9789612719586

Page 1

SLOVENŠČINA Razlage in vaje za več znanja v 8. razredu

kn

jig

ar n

a. co m

Dragica Kapko, Nevenka Drusany in Nana Cajhen

8

iZZV SLO 8 2020 notranjost.indd 1

13/07/2020 07:29


ZBIRKA iZNAM ZA VEČ

a. co m

SLOVENŠČINA 8 Razlage in vaje za več znanja v 8. razredu

ar n

Avtorice: Dragica Kapko, Nevenka Drusany, Nana Cajhen Strokovni pregled: dr. Lara Godec Soršak Ilustracije: Marta Bartolj

jig

Vse knjige in dodatna gradiva Založbe Rokus Klett dobite tudi na naslovu www.knjigarna.com.

© Založba Rokus Klett, d. o. o. (2019). Vse pravice pridržane.

kn

Brez pisnega dovoljenja založnika so prepovedani reproduciranje, distribuiranje, javna priobčitev, predelava ali druga uporaba avtorskega dela ali njegovih delov v kakršnem koli obsegu in postopku, kot tudi fotokopiranje, tiskanje ali shranitev v elektronski obliki. Tako ravnanje pomeni, razen v primerih od 46. do 57. člena Zakona o avtorski in sorodnih pravicah, kršitev avtorske pravice.

Založba Rokus Klett, d. o. o. Stegne 9 b 1000 Ljubljana Telefon: (01) 513 46 00 E-pošta: rokus@rokus-klett.si www.rokus-klett.si

iZZV SLO 8 2020 notranjost.indd 2

CIP - Kataložni zapis o publikaciji Narodna in univerzitetna knjižnica, Ljubljana 811.163.6(075.2)(076) KAPKO, Dragica iZnam za več. Slovenščina 8 : razlage in vaje za več znanja v 8. razredu / Dragica Kapko, Nevenka Drusany in Nana Cajhen ; [ilustracije Marta Bartolj]. - 1. izd., 1. ponatis. - Ljubljana : Rokus Klett, 2020. - (Zbirka iZnam za več) ISBN 978-961-271-958-6 1. Drusany, Nevenka 2. Cajhen, Nana COBISS.SI-ID 21850627

13/07/2020 07:29


Draga učenka, dragi učenec!

a. co m

Pred teboj je zbirka vaj za utrjevanje, ponavljanje in poglabljanje jezikovnega znanja pri predmetu slovenščina v 8. razredu.

Gradivo obsega 25 poglavij, ki so razvrščena tako, da najprej utrjuješ znanje o vrstah besedil, nato slovnično učno snov, sledijo pa vaje za utrjevanje pravopisa. Vsako poglavje ima svoj naslov, npr. Razlaga naravnega pojava, Osebkov odvisnik. Vaje so sestavljene tako, da njihovo reševanje omogoča samostojno delo. Zbirka vaj ni namenjena usvajanju (nove) učne snovi, ampak lahko z novimi vajami uzaveščaš besedilne, slovnične, pravopisne in slogovne probleme ter odpravljaš pomanjkljivosti v znanju. Vaje so namenjene tudi popestritvi dela pri pouku in doma. Poglavij ni treba reševati po vrsti; rešuj tisto, kar želiš utrditi oz. ponoviti.

ar n

Na začetku poglavja je največkrat strip, v katerem se pogovarjata tvoja vrstnika Ana in Miha. Seveda teče njun pogovor o slovenščini in težavah pri tem predmetu. Včasih je strip sredi poglavja. Besedilo v oblačkih stripa vedno preberi – iz pogovora med Mihom in Ano je pogosto izpeljana katera od vaj, včasih pa v njunem pogovoru najdeš tudi pojasnilo ali razlago jezikovnega problema iz poglavja. V vsakem poglavju so na kratko ponovljena pravila oz. razlage o besedilnih in jezikovnih temah (na modrem ozadju), ki ste jih spoznavali med delom v razredu. Dodana so opozorila oz. nasveti (na lističih, »pripetih« s sponko), ki olajšujejo morebitne težave.

jig

Na koncu zbirke so dodani štirje preizkusi za preverjanje znanja, s katerimi lahko nadgrajuješ svoje znanje in opaziš doseženi napredek. Z nalogami v tem delu preverjaš hkrati več ciljev kot v posameznih poglavjih v temeljnem delu zbirke. Rešitve vaj lahko preveriš na str. 125–137. To bo zate povratna informacija o doseženem znanju in napredovanju.

kn

Priporočamo, da rešitve pišeš s pisanimi črkami, to velja predvsem za pravopisne vaje. Okvirčke v miselnih vzorcih začni reševati levo ali desno zgoraj in nato v smeri urnega kazalca. Želimo, da z veseljem rešuješ vaje in preverjaš svoje napredovanje v znanju slovenščine. Vaja dela mojstra – to gotovo že veš! Ponavljanje je mati znanja – ta pregovor naj te vodi v času šolanja.

iZZV SLO 8 2020 notranjost.indd 3

Avtorice

13/07/2020 07:29


a. co m ar n jig

kn iZZV SLO 8 2020 notranjost.indd 4

13/07/2020 07:29


Kazalo

a. co m

Raziskovalni pogovor – intervju ���������������������������������������������������������������������������������������������������������������������������������� 6 Opis postopka ������������������������������������������������������������������������������������������������������������������������������������������������������������������ 11 Opis naprave �������������������������������������������������������������������������������������������������������������������������������������������������������������������� 15 Razlaga naravnega pojava ������������������������������������������������������������������������������������������������������������������������������������������20 Nasvet strokovnjaka ������������������������������������������������������������������������������������������������������������������������������������������������������ 25 Zahvala in opravičilo ������������������������������������������������������������������������������������������������������������������������������������������������������29 Propagandno besedilo – reklama ���������������������������������������������������������������������������������������������������������������������������� 35 Tekmovalni spored ��������������������������������������������������������������������������������������������������������������������������������������������������������38 Nebesedni jezik ��������������������������������������������������������������������������������������������������������������������������������������������������������������43 Umetnostno in neumetnostno besedilo ����������������������������������������������������������������������������������������������������������������50 Subjektivno in objektivno besedilo ��������������������������������������������������������������������������������������������������������������������������53

jig

ar n

Jezikovne družine ����������������������������������������������������������������������������������������������������������������������������������������������������������56 Slogovno zaznamovane in nezaznamovane besede ����������������������������������������������������������������������������������������59 Sleng ����������������������������������������������������������������������������������������������������������������������������������������������������������������������������������63 Glagolski vid �������������������������������������������������������������������������������������������������������������������������������������������������������������������� 65 Veznik ����������������������������������������������������������������������������������������������������������������������������������������������������������������������������������70 Podredno zložena poved ��������������������������������������������������������������������������������������������������������������������������������������������72 Osebkov odvisnik ����������������������������������������������������������������������������������������������������������������������������������������������������������76 Predmetni odvisnik ��������������������������������������������������������������������������������������������������������������������������������������������������������78 Prislovnodoločilni odvisnik ���������������������������������������������������������������������������������������������������������������������������������������� 81 Prilastkov odvisnik ����������������������������������������������������������������������������������������������������������������������������������������������������������92 Mala začetnica ���������������������������������������������������������������������������������������������������������������������������������������������������������������� 97 Prevzete besede ������������������������������������������������������������������������������������������������������������������������������������������������������������102 Raba vejice pri naštevanju v stolpcih ��������������������������������������������������������������������������������������������������������������������107 Navajanje virov ������������������������������������������������������������������������������������������������������������������������������������������������������������� 109

kn

Preverjam svoje znanje o glagolu ������������������������������������������������������������������������������������������������������������������������� 114 Preverjam svoje znanje o zloženi povedi ��������������������������������������������������������������������������������������������������������������117 Preverjam svoje znanje o mali začetnici ��������������������������������������������������������������������������������������������������������������� 120 Preverjam svoje znanje o vejici ������������������������������������������������������������������������������������������������������������������������������� 123 Rešitve ������������������������������������������������������������������������������������������������������������������������������������������������������������������������������125

iZZV SLO 8 2020 notranjost.indd 5

13/07/2020 07:29


Vrste besedil

Slovnične vaje

Preveri svoje znanje

Rešitve

Raziskovalni pogovor – intervju Intervjuvajva našo geografko, Miha.

1 Preberi besedilo. ljubljana, glasilo mestne občine ljubljana

O potovanjih. Veš, koliko sveta je videla! Intervju bova objavila v šolskem glasilu.

Prav. Predlagam, da najprej prebereva kakšen dober intervju, da se bova laže pripravila na svojega.

a. co m

Bi jo spraševala o njej ali o njenih potovanjih?

številka 3–4, november 2017

ar n

Nevroznanstvenica dr. Naja Ferjan Ramirez

jig

Dr. Naja Ferjan Ramirez je Ljubljančanka, ki v ZDA raziskuje učenje več tujih jezikov že v prvih mesecih življenja. Bila je dijakinja viške gimnazije in pozneje vključena v mednarodni program bežigrajske gimnazije; bila je tudi odlična atletinja. V ZDA je končala študij nevroznanosti na znani Univerzi Brown, doktorat iz lingvistike in kognitivnih znanosti pa na Univerzi Kalifornije v San Diegu. Zdaj je zaposlena na Inštitutu za učenje in možganske znanosti Univerze Washington in tam proučuje možgane otrok od rojstva do 3. leta starosti in njihovo sposobnost učenja več jezikov hkrati. Pred kratkim je gostovala v Cankarjevem domu kot povabljena predavateljica.

kn

Kdaj je pri vas dozorela odločitev za izbrano študijsko smer in zakaj prav zanjo?

Za dodiplomski študij nevroznanosti sem se odločila v 1. letniku na Univerzi Brown predvsem zaradi kakovostnih predavanj ter možnosti stikov in raziskovalnega dela s profesorji, ki so me ves čas spodbujali. Že od nekdaj me je zanimal razvoj jezika in govora, predvsem učenje tujih jezikov. Sama sem se v šolskih letih naučila angleščine, nemščine in francoščine, pozneje pa še španščine. Ko sem ugotovila, da se moje zanimanje za možganske

6

raziskave lahko poveže z raziskavami o razvoju jezika, sem se prijavila na doktorski študij lingvistike in kognitivnih znanosti. Kako ste dobili mesto na inštitutu, na katerem delate kot znanstvenica? V zadnjem letu doktorskega študija sem iskala različne možnosti za nadaljevanje raziskovalnega dela, večinoma v ZDA, malo pa tudi v Evropi. Na inštitut, na katerem delam zdaj, sem prišla kot mlada raziskovalka kmalu po opravljenem doktoratu.

Raziskovalni pogovor – intervju

iZZV SLO 8 2020 notranjost.indd 6

13/07/2020 07:29


Vrste besedil

Slovnične vaje

Znotraj svoje znanstvene discipline proučujete možgane malčkov v predelih, v katerih se procesira govor. Pojasnite, prosim, kako se razvije govor in katero obdobje je zanj najpomembnejše.

Rešitve

lahko s pravilnim pristopom tudi v vrtcu učijo zelo hitro, ob tem pa se nadaljuje razvoj njihovega maternega jezika povsem brez posledic. Kako si razlagate, da se tudi v ZDA povečuje zanimanje za učenje drugega ali celo več drugih jezikov, glede na obsežnost angleško govoreče populacije?

a. co m

Pomembna znanstvena ugotovitev je, da se otroci jezika in govora začnejo učiti že ob rojstvu. Rojeni so namreč s posebnim darom za razlikovanje med vsemi glasovi, ki jih uporabljajo različni jeziki na svetu. Prav zaradi te možganske sposobnosti se je vsak otrok sposoben hkrati naučiti dveh ali celo več jezikov, a z leti ta dar počasi bledi. Raziskave kažejo, da so prav prva leta življenja tista, ko se možgani lahko prilagodijo na procesiranje katerega koli jezika ali kombinacije jezikov, ob tem pa otroci dosežejo nivo naravnega govorca v več jezikih hkrati. Na našem inštitutu proučujemo procese zaznavanja jezika z magnetoencefalografijo in ugotavljamo, da so možgani dojenčkov, ki se učijo dveh jezikov hkrati, aktivnejši v predelih, ki so namenjeni usmerjanju pozornosti in sočasnemu opravljanju več različnih dejavnosti. Raziskave kažejo, da naravno učenje dodatnega jezika v zgodnjem otroštvu ne zavira učenja maternega jezika, hkrati pa spodbuja razvoj dodatnih kognitivnih sposobnosti.

Preveri svoje znanje

jig

ar n

V ZDA je zanimanje za učenje drugega jezika ogromno. Velik odstotek predšolskih otrok namreč odrašča v družinah, v katerih starši ne govorijo angleško. Ker javnih vrtcev ni, zasebni pa so izredno dragi, se veliko otrok angleščine enostavno ne nauči. Seveda so potem ob začetku obveznega šolanja ti otroci v ogromnem zaostanku. Z znanstvenega in tudi ekonomskega stališča je učenje angleščine pred začetkom obveznega šolanja veliko bolj smiselno in učinkovitejše. V ZDA so se politiki tega problema v zadnjih letih začeli dobro zavedati. Ob tem se vse več angleško govorečih staršev zaveda kognitivnih in ekonomskih prednosti učenja tujega jezika v zgodnjem otroštvu; želijo si, da bi se otroci naučili španščine ali kitajščine, ki je sami ne govorijo. Naše metode za programe v vrtcih niso omejene zgolj na učenje angleščine, uporabne so za učenje katerega koli jezika v zgodnjem otroštvu.

Zdi se, da je najzgodnejše obdobje otrokovega razvoja za naravno učenje več jezikov zgolj privilegij družin, v katerih starši govorijo različne jezike. Kako k temu pristopiti širše?

kn

V zadnjih letih se število večjezičnih družin povečuje, a kljub temu veliko staršev še vedno misli, da bo učenje dveh jezikov za otroka preveč obremenjujoče. Pri dojenčkih je ustrezen pristop z igro in s stiki z naravnimi govorci. Na inštitutu se v zadnjih letih ukvarjamo z razvojem programov za učenje tujega jezika v vrtcih za otroke med 6. mesecem in 3. letom starosti. V zadnjem letu smo programe preizkušali v evropskih javnih vrtcih. Raziskave kažejo, da se otroci tujega jezika (v evropskih državah je to angleščina)

Kakšne so vaše želje in načrti za prihodnost v poklicu in osebnem življenju? V poklicnem življenju si želim še naprej opravljati zastavljeno raziskovalno delo in se ukvarjati s programi, ki temeljijo na znanstvenih raziskavah. Verjamem, da s pravilnim znanstvenim pristopom lahko dosežemo znanje tujega jezika na ravni naravnih govorcev pri vseh otrocih na prijazen in neobremenjujoč način. Z možem, ki je državljan ZDA, razmišljava o selitvi v Evropo. Verjamem, da se bomo nekoč z otrokoma preselili v Ljubljano, in se veselim vsakršnih starih in novih prijateljskih in poslovnih stikov. Nada Breznik

7

iZZV SLO 8 2020 notranjost.indd 7

13/07/2020 07:29


Vrste besedil

Slovnične vaje

Preveri svoje znanje

Rešitve

nevrolingvistika jezikoslovje, ki proučuje možganske procese za razumevanje, tvorbo in znanje jezika encefalogram rentgenska slika možganov

a. co m

Pojasni, kaj pomenijo naslednje besede iz intervjuja. Podčrtaj pravilno razlago. a) lingvistika jezik – jezikoslovje – anglistika b) nevroznanost znanost o živcih – znanost o zdravljenju vseh bolezni – znanost o izobraževanju c) kognitiven odvisen – zahteven – spoznaven č) inštitut poučevanje izven šole – ustanova za znanstveno raziskovanje – učenec v raziskovalni ustanovi d) procesirati problematizirati – obdelovati podatke v procesorju – programirati e) privilegij posebna ugodnost – slovesna podelitev – izzivanje razvit – pomemben – dejaven f ) aktiven g) znanstvena disciplina znanstvena razprava – znanstveno področje – urejen prostor

ar n

Intervju je vrsta raziskovalnega pogovora, v katerem sodelujeta vpraševalec in vprašani. Vpraševalec se na intervju pripravi, vprašani pa odgovarja čim bolj razumljivo, smiselno, jedrnato. Pogosto imajo intervjuji na začetku uvodni del, v katerem so navedeni pomembnejši podatki o vprašanem ali o temi intervjuja. Intervjuji so objavljeni v časopisih, revijah, na radiu in televiziji, na spletu.

jig

2 Intervju preberi še enkrat in odgovori. a) Kje in kdaj je izšel? b) Kdo ga je napisal?

c) Komu je namenjen?

kn

č) Ob kateri priložnosti je nastal?

d) Ali je besedilo javno ali zasebno?

3 Čemu je avtorica napisala ta intervju? a) Da bi bralci izvedeli čim več o raziskovalnem delu uspešne slovenske znanstvenice. b) Da bi se bralci udeležili predavanja slovenske znanstvenice v Cankarjevem domu. c) Da bi pri bralcih vzbudila zanimanje za nevroznanost. č) Da bi bili bralci ponosni na uspešno delo slovenske znanstvenice.

8

Raziskovalni pogovor – intervju

iZZV SLO 8 2020 notranjost.indd 8

13/07/2020 07:29


Vrste besedil

Slovnične vaje

Preveri svoje znanje

Rešitve

a. co m

4 O kom oz. čem predvsem govori intervju? a) O uspehih slovenskih raziskovalcev na področju nevrolingvistike. b) O uspešni mladi raziskovalki možganov malčkov. c) O najnovejših znanstvenih dosežkih raziskav na področju nevrolingvistike. č) O malčkih, ki se že v vrtcu lahko učijo več jezikov hkrati. 5 Prepiši naslov intervjuja, nato odgovori.

Ali je v njem izražena tema besedila?  DA  NE Pojasni svoj odgovor.

6 Opazuj intervju, nato dopolni poved in odgovori.

a) Izhodiščno besedilo ima naslov, uvodni odstavek in pogovorni del, ki sestoji iz in b) Kdo je vpraševalka?

ar n

c) Kdo je vprašana?

7 Kaj izvemo v uvodnem odstavku intervjuja? a) Podatke o temi intervjuja. b) Podatke o vprašani. c) Podatke o temi intervjuja in o vprašani.

jig

8 V intervjuju je šest vprašanj in šest odgovorov – preberi teme vsake zveze vprašanja in odgovora. Dve temi sta nepravilni, zato ju prečrtaj. Nato v kvadratke pred trditvami vpiši zaporedno številko zveze vprašanja in odgovora.   odločitev za študij nevroznanosti

b)

zanimanje za učenje tujih jezikov predšolskih otrok v ZDA

c)

razvoj nevroznanosti v slovenskem prostoru

č)

raziskovanje možganov malčkov med razvojem govora

d)

razvijanje novih programov za učenje več tujih jezikov hkrati v vrtcih

e)

zaposlitev mlade raziskovalke na inštitutu

f )

vzroki za odločitev študija v ZDA

g)

poklicni in osebni načrti mlade znanstvenice

kn

a)

9

iZZV SLO 8 2020 notranjost.indd 9

13/07/2020 07:29


Vrste besedil

Slovnične vaje

Preveri svoje znanje

Rešitve

kn

jig

ar n

a. co m

9 Kaj vse iz intervjuja izvemo o delu in raziskovanju mlade znanstvenice? Obkroži črko pred pravilnimi trditvami in jih pojasni. a) Kdaj se je odločila za študij nevroznanosti. b) Kdo plačuje programe za učenje tujih jezikov v vrtcih. c) Kdaj se je odločila za doktorski študij lingvistike in kognitivne znanosti. č) Kdaj se je zaposlila na inštitutu v Washingtonu. d) Kdaj je najprimernejši čas za začetek učenja več tujih jezikov. e) Kako se lahko že dojenčki učijo več jezikov hkrati. f ) S katero vrsto tehnike proučuje procese zaznavanja jezika pri malčkih. g) Kaj pripravlja za učenje več jezikov v vrtcih. h) Kje je preizkušala svoje programe za učenje več jezikov. i) Za katere jezike so izdelali programe v vrtcih.

10

Raziskovalni pogovor – intervju

iZZV SLO 8 2020 notranjost.indd 10

13/07/2020 07:29


Vrste besedil

Slovnične vaje

Preveri svoje znanje

Rešitve

Opis postopka Praznične okraske. Rada bi naredila venček iz hrastovih listov, pa sem pozabila, kako ga naredim.

a. co m

Videti si zaskrbljena, Ana. Kaj pa delaš?

1 Preberi besedilo.

• barvast papir A4 • hrastov list • model hrastovega lista • lepilo • zlata vrvica

ar n

Pripomočki • siva lepenka, debela 1 mm • zlata akrilna barva • čopič • črn ali zlat flomaster • svinčnik • olfa nož

Poglej! V tej knjigi je to nazorno opisano. Naredila jih bova skupaj.

kn

jig

Postopek Iz lepenke izrežemo osnovo za venček, in sicer 2 cm širok obroč. Premažemo ga z zlato akrilno barvo. Na barvaste liste papirja s črnim ali zlatim flomastrom napišemo božična in novoletna voščila v različnih jezikih. Hrastov list položimo na bel papir, ga občrtamo in izrežemo. Po tem modelu nato izrežemo čim več listov iz popisanih barvastih papirjev. Vsak hrastov list iz popisanih papirjev narahlo prepognemo po dolžini in prilepimo na osnovo iz zlato pobarvane lepenke. Na venček pritrdimo še zlato vrvico, s katero ga obesimo.

O čem govori besedilo?

2 Dopolni poved. Izbiraj med besedami predmet, postopek, naprava. Besedilo je opis

.

11

iZZV SLO 8 2020 notranjost.indd 11

13/07/2020 07:29


Turn static files into dynamic content formats.

Create a flipbook
Issuu converts static files into: digital portfolios, online yearbooks, online catalogs, digital photo albums and more. Sign up and create your flipbook.