Kakov e rizikot i koi se vetuvawata od zelenite nanotehnologii ? Spored spisanieto Istra`uvawa * EU, vo koe se prika`uvaat tekovnite nau~ni istra`uvawa vo Evropskata Unija , do 2010 godina, svetskiot Pazar na nanotehnologii koi se baziraat na ekolo{ka primenlivost , bi mo`el da nadmine 5 milijardi Evra.
© CNRS Photothèque/Jérôme Chatin Vizuelna proverka na povr{ina na silikonski supstrat.
Zelenite nanotehnologii gi podgrevaat nade`ite za pronao|awe na re{enija za predizvicite vo biosferata i mo`nostite za poprili~ni finasiski dobivki, zaedno so nedoslednostite okolu slabite procenki za rizik vo okolinata. Seto ova se slu~uva vo vreme koga nacionailnite i internacionalnite regulativi nemo`at da ja sledat brzinata na razvoj vo ova pole na fundamentalni i primeneti nanotehnolo{ki istra`uvawa. Nano~esti~kite vetuvaat ,,~uda ,, vo okolinata , samo-~iste~ki premazi koi ja ograni~uvaat upotrebata na detergeniti, agensi za kontrola na zagaduvaweto koi otstranuvaat azotni oksidi od vozduhot, materijali za toplinska izolacija, filtri za voda i vozduh, aditivi za fosilnite goriva, nova generacija fotovoltai~ni }elii i mnogu pove}e. Iako OPTIMIZMOT e na dnevna baza , sepak samo vo retki slu~evi re{enijata se tehni~ki ili ekonomski odr`livi.
Kakvi drugi upotrebi ima zelenata nanotehnologija?
© CEREGE Bakterija (Escherichia coli) posle absorbirawe na nano~esti~ki od `elezen oksid.
Zelenata nanotehnologija se slu`i so silnite kataliti~kite sposobnosti na metalnite oksidi nano~esti~ki (`elezo, titan i cerium) za tretman na voda ili za dekontaminacija na po~va. Koga edna povr{ina e prekriena so nanofilm od titanium oksid , toa mo`e da dovede do razru{uvawe na bili koj patogen organski zagaduva~i ili mikroorganizmi vo vodata preku procesot na fotokataliza . Drug vid na istra`uva~ka rabota e fokusirana na dizajn na filtri so pomo{ na `elezni nano~esti~ki , nare~eni feroksani. Peleti od `elezen oksid se spojuvaat, potoa se zagrevaat , za da oformat kerami~ki filter, so pori so golemina ista kako rastojanie pome|u 2 nano~esti~ki. Zaedno so kataliti~kite ~esti~ki, kako ceriumoksidi, filtrite imaat istovremeno i mehani~ko i hemisko dejstvo. Iako ovie programi vetuvaat sepak se soo~uvaat so 3 glavni prepreki. Prvo toa se interdisciplinarni istra`uvawa koi te{ko se postavuvaat i se finasirrat. Vtoro tie istra`uvawa baraat dolgotrajno sledewe no bez garancija deka }e se pronajde ekonomski isplatlivo re{enie. Treto vlijanito vrz okolinata kade prisutnite nano~esti~ki se sposobni za razrgadba na organski soedinenija , se u{te e nepoznato, posebno kade kislorodot e prisuten vo po~vata.
Koi se vlijanijata na nano~esti~kite vo prirodata ? po~etnite mehanizmi na toksi~nost se otkrivaat vo sistemite na po~vata, kaj vodenata sredina (moriwa, okeani, ezera, reki ) seu{te se vo golema merka nepoznati. Vo me|uvreme, odreden broj firmi ve}e gi pu{taat nano~esti~kite vo vo okenite, so cel spored niv, da se borat so globalnoto zagrevawe. Toni ~esti~ki se pu{taat za da go prihranuvaat planktonot, zarobuvaat CO2 ..... Spored nau~nicite , vo sega{noto vreme nema ednostaven na~in da se odredat efektite pri osloboduvawe na nano~esti~kite vo vo ekosistemite.Toksikolo{kite studii ne se dovolni. Evropskata komisija e vnimatelno optimisti~na, vo ovoj slu~aj, bidej}i postoe~kite toksikolo{ki i ekotoksikolo{ki metodi se soodvetni za procenka na pove}eto od mo`nite opasnosti no ne i za procenka na site mo`ni opasnosti. Iako
© CEREGE Humani kletki ( fibroblasti od ko`ata ) otkako absorbirale nano~esti~ki od ceriumoksid (CeO2).
Dali e vozmo`en bezbeden razvoj na nanonaukite i nanotehnologiite ? Od juli 2007 , REACH Direktivata upravuva so upotrebata na hemikalii vo Evropa. No nano~esti~ikte se ostaveni na strana. Nano~esti~kite imaat pove}ekratni visokoreaktivni povr{ini , golemina koja im ovozmo`uva da navlezat vo kletkite i vo organite i elektronska struktura koja mo`e da da pottikne biohemiski reakcii. Nano ~esti~kite pretstavuvaat opasnost po zdravjeto i okolinata koja nie od sega{na gledna to~ka ne mo`eme da ja predvidime od na{ite dosega{ni poznavawa za makroskopskata toksi~nost. Regulativata vo ovaa oblast, sekako }e mora da gi zeme vo predvid i kompetitivnosta na pazarot na novi proizvodi i obvrskata za bezbeden razvoj i upotreba na nanonaukite i nanotehnologiite. Nanosafe2 e Evropski integriran proekt koj e podelen na 4 nezavisni podproekti. 1. detekcija i karakterizacija na industiski proizvedeni nano~esti~ki 2. vospostavuvawe na internacionalna databaza za toksikologija i eksperimentalni protokoli 3. razvoj na sigurni industriski proizvodni sistemi 4. integrirawe na op{testvenite i ekolo{ki aspekti od nanotehnologiite.
Kontakt podatoci Julijana Savi}-Dineva Dipl.in`. biotehnolog
e-mail : savicdineva@yahoo.com izvor : (1) Research * eu the magazine of the european research area , no.56 June 2008, (22-24) str ISSN 1830-7361 ,Prevod, selekcija i obrabotka e napravena od navedeniot izvor na informacii .JSD