Lep podpis vode

Zdravljenje s čebeljim strupom Recept: več sto pikov

Dr. Filip Terč, zdravnik in čebelar iz Maribora, je bil prvi, ki je po zdaj znanih podatkih že pred dobrimi 140 leti pri svojih pacientih uporabljal čebelji strup (apitoksin) za zdravljenje revmatičnih obolenj. V obdobju med 1878 in 1912 je od 658 primerov ozdravil 543 bolnikov tako, da jim je na obolela mesta polagal žive čebele, ki so ob dotiku s kožo pičile in prek žela spustile v telo svoj strup. Značilna za njegov način zdravljenja je bila uporaba velikega števila čebel pri posameznem bolniku. Tako je v letih 1878 in 1879 obravnaval 173 primerov in pri tem uporabil skupno kar 39.000 pikov ali 225 pikov po osebi.

SPET GIBČNI PRSTI

O svojem ozdravljenju revmatičnega obolenja na roki s pomočjo čebeljega strupa mi je nedavno pripovedoval znanec, znan ortoped v pokoju. Pred petimi leti je nabavil nekaj naseljenih čebeljih panjev in jih postavil na vrt svoje počitniške hiše. Takrat je nehal operirati, ker so mu začeli trdeti prsti. Pri delu s čebelami ni uporabljal zaščitnih rokavic in tako so ga čebele pogosto pikale. Letos februarja pa mi je ves vesel pokazal roko in povedal, da so njegovi prsti spet gibčni kakor nekdaj ter da bi lahko ponovno operiral!

Za revmatična obolenja je potrebno veliko število čebeljih pikov.

DIABETIČNA NOGA

Izkušnjo dr. Terča, da je za zdravljenje revmatičnih obolenj potrebno uporabiti veliko čebeljih pikov, v zadnjih letih uspešno uveljavlja v svoji praksi čebelar in apiterapevt Branko Končar iz Prijedora v Republiki Srbski za zdravljenje diabetične noge. Tu navajam primer sedemdesetletne bolnice Živke iz Beograda. Polaganje čebel na njeno nogo je trajalo deset dni, od 26. marca do 5. aprila 2018. V tem času je Živka prejela skupno 329 pikov, rezultate pa lahko vidimo na fotografijah.

SREČA V NESREČI

Osemdesetletni čebelar Podpadec iz okolice Trebnjega je vse življenje imel težave s sladkorno boleznijo, pred nekaj leti pa se je zdravstveno stanje njegove noge zelo poslabšalo. Ob pregledu mu je zdravnik dejal, da zdravljenje ni mogoče in da je edina rešitev amputacija. Določil je že celo datum operacije. Potem pa se je zgodilo nekaj nenavadnega. Bilo je poleti, ko mu je rojila ena od čebeljih družin. Roj si je poiskal začasno mesto na bližnjem drevesu, in seveda ga je želel pravočasno ogrebsti ter spraviti v nov panj, da mu ne bi pobegnil. Pri ogrebanju pa je bil nekoliko neroden. Ko je z ogrebalnikom udaril ob vejo, na kateri je visel roj, mu je na strmem bregu spodrsnilo – in namesto da bi čebele padle v ogrebalnik, so se vsule mimo njega naravnost na bolno nogo. Začele so neusmiljeno pikati. Noga je bila zaradi stotin žel, ki so štrlela iz kože, podobna ježu, nesrečni čebelar pa je od bolečin skoraj omedlel. A čez nekaj dni je začutil nenavadno olajšanje. Oteklina na nogi se je zmanjšala in tudi barva kože se je spremenila. Ko je zdravnik videl nogo, skoraj ni mogel verjeti, da so čebele tako temeljito opravile z boleznijo. Odpovedal je operacijo, čebelar pa je še vedno živ in tudi obe nogi mu še dobro služita. Franc Šivic 

Levo je diabetična noga v kritičnem stanju pred začetkom terapije. V sredini je vidno veliko izboljšanje že prvi dan, po prejetih devetih čebeljih pikih. Desno je noga po končani desetdnevni terapiji, v kateri je bolnica prejela skupno 329 pikov.