KOMEDIJAÅ 3
2
LOKACIJA I AMBIJENT: Sobota večar, lokalna karčma, publika njemiloserdno zmenjuje komedijaša po komedijaša z bini. Dajedni komedijaše vidno nervozni, a dajedni še ozbiljno uspaniča až pod čas perfomansu, ta anji nje zakonča svoj nastup do konca, alje u jojku sceknju z bini. Publika ih potim veljkodušno naĥradzi z ĥromoĥlasnim „UAAAA!!!“ i poruca kojaki stvari zoz svojih stoloh. Ĥvizdanje, ĥalajk, ljeci poĥar. Situacija še pomali zmirjuje. Kratka cihosc. Vihodzi novi komičar. KOMEDIJAŠ (Energično, mahajuci z ĥlavu na dolu posle každoho pozdravjanja): Dobri večar! Dobri večar! Dobri večar! Vidzim krašnje renovirali karčmu. Fino, fino. A! Vidzim že dzepojednih už puščeli i zoz ĥareštu! (Zmahuje im z širokim ošmihom na ljicu, voni mu ukazuju laci paljec. Poĥljad prerucuje na zadok do šanku z ruku ponad oči že bi prikril sebe švetlosc reflektoroh htori mu zavadzaju) SEBO! PREBAČ ZA KNJIŽKU! (Sebo za šankom čita stare Ruske, anji nje patri na Komedijaša, ljem mu zmahuje njeodredzeno) Haha! Sebo... Jaki to dobri lik! E ljudze! Oženjel som še! (Komedijaš občekuje dajaku reakciju, medzitim publika ostava u cihosci.) 3
KOMEDIJAŠ: Ĥej, ĥej! Tam je palja dzeška za šankom. (Ukazuje napamjat spram šanku bo nje vIdzi njič od reflektoroh, a za šankom jakaš tetovirana anđa vaĥa ruku zoz šankerom.) Haĥa! Jaka je krasavica. Znam že som vas dakus skenjal prešliraz zoz ĥevtim kolo đida, alje nješka na vas vipuščim jak hmara diždžu dobroĥo „žena-muž“ ĥumoru! (Optimistično dzviĥa ruku zoz vistirčenim paljcom občekujuci pozitivnu reakciju, medzitim cihosc i daljej.) Ĥaĥa! Htoriš dzenj, moja mloda poraji obisce, cala še ufaradlovala, fuči – ja u dnjovej šedzim i patrim najnovših Transformersoh htorih som sebe noc skorej znjal zoz torentu, ta še obracim gu mojej milej: „Joj ženo, tak nje možem patric na ce jak teljo robiš i jak še trapiš... Nolje, zavri dzveri od dnjovej! Ĥaĥa!“ (Znova ista poza zoz dzviĥnutu ruku i čekajuci reakciju publiki – alje njič.) KOMEDIJAŠ (Podozrivo, alje i daljej optimistično): Dooobreee.... Hvari mi žena htoriš dzenj: „...e šmišni ši jak kromplji na botošoh!“ a jej vec ljem dorucel „...znam! I mam ih polni meh! Buaĥaĥa!“ (Znova cali napaljeni že vipripovedal nje znam jaku frantu čeka aplauz publiki, medzitim – njič. Ljem naraz dzeška od'zadku bulo čuc njepoznati hlas...) NJEPOZNATI HLAS: E tipe! Žena ci pošla z konobarom! 4
(U tim momentu še masa zbunjela, skočela na noĥi i pobunjela, bo jak že teraz naruča pice. Dok še ĥevti shopnjejši krašnje prependrali prejg šanku i počali jedni druĥim dodzeljovac fljaši zoz „žestinu“ i čapovac pivo. Znova milicija intervenovala...)
5
6