1.Naravna števila

Naravna števila so števila, s katerimi štejemo. Množico naravnih števil označimo s črko .

1, 2, 3, 4…

Naravnih števil je neskončno mnogo, ker ima vsako naravno število n svojega naslednika n  1. Zato tudi ni največjega naravnega števila.

Naravna števila lahko predstavimo na (vodoravni) premici. Na njej si izberemo dve različni točki. Eno označimo z O, drugo z E. Točka O predstavlja število 0, točka E pa število 1. Po navadi vzamemo, da je 1 desno od 0. Nato daljico (enoto) od 0 do 1 nanašamo od 1 desno in postopoma dobivamo točke, ki predstavljajo števila 2, 3, 4… Taki premici pravimo številska premica. Točka O je izhodišče številske premice.

Z naravnimi števili lahko računamo. Osnovni računski operaciji v množici sta:

•seštevanje: poljubnima naravnima številoma a in b priredimo vsoto a  b.

•množenje: poljubnima naravnima številoma a in b priredimo produkt a  b.

Poleg teh dveh računskih operacij lahko v množici naravnih števil tudi odštevamo manjša števila od večjih. Za poljubni naravni števili a in b (a > b) je razlika števil a b tako naravno število c, da je b  c  a.

Torej: a b  c natanko takrat, ko je a  b  c.

Za poljubna naravna števila a, b in c veljajo osnovni računski zakoni:

1. a  b  b  a komutativnost seštevanja ali zakon o zamenjavi

2. (a  b)  c  a  (b  c)asociativnost seštevanja ali zakon o združevanju

3. a  b  b  a komutativnost množenja ali zakon o zamenjavi

4. (a b) c  a (b c)asociativnost množenja ali zakon o združevanju

5. a ( b  c)  a b  a c distributivnostni ali razčlenitveni zakon

6. 1  a  a 1 je nevtralni element za množenje

Če imamo v številskih izrazih več členov, potem pri izračunu vrednosti izraza ob upoštevanju zgornjih računskih zakonov pazimo na vrstni red operacij: najprej odpravimo oklepaje, nato množimo in nazadnje seštevamo.

Z upoštevanjem vrstnega reda računskih operacij izračunajmo