Jelka Miranda Razpotnik, Anja Plazar
a. co m
POTUJEM V PRETEKLOST 8
kn
jig
ar n
DELOVNI ZVEZEK ZA ZGODOVINO V 8. RAZREDU OSNOVNE ŠOLE
ZGO 8 PP DZ_notranjost_2020.indd 1
23/06/2020 10:28
Mag. Jelka Miranda Razpotnik, Anja Plazar
POTUJEM V PRETEKLOST 8
Delovni zvezek za zgodovino v 8. razredu osnovne šole
Direktor produkcije: Klemen Fedran Izdala in založila: Založba Rokus Klett, d. o. o. Za založbo: Maruša Dejak Oblikovanje: Beti Jazbec Grafični prelom: Boštjan Brecelj Tisk: Zrinski, d. o. o. 1. izdaja Naklada: 1.500 izvodov Ljubljana 2020
a. co m
Urednica: mag. Jelka Miranda Razpotnik Strokovni pregled: mag. Marjeta Šifrer Ilustracije: Marina Gabor Zemljevidi: Monde Neuf, d. o. o. Slikovno gradivo: Shutterstock et al. (natančen seznam je na strani 86) Jezikovni pregled: Mateja Samastur
ar n
V navodilih smo zaradi jedrnatosti in jasnosti zapisa uporabili le moški spol, ki je slovnično nevtralen. Zato so navodila namenjena tako učencem kot učenkam.
jig
Vse knjige in dodatna gradiva Založbe Rokus Klett dobite tudi na naslovu www.knjigarna.com.
© Založba Rokus Klett, d. o. o. (2020). Vse pravice pridržane. Brez pisnega dovoljenja založnika so prepovedani reproduciranje, distribuiranje, javna priobčitev, predelava ali druga uporaba avtorskega dela ali njegovih delov v kakršnem koli obsegu in postopku, kot tudi fotokopiranje, tiskanje ali shranitev v elektronski obliki. Tako ravnanje pomeni, razen v primerih od 46. do 57. člena Zakona o avtorski in sorodnih pravicah, kršitev avtorske pravice.
kn
Založba se je trudila, da bi poiskala vse lastnike avtorskih pravic. Če v kakšnem primeru nismo navedli pravega lastnika, bomo to z veseljem uredili in popravili.
Založba Rokus Klett, d.o.o. Stegne 9 b, 1000 Ljubljana Telefon: 01/513 46 00 E-pošta: rokus@rokus-klett.si www.rokus-klett.si
CIP - Kataložni zapis o publikaciji Narodna in univerzitetna knjižnica, Ljubljana 94(075.2)(076.1) MIRANDA Razpotnik, Jelka Potujem v preteklost 8. Delovni zvezek za zgodovino v 8. razredu osnovne šole / Jelka Miranda Razpotnik, Anja Plazar ; [ilustracije Marina Gabor ; zemljevidi Monde Neuf ; slikovno gradivo Shutterstock et al.]. - 1. izd. Ljubljana : Rokus Klett, 2020 ISBN 978-961-292-009-8 1. Plazar, Anja COBISS.SI-ID 17045507
ZGO 8 PP DZ_notranjost_2020.indd 2
23/06/2020 10:28
KAZALO 1. MEJE ZNANEGA SVETA SE RAZŠIRIJO 4
a. co m
Evropejci so iskali pomorsko pot v Indijo . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 5 Doba geografskih odkritij . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 6 Posledice geografskih odkritij . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 9 Humanizem . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 11 Renesansa . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 14 Utrjujem svoje znanje . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 16
SPREMENJENA POLITIČNA IN VERSKA PODOBA EVROPE
Reformacija. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . Protireformacija in verske vojne . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . Reformacija in protireformacija na Slovenskem . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . Širjenje Osmanskega cesarstva in njegov vpliv na Evropo . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . Turški vpadi na Slovenskem . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . Kmečki upori . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . Utrjujem svoje znanje . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .
18
19 21 23 25 26 27 28
IZBIRNA VSEBINA
OD FEVDALNE RAZDROBLJENOSTI DO EVROPE STAREGA REDA 30
ar n
Oblike vladanja v Evropi – absolutistična in parlamentarna kraljevina . . . . . . . . . Napredek znanosti in razsvetljenstvo . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . Habsburška monarhija – razsvetljensko-absolutistična monarhija . . . . . . . . . . . . Posledice reform Marije Terezije in Jožefa II. v slovenskih deželah . . . . . . . . . . . . . Nastanek ZDA . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . Francoska revolucija . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . Napoleon in njegove vojne . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . Utrjujem svoje znanje . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .
INDUSTRIALIZACIJA
jig
Zgodnji kapitalizem . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . Industrijska revolucija . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . Razširitev industrijske revolucije po Evropi in svetu . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . Posledice industrijske revolucije . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . Selitev Evropejcev . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . Industrijska revolucija v slovenskih deželah . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . Utrjujem svoje znanje . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .
kn
VZPON MEŠČANSTVA
Evropa in dunajski kongres . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . Revolucija 1848 . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . Politične spremembe v Evropi v drugi polovici 19. stoletja . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . Širjenje demokratičnih pravic v drugi polovici 19. stoletja . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . Raznolikost političnih ureditev v drugi polovici 19. stoletja . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . Slovensko narodno gibanje v 19. stoletju . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . Utrjujem svoje znanje . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .
31 33 35 38 41 42 45 48
50
51 52 54 56 58 59 62
64
65 67 69 71 72 74 78
Časovni trak . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 80
ZGO 8 PP DZ_notranjost_2020.indd 3
23/06/2020 10:28
1. MEJE ZNANEGA SVETA SE RAZŠIRIJO
a. co m
POGLAVJE
V 16. stoletju se je začela doba geografskih odkritij, ko so veliki pomorščaki pluli v neznano in odkrili nova ozemlja. Raziskovalci danes še vedno raziskujejo nepoznana območja.
ar n
• Katera območja raziskovalci raziskujejo v današnjem času? • Razmisli, zakaj prihaja do želja po odkrivanju.
SPOZNAL BOM … IN NATO OCENIL SVOJE ZNANJE
jig
Ko boš izpolnil vse naloge v poglavju, boš lahko ocenil, kakšno je tvoje znanje. Za vsako trditev vpiši kljukico v krogec pod ustreznim znakom. Znam opisati glavne vzroke, ki so pripeljali do velikih geografskih odkritij. Ob zemljevidu znam navesti smeri raziskovanj velikih pomorščakov in njihova odkritja.
kn
Znam opisati glavne značilnosti in dosežke ene od predkolumbovskih kultur Amerike (Maji, Azteki, Inki). Znam pojasniti politične, družbene, gospodarske, kulturne posledice velikih geografskih odkritij za Stari in Novi svet. Znam pojasniti posledice trgovine s sužnji. Znam razložiti zgodovinske okoliščine, ki so vplivale na pojav humanizma in renesanse. Znam opisati glavne značilnosti humanizma in renesanse. Znam navesti pomembne izume in znanstvene dosežke iz obdobja renesanse. Ob primerih znam sklepati o značilnostih humanistične miselnosti v Evropi in na Slovenskem. Znam navesti najpomembnejše zgodovinske osebnosti humanizma in renesanse. 4
ZGO 8 PP DZ_notranjost_2020.indd 4
23/06/2020 10:28
1 MEJE ZNANEGA SVETA SE RAZŠIRIJO
Evropejci so iskali pomorsko pot v Indijo Evropejci so v 15. stoletju začeli iskati nove pomorske poti do Azije, od koder je izviralo raznovrstno blago. Najbolj iskane so bile začimbe in zlato. 1
S pomočjo pisnega vira spoznaj pomen začimb v Evropi v 13. in 14. stoletju.
a. co m
»Z barvitimi zrni so izboljšali okus hrane, uporabljali pa so jih tudi v druge namene, na primer za izdelavo parfumov, konzerviranje mesa, pripravo mazil /…/. V nekem trenutku v letu 1300 je bil muškatni orešček vreden več kot zlato. Za približno pol kilograma muškatnega oreščka je bilo potrebno plačati vrednost sedmih dobro rejenih volov. /…/ Poper je bil tako cenjen, da so ga uporabljali kot plačilno sredstvo za plačevanje najemnin.« (Vir: Heather Whipps, How the Spice Trade Changed the World, www.livescience.com/7495-spice-trade-changed-world.html, 12. 5. 2008)
a) V viru podčrtaj, v kakšne namene so ljudje uporabljali začimbe. b) Pojasni, zakaj so bile začimbe za Evropejce zelo cenjene.
c) Ob zemljevidu na strani 6 ugotovi, kako je blago z Vzhoda prišlo do Evrope.
2
ar n
Odprave pomorščakov v neznano so omogočili naprednejši navigacijski inštrumenti in zemljevidi ter napredek v gradnji ladij, spodbujali pa so jih posamezni vladarji.
Ob slikah zapiši, kaj je Evropejcem omogočilo raziskovanje Novega sveta. Slike poveži s kvadratki, v katere si zapisal svoje odgovore.
jig
kn
• S pomočjo slike na str. 4 pojasni prednosti karavele. Zamisli si, kakšno je bilo potovanje na tej ladji, in ga ustno predstavi.
Posamezni vladarji so finančno podpirali pomorščake in njihova raziskovanja. Pojasni, zakaj jim je bilo pomembno, da bi prav njihovi pomorščaki odkrili nove trgovske poti in nova ozemlja.
5
ZGO 8 PP DZ_notranjost_2020.indd 5
23/06/2020 10:28
1 MEJE ZNANEGA SVETA SE RAZŠIRIJO
Doba geografskih odkritij V iskanje novih pomorskih poti v Azijo so se prvi podali španski in portugalski pomorščaki. Portugalski pomorščaki so prvi obpluli Afriko, španski pa so se odpravili na plovbo proti zahodu. Obdobje potovanj in raziskovanj evropskih pomorščakov med 15. in 18. stoletjem imenujemo doba geografskih odkritij. Reši nalogo s pomočjo časovnega traku na strani 80–81. a) Iz časovnega traku izpiši dogodke, ki so povezani z dobo geografskih odkritij. Dopiši jim leto.
a. co m
1
b) Med zgoraj zapisanimi dogodki obkroži tistega, s katerim označujemo konec srednjega in začetek novega veka.
Oglej si zemljevid pomorščakov in raziskovalcev v dobi geografskih odkritij in reši nalogo.
ar n
2
1497,
Cabo t
1534, Ca
ra k e
1 F
1
15
kn
a Gam da sco Va
15 19 –1 52 2, Fe rd i
14 9 , 98 14 7–
Francisco Pizarro 1531–1533
01– 1502 , Ameri go Vespucci
r ,F 80 –15 1577
an cis D
1499–1 500 Amerigo Vespu cci
1492, Krištof Kolumb (prvo potovanje)
jig
Hernando Cortes 1519–1520
bot
1577–1 580, Fra nc i
1
, Ca 4 98
rtier ake r sD
na nd
M ag e
ll a
n
6
ZGO 8 PP DZ_notranjost_2020.indd 6
23/06/2020 10:28
a) Izberi nekaj pomorščakov in izpolni preglednico. ČAS
KAM JE PRIPLUL?
a. co m
IME POMORŠČAKA/RAZISKOVALCA
b) Katere celine so pomorščaki »odkrili« do leta 1600?
NOVI SVET
c) Na zemljevidu sta vidni rumeni črti. Pojasni, kaj označujeta.
ar n
kn
jig
, 580 7–1 rake 7 5 1 D ncis Fra
d inan Ferd , 2 2 5 1519–1
g Ma
Primerjaj dosežke španskega pomorščaka Krištofa Kolumba in portugalskega pomorščaka Vasca da Game. • Kdaj sta se odpravila na pot? • Kam sta priplula? • Razmisli, kaj sta iz svojega potovanja pripeljala domov. • Kdo od njiju je bil po tvojem mnenju na svoji odpravi uspešnejši? Svoj odgovor utemelji.
an ell
7
ZGO 8 PP DZ_notranjost_2020.indd 7
23/06/2020 10:28
1 MEJE ZNANEGA SVETA SE RAZŠIRIJO
Španski in portugalski osvajalci so novo odkrito ozemlje v Ameriki poimenovali Novi svet, njegove prebivalce pa si podredili. Sledila je tekma, kdo bo osvojil več ozemlja. 3
Preberi pisni vir in spoznaj odnos evropskih osvajalcev do ameriških staroselcev.
a. co m
»Kolumbovi vojaki so ob vsakem pristanku na novem otoku ubijali in zasužnjevali. /…/ Kolumb je organiziral težko oboroženo skupino več sto mož, /…/. Možje so divjali čez ozemlje in pri tem ubili tisoče bolnih in neoboroženih staroselcev.« (Vir: David E. Stannard, American Holocaust: The Conquest of the New World, Oxford University Press, Oxford, 1993)
a) V pisnem viru podčrtaj, kakšen je bil odnos španskih vojakov do staroselcev.
b) S pomočjo pisnega vira in slike sklepaj, zakaj so bili španski vojaki v vojaški prednosti pred staroselci.
Ob prihodu Evropejcev so na ozemlju Srednje in Južne Amerike obstajale tri visoko razvite civilizacije: Azteki, Maji in Inki. Ob ilustraciji spoznaj majevsko mesto Chichen Itza. a) Kako so se imenovale visoke stavbe na ilustraciji? Zapiši njihovo ime na ilustracijo.
ar n
4
b) Pojasni, čemu so služile.
jig
kn
c) Naštej tri sloje majevske družbe, ki jih prepoznaš na ilustraciji, ter jih označi s številkami od 1 do 3. Opiši njihove zadolžitve v vsakdanjem življenju. 1.
2.
3.
8
ZGO 8 PP DZ_notranjost_2020.indd 8
23/06/2020 10:28
Posledice geografskih odkritij Evropski osvajalci so na ozemljih v Novem svetu ustanovili kolonije in v njih širili evropsko kulturo. Staroselske imperije so uničili, podrejene staroselce pa izkoriščali. Analiziraj pisni in slikovni vir o odnosu Špancev do ameriških staroselcev ter posledicah tega odnosa. Zatem odgovori na vprašanja.
a. co m
»/…/ Kot sužnji narave so necivilizirani, barbarski in nečloveški Indijanci zavrnili, da bi sprejeli oblast tistih [Špancev], ki so bolj civilizirani in močnejši od njih. Zaradi tega Špancem, /…/, ne ostane drugo, kot da proti Indijancem nastopijo z vojno.« (Povzeto po: Bonar Ludwig Hernandez, The Las Casas-Sepúlveda Controversy: 1550–1551, dostopno na: https://history.sfsu.edu/sites/default/files/images/ 2001_Bonar%20Ludwig%20Hernandez.pdf, 20. 6. 2019)
1519: 25,3 milijone
št. prebivalcev v milijonih
1
1523: 16,8 milijonov
1548: 6,3 milijone
1605: 1 milijon
a) V pisnem viru podčrtaj besede, s katerimi so Španci označevali ameriške staroselce. b) Kakšen je bil španski odnos do ameriških staroselcev?
ar n
c) Opiši eno izmed posledic srečanja Špancev s staroselci, ki je razvidna iz grafa.
č) Kaj je – poleg izkoriščanja Špancev – še vplivalo na upad števila staroselskega prebivalstva?
d) Španski kralj je v kolonije poslal duhovnike – misijonarje, ki so med ameriškimi staroselci širili krščansko vero. Naštej posledice širjenja krščanstva v Novem svetu.
jig
kn
Ena izmed posledic geografskih odkritij je bila izmenjava pridelkov in živali med Evropo in Ameriko, ki je okrepila čezmorsko svetovno trgovino. 2
V puščice vpiši nekaj primerov pridelkov in živali, ki so prišli iz Amerike v Evropo in obratno.
9
ZGO 8 PP DZ_notranjost_2020.indd 9
23/06/2020 10:28
1 MEJE ZNANEGA SVETA SE RAZŠIRIJO
Evropski posestniki so na rodovitnih območjih Novega sveta organizirali plantaže. Zaradi potrebe po delovni sili na plantažah se je razvila trgovina s sužnji iz Afrike. Vrhunec je dosegla v 18. stoletju; bila je največja prisilna selitev v zgodovini človeštva. Ob slikovnem gradivu spoznaj življenje sužnjev.
a) Kako so trgovci ravnali s sužnji?
a. co m
3
b) Kratko opiši vsakdanje življenje sužnjev: njihovo delo, odnos lastnikov, bivalne razmere …
4
ar n
Doba geografskih odkritij je imela daljnosežne posledice tako za Evropo kot tudi za Ameriko. Zapiši posledice v spodnjo preglednico. ZA EVROPO
ZA AMERIKO
jig
POSLEDICE Politične
Družbene
kn
Gospodarske Kulturne
S pomočjo pisnega vira sklepaj o posledicah trgovine s sužnji za afriške države. »Zaradi trgovine s sužnji /…/ je bilo število prebivalstva v Afriki leta 1850 za polovico nižje kot bi bilo, če do trgovine ne bi prišlo. V primerjavi s preteklim suženjstvom je trgovina s sužnji povzročala suženjstvo članov istega plemena. To je imelo škodljive posledice, kot so bile družbena in etnična razdrobljenost, politična nestabilnost, oslabitev afriških držav ter korupcija njihovih sodnih institucij.« (Vir: Nunn, Nathan, The long-term effects of Africa‘s slave trades. Quarterly Journal of Economics 123(1): 139–176; 2008; dostopno na: http://nrs.harvard.edu/urn-3:HUL. InstRepos: 3710252, 20. 6. 2019)
10
ZGO 8 PP DZ_notranjost_2020.indd 10
23/06/2020 10:28
Humanizem Sredi 14. stoletja se je na Apeninskem polotoku pojavilo novo filozofsko idejno gibanje, imenovano humanizem. S širjenjem po Evropi – razširil se je tudi v slovenske dežele – je v naslednjih dvesto letih spremenil evropski pogled na svet in položaj posameznika v njem. 1
Preberi besedilo in reši nalogo.
a. co m
Humanisti so zavračali srednjeveško miselnost, ki je poudarjala vero in onstranstvo. Svoje ideje so črpali iz antični del. Poudarjali so pomen posameznika, zagovarjali kritično razmišljanje in osebni odnos do Boga ter spodbujali raziskovanje narave in človeka. Humanizem se je iz Italije razširil po Evropi in močno spremenil pogled na svet in položaj posameznika v njem. • Z rdečo barvo podčrtaj ideje humanizma in jih izpiši.
• Z modro barvo podčrtaj, od kod so humanisti črpali svoje ideje.
2
ar n
Na osnovi novo pridobljenega znanja humanističnih učenjakov in novih raziskovanj so začeli v Evropi v 16. in 17. stoletju nastajati zametki moderne znanosti. Dopolni preglednico znanstvenih raziskovanj v času humanizma. a) V prvem stolpcu poimenuj znanost. b) V drugi stolpec zapiši imena najbolj znanih znanstvenikov. c) V tretjem stolpcu zabeleži najvidnejše dosežke posamezne znanosti. ZNANOST
ZNANSTVENIKI
DOSEŽKI
Zacharias Jensen
Odkritje mikroskopa, ki je omogočil raziskovanje manjših delcev.
kn
jig
ASTRONOMIJA
Andreas Vesalius T. Bombastus Paracelsius
KARTOGRAFIJA
11
ZGO 8 PP DZ_notranjost_2020.indd 11
23/06/2020 10:28