Rokusovi učbeniški kompleti 2013/14

ROKUSOVI

UČBeniŠKI KOMPLETI Šolsko leto 2013/14

DN130117 katalog ucb kompleti.indd 1

4/2/13 1:46 PM

Preglednica1: Uvajanje posodobljenih učnih načrtov po šolskih letih 1. razred 2. razred 3. razred 4. razred 5. razred slovenščina 2011/12 2012/13 2013/14 2011/12 2012/13 matematika 2011/12 2012/13 2013/14 2011/12 2012/13 prvi tuji jezik 2011/12 2012/13 glasbena vzgoja 2011/12 2012/13 2013/14 2011/12 2012/13 družba 2011/12 2012/13 geografija zgodovina spoznavanje okolja 2011/12 2012/13 2013/14 gospodinjstvo 2011/12 naravoslovje in tehnika 2011/12 2012/13 naravoslovje biologija fizika kemija Učbeniki, ki so potrjeni po starem UN, so veljavni še dve leti od uvedbe posodobljenih UN.

preglednice osnovna šola razredi 1–3 šolske potrebščine razreda 4–5 razredi 6–9 izbirni predmeti dodatna gradiva

7. razred 2011/12 2011/12 2011/12 2011/12

8. razred 2012/13 2012/13 2012/13 2012/13

9. razred 2013/14 2013/14 2013/14 2013/14

2011/12 2011/12

2012/13 2012/13

2013/14 2013/14

2011/12 2011/12 2011/12

2012/13 2012/13 2012/13

2012/13 2011/12

2012/13

katalog 4–5 4–5 6–7 8–11 12–13 14–15

srednja šola vsi letniki 16–17 maturitetno gradivo, literarni vodniki 18

DN130117 katalog ucb kompleti.indd 2

6. razred 2013/14 2013/14 2013/14 2013/14

osnovna šola 1. razred 2. razred 3. razred 4. razred 5. razred 6. razred 7. razred 8. razred 9. razred izbirni predmeti šolske potrebščine dodatna gradiva

19 20 21 22 23 24 25 26 27 28 29 30–34

srednja šola slovenščina biologija likovna vzgoja tuji jeziki maturitetno gradivo, literarni vodniki

35 35 35 36–37 38–39

4/2/13 1:47 PM

srednja šola – vsi letniki delovni zvezek

učbenik

delovni zvezek

učbenik Gradivo je natisnjeno na ekološkem papirju – posebnem papirju s certifikatom FSC. Certifikat zagotavlja, da za vsako drevo, posekano za predelavo v celulozo, posadijo novo.

EKO

učbenik

EKOLOŠKO GRADIVO

delovni z

UČBENIK ZA SLOVENSKI JEZIK V 3. LETNIKU GIMNAZIJ IN SREDNJIH STROKOVNIH ŠOL

UČBENIK

3

prenova 2009

Martina Križaj Ortar, Marja Bešter Turk, Marija Končina, Mojca Poznanovič in Mojca Bavdek

prenova 2010

Na pragu besedila 3

2.

Na pragu besedila

slovenščina – jezik

prenova 2008

UČBENIK

prenova 2008

IZDAJA

XX,XX EUR ISBN 978-961-209-948-0

9

Na pragu besedila 1

789612 099480

Založba Rokus Klett, d.o.o. Stegne 9 b, 1000 Ljubljana Telefon: 01/513 46 00 Faks: 01/513 46 99 E-pošta: rokus@rokus-klett.si www.rokus-klett.si

Na pragu besedila 3 2. izdaja

Na pragu besedila 2

slovenščina – književnost Stezice do besedne umetnosti 1 samostojni delovni zvezek Učbenik

Joanne Collie

Intermediate

intermediate

Intermediate

Vsak izmed nas ima različne sposobnosti in pomanjkljivosti, zato so različna tudi naša izhodišča za uspešno učenje. Z nakupom delovnega zvezka k temu učbeniku prispevate sredstva za razvoj učnih gradiv za otroke s posebnimi potrebami. S prilagojenimi učnimi gradivi bodo lažje premagovali težave pri učenju in razvijali svoje sposobnosti.

Vsak izmed nas ima različne sposobnosti in pomanjkljivosti, zato so različna tudi naša izhodišča za uspešno učenje. Z nakupom tega delovnega zvezka prispevate sredstva za razvoj učnih gradiv za otroke s posebnimi potrebami. S prilagojenimi učnimi gradivi bodo lažje premagovali težave pri učenju in razvijali svoje sposobnosti.

UčbenIk

za 1. in 2. letnik gimnazij in vse letnike strokovnih šol

24,90 EUR

novo 2010

Intermediate Vsak izmed nas ima različne sposobnosti in pomanjkljivosti, zato so različna tudi naša izhodišča za uspešno učenje. Z nakupom delovnega zvezka k temu učbeniku prispevate sredstva za razvoj učnih gradiv za otroke s posebnimi potrebami. S prilagojenimi učnimi gradivi bodo lažje premagovali težave pri učenju in razvijali svoje sposobnosti.

delovni zvezek

za 1. in 2. letnik gimnazij in vse letnike strokovnih šol

16,90 EUR

ISBN 978-961-271-021-7

novo 2011

Joanne Collie

Upper intermediate

novo 2010

Joanne Collie

angleščina

Stezice do besedne umetnosti 2 samostojni delovni zvezek

zgib hrbet

Delovni zvezek

zgib hrbet

Učbenik

zgib

Joanne Collie

Upper Intermediate

Učbenik

delovni zvezek

za angleščino v 3. in 4. letniku gimnazij

novo 2011

za angleščino v 3. in 4. letniku gimnazij

xx,xx EUR

ISBN 978-961-271-022-4

ISBN 978-961-271-021-7

9

789612 710217

Založba Rokus Klett, d. o. o. Stegne 9 b, 1000 Ljubljana Telefon: 01/513 46 00 Faks: 01/513 46 99 E-pošta: rokus@rokus-klett.si www.rokus-klett.si

9

789612 710224

Založba Rokus Klett, d. o. o. Stegne 9 b, 1000 Ljubljana Telefon: 01/513 46 00 Faks: 01/513 46 99 E-pošta: rokus@rokus-klett.si www.rokus-klett.si

9

789612 710217

Založba Rokus Klett, d. o. o. Stegne 9 b, 1000 Ljubljana Telefon: 01/513 46 00 Faks: 01/513 46 99 E-pošta: rokus@rokus-klett.si www.rokus-klett.si

12/30/10 9:19 AM

se

začne

na zij e

biologija

Spoznajmo svoje domovanje

2011 življenjenovo ... gim za ika net Biologija celice in ge

Vsak izmed nas ima različne sposobnosti in pomanjkljivosti, zato so različna tudi naša izhodišča za uspešno učenje. Z nakupom delovnega zvezka k temu učbeniku prispevate sredstva za razvoj učnih gradiv za otroke s posebnimi potrebami. S prilagojenimi učnimi gradivi bodo lažje premagovali težave pri učenju in razvijali svoje sposobnosti.

Ekologija za

ije naz gim

24,00 EUR

xx,xx EUR

EKO EVOLUCIJA IN SISTEM ŽIVEGA SVETA ZA GIMNAZIJE

Kjer

Gradivo je natisnjeno na ekološkem papirju – posebnem papirju s certifikatom FSC. Certifikat zagotavlja, da za vsako drevo, posekano za predelavo v celulozo, posadijo novo.

S p oz naj svoajnejenovo 2013 v mo ščik ka Gaber Alen

Iskanje izvora

EKOLOGIJA ZA GIMNAZIJE

adovan Komel in Tom astia, R Turk Derm rina Ma

Way Up Upper Intermediate

et Boris Sk

Isk a nj e novo 2013 i z vo ra ta za gimnazije ga sve žive tem sis in ija uc

Ev ol

Way Up Upper Intermediate Gradivo je natisnjeno na ekološkem papirju – posebnem papirju s certifikatom FSC. Certifikat zagotavlja, da za vsako drevo, posekano za predelavo v celulozo, posadijo novo.

EKO

Way Up Intermediate

mo

Way Up Intermediate

do

WU 1 UC 2010 naslovnica gimnazija.indd 1

24,00 EUR

ISBN 978-961-271-126-9

ISBN 978-961-271-005-7

9

789612 710057

Založba Rokus Klett, d. o. o. Stegne 9 b, 1000 Ljubljana Telefon: 01/513 46 00 Faks: 01/513 46 99 E-pošta: rokus@rokus-klett.si www.rokus-klett.si

9

789612 711269

Založba Rokus Klett, d. o. o. Stegne 9 b, 1000 Ljubljana Telefon: 01/513 46 00 Faks: 01/513 46 99 E-pošta: rokus@rokus-klett.si www.rokus-klett.si

9

Spoznajmo svoje domovanje

Kjer se življenje začne ...

789612 711269

Založba Rokus Klett, d. o. o. Stegne 9 b, 1000 Ljubljana Telefon: 01/513 46 00 Faks: 01/513 46 99 E-pošta: rokus@rokus-klett.si www.rokus-klett.si

Iskanje izvora

likovna vzgoja ABC umetnostne zgodovine samostojni delovni zvezek

nemščina – 1. tuji jezik Deutsch mit Grips 1 pregib

Deutsch mit Grips 1

pregib

Deutsch mit Grips 2

Enake komponente najdete tudi v kompletih Alles stimmt! 2–4.

Alles stimmt! je nastal v tesnem sodelovanju s številnimi profesoricami nemščine v gimnazijah in srednjih strokovnih šolah iz vse Slovenije.

1

Učbenik za nemščino v 1. letniku gimnazije ter v 1. in 2. letniku srednjih strokovnih šol

Vsak izmed nas ima različne sposobnosti in pomanjkljivosti, zato so različna tudi naša izhodišča za uspešno učenje. Z nakupom delovnega zvezka k temu učbeniku prispevate sredstva za razvoj učnih gradiv za otroke s posebnimi potrebami. S prilagojenimi učnimi gradivi bodo lažje premagovali težave pri učenju in razvijali svoje sposobnosti.

V kompletu Alles stimmt! 1 najdete:

za profesorje • priročnik za učitelje z bogato dodatno vsebino • predlog letne priprave na www.srednja.net • avdiozgoščenko k učbeniku (za učitelje) • dodatne učne liste za gimnazije na www.srednja.net • dodatno gradivo za srednje strokovne šole na www.srednja.net • videovsebine na www.srednja.net • elektronski učbenik in delovni zvezek na www.irokus.si Enake komponente najdete tudi v kompletih Alles stimmt! 2–4.

9

789612 712075

Delovni zvezek

Učbenik

Učbenik za nemščino v 2. letniku gimnazije ter v 2. in 3. letniku srednjih strokovnih šol

Vsak izmed nas ima različne sposobnosti in pomanjkljivosti, zato so različna tudi naša izhodišča za uspešno učenje. Z nakupom tega delovnega zvezka prispevate sredstva za razvoj učnih gradiv za otroke s posebnimi potrebami. S prilagojenimi učnimi gradivi bodo lažje premagovali težave pri učenju in razvijali svoje sposobnosti.

14,90 EUR

ISBN 978-961-271-206-8

9

789612 712068

novo 2013

ALLES Stimmt! Delovni zvezek za nemščino v 2. letniku gimnazij ter v 3. in 4. letniku srednjih strokovnih šol

17,50 EUR

Založba Rokus Klett, d. o. o. Stegne 9 b, 1000 Ljubljana Telefon: 01/513 46 00 Faks: 01/513 46 99 E-pošta: rokus@rokus-klett.si www.rokus-klett.si

2

novo 2013

ALLES Stimmt!

Vsak izmed nas ima različne sposobnosti in pomanjkljivosti, zato so različna tudi naša izhodišča za uspešno učenje. Z nakupom delovnega zvezka k temu učbeniku prispevate sredstva za razvoj učnih gradiv za otroke s posebnimi potrebami. S prilagojenimi učnimi gradivi bodo lažje premagovali težave pri učenju in razvijali svoje sposobnosti.

Vsak izmed nas ima različne sposobnosti in pomanjkljivosti, zato so različna tudi naša izhodišča za uspešno učenje. Z nakupom tega delovnega zvezka prispevate sredstva za razvoj učnih gradiv za otroke s posebnimi potrebami. S prilagojenimi učnimi gradivi bodo lažje premagovali težave pri učenju in razvijali svoje sposobnosti.

ISBN 978-961-271-207-5

Založba Rokus Klett, d. o. o. Stegne 9 b, 1000 Ljubljana Telefon: 01/513 46 00 Faks: 01/513 46 99 E-pošta: rokus@rokus-klett.si www.rokus-klett.si

2

za dijake • učbenik • delovni zvezek z avdiozgoščenko • spletni kviz na www.srednja.net

Alles stimmt! je nastal v tesnem sodelovanju s številnimi profesoricami nemščine v gimnazijah in srednjih strokovnih šolah iz vse Slovenije.

14,90 EUR

ISBN 978-961-271-206-8

789612 712068

1

novo 2012 ALLES Stimmt! Delovni zvezek za nemščino v 1. letniku gimnazije ter v 1. in 2. letniku srednjih strokovnih šol

17,50 EUR

9

Alles stimmt! prinaša: • situacijske zgodbe, ki so prilagojene načinu razmišljanja najstnikov, • besedila novih medijev (e-pošta, SMS, spletne strani), • podatke o nemško govorečih deželah, združene s temami lekcij, • okvirčke z jezikovnimi in medkulturnimi posebnostmi: TIPP (to moram znati), INFO (to je zanimivo) in LS – Lernstrategie (strategije za učenje učenja), • naloge za delo v paru in projektno delo, • naloge z medpredmetnimi vsebinami in s projektnim delom, • naloge za pravilno izgovarjavo, • naloge težjega tipa (za diferenciacijo), • samoevalvacijske vprašalnike za dijake.

Delovni zvezek

1

novo 2012 ALLES Stimmt!

ALLES Stimmt!

nemščina – 2. tuji jezik za profesorje • priročnik za učitelje z bogato dodatno vsebino • predlog letne priprave na www.srednja.net • avdiozgoščenko k učbeniku (za učitelje) • dodatne učne liste za gimnazije na www.srednja.net • dodatno gradivo za srednje strokovne šole na www.srednja.net • videovsebine na www.srednja.net • elektronski učbenik in delovni zvezek na www.irokus.si

ALLES Stimmt!

1

za dijake • učbenik • delovni zvezek z avdiozgoščenko • spletni kviz na www.srednja.net

ALLES Stimmt!

V kompletu Alles stimmt! 1 najdete:

Deutsch mit Grips 3

Alles stimmt! dijake popelje v vsakdanje situacije v nemško govorečem okolju in jih spodbudi, da se vanje vživijo ter izrazijo svoje izkušnje.

Učbenik

Alles stimmt! prinaša: • situacijske zgodbe, ki so prilagojene načinu razmišljanja najstnikov, • besedila novih medijev (e-pošta, SMS, spletne strani), • podatke o nemško govorečih deželah, združene s temami lekcij, • okvirčke z jezikovnimi in medkulturnimi posebnostmi: TIPP (to moram znati), INFO (to je zanimivo) in LS – Lernstrategie (strategije za učenje učenja), • naloge za delo v paru in projektno delo, • naloge z medpredmetnimi vsebinami in s projektnim delom, • naloge za pravilno izgovarjavo, • naloge težjega tipa (za diferenciacijo), • samoevalvacijske vprašalnike za dijake.

Deutsch mit Grips 2

pregib

Alles stimmt! dijake popelje v vsakdanje situacije v nemško govorečem okolju in jih spodbudi, da se vanje vživijo ter izrazijo svoje izkušnje.

ISBN 978-961-271-206-8

Založba Rokus Klett, d. o. o. Stegne 9 b, 1000 Ljubljana Telefon: 01/513 46 00 Faks: 01/513 46 99 E-pošta: rokus@rokus-klett.si www.rokus-klett.si

9

789612 712068

Založba Rokus Klett, d. o. o. Stegne 9 b, 1000 Ljubljana Telefon: 01/513 46 00 Faks: 01/513 46 99 E-pošta: rokus@rokus-klett.si www.rokus-klett.si

Alles stimmt! 1

Alles stimmt! 2

Caffe Italia 1

Caffe Italia 2

Gente 1

Gente 2

italijanščina – 2. tuji jezik Caffe Italia 3

španščina– 2./3. tuji jezik

novo 2011

Aula International 1

novo 2011

Aula International 2

Aula International 3

novo 2010

francoščina– 2./3. tuji jezik Rond-Point 1

Rond-Point 1

Rond-Point 2

Version Originale 1

16 p r e g l e d n ic e

DN130117 katalog ucb kompleti.indd 16

4/2/13 2:03 PM

Ekološko gradivo

Vsak izmed nas ima različne sposobnosti in pomanjkljivosti, zato so različna tudi naša izhodišča za uspešno učenje. Z nakupom delovnega zvezka k temu učbeniku prispevate sredstva za razvoj učnih gradiv za otroke s posebnimi potrebami. S prilagojenimi učnimi gradivi bodo lažje premagovali težave pri učenju in razvijali svoje sposobnosti.

IZDAJA

2.

Na pragu besedila

2.

izdaja

učbenik

delovni zvezek

Vsak izmed nas ima različne sposobnosti in pomanjkljivosti, zato so različna tudi naša izhodišča za uspešno učenje. Z nakupom delovnega zvezka k temu učbeniku prispevate sredstva za razvoj učnih gradiv za otroke s posebnimi potrebami. S prilagojenimi učnimi gradivi bodo lažje premagovali težave pri učenju in razvijali svoje sposobnosti.

Martina Križaj Ortar, Marja Bešter Turk, Marija Končina, Mojca Poznanovič in Mojca Bavdek

Od molekule do celice

Genetika

Pogled v rastlinski svet

prenova 2011

Na pragu besedila 4

18,50 EUR

xx,xx EUR

ISBN 978-961-209-905-3

ISBN 978-961-209-948-0

Založba Rokus Klett, d. o. o. Stegne 9 b, 1000 Ljubljana Telefon: 01/513 46 00 Faks: 01/513 46 99 E-pošta: rokus@rokus-klett.si www.rokus-klett.si

Založba Rokus Klett, d.o.o. Stegne 9 b, 1000 Ljubljana Telefon: 01/513 46 00 Faks: 01/513 46 99 E-pošta: rokus@rokus-klett.si www.rokus-klett.si

9

NPB 4 UC 2010 naslovnica.indd 1

789612 099053

Založba Rokus Klett, d. o. o. Stegne 9 b, 1000 Ljubljana Telefon: 01/513 46 00 Faks: 01/513 46 99 E-pošta: rokus@rokus-klett.si www.rokus-klett.si

12/30/10 1:59 PM

Na pragu besedila 3 2. izdaja

Na pragu besedila 4 2. izdaja

24,00 EUR

De rm as tia

EKO Čudovite oblike

ZGRADBA IN DELOVANJE ORGANIZMOV ZA GIMNAZIJE

Gradivo je natisnjeno na ekološkem papirju – posebnem papirju s certifikatom FSC. Certifikat zagotavlja, da za vsako drevo, posekano za predelavo v celulozo, posadijo novo.

Na pragu besedila 4 2. izdaja

Stezice do besedne umetnosti 4 samostojni delovni zvezek

Stezice do besedne umetnosti 3 samostojni delovni zvezek

a in ar M k, Tur Tom

Č u d o v i te novo 2013 oblike Helena Lenasi, Marko

Zg ra db

789612 099480

delovni zvezek

DELOVNI ZVEZEK

prenova 2011 UČBENIK

DELOVNI ZVEZEK

Martina Križaj Ortar, Marja Bešter Turk, Marija Končina, Mojca Poznanovič in Mojca Bavdek

Na pragu besedila 4

XX,XX EUR

9

učbenik

DELOVNI ZVEZEK Za sLOVENsKI jEZIK V 4. LEtNIKu gImNaZIj IN srEDNjIh strOKOVNIh ŠOL

DELOVNI ZVEZEK

UČBENIK

DELOVNI ZVEZEK

prenova 2010

Martina Križaj Ortar, Marja Bešter Turk, Marija Končina, Mojca Poznanovič in Mojca Bavdek

Na pragu besedila 3

Ekološko gradivo

4

3

Na pragu besedila

delovni zvezek Gradivo je natisnjeno na ekološkem papirju – posebnem papirju s certifikatom FSC. Certifikat zagotavlja, da za vsako drevo, posekano za predelavo v celulozo, posadijo novo.

UČBENIK za slovENsKI jEzIK v 4. lEtNIKU gImNazIj IN srEdNjIh stroKovNIh Šol

EKO

učbenik Gradivo je natisnjeno na ekološkem papirju – posebnem papirju s certifikatom FSC. Certifikat zagotavlja, da za vsako drevo, posekano za predelavo v celulozo, posadijo novo.

UČBENIK ZA SLOVENSKI JEZIK V 3. LETNIKU GIMNAZIJ IN SREDNJIH STROKOVNIH ŠOL

Na pragu besedila

EKOLOŠKO GRADIVO

EKO

delovni zvezek Gradivo je natisnjeno na ekološkem papirju – posebnem papirju s certifikatom FSC. Certifikat zagotavlja, da za vsako drevo, posekano za predelavo v celulozo, posadijo novo.

t, Kref

a gimnazije izmov z rgan je o van elo nd ai

ISBN 978-961-271-126-9

9

789612 711269

Založba Rokus Klett, d. o. o. Stegne 9 b, 1000 Ljubljana Telefon: 01/513 46 00 Faks: 01/513 46 99 E-pošta: rokus@rokus-klett.si www.rokus-klett.si

Čudovite oblike

Deutsch mit Grips 3

Passwort Deutsch 1

Passwort Deutsch 2

Deutsch ist in 1

Deutsch ist in 2

Caffe Italia 3

novo 2012

Nos vemos 1

novo 2011

novo 2010

Version Originale 1

Version Originale 2

novo 2012

Nos vemos 1

novo 2011

Version Originale 2

novo 2012

Nos vemos 2

novo 2012

Nos vemos 2

novo 2012

Nouveau Rond-Point 1

Nouveau Rond-Point 2

pr e g l e dnic e 17

DN130117 katalog ucb kompleti.indd 17

4/2/13 2:03 PM

srednja šola – maturitetno gradivo

maturitetno gradivo Odp mo v a a v be ed o

Pen o pape

zbirka Čist simpl / Avantura matura

g

BESEDA

Zbirka

BESEDA PLONK 1. svetovna vojna, ter pripravljanjem na 2. svetovno vojno,

Členek Poimenuje sporočevalčevo presojo stvarnosti (npr. že, le), stopnjo prepričanja (npr. mogoče, zagotovo), izražanje pritrjevanja (npr. da), zanikanja (npr. ne), vpraševanja (npr. ali).

Je temeljno sredstvo sporazumevanja (večinoma besedni jezik, dopolnjen s prvinami nebesednega). Jezik je sredstvo, s katerim besedila tvorimo in jih sprejemamo. Besedni jezik je dogovorjeni sistem besednih znamenj in pravil. Beseda pa je osnovna enota besednega jezika. Pri sporazumevanju ne tvorimo le posameznih besed, ampak jih povezujemo. Upoštevati pa moramo pravila – za povezovanje besed v višje enote in za čutno zaznavno oblikovanje besed in višjih enot (pravorečna in pravopisna pravila). Sporazumevanje je lahko tudi nebesedno. Nebesedni jezik pa besednega dopolnjuje. Pri govorjenju so nebesedne prvine glasnost, hitrost, kretnje in drža telesa, pri pisanju pa preglednice, grafi, ilustracije, fotografije, vrsta tiska. Slovenščina je lahko prvi/materni jezik ali drugi jezik/jezik okolja oz. tuji jezik. Je tudi državni in uradni jezik ter eden od 20 uradnih jezikov v Evropski uniji.

Kentumska skupina romanski j. keltski j.

germanski j. nemški angleški nizozemski flamski danski norveški švedski

italijanski furlanski retoromanski provansalski francoski španski katalonski portugalski

Satemska skupina slovanski j.

indijski j. hindujski urdujski bengalski maratski albanski j.

zbirka PLONK Lahko so enojezični (npr. Slovar slovenskega knjižnega jezika) in večjezični (Angleško-slovenski slovar); splošni, v katerem so vse besede (npr. Slovar slovenskega knjižnega jezika) in posebni (npr. Etimološki slovar slovenskega jezika).

Posebni slovarji pa se delijo še na tematske, v katerih so besede določene tematike (npr. Frazeološki slovar) in terminološke, v katerem so strokovni izrazi (Medicinski terminološki slovar).

V slovenskem knjižnem jeziku je 29 glasnikov (fonemov). To so samoglasniki (8) in soglasniki (21).

SAMOGLASNIKI V BESEDI

Samoglasniki naglašeni

SAMOGLASNIKI SLOVENSKEGA KNJIŽNEGA JEZIKA i

dolgi

u e

∂

o

a

kratki u

i

u

o

e ε a

ε

∂ a

So naglašeni (npr. pésem) in nenaglašeni (npr. zvézda), ustni, zveneči, enoglasniški, dolgi in kratki.

pomenska razlaga s ponazarjalnim gradivom pomenski del slovarskega sestavka frazeološko gnezdo terminološko gnezdo

Besede glede na število naglasov delimo na enonaglasnice (košara), večnaglasnice (podpredsednik) in breznaglasnice/naslonke (pred, pod, jo, mu ipd.). Naglašeni samoglasniki so lahko dolgi ali kratki, nenaglašeni pa so vedno kratki; izjeme so: ∂ nikoli dolg, é in ó nikoli kratka. Mesto in trajanje naglasa zaznamujejo naglasna znamenja. To so ostrivec /, krativec \ in strešica ^. Zaznamujejo mesto naglasa ter dolžino (písmo) in kračino (poglèd); strešica je lahko samo nad črkama e in o, zaznamuje pa široka glasova (vêdro, vôda).

nenaglašeni kratki i

u ε

∂ a

c

{

iztočnica glava zaglavje

krepóst -i ž. (ô 1. raba peša moralno, značajsko pozitivna ˙) lastnost: poveličeval je njegove kreposti; skromnost, zmernost in druge kreposti / star. kreposti naroda dobre lastnosti, odlike 2. star. poštenost, neoporečnost: treba je napraviti take razmere, da bo krepost spoštovana; znan je po svoji kreposti 3. zastar. moč, krepkost: ohraniti mladeniško krepost / krepost in lepota domačega jezika / spoznati krepost pripomočka učinkovitost l šalj. je utelešena krepost zelo pošten, zmeren; ekspr. kaj bi se mučil s krepostjo zakaj bi bil zmeren, zdržen ◆ rel. vztrajno obvladovanje moralno negativnih nagnjenj in teženje k dobremu

GLASOVI

ε

Slovarski sestavek

Sestava slovarskega sestavka

južni slovenski hrvaški srbski makedonski bolgarski

Posebnosti: ugrofinska skupina (madžarski, finski, estonski, laponski in karelski j.), baskovski j., turški j.

c

Besedoslovje Je veda, ki se ukvarja z besedo. K tej veji jezikoslovja pa spadajo še posamezne vede, ki preučujejo posamezne lastnosti besed. Pomenoslovje – ugotavlja pomen besed in pomenska razmerja med besedami Stilistika – raziskuje slogovno vrednost besed; ali so besede slogovno zaznamovane in vrsto zaznamovanosti Etimologija – raziskuje izvor besed Besedotvorje – kako nastanejo nove besede (tvorjenke) in kako jih razumemo Pravorečje – ugotavlja in predpisuje najboljši stalni način izgovarjave knjižnih besed Pravopisje – predpisuje najboljši in stalni način zapisovanja knjižnih besed, besednih zvez in povedi Oblikoslovje – preučuje slovnično pomembne oblikovne lastnosti besednih vrst Frazeologija – preučuje stalne besedne zveze Terminologija – raziskuje strokovne izraze

iranski j. perzijski kurdski afganistanski

slovanski jeziki zahodni poljski lužiškosrbski češki slovaški

vzhodni ruski beloruski ukrajinski

c

Jezikovni priročniki

Priročniki so dveh vrst: vsebinski (slovnice in pravopisi) in abecedni (slovarji).

Izvirajo iz skupnega prajezika (praindoevropščina). Delijo se na dve skupini: na kentumske jezike (zahodne) in satemske jezike (vzhodne). Merilo delitve je glasovni razvoj besede za število sto.

armenski j.

baltski j. litovski letonski

Osnovne jezikovne družine v Evropi

Slovar je jezikovni priročnik, v katerem so besede jezika zapisane po abecednem redu.

Ekspresionizem. Razvil se je zlasti v Nemčiji iz socialno-političnih vzrokov: grozot in bednih razmer, ki jih je prinesla

znih doživetjih in za poskus vse to prikazati kot lepo.

oven na – p avop

at

X

m

O m

m

H

y ∑

Čez p ag be ed a

Ma ema ka na ma u

F z ka

na

o a b ez ke

Kon e k a

Pom adn dan

Nem

SVETOVNA KNJIŽEVNOST

BESEDA

Kubizem je umetnostna smer, ki zunanjo resničnost prikazuje ujeto v geometrijskih likih. Izhaja namreč iz slikarstva, njegov najvidnejši predstavnik je Pablo Picasso. V književ-

Postmodernizem je literarna smer v 20. stoletju. Postmodernizem vzpostavlja dialog z že napisano literaturo; gre za skupek različnih besedil, v katerih razbiramo številne

Barok Od 16. stoletja do konca 17. oz. celo v 18. stoletju; večinoma v Italiji, Španiji, Franciji in na Portugalskem. Značilnosti Zgodovinske značilnosti so enake kot v renesansi in klasicizmu; močan je vpliv Rimskokatoliške cerkve in posvetnih oblasti. Velik odmev tudi v likovni umetnosti in glasbi. Razvijejo se vse tri zvrsti: lirika (L), epika (E) in dramatika (D); med njimi L najslabše. Vrste so enake kot v renesansi ali klasicizmu. Glavni predstavniki/dela L: Luis de Góngora y Argote. E: Lazarček s Tormesa (neznani avtor); Luis de Góngora y Argote (Zgodba o Polifemu in Galateji); John Lyly (Eupheus).

SVETOVNA KNJIŽEVNOST

grški j.

irski bretonski velški škotski

JE IK

Frazemi tudi spreminjajo svojo obliko (npr. Govori/govoril je, kot bi rožice sadil), lahko pa celo pride do prenovitve frazema, kar pomeni, da se preoblikujejo v tolikšni meri, da dobijo nov pomen. (Prenovitev pa ne sme biti povsem prosta.)

JEZIK

SLOVENŠČINA

Frazemi Besedne zveze so dveh vrst: proste, ki so tvorjene sproti (npr. deževno jutro, debela knjiga), in stalne, ki so že izdelane (npr. zeleni pas, literarna zgodovina). Frazemi so vrsta stalnih besednih zvez. Njihov pomen ni napovedljiv iz pomenov sestavin besedne zveze. Po obliki so frazemi stavčni, to so rečenice (npr. Kadar mačke ni doma, miši plešejo.) in nestavčni, to so rekla (npr. živeti na veliki nogi). Rečenice, ki nastopajo kot samostojne povedi, imenujemo tudi pregovori. Raba frazemov je slogovno zaznamovana. Najpogosteje se uporabljajo v praktičnosporazumevalnih besedilih, pa tudi v publicističnih besedilih in reklamah.

ki je v ljudeh vzbujala strah, grozo. je človekova nosti je rušil ustaljene in skladenjske Pocitate, ironične komentarje, aluzije in parodije na že uveMoške sklanjatve Beseda je Izhodišče dogovorjeno ime česa; ima dogovorjen po- jezikovne Vsaka tvorjenka imanorme. skladenjsko podstavo, ki je sestastiska; resnico o svetu so spoznavali z vizijami; osrednje gosta je raba toka podzavesti. Najbolj se razvije v Franciji. ljavljena literarna besedila. Pomembna literarna postopka 1. moška – v rod.zunaj ed. končnica dogovorjeno stran (sestavljena je iz glasov vljena iz besedotvorne podstave in obrazila. prodanihteme pa so osamljenost,men smrt,insvoboda, stiska,tvarno razklanost, sta metafikcija (stalen dvom o resničnosti besedila) -a izvodovpropad civilizacije in nastanek (npr. hrast, hrasta) in črk).novega človeštva – na rušeLirika. Najkrajša in najbolj osebnoizpovedna književna in medbesedilnost (navezovanje literarnih besedil na druvinah sodobne civilizacije, ki je kriva za bedo, naj bi nastal zvrst. Izrazslogovna je sprva pomenil pesem, povezano z glasbo. gapreprosta besedila). Vračajo klasični tematski motivi in sklopi;-e moška – v rod. ed. končnica Merila za razvrščanje besed: število pomenov, Skladenjska podstava je splošna in bese- se 2. novi, moralno prerojen človek. Jezik in slog sta porušena, Značilno je izpovedovanje razpoloženj, spoznanj in čustev, jezik ni je večpod stvar igre s pomenom ali zvokom, pismonoše) temveč ima (npr. pismonoša, vrednost, izvor, tvorjenost, oblikovna stran, pomenske ladna zveza za tvorbo nove besede (npr.: kar strepogosta je raba barv, npr. črne in rdeče. je torej subjektivna. Oseba, ki govori lirsko besedilo, je lirski znova estetsko vrednost. 3. moška – v rod. ed. in v vseh drugih skl. končni-ca -ø, stnosti, tipične vloge v stavku. ho). subjekt. V liriki so pomembni: ritem, zvočnost, umetnostni DARS, iz predvsem kratice in simboli). Besedotvorna podstava je del tvorjenke, kateri preEp. Dolga pripoved v verzih. Značilnosti so: epska širina (pesniški) jezik. Večinoma gre za verzificirano zvrst (poeziPrilika. vPoučna zgodba, ki (npr. s primerom življenja (človepoznamo besedo (npr. kuharv besedi kuhain dolžina (pripovedovanje je raztegnjeno in predstavlje(črtica,izhodiščno poetična drama). škega, živalskega ali rastlinskega sveta) ponazarja idejo, Besede glede na pomen ja), lirska je lahko tudi proza no nazorno, podrobno); javnost (opeva javne dogodke); nauk. Je značilno svetopisemsko besedilo, ponavadi gre v končnici, npr. preglas Ta sklanjatev ima tudi posebnosti rica). Lahko je enodelna (npr. pis-atelj) in dvo/večdelna navzven so razdeljeni na speve in so v (npr. verzih. Razvije se Ludizem se(npr. pojavi osnova je književnost kot za krajše zgodbe, nekatere pa so samo kratke (stric, s stricem), ali prispodobe. pa v osnovi, npr. izpad polglasnika (npr. širok-o-grud-en). Enopomenke povedek) in večpomenke kri-v avantgardi, že v orientalski književnosti; prvotno je prikazoval dejanja »igra«, poetičnost je svobodna, ustvarjalna in spontana. Najdemo jih v evangelijih, predvsem v Lukovem. (vrabec, vrabca). Obrazilo je lahko desno, t. j. pripona (npr. kuhar- + lo). pozneje je snov zajemal iz bogov in bajeslovnih junakov, -ica), levo, t.leta j. predpona (npr.: pre- + -gled), vmesno,biblijska t. j. Enopomenke so zlasti strokovne besede, v jeziku jih se je pojavi zgodovine. Po motivih in temah jih delimo na mitološke, Magični realizem približno 1920 v slikarstvu; Psalm. Značilna pesniška vrsta izrazito verskega, Ženske sklanjatve junaške, živalske, zgodovinske, idilične, religiozne … medpona (npr.:dogodkov zob- + -o-bol). včasih tudi domovinskega pomeni prepletanje realnih in mogočih oz.+poznačaja. Razkriva posameznimanj kot večpomenk. javov s fantastičnimi, sanjskimi elementi, pogosto vzetimi iz kovo razmerje sklado Boga:1.izraža čaščenje, zahvalo; tožbo, -e ženska – v rod. ed. končnica Besedotvorni algoritem je postopek pretvarjanja Epika. Najdaljša književna zvrst. Izraz je prvotno pomenil pravljičnega in mitološkega sveta.podstave Pisatelji nadnaravne popokoro.PriJe slovesna pesem, ki so jih peli na čast (npr. mama, mame) denjske v novo besedo. Imaprošnjo, šest korakov. Blizuzvočnice (paronimi) in enakozvočnice (homonibesedo, govor, pripoved, pozneje pa pripoved v verzih. jave opisujejo kot nekaj običajnega in jih normalno vkljuBogu ob spremljavi na citre in druge inštrumente. Bogati ženska – v rod. ed -i ogovori, mer: Blizuzvočnice podobno zvenijo, pomen pa je svet. razli-Razvije Epika ali pripovedništvomi). je danes vsako pripovedovanje čujejo v realni se v južnoameriški književnosti. so s pesniškimi sredstvi 2. (s paralelizmom členov, stvar, stvari)metaforami). 1. kar je pod streho (skladenjska podstava); čenzajema (npr. trenirka – trenerka) zgodb, v njej je več oseb, daljše časovno obdobvzkliki, retoričnimi vprašanji,(npr. stopnjevanjem, je, najpogostejše epske vrste pa so epi, romani, povesti, Moderna novela. Notranja zgradba je podobna kot v beseda trajih v Novi sicer v Knjigi psalmov. 3. in ženska – v rod. ed. in v vseh drugih sklonih končnica 2. streha (polnopomenska izNajdemo skladenjske pod-zavezi, novele, pravljice, basni itd. Epika je objektivna ali subjekdicionalni, razlike so predvsem pri književnih osebah, tipu -ø (npr. Štefi). stave); med besedami tivna, odvisno od vrstePomenska pripovedovalca –razmerja ti so vsevedni pripovedovalca in splošnem občutju, ki vlada v literarnem Reizem se pojavi v avantgardi okrog leta 1970. Gre za na3. streh- (izhodiščna oblika polnopomenske besede in pregled nad vsemi dogodki, vse ve tudi o osebah); delu. Osebe so na videz preproste, vendar je za njimi veliko tančno opisovanje predmetnosti, a tudi človeka, kot da bi Socialne zvrsti slovenskega jezika(ima 1. in tudi 2. sklanjatvi odvzem slovničnih lastnosti podstaso besede z enakim ali zeloPripovedovalec poprvoosebni (pripovedujeSopomenke o tistem, kar(sinonimi) je sam doživel) in skrivnostnega. ni vsevedni, ampak perso-– besedotvorna šlo za predmet. Človek sePri razosebi in postane stvar. je več posebnosti v končnici, npr. samostalniki, ki se končajo na -ev imajo v im., tož. Orient pomenom (npr. mati, mama, mamica). personalni (pripovedujedobnim o dogodkih tako, kot jih doživlja nalni; splošno občutje v tehva); novelah je občutje praznosti So prostorsko in družbeno pogojene različice jezika. Iz- oseb). ena od brezciljnosti, se v 20.namesto stoletju. preostalega Roman. Izraz nastal v Franciji v 12. st.-ø in (mati, je sprvahči) pomenil ed. končnico in osnovi, npr. vrivanje polgla4. pod-,Razvije -je (obrazilo dela skl.jepodProtipomenke (antonimi) so besedeživljenja, z nasprotnim po- nesmisla. Od približno 3000 pr. n. št. do leta 600 n. št. biramo jih glede na okoliščine. vsako pisanje v ljudskem,snika romanskem jeziku. Tradicionalni (prošnja, prošenj). stave); menom (npr. velik – majhen; pregleden – nepregleden). Epsko-lirska pesnitev. Književna vrsta, večinoma v prvi Moderni roman. Razvije se v 20. stoletju (je nasprotje traroman je spisan v prozi (izjemoma v verzih) in je za epom + -je v(razvrstitev bodoče tvorjenPodpomenke (hiponimi) so besede dicionalnemu z ožjim pomenom Značilnosti osebi romanu). 5. V podnjem+ni-strehdogodkov pravem delov najdaljša epska vrsta. Dogajalni čas je dolg, dogajalni proKnjižna zvrst: zborni jezik (predvsem zapisan) in knji-in verzih. V njej lirski subjekt ob pripovedovanju svoSrednja sam.zajesr. sp., ki imajo v rod. ed. ke - besedotvorna podstava (npr. žalost, veselje, ljubezen). Najstarejše književnosti na svetu, močno povezava jih doživetij (epsko) izpoveduje svoja čustva in sovraštvo, misli (lirsko). pomenu – takih, ki bi spreminjali stanja pripovednih oseb.+ obrazilo); stor širok. Število književnih oseb sklanjatev: je različno (lahko žni pogovorni jezik (v nepripravljenih pogovorih).Epsko-lirska končnico –a, npr. polje, polja. podstrešjepovečini (združitev delovni;bodoče morez nastankom verstev, filozofije. pesnitev se Nadpomenke je v evropski literaturi uveljavila z je razbita,6.nesklenjena, je sploh matvorjenke; tudi cele generacije). Glavna oseba v romanu se pred (hipernimi) so besede sZgodba/fabula širšim pomenom Byronovo pesnitvijo Romanje grofiča Harolda. časovne perspektive se mešajo med seboj – t. i. simultabralcem duhovno in življenjsko razvija. Poznamo viteške, bitna sprememba glasovne ali naglasne podobe) (npr. čustva). Neknjižne zvrsti so prostorsko in interesno omejene, nost časa; pripoved izhaja iz toka zavesti posameznih pustolovske, ljubezenske, zgodovinske, biografske,v končnici, avSklanjatev ima posebnosti npr. v im. ed.Deli konč-se na egipčansko književnost (najstarejša), Ločimo več vrst tvorjenk:oseb, sestavljenka (predpona + Futurizem poudarja potrebo po človekovi usmeritvi v prinjihove zaznave; pogoste so asociacije, preskakovanja in tobiografske, družbene, psihološke romane … Lahko so načeloma jih ne pišemo. babilonsko-asirsko (mezopotamsko) k., arabsko nicasi-øsledijo (dekle, dekleta), zapoin osnovi, npr. podaljševanje besedotvorna podstava; npr. pradedek); iz-v zgodbi Besedna družinaslavi – vojno vanjokot spadajoprepletanja besede, teh nastahodnost, zahteva prekinitev s preteklostjo, asociacij;enodelna nehotni spomin. Pripovedovalec sintetični (dogodki po časovnem k., perzijsko k., indijsko k., kitajsko k. in japonsko osnove (pleče, plečeta). peljanka (pripona in enodelna besedotvorna le iz istega korena, npr. agre-hiš- : hiša, hišnik, ohišje. edino higieno sveta, poveličuje tehnični napredek, je osebni ali personalni. redju) ali podstava; analitični (pripovedovalec v pripoved vplete poProstorske zvrsti: narečja in pokrajinski pogovorni je- Moderen je tudi odnos do jezika in sloga. Futuriknjiževnost. sivnost. gled nazaj oz. pove predzgodbo, s čimer razjasni, razplete npr. komedijantka); zloženka (medpona in dvodelna V korenu pogosto pride do premene; roka – ročno, noga ziki. zem se je razvil v Italiji in se pozneje povezal s fašizmom; Motiv. Posamezni dogodki, osebe, predmeti itd., s npr. kate-vlakovodja); pripoved). Posamostaljeni pridevnik besedotvorna podstava; sklop (brez – nožica. Narečja govorijo na manjših zemljepisnih področjih, po- je še v Rusiji. Razvijejo se vse tri zvrsti: lirika (L), epika (E) in draodmeval rimi se nekaj dogaja (zločin, varanje, noč, poljub, maščeTo je prvotni pridevnik, opravlja pa vlogo samostalniških glasovnega obrazila in večdelna besedotvorna podstaNekatere besede pa imajo več korenov, vanje …). Iz niza motivov lahko razberemo vsebino dela. Roman v verzih. Značilna romantična književna vrsta. Primatika (D). znamo okrog 50 narečij in na podlagi podobnosti so razbesed. Sklanja se po pridevniški bržčas). npr.delu kažipot, vlakovodja. Grotesknost. V književnem gre za povezovanje stvaV liriki so motivi opisaniva; nanpr. kratko, v romanu pa daljše, povedovalec je bodisi prvoosebni bodisi vsevedni in pozna sklanjatvi. Npr. dežurni, vrščena v sedem narečnih skupin (koroška, primorska, dežurnega. ri, ki običajno ne spadajo skupaj: jok in smeh, življenje izrazimo jih lahko v obliki stavka/povedi ali z eno besedo, celotno dogajanje, okoliščine ter psihološka stanja književL: delovna in ljubezenska pesem, verske himne, rovtarska, gorenjska, dolenjska, štajerska in panonska). in smrt, tragično in komično, človeško in živalsko. Druga besedno zvezo. Motivi so vsebinske enote, prepoznamo jih nih oseb. Verzi asociirajo na liriko, ki je izrazio osebnoizpoBesedotvorni načini pa so izpeljava (npr. oblačilo), Tematsko polje – tvorijo ga tematsko povezane beserazmišljajoče pesmi, didaktična pesem, žalostinke, Pokrajinskih pogovornih jezikov pa manj kot narečij, značilnost je pretirano poudarjanje samo gol, določenih interpretacijo. vedna, želi biti tudi roman v verzih.zaimek Samostalniški zlaganje (npr. pismonoša), sestavljanje (npr.takšen prafaktor), de, npr. igrišče, vratar,potez, napadalec,znogomet, trener. junaške pesmi, pesmi o naravi, socialne pesmi. značajskih lastnosti. Take povezave učinkujejo neprijetno, vezani na večja središča oz. pokrajine (npr. ljubljanski, Zaimki posredno poimenujejo (npr. pomeni petinosemdeset), krnitev (npr. skuša Sandi), vzbujajo nelagodje, stisko. V slikarstvu je groteski najbolj Nadrealizem se je najboljsklapljanje razvil v Franciji, pa nadSimbolizem v stvareh odkriti globlji pomen, ne zani-bitja, stvari, pojme. Samoceljski, mariborski, koroški, prekmurski). delimoskrito na osebne in neosebne. E: ep, roman, novele, pripovedi, bajke, pravljice, (npr. Dars). podobna karikatura, kiSlogovna naredi človeka prepoznavnega kritiziratvorba meščansko življenje in ma ga konkretno, ampakstalniške tisto, kar zaimke je nedostopno, in vrednost besed resnično umetnost. Smermešana Osebni so videnji, tisti, ki (npr. tako, da poudari tipične poteze njegovega obraza, postapravila običajnega človekovega razuma. Nadrealisti iščejo do česar je mogoče dostopati z vizijo, tudiizražajo ekstazo. slovnično osebopripovedke, basni, dnevnik. Interesne zvrsti so sleng – jezik ljudi iste generacije ve ali drže. višjo resničnost, ki je nedostopna, nejasna in je ključ do Razvije se v Franciji na prelomu in 20. stoletja. jaz, ti).19.Določimo jim osebo, spol, število in sklon. Slogovno nezaznamovane besede poimenujejo predstran besed (znan je zlasti mladostniški); žargon – jezik ljudi istega globljega spoznanja; priOblikovna tem pogosto uporabljajo barve Imajo dve obliki: naglasno (npr. mene, njega) in D: nenavojaške in meščanske igre, no-igre. metnost, sporočevalec se ne razodeva in so splošno Ideja. Sporočilo besedila, razvidno iz celotnega besedila ali in simbole. Nanje močno vpliva filozofija. Jezik in slog sta Snov. Zunajliterarni svet – vse, o čemer je moč pisati in lahpoklica, dela, konjička; argo – latovščina, jezik zaprtih glasno oz. naslonsko (npr. pred me, ga), lahko pa tudi naveLočimo dvetoka vrstizavesti, besed:miselnih pregibne (spreminjajo obliko, književnega rabljene. šele iz sklepa. Lahko je izrecna (tendenca), očitna ali pa jo svobodna, nelogična, poln asociacij, ko postane vsebina dela. Snov obstaja skupin. Glavni zno obliko (npr. nanj,načine zanj).izraV to skupino spada tudi po- predstavniki/dela se pregibajo) in nepregibne (imajo nespremenljivo Slogovno zaznamovane besede papreskokov. prav tako poimeiz vsebine razbira vsak zase. Idejo dobimo, če odgovorimo književnostjo inoblilahko spodbudi tudi druge L: Egipčanska k.: delovna pesem Pesem nosačev žanja (sončni zahod spodbudi slikarja,zaimek časopisna vratni osebni (npr.novica sebe), ki nima imenovalniške ko). nujejo na vprašanje: Kaj sporoča delo?predmetnost, vendar se sporočevalec razodeva, žita, Himna sončnemu božanstvu; arabska k.: peNehotni okoliščine. spomin. Temelji na istih čutnih zaznavah v pretekpesnika). oblike. raba pa je omejena oz. vezana na določene losti in sedanjosti, ki sprožajo vrsto asociacij in analogij. snika Impresionizem je smer, Delimo ki v književnost pride izinlikovne Neosebni ne izražajo slovnične osebe, imajo samo enoAbu Nuvas, Ibn al Farid; kitajska k.: pesnik Li Pregibne besede so sestavljene iz Socialistični osnove in končnijih na čustveno nečustvenoČutni zaznamovane. dražljaji v pripovedovalčevi zavesti prebudijo dorealizem. Različica kritičnega in socialnega reumetnosti. Slike so sestavljene iz barvnih lis in točk/pikic, Taipo; perzijska k.: pesnika Omar Hajam, Hafiz; ja– ednino. ce.novo Osnova je nespremenljivi del (npr.alizma, zlat-) in Čustveno zaznamovane: godke iz preteklosti, toda doživetje je močnejše kot ki je se nosilka mu pridružištevilo miselnost socializma. Razvije se v s čimer poudarja subjektivnost. V književnosti gre za zdruponska k.: pesnik Macuo Bašo. Vrste soza vprašalni (kdo, kaj), oziralni (kdor, kar), nedoločpredmetnega pomena. Končnica pa Rusiji je spremenljivi delstoletja; izražanje naklonjenosti: ljubkovalnice (npr. Peterček, nekdanje. Ti izjemni trenutki so prikazani kot spoznanje v začetku 20. gre programirano književževanje zunanjih vtisovza z razpoloženjem lirskega subjekgloblje resnice: ta je posredovana v vonju, drugihslovničnega nost (vódeno s strani oblasti, predvsem Stalina). Izhodišče ni (nekdo, nekaj), nikalni (nihče, nič), poljubnostni (kdo, ta, postavljenega v konkreten in čas. Poleg (npr. zlat-o, zlat-a) okusu, in je nosilka pomena. atek); prostor olepševalnice (npr.»slike« dolgoprstnež, hudir); otroške E: Babilonsko-asirska književnost: Ep o Gilgamešu; čutnih nenaklonjedražljajih. je širitev socializma, človeka so pomembni tudi zvočni in ritmični Razvije se vza izražanje kaj).povzdiguje v idealnega, herojbesede (npr. učinki. papcati, ajčkati) arabska k.: ciklična pripoved Tisoč in ena noč; indijskega človeka, ki deluje v dobro kolektiva, domovine. Franciji na prelomu 19. in 20. stoletja. Besedne vrste nosti: slabšalnice (npr. čvekač, bevskati); ska k.: epa Mahabharata in Ramajana. Notranjizmerljivke/ monolog. Prvoosebna pripovedna tehnika, s katePridevniška beseda psovke (npr. butelj, svinja); kletvice (npr. ro hudič, pisateljjebelacezapisuje misli, ki se književnemu junaku porajaSocialni realizem se pojavi pred 2. svetovno vojno in obuja Intimizem je smer sodobne slovenske književnosti, ki se Besedne vrste so skupine besed z enakimi pomenskimi Poimenujejo lastnost, vrsto, svojino in količino. Ločijo jo. Gre za oblikovno sredstvo za predstavitev misli, strahov, zanimanje za realistično književnost. V ospredje postavlja sta); prostaške (npr. sranje, jajcati se) za izražapojavi v 50. letih 20. stoletja. Začne se zbesede objavo pesniške lastnostmi in enako vlogo v stavku. Biblija pričakovanj, asociacij človekove zavesti in podzavesti. Ne nemočnega posameznika, t. i. število malegainčloveka, je odvizbirke Pesmi štirih (1953). Snov književnih se prelestno) spol, sklon; ki v tem se ujemajo s pripadajočim nje vznesenosti (npr.stvaritev rodna gruda, temelji na razumu, logiki, ni slovničnoima in kronološko uresen in izkoriščan od družbe. Slovenščina osem besednih vrst: samostalniška usmeri v človekov notranji, intimni svet in ga začne psisamostalnikom. Nečustveno zaznamovane: Deli se na dva dela: Staro in Novo zavezo. Stara je jen. Gre za neizrečeno razmišljanje v samem sebi. hološko razgaljati. Literarni umetnik se vse bolj umika beseda, pridevniška beseda, glagol, prislov, predlog, veIma tri sonus vrste: (glas). pridevnike, pokrajinsko zaznamovane: narečne (npr. runa, fašenk); nastajala od približno leta 1200 pr. n. št. do leta Sonet. Ime je iz latinske besede Gre zaštevnike pesem- in pridevniške zaimke. vase, objektivizem zamenja subjektivizem. Uporablja nove znik, členek, medmet. 100; Nova pa od Kristusove smrti do približno leta Soglasniki pokrajinske pogovorne (npr. toti, pjeb)Novela. družbeno Izrazzaznaje iz latinščine in pomeni novost, novico, vest. sko obliko iz 14 verzov in štirih kitic. Prvi dve sta štirivrstičteme, kot so ljubezen, izpovedi, notranje trpljenje, vpra400. Razvijati se je začela nici/kvartini Pridevnik Delimo jih na zvočnike in nezvočnike. slengovske (npr. ful, svetsko); žargonske (npr. v orientalski književnosti; vrh doseže šanja o smislu življenja.movane: Človek postane pomemben kot Samostalniška beseda v renesansi. Novela je krajša ali srednje dolga pripoved, individuum/posameznik.skenslati, eksterci) funkcijsko zaznamovane: Neposredno poimenuje prvine predmetnosti – njihovo praktičnovečinoma napisana v prozi. Zgradba bitja, je stroga je v obliki Poimenuje reči,inpojme. Značilnosti lastnost, vrsto ali pripadnost. Zvočniki so j, l, m, n, r, v (vsi razen m in n so zveneči in sporazumevalne (npr. daljinec, mikrovalovka); dramatskegauradotrikotnika Ima z enim osrednjimsamostalnik, dogodkom, posamostaljeni v Književnost absurda izhaja iz filozofije absurda (= človek tri podvrste: pridevnik, Loči tri spole in tri števila. Pridevniki se sklanjajo. Najpomembnejše delo, ki vpliva na razvoj evropske ustni). (npr. položnica, (npr. asonanca, katerem deluje manjše število oseb. Zaplet mora biti učinje v razmerju do sveta vvalne absurdnem položaju). kolek); Človek strokovne bi zaimek. Ponavaknjiževnosti; močni vplivi Orienta, predvsem egiposvojiti kovit, vrh izrazit,storazpletsamostalniški presenetljiv in učinkovit. želel živeti v popolnostifotosinteza); in takšen tudipublicistične biti, a svet je(npr. ne- občinarji, čanske di nastopa en glavni junak, včasih sta v središču predmet Poznamo tri vrste pridevnikov – lastnostne, vrstne in svo- k.; razdeljena je na več delov in knjig; popoln, brez globljega smisla. Posameznik zato razklan novejše Zvočnik v ima različice: pničke) časovno je zaznamovane: – neologizmi poleg književnih besedil so v njej tudi polliterarna Samostalnik ali žival.–Konec je presenetljiv. Slog novele je jedrnat, snov se tega zaveda, se (npr. počutidisketa, odtujenega. Edini smisel je jilne. - pred premorom se izgovarja kot u, npr.– ker nov tiskalnik); starinske/zastarele arhaizmi in neliterarna besedila. pa iz stvarnega življenja,So brez pravljičnih, nadnaravnih in zavedati se nesmisla, se soočiti z njegovo absurdnostjo in v besede, s katerimi neposredno poimenujemo bitja, [nou] (npr. gardina) neverjetnih dogodkov. reči in pojme. njem sizifovsko vztrajati. Razvije se v Franciji. - pred samoglasnikom kot v, npr. voda [voda] Razvijeta se predvsem lirika (L) in epika (E). Delimo jih na občna (pisana Obraz ali slika je kratko pesniško ali prozno besedilo, v ka-z malo) in lastna imena - pred soglasnikom in za samoglasnikom Komedija. Beseda izhajaIzvor iz grščine, poimenuje pa delo, ki besed (pisana z velikonarave. začetnico). terem je v središču zunanjost predmeta, Pesnik pozabava in vzgaja. Napisana je lahko v vezani ali nevezani kot u, npr. pevka [peuka] L: delovne pesmi, žalostinke, psalmi, himne, ljubedobe iz narave oz. človeškega sveta prikazuje realistično, Samostalnik ima oblikovne lastnosti; to so spol, število, besedi. Značilnosti so: smešnost, veselo razpo- pred soglasnikom in ne za samoglasnikom Glede nasatiričnost, izvor so besede lahko domače in prevzete. zenske pesmi. izogiba se subjektivnostisklon. (odmik od romantike). loženje, norčevanje. Poleg knjižnega jezika se uporabljajo pa se izgovarja kot w, npr. vzeti [wzeti] ali kot , npr. tudi nižji pogovorni izrazi; osebe so meščani ali iz še nižjih Spol je lahko moški, ženski, srednji. vsak [ sak]. Ločimo tri vrste domačih besed: iz indoevropščine ali E: pripovedke, legende, bajke, kronike, življenjepiParodija. Pretirano, zafrkljivo, omalovažujoče posnemanje slojev, včasih so označene samo s poklicem, dejavnostjo. Besedilo: Marija Končina Številodela je ednina, dvojina, množina. Nekateri samostalkakšnega znanega književnega (tudi osebe, vsakršneOsrednje osebe so nosilci tipičnih človeških Ko- tvorjene si, zgodbe o čudežih, skrivnostih, pasijon, miselna, praslovanščine (npr.slabosti. jež, suknja); iz slovenskih Ilustracije: Bojan Jurc niki sodela lahko samo v množini, ga neknjižnega umetniškega ipd.). Njegovo obliko to so t. i. množinski saIlustracija v logotipu: Igor Šinkovec več načinov: z besedno komikoiz glasovnega govorniška proza. Nezvočniki: se delijo na zveneče (b, d, g, z, ž, mičnost dž) in je moč doseči na besed (npr. cvet – cvetličarna); posnemaUredniški in jezikovni pregled: Katja Križnik parodija prenese na drugo, neustrezno iz ne-ali pa samo v ednini, t. i. mostalniki (npr.»vsebino«, vrata, škarje) (smeh vzbujajo besede, nja imena, besedne igreoz. …);glasov telesno nezveneče (c, č, f, h, p, t, s, š, k). naravnih zvokov (npr. čofskladnosti – čofniti).nastane komičen Direktor produkcije: Klemen Fedran učinek. (smešna sta drža, način hoje …); značajsko (smešno so priedninski samostalniki – poimenujejo snov (npr. mleko), Izdala in založila: Založba Rokus Klett, d. o. o. Glavni predstavniki/dela Ločimo tri vrste prevzetih kazane značajske poteze: skopost, ljubosumnost …); situa- besed: sposojenke, Za založbo: Maruša Kmet 4,50 EURL: večinoma anonimna; kot avtorja omenjajo kralja skupino (npr. listje), pojem (npr. zadovoljstvo). NameGlasovne premene po zvenečnosti: Pisemski roman.tujEna od glavnih oblik romantične epike. Oblikovna zasnova: Gregor Inkret te so položaji) popolnoma prilagojene (npr. televizija); cijsko komiko (smešne situacije, in drugimi. ISBN 978-961-209-744-8 dvojine osebnih se včasih Prelom: Danilo Frlež / Studio Rokus Klett Davida (npr. Iz globočine) in Salomona (npr. Visoka je allegro); primeren za sto opisovanje in uporablja čustvenih kar množina: parni deli - premene zvenečih nezvočnikov ke, te so delno prilagojene, zapis jePosebej tuj (npr. Naklada: 3.000 izvodov roke), parna pesem). Značilnostitelesa takšne(npr. oblike romana so oblačila senti- (npr. rokavice) parne Konkretna poezija pomeni povezovanje besedila z zvoč1. izdaja: 1. ponatis * pred nezvenečim nezvočnikom, citatne, te so neprilagojene (npr. mea razpoloženj. culpa). mentalnost, intimnost, naprave poudarjanje Skozi oblikopari (npr. starši). nimi in likovnimi prvinami. Besedilo tako izgublja svoj prTemeljno lirsko delo je Knjiga psalmov ali Psalter s Tisk: Foliart Ltd. (npr.čustev. kotalke), biološki npr. nahrbtnik [nahrptnik] O zapisovanju prevzetih besed glej Pravopis. Ljubljana, 2010 pisem in intimnih dnevniških zapiskov avtor votni pomen. približno 150 pesmimi. Sklonov pa jesešest. Tolažje/preso imenovalnik (kdo ali kaj), ro* na koncu besed, npr. grad [grat] pričljiveje približa pripovedni osebi in njenemu notranjedilnik (koga ali česa), dajalnik (komu ali čemu), tožilnik mu svetu. Konstruktivizem pomeniTvorjenost druženje, konstruiranje 9 789612 097448 CIP - Kataložni zapis o publikaciji besedrazličnih E: večinoma anonimna, nekaj naj bi jih napisali kra(koga ali kaj), mestnik (o kom ali o čem), orodnik (s kom Narodna in univerzitetna knjižnica, Ljubljana elementov. V književnosti lahko druži besede z različnimi - premene nezvenečih nezvočnikov lja Salomon in David ter apostoli, npr. Janez ApoPoetična dekadenčna drama. V širšem smislu je poetična ali s čim). simboli/liki/znaki in podobno v novo celoto. Tabesed ni zgrajena 811(035) * pred zvenečim nezvočnikom, Glede na tvorjenost ločimo: vsaka kalipso. Znana je tudi npr. Prilika o izgubljenem drama v verzih, v ožjem smislu pa drama, ki v bolj po običajni logiki, ampak asociativno, naključno. Pogosti – tvorjenke (npr. pekač), ki imajo koren obrazilo obliki ponazarja lirično vzdušje ter npr. risba [rizba]. KONČINA, Marija sinu (iz Lukovega evangelija). ali(pek-) manj inritmizirani so motivi nemoči in kaosa. Razvije se v Rusiji in Franciji, na Samostalnike razvrščamo v sklanjatvene vzorce oz. Srednješolski plonk. Jezik / [besedilo Marija Končina ; ilustracije Bojan Jurc]. (-ač) Te premene so izgovorne. čustvena stanja in razpoloženja nastopajočih. V poetični Slovenskem odmeva pri Kosovelu. 1. izd., 1. ponatis. - Ljubljana : Rokus Klett, 2010 sklanjatve, in sicer glede na spol in končnico v rodilniku – netvorjenke (npr. pekača), ki imajo koren (pek-) dekadenčni dramiingre za umik v individualnost, čutnost, ISBN 978-961-209-744-8 ednine. celo patoloških in perveriskanje zadoščenja v morbidnih, končnico (-a). O zapisovanju glasov gl. Pravopis. 1. Gl. stv. nasl.

60.000

JE IK

Medmet Poimenuje sporočevalčevo doživljanje stvarnosti. Ločimo tri vrste medmetov: razpoloženjske (npr. oh, ah), posnemovalne (npr. mijav, cin cin), velelne (npr. marš, pst). So nepregibna besedna vrsta in niso stavčni členi, temveč pastavki ali samostojne povedi (npr. Juhu, prišli smo!, Fej!)

oven na – kn ževno na ma u

na

SLOVENŠČINA

So nepregibna besedna vrsta in niso samostojni stavčni členi.

c

Veznik Poimenuje logična razmerja med prvinami predmetnosti. Vezniki ne vplivajo na obliko naslednje besede. Ločimo dve vrsti veznikov: priredne (npr. in, ter, zato), ki povezujejo enakovredna razmerja med besedami in stavki (npr. obleka in čevlji), in podredne (npr. da, če, ko), ki povezujejo neenakovredna razmerja med stavki (npr. Pridem, ko bom utegnil.).

So nepregibna besedna vrsta in niso samostojni stavčni členi.

˘

V stavku so prislovi v vlogi prislovnega določila. Predlog Poimenuje neenakovredna razmerja med besedami ali besednimi zvezami. Predlogi vplivajo na sklon. Večinoma poimenujejo prostorsko razmerje (npr. pri sestri, na mizi), časovno (v soboto, pred poletjem), redkeje pa način (npr. govoriti po slovensko) ali vzrok (npr. zaradi skrbi). So nepregibna besedna vrsta in niso samostojni stavčni členi.

˘

V stavku je glagol v vlogi povedka. Prislov So besede, ki poimenujejo kraj (npr. zgoraj), čas (npr. danes), način (npr. počasi) in vzrok (nalašč). Prislovi poimenujejo neposredno (npr. domov, danes) ali pa posredno (npr. kam, kdaj). Prislovi so vedno enobesedni izrazi (npr. v šoli ni prislov) in so nepregibna besedna vrsta.

w

Ločimo dve vrsti glagolskih oblik: neosebne in osebne. Neosebne so nedoločnik (npr. plesti), namenilnik (npr. pogledat), opisni deležnik na -l (npr.videl) in trpni deležnik na -n/-t (npr. zgrajen). Osebne pa izražajo: osebo (prva, druga, tretja), število (ednina, dvojina, množina), naklon (povednik, velelnik, pogojnik) in čas (predpreteklik, preteklik, sedanjik, prihodnjik).

˘

Glagol So besede, s katerimi poimenujemo dejanje, dogajanje, zaznavanje, stanje. Glagoli se glede na pomen delijo na polnopomenske in nepolnopomenske oz. pomožne, ki potrebujejo dopol-

LITERARNA TEORIJA - SLOVARČEK POMEMBNEJŠIH POJMOV

nilo in se delijo v dve skupini – fazne (npr. začeti, nadaljevati) in naklonske (npr. moram, želim). Lastnost glagolov je glagolski vid, ki izraža trajanje dejanja, stanja … Glede na vid so glagoli dovršni (omejeno trajanje; npr. napisati, kupiti) in nedovršni (neomejeno trajanje; npr. pisati, kupovati).

˘

Vrstilni poimenujejo položaj prvin (npr. osmi), vprašalnica je kateri. Pridevniški zaimek Posredno poimenuje lastnosti, vrste, svojine ali količine prvin. So štirih vrst: lastnostni (npr. kakršen), vrstni (npr. kateri), svojilni (npr. moj) in količinski (npr. kolikor). Ločijo tri spole, tri števila, sklanjanje (izjema količinski zaimki). Pridevniške zaimke delimo na osebne in neosebne. Osebni izražajo osebo (npr. tvoj). Svojilni zaimki poimenujejo svojino in tudi izražajo osebo (npr. v ed.: moj, tvoj, njegov, njen). Sem spada tudi povratni svojilni zaimek, ki poimenuje svojino osebka (npr. Vzel je svoje kolo.). Neosebni pa so vsi ostali, skupine so enake kot pri samostalniških zaimkih. Sem spadajo tudi kazalni zaimki, ki kažejo na lastnosti prvin okoli sebe (npr. ta, oni, toliko).

pan

Antika Od 8. st. pr. n. št. do 5. oz. 6. stoletja našega štetja. Značilnosti Deli se na starejšo grško in mlajšo rimsko, verovanje v več bogov, nastanek demokracije, mest, razvoj trgovine in obrti, začetki klasičnega gledališča. Razvijejo se vse tri zvrsti: lirika (L), epika (E) in dramatika (D). Grško književnost delimo v tri obdobja: arhaično ali predklasično, atiško ali klasično in helenistično obdobje; rimsko pa na arhaično dobo, zlati vek, srebrni vek in pozno cesarstvo. L: delitev na liriko kot táko in na zborsko liriko; vrste: elegije, melike, jambi, himne oz. ode, epigrami, bukolične pesmi, filozofsko-didaktične pesnitve, ljubezenske pesmi, satire. E: ep, basni, kratke zgodbe, pripovedke in pravljice, zgodovinopisje, govorniška in filozofska proza, novele in romani, sodni in politični govori, zgodovinski spisi, biografije. D: tragedija, komedija, satirska igra, mimos/mim. Glavni predstavniki/dela L: Grki: Sapfo, Anakreon, Arhilohos, Pindar; Rimljani: Vergil, Katul, Horac, Ovid, Tibul, Properc. E: Grki: Homer (epa Iliada in Odiseja), Platon, Aristotel, Ezop; Rimljani: Vergil (ep Eneida), Cicero, Julij Cezar, Seneka, Apulej. D: Grki: Sofoklej (tragediji Kralj Ojdip, Antigona), Ajshil (Oresteja in Uklenjeni Prometej), Evripid, Aristofan; Rimljani: Plavt, Terenc.

Srednji vek Od leta 476 z razpadom Rimskega cesarstva do leta 1492 s Kolumbovim odkritjem Amerike. Značilnosti Vzpon krščanstva, fevdalizem (razslojenost družbe), viteštvo, izumi in odkrivanje sveta, razvoj ljudskih jezikov, nastanek mest (Genova, Firence, Benetke), književnost je cerkvena in posvetna.

Razvijejo se vse tri zvrsti: lirika (L), epika (E) in dramatika (D). L: srednjelatinska poezija, vagantska poezija, trubadurska lirika, sladki novi slog; vrste: alegorične pesnitve, himne, ljubezenska, viteška in socialna poezija, kancone, balade, albe, serenade, pastorele, sonet, didaktična poezija. E: verska, zgodovinska, moralistična, filozofska in poučna tematika; zgodovinopisna dela, zbirke eksemplov in anekdot, junaški epi, viteški romani (dvorni epi), islandske sage, španske romance, versko-alegorični ep. D: duhovne igre (božične, pasijonske, mirakli, misteriji, moralitete), burke, satire, farse. Glavni predstavniki/dela L: Frančišek Asiški (Himna stvarstvu/Sončna pesem); Dante Alighieri (Novo življenje); trubadurja Guillame de Poitiers in Chrétien de Troyes; François Villon (Mali in Veliki testament); zbirka vagantske poezije Carmina burana (neznani avtor/-ji). E: Dante Alighieri (Božanska komedija); Chrétien de Troyes; islandska zbirka junaških pesmi Edda; junaški epi: Beowulf, Pesem o Rolandu, Pesem o Cidu, Pesem o Nibelungih, Pesem o Igorjevem pohodu. D: moraliteta Slehernik; Burka o jezičnem dohtarju.

Renesansa V Italiji že v 14. stoletju, najdlje traja v Španiji in Angliji – do 17. st. Vrh je okrog leta 1500. Druga središča so še Francija, Portugalska in Dubrovnik. Značilnosti Osvobajanje človeka in njegovega duha, spoštovanje narave, individualizem, občudovanje vsakršne lepote, (delno) umikanje oz. dvom o Cerkvi. Razvijejo se vse tri zvrsti: lirika (L), epika (E) in dramatika (D). L: sonet, kancone, ballate, madrigali, ode, himne, idile, metafizična poezija. E: novele, epi, romani (pustolovski, ljubezenski, viteški, pastirski, pikareskni, parodični). D: komedija in tragedija, commedia dell'arte, pastirske igre, kraljevske drame, romance.

w

Števnik Neposredno poimenuje količino ali položaj v vrsti. Ločimo tri vrste števnikov: glavne, vrstilne, ločilne in množilne. Glavni poimenujejo količino (npr. osem), vprašalnica je koliko.

t

#

Ang e na – ma u e ne eme Lastnostni poimenujejo lastnost (npr. zdrav, vijoličen, krogel, kamnit). Vprašalnica je kakšen. Ima dve obliki: določno in nedoločno (npr. mlad – mladi; bel – beli). Ti pridevniki se stopnjujejo, in sicer tristopenjsko (osnovnik, primernik in presežnik) z obrazilom (npr. lep, lepši, najlepši) ali prislovom (npr. utrujen, bolj utrujen, najbolj utrujen) ali dvostopenjsko (osnovnik in elativ) z obrazilom pre (npr. mlad, premlad). Vrstilni poimenujejo uvrščenost v neko skupino enakih, podobnih prvin (npr. hrastov, živalski, slovenski). Vprašalnica je kateri. Svojilni poimenujejo pripadnost prvine (npr. Polonin, možev). Vprašalnica je čigav.

H

∞

!

z

Čez p ag be ed a

Glavni predstavniki/dela L: Francesco Petrarka (Canzoniere); Pierre Ronsard; William Shakespeare. E: Francesco Petrarka (ep Afrika); Giovanni Boccaccio (roman Filocolo, zbirka novel Dekameron); Ludovico Ariosto (ep Besneči Orlando); Miguel de Cervantes Saavedra (Zgledne novele in roman Don Kihot); Garci Rodríguez de Montalvo (eden od bolj znamenitih viteških romanov Amadís de Gaula); Michel de Montaigne (eseji); Francis Bacon (eseji). D: Niccolò Macchiavelli; William Shakespeare (tragediji: Romeo in Julija in Hamlet); Christopher Marlowe (tragedija Edvard Drugi); Marin Držić (komedija Dundo Maroje).

D: Lope Felix de Vega Carpio.

Klasicizem 17. stoletje, večinoma v Franciji. Značilnosti Pozitiven odnos do antične urejenosti, skladnosti oblike, večinoma dvorska književnost, povezana z Ludvikom XIV., čista jezik in slog, poudarjanje narave in razuma. Najpomembnejša zvrst je dramatika (D), preostali dve se razvijeta slabše. L: miselna, refleksivna poezija, basni v verzih; soneti, ode, poslanice. E: miselna proza (govorniška, filozofska, moralistična, spominska in druga proza), delno roman. D: tragedija, komedija, tragikomedija. Glavni predstavniki/dela L: François Malherbe; Jean de la Fontaine. E: Madame de La Fayétte (roman Kneginja Klevska); Michel de Montaigne; Blaise Pascal. D: Pierre Corneille; Jean Baptiste Racine; Jean Baptiste Poquelin Molière (komedije Tartuffe, Ljudomrznik, Šola za žene in Namišljeni bolnik)

Razsvetljenstvo Začne se v Angliji v 17. st., širi se po Evropi, najdlje traja v Rusiji, in sicer do 1. polovice 19. stoletja. Značilnosti Nastajanje meščanstva, propadanje fevdalizma, materializem, zmanjševanje odvisnosti od Cerkve, poudarjanje razuma in človekovih lastnih spoznanj. Najpomembnejši zvrsti sta epika (E) in dramatika (D), lirika se razvije slabše. L: daljše pesnitve, pastirsko pesništvo, basni. E: romani, povesti, filozofska, moralistična, publicistična in druga proza. D: tragedije, komedije, meščanske drame. Glavni predstavniki/dela L: Alexander Pope; Voltaire. E: Voltaire (roman Kandid ali optimizem); C. de Montesquieu, Denis Diderot; Jonathan Swift (satirični roman Guliverjeva potovanja); Daniel Defoe (roman Robinzon Crusoe); Samuel Richardson (sentimentalni roman). D: Voltaire; Denis Diderot; Carlo Goldoni; P. A. C. de Beaumarchais (komedija Figarova svatba).

Romantika

Značilnosti Poudarjanje posameznikovih notranjih doživljanj, čustev, razpoloženj, zavračanje družbenih norm, odmik od oblikovno-vsebinskih norm, poudarjanje domišljije, zanimanje za ljudsko slovstvo, svetobolje. Najpomembnejša zvrst je lirika (L), dobro se razvije tudi epika (E), dramatika (D) pa manj. L: čustvene, razpoloženjske, miselne pesmi; politične, socialne in satirične pesmi; soneti, stance, tercine in svobodne oblike. E: povesti v verzih, epske pesnitve, romani v verzih ali pismih, lirsko-epske pesnitve; romani, novele, pravljice. D: čistih vrst je manj, pogostejše so mešane – npr. tragikomedija, melodrama. Glavni predstavniki/dela L: Heinrich Heine; Percy S. Shelley; Alphonse Lamartine; Victor Hugo; Giacomo Leopardi; Adam Mickiewicz; Aleksander S. Puškin; Mihail J. Lermontov; Ján Kollár. E: George G. N. Byron (lirsko-epski pesnitvi Parizina in Romanje grofiča Harolda); Walter Scott; Victor Hugo; Alexander Dumas; Aleksander S. Puškin (roman v verzih Jevgenij Onjegin); Mihail J. Lermontov (roman Junak našega časa).

Najpomembnejša zvrst je lirika (L), slabše se razvijeta epika (E) in dramatika (D). L: osebnoizpovedne, razpoloženjske pesmi, pesmi v prozi, soneti. E: novele, pravljice, črtice, redki romani. D: poetična drama, simbolistična drama, tudi komedije. Glavni predstavniki/dela L: Charles Baudelaire (pesmi Rože zla); Paul Verlaine (Saturnijske pesmi); Arthur Rimbaud; Stéphane Mallarmé; Oscar Wilde. E: Oscar Wilde (roman Slika Doriana Graya). D: Oscar Wilde (poetična drama Saloma).

20. stoletje Značilnosti Hiter napredek znanosti in tehnike, veliko izumov, odkritij, kapitalistična ureditev sveta (po 2. svetovni vojni pa socializem v t. i. Vzhodnem bloku), dve svetovni vojni, odkrivanje vesolja, računalniška revolucija.

D: George G. N. Byron; Aleksander S. Gribojedov; Aleksander S. Puškin; Mihail J. Lermontov.

Realizem in naturalizem Začne se po letu 1830, vrh okrog 1850, po 1870 pa začne v glavnem usihati. Po tem letu se razvija naturalizem. Značilnosti Umik iz romantičnega subjektivizma, v ospredju je objektivnost, neprizadeto opisovanje ljudi, predmetov; razvijajo se filozofija, biologija, medicina, psihologija, pozitivizem. V naturalizmu stopajo v ospredje ljudje z dna družbene lestvice; zaznamuje ga načelo treh determinant (okolje, čas, dednost). Najpomembnejša zvrst je epika (E), sledi dramatika (D), lirike (L) je manj. L: ostanki iz romantike, npr. osebnoizpovedna, razmišljajoča, socialna, satirična pesem, nova je kritična poezija. E: novele, povesti, romani, romani epopeje. D: tezne drame, psihološke drame, tudi komedije. Glavni predstavniki/dela E: Stendhal (roman Rdeče in črno); Honoré de Balzac (cikel 24 romanov Človeška komedija); Gustave Flaubert (roman Gospa Bovary); Emile Zola (cikel romanov Rougonovi in Macquartovi); Charles Dickens (roman Oliver Twist); Nikolaj V. Gogolj (novela Plašč); Lev N. Tolstoj (romana Vojna in mir ter Ana Karenina); Fjodor M. Dostojevski (romana Zločin in kazen ter Bratje Karamazovi); August Strindberg. D: Nikolaj V. Gogolj (komedija Revizor); Anton P. Čehov (drama Češnjev vrt); Henrik Ibsen (drama Strahovi); August Strindberg (drama Gospodična Julija).

Nova romantika, dekadenca, simbolizem

Začne se po letu 1850 do približno prvega desetletja 20. stoletja. Značilnosti Izpostavljanje subjektivnosti, človekove notranjosti, razpoloženj, domišljije, občutja se stopnjujejo do patoloških občutenj, ekstatičnosti, zavračanje družbe in njenih norm, poudarjanje nujnosti revolucije, čiste umetnosti, obdobje je povezano s silovitim napredkom v znanosti in tehniki.

Najprej v Nemčiji po 1750 kot predromantika; širitev po Evropi, začetek okrog leta 1800, traja do 1830; v Rusiji do 1850.

V književnosti je pluralizem smeri: nekaj se jih ohranja iz prejšnjega stoletja (npr. romantika, realizem in naturalizem) oz. z začetka stoletja (npr. simbolizem in impresionizem); večinoma pa so nove: ekspresionizem, futurizem, kubizem, dadaizem, nadrealizem in konstruktivizem, socialni realizem, socialistični realizem, eksistencializem, magični realizem, književnost absurda, konkretna poezija, postmodernizem. Zaradi pluralizma in velikega števila ustvarjalcev se razvijajo vse zvrsti: lirika (L), epika (E) in dramatika (D). L: osebnoizpovedne, razpoloženjske pesmi, pesmi v prozi, meditativna lirika, soneti. E: moderni roman, povesti, (fantastične, moderne) novele, pravljice. D: kritične, socialne drame, tezne drame, ekspresionistične drame, »epsko« in »poučno« gledališče. Glavni predstavniki/dela L: Rainer Maria Rilke; Guillaume Apollinaire; Vladimir V. Majakovski; Boris L. Pasternak; Federico García Lorca (pesmi Ciganske romance). E: Maksim Gorki (roman Mati); Boris L. Pasternak (roman Doktor Živago); Thomas Mann (roman Smrt v Benetkah); Marcel Proust (cikel romanov Iskanje izgubljenega časa); James Joyce (moderni roman Ulikses); Franz Kafka (novela Preobrazba, roman Proces); Ernest Hemingway (roman Komu zvoni); Jean-Paul Sartre (roman Gnus); Albert Camus (roman Tujec); G. G. Márquez (roman Sto let samote). D: George Bernard Shaw (Pygmalion); Bertolt Brecht (Beraška opera); Federico García Lorca (Dom Bernarde Alba); Jean-Paul Sartre (drama Zaprta vrata); Eugène Ionesco (drama Plešasta pevka); Arthur Miller (Smrt trgovskega potnika); Samuel Beckett (Čakajoč Godota). Besedilo: mag. Jure Šink Ilustracije: Tilen Izar Lunaček Uredniški in jezikovni pregled: Katja Križnik Izdala in založila: Založba Rokus d.o.o. Za založbo: Rok Kvaternik Glavni urednik: Vasja Kožuh Oblikovanje: Beti Jazbec Prelom: Danilo Frlež / Studio Rokus Ljubljana, maj 2006 CIP - Kataložni zapis o publikaciji Narodna in univerzitetna knjižnica, Ljubljana 821.09(035) ŠINK, Jure Srednješolski plonk. Književnost / [besedilo Jure Šink ; ilustracije Tilen Izar Lunaček]. - 1. natis. - Ljubljana : Rokus, 2006 ISBN 961-209-642-2 1. Gl. stv. nasl. 226322432

249861632

PLONK SS SLO Jezik 2010.indd 1

11/17/11 3:11 PM

oven ez k

na –

oven na – kn ževno

Ma ema ka

Kem a

P eg ed oven ke kn ževno

P eg ed ve ovne kn ževno

K a na Be a nov Fzk

Ve k b va ek

F an o k e amen

P

Pm o

Go pa Bova y

Tu e

Vo na n m

Romeo n u a

K a n nov ve

The G ea Ga by

An gona K a Odp

Nezno na ahko b van a

Go pa Bova y

Lo bom peno od va ov

Rev zo eb d užbe

literarni vodniki – matura 2014 an n

Ham e

literarni vodniki – domače branje

18

ek

Za na odov b ago L monada oven a

p r e gl e d n c e

DN130117 ka a og ucb komp e

ndd 18

4 2 13 2 04 PM

srednja šola

UČBENIK ZA SLOVENSKI JEZIK V 3. LETNIKU GIMNAZIJ IN SREDNJIH STROKOVNIH ŠOL

9

789612 099480

DELOVNI ZVEZEK Za sLOVENsKI jEZIK V 4. LEtNIKu gImNaZIj IN srEDNjIh strOKOVNIh ŠOL

DELOVNI ZVEZEK

UČBENIK za slovENsKI jEzIK v 4. lEtNIKU gImNazIj IN srEdNjIh stroKovNIh Šol

2.

UČBENIK

DELOVNI ZVEZEK

Vsak izmed nas ima različne sposobnosti in pomanjkljivosti, zato so različna tudi naša izhodišča za uspešno učenje. Z nakupom delovnega zvezka k temu učbeniku prispevate sredstva za razvoj učnih gradiv za otroke s posebnimi potrebami. S prilagojenimi učnimi gradivi bodo lažje premagovali težave pri učenju in razvijali svoje sposobnosti.

2. IZDAJA

18,50 EUR

IZDAJA

ISBN 978-961-209-905-3

Vsak izmed nas ima različne sposobnosti in pomanjkljivosti, zato so različna tudi naša izhodišča za uspešno učenje. Z nakupom Založbaza Rokus Klett, d. o. o. delovnega zvezka k temu učbeniku prispevate sredstva razvoj Stegne 9 b, 1000 Ljubljana učnih gradiv za otroke s posebnimi potrebami. S prilagojenimi Telefon: 01/513 46 00 Faks: 01/513 46 99 učnimi gradivi bodo lažje premagovali razvijali E-pošta:in rokus@rokus-klett.si 9 7 8 9 6 1 2 0 9 težave 9 0 5 3 pri učenju www.rokus-klett.si svoje sposobnosti.

DELOVNI ZVEZEK

prenova 2011

Martina Križaj Ortar, Marja Bešter Turk, Marija Končina, Mojca Poznanovič in Mojca Bavdek

Na pragu besedila 4 Na pragu besedila 4 2. Martina Križaj Ortar, Marja Bešter Turk, Marija Končina, Mojca Poznanovič in Mojca Bavdek

Na pragu besedila

Založba Rokus Klett, d.o.o. Stegne 9 b, 1000 Ljubljana Telefon: 01/513 46 00 Faks: 01/513 46 99 E-pošta: rokus@rokus-klett.si www.rokus-klett.si

Ekološko gradivo

UČBENIK

prenova 2010

Martina Križaj Ortar, Marja Bešter Turk, Marija Končina, Mojca Poznanovič in Mojca Bavdek

Na pragu Na pragu besedila 3 besedila 3 ISBN 978-961-209-948-0

XX,XX EUR

EKO

4

Martina Križaj Ortar, Marja Bešter Turk, Marija Končina, Mojca Poznanovič in Mojca Bavdek

XX,XX EUR

Ekološko gradivo

4 Gradivo je natisnjeno na ekološkem papirju – posebnem papirju s certifikatom FSC. Certifikat zagotavlja, da za vsako drevo, posekano za predelavo v celulozo, posadijo novo.

Na pragu besedila

prenova 2009

EKOLOŠKO GRADIVO

3

UČBENIK ZA SLOVENSKI JEZIK V 3. LETNIKU GIMNAZIJ IN SREDNJIH STROKOVNIH ŠOL

UČBENIK

prenova 2008

EKOLOŠKO GRADIVO

DELOVNI ZVEZEK

EKO UČBENIK

3

EKO

Gradivo je natisnjeno na ekološkem papirju – posebnem papirju s certifikatom FSC. Certifikat zagotavlja, da za vsako drevo, posekano za predelavo v celulozo, posadijo novo.

EKO

slovenščina – jezik

izdaja

xx,xx EUR

ISBN 978-961-209-948-0

9

789612 099480

Založba Rokus Klett, d. o. o. Stegne 9 b, 1000 Ljubljana Telefon: 01/513 46 00 Faks: 01/513 46 99 E-pošta: rokus@rokus-klett.si www.rokus-klett.si

Založba Rokus Klett, d.o.o. Stegne 9 b, 1000 Ljubljana Telefon: 01/513 46 00 Faks: 01/513 46 99 E-pošta: rokus@rokus-klett.si www.rokus-klett.si

NPB 4 UC 2010 naslovnica.indd 1

Na pragu besedila 1

Na pragu besedila 2

Martina Križaj Ortar, Marja Bešter Turk, Marija Končina, Mojca Bavdek, Mojca Poznanovič, Darinka Ambrož in Stanislava Židan

12/30/10 1:59 PM

Na pragu besedila 3

Na pragu besedila 4

učbenik 9789612090194 18,50 € delovni zvezek 9789612710200 15,80 € 2. izdaja

učbenik 9789612711245 18,50 € delovni zvezek 9789612711252 15,80 € 2. izdaja

Marja Bešter Turk, Martina Križaj Ortar, Marija Končina, Mojca Bavdek in Mojca Pozanovič

Marja Bešter Turk, Martina Križaj Ortar, Marija Končina, Mojca Bavdek in Mojca Poznanovič

učbenik 9789612719053 18,50 € učbenik 9789612097868 18,50 € delovni zvezek 9789612099343 15,80 € delovni zvezek 9789612097653 15,80 €

Martina Križaj Ortar, Marja Bešter Turk, Marija Končina, Mojca Bavdek in Mojca Poznanovič

slovenščina – književnost

Stezice do besedne umetnosti 1

Stezice do besedne umetnosti 2

Stezice do besedne umetnosti 3

Stezice do besedne umetnosti 4

samostojni delovni zvezek 9789612092849 14,30 €

samostojni delovni zvezek 9789612091033 14,30 €

samostojni delovni zvezek 9789612091224 14,30 €

samostojni delovni zvezek 9789612091750 14,30 €

Vladimira Korošec

x,xx EUR

24,00 EUR

ISBN 978-961-271-126-9

De rm as tia

ZGRADBA IN DELOVANJE ORGANIZMOV ZA GIMNAZIJE

ta za gimnazije ga sve žive tem sis in ija uc

24,00 EUR

ISBN 978-961-271-126-9

EKO

EKO EVOLUCIJA IN SISTEM ŽIVEGA SVETA ZA GIMNAZIJE

ije naz gim

Isk a nj e novo 2013 i z vo ra

Čudovite oblike

Ekologija za

24,00 EUR

et Boris Sk

a in ar M k, Tur Tom

Č u d o v itenovo 2013 oblike Helena Lenasi, Marko

Zg ra db

gim za ika net Biologija celice in ge

ščik ka Gaber Alen

Gradivo je natisnjeno na ekološkem papirju – posebnem papirju s certifikatom FSC. Certifikat zagotavlja, da za vsako drevo, posekano za predelavo v celulozo, posadijo novo.

Ev ol

Spoznajmo svoje domovanje

na zij e

začne

Vsak izmed nas ima različne sposobnosti in pomanjkljivosti, zato so različna tudi naša izhodišča za uspešno učenje. Z nakupom delovnega zvezka k temu učbeniku prispevate sredstva za razvoj učnih gradiv za otroke s posebnimi potrebami. S prilagojenimi učnimi gradivi bodo lažje premagovali težave pri učenju in razvijali svoje sposobnosti.

S p o z n a j novo 2013 svoajneje v mo

Iskanje izvora

novo 2011

življenje...

mo

se Kjer

EKOLOGIJA ZA GIMNAZIJE

adovan Komel in Tom astia, R Turk Derm rina Ma

Gradivo je natisnjeno na ekološkem papirju – posebnem papirju s certifikatom FSC. Certifikat zagotavlja, da za vsako drevo, posekano za predelavo v celulozo, posadijo novo.

do

Gradivo je natisnjeno na ekološkem papirju – posebnem papirju s certifikatom FSC. Certifikat zagotavlja, da za vsako drevo, posekano za predelavo v celulozo, posadijo novo.

EKO

biologija

t, Kref

a gimnazije izmov z rgan je o van elo nd ai

ISBN 978-961-271-126-9

N 978-961-271-005-7

9612 710057

Založba Rokus Klett, d. o. o. Stegne 9 b, 1000 Ljubljana Telefon: 01/513 46 00 Faks: 01/513 46 99 E-pošta: rokus@rokus-klett.si www.rokus-klett.si

9

789612 711269

Založba Rokus Klett, d. o. o. Stegne 9 b, 1000 Ljubljana Telefon: 01/513 46 00 Faks: 01/513 46 99 E-pošta: rokus@rokus-klett.si www.rokus-klett.si

Kjer se življenje začne

Marina Dermastia, Radovan Komel in Tom Turk učbenik 9789612711269 24,00 €

9

789612 711269

Založba Rokus Klett, d. o. o. Stegne 9 b, 1000 Ljubljana Telefon: 01/513 46 00 Faks: 01/513 46 99 E-pošta: rokus@rokus-klett.si www.rokus-klett.si

Spoznajmo svoje domovanje dr. Alenka Gaberščik

789612 711269

Založba Rokus Klett, d. o. o. Stegne 9 b, 1000 Ljubljana Telefon: 01/513 46 00 Faks: 01/513 46 99 E-pošta: rokus@rokus-klett.si www.rokus-klett.si

Iskanje izvora dr. Boris Sket

učbenik 9789612713164 18,00 €

učbenik 9789612713027 20,00 €

biologija

Čudovite oblike

dr. Marina Dermastia, dr. Marko Kreft, dr. Helena Lenasi, dr. Tom Turk učbenik 9789612713010 24,00 €

Od molekule do celice Marina Dermastia in Tom Turk

učbenik 9789612094577 16,25 € delovni zvezek 9789612094775 13,35 €

likovna vzgoja

Genetika

Pogled v rastlinski svet

učbenik 9789612096366 16,25 €

učbenik 9789612097554 19,00 €

Radovan Komel

9

Matjaž Mastnak

ABC umetnostne zgodovine Renata Novak

delovni zvezek 9789612091187 12,30 €

kata l og 35

DN130117 katalog ucb kompleti.indd 35

4/2/13 2:28 PM

srednja šola angleščina zgib hrbet

Joanne Collie

intermediate

16,90 EUR

Vsak izmed nas ima različne sposobnosti in pomanjkljivosti, zato so različna tudi naša izhodišča za uspešno učenje. ISBN 978-961-271-022-4 Z nakupom delovnega zvezka k temu učbeniku prispevate sredstva za razvoj učnih gradiv za otroke s posebnimi potrebami. S prilagojenimi učnimi gradivi bodo lažje premagovali težave pri učenju in razvijali svoje sposobnosti. 9

789612 710224

Intermediate

Vsak izmed nas ima različne sposobnosti in pomanjkljivosti, zato so različna tudi naša izhodišča za uspešno učenje. Z nakupom tega delovnega zvezka prispevate sredstva za razvoj učnih gradiv za otroke s posebnimi potrebami. S prilagojenimi učnimi gradivi bodo lažje premagovali težave pri učenju in razvijali svoje sposobnosti.

delovni zvezek

za 1. in 2. letnik gimnazij in vse letnike strokovnih šol

xx,xx EUR ISBN 978-961-271-021-7

Založba Rokus Klett, d. o. o. Stegne 9 b, 1000 Ljubljana Telefon: 01/513 46 00 Faks: 01/513 46 99 E-pošta: rokus@rokus-klett.si www.rokus-klett.si

9

Založba Rokus Klett, d. o. o. Stegne 9 b, 1000 Ljubljana Telefon: 01/513 46 00 Faks: 01/513 46 99 E-pošta: rokus@rokus-klett.si www.rokus-klett.si

789612 710217

12/30/10 9:19 AM

Way Up Intermediate Joanne Collie

Upper Intermediate delovni zvezek

za angleščino v 3. in 4. letniku gimnazij

Upper Intermediate Učbenik

za angleščino v 3. in 4. letniku gimnazij

Way Up Upper Intermediate Joanne Collie

učbenik 9789612710217 24,90 € učbenik 9789612710743 24,90 € delovni zvezek 9789612710224 16,90 € delovni zvezek 9789612710750 16,90 €

3. in 4. letnik

1. letnik

2. in 3. letnik

nemščina – 1. tuji jezik

Deutsch mit Grips 1

Deutsch mit Grips 2

učbenik 9783126755801 23,50 € delovni zvezek 9783126755818 19,00 €

učbenik 9783126755863 23,50 € delovni zvezek 9783126755887 19,00 €

Deutsch mit Grips 3

Szablyar Einhorn, Gelegonya Magyar Anna Szablyar, Agnes Einhorn in Rabl Schmitt in Agnes Magyar

Anna Szablyar, Agnes Einhorn, Agnes Magyar, Wolfgang Schmitt in Nora Koczian učbenik 9783126755931 23,50 € delovni zvezek 9783126755948 19,00 €

nemščina – 2. tuji jezik pregib

Vsak izmed nas ima različne sposobnosti in pomanjkljivosti, ISBN 978-961-271-206-8 zato so različna tudi naša izhodišča za uspešno učenje. Z nakupom delovnega zvezka k temu učbeniku prispevate Založba Rokus Klett, d. o. o. sredstva za razvoj učnih gradiv za otroke s posebnimi Stegne 9 b, 1000 Ljubljana potrebami. S prilagojenimi učnimi gradivi bodoTelefon: lažje01/513 46 00 01/513 46 99 premagovali težave pri učenju in razvijali svoje Faks: sposobnosti.

Založba Rokus Klett, d. o. o. Stegne 9 b, 1000 Ljubljana Telefon: 01/513 46 00 Faks: 01/513 46 99 E-pošta: rokus@rokus-klett.si www.rokus-klett.si

9

17,50 EUR ISBN 978-961-271-206-8

9

789612 712068

2. in 3. letnik

14,90 EUR

ISBN 978-961-271-207-5

Passwort Deutsch 1

Passwort Deutsch 2

učbenik s CD-jem 9783126759151 23,50 € delovni zvezek 9783126759113 20,10 €

učbenik s CD-jem 9783126759250 23,50 € delovni zvezek 9783126759212 20,10 €

ALLES Stimmt! Učbenik za nemščino v 2. letniku gimnazije ter v 2. in 3. letniku srednjih strokovnih šol

E-pošta: rokus@rokus-klett.si www.rokus-klett.si

1. letnik

Delovni zvezek

Alles stimmt! je nastal v tesnem sodelovanju s številnimi profesoricami nemščine v gimnazijah in srednjih strokovnih šolah iz vse Slovenije. Vsak izmed nas ima različne sposobnosti in pomanjkljivosti, zato so različna tudi naša izhodišča za uspešno učenje. Z nakupom tega delovnega zvezka prispevate sredstva za razvoj učnih gradiv za otroke s posebnimi potrebami. S prilagojenimi učnimi gradivi bodo lažje premagovali težave pri učenju in razvijali svoje sposobnosti.

14,90 EUR

Založba Rokus Klett, d. o. o. Stegne 9 b, 1000 Ljubljana Telefon: 01/513 46 00 Faks: 01/513 46 99 E-pošta: rokus@rokus-klett.si www.rokus-klett.si

Alles stimmt! 1

Marinka Krenker, Špela Novljan Potočnik, Andreja Retelj

Alles stimmt! 2

Ilse Sander, Birgit Braun, Margit Doubek, Nadja Fügert, Rosanna Vitale, Sibylle Behnes, Andrea Frater-Vogel, Ondrej učbenik 9789612712068 17,50 € delovni zvezek 9789612712075 14,90 € Kotas, Martina Marquardt-Langermann, Marinka Krenker, Špela Novljan Potočnik, Andreja Retelj učbenik 9789612712754 17,50 € delovni zvezek 9789612712747 14,90 €

nemščina – 2. tuji jezik

Deutsch ist in 2

Ventzislava Dikova, Lyubov Mavrodieva in Krystyna KudlinskaStankulowa

Ulrike Albrecht, Dorothea Dane, Christian Fandrych, Gaby Grüßhaber, Uta Hennigsen, Angela Kilimann in Renate Kühl-Kuhn

Ulrike Albrecht, Christian Fandrych, Gaby Grüßhaber, Uta Henningsen, Oliver Hesselmann, Angela Kilimann, Harald Knaus in Renate Köhl-Kuhn

Deutsch ist in 1

Ventzislava Dikova, Lyubov Mavrodieva in Krystyna Kudlinska-Stankulowa učbenik 9789612093631 14,40 € delovni zvezek 9789612093624 13,80 €

italijanščina – 2. tuji jezik

2. letnik

izmed nas ima različne sposobnosti in pomanjkljivosti, so različna tudi naša izhodišča za uspešno učenje. upom delovnega zvezka k temu učbeniku prispevate tva za razvoj učnih gradiv za otroke s posebnimi bami. S prilagojenimi učnimi gradivi bodo lažje 789612 712075 agovali težave pri učenju in razvijali 9svoje sposobnosti.

Učbenik

• avdiozgoščenko k učbeniku (za učitelje) • dodatne učne liste za gimnazije na www.srednja.net • dodatno gradivo za srednje strokovne šole na www.srednja.net • videovsebine na www.srednja.net • elektronski učbenik in delovni zvezek na www.irokus.si

Enake komponente najdete tudi v kompletih Alles stimmt! 2–4.

Učbenik za nemščino v 1. letniku gimnazije ter v 1. in 2. letniku srednjih strokovnih šol

Delovni zvezek za nemščino v 2. letniku gimnazij ter v 3. in 4. letniku srednjih strokovnih šol

Caffe Italia 1

Nazzarena Cozzi, Francesco Federico in Adriana Tancorre

učbenik 9789612098735 26,00 € učbenik 9789612094195 14,40 € delovni zvezek 9789612098728 21,00 € delovni zvezek 978961209420113,80 €

4. letnik in 3. letnik (srednje šole – območje Istre)

ALLES Stimmt!

1. letnik

Vsak izmed nas ima različne sposobnosti in pomanjkljivosti, zato so različna tudi naša izhodišča za uspešno učenje. Z nakupom tega delovnega zvezka prispevate sredstva za razvoj učnih gradiv za otroke s posebnimi potrebami. S prilagojenimi učnimi gradivi bodo lažje premagovali težave pri učenju in razvijali svoje sposobnosti.

2 novo 2013

ALLES Stimmt! 2

2. in 3. letnik

ajdete tudi v kompletih Alles stimmt! 2–4.

2

1. in 2. letnik in 1. letnik (srednje šole – območje Istre)

e z bogato dodatno vsebino ave na www.srednja.net učbeniku (za učitelje) za gimnazije na www.srednja.net srednje strokovne šole na www.srednja.net ww.srednja.net in delovni zvezek na www.irokus.si

2

V kompletu Alles stimmt! 1 najdete:

za dijake • učbenik • delovni zvezek z avdiozgoščenko • spletni kviz na www.srednja.net

Delovni zvezek za nemščino v 1. letniku gimnazije za profesorje • priročnik za učitelje z bogato dodatno vsebino ter v 1. in 2. letniku srednjih strokovnih šol na www.srednja.net • predlog letne priprave

2. letnik

ALLES Stimmt!

diozgoščenko w.srednja.net

Alles stimmt! prinaša: • situacijske zgodbe, ki so prilagojene načinu razmišljanja najstnikov, • besedila novih medijev (e-pošta, SMS, spletne strani), • podatke o nemško govorečih deželah, združene s temami lekcij, • okvirčke z jezikovnimi in medkulturnimi posebnostmi: TIPP (to moram znati), INFO (to je zanimivo) in LS – Lernstrategie (strategije za učenje učenja), • naloge za delo v paru in projektno delo, • naloge z medpredmetnimi vsebinami in s projektnim delom, • naloge za pravilno izgovarjavo, • naloge težjega tipa (za diferenciacijo), • samoevalvacijske vprašalnike za dijake.

ALLES Stimmt!

1

Alles stimmt! dijake popelje v vsakdanje situacije v nemško govorečem okolju in jih spodbudi, da se vanje vživijo ter izrazijo svoje izkušnje.

1 novo 2012 ALLES Stimmt! 1

ALLES Stimmt!

mt! 1 najdete:

ALLES Stimmt!

Učbenik

1

1. letnik

o prilagojene načinu razmišljanja najstnikov, v (e-pošta, SMS, spletne strani), vorečih deželah, združene s temami lekcij, in medkulturnimi posebnostmi: INFO (to je zanimivo) in ategije za učenje učenja), in projektno delo, nimi vsebinami in s projektnim delom, ovarjavo, diferenciacijo), šalnike za dijake.

v tesnem sodelovanju s številnimi profesoricami in srednjih strokovnih šolah iz vse Slovenije.

pregib

Delovni zvezek

pregib

dijake popelje v vsakdanje situacije rečem okolju in jih spodbudi, da ter izrazijo svoje izkušnje.

Rokus Klett, d. o. o. b, 1000 Ljubljana 01/513 46 00 513 46 99 rokus@rokus-klett.si us-klett.si

Joanne Collie

Vsak izmed nas ima različne sposobnosti in pomanjkljivosti, zato so različna tudi naša izhodišča za uspešno učenje. Z nakupom delovnega zvezka k temu učbeniku prispevate sredstva za razvoj učnih gradiv za otroke s posebnimi potrebami. S prilagojenimi učnimi gradivi bodo lažje premagovali težave pri učenju in razvijali svoje sposobnosti.

UčbenIk

Založba Rokus Klett, d. o. o. Stegne 9 b, 1000 Ljubljana Telefon: 01/513 46 00 Faks: 01/513 46 99 E-pošta: rokus@rokus-klett.si www.rokus-klett.si

novo 2011 Joanne Collie

3. in 4. letnik gimnazije

Učbenik

1. in 2. letnik gimnazije Vsi letniki strokovnih šol

novo 2010 Joanne Collie

Upper intermediate

Učbenik

Delovni zvezek

zgib hrbet

Caffe Italia 2

Caffe Italia 3

učbenik 9789612098780 26,00 € delovni zvezek 9789612098797 21,00 €

učbenik 9789612098766 26,00 € delovni zvezek 9789612098773 21,00 €

Nazzarena Cozzi, Francesco Federico in Adriana Tancorre

Mimma Diaco, Vinicio Parma in Patrizia Ritondale Spano

36 katalog

DN130117 katalog ucb kompleti.indd 36

4/2/13 2:28 PM

srednja šola

Rond-Point 1

Rond-Point 2

Josiane Labascoule, Christian Lause in Corinne Royer

Catherine Flumian, Josiane Labascoule in Corinne Royer

slovenska izdaja učbenik s CD-jem 9788484431732 26,80 € • učbenik s CD-jem 9789612096656 27,50 € delovni zvezek s CD-jem • delovni zvezek s CD-jem 9788484431749 17,20 € 9789612096786 17,70 €

3. in 4. letnik

novo 2011

1. in 2. letnik

novo 2010

3. in 4. letnik

1. in 2. letnik

francoščina – 2./3. tuji jezik

Version Originale 1

Version Originale 2

učbenik s CD-jem in DVD-jem 9788484435600 30,00 € delovni zvezek s CD-jem 9788484435617 12,50 €

učbenik s CD-jem in DVD-jem 9788484435631 30,00 € delovni zvezek s CD-jem 9788484435648 12,50 €

Monique Denyer, Agustín Garmendia in Marie-Laure Lions-Olivieri

izvirna izdaja • učbenik s CD-jem 9788484431602 26,80 € • delovni zvezek s CD-jem 9788484431619 17,20 €

Nouveau Rond-Point 1 C. Flumian, J. Labascoule, P. Liria, M. R. Rodríguez in C. Royer

2. tuji jezik/1. in 2. letnik 3. tuji jezik/2. in 3. letnik

novo 2012

Nouveau Rond-Point 2 C. Flumian, J. Labascoule, P. Liria, M. R. Rodríguez in C. Royer

učbenik 9788484436614 30,00 € učbenik 9788484436959 30,00 € delovni zvezek 9788484436621 17,50 € delovni zvezek 9788484436966 17,50 €

2.–3. tuji jezik/3. in 4. letnik

španščina – 2./3. tuji jezik

3. in 4. letnik

novo 2012

1. in 2. letnik

francoščina – 2./3. tuji jezik

Gente 1

Gente 2

slovenska izdaja • učbenik s CD-jem 9789612094980 19,90 € • delovni zvezek s CD-jem 9789612094973 16,10 €

učbenik s CD-jem 9788484431459 28,75 € delovni zvezek s CD-jem 9788484431466 18,75 €

Ernesto Martin Peris in Neus Sans Baulenas

Nos vemos 1

E. M. Lloret, R. Ribas, B. Wiener, M. Görrissen, M.Häuptle-Barceló in P. Pérez Cañizares

Nos vemos 2

E. M. Lloret Ivorra, R. Ribas, B. Wiener, P. Pérez Cañizares

učbenik 9788484436539 21,00 € učbenik 9788484436515 21,00 € delovni zvezek 9788484436546 12,40 € delovni zvezek 9788484436522 12,40 €

novo 2012 3. in 4. letnik

novo 2012 2. in 3. letnik

novo 2012 1. in 2. letnik

novo 2012

3. in 4. letnik

novo 2012

1. in 2. letnik

španščina – 2./3. tuji jezik

Aula International 1

Aula International 2

Aula International 3

učbenik 9788484432289 30,90 €

učbenik 9788484432302 30,90 €

učbenik 9788484432326 30,90 €

J. Corpas, A. Garmendia in C. Soriano

k a t alog 37

DN130117 katalog ucb kompleti.indd 37

4/2/13 2:29 PM

srednja šola – maturitetno gradivo maturitetno gradivo

Čez prag besedila

Odprimo vrata v besedilo

zbirka maturitetnih nalog za slovenski jezik 9789612093761 13,85 €

zbirka maturitetnih nalog za književnost na poklicni maturi 9789612094508 13,85 €

Marija Končina, Mojca Bavdek in Jerca Vogel

Pen to paper

Mojca Bavdek, Marjana Hodak in Marija Končina

Urška Sešek in Cvetka Sokolov osnove pisanja sestavkov v angleščini 9789612092238 4,60 €

Besedila, naloge in razlage za gimnazijce in srednješolce

Pril

9612 099176

www.knjigarna.com Preveri svoje znanje Pripravi se na preizkuse SAMO 14,85 EUR Pripravi se na maturo Uči se laže in hitreje Nauči se sam 9 7 8 9 6 1 2 0 9 9 1 8 3

čist simpl

čist simpl ŠPANŠČINA

O 14,85 EUR

Besedila, naloge in razlage za gimnazijce in srednješolce

Priil

vdio CD en a lož

slovenščina KNJIŽEVNOST NA MATURI

ŠPANŠČINA

slovenščina

Kako biti uspešen v šoli in se hkrati dobro zabavati

KNJIŽEVNOST NA MATURI

ŠOLA BREZ FRKE

Bi rad učinkovito razporejal čas, hitreje bral, bolje nastopal ali delal boljše zapiske? Sovražiš pisanje testov, spisov in seminarskih nalog? Nikoli pravočasno ne dokončaš nalog in zadolžitev?

Pregledna predstavitev književnih obdobij, smeri, avtorjev in del

Če lahko pritrdilno odgovoriš na katero koli od teh vprašanj, je to zanesljivo prava knjiga zate! To ni učbenik, ampak preprost in zelo uporaben priročnik za uspešno delo v šoli. Ni teorija, temveč izkušnje in nasveti mnogih, ki so se tako ali drugače prebijali skozi šolska leta.

Triki za uspešno delo v šoli

Jure Šink

Izboljšaj svoje znanje Razširi besedni zaklad Pripravi se na maturo Uči se laže in hitreje Nauči se sam

Jeanne Shay Schumm

Uspeh ni naključje in prav nobenega razloga ni, da ne bi bil uspešen tudi ti.

Priročnik, ki ga držiš v roki, te pri tem ne bo pustil na cedilu.

Pregledna predstavitev književnih obdobij, smeri, avtorjev in del

Maturo opravi suvereno in uspešno!

Besedila, naloge in razlage za gimnazijce in srednješolce

Izdaja predstavlja: Marjana Šifrar Kalan, Marija Uršula Geršak, Katarina Gospodarič, Veronika Vizjak in Natali Žlajpah

Za uspeh na različnih preizkusih in pri maturi potrebuješ temeljito pripravo.

SAMO 12,90 EUR

Za gimnazijce in srednješolce

ISBN 978-961-209-987-9 Preizkušeni nasveti, kako: učinkovito razporejati čas hitro in natančno brati učinkovito nastopati se dobro pripraviti na test delati dobre zapiske

www.knjigarna.com

Preveri svoje znanje Pripravi se na preizkuse Pripravi se na maturo Uči se laže in hitreje Nauči se sam 9 7 8 9 6 1 2 0 9 9 8 9 3

knjigarna.com

9

www.knjigarna.com

789612 099879

SAMO 14,85 EUR ISBN 978-961-209-917-6

9

n avd ože

io CD

www.knjigarna.com

Preveri svoje znanje Pripravi se na preizkuse Pripravi se na maturo Uči se laže in hitreje Nauči se sam

789612 099176

slovenščina

voljo tudi izdaja matura je na V zbirki Avanturana maturi – osnovna raven Matematika

ISBN 978-961-209-917-6

9 789612 712433

Slovenščina

Marjana Šifrar Kalan, Marija Uršula Geršak, Katarina Gospodarič, Veronika Vizjak in Natali Žlajpah

Monica Caltran, Saša Hiti in Brigita Peklaj 9789612099879 12,90 €

Iz recenzije dr. Martine Križaj Ortar

14,85 EUR

Čez prag besedila Naslovka_novo.indd 2

Maturitetne teme

na maturo priporočamo Za pripravo simpl. tudi izdaje Čist

»Izhodiščna besedila so besedilnovrstno in tematsko raznovrstna, aktualna in zanimiva, naloge pa spodbujajo razne miselne procese in dejavnosti, tudi na raznih stopnjah zahtevnosti.«

Preveri svoje znanje Pripravi se na preizkuse Pripravi se na maturo Uči se laže in hitreje Nauči se sam

Književnost na maturi Jure Šink 9789612099183 14,85 €

Slovenščina

Pravopis Irena Krapš Vodopivec 9789612099138 12,90 €

Založba Rokus Klett, d. o. o. Stegne 9 b, 1000 Ljubljana Telefon: 01/513 46 00 Faks: 01/513 46 99 E-pošta: rokus@rokus-klett.si www.rokus-klett.si

avantura

matura

H

tna besedila

a.com www.knjigarn

789612 099176

Španščina

dila

dila bese čez prag maturo nalog za mojca bavdek

in sicer iz iz slovenščine, izpitna pola«. na maturo »druga temeljito pripravo ega besedila« oz. ki preverjajo vam omogoča različnih tipov, neumetnostn prag besedila imenuje »razčlemba številne naloge Izdaja Čez tem pa sledijo dela, ki se na maturi. ih besedil, tistega njenega neumetnostn je treba znati (in obvladati) , Vsebuje osemnajst torej to, kar branja, razumevanja tudi standarde, svoje zmožnosti temveč jo boste sami maturitetne le utrjevali ih besedil, nalog ne boste neumetnostn in reševanju ja in pisanja Ob branju besedil razčlenjevan vrednotenja, Rešitve. doživljanja, izdaje tudi zato so del preverjali –

3/23/09 10:46:07 AM

Angleščina

!

uspešno!

e – neumetnos iz slovenščin za maturo • 200 strani Zbirka nalog in vaj z rešitvami • 435 nalog 18 besedil

Jure Šink

www.knjigarna.com

cist simpl SPA_tiskCMYK.indd 1

suvereno in

Čez prag bese

Pregledna predstavitev književnih obdobij, smeri, avtorjev in del

SAMO 14,85 EUR

9

Maturo opravi

KNJIŽEVNOST NA MATURI

{

in marija

končina

t

zbirka ine dila iz slovenšč stna bese neumetno

#

g

Priročnik, ki ga držiš v roki, te pri tem ne bo pustil na cedilu.

V zbirki Čist simpl so na voljo tudi: Priročnik, ki ga držiš v roki, te pri tem ne bo pustil na cedilu.

čist simpl

Za uspeh na različnih preizkusih in pri maturi potrebuješ temeljito pripravo.

Priročnik, ki ga držiš v roki, te pri tem ne bo pustil na cedilu.

Priročnik vsebuje pregledno predstavitev književnih obdobij, smeri, avtorjev in del, ki jih moraš poznati na ustnem delu mature pri slovenščini. V njem najdeš tudi praktične nasvete, kako se spopasti s to navidez ogromno količino podatkov, pojmov in imen.

· razvoj svetovne in slovenske književnosti od časov najstarejših civilizacij do danes, · najpomembnejše literarnoteoretične pojme, · več kot 150 književnih del in več kot 130 književnih ustvarjalcev. V priročniku najdeš tudi preko 50 nalog, s katerimi se lahko temeljito pripraviš na maturo.

Pri učenju ti bo pomagala priložena avdiozgoščenka z besedili, ki jih berejo rojeni španski govorci.

Za uspeh pri maturi potrebuješ temeljito pripravo.

· razvoj svetovne in slovenske književnosti od časov najstarejših civilizacij do danes, · najpomembnejše literarnoteoretične pojme, · več kot 150 književnih del in več kot 130 književnih ustvarjalcev. V priročniku najdeš tudi preko 50 nalog, s katerimi se lahko temeljito pripraviš na maturo.

Izdaja predstavlja:

čez prag besedila

Na koncu priročnika najdeš tri dodatke z nasveti in namigi za pisanje eseja in pisma ter za pripravo na ustni izpit.

Maturo opravi suvereno in uspešno! Priročnik vsebuje pregledno predstavitev književnih obdobij, smeri, avtorjev in del, ki jih moraš poznati na ustnem delu mature pri slovenščini. V njem najdeš tudi praktične nasvete, kako se spopasti s to navidez ogromno količino podatkov, pojmov in imen.

Besedila, naloge in razlage za gimnazijce in srednješolce Marjana Šifrar Kalan, Marija Uršula Geršak, Katarina Gospodarič, Veronika Vizjak in Natali Žlajpah

at avantura matura

Priročnik ti bo v pomoč pri: • bralnem in slušnem razumevanju besedil v španščini, • pisanju vodenega spisa, daljšega pisnega sestavka in sestavka na temo iz književnosti, • poznavanju in pravilni rabi jezika.

Monica Caltran, Saša Hiti in Brigita Peklaj

slovenščina KNJIŽEVNOST NA MATURI

Priročnik vsebuje besedila v španščini in številne naloge (z rešitvami), narejene po zgledu maturitetnih. V njem najdeš tudi praktične nasvete, kako se spopasti z različnimi tipi nalog za bralno in slušno razumevanje, za slovnico in besedišče ter kako si čim bolje razviti zmožnost pisnega sporazumevanja.

Besedila, naloge in nasveti za pripravo na maturo

ŠPANŠČINA

Preizkuse opravi suvereno in uspešno!

MATURITETNE TEME

Priročnik ti bo v pomoč pri:  širjenju besednega zaklada,  pripravi na pisni in ustni izpit,  iskanju dodatnih informacij o posameznih temah.

Pregledna predstavitev književnih obdobij, smeri, avtorjev in del

angleščina

Maturo opravi suvereno in uspešno! Priročnik vsebuje zanimive časopisne članke, vprašanja za diskusijo, naloge za razvijanje govornega in pisnega sporočanja ter raznolike statistične in druge podatke. Izboljšal boš svoje poznavanje 35 najpogostejših maturitetnih tem in razširil besedišče, ki ga boš potreboval pri maturi.

čist simpl

zbirki Čist simpl in Avantura matura

a aa

X 9/13/12 9:07 AM

Čez prag besedila

Mojca Bavdek, Marija Končina 9789612712433 14,85 €

NEMŠČINA

Jeanne Shay Schumm

Preglednice, razlage in vaje za dijake v 1. in 2. letniku

čist simpl

Preglednice, razlage in vaje za gimnazijce in srednješolce

čist simpl ŠPANŠČINA

slovenščina PRAVOPIS

Irena Krapš Vodopivec

www.knjigarna.com Preveri svoje znanje Pripravi se na maturo SAMO 14,85 EUR Pripravi se na preizkuse Uči se laže in hitreje Nauči se sam 9 7 8 9 6 1 2 0 9 9 1 8 3

slovenščina

Maturo opravi suvereno in uspešno!

KNJIŽEVNOST NA MATURI Priročnik vsebuje zanimive časopisne članke, vprašanja za diskusijo, naloge za razvijanje govornega in pisnega sporočanja ter raznolike statistične in druge podatke. Izboljšal boš svoje poznavanje 35 najpogostejših maturitetnih tem in razširil besedišče, ki ga boš potreboval pri maturi.

Pregledna predstavitev književnih obdobij, smeri, avtorjev in del

Priročnik ti bo v pomoč pri:  širjenju besednega zaklada,  pripravi na pisni in ustni izpit,  iskanju dodatnih informacij o posameznih temah.

Jure Šink

angleščina

Kako biti uspešen v šoli in se hkrati dobro zabavati

Triki za uspešno delo v šoli

Besedila, naloge in nasveti za pripravo na maturo

Jeanne Shay Schumm

SAMO 14,85 EUR

Priročnik, ki ga držiš v roki, te pri tem ne bo pustil na cedilu.

Za uspeh pri maturi potrebuješ temeljito pripravo.

Priročnik, ki ga držiš v roki, te pri tem ne bo pustil na cedilu.

ISBN 978-961-209-990-9

Za gimnazijce in srednješolce

Maturo opravi suvereno in uspešno!

ŠPANŠČINA

Priročnik vsebuje pregledno predstavitev književnih obdobij, smeri, avtorjev in del, ki jih moraš poznati na ustnem delu mature pri slovenščini. V njem najdeš tudi praktične nasvete, kako se spopasti s to navidez ogromno količino podatkov, pojmov in imen.

Besedila, naloge in razlage za gimnazijce in srednješolce

Izdaja predstavlja: Marjana Šifrar Kalan, Marija Uršula Geršak, Katarina Gospodarič, Veronika Vizjak in Natali Žlajpah

· razvoj svetovne in slovenske književnosti od časov najstarejših civilizacij do danes, · najpomembnejše literarnoteoretične pojme, · več kot 150 književnih del in več kot 130 književnih ustvarjalcev. V priročniku najdeš tudi preko 50 nalog, s katerimi se lahko temeljito pripraviš na maturo.

Za uspeh na različnih preizkusih in pri maturi potrebuješ temeljito pripravo.

Priročnik, ki ga držiš v roki, te pri tem ne bo pustil na cedilu.

en lož

SAMO 14,85 EUR

9

789612 099176

avdio CD

www.knjigarna.com Preveri svoje znanje Pripravi se na preizkuse Pripravi se na maturo Uči se laže in hitreje Nauči se sam 9

789612 099183

slovenščina

Kako biti uspešen v šoli in se hkrati dobro zabavati

KNJIŽEVNOST NA MATURI Bi rad učinkovito razporejal čas, hitreje bral, bolje nastopal ali delal boljše zapiske? Sovražiš pisanje testov, spisov in seminarskih nalog? Nikoli pravočasno ne dokončaš nalog in zadolžitev?

Pregledna predstavitev književnih obdobij, smeri, avtorjev in del

Če lahko pritrdilno odgovoriš na katero koli od teh vprašanj, je to zanesljivo prava knjiga zate! To ni učbenik, ampak preprost in zelo uporaben priročnik za uspešno delo v šoli. Ni teorija, temveč izkušnje in nasveti mnogih, ki so se tako ali drugače prebijali skozi šolska leta.

Jure Šink

Uspeh ni naključje in prav nobenega razloga ni, da ne bi bil uspešen tudi ti.

Priročnik, ki ga držiš v roki, te pri tem ne bo pustil na cedilu.

Triki za uspešno delo v šoli

Preveri svoje znanje Pripravi se na preizkuse Pripravi se na maturo Uči se laže in hitreje Nauči se sam Jeanne Shay Schumm

ISBN 978-961-209-987-9

www.knjigarna.com

Preizkušeni nasveti, kako: učinkovito razporejati čas hitro in natančno brati učinkovito nastopati se dobro pripraviti na test delati dobre zapiske

9

Preizkušeni nasveti, kako: učinkovito razporejati čas hitro in natančno brati učinkovito nastopati se dobro pripraviti na test delati dobre zapiske

www.knjigarna.com

ŠOLA BREZ FRKE

Za gimnazijce in srednješolce

www.knjigarna.com

Preveri svoje znanje Pripravi se na preizkuse Pripravi se na maturo Uči se laže in hitreje Nauči se sam 9 7 8 9 6 1 2 0 9 9 8 9 3

www.knjigarna.com

789612 099879

CIST SIMPL SLO Matura_tisk.indd 1

Izboljšaj svoje znanje Razširi besedni zaklad Pripravi se na maturo Uči se laže in hitreje 9 789612 099893 Nauči se sam ISBN 978-961-209-989-3

9

3/31/09 1:51:46 PM

www.knjigarna.com

standarda

www.knjigarna.com

Preveri svoje znanje Utrdi slovnico Pripravi se na preizkuse Uči se laže in hitreje Nauči se sam

ŠOLA BREZ FRKE

MATURITETNE TEME

Bi rad učinkovito razporejal čas, hitreje bral, bolje nastopal ali delal boljše zapiske? Sovražiš pisanje testov, spisov in seminarskih nalog? Nikoli pravočasno ne dokončaš nalog in zadolžitev?

Če lahko pritrdilno odgovoriš na katero koli od teh vprašanj, je to zanesljivo prava knjiga zate! To ni učbenik, ampak preprost in zelo uporaben priročnik za Monica Caltran, Saša Hiti in Brigita Peklaj uspešno delo v šoli. Ni teorija, temveč izkušnje in nasveti mnogih, ki so se tako ali drugače prebijali skozi šolska leta. Uspeh ni naključje in prav nobenega razloga ni, da ne bi bil uspešen tudi ti.

Na koncu priročnika najdeš tri dodatke z nasveti in namigi za pisanje eseja in pisma ter za pripravo na ustni izpit.

ga

V zbirki Čist simpl so na voljo tudi: Preizkuse opravi suvereno in uspešno! Priročnik vsebuje besedila v španščini in številne naloge (z rešitvami), narejene po zgledu maturitetnih. V njem najdeš tudi praktične nasvete, kako se spopasti z različnimi tipi nalog za bralno in slušno razumevanje, za slovnico in besedišče ter kako si čim bolje razviti zmožnost pisnega sporazumevanja. Priročnik ti bo v pomoč pri: • bralnem in slušnem razumevanju besedil v španščini, • pisanju vodenega spisa, daljšega pisnega sestavka in sestavka na temo iz književnosti, • poznavanju in pravilni rabi jezika. Pri učenju ti bo pomagala priložena avdiozgoščenka z besedili, ki jih berejo rojeni španski govorci.

Za uspeh na različnih preizkusih in pri maturi potrebuješ temeljito pripravo.

Priročnik, ki ga držiš v roki, te pri tem ne bo pustil na cedilu.

ISBN 978-961-209-918-3

sta n da rda

Preveri svoje znanje Utrdi slovnico Pripravi se na preizkuse Uči se laže in hitreje Nauči se sam

3/25/09 9:57:33 AM

slovenščina KNJIŽEVNOST NA MATURI

Besedila, naloge in razlage za gimnazijce in srednješolce

ISBN 978-961-209-913-8

A1–A2 ga

čist simpl

PRAVOPIS

Izdaja predstavlja:

Za uspeh na različnih preizkusih in pri maturi potrebuješ temeljito pripravo.

Priročnik, ki ga držiš v roki, te pri tem ne bo pustil na cedilu.

Karmen Goršak

e

www.knjigarna.com

čist simpl

slovenščina

Maturo opravi suvereno in uspešno!

Priročnik vsebuje pregledno predstavitev književnih obdobij, smeri, avtorjev in del, ki jih moraš poznati na ustnem delu mature pri slovenščini. V njem najdeš tudi praktične nasvete, kako se spopasti s to navidez ogromno količino podatkov, pojmov in imen. · razvoj svetovne in slovenske književnosti od časov najstarejših civilizacij do danes, · najpomembnejše literarnoteoretične pojme, · več kot 150 književnih del in več kot 130 književnih ustvarjalcev. V priročniku najdeš tudi preko 50 nalog, s katerimi se lahko temeljito pripraviš na maturo.

Besedila, naloge in razlage za gimnazijce in srednješolce

Priil čist simpl NEMŠČINA

Preveri svoje znanje Pripravi se na preizkuse Pripravi se na maturo Uči se laže in hitreje Nauči se sam 9 789612 099138

NEMŠČINA

Preglednice, razlage in vaje za dijake v 1. in 2. letniku

Priročnik, ki ga držiš v roki, te pri tem ne bo pustil na cedilu.

a jezikovn

Besedila, naloge in razlage za gimnazijce in srednješolce

Preizkuse opravi suvereno in uspešno!

Za uspeh na različnih preizkusih potrebuješ temeljito pripravo.

V zbirki Čist simpl so na voljo tudi:

www.knjigarna.com

ŠPANŠČINA

io CD

V zbirki Čist simpl so na voljo tudi:

Pregledna predstavitev književnih obdobij, smeri, avtorjev in del

vd en a lož

ISBN 978-961-209-917-6

789612 099176

slovenščina KNJIŽEVNOST NA MATURI

ŠPANŠČINA

Besedila, naloge in razlage za gimnazijce in srednješolce

Marjana Šifrar Kalan, Marija Uršula Geršak, Katarina Gospodarič, Veronika Vizjak in Natali Žlajpah

Priročnik, ki ga držiš v roki, te pri tem ne bo pustil na cedilu.

SAMO 14,85 EUR

9

www.knjigarna.com

Priil

Preizkuse opravi suvereno in uspešno! Res je, slovenski pravopis ni mala malica. A ne skrbi, svoje znanje lahko z nekaj vaje precej izboljšaš. Priročnik na preprost način razlaga posamezna pravopisna pravila in te vabi, da z nalogami takoj preveriš, koliko ti je zares ”ostalo v glavi”. Naloge te spodbujajo k opazovanju upoštevanja oz. neupoštevanja pravopisnih pravil v ”živi” rabi, tj. resničnih besedilih. Tako bo tvoje učenje še učinkovitejše. Priročnik ti bo v veliko pomoč pri učenju pravopisa ne glede na to, kateri letnik obiskuješ.

Za zmago nad pravopisom potrebuješ temeljito pripravo.

Pri učenju ti bo pomagala priložena avdiozgoščenka z besedili, ki jih berejo rojeni španski govorci.

ijce Za gimnaz olce in srednješ

A1–A2

e

V zbirki Čist simpl so na voljo tudi: Preizkuse opravi suvereno in uspešno! Priročnik vsebuje besedila v španščini in številne naloge (z rešitvami), narejene po zgledu maturitetnih. V njem najdeš tudi praktične nasvete, kako se spopasti z različnimi tipi nalog za bralno in slušno razumevanje, za slovnico in besedišče ter kako si čim bolje razviti zmožnost pisnega sporazumevanja. Priročnik ti bo v pomoč pri: • bralnem in slušnem razumevanju besedil v španščini, • pisanju vodenega spisa, daljšega pisnega sestavka in sestavka na temo iz književnosti, • poznavanju in pravilni rabi jezika.

Za uspeh na različnih preizkusih in pri maturi potrebuješ temeljito pripravo.

Priročnik, ki ga držiš v roki, te pri tem ne bo pustil na cedilu.

cist simpl SPA_tisk.indd 1

Pregledna predstavitev književnih obdobij, smeri, avtorjev in del

matematika na maturi

Triki za uspešno delo v šoli

Uspeh ni naključje in prav nobenega razloga ni, da ne bi bil uspešen tudi ti.

Priročnik, ki ga držiš v roki, te pri tem ne bo pustil na cedilu.

H

y2 ∑

ŠOLA BREZ FRKE

Bi rad učinkovito razporejal čas, hitreje bral, bolje nastopal ali delal boljše zapiske? Sovražiš pisanje testov, spisov in seminarskih nalog? Nikoli pravočasno ne dokončaš nalog in zadolžitev? Če lahko pritrdilno odgovoriš na katero koli od teh vprašanj, je to zanesljivo prava knjiga zate! To ni učbenik, ampak preprost in zelo uporaben priročnik za uspešno delo v šoli. Ni teorija, temveč izkušnje in nasveti mnogih, ki so se tako ali drugače prebijali skozi šolska leta.

Karmen Goršak

a jezikovn

w

avantura matura

Na koncu knjige najdeš še dodatna zaključna testa za stopnji A1 in A2 ter rešitve vseh nalog.

Kako biti uspešen v šoli in se hkrati dobro zabavati

NEMŠČINA

Preglednice, razlage in vaje za gimnazijce in srednješolce

Za uspeh na različnih preizkusih potrebuješ temeljito pripravo.

ke g

Založba Rokus Klett, d. o. o. Stegne 9 b, 1000 Ljubljana Telefon: 01/513 46 00 Faks: 01/513 46 99 E-pošta: rokus@rokus-klett.si www.rokus-klett.si

ura_MAT_Naslovnica.indd 1

∫

Priročnik ti bo v pomoč pri: • razumevanju nemške slovnice, • utrjevanju slovničnih struktur, • spoznavanju in pravilni rabi jezika.

ps

(x,y)

,85 EUR

zbirka mature na pisni del n osnovna rave

∞

{

Preizkuse opravi suvereno in uspešno! Če ti nemška slovnica dela težave, je to prava knjiga zate. V njej najdeš enostaven in izčrpen pregled nemške slovnice za stopnji A1 in A2, obilo raznolikih vaj za utrjevanje ter teste, s katerimi lahko sproti preveriš svoje znanje. Poseben poudarek je na tistih delih slovnice, ki slovenskim dijakom povzročajo največ preglavic.

pavle šijanec

keg

na maturo priporočamo Za pripravo simpl. tudi izdaje Čist

a.com

veronika

Besedila, naloge in razlage za gimnazijce in srednješolce

rozman in

ika matemat uri mat na nalo g za pripravo

www.knjigarn

12 712426

O

matura

bartolj, tone

ps

voljo tudi izdaja matura je na ki Avantura – zbirka nalog Čez prag besedilaslovenščine. za maturo iz

avantura

Na ra v ni e vro

raven mature – osnovna strani na pisni del • 4 testi • 136 za pripravo birka nalog nalog z rešitvami poglavij • 444 pripravo 7 tematskih omogoča temeljito kratke a na maturi ravni. Vsebuje svoje Matematik e na osnovni birka nalog lahko utrdiš mature iz matematik tudi po nalog, s katerimi na pisni del razlikujejo in širok nabor med seboj eoretične osnove različnih tipov in se so na maturi. znanje. Naloge kot naloge – podobno saj zbirka težavnosti lahko tudi preveriš, nalog. st na maturo in rešitve vseh in pripravljeno itetne teste Svoje znanje predmatur vključuje štiri

Na ravni evro

z

a na maturi

Matematik

čist simpl

9789612099176 14,85 €

789612 099909

SAMO 9,90 EUR ISBN 978-961-209-989-3

9

789612 099893

Preizkušeni nasveti, kako: učinkovito razporejati čas hitro in natančno brati učinkovito nastopati se dobro pripraviti na test delati dobre zapiske

9/5/12 8:44 AM CIST SIMPL UCENJE_naslovnica preview4.indd 1

Matematika na maturi

7/1/09 4:14:50 PM

Nemščina

Šola brez frke

9789612099909 14,85 €

9789612099893 9,90 €

Karmen Goršak

Veronika Bartolj, Tone Rozman, Pavle Šijanec

Jeanne Shay Schumm

9789612712426 14,85 €

zbirka PLONK BESEDA

Frazemi tudi spreminjajo svojo obliko (npr. Govori/govoril je, kot bi rožice sadil), lahko pa celo pride do prenovitve frazema, kar pomeni, da se preoblikujejo v tolikšni meri, da dobijo nov pomen. (Prenovitev pa ne sme biti povsem prosta.)

JEZIK Je temeljno sredstvo sporazumevanja (večinoma besedni jezik, dopolnjen s prvinami nebesednega). Jezik je sredstvo, s katerim besedila tvorimo in jih sprejemamo. Besedni jezik je dogovorjeni sistem besednih znamenj in pravil. Beseda pa je osnovna enota besednega jezika. Pri sporazumevanju ne tvorimo le posameznih besed, ampak jih povezujemo. Upoštevati pa moramo pravila – za povezovanje besed v višje enote in za čutno zaznavno oblikovanje besed in višjih enot (pravorečna in pravopisna pravila). Sporazumevanje je lahko tudi nebesedno. Nebesedni jezik pa besednega dopolnjuje. Pri govorjenju so nebesedne prvine glasnost, hitrost, kretnje in drža telesa, pri pisanju pa preglednice, grafi, ilustracije, fotografije, vrsta tiska. Slovenščina je lahko prvi/materni jezik ali drugi jezik/jezik okolja oz. tuji jezik. Je tudi državni in uradni jezik ter eden od 20 uradnih jezikov v Evropski uniji.

Kentumska skupina romanski j. keltski j.

germanski j. nemški angleški nizozemski flamski danski norveški švedski

italijanski furlanski retoromanski provansalski francoski španski katalonski portugalski

albanski j.

lijo še na tematske, v katerih atike (npr. Frazeološki slovar) so strokovni izrazi (Medicinski

iztočnica glava zaglavje

peša moralno, značajsko pozitivna njegove kreposti; skromnost, osti / star. kreposti naroda dobre poštenost, neoporečnost: treba je da bo krepost spoštovana; znan je

: ohraniti mladeniško krepost / čega jezika / spoznati krepost t l šalj. je utelešena krepost zelo kaj bi se mučil s krepostjo zakaj el. vztrajno obvladovanje moralno ženje k dobremu

V slovenskem knjižnem jeziku je 29 glasnikov (fonemov). To so samoglasniki (8) in soglasniki (21).

Zvočniki so j, l, m, n, r, v (vsi razen m in n so zveneči in ustni).

naglašeni

SAMOGLASNIKI SLOVENSKEGA KNJIŽNEGA JEZIKA

dolgi

u

i e

∂

o

kratki u

i

u

o

e ε a

ε

∂ a

So naglašeni (npr. pésem) in nenaglašeni (npr. zvézda), ustni, zveneči, enoglasniški, dolgi in kratki.

pomenska razlaga s ponazarjalnim gradivom pomenski del slovarskega sestavka frazeološko gnezdo terminološko gnezdo

Interesne zvrsti so sleng – jezik ljudi iste generacije (znan je zlasti mladostniški); žargon – jezik ljudi istega poklica, dela, konjička; argo – latovščina, jezik zaprtih skupin.

Soglasniki Delimo jih na zvočnike in nezvočnike.

SAMOGLASNIKI V BESEDI

Samoglasniki

a

vka

južni slovenski hrvaški srbski makedonski bolgarski

Posebnosti: ugrofinska skupina (madžarski, finski, estonski, laponski in karelski j.), baskovski j., turški j.

ε

k

iranski j. perzijski kurdski afganistanski

Prostorske zvrsti: narečja in pokrajinski pogovorni jeziki. Narečja govorijo na manjših zemljepisnih področjih, poznamo okrog 50 narečij in na podlagi podobnosti so razvrščena v sedem narečnih skupin (koroška, primorska, rovtarska, gorenjska, dolenjska, štajerska in panonska). Pokrajinskih pogovornih jezikov pa manj kot narečij, vezani na večja središča oz. pokrajine (npr. ljubljanski, celjski, mariborski, koroški, prekmurski).

GLASOVI

c

ik, v katerem so besede jezika redu.

Slovar slovenskega knjižnega eško-slovenski slovar); splošni, (npr. Slovar slovenskega knji(npr. Etimološki slovar sloven-

So prostorsko in družbeno pogojene različice jezika. Izbiramo jih glede na okoliščine. Knjižna zvrst: zborni jezik (predvsem zapisan) in knjižni pogovorni jezik (v nepripravljenih pogovorih).

armenski j.

baltski j. litovski letonski slovanski jeziki zahodni poljski lužiškosrbski češki slovaški

vzhodni ruski beloruski ukrajinski

Socialne zvrsti slovenskega jezika

Neknjižne zvrsti so prostorsko in interesno omejene, načeloma jih ne pišemo.

c

Besedoslovje Je veda, ki se ukvarja z besedo. K tej veji jezikoslovja pa spadajo še posamezne vede, ki preučujejo posamezne lastnosti besed. Pomenoslovje – ugotavlja pomen besed in pomenska razmerja med besedami Stilistika – raziskuje slogovno vrednost besed; ali so besede slogovno zaznamovane in vrsto zaznamovanosti Etimologija – raziskuje izvor besed Besedotvorje – kako nastanejo nove besede (tvorjenke) in kako jih razumemo Pravorečje – ugotavlja in predpisuje najboljši stalni način izgovarjave knjižnih besed Pravopisje – predpisuje najboljši in stalni način zapisovanja knjižnih besed, besednih zvez in povedi Oblikoslovje – preučuje slovnično pomembne oblikovne lastnosti besednih vrst Frazeologija – preučuje stalne besedne zveze Terminologija – raziskuje strokovne izraze

Pomenska razmerja med besedami grški j.

irski bretonski velški škotski

Satemska skupina slovanski j.

indijski j. hindujski urdujski bengalski maratski

Osnovne jezikovne družine v Evropi Izvirajo iz skupnega prajezika (praindoevropščina). Delijo se na dve skupini: na kentumske jezike (zahodne) in satemske jezike (vzhodne). Merilo delitve je glasovni razvoj besede za število sto.

ki

ebinski (slovnice in pravopisi)

Besede glede na pomen Enopomenke (npr. povedek) in večpomenke (npr. krilo). Enopomenke so zlasti strokovne besede, v jeziku jih je manj kot večpomenk.

Besede glede na število naglasov delimo na enonaglasnice (košara), večnaglasnice (podpredsednik) in breznaglasnice/naslonke (pred, pod, jo, mu ipd.). Naglašeni samoglasniki so lahko dolgi ali kratki, nenaglašeni pa so vedno kratki; izjeme so: ∂ nikoli dolg, é in ó nikoli kratka. Mesto in trajanje naglasa zaznamujejo naglasna znamenja. To so ostrivec /, krativec \ in strešica ^. Zaznamujejo mesto naglasa ter dolžino (písmo) in kračino (poglèd); strešica je lahko samo nad črkama e in o, zaznamuje pa široka glasova (vêdro, vôda).

Zvočnik v ima različice: - pred premorom se izgovarja kot u, npr. nov [nou] - pred samoglasnikom kot v, npr. voda [voda] - pred soglasnikom in za samoglasnikom kot u, npr. pevka [peuka] - pred soglasnikom in ne za samoglasnikom pa se izgovarja kot w, npr. vzeti [wzeti] ali kot , npr. vsak [ sak].

nenaglašeni kratki u

i ε

∂ a

Nezvočniki: se delijo na zveneče (b, d, g, z, ž, dž) in nezveneče (c, č, f, h, p, t, s, š, k). Glasovne premene po zvenečnosti: - premene zvenečih nezvočnikov * pred nezvenečim nezvočnikom, npr. nahrbtnik [nahrptnik] * na koncu besed, npr. grad [grat] - premene nezvenečih nezvočnikov * pred zvenečim nezvočnikom, npr. risba [rizba]. Te premene so izgovorne. O zapisovanju glasov gl. Pravopis.

Sopomenke (sinonimi) so besede z enakim ali zelo podobnim pomenom (npr. mati, mama, mamica). Protipomenke (antonimi) so besede z nasprotnim pomenom (npr. velik – majhen; pregleden – nepregleden). Podpomenke (hiponimi) so besede z ožjim pomenom (npr. žalost, veselje, sovraštvo, ljubezen). Nadpomenke (hipernimi) so besede s širšim pomenom (npr. čustva). Besedna družina – vanjo spadajo besede, nastale iz istega korena, npr. -hiš- : hiša, hišnik, ohišje. V korenu pogosto pride do premene; roka – ročno, noga – nožica. Nekatere besede pa imajo več korenov, npr. kažipot, vlakovodja. Tematsko polje – tvorijo ga tematsko povezane besede, npr. igrišče, gol, vratar, napadalec, nogomet, trener.

Slogovna vrednost besed Slogovno nezaznamovane besede poimenujejo predmetnost, sporočevalec se ne razodeva in so splošno rabljene. Slogovno zaznamovane besede pa prav tako poimenujejo predmetnost, vendar se sporočevalec razodeva, raba pa je omejena oz. vezana na določene okoliščine. Delimo jih na čustveno in nečustveno zaznamovane. Čustveno zaznamovane: za izražanje naklonjenosti: ljubkovalnice (npr. Peterček, atek); olepševalnice (npr. dolgoprstnež, hudir); otroške besede (npr. papcati, ajčkati) za izražanje nenaklonjenosti: slabšalnice (npr. čvekač, bevskati); zmerljivke/ psovke (npr. butelj, svinja); kletvice (npr. hudič, jebelacesta); prostaške besede (npr. sranje, jajcati se) za izražanje vznesenosti (npr. rodna gruda, prelestno) Nečustveno zaznamovane: pokrajinsko zaznamovane: narečne (npr. runa, fašenk); pokrajinske pogovorne (npr. toti, pjeb) družbeno zaznamovane: slengovske (npr. ful, svetsko); žargonske (npr. skenslati, eksterci) funkcijsko zaznamovane: praktičnosporazumevalne (npr. daljinec, mikrovalovka); uradovalne (npr. položnica, kolek); strokovne (npr. asonanca, fotosinteza); publicistične (npr. občinarji, osvojiti stopničke) časovno zaznamovane: novejše – neologizmi (npr. disketa, tiskalnik); starinske/zastarele – arhaizmi (npr. gardina)

Izvor besed Glede na izvor so besede lahko domače in prevzete. Ločimo tri vrste domačih besed: iz indoevropščine ali praslovanščine (npr. jež, suknja); tvorjene iz slovenskih besed (npr. cvet – cvetličarna); iz glasovnega posnemanja naravnih zvokov oz. glasov (npr. čof – čofniti). Ločimo tri vrste prevzetih besed: sposojenke, te so popolnoma prilagojene (npr. televizija); tujke, te so delno prilagojene, zapis je tuj (npr. allegro); citatne, te so neprilagojene (npr. mea culpa). O zapisovanju prevzetih besed glej Pravopis.

Tvorjenost besed Glede na tvorjenost besed ločimo: – tvorjenke (npr. pekač), ki imajo koren (pek-) in obrazilo (-ač) – netvorjenke (npr. pekača), ki imajo koren (pek-) in končnico (-a).

Vsaka tvorjenka ima skladenjsko podstavo, ki je sestavljena iz besedotvorne podstave in obrazila. Skladenjska podstava je splošna in preprosta besedna zveza za tvorbo nove besede (npr.: kar je pod streho). Besedotvorna podstava je del tvorjenke, v kateri prepoznamo izhodiščno besedo (npr. kuhar- v besedi kuharica). Lahko je enodelna (npr. pis-atelj) in dvo/večdelna (npr. širok-o-grud-en). Obrazilo je lahko desno, t. j. pripona (npr. kuhar- + -ica), levo, t. j. predpona (npr.: pre- + -gled), vmesno, t. j. medpona (npr.: zob- + -o- + -bol). Besedotvorni algoritem je postopek pretvarjanja skladenjske podstave v novo besedo. Ima šest korakov. Primer: 1. kar je pod streho (skladenjska podstava); 2. streha (polnopomenska beseda iz skladenjske podstave); 3. streh- (izhodiščna oblika polnopomenske besede in odvzem slovničnih lastnosti – besedotvorna podstava); 4. pod-, -je (obrazilo namesto preostalega dela skl. podstave); 5. pod- + -streh- + -je (razvrstitev delov bodoče tvorjenke - besedotvorna podstava + obrazilo); 6. podstrešje (združitev delov bodoče tvorjenke; morebitna sprememba glasovne ali naglasne podobe) Ločimo več vrst tvorjenk: sestavljenka (predpona + enodelna besedotvorna podstava; npr. pradedek); izpeljanka (pripona in enodelna besedotvorna podstava; npr. komedijantka); zloženka (medpona in dvodelna besedotvorna podstava; npr. vlakovodja); sklop (brez glasovnega obrazila in večdelna besedotvorna podstava; npr. bržčas). Besedotvorni načini pa so izpeljava (npr. oblačilo), zlaganje (npr. pismonoša), sestavljanje (npr. prafaktor), sklapljanje (npr. petinosemdeset), krnitev (npr. Sandi), mešana tvorba (npr. Dars).

Oblikovna stran besed Ločimo dve vrsti besed: pregibne (spreminjajo obliko, se pregibajo) in nepregibne (imajo nespremenljivo obliko). Pregibne besede so sestavljene iz osnove in končnice. Osnova je nespremenljivi del (npr. zlat-) in je nosilka predmetnega pomena. Končnica pa je spremenljivi del (npr. zlat-o, zlat-a) in je nosilka slovničnega pomena.

Besedne vrste Besedne vrste so skupine besed z enakimi pomenskimi lastnostmi in enako vlogo v stavku. Slovenščina ima osem besednih vrst: samostalniška beseda, pridevniška beseda, glagol, prislov, predlog, veznik, členek, medmet. Samostalniška beseda Poimenuje bitja, reči, pojme. Ima tri podvrste: samostalnik, posamostaljeni pridevnik, samostalniški zaimek. Samostalnik So besede, s katerimi neposredno poimenujemo bitja, reči in pojme. Delimo jih na občna (pisana z malo) in lastna imena (pisana z veliko začetnico). Samostalnik ima oblikovne lastnosti; to so spol, število, sklon. Spol je lahko moški, ženski, srednji. Število je ednina, dvojina, množina. Nekateri samostalniki so lahko samo v množini, to so t. i. množinski samostalniki (npr. vrata, škarje) ali pa samo v ednini, t. i. edninski samostalniki – poimenujejo snov (npr. mleko), skupino (npr. listje), pojem (npr. zadovoljstvo). Namesto dvojine se včasih uporablja kar množina: parni deli telesa (npr. roke), parna oblačila (npr. rokavice) parne naprave (npr. kotalke), biološki pari (npr. starši). Sklonov pa je šest. To so imenovalnik (kdo ali kaj), rodilnik (koga ali česa), dajalnik (komu ali čemu), tožilnik (koga ali kaj), mestnik (o kom ali o čem), orodnik (s kom ali s čim). Samostalnike razvrščamo v sklanjatvene vzorce oz. sklanjatve, in sicer glede na spol in končnico v rodilniku ednine.

Od 16. stoletja do konca 17. oz. celo v 18. stoletju; večinoma v Italiji, Španiji, Franciji in na Portugalskem.

Moške sklanjatve 1. moška – v rod. ed. končnica -a (npr. hrast, hrasta) 2. moška – v rod. ed. končnica -e (npr. pismonoša, pismonoše) 3. moška – v rod. ed. in v vseh drugih skl. končni-ca -ø, (npr. DARS, predvsem kratice in simboli).

Značilnosti Zgodovinske značilnosti so enake kot v renesansi in klasicizmu; močan je vpliv Rimskokatoliške cerkve in posvetnih oblasti. Velik odmev tudi v likovni umetnosti in glasbi.

Ta sklanjatev ima tudi posebnosti v končnici, npr. preglas (stric, s stricem), ali pa v osnovi, npr. izpad polglasnika (vrabec, vrabca).

Razvijejo se vse tri zvrsti: lirika (L), epika (E) in dramatika (D); med njimi L najslabše. Vrste so enake kot v renesansi ali klasicizmu.

Ženske sklanjatve 1. ženska – v rod. ed. končnica -e (npr. mama, mame) 2. ženska – v rod. ed -i (npr. stvar, stvari) 3. ženska – v rod. ed. in v vseh drugih sklonih končnica -ø (npr. Štefi).

Glavni predstavniki/dela L: Luis de Góngora y Argote. E: Lazarček s Tormesa (neznani avtor); Luis de Góngora y Argote (Zgodba o Polifemu in Galateji); John Lyly (Eupheus).

Pri 1. in tudi 2. sklanjatvi je več posebnosti v končnici, npr. samostalniki, ki se končajo na -ev imajo v im., tož.Orient ed. končnico -ø (mati, hči) in osnovi, npr. vrivanje polgla-Od približno 3000 pr. n. št. do leta 600 n. št. snika (prošnja, prošenj). Značilnosti Srednja sklanjatev: sam. sr. sp., ki imajo v rod. ed.Najstarejše književnosti na svetu, močno povezava končnico –a, npr. polje, polja. z nastankom verstev, filozofije. Sklanjatev ima posebnosti v končnici, npr. v im. ed. konč-Deli se na egipčansko književnost (najstarejša), nica -ø (dekle, dekleta), in osnovi, npr. podaljševanjebabilonsko-asirsko (mezopotamsko) k., arabsko k., perzijsko k., indijsko k., kitajsko k. in japonsko osnove (pleče, plečeta). književnost. Posamostaljeni pridevnik To je prvotni pridevnik, opravlja pa vlogo samostalniškihRazvijejo se vse tri zvrsti: lirika (L), epika (E) in dramatika (D). besed. Sklanja se po pridevniški sklanjatvi. Npr. dežurni, dežurnega. L: delovna in ljubezenska pesem, verske himne, razmišljajoče pesmi, didaktična pesem, žalostinke, Samostalniški zaimek junaške pesmi, pesmi o naravi, socialne pesmi. Zaimki posredno poimenujejo bitja, stvari, pojme. Samostalniške zaimke delimo na osebne in neosebne. E: ep, roman, novele, pripovedi, bajke, pravljice, Osebni so tisti, ki izražajo slovnično osebo (npr.pripovedke, basni, dnevnik. jaz, ti). Določimo jim osebo, spol, število in sklon. Imajo dve obliki: naglasno (npr. mene, njega) in nena-D: vojaške in meščanske igre, no-igre. glasno oz. naslonsko (npr. me, ga), lahko pa tudi navezno obliko (npr. nanj, zanj). V to skupino spada tudi po-Glavni predstavniki/dela vratni osebni zaimek (npr. sebe), ki nima imenovalniškeL: Egipčanska k.: delovna pesem Pesem nosačev žita, Himna sončnemu božanstvu; arabska k.: peoblike. Neosebni ne izražajo slovnične osebe, imajo samo enosnika Abu Nuvas, Ibn al Farid; kitajska k.: pesnik Li Taipo; perzijska k.: pesnika Omar Hajam, Hafiz; jaštevilo – ednino. Vrste so vprašalni (kdo, kaj), oziralni (kdor, kar), nedoloč-ponska k.: pesnik Macuo Bašo.

ni (nekdo, nekaj), nikalni (nihče, nič), poljubnostni (kdo, E: Babilonsko-asirska književnost: Ep o Gilgamešu; kaj). arabska k.: ciklična pripoved Tisoč in ena noč; indijska k.: epa Mahabharata in Ramajana. Pridevniška beseda Poimenujejo lastnost, vrsto, svojino in količino. Ločijo spol, število in sklon; v tem se ujemajo s pripadajočimBiblija samostalnikom. Deli se na dva dela: Staro in Novo zavezo. Stara je Ima tri vrste: pridevnike, števnike in pridevniške zaimke. nastajala od približno leta 1200 pr. n. št. do leta 100; Nova pa od Kristusove smrti do približno leta 400. Pridevnik Neposredno poimenuje prvine predmetnosti – njihovo Značilnosti lastnost, vrsto ali pripadnost. Najpomembnejše delo, ki vpliva na razvoj evropske Loči tri spole in tri števila. Pridevniki se sklanjajo. književnosti; močni vplivi Orienta, predvsem egipPoznamo tri vrste pridevnikov – lastnostne, vrstne in svo-čanske k.; razdeljena je na več delov in knjig; poleg književnih besedil so v njej tudi polliterarna jilne. in neliterarna besedila.

JE IK

Veznik Poimenuje logična razmerja med prvinami predmetnosti. Vezniki ne vplivajo na obliko naslednje besede. Ločimo dve vrsti veznikov: priredne (npr. in, ter, zato), ki povezujejo enakovredna razmerja med besedami in stavki (npr. obleka in čevlji), in podredne (npr. da, če, ko), ki povezujejo neenakovredna razmerja med stavki (npr. Pridem, ko bom utegnil.).

Frazemi so vrsta stalnih besednih zvez. Njihov pomen ni napovedljiv iz pomenov sestavin besedne zveze. Po obliki so frazemi stavčni, to so rečenice (npr. Kadar mačke ni doma, miši plešejo.) in nestavčni, to so rekla (npr. živeti na veliki nogi). Rečenice, ki nastopajo kot samostojne povedi, imenujemo tudi pregovori. Raba frazemov je slogovno zaznamovana. Najpogosteje se uporabljajo v praktičnosporazumevalnih besedilih, pa tudi v publicističnih besedilih in reklamah.

Beseda je dogovorjeno ime česa; ima dogovorjen pomen in dogovorjeno tvarno stran (sestavljena je iz glasov in črk). Merila za razvrščanje besed: število pomenov, slogovna vrednost, izvor, tvorjenost, oblikovna stran, pomenske lastnosti, tipične vloge v stavku.

SLOVENŠČINA

n delijo na polnopomenske in omožne, ki potrebujejo dopol-

Besedne zveze so dveh vrst: proste, ki so tvorjene sproti (npr. deževno jutro, debela knjiga), in stalne, ki so že izdelane (npr. zeleni pas, literarna zgodovina).

c

menujemo dejanje, dogajanje,

Frazemi

BESEDA

Blizuzvočnice (paronimi) in enakozvočnice (homonimi). Blizuzvočnice podobno zvenijo, pomen pa je različen (npr. trenirka – trenerka)

c

, skupine so enake kot pri sam spadajo tudi kazalni zaimki, okoli sebe (npr. ta, oni, toliko).

So nepregibna besedna vrsta in niso stavčni členi, temveč pastavki ali samostojne povedi (npr. Juhu, prišli smo!, Fej!)

izvodov

˘

V stavku so prislovi v vlogi prislovnega določila. Predlog Poimenuje neenakovredna razmerja med besedami ali besednimi zvezami. Predlogi vplivajo na sklon. Večinoma poimenujejo prostorsko razmerje (npr. pri sestri, na mizi), časovno (v soboto, pred poletjem), redkeje pa način (npr. govoriti po slovensko) ali vzrok (npr. zaradi skrbi). So nepregibna besedna vrsta in niso samostojni stavčni členi.

00 ih 60.0 prodan

JE IK

Medmet Poimenuje sporočevalčevo doživljanje stvarnosti. Ločimo tri vrste medmetov: razpoloženjske (npr. oh, ah), posnemovalne (npr. mijav, cin cin), velelne (npr. marš, pst).

˘

nosti, vrste, svojine ali količine

(npr. kakršen), vrstni (npr. kakoličinski (npr. kolikor). Ločijo nje (izjema količinski zaimki). o na osebne in neosebne. pr. tvoj). o svojino in tudi izražajo osebo ov, njen). Sem spada tudi pooimenuje svojino osebka (npr.

NK PLO

SLOVENŠČINA

So nepregibna besedna vrsta in niso samostojni stavčni členi.

w

ožaj prvin (npr. osmi), vprašal-

V stavku je glagol v vlogi povedka. Prislov So besede, ki poimenujejo kraj (npr. zgoraj), čas (npr. danes), način (npr. počasi) in vzrok (nalašč). Prislovi poimenujejo neposredno (npr. domov, danes) ali pa posredno (npr. kam, kdaj). Prislovi so vedno enobesedni izrazi (npr. v šoli ni prislov) in so nepregibna besedna vrsta.

a Zbirk

So nepregibna besedna vrsta in niso samostojni stavčni členi. Členek Poimenuje sporočevalčevo presojo stvarnosti (npr. že, le), stopnjo prepričanja (npr. mogoče, zagotovo), izražanje pritrjevanja (npr. da), zanikanja (npr. ne), vpraševanja (npr. ali).

˘

no (npr. osem), vprašalnica je

Ločimo dve vrsti glagolskih oblik: neosebne in osebne. Neosebne so nedoločnik (npr. plesti), namenilnik (npr. pogledat), opisni deležnik na -l (npr.videl) in trpni deležnik na -n/-t (npr. zgrajen). Osebne pa izražajo: osebo (prva, druga, tretja), število (ednina, dvojina, množina), naklon (povednik, velelnik, pogojnik) in čas (predpreteklik, preteklik, sedanjik, prihodnjik).

˘

oličino ali položaj v vrsti. Ločivne, vrstilne, ločilne in množil-

SVETOVNA KNJIŽEVNOST

BESEDA

nilo in se delijo v dve skupini – fazne (npr. začeti, nadaljevati) in naklonske (npr. moram, želim). Lastnost glagolov je glagolski vid, ki izraža trajanje dejanja, stanja … Glede na vid so glagoli dovršni (omejeno trajanje; npr. napisati, kupiti) in nedovršni (neomejeno trajanje; npr. pisati, kupovati).

w

lastnost (npr. zdrav, vijoličen, ca je kakšen. Ima dve obliki: pr. mlad – mladi; bel – beli). Ti in sicer tristopenjsko (osnovk) z obrazilom (npr. lep, lepši, pr. utrujen, bolj utrujen, najbolj o (osnovnik in elativ) z obraziad). čenost v neko skupino enakih, stov, živalski, slovenski). Vpra-

padnost prvine (npr. Polonin, av.

Razvijeta se predvsem lirika (L) in epika (E).

Besedilo: Marija Končina Ilustracije: Bojan Jurc Ilustracija v logotipu: Igor Šinkovec Uredniški in jezikovni pregled: Katja Križnik Direktor produkcije: Klemen Fedran Izdala in založila: Založba Rokus Klett, d. o. o. Za založbo: Maruša Kmet Oblikovna zasnova: Gregor Inkret Prelom: Danilo Frlež / Studio Rokus Klett Naklada: 3.000 izvodov 1. izdaja: 1. ponatis Tisk: Foliart Ltd. Ljubljana, 2010 CIP - Kataložni zapis o publikaciji Narodna in univerzitetna knjižnica, Ljubljana

4,50 EUR ISBN 978-961-209-744-8

9

789612 097448

811(035) KONČINA, Marija Srednješolski plonk. Jezik / [besedilo Marija Končina ; ilustracije Bojan Jurc]. 1. izd., 1. ponatis. - Ljubljana : Rokus Klett, 2010

Antika Od 8. st. pr. n. št. do 5. oz. 6. stoletja našega štetja. Značilnosti Deli se na starejšo grško in mlajšo rimsko, verovanje v več bogov, nastanek demokracije, mest, razvoj trgovine in obrti, začetki klasičnega gledališča. Razvijejo se vse tri zvrsti: lirika (L), epika (E) in dramatika (D). Grško književnost delimo v tri obdobja: arhaično ali predklasično, atiško ali klasično in helenistično obdobje; rimsko pa na arhaično dobo, zlati vek, srebrni vek in pozno cesarstvo. L: delitev na liriko kot táko in na zborsko liriko; vrste: elegije, melike, jambi, himne oz. ode, epigrami, bukolične pesmi, filozofsko-didaktične pesnitve, ljubezenske pesmi, satire. E: ep, basni, kratke zgodbe, pripovedke in pravljice, zgodovinopisje, govorniška in filozofska proza, novele in romani, sodni in politični govori, zgodovinski spisi, biografije. D: tragedija, komedija, satirska igra, mimos/mim. Glavni predstavniki/dela L: Grki: Sapfo, Anakreon, Arhilohos, Pindar; Rimljani: Vergil, Katul, Horac, Ovid, Tibul, Properc. E: Grki: Homer (epa Iliada in Odiseja), Platon, Aristotel, Ezop; Rimljani: Vergil (ep Eneida), Cicero, Julij Cezar, Seneka, Apulej. D: Grki: Sofoklej (tragediji Kralj Ojdip, Antigona), Ajshil (Oresteja in Uklenjeni Prometej), Evripid, Aristofan; Rimljani: Plavt, Terenc.

Srednji vek

Razvijejo se vse tri zvrsti: lirika (L), epika (E) in dramatika (D). L: srednjelatinska poezija, vagantska poezija, trubadurska lirika, sladki novi slog; vrste: alegorične pesnitve, himne, ljubezenska, viteška in socialna poezija, kancone, balade, albe, serenade, pastorele, sonet, didaktična poezija. E: verska, zgodovinska, moralistična, filozofska in poučna tematika; zgodovinopisna dela, zbirke eksemplov in anekdot, junaški epi, viteški romani (dvorni epi), islandske sage, španske romance, versko-alegorični ep.

D: Lope Felix de Vega Carpio.

17. stoletje, večinoma v Franciji.

L: čustvene, razpoloženjske, miselne pesmi; politične, socialne in satirične pesmi; soneti, stance, tercine in svobodne oblike. E: povesti v verzih, epske pesnitve, romani v verzih ali pismih, lirsko-epske pesnitve; romani, novele, pravljice. D: čistih vrst je manj, pogostejše so mešane – npr. tragikomedija, melodrama. Glavni predstavniki/dela L: Heinrich Heine; Percy S. Shelley; Alphonse Lamartine; Victor Hugo; Giacomo Leopardi; Adam Mickiewicz; Aleksander S. Puškin; Mihail J. Lermontov; Ján Kollár. E: George G. N. Byron (lirsko-epski pesnitvi Parizina in Romanje gr

Najpomembnejša zvrst je dramatika (D), preostali dve se razvijeta slabše. L: miselna, refleksivna poezija, basni v verzih; soneti, ode, poslanice.

Glavni predstavniki/dela L: Frančišek Asiški (Himna stvarstvu/Sončna pesem); Dante Alighieri (Novo življenje); trubadurja Guillame de Poitiers in Chrétien de Troyes; François Villon (Mali in Veliki testament); zbirka vagantske poezije Carmina burana (neznani avtor/-ji).

D: tragedija, komedija, tragikomedija.

E: Dante Alighieri (Božanska komedija); Chrétien de Troyes; islandska zbirka junaških pesmi Edda; junaški epi: Beowulf, Pesem o Rolandu, Pesem o Cidu, Pesem o Nibelungih, Pesem o Igorjevem pohodu.

E: Madame de La Fayétte (roman Kneginja Klevska); Michel de Montaigne; Blaise Pascal.

E: miselna proza (govorniška, filozofska, moralistična, spominska in druga proza), delno roman.

Glavni predstavniki/dela L: François Malherbe; Jean de la Fontaine.

D: Pierre Corneille; Jean Baptiste Racine; Jean Baptiste Poquelin Molière (komedije Tartuffe, Ljudomrznik, Šola za žene in Namišljeni bolnik)

Renesansa V Italiji že v 14. stoletju, najdlje traja v Španiji in Angliji – do 17. st. Vrh je okrog leta 1500. Druga središča so še Francija, Portugalska in Dubrovnik.

Začne se v Angliji v 17. st., širi se po Evropi, najdlje traja v Rusiji, in sicer do 1. polovice 19. stoletja.

Značilnosti Osvobajanje človeka in njegovega duha, spoštovanje narave, individualizem, občudovanje vsakršne lepote, (delno) umikanje oz. dvom o Cerkvi.

Značilnosti Nastajanje meščanstva, propadanje fevdalizma, materializem, zmanjševanje odvisnosti od Cerkve, poudarjanje razuma in človekovih lastnih spoznanj.

Od leta 476 z razpadom Rimskega cesarstva do leta 1492 s Kolumbovim odkritjem Amerike.

Razvijejo se vse tri zvrsti: lirika (L), epika (E) in dramatika (D).

Značilnosti Vzpon krščanstva, fevdalizem (razslojenost družbe), viteštvo, izumi in odkrivanje sveta, razvoj ljudskih jezikov, nastanek mest (Genova, Firence, Benetke), književnost je cerkvena in posvetna.

L: sonet, kancone, ballate, madrigali, ode, himne, idile, metafizična poezija.

L: daljše pesnitve, pastirsko pesništvo, basni.

E: novele, epi, romani (pustolovski, ljubezenski, viteški, pastirski, pikareskni, parodični).

E: romani, povesti, filozofska, moralistična, publicistična in druga proza.

L: delovne pesmi, žalostinke, psalmi, himne, ljubezenske pesmi.

D: komedija in tragedija, commedia dell'arte, pastirske igre, kraljevske drame, romance.

E: pripovedke, legende, bajke, kronike, življenjepisi, zgodbe o čudežih, skrivnostih, pasijon, miselna, govorniška proza.

Glavni predstavniki/dela L: Francesco Petrarka (Canzoniere); Pierre Ronsard; William Shakespeare.

Glavni predstavniki/dela L: večinoma anonimna; kot avtorja omenjajo kralja Davida (npr. Iz globočine) in Salomona (npr. Visoka pesem). Temeljno lirsko delo je Knjiga psalmov ali Psalter s približno 150 pesmimi.

E: Francesco Petrarka (ep Afrika); Giovanni Boccaccio (roman Filocolo, zbirka novel Dekameron); Ludovico Ariosto (ep Besneči Orlando); Miguel de Cervantes Saavedra (Zgledne novele in roman Don Kihot); Garci Rodríguez de Montalvo (eden od bolj znamenitih viteških romanov Amadís de Gaula); Michel de Montaigne (eseji); Francis Bacon (eseji).

E: večinoma anonimna, nekaj naj bi jih napisali kralja Salomon in David ter apostoli, npr. Janez Apokalipso. Znana je tudi npr. Prilika o izgubljenem sinu (iz Lukovega evangelija).

Najpomembnejša zvrst je lirika (L), dobro se razvije tudi epika (E), dramatika (D) pa manj.

Značilnosti Pozitiven odnos do antične urejenosti, skladnosti oblike, večinoma dvorska književnost, povezana z Ludvikom XIV., čista jezik in slog, poudarjanje narave in razuma.

D: duhovne igre (božične, pasijonske, mirakli, misteriji, moralitete), burke, satire, farse.

D: moraliteta Slehernik; Burka o jezičnem dohtarju.

Značilnosti Poudarjanje posameznikovih notranjih doživljanj, čustev, razpoloženj, zavračanje družbenih norm, odmik od oblikovno-vsebinskih norm, poudarjanje domišljije, zanimanje za ljudsko slovstvo, svetobolje.

D: Niccolò Macchiavelli; William Shakespeare (tragediji: Romeo in Julija in Hamlet); Christopher Marlowe (tragedija Edvard Drugi); Marin Držić (komedija Dundo Maroje).

Najpomembnejši zvrsti sta epika (E) in dramatika (D), lirika se razvije slabše.

D: tragedije, komedije, meščanske drame. Glavni predstavniki/dela L: Alexander Pope; Voltaire. E: Voltaire (roman Kandid ali optimizem); C. de Montesquieu, Denis Diderot; Jonathan Swift (satirični roman Guliverjeva potovanja); Daniel Defoe (roman Robinzon Crusoe); Samuel Richardson (sentimentalni roman). D: Voltaire; Denis Diderot; Carlo Goldoni; P. A. C. de Beaumarchais (komedija Figarova svatba).

Besedilo: mag. Jure Šink Ilustracije: Tilen Izar Lunaček Uredniški in jezikovni pregled: Katja Križnik Izdala in založila: Založba Rokus d.o.o. Za založbo: Rok Kvaternik Glavni urednik: Vasja Kožuh Oblikovanje: Beti Jazbec Prelom: Danilo Frlež / Studio Rokus Ljubljana, maj 2006 CIP - Kataložni zapis o publikaciji Narodna in univerzitetna knjižnica, Ljubljana 821.09(035)

Najprej v Nemčiji po 1750 kot predromantika; širitev po Evropi, začetek okrog leta 1800, traja do 1830; v Rusiji do 1850.

ŠINK, Jure Srednješolski plonk. Književnost / [besedilo Jure Šink ; ilustracije Tilen Izar Lunaček]. - 1. natis. - Ljubljana : Rokus, 2006 ISBN 961-209-642-2 1. Gl. stv. nasl. 226322432

ISBN 978-961-209-744-8 1. Gl. stv. nasl. 249861632

1

11/17/11 3:11 PM

Slovenščina

Jezik

Književnost

9789612097448 4,50 €

9789612096427 4,50 €

Matematika

Fizika

Kemija

9789612096939 4,50 €

9789612095697 4,50 €

9789612711382 4,50 €

Fizika 9789612098469 6,85 €

38

katalog

DN130117 ka a og ucb komp e

ndd 38

4 2 13 2 30 PM

srednja šola – maturitetno gradivo literarni vodniki – matura 2014 KRESNICE

POMLADNI DAN Ciril Kosmač

kronologijo življenja in dela Cirila Kosmača oznako literarne smeri natančen opis vsebine oznako poglavitnih književnih oseb analizo teme in motivov, kot so: pripovedovalčevo spominjanje domotožje in ljubezen do domovine ljubezen do književnosti smrt ljubezen vojna lepota domače pokrajine analizo zunanje in notranje zgradbe analizo jezikovnega sloga vprašanja, ki so temeljita priprava za maturitetni esej

Veliki briljantni valček

Drago Jančar

Rokusova zbirka Kresnice − svetla pot do globin književnih del

KONJE KRAST Vodič po večkrat nagrajenem norveškem romanu Konje krast izpod peresa Pera Pettersona ponuja srednješolcem in bodočim maturantom vse, kar morajo vedeti o tej sodobni uspešnici:

kronologijo življenja in dela Pera Pettersona družbeno-zgodovinsko ozadje natančen opis vsebine oznako književnih oseb analizo teme in najpomembnejših motivov, kot so: bolečina in izguba ljubljene osebe smrt ljubezen osamljenost in samota druga svetovna vojna ljubezen do književnosti opis zunanje in notranje zgradbe analizo jezikovnega sloga vprašanja, ki so temeljita priprava za maturitetni esej

www.knjigarna.com

Alen Širca

William Shakespeare

www.knjigarna.com

za maturo in domače branje

5,90 €

Pregled svetovne književnosti

9789612096380 5,00 €

9789612096410 5,00 €

Jure Šink

NAJPOPULARNEJŠI LITERARNI VODNIKI

Rokusova zbirka Kresnice − svetla pot do globin književnih del

5,90 €

Kresnice_Drago_Jancar Naslovnica.indd 1

Pregled slovenske književnosti

KRESNICE Hamlet

KONJE KRAST Per Petterson

Alen Širca

Vodič po Pomladnem dnevu, pomembnem delu slovenskega pisatelja Cirila Kosmača, ki prerašča ozke okvire povojnega socialističnega realizma, je učinkovita pot do znanja za domače branje in esej na maturi in vsebuje:

KRESNICE

NAJPOPULARNEJŠI LITERARNI VODNIKI

KRESNICE

KRESNICE POMLADNI DAN

13. 03. 13 14:46

Kresnice_William_Shakespeare Naslovnica.indd 1

13. 03. 13 11:26

Veliki briljantni valček

Hamlet

9789612713119

9789612713126

Alen Širca

Jure Šink

Kralj na Betajnovi, Fiziki

Alen Širca

Jure Šink

3831075924901 5,90 €

literarni vodniki – domače branje

Francoski testament

V drugem delu Prišlekov je pot do vsega, kar morate vedeti o sodobnem slovenskem avtobiografskem romanu.

življenje in delo Lojzeta Kovačiča natančni vsebina in analiza analiza glavnih književnih oseb analiza najpomembnejših tem in motivov, kot so: bivanjska tematika socialna in družbenokritična tematika ljubezenska tematika oz. tematika spolnosti tematika vojne okupacija Ljubljane in kapitulacija Italije Osvobodilna fronta, domobranstvo, Črna roka zgradba romana, slog, pripovedovalec predlogi za esej obsežne vaje za samostojno delo in delo v razredu kviz

Andreï Makine

Rokusova zbirka Kresnice − svetla pot do globin književnih del

KRESNICE

NAJPOPULARNEJŠI LITERARNI VODNIKI Jure Šink

PRIŠLEKI

PRIŠLEKI Lojze Kovačič

FRANCOSKI TESTAMENT Andreï Makine

življenje in delo Andreïa Makina natančni vsebina in analiza analiza glavnih književnih oseb analiza najpomembnejših tem in motivov, kot so: tematika identitete socialna in družbenokritična tematika ljubezenska tematika oz. tematika spolnosti tematika vojne motiv posameznika, družine in družbe zgradba romana, slog, pripovedovalec predlogi za esej obsežne vaje za samostojno delo in delo v razredu kviz

NAJPOPULARNEJŠI LITERARNI VODNIKI

Jure Šink

Vodič po večkrat nagrajenem romanu Francoski testamen je pot do vsega, kar morate vedeti o romanu rusko-francoskega pisatelja, v katerem išče svojo identiteto.

KRESNICE

KRESNICE FRANCOSKI TESTAMENT

Prišleki Lojze Kovačič

Rokusova zbirka Kresnice − svetla pot do globin književnih del

www.knjigarna.com

za maturo in domače branje

za maturo in domače branje 5,90 i

5,90 e

Francoski testament

Prišleki

Pimlico

Hamlet

Gospa Bovary

9789612099855 5,90 €

9789612099862 5,90 €

9789612096557 5,00 €

9789612095703 4,90 €

9789612096250 4,90 €

Tujec

Vojna in mir

Romeo in Julija

Krasni novi svet

The Great Gatsby

9789612096502 4,90 €

9789612095772 4,90 €

9780612095383 4,90 €

9789612094058 4,90 €

9786612094423 4,10 €

Jure Šink

G. J. Gillis in Selena Ward

John Henriksen

Brian Phillips

Jure Šink

Auguste Flaubert

življenje in delo Ferija Lainščka natančni vsebina in analiza analiza glavnih književnih oseb analiza najpomembnejših tem in motivov, kot so: ljubezenska tematika tematika hrepenenja družbenokritična tematika posameznik, družina, družba motiv psihičnega propada in smrti motivi materinstva, sanj, tepke in vode zgradba romana, slog, pripovedovalec predlogi za esej obsežne vaje za samostojno delo in delo v razredu kviz

KRESNICE

NAJPOPULARNEJŠI LITERARNI VODNIKI Jure Šink

Ločil bom peno od valov Feri Lainšček

REVIZOR IN STEBRI DRUŽBE življenje in delo Gogolja in Ibsena oznaka literarne smeri in zvrsti uvod v družbenozgodovinski kontekst besedila povzetka in natančni vsebini razčlembe dramskih oseb razčlembe tém in poglavitnih motivov, kot so: téma moralne pokvarjenosti birokracije téma konflikta med individualnim in družbenim motiv zamenjane identitete motiv emancipirane ženske motiv tehničnega napredka razčlembi dramske zgradbe vprašanja, ki so temeljita priprava za esej na maturi

Rokusova zbirka Kresnice − svetla pot do globin književnih del

KRESNICE NAJPOPULARNEJŠI LITERARNI VODNIKI

Alen Širca

Revizor

Nikolaj Vasiljevič Gogolj

Stebri družbe Henrik Ibsen

STEBRI DRUŽBE Henrik Ibsen

Rokusova zbirka Kresnice − svetla pot do globin književnih del

Vodič po romanu enega izmed najpomembnejših in najuspešnejših sodobnih slovenskih pisateljev, v katerem začutimo pomursko milino in večno hrepenenje po sreči

KRESNICE

REVIZOR Nikolaj Vasiljevič Gogolj

Gospa Bovary

LOČIL BOM PENO OD VALOV

LOČIL BOM PENO OD VALOV Feri Lainšček

življenje in delo Augusta Flauberta natančni vsebina in analiza analiza glavnih književnih oseb analiza najpomembnejših tem in motivov, kot so: ljubezenska tematika, spolnost in poželenje družbenokritična tematika posameznik, družina, družba motiv psihičnega propada, bolezni in smrti motivi oken, slepega berača, suhih rož in stružnice zgradba romana, slog, pripovedovalec predlogi za esej obsežne vaje za samostojno delo in delo v razredu kviz

GOSPA BOVARY Auguste Flaubert

Vodič po prelomnem romanu Gospa Bovary je pot do vsega, kar morate vedeti o položaju ženske v družbi 19. stoletja in tedanjem stanju duha.

KRESNICE

NAJPOPULARNEJŠI LITERARNI VODNIKI

Brian Phillips

KRESNICE

Brian Phillips in Selena Ward

KRESNICE

KRESNICE GOSPA BOVARY

Margaret Miller in Brian Phillips

Rokusova zbirka Kresnice − svetla pot do globin književnih del

www.knjigarna.com

ISBN 978-961271067-5

za maturo in domače branje 9

5,90 e

Antigona, Kralj Ojdip

Neznosna lahkost bivanja

John Maier, Adam Stewart

Brian Phillips, Jeremy Zorn in Julie Blattberg

9789612094676 4,90 €

kresnice

NAJPOPULARNEJŠI LITERARNI VODNIKI

Ivan Cankar

Vinko Möderndorfer

Vodič po romanu enega izmed najpomembnejših in najuspešnejših sodobnih slovenskih pisateljev

življenje in delo Ferija Lainščka natančni vsebina in analiza analiza glavnih književnih oseb analiza najpomembnejših tem in motivov, kot so: ljubezenska tematika tematika hrepenenja družbenokritična tematika posameznik, družina, družba motiv psihičnega propada in smrti motivi materinstva, sanj, tepke in vode zgradba romana, slog, pripovedovalec predlogi za esej obsežne vaje za samostojno delo in delo v razredu kviz

5,90 i

5,90 i 6/23/10 10:32 AM

Gospa Bovary Jure Šink

9789612710675 5,90 €

kresnice gogolj ibsen naslovnica.indd 1

18.7.11 11:45

Ločil bom peno od valov

Revizor, Stebri družbe

9789612710682 5,90 €

9789612711436 5,90 €

Jure Šink

Alen Širca

kresnice NAJPOPULARNEJŠI LITERARNI VODNIKI

Alen Širca

Konje krast Per Petterson

STEBRI DRUŽBE Henrik Ibsen

Limonada slovenica

KONJE KRAST

REVIZOR Nikolaj Vasiljevič Gogolj

Za narodov blagor

kresnice

LIMONADA SLOVENICA Vinko Möderndorfer

Rokusova zbirka Kresnice − svetla pot do globin književnih del

KRESNICE Alen Širca

ZA NARODOV BLAGOR Ivan Cankar

Cankarjevo in Möderndorferjevo življenje in delo oznaka literarne smeri in zvrsti povzetka in natančni vsebini razčlembe dramskih oseb razčlembe tém in poglavitnih motivov, kot so: téma nasprotja med lažjo in resnico motiv konflikta med politiko in intelektualcem motiv političnega spletkarjenja motiv političnega oportunizma motiv ljubezni in zapeljevanja motiv slepote razčlembi dramske zgradbe vprašanja, ki so temeljita priprava za esej na maturi

KRESNICE

ZA NARODOV BLAGOR IN LIMONADA SLOVENICA

9789612096526 5,00 €

za maturo in domače branje

789612 710675

gospaB naslovnica.indd 1

Rokusova zbirka Kresnice − svetla pot do globin književnih del

www.knjigarna.com

za maturo in domače branje

za maturo in domače branje 5,90 i

5,90 i

ankar moderndorfer naslovnica.indd 1

18.7.11 11:42

Za narodov blagor, Limonada slovenica Alen Širca

9789612711429 5,90 €

DN130117 katalog ucb kompleti.indd 39

Konje krast

Pomladni dan

9789612712471 5,90 €

9789612712488 5,90 €

Alen Širca

katal o g 39

4/2/13 2:30 PM

znanje nas dela velike

Založba Rokus Klett, d.o.o. Stegne 9 b, 1000 Ljubljana Telefon: 01 513 46 00 Telefaks: 01 513 46 99 Brezplačni telefon: 080 19 90 www.rokus-klett.si www.devetletka.net www.srednja.net www.knjigarna.com

I Z O B R A Ž E VA L N i S V E T O VA L k i Z a l o ž b e R o k u s K l e t t

Svetovalka za območje zahodne Slovenije

Naročila in informacije

Marinka Velikanje GSM: 031/725 534 E-pošta: marinka.velikanje@rokus-klett.si

Telefon: 01 513 46 46, 01 513 46 47 Brezplačni telefon za naročila: 080 19 22 Telefaks: 01 513 46 79 E-pošta: narocila@rokus-klett.si

Svetovalka za območje vzhodne Slovenije

Prodaja

Slavica Bela GSM: 031/622 751 E-pošta: slavica.bela@rokus-klett.si

vodja prodaje Matic Karlovšek, tel.: 01 513 46 71 matic.karlovsek@rokus-klett.si

Zastopnica za knjigarne

Skladišče

Jana Vajdl GSM: 031/395 039 E-pošta: jana.vajdl@rokus-klett.si

vodja skladišča Tomaž Vagaja, tel.: 01 513 46 91 tomaz.vagaja@rokus-klett.si

Uredništvo Telefon: 01 513 46 94 Telefaks: 01 513 46 99

Seminarji Telefon: 01 513 46 53 Telefaks: 01 513 46 79

Založba Rokus Klett

Z nakupom delovnih zvezkov Založbe Rokus Klett

je članica Evropskega združenja

prispevate sredstva za razvoj učnih gradiv za otroke

šolskih založnikov (EEPG).

s posebnimi potrebami. S prilagojenimi učnimi gradivi bodo lažje premagovali težave pri učenju in razvijali

DN130117

svoje sposobnosti.

DN130117 katalog ucb kompleti.indd 40

4/2/13 2:31 PM

Turn static files into dynamic content formats.

Create a flipbook