Jurij Senegačnik
a. co m
GEOGRAFIJA SODOBNEGA SVETA
kn
jig
ar n
Učbenik za 2. letnik gimnazije
SVET UCB 2021 Notranjost.indd 1
21/01/2021 10:23
GEOGRAFIJA SODOBNEGA SVETA Učbenik za 2. letnik gimnazije Avtor dr. Jurij Senegačnik Recenzenta dr. Jernej Zupančič, Ingrid Florjanc Strokovni pregled vseh poglavij dr. Karel Natek Strokovni pregled poglavja Afrika dr. Janez Pirc
a. co m
Urednik dr. Jurij Senegačnik Lektorica Katja Paladin Vsebinski osnutki zemljevidov in grafikonov dr. Jurij Senegačnik Zemljevidi in grafikoni Miha Brvar, Barbara Pavlič Vsebinski osnutki risb dr. Jurij Senegačnik Risbe Gregor Markelj
Fotografije dr. Jurij Senegačnik, Shutterstock, iStock by Getty Images Oblikovanje naslovnice Beti Jazbec
ar n
Oblikovanje in prelom notranjosti Jasna Karnar Izdal in založil Modrijan izobraževanje, d. o. o. Za založbo Matic Jurkošek Prva izdaja, 1. ponatis Naklada 2000 izvodov
jig
Tisk Bulvest Print AD Ljubljana 2021
kn
Vse knjige in dodatna gradiva založbe Modrijan izobraževanje dobite tudi na naslovu www.knjigarna.com.
Učbenik Geografija sodobnega sveta je Strokovni svet Republike Slovenije za splošno izobraževanje na svoji 209. seji dne 22. 10. 2020 s sklepom št. 613-1/2020/47 potrdil kot učbenik za geografijo za 2. letnik gimnazije. © Modrijan izobraževanje, d. o. o. (2020). Vse pravice pridržane. Brez pisnega dovoljenja založnika so prepovedani reproduciranje, distribuiranje, javna priobčitev, predelava ali druga uporaba tega avtorskega dela ali njegovih delov v kakršnem koli obsegu in postopku, tudi fotokopiranje, tiskanje ali shranitev v elektronski obliki. Tako ravnanje pomeni, razen v primerih od 46. do 57. člena Zakona o avtorski in sorodnih pravicah, kršitev avtorske pravice.
CIP - Kataložni zapis o publikaciji Narodna in univerzitetna knjižnica, Ljubljana 911(075.3) Modrijan izobraževanje, d. o. o. Stegne 9 b, 1000 Ljubljana telefon: 01 513 44 00 telefaks: 01 513 46 99 telefonska naročila: 01 513 44 04 e-pošta: narocila@modrijan-izobrazevanje.si www.modrijan-izobrazevanje.si, www.knjigarna.com
SENEGAČNIK, Jurij, 1957Geografija sodobnega sveta : učbenik za 2. letnik gimnazije / Jurij Senegačnik ; [zemljevidi in grafikoni Miha Brvar, Barbara Pavlič ; risbe Gregor Markelj ; fotografije Jurij Senegačnik, Shutterstock, iStock by Getty Images]. - 1. izd., 1. ponatis. - Ljubljana : Modrijan izobraževanje, 2021 ISBN 978-961-7070-65-1 COBISS.SI-ID 36132099
2 | Prebivalstvo in naselja
SVET UCB 2021 Notranjost.indd 2
21/01/2021 10:23
Kazalo Uvod 6
AZIJA
AFRIKA
Geografski okvir Izbrani problemi afriškega družbenega razvoja Kmetijstvo in rudarstvo kot značilni obliki afriškega gospodarstva
LATINSKA AMERIKA
37 38 45 57
jig
Geografski okvir Prebivalstvo, poselitev in posebnosti avstralskega gospodarstva Oceanija – svet neskončnih prostranstev Tihega oceana
kn
62 73 73 76 80 80
84
93 94 99 109 113
AVSTRALIJA IN OCEANIJA
SVET UCB 2021 Notranjost.indd 3
61
SEVERNA AMERIKA
POLARNA OBMOČJA
ar n
Geografski oris Latinske Amerike kot celote Srednja Amerika Naravnogeografski okvir Aktualni družbenogeografski problemi Srednje Amerike Južna Amerika Naravnogeografski okvir Štiri geografske enote Južne Amerike
Geografski okvir Značilnosti prebivalstva in poselitve Ameriško kmetijstvo in njegov pomen Iz industrijske v poindustrijsko družbo
10 14 18 24 27
a. co m
Azijsko površje in njegov vpliv na podnebje in rastlinstvo Azijske reke in njihov pomen Glavne značilnosti in problemi azijskega prebivalstva Azijsko kmetijstvo in zelena revolucija Gospodarski in družbeni razvoj azijskih držav
9
119 120 126 132
135
21/01/2021 10:23
Predgovor
a. co m
Učbenik Geografija sodobnega sveta ni več namenjen obči geografiji, ki smo se ji posvečali v prvem letniku, ampak obravnava regionalno geografijo sveta. Pri obči geografiji smo pozornost namenjali posameznim pojavom oz. skupinam pojavov po vsem svetu, pri regionalni geografiji sveta pa bodo predmet našega zanimanja posamezne celine kot celote vseh naravnih in družbenih pojavov. Pri vsaki se bomo na začetku seznanili z osnovnim geografskim okvirom, znotraj katerega bomo najprej obravnavali poglavitne naravnogeografske značilnosti. Na ta okvir bomo v nadaljevanju naslonili obravnavo aktualnih družbenih procesov. Sodobna regionalna geografija nima več enciklopedičnega značaja. To pomeni, da zaradi močno naraslega števila informacij ne obravnavamo več prav vseh regij (držav) in se ne posvečamo več vsem pojavom, procesom in problemom v njih, ampak se v posameznih delih sveta (regijah, državah) osredotočimo le na nekatere osrednje oz. najbolj izstopajoče probleme. Če se vanje dobro poglobimo – najbolje je, da to storimo na najznačilnejših primerih v izbranih državah – bomo lahko s prenosom znanja dobro razumeli tudi enake ali podobne probleme v drugih državah.
ar n
Vsebino učbenika, ki sledi kratkemu uvodu, smo razdelili v šest večjih tematskih sklopov. Vsak od njih obravnava eno celino oz. del sveta, ki ima prepoznavne skupne značilnosti. Začeli bomo z največjo celino, Azijo. Sledijo ji Afrika, Latinska Amerika, Severna Amerika in Avstralija, zadnje poglavje pa je namenjeno polarnim območjem. Učbenik obravnava stanje v sodobnem svetu do začetka leta 2020, ko je svet zajela in v temeljih pretresla pandemija koronavirusne bolezni 19 (covid-19). Vse posledice tega dogajanja, s kakršnim se človeštvo še ni srečalo, se bodo pokazale šele v prihodnosti.
jig
Notranja zgradba učbenika je zelo podobna kot v prenovljenem učbeniku Obča geografija. Vsak tematski sklop se začne z napovednikom. Naslovu sklopa sledijo tri uvodna vprašanja za motivacijo, ki se nanašajo na tvoje predznanje in zahtevajo dober razmislek. Desno od vprašanj je motivacijska slika, ki te »popelje« v tematski sklop. Sledi krajše motivacijsko besedilo, neke vrste »geografska zgodba«, običajno kak zanimiv primer ali druga zanimivost. Na koncu je navedena še napoved vsebinskih sklopov.
kn
Pri prebiranju besedilnega dela učbenika ti bo v pomoč logična hierarhija naslovov in podnaslovov. Vsi pomembnejši geografski pojmi so označeni polkrepko. Na koncu učbenika boš našel kazalo manj znanih strokovnih izrazov. Besedilni del učbenika dopolnjuje bogat izbor slikovnega in kartografskega gradiva. Poleg osnovnega besedila so v učbeniku še dodatne vsebine, predstavljene v treh rubrikah: Zanimivosti, Primeri in Gremo še globlje, ki si jih spoznal že v učbeniku Obča geografija. Na koncu vsakega vsebinskega sklopa so vprašanja, katerih zahtevnost se stopnjuje. Temeljitejšemu utrjevanju in preverjanju znanja je namenjen delovni zvezek. V pomoč ti utegne biti tudi ključ za uporabo učbenika na naslednji strani; na koncu učbenika pa boš našel tabelarični prikaz glavnih statističnih podatkov o posameznih državah in celinah sveta ter seznam uporabnih spletnih naslovov. Avtor
SVET UCB 2021 Notranjost.indd 4
21/01/2021 10:23
KLJUČ ZA UPORABO UČBENIKA
naslov vsebinskega sklopa (poglavja)
GEOGRAFSKI OKVIR
naslov podpoglavja
KAJ VELJA PRI SEVERNI AMERIKI ŠE POSEBEJ IZPOSTAVITI
Severno Ameriko sestavljata le dve državi z velikanskim ozemljem – ZDA in Kanada. Slednja je po gospodarski razvitosti in življenjskem standardu povsem primerljiva z ZDA, po številu prebivalcev pa je kar enajstkrat manjša. Večina stvari, ki jih bomo obravnavali pri ZDA, je sicer značilnih tudi za Kanado, kjer pa so med državama pomembnejše razlike, bomo nanje posebej opozorili. Za to celino je značilna velika reliefna raznolikost. Obsega zelo različne reliefne enote, od mladonagubanih gorovij na zahodu prek starega uravnanega gorovja Apalači na vzhodu do obsežnih nižavij v različnih delih celine. Posledica obsežnosti celine in razporeditve gorovij v smeri sever–jug je izredna raznolikost podnebnih tipov in tudi vrst rastlinstva – od tropskega do polarnega pasu. Čeprav imamo zaradi množice nebotičnikov, ki jih poznamo iz ameriških filmov, vtis goste poselitve, so ZDA v povprečju trikrat redkeje poseljene kot Slovenija, Kanada pa je ena najredkeje poseljenih držav na svetu. V ZDA se je izoblikoval poseben tip poselitve z razvlečenimi predmestji, kjer je uporaba avtomobila vsakodnevna nujnost. ZDA so tudi zato (po porabi na posameznega prebivalca) energijsko relativno najbolj potratna država na svetu. Čeprav ZDA v boju proti podnebnim spremembam na številnih področjih že ukrepajo, pa so se kot država odločile odstopiti od pariškega podnebnega sporazuma. Se pa že soočajo s številnimi okoljskimi problemi. Severna Amerika je postala simbol multikulturne • Ali so azijske države bogate družbe, nastale po večini iz več rodov priseljencev z ali revne? Kateri primer boNebotičniki so že v prvi polovici 20. stoletja postali gate in kateri primer revne vsega sveta. Ker se to priseljevanje še nadaljuje, ima prepoznaven simbol Amerike, danes pa jih gradijo po vsem azijske države ti najprej stopi svetu (San Francisco). v primerjavi z nekaterimi drugimi najrazvitejšimi deli pred oči? sveta nekoliko večjo rast števila prebivalcev. Znana je tudi kot simbol nadvse ugodnega podjetniškega oko• Kakšne so na kratko politične lja, ki ga v preteklosti niso omejevale najrazličnejše razmere na Bližnjem vzhodu omejitve, s katerimi so se soočali drugod po svetu. in zaradi katerega naravnega bogastva so nekatere tamPostala je celina izjemne gospodarske moči in družbe kajšnje države obogatele? blagostanja, kar je tesno povezano z visoko delovno etiko in željo po uspehu. ZDA so se razvile tudi v vo• Kateri so po tvojem jaško najmočnejšo in politično najvplivnejšo državo mnenju glavni vzroki, da je sveta. Vpliv ameriškega načina življenja in mišljenja – Kitajska doživela tako velik gospodarski vzpon? ena njegovih osrednjih značilnosti je potrošništvo – se je razširil po vsem svetu. Številne tehnološke novosti, Velemesto Tokio z goro Fudži v ozadju med drugim tudi internet, brez katerih si našega življenja sploh ne znamo več predstavljati, so nastale v Življenje v azijskih velemestih Restavracija McDonald's v Džajpurju v Indiji tej državi. Severna Amerika je zato zaslužna za globalizacijo, to je proces zraščanja, prepletanja in enotenja V gospodarsko najrazvitejših državah Azije so mesta zelo urejena. Revnih četrti praviloma ni, različnih delov sveta. Zaradi nje tudi sama čedalje bolj postaja svet v malem, saj sprejema nove kulturne sezaradi velike zgostitve prebivalstva in dejavnosti pa na vsakem koraku vladata red in disciplina. stavine z vsega sveta. Prebivalci večinoma prihajajo na delo z javnimi prevoznimi sredstvi, čistoča pa je na zelo visoki Ob tej bleščeči podobi pa je treba opozoriti tudi ravni. na manj svetle plati. ZDA so sicer še vedno največja Kljub enemu najvišjih BDP-jev na prebivalca na svetu si lahko Japonci privoščijo za naše svetovna gospodarska velesila, ki pa jo v zadnjih letih razmere zelo skromna stanovanja. Skoraj celotna južna obala Japonske od Tokia proti zahodu je dohiteva Kitajska. Državi sta se zapletli v trgovinsko posejana z velikimi mesti, ki so si podobna kot jajce jajcu in po večini skoraj neopazno prehajajo vojno, še odločilnejši pa utegne biti njun spopad za tehnološko prevlado na svetu, zlasti na področju didrugo v drugo. Samo na širšem mestnem območju na površini, veliki za dobro polovico Slovenigitalnih tehnologij. ZDA postopoma izgubljajo svojo je, živi skoraj 40 milijonov ljudi. nekdanjo moč ali vsaj vpliv v svetu, na njihovo mesto Izredno hitre spremembe doživljajo kitajska mesta, kjer so marsikje sistematično odstranili ZDA so glavna vojaška sila na svetu. pa ponekod stopajo druge države, predvsem Kitajska.
naslov tematskega sklopa
a. co m
AZIJA
uvodna vprašanja za motivacijo
motivacijska slika
motivacijsko besedilo
tako rekoč vse staro, na istih površinah pa so v zelo kratkem času zrasle sodobne zgradbe (nebotičniki in enolični stanovanjski bloki). V številnih mestih so ob pomoči kamer in sodobnih teh94 | Severna Amerika nologij uvedli močan nadzor nad obnašanjem državljanov, ki se zato vedejo zelo disciplinirano. Povsem drugačna je podoba velemest v manj razvitih državah. Bogati deli teh mest na prvi pogled spominjajo na velemesta razvitega sveta (npr. Mumbaj), velik del mestnih površin pa zavzemajo revna barakarska naselja. Mestni promet je marsikje kaotičen, zrak pa zelo onesnažen, pred čimer pa niso varna niti mesta v najrazvitejših državah.
napoved vsebinskih sklopov
VSEBINSKI SKLOPI
Azijsko površje in njegov vpliv na podnebje in rastlinstvo Azijske reke in njihov pomen
ar n
Glavne značilnosti in problemi azijskega prebivalstva Azijsko kmetijstvo in zelena revolucija Gospodarski in družbeni razvoj azijskih držav
umeti me Kako raz
notraj af
emo še rika »Gr
rub
riških dr
li poplave ukrotiti tudi z gradnjo jezov, zadrževalnikov in umetnih jezer, saj je reka v času poletnega deževja še vedno poplavljala. V novejšem času pa je v spodnjem toku Rumene reke čedalje večji drug problem, to je usihanje reke. Vzroki za to so predvsem čezmerna raba vode za pridelavo hrane in druge dejavnosti, urbanizacija, pa tudi podnebne spremembe. Modra reka – po kitajsko Chang Jiang ali Jangce (hidrogram 5) – je najdaljša azijska reka, njen podolžni profil pa je v primerjavi z Rumeno reko precej bolj razgiban. Izvira v Tibetu in dolgo teče po redko poseljenem gorskem svetu. Na območju Rdeče kotline (provinca Sečuan) se njeno porečje prvič močno razširi; tu je pomembna zgostitev prebivalstva. Od Rdeče kotline naprej se reka ponovno prebija skozi gorske pregrade na koncu teh sotesk, ob vstopu v ravnino so zgradili znameniti Jez treh sotesk, nato pa se njen profil »umiri« v nižinskem svetu vzhodnega dela države. Modra reka je glavna kitajska vodnoprometna žila; po njej potekata dve tretjini rečnega tovornega prometa. Velike ladje lahko plujejo v notranjost vse do gosto poseljene Rdeče kotline. Zaradi številnih dejavnosti ob njenem toku ne preseneča, da je močno onesnažena.
žav
tov, se ino konflik mci in ijo kot cel narodi (npr. Ne il« preveč vid opski silo »stlač Afriko vse o bi ravnali evr ajci) na ov Tisti, ki jo, kak aj (npr. Kit i deli teh narod aša zun vpr od reč ezn kdo lahko če bi jih rbo, posam . V Evropi se nam zi), tvo o nco avn ave Fra so raz o novo drž i med druge drž ec 20. stoletja v umetn sen Kon lovaška ali raztre obdržijo. in Češkos ja ne avi pa bi ost ave lgij osl i. Be a, alne drž za, Jug livanja krv zaradi trenj večnacion – Sovjetska zve pre do bi tri prišlo tradicijo, padle kar le pri zadnji ni skupaj okratično je ne bi er a gato dem že razpadla, če – pri čem prestolnic ava z bo no pripadla ih držav razvita drž i in Valonci verjet primeru išk mc u bi v tem znotraj afr pa živijo med Fla nje, kom trenjem ati aša iti hkr vpr , čud jejo držalo potem bolj razliku ci? Zakaj se še j. sih sel vča Bru ko so li tuj a 1963, stvi, ki se jih začrta reč že let med ljud traj meja, ki so Afriško so se nam sti (kasnejšo ati skupaj zno afriških držav tno iške eno e meje ost Voditelji zacijo afr danje kolonialn vilne ila v šte li Organi nek ncipa vod ustanavlja ili, da morajo pri a v teg loč bi kršite unijo), od saj ne, nje nespreme vojne.
jig
globlje«
konflikte z
detnične
Azija | 9 9
v e Fulano o ozemlj Poselit ven iških državah afr dvajsetih
(Fulb), raz
treseno
po okoli
i jeni pojm poudar besedilo o osnovn
vati, projekt pa naj bi končali do leta 2050. Sever – predvsem območje okoli Pekinga – se je namreč začel soočati s čedalje hujšim pomanjkanjem vode, kar je posledica povečanih potreb zaradi pridelave hrane, industrije in nagle urbanizacije. S projektom nameravajo omogočiti vsakoletno »pretočitev« 45 milijard kubičnih metrov vode iz enega v drugo porečje, in sicer v treh delih
države. Glavni del osrednje trase so do leta 2014 že končali, vzhodno traso še gradijo, na zahodu države pa se na obsežna dela še pripravljajo. Tako osrednja kot vzhodna trasa imata cilj precej bolj severno od struge Rumene reke. Na obeh mestih, kjer kanala vzhodne in osrednje trase trčita ob Rumeno reko, so morali pod njo zgraditi predora.
2008
2005
i«
»Primer
2000
rubrika
Jez treh sotesk na Modri reki
Gigantski projekti na kitajskih rekah
Kitajska je leta 1994 kljub pomislekom znanstvenikov in javnosti na Modri reki začela graditi Jez treh sotesk, enega največjih jezov na svetu, za katerim je nastalo gigantsko, 660 km dolgo % 45 obvlado akumulacijsko jezero. Hidroelektrarna i lgo frik do ni A je Juž ora, dno je s polno močjo začela obratovati leta 40 rtheida v skega izv 1948 je tudi ura eapa tan va bri a in Odpra Leta m loč 2012. Po proizvodnji električne energije 35 ozemskeg je v Južni Afriki. nil povse niz me ini po več ljen privile . Ta je se lahko s tamkajšnjo elektrarno meri er je bil njšina, po 30 darsko živ nja – apartheid ma ilčem po a sm pri gos lsk in Be eva le še južnoameriški Itaipú. Kitajska je z kože, jih neu družbeno tem rasnega loč 25 na bar vo čnih zakonov in traj de zno gle vala vse ave zgraditvijo jezu uresničila »sanje predseben sis bivalstva i so vrsto rasisti črnske drž 20 na ne ci, uvedla po vseh skupin pre akš edl bel nikov«, saj je povečala svojo oskrbo z kot – nek je cem. Uv tustane razmerah gi državi. 15 h ban no življen aj namenjen bel li bši elektriko, omilila poplave v spodnjem sla no v dru anavlja lož ce so ust so živeli v bistve so bila for malno poma prisilila girani po 10 črn toku reke in povečala rečni promet Za alci , ki ajali. posto četrt a mesta vi prebiv jeno izv osti sta 5 kot išk ho po Jangceju. Kmalu pa so se začele v pn afr Nji več . sku no e ga ike iJužne Afr hodili v bližnja juž tisk mednarodn Mandelo, ki so ti na črnsko več »gigantskem« obsegu kazati tudi nega0 pri las so ob a in lsonom erih delo pa tivne posledice gradnje. Povečalo se je ost sistem m voditeljem Ne postopen prenos a 1994, na kat cev ržn črn vzd Ne ski i let deleža znajo le za v število potresov, zemeljskih plazov in so se s črn oru, dogovori bodnimi volitvam no pokazali, da ečevanje Južnoafričano da pov ti, no ino svo oblas i jas e v zap Postop različnih ekoloških problemov, pojavili atejšo pet (v obdobju s prvimi tako sam zadrževal bog čal so ja ri naj ni let kon a me d iča sto iki lno me rtheid pa so se tudi številni socialni problemi. poti. anka. Afr like v vel je simbo ravi apa inodp več po no. Ta se glavna črnska str po demokratični ike družbene raz Zaradi celotnega projekta so namreč raštva la 4–2008) so vel ruhi sov ti (tudi) ki pa izb 199 eva av, z je zmaga n, i reš drž morali potopiti več kot 100 mest in ih bleme odpravlje ava soočila tud ših afrišk nej svoje pro je bil apartheid drž rev je iz preseliti 1,4 milijona ljudi; vsi ti so poja se cev Čeprav h, priseljen 21. stolet za u vih kri etk no trebovali nove domove in zaposlitev. in ih zač h ostale. Na alstva do številn vic o vojna i, da gre v je. no Še precej večji in dražji pa bo pronj ljen biv ma zd ljše živ skega pre gled se m- jekt preusmeritve voda z juga na sever ike precej iskat bo po i pla Afr sem prv iz raz je . Na haja prihajajo 0), ki se na novo države. Južni del Kitajske je bil vedno j o –2 naprej pri bo 13 ja cel m let (20 dvse pirajo . sto bolj namočen od severnega. Ideja o iške vojne riva pre nekod od tih let 20 sk afr . se po se jše an se tde ve iktov pa ih deve o« obarv preusmeritvi dela rečnih voda iz južneje nflikti, ki jvečje no gih konfl od pozn i »etničn e oča s ko vzrok na čino dru Nekako ležečega porečja Modre reke v bolj institucij o hitro tud vedno so dejansko nu. Za ve lahko zel celina še e državne azitej- suho porečje Rumene reke na severu . To je bil m Suda ), ki pa je vse uradn ve milice. Najizr vendar se čna trenja tvoma v Južne i ali vodo V njih se ho medetni ds se je porodila že sredi 20. stoletja. jne in nji fto, rudam i. padlih držav. vnima lju osnovi za vo i (na gla i arj a stv od t. em k ga r se Leta 2002 so jo začeli tudi uresničealni gosp nimi bo a med dv nastane držav, kje 1994
kn
po letu ija celine kratizac za boljin demo amenja voditeljev postali jasna zn njihoafriških pa se je so nih v, tem tlje lite po ga o, sve e vo bolj pro va rasne mokracij ne oblik p pra de lič sto od raz lno na n ov, ajajo av s for ma n simbolni pome drž ih konflikt vilu držav, ki izv lo čn liti ma po sebe njej zelo čjem šte . imela po Umirjanje je bilo v v vse ve ni Afriki tem sta se kaže bliki Juž tem letom čalo. Pri d pu ve Re Pre po v . 1990, ki o cej ike čin pre dnost Afr setletju črnsko ve šo priho lasti na ugem de o v poldr prenos ob vo števil kratičen ja in demo ločevan
tel rav ja je su ljajo lok do nad na šnega dogajan tako v pa ga uprav liju) se je za prevla rajnežev, delijo in a tak (npr. v Ma ičnih sk pa si raz posledic katerih islamist Skrajna ozemlje veru. V ne . lovanja , državno in Libija lj proti se obseg de i bo lija razkrojijo tud ah ma l av ča ra sta So skih drž čno pove am mo isl je ša prime m povse 2000 se m, kot v Po letu čanstvo ka s krš islam sti
Afr ika |
Največje kitajske reke in projekt preusmeritve vode z juga na sever države
49
1. Ob katerih azijskih rekah so se razvile najstarejše civilizacije? 2. Zakaj Rumena reka v spodnjem toku večkrat presahne, pri Modri reki pa se to skoraj ne dogaja? 3. Zakaj poplave bolj ogrožajo Bangladeš kot pa Pakistan?
18 | Azija
rubrika »Zanimivosti« vprašanja za ponavljanje in utrjevanje
SVET UCB 2021 Notranjost.indd 5
21/01/2021 10:23
Uvod
Svet lahko delimo na gospodarsko bolj in gospodarsko manj razvite države
a. co m
V novejši človeški zgodovini, vključno s precejšnjim delom 20. stoletja, so bile gonilo svetovnega gospodarskega razvoja Evropa, Severna Amerika in Japonska. Zaradi njihove lege na severni polobli so začeli svet tedaj deliti na razviti svetovni Sever in manj razviti svetovni Jug. Za države Severa so uporabljali tudi oznake, kot so razvite države, razviti, bogate države in podobno, države iz drugih delov sveta pa so označevali kot države v razvoju, nerazvite države, nerazviti, revne države, države »tretjega sveta« in podobno.
ar n
Proti koncu 20. stoletja, predvsem pa na začetku 21. stoletja so se zaradi razpada blokovske delitve sveta (na nekdanji kapitalistični Zahod in socialistični Vzhod) in z razmahom globalizacije taka »preprosta« razmerja na svetovnem prizorišču precej spremenila. V sorazmerno kratkem času so nekatere (predvsem azijske) države, kot sta Singapur in Južna Koreja, doživele bliskovit gospodarski razvoj, izstopile iz kroga držav v razvoju in vstopile med najrazvitejše države sveta. Tempo dogajanja na svetovnem gospodarskem prizorišču so začele v veliko večji meri narekovati nekatere druge velike države, ki ne spadajo med najbogatejše, so pa izredno povečale svojo gospodarsko moč. Med njimi je na prvem mestu Kitajska. Po drugi strani pa sta dve nekdanji glavni gonilni sili svetovnega gospodarstva, ZDA in Evropska unija, začeli izgubljati svojo nekdanjo gospodarsko vlogo in vpliv v svetu. Nekatere od prej omenjenih oznak, ki so se uporabljale pri delitvi sveta na »bogate« in »revne«, so vsebinsko čedalje manj ustrezale novi realnosti (npr. delitev na Sever in Jug) ali pa so v določenih krogih obveljale za nekorektne (npr. »tretji svet«). Zato smo jih začeli opuščati. Še vedno pa se uporabljajo nekatere druge od teh oznak, saj se v svetu še ni uveljavila neka enotna, strokovno pravilna in za vse sprejemljiva klasifikacija držav. Tudi v našem učbeniku bomo tako največkrat govorili o gospodarsko bolj razvitih državah na eni in gospodarsko manj razvitih državah na drugi strani. (Prislova »gospodarsko« v nadaljevanju pri tem ne bomo več nujno uporabljali.) Takšna delitev se namreč največkrat uporablja v geografskih učbenikih po svetu in v različnih svetovnih statistikah, kjer pa srečamo tudi delitev na razvite države na eni ter države v razvoju na drugi strani, ali pa preprosto delitev na bogate in revne države.
kn
jig
Seul je prestolnica naglo razvijajoče se Južne Koreje.
Čeprav je videz modernih kitajskih industrijskih obratov že zelo zasenčil podobo industrije v nekaterih gospodarsko bolj razvitih državah, pa različne svetovne statistike Kitajsko še vedno uvrščajo med države v razvoju. Na sliki je avtomobilska tovarna v Ningbu (provinca Zhejiang).
Glavna pomanjkljivost teh klasifikacij je v tem, da vključujejo le gospodarsko razvitost, pa še to enostransko, in ustrezajo predvsem tradicionalnemu »zahodnemu« modelu gospodarskega razvoja. Vsa druga področja človekovega razvoja, tradicije, splošne kulture, medčloveških odnosov in še marsičesa drugega, kar je lahko za posameznika precej pomembnejše, pa puščajo ob strani. Tega se danes že dobro zavedamo, vendar nam ustreznejših klasifikacij še ni uspelo razviti. Razlike v gospodarski razvitosti pa ne ostajajo velike le med raz-
6
SVET UCB 2021 Notranjost.indd 6
21/01/2021 10:23
ličnimi deli sveta, ampak tudi znotraj posameznih držav, kjer ravno tako razlikujejo (gospodarsko) bolj in (gospodarsko) manj razvita območja (zvezne države, province, občine itd.).
a. co m
Razlogov za razlike v gospodarski razvitosti po svetu je veliko. Ponekod so za zaostajanje v razvoju odločilni naravni vzroki, kot so neugodno podnebje, gorato površje, pomanjkanje naravnih virov, naravne nesreče, širjenje puščav in podobno. Večinoma pa so razlike posledica družbenih vzrokov. Med njimi sta zelo pomembna različen zgodovinski razvoj in različna učinkovitost gospodarskih sistemov. Države, ki so si izborile gospodarsko in politično premoč, v veliki meri narekujejo razvoj vsem drugim. Poleg sedmih industrijsko najrazvitejših držav sveta, znanih kot skupina G7, se v tem pogledu vse bolj uveljavljajo tudi države iz skupine BRIC (Brazilija, Rusija, Indija, Kitajska). Velika podjetja, ki imajo v rokah najpomembnejše dele svetovnega gospodarstva, izhajajo v glavnem prav iz teh gospodarsko najpomembnejših držav sveta. Ker poslujejo v več državah, jih imenujemo transnacionalne ali multinacionalne družbe (krajše transnacionalke ali multinacionalke). Svoje delovanje usmerjajo tja, kjer se jim obeta največji dobiček. Takšno združevanje zasebnega kapitala oz. proizvodnje na svetovni ravni imenujemo globalizacija.
ar n
V manj razvitih državah razvoj zavirajo neučinkoviti gospodarski sistemi, politična nestabilnost, vojne, avtoritarni režimi in s strani razvitejših držav vsiljen podrejeni položaj. Revščina in zaostalost se tu pogosto vrtita v začaranem krogu, zaostajanje teh držav za bolj razvitimi deli sveta pa ponekod še povečuje demografska eksplozija.
Katmandu, glavno mesto Nepala, gospodarsko manj razvite države v Južni Aziji
Skupina G7 in države BRICS
še niso tako visoko razvite, vendar so zaradi hitrega razvoja na začetku novega tisočletja postale simbol svetovnega borznega in gospodarskega razcveta. Zavzemajo četrtino površja Zemlje in imajo več kot 40 odstotkov svetovnega prebivalstva. Leta 2010 se jim je pridružila še Južna Afrika in skupina je dobila oznako BRICS. V svetu veljajo za sile, ki konkurirajo Zahodu, to je ZDA in njenim zaveznikom.
kn
jig
Skupina G7 je oznaka za skupino sedmih najbogatejših in industrijsko najrazvitejših držav sveta, neke vrste »elitni klub«, ki ga sestavljajo ZDA, Velika Britanija, Francija, Nemčija, Italija, Japonska in Kanada. Srečanja predstavnikov najrazvitejših držav so se začela že v času naftne krize leta 1973. Leta 1975 se ga je udeležilo že 6 držav – skupina je dobila oznako G6 – naslednje leto pa se jim je pridružila še Kanada. Za nekaj časa (1997–2014) so v skupino, ki se je tedaj imenovala G8, sprejeli še Rusijo. Srečanja voditeljev skupine G7 redno spremljajo protesti različnih gibanj, ki v gospodarski politiki teh držav vidijo glavnega krivca za nepravično svetovno ureditev in neenakomerno porazdelitev dobrin.
Kot nekakšen simbol premika globalne gospodarske moči od skupine G7 proti gospodarsko manj razvitim državam se je leta 2006 začela povezovati skupina držav BRIC (Brazilija, Rusija, Indija, Kitajska). Gre za štiri največja hitro razvijajoča se gospodarstva na svetu. Leta 2009 so v Rusiji tudi sklicale svoj prvi uradni vrh. To so države, ki gospodarsko
Spreminjanje deleža svetovnega BDP-ja, ki so ga v obdobju 2001–2019 prispevale države G7 in države skupine BRICS
7
SVET UCB 2021 Notranjost.indd 7
21/01/2021 10:23
Kriteriji za določanje stopnje gospodarske razvitosti
a. co m
Teh kriterijev je veliko, nobeden izmed njih pa ne zajema vseh vidikov gospodarske razvitosti. V statističnih prikazih se največkrat uporabljata bruto domači proizvod (BDP) v USD na prebivalca za določeno leto oziroma njemu zelo soroden bruto nacionalni proizvod. (Ta vključuje še dodano vrednost, ki jo ustvarja domači kapital v tujini.)
USD na prebivalca
Bruto domači proizvod (BDP) na prebivalca v USD po državah sveta leta 2019
ar n
Višina BDP-ja na prebivalca pa še zdaleč ni res dober kazalec razvitosti. V državah z visokim BDP-jem so namreč tudi stroški življenja praviloma višji. Zato se kot kriterij uporabljajo še višina BDP-ja na prebivalca po kupni moči in številni drugi kriteriji. Med njimi so hektarski donos, delež brezposelnih, delež zaposlenih v različnih sektorjih gospodarstva, stopnja prehranjenosti, število avtomobilov na 1000 prebivalcev, število zdravnikov na 1000 prebivalcev, pričakovana življenjska doba, stopnja izobrazbe, delež pismenih, delež urbanega prebivalstva in drugo.
kn
jig
Ravno zaradi pomanjkljive sporočilnosti BDP-ja je OZN razvil poseben kriterij – indeks človekovega razvoja. Ta združuje štiri kriterije, in sicer BDP, delež pismenih, stopnjo izobrazbe in pričakovano življenjsko dobo. Najvišji možni indeks je 1 ali 100 odstotkov. Najrazvitejše države imajo indeks nad 9 oz. 90 odstotkov, najmanj razvite pa pod 3 oz. 30 odstotkov.
Legenda: zelo visok visok srednji nizek
Indeks človekovega razvoja po državah sveta leta 2018
8
SVET UCB 2021 Notranjost.indd 8
21/01/2021 10:24
• Ali so azijske države bogate ali revne? Kateri primer bogate in kateri primer revne azijske države ti najprej stopi pred oči? • Kakšne so na kratko politične razmere na Bližnjem vzhodu in zaradi katerega naravnega bogastva so nekatere tamkajšnje države obogatele? • Kateri so po tvojem mnenju glavni vzroki, da je Kitajska doživela tako velik gospodarski vzpon?
a. co m
AZIJA
Velemesto Tokio z goro Fudži v ozadju
ar n
Življenje v azijskih velemestih
kn
jig
V gospodarsko najrazvitejših državah Azije so mesta zelo urejena. Revnih četrti praviloma ni, zaradi velike zgostitve prebivalstva in dejavnosti pa na vsakem koraku vladata red in disciplina. Prebivalci večinoma prihajajo na delo z javnimi prevoznimi sredstvi, čistoča pa je na zelo visoki ravni. Kljub enemu najvišjih BDP-jev na prebivalca na svetu si lahko Japonci privoščijo za naše razmere zelo skromna stanovanja. Skoraj celotna južna obala Japonske od Tokia proti zahodu je posejana z velikimi mesti, ki so si podobna kot jajce jajcu in po večini skoraj neopazno prehajajo drugo v drugo. Samo na širšem mestnem območju na površini, veliki za dobro polovico Slovenije, živi skoraj 40 milijonov ljudi. Izredno hitre spremembe doživljajo kitajska mesta, kjer so marsikje sistematično odstranili tako rekoč vse staro, na istih površinah pa so v zelo kratkem času zrasle sodobne zgradbe (nebotičniki in enolični stanovanjski bloki). V številnih mestih so ob pomoči kamer in sodobnih tehnologij uvedli močan nadzor nad obnašanjem državljanov, ki se zato vedejo zelo disciplinirano. Povsem drugačna je podoba velemest v manj razvitih državah. Bogati deli teh mest na prvi pogled spominjajo na velemesta razvitega sveta (npr. Mumbaj), velik del mestnih površin pa zavzemajo revna barakarska naselja. Mestni promet je marsikje kaotičen, zrak pa zelo onesnažen, pred čimer pa niso varna niti mesta v najrazvitejših državah.
VSEBINSKI SKLOPI Azijsko površje in njegov vpliv na podnebje in rastlinstvo Azijske reke in njihov pomen Glavne značilnosti in problemi azijskega prebivalstva Azijsko kmetijstvo in zelena revolucija Gospodarski in družbeni razvoj azijskih držav
SVET UCB 2021 Notranjost.indd 9
Azija | 9
21/01/2021 10:24
AZIJSKO POVRŠJE IN NJEGOV VPLIV NA PODNEBJE IN RASTLINSTVO NEKAJ UVODNIH POJASNIL
Vzhodno Azijo
ar n
a. co m
Azija je največja celina našega planeta, zato ne preseneča, da se tu glede naravnega in kulturnega okolja ter stopnje gospodarske razvitosti srečujemo z večjimi razlikami kot na vseh ostalih celinah. Velike nižine se menjavajo z najvišjimi gorstvi sveta, poleg zelo revnih držav (npr. Nepal) najdemo tudi nekaj zelo bogatih (npr. Japonska). Na tej celini so tako območja trajnih kriznih žarišč in vsesplošnega zastoja (npr. Afganistan) kot tudi območja izredno dinamičnega gospodarskega razvoja, ki drugod v svetu skoraj nima primerjave (npr. Južna Koreja). Naravni okvir Azije si bomo ogledali dokaj sistematično, pri njenih družbenih potezah pa se bomo morali omejiti na nekatere najaktualnejše procese in probleme. Na tej celini živita kar dve tretjini vsega človeštva, zato je vseh tukajšnjih geografskih procesov in problemov za ta učbenik preprosto preveč. Omejiti se bomo morali le na nekatere najznačilnejše in najaktualnejše. Severne Azije, to je azijskega dela Rusije, se (še) ne bomo dotaknili, saj bomo Rusijo kot celoto obravnavaSeverna Azija li v naslednjem učbeniku, pri geografiji Evrope. Preden Jugozahodna Azija Južna Azija pa začnemo obravnavo Azije, si moramo na karti osveJugovzhodna Azija Vzhodna Azija žiti poznavanje njene delitve na pet geografskih enot, Delitev Azije na Severno, Jugozahodno, Južno, Jugovzhodno in ki smo jih spoznali že v osnovni šoli. OD NASUTIH NIŽAVIJ DO NAJVIŠJIH VRHOV HIMALAJE
kn
jig
Najstarejši deli celine so predkambrijski ščiti in plošče na območju Arabskega in Dekanskega polotoka (Indije), Sibirske plošče in nekaterih manjših delov Azije. Večinoma gre za nižji in uravnan svet. Območji kaledonske in hercinske orogeneze se raztezata v pretežno gorati notranjosti med uravnanim delom Sibirije na severu in velikansko verigo mladonagubanih gorstev na jugu. Slednja je nastala v času alpidske orogeneze in je »podaljšek« mladonagubanih gorstev iz južnega dela Evrope. V smeri zahod–vzhod se vleče od gorovij Male Azije in Kavkaza do najvišjih svetovnih gorstev Hindukuša, Karakoruma in Himalaje, potem pa se precej znižana nadaljuje proti jugovzhodu. Nastanek verige je posledica približevanja različnih litosferskih plošč. Indoavstralska in nekatere manjše plošče na jugu se tu stikajo z velikansko Evrazijsko ploščo na severu. Zato je to območje pogostih potresov. Ob vzhodnih obalah Azije se od Kamčatke prek Japonskega otočja in Filipinov do Indonezijskega otočja vleče še druga, precej nižja veriga mladonagubanih gorstev, ki je delno potopljena pod morsko gladino. Nastala je kot posledica podrivanja Tihooceanske in Filipinske plošče pod Evrazijsko, kar se še danes kaže v živahni potresni in vulkanski dejavnosti. Ta veriga je del t. i. »ognjenega obroča«, ki se razteza na obeh straneh Tihega oceana. Z omenjenimi orogenezami pa niso nastala le izrazita gorstva, ampak tudi obsežna višavja, planote in globoko ugreznjene kotline. Poleg njih so v Aziji tudi Tektonska zgradba Azije in njene okolice obsežna nižavja, prekrita z mlajšimi rečnimi nanosi.
10 | Azija
SVET UCB 2021 Notranjost.indd 10
21/01/2021 10:24
POGLAVITNE ZNAČILNOSTI AZIJSKEGA PODNEBJA
a. co m
Tako kot na drugih celinah je geografska širina tudi v Aziji zelo pomemben podnebni dejavnik. Poleg nje je treba še posebej izpostaviti vlogo dveh drugih dejavnikov – reliefne izoblikovanosti površja in monsunskega kroženja zraka. Gorstva, ki se v različnih smereh vlečejo čez južni del celine, preprečujejo vlažnim zračnim masam iznad Indijskega oceana dostop v celinsko notranjost. Največ padavin je tam, kjer te trčijo ob reliefne ovire. To je še posebej izrazito na privetrnih pobočjih Zahodnih Gatov v Indiji ter v predgorju Himalaje in drugih visokih gorstev nekoliko bolj v notranjosti. Podobno, vendar manj izrazito vlogo imajo gorske pregrade v zaledju vzhodnih azijskih obal (npr. Veliki Hingan). Največ padavin na vzhodnem obrobju Azije prejemajo gorata otočja »ognjenega obroča«. Povsem drugače je na zavetrni strani gorstev v notranjosti Azije. Količina padavin je tam marsikje tako majhna, da so nastale puščave.
kn
jig
ar n
Privetrni Zahodni Gati prejemajo veliko padavin.
Padavinska karta Azije s klimogrami
Azija | 11
SVET UCB 2021 Notranjost.indd 11
21/01/2021 10:24
a. co m
Drugi dejavnik je monsunsko kroženje zraka, ki pa učinkuje skupaj z reliefom. Azijsko kopno se na jugu v času poletnega monsuna bistveno bolj segreje kot sosednja oceana, zato se nad njim razvije obsežno območje nizkega zračnega tlaka. Sem se z juga prestavi območje stekanja pasatov. Posledica tega so vetrovi, ki pihajo z nekoliko hladnejšega oceana na bolj razgreto kopno. Ker se nad oceanom navlažijo, prinašajo na kopno poletno deževje, ki lahko traja več mesecev. V času zimskega monsuna je položaj nasproten. Azijsko kopno se precej bolj ohladi kot sosednja oceana, zato pihajo hladni in suhi vetrovi z ohlajene celine nad toplejša oceana. Monsunsko dogajanje ni omejeno le na Indijsko podcelino, ampak ga občutijo od južnih delov Japonske na severu do Indonezijskega otočja na jugu. Prav na slednjem pa prinaša padavine tudi zimski monsun. Suhi vetrovi iznad kopnega se namreč na poti čez Južnokitajsko morje navlažijo Smeri vetrov v času poletnega (levo) in zimskega monsuna (desno) in prinašajo padavine tudi v »zimskem« času. PODNEBNI TIPI IN RASTLINSKI PASOVI
kn
jig
ar n
V Aziji najdemo tako rekoč vse podnebne tipe in rastlinske pasove. Ker so tu največje zgostitve prebivalstva na svetu in pomemben del prebivalstva še vedno živi od kmetijstva, je naravno rastlinstvo marsikje popolnoma uničeno ali pa so ga nadomestili s kulturnim rastlinstvom. Naš pregled bo potekal v smeri od ekvatorja proti severnemu tečaju. Podnebni tipi tropskega in subtropskega pasu so praviloma omejeni na območja južno od glavne verige mladonagubanih gorstev, ki je najpomembnejša podnebna ločnica na celini. Ekvatorialno podnebje (klimogram Singapurja na padavinski karti Azije) vlada na otočjih v bližini ekvatorja, pa tudi na nekaterih obrobnih delih kopnega. Nekoč je tu uspeval tropski deževni gozd, ki pa je zaradi goste poselitve in človekovih posegov danes bolj izkrčen kot na istih geografskih širinah v Afriki in Latinski Ameriki. Še največ ga je ostalo na Indonezijskem otočju, manjši ostanki pa so tudi na Filipinih, Šrilanki, na privetrnih pobočjih Zahodnih Gatov, na Malajskem polotoku in na hribovitem obrobju Indokitajskega polotoka. Prvotni gozd je praviloma ohranjen le še na posebej zaščitenih območjih. Drugod so ga posekali. Če krčevin niso spremenili v obdelovalne in pozidane površine, se je na njih razrasel sekundarni Prvotni tropski deževni gozd na Borneu gozd. Ta se od prvotnega razlikuje po manjšem številu rastlinskih vrst. Za obale in delte velikih rek v tropski Aziji so ponekod značilne mangrove – poseben tip grmičastega in drevesnega rastlinstva, pri katerem se v času oseke pokažejo značilne zračne korenine. Savansko podnebje (klimogram Siem Riepa) s savanskim rastlinstvom je značilno za velik del Dekanskega in za notranjost Indokitajskega polotoka. Kjer je dovolj padavin, uspeva travniško rastlinstvo z grmičevjem in drevjem. Območja tropskega in subtropskega polsuhega in suhega podnebja (klimogram Medine) s Puščavska notranjost Irana polpuščavskim in puščavskim rastlinstvom so na
12 | Azija
SVET UCB 2021 Notranjost.indd 12
21/01/2021 10:24
a. co m
Arabskem polotoku in v notranjosti celin. Točne meje med njimi je zelo težko potegniti. Kjer je vsaj še nekaj padavin, uspeva šopasta trava s trnatimi rastlinami, ponekod pa rastlinstva sploh ni. Največje puščave so na Arabskem polotoku, na meji med Indijo in Pakistanom (puščava Tar) ter v celinski notranjosti Irana in Afganistana, od koder se nadaljujejo proti severu. Sredozemsko podnebje (klimogram Bejruta) z mediteranskim rastlinstvom je značilno za širši obalni pas Sredozemskega in Črnega morja na skrajnem jugozahodu Azije. Rastlinstvo sestavljajo zimzeleni listavci (zlasti različne vrste hrastov), iglavci (bori, ciprese), grmi in aromatična zelišča. Zanimiv iglavec je cedra. Cedrovi gozdovi so se v glavnem ohranili le v Libanonu, ki ga včasih imenujejo »dežela ceder«. V subtropskem vlažnem podnebju, značilnem za jugovzhodne dele Azije, je še posebej izrazit poletni višek padavin. Zato ga včasih enačijo s pojmom monsunsko podnebje (klimogram Jabalpurja), čeprav so monsunski vetrovi značilni tudi za ekvatorialno in savansko podnebje. Značilno rastlinstvo sta vlažni subtropski in monsunski gozd. Drevesa so nižja in redkeje posejana, travniške podrasti je več kot v tropskem deževnem gozdu. V vlažnem subtropskem gozdu so drevesa zimzelena, saj je vse leto dovolj vlage, v monsunskem gozdu pa nekatera drevesa v času sušne dobe liste odvržejo. Omenjeni vrsti gozdov sta v več različicah značilni predvsem za južno Kitajsko. Med gospodarsko pomembnimi rastlinami je treba omeniti bambus in tikovec. V vseh azijskih gorstvih se pojavljajo različne oblike gorskega podnebja in rastlinstva. Marsikje (npr. v Himalaji) so se izoblikovali izraziti rastlinski višinski pasovi. V zmerno toplem pasu severno od glavne verige mladonagubanih gorstev so podnebni tipi in rastlinski pasovi odvisni ne le od geografske širine, ampak tudi od oddaljenosti od Tihega oceana. Na vzhodnih delih celine, kjer lahko zračne mase z oceana neovirano prodirajo v nižavja severnega dela Kitajske, je območje kontinentalnega vlažnega podnebja (klimogram Pekinga). V severnem delu Japonske je vpliv oceana še močnejši, zato ima podnebje več potez oceanskega podnebja. Značilno rastlinstvo so listnati gozdovi z nekaterimi drevesnimi vrstami, ki jih poznamo tudi v Evropi (bukev, hrast, gaber). Značilni so za severno Japonsko, Korejski polotok in severovzhodno Kitajsko. V notranjosti celine, še posebej za orografskimi ovirami zahodno od kitajskih nižavij, se podnebje močno spremeni. Padavin je vse manj, zato se začne največje območje kontinentalnega polsuhega in suhega podnebja na svetu, ki se razteza čez večji del celine, vse do Kaspijskega jezera. Značilno je za nekoliko dvignjeno planotasto površje, za globoko ugreznjene kotline severozahodne Kitajske in za velika nižavja vzhodno od Kaspijskega jezera. (Vmesna gorovja, ki obrobljajo kotline, imajo seveda gorsko pod-
Monsunski gozd v Mjanmaru (nekdanji Burmi)
Listnati gozdovi v bližini Pekinga (Kitajska)
kn
jig
ar n
Cedre v gorah Libanona
Klimograma Urumčija in Nursultana Azija | 13
SVET UCB 2021 Notranjost.indd 13
21/01/2021 10:24
Stepa v Notranji Mongoliji
a. co m
nebje.) V kontinentalnem suhem podnebju (pod 250 mm padavin) uspeva le polpuščavsko in puščavsko rastlinstvo (klimogram Urumčija). Največje puščave zmerno toplega pasu so Gobi na meji med Mongolijo in Kitajsko, Takla Makan v zaprti Tarimski kotlini ter Karakum in Kizilkum v Turanskem nižavju. Velikanski pas puščavskega podnebja na severu in vzhodu obkroža pas kontinentalnega polsuhega podnebja z 250 do 500 mm padavin (klimogram Nursultana), kjer še uspeva stepsko rastlinstvo. Stepa je najznačilnejša za Mongolijo, del Kazahstana in dele južne Sibirije. Večji del Sibirije in ruskega Daljnega vzhoda ima zmerno hladno podnebje z iglastim gozdom (tajgo), na skrajnem severu Azije pa v subpolarnem pasu vlada subpolarno podnebje s tundrskim rastlinstvom.
1. Kje v Aziji je najmanj padavin? 2. Zakaj je v Aziji ob ekvatorju manj tropskega deževnega gozda kot v južnoameriški Amazoniji? 3. Zakaj je v Tarimski kotlini na Kitajskem puščava, na isti geografski širini v okolici Pekinga pa je ni?
AZIJSKE REKE IN NJIHOV POMEN
ar n
POMEN VODOVJA IN IZOBLIKOVANOST REČNEGA OMREŽJA
kn
jig
Na nobeni drugi celini nimajo reke tako velikega vpliva na poselitev in preživetje prebivalstva. Ob nekaterih glavnih rekah v toplejšem delu celine (Evfrat, Tigris, Ind, Ganges, Modra in Rumena reka) so se razvile nekatere najstarejše civilizacije. Še danes so ob njih obsežne namakalne površine, na katerih pridelajo večino hrane. Prebivalstvo ob rekah se marsikje srečuje s poplavami. Če se te pojavljajo v običajnem in nadzorovanem obsegu, so celo koristne, saj so nekakšen naravni regulator rek, ki s sedimenti vsako leto na polja prinese vrsto potrebnih hranil. Območja ob rekah, še posebej pa delte, tako spadajo med najgosteje naseljena območja na svetu. Po drugi strani pa so prav v Aziji katastrofalne poplave ena največjih naravnih nadlog. Zelo podobno vlogo kot pri podnebju in rastlinstvu imajo reliefne pregrade tudi pri izoblikovanosti rečnega omrežja. Velikansko območje kontinentalnega polsuhega in suhega podnebja v azijski notranjosti se namreč v glavnem prekriva z največjim območjem brez vodnega odtoka v morje na svetu. Manjša takšna območja so tudi na Arabskem polotoku in v notranjosti Male Azije. Skupaj zajemajo skoraj 30 odstotkov azijskega površja. Pri tem razlikujemo areična območja, kjer zaradi pomanjkanja padavin sploh ni stalnih tekočih voda, in endoreična območja ali območja z notranjim odtokom, kjer se reke končajo v jezerih v notranjosti. Zunaj teh območij so se izobli kovala porečja azijskih rek. Razvrstimo jih lahko v štiri povodja – povodja Severnega ledenega morja, Tihega in Indijskega oceana ter Sredozemskega morja.
Poplave reke Mekong v Vietnamu 14 | Azija
SVET UCB 2021 Notranjost.indd 14
21/01/2021 10:24
a. co m ar n
Območja brez vodnega odtoka in povodja v Aziji
jig
Ekološka katastrofa Aralskega jezera
kn
Eno najbolj znanih endoreičnih območij na svetu je porečje rek Amu Darje in Sir Darje, ki izvirata v visokih gorah osrednje Azije. Prebivalstvo ob njunem zgornjem toku je rečno vodo uporabljalo za namakanje že od pradavnih časov, vendar ne v tolikšni meri, da bi ogrozilo nadaljnji tok obeh rek čez puščavo in njun izliv v Aralsko jezero. Po letu 1960 pa so se sovjetske oblasti odločile bistveno razširiti obseg namakalnih površin tudi v puščavo, saj so želele povečati pridelek bombaža, pomembnega izvoznega artikla. Sledila je ena najhujših okoljskih katastrof na našem planetu. Z razširitvijo namakalnih površin se je pridelek sicer res močno povečal, vendar je do jezera pritekalo vse manj vode in njegov obseg se je začel drastično krčiti. Nekoč četrto največje jezero na svetu je razpadlo na več delov, ki so
do danes večinoma že izginili. Do leta 2007 se je jezero zmanjšalo za devet desetin. V preostanku jezerske vode so se nakopičile ogromne količine soli in pesticidov. Življenje v vodi in ribolov sta zamrla, peščeni viharji pa so z osušenega jezerskega dna začeli odnašati sol in strupene snovi daleč v okolico. Po razpadu Sovjetske zveze vodo obeh rek uporablja kar pet (novih) držav, kar je zelo otežilo skupno ukrepanje. Še najbolj uspešni so bili v Kazahstanu, kjer je preživel majhen ostanek jezera z imenom Severno Aralsko jezero. Z izboljšanjem namakalnega sistema ob Sir Darji so v tej državi pritok vode v svoj ostanek jezera povečali. Da pa se voda ne bi več pretakala v južni ostanek jezera v sosednjem Uzbekistanu, so zgradili poseben jez. Tamkajšnje Južno Aralsko
jezero ima tako slabše perspektive, saj vanj iz Amu Darje – predvsem zaradi namakanja bombaževih polj – priteka precej manj vode.
Aralsko jezero v letih 1989 (levo) in 2014 (desno)
Azija | 15
SVET UCB 2021 Notranjost.indd 15
21/01/2021 10:24