (priimek in ime)

(ulica in hi{na {t.)

(tel.)

(po{tna {t. in ime kraja) datum _____________________ podpis _________________________________ Naro~eno po{ljemo po povzetju v 8 dneh. Cene veljajo do izida naslednje revije.

APRIL Izpolnjeno naro~ilnico (lahko jo kopirate) po{ljite na naslov: Zalo`ba ARA, d.o.o.,

26 -

05 -

Cigaletova 5, 1000 Ljubljana

Karnak (a) (nova oblika), Izis (b) - 6 in Izis (c) - 4 (oba novej{a oblika) so med najbolj znanimi radiestezijskimi nihali.

Nihali Izis sta poimenovani po egip~anski boginji Izidi, primerke tako oblikovanih nihal so na{li v izkopanih egiptovskih sarkofagih. Uporabljamo jih za preiskavo {kodljivih sevanj, iskanje vode, izbiranje primerne prehrane, doziranje, pa tudi za diagnosticiranje. Cena 4.400 SIT posameznega nihala:

a

b

c

INFORMIRANI LON^EK BAKRENE ZAPESTNICE Informirani lon~ek dopolnjuje program informiranih izdelkov. Ima enake lastnosti kot modri kozarec; fizikalno vpliva na razdru‘evanje molekul v teko~inah in jih tako omeh~a.

Zato imajo ~aji, ki jih pripravljamo v lon~ku bolj{i okus, o‘ivljena voda potegne iz rastlin ve~ u~inkovin.

Na informiranih lon~kih so odtisnjeni posebni simboli “magic life” v ~akrinih barvah, ki ugodno delujejo na zdravje.

Lon~ki imajo razli~no obarvane robove, da si lahko izberete svojega. Informirane lon~ke lahko pomivate v stroju, primerni so za vse vrste vro~ih napitkov, tudi za juhe.

3.600 SIT

NORAD

Za{~itna kodirana plo{~ica Norad do sedemdeset odstotkov zmanj{a tveganje, ki ga ustvarja sevanje mobilnih telefonov in baznih postaj.

Za{~itna plo{~ica vodo v telesu, te je v povpre~ju kar 75 odstotkov te‘e, vzpodbudi, da se vrne v »zdravo« strukturo, v obliko, kakr{no ima voda v telesu, preden jo dose‘ejo sevanja mobilnega telefona.

Norad je samolepilna kodirana bakrena plo{~ica (Ø 16 mm), ki jo prilepimo na hrbtno stran telefona.

3.500 SIT

NORAD PLUS Norad plus do sedemdeset odstotkov zmanj{a tveganje, ki ga povzro~a sevanje mobilnih telefonov in baznih postaj, hkrati pa telo oskrbi z dovolj bakra, podobno kot bakrena zapestnica, ki jo mnogi uporabljajo za zmanj{anje artriti~nih, revmati~nih in drugih bole~in. Norad plus je narejen iz povsem ~istega (elektrolitskega) bakra.

Norad plus je informirana samolepilna bakrena plo{~ica, ki jo nalepimo na zadnjo stran zapestne ure (za manj{e ure je Ø 24 mm, za ve~je Ø 28 mm).

3.500 SIT

^AKRINA MAJICA ^akrine majice iz Avstralije telesu dovajajo bioenergijo s pomo~jo mo~nih nihanj nenavadno ‘ivih barv (njihove intenzivnosti se na papir ne da natisniti) in tako polnijo avro in izbolj{anje zdravje. Velikosti S, M, L, XL, XXL. 14.900 SIT

Zmanj{ujejo ali odpravljajo bole~ine, ki jih povzro~ajo revma, artritis, i{ijas, lumbago, igranje tenisa, golfa, ko{arke... Mnogi, ki nosijo zapestnico, zmanj{ajo ali pa celo opustijo jemanje protibole~inskih zdravil in tako veliko naredijo za svoje zdravje. Velikosti zapestnic: od 15 do 19 cm premera. Naprodaj so tudi posrebrene in pozla~ene. a) bakrena 3.700 SIT c) posrebrena 6.700 SIT d) pozla~ene 9.600 SIT

BIOGUARD Samolepilno kodirano feritno magnetno plo{~ico prilepimo na steklo, da celotna steklena povr{ina s svojo vibracijo omogo~a, da skoznjo prihaja ve~ vitalne energije: tako vitalne energije, ki je del son~ne svetlobe, kot tudi kozmi~ne prane. Primerno za stanovanja, delovne prostore in avtomobile. Naprodaj v okrogli (srebrna) in pravokotni (~rna) obliki.

3.500 SIT

ATLANTIDSKI KRI@ Atlantidski kri‘ je skrbno narejen iz srebra, o~i{~en vseh negativnih energij in napolnjen s kodami, ki ugodno vplivajo na ~loveka. Njegovo delovanje je {e mo~nej{e kot delovanje atlantidskega prstana in plo{~ice ter ima prav tako vgravirano vija~nico, ki energijsko dodatno ugodno deluje na ‘ive organizme.

14.900 SIT

ATLANTIDSKI PRSTAN IN PLO[^ICA Sta srebrna, oblikovana tako, da posebni liki sprejemajo in oddajajo kozmi~no energijo in s tem {~itijo pred negativnimi sevanji. Ugodno delujejo na zdravje in dobro po~utje, prepre~ujejo nesre~e. Oblika prstana izhaja iz davnine, saj so u~inki likov, ki so skrbno vdelani v celjski srebrni nakit, znani ‘e iz ~asov faraonov. Velikosti prstana: od 16 do 24 mm notranjega premera. prstan 8.900 SIT plo{~ica 8.900 SIT

-

APRIL

05 -

Misteriji 27

Mitraizem – skrivnostna predkr{~anska religija na evropskih in slovenskih tleh

Kult Sonca v Sloveniji A

rheologe vedno znova presene~ajo ostanki helenisti~nega kulta Mitre, boga sonca, ki so zelo raz{irjeni po ve~jem delu Evrope in nekaterih de‘elah severne Afrike. Najve~ materialnih zapu{~in skrivnostne religije je iz poznega rimskega obdobja, v katerem je bil kult Mitrasa, kot so ga imenovali Rimljani, zelo priljubljen, raz{irjen in skrivnosten. Obliko mitraizma so na slovenska tla z vzhoda prinesli rimski voj{~aki, njegove korenine pa segajo v ~as perzijske in staroindijske kulture.

Mitraizem so ~astili vse od indijskega podkontinenta do de‘el severne Evrope in je v religiji mnogih ljudstev zasedal pomembno mesto. Izvirna oblika te religije se je pod vplivom razli~nih kultur postopno spreminjala, zato je v vsaki pustila vidne sledi, ki so se ohranile do danes.

Mitraisti~na religija z elementi cikli~nega menjavanja ‘ivljenja in smrti, nasprotja dobrega in zla ter ‘rtvovanja z odre{ilno mo~jo, spominja na nauk vzhodnih religij. [tevilni strokovnjaki so mnenja, da gre zgolj za ena~enje perzijskega Mitre in rimskega Mitrasa. Toda kako je mogo~e poena~iti perzijskega Mitro in kasnej{ega Mitrasa, saj ni legende ali zapisa, v kateri bi bil Mitra povezan s katero koli ‘ivaljo, kaj {ele v vlogi ubijalca bika, kot ga prikazuje rimska zapu{~ina?

Poleg tega je nerazumljivo ~a{~enje Mitre oziroma boga Sonca, predstavnika svetlobe in toplote, v hladnih temnih jamah ali podzemnih prostorih brez oken.

MOST MED VZHODOM IN ZAHODOM Korenine mitraizma pogosto pripisujejo zoroastrski kulturi perzijskega izvora. Njegov kult se je resda razvil iz zoroastrske kulture, vendar nikakor ne izhaja iz Zoroastrovega nauka, temelja zoroastrske religije, v kateri je le Ahuramazda vrhovni in absolutni Bog. Tudi v ~asu perzijskega kralja Dariusa Velikega je bila uradna religija monoteisti~na in ni dovoljevala politeizma.

Odkritja ka‘ejo, da med leti 521 do 485 pred na{im {tetjem ni omenjeno nobeno bo‘anstvo razen Ahuramazde. Dejstvo, da ena uradna religija organizirane dru‘be ni nikoli osamljena, potrjujejo kasnej{i vklesani zapisi kralja Artakserksesa (404358 pr. n. {t.). Ti omenjajo tri bo‘anstva: Ahuramazdo, Anahito in Mitro.

28 - APRIL 05 -

Nekateri strokovnjaki menijo, da podoba Mitrasa, ki ubija bika, prikazuje sozvezdje med Mitrasom, ki ga povezujejo z ozvezdjem Perzeja, in ozvezdjem Bika tik pod njim.

Med zgodovinarji prevladuje mnenje, da gre za spremenjeno obliko verske tradicije, nastalo pod vplivom razli~nih kultur, ki so uspevale ob tako imenovanem mostu med Perzijo in Rimom.

Sem lahko {tejemo mo~no Partsko kraljestvo s podro~ja dana{njega Irana, kjer se pojavlja ime Mitre celo med kralji, in kulture ob{irnega Pontusa na podro~ju dana{nje Tur~ije in ^rnega morja.

Posebno zanimivo je odkritje Mitre v gr{ki kulturi v obliki kamnitih reliefov iz drugega stoletja pred na{im {tetjem. V mestu Pergamum je relief Mitra Taurocthonos, na katerem je upodobljen Mitra, ki ubija bika. ^eprav se kult ni udoma~il v starogr{ki kulturi, pa kamniti reliefi nakazujejo na obstoj poti med perzijskim Mitro in rimskim Mitrasom.

Iz drugega stoletja na{ega {tetja nas gr{ki zgodovinar Plutarh obve{~a o piratih Cilicije iz leta 67 pred na{im {tetjem, ki so spo{tovali kult Mitrasa in opravljali skrivnostne obrede. Glede na to, da stara Cilicija le‘i poleg Tur~ije in Gr~ije, je mo‘no, da je omenjeni Mitras istoveten perzijskemu Mitri ali pa celo Ahri-

K ULT S ONCA

V

S LOVENIJI

manu, perzijskemu bo‘anstvu, ki je upodobljen kot ubijalec bika.

MITRAIZEM V RIMSKEM IMPERIJU Kult Mitre je pri{el v Rim v prvem stoletju pred na{im {tetjem, po vrnitvi rimskih legij z vzhoda. Zelo priljubljen in raz{irjen je bil med poklicnimi rimskimi vojaki, ki so ga prenesli v Iberijo, Britanijo, germanske de‘ele in de‘ele vzhodne Evrope.

Najstarej{i materialni dokazi o ~a{~enju Mitrasa med rimskimi vojaki segajo v drugo stoletje na{ega {tetja. Na{li so jih skupaj z ostanki rimskega voja{kega garnizona pri reki Donavi na Mad‘ars-

Obiskovalci mitreja nad Ro‘ancem pri ^rnomlju pri~ajo o zelo nenavadnem, misti~nem ozra~ju gozdnate doline, v katero obiskovalec vstopa po ozki poti, obdani z velikimi kamnitimi bloki. kem. Ustanovitelji garnizona so se borili proti partskim borcem, sodelovali pa so tudi v bitkah z jeruzalemskimi uporniki med leti 60 in 70 na{ega {tetja. Takrat so prevzeli obrede in u~enja mitraizma.

Plutarhovo ‘ivljenje v Pompejih jasno opisuje ~a{~enje Mitrasa kot zelo znano dejavnost tistega ~asa. Do leta 200 se je nova religija raz{irila med ve~jim delom rimske vojske, trgovcev in celo su‘njev.

Rimski cesarji iz tretjega stoletja na{ega {tetja so zaradi vzvi{enih na~el mitraizma zelo podpirali njegovo {iritev. Za cesarja je Mitras postal darovalec ugleda in mo~i. Od ~asov Komodusa, ki je prevzel skrivnostno religijo, so postali privr‘enci mitraizma pripadniki vseh dru‘benih razredov. Prav zaradi tega so arheolo{ka odkritja bogata in zelo raz{irjena.

Belokranjski Mitrej nad Ro‘ancem, vklesan v kamnito steno.

Koncentracijo mitraisti~nih templjev ali mitrejev so arheologi odkrili na mejah rimskega imperija v severni Angliji, in sicer tri mitreje v mestih Housesteads, Carrawburgh in Rudchester. Izkopanine so na ogled v univerzitetnem anti~nem muzeju v Newcastlu.

Pred kratkim je arheologe presenetilo odkritje mitreja v centru neko~ obzidane rimske naselbine v Londonu. Bolj znamenita odkritja so {e ob reki Donavi in Renu in med ostanki starega pristani{kega mesta Ostia v Italiji.

Najve~ja koncentracija arheolo{kih ostankov mitraizma pa je v Rimu. Arheologi predvidevajo obstoj vsaj sedemsto mitrejev, od katerih je ve~ina ‘e izkopana. Izkopanine predstavljajo pravo kulturnozgodovinsko in religiozno bogastvo, ki obsega 75 skulptur, 100 kamnitih zapisov, mnoge ru{evine ter ostanke

templjev in sveti{~ po vseh delih Rima in v njegovi okolici.

MITREJI V SLOVENIJI Slovenija je bila s strate{ko lego kri‘i{~e pomembnih rimskih trgovskih in voja{kih poti, zato je njena tovrstna dedi{~ina zelo bogata. Najbolj znameniti mitrej je v gozdnati pokrajini Judovje v Beli Krajini, ki so ga odkrili nad Ro‘ancem pri ^rnomlju, drugi pa v Spodnji Hajdini pri Ptuju.

Belokranjski mitrej je nedale~ od rimske poti, ki je neko~ vodila od ^rnomlja preko Ro‘anca do Semi~a in dalje po dolini Krke vse do Ljubljane oziroma Emone. Njegova posebna zanimivost je kamniti relief iz ‘ive skale, ki se je na prostem zelo dobro ohranil do danes. Na ‘alost se je predvsem zaradi kislega de‘ja njegovo stanje v zadnjem ~asu mo~no poslab{alo.

-

APRIL

05 -

Misteriji 29

KULT S ONCA

V

S LOVENIJI

Relief prikazuje Mitrasa, ki kle~i na hrbtu bika in ga ubija. Vklesan zapis poleg slike pojasnjuje njegov nastanek: narediti so ga dali bratje oziroma ~astilci Mitrasa iz dru‘in Aelii, Nepos, Proculus in Firminus, za svoj blagor in blagor svojih sorodnikov.

Obiskovalci tega kraja pri~ajo o zelo nenavadnem, misti~nem ozra~ju gozdnate doline, v katero obiskovalec vstopa po ozki poti, obdani z velikimi kamnitimi bloki. Geologi so mnenja, da je na tem mestu zapu{~en rimski kamnolom, ki skupaj z mitrejem sega v drugo stoletje pred na{im {tetjem. Na podlagi arheolo{kih odkritij so ugotovili, da je bil v obred pred kamnitim reliefom vklju~en tudi ogenj. Prav to mu daje poseben pomen in ga razlikuje od ostalih slovenskih mitrejev.

Prva arheolo{ka izkopavanja je za~el Josip Mantuani leta 1921, leta 1982 pa je arheolog Danilo Bre{~ak potrdil, da gre pravzaprav za skupino templjev na prostem, talna povr{ina pred reliefom pa je bila za 75 centimetrov ni‘ja od dana{nje.

Geolo{ke analize dr. Franca [u{tari~a so pokazale, da gre hkrati za prostor, kjer so bili izklesani nagrobni kamni, ki so sedaj v ^rnomlju.

Pri izkopavanju so odkrili kovance, lon~enino in oljne svetilke. Najstarej{i je bronasti kovanec cesarja Marka Avrelija, kronolo{ko pa mu sledijo trije kovanci cesarja Probusa. Vsebina kovancev prikazuje za~etek mitraizma v Beli Krajini, njegov vrhunec in uradno prepoved leta 313 na{ega {tetja. Poleg dveh najbolj znamenitih je v Sloveniji {e ve~ posameznih primerkov, kot na primer v Modri~u pri Oplotnici, Ru{ah, Zgornjih Pohancih pri Kr{kem in Mitrovi jami poleg [kofij.

MITREJ – OBREDNO MESTO ^eprav ima rimski mitraizem bogato in geografsko raz{irjeno arheolo{ko zapu{~ino, je njegovo pravilno razumevanje zaradi pomanjkanja pisnih virov zelo vpra{ljivo. Rekonstrukcija dnevnih opravil, ~a{~enja in filozofije je za stro-

30 - APRIL 05 -

kovnjake izredno te‘avna, saj je bil kult ‘e takrat skrivnosten. Prena{al se je prek iniciacijskega nasledstva in po trditvah strokovnjakov ni temeljil na razodetih zapisih.

Eno najobse‘nej{ih strokovnih del je dokumentacija Franza Cumonta z naslovom Texts and Illustrated Monuments Relating to the Mysteries of Mithra. Avtor razkriva osnovne elemente mitraizma in podrobno opi{e mitraeum (mitrej), kot sveto mesto v obliki naravne ali umetne jame, votline ali zemlji{~a, obdanega z velikimi kamni. Ve~krat so ga zgradili tudi znotraj obstoje~e zgradbe brez oken ali pod njo, kot na primer v Rimu.

Na ozemlju dana{nje Slovenije so davno pred Kristusom stali templji, posve~eni bo‘anstvu Mitre, dokler rimska oblast v tretjem stoletju mitraizma ni uradno prepovedala.

Pred glavnim sveti{~en je bil spelaeum ali spelunca, predprostor z obstenskimi klopmi, na katerih je imelo trideset do {tirideset ~lanov obredno pojedino. Na koncu glavnega sveti{~a, ponavadi podalj{anega v izklesan kamen, je stal oltar v obliki kamnitega stojala ali podstavka.

V vsakem sveti{~u je na ~astnem mestu stala podoba Mitrasa, ki ubija bika.

Zelo zanimiva teorija nekaterih strokovnjakov pravi, da ta podoba v resnici ne prikazuje ‘rtvovanje bika, temve~ predstavlja sozvezdje med Mitrasom, ki ga povezujejo z ozvezdjem Perzeja, in ozvezdjem Bika tik pod njim.

MITRA V INDIJSKI RELIGIJI Mitraisti~na religija z elementi cikli~nega menjavanja ‘ivljenja in smrti, nasprotja dobrega in zla ter ‘rtvovanja z odre{ilno mo~jo, spominja na nauk vzhod-

nih religij, kot je na primer hinduizem.

Najstarej{e korenine mitraizma segajo prav v ~ase stare Indije, kjer se Mitra uvr{~a med aditje in predstavlja bo‘anstvo Sonca. Poleg tega je tudi bo‘anstvo iskrenosti in prijateljstva.

Najsorodnej{a oblika indijskega Mitre je iranska. V njej je jasno predstavljen kot bo‘anstvo, ki ga ~astijo demonski asure (iransko ahure) in ki {~iti vesoljni red rita (iransko a{a).

Helenisti~ni in rimski Mitras, ki so ga ~astili le inicirani mo{ki, je bila o~itno kombinacija perzijskega Mitre in ostalih perzijskih ali anatolijskih bo‘anstev.

Etimolo{ka raziskava ka‘e, da ima indoiranska beseda Mitra dva pomena: zaveza, dogovor, prisega ali pogodba ter prijateljstvo. Zdru‘en pomen, s katerim bi ju bilo mogo~e zadovoljivo pojasniti, je »zavezni{tvo«. Vseeno je prvi pomen bolj lasten iranski, drugi pa indijski tradiciji.

Med zgodnje omembe imena Mitre spada dogovor med Hetitskim in Hurijskim kraljestvom okoli 1400 let pred na{im {tetjem. Dogovor naj bi varovalo pet bo‘anstev: Indra, Mitra, Varuna in Nasatja (par A{vinijev). Hurijsko kraljestvo je upravljal aristokratski voja{ki razred, njihova verska tradicija pa je vklju~evala omenjenih pet bo‘anstev.

V vedskih himnah se Mitra redko pojavlja kot samostojno bo‘anstvo; najve~krat je v kombinaciji z Varuno, torej Mitravaruna. V vedskem tekstu Shatapatha Brahmana je Mitra opisan kot bo‘anski sve~enik, Varuna pa kot kraljevska mo~. V zdru‘eni obliki sta torej predstavnika bo‘anskega svetovalca in mo~i.

Indijska religiozna tradicija je v svojevrstni obliki, ki so jo krojile kulture med Indijo in Evropo, obstajala tudi na evropskih tleh. Ta del zajema tudi ozemlje dana{nje Slovenije, na katerem so davno pred Kristusom stali templji, posve~eni bo‘anstvu Mitre, dokler rimska oblast v tretjem stoletju na{ega {tetja mitraizma ni uradno prepovedala in ga tako reko~ izbrisala.

Uro{ Kra{ovec

D

Nenavadna najdba v Nem~iji pri~a o naprednem poznavanju astronomije v bronasti dobi

Disk iz Nebre K

o so blizu nem{kega mesteca Nebra na{li najmanj 3600 let staro bronasto plo{~o z vrisanimi simboli nebesnih objektov, so arheologi pohiteli z razlago, da je predmet slu‘il nekemu, v vesolje usmerjenemu bogoslu‘ju. Italijan Diego Baratono pa je prepri~an, da je najdba v resnici preprost Lunin koledar.

V Evropi ni bogatih arheolo{kih najdi{~, kjer bi lahko kopali leta in leta, pa bi vedno {e kaj na{li. Najdbe iz starej{e zgodovine se pojavijo ob ve~jih infrastrukturnih delih – cestah, predorih, jezovih in podobno. Takrat arheologi hitijo in pred nestrpnimi graditelji re{ujejo, kar se re{iti da. Zgodi pa se tudi kak{na ~isto slu~ajna najdba. Nekaj takega se je zgodilo na hribu Mittelberg blizu Nebre, 180 kilometrov jugozahodno od Berlina, ko so pri ilegalnem izkopavanju na{li zanimivo bronasto plo{~o.

Najdba je presenetljiva, ~e pomislimo, da se je v Evropi prehod iz lovsko-nabiralni{ke in najpreprostej{e poljedelsko-‘ivinorejske ekonomije v organizirana, samozadostna naselja za~el in potekal dosti kasneje kot denimo v Aziji in Bli‘njem vzhodu.

PREVERJANJE »DIVJE« NAJDBE Najdba datira iz leta 1997 ali 1998, strokovnjakom pa je pri{la v roke {ele leta 2003. Arheologi so pri tak{nih »divjih« najdbah {e posebej skepti~ni oziroma natan~ni pri preiskavah. O~itno so se prepri~ali, da je bila plo{~a res najdena na omenjenem gri~u, kjer je ‘e bilo nekaj drugih izkopanin in vzpetina naj Strokovnjaki razpravljajo, kaj predstavljata dva najve~ja simbola na disku: Sonce in Luno ali polno luno in lunin krajec? Astronomi se nagibajo k slednji teoriji, ~e{ da si umetnik iz bronaste dobe ne bi mogel zamisliti Sonce na nebu, polnem zvezd. Diego Baratono pa je prepri~an, da krogci niso zvezde, temve~ trideset dni v mesecu; dvakrat prekinjena obroba diska pa po njegovem predstavlja Son~evo pot na podro~ju Nebre in okolice.

-

APRIL

05 -

Misteriji 31

DISK

IZ

NEBRE

bi imela v prazgodovini sakralni pomen.

Sledile so natan~ne analize bronastega diska z zlatimi intarzijami. Zlati okraski so v obliki kroga, polmeseca, loka in tridesetih kro‘cev v velikosti in obliki le~e. Razli~ne analize, med drugim mikrofotografije kristalov kot posledica naravne oksidacije, ki je ni mogo~e ponarediti, so potrdile avtenti~nost najdbe in jo ~asovno umestile najmanj 1600 let pred na{im {tetjem, v zgodnjo bronasto dobo.

Po mnenju ve~ine strokovnjakov gre za prikaz vesolja, namre~ Sonca, Lune in zvezd. Najdba je presenetljiva, ~e pomislimo, da se je v Evropi prehod iz lovsko-nabiralni{ke in najpreprostej{e poljedelsko-‘ivinorejske ekonomije v organizirana, samozadostna naselja za~el in potekal dosti kasneje kot denimo v Aziji in Bli‘njem vzhodu. Vsekakor je disk zanimiva in estetsko privla~na predkeltska najdba.

Obdobje prvega krajca – od mlaja

Obdobje zadnjega krajca – od polne lune

JE DISK IZ NEBRE LE PRIKAZ VESOLJA? Kot re~eno, so arheologi in drugi znanstveniki posvetili dol‘no profesionalno pozornost zanimivemu predmetu, o njegovi namembnosti oziroma uporabnosti pa niso kaj dosti razpravljali. Zadovoljili so se z mnenjem, da gre za prikaz vesolja.

Druga~nega mnenja pa je Italijan Diego Baratono, ki se ne strinja z zamislijo, da bi tak{en predmet slu‘il nekemu, v vesolje usmerjenemu bogoslu‘ju. Prepri~an je, je disk slu‘il bolj zemeljskim potrebam, pa ~etudi v rokah izbranih, morda duhovnikov. Zato v zlatih okraskih na plo{~i prepoznava Lunine faze ter trideset dni namesto zvezd. Obroba diska, ki je dvakrat prekinjena, pa predstavlja Son~evo pot in sicer na podro~ju Nebre in okolice, torej lokacije najdbe. Baratono je prepri~an, da je najdba v resnici preprost Lunin koledar.

Preprost ‘e mogo~e, kljub temu pa dokaj domiseln in zanesljiv. ^e si zamislimo virtualne kazalce, ki ozna~ijo posamezne Lunine faze, nam na videz prosto

32 - APRIL 05 -

Disku iz Nebre bi lahko rekli »‘epna« izvedba, glede na uporabnost pa celo »programska oprema« zahodnoevropskih megalitskih konstrukcij, kot je Stonehenge. dnevi za setev in pobiranje pridelkov, osemenitev ‘ivali in podobno, si lahko zamislimo uporabnost predmeta, ki ~loveku daje take podatke.

Na nem{kem bronastem lunarnem koledarju so sledi intenzivne ro~ne uporabe in tudi popravkov, Baratono pa meni, da najdbi manjka {e en sestavni del: tisto, karkoli je ‘e bilo, kar je sam nadomestil z virtualnimi ~rtami. Je bil ta del bronast, lesen, izgubljen, odvr‘en kot potro{ni material? Danes to ni ve~ va‘no, neko~ je »aparat« slu‘il svojemu namenu.

@EPNA IZVEDBA LUNARNEGA KOLEDARJA

Obdobje polne lune – od prvega krajca ^e si zamislimo virtualne kazalce, ki ozna~ijo posamezne Lunine faze, nam na videz prosto raztreseni kro‘ci-dnevi dajo ‘elene informacije, namre~ dol‘ino posamezne faze v posameznih mesecih oziroma delih leta.

raztreseni kro‘ci-dnevi dajo ‘elene informacije, namre~ dol‘ino posamezne faze v posameznih mesecih oziroma delih leta. Tako ugotovimo, da je {tevilo dni v posamezni lunini fazi razli~no od januarja do decembra in sicer od minimalno 6 do maksimalno 9 dni.

Ta podatek sam po sebi ne pove dosti, ~e pa pomislimo, da {e danes v kmetijstvu veljajo ugodni in manj ugodni

Znanstvenik Baratono pa razmi{lja {e dalje. Ker je mnogo zahodnoevropskih megalitov povezanih s potovanjem Sonca, {e bolj pa Lune (Luna omogo~a la‘je opazovanje, ker so menjave vsak mesec) in to za dolo~eno ozemlje, na primer Stonehenge in druga mesta, so to tudi neke vrste stati~ni lunarni koledarji mega velikosti. Disku iz Nebre bi lahko rekli »‘epna« izvedba, glede na uporabnost pa celo programska oprema megalitskih konstrukcij.

Verjetno je {e kar nekaj zgodovinskih najdb, ki so jim znanstveniki dokaj to~no dolo~ili starost in izvor, o namenu in na~inu uporabe pa si niso belili glave. Morda bi moral kak{en radovedne‘ z ‘ivo domi{ljijo pregledati cele gore najdb, ki so jim nadeli naziv sakralni ali okrasni predmeti.

Alenka Jurkovi~

D

Parapsiholo{ke sposobnosti v teoriji in praksi (3)

Jasnosli{nost J

asnosli{nost je zaznavanje psihi~nih zvokov. Take zvoke sli{ijo ljudje, ki dejavno razvijajo psihi~no ob~utljivost, pa tudi tisti, ki morda zelo malo vedo o parapsiholo{kih sposobnostih.

V~asih nekdo zasli{i glas, ki jasno in nenadejano izgovori njegovo ime, ~eprav v bli‘ini ni nikogar. Mnogi ljudje ob nesre~i ali vojnem dogodku zasli{ijo glas, ki jih obvaruje pred nevarnostjo.

Zaradi glasu se ustavijo ali obrnejo v drugo smer ter se izognejo situaciji, v kateri bi najbr‘ izgubili ‘ivljenje.

Marsikdo temu pravi »glas Bo‘ji«.

Lahko da je res, ~eprav je najbr‘ to~neje re~i, da je Bog na delu prek ljube~ih duhov varuhov.

GLAS V GLAVI Mediji sli{ijo glas, ki jim govori v uho, ali pa jim besede zvenijo v glavi.

To zmo‘nost razvijamo podobno kot pri jasnovidnosti. Najbolj{e je, ~e se lahko pridru‘imo krogu ali skupini podobno naravnanih ljudi, v kateri morajo vsi spo{tovati popolno ti{ino, saj je za napredovanje v tej disciplini potreben zelo miren um.

Razvijanje notranjega miru je te‘ko, {e posebno v skupini ljudi, ki so po naravi zgovorni ali nemirni. Ve~ina ljudi se ne zaveda koli~ine {uma, ki ga ustvarjajo, in kretenj, s katerimi ru{ijo mir. V popolnoma tihi sobi lahko ‘e majhno poka{ljevanje ali smrkanje zveni kot eksplozija. [um povzro~amo tudi s premikanjem nog in rok, zlasti ~e smo oble~eni v grobo tkanino, ki ob premikanju {u{ti.

V skupini je zelo pomembno, da vsi ~lani razumejo pomembnost ti{ine.

Mnogi ljudje ob nesre~i ali vojnem dogodku zasli{ijo glas, ki jih obvaruje pred nevarnostjo.

Tedenska sre~anja v tihi sobi so zelo koristna. Z vajo lahko tudi presli{imo zunanja vznemirjenja, kot so hrup avtomobilov, zunanji glasovi ali zvoki televizije, toda na za~etku se moramo ponavadi zelo truditi, da bi ta vznemirjenja odmislili.

Mote~i zvoki nas hitro ozlovoljijo, v napetem vzdu{ju pa ni mogo~e napredovati. Potrebujemo notranji mir in skoraj popolno ti{ino.

Zelo pomembno je tudi, da se nava-

dimo stati in sedeti v spro{~eni, a vzravnani dr‘i, ter da vadimo zavestno spro{~anje telesnih ‘ivcev, tako da ob~asno sedemo z mlahavimi rokami ter pustimo glavo pasti naprej tako ohlapno, kakor da je od lutke.

Predel okoli zatilja velikokrat zahteva posebno pozornost. Dobro je, da se okoli zatilja sami masiramo s prsti. Povsod, kjer za~utimo tr{e mi{ice, gnetimo s palcem in {e enim prstom, dokler se trda mesta ne omeh~ajo.

V~asih je potrebno sprostiti tudi podro~je za u{esi. Zaradi jasnosli{nih sposobnosti lahko postanemo zelo ob~utljivi na navadne zvoke, tako da se nam ob nenadnih in glasnih zvokih napnejo mi{ice za u{esi.

Dobro je tudi, ~e to zmoremo, da migamo z u{esi ter premikamo vrh skalpa z napenjanjem mi{ic. Odli~na vaja, ki pripomore k sprostitvi, je tudi vrtenje glave okoli in okoli ter kinkanje z njo naprej in nazaj.

Ko dose‘emo stanje umske spro{~enosti in globokega miru, se osredoto~imo, toda ne na obrvi kot pri jasnovidnosti, temve~ na predel izza grla, kjer je ‘leza {~itnica. Poslu{anje, ki ga ‘elimo razviti, namre~ ni v fizi~nih u{esih, temve~ v obmo~ju mo‘ganov malo ni‘je od u{es.

PSIHI^NO POSLUŠANJE Psihi~no poslu{anje je lahko zelo zanimivo, saj nam v zavest naenkrat vstopijo besede ali cel stavek brez povezave z na{im prej{njim razmi{ljanjem ter v besedah, ki jih ponavadi ne uporabljamo.

Ob besedah oziroma zvokih se lahko zdrznemo, kar nas vrne v obi~ajno stanje zavesti. Za~nemo razmi{ljati o

-

APRIL

05 -

Misteriji 33

J ASNOSLI{NOST

Z Zdravjem BREZPLA^NO na po~itnice!

Postanite naro~nik revije Zdravje in se potegujte za privla~ne mese~ne nagrade.

sli{anem in si ‘elimo sli{ati {e kaj. Takrat bi morali re~i: »Hvala, sli{al(a) sem …« in polglasno to~no ponoviti, kar smo sli{ali, tako da na{i duhovni prijatelji vedo, da smo prejeli del njihovega sporo~ila.

Nato ponovno vzpostavimo stanje notranjega miru in v duhu postavimo preprosto vpra{anje, na primer: »Ali si ti moj vodnik?« »Ali si ti moja mati?« »Kaj ‘eli{ od mene?« Potem pa tiho po~akamo na odgovor.

Ne skrbimo, ~e odgovora ne dobimo takoj; v~asih pride pozneje, kadar smo v stanju popolne spro{~enosti. Zgodi se, da ga dobimo, ko smo na vpra{anje ‘e pozabili.

Vedeti moramo, da Duh ne zaznava ~asa tako kot mi; na{e ~asovne omejitve ne veljajo za osebe iz psihi~nih ali duhovnih sfer, ki ‘elijo komunicirati z nami.

1. nagrada

SEDEMDNEVNE PO^ITNICE ZA DVE OSEBI V TERMAH DOBRNA 2. nagrada

ZBIRKA SEDMIH KNJIG KAKO 3. nagrada

POLLETNA NARO^NINA NA REVIJO MISTERIJI Dodatno pa {e …

BREZPLA^NA KNJI@ICA za vsakega novega naro~nika. Izbirate lahko med: knji‘ico 50 DOMA^IH ZDRAVIL, KI DELUJEJO ali knji‘ico

50 NAJBOLJ[IH DIETNIH NASVETOV Vsak naro~nik prejme tudi kartico Kluba za zdravo ‘ivljenje, s katero uveljavlja vrsto ugodnosti.

Pohitite in si naro~ite Zdravje na dom!

Revija Zdravje je tudi lepo darilo prijateljem.

Telefon: (01) 231 93 60, (051) 307 777 E-po{ta: ara@zalozba-ara.si Naslov: Zdravje, [martinska 10, 1000 Ljubljana Letna naro~nina - samo 8.640 SIT (pla~ilo je mo`no v dveh obrokih).

34 - APRIL 05 -

DIALOG Z DUHOVI Z vztrajno vajo z njimi vzpostavimo tudi dialog. Takrat smo ‘e zelo dobri mediji; iz takih pogovorov lahko naberemo dragocena obvestila iz sveta duhov ter se prepri~amo o njihovem pre‘ivetju onkraj smrti.

Jasnosli{ni mediji v~asih sli{ijo blagozvo~ne zvonove ali mile zvoke, podobne igranju harfe. Ob~asno v zavesti zasli{imo cerkveni zbor, ki izvaja nebe{ko glasbo, ali pa solo glas, ki poje prelepo pesem.

Mediji morajo zelo paziti, da so mesta njihovega gibanja ter ljudje v njihovi dru‘bi psihi~no dovolj ~isti. To je zlasti pomembno, ~e sli{imo mnoge glasove, ki govorijo vsevprek, saj taki zvoki ponavadi odra‘ajo zme{njavo ni‘jih predelov oziroma sfer.

Ni‘je sfere so v~asih imenovali pekel, podzemlje ali spodnji svet. To je kraj, kamor po smrti vle~e duhove zlobne in neduhovne narave. Ti se pogosto zadr‘ujejo okoli mest, kjer veliko ljudi u‘iva v prosta{kih {alah in pornografiji ter v predstavah okrutnosti in nasilja, kakr{-

Jasnosli{ni mediji v~asih sli{ijo blagozvo~ne zvonove ali mile zvoke, podobne igranju harfe. ne so v navadi pri ljudeh.

Taki duhovi u‘ivajo ozra~je javnih hi{, zaporov in krajev tragedij, ker tam najdejo ~love{ki magnetizem ne~iste vrste. Iz istega razloga u‘ivajo tudi ob avrah alkoholikov in zasvojencev z drogami.

Nekateri mediji v~asih sli{ijo glas, ki stalno preklinja ali pa se mediju posmehuje in predlaga stvari, kot so: »Ubij se!

Vrni milo za drago! Udari jo! Vzemi, kar ho~e{!« ^e se nam zgodi kaj takega, moramo vedeti, da smo v dru‘bi hudobnega duha. Brez odla{anja moramo za~eti s postom in molitvijo ter {e posebno moliti za hudobnega duha, ki posku{a vplivati na nas. ^e imamo mo‘nost, poi{~imo pomo~ dobrega medija-zdravilca. Drug medij lahko v na{o avro po{lje energije, ki zlemu bitju zelo ote‘ijo bivanje ob nas. Tak{en duh je ponavadi {kodljiv zato, ker je nezaposlen, zato ga v meditaciji prosimo, naj po~ne kaj koristnega, na primer da varuje ali pomaga drugim duhovom ali pa podpira koga v tem svetu.

Ne prepustimo se strahu. ^e se bojimo, bo duh dobil ob~utek mo~i nad nami.

Nikoli se ne bi smeli bati duhov. Medij mora vedno ‘iveti v globokem notranjem miru, ki ga poraja stik z resni~no duhovnimi bitji. ^e je ta mir z nami, nobeno zlo ne more vplivati na nas. ^e se bojimo zlih duhov, je to znak, da moramo najprej razviti ve~jo vero in razumevanje z meditacijo in branjem duhovnih knjig. Za medijstvo {e nismo pripravljeni, zato opustimo tovrstna prizadevanja in se posvetimo bolj zemeljskim stvarem.

A. K.

D

Hsin Tao – zenbudisti~na joga za samozdravljenje

Zdravilna pot bogov A

vstralcu Ratzielu Banderju so se Ko je Bodhidharma, pri petintridesetih letih vrnili simptomi otro{ke paralize. Hudo za~etnik hsin taa, je trpel, dokler ni sre~al kitajskega mojpo devetih letih vstal stra tai ~ija, ki ga je nau~il posebne regenerativne metode samozdravljenja – iz meditacije, se je hsin tao, ki so jo izvajali na Kitajskem pred 1350 leti. ^eprav je {ir{i javnosti na v razsvetljenem stanju voljo {ele nekaj let, se je lahko ‘e nau~iza~el premikati in tako mo tudi v Sloveniji. je odkril gibe Pred desetimi leti se je za~ela vsa Ratzielova agonija in nobeno zdravljenje za pomladitev telesa. mu ni pomagalo. Kmalu ni mogel ve~ hoditi, trpel je zaradi telesnih kr~ev in tudi tako nezahtevna opravila, kot je umivanje zob, so mu povzro~ala te‘ave. Vse bolj se ga je lotevalo malodu{je in jeza, za~el se je pospe{eno starati.

Potem pa se je kolo usode na lepem obrnilo. Nekega dne je kupoval zeli od mojstra tai ~ija, ki ga je poznal {e iz najstni{kih let. Ta ga je povabil v zasebno sobo in mu dejal: »Poznam skrivno metodo, ki je odli~na za samozdravljenje. Z njo lahko pozdravi{ skoraj vse. ^as je, da jo predam {e drugim. ^utim, da moram za ljudi narediti nekaj dobrega, sicer me bodo moje mo~i zapustile. @eli{ postati moj u~enec?« Ratziel Bander je pristal. V svojem stanju ni mogel ve~ telesno vaditi, niti najne‘nej{ih asan, ~eprav je do izbruha bolezni redno vadil jogo od {tirinajstega leta ter u~il gibalnih in dihalnih tehnik tudi plesalce in igralce.

Prva vadba z mojstrom tai ~ija ni bila podobna ni~emur, kar je poznal, se spominja. Bila je preprosta in ni imela nobenih bole~ih Ratziel Bander

stranskih u~inkov. Prevzela ga je tudi nerazlo‘ljiva lepota in modrost samih gibov; nobenega raztezanja, zapletenih gibov ali kakr{nega koli napora. Oblika vadbe ga je spominjala na tai ~i, a je bila veliko preprostej{a. Ve~ino vadbe je presedel na blazini.

Ob koncu vadbe se je po~util spro{~enega in pro‘nega, kot da bi imel za seboj pravi trening. Opazil je tudi ob~utno izbolj{anje ~ustvenega in telesnega po~utja. Nenadoma je lahko po~el vsa drobna opravila, ki so bila zadnje ~ase zanj neizvedljiva.

Ni razumel, kako lahko tako nenaporne vaje povzro~ajo, da se mu pot cedi s telesa in prina{ajo tako hitro in opazno izbolj{anje.

Ko je o tem povpra{al mojstra, je ta samo skomignil z rameni in dejal: »Ne vem. Samo po~akaj, vztrajaj z vadbo in v devetih mesecih se bo vse spremenilo.« [e vedno mu ni verjel, dopu{~al je, da je vse skupaj prevara. Po devetih mesecih je vedel, da se mojster ni motil. Vse se je o~itno spremenilo. Postal je spet dejaven, gib~en in pomlajen. Simptomi otro{ke paralize so izginili. Povsem se je umiril in postal mentalno veliko budnej{i kot prej. U~itelj mu je takrat povedal, da je ~as, da za~ne pou~evati sam.

POT V AMERIKO IN EVROPO Prvi njegovi u~enci so bili dvigovalci ute‘i na Baliju. Vsi skupaj so bili presene~eni, ko se je njihova sposobnost dviganja v enem samem tednu izbolj{ala za trideset odstotkov. Nato ga je pot vo-

-

APRIL

05 -

Misteriji 35

Z DRAVILNA

POT BOGOV

pogosto soo~iti z jezo, krivdo, nezadovoljstvom ali celo zboli za prehladom, gripo. ^e pa z vadbo nadaljuje, vse motnje ponavadi gladko izginejo.

KAJ JE HSIN TAO?

Pri hsin tau ni nobenega raztezanja, zapletenih gibov ali kakr{nega koli napora.

dila v Los Angeles, kjer je znanje hsin taa prenesel mnogim ljudem in jim tudi pomagal.

V Santa Monici, denimo, je delal s psihologinjo, ki je imela ‘e deset let te‘ave s premaknjenim vretencem, vendar ni hotela na operacijo. Gibala se je kot deska in ko je sedla na stol, se ni mogla obrniti na desno ali levo stran. Vadila sta dvakrat na teden in po {estih tednih se je vrnila gib~nost kolkov in hrbtenice.

Med njegovimi strankami je bila tudi ‘enska, ki je trpela zaradi kroni~ne depresije. @e med prvo vadbo je do‘ivela mo~an preboj, si opomogla od depresije ter za~utila notranjo mo~ in samozavest kot {e nikoli prej. Uspe{no je pomagal tudi astmatiku, ki ni zmogel biti ve~ brez ~rpalke.

Po njegovih izku{njah vadba hsin taa na posameznike deluje razli~no. Vsak do‘ivlja druga~en proces. Nekateri ljudje raje prenehajo z vadbo, ker za~nejo prihajati na dan potla~ena ~ustva in vzorci. A kdor preneha z vadbo, se mora

36 - APRIL 05 -

Hsin tao je pot bogov, v ZDA jo imenujejo joga zen budizma. Njen za~etnik je budisti~ni patriarh Bodhidharma, ki je pred 1350 ali 1400 leti iz Indije pripotoval z ladjo na Kitajsko. Naselil se je v jami poleg starega [aolinskega samostana, kjer je meditiral devet let, da bi spoznal svojo resni~no naravo.

Ko je kon~no vstal, je bil Buda, razsvetljeni, a ni mogel premakniti telesa.

V razsvetljenem stanju se je za~el premikati in tako je odkril gibe za pomladitev telesa. Bil je kot prerojen in poln mo~i.

To ve{~ino gibanja je nato prenesel {aolinskim menihom, ki so bili {ibki in v slabem zdravstvenem stanju, saj so vse dneve presedeli v meditaciji. Kmalu so tudi oni postali zdravi, krepki in pomlajeni. To samozdravilno regenerativno tehniko so v samostanu vselej hranili kot skrivnost.

Leta kasneje se je iz teh semenskih gibov razvil {aolinski slog borilnih ve{~in, ki so ga uporabljali kot pomo~ na potovanju proti razsvetljenju. Najbolj

Hsin tao ni le zdravilna tehnika za telo, temve~ tudi hitra pot za umiritev uma. znan slog je kung fu, a je {e ve~ drugih, denimo bojevanje z me~em, tai ~i in ~i gong.

Hsin tao so predstavili zunaj samostana {ele pred tremi leti. Uporabljajo ga kot temelj borilnega sloga, ~eprav je bolj metoda za pomlajevanje in zdravljenje telesa, uma in duha. Borilni {aolinski slog Hsin tao imenujejo Pot bogov zato, ker ~lovek lahko, ~e dovolj vadi, razvije sidhije ali skrivne mo~i, se razvije do popolnosti in postane kot bog. Nekaj vaj

in tehnik menda pomaga razviti telesno nesmrtnost.

Hsin tao ni le zdravilna tehnika za telo, temve~ tudi hitra pot za umiritev uma, zagotavlja Ratziel: »Ko vadim z ljudmi, se ti ‘e na prvi uri vadbe potopijo v meditacijo, ~eprav niso {e nikoli prej meditirali. Delal sem s psihologi, ki so bili presene~eni nad globinami, v katere je s to vadbo tako lahko vstopiti. Delal sem tudi z ljudmi, ki sploh niso bili nagnjeni k duhovnosti, a so po nekaj mese~ni vadbi te metode na{li neiz~rpen notranji vir v sebi. To je nekaj veliko ve~jega od jaza, ki so ga poznali. Nekateri od teh ljudi so bili popolni agnostiki, ko so za~eli vaditi z menoj. Hsin tao deluje na vseh ravneh hkrati.« Vadba hsin taa nas popelje v prostor ti{ine in miru, od tam pa v prostor bla‘enosti. ^e redno vadimo, nismo le mirnej{i, temve~ tudi bolj jasni. Na{ um se raz{iri in odpre ravnem, na katerih lahko do‘ivljamo globlje duhovne izku{nje.

Zato to metodo uporabljajo starej{i menihi v [aolinskem samostanu. Ne ohranja jih samo ~ile in zdrave, temve~ jim

Z DRAVILNA omogo~a, da gredo vse globlje v duhovno potovanje.

VAJE Vaje hsin taa so kombinacija dihanja in gibov. Za njihovo izvajanje ne potrebujemo velike pro‘nosti ali telesne mo~i.

Lahko se jih lotimo, tudi ~e imamo bole~ine. Razdeljene so v tri dele: vaje za pomladitev telesa, vaje za pomladitev in umiritev uma, ki ~loveka popeljejo v prostor ti{ine, ter vaje za okrepitev duha v telesu.

Vaje za pomladitev telesa delamo stoje, ostale pa v sede~em polo‘aju na blazini, v polo‘aju s prekri‘animi nogami, na tleh ali na stolu.

Stoje~e vaje podmazujejo sklepe, krepijo notranje organe in revitalizirajo celotni metabolizem. Sede~e vaje za umiritev uma tonizirajo jetra, ledvice, vranico in hrbtenico. Vaje za pomladitev duha pa pomagajo zgraditi energijsko

HSIN TAO delavnica z Ratzielom Banderjem 14. maja 2005 v Ljubljani 01/542 27 80, 041/430 650 www.drustvo-interes.si zalogo v jedru telesa in povle~i okrepljeno mo~ duha v telo in um.

Dihanje je podobno kot pri borilnih ve{~inah ali jogijskem dihanju, a obstajajo dolo~ene razlike, ki so skrivnost. Gibi so mehki, telo valuje, roke sledijo kozmi~nim spiralam. Ob~utek je, kot da ne premikamo telesa, marve~ premikamo energijo. Za zrele ljudi je ta vadba velika prilo‘nost. Ni namre~ potrebno, da postanejo bolj telesni in mo~ni. Pot je nasprotna. Postanejo manj telesni, lahkotni in bolj energijski.

Eden od na~inov, da podalj{amo ‘ivljenje, je po Ratzielu Banderju ta, da za~nemo s pomlajevalnim postopkom, ki

POT BOGOV

usposablja celice na ni‘jih ravneh na{ega telesa, da zadr‘ijo ve~ svetlobe.

RAZVOJ SVETLOBNEGA TELESA Ko razvijemo svojo sposobnost zadr‘evanja duhovne svetlobe, ponavadi odvr‘emo sedanje telo in se vrnemo nazaj v drugo, ki bo zadr‘evalo {e ve~ svetlobe. In tako proces te~e na tiso~e let, dokler ne pridobimo telesa, ki zadr‘uje najvi{jo duhovno svetlobo – in to imenujemo stanje razsvetljenja.

Ko nadaljujemo s pomlajevanjem, se usposabljamo za vse ve~je duhovno razumevanje in poglabljamo vse globlje v duhovno sfero. Pomlajevanje nam ne pomaga le k bolj{emu po~utju in videzu.

Njegov poglaviten namen je, da se podamo globlje v duhovno potovanje, si naberemo ve~ znanja in tako ohranjamo ve~ svetlobe.

Andreja Paljevec

D

-

APRIL

05 -

Misteriji 37

Za~enja se triletno izobra‘evanje iz integrativne astrologije

Za svobodnej{e bivanje A

prila profesor Viktor Gerkman, specialist klini~ne psihologije, za~enja nov krog triletnega izobra‘evanja iz integrativne astrologije. Doslej je na njegovih predavanjih svoja poklicna znanja nadgradilo kar nekaj zdravnikov, psihologov, sociologov, psihoterapevtov, u~iteljev, alternativnih terapevtov, fizioterapevtov in maserjev, pa tudi ekonomistov, arhitektov, oblikovalcev, pravnikov, glasbenikov in biologov. Celo nekaj univerzitetnih predavateljev je bilo med njimi.

Viktor Gerkman, ki se z astrologijo ukvarja trideset let, od tega intenzivno petindvajset, pravi, da mu je uspelo razumevanje astralnih sil, ki opredeljujejo ~love{ko usodo, prenesti v pojmovni jezik sodobne psihodinamike: »Skozi astrologijo se da lepo pojasniti nastanek ~lovekove nevroti~nosti, delovanje njegovih obrambnih mehanizmov, pa tudi preseganje le-teh v terapevtskih oziroma samozdravilnih procesih. [e ve~, da se pokazati tudi zakonitosti subtilne odtujenosti, ki jo pomeni osebnost kot umetna lupina ~love{kega bitja. Preseganje te socializacijske odtujenosti v ~ezosebnem razvojnem loku, ki se izteka v prebujanje resni~ne, univerzalne ~love{kosti, je tudi zaklju~- Viktor Gerkman

38 - APRIL 05 -

Z astrologijo se da pojasniti delovanje ~lovekovih obrambnih mehanizmov, pa tudi preseganje le-teh v terapevtskih oziroma samozdravilnih procesih. na tema moje triletne {ole. Na ta na~in slu{atelj dobi vpogled v to, kar je pri ~loveku pogojeno in trpno, obenem pa tudi, kaj lahko izbere in kultivira, da bi postal nosilec spro{~enega, svobodnega bivanja.« Viktor Gerkman je za~el pou~evati astrologijo pred petnajstimi leti: »Ko sem za~el s pou~evanjem astrologije na poletnih {olah, sem komajda

smel upati, da bo astrologija na{la resne privr‘ence tudi v akademsko izobra‘enih krogih. Odpori nekaterih samozvanih razumnikov so bili namre~ srditi.

Fizik Janez Strnad se je v Sobotni prilogi Dela nor~eval, da, ~e na ~loveka vplivajo astralne sile, potem je [marna gora ‘ganec. Jaz pa v istem ~asopisu sploh nisem mogel ni~ objaviti. Astrologija je bila tabu. In to kljub temu, da ni bila brez znanstvene utemeljitve.« Prve obse‘ne statisti~ne {tudije astrolo{kih dejavnikov so bile napravljene ‘e po prvi svetovni vojni, vendar so {ele {tudije v {estdesetih in sedemdesetih letih uspele neizpodbitno dokazati, da na astrologiji nekaj je. Za to je najbolj zaslu‘en francoski psiholog Michel Gauquelin. Ta je z analizo deset- in desettiso~ev biografskih podatkov dokazal, da sile, ki jih nakazujejo polo‘aji nebesnih teles ob rojstvu, zares delujejo. Mnogi drugi raziskovalci so ovrgli veljavo {tevilnih klasi~nih astrolo{kih metod ter postavili pravila sodobne horoskopske analize, ki mora izhajati predvsem iz fizikalnih analogij, {e posebej iz zakonov sozvo~ja in razglasitve. V zadnjih letih je bilo ugotovljeno, da imata, podobno kot sicer v naravi nasploh, tudi v astrologiji velik pomen zlati rez in pa Fibonaccijevo {tevilsko zaporedje.

ZA

SVOBODNEJ { E BIVANJE

jetno odtujujo~a. In predvsem Viktor Gerkman za~enja tripopolnoma napa~na. Razsvetljeletni ciklus predavanj iz integrani ljudje vedo, da je zavest kreativne astrologije: tor in da je materija zgolj vidik »Z izrazom integrativna asdo‘ivljajo~e zavesti: trologija ho~em nakazati, da so »^e gledamo v zgodovino v tem {tudiju astrolo{kim znaznanosti, bomo presene~eni ugonjem pridru‘ena tista razvojnotovili, da je ve~ina velikih znanpsiholo{ka, psihodinami~na, testvenikov k problemu spoznarapevtska in filozofska znanja, ki vanja pristopala ~isto druga~e. omogo~ajo razumeti ves spekter Paracelsus, Galilei, Kopernik, ~love{ke problematike, od geKepler, Newton in Herschel, ~e netske dedne pogojenosti pa do naj omenim samo najpomembsamopreseganja v razsvetljenju. nej{e utemeljitelje sodobne znaPoleg psihoanaliti~no utemeljene nosti, so bili celoviti ljudje, ki so karakterologije je veliko pozorv svojih spisih ve~ prostora nanosti posve~eno psihosomatskemenili obravnavi du{e kot pa mamu razumevanju kro‘enja subterialnega sveta. Zavedali so se tilnih organizmi~nih energij, ki nevarnosti, da se ~lovek v matete~ejo skozi ~akre in pa meridiarialnem svetu lahko zgubi, ~e pone.« zabi, da je ta samo sredstvo za @e anti~ni zdravniki so iskali doseganje globljih razvojnih smoskrite vezne ~lene med zdravilnitrov. Podobno velja tudi za velimi teko~inami, minerali in rastlike sodobne znanstvenike: Einnami ter zna~ajskimi tegobami, steina, Bohma, Sheldrakea, Priki se postopoma izrazijo v zbolegogina in celo kopico atomskih vanju organov. Iskali so torej fizikov. Na kopenhagenski in simbolne kode, ki bi povezovale princetonski univerzi sta nastaokolno, mineralno, vegetativno, la celo gnosti~na kro‘ka, ki se {e animalno, ~ustveno, miselnodanes ukvarjata z duhovnim popredstavno, socialno in intuitivmenom sodobnih fizikalnih spono raven stvarnosti. ^e teh kod znanj.« ne bi tudi na{li, bi astrologija Astrolog dandanes za izra~une seveda ostala brezpredmetna. in slikovne ponazoritve seveda To, da je astrologija kljub silovitim odporom pozitivistov pre‘i- @e anti~ni zdravniki so iskali skrite vezne ~lene med zdravil- uporablja ra~unalnik. Je to velivela in v zadnjih desetletjih spet nimi teko~inami, minerali in rastlinami ter zna~ajskimi tego- ka pridobitev? do‘ivlja razcvet, vsaj nakazuje, ~e bami, ki se postopoma izrazijo v zbolevanju organov. Te sim»Seveda je. Zanimivo pa je, da bolne povezovalne kode so na{li v astrologiji. ‘e ne dokazuje, da skrite arhetipra~unalni{ki programi le zelo poske energije, ki jih prou~uje ta veda, ven- mi pojavnimi dejstvi, medtem ko so vpra- ~asi sledijo ugotovitvam teoreti~no naj{anja pomena stvari zanjo postala pravi bolj prodornih in miselno doslednih asdarle obstajajo in delujejo.

Prodorni avstrijski filozof Ludwig tabu. Na ta na~in je zgubila z vidika os- trologov. Kljub temu, da je teh prograWittgenstein je zapisal: »^utimo, da se novno polje stvarnosti, namre~ ~love{ko mov na stotine in da so nekateri sila obcelo tedaj, ~e bi dobili odgovor na vsa zavest. Miselnost, da je materija prvobit- se‘ni ter ponujajo skorajda brez {tevila znanstvena vpra{anja, {e vedno ne bi na, zavest pa njen stranski pojav, je never- tehnik, pa noben od njih ne ponuja preciznih izra~unov in grafi~nih ponazodotaknili na{ih ‘ivljenjskih problemov.« Sedem osmin informacij ritev, ki bi ustrezale sodobnim dognaTa stavek nakazuje vso jalovost »objeknjem astrolo{ke vede. Po mojih opa‘ativne« znanosti, ki se izogiba najbolj pese zgubi ‘e v procesu njih povpre~en profesionalni astrolog re~im ‘ivljenjskim vpra{anjem: vpra{ara~unske obdelave uporablja samo osmino tistih ra~unskih njem vrednot, vpra{anjem smisla ‘ivljepodatkov, ki bi jih glede na stanje vede nja in vpra{anjem na{e notranje, intimne horoskopa. lahko in pravzaprav tudi moral. Sedem razvojnosti. Znanost se ukvarja z goli-

-

APRIL

05 -

Misteriji 39

ZA

SVOBODNEJ { E BIVANJE

osmin informacij se torej zgubi ‘e v procesu ra~unske obdelave horoskopa.« Kaj pa tolma~enje, je natan~nej{e kot nekdaj? »Vsebinsko tolma~enje izra~unanega je pa seveda problem zase. @e pilotske raziskave so pokazale, da niso ustrezni niti klasi~ni opisi hi{, niti zodiakalnih znakov, pa tudi pomen planetov je slabo definiran. K sre~i vse ve~ piscev astrolo{kih knjig te pomanjkljivosti presega, tako da se astrologija postopoma postavlja na nove temelje. Za posodobitev astrologije so {e posebej zaslu‘ni tisti psihologi med astrologi, ki posku{ajo astrologijo postaviti na jasno opredeljene psiholo{ke temelje. Od te sinteze imata korist obe vedi. Astrologija pridobi s tem, da njena karakterologija postaja koncizna in da za~enja ~loveka razumeti skozi zorenje in dinamiko osebnosti, skozi preplet dobro opredeljenih zavestnih in podzavestnih sil.

Psihologija pa pridobi s tem, da ji astrologija lahko ponudi sila koristen zemljevid du{e, v katerem se odra‘ajo njene razvojne silnice, tako strukturno kot tudi dinamsko. Rojstna karta oziroma horoskop pomeni posameznikov razvojni na~rt, v katerem so zaobse‘eni poglavitni motivi in ovire, ‘elje in strahovi, izzivi in porazi, s ~asovnim zaporedjem kriz in prebojev vred. Ta zemljevid du{e je dokaj kompleksen, {e vedno pa dovolj pregleden, da je tudi uporaben. Zna~ajski modeli in pa modeli ‘ivljenjskega scenarija, kakr{ne je ustvarila psihologija sama zase, pa so tako zapleteni, da ni pri~akovati, da bi v doglednem ~asu postali prakti~no uporabni.« Torej ima astrolo{ka karakterologija lepo prihodnost? »Upajmo. Astrolo{ka karakterologija, ki je vse bolj psihoanaliti~no dognana, je koristna na vseh podro~jih, ki sku{ajo ~loveka razumeti, da bi mu pomagali.

Koristna je v medicini, {e sploh pa v homeopatiji, pri kateri diagnosti~na ocena sloni na bolnikovih zna~ajskih vzorcih in ne toliko na bolezenskih simptomih. Kirur-

40 - APRIL 05 -

gu lahko pomaga pri na~rtovanju operacije v terminu, ki je za pacienta manj tvegan. Pri te‘avah s plodnostjo lahko pomaga najti redke plodnej{e dni. Koristna je v vzgojnem, poklicnem in partnerskem svetovanju. Koristna je v na~rtovanju in spremljanju psihoterapevtskih postopkov. Koristna je za razumevanje u~en~evih potreb in te‘av v pedago{kem procesu. Dobro slu‘i tudi v {portu pri na~rtovanju forme in udele‘be na tekmovanjih. Lahko bi bila koristna celo v kriminalistiki in pri sodnem izvedenstvu.

Nekateri se astrolo{kih znanj s pridom poslu‘ujejo celo pri predvidevanju borznih nihanj.

Nasvet izku{enega astrologa lahko prepre~i sklepanje povsem zgre{enih

Tako kot sicer v naravi ima tudi v astrologiji velik pomen tako zlati rez kot Fibonaccijevo {tevilsko zaporedje. partnerskih zvez. Lahko pomaga pri kreiranju uspe{nih delovnih timov. Optimalno izkori{~anje »~love{kih virov«, kot se moderno re~e, si je te‘ko predstavljati brez nasveta izku{enega in tudi sicer zelo razgledanega astrologa. Celo v politiki bi nasvet astrologa ne bil odve~, saj ni vedno pravi ~as za kakr{nekoli podvige. V horoskopu se vidi, kdaj je duh ~asa naklonjen kateri stvari, pa tudi to, katere osebe bodo imele bolj sre~no roko pri njihovi izvedbi. Seveda je tako delo zelo odgovorno in zlepa kak astrolog ni dovolj kvalificiran, da bi se mu smelo zaupati. V javnosti se o tem skorajda ne govori, je pa vseeno res, da se vodilni gospodarstveniki, pa tudi politiki pogosto poslu‘ujejo uslug raznih jaInformacije o {oli je mogo~e dobiti na 04/533 81 82 ali 041/213 058; na ti {tevilki je mogo~e naro~iti prospekt z vsemi informacijami o {oli. V za~etku aprila bo informativno predavanje.

snovidcev, astrologov in vede‘evalcev.

Prave informacije so zlata vredne. @e dolgo se govori, da bo prihodnja svetovna vojna informacijska. No, tudi za vse prej{nje vojne so bile informacije pomembnej{e od koli~ine ljudi in oro‘ja.

Julij Cezar je bil umorjen, ker se ni zanimal za mnenja senatorjev. Napoleon je bil pora‘en, ker se je zmotil v zna~ajski oceni vladarjev, ki jih je premagoval drugega za drugim. V Rusiji so izvedli proletarsko revolucijo, carja pa ubili, ker njegove obve{~evalne slu‘be niso zvedele, s kak{nimi ogromnimi denarji zahodni bankirji dotirajo Lenina in Trockega. Nem~ija je v prvi svetovni vojni podpisala premirje, ker ni bila obve{~ena o na~rtih za versajski mirovni diktat.

Hitler je izgubil svetovno vojno, ker so stalno odtekale informacije iz njegovih {tabnih {ifrirnic, poleg tega pa so Angle‘i razbili nem{ko tajno kodo in z lahkoto sledili sovra‘nikovim konvojem. Japonci so se po Hiro{imi predali, ker niso vedeli, da Ameri~ani nimajo nobene atomske bombe ve~ in da je {e dolgo ~asa ne morejo izdelati. Dol‘ni{ka kriza je spravila na kolena pol svetovnega gospodarstva, ker jemalci posojil niso predvideli diverzije z astronomskim dviganjem drse~ih obrestnih mer. 11. september se je zgodil, ker ameri{ke agencije niso koordinirale svojih ve~ kot zadostnih informacij. AIDS pa se je raz{iril, ker se ameri{ko zdravstveno ministrstvo ve~ kot pol desetletja ni odzvalo na alarmantne podatke o kolapsu imunskega sistema pri homoseksualcih v urbanih sredinah.

Podatki obve{~evalnih slu‘b so torej sila va‘ni, ker razodevajo, kaj se dogaja na skrivnem. Astrologija pa na podoben na~in odstira pogled v skrite energije, ki oblikujejo ~love{ke zna~aje in gibljejo njihove usode. Znanje je vir ~lovekove mo~i nasproti silam, ki ga podrejajo in mu {kodujejo. Na svetu bi bilo dosti manj trpljenja, ~e bi se globoka spoznanja o naravi in pomenu ‘ivljenja med ljudmi bolj raz{irila in tudi bolj upo{tevala.

R. Z.

D

Ali so motnje pozornosti in hiperaktivne motnje pri otrocih izmislek farmacevtske industrije?

Epidemija fantomske bolezni ^

eprav nikoli ni bilo dokazano, da »motnje pozornosti« pri otrocih presegajo okvir normalnega, ~eprav druga~nega ~love{kega obna{anja, zdravniki na ta na~in diagnosticirajo vse ve~ in ve~ otrok ter jim dajejo nevarna spodbujevala, ki naj bi obvladala njihovo vedenje.

Sindrom zmanj{ane pozornosti (ADD) in njena priljubljena podzvrst »motnja pozornosti s hiperaktivnostjo« (ADHD) niso odkrili, temve~ izumili; prizadevanja za populariziranje teh diagnoz temeljijo na politiki in ekonomiji in imajo le malo skupnega z medicino.

Kadar se otrok v Avstraliji enaindvajsetega stoletja dlje ~asa »slabo obna{a«, ga ozna~ijo za »bolnega«, ~eprav ni absolutno nobenega organskega ali fiziolo{kega simptoma, ki bi podkrepil obstoj kakr{ne koli bolezni. »Simptomi« te »bolezni« so, da otrok na ukaz no~e sesti, da je preve~ nemiren, ali pa se mu upirajo doma~a opravila in doma~e naloge.

Kdor ima le malo zdrave pameti, bo v diagnosti~nih kriterijih za ADD in ADHD videl absurdnost te izumljene »bolezni«. Ko ~lovek bere, da medicinska skupnost in farmacevtske dru‘be – glavni zagovorniki te bolezni – sami priznavajo, da ne poznajo »vzrokov« te ~udne bolezni in ne morejo niti dokazati, da obstaja, se smeh ob branju diagnosti~nih kriterijev spremeni v nejevero in osuplost. Ko pa sli{imo, da desetine tiso~ev avstralskih otrok omamljajo z mo~nimi in nevarnimi zdravili, ki so jih razvili na podlagi izmi{ljene bolezni, se ~lovekova osuplost spremeni v skrajno ogor~enost. ^e otroke ozna~ujemo kot bolne zaradi vedenja, ki velja za neza‘eleno, potem pa jih z »zdravili« prisilimo na po-

Kdor ima le malo zdrave pameti, bo v diagnosti~nih kriterijih za ADD in ADHD videl absurdnost te izumljene »bolezni«. slu{nost, ima to zelo daljnose‘ne posledice. Ali ‘elimo, da na{i otroci odrastejo v ljudi z mi{ljenjskim vzorcem, da je re{itev za njihove te‘ave jemanje zdravil? Ali ‘elimo, da se otroci nau~ijo, da niso sami odgovorni za svoje obna{anje in da lahko zanj okrivijo skrivnostno bolezen? Ali bomo dovolili, da uradna psihiatrija, ki nam je {e pred petindvajsetimi leti govorila, da je homoseksual-

nost bolezen, ozna~ijo otro{ko nespodobnost za bolezen, ~eprav za to nimajo nobenega dokaza? Ali ‘elimo dru‘bo, ki patologizira nepohlevnost in bolj vrednoti konformizem kot pa individualnost, ustvarjalnost in svobodno izra‘anje?

Fizi~na varnost in emocionalno zdravje avstralskih otrok sta ogro‘ena, ker jim diagnosticirajo ADHD/ADD in predpisujejo spodbujevala. Preden star{i sprejmejo to diagnozo in recepte, se ne smejo zadovoljiti z zavajajo~im ‘argonom medicinsko-farmacevtske skupnosti; pravico imajo, da problematiko spoznajo z vseh zornih kotov in se odgovorno odlo~ijo, kako ‘elijo pomagati otroku.

PRILJUBLJENOST ADHD [tevilo otrok z diagnozo ADHD in ADD vrtoglavo nara{~a in se {e pove~uje. Priljubljenost te diagnoze v Avstra-

Dr. Peter Breggin je med drugim napisal knjigo Re{imo na{e otroke: zdravilni na~rt za narod v krizi, v kateri kritizira biolo{ko psihiatrijo in psihiatri~na zdravila, ki naj bi bila re{itev za trpljenje in upornost ameri{kih otrok; po njegovem so psihiatri~na zdravila vzrok za psihoze in agresivnost pri otrocih.

-

APRIL

05 -

Misteriji 41

E PIDEMIJA

FANTOMSKE BOLEZNI

liji je povzro~ila, da vedno ve~ otrok prejema spodbujevala.

Klini~ni zdravniki ‘e dolgo opa‘ajo, da imajo spodbujevala paradoksalen u~inek na otroke. V zadnjih desetletjih nam farmacevtska industrija govori, da se ADHD nadaljuje tudi v odraslo dobo in propagira uporabo spodbujeval in njim sorodnih zdravil tudi za odrasle.

To govori v prid ugotovitvi, da ~eprav spodbujevalo navidez »pomirja«, v resnici u~inkuje tako, da ~loveku odvrne pozornost od mnogo{tevilnih vidikov njegovega okolja in ga intenzivno osredoto~i samo na nekaj, ali pa na ni~.

Prevara z ADHD Deskanje po Zemljinih magnetnih valovih Novi svetovni red Okrogle mize Revolucionarna sve~ka FireStorm Roparski princi Sre~anje ameri{kega letalstva in nezemljanov v 60-tih Toksi~na cepiva 2 NLP-ji prek Indije Hrva{ki dvomese~nik Nexus lahko v Sloveniji naro~ite po telefonu: 01/231 93 60 ali 031/662 092.

42 - APRIL 05 -

NEVARNOSTI SPODBUJEVAL Najbolj priljubljeni spodbujevali, ki ju uporabljajo za ADHD, ritalin (metilfenidat) in deksamfetamin, sta farmakolo{ko podobni kokainu. Tako kot kokain imata tudi ti dve zdravili pomembne stranske u~inke. Otroci, ki ju jemljejo, postanejo bolj pokorni in pohlevni in imajo »manj te‘av«, s ~imer zadovoljijo star{e in u~itelje. Toda za kak{no ceno?

Ob~asno kak{en otrok pla~a tudi najvi{jo ceno: Stephanie Hall iz Cantona v Ohiu je verjela, da je ADHD bolezen. Pobo‘no je jemala svoj ritalin. V to sta verjela tudi njena star{a, Mike in Janet Hall. Stephanie Hall je umrla v spanju, {est dni pred svojim dvanajstim rojstnim dnevom, toda ne od ADHD, ki v resnici sploh ne obstaja, temve~ od ritalina; ritalin je namre~ amfetamin in za amfetamine je ‘e dolgo znano, da povzro~ajo nenadne smrti zaradi odpovedi srca, tudi pri mladini.

Spodbujevala lahko vodijo v depresijo in tako prispevajo k samomoru. Odbor ju‘noavstralskega parlamenta je z veliko zaskrbljenostjo prebral primere {tevilnih otrok, ki so izrazili samomorilske misli.

Mo~na zdravila in spodbujevala predstavljajo resno dolgoro~no tveganje za otroke, ker potencialno u~inkujejo tudi

na njihov razvoj. O~itno je, da mo~na zdravila lahko vplivajo na otrokovo rast in razvoj, kar je priznalo celo Ameri{ko psihiatri~no zdru‘enje.

Znanstveniki z Univerze Buffalo so ugotovili, da ritalin na mo‘ganih mi{i povzro~a podobne spremembe kot amfetamini in kokain. Avtor raziskave profesor John Balzer je dejal, da njihove ugotovitve potrjujejo mnenje, da ritalin deluje le kratkoro~no. Spodbujevala, kot sta ritalin in amfetamin, imajo mo~ne negativne u~inke na mo‘gane: slabijo krvni obtok, povzro~ajo motnje v presnovi glukoze, najbr‘ pa povzro~ajo tudi trajno stisnjenje ali atrofijo mo‘ganov. [e bolj zastra{ujo~ od potencialno dolgoro~nih u~inkov psihostimulansov je relativno pogost »zombi« u~inek pri otrocih. [okantno je, da sta dva vodilna zagovornika biopsihiatrije v Zdru‘enih dr‘avah Amerike, L. Eugene Arnold in Peter S. Jensen, potrdila zombi u~inek v poglavju o ADHD, ki sta ga napisala v Comprehensive Textbook of Psychiatry: »Amfetaminski pogled, tesnoben, mra~en izraz zaskrbljuje star{e, a je sam po sebi ne{kodljiv … lahko je rezultat zmanj{anja odmerka, v~asih pa pomeni, da je treba zamenjati zdravilo.« Dr. Peter Breggin je zombi u~inek takole opisal: »Otrok se po zau‘itju zdravila obna{a pokorno, ker kemikalije otopijo oziroma zadu{ijo njegove vi{je mo‘ganske funkcije. Otopijo tisti del otrokovih mo‘ganov, ki zahteva ustvarjalnost, svobodo, igro, energi~no dejavnost, dosleden red in navdihujo~e izobra‘evalne dejavnosti.« Ob vrtoglavem nara{~anju primerov s to »motnjo« obstaja zelo stvarna mo‘nost, da v svoji nevednosti vzgajamo generacijo otrok, katerih ustvarjalnost, razmi{ljanje in duha uni~ujemo s te‘kimi zdravili, in to brez dokazljivega medicinskega opravi~ila. dr. Bob Jacobs

D

Celoten ~lanek si lahko preberete v novi {tevilki hrva{ke izdaje Nexusa, ki je naprodaj tudi v Sloveniji.

Gledanje na daljavo uporabljajo obve{~evalne slu‘be, z vajo ga lahko razvije vsak

Vaje za gledanje na daljavo KOORDINIRANO GLEDANJE NA DALJAVO Koordinirano gledanje na daljavo je v Stanfordskem raziskovalnem in{titutu (SRI) razvil znani medij Ingo Swann. Po ve~ letih eksperimentov na in{titutu je Swann za~el s terenskimi poskusi. Sam je ostal v laboratoriju, medtem ko je njegov partner od{el na dolo~eno lokacijo.

Swannova naloga je bila, da opi{e in skicira kraj, kjer je bil njegov partner. ^ez nekaj ~asa je bil Swann pripravljen za kon~ni preizkus svoje sposobnosti: sodelavci v SRI so mu dali le koordinate z zemljevida, nakar jim je opisal, kaj je »videl« na tistem kraju.

S~asoma je postal tako natan~en, da ga je ameri{ka obrambna obve{~evalna slu‘ba DIA prosila, naj sestavi protokol za ameri{ko vojsko.

Swann in {e en videc na daljavo, s katerim je sodeloval na in{titutu, sta bila tako uspe{na, da sta neko~ »videla« tajno podzemno bazo Pentagona, ki je takoj spro‘il obse‘no preiskavo, ali ni morda pri{lo do vdora v najbolj ~uvane tajnosti.

Na podlagi koordinat izurjeni mediji lahko prepoznajo oddaljene lokacije z dejanskim dogajanjem. Pogosto za pridobivanje informacij o oddaljenem kraju ali dogodku potrebujejo samo zemljepisne koordinate, ali celo le naklju~en niz {tevilk in ~rk.

Ker obstaja mo‘nost, da si medij zemljepisne {irine in dol‘ine zapomni, raziskovalci pogo-

Swannu so dali le koordinate z zemljevida, nakar jim je opisal, kaj je »videl« na tistem kraju. sto uporabljajo {ifrirni sistem, ki koordinate ra~unalni{ko preme{a in jih spremeni v naklju~ne nize ~rk in {tevil. Take {ifrirane koordinate (npr. P4HU8LK) nato dajo mediju kot iskani kraj.

Vaja Pojdite na spletno stran: www.nevadarvgroup-inc.com in odprite stran »Target Practice«, kjer boste na{li izbor tar~ koordiniranega gledanja na daljavo za vajo.

Druga mo‘nost je, da vam prijatelj iz revij izre‘e deset do dvajset slik razli~nih stvari. Te naj prilepi na bel papir in vstavi v debelej{e neprosojne kuverte, tako da ne boste mogli videti njihove vsebine. Na vsako kuverto naj napi{e razli~no koordinato, na primer P43850J. Koordinata je »naslov« iskanega mesta (tistega, kar je na sliki).

Kuverte preme{ajte in eno izberite. Posku{ajte zaznati, kaj je v kuverti, zlasti specifi~ne barve, oblike in ~ustva, saj je le-te najla‘e zaznati. Kon~no odprite kuverto in poglejte sliko, da dobite povratno informacijo.

Ne obupajte prezgodaj, ~e boste na za~etku streljali v prazno. Potrebno je veliko vaje. Zgodi se, da vam prvi poskus uspe, drugi pa ne, toda ne vdajte se.

Ne delajte preve~ poskusov naenkrat. Ingo Swann priporo~a, da vaje vedno kon~amo z uspe{nim »zadetkom«. Za uspe{no opravljeno nalogo se nagradite.

PODALJ[ANO GLEDANJE NA DALJAVO Podalj{ano gledanje na daljavo je dostop do skritih informacij v spremenjenem stanju zavedanja. Ta na~in je razvil F. Holmes Atwater v posebni enoti za gledanje na daljavo ameri-

-

APRIL

05 -

Misteriji 43

V AJE

ZA GLEDANJE NA DALJAVO

{ke vojske v Fort Meadu. V tem na~inu je podalj{an ~as, ko medij v spremenjenem stanju zavedanja opazuje ciljno mesto.

Charles Tart definira spremenjeno stanje zavedanja kot stanje, v katerem jasno za~utimo kvalitativni premik v delovanju na{ega uma: postanemo bolj ali manj budni, imamo ve~ ali manj miselnih podob, ve~jo ali manj{o ostrino in polnost zaznave itd.« Med stanja spremenjenega zavedanja spadajo sanjanje, ‘ive sanje, meditacija, sanjarjenje, hipnoti~na stanja ter hipnogogi~na in hipnopompi~na stanja (dremavost preden zaspimo in polzavestno stanje preden se zbudimo).

Vaja Gledanje na daljavo lahko izbolj{ajo dolo~ene okoli{~ine, med katere pri{tevamo tudi telesno in du{evno ravnovesje.

Fizi~no telo mora biti spro{~eno in mirno, iz okolice odstranimo vse, kar bi nam lahko v stanju budnosti in zavesti preusmerjalo pozornost.

• Poi{~ite topel in udoben koti~ek, kjer vas ne bo nih~e motil.

• Sami pri sebi obnovite prepri~anje, da imate popoln nadzor nad dogajanjem, da lahko vajo v katerem koli trenutku za~nete oziroma kon~ate, in da je gledanje na daljavo le ena od mnogih sposobnosti, ki nam jih je dala narava.

• Zaprite o~i in poskusite ne misliti na ni~esar. Od‘enite vse misli, ki vas prekinjajo in si v duhu naslikajte »modri prostor«.

• Sedaj opravite naslednje vaje iz vizualizacije. Prijatelj vam jih lahko bere, medtem ko se spro{~ate z zaprtimi o~mi.

- Kineti~ni ~ut: predstavljajte si, da poskakujete na trampolinu, vozite kolo ali zadevate ‘ogo s kijem.

- ^ut tipa: zamislite si, da se dotikate ‘ameta, pli{astega zaj~ka, smirkovega papirja, kocke ledu ali pe{~enih zrn.

- ^ut sluha: zamislite si, da sli{ite pisk vlaka, dojen~kov jok, {elestenje papirja ali veter v drevesni kro{nji.

- ^ut okusa: predstavljajte si, da oku-

44 - APRIL 05 -

Tresenje ropotulje, medtem ko smo v danem polo‘aju, vzbudi osebno duhovno do‘ivetje. {ate bonbon, limono, slano presto ali krhelj grenivke.

- ^ut vida: zamislite si kvadrat, nato kocko, rde~ krog in modro piramido.

Ko je va{e telo spro{~eno in va{ um zaposlen s temi vajami, boste naenkrat za~utili malo dezorientirane. Takrat si recite: »@elim oditi v …« in izrecite ime kraja, ki ga ‘elite videti.

Podobe bodo na za~etku najbr‘ fragmentarne in nejasne, a s~asoma in z vajo bodo postale jasnej{e in popolnej{e slike krajev, ki jih ‘elite videti.

TELESNI POLO@AJI IN GLEDANJE NA DALJAVO Antropologinja Felicitas D. Goodman je leta 1986 napisala strokovni ~lanek Telesni polo‘aji in versko spremenjena stanja zavedanja. Goodmanova je na podlagi pripovedovanj staroselcev z razli~nih koncev sveta razvrstila telesne polo‘aje, ki naj bi olaj{evali premik v spremenjeno stanje zavedanja in tako omogo~ali duhovna do‘ivetja. Tipi~en primer je lotosov polo‘aj pri Indijcih.

Goodmanova je eksperimentirala tudi z zvokom. Odkrila je, da 15- do 20minutno tresenje ropotulje, medtem ko je ~lovek v predpisanem polo‘aju, vzbudi osebno duhovno do‘ivetje, ki se ujema z izvornim kulturnim namenom tega polo‘aja. ^e je bil na primer namen polo‘aja, da ~loveka popelje v »kraljestvo mrtvih«, so preizku{anci opisovali vidne podobe, zvoke in ob~utke, povezane s spodnjim svetom. Tri telesne polo‘aje, ki jih spodaj navajamo, so v preteklosti uporabljali za duhovna potovanja.

Vaja Za to vajo potrebujete partnerja in ropotuljo. Izmeni~no naj eden trese ropotuljo, medtem ko drugi v dolo~enem teles-

nem polo‘aju vstopa v stanje spremenjenega zavedanja. Na za~etku vaje naj partner po~asi trese ropotuljo s pribli‘no 60 do 70 zamahi na minuto. Medtem vi kakih pet minut mirno hodite sem ter tja po prostoru in sledite zvoku ropotulje.

Ko ste pripravljeni, lezite na tla in zavzemite pred vajo izbrani polo‘aj. Ko se vrnete z duhovnega potovanja, se posku{ajte ~im ve~ spomniti o svoji izku{nji, saj nam na{e nezavedno med takimi vajami velikokrat posreduje zanimive nasvete in nauke. Do‘ivetje zapi{ite v dnevnik.

Sibirski {amanski polo‘aj Lezite na trebuh in obrnite glavo tako, da lahko dihate. Na zgornji del hrbta si polo‘ite okrogel {~it, plo{~o ali blazino. Prekri‘ajte gle‘nja in se sprostite.

Roke iztegnite naprej, kot bi nameravali sko~iti v bazen. Sprostite telo, zaprite o~i in prisluhnite ropotulji. Pustite, da vas misli odpeljejo na potovanje in opazujte, kje se boste zna{li. POZOR: ~e vam ta kraj ni v{e~, se lahko hitro in brez te‘av vrnete v svoje telo. Ko se vrnete, odprite o~i in sedite. Ta vaja je odli~na za tiste, ki imajo te‘ave z vizualizacijo.

Egip~anski polo‘aj Lezite na hrbet, po mo‘nosti z 20-odstotnim naklonom. Desno roko iztegnite nad glavo in jo pustite, da po~iva, leva roka naj le‘i ob strani. Sprostite telo, zaprite o~i in prisluhnite ropotulji. Naj vas misli popeljejo na potovanje. Ponavljamo: ~e vam kraj, kamor prispete, ni v{e~, se lahko takoj vrnete v svoje telo. Ko se vrnete s potovanja, odprite o~i in se usedite.

Polo‘aj tretjega o~esa Lezite na hrbet. Leva roka naj po~iva ob strani, hrbtno stran dlani desne roke si polo‘ite na ~elo tik nad o~mi. Desno roko lahko podlo‘ite z blazino. Sprostite telo, zaprite o~i in se osredoto~ite na zvok ropotulje. Pustite, da vas misli ponesejo na potovanje in opazujte, kje se boste zna{li. ^e vam ta kraj ne bo v{e~, se lahko takoj vrnete v svoje telo. Ko se vrnete s potovanja, odprite o~i in sedite.

Ra. Pu.

D

Solarno-karakterni horoskop za april 2005 – leto Merkurja in Petelina

Horoskop za april 2005 OVEN – Ne vem, ~e vam bodo vse odpustili, kar si boste izmislili na dan la‘nivcev! Ker bo Merkur cel mesec v va{em znamenju, boste v~asih pretiravali z delom, razmi{ljanjem o pionirskih re{itvah, vse pa boste uspe{neje uresni~ili in uveljavili svoj prav v drugi polovici aprila. Mlaj in son~ni mrk 8. v va{em znamenju bo natanko tam kot v ~asu rojstva Jezusa, zato bo to za vas ‘ivljenjsko pomemben ~as. Izognite se nevarnostim, a sprejmite ljubezen, ki jo bo vzbujal najsvetlej{i planet Venera! Investirajte vase in v nepremi~nine!

BIK – Ve~ skrivnosti boste dr‘ali zase, med drugim vro~o ljubezen do nedosegljivega ~loveka, ki vam ‘e dolgo nekaj pomeni, ter finan~no transakcijo, ki ste jo naredili prenagljeno in vam bo {e nekaj ~asa ‘al. Ob mlaju in son~nem mrku 8. boste imeli polno glavo skrbi in bremen, ki si jih sami nalagate. ^e se v prihodnje ne boste razbremenili, boste pristali v bolni{ki postelji. Izogibajte se obmo~jem, kjer so mo‘ne naravne katastrofe! V drugi polovici meseca boste imeli ve~ sre~e in mo‘nost za uresni~itev svojih na~rtov.

DVOJ^KA – Do 13. boste imeli ob~utek, da vam gre vse narobe, da se ne morete dr‘ati dogovorov in da se v~asih prenaglo odlo~ate.

Odnosi z otroki bodo v~asih napeti, posebno pred son~nim mrkom. Bolje bo, da prenapete‘e pritegnete k ~i{~enju prostorov, barvanju pirhov in poglabljanju v kulturno izro~ilo. Previdni bodite v prometu, i{~ite son~ne ‘arke in se prepustite veselemu razpolo‘enju. Vro~a ljubezen vas bo povsem prevzela, ne bo pa dobro, ~e boste razdirali drugo partnerstvo ali dru‘ino!

RAK – Ohranjajte mirno kri, smisel za humor in trezno glavo, da boste kos napetim trenutkom ter kri‘em in te‘avam v svoji skupnosti. Poglobite svoje duhovno ‘ivljenje in gojite ljubezen do bli‘njega, kakor Jezus, ki se ga spominjamo po dobrih delih. Na ogro‘ena obmo~ja se podajte le v okviru organizirane skupine, bolje po 15. in do polne lune 24. V to‘be se ne spu{~ajte, sporne pravne zadeve raje razre{ite, da ne boste imeli finan~nega primanjkljaja! Prijelo vas bo silno prijetno ~ustveno vznemirjenje zaradi ljubezni in drugih lepot.

LEV – Na praznovanje, lahko ob kraljevski poroki, se dobro pripravite. Upo{tevajte tradicijo in sprejmite duhovne vrednote praznika, ~eprav morda niste verni. Son~ni mrk in mlaj hkra-

V solarno-karakternem horoskopu dobite bolj osebno napoved, ~e preberete najprej besedilo za va{e son~evo, nato pa {e ascendentno znamenje. ^e svojega ascendentnega znamenja ne veste, si pomagajte s tabelami, ki smo jih objavili v Misterijih od 136. do 139. {tevilke. ti vam bosta dala vzpodbudo za to, seveda pozitivno, ~e ne boste uganjali nor~ij, va{im nadebudne‘em pa prepre~ili, da ne uganjajo nevarnih nor~ij, ker se utegne zgoditi nesre~a! Izgubite lahko dobrega prijatelja, zato ne trmoglavite do skrajnosti. Pravne, finan~ne in poslovne zadeve urejajte strpno, diplomatsko, po dobrem premisleku in posvetovanju s strokovnjakom.

DEVICA – Premi{ljevali boste o svojem materialnem stanju, finan~nih donosih, dednem dele‘u in morda o prerazporeditvi skupnega premo‘enja. Ne ukrepajte prehitro, da vas ne bo bolela glava, razen ~e ste v preteklosti ‘e pravilno zastavili re{evanje omenjenih zadev. Ne prepustite se besu ob son~nem mrku 8., da ne bo kri zavrela {e komu drugemu! Posledice bi lahko ogrozile va{o varnost. Po 15. boste la‘je strpno vzpostavljali odnose z nasprotnim spolom, otroki in sorodniki. Na{li boste zadovoljivo re{itev in se poveselili.

TEHTNICA – Ne razumite dogajanja, kot da se je vse zarotilo proti vam. Do sredine meseca bodo razmere take, da jih ne boste mogli povsem obvladati, tako vremenske kot dru‘bene, v odnosih, posebno partnerskih in s trmastimi otroki, pa boste pretirano zagnani, zato se vam bodo upirali. Pozneje, ko se boste po 15. spo~ili, bo {lo polagoma vse bolj gladko in umirjeno. Vi se boste stabilizirali, drugi pa za~eli opravljati svoje dol‘nosti bolj energi~no. Zadovoljevalo vas bo delo v naravi ali umetni{kem poklicu.

[KORPIJON – S sodelavci, prijatelji in partnerjem nekaj ~asa ne boste mogli najti skupnega jezika. ^e si to preve~ ‘enete k srcu, vam lahko pade odpornost in zbolite. Za sprostitev in nabiranje novih mo~i pojdite med prazniki v vro~e kopeli, ali pa v tople kraje na duhovne vaje. ^e ste ‘e sicer slab{ega zdravja, se ne naprezajte ob son~nem mrku 8. in polni luni 24. ^e imate izbranega sr~nega prijatelja, se mu posvetite z vso du{o, ne bo vam ‘al. Do‘iveli

boste vznemirljivo in vro~o pomladansko ljubezensko romanco, kot ‘e dolgo ne!

STRELEC – Oba ali oboji boste pregorevali od ‘elje, da bi odnose in pere~e zadeve uredili po svoji zamisli. Saj ne ‘elite ni~ drugega kot dobro vsem. Toda to dobro se lahko zalomi prav med slovesnim dogodkom, na katerega bo imel izjemno mo~an vpliv son~ni mrk. ^e boste pretiravali s svojo ob~utljivostjo in subjektivnostjo, bo vse narobe, ~e pa boste znali prisluhniti drugemu, posebno partnerju, ki vam je vdan, bo nekoliko bolje. Pomladanski dnevi bodo toliko topli in prijetni, kolikor topli in ~ustveno stabilni boste sami, ne glede na spremenljivo vreme.

KOZOROG – Naj vam morebiten hlad v du{i in v dneh okoli mrka, zaradi pomanjkanja topline in ljubezni v dru‘ini, partnerstvu in drugje, ne pokvari veselja, ki ga sicer prina{a pomlad in prazni~no razpolo‘enje. Opravite svoje dol‘nosti korektno, hkrati pa se potrudite vnesti mehkobo in iskrenost v vsa razmerja. La‘je bo vam in vsem okoli vas. Po 15. se bo »sneg« kon~no za~el tajati, vi pa se boste imeli prilo‘nost zabavati in smejati na vsa usta. Pri{lo bo vznemirljivo, neobi~ajno prijateljstvo, a tudi stabilnej{a ljubezen, ki jo ‘e dolgo pri~akujete!

VODNAR – Nekdo vam bo {e naprej segal v drobovje, toliko boste ~utili do njega. Od neusli{ane ljubezni pa bo slabo tistim, ki so si domi{ljali, da so v zvezi z ljubljeno osebo sami.

Resnica lahko privre na dan v dneh okoli son~nega mrka. Ne dovolite, da bi va{e hrepenenje in spomladansko »vrenje« hormonov karkoli zavrlo. Dobili boste obilo novih prilo‘nosti za vro~e in {portne pogovore, pohode in kon~evanje izobra‘evanja. Od doma boste dobili podporo ‘e do polne lune, tedaj tudi ~vrste objeme in poljube!

RIBI – Veliko ljudi, morda tudi ‘ivali, bo potrebovalo va{o materialno, strokovno in ~love{ko pomo~. Pomagajte le zanesljivemu partnerju in tistim, ki so veliko izgubili v novih naravnih nesre~ah. Pravo~asno prenesite sredstva na varno, da vam jih kdo ne izpelje. Ne izpostavljajte se nevarnostim v ~asu son~nega mrka! Boste ‘e pozneje nadoknadili zamujeno, stabilizirali ljubezensko ‘ivljenje in pote{ili lakoto po umetni{ki in duhovni lepoti. Pojavili se boste v medijih, nekateri tudi zaradi sanjske poroke.

Pripravlja: astrolog prof. Stane Pade‘nik

-

APRIL

05 -

Misteriji 45

Astrolo{ko svetovanje Na vpra{anja odgovarja astrolog terapevt in pedagog, prof. Stane Pade‘nik

[ifra: MALENA. Spo{tovani gospod profesor! Kot zvest in dolgoleten bralec Misterijev menjam svoj ‘ivljenjski slog in prepri~anje, ~edalje bolj od nekdanjega ateizma, marksizma in komunizma in se pretvarjam v vernika, toda z veliko mero previdnosti in skepse do svetega pisma in cerkvene religije, ki vsiljuje dogme in pranje mo‘ganov. Verjamem v mnoge stvari, med drugim tudi v astrologijo, zato se obra~am na vas po pomo~. Imam h~erko, rojeno junija 1976 v Postojni. Prosil sem jo, naj gre do vas po pomo~, toda zdi se, da se boji resnice. Prosim vas, ~e ji lahko napi{ete, kaj se z njo dogaja. ^uti bole~ine v pleksusu, prsih in v glavi. V~asih se pretvarja iz ov~ke v volka in obratno. Jaz sem kot o~e zelo zaskrbljen. Jaz sem rojen aprila 1946 v Vrbovskem na Hrva{kem, ‘ena pa v Ljubljani julija 1948. Hvala za odgovor!

Zaskrbljeni o~e, hvala vam za zaupanje.

Vesel sem, da se zavedate resnosti kozmi~nih vplivov na na{e ‘ivljenje. Re~emo jim lahko tudi vi{ja sila ali »bo‘ja volja«, ki vpliva na nas tako, da delujemo v dolo~eni smeri, da v~asih {e sami ne vemo zakaj. Rojstni podatki va{e ‘ene in vas so mi dali potrditev, da ima va{a h~i psihosomatske motnje v predelih, ki ste jih omenili. Vzrok za zbadanje, ob~asne bole~ine in za spreminjanje razpolo‘enjskih stanj je v vzdr‘evanju trajne napetosti v odnosih med vami. Ka‘e, da ste bili v dolo~enem obdobju hermeti~no

zaprta dru‘inska skupnost, v kateri nujno pride do pritiskov kot v ekonom loncu. Ona se zato v~asih energi~no odziva, v~asih tudi tako kot se je nau~ila s posnemanjem star{ev ali drugih oseb v ~asu odra{~anja. Njena trma je delno podedovana, vzdr‘ujejo pa jo lahko samo razmere, ki jo potiskajo v vlogo »malene« – majhne deklice, ~eprav je ‘e zdavnaj odrasla. ^as je ‘e, da gre po svoje, da postane zrela in odgovorna oseba. V novih razmerah bo prisiljena reagirati druga~e, s tem bodo omenjeni vzroki vsaj delno odpravljeni, bole~ine pa se lahko zmanj{ajo. Vzroki za njene te‘ave so seveda tudi ~isto organski, posledice pa bi lahko bile kroni~ne, ~e ne bo pravo~asno za~ela ‘iveti zares zdravo. Priporo~am ji, da se obrne osebno name in se naro~i na pogovor. To bi ji {e najbolj koristilo. [ifra: H^ERKI, rojeni v [empetru pri Novi Gorici decembra 1981 in aprila 1985.

Spra{ujem za svoji dve h~erki. Kako bo s {tudijem in ljubeznijo, zdravjem? Starej{a, ki {tudira v Ljubljani, ima {tiriindvajset let. Rada ve~krat zamenja fanta, kdaj se bo zresnila? Mlaj{a pa je stara dvajset let in bo popravljala poklicno maturo. Ne ve, kam naj se vpi{e in ali ji bo uspelo?

Starej{a h~i je precej spremenljive narave in ~ustveno nestabilna, zato se ji hote ali nehote dogajajo spremembe v ljubezenskih odnosih. Ve~krat bo naveza-

Vpra{anja za astrologa Staneta Pade‘nika po{ljite na naslov: Misteriji, [martinska 10, 1000 Ljubljana ali na e-mail ara@zalozba-ara.si Kratko in jasno opredelite svoj problem in postavite eno do dve vpra{anji.

Pismo lahko podpi{ete z imenom ali {ifro. Navedite rojstni kraj in datum ter uro in minuto rojstva iz rojstnega lista.

46 - APRIL 05 -

na na najmanj dve osebi hkrati in imela {e kak{no skrito simpatijo. V otro{tvu se je ve~krat ~utila ogro‘eno zaradi odnosov v dru‘ini, ki jih morda kot manj{a deklica ni mogla ~isto razumeti. Bila je zbegana, ve~krat razo~arana in ni imela vedno zadovoljene potrebe po varnosti.

Njena izku{nja z o~etom ni mogla biti ravno prijazna v nekem obdobju njenega ‘ivljenja, zato ima zdaj te‘ave v odnosih z mo{kim svetom. To lahko traja {e kar nekaj let, dokler je ne bo ‘ivljenje obrusilo in dokler se ne bo hotela sama zavestno ne~esa nau~iti iz svojih neprijetnih izku{enj, da jih ne bo ve~ ponavljala. Preprosto povedano, utruditi se mora, to pa je dolgotrajen proces. V~asih bo {e nekoliko bolj krhkega zdravja. Srca in o‘ilja ne bi smela preve~ obremenjevati, bolj bi morala skrbeti za zdravo presnovo, piti ~aj za ~i{~enje ledvic. Tega je {e toliko, kar bi ji lahko povedal, da je prostor tukaj premajhen za iz~rpne odgovore na va{a vpra{anja. Mlaj{a h~i pa je ob~asno preve~ neu~akana, zaletava in zato povr{na ali raztresena. To izvira tudi iz premajhne samozavesti in pomanjkanja trdne opore v ~asu odra{~anja in ‘e celo v detinstvu. Da bi lahko bila uspe{na pri ponovnem opravljanju mature, bo morala razviti nekaj ve~ samodiscipline pri u~enju, si bolje organizirati delo in prosti ~as, predvsem pa naj se opre na starej{o osebo, ki ji zaupa in je dovolj umirjena in strokovno podkovana, da ji je lahko v oporo pri pripravah na maturo. Vpra{anja, kam naj se vpi{e, pa ne razumem. Ste mislili, kam naj se vpi{e naprej na fakulteto? Pri delu se ne sme preve~ naprezati, posebno ne v februarju in marcu, da bi se izognila zdravstvenim te‘avam.

D

Joga – ve~ energije in miru Avtorica: Anna Trökes Zalo‘ila: Mladinska knjiga Obseg: 80 strani + zgo{~enka Format: 16,5 × 19,5 cm Bro{irano Cena: 5.990 SIT Joga? Seveda. A kje in kako?

Doma. To je odgovor, ki ga ponuja knjiga Joga – ve~ energije in miru. Skupaj z zgo{~enko, s katere vas bo glas vodil skozi program, si lahko pridobite znanje za {tevilne mo‘nosti vadbe.

Z jogo spro{~amo napetosti, ne‘no raztezamo in treniramo mi{ice, krepimo hrbtenico in ohranjamo pro‘nost ter hkrati vzpostavljamo notranji mir, odpravljamo obremenitve, izbolj{ujemo koncentracijo, odpremo notranji vrelec mo~i.

Vaje so sestavljene tako, da jih lahko vadi vsak, brez posebnega predznanja. Izjem ni. Vadi lahko res vsakdo. Ovira ni niti starost niti zmanj{ana gibljivost, prav tako ne vsakdanje te‘ave, kot so bole~ine v hrbtu, glavobol,

‘iv~nost ali pogosta okorelost sklepov. Zato lahko knjigo z najbolj{imi nameni podarite vsakomur, ki mu privo{~ite, da se nasloni na notranji vrelec mo~i.

Joga je stanje, v katerem je na{ duh umirjen in v katerem postanemo popolnoma del sebe. Zato z vajami joge bla‘imo vsakdanje obremenitve, si krepimo telo, dihanje in sposobnost, da se spro{~eno spoprijemamo z ‘ivljenjskimi izzivi.

Knjiga je bogato ilustrirana z nazornimi barvnimi fotografijami, ki pripomorejo k bolj{emu razumevanju besedila iz knjige in napotkov z zgo{~enke.

Avtogeni trening Avtorica: dr. Delia Grasberger Zalo‘ila: Mladinska knjiga Obseg: 80 strani + 70-minutna zgo{~enka Format: 16,5 × 19,5 cm Bro{irano Cena: 5.990 SIT Avtogeni trening je ena najbolj priznanih in uveljavljenih sodobnih metod spro{~anja in obvladovanja stresa. Zaradi preprostega na~ina uporabe se metode nau~imo hitro in zlahka in si znamo na najbolj naraven na~in bla‘iti vsakdanji stres ter laj{ati telesne in du{evne te‘ave.

Avtorica priro~nika je zdravnica Delia Grasberger, psihiatrinja, ki je ob svojem delu na podlagi izku{enj spoznala, da je mogo~e ljudem zelo uspe{no pomagati z avtogenim treningom in da so se ljudje po avtogenem treningu

Najbolj iskane knjige v trgovini Aurea v BTC, hala A v Ljubljani

Novi knjigi

dobro zna{li v ‘ivljenju. Pravi: »Spoznala sem, kak{na mo~ le‘i v ~lovekovi podzavesti in se od tistega trenutka naprej pri zdravljenju osredoto~am nanjo.« Knjiga natanko razlaga, kako deluje avtogeni trening, njena sr‘ pa je sedemtedenski program, v katerem se ob poslu{anju zgo{~enke nau~imo osnovne ve{~ine te prijazne tehnike. Za vadbo je potrebno trikrat po deset minut na dan in po nekaj tednih postanemo mojstri uporabe ~udovite mo~i nezavednega, ki se skriva v vsakem od nas. Ponujena metoda avtogenega treninga je prilagojena sodobnemu na~inu ‘ivljenja; poslej boste z lahkoto opravili s stresom, omilili telesne te‘ave in pove~ali delovno u~inkovitost.

Knjiga je polna nazornih barvnih ilustracij, ki nam pomagajo, da vemo, kaj naj naredimo med avtogenim treningom s telesom.

Na prilo‘eni zgo{~enki so {tiri vaje, primerne za vsakogar: obvladovanje stresa, izbolj{anje zbranosti, krepitev samozavesti in odpravljanje motenj spanja.

1.

Odkrivanje preteklih in prihodnjih ‘ivljenj Bruce Goldberg

2.

Ribe na 150 na~inov Svetozar Veljkovi}

3.

Osnove radiestezije in bioenergije Igor Ziernfeld

4.

Dvanajsti planet Zecharia Sitchin

5.

De‘ela Ozirisa Stephen S. Mehler

6.

Izgubljena kraljestva Zecharia Sitchin

7.

Revizija stvarjenja Zecharia Sitchin

8.

Telo kli~e po vodi dr. F. Batmanghelidj

9.

Usoda ~love{tva Martinus

10.

Hrana za ‘ivljenje Jadranka Boban Peji} in Zlatko Peji}

-

APRIL

05 -

Misteriji 47

Nenavadna do`ivetja

On, z veliko za~etnico

B

ila sem ‘e nekaj let poro~ena, h~erka je pri~ela hoditi v {olo, zaposlena sem bila v firmi, kamor se je zaposlil tudi On. Sprva ga nisem opazila. Ni~ posebnega se mi ni zdel, z njim sem se tudi le redko pogovarjala. @ivela sem urejeno dru‘insko ‘ivljenje: dom, slu‘ba, nedeljski obiski pri star{ih.

Minilo je najmanj tri leta, odkar sem ga spoznala, ko se je za~elo. Sprva sem za~utila samo vznemirjenost v njegovi bli‘ini in nisem razumela zakaj. Nekako sem se je ‘elela otresti, pa ni {lo. Prav nasprotno, vznemirjenost je rasla vse bolj. Spra{evala sem se, kaj se dogaja. Se zaljubljam? Prav ni~ mi ni bilo do tega. Z mo‘em sva se lepo ujela, na{la sva tudi skupna zanimanja. On pa je bil celo mlaj{i kot jaz, ni me zanimal.

Vendar sva se, oba po slu‘beni dol‘nosti, zna{la na neki zabavi. V prijetnem spro{~enem vzdu{ju, ob romanti~ni, v ‘ivo igrani glasbi in rahlo zatemnjenem prostoru sem ga opazovala. Plesal je. V mojem dojemanju se je za~el spreminjati. Postal je ~udovito lep, postaven in velik. Bilo mi je samo ~udno, kako da vsega tega do zdaj nisem opazila.

Ugotovila sem, da je pravzaprav ideal mo{kega, ki sem ga iskala ‘e pred poroko. Visok, ~rnolas in svetlih o~i. Videla sem samo {e njega, vse drugo je bilo v megli.

Do‘ivela sem Ga kot »princa na belem konju« in pomislila sem, ali se tako do‘ivi »princa iz sanj«? @elela sem

48 - APRIL 05 -

biti v njegovi bli‘ini, zato sem mu celo rekla, ~e bi plesal z mano. Odplesala sva en ples, bil je odsoten. O~itno se to dogaja samo meni, sem pomislila. Obvladovala sem se, da ne bi vzbujala prevelike pozornosti. Zabava se je kon~ala, {li smo domov.

Do‘ivetje mi ni dalo spati. Dolgo v no~ sem razmi{ljala o »princu mojih sanj« in ni~ mi ni bilo jasno. Sledil je prost vikend, tako sem svoja ~ustva nekoliko spravila v red.

V ponedeljek sva bila zopet v slu‘bi. Ni~ se ni dalo razbrati z njegovega

Vabilo k pisanju Mnogim med nami se je `e pripetilo kaj nenavadnega.

Opi{ite va{ resni~ni nenavaden dogodek, sre~anje, va{e sanje, ob~utke, jasnovidne utrinke, strah ... in napisano po{ljite na naslov: Uredni{tvo Misterijev, [martinska 10, 1000 Ljubljana. Najbolj{e prispevke bomo objavili.

Honorar za objavljen prispevek je 10.000 SIT.

obraza, zato sem se na vso mo~ trudila, da se z mojega tudi ne bi. Vendar se je nekaj zgodilo. Sedela sem za pisalno mizo in skozi odprta vrata opazila, da stoji v sosednji pisarni in bere ~asopis. Za~utila sem vznemirjenje, potem pa se je v mojih prsih nekaj odprlo. Iz mene je prihajala v valovih neka energija, energija ~iste ljubezni.

Bila je kot son~ni ‘arki. Kot da bi se za trenutek razprli oblaki in bi skozi ozko odprtino zasijalo sonce. Ti ‘arki so {li proti Njemu. Pri{li so ‘e ve~ kot napol poti, ko so tudi z njegove strani za~eli boje~e prihajati prav tak{ni ‘arki. Ob sre~anju so se zdru‘ili. Bil je to bo‘anski ob~utek popolne ljubezni. Vse skupaj je trajalo le trenutek, vendar sem vse natan~no zaznala.

Nekoliko kasneje so bila moja ~ustva dobesedno napadena. Ljubila sem, ljubila. Zame je bil Bog in Kralj in On, ki bi ga lahko imenovala samo z veliko za~etnico. Ko sem Ga, ob odhodu iz slu‘be, povabila pod svoj de‘nik, sem bila tistih nekaj metrov do parkirnega prostora tako zelo sre~na kot {e nikoli. Zdelo se mi je, da sem najsre~nej{a na svetu.

To do‘ivetje je kasneje rodilo {e veliko novih do‘ivetij, spremenilo je tudi moj pogled na ‘ivljenje. A o tem kdaj drugi~.

Hermina

Mali oglasi

Izidi `rebanja za nagradno kri`anko {t. 121

HOROSKOPI – NATALNI, KARMI^NI, DHARMI^NI, LETNI - pisno izdelam. Brezpla~en vzorec! Astrolog Armand Armand, GSM 041/568 340, www.astrologarmand.fr.st Astro s. p., Koper

PRVA NAGRADA (20.000 SIT):

@ELITE POKUKATI V PRIHODNOST? Storite to z izku{enimi. Vede‘evanje in svetovanje na 090/43 85. 0,5 min/125 SIT.

Svit Ocepek, Laze 46, 1353 Borovnica

Horvath in ostali d.n.o., Kvedrova 3, 1000 Ljubljana

DRUGA NAGRADA ({estmese~na naro~nina na revijo Misteriji):

MODROZELENE ALGE AFA iz jezera Klamath, energijsko prevodne kreme po meridianih Cosmerba, himalajska kristalna sol. Tel. 01 256 74 74, www.vidastudio.si

Iztok Felicjan, Kajuhova 4, 6215 Diva~a

VI-DA studio d. o. o.

ATLANTIDSKI PRSTANI – SREBRNI IN ZLATI – ro~na izdelava, tudi iz va{ega zlata.

ZLATARSTVO SKU[EK SKU[EK, Slovenska 23, 01/ 425 13 71, info@zlatarstvo-skusek.si Zlatarstvo Sku{ek Miha s. p., Ljubljana

HOJA PO @ERJAVICI PORTORO@ 2. april MARIBOR – SMOLNIK 9. april in 7. maj LJUBLJANA – @IRI 16. april in 21. maj Informacije in prijave Franjo Trojnar s.p. www.hojapozerjavici.com E-po{ta trojnar@siol.net, Tel. 041/695 171

Sre~anje ob izidu tretje knjige o

s prevajalcem IVANOM MESI^KOM v soboto,

Razstava

astrolo{kih knjig

v prostorih Forum Terme v Rimskih Toplicah

Knjigarna Konzorcij Slovenska 29 v Ljubljani

Predstavljenih bo nad 200 doma~ih in tujih astrolo{kih knjig.

TRI TRETJE NAGRADE (knjiga zalo`be ARA):

Anastaziji BUJENJE V Dobrni od 17. do 22. aprila 2005 9. aprila ob 10. uri

od 13. do 20. aprila

WU WEI

Olga Stopar, Ul. Kamni{kega bataljona 14, 1236 Trzin Ana Bukovac, ^rnivec 25 C, 4243 Brezje

10 seans Vodi Dragan Sekuli} Prijave: uredni{tvo Misterijev, 01/ 231 93 60

Bojan Ke‘mah, Kneza Koclja 2, 9252 Radenci Nagrade bomo poslali po po{ti.

ARA d. o. o., Cigaletova 5, Ljubljana

Re{itev nagradne kri`anke {t. 121: VODORAVNO: sla, Pop, Tim, Lola, ona, Esen, Apulija, Castel del, Mel, epakta, gravis, oto~je, aed, Valentino, Earp, LJ, iva, nartnik, enka, Dern, Dee, lak, Lear, Olmo, IN, IF, Asir, jasno~utnost, vedrina, Nao, amid, drs, Br, rja, patetik, gonja, Emona, Anand, repar

Prijave in informacije: Samo Klemen

03/734 60 60 in 041/374 198

NAGRADNI POJMI: APULIJA, CASTEL DEL MONTE, JASNO^UTNOST

Vstopnina: 1000 SIT Terme d. o. o., Toplice 2, Rimske Toplice

Knji‘no razstavo bosta popestrili spremljevalni prireditvi: Sreda, 13. april ob 18. uri - D‘joti{ vedska astrologija ^etrtek, 14. aprila ob 18. uri - Predstavitev Astrolo{kega in{tituta Matja‘a Regovca

Prosimo, da re{itev po{ljete do 15. aprila 2005 v ovojnici s pripisom KRI@ANKA 122 na naslov: Misteriji, [martinska 10, 1000 Ljubljana.

Iz`rebali bomo pet nagrajencev, ki bodo prejeli: 1. nagrada: 20.000 SIT 2. nagrada: {estmese~na naro~nina na revijo Misteriji

Mali oglasi v Misterijih CENA besede je 300 SIT, (najmanj 4500 SIT za 15 besed ali manj). 10 % popust za tri, 15 % popust za ve~ kot tri zaporedna naro~ila. [tejejo vse besede in {tevilke. 20 % DDV ni v{tet v ceno.

ROK za sprejem je do vklju~no 15. v mesecu za naslednji mesec. Pla~ilo vnaprej na posl. ra~un {t.: 02083-0011412222. Informacije po tel.: 01/ 231-93-60.

SPREJEM oglasa le pisno: s pismom (s prilo`eno kopijo vpla~ila) ali po faksu 01/230-16-27.

Storitev razli~nih ponudnikov, objavljenih na teh straneh, ne preverjamo in zanje ne odgovarjamo. Bralke in bralce prosimo, da nam o kakovosti ponujenih storitev sporo~ijo svoje mnenje.

3.-5. nagrada: knjiga zalo`be ARA

-

APRIL

05 -

Misteriji 49

Nagradna kri`anka (122) Ime in priimek: Po{tna {t.: [t. transakcijskega ra~una:

50 - APRIL 05 -

Stalno bivali{~e: Dav~na {t.:

Dav~na izpostava: Pri banki:

Operativna {t. banke:

ZALO@BA ARA

ZDRAVA SREDOZEMSKA PREHRANA To, kar znanost spoznava za resni~no zdravo hrano, jedo ljudje ob Sredozemskem morju ‘e od nekdaj: zelenjavo, pusto meso, ribe, za~inijo z olj~nim oljem in ~esnom ter vrsto imenitnih za~imb. Ve~ kot 100 receptov.

Cena: 2.900 SIT

RIBE NA 150 NA^INOV

JABOL^NI KIS

^UDE@ OLJ^NEGA OLJA

Riba je okusen in zdrav obrok.

Kak{na je hranilna in energetska vrednost rib, kako ribe pripravljajo v razli~nih krajih po svetu. Vse to in 150 odli~nih receptov za juhe, ri‘ote, solate in druge ribje jedi.

Knjiga, kako uspe{no naredite kis kar doma in na sebi preizkusite njegove blagodejne u~inke.

Presene~eni boste, kako lahko ta preprosta in enostavno narejena teko~ina deluje na zdravje.

Priro~nik z razlagami, kako olj~no olje varuje pred artritisom, sr~no‘ilnimi boleznimi in rakom na dojki. Ameri{ka uspe{nica na podlagi rezultatov {tevilnih raziskav vodi v svet zdrave in okusne prehrane, ki varuje zdravje.

Cena: 2.900 SIT

Cena: 1.900 SIT

Cena: 1.900 SIT

OSNOVE RADIESTEZIJE IN BIOENERGIJE

POLJE - PO SLEDI NEVIDNIH SIL V VESOLJU

Priro~nik je namenjen vsem, ki se `elijo nau~iti uporabljati nihalo in druge radiestezijske instrumente ter sebi in svojim pomagati z bioenergijo. Knjiga je dobrodo{la tako izku{enim radiestezistom, ki bodo v njej zagotovo na{li kaj novega, kot tudi novincem. Cena: 3.900 SIT

Ves svet vibrira v skrivnostnem kvantnem polju neizmerne energije, ki je klju~ za pojasnitev telepatije, telekineze in bioenergije, obeta pa tudi mo`nost ~rpanja neskon~nega vira energije in vesoljska potovanja na velike razdalje.

Cena: 4.900 SIT

a g a j i ec n k es m ODKRIVANJE PRETEKLIH IN PRIHODNJIH @IVLJENJE

PRIKRITA ZGODOVINA ^LOVE[KE RASE

POTOVANJE DU[

USODA DU[ Ameri{ki mojster hipnoterapije Michael D. Newton je na podlagi {tevilnih seans pri{el do novih odkritij o usodi du{ in to popisal v ve~ kot 500 strani debeli knjigi, ki v obliki intervjujev odstira pogled v skrivnost zasmrtja. Knjiga je ameri{ka uspe{nica.

KAKO ZDRAVIMO Z BARVAMI

KAKO ZDRAVIMO Z ZVOKOM

Knjiga opisuje izkopanine, ki jih v muzejih skrivajo v depojih; strokovnjaki ne znajo razlo‘iti njihovega porekla; seznanja tudi s predmeti, katerih starost ocenjujejo na milijone let, ~eprav je ~love{ka rasa uradno stara {ele 100.000 let.

V knjigi najdemo odgovore na ve~na vpra{anja, kaj se dogaja z du{o, ko ~lovek umre, bodisi naravne bodisi nasilne smrti.

Kdaj in kako se du{a odlo~i, da pride v ~lovekovo telo? Kaj se dogaja z du{o med dvema ‘ivljenjema?

Knjiga razkriva, kako s pomo~jo hipnoze spoznamo svojo preteklost in prihodnost. Vsebuje osupljive primere regresij v pretekla in progresij v prihodnja ‘ivljenja, dodana pa so {e podrobna navodila za samohipnozo.

Barvna terapija ni ~arobno zdravilo za vsa obolenja, vendar barve na nas vplivajo bolj kot si mislimo. Barvna terapija je preventivna nega, s katero odgovorneje in aktivneje sodelujemo pri vzdr‘evanju lastnega zdravja.

Vsak ~lovek je glasbeni in{trument, ki niha v razponu kozmi~nih vibracij. V knjigi je opisano, kako lahko z zvoki, glasbo in lastnim glasom uravnove{amo in zdravimo sebe in druge.

Cena: 3.900 SIT

Cena: 3.900 SIT

Cena: 3.300 SIT

Cena: 5.500 SIT

Cena: 2.900 SIT

KAKO VIDIMO, BEREMO IN IZBOLJ[AMO AVRO

KAKO ODKRIJETE VA[A PREJ[NJA @IVLJENJA

KAKO SE NAU^IMO AVTOMATSKEGA PISANJA

Priro~nik za spoznavanje avre in razlage, kako se jo nau~imo gledati in spoznavati njen pomen; kako nam avra ka‘e na podlagi bioenergijskih zevov du{evno in telesno stanje.

Priro~nik korak za korakom vodi do znanja, kako se sami, brez terapevta, spustimo v prej{nja ‘ivljenja in odkrijemo vzroke morebitnih bolezni, preganjavic, stisk, ki izvirajo iz davnine.

Priro~nik, ki vas pou~i, kako prek avtomatskega pisanja vzpostavite stik z Vi{jim jazom, ki vas vodi in vam svetuje, komunicirate z drugimi bitji, ki vam posredujejo razli~ne informacije, dobite odgovore ...

Cena: 1.900 SIT

Cena: 2.900 SIT

Cena: 2.900 SIT

KAKO POVE^AMO SAMOZDRAVILNE SPOSOBNOSTI

Cena: 3.300 SIT Ta mesec samo 1.900 SIT

KAKO VPLIVAJO OSEBNA [TEVILA

KAKO BEREMO USODO Z DLANI

Sami lahko veliko storimo za svoje zdravje. Napotki za klistiranje, post, telesno vadbo in savnanje.

Kako, koliko in kdaj naj bi jedli, da bi spremenili svoj svet zdravja.

S pomo~jo {tevil, vsako ima svoj pomen, lahko bolje spoznamo sebe in ljudi, ki nas obkro‘ajo. [tevila nam lahko pomagajo ustvariti lep{e ‘ivljenje, z njimi lahko pokukamo v preteklost, razumemo sedanjost in na~rtujemo prihodost.

Priro~nik iz~rpno opisuje, kako iz ~rt na dlani izra~unamo razne datume in `ivljenjska obdobje.

Dlan razkriva ~lovekov zna~aj, zdravje, temperament in celo usodo.

Cena: 1.900 SIT

Cena: 2.900 SIT

Cena: 2.900 SIT

Kako naro~imo knjige, kozarce, vr~e ... Izbrano naro~imo po telefonu (med 8. in 15.uro): 01/549 17 92 ali 051/307 777, faksu: 01/230 16 27; e-po{ti: ara@zalozba-ara.si ali pisno na naslov: Ara zalo‘ba, [martinska 10, 1000 Ljubljana.

Pla~ilo po povzetju. Po{tnino pla~a kupec.