Arheologija
Spodnjega Podravja
Mojca Vomer Gojkovič
Arheologija
Spodnjega Podravja Restavrirani rimski kamniti predmeti
P
rostor med Slovenskimi goricami in Halozami, skozi katerega je vodila tudi starodavna jantarna pot, je omogočal poselitev že v prazgodovini in se nadaljuje še danes. Različna ljudstva so vtisnila svoj pečat v arheološko zgodovino te pokrajine.
Starodavne ostaline so privlačevale ljubitelje in pozneje strokovnjake, ki so raziskovali našo davno preteklost. Zbiranje le-teh so pospešili predvsem spomeniki rimskega časa, ko je bil na tem območju veliki ager kolonije colonia Ulpia Traiana Poetovio. Petoviona je bila v rimskem času upravni center, v katerem so imeli sedež carina, arhiv in urad za davek. Ti centri so pogojevali razvoj obrti v mestu, ki se je razraščalo tudi s pomočjo trgovine. V Petovioni so izpričane različne obrtniške delavnice, nekatere so imele tradicijo še izpred rimskega obdobja. Tudi najdišče marmorja na Pohorju, ki so ga obdelovali v Petovioni, je pripomoglo k velikemu bogastvu tega rimskega provincialnega mesta. V petovionskih klesarskih delavnicah so izdelovali tipične izdelke, ki so jih nato prevažali po Dravi navzdol. Pokrajinski muzej Ptuj ima dolgo tradicijo svojega obstoja. Njegovi zametki segajo v začetek 19. stoletja, v mestni stolp vzidani rimski kamniti spomeniki pomenijo prvi muzej na prostem. Zaradi velikega števila arheoloških najdb je bilo ustanovljeno leta 1893 Muzejsko društvo z muzejem. Pokrajinski muzej Ptuj hrani v svojih zbirkah veliko število najrazličnejših
Lapidarij Pokrajinskega muzeja Ptuj
predmetov iz arheoloških obdobij. Posebno mesto imajo prav kamniti spomeniki, najdeni na Ptuju in v njegovi okolici. V lapidariju Pokrajinskega muzeja Ptuj so različni kosi kamnitega gradiva, izklesani pretežno iz marmorja, ki so ga pridobivali na Pohorju in v Gummernu v Avstriji, in peščenca. Večji del zbirke predstavljajo sarkofagi in nagrobniki, postavljeni vojakom rimskih legij in meščanom. Posebno mesto pa imajo spomeniki, posvečeni različnim bogovom in božanstvom, med katerimi je gotovo najpomembnejši Mitra, katerega pet svetišč je bilo do sedaj najdeno. Drobna kamnita plastika je večinoma shranjena v depojih, zato smo se odločili, da predstavimo javnosti del z restavratorskimi posegi obnovljenih manjših kosov.
Bojan Djurić
O razstavljenih predmetih Iz bogate zbirke Pokrajinskega muzeja Ptuj izbrani in razstavljeni predmeti niso bili izbrani po naključju. Njih izbor je sledil predvsem logiki varovanja in obnove težko poškodovanih predmetov, ki pa je hkrati kar najbolj očitno razkril sicer znano dejstvo, da so se nam predkrščanski kultni predmeti, predvsem predkrščanske kultne podobe, ohranili večinoma razbiti in zelo poškodovani, tudi v ognju.
E J A J I C A K I K L S J B E Z PU U V M TUJS P A N
Gre pri tem morda za posledice neke katastrofe, ki je svetišča z njihovo opremo doletela skupaj z mestom, v katerem so se nahajala? Ali pa gre za posledice kašnih drugih dogodkov? Obseg teh uničenj na koncu antičnega sveta in njihova selektivnost govori za drugačne vzroke. Iztrebljanje preživetih in konkurenčnih poganskih kultov, uničevanje njihovih svetišč in opreme v njih, predvsem pa simbolnih predmetov, kultnih podob, je bila v 4. stoletju praksa krščanskih skupnosti in njihovih voditeljev, škofov. To je čas »konca premirja«, zato lahko utemeljeno domnevamo, da so poškodbe razstavljenih predmetov iz Petovione nastale prav v tem času in prav iz tega razloga – izkoreninjenja in izničenja lažnih naukov. Večinoma so razstavljeni predmeti votivni reliefi različnih predkrščanskih kultov, ki so jih prakticirali v Petovioni – kulta Donavskih konjenikov na Panorami, kulta Nutric-Dojilj na Panorami in na Sp. Hajdini, kulta Mitre na Sp. Hajdini, kulta Bakha-Dioniza-Liber Patra, Herkula (?) ali glavnega božanstva – Jupitra. Dva odlomka reliefov Donavskih konjenikov s Panorame (R 8296; R 8318) sta ostanek značilnih
votivnih plošč manjših dimenzij z glavnim prizorom v treh etažah. Boginja, katere glavni atribut je riba, stoji med obema konjenikoma in skupaj z njima verjetno vzpostavlja stik med nebom, zemljo in podzemljem. Kult je bil razprostranjen med tračanskima ljudstvoma Getov in Dačanov in se je v rimski državi razširil po priključitvi teh območij leta 106. Najbolj popularen je bil v 3. stoletju. Odlomka podobnih votivnih reliefov Dojnic (Nutrices) (R 118, RL 435) pripadata drugemu, za Petoviono morda najbolj značilnemu kultu, katerega korenine segajo v predrimski čas. Ob številnih dokaj dobro ohranjenih reliefih kažeta ta dva le detajle – Dojilje z otrokom v naročju in mater (?) pri darovanju na oltarju.
J A D O R P A I N N I E V O G R , T U I D K A R G r M u E e SK 1,00
Trije drugi odlomki reliefov pripadajo vsak drugemu kultu. Bradata moška glava (R 93), ki se je od reliefa edina ohranila, pripada najverjetneje Herkulu, čeprav bi jo morda lahko pripisali tudi Jupitru, vrhovnemu božanstvu rimskega panteona. Njegova podoba je nedvomno ohranjena na oblikovno skromnem reliefu (RL 570) s prikazom moške figure, ki drži v desnici strelo, glavni Jupitrov atribut. Tretji je odlomek reliefa, na katerem sta se ohranila spodnja dela dveh moških figur in močno poškodovana podoba psa ali panterja. Ta žival lahko določa eno figuro kot Silvana (pes) ali kot Bakha (panter), medtem ko ostaja druga nedefinirana. Med fragmente kultnih podob sodi tudi glavica mladeniča s frigijsko čepico (R 9), ki je bila odkrita v II. mitreju. Glavico, ki je del verjetno večjega reliefa, lahko pripišemo spremljevalcu boga Mitre, Kautu (Cautes), ki z dvignjeno plamenico/baklo gleda proti Mitri, ki ubija bika (Tauroktonia), ali njegovemu drugemu spremljevalcu Kautopatu (Cautopates) s spuščeno plamenico. Vsekakor gre za del glavne kultne podobe mitreja, razbite na številne drobne kose. Med fragmenti reliefov je ohranjen tudi relief s podobo močvirske ptice (R 26) na dolgih nogah (čaplja, žerjav?), ki stoji na listu morda vodne rastline s pretirano velikim mesnatim cvetom. Najverjetneje gre za odlomek okrasne plošče z bogatim prizorom, ki je krasila notranjost nekega luksuznega prostora, ki pa je žal ni mogoče rekonstruirati.
Arheologija
Spodnjega Podravja
Restavrirani rimski kamniti predmeti Besedilo: Mojca Vomer Gojkovič, Bojan Djurić, Irena Porekar Kacafura Fotografije: fototeka Pokrajinskega muzeja Ptuj in Pokrajinskega muzeja Maribor Oblikovanje: s.kolibri Tisk: Ptujska Tiskarna Izdal: Pokrajinski muzej Ptuj, 2007 Zanj: Aleš Arih, direktor
CIP - Kataložni zapis o publikaciji Narodna in univerzitetna knjižnica, Ljubljana 904(497.4-18)”652” VOMER-Gojkovič, Mojca Arheologija Spodnjega Podravja : restavrirani rimski kamniti predmeti / [besedilo Mojca Vomer Gojkovič, Bojan Djurič, Irena Porekar Kacafura ; fotografije fototeka Pokrajinskega muzeja Ptuj in Pojrajinskega muzeja Maribor]. - Ptuj : Pokrajinski muzej, 2007 ISBN 978-961-6438-09-4 1. Gl. stv. nasl. 2. Djurić, Bojan 3. Porekar Kacafura, Irena 236361216
Pokrajinski muzej Ptuj, Muzejski trg 1, SI-2250 Ptuj, tel: +386 (0)2 787 92 30 +386 (0)2 787 92 41 fax: +386 (0)2 787 92 45
www.pok-muzej-ptuj.si muzej-ptuj.uprava@siol.net
Razstavo in tisk publikacije je omogočilo Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije