9789612094775 by Založba Rokus Klett, d.o.o.

a. co m

zek za sploπno g zve im ni n a ov

de l

jig

ar n

MOLEKULE do CELICE

o zij

delovni zvezek str1-2

5/8/05, 8:59 AM

Helena PotoËnik ViËar Marina Dermastia

OD MOLEKULE DO CELICE Delovni zvezek za sploπno gimnazijo

a. co m

Helena Potočnik Vičar, dr. Marina Dermastia

Vse knjige založbe Rokus in dodatna gradiva

Recenzentke: dr. Jasna Dolenc Koce, Marjeta Dobravc prof. biol., Irena Perenič prof. biol. Jezikovni pregled in korekture: Tea Mejak Ilustracije: Marija Prelog Oblikovanje naslovnic in notranjih strani: Petra Korenjak Urednica: Jelka Pogačnik Likovno-grafična urednica: Elizabeta Jazbec Prelom: Petra Korenjak

jig

ar n

Izdala in založila: Založba Rokus d.o.o. Za založbo: Rok Kvaternik Glavni urednik: Vasja Kožuh Tisk: GORENJSKI TISK 1.izdaja: 1. natis Naklada: 5000 izvodov Ljubljana, maj 2005

Založba Rokus d.o.o. Stegne 9b 1000 Ljubljana Telefon: (01) 513 46 00 Telefaks: (01) 513 46 99 E-pošta: rokus@rokus.com www.rokus.com

delovni zvezek str1-2

dobite tudi na naslovu www.knjigarna.com

Delovni Zvezek Od molekule do celice je Strokovni svet RS za splošno izobraževanje potrdil kot delovni zvezek pri pouku biologije v 1. letniku gimnazij. © 2005 Založba Rokus d.o.o. Vse pravice pridržane. Brez pisnega dovoljenja založnika je prepovedano reproduciranje, distribuiranje, javna priobčitev, predelava ali druga uporaba avtorskega dela ali njegovih delov v kakršnem koli obsegu in postopku, kot tudi fotokopiranje, tiskanje ali shranitev v elektronski obliki. Tako ravnanje pomeni, razen v primerih od 46. do 57. člena o avtorskih in sorodnih pravicah, kršitev avtorske pravice. CIP - Kataložni zapis o publikaciji Narodna in univerzitetna knjižnica, Ljubljana 576.3(075.3) (076) POTOČNIK Vičar, Helena Od molekule do celice : Delovni zvezek za splošno gimnazijo / Helena Potočnik Vičar, Marina Dermastia ; [ilustracije Marija Prelog . - 1. izd., 1. natis. - Ljubljana : Rokus, 2005 ISBN 961-209-477-2 1. Dermastia, Marina 220132864

5/9/05, 7:16 PM

DOBRODO©LI V BIOLO©KEM LABORATORIJU

Razmiπljaj kot znanstvenik

jig

naloga 2.1 UPORABA SVETLOBNEGA MIKROSKOPA naloga 2.2 IZDELAVA MOKREGA PREPARATA naloga 2.3 PRIPRAVA OBARVANIH MIKROSKOPSKIH PREPARATOV

LABORATORIJSKO DELO 3

naloga 3.1 DOKAZOVANJE OGLJIKOVIH HIDRATOV naloga 3.2 PRIMERJAVA LASTNOSTI ŠKROBA IN CELULOZE naloga 3.3 DOKAZOVANJE BELJAKOVIN

LABORATORIJSKO DELO 4

45 48 51 54

Potovanje prek nevidnih meja

22 30 33

Spoznaj gradnike æivljenja

delovni zvezek str3-8

naloga 3.4 DOKAZOVANJE LIPIDOV naloga 3.5 NASIČENOST KEMIJSKIH VEZI IN TRDNOST MAŠČOB naloga 3.6 ANALIZA VZORCA ZNANEGA IZVORA naloga 3.7 ANALIZA VZORCA NEZNANEGA IZVORA

ar n

naloga 1.1 UPORABA ZNANSTVENE METODE PRI REŠEVANJU PROBLEMA

Odpri si vrata v svet majhnega

LABORATORIJSKO DELO 1

LABORATORIJSKO DELO 2

a. co m

VSEBINA

38 41

naloga 4.1 VPLIV MASE MOLEKUL NA HITROST DIFUZIJE naloga 4.2 IZBIRNA PREPUSTNOST MEMBRAN naloga 4.3 OSMOZA naloga 4.4 PLAZMOLIZA naloga 4.5 KAKO TEMPERATURNI STRES VPLIVA NA MEMBRANE

LABORATORIJSKO DELO 5

58 60 63 67 69

Encimi so biokatalizatorji 43

naloga 5.1 74 VPLIV TEMPERATURE NA AKTIVNOST ENCIMA KATEHOL-OKSIDAZE 3

5/9/05, 7:14 PM

Zmanjkalo je goriva — kaj pa zdaj?

LABORATORIJSKO DELO 7

83 86 88

Od sonËne svetlobe do ogljikovih hidratov

jig

naloga 7.1 KLOROPLASTI naloga 7.2 FOTOSINTETSKA BARVILA V ZELENIH LISTIH naloga 7.3 CO2 ZA FOTOSINTEZO V RASTLINO VSTOPA SKOZI REŽE naloga 7.4 MED FOTOSINTEZO SE SPROŠČA KISIK naloga 7.5 ŠKROB V LISTIH JE KAZALNIK STOPNJE FOTOSINTEZE naloga 7.6 ALI RASTLINE PORABLJAJO ALI SPROŠČAJO CO2? ALI MORDA OBOJE?

delovni zvezek str3-8

113

Æivljenje v nevidnem svetu

naloga 8.1 CIANOBAKTERIJE naloga 8.2 BAKTERIJE V JOGURTU naloga 8.3 SESTAVNI DELI RASTLINSKE CELICE NA NEOBARVANEM PREPARATU naloga 8.4 SESTAVNI DELI RASTLINSKE CELICE NA OBARVANIH PREPARATIH naloga 8.5 ZAŠČITNE CELICE V PLODOVIH HRUŠK naloga 8.6 ZALOŽNE SNOVI V CELICAH GOMOLJA KROMPIRJA naloga 8.7 CELICE USTNE SLUZNICE PRI ČLOVEKU naloga 8.8 CELICA PRAŽIVALI naloga 8.9 DOLOČITEV TIPA CELIC

ar n

naloga 6.1 CELIČNO DIHANJE POTEKA V VSEH EVKARIONTSKIH CELICAH V MITOHONDRIJIH naloga 6.2 MED CELIČNIM DIHANJEM NASTAJA CO2 naloga 6.3 METABOLIZEM GLIV KVASOVK naloga 6.4 DOKAZ PRODUKTOV VRENJA naloga 6.5 NAREDIMO VINO

LABORATORIJSKO DELO 8

a. co m

LABORATORIJSKO DELO 6

100

114 115 118

120

123 125 127 130 133

102

LABORATORIJSKO DELO 9 105 110

135

Iz ene dve naloga 9.1 136 CELIČNI CIKEL V CELICAH KORENINSKEGA VRŠIČKA ČEBULE naloga 9.2 139 PRIPRAVA MEČKANCA KORENINSKIH VRŠIČKOV BOBA naloga 9.3 142 KOLIKO ČASA TRAJAJO POSAMEZNE FAZE CELIČNEGA CIKLA

5/9/05, 7:14 PM

a. co m

DOBRODO©LI V BIOLO©KEM LABORATORIJU

Delovni zvezek, ki ga imaš pred seboj, je sestavni del učbeniškega kompleta Od molekule do celice. Poglavja v delovnem zvezku dopolnjujejo vsebine v učbeniku. Vključujejo več preprostih laboratorijskih del, s katerimi lahko preizkusiš in potrdiš nekatera spoznanja o živi celici, opisana v učbeniku. Pri praktičnem delu utrdiš svoje znanje, obenem pa imaš možnost za preizkušanje svojih lastnih idej.

ar n

Opazovanje

Pri teh nalogah po opisanih navodilih opazuješ določeno strukturo ali pojav. Namen teh poskusov je predstavitev pomembnih bioloških dognanj (na primer, da pri fotosintezi nastaja škrob), seznanitev z določenimi tehnikami (na primer s kromatografijo pri analizi rastlinskih fotosintetskih barvil), ravnanje s pripomočki (na primer z mikroskopom).

jig

○○○○ ○○○○ ○○○○

Nekatere naloge, opisane v delovnem zvezku izvajaš posamezno, nekatere pa v skupinah po 4 do 5 dijakov. Naloge so oblikovane tako, da jih zlahka opraviš v 90 minutah, za nekatere med njimi pa bo zadoščalo že 45 minut.

Praktična naloga

Praktične naloge so sestavljene kot majhni znanstveni poskusi, ki jih tudi v resnici izvedeš po vseh pravilih raziskovalnega dela. Čeprav so natančno načrtovane in te navodila zanje vodijo po korakih, pa zahtevajo kar nekaj tvojega lastnega razmišljanja pri načrtovanju naloge in interpretaciji rezultatov.

delovni zvezek str3-8

Raziskovanje Ta del obsega poskuse, ki jih, ob manjši pomoči učitelja, načrtuješ in izvedeš sam. Za raziskovanje so podana bolj splošna navodila, sama izvedba poskusa pa je odvisna od tvojih hipotez.

5/9/05, 7:14 PM

a. co m

○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ KAKO POTEKA LABORATORIJSKO DELO

ar n

Da ti bo delo v laboratoriju v veselje, da se ob njem čimveč naučiš in pridobiš pomembne izkušnje, upoštevaj nekaj osnovnih pravil: • Spoštuj pravila varnega dela v laboratoriju. • Nauči se uporabljati pripomočke in aparate. • Sledi navodilom za izvedbo.

○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ PRAVILA VARNOSTI V LABORATORIJU

jig

Obstajajo povsem splošna pravila, ki jih nikakor ne smeš kršiti: • V laboratoriju se gibamo počasi in previdno. • Po delu s kemikalijami ali ravnanju z biološkim materialom si temeljito umijemo roke s tekočo vodo in milom. • Kadar obstaja nevarnost poškodbe oči, uporabljamo zaščitna očala (npr. pri delu s korozivnimi, jedkimi, hlapnimi ali strupenimi kemikalijami) • Pazimo, da se steklovina in stekleni pripomočki ne razbijejo (skotalijo z miz, pri trkanju ali mešanju …) • Previdno ravnamo s skalpeli, britvicami. • Pazimo, da se ne opečemo pri delu z gorilnikom ali vročo vodo.

POZOR : Kadar pri nalogi obstaja kakršnakoli možnost poškodbe ali druga nevarnost, je na to še posebej opozorjeno z oznako in ikono!

delovni zvezek str3-8

5/9/05, 7:14 PM

a. co m

○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ UPORABA PRIPOMO»KOV

ar n

Pri svojem delu uporabljaš številne pripomočke in aparature; spoznaš različne metode in tehnike. Laboratorijska dela so oblikovana tako, da pri njihovi izvedbi čimbolje spoznaš določen pripomoček ali metodo. Znanje in veščine uporabiš tudi pri drugih laboratorijskih delih in v novih situacijah.

○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ NAVODILA

Pred začetkom laboratorijskega dela je priporočljivo, da pregledaš celotno poglavje; tako razumeš, kaj delaš, in si znaš organizirati delo.

jig

Navodila za potek laboratorijskega dela so zapisana po naslednjem načinu: • Našteti so cilji, ki jih z laboratorijskim delom želimo doseči. • Podana je kratka teoretična osnova za razumevanje nalog. • Kot izhodišče posamezne naloge so podani osnovni podatki ali osnovna vedenja, s pomočjo katerih postaviš hipotezo (kadar jo naloga zahteva). • Našteti so materiali in metode, ki jih pri nalogi potrebuješ. • Po korakih je razložena metoda, ki jo uporabiš. • Predviden je prostor, kamor zapišeš rezultate, pa tudi navodila, kako rezultate predstaviš. • Po izvedenem delu svoje rezultate komentiraš in jih tako osmisliš. Kot pomoč za pisanje razprave imaš nekaj izhodiščnih vprašanj.

delovni zvezek str3-8

5/9/05, 7:14 PM

a. co m ar n jig kn

delovni zvezek str3-8

5/9/05, 7:14 PM

a. co m

laboratorijsko delo

ar n

RAZMI©LJAJ KOT ZNANSTVENIK (Naloga za razumevanje vseh tematik, ki jih obravnava uËbenik)

jig

Cilji • Spoznati in razumeti osnovna načela znanstvene metode.

Znanstvena metoda je postopek zbiranja podatkov in testiranja idej. Z uporabo znanstvene metode raziskovalci s področja naravoslovja odgovarjajo na vprašanja o življenju in živih organizmih. Omenimo le nekatere: van Leeuvenhoek, Darwin, Pasteur, Mendel, Flemming, Watson in Crick. Kaj imajo skupnega ti veliki znanstveniki? Vsakega od njih je radovednost vodila, da se je načrtno ukvarjal z nekim vprašanjem, preizkušal ideje in končno prišel do odgovora, ki pomeni enega od temeljnih kamnov sodobne znanosti. Pri svojem delu so se ukvarjali z različnimi vprašanji in raziskovali različna področja, metoda pa je bila vsem njim, kakor tudi vsem drugim raziskovalcem, skupna. Tudi mi se bomo seznanili s to znanstveno metodo, saj gre za enoten postopek, ki vodi k cilju – rešitvi znanstvenega problema.

delovni zvezek 1,2

5/8/05, 9:02 AM

a. co m

Znanost se ukvarja z materialnim svetom, poskuša ugotoviti dejstva o njem in jih uvrstiti v predstavljive sheme – znanstvene teorije ali znanstvene zakone. Pri tem sledi pravilom znanstvene metode. PROBLEM - VPRA©ANJE

opazovanje

podatki

koliËinski (merljivi)

kakovostni (opisni)

HIPOTEZA (zaËasen odgovor)

napoved

TESTIRANJE (poskus)

priËakovan rezultat

ar n

nepriËakovan rezultat (nova hipoteza)

PROBLEM — VPRA©ANJE

jig

Vsako znanstveno raziskovanje se začne z vprašanjem, na katero želimo najti odgovor, ali z določitvijo problema, ki ga želimo rešiti. Problem moramo zaznati ter definirati, tako da ga izrazimo z jasnimi in natančno izbranimi besedami. Vprašanja, ki si jih postavljamo pri znanstvenem delu, temeljijo na opazovanju, na podatkih, pridobljenih v prejšnjih raziskavah, ali na kombinaciji obojega.

HIPOTEZA

delovni zvezek 1,2

Oblikovanje hipoteze je najbolj ustvarjalen del raziskovalnega procesa in je začasen odgovor na izhodno vprašanje. Hipotezo oblikujemo na osnovi zbranih podatkov. Z njimi problem razložimo in z medsebojno povezavo različnih podatkov predvidimo rešitev problema. Hipoteze so preprosto oblikovani stavki, ki izražajo raziskovalčevo ugibanje o odgovoru na vprašanje in napovedujejo možno rešitev problema. Hipoteze ne moremo dokončno dokazati, lahko jo le podpremo z dokazi iz opravljenega raziskovanja. Rezultati tekočih raziskovanj, ki jih vsakodnevno zasledimo v medijih, so si pogosto nasprotujoči, ugotovitve pa zelo splošne in včasih prenagljene. Na osnovi tega bi bilo zmotno sklepati, da je

5/8/05, 9:02 AM

a. co m

znanost neverodostojna. Vse znanstveno vedenje je le zbirka dokazov v podporo hipotezam in nanj ne gledamo kot na dokončno resnico. Raziskovanja lahko ovržejo vse hipoteze. Večina podatkov, ki so zapisani v vaših učbenikih, pa temelji na številnih dokazih, ki so jih znanstveniki pridobili iz množice opravljenih poskusov v dolgem časovnem obdobju.

Kadar je neka znanstvena hipoteza podprta z zelo veliko dokazi in ne najdemo nobenega dokaza proti njej, jo sprejmemo kot verjetno resnično in jo poimenujemo znanstvena teorija. Taka je na primer celična teorija. Zavedati pa se moraš, da nobena znanstvena teorija ni dokončno dokazana in jo lahko vedno znova testiramo. Ko si raziskovalec postavi začasen odgovor (hipotezo) na svoje izhodno vprašanje, začne hipotezo testirati. Poskus je najbolj razširjena znanstvena metoda za testiranje hipotez. Poskus mora biti skrbno načrtovan, pri načrtovanju pa mora raziskovalec upoštevati različne dejavnike.

PREIZKU©ANJE HIPOTEZE – NA»RTOVANJE POSKUSA Določitev spremenljivk

ar n

Pri načrtovanju poskusa je odločilna stopnja določitve spremenljivk, ki jih bomo v poskusu preizkušali. Spremenljivke so dejavniki, za katere pričakujemo, da se bodo med poskusom spreminjali. Spremenljivke so neodvisne in odvisne. Med poskusom merimo odgovor (odvisno spremenljivko) na načrtno spreminjanje pogojev poskusa (neodvisne spremenljivke). Merimo lahko toliko odvisnih spremenljivk, kot menimo, da jih je nujnih za izvedbo poskusa. Pri načrtovanju poskusa izberemo le eno neodvisno spremenljivko, tisto, za katero pričakujemo, da bo vplivala na odvisno spremenljivko, in jo premišljeno spreminjamo.

jig

Kot neodvisno spremenljivko pri poskusih pogosto uporabimo čas in predvidimo, da se bo med trajanjem poskusa spreminjala odvisna spremenljivka.

Standardizirane spremenljivke (standardi) so dejavniki, ki ostajajo nespremenjeni v vseh poskusih, tako da je vsaka sprememba odvisne spremenljivke izključno posledica spreminjanja neodvisne spremenljivke, ki jo povzroči raziskovalec. Takšni spremenljivki sta na primer sobna temperatura in normalni zračni tlak. Kadar rečemo, da je poskus potekal pri standardnih pogojih, to vedno pomeni, da je potekal pri temperaturi 25 °C in tlaku 1 atmosfere.

Napoved Pri načrtovanju poskusa razmišljamo o možnih izidih poskusa in lahko napovemo, kakšen bo vpliv neodvisne spremenljivke na odvisno spremenljivko. S tem lahko določimo okvire spreminjanja neodvisne spremenljivke in se izog-

delovni zvezek 1,2

5/8/05, 9:02 AM

Kontrolni poskus

a. co m

nemo škodljivim posledicam. Če na primer predvidevamo, da se bo pri izvajanju poskusa sproščal strupen plin, poskus izvajamo v digestoriju.

Kontrolni poskus je obvezen del postopka raziskovanja. V njem je neodvisna spremenljivka bodisi odstranjena ali pa nastopa v standardnih vrednostih. Rezultate poskusa primerjamo z rezultati kontrolnega poskusa.

Ponovitve

Poskus moramo večkrat ponoviti, vsakič pod enakimi pogoji in po enakem postopku. Le tako lahko ugotovimo, kako se rezultati skladajo med seboj. Sposobnost ponavljanja poskusov in ponovitve rezultatov povečuje naše zaupanje v rezultate in znanost nasploh. Kljub temu pri delu z biološkimi materiali ne moremo pričakovati vedno povsem enakih rezultatov, saj moramo upoštevati raznolikost v bioloških sistemih. Prav zato je pri takih poskusih pomembna tudi uporaba statistične analize.

ar n

Metode

Ko postavimo hipotezo in izberemo spremenljivke, moramo poiskati in določiti tudi metodo za merjenje odvisnih spremenljivk – sicer ni poskusa. Znanstveniki svoje metode tudi opišejo in objavijo v znanstvenih časopisih ali jih predstavljajo na srečanjih. Drugi znanstveniki lahko te metode nadgrajujejo, dodajajo nove dokaze k hipotezam ali te spodbijajo. Tako se znanstveno vedenje bogati in razširja. Tudi ta delovni zvezek je zbirka že opisanih metod.

jig

Izvedba poskusa – opazovanje in merjenje Namen znanstvenega poskusa dela je zbiranje podatkov, zato moramo skrbno opazovati spremembe, ki se med poskusom dogajajo. Pri izvedbi laboratorijskih vaj spoznaš različne metode za pridobivanje količinskih in kakovostnih podatkov.

delovni zvezek 1,2

Kakovostne (opisne) spremembe zaznavamo s svojimi čuti, torej z opazovanjem. Tako vidimo spremembe barve, začutimo vonj, opazimo izhajanje mehurčkov. Podatki, ki jih tako zberemo, so kakovostni (opisni) podatki. Kadar spremembe lahko izmerimo, preštejemo, številčno ovrednotimo, dobimo količinske (merljive) podatke. Tako preštejmo na primer število vzkaljenih semen v enem tednu ali izmerimo prostornino plina, nastalega pri reakciji.

5/8/05, 9:02 AM

a. co m

Predstavitev rezultatov

Podatki, ki jih zberemo med laboratorijskim poskusom, so rezultati. Vsak rezultat moramo predstaviti v primerni obliki.

ar n

Kakovostne podatke v biologiji velikokrat predstavimo z risbo. Tudi če nisi umetnik, lahko izdelaš uporabno biološko risbo ob upoštevanju naslednjih navodil: • Slika naj zavzema vsaj tretjino lista formata A4. • Deli slike naj bodo v pravilnih razmerjih in naj ne bodo premajhni. • Če so pomembni detajli premajhni, da bi jih prikazali v pravem razmerju, jih nariši povečane ob robu slike in to tudi označi. • Riši s čistimi, jasnimi črtami, uporabljaj ošiljen svinčnik trdote HB, če je treba, briši s kakovostno radirko in ne uporabljaj korekturnih sredstev. • Ne senči in ne uporabljaj barv, razen če to ni zares nujno. • Kadar rišeš sliko mikroskopskega preparata, opazovanega pod majhno povečavo svetlobnega mikroskopa, ne riši posameznih celic, le različna tkiva. • Da vemo, v kateri velikostni skali je slika prikazana, jo opremimo ali z merilcem, ali napišemo objektiv, ki smo ga uporabili za opazovanje, ali skupno povečav.

jedro

osrednja vakuola celiËna stena

jig

20 mikrometrov

osrednja lamela

kloroplasti

VODNA KUGA (Elodea canadensis)

delovni zvezek 1,2

5/8/05, 9:02 AM

ar n

Primer grafikona:

a. co m

Količinske podatke predstavljamo s tabelami ali grafikoni. Izogibaj se uporabi različnih prikazov za iste rezultate, a vnaprej dobro premisli, kateri je najustreznejši. S tabelami navadno predstavljamo večje število numeričnih podatkov, z grafikoni pa želimo pokazati na odnos med odvisno in neodvisno spremenljivko. Neodvisno spremenljivko predstavimo na osi x. Odvisna spremenljivka se spreminja kot odgovor na spremembo odvisne spremenljivke in jo predstavimo na osi y. Vse tabele in grafikoni morajo biti pravilno opremljeni. To pomeni, da morajo imeti naslov, vsaka os na grafikonu mora imeti poleg naslova tudi merilno skalo v ustreznih enotah.

jig

Vpliv temperature na hitrost encimske reakcije

Razprava

delovni zvezek 1,2

Po opravljenem laboratorijskem poskusu, zbranih in pravilno predstavljenih rezultatih moramo te povezati v celoto in oblikovati ugotovitve. V njih komentiramo rezultate, ugotavljamo pomen pridobljenih rezultatov; kako se skladajo s postavljeno hipotezo ali jo izpodbijajo. Četudi so dobljeni rezultati v skladu s postavljeno hipotezo, to še ne pomeni, da je ta neizpodbitno dokazana. V znanosti z raziskovanjem celo večkrat potrdimo napačnost določenih idej in hipotez kot njihovo pravilnost. Naše ugotovitve naj vključujejo nadaljnje poti preizkušanja hipoteze ali nove vidike, ki jih je treba raziskati.

5/8/05, 9:02 AM

oblikovanje izhodiπËnega vpraπanja

a. co m

1.1

○○○○

naloga

Določitev problema Iz prejšnjih raziskav vemo, da na kalitev semen vplivajo voda, toplota in svetloba. Rezultate takih raziskav dobro poznaš tudi ti. Spomni se, da semena rastlin večinoma kalijo v tleh (svetlo/temno). Ali kalijo pozimi (mraz/toplota)? Ali so zrela semena suha/vlažna (ali potrebujejo vodo za kalitev)? Raziskave posameznih vplivov naj potekajo po skupinah. Skupina izbere enega od dejavnikov: .....................................................................

Zapiši hipotezo o vplivu izbranega dejavnika na kalitev semen kreše.

ar n

hipoteza

............................................................................................................................................................................................................................ ............................................................................................................................................................................................................................ ............................................................................................................................................................................................................................ Načrtuj poskus za potrditev hipoteze. 1. Napiši materiale, potrebne za izvedbo.

jig

naËrtovanje poskusa

delovni zvezek 1,2

5/8/05, 9:02 AM

a. co m

2. Napiši navodila, kako bo izveden poskus.

– Opiši izvedbo glavnega in kontrolnega poskusa. – Kaj bo izbrana neodvisna spremenljivka, kako jo boš spreminjal/a? – Kaj bo izbrana odvisna spremenljivka, kako jo boš meril/a (v katerih enotah, na kakšen način)? – Koliko semen boš opazoval/a? – Koliko časa bo poskus potekal? ............................................................................................................................................................................................................................ ............................................................................................................................................................................................................................ ............................................................................................................................................................................................................................ ............................................................................................................................................................................................................................

Izberi način predstavitve rezultatov (tabela, grafikon, risba).

delovni zvezek 1,2

jig

rezultati

ar n

5/8/05, 9:02 AM