9789612920821 by Založba Rokus Klett, d.o.o.

.c o

Martina Križaj Marja Bešter Turk Marija Končina Mojca Bavdek Mojca Poznanovič

IZDAJA S PLUSOM

jig

Na pragu besedila 4 Samostojni delovni zvezek za slovenski jezik v 4. letniku gimnazij in srednjih strokovnih šol

NPB 4 PLUS SDZ 2021 Notranjost.indd 1

04/08/2021 14:19

dr. Martina Križaj dr. Marja Bešter Turk Marija Končina Mojca Bavdek mag. Mojca Poznanovič

Na pragu besedila 4 – izdaja s plusom Urednica: Andreja Ponikvar Jakša Strokovni pregled in recenzija: dr. Kozma Ahačič Ilustracije: Gašper Krajnc/Umer, d. o. o. Fotografije: Shutterstock in drugi viri (natančen seznam je na koncu gradiva) Direktor produkcije: Klemen Fedran Izdala in založila: Založba Rokus Klett, d. o. o. Za založbo: Maruša Dejak

.c o

Oblikovanje naslovnice: Beti Jazbec Oblikovanje notranjosti: Jasna Karnar Prelom: Danilo Frlež Tisk: Bulvest Print AD Prva izdaja Naklada: 5.000 izvodov

Samostojni delovni zvezek za slovenski jezik v 4. letniku gimnazij in srednjih strokovnih šol

Ljubljana 2021

jig

Vse knjige in dodatna gradiva Založbe Rokus Klett dobite tudi na naslovu www.knjigarna.com.

Brez pisnega dovoljenja založnika je prepovedano reproduciranje, distribuiranje, javna priobčitev, predelava in druga uporaba avtorskega dela ali njegovih delov v kakršnemkoli obsegu ali postopku, kot tudi fotokopiranje, tiskanje ali shranitev v elektronski obliki. Tako ravnanje pomeni, razen v primerih od 46. do 57. člena Zakona o avtorski in sorodnih pravicah, kršitev avtorske pravice.

Založba Rokus Klett, d. o. o. Stegne 9 b, 1000 Ljubljana Telefon: (01) 513 46 00 E-pošta: rokus@rokus-klett.si www.rokus-klett.si

CIP - Kataložni zapis o publikaciji Narodna in univerzitetna knjižnica, Ljubljana 811.163.6(075.3)(076) NA pragu besedila 4 : izdaja s plusom. Samostojni delovni zvezek za slovenski jezik v 4. letniku gimnazij in srednjih strokovnih šol / Martina Križaj ... [et al.] ; [ilustracije Gašper Krajnc ; fotografije Shutterstock in drugi viri]. - 1. izd. Ljubljana : Rokus Klett, 2021 ISBN 978-961-292-082-1 COBISS.SI-ID 71897859

NPB 4 PLUS SDZ 2021 Notranjost.indd 2

04/08/2021 14:19

Drage dijakinje, dragi dijaki! Pred seboj imate samostojni delovni zvezek za jezikovni pouk v okviru predmeta slovenščina. Razdeljen je na šest poglavij: 1. V poglavju Zgodovina slovenskega knjižnega jezika boste (upoštevajoč svoje predznanje iz splošne, književne in umetnostne zgodovine) spoznavali vlogo, položaj in razvoj slovenskega jezika v 20. stoletju. 2. V poglavju Jezikovna politika v Republiki Sloveniji boste nadgrajevali svoje poznavanje aktualne vloge in položaja slovenščine in drugih jezikov v Republiki Sloveniji.

3. V poglavju Slovenci zunaj Republike Slovenije boste spoznavali vlogo in položaj slovenščine pri Slovencih v zamejstvu in po svetu.

.c o

4. V poglavju Obravnava besedilnih vrst boste nadgrajevali svoje poznavanje zgradbe, sloga in jezika tistih besedilnih vrst, s katerimi se boste srečevali pri študiju ali v poklicu (tj. strokovnih besedil, in to tako poljudnoznanstvenih kot tudi znanstvenih, poslovnega pogovora) oz. jih boste sprejemali kot polnoletne osebe z volilno in drugimi pravnimi pravicami in obveznostmi (npr. besedil politične propagande, pravnih aktov) – zapisana ali posneta besedila boste kritično brali ali poslušali, jih razčlenjevali in primerjali z drugimi, v njih boste prepoznavali dejstva in mnenja, ustrezne in neustrezne ter bistvene in nebistvene podatke …, odkrivali boste njihove značilnosti in pomanjkljivosti, na koncu pa tudi sami tvorili podobna besedila. Tako boste razvijali svojo zmožnost razumevanja in kritičnega sprejemanja besedil, svojo zmožnost podrobnega/študijskega branja, funkcionalno pismenost ter zmožnost tvorjenja učinkovitih, ustreznih, razumljivih in pravilnih besedil raznih vrst.

5. V poglavju Jezikovne odvozlanke boste v nalogah s primeri iz raznih besedil preverjali, utrjevali in nadgrajevali svoje znanje in zmožnosti, ki ste jih v zadnjih štirih letih pridobili pri jezikovnem pouku v okviru predmeta slovenščina. Med reševanjem nalog in med preverjanjem svojih rešitev si boste pomagali s slovarskimi, slovničnimi in pravopisnimi priročniki, dostopnimi na spletnih portalih Fran in Franček, ter tako utrjevali njihovo rabo v vsakdanjem življenju. 6. V poglavju Kaj znam na koncu 4. letnika boste vse to ponovili ob nalogah, povezanih s štirimi izhodiščnimi besedili, ter se tako pripravili tudi na zrelostni izpit, ki vas čaka na koncu srednje šole. Prva štiri poglavja so sestavljena iz več zaokroženih učnih enot. Obravnava vsake učne enote naj bi potekala v petih didaktičnih korakih – ti so v samostojnem delovnem zvezku zaznamovani s piktogrami in napisani v modri barvi; napovedujejo pa naslednje vaše dejavnosti: Prvi korak napoveduje individualno pripravo na obravnavo učne enote.

•

Drugi korak napoveduje vaše sodelovanje v uvodnem motivacijskem pogovoru, ki ga vodi profesorica/profesor ali poteka po skupinah oz. dvojicah.

•

Tretji korak napoveduje individualno podrobno oz. študijsko branje ali poslušanje razpravljalnega besedila – z dejavnostmi med branjem/poslušanjem in po njem. Tako boste razvijali tudi svojo zmožnost učenja iz besedil (o tem ste veliko izvedeli v 1. letniku, zdaj pa boste to znanje uporabili, preizkušali in nadgrajevali ob besedilih).

•

Četrti korak napoveduje primerjavo vašega strukturiranega povzetka razpravljalnega besedila s profesoričinim/ profesorjevim interaktivnim povzetkom – tako boste nadgradili/dopolnili svojo zmožnost strukturiranega povzemanja besedil. Svetujemo vam, da svoj dopolnjeni/popravljeni povzetek pretvorite v strnjeno ustno obnovo razpravljalnega besedila; pri tem pazite, da bo obnova zaokrožena, smiselna, koherentna ter jezikovno ustrezna in pravilna.

•

Peti korak napoveduje reševanje nalog, ki so na različnih zahtevnostnih ravneh ter vas spodbujajo k raznim miselnim dejavnostim, npr. k utrjevanju in preverjanju znanja (številke pred takimi nalogami so obarvane oranžno), k dopolnjevanju znanja, k raziskovanju … (številke pred takimi nalogami so obarvane zeleno). Svoje rešitve nalog za utrjevanje in preverjanje znanja lahko primerjate z izdelanimi elektronskimi rešitvami. Svetujemo vam, da pri pouku poročate ne le o svojih rešitvah in ugotovitvah, temveč tudi o tem, kako ste reševali naloge, katere težave ste imeli pri tem in kako ste jih oz. jih boste odpravili.

jig

•

Upamo, da boste v samostojnem delovnem zvezku našli dovolj izzivov za razmišljanje o sebi in svoji sporazumevalni zmožnosti v slovenščini, o svojem odnosu do slovenščine, njene sedanjosti in preteklosti, do drugih jezikov in narodov, hkrati pa tudi dovolj spodbud za dejavno nadgradnjo svojih zmožnosti, veščin, strategij in svojega znanja ter za njihovo uporabo v vsakdanjem življenju. Želimo vam veliko uspeha in zadovoljstva.

NPB 4 PLUS SDZ 2021 Notranjost.indd 3

Avtorice

04/08/2021 14:19

m .c o na ar jig

kn NPB 4 PLUS SDZ 2021 Notranjost.indd 4

04/08/2021 14:19

KAZALO Kaj znam na začetku 4. letnika

ZGODOVINA SLOVENSKEGA KNJIŽNEGA JEZIKA

Slovenski knjižni jezik v prvi polovici 20. stoletja

Slovenski knjižni jezik v drugi polovici 20. stoletja

JEZIKOVNA POLITIKA V REPUBLIKI SLOVENIJI SLOVENCI ZUNAJ REPUBLIKE SLOVENIJE Slovenci v zamejstvu

Slovenci po svetu

40 41

.c o

OBRAVNAVA BESEDILNIH VRST Strokovno besedilo

Poljudnoznanstveni in znanstveni članek

Okrogla miza

Besedilo politične propagande

Zakon, statut in pravilnik

Upravna odločba

Zapisnik Poslovni pogovor

JEZIKOVNE ODVOZLANKE

83 88 96 102

Kaj znam na koncu 4. letnika

Prvo besedilo z razčlembo

Drugo besedilo z razčlembo

129

Tretje besedilo z razčlembo

138

Četrto besedilo z razčlembo

149

120

jig

NPB 4 PLUS SDZ 2021 Notranjost.indd 5

04/08/2021 14:19

m .c o na ar jig

kn NPB 4 PLUS SDZ 2021 Notranjost.indd 6

04/08/2021 14:19

Kaj znam na začetku 4. letnika Pozorno preberite izhodiščno besedilo in rešite naloge.

www.delo.si

jig

Objavljeno 9. november 2019 6:00

Voltaira, Swifta, zajetno knjigo Edwarda Gibbona o vzponu in zatonu rimskega imperija, ki je bila takrat prepovedana, ker je bila kritična do religije, zgodbe o odkrivanju Cookovih otokov in Avstralije, knjige o evropskih pticah, rudarjenju, zgodovini in filozofiji. Bral je v italijanščini, nemščini, latinščini, srbščini in po vsej verjetnosti tudi v angleščini. Razkazovanje bogastva ga ni zanimalo, bil je praktičen človek. Prav tako ni imel prav rad melanholične ali romantične poezije, Goetheja ali Schillerja v njegovi knjižnici ni. Morda zato, ker so tako narekovali njegovi možgani, ki jih je obsedalo naravoslovje, ali morda zato, ker se zaradi hude bolezni nikoli ni poročil in ukvarjal s čustvi. Danes vsak osnovnošolec ve, da je bil Zois naš največji mecen, da je s svojim delom pospešil družbeni razvoj na Kranjskem, da je spreminjal slovensko kulturo, da je ta prostor naredil odprt in kozmopolitski. Vsega tega seveda ni naredil le zato, ker je bil bogat in si je vse to lahko privoščil, ampak tudi zato, ker je razmišljal napredno, čeprav je bil še vedno zelo strog fevdalec. Danes se nam včasih zazdi, da se mnoge stvari, katerih razvoj je spodbujal Zois, počasi vrtijo nazaj namesto naprej in da je mecenstvo pojav, ki izumira, ker ga dušita zagledanost vase in pomanjkanje vizije, čeprav je bogatih ljudi veliko več, kot jih je bilo v času razsvetljenstva. Ker pa sem nepoboljšljiva idealistka in ker imam rada domišljijo, si lahko predstavljam, kako bi Zoisa danes navduševala sodobna tehnologija, pa ne le zato, da bi zaslužil denar, čeprav bi bil to zanj zagotovo eden od pomembnih razlogov – tako naivna spet nisem! –, ampak tudi zato, da bi se boril proti onesnaževanju in brezposelnosti, da bi spodbujal izobraževanje in znanje, ustvarjal nove izume – vse to tudi zato, da bi bila Slovenija, ki jo je sicer želel poimenovati Karantanija, moderna država. Zois je bil človek akcije in nič ga ni moglo ustaviti, čeprav se zaradi omrtvičenih rok proti koncu življenja ni mogel niti podpisati. Kako težko bi prenašal današnjo zbirokratizirano stvarnost, polno nesmiselnih pravil, ki nažirajo

.c o

Irena Štaudohar

Ko se človek sprehaja po razstavi v Narodni in univerzitetni knjižnici, na kateri je 200 let po smrti barona Žige Zoisa razstavljenih nekaj knjig iz njegove bogate knjižnice, pomisli, da je bila takratna Evropa za Zoisa majhen prostor, čeprav je bil skoraj petindvajset let hudo bolan in na invalidskem vozičku. Baronov pojavni svet je bil sicer ujet v sobane njegove palače na Bregu v Ljubljani, a njegov duh in možgani so potovali povsod. Poganjali so ga radovednost, talent in želja po tem, da bi stvari spremenil na bolje. In druženje s pametnimi in naprednimi ljudmi, ki so razmišljali sodobno. Linhart, Vodnik in Kopitar so se pri njem zbirali kot v kakšnem pariškem salonu in spreminjali mentalno pokrajino tedanje Kranjske. Zois je imel neskončno življenjsko silo. Kot je na razstavi povedal Luka Vidmar iz ZRC SAZU, ki je eden od Zoisovih največjih poznavalcev in odličen vodič po njegovem obzorju, je bila Zoisova knjižnica takrat turistična znamenitost, ki so jo obiskovali tudi bogati turisti, ko so prišli v Ljubljano. Zois je poznal največje naravoslovce svojega časa. Vidmar je opozoril na to, da so k Zoisu hodili največji – recimo Francoz Déodat Gratet de Dolomieu, po katerem se imenuje dolomit, in Ignaz van Born, kustos naravoslovnega muzeja na Dunaju, prostozidar in Mozartov znanec. Zois je bil del evropske intelektualne elite, ki se je dobro poznala med sabo, če ne osebno, pa prek pisem. Bil je tudi lastnik rudnikov in fužin, njegove manufakture so izdelovale keramiko in ves čas se je ukvarjal s tem, kako bi izboljšal proizvodnjo in tehnologijo. Preučeval je človeško ribico, spremenil je plug, pomagal je osvojiti Triglav, imel je eno od najlepših mineraloških zbirk in po njem se imenuje svetleči mineral cojzit, ki ga je odkril. Zbiral je slovenske protestantske knjige in se navduševal nad slovenščino, ki je bila njegov materni jezik, po očetu je bil namreč Italijan. Podpiral je Linharta in Vodnika, ki sta pisala drame, pratike in pesmi, da bi izobrazila neuko ljudstvo. Spodbujal ju je, popravljal in financiral. In veliko je bral! O tem, koga oz. kaj je bral, nam pripoveduje njegova knjižnica: Horaca,

Svet v sobi

KAJ ZNAM NA ZAČETKU 4. LETNIKA 7

NPB 4 PLUS SDZ 2021 Notranjost.indd 7

04/08/2021 14:19

skupno dobro in napredek, premakne podjetje, mesto, družbo. Letos je minilo dvesto let od njegove smrti. Čeprav je imel izjemno življenje, danes žal deli usodo mnogih talentiranih Slovencev in Slovenk, ki jih poznamo le iz obrobnih zgodb v šolskih učbenikih, ker iz njihovega življenja ne znamo narediti dobre zgodbe. Predvsem pa se od njih nismo ničesar naučili!

ustvarjalnost in ki so si jih izmislili prav ljudje, ki jim primanjkuje ustvarjalnosti in si želijo z vso to birokracijo prikriti dejstvo, da ničesar ne znajo! Pri Zoisu mi je všeč tudi to, da je okoli sebe zbiral modre ljudi in jih spodbujal; verjamem namreč, da lahko skupina ljudi, ki jih žene ista stvar, ki imajo talent, pamet, ideje in vizijo, ki želijo stvari spremeniti na bolje, ki jih zanimata

Kje je bilo objavljeno izhodiščno besedilo? Kdaj je bilo objavljeno?

Kateri dogodek je avtorico spodbudil k pisanju izhodiščnega besedila?

Ob kateri priložnosti je potekal ta dogodek? O čem predvsem govori izhodiščno besedilo?

.c o

Kdo ga je napisal?

Kako je naslov izhodiščnega besedila povezan s temo?

Kakšno je avtoričino mnenje o vlogi Žige Zoisa: pozitivno ali negativno?

Svoj odgovor ponazorite s primerom iz besedila.

Preberite povedi in prečrtajte tisto, v kateri avtorica ne izreka svojega mnenja.

jig

Zois je poznal Francoza Déodata Grateta de Dolomieu, po katerem se imenuje dolomit. Imel je neskončno življenjsko silo.

Bil je človek akcije in nič ga ni moglo ustaviti.

Čeprav je imel izjemno življenje, danes žal deli usodo mnogih talentiranih Slovencev in Slovenk, ki jih poznamo le iz obrobnih zgodb v šolskih učbenikih, ker iz njihovega življenja ne znamo narediti dobre zgodbe. V neprečrtanih povedih podčrtajte besede/besedne zveze, s katerimi avtorica izreka svoje mnenje.

Ob izhodiščnem besedilu odgovorite na vprašanja o Zoisovem življenju. Kaj sta bila po narodnosti njegova mati in oče? Kje je živel? Ali je bil poročen? DA NE Kdo so bili njegovi slovenski sodobniki? Koliko časa je bil bolan?

8 KAJ ZNAM NA ZAČETKU 4. LETNIKA

NPB 4 PLUS SDZ 2021 Notranjost.indd 8

04/08/2021 14:19

Kaj je bila posledica njegove bolezni? Katerega leta je umrl? Ali so zgornja vprašanja spraševala po dejstvih ali po avtoričinem mnenju?

Kaj pomeni naslednja poved? Povejte na drug način.

Preberite besedili.

.c o

Zois, Linhart, Vodnik in Kopitar so spreminjali mentalno pokrajino tedanje Kranjske.

Nova razstava v NUK-u

NUK in ZRC SAZU vabita na otvoritev razstave Knjižnica barona Žige Zoisa – središče razsvetljenske kulture na Slovenskem, in sicer 14. oktobra 2019 ob 18.00 v NUK v Ljubljani. 2

Simpozij o baronu Žigi Zoisu

Ob 200–letnici smrti barona Žige Zoisa je 21. novembra 2019 v atriju ZRC SAZU potekal enodnevni simpozij, na katerem so bila predstavljena nova spoznanja o enem od najbogatejših ljudi na Kranjskem.

jig

Na večer pred simpozijem je bil na programu koncert, na katerem je bila med drugim odigrana tudi skladba Zoisovega sorodnika Francesca Pollinija. Znanstveni del se je naslednji dan začel s prikazom Zoisovega prispevka k razvoju slovenskega jezika in književnosti ter njegovega mecenstva. Analizirani so bili tudi Zoisovo politično delovanje in njegovi stiki s francoskimi in avstrijskimi oblastniki.

K novim odkritjem o Zoisu so prispevali tudi referati o njegovi gospodarski dejavnosti. Prav ta mu je namreč omogočila, da je lahko izpeljal svoje kulturne podvige. Referenti so obravnavali tudi geologijo in mineralogijo, ki sta Zoisa še posebej privlačili. Predstavljeni sta bili tudi zgodovina gradnje Zoisove palače in glasba, ki so jo poslušali pri Zoisovih. A. B.

Kateri način razvijanja teme prevladuje v besedilih iz te naloge in po čem tako sklepate? Dopolnite povedi. V prvem besedilu prevladuje

, saj

V drugem besedilu prevladuje

, saj

KAJ ZNAM NA ZAČETKU 4. LETNIKA 9

NPB 4 PLUS SDZ 2021 Notranjost.indd 9

04/08/2021 14:19

Podčrtajte ustrezno trditev o izhodiščnem besedilu in o obeh besedilih iz 8. naloge, nato dopolnite poved s pojasnilom.

Vsa tri besedila v tem poglavju so – enogovorna/dvogovorna, saj

;

– javna/zasebna, saj

;

– umetnostna/neumetnostna, saj

Katero od teh treh besedil je prevladujoče subjektivno?

Po čem tako sklepate? Kaj sta besedi v dvojici? Povežite. vodič, vodnik

1 podpomenka in nadpomenka

.c o

moder, pameten

2 besedi iz istega tematskega polja

tedanja, sedanja

3 sopomenki

palača, baron

4 besedi iz iste besedne družine

mineral, cojzit

5 protipomenki

6 nadpomenka in podpomenka

V spletnem SSKJ2 poiščite razlago besede salon in napišite, kateri pomen ima ta beseda v izhodiščnem besedilu (v prvem odstavku).

Preberite slovarska sestavka.

mecén -a m (ê‫)ׅ‬

jig

kdor prostovoljno gmotno podpira umetnike, znanstvenike ali umetnost, znanost, podpornik: za izdajo pesniške zbirke je dobil mecena; bogat mecen; biti komu mecen // kdor gmotno podpira sploh: v njem so dobili mladi športniki vnetega mentorja in mecena

mecê‫ׅ‬n -a m a; ‘gmotni pokrovitelj umetnosti in znanosti’ (19. stol.), mecê‫ ׅ‬nka, mecê‫ ׅ‬nski, mecê‫ ׅ‬nstvo.

Prevzeto iz sodobnih evr. jezikov, nem. Mäzen, frc. mécène. Beseda je nastala iz priimka Caius Cilnius Maecenas (69 pr. n. š.–8 n. š.), rimskega podpornika umetnikov in učenjakov, ki je med drugimi gmotno podpiral tudi Vergilija, Horacija in Propercija (Kl, 469).

Iz katerega slovarja sta slovarska sestavka? Prvi sestavek:

Drugi sestavek: Ali je beseda mecen domača ali prevzeta? Utemeljite odgovor.

10 KAJ ZNAM NA ZAČETKU 4. LETNIKA

NPB 4 PLUS SDZ 2021 Notranjost.indd 10

04/08/2021 14:19