Na severovzhodu Slovenije, ob reki Dravi, leži dežela, ki jo je vredno obiskati, raziskati, jo okusiti in doživeti. Z močno voljo in jasnimi cilji smo v okviru Podravsko-ptujsko-ormoške regionalne destinacijske organizacije vzpostavili odlično partnerstvo med javnim, civilnim in zasebnim sektorjem, ki nas je povezalo v načrtovanje in izvedbo skupnih aktivnosti za uspešen razvoj turizma v regiji. V okviru na novo oblikovane regionalne destinacijske organizacije smo poseben poudarek namenili razvoju in oblikovanju ponudbe štirih geografskih znamk: Ptuj – zakladnica tisočletij, Jeruzalem - Ormož – pravljica sonca in vina, Haloze – nazaj k naravi in Slovenske gorice – preprosto čudovite. Menim, da je čas, ko lahko s ponosom povemo, da Podravsko-ptujsko-ormoška regionalna destinacijska organizacija postaja lokalno, nacionalno, evropsko in globalno prepoznavna destinacija, na vrh pa jo postavljajo trendi, ki se napajajo iz avtentičnosti, zgodb z močnimi sporočili, gibanja nazaj k naravi, poudarjanja humanih vrednot, osebnega – individualnega pristopa ter čistega uživanja. Prijazno vas vabimo, da jo v vsej njeni lepoti in doživetih zgodbah občutite in doživite z nami. Dr. Aleksandra Pivec direktorica ZRS Bistra Ptuj
Na videz nežne, krhke vitice vinske trte – najlepše rože na svetu, kot ji pojejo številne pesmi – se močno oprimejo opore, trdno prepletejo med seboj in spremenijo v neločljivo vez. Ne potrgajo je niti najmočnejši vetrovi, niti najhujši mraz, niti močna sončna pripeka v dolgih poletjih. Prav kakor vitice smo v sončni deželi ob Dravi vsi gostitelji povezali svojo moč, znanje in energijo – za vas!
Nepozabna doĹživetja za vsak okus, za vsako starost, za vsako radovednost, za vsako energijo! Posebej za vas!
zakladnica tisočletij
Na območju Ptuja , zidane kronike na križišču cest, ki so povezovale sončno Italijo s prostranstvi Panonske nižine in alpske doline s širjavami Balkana, se je skoraj neprekinjeno pisala zgodovina poselitve vse od mlajše kamene dobe do danes. Tam, kjer je jantarna pot prečkala reko, je zrasla prometno, strateško in gospodarsko pomembna naselbina, ki je odigrala opazno zgodovinsko vlogo tako v politiki in upravi kot v umetnosti in kulturi. Rimska Petoviona, v pisni virih prvič omenjena v povezavi z dogodki leta 69, je postala eno največjih in najpomembnejših mest v rimskih provincah. Med 9. in 16. stoletjem je Ptuj dobil značilno veduto v podobi trikotnika med mogočnim gradom, dominikanskim samostanom na zahodnem koncu mesta in minoritskim v vzhodnem delu ter s poudarjeno navpičnico mestnega stolpa na sredi. Mesto je postalo eno najpomembnejših trgovskih središč v srednji Evropi. Tradicija srednjeveških letnih sejmov vsako leto oživi na jurjevo, ožbaltovo in katarinino.
Ves osrednji del Ptuja je spomeniško zavarovan. Zgodbe »zakladnice tisočletij« pripovedujeta vsaka zgradba in vsak spomenik v mestu. Bogate muzejske zbirke in zanimive razstave Pokrajinskega muzeja Ptuj - Ormož so na ogled na Ptujskem gradu, ki obiskovalca pozdravlja že na daleč, v starih mestnih zaporih, Salonu umetnosti in Miheličevi galeriji, na mestu najdbe pa sta ohranjena rimska peč in III. mitrej. Zaklade hranijo cerkve in samostani ter ena najlepših knjižnic v Evropi. Mestno gledališče tako s podobo kot s privlačnim in kakovostnim programom dopolnjuje podobo in vsebino osrednjega dela starega mestnega jedra. Zaklade, sicer druge vrste, hranijo tudi številne vinske kleti, ki nadaljujejo tradicijo vinarstva in za Ptuj vedno zelo pomembne trgovine z vinom. Osrednja, Ptujska klet, najstarejša še delujoča v državi, hrani najstarejše vino na Slovenskem, pridelano že leta 1917.
Podobo mesta, ki so ga opisovali, opevali in hvalili številni avtorji, nepogrešljivo sooblikuje mogočna Drava, ki že tisočletja mesto varuje in hkrati povezuje z bližnjimi in daljnimi kraji. Seveda pa Ptuj ni otok sredi praznine. O tesni povezanosti mesta z njegovo okolico nekdaj in danes priča med drugim izjemno bogata etnološka dediščina, predvsem tradicija, povezana z maskami. Kurentovanje na Ptuju je ena najpomembnejših tradicionalnih prireditev v Sloveniji in srednji Evropi. Na Ptuju poteka vsako leto v maju največji kulinarični festival na Slovenskem, imenovan Dobrote slovenskih kmetij, festival narodnozabavne glasbe pa že več kot 40 let vabi ljubitelje domačih viž v avgustu. Seznam vseh vrst prireditev v mestu in okolici je raznolik in bogat. Živahno mednarodno umetniško okolje poleti ustvarja Mednarodni festival sodobne umetnosti Art Stays, festival Arsana pa ponuja raznovrstne glasbene užitke. Ljubitelji literature in vina se družijo v drugi polovici avgusta, ko mesto zaživi v Dnevih poezije in vina. Poletno dogajanje še dodatno razgibajo tradicionalne Grajske igre v juniju, ki jih obogati tudi Grajski vinski praznik, Rimske igre v avgustu pa postajajo osrednja poletna množična zabavna prireditev. Balonarski praznik, cela vrsta športnih in zabavnih prireditev na Ranci ob Ptujskem morju ter prireditve Kluba ptujskih študentov in drugih organizatorjev poletje na Ptuju spremenijo v poletje doživetij za vsak okus in vsako starost.
Jesenske mesece zaznamuje trgatev mladike najstarejše trte na Ptujskem gradu pa trgatve v mestnem vinogradu in na Mestnem Vrhu, v Krčevini, na Grajenščaku ... Dokončanje veselih jesenskih opravil v času martinovanja pa se že navezuje na pustni čas v naslednjem letu. Izbran je novi princ karnevala in kolo nepozabnih doživetij se zavrti na novo. Kot partnersko mesto Evropske prestolnice kulture 2012 je Ptuj znova potrdil bogastvo svoje tradicije in impozantne preteklosti, ki usmerja njegovo sedanjost ter ponuja nove priložnosti za prihodnost mesta in njegovih prebivalcev.
Ptujčani živimo v svojevrstnem kulturnem nadstandardu, naše življenjsko okolje prevevata duh in dediščina tisočletij, vse to pa z veseljem in gostoljubno delimo z vsemi, ki nas obiščejo, da bi začutili, odkrili in užili bogastvo lepot in dobrot starodavnega mesta ob Dravi. Ptuj je v preteklosti slovel po dobrih gostilnah in udobnih hotelih in tako je tudi še danes. Nove in stoletne stavbe ponujajo številne dobrote in popolno udobje, ki ga pričakuje sodobni gost. Blagodejno delovanje vode, masaže, toplega zraka, sončnih žarkov, aromatičnih olj in soli so odkrili že tisočletja pred nami. Danes z znanjem, izkušnjami in iskrenim veseljem razvajamo svoje goste na »stare« in nove načine v termah in salonih dobrega počutja. Pestra doživetja zagotavlja tudi ponudba na Ptujskem jezeru, kjer lahko izberete med številnimi bolj adrenalinskimi izzivi ali pa se na raziskovanje Ptujskega morja in Ptuja podate s turistično ladjo. Spokojno, pa vseeno aktivno doživljanje čudovite narave vas čaka na igrišču za golf, ki je bilo večkrat nagrajeno zaradi urejenosti in gostoljubnosti in od koder se ponujajo tudi prelepi pogledi na Ptuj in njegov grad. Aktivno ali bolj lagodno – nepozabno doživetje je v »zakladnici dobrega počutja« zagotovljeno!
Le za dober sprehod oddaljena od Ptuja je občina Hajdina, ki združuje sedem velikih vasi na desnem bregu Drave in je zgodovinsko neločljivo povezana s Ptujem. Območje občine ima prav tako bogato dediščino: od prazgodovinskih in antičnih najdb, kot je na mestu najdbe ohranjeni I. mitrej, bogu Mitri posvečeno antično svetišče iz 2. stoletja, ki je najdba svetovnega pomena, do najdb in spomenikov iz srednjega veka, kot je cerkev svetega Martina, med drugim znana tudi po gotskih kapitelih, ki so z obilo kiparske domišljije izklesani v obliki fantastičnih glav. Prijetno s koristnim lahko združite med sprehodom po pohodni in učni poti Berl, s samozavestnimi, podjetnimi in gostoljubnimi prebivalci, ki so dejavni v kar 36 društvih, pa se vse leto lahko družite na številnih zanimivih prireditvah. Za dobro počutje gostov od vsepovsod poskrbijo izvrstni gostinci, v občini pa se lahko pohvalijo tudi s hotelom.
Občina Dornava leži na Ptujskem polju in pobočjih slovenskogoriških gričev. Največja znamenitost v občini je dvorec Dornava, znan kot najlepši baročni ravninski dvorec na Slovenskem. Pomembnejši spomeniki stavbne dediščine so Čušekova domačija ter cerkvi v Dornavi in na Polenšaku, od koder se ponudi prelep pogled po občini, Ptujskem polju in Spodnjem Podravju. V preteklosti je tukaj cvetela pridelava rdeče čebule, zato je bilo območje znano tudi kot Lükarija. Ptujski rdeči luk, cenjen zaradi aromatičnosti in intenzivne barve, ima danes zaščiteno geografsko poreklo. Dornava je moderen in urejen kraj, ki se ponaša z vso sodobno infrastrukturo. Pri njih je vedno veselo, še posebej ob prireditvah, kot so Lükarski praznik, Praznik žetve ter razstava kruha in pogač, Gobarski praznik ter pustna prireditev Fašenk po dornavsko, na kateri so glavna zanimivost tradicionalne maske ciganov.
Občina Markovci obsega devet naselij na ravnini spodnjega Ptujskega polja na levem bregu reke Drave. Rodovitna prst in klimatske razmere so od nekdaj dajali dobro osnovo za kmetijstvo. V sodobnem času je podobo občine preoblikovalo Ptujsko jezero, ki je ob spremembah v krajini prineslo tudi nove možnosti za turistični razvoj. Kraj Markovci, prvič omenjen že leta 1215, je sodobno in živahno občinsko središče. Občani dejavno sodelujejo v različnih društvih ter skrbijo za pestro kulturno dogajanje in živahno družabno življenje. Zgledno oživljajo in ohranjajo bogato etnološko dediščino, še posebej običaje, povezane s tradicionalnimi pustnimi maskami. Iskreno veselje do maskiranja ter zavidanja vredni zavzetost in ustvarjalnost se vsako leto pokažejo tudi v nastopih vedno drugačnih, a vselej izjemnih karnevalskih skupin, ki štejejo tudi po sto in več nastopajočih. Pust je v občini Markovci poseben letni čas. Občina Gorišnica se razteza med Ptujskim poljem in griči Slovenskih goric. Središče občine je kraj Gorišnica, lepo urejeno sodobno urbano naselje ob magistralni cesti na pol poti med Ptujem in Ormožem. Ti kraji so imeli pomembno prometno lego že v prazgodovini, dobro prometno povezanost pa poleg cest zagotavlja tudi železniška proga. Pomembna dediščina preteklosti je farna cerkev svete Marjete, katere temelji segajo še v srednji vek. Posebej ponosni so na izjemen etnološki spomenik, na več kot 300 let staro značilno panonsko hišo – Dominkovo domačijo. Posebnost je spomenik sodobne umetnosti iz kar 282 starih litoželeznih nagrobnih križev na krajevnem pokopališču. V občini je tudi Športno letališče v Moškanjcih, od koder se lahko odpravite na panoramski polet ali spust s padalom v tandemu. Ob številnih in raznovrstnih prireditvah zagotavlja pestrost dogajanja v Gorišnici tudi bogato športno življenje. Številna športna društva so vzgojila mnoge uspešne športnike.
pravljica sonca in vina
Središče občine Ormož je mesto, ki se je razvilo na rečni terasi nad Dravo. Sredi še danes vidnega okopa bronastodobne naselbine, ene največjih tovrstnih v vzhodnoalpskem prostoru, sta v 13. stoletju nastala grad in mesto, sprva imenovano Holermuos, v čast Frideriku Ptujskemu, ki je mestu podelil mestne pravice, so ga imenovali Friedau, v stoletjih pa se je oblikovalo sedanje ime Ormož. Kljub številnim pustošenjem je Ormož postal in ostal živahno središče. Bogato dediščino območja predstavljajo zanimive razstave in muzejske zbirke Pokrajinskega muzeja Ptuj - Ormož v ormoškem gradu in v izvrstno prenovljeni grajski pristavi ob grajskem parku ter mestno jedro z znamenito cerkvijo svetega Jakoba. Sedanji utrip v delovanju šol, gimnazije, knjižnice, glasbene šole in številnih društev obeta svetlo prihodnost. Mesto še posebej oživi ob tradicionalnih prireditvah – od pusta, prvomajskih prireditev, raznovrstnih poletnih dogodkov do jeseni, ko območju primerno poteka eno največjih martinovanj v državi. Vse leto vabi na obisk in okušanje zanimiva ormoška vinska klet, na kulinarično raziskovanje pa priznane gostilne.
Gospodje Ptujski so bili zaslužni tudi za nastanek Velike Nedelje. Po legendi naj bi na samo veliko noč leta 1199 Friderik Ptujski ozemlje iztrgal iz ogrskih rok, v zahvalo za veliko pomoč pri tem pa obširno posest podaril nemškemu viteškemu redu. Križniki so v kraju postavili grad in povečali cerkev Svete trojice. Obe stavbi obiskovalce čakata odprtih vrat, ploščad pred gradom pa še zlasti oživi ob izjemno obiskanih gledaliških predstavah tamkajšnje ljubiteljske gledališke skupine. Le malo naprej so Podgorci. Vas je dobila ime zaradi lege pod vinogradi – goricami. Krona vinogradniške tradicije v Podgorcih je Praznik vina in domačih jedi, v okviru katerega poteka najstarejše ljubiteljsko ocenjevanje vin v Sloveniji, znano tudi v tujini.
Na drugi stran Ormoža vodi pot v Jeruzalemske gorice. Idilična pokrajina, ki jo oblikujejo slikoviti griči, prekriti s terasami vinogradov, z visokimi topoli, cerkvami in hišami po slemenih, očara tudi vsega lepega vajene svetovne popotnike. Izjemna klima omogoča idealne razmere za gojenje vinske trte in uvršča območje v sam vrh najboljših vinskih leg na svetu. Sonce, obilje zelenja in prijaznost domačinov so že stoletja znani kot posebno zdravilno okolje, kamor prihajajo zdravje in življenjsko radost iskat ljudje od blizu in daleč. Najsvetejše in najslavnejše ime ima Jeruzalem, slikoviti zaselek okoli Marijine cerkve. Po eni izmed mnogih legend so to svetišče dali postaviti že križniki in vanj namestili iz daljnega Jeruzalema v Sveti deželi prineseno podobo Sočutne. Dvorec ob cerkvi še danes prav po dvorno gosti svoje goste – kot majhen butični hotel za velike užitke. Ti so zagotovljeni tudi v času že slavnega vinskega festivala Salon Jeruzalem. Druženje z vrhunskimi vini, ki so stoletja romala na mize cesarskih in plemiških dvorov, je posebno doživetje tudi v več kot 300 let stari zidanici, ki v notranjosti skriva kapelo in eno največjih preš – stiskalnic za grozdje v Sloveniji, in pri drugih gostiteljih. Na obisk – peš, na kolesu po mnogih kolesarskih poteh ali romantično – s kočijo – vabijo slikovito Svetinje, pa Kog, Miklavž in številni drugi kraji, v katerih so še ohranjene lesene, s slamo krite vinske kleti in klečaje.
Med prebivalci so se ohranile tudi domače obrti: lončarstvo, sodarstvo, opekarstvo, izdelovanje ljudskih glasbil, igrač, rož in okrasja iz papirja. Obiskovalca na vsakem koraku čaka pravo prleško gostoljubje: z vrhunskim vinom ali slastnim naravnim sadnim sokom se lepo družijo značilne jedi, kot so prleška gibanica, posolanka, ajdove, koruzne in pšenične zlevanke, kvasenice in povitice, tlačenke in »prezvuršti«, krvavice, koline in seveda prleška tünka, ki je najbolj tipična in najbolj znana prleška mesna jed. Način priprave je zaščiten in zahteva posebne sestavine in pogoje. Slednje velja tudi za sadni kruh, ki postaja vedno bolj znan.
Še nižje ob Dravi, tik pred mejo s Hrvaško, leži občina Središče ob Dravi. Zgodovina Središča sega prav do neolitika, sedanja naselbina pa je nastala iz cerkvenega središča, fevdalne postojanke in obcestne naselbine, ki je že v 13. stoletju imela trške pravice. Jedro Središča je lijakast trg, ob njem pa stoji poznogotska cerkev Svetega duha. Središčani so znani kot zavedni in družabni ljudje, kar potrjujejo prosvetna, športna in narodnobuditeljska društva, ki so jih ustanavljali že od konca 19. stoletja dalje. Spoznamo jih lahko ob ogledu krajevne muzejske zbirke. Vse številnejši obiskovalci prihajajo na to območje uživat v naravnih danostih. Ob reki Dravi je zaščiteno območje krajinskega parka, ki leži na območju dva kilometra široke poplavne loke in predstavlja izjemno krajinsko podobo tako v Sloveniji kot v Evropi. Nič manj ne pritegnejo tradicionalne kulinarične dobrote, med katerimi je nepogrešljivo bučno olje. Buče ali »tikve« vabijo v Središče ob Dravi vse leto, posebej pa drugo soboto v septembru. Ob tem prazniku se zvrstijo proizvodnja bučnega olja, razstava buč, pestra kulinarična razstava, degustacije številnih jedi iz buč, bučnih semen, bučnega oplodja in bučnega olja, tekmovanje v kuhanju bučnega golaža in različnih spretnostnih igrah. Tako veselo je v Središču tudi ob pustu in še večkrat v letu. Legenda o izvoru imena vinske sorte šipon, lokalne posebnosti, pravi, da so Napoleonovi vojaki na svojem pohodu skozi te kraje ob okušanju domačih vin govorili: »C'est bon!« torej to je dobro, odlično, to prija … Res je vse, kar se vam ponuja, odlično! Res prija! Kakor sonce! Pridite in se prepričajte, da je območje Jeruzalem - Ormož – pravljica sonca in vina!
nazaj k naravi
Colles ali Halonga – sploh ni pomembno, katero izmed starih poimenovanj je dalo ime današnjim Halozam. Obe namreč pomenita gričevnat svet, po katerem so že vsaj pred dvema tisočletjema na prisojnih legah sadili vinsko trto. Značilne podobe haloških goric še vedno obdaja neokrnjena narava, ki daje krajem drugačen ritem, Haložanom pa samosvoj značaj, še posebej trdno navezan na domače kraje. Mogočne trdnjave, romantični dvorci, skriti samostani, bele cerkve po slemenih, med njimi pa od zgodnje pomladi do pozne jeseni na poseben način zveneča večglasna pesem iz vinogradov, ki se ji od poletja do jeseni pridruži še pesem klopotcev – vse to so podobe Haloz. Kam v Halozah?
V občini Zavrč, kjer se haloški griči dotaknejo Drave, vas pričakujejo nekatere izmed najznamenitejših vinogradniških leg, ki tako kot tiste na drugi strani reke sodijo med najboljše na svetu. Slasti z njih, zbrane v vinskih sodih, so nekoč očarale gospodo v dvorcu Zavrč, spremljale bogoslužje v farni cerkvi svetega Nikolaja in v drugih cerkvah, danes pa navdušujejo na priznanih turističnih kmetijah in v kleteh po celotnih Halozah. Z vinom se najlepše družijo dišeč kruh iz krušne peči, haloška gibanica, gerpa ali ocvirkovka, haloška bunka, meso iz zaseke in številne druge domače dobrote, čeznje pa prija odlična slivovka. Takšna popotnica vas bo pospremila na raziskovanje haloških gričev in dolin. Haloze so dežela legend. V Turškem vrhu naj bi Turki med vračanjem s pohoda na Dunaj pokopali vezirjevo babico, ob njej pa velik zaklad, ki še čaka na odkritje. Borl, ena najpomembnejših trdnjav ob Dravi, posebej oživi ob zgodbi o Parzivalu, vitezu okrogle mize in iskalcu svetega grala, med nadaljnjim potepanjem pa nas čaka še cela vrsta skrivnostnih zgodb. Ljudje od blizu in daleč so stoletja iskali milost v romarski cerkvi svete Ane in pri sveti Barbari. Ob cerkvi z 52 metrov visokim zvonikom je središče občine Cirkulane, kjer celo leto poteka vrsta izvirnih prireditev – na fašenk (pustne prireditve) zavlada haloški, rogati kurent, novembra je najpomembnejši sveti Martin, decembra pa sveto Barbaro počastijo tudi »oživljeni« borlski grofje Sauer. O prireditvah, zanimivostih, lepotah, vinu – o vsem vas čakajo informacije v informacijskem središču, kjer je na voljo tudi bogata ponudba spominkov in vin. Seznanili vas bodo tudi s sodobnim utripom Haloz. Med vedno bolj razširjene dejavnosti sodi reja drobnice, ki pomaga v boju proti zaraščanju, hkrati pa omogoča zanimive dopolnilne dejavnosti na kmetijah: predelavo mleka in sirarstvo, predenje, tkanje in ročno izdelavo volnenih izdelkov. Rejci organizirajo tradicionalni ovčje-kozji bal, ki postaja ena najbolj priljubljenih prireditev v Halozah in širše.
Vrhunsko vino je v Halozah nekaj samo po sebi umevnega in vas spremlja povsod – najprej v občino Videm, kjer so uredili izvrstno vinoteko Vidova klet z vini iz celotnih Haloz. Krajinski park Šturmovci, zavarovano naravno območje na desnem bregu Drave, je raj tako za zaščitene rastline in živali, predvsem ptice, kakor za tiste, ki jim znajo prisluhniti. Iskrena skrb domačinov za ohranjanje dediščine in tradicije se kaže v zbirki Od zrna do kruha v Dravcih, na razstavi domačih noš v Pobrežju in v izvrstno obnovljeni Djočanovi hiši v Tržcu. Zaščitni znak pokrajine je klopotec. Izvor klopotca, ki ima v teh krajih danes šest krakov, nekateri raziskovalci povezujejo ravno s Halozami. Postavljanje klopotcev je bilo vedno veselo opravilo, ki je napovedovalo bližajočo se trgatev. Ta je bila poplačilo za garaško celoletno delo. Podobe trdega življenja vinogradniških delavcev nekoč kaže Viničarski muzej na Gorci v občini Podlehnik. Težaška opravila so si lajšali s petjem, ob katerem so zaigrala tudi različna ljudska glasbila. Posebno mesto med njimi pripada haloški žvegli, avtohtonemu glasbilu iz slivovega lesa. Zimske večere so popestrile zgodbe, v katerih so nastopale tudi čarovnice. Kje se konča zgodba in začne resnica? Zgodovina čarovniških procesov pravi, da so tod trajali najdlje in bili med najbolj krutimi.
Pomembna pot po dolini, ki še danes povezuje srednjo in južno Evropo, je Podlehniku vedno krojila življenje. Bogati posestniki so vrh vinorodnih gričev ob njej imeli mogočne kleti in udobne počitniške hiše, domačini pa hiše, ki bi nam danes morale biti zgled sonaravne gradnje: iz naravnih lokalnih materialov, skladno s podnebjem, okoljem in dejanskimi potrebami. Eden najlepših primerov prave haloške hiše je Vukova domačija v občini Žetale. Po ogledu te domačije je obiskovalec pred veliko zadrego: katero od številnih prelepih cerkva naj obišče, po kateri od zanimivih in različno zahtevnih pohodnih poti naj se poda? Posebno doživetje je obisk v teh krajih jeseni, ko omamno zadiši po pečenih kostanjih. Ena izmed poti iz Žetal vodi na vrh Donačke gore, ki se dviga najviše nad haloškimi griči in omogoča doživeti res popolnoma nedotaknjeno naravo. Na drugi strani se spusti V občino Majšperk – proti Stopercam, Bregu in Majšperku. Na nekoč zelo znano tekstilno središče danes spominja Muzej volne in volnenih izdelkov na Bregu, Majšperk pa se razvija v sodobno haloško središče s kulturno – poslovnim centrom in gledališčem.
Po svetu znana je 600 let stara bazilika Marije Zavetnice s plaščem na Ptujski Gori. Znamenita romarska cerkev, ki so jo dale zgraditi najpomembnejše štajerske plemiške družine, velja za biser gotike na Slovenskem. Počitek in okrepčilo obiskovalcem tako kot nekoč nudijo domačini v lepo urejenem kraju, ki ga krasi sredi trga še ohranjeni pranger. Na ogled vabi tudi krajevna galerija, v kateri si obiskovalci lahko ogledajo stalno razstavo del v svetu priznanega fotografa Stojana Kerblerja, ki je s svojimi fotografijami postavil spomenik Halozam in Haložanom. Po spominke in namige, kam naprej, se splača zaviti v informacijsko pisarno.
Biseri vseh vrst so po Halozah bogato posuti. V občini Makole je tak biser dvorec Štatenberg, ki z mogočno stavbo in obsežnim romantičnim parkom pripoveduje zgodbe o razkošju. Številne zgodbe pripovedujejo tudi slike, ki nastajajo med tradicionalno likovno kolonijo, še zlasti pa Pot Forme vive, ob kateri si sledijo dela umetnikov z vsega sveta, ki so sodelovali na vsakoletnem umetniškem druženju. Prav posebna je zgodba o nastanku imena Makole, domišljijo pa spodbudi tudi obisk jame Belojače. Zanimivih zgodb je še veliko več. Da jih boste lahko udobneje spoznavali, vas od ene do druge popelje turistični vlakec. Popelje vas vse do občine Poljčane. Prvi obvezni postanek je pri samostanu in v kraju Studenice, sredi občinskega središča v Poljčanah pa obiskovalce pozdravi zanimiva hiša, ki ji zaradi posebne oblike rečejo »peglezen« (likalnik). Nepozabno doživetje je vzpon na 978 metrov visoki Boč. Spomladi tam zacveti prav poseben, redek in zaščiten cvet, imenovan velikonočnica, vse leto pa očarajo obiskovalca naravni prizori, razgled in mir. Vse to se ob prizadevanju in znanju Razvojnega centra narave vrača tudi na nekoč degradirana območja in je vzorčni primer posluha človeka za naravo, ki postaja vedno nujnejši.
Po vzponih – peš, na kolesu ali z avtomobilom – se prileže še malo spokojne ravnice. Raziskovalec si lahko oddahne med postankom v gozdičku, kjer je na mestu najdbe ohranjeno prazgodovinsko grobišče. Pod haloškimi griči leži tudi občina Kidričevo. Mlado občinsko središče s svojstveno zasnovo je zraslo v gozdu ob znani tovarni aluminijskih polizdelkov. Vsako soboto oživi ekološka tržnica, za zdrav življenjski slog pa so na voljo tudi sodobna športna dvorana in označene kolesarske poti. Veliko lepega in dobrega obiskovalec najde v velikih obcestnih vaseh: tam so doma znani čebelarji, na kmetijah lahko poskusite slastne salame, klobase in domače meso vseh vrst, se ustavite v kmečki pekarni ter v stiku z gostoljubnimi domačini doživite pristnost in domačnost slovenskega podeželja. Na ogled vabi tudi zasebni muzej kamnin in fosilov, med potepanjem pa lahko občudujete številna domovanja štorkelj. Mimo Muzeja podeželja in jahalnega centra v Starošincah, od koder se lahko na raziskovanje okolice podate tudi na konjskem hrbtu, vas pot vodi še do ostalin mogočnega gradu Ravno polje. Ob mrmranju ene najbolj priljubljenih slovenskih ljudskih pesmi, ki govori o gradu na ravnem polju, bo raziskovanje še lepše! Vabljeni v Haloze – nazaj k naravi!
preprosto čudovite
»Slovenske gorice – kako ste vendar lepe! Hribček za hribčekom se dviga iz tal, zgleda kakor bi bili to strnjeni valovi morja, ki je odteklo pred davnimi časi. Oj vinogradne gorice, kako ste mične, ljubke z vašimi belimi hrami po vrhovih, obširnimi vinogradi in bujnimi sadonosniki …« je o svetu med Dravo in Muro, med Avstrijo in Hrvaško pred skoraj stoletjem zapisal pisatelj Ožbalt Ilaunig. Podobno so lepote Slovenskih goric opisovali številni drugi pesniki in pisatelji, enaki spomini pa so v svet spremljali vrsto znamenitih rojakov, ki so darove domačih krajev poplačali s svojimi dosežki, in tiste, ki so tukaj službovali. Skoraj ni kraja, ki ne bi bil povezan s katerim izmed znanih in spoštovanih imen.
Povsod čaka obiskovalca veliko lepega, posebnega in obilo dobrega. Kvasenice, krapci, od vasi do vasi drugačne, a vedno omamno dišeče gibanice, postrežene naravnost iz krušne peči, pa seveda neizogibno meso iz tünke in pristne domače mesnine, domači kruh in številne druge jedi se posebej priležejo tam, kjer so »doma«, hkrati pa so idealen uporabni spominek ali darilo. Vse je sad pridnega dela, ki je bilo lažje ob trdni veri. Navezanost domačinov na zavetnike in vera v uresničitev priprošenj se še danes kažeta v lepoti cerkva, ki so jih postavili na vrhove najlepših gričev, zlasti pa v krajevnih imenih, ki so skoraj vsa enaka imenu farnega zavetnika. Območje odlikuje tudi neizmerna pestrost oblik in vrst znamenj. Nastanek številnih je povezan z zaobljubami ali pokorami, mnoga pa nosijo spomin na hude čase kuge.
Urbano središče Slovenskih goric je Lenart, lepo mestece na križišču že od davnine pomembnih poti. V Lenartu in celotni občini vse leto poteka veliko zanimivih prireditev. Informacije o teh in o celotnem območju so obiskovalcem na voljo v informacijski pisarni. Grad Hrastovec, cerkvi svetega Lenarta v občinskem središču in svetega Ruperta v Voličini, jezeri Radehova in Pristava ter naravni rezervat Komarnik, v pesmih opevani vinorodni Zavrh, kjer se ob vzponu na razgledni stolp odpre nepopisno lep razgled, v priznani vinski kleti pa se pesem tudi oglasi, so samo nekateri namigi. K izbiri vabi tudi cela vrsta zanimivih in značilnih izdelkov. Občutek za zanimivo, vendar naravi prijazno predstavljanje bogate dediščine in pestrosti se kaže v zasnovi tematskih poti, kot so Agatina in Franckova, ki na sodoben način obiskovalec popeljejo v zanimive zgodbe. Med naravnimi in kulturnimi zanimivostmi v občini Sveti Jurij v Slovenskih goricah vodi urejena Jurovska pohodna pot, ki pripelje v gručasto občinsko središče. Tam je posebej živahno ob vsakoletnih Jurjevih dnevih, ne glede na čas obiska pa priznani vinarji gostom z veseljem ponudijo odlična lokalna vina, ki še bolj teknejo ob domačih dobrotah. Od Svete Ane v Slovenskih goricah seže pogled daleč na avstrijsko stran, navdušijo pa obnovljeni značilni Kaplova in Grafonževa hiša, cerkev svete Ane, urejeno občinsko središče in vrt zdravilnih rastlin, kjer za »vsako bolezen rož'ca raste«. Kar ob glavni cesti si je mogoče ogledati izjemno zanimiv del skale iz peščenca z dobro vidnimi okamninami davno izginulega Panonskega morja. Občina Benedikt se ponaša z naravnimi izviri mineralne vode, dragocenimi gotskimi oltarji v farni cerkvi in podružnici Svetih treh kraljev, zlasti pa z naraščajočim številom mladih družin, ki jih je v te kraje pritegnila modra lokalna politika. Odločnost ter zazrtost v razvoj in prihodnost sta bili že v preteklosti značajski lastnosti prebivalcev. Na enega takih, zavednega posestnika Čolnika, opozarja tudi spominska plošča. Pozitivna energija vleče tudi k Sveti Trojici v Slovenskih goricah. Do mogočne baročne romarske cerkve s tremi zvoniki, ki se
dviga nad jezerom, vodi po veličastnih, več kot 180 kamnitih stopnicah lepo urejen križev pot. V samostanu ob cerkvi sta na ogled muzejska zbirka in samostanska knjižnica, prelepo obnovljena samostanska klet je eno izmed središč evropske kulturne poti svetega Martina Tourskega, imenovane Via Savaria, namenjena pa je tudi sprejemom in prireditvam. Trg Sveta Trojica še danes ohranja značilno obliko in ima vedno lepšo podobo, ki je kot slika iz romantične pripovedi, pri tem pa ne smemo pozabiti, da je rezultat sedanje angažiranosti in ustvarjalnosti domačinov. K še lepšemu spominu na kraj pripomorejo pripomorejo nepozabne dobrote, ki jih najdete tudi na sosednjem bregu. Tudi Cerkvenjak je že po imenu povezan s cerkvijo svetega Antona. Gotsko svetišče in trg še posebej oživita ob številnih praznovanjih. Le nekaj metrov stran je zanimiva zasebna muzejska zbirka s številnimi predmeti iz preteklosti, malo naprej je vzorno urejen arheološki park iz obdobja Rimljanov, pozornost zbudi tudi sredi kraja zasajena Johanezova trta z lično urejeno okolico. V vinoteki cerkvenjaškega društva vinogradnikov boste deležni »nebeške kapljice«, na priznani turistični kmetiji pa rajskega razvajanja. Preživetje je v teh krajih v preteklosti zahtevalo več truda kot danes, a prebivalci so vedno našli čas tako za druženje kot narodnozavedno delovanje. Oboje se kaže v pesmih pesnika in duhovnika Jakoba Gomilška, domačina iz Biša v občini Trnovska vas, ki je avtor ene najbolj znanih slovenskih narodnozavednih pesmi Slovenec sem, pripisujejo pa mu tudi slovito hudomušno Dere sen ja mali bija (te je luštno blo …).
Ljudje v Slovenskih goricah so vrata svojih domov vedno na široko odprli vsakemu gostu in tako je še danes. Dokaz so številne turistične in izletniške kmetije ter vinotoči. Na območju občine Sveti Andraž v Slovenskih goricah jih je več. Da tod znajo s trto, dokazujejo visoka priznanja na največjih ocenjevanjih po svetu, tudi na tekmovanju Decanter. Je potem sploh vprašanje, zakaj je sveti Andraž, farni zavetnik, svoje novo domovanje poiskal ravno na teh gričih, kot pravi priljubljena legenda? Morda so ga privabili tudi obširni sadovnjaki, ki dajejo obilje sočnih sadežev in slastnih naravnih sokov. Legenda pa že postaja tudi Janez Puh, izumitelj, tovarnar in vizionar, ki mu je posvečen muzej v »cimprači«, značilni leseni slovenskogoriški hiši. Morda vas bodo po občini Juršinci domačini popeljali celo s katerim izmed prevoznih sredstev, ki so nastala po njegovih izumih. Čaka vas vzpon na razgledni stolp na Gomili, od koder pogled seže tudi proti Mali Nedelji. Ta se ponaša s svojim junakom, avtorjem prvega slovenskega filmskega zapisa Karlom Grossmannom. Po spoznavanju njegovega dela se lahko odpočijete v bližnjih termah, potem pa vas v Juršincih čakajo še številne zanimivosti: lokalna etnografska zbirka Muzej dediščine, zbirka o kraljicah jeseni, ki jim je posvečena posebna tradicionalna prireditev v oktobru, s trto zasajeno krožišče v lepo urejenem občinskem središču, cerkev svetega Lovrenca in najstarejša »zelena tovarna« – trsničarska zadruga, ki je dajala kruh stotinam družin.
»Izdelki iz zelene tovarne« – plemenite trsne cepljenke potujejo tudi k svetemu Urbanu, zavetniku viničarjev in vinogradniških delavcev, v občino Destrnik. Od daleč nas kraj pozdravi s prepoznavno veduto, ki jo poleg cerkve oblikujeta še šola in kulturna dvorana. Ob skrbi za sedanjost v občini enako negujejo tudi dediščino – lično obnovljena viničarija in tradicionalne prireditve, kot je priljubljeni kmečki praznik, zgodbo o preteklosti ohranjajo za prihodnost. Temu sledijo tudi pri Svetem Tomažu. Gostje so dobrodošli ne le ob občinskem prazniku, ki je na dan farnega zavetnika, pač pa vse leto. Najprej prijazno pozdravi cerkev, ki je zanimiva tudi zaradi posebne oblike – grajena je v obliki enakokrakega križa. V ličnih, razloženih vaseh je najti še mnoge druge zanimivosti, na primer Stajnkov vodni mlin v Savcih. V bližnjem ribniku lahko preizkusite tudi svojo srečo v ribolovu. Bolj lagodno ali bolj aktivno – v vsakem primeru bo doživetje vredno spomina, ob vsem in predvsem pa ljudje mehkih src in mehke govorice, ki vas prijazno vabijo medse! Slovenske gorice – preprosto čudovite!
Center destinacije Ptuj - Jeruzalem Ormož - Haloze - Slovenske gorice Doživetja, izleti, dobrote, izdelki Pot v toplice 9 (GH Primus), 2251 Ptuj T: +386 2 778 87 80 E: rdo@bistra.si, ptuj@vedute.si ponedeljek–petek: 9.00–12.00 in 16.00–20.00 sobota in prazniki: 9.00–12.00
TIC Ptuj Slovenski trg 5, 2250 Ptuj T: +386 2 779 60 11 F: +386 2 771 01 75 E: info@ptuj.info www.ptuj.info
Ptujske vedute, d.o.o., Ptuj Prešernova 6, 2250 Ptuj T: + 386 2 778 87 81 + 386 2 787 74 55 E: ptuj@vedute.si www.vedute.si
HALO Lokalna razvojna agencija d.o.o. Cirkulane 56, 2282 Cirkulane T: +386 2 795 32 00 F: +386 2 795 32 03 E: info@halo.si www.halo.si
TIC Jeruzalem Jeruzalem 8, 2259 Ivanjkovci T: +386 2 719 45 45 F: +386 2 584 83 34 E: info@jeruzalem.si
TIC Ormož Kolodvorska 9, 2270 Ormož T: +386 2 741 53 56 E: tic.ormoz.grad@siol.net www.martinovanje.si
TIC Osrednjih Slovenskih goric Trg osvoboditve 9, 2230 Lenart v Slovenskih goricah T: +386 5 912 87 73 E: tic@rasg.si www.rasg.si/turizem
TIP Ptujska Gora Ptujska Gora 36, 2323 Ptujska Gora T: +386 2 794 00 27 E: info@ptujska-gora.si 0
1
2
3
4
5
10 km
Mestna občina Ptuj
Občina Ormož
Občina Cirkulane
Občina Benedikt
Občina Dornava
Občina Središče ob Dravi
Občina Kidričevo
Občina Cerkvenjak
Občina Majšperk
Občina Destrnik
Občina Makole
Občina Juršinci
Občina Podlehnik
Občina Lenart
Občina Poljčane
Občina Sveta Ana
Občina Videm
Občina Sveta Trojica v Slovenskih goricah
Občina Zavrč
Občina Sveti Andraž v Slovenskih goricah
Občina Žetale
Občina Sveti Jurij v Slovenskih goricah
Občina Gorišnica Občina Hajdina Občina Markovci
Občina Sveti Tomaž Občina Trnovska vas
REGIONALNA DESTINACIJSKA ORGANIZACIJA
A I
Gradec / Graz 80 km
H HR
Maribor
Ptuj
Celje
Ljubljana 130 km Zagreb 80 km
Trst / Trieste 230 km
www.visitptuj.eu www.visitjeruzalem-ormoz.eu www.visithaloze.eu www.visitslovenskegorice.eu
Trgovina z doživetji v Cityparku
Izdajatelj: ZRS Bistra Ptuj, Podravsko-ptujsko-ormoška regionalna destinacijska organizacija, zanjo: dr. Aleksandra Pivec Besedila: Ptujske vedute, d.o.o., Ptuj DMC Lektoriranje, jezikovno svetovanje: mag. Darja Gabrovšek Homšak Fotografije: arhiv RDO, arhivi partnerjev RDO, Ciril Ambrož, Matija Brodnjak, Vid Ponikvar, Črtomir Goznik, Rado Škrjanec, Gregor Brodnjak, Foto Tone, Foto Žalar, Aljoša Videtič – projekt Mura–Drava bike, fototeka Pokrajinskega muzeja Ptuj - Ormož, Foto Langerholc, Aleš Fevžer – projekt Biking & Hiking, Domen Grögl – arhiv projekta Vinocool, Tomo Jeseničnik, Zmago Kokol, Vanja Bučar Oblikovanje: s.kolibri Priprava kartografske podlage: Geofoto Tisk: Tiskarna Ekart Ptuj 2012