Čri - Čri 60 let by Bičkovci

CRi - cRi

Posebna izdaja glasila Rodu bickova skala

60 let

KAZALO 60 let med vami Tadeja Rome IN Janez Kumše Metulji Dinozavri Pande Orli Feniksi Duhci ZajCki Vikingi Ježki Risi Veverice Janezi Tigri Puko Klub PP, RR, grCe Na zacetku poti Roman Mlakar Na taborjenju ob Sori 60 let skozi fotografijo Spust skozi cas Cri cri skozi cas Hišica v prihodnosti Kdo je kdo v 60 letih Sodelujoci

3 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23 24 28 38 40 41 42 43

TADEJA ROME

JANEZ KUMŠE

Tako kot nekoC kvalitetno

V rodu sta dve različni polovici, ki pa sta nerazdružljivi. Ena skrbi za program, druga pa za to, da zagotovi vse pogoje za delovanje. Naša Jing in Jang, ki se izvrstno dopolnjujeta, sta načelnica Tadi in starešina Janez. Ona z mladostniško iskrivostjo, on z dolgoletno izkušenostjo. Rod Bičkova skala letos praznuje 60 let obstoja. Kakšna je vajina ocena stanja? Janez: V današnjih razmerah predstavljamo močno enoto, tako na mestnem kot državnem nivoju. Imamo precej veliko bazo članov (okrog 170), zadostno število usposobljenih in izkušenih članov vodstva, zagotovljeno podporo starejših tabornikov in simpatizerjev, ter okolje in sredstva, ki nam omogočajo kvalitetno izvajanje taborniškega programa. Tadi: V vodstvu, ki je starostno zelo mešano, se trudimo, da tudi na ravni posameznikov dobro delujemo med seboj, saj je medsebojno razumevanje in timsko delo ključnega pomena za dobro in zdravo vodenje organizacije. Prav tako uspešno in z veseljem sodelujemo z ostalimi rodovi, ter z MZT in ZTS.

Janez Kumše

V zadnjih letih število članov počasi konstantno narašča. Tadi: Trenutno smo eden redkih rodov v Sloveniji, ki sprejemamo predšolske otroke – imamo 1 vod. MČ družino sestavlja 7 vodov medvedkov in čebelic, v GG družini se kali 5 vodov gozdovnic in gozdovnikov, vsak vod vodi en vodnik, pri nekaterih vodnikih pa izkušnje nabirajo tudi pomočniki. V zadnjem letu deluje tudi mlad klub popotnikov in popotnic - Pukoti, ki se še redno dobivajo z mentorjema.

Tadeja Rome

Janez: V današnjih razmerah predstavljamo močno enoto, tako na mestnem kot državnem nivoju. Imamo precej veliko bazo članov (okrog 170), zadostno število usposobljenih in

izkušenih članov vodstva, zagotovljeno podporo starejših tabornikov in simpatizerjev, ter okolje in sredstva, ki nam omogočajo kvalitetno izvajanje taborniškega programa.

Očitno je uspeh plod skrbnega načrtovanja in kvalitetnega dela? Janez: Predvsem lahko rečem, da je bilo v zadnjih generacijah Bičkovcev dovolj ljudi, ki jim ni bilo žal prostega časa za našo skupno idejo, za taborništvo, za Bičkovo skalo. Zavedamo se, da je napredek mogoč le s stalnim učenjem in izobraževanjem članov vodstva, takšen pa naj bi bil tudi sistem dela vodnikov, ki že kaže rezultate. Tadi: Hodimo na raznovrstne tečaje - vodniški tečaji, inštruktaža, specialistični tečaji, več različnih delavnic med letom. Tudi na Žaboboju imamo vsako leto iz vsakega voda po vsaj eno ekipo, kjer člani izkažejo svoje znanje, ki so ga akumulirali v preteklem letu. Tam so naši člani zelo uspešni in dosegajo tudi nadpovprečne rezultate. Tudi na Lavrici imamo en vod. Kako to? Janez: Glavni »krivec«, da je do tega prišlo, je Tadej Pugelj – Pugy, ki ga večina tabornikov pozna zaradi dela na ZTS, malokdo pa ve, da gre za prekaljenega Bičkovca. Ob selitvi na Lavrico je zaznal, da so pogoji za taborništvo v tistem kraju več kot dobri. Po vzoru Badena Powella, je pripravil nekaj taborniških aktivnosti in tamkajšnje otroke je stvar pritegnila. Čeprav ni v naši navadi, da bi delovali izven območja, ki ga sicer pokrivamo, smo v tem videli izziv in priložnost za širitev taborniške ideje. Jeseni, leta 2010, smo na Lavrici uradno formirali vod fantov, ki so se zelo dobro vključili v aktivnosti RBS. Obstaja možnost, da bo nekoč na Lavrici zaživel samostojen taborniški rod.

Tabor 2012

Čez leto imamo veliko akcij. Tadi: Noben tabornik ne občuti pravega duha taborništva, če se ne odpravi na našo akcijo. Ravno zato si prizadevamo, da člane vodimo na redne vodove izlete, družimo se tudi na družinskih izletih in akcijah. Na rodove izlete z veseljem povabimo tudi starše, da vidijo, kako se njihovi otroci po taborniško zabavajo in marsičesa naučijo. Poleg rodovih akcij in izletov se udeležujemo tudi vseh MZT in mnogih ZTS akcij. Tuje nam niso niti mednarodne akcije, kjer smo vedno prisotni. Janez: V celem letu bi težko našli en sam teden, ko nismo dejavni. Nekakšno pravilo je, da vsak vodnik v šolskem letu organizira vsaj en vodov izlet, načelnici družin MČ in GG sta odgovorni za izvedbo dveh akciji, podobna je tudi aktivnost kluba PP, ter RR in grč. Poleg vedno uspešnega taborjenja in jesenovanja, se lahko pohvalimo z izleti rodu, ki so že več let nepredstavljivo dobro obiskani. Zadnji izlet v Dražgoše, ki ga sicer organiziramo vsaki dve leti, je pritegnil kar 200 ljudi.

Omenila sta Dražgoše. Vsako leto se udeležimo pohoda po poti Cankarjevega bataljona. Janez: Predvsem lahko rečem, da je bilo v zadnjih generacijah Bičkovcev dovolj ljudi, ki jim ni bilo žal prostega časa za našo skupno idejo, za taborništvo, za Bičkovo skalo. Zavedamo se, da je napredek mogoč le s stalnim učenjem in izobraževanjem članov vodstva, takšen pa naj bi bil tudi sistem dela vodnikov, ki že kaže rezultate. Največja enodnevna akcija, ki jo organiziramo je Spust po Ljubljanici. Janez: Lahko bi rekli, da gre za našega paradnega konja, veslaško – ekološko tekmovanje, katerega korenine segajo 25 let nazaj. Letos se bo zgodila 18. ponovitev, mi pa razmišljamo in delamo na tem, da bi pritegnili čim več ekip. Organizacija nam vsako leto vzame kar nekaj moči, a smo mnenja, da je SPL med taborniškimi tekmovanji nekaj posebnega in je vredno vztrajati vsaj dokler bo volja na naši strani dovolj močna. Včasih smo hodili na zimovanja, zadnja leta pa hodimo raje na jesenovanja. Kako to? Tadi: Nizka udeležba zadnjega zimovanja je botrovala premisleku o izvedbi jesenovanja. Izkazalo se je, da se med zimskimi počitnicami vedno več družin odpravi smučat, med jesenskimi počitnicami pa večina staršev nima dopusta in otroci so doma ... Zato je veliko bolje, da nekaj dni preživijo kvalitetno, v taborniški družbi, ob kvalitetnem programu.

Jesenovanje 2011

Janez: Zadnji dve leti smo zaradi velikega števila udeležencev akcijo organizirali na dveh lokacijah hkrati, skupno nas je bilo okrog 90. Omenila sta, da jesenovanja delimo. Lani smo tudi taborjenje. Razlog je verjetno podoben? Janez: Taborni prostor v Mirtovičih je nekoliko premajhen za taborjenje 130 ljudi. Razlog za delitev na MČ in GG, je tudi ta, da po izkušnjah iz preteklih let, ni hvaležno voditi tabora s 25 ali 30 člani vodstva, saj so že sami sestanki v danih razmerah težko izvedljivi. Dejansko je šlo lani za eno taborjenje, saj se je dogajalo istočasno, le taborna prostora sta bila med seboj ločena za nekaj minut hoje. Sodelovali nismo le pri programu, ampak tudi na področju kuhinje, dežurstev in nočnih straž.

Tadi: Delitev članov rodu na dva dela nikoli ni lahka. Veliko nam namreč pomeni, da se med seboj poznajo vsi člani. Pri programu sodelujejo MČ-ji in GG-ji, kar krepi prijateljske odnose in pozitivno vpliva na razvoj otrok in mladostnikov. Smo eni redkih, ki imamo tudi družinsko izmeno. Janez: Mislim, da je naša izvedba družinske izmene nekaj boljšega, kar se na tem področju dogaja širom Slovenije. Tradicionalno se začne po zaključku redne izmene in pritegne skoraj Družinska izmena 2010 toliko ljudi, kot mi sami. Združuje člane in nekdanje člane Bičkove skale, odrasle tabornike iz drugih rodov, pa tudi tiste, ki taborniki nikoli niso bili. Vsem je blizu narava in taborniški način življenja. Omogoča nam tudi to, da nekdanji člani ne izgubijo stika z našo organizacijo in nam stojijo ob strani kadar jih potrebujemo. Če se vrnemo nazaj v Ljubljano. Srečanja imamo v taborniški hišici Črički, ki pa je že relativno stara in dotrajana. Janez: Obstoječa hišica je v stanju, ko bi jo bilo nujno potrebno temeljito obnoviti, a s tem ne bi rešili problema, ki nastaja zaradi našega načina dela, da se vse aktivnosti vodov in razni sestanki vodstva, dogajajo na enem mestu. Rešitev, ki še zdaleč ni enostavna, je v gradnji nove in nekoliko večje hišice, na istem mestu. Resne aktivnosti v tej smeri potekajo že več kot tri leta, Jaka Fortuna - Jack, nekdanji starešina, pa je tisti, ki je do zdaj v to vložil največ energije. Če bo projekt uspešen, bo nedvomno vplival na ugled taborništva v Ljubljani in širše. Tudi v Mestni zvezi tabornikov Ljubljana smo zelo aktivni. Tadi: Zavedamo se, da MZT sestavljamo ljubljanski rodovi. Zato se omenjenih akcij redno udeležujemo, veliko pa pripomoremo tudi pri njihovi organizaciji – vse od glavnih organizatorjev do delavničarjev. Zadnja leta smo en izmed rodov, ki za vsako akcijo prispevajo največ delavničarjev. V IO MZT že več let srečujemo Bičkovske obraze, spomladi 2011 pa je poleg naših ‘novih’ obrazov v IO MZT postal starešina MZT prav naš Jack. Lahko rečemo, da brez Bičkovcev MZT ne bi bil, to, kar je. Smo tudi pobudniki in organizatorji družbeno odgovornih dni v MZT. Tadi: Ideja za družbeno odgovorne dneve - DOD je prišla iz naših vrst. Gre za dneve, ko socialno prikrajšanim otrokom in otrokom, ki se taborniških dejavnosti zaradi različnih dejavnikov ne morejo udeleževati, kot tudi ostarelim osebam, približamo taborniško življenje. Sodelovali smo z mladinskim domom Malči Belič, Varstveno delovnim centrom Tončke Hočevar... Vsak DOD se izkaže za uspešnega, saj tako taborniki, kot tudi udeleženci, odnesemo veliko pozitivnih izkušenj.

Kakšno pa je sodelovanje z ZTS? Tadi: Sodelovanje z ZTS je pomembno, saj smo navsezadnje del le-te. V pisarni sta zaposlena dva starejša Bičkovca, ki sta taborništvo prenesla tudi na svoje otroke. V zadnjem letu je naša vodnica, Lucija Rojko, uspešno kandidirala za načelnico za mednarodno dejavnost v ZTS. Prav tako nekaj naših članov deluje v različnih komisijah ZTS, s čimer veliko pripomorejo h kvalitetnejšemu delu zveze. V okviru ZTS se rod tudi udeležuje mednarodnih akcij. Tadi: Poznanstva in izkušnje si pridobivamo na mednarodnih akcijah. Pomembna akcija, ki smo se je udeležili, je bil tudi Svetovni skavtski zlet na Švedskem leta 2011. Skupno nas je bilo kar 21. Ko že omenjam zlete, številčno smo seudeležili vseh treh zletov v Sloveniji, pri vseh so sodelovali tudi starejši kot del vodstva. Tako bo tudi letos, na Zletu v Velenju, kjer ne bomo manjkali. Z 11 gozdovniki in gozdovnicami smo se podali v sosednjo Avstrijo na Techuano, katere pomočnica vodje odprave je bila Lucija Rojko. Redno se udeležujemo Roverway-ov po Evropi, namenjenih PP-jem in starejšim. Naši člani pa niso manjkali niti na pretekli Svetovni skavtski konferenci v Braziliji. Drugo leto bo pri nas Svetovna skavtska konferenca. Tadi: Da, veliko veselje je prevzelo slovenske tabornike ob novici, da bo naslednja, 40. Svetovna skavtska konferenca ravno pri nas. Pred samo konferenco bo pri nas potekal tudi 12. forum mladih - seveda bomo Bičkovci z veseljem sodelovali tudi pri organizaciji omenjenih srečanj. Sodelujemo tudi z drugimi organizacijami. Tadi: V letu 2010 smo uspešno organizirali taborno izmeno za društvo Ženska svetovalnica (za otroke, ki so bili žrtve nasilja), na vsakem Spustu sodelujemo z lokalnimi gasilci, redno sodelujemo s krajevnima skupnostima, kjer delujemo (ČS Posavje in ČS Bežigrad), v dolini Kolpe pa pomagamo pri kmečkih opravilih (npr. spravitev sena) in redno ohranjamo stike z lokalnim prebivalstvom. Posvet 2009

Še kratek pogled v prihodnost rodu.

Tadi: V vodstvu se zavedamo, da lahko le z dobrimi odnosi in medsebojno motivacijo dosegamo dobre rezultate, ki se odražajo na taborniškem programu. V prihodnje si želimo, da bi še naprej sodelovali vsaj tako dobro, kot smo do sedaj. V načrtu imamo izgradnjo nove taborniške hišice, dokup tabornega prostora, ustanovitev čete na Lavrici... in seveda kvalitetno izvajanje taborniškega programa za naše murne, MČ-ke ter GG-je, seveda pa ne pozabljamo tudi na taborniške dejavnosti starejših tabornikov. Robert Tell - Šmeki

METULJI

Vodnici: Alenka Brajnik, Urška Schwarzmann Pomočnica: Nina Štefe Člani: Gnidovec Naja, Hrovatin Taj, Lavrenčič Gal, Logar Gaja, Skorenšek-Pleš Teo, Štaleker-Pleš Nikola, Trkman Mija, Urbanč Katarina Leto ustanovitve: 2010 Največji dosežek: Prvi tabor - brez očkov in mamic. O nas: Še vedno smo najmlajši vod v Rodu Bičkovala skala ne pa tudi najmanjši, saj rastemo v višino in širino. Delujemo povezano, prijateljsko, igrivo, radoživo in ustvarjamo boljši danes in jutri. Zase, zate in za vse nas.

DINOZAVRI

Vodnica: Mateja Konc Pomočnica: Nejla Kambič Člani: Rok Benedičič, Matija Budja, Jan Pastar, Ela Razpet, Matija Tihelj, Tine Triler, Zala Škofic, Ema Veselič, Leto ustanovitve: 2011 Največji dosežek: Naš največji dosežek je osvojeno 5. mesto na Fotoorientaciji po Ljubljani, čeprav smo se je letos (2012) udeležili prvič. O nas: Dinozavri smo mlad, nadebuden vod, ki z navdušenjem odkriva nova taborniška znanja in veščine. Uživamo pri urejanju ognjišča in kurjenju ognja, postavljanju bivaka in v orientaciji. S ponosom nosimo rdečo taborniško rutico in smo trdno odločeni, da si bomo s časom prislužili čast nositi vijolično.

PANDE

Vodnica: Klara Orehek Pomočnica: Aja Vogrinčič Člani: Aljaž Brenk, Brina Brenk, Bor Hrovatin, Taraja Majcenovič Potnik, Val Marušič,Tilen Matjašič, Viktor Ogrin, Luka Urbanč Leto ustanovitve: 2011 Največji dosežek: Premagan strah pred prvim daljšim izletom: naše prvo taborjenje leta 2012. O nas: Smo zelo navihan vod, ki Klari in Aji rad nagaja in kravžlja živčke. Glede na to, da smo pri tabornikih šele drugo leto, obvladamo postavljanje bivaka, vozli pa nam tudi ne povzročajo velikih preglavic. Vsi zelo radi hodimo k tabornikom, še posebej na akcije, taborjenja in jesenovanja.

ORLI

Vodnica: Dimić Urša - Wetch Pomočnici: Pugelj Oja, Vehovar Maruša (nekdanji pomočniki: Špindler Katja in Vidnjevič Tin) Člani: Casagrande Oliver, Čepon Kari, Erjavec Rok, Harter Jan, Hlebec Marko, Kerševan Ana, Kogoj Nal, Opaškar Tin, Repše Anže, Šindič Gašper, Udovč Inja Leto ustanovitve: 2009 Največji dosežek: Doseženo 1. mesto na Žaboboju v svoji kategoriji, 2. najboljši med vsemi MČ-ji. O nas: Orli smo zelo navihan in energičen vod, ki ima željo po spoznavanju novih in zanimivih taborniških znanj. Redno obiskujemo tako rodove, kot tudi MZT akcije, vsi pa se najraje poleti odpravimo na naš tabor ob Kolpi. Ne glede na to, da obiskujemo različne osnovne šole, se med seboj zelo dobro razumemo.

FENIKSI

Vodnik: Maša Škof (2008-2010 Vid Lenassi) Člani: Luka Erjavec, Ajdina Marija Kreslin, Hana Huth Lukšič, Lara Majerle, Nina Majerle, Katja Novak, Vito Osvald, Inja Peciga, Zarja Šebenik, Nika Šmic, Klemen Šubic Leto ustanovitve: 2008 Največji dosežek: Osvojeno 4. Mesto na Žaboboju, visoka udeležba na izletih, medsebojno sodelovanje na sestankih in na akcijah. O nas: Feniksi smo nadebuden in vedoželjen vod, ki je skupaj že kar nekaj časa. Radi spoznavamo nove reči, se česa naučimo in se ob tem zabavamo ter se udeležujemo taborniških akcij. Še posebej radi imamo tiste, ki se odvijajo v naravi. Na sestankih najraje postavljamo bivak ali trinožnik, se učimo preživetja v naravi in delamo vozle. Če smo na sestanku pridni in ne nagajamo, pa se na koncu lahko še igramo. Najrajši imamo igro mafija.

DUHCI

Vodnica: Eva Škofic Pomočnik: Jakob Škerl Člani: Anže Biček, Tomaž Jurkovič, Žiga Kralj, Janže Križaj, Adam Matovič, Jaša Savnik, Adam Škulj, Viktor Štrumbelj, Tim Terzer, Jakob Tor Vurnik; Leto ustanovitve: september 2010 Največji dosežek: 5. mesto na državnem mnogoboju 2012 - 83% točk, 1.mesto na Žaboboju 2012 (najboljši med vsemi kategorijami). O nas: Fantje so pravi taborniki - vedri, pogumni, prijazni, predvsem pa vedoželjni. Na sestankih se sicer najraje igrajo, vendar poleg tega vsi z veseljem osvajajo veščine in nova znanja. Njihova največja želja je, da bi spet odšli na državni mnogoboj in tam pokazali vse, kar znajo.

ZAJCKI

Vodnica: Katja Špindler Člani: Luka Tomšič, Nik Šuster, Una Ljubin, Lucija Ana Pfeifer, Anet Monell Šinkovec, Lena Kogoj, Maj Veselič; na taboru: Mia Dimic Leto ustanovitve: 2007 Največji dosežek : Vodov izlet na Zaplano. O nas: Smo luškani, navihani in nagajivi. Radi se učimo novih taborniških znanj. Najbolj pri srcu pa nam je še vedno dobro, staro kurjenje ognja.

VIKINGI

Vodnik: Maj Straus Člani: Urša Belič, Aljaž Gregorič, Jakob Hribernik, Anja Hubad, Pia Platiše, Keja Kim Savič, Žak Šinkovec Leto ustanovitve: 2010 Največji dosežek: Zelo dobro smo se odrezali na letošnji Fotoorientaciji. O nas: Vikingi so zelo vedoželjni in se radi zabavajo. Včasih so celo malo preveč živahni, vendar so se vedno sposobni umiriti in pridno delati/usvajati taborniška znanja. Najraje se igrajo mafijo, zelo dobri so pa v skici terena.

JEŽKI

Vodnica: Tadeja Rome Pomočnica: Maša Belič Člani: Maja Aničin, Vita Balmazović, Nika Kuharič, Nina Kuharič, Tjaša Kuharič, Karmen Majcenovič Potnik, Andrija Mihailović, Alja Orehek, Nejc Peciga, Celine Škerl, Nejc Vrčon Zupan. Leto ustanovitve: 2004 Največji dosežek: Žaboboj 2009 - 1. mesto v kategoriji mlajši MČ-ji. O nas: Ježke sestavljajo zanimiva, zabavna, pametna, včasih nekoliko neutrudna druščina deklet in fantov. V sodobnem svetu elektronike in naravi se dobro znajdejo, če le hočejo, postavijo odličen bivak, pripravijo ogenj in skuhajo obrok, da nihče ni lačen. Vse bolj se znajdejo tudi s karto in kompasom, za nekatere pa je celo izdelava različnih skic mala malica. Seveda jim ne manjka nagajivosti in prebrisanosti, s čimer vodnico in pomočnico nemalokrat nasmejijo.

RISI

Vodnica: Mia Straus Pomočnik: Žan Zavodnik Člani: Neža Avbelj, Nej Fajon, Martin Horvat, Marcel Mauhar, Tina Mladenovič, Tristan Ng’inja, Lev Ogrin, Jon Opaškar, Jurij Pfeifer, Aljaž Pohlin, Kaja Šaver, Martin Štrumbelj Leto ustanovitve: 2007 Največji dosežek: 2. mesto na Žaboboju 2011, 3. mesto na Žaboboju 2012 O nas: Risi smo zelo živahen in vesel vod. Druži nas navdušenje nad različnimi taborniškimi akcijami, želja po kurjenju ognja in rezljanju z našimi žepnimi nožki. Če na sestanku pridno sodelujemo in naredimo vse vozle tako kot je treba, vedno ostane čas še za naš najljubši del taborništva - sproščeno druženje in igro (sploh »mafijo«).

VEVERICE

Vodnica: Irena Rojko Člani: Nadiža Dimic, Lana Erjavc, Andraž Jelinčič, Jure Golobič, Nejc Suban, Martin Simčič,Tina Tomšič, Maša Troha, Ajda Veselič, Nika Vidnjevič, Neja Vrtovec Leto ustanovitve: 2004 Največji dosežek: Zmagujemo na Žabobojih in bili smo že na svoji prvi mednarodni akciji Techuani! O nas: Znano je, da radi jemo in nismo izbirčni glede hrane. Smo dolgotrajni, čudni, glasni, odštekani, zakon. Ženskemu delu voda so najbolj všeč Tigri in upravičeno sumimo tudi obratno. Janezi so tudi OK. Naši fantje pa še izbirajo.

JANEZI

Vodnik: Janez Kumše Pomočnik: Žiga Vičič Člani: Jakob Blatnik, Maj Vogrinčič, Timotej Lenič, Žiga Spreitzer, Žak Pugelj, Cešek David, Gašper Spreitzer, Andraž Dražumerič, Maks Rogič, Mark Weixler Leto ustanovitve: 2010 Največji dosežek: Zlata puščica 2011 (GG - 1. in 2. mesto, MČ - 1. mesto), Zlata puščica 2012 (GG - 3. mesto), GG race 2012 (3. mesto) O nas: Trenutno so Janezi edina oddaljena enota Rodu Bičkova skala. Vodova srečanja potekajo na Lavrici, kjer so fantje tudi doma. Poznani so kot nagajivi, simpatični in skoraj neustrašni taborniki, ki so v zadnjih dveh letih postali nepogrešljiv del vsake akcije.

TIGRI

Vodnica: Klara Casagrande Člani: Žiga Hubad, Martin Jurkovič, Mark Kravos, Max Marolt, Izidor Straus, Luka Škrlep, Dino Urukalo, Tina Vertačnik Leto ustanovitve: 2008 Največji dosežek: 1. mesto na Žaboboju 2012, 2. mesto na tekmovanju Glas svobodne Jelovice 2012, 3. mesto GG Race 2012. O nas: Tigri smo ponosni vod sedmih fantov in enega dekleta. Radi osvajamo nova znanja in dosegamo dobre rezultate na tekmovanjih, se zafrkavamo in doživljamo nepozabne trenutke s taborniki.

PUKO

Vodnika: Lucija Rojko in Matej Radinja Člani: Maša Belič, Žan Car, Nejla Kambič, Klara Orehek, Oja Pugelj, Maj Straus, Jakob Škerl, Maša Škof, Nina Štefe, Maruša Vehovar, Žiga Vičič, Tin Vidnjevič, Aja Vogrinčič, Žan Zavodnik, Luka Žepič Leto ustanovitve: 2004 - Levčki (2006 preimenovali v Pume), 2003 - Delfinčki (2005 preimenovali v Kosovirje, skupaj 2012 združeni v PP klub PuKo. Največji dosežek: Združitev vodov in tako začetek novega PP kluba. O nas: V večini smo živahni 15 in 16 letniki, ki preprosto obožujemo tabornike. Naši sestanki so po navadi sestavljeni iz zabavnega in manj zabavnega dela, kot smo jih poimenovali. Na ‘’manj zabavnem’’ delu sestanka se ponavadi kaj učimo, vadimo orientacijo, topografijo, Morsejevo abecedo; na zabavnem delu pa krepimo vodov duh in kujemo prihodnje avanture. Vsi zelo radi hodimo na taborniška tekmovanja, na katerih se včasih odrežemo dobro, včasih pa si rečemo: ”Pa bo drugič bolje!”

KLUB PP, RR, GRcE

Načelnik: Primož Venišnik – Veno (2010-2012 Robert Tell - Šmeki) Člani: Klara Casagrande , Urša Dimić, Mia Straus, Eva Škofic; Miha Blatnik - Hery, Žiga Hrovat, Mateja Konc, Matej Radinja, Irena Rojko, Lucija Rojko, Tadeja Rome, Živa Strniša; Nives Aljančič , Alenka Brajnik, Jaka Fortuna - Jack, Jaka GabrovšekGustl, Mojca Galun, Matej Gnidovec - Čebela, Stanka Grebenc, Marjan Hrovat, Nejc Janež - Nejček, Mateja Justin-Sova, Janez Kumše, Olja Pleš, Tanja Pleš, Urša Schwarzmann, Robert Tell - Šmeki, Katja Vučko Leto ustanovitve: 2010 O nas: Delovanje kluba je usmerjeno k druženju in motiviranju tako aktivih kot neaktivnih članov RBS. Tako skrbimo, da ostanejo bivši člani v stiku z taborništvom samim in aktualnimi dogajanji v našem rodu. To je pomembno tako za njih kot za naš rod. Preko tega namreč ohranjamo stik z generacijami, ki niso več tako aktivne, še vedno pa čutijo globoko pripadnost taborništvu in so vedno pripravljene pomagati, ko je pomoč potrebna.

RODOVA UPRAVA

Člani rodove uprave Starešina rodu: Janez Kumše Načelnica rodu: Tadeja Rome - Tadi Načelnica družine medvedkov in čebelic: Urša Dimić - Wetch Načelnica družine gozdovnikov in gozdovnic: Mia Straus Načelnik kluba raziskovalcev, raziskovalk in grč: Primož Venišnik - Veno Gospodar: Miha Blatnik - Heri Blagajnik: Matej Radinja - Radi Člani rodove uprave: Jaka Fortuna – Jack, Irena Rojko, Robert Tell - Šmeki Člani nadzornega odbora: Stanka Grebenc, Matej Gnidovec - Čebela, Marjan Hrovat Člani disciplinske komisije: Mateja Justin - Sova, Olja Štelekar Pleš, Mateja Šušteršič Dimic

ROMAN MLAKAR

Bickova skala je bila spoceta na taborjenju ob Sori

To, kar je za skavte po svetu Baden Powell, je za Bičkovce naš Roman. Eden prvih tabornikov za Bežigradom, naš ustanovni član in dolga leta gonilna sila rodu. Še danes se drži načela »z naravo k novemu človeku«. Bil si eden izmed prvih Bežigrajčanov, ki so začeli s taborništvom. Kako da si se odločil za taborništvo? Res je, če že ne prvi, drugi zagotovo. Ne spominjam se kdaj se je osnovala družina v Tomačevem. Vem le, da ni živela dolgo. Vključila se je v RBS, potem pa kmalu prenehala z delovanjem. O gozdovnikih mi je pripovedoval moj oče, Srečko Mlakar, ki je bil sam gozdovnik pred 2. svetovno vojno. Poznal je Hinka Pajerja, Črtomira Zorca, Branimirja Kozinca in Franja Klojčnika. Vsi našteti ter nekaj nekdanjih skavtov, zlasti Živko in Franica Lovše, so bili zametek nove organizacije, ki si je na 1. redni skupščini, 13.1.1952, nadela ime ZDRUŽENJE TABORNIKOV SLOVENIJE. Bil si tudi udeleženec prvega vodniškega tečaja v zgodovini taborništva.

Roman Mlakar

Res je. Bil sem na prvem tečaju za vodnike, ki ga je organizirala Starešinska uprava ZTS, avgusta 1951. Tečaj je vodil in na njem predaval Živko Lovše, v pomoč pa mu je bil Rudi Wölle, ki je občasno prihajal iz Ljubljane. Točnega števila udeležencev se ne spominjam. Ocenjujem, da nas je bilo okoli 40 - večina iz Ljubljane ter nekaj iz bližnjih krajev. Taborili smo v Ribčevem lazu, v Bohinju, na tabornem prostoru, kjer so nekdaj taborili mariborski skavti. Razumljivo je, da sta imela predavatelja precej težav, ker smo bili popolni novinci. Za nas je bilo vse novo. Seznaniti sta nas morala z najosnovnejšimi pojmi, načinom bivanja v naravi, marsikdo je prvič videl šotor, pograd, slamarico, latrino i.t.d. Sam sem imel nekaj izkušenj s tabora v Iškem vintgarju, ki ga je pred mesecem dni, po gozdovniških pravilih, vodil Hinko Pajer.

Znano je, da smo bili Bičkovci prvi dve leti sestavni del Zmajevega rodu, kateri je dobil ime prav na tvoj predlog. Formalno gledano Bičkovcev pred 8.3.1953 ni bilo. 3.7.1951 sem se včlanil v ZTS na Starešinski upravi, kjer sem dobil podrobne informacije za organiziranje voda in kasneje družine. Takrat tudi Zmajevega rodu ni bilo. Vabilo na sestanek » zaradi izvedbe priprav za ustanovni občni zbor ljubljanskega rodu ZTS« sem prejel 6.9.1951, sestanek je bil 10.9.1951. Zmajev rod pa je bil ustanovljen 4.11.1951. Ob ustanovitvi Zmajevega rodu je bilo v Ljubljani približno 400 tabornikov. Načelo tabornikov, da vzgajajo ljudi v in za naravo je imelo velik odmev. Bili smo prvi po drugi svetovni vojni, takrat še za železno zaveso, ki smo ponudili nekaj novega, zanimivega in vzgojnega za mlade. Vžgalo je in organizacija se je hitro širila - tudi za Bežigradom. Poleg dveh obstoječih družin, Planika iz Tomačevega in Sivi grizli, ki je delovala na 8. državni gimnaziji, se je po taborjenju v vasi Sora pri Medvodah, organizirala tudi družina Bobri. Kdaj se je prvič začela pojavljati zamisel in potreba po ustanovitvi rodu za Bežigradom?

Taborno vodstvo naselja Triglav

Tabor ob Sori je bil pod okriljem Mestnega pionirskega sveta Ljubljana, udeleženci pa so bili v pretežni večini telovadci TVD Partizan – Bežigrad. Taborniki smo bili strokovna pomoč. Tabor je vodil Pavel Lešnjak, ki je kasneje prešel v naše vrste in bil eden od pobudnikov za ustanovitev novega rodu, rodu Bičkove skale. Zaradi tega menim, da je bila Bičkova skala spočeta na taborjenju ob Sori. Kako so potekale priprave na ustanovitev? Večjih zapletov ob ustanovitvi rodu ni bilo. Naraščanje članstva je zahtevalo širitev organizacije. Poleg naštetih treh družin in kluba Hrast, ki se je formiral iz pripravljalnega odbora, so interes pokazale še družine iz Šiške in Šentvida. Kmalu nas je bilo 350 in pogoj za formiranje rodu je bil izpolnjen. Ustanovno listino nas je podpisalo 12 članov, od katerih 2 zaradi mladoletnosti nista imela volilne pravice. Listina je bila vseeno veljavna, ker je zadoščalo 10 podpisov državljanov z volilno pravico. To je bil edini zaplet, ki se ga spominjam. Po spominu ocenjujem, da nas je bilo na ustanovnem občnem zboru med 40 in 50, skupaj z delegati posameznih družin.

Ustanovni zbor je bil 8. marca v osnovni šoli ob Vodovodni cesti. Zanimiva je tudi zgodba z našim imenom. Kako smo sploh dobili ime po Bičkovi skali? Zanimivo je, da pripravljalni odbor ni prišel na ustanovni zbor s predlogom imena za novi rod. K razpravi o imenu se je oglasil tudi Stanislav Novak –Vojko, ko se je razprava že dodobra razvnela in na njegov značilen način, bil je namreč novinar, zelo slikovito opisal krvavo bitko za obrambo Dražgoš, dne 9.1.1942. Vse prisotne je pripoved prevzela. Nastala je tišina. Nato je Vojko nadaljeval: «Predlagam, da se rod imenuje po Bičkovi skali«. Zaploskali smo, dvig rok je bil zgolj formalnost. Bičkovci smo obiskali Bičkovo skalo nad Dražgošami dober mesec po ustanovitvi. Verjetno je bil to prvi izlet novega rodu?

Taborovodja z najmlajšimi na taboru v Mozirju

Še na občnem zboru smo se odločili, da obiščemo simbol našega rodu naslednji mesec in 26.4.1953 smo se napotili v Dražgoše. Bilo nas je 196. Na travniku pod Bičkovo skalo smo zakurili ogenj, zatem so taborniki, ki so pred kratkim položili 1. izpit, dali svojo obljubo. Starešina Leopold Babšek je imel slavnostni govor, taborniki, ki smo bili tudi tamburaši pa smo zaigrali nekaj skladb. Odpravili smo se na vrh skale in položili venec. Od takrat Bičkovci hodimo k Bičkovi skali vsako leto, organizirano ali ne.

Bil si taborovodja našega prvega tabora leta 1953. Prvi tabor Bičkove skale pod taborniško zastavo je bil ob gradu Visoko, na Tavčarjevi domačiji, v Poljanski dolini. Starešina je bil Pavle Lešnjak, taborovodja pa jaz. Janez Škrk je celil naše rane, imena kuharice pa se ne spomnim. Bilo nas je okoli 40. Posebnost tega tabora so bile čebelice, stare med 6 in 7 let. Vsaka od njih je imela svojega skrbnika, za katerega je vedela, da ji je na razpolago 24 ur. Nemalokrat se je, sredi noči, zaslišalo:«Džoni lulat« in Džoni je vstal in jo pospremil do latrine. Tudi ostali iz tabornega vodstva smo imeli take in podobne dogodivščine. Obiskali so nas naši najvišji funkcionarji, dr. Jože Potrč ter Živko in Franica Lovše. Z ureditvijo tabora in programom so bili zadovoljni in nam izrazili svoje priznanje, zlasti za skrb za čebelice, ki so takrat prvič taborile, z nami. Kakšna je bila prva leta organiziranost rodu? Kar zadeva število članov, vodov in družin skozi čas je pretežko vprašanje. Časovna odmaknjenost je to izbrisala iz spomina. Sestankovali smo v glavnem po stanovanjih, običajno pri predsedniku odbora. Nekaj let smo imeli v uporabi manjši prostor v šoli Vita Kraigherja. Od konca 1975 imamo Bičkovci svoj dom ob Slovenčevi cesti. Že leto po ustanovitvi smo bili Bičkovci ena boljših enot združenja tabornikov Slovenije. V znak priznanja smo zastopali ZTS na mednarodnem taborjenju v Avstriji. Tam smo Bičkovci vodili Jugoslovansko naselje Triglav. Na avstrijskem Koroškem, ob Müllstättskem jezeru, v vasi Döbriach, je bil taborni prostor, ki se imenuje Internationale Rote Falken Republic. 1954. leta sta dobili Združenje tabornikov Slovenije in Zveza pionirjev Slovenije vabilo za

taborjenje. Združenje je delegiralo nas, Bičkovo skalo, Zveza pionirjev pa organizacijsko enoto pionirjev iz Slovenj Gradca. Taborili smo pod državno zastavo in tako predstavljali mladino Jugoslavije. Naše naselje se je imenovalo TRIGLAV. Vodili smo ga: Leopold Babšek - starešina: Roman Mlakar - taborovodja: Janez Škrk namestnik taborovodje: Lovro Godec - gospodar in Marta Zagrajšek - tajnica. Taborili smo 9. – 30. avgusta 1954. Vseh skupaj nas je bilo, po moji oceni, med 50 in 60. Aktivni smo bili tudi na 2. zletu ZTJ na Palah pri Sarajevu. II. Zlet taborniških organizacij Jugoslavije je bil na Palah, blizu Sarajeva, 7. – 16. avgusta 1957. Posamezna republiška organizacija je vodila eno ali dve naselji. V naselju so bivali taborniki oziroma izvidjači iz vseh republik, s tem, da je bila večina udeležencev naselja iz tiste republike iz katere je bilo vodstvo. Slovenija je vodila dvoje naselij in sicer »Pohorski bataljon« in »Rog«. Vodstvo naselja ROG: Starešina naselja: Gustav Guzej, Rod Dobre volje Načelnik: Marjan Rant, Rod stražnih ognjev, Kranj Namestnik načelnika: Jurij Kunaver, Zmajev rod Od Bičkovcev smo bili imenovani v vodstvo naselja: Ref. za splošne zadeve: Roman Mlakar Ref za materialno poslovanje: Marjan Krevelj Ref. za tekmovanja: Dušan Brajnik Naselje ROG je štelo 256 tabornikov in 87 šotorov, od tega 20 Bičkovcev s 7 šotori. Potovali smo na relaciji Ljubljana - Reka z vlakom, nato z ladjo do Dubrovnika. Od tam smo pot nadaljevali z vlakom do Sarajeva in z ozkotirno železnico do Pal. Potovali smo približno 60 ur v eno smer. Vrnili smo se po suhem, na relaciji Pale - Sarajevo – Zagreb – Ljubljana. Pot je trajala 24 ur. Kaj ti je takrat pomenilo taborništvo in kaj ti sedaj?

Roman Mlakar, Franica in Živko Lovše v Mozirju

Ne samo meni, ampak vsem, ki jim je naše geslo »z naravo k novemu človeku« moto življenja, taborniška organizacija veliko pomeni. Kako si spremljal razvoj rodu vsa ta leta? Razvoj rodu primerjam z razvojem mojega otroka. V začetku je bila moja pomoč nujno potrebna, prišla so leta, ko so bili potrebni le nasveti. Danes je moj otrok odrasel, samostojen in ima svojo družino. Vnučki so mi v veliko veselje. Ali si si takrat predstavljal, da bomo Bičkovci tako uspešni in da bomo delovali vse do danes? Če bi takrat, ko smo ustanavljali ZTS in malo kasneje RBS, podvomil v smiselnost organizacije, me ne bi bilo zraven. Bi še kaj sporočil sedanjim generacijam Bičkovcev? In kaj naj sporočim sedanji in bodočim generacijam? S prirodo k novemu človeku! Robert Tell - Šmeki

1951 Prvi tabor v Iškem vintgarju, kjer so bili med udeleženci trije kasnejši ustanovni člani rodu

1952 Taborenje ob Sori kjer je bil spočet rod Bičkova skala

1953 Prvi izlet na Bičkovo skalo Klub Hrast 1953 Taborovodja prvega taborjenja Roman Mlakar Visoko v Poljanski dolini

1953 Prvi izlet na Bičkovo skalo

1954 Pred odhodom v Dobriach

1954 Zbiljsko jezero

1954 Zbor tabornikov na 2. zletu ZTS

1955 Jutranja telovadba na taboru v Fiesi

1954 Zbor tabornikov na 2. zletu ZTS Ostrožje pri Celju

1957 Bičkovci prikolesarili na Bled

1957 Zlet SIJ na Palah 1956 Tabor Mozirje, Roman Mlakar v krogu najmlajših

1956 Bičkovci ob dnevu pomladi

1957 Kolesarski izlet v dom Jeklarjev na Planini pod golico

1955 Taborniki Staničeve 8 in 10 na taboru v Fiesi

1962 Zimski izlet na Dražgoše

1963 Obisk Bičkove skale

1961 Pohod ob žici okupirane Ljubljane

1962 republiško tekmovanje v Strugi

1964 Pohod na Dražgoše

1965 sosed Četrnak nam je na Gorjušah nažagal drva

1969 Izlet na Gorjuše

1967 Izlet na Bičkovo skalo 1968 Sevnica, Prvo taborenje MČ

1968 Vodje smučarskega tečaja MČ na Gorjušah

1969 Občni zbor v KS Stožice

1969 Pohod ob žici

1968 Tekmovanje za značko Živka Lovšeta

1969 Proslava za 8.marec v KSS Stožice

1970 Zimovanje na Gorjušah

1970 Izlet v Pele pri Borovnici

1969 Stane Fortuna

1971 Zbor pred akcijo Na Ul. Pohorskega bataljona 10

1972 Obisk maršala Tita v Kumrovcu 1973 Izlet na Polževo

1974 Koncert Slovenskega okteta za Bičkovo skalo. OŠ France Bevk 1972 Majda Šica Sever z enim od svojih članov

1974 Obisk maršala Tita na Brdu pri Kranju

1974 Bičkovci v Gozdni šoli Bohinj

1975 Ko zarine bager v smeti...

1984 Tabor v Bohinju

1975 .. nastane taborniški dom Črički

1976 Občni zbor v KSS Stožice

1983 Klubovci se odpravljajo na pot

1989 Pohodni tabor Skrad

1988 Tabor na Žagi

1990 Tabor na Žagi

1991 Kljub temu da je tabor zaradi vojne odpadel, so nekateri odšli taboriti, Bohinj

1993 Praznovanje 40 - letnice Tabor Žaga

1991 Prvi posvet vodstva RBS v državi Slovenija

1992 Bičkovci smo organizirali svoj vodniški tečaj

1993 Pohodni tabor Žaga

1994 Zimovanje na Kumu

1996 Zimovanje na Podstenah

1995 Udeležili smo se Svetovnega skavtskega zleta na Nizozemskem

1997 Izlet družine Kojoti na slovensko Primorje

1997 Butnskale v Velenju na 1. slovenskem Zletu

2000 Izlet na Travno goro

1997 Rodova orientacija Rašica

1998 Zimovanje na Mrzlici

1999 Bičkovci na potepu po Evropi. Europe Watch Out

2001 Bičkovci na Močnih ukanah

2002 Nošenje kanuja na taboru

2003 Zimski pohod Paški kozjak

2003 50 - letnica Vodniki s svojo točko

2003 Izlet na Geoss

2003 50-letnica

2004 Zimovanje na Goški ravani

2005 Na Bičkovi skali

2007 Tabor Mirtoviči na Kolpi

2007 Izlet Zverin na Nizozemsko in Belgijo

2007 Del predhodnice

2008 Vesela srečanja

2008 Bičkovci na izletu po Balkanu

2008 55-letnica Livada

2008 Prvi zbor pred hišico

2008 Rodova kolekcija kril

2009 Odhod na jesenovanje

2009 Prvi maj

2009 Bičkovci na zletu v Prekmurju

2009 Prvi piknik Bičkovcev po srcu

fot f fo ot o to S in ini nii n foto Sini

2009 Spust po Ljubljanici

2010 Spust po Ljubljanici

2010 Prejeli smo nagrado Skavt Peter za odlično izveden SPL 2010 Bičkovci na pohodu Pasja Ravan - Dražgoše

2010 Zbor na taboru Mirtoviči ob Kolpi

2010 Torto smo dobili za osvojitev nagrade Skavta Petra

2011 Bičkovci smo obiskali Svetovni skavtski zlet na Švedskem

2011 Izlet Kluba PP RR Grče v Mozirje

2011 Bičkovci na Svetovnem skavtskem zletu na Švedskem 2011 Bičkovci smo zmagovali na Zlati puščici

2011 Na Bičkovi skali se nas je zbralo več kot 180

2011 Vesela srečanja za Bežigradom

2011 Posvet v Kranjski Gori 2011 Zbor na taboru Mirtoviči na Kolpi

2012 Rodov izlet na Osankarico

2013 Motivacijski vikend v Pliskovici

spust SKOZI CAS

Akcija "Spust po Ljubljanici" ima za seboj večletno tradicijo, saj jo letos organiziramo že petnajstič. Zamisel se je rodila leta 1987, ko smo po nekakšnem vzoru akcije "Kanu ščuka zlet" (sedaj Ščukanujanje) na Cerkniškem jezeru, nekaj posebnega hoteli napraviti tudi na Ljubljanici. Tako je leta 1988 Spust prvič zaživel v organizaciji odreda Posavski kurirji. Seveda na reki klasične orientacije ni bilo, vendar pa je bilo v tekmovanje poleg hitrostne etape vpletenih še nekaj spretnostnih veščin in poznavanja Ljubljanice. Udeležba je bila na začetku majhna, posadk pa je bilo vsako leto več in prav to nas je vodilo k boljši organiziranosti in večji promociji same akcije. Tudi ekipa se je okrepila s svežimi idejami tabornikov rodu Bičkova skala (saj se je odred Posavski kurirji priključil Bičkovcem), ki so na večini preteklih Spustov kot tekmovalci nabirali praktične izkušnje s proge. Tako je Spust leta 1992 dobil novo podobo. Veliko različnih sponzorjev, kanu za glavno nagrado, družabni piknik po akciji in vključevanje medijev so botrovali k večji udeležbi posadk, ob progi pa niso manjkali niti gledalci. Vključitev "Ekofore" je pomenila širitev akcije v bolj ekološke vode (prve takšne med taborniki), saj se v kanujih na cilj vedno pripelje prav pisan svet smeti. Vrhunec je Spust doživel leta 1993, ko se je akcije udeležilo kar 38 posadk, imeli smo plavajočo radijsko ekipo RGL, v živo smo se javljali na Valu 202, na Kanalu A smo imeli polurno reportažo, na TV Slovenija so o njej poročali na TV Dnevniku, o nas so poročali vsi večji tiskani mediji. Ker pa je tistega leta Ljubljana praznovala 850 let prve omembe mesta, smo v sklopu praznovanja priredili tudi skupinski nočni spust v staro Ljubljano z baklami in z lampijoni okrašenimi čolni. Z menjavo genaracij v rodu ter pomanjkanjem organizatorjev smo se po Spustu leta 1997 zavestno odločili, da bomo naredili kratek premor za leto ali dve. Toda ta kratek čas je trajal celih devet let. Odločno preveč.

V začetku novega tisočletja smo se večkrat pogovarjali, da bi oživitev Spusta po Ljubljanici v taborništvo prinesla nekaj svežine. Tekmovanja, kjer so se taborniki merili v veslaških spretnostih in orientaciji na vodi, so namreč ugasnila konec 90ih let. Imeli smo ideje in želje, manjkala pa nam je vžigalna vrvica. Pozimi leta 2006 so nas presenetili taborniki Rodu Tršati tur, ki so predlagali, da bi spomladi istega leta soorganizirali Spust. To priložnost smo zaradi polnega koledarja žal izpustili, zato so akcijo po skoraj desetih letih obudili in vpeljali prav oni. Naslednji dve leti smo precej uspešno sodelovali. Leta 2009, po dvanajstih letih, pa smo Spust zopet prevzeli na lastna pleča in si obljubili, da ga ne bomo opustili, vse dokler bo med taborniki zanj dovolj zanimanja. Osvežili smo ga z novo grafično podobo, novo spletno stranjo, s prepletanjem preteklih in novih nalog, z biltenom ter s povečanim nagradnim skladom. Prav tako smo cilj in nekatere naloge prestavili v center Ljubljane, saj smo želeli taborništvo in naš rod še bolj predstaviti Ljubljančankam in Ljubljančanom. Letošnji Spust bo tako jubilejen, že osemnajsti v zadnjih 25 letih.

CRI CRI SKOZI CAS

Glasilo Čri-Čri je bilten Bičkovcev že mnogo let. Sprva je izhajal kot glasilo čete Črički, kasneje pa je prerasel v vsebičkovsko glasilo. Za njegovo rojstvo se šteje leto 1973, čeprav je bilten izhajal že prej, vendar v takšnem obsegu (5 izvodov), da ni dosegel niti vseh vodnikov, kaj šele članov. Izhaja po navdihu posameznikov, zato je včasih med posameznima številkama tudi par let premora. Pa vendarle je Čri Čri unikaten pogled na dogajanje v rodu, ki ne bo nikoli zamrl. Bičkovci pa smo posebni tudi po štetju Čri Čri-ja. Verjetno smo edini v Sloveniji, ki imamo kar tri biltene s številko 1. Prvič je bilo normalno, da smo jo poimenovali 1. Ko smo jo drugič poimenovali s številko 1, smo si rekli: »Nova država - novo štetje.«. Tretjič pa je bil razlog za tako poimenovanje ta, da nihče več ni vedel za katero zaporedno številko naj bi sploh šlo. Čri - Čri številka 14 je namreč izšel v zelo omejeni nakladi ter šele v tretjem poizkusu. Pred tem sta bila narejena kar dva osnutka zanj (v različnem obdobju) in nikoli izdana. Taki pač smo Bičkovci. Do sedaj smo izdali še mnogo drugih priložnostnih biltenov. Obstajajo vodova in družinska glasila ter glasila raznih rodovih odprav ter bilteni ob obletnicah.

SPU LJUB ST PO LJAN ICI

Izre dni Čri-č Gla ri ob 15 silo . rod spustu u Bič kova po Ljub ljan ska ici la

hisica

V PRIHODNOSTI

V taborniškem Rodu Bičkova Skala že 60 let gojimo in razvijamo taborniški duh sredi urbanega okolja. Skozi več generacij otrok, mladih in mladih po srcu krepimo zdrav in odgovoren odnos do soljudi, narave in okolja na sploh. Taborništvo je naš način življenja. Pomeni kvalitetno preživljanje prostega časa. Pomeni potešitev vseživljenjske vedoželjnosti. Pomeni pridobivanje novih znanj in kompetenc ter krepitev socialnih veščin in s tem tudi usposabljanje za polno življenje. Prvi taborniški dom v Ljubljani - dom Črički je zrasel daljnega leta 1975 s finančno pomočjo takratnega Slovenskega okteta, podjetja Jelovica ter občine Bežigrad in seveda s pomočjo delovnih rok Bičkovcev. Nastaja urbani taborniški center, ki: - bo prvi tak center v Sloveniji, - predstavlja vzorčno gradnjo pametne, pasivne, okolju in skupnosti prijazne hiše, - nudi prostor za aktivnosti našega društva in Mestne zveze tabornikov Ljubljana ter predstavlja izobraževalni center v okviru Zveze tabornikov Slovenije nacionalne skavtske organizacije, - različnim generacijam tabornikov iz vse Slovenije omogoča druženje in tako imenovana mednarodna bratenja, - omogoča mreženja, večja usposabljanja ter izobraževanja tudi sorodnim mladinskim organizacijam, - na način 'odprtih vrat' omogoča slovenskim tabornikom, da svoje bogate izkušnje, znanja, vrednote ter tudi ta projekt skozi taborniško doživljanje približajo širši j avnosti. V smeri realizacije smo storili že kar nekaj uspešnih korakov: - projekt ima jasno določene cilje in vizijo, - zbrana je petina sredstev vrednosti projekta, - sodeluje že nekaj relevantnih podjetij. K projektu želimo pritegniti več podjetij. Želimo promovirati kakovostno sodelovanje različnih panog v dobri, družbeno odgovorni družbi.

kdo JE kdo V 60 LETIH

Leto Starešina 1953 1954 1955 1956 1957 1958 1959 1960 1961 1962 1963 1964 1965 1966 1967 1968 1969 1970 1971 1972 1973 1974 1975 1976 1977 1978 1979 1980 1981 1982

Načelnik

Leto Starešina

Leopold BABŠEK Pavle LEŠNJAK Leopold BABŠEK Pavle LEŠNJAK Leopold BABŠEK Janez ŠKRK Živko LOVŠE Janez ŠKRK Boro MAČUS Janez HRIBAR Franica LOVŠE Jože OMERZU Franica LOVŠE Mitja VAVPETIČ Franica LOVŠE Mitja VAVPETIČ Franica LOVŠE Dušan BRAJNIK Franica LOVŠE Dušan BRAJNIK Janez ŠKRK Vlado GOLOB Janez ŠKRK Peter GABRIJELČIČ Martin GOLOB st. Vlado GOLOB Martin GOLOB st. Vlado GOLOB Roman MLAKAR Dušan HOČEVAR Vlado GOLOB Mojmir LEHRMAN Avgust Dušan BENKO STRAŽIŠAR Mojmir LEHRMAN Tomo PAVIČ Mojmir LEHRMAN Tine Krivic Pavle LEŠNJAK / Pavle LEŠNJAK / Majda SEVER Stane FORTUNA Majda SEVER Stane FORTUNA Majda SEVER Stane FORTUNA Lojze SEVER Polona KRESAL Rudi SMREKAR Gregor VISTER Rudi SMREKAR Izidor BAUS Rudi SMREKAR Jana KOLARIČ Stane FORTUNA Andrej STRAŽIŠAR Stane FORTUNA Tadej PUGELJ

1983 Stane FORTUNA Andrej STRAŽIŠAR 1984 Stane FORTUNA Marjan HROVAT 1985 Stane FORTUNA Ariana TOMAT 1986 Stane FORTUNA Sandi KAC 1987 Stane FORTUNA Sandi KAC 1988 Stane FORTUNA Sandi KAC 1989 Sandi KAC Nina GORŠIČ 1990 Matjaž DOLENC Sandi KAC 1991 ni podatkov Vojko HRENKO 1992 Vojko HRENKO Mateja ZALAR 1993 Vojko HRENKO Mateja ZALAR 1994 Matej GNIDOVEC Olja PLEŠ 1995 Matej GNIDOVEC Olja PLEŠ 1996 Matej GNIDOVEC Olja PLEŠ 1997 Matej GNIDOVEC Jaka FORTUNA 1998 Matej GNIDOVEC Robert TELL 1999 Matej GNIDOVEC Robert TELL 2000 Matej GNIDOVEC Maja ŠIRCA 2001 Jaka FORTUNA Maja ŠIRCA 2002 Jaka FORTUNA Maja ŠIRCA 2003 Jaka FORTUNA Janez KUMŠE 2004 Jaka FORTUNA Janez KUMŠE 2005 Jaka FORTUNA Janez KUMŠE 2006 Jaka FORTUNA Ada STELE 2007 Jaka FORTUNA Ada STELE 2008 Jaka FORTUNA Irena ROJKO 2009 Janez KUMŠE Irena ROJKO 2010 Janez KUMŠE Irena ROJKO 2011 Janez KUMŠE Tadeja ROME 2012 Janez KUMŠE Tadeja ROME

HVALA VAM! 42

Načelnik

60-LETNICA

Organizacijski odbor: Kumše Janez, predsednik, zadolžen za tehnični del Tell Robert - Šmeki, podpredsednik, zadolžen za programski del Galun Mojca, članica Vodje: Špindler Katja, MČ igra Rojko Irena, GG igra Radinja Matej, PP točka Rojko Lucija, PP točka Venišnik Primož - Veno, razstava oblačil Lipovž Urša - Lešn’k, razstava fotografij, zastavic Janež Nejc - Nejček, katering in tehnika Sodelujoči: Weilgoni Sašo - Pici, voditelj Brajnik Miha, voditelj Pevski zbor OŠ France Bevk MČ, GG in PP Rodu Bičkova skala Mlakar Roman, govornik, ustanovitelj RBS Kumše Janez, govornik, starešina RBS Jankovič Zoran, govornik, župan MOL Beočanin Tadej Beo, govornik, načelnik ZTS Manevski Nika, pevka Kreslin Vlado, pevec

CRI CRI Posebna izdaja ob 60-letnici

Izdal: Društvo tabornikov Rod Bičkova skala, Ulica Pohorskega bataljona 113/a, 1000 Ljubljana Glavni in odgovorni urednik: Robert Tell Šmeki Oblikovanje: Galun Mojca Izvodov: 350

Fotografije: arhiv RBS in arhivi Bičkovcev