Skozi desetletja

// Razvoj kuhinjskih sistemov

Kuhinja, najosnovnejši in najnujnejši element vsakega doma, ima bogato zgodovino razvoja. Ta je temeljila na neprestani nadgradnji, eksperimentiranju in prilagajanju historičnemu momentu in načinu bivanja. Vsako obdobje je standard za oblikovanje idealne kuhinje zato definiralo nekoliko drugače.

Fotografije frankfurtske kuhinje //detajl omarice s tipično organizacijo (1920) Rutarjeve kuhinje so duhu časa dosledno sledile. // primer kuhinje iz Rutarjevega kataloga (1968)

V 20. letih 20. stoletja je avstrijska arhitektka in oblikovalka Grete Schütte-Lihotzky oblikovala revolucionaren kuhinjski sistem, poznan pod imenom frankfurtska kuhinja, ki je zaslovela s svojo preprosto, a skrajno optimizirano in racionalizirano zasnovo. Kuhinje, zasnovane kot prave male tovarne, so sledile takrat najsodobnejšim smernicam na področju kuhinjske higiene in učinkovitosti. Ponašale so se s kopico inovativnih domislic, ki so olajšale vsakdanja gospodinjska opravila: nastavljivo stropno luč, vrtljiv stol, plinski štedilnik, odstranljiv prekat za smeti ... Kuhinja je bila sestavljena iz več različnih materialov, ki so bili uporabljeni glede na svoje mehanske lastosti, npr. z namenom preprečevanja črvov je bil za vgrajene kontejnerje za moko uporabljen hrastov les, brezov pa zaradi svoje izjemne trdnosti za rezalne površine. Glavni cilj frankfurtske kuhinje je bil gospodinjam karseda olajšati fizično delo, kar naj bi posledično pripomoglo k večji neodvisnosti in enakopravnosti žensk, saj bi v optimizirani, sodobni kuhinji porabile manj časa. Arhitektka je oblikovala nekaj tisoč različic in možnih kombinacij zasnove kuhinje.

Revolucionarnim idejam oblikovanja kuhinj je sledila tudi slovenska arhitektka in oblikovalka Branka Tancing Novak, ki je leta 1954 načrtovala prvo slovensko serijsko proizvedeno kuhinjo. Tudi njena kuhija je tako kot frankfurtska spadala pod ti. »tovarniško« ali »laboratorijsko« kuhinjo, zato jo je prav tako odlikovala skrbna racionalizacija in maksimalna poenostavitev gospodinjskih opravil. Sodobna kuhinja Branke Tancing Novak je bila sestavljena iz 18 delov, ki so se lahko poljubno kombinirali med seboj, vsi elementi razen predalov pa so imeli drsna vratca. Elementi so se z namenom, da gospodinje ne bi opravile niti enega odvečnega koraka, najpogosteje sestavljali v dva vzporedna pasova.

Danes kuhinje oblikujemo podobno, a vseeno precej drugače, saj nas sodobnost postavlja pred drugačne izzive in zahteve. Funkcionalnost še vedno ostaja izjemno pomemben kriterij oblikovanja kuhinj, pri čemer se za dosego te uporabljajo novi, napredni materiali, kot so nerjaveče jeklo ali inoks, kerrock, umetne mase in teraco. Največkrat najdemo kombinacije več različnih materialov, mesto njihove uporabe pa še danes pogojujejo mehanske lastnosti; za kuhinjske pulte se uporabljajo na udarce, temperaturo in madeže najodpornejši materiali, za fronte pa tudi občutljivejši, npr. les. Takšna sistematizacija uporabe materialov nam je dobro poznana že iz zgodovine, le da je danes v primerjavi z nekoč veliko pomembnejši izgled materialov. Značilnost sodobnih kuhinj je tudi popolna integracija aparatov, dovolj omaric za spravilo pripomočkov in veliko prostih delovnih površin, pri čemer je eno seveda pogojeno z drugim.

Če želimo razumeti ključno razliko med sodobnimi in preteklimi kuhinjami, moramo najprej razumeti spremembe načina bivanja in snovanja stanovanj. Sodobne kuhinje v nasprotju s tistimi iz preteklosti namreč niso več potisnjene v servisne prostore, pač pa postavljene v samo središče doma. To ne pogojuje zgolj oblikovne zasnove kuhinje, ampak tudi njeno umestitev v bivalni prostor. Zasnovane morajo biti tako, da se po dimenzijah, materialih, detajlih in opremi smiselno nanašajo na celostno zasnovo prostora ter sledijo gospodinjskim navadam uporabnika, skratka njegovemu načinu življenja in bivanja. Danes kuhinje torej niso več male tovarne oziroma laboratoriji – so del našega vsakdana, gradniki prostora.

Multifunkcionalna sodobna kuhinja Interliving //aktualna Rutarjeva ponudba (2021) Otok kot osrednji element kuhinje //Martin Haupt (2021)

Samo v Rutarju!

// Kuhinjski sistemi Interliving

// Vdih. Izdih.

Spalnice nikakor niso samo za spanje. So prostor za sanje. Tam kujemo našo prihodnost, zvečer za sabo pospravljamo dneve in zjutraj odpiramo nova poglavja. So tudi prostor intime in niso za vsakogar. Pazljivo jih urejamo, blazine vsako jutro skrbno postavimo na isto mesto postelje, kipci s poličke gledajo v točno določeno smer, samo knjige na nočni omarici so v redni izmeni z elektronskimi napravami in napajalniki vseh vrst. Kaj definira spalnice te jeseni, na kaj boste odlagali spomine, kako se boste zavijali v sen in kaj bo osvetljevalo vaše jesensko branje? Odgovore poiščite v našem izboru.

Spot svetilka

Cena: 7,99 € Spot svetilka

Cena: 14,99 € Stenska svetilka

Cena: 17,99 € Stenska LED svetilka

Cena: 119,99 €

Postelja

Cena: 998 €

Garderobna omara

Cena: 1.539 € Postelja Unitec

Cena: 1.111 €

BIO omara

Cena: 1.898 € Boxspring postelja

Cena: 2.798 €

Garderobna omara

Cena: 379 €

Nočna omarica Mizica Mizica Nočna omarica

Spal bom, ko bom mrtev

Tokio 2020, Evropske igre v Minsku 2019, Rio 2016, Soči 2014 – to je le nekaj prestižnih tekmovanj, na katerih je za naše olimpijce skrbel izkušeni fizioterapevt Nace Gartner. Vodja fizioterapije v centru Althea in v prvi vrsti predan oče pravi, da spanca nikoli ni preveč. V pogovoru smo se poglobili v intimni svet spalnih navad. Bolj in manj športnih, predvsem pa njegovih.

Posteljnina David Tavčar Cena: 369 €

Blazina JOOP Cena: 54,95 € Ste fizioterapevt, ki na najvišji ravni aktivno in redno sodeluje v slovenskem vrhunskem športu. Kakšen pomen, menite, ima kakovosten spanec pri nastopih vrhunskih športnikov?

Regeneracija v športu je ravno tako pomembna kot trening sam. Reden, zadosten in kakovosten vsakdanji spanec pomeni, da bo športnik sposoben slediti načrtu treningov in bo na dan tekmovanja dobro pripravljen in spočit, kar je nujno za dober rezultat. V zadnjih mesecih smo bili žal priča nesrečnim poškodbam našega šampiona Primoža Rogliča, ki so mu poleg povzročanja bolečin med aktivnostjo tudi onemogočile dobro regeneracijo po težkih etapah. Masaže niso bile mogoče, spanec pa sigurno ni bil tak, kot bi moral biti, in potem je skoraj nemogoče konkurirati zdravim in bolj spočitim nasprotnikom.

Kaj je spalna navada?

Vsak človek ima svoje spalne navade, od tega, kdaj gre spat, do kdaj spi in koliko spanca potrebuje, da lahko optimalno zvozi svoj vsakdanjik. Nekateri potrebujejo tudi popoldanski spanec, drugi ne. Nekaterim zadostuje pet ur, drugem ne niti devet. Pod spalne navade sodijo tudi številni rituali, ki nam pomagajo, da mirno zaspimo, in tisti, v katere se radi zbudimo.

Kako spijo profesionalni športniki/olimpijci? Kako se njihove spalne navade razlikujejo od rekreativnih športnikov?

Predvsem se profesionalni športniki bolj zavedajo pomena dobrega in zadostnega spanca, saj so njihovi vsakodnevni napori veliko večji od večine običajnih služb. V primerjavi z rekreativnimi športniki so njihovi urniki čim bolj prilagojeni le njihovi »službi«, ostale zadeve prevzamejo njihovi pomočniki v ekipah in njihovi družinski partnerji.

//V spanju se telo nevede da v položaj, ki mu najbolj ustreza. Najboljše pa se pomembnost naravnega položaja spanja pri vsakem posamezniku pokaže takrat, ko zaradi določenih poškodb ali bolečin le ta ni mogoč. //

V nekaterih športih je za organizacijo življenja olimpijcev bolje poskrbljeno. Imajo ogromno ljudi, ki ga urejajo, nekateri pa se morajo znajti sami, kakor vejo in znajo. Zanimivo je, da košarkarske ekipe dostikrat težko spijo v normalnih posteljah, saj so lahko prekratke in zato spijo zanič. To mora potem vodstvo ekipe urediti, poiskati drug hotel, drugačne postelje, posteljne podaljške … Neka-

teri športniki radi uveljavljajo svoj šampionski status ali pa brez nekih izvenserijskih nastanitvenih razmer dejansko ne funkcionirajo tako, kot bi si želeli. Če si svojih muh ne morejo privoščiti ali pa to v danem trenutku ni izvedljivo, nastane problem, problem pa vodi v slab rezultat. Skozi svojo kariero sicer športniki spoznajo, kaj bolj potrebujejo in česa ne in predvsem kako to izvajati v praksi.

Kakšni so vaši nasveti oz. priporočila glede spanja športnikom?

Vsekakor spanca nikoli ni preveč. Je pa potem pomembno, kdaj se zbudijo. Športi imajo različne urnike, nekateri imajo tekmovanja v zelo zgodnjih urah, nekateri pa pozno zvečer. Običajno ima vsak športnik nek svoj ritual, kaj vse mora storiti, preden je pripravljen na maksimalne obremenitve. Vedeti mora, kaj vse mora do takrat postoriti in koliko časa mu to vzame. Športniki se vedno morajo učiti od starejših, boljših in izkušenejših tekmovalcev, vendar je še vedno najpomembnejše, da poslušajo svoje telo, poskušajo sami pri sebi različne protokole in na podlagi tega ugotovijo, kaj pri njih funkcionira najbolje. Samo kopirati stvari, ki jih počne njihov idol, ne prinese želenega rezultata.

Se tega držite tudi sami? Ali poskrbite zase/za svoj kakovosten spanec?

Sam potrebujem kar precej nočnega spanca, približno osem ur. Vendar zame to ni tako pomembno, preživim dan, tudi če sem v spalnem primanjkljaju.

Kateri spalni položaji veljajo za zdrave, kateri pa ne? Je to sploh mogoče posplošiti?

Ne, tega se ne da posplošiti. V spanju se telo nevede da v položaj, ki mu najbolj ustreza. Najboljše pa se pomembnost naravnega položaja spanja pri vsakem posamezniku pokaže takrat, ko zaradi določenih poškodb ali bolečin ta ni mogoč. Takrat se ljudje zbujajo, se dajejo v položaje, ki so za prenašanje bolečin ugodnejši, zjutraj so zato nenaspani in utrujeni. Spomnite se, kdaj ste nazadnje zaspali pred televizijo na kavču, polsede in s krivim vratom. Verjetno ste to naslednji dan obžalovali.

V kakšnem položaju najpogosteje zaspite? Ali se držite »pravilnega spalnega položaja«? Ali se ponoči premikate ali zaspite v enem položaju?

Spadam v skupino ljudi, ki običajno spijo na boku. Tega ne počnem, ker bi bilo to pravilno, ampak ker meni to najbolj ustreza. Koliko se zvečer in ponoči premikam, pa je predvsem odvisno od napornosti dneva in večera pred tem.

Kaj je prva stvar, ki jo naredite, ko se zbudite? Kakšno je vaše spalno okolje? Potrebujete mir, da zaspite, ali poslušate glasbo?

Nisem jutranji človek, težko kar skočim iz postelje, najraje še malo poležavam in razmislim o stvareh, ki me ta dan čakajo. Nisem preveč občutljiv glede trdote vzmetnice, tako kot večina ljudi pa zjutraj občutim posledice spanja na kakšnih pomožnih in obrabljenih premehkih ležiščih. Ustreza mi hladnejši in zračen prostor, vendar pozimi ne spim pri odprtem oknu. Zvečer zaspim v tišini, rad v miru naredim miselni načrt za naslednji dan, preden zaspim.

Kakšni sta vaša jutranja in večerna rutina? Kdaj in kako se začne in konča dan fizioterapevta, ki je med drugim tudi oče dveh malih otrok?

Trenutno so vse moje rutine podrejene potrebam mojih otrok, tako kot vseh ostalih staršev tega sveta.

Kako na vaše spanje vpliva, če si posteljo s kom delite?

Rad imam svoj prostor v postelji, težko spim, če je nekdo preblizu mene ali se me dotika. Z majhnimi otroci je to kdaj težje doseči, običajno potem postavim v posteljo kakšno pregrado.

Glede na to, da ste veliko potovali – ali lahko izpostavite, kje in kdaj ste spali najbolj zanič?

Najslabše sem verjetno spal, ko so bili otroci doma zelo majhni. To je nekaj običajnega in naravnega. Ker nisem zelo občutljiv na postelje in vzglavnike, pa pri potovanjih običajno nisem imel težav. Edina težava je bila nezadostna količina spanca. Po kakšnem tednu od doma me po navadi začne vleči domov, vendar vzrok ni domača postelja.

//Nisem jutranji človek, težko kar skočim iz postelje, najraje še malo poležavam in razmislim o stvareh, ki me ta dan čakajo.//

Kaj bi izbrali: spati ves mesec na neudobni/slabi postelji ali spati ves mesec po samo štiri ure na dan? Kaj bi raje izbrali: spati ves mesec na slabi postelji ali da ves mesec ne pijete jutranje kave?

Glede na to, da potrebujem več spanca, bi verjetno raje izbral slabšo posteljo. Če pa bi v tej spal manj kot štiri ure, pa seveda drugo opcijo. Kave ne pijem.

Ali lahko rečemo, da je spanje neke vrste šport?

Verjetno tudi v tem obstaja svetovno prvenstvo. To seveda ni noben šport, je pa zelo pomemben del športa.

Cena: 199 €

višina 19 cm, 90x200 cm, 194033 - žepkasto jedro - 5 - conska razporeditev jedra - prevleka iz dvojne tkanine - snemljiva in do 60 °C pralna - primerna za alergike - na voljo v 2 trdotah - na voljo v različnih velikostih

Cena: 349 €

višina ca. 24 cm, 90x200 cm, 195734 - 7-conska razporeditev ležišča - hladna pena - klimatski trak - snemljiva in do 60 °C pralna - primerna za alergike - na voljo v različnih velikostih

Cena: 499 €

90x200 cm, višina: 22 cm, 194597/1 - komfortno vzmetno jedro - večconsko vzmetno jedro - 6 cm komfortna prevleka iz Dura hladne pene - 20 cm višina jedra - na voljo v različni trdoti 2 in 3 - snemljiva in pralna prevleka na 60°C - primerna za alergike - na voljo v različnih velikostih

Cena: 699 €

90x200 cm, višina: 22 cm, 194600 - luksuzna vzmetnica z dura komfortno prevleko - večslojna mehka pena - 4 cm komfortna prevleka iz Dura mehke pene - 4 cm prevleka iz mehkega lateksa - 22 cm višina jedra - na voljo v trdotah 2 in 3 - snemljiva in pralna prevleka na 60°C - na voljo v različnih velikostih

Cena: 899 €

dvojno vzmetno jedro, 1000 vzmeti v žepkih+bonell, višina pribl. 30 cm, 90x200 cm, 186960 - 7-conska razporeditev ležišča - obloga iz EMC hladne pene - prevleka iz dvojne tkanine s Tencel vlakni - snemljiva in do 60°C pralna - primerna za alergike - na voljo v 2 trdotah - na voljo v različnih velikostih

Cena: 1.498 €

z vzmetnim jedrom v žepkih, višina pribl. 22 cm, 90x200 cm, 193261 - 7-conska razporeditev ležišča - latex jedro - Tencel prevleka iz dvojne tkanine - snemljiva in do 30°C pralna - primerna za alergike - na voljo v 2 trdotah - na voljo v različnih velikostih