Pmpo gospodje ptujski za splet slo by s.kolibri

Boris Hajdinjak Polona Vidmar

CIP - Kataložni zapis o publikaciji Narodna in univerzitetna knjižnica, Ljubljana 929.52Ptujski(083.824) 726:2-523.6(497.4-18)”11/14”(083.824) VIDMAR, Polona, 1971Gospodje ptujski srednjeveški vitezi, graditelji in meceni : publikacija k razstavi / [avtorja besedil Polona Vidmar, Boris Hajdinjak ; fotografije Boris Farič]. - Ptuj : Pokrajinski muzej, 2009 ISBN 978-961-6438-18-6 1. Gl. stv. nasl. 2. Hajdinjak, Boris 245066240

GOSPODJE PTUJSKI – SREDNJEVEŠKI VITEZI, GRADITELJI IN MECENI Ptuj 2008

GOSPODJE PTUJSKI SREDNJEVEŠKI VITEZI, GRADITELJI IN MECENI Publikacija k razstavi Uredila: Polona Vidmar Avtorja razstave in besedil: Polona Vidmar, Boris Hajdinjak Jezikovni pregled: Ksenija Vidic Oblikovanje razstave: Sonja Ifko Fotografije: Boris Farič Grafično oblikovanje razstave in oblikovanje publikacije: s.kolibri Tisk: Repro studio Lesjak Naklada: 1000 © 2008 Pokrajinski muzej Ptuj Zanj: Aleš Arih, direktor

Razstavo in publikacijo so omogočili: Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije, Mestna občina Ptuj in Perutnina Ptuj d.d. kot generalni pokrovitelj.

Seznam uporabljenih kratic OeStA = Österreichisches Staatsarchiv / Avstrijski državni arhiv na Dunaju PMP = Pokrajinski muzej Ptuj StLA = Steiermärkisches Landesarchiv in Graz/ Štajerski deželni arhiv v Gradcu ur. = uredil/-a/-i zbr. = zbral/-a/-i ZAP = Zgodovinski arhiv Ptuj ZVKDS = Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije

Vsebina 4 UVOD Boris Hajdinjak 5 RODBINA

Polona Vidmar 38 GRADITELJI IN MECENI

5 DESET GENERACIJ GOSPODOV PTUJSKIH

38 PTUJSKI GRAD IN CERKEV SV. JURIJA NA PTUJU

8 POROKE GOSPODOV PTUJSKIH: »… življenje, kot ga je pisala dota …«

40 GRAD ORMOŽ IN CERKEV SV. JAKOBA V ORMOŽU

12 POSESTI GOSPODOV PTUJSKIH: GOSPODARSKI TEMELJI DRUŽBENEGA UGLEDA 14 GRBI GOSPODOV PTUJSKIH: KRZNO, ZMAJ IN SIDRO 16 OSEBNOSTI 16 FRIDERIK Z BAVARSKE POSTANE FRIDERIK I. PTUJSKI 17 BOJEVITI FRIDERIK II. IN PLEMENITA BENEDIKTA 18 FRIDERIK III.: »… naš znameniti oče …« 20 FRIDERIK V.: »politična vetrnica štajerskega interregnuma« 22 HERDEGEN I.: »… in se v mnogih tujih deželah bojeval …« 24 HARTNID IV. IN HARTNID V.: SVETOVLJANSKA BRATRANCA 26 BERNARD IN FRIDERIK IX.: ZADNJA GOSPODA PTUJSKA 28 PTUJ IN ORMOŽ V ČASU GOSPODOV PTUJSKIH 28 PTUJ 33 KOVNICA DENARJA NA PTUJSKEM GRADU 34 JUDJE NA PTUJU 36 ORMOŽ

43 GRAD VURBERK 45 GRAD HUMBERK IN CERKEV CISTERCIJANSKEGA SAMOSTANA V VETRINJU 47 KOMENDA V VELIKI NEDELJI 50 DOMINIKANSKI SAMOSTAN NA PTUJU 55 MINORITSKI SAMOSTAN NA PTUJU 58 USTANOVITEV MARIJINE CERKVE NA PTUJSKI GORI 59 KIPARSKA DELAVNICA NA PTUJSKI GORI 62 MARIJA ZAVETNICA S PLAŠČEM 64 CERKEV SV. MARTINA NA HAJDINI 66 OB KONCU: »… Sredi življenja smo s smrtjo obdani …«

68 IZBOR OBJAVLJENIH VIROV IN LITERATURE

UVOD Med plemiškimi rodbinami visokega in poznega srednjega veka z ozemlja današnje Slovenije zasedajo izredno pomembno vlogo gospodje Ptujski, v slovenski zgodovinski zavesti premalo poznani sodobniki grofov Celjskih in grofov Goriških. Čeprav so bili prvotno samo ministeriali salzburških nadškofov in uradno vedno samo kastelani gradu Ptuj, so se že od svojega začetka uveljavili kot ena najodličnejših rodbin celotne Štajerske in občasno tudi na širšem območju Srednje Evrope. V več kot tristoletni zgodovini rodbine (1106/1132− (1106/1132− −1438) 1438) je vrsta njenih članov odigrala pomembne zgodovinske vloge v političnem, gospodarskem in kulturnem življenju jugovzhodnega obrobja Rimsko-nemškega cesarstva. Vojaški uspehi, posedovanje številnih in obsežnih gospoščin ter načrtne poroke so jim omogočili sodelovanje v visoki politiki, vpliv na gospodarski razvoj, smelo gradbeno dejavnost in naročanje dragocenih knjig. Gospodje Ptujski, tristoletni gospodarji ptujskega gradu, so bili v prvi polovici 15. stoletja, torej tik pred koncem moške linije rodu s Friderikom IX. († 6. januar 1438), po moči, vplivu in pomenu na Štajerskem takoj za grofi Celjskimi. Sedaj, skoraj šeststo let pot smrti zadnjega gospoda Ptujskega, le še malokaj spominja na nekoč tako mogočno rodbino. Ohranili so se le pisni viri ter gradovi, samostanske in cerkvene stavbe, ki so jih gospodje Ptujski ustanovili in s finančnimi sredstvi sodelovali pri njihovi gradnji.

RODBINA Deset generacij gospodov Ptujskih Osnova za preučevanje zgodovine gospodov Ptujskih je natančna genealogija. Natančnost genealogij srednjeveških plemiških rodbin je omejena, saj so viri le delno ohranjeni. Osnovni problem je razločevanje posameznih pripadnikov rodbine z istim imenom, še posebej, če je sočasno živelo več oseb z istim imenom. Med 26 moškimi in 26 ženskami v desetih generacijah rodbine Ptujskih je bilo kar enajst Friderikov, tudi eden nezakonski in eden, ki je postal gospod Podsredski, saj je bilo ime Friderik značilno ime rodbine (nem. Leitname Leitname). ). Med Ptujskimi je bilo tudi pet žensk z imenom Ana, od tega dve hčerki istega očeta, kar je bil pogost pojav pri srednjeveških plemiških rodbinah, kadar je moški imel otroke z dvema ali več ženami. Pogosto nenatančna oznaka sorodstvenih odnosov v srednjeveških listinah lahko predstavlja pravi izziv kombinatorike. Nemška beseda Vetter Vetter,, danes bratranec, v srednjeveških listinah lahko pomeni očetovega brata ali njegovega sina, tudi nečaka, običajno pa enako starega ali mlajšega krvnega sorodnika. Ženske se v virih pojavljajo redkeje kot moški. Tako se Friderika III. Ptujskega v virih omenja vsaj oseminšestdesetkrat, njegovo soprogo Matildo pa le trikrat po moževi smrti in vedno brez navedbe rodbine, iz katere je izvirala.

Viteški pesniki (nem. Minnesänger Minnesänger) – sorodniki gospodov Ptujskih, upodobljeni v Codex Manesse ali Große Heidelberger Liederhandschrift (fotografije: http://digi.ub.uni-heidelberg.de/diglit/cpg848/). A. Ulrik I. Liechtensteinski je bil ded Kunigunde, soproge Hartnida III. Ptujskega.

B. Rudolf II. Stadeški je bil poročen s hčerjo Friderika III. Ptujskega.

C. Svibenski, Leopold I. ali njegov brat Henrik III., ki je bil poročen z Gerbergo, hčerjo Friderika IV. Ptujskega.

D. Žovneški, domnevno Konrad I., je pripadal rodbini svobodnih gospodov Žovneških, pozneje povzdignjenih v grofe Celjske, ki so bili v svaštvu z gospodi Ptujskimi.

E J A J I C A K I K L S J B E Z PU U V M TUJS P A N

J A D O R P A I N N I E V O G R , T U I D K A R G r M u E e SK 8,00

Ob koncu: »… Sredi življenja smo s smrtjo obdani …« Zadnji gospod Ptujski, še ne 40 let star Friderik IX. je umrl 6. januarja 1438, verjetno na gradu Ptuj, saj je bila 19. decembra 1437 na Ptuju napisana njegova zadnja ohranjena listina. Verjetno tri dni po smrti Friderika IX. so v dominikanskem samostanu na Ptuju uničili njegov pečatnik, razbili ščit in šlem z grbom Ptujskih, raztrgali prapor z njihovim grbom, zaklicali »Danes gospodje Ptujski in nikdar več!« ter pokopali zadnjega gospoda Ptujskega. Ogromno premoženje, obsegajoče nič manj kot 29 gradov, se je po dolgotrajnih zapuščinskih razpravah razdelilo med dediče. Levji delež so dobili grofje Schaunberški in gospodje Stubenberški, velik delež pa si je prisvojil tudi deželni knez in bodoči cesar Friderik III. Tako danes na Ptuju in v gradovih, stolpih, dvorih, hišah, samostanih in cerkvah, ki so bili nekoč povezani s Ptujskimi na Štajerskem, Koroškem, Kranjskem, Salzburškem, na Dunaju in v Spodnji Avstriji, le še malokaj spominja na nekoč tako mogočno rodbino … »Sic transit gloria mundi.«

Grbovna plošča z grbom gospodov Stubenberških, z gradu Vurberk, 16. stoletje (PMP).

V listini, izdani 19. decembra 1437 na Ptuju, je Friderik IX. Ptujski prosil salzburškega nadškofa Janeza II., da kot fevdni gospod potrdi volilo kastelanstva in deželskega sodišča na Ptuju grofu Janezu II. Schaunberškemu. Original hrani OeStA (fotografija: ZAP).

Risba nagrobnika Friderika IX. Ptujskega v rokopisu Leopolda Stadla Ehrenspiegel iz leta 1732. Rokopis hrani StLA.

Nagrobnik Friderika IX. Ptujskega z napisom: »Leta gospodovega 1438 na dan Sv. treh kraljev je umrl plemeniti gospod gospod Friderik iz Ptuja, vrhovni maršal na Štajerskem. Naj mu bo Bog milosten.« Nagrobnik so naročili dediči Friderika IX., najbrž grofje Schaunberški okoli leta 1440. Pripisan je »Mojstru iz Seeona«, ki je morda identičen s Hansom Paldaufom, ki je imel tedaj delavnico v Müldorfu na Innu. Plošča je bila nameščena nad grobnico gospodov Ptujskih v ptujskem dominikanskem samostanu.

Izbor objavljenih virov in literature Irmgard ASCHBAUER, Beiträge zur Geschichte des Deutschen Ordens in Kärnten und in der Steiermark (Von den Anfängen bis 1525), doktorska disertacija, Wien 1968.

GRADIVO ZA SLOVENSKO ZGODOVINO V ARHIVIH IN BIBLIOTEKAH VIDMA (UDINE): 1270-1405, Božo Otorepec (zbr. in ur.), Viri za zgodovino Slovencev 14, Ljubljana 1995.

Franjo BAŠ, Historično-topografski razvoj Ptuja, Časopis za z godovino in narodopisje 28, 1933, str. 83-113.

GRADIVO ZA ZGODOVINO SLOVENCEV V SREDNJEM VEKU 1.-6./1, Franc Kos (zbr. in ur. 1.-5.), isti in Milko Kos (ur. 5.), France Baraga (zbr. in ur. 6./1) in Miha Preinfalk (register 6./1), Ljubljana 1902-2007.

Franjo BAŠ, Mali grad v Ptuju, Zgodovinski časopis 4, 1950, str. 127-150. Günter BRUCHER, Architektur von 1300 bis 1430, v: Geschichte der Bildenden Kunst in Österreich, Band 2: Gotik, Österreichische Akademie der Wissenschaften, München – London – New York 2000, str. 230–297. Gustav BUDINSKY, Schloss Wurmberg. Ein Beitrag zur Heimatkunde, Graz 1879. Emilijan CEVC, Parlerjanske maske v Ptuju in okolici, Ptujski zbornik 1893-1953, Ptuj 1953, str. 49–55. Emilijan CEVC, Srednjeveška plastika na Slovenskem. Od začetkov do zadnje četrtine 15. stoletja, Ljubljana 1963. Jože CURK, Poročilo o kulturnozgodovinskem delu in raziskavah v Pokrajinskem muzeju Ptuj za leta 1970–1974, Časopis za z godovino in narodopisje 45, Maribor 1974, str. 227–266. Jože CURK, O srednjeveških zasnovah Ptuja in Maribora, Časopis za z godovino in narodopisje 46, 1975, str. 183-212. Jože CURK, Proštijska cerkev in minoritski samostan v Ptuju, Časopis za z godovino in narodopisje 47, Maribor 1976, str. 31–67. Jože CURK, Gradbeno-zgodovinski oris samostana in cerkve, v: Jože Mlinarič in Marjan Vogrin (ur.), Minoritski samostan na Ptuju 1239–1989, Ptuj – Celje 1989, str. 233–265. Wilhelm DEUER, Ehemalige Zisterzienserabtei Viktring. Pfarrkirchen von Viktring und Stein, Salzburg 1992. John B. FREED, German Source Collection. The Archiodiocese of Salzburg as a Case Study, v: Rosenthal J. T. (ur.), Medieval Women and the Sources of Medieval History, 1990, str. 80−121. John B. FREED, Rudolf of Habsburg, the Dominicans, and the Pettaus, Tel Aviver Jahrbuch für deutsche Geschichte 22, 1993, str. 73−103. John B. FREED, Noble Bondsmen: Ministerial Marriages in the Archidiocese of Salzburg, 1100−1343, Ithaca − London 1995. Eva FRODL-KRAFT, The Stained Glass from Ebreichsdorf and The „Austrian Ducal Workshop“, v: The Cloisters. Studies in Honour of the Fiftieth Anniversary, The Metropolitan Museum of Art, New York 1992, str. 384–407. István GEDAI, Fremde Münzen im Karpatenbecken aus dem 11.−13. Jahrhundert, Acta archaeologica Academiae Scientiarum Hungaricae 21, 1969, str. 105−148.

Boris HAJDINJAK, Gospe Ptujske: ženske v prvih treh generacijah gospodov Ptujskih, v: Aleksander Žižek (ur.), Ženske skozi z godovino. Zbornik referatov 32. zborovanja slovenskih z godovinarjev, Celje 30. september – 2. oktober 2004, Ljubljana 2004, str. 69−81. Boris HAJDINJAK, Češka žena Hartnida IV. Ptujskega, Zgodovinski časopis 63, 2009 (v tisku). Friedrich HAUSMANN, Der Streit Friedrichs von Pettau mit den Erzbischöfen Friedrich II. und Rudolf I. von Salzburg, v: Helfried Valentinitsch (ur.), Recht und Geschichte. Festschrift Herman Baltl, 1989, str. 263−287. Marija HERNJA MASTEN, Pečati in grbi Ormoža in okolice, v: Peter Pavel Klasinc (ur.), Ormož skozi stoletja 4, Ormož 1993, str. 79−103. Marija HERNJA MASTEN (ur.), Statut mesta Ptuj 1376: študijska izdaja, Publikacije Zgodovinskega arhiva Ptuj, Viri 2, Maribor 1998. Marija HERNJA MASTEN, Mestni pečati in grbi mesta Ptuj, Publikacije Zgodovinskega arhiva Ptuj, Gradivo in razprave 3, Ptuj 2004. David HERZOG, Jüdische Grabsteine und Urkunden aus der Steiermark II., Monatsschrift für Geschichte und Wissenschaft des Judentum 80, 1936, str. 58−79 in str. 118−121. Janez HÖFLER, Ob novih odkritjih srednjeveških fresk v mestni župnijski cerkvi sv. Jurija v Ptuju, Časopis za z godovino in narodopisje 59, 1988, str. 31–50. Janez HÖFLER, Srednjeveške freske v Sloveniji, IV. knjiga: Vzhodna Slovenija, Ljubljana 2004. Alfons HUBER, Die steirische Reimchronik und das österreichische Interregnum, Mitteilungen des Instituts für österreichische Geschichtforschung 4, 1883, str. 41−74. IOHANNIS ABBATIS VICTORIENSIS LIBER CERTARUM HISTORIARUM, Fedorus Schneider (ur.), Scriptores rerum Germanicarum in usum scholarum ex Monumentis Germaniae historicis separatim editi 36/1 in 36/2, Hannoverare et Lipsiae 1909-1910. Josef JÖRG, Die Edelherren von Pettau bis zur Übernahme des Marschallamtes in der Steiermark 1325, doktorska disertacija, Graz 1902. Klementina JURANČIČ, Velikonedeljska skupina plastik iz začetka 15. stoletja, diplomska naloga, Ljubljana 1991. Anton KLASINC, Ormož skozi stoletja v luči arhivskih virov, v: Jože Curk (ur.), Ormož skozi stoletja 1, Maribor 1973, str. 50−100.

Peter KLASINC, Popis vinske desetine gospoščine Ormož iz leta 1482 in urbar za ormoški okoliš iz leta 1486, v: Peter Klasinc (ur.), Ormož skozi stoletja 2, Ormož 1983, str. 111−130.

Brane LAMUT, K začetkom visokosrednjeveškega Ptuja / Zu den Anfängen der hochmittelalterlichen Stadt Ptuj, v: Mitja Guštin, Katarina Predovnik (ur.), Drobci nekega vsakdana = Bruchstücke eines Alltags, Archeologia Historica Slovenica 2, Ljubljana 1997, str. 89−106.

Fritz Peter KNAPP, Der Beitrag der Steiermark zur spätmittelalterlichen deutschen Literatur in den südöstlichen Ländern des Reichs zur Zeit der habsburgischen Herrschaft von König Rudolf I. bis König Albrecht II., v: Otto FraydeneggMonzello (ur.), Schatz und Schicksal, Neuberg: Steirische Landesausstellung 1996, Mariazell & Neuberg an der Mürz, 4. Mai bis 27. Oktober, Mariazell 1996, str. 323−330.

Katja LANDGREBE, Die Chorschlussfenster der ehemaligen Zisterzien serstiftskirche Viktring in Kärnten, diplomska naloga, Graz 1993. Anton LEGNER (ur.), Die Parler und der Schöne Stil 1350–1400. Europäische Kunst unter den Luxemburgern, ein Handbuch zur Ausstellung des Schnütgen-Museums in der Kunsthalle Köln, Köln 1978.

Jože KOROPEC, Srednjeveški Vurberk, Časopis za z godovino in narodopisje 39, 1968, str. 117−136.

Johann LOSERTH, Das Archiv des Hauses Stubenberg, Veröffentlichungen des Historischen Landeskomission für Steiermark 22, Graz 1906.

Jože KOROPEC, Svet okoli Slovenske Bistrice do leta 1700, v: Ferdinand Šerbelj (ur.), Zbornik občine Slovenska Bistrica 1, Slovenska Bistrica 1983, str. 91−162.

Johann LOSERTH, Das Archiv des Hauses Stubenberg. Supplement Band II., Archivregister von Wurmberg (1498 und 1543) nebst einem Wurmberger Schlossinventar (1525), Veröffentlichungen des Historischen Landeskomission für Steiermark 28, Graz 1911.

Paola KOROŠEC, Nekropola na ptujskem gradu. Turnirski prostor, Pokrajinski muzej Ptuj, Ptuj 1999. Franc KOS, Doneski za krajevne kronike − Slovenj Gradec, Ptuj, Planina, Kunšperk, Rogatec in Konjice, Časopis za z godovino in narodopisje 16, 1920−21, str. 1−13 in 61−78.

Arnold LUSCHIN VON EBENGREUTH in Wilhelm FRITSCH (Ergänzungen und Berichtigungen), Steirische Münz funde. Fundtabellen und Ergebnisse, Graz 1971 (ponatis izdaje Wien, 1909).

Dušan KOS, Življenje, kot ga je pisala dota. Vloga poročnih prejemkov v življenju kranjskega in slovenskoštajerskega plemstva v 14. stoletju, Zgodovina za vse 1/2, 1994, str. 58−69.

Simona MENONI, Prvi izsledki o poslikavi župnijske cerkve Sv. Trojice v Veliki Nedelji, Zbornik za umetnostno z godovino N. V. 39, 2003, str. 25–56.

Dušan KOS, Pamet pod šlemom, zvestoba denarju. Plemiški karierizem v luči uradovanja, služenja in vojskovanja v poznem srednjem veku, Časopis za z godovino in narodopisje 66, 1995, str. 207−235.

Albrecht MILLER, Der Meister von Seeon, v: Mühldorf a. Inn. Salzburg in Bayern, Stadt Mühldorf a. Inn 2002, str. 132–145.

Dušan KOS, Vitez in grad: vloga gradov v življenju plemstva na Kranjskem, slovenskem Štajerskem in slovenskem Koroškem do začetka 15. stoletja, Ljubljana 2005. Milko KOS, Meja proti Ogrski in Hrvatski v štajerskem Podravju, v: Vladimir Bračič (ur.), Ptujski zbornik 3, 1969, str. 83−91.

DIE MITTELALTERLICHEN URBARE DER MINORITEN UND DOMINIKANER IN PETTAU, Hans PIRCHEGGER in Wolfgang SITTIG (zbr. in ur.), Österreichsche Urbare III. Abteilung Urbare geistlicher Grundherrschaften, 4. Band: Die mittelalterlichen Stiftsurbare der Steiermark, I. Teil: Seckau, Pettau, Wien 1955, str. 227−319. Jože MLINARIČ, Zgodovina samostana od ustanovitve do 1800, v: Jože Mlinarič in Marjan Vogrin (ur.), Minoritski samostan na Ptuju, 1239−1989, Ptuj − Celje 1989, str. 47−148.

Miha KOSI, Potujoči srednji vek: cesta, popotnik in promet na Slovenskem med antiko in 16. stoletjem, Zbirka ZRC 20, Ljubljana 1998. Miha KOSI, Predurbane ali zgodnjeurbane naselbine? (Civitas Pettovia, Carnium/Creina in druga centralna naselja neagrarnega značaja v zgodnjem srednjem veku) (I. del), Zgodovinski časopis 59, 2005, str. 269−331.

Jože MLINARIČ, Ptujska župnija ter samostana dominikancev in manjših bratov v stoletju nastanka mestnega statuta, v: Marija Hernja Masten (ur.), Mestni statut 1376: Mednarodni simpozij Ptujsko mestno pravo v srednjeevropskem prostoru, Ptuj 17. in 18. oktober 1996, Publikacije Zgodovinskega arhiva Ptuj. Gradivo in razprave 1, Ptuj 1997, str. 39–51.

Miha KOSI, Cruciferi – crucesignati. Prispevek k zgodovini križarskih vojn in križarskih viteških redov v 12.−13. stoletju, v: Darja Mihelič (ur.), Ad fontes. Otorepčev zbornik, Ljubljana 2005, str. 303−343.

Jože MLINARIČ, Cerkvena organizacija in verske razmere na območju ptujske pražupnije in na Dravskem polju v poznem srednjem veku, v: Slavko Krajnc (ur.), Ptujska župnijska cerkev sv. Jurija: zbornik znanstvenega simpozija ob praznovanju 1150. obletnice posvetitve mestne cerkve in 850. obletnice »Konradove cerkve«, 1998, str. 84−97.

Fran KOVAČIČ, Trg Središče. Krajepis in z godovina, Maribor 1910 (nespremenjen ponatis 1986). Fran KOVAČIČ, Gospodarska zgodovina dominikanskega samostana v Ptuju, Časopis za z godovino in narodopisje 10, 1913, str. 59−120.

NECROLOGIAE GERMANIAE 2. Dioecesis Salisburgensis, Sigismundus Herzberg-Fränkel (zbr. in ur.), Berlin 1890-1904 (nespremenjen ponatis München 2001)

Fran KOVAČIČ, Dominikanski samostan v Ptuju, Maribor 1914 (ponatis iz »Voditelja« [v bogoslovnih vedah 17]).

NECROLOGIAE GERMANIAE 5. Dioecesis Pataviensis II. Avstriaca Inferior, Franz Fuchs Adalbert (zbr. in ur.), Berlin 1913 (nespremenjen ponatis München 2001).

Fran KOVAČIČ, K starejši zgodovini minoritskega samostana v Ptuju, Časopis za z godovino in narodopisje 22, 1927, str. 149−168.

MONUMENTA HISTORICA DUCATUS CARINTHIAE 1.11., August von Jaksch (zbr. in ur. 1.-4.), Hermann Wiessner (zbr. in ur. 5.-11.), Klagenfurt 1896-1972.

Václav NOVOTNÝ, Beiträge zur Geschichte Přemysl Otakars II., Mitteilungen des Instituts für österreichische Geschichtsforschung 31, 1910, str. 280−301. Josef OPITZ, Die Plastik Böhmens zur Zeit der Luxemburger, 1. del, Prag 1936. Božo OTOREPEC, Srednjeveški pečati in grbi mest in trgov na Slovenskem, Ljubljana 1988. OTTOKARS ÖSTERREICHISCHE REIMCHRONIK nach den Abschriften Franz Liechtenstein, Joseph Seemüller (ur.), Monumenta Germaniae Historica, Deutsche Chroniken V/1 in V/2, Hannover 1890 in 1893. [Zlata PASTAR in Boris HAJDINJAK], Od gradu do mesta − slovenska z godovina v visokem in poznem srednjem veku, Maribor 2003. Robert PESKAR, Arhitektura in arhitekturna plastika okoli leta 1400 v Sloveniji, doktorska desertacija, Ljubljana 2005. Robert PESKAR, Župnijska cerkev sv. Jakoba v Ormožu v luči zadnjih umetnostnozgodovinskih raziskav, v: Simona Menoni (ur.), Umetnostna dediščina ormoškega območja od 12. do izteka 19. stoletja: zbornik raz prav ob razstavi, Ormož 2007, str. 31-42. Robert PESKAR, Romarska cerkev na Ptujski Gori v luči zadnjih umetnostnozgodovinskih raziskav, Studia Historica Slovenica 7, št. 3/4, 2007, str. 781 - 818. PETER SUCHENWIRT’S WERKE AUS DEM VIERZEHNTEN JAHRHUNDERTE. Ein Beytrag zur Zeit- und Sittengeschichte, Alois Primisser (zbr. in ur.), Wien 1827 (nespremenjen ponatis Wien 1961). Othmar PICKL, Pomen Ptuja kot mednarodnega trgovskega mesta od 14. do 17. stoletja, v: Bojan Terbuc et al. (ur.), Ptujski zbornik 6/1, Ptuj 1996, str. 463−490. Hans PIRCHEGGER, Die Geschichte Pettaus im Mittelalter, Jahresbericht des Kaiser Franz Josef Gymnasiums in Pettau 1903, str. 3−26. Hans PIRCHEGGER, Geschichte der Stadt und Herrschaft Pettau im Mittelalter, Jahresbericht des Kaiser Franz Josef Gymnasiums in Pettau 1904, str. 9−35. Hans PIRCHEGGER, Archivalische Beiträge zur Geschichte Pettaus und Pettauer Feldes, Jahresbericht des Kaiser Franz Josef Gymnasiums in Pettau 1906, str. 3−22. Hans PIRCHEGGER, Die Herren von Pettau, Zeitschrift des Historischen Vereins für Steiermark 42, 1951, str. 3−36 + 2 prilogi. Hans PIRCHEGGER, Kaiser Friedrich II. und Hartnid I. von Pettau, v: Fritz Posch (ur.), Siedlung, Wirtschaft und Kultur im Ostalpenraum: Festschrift zum 70. Geburtstag von Fritz Popelka (= Veröffentlichungen des Steiermärkischen Landesarchiv 2), 1960, str. 281−282. Hans PIRCHEGGER, Die Untersteiermark in der Geschichte ihrer Herrschaften und Gülten, Städte und Märkte, Buchreihe der Südostdeutschen Historischen Kommision 10, München 1962. Tone RAVNIKAR, Po zvezdnih poteh: Savinjska in Šaleška dolina v visokem srednjem veku, Velenje 2007. REGESTA HABSBURGICA 2./1/1 Die Regesten Albrechts I. von 1281-1288, Harold Steinacker (zbr. in ur.), Publikationen des Instituts für Österreichische Geschichtsforschung, Innsbruck 1934.

REGESTA HABSBURGICA 3. Die Regesten der Herzoge von Österreich sowie Friedrichs des Schönen als deutschen König von 1314-1330, Lothar Gross (zbr. in ur.), Publikationen des Instituts für Österreichische Geschichtsforschung, Innsbruck 1922. REGESTA HABSBURGICA 5./1 Die Regesten der Herzoge von Österreich von 1365-1370, Christian Lackner in Claudia Feller (zbr. in ur.), Publikationen des Instituts für Österreichische Geschichtsforschung, Wien - München 2007. DIE REGESTEN DER ERZBISCHÖFE UND DES DOMKAPITELS VON SALZBURG 1.-3., Franz Martin (zbr. in ur.), Salzburg 1928-1934. REGESTEN DES HERZOGTUMS STEIERMARK 1.-2., Hermann Wiessflecker et al. (zbr. in ur. 1.), Reinhard Härtel et al. (zbr. in ur. 2.), Quellen zur geschichtlichen Landeskunde der Steiermark 6, 7, 8/1 in 8/2, Graz 1976-2008. REGESTEN ZUR GESCHICHTE DER JUDEN IN ÖSTERREICH IM MITTELALTER 1. Von den Anfängen bis 1338, Eveline Brugger in Birgit Wiedl (zbr. in ur.), Innsbruck - Wien - Bozen 2005. Magda ROSCHER, Geschichte der Cistercienserabtei Viktring, doktorska disertacija, Wien 1953. Artur ROSENBERG, Beiträge zur Geschichte der Juden in Steiermark, Quellen und Forschungen zur Geschichte der Juden in Deutsch-Österreich VI., Wien – Leipzig 1914. Arthur SALIGER, Maria am Gestade in Wien, Salzburg 1989. SALZBURGER URKUNDENBUCH 1.-4., Willibald Hauthaler (zbr. in ur. 1.), isti in Franz Martin (zbr. in ur. 2.-4.), Salzburg 1898-1933. Igor SAPAČ, Grad Vurberk, Ljubljana 1998. Igor SAPAČ, Grad Ormož, v: Simona Menoni (ur.), Umetnostna dediščina ormoškega območja od 12. do izteka 19. stoletja: zbornik raz prav ob razstavi, Ormož 2007, str. 24-27. Balduin SARIA, Pettau. Festgabe für Hans Pirchegger: Entstehung und Entwicklung einer Siedlung im deutsch-slowenischen Grenzraum: mit einer Würdigung des Jubilars und einer Bibliographie, Zeitschrift des Historischen Vereins für Steiermark, Sonderband 10, Graz 1965. Gerhard SCHMIDT, Gotische Bildwerke und ihre Meister, Wien – Köln – Weimar 1992. Gerhard SCHMIDT, Die Skulptur, v: Geschichte der Bildenden Kunst in Österreich, Band 2: Gotik, München – London – New York 2000, str. 298–317. Elisabeth SCHMÖLZER, Die Adelswappen der Untersteiermark im Mittelalter, doktorska disertacija, Graz 1975. Horst SCHWEIGERT, Zur Rezeption des Parlerstils in der steirischen Bauplastik der Spätgotik, Götz POCHAT in Brigitte WAGNER (ur.), Internationale Gotik in Mitteleuropa, Kunsthistorisches Jahrbuch Graz 24, Graz 1990, str. 162-173. Polona SELINŠEK, Nagrobniki treh grajskih najemnikov, Zbirka orož ja na ptujskem gradu, Pokrajinski muzej Ptuj, Ptuj 1999, str. 63– 116. Alfred Anthony von SIEGENFELD, Treun, Monatsblatt »Adler« IV/44, 1899, str. 447−452.

Matej SLEKOVEC, Škofija in nadduhovnija Ptuj. Zgodovinska črtica, Maribor 1889.

Norbert WEISS, Das Städtewesen der ehemaligen Untersteiermark im Mittelalter. Vergleichende Analyse von Quellen zur Rechts-, Wirtschafts- und Sozialgeschichte, Forschungen zur geschichtlichen Landeskunde der Steiermark 46, Graz 2002.

Matthäus SLEKOVEC, Wurmberg. Topographisch-historische Skizze, Marburg 1895.

Marjan ZADNIKAR, Ptujska Gora. Visoka pesem slovenske gotike, Ljubljana 1992.

Matej SLEKOVEC, Arhivalni izpiski za zgodovino lavantinske škofije, Voditelj v bogoslovnih vedah 5, 1902, str. 59−61.

Joseph von ZAHN, Ueber die Anfänge und den älteren Besitz des Dominicanerklosters zu Pettau, Beiträge zur Kunde steiermärkischer Geschichtsquellen 16, 1879, str. 3-24.

Damjan SOVA, Ptujska minoritska Madona, Zbornik za umetnostno z godovino N. V. 38, 2002, str. 22–54.

ZBIRKA LISTIN: 1246–1865 POKRAJINSKEGA ARHIVA V MARIBORU, Jože Mlinarič (zbr. in ur.), Viri Pokrajinskega arhiva Maribor 3, Maribor 1987.

Avguštin STEGENŠEK, Bož ja pot k Materi Bož ji na Črnigori. Spominske črtice k petstoletnici, Dunaj 1914. Avguštin STEGENŠEK in Fran KOVAČIČ, Historični portreti na oltarni podobi župne cerkve na Črni ali Ptujski gori, Časopis za z godovino in narodopisje 17, 1922, str. 57−76. France STELE, Stenske slike v minoritski cerkvi v Ptuju, Zbornik za umetnostno z godovino 11, 1931, str. 1–34. France STELE, K stavbni zgodovini dominikanskega samostana v Ptuju, Časopis za z godovino in narodopisje 38, 1933, str. 161–189. France STELE, Ptujska Gora, Ljubljana 1966. Ivan STOPAR, Razvoj srednjeveške grajske arhitekture na Slovenskem Štajerskem, Ljubljana 1977. Samo ŠTEFANAC, Arhitektura ok. 1400 v Sloveniji: problemi in predlogi, Gotika v Sloveniji. Nastajanje kulturnega prostora med Alpami, Panonijo in Jadranom: akti mednarodnega simpozija, Ljubljana, Narodna galerija, 20. – 22. oktober 1994, Ljubljana 1996, str. 95–104. Peter ŠTIH, Salzburg, Ptuj in nastanek štajersko-madžarske meje v današnji Sloveniji, Zgodovinski časopis 50, 1996, str. 535−544. ULRICH VON RICHENTAL, CHRONIK DES CONSTANZER CONZILS 1414 BIS 1418, Richard Michael Buck (ur.), Bibliothek des Litterarischen Vereins in Stuttgart 158, Tübingen 1882 (nespremenjen ponatis Hildesheim 1962). URBARJI SALZBURŠKE NADŠKOFI JE, Milko Kos (zbral in ur.), Srednjeveški urbarji za Slovenijo I (= Viri za zgodovino Slovencev 1), Ljubljana 1939. URKUNDENBUCH DES HERZOGTUMS STEIERMARK 1.4., Joseph von Zahn (zbr. in ur. 1.-3.), Heinrich Appelt in Gerhard Pferschy (zbr. in ur. 4.), Graz 1875-1975. URKUNDENBUCH DES LANDES OB DER ENNS 1.-11., Wien 1852-1883 (1.-8.) in Linz 1906-1956 (9.-11.). Polona VIDMAR, Die Herren von Pettau als Bauherren und Mäzene, Graz 2006. Polona VIDMAR, Ustanovitev Marijine cerkve in beneficijev na Ptujski Gori. Studia Historica Slovenica 7, št. 3/4, 2007, str. 819-856. Polona VIDMAR, Kiparska delavnica na Ptujski Gori. Zbornik za umetnostno z godovino 43, 2007, str. 47-86. Angelo VIVIAN, Le iscrizioni Ebraiche di Ptuj e Maribor, Eggito e Vicino Oriente IV, 1981, str. 249−268. Branko VNUK, Stavbnoz godovinski razvoj nekdanjega dominikanskega samostana na Ptuju v srednjem veku 1230–1500, diplomska naloga, Ljubljana 1996.