#2 - 2020 10 EUR
Strokovna publikacija, ki premika meje in povezuje stroko!
ARHITEKTURA
ARHITEKTURA
Zelena oaza v puščavi povezuje ideje za prihodnost
GRADNJA
PROJEKTIRANJE Združitev digitalne tehnologije in dela na gradbišču
INTERIER
INTERIER
DIZAJN
Petra Zakrajšek: »Umetnost je vedno korak pred sedanjostjo.«
TEHNOLOGIJE – Urbana zračna mobilnost
Kako droni narekujejo funkcijo in formo v arhitekturi 2
3
Kaj so droni?
1
Č
Dušan Sekulić, mag. inž. arh., Foto: Luka Šavor
106 PRO BAUHAUS | 2020
loveško domišljijo buri koncept letečega avtomobila od nastanka prve gneče na cesti. S pojavom novih tehnologij in materialov ter digitalne revolucije se koncept bliža resničnosti. Z napredkom v razvoju litij-ionskih baterij se njihova gostota energije na težo vsako leto v poprečju poveča za 7 %, kar pomeni, da električni droni v desetletju podvojijo svoj domet (1). Danes razvoj spominja na začetke letalstva v 19. stoletju in obrtniško inovativnost garažnih izumiteljev, katerih izumi so bili hitro kupljeni s strani uveljavljenih letalskih korporacij. In ne le to, spominja tudi na dirko na luno, v kateri so v hladni vojni sodelovale predvsem Združene države Amerike in Sovjetska zveza, a tokrat je videti, da sodeluje ves razviti svet, razvite korporacije pa tekmujejo, kateri direktor bo prvi prišel v službo z letečim avtomobilom. A poleg samega razvoja zrakoplovov je še veliko drugih izzivov, ki čaka to industrijo. Med prvimi sta certificiranje zrakoplovov in pilotov novih tehnologij ter regulacija potniškega brezpilotnega letenja, kar je nekaj novega in je še v razvoju. Sledi infrastruktura, predvsem varnostni segment vzletišč oziroma vertiportov, pa tudi njihova umeščenost v obstoječo infrastrukturo oziroma njena prilagoditev. Varnost zračnega prometa in umestitev v obstoječi promet na nebu prav tako zahtevata nova pravila in prilagoditve. Svoj čas zahteva tudi tehnološka zrelost, ki bo pokazala pravo zanesljivost in zaupanje javnosti. Da o psiholoških dejavnikih brezpilotnega letenja in nizkega lebdenja nad gosto naseljenimi območji sploh ne govorimo, kaj šele o pravnih podlagah in pogledu zavarovalniških agencij na kritje napak umetne inteligence. In kako se bo na to odzvala arhitektura in kaj lahko ponudi v začetku tega razvoja?
1 Magistrska naloga: Ljubljanski potniški terminal Idejna zasnova transportne platforme v Ljubljani z letališčem za mala letala in drone, Dušan Sekulić Foto: Dušan Sekulić, mag. inž. arh.
Z besedo dron danes poljudno opisujemo vrsto novih tehnologij, ki zajemajo zrakoplove s posadko ali brez, ki so zmožni vertikalnega vzleta in pristajanja in so praviloma na električni pogon. Uveljavljen tehnični termin pa je brezpilotni zrakoplov oziroma UAS (unmanned aircraft system) zrakoplov, ki se upravlja daljinsko. Gre za zrakoplove različnih namembnosti, ki opravljajo ali bi lahko opravljali različna dela, kot so dostava paketov, fotografiranje, snemanje in skeniranje območij ali celo prevoz potnikov. Poleg specifičnih znanstvenih raziskav jih je recimo Facebook skušal uporabiti tudi kot atmosferske satelite za dostavo interneta na odročnih krajih. Proizvajalci, kot so Volocopter, Lilium in nenazadnje Pipistrel, razvijajo zrakoplove, namenjene potniškemu letenju. Vse širša ponudba dronov, namenjenih različnim ljubiteljem, vodi v vedno hitrejši razvoj tehnologije električnega pogona, hranjenja energije in optimizacije letenja. Sledijo tudi vse bolj specifični izdelki za strokovno javnost, kot so droni za različne agrikulturne dejavnosti, prostorsko skeniranje in analizo pokrajine (skeniranje s toplotno kamero, skeniranje površja, spremljanje sprememb površja) oziroma grajenega območja (analiza izvedenih del, analiza posledic naravne katastrofe, 3D oziroma prostorsko skeniranje objektov) in dostavo nujne zdravstvenih pomoči (reševanje ljudi iz vode, dostava nujnih zdravil v odročne kraje ali kraje z uničeno infrastrukturo). Tehnološko vsestranskost dronov lahko primerjamo z robotsko roko, ki leti. Z želenim nastavkom in odrejeno potjo dron lahko opravlja naloge, ki jih človek prej ni zmogel, ali pa so bile zelo potratne. V gradbeništvu lahko pričakujemo optimiziranje obstoječih načinov gradnje in izum novih.
4
Na ETH Zürich, Institute for Dynamic Systems and Control, raziskujejo oboje in še več, a v dveh odmevnejših projektih z droni zidajo in prepletajo vrvi v viseči most. Seveda gre za eksperimente tipa »proof of concept«, ki pa lahko postanejo resničnost. Resničnost, v kateri na promet današnjega mesta lahko gledamo kot na dvodimenzionalni preplet, ki z novo tehnologijo dobi tretjo dimenzijo.
Potniški droni Uveljavljen termin za potniške drone je zrakoplov VTOL (vertical take-off and landing). To so vsi zrakoplovi, zmožni vertikalnega vzleta, lebdenja na mestu in pristanka vertikalno, podobno kot helikopterji, razlika je v zmogljivosti ter hrupni in energetski učinkovitosti, saj se praviloma poganjajo na elektriko in od tod izraz eVTOL. Tudi zrakoplovi eVTOL se med seboj razlikujejo in klasificirajo. Glavna razlika je v številu potnikov in principu pogona. Po principu pogona ločimo zrakoplove eVTOL z usmerjevalnikom potiska (vectored thrust), ki svoje vzgonske propelerje usmerjajo in jih uporabljajo za dvig ter usmerjen let, zrakoplove lift + cruise eVTOL, ki uporabljajo ločene vzgonske propelerje za dvig in usmerjen let, in wingless oziroma multicopter eVTOL zrakoplove, ki vzgonskih propelerjev ne usmerjajo, ampak nagibajo celoten zrakoplov za usmerjeni let. Poleg zrakoplovov eVTOL za potniške drone lahko štejemo tudi električne helikopterje, ki temeljijo na konfiguraciji helikopterja, a uporabljajo izključno električno pogonsko moč, in »hoverbikes – personal flying devices« oziroma enoosebne zrakoplove, pri katerih je pilot v sedežu, na sedalu, stoje ali drugače, vsi pa so tipa multi-copter oziroma večpropelerski brez krilske konfiguracije (5).
2 Amazon Prime Air – dron za dostavo paketov (2) 3 Facebook Aquila – atmosferski satelit za dostavo interneta (3) 4 Pix4D, Aeryon Labs in PUC Univerza Rio de Janeiro so naredili 3D-posnetek Kristusa Odrešenika v Riu da Janeiru. (4)
2020 | PRO BAUHAUS 107
TEHNOLOGIJE – Urbana zračna mobilnost
Kako droni narekujejo funkcijo in formo v arhitekturi 2
3
Kaj so droni?
1
Č
Dušan Sekulić, mag. inž. arh., Foto: Luka Šavor
106 PRO BAUHAUS | 2020
loveško domišljijo buri koncept letečega avtomobila od nastanka prve gneče na cesti. S pojavom novih tehnologij in materialov ter digitalne revolucije se koncept bliža resničnosti. Z napredkom v razvoju litij-ionskih baterij se njihova gostota energije na težo vsako leto v poprečju poveča za 7 %, kar pomeni, da električni droni v desetletju podvojijo svoj domet (1). Danes razvoj spominja na začetke letalstva v 19. stoletju in obrtniško inovativnost garažnih izumiteljev, katerih izumi so bili hitro kupljeni s strani uveljavljenih letalskih korporacij. In ne le to, spominja tudi na dirko na luno, v kateri so v hladni vojni sodelovale predvsem Združene države Amerike in Sovjetska zveza, a tokrat je videti, da sodeluje ves razviti svet, razvite korporacije pa tekmujejo, kateri direktor bo prvi prišel v službo z letečim avtomobilom. A poleg samega razvoja zrakoplovov je še veliko drugih izzivov, ki čaka to industrijo. Med prvimi sta certificiranje zrakoplovov in pilotov novih tehnologij ter regulacija potniškega brezpilotnega letenja, kar je nekaj novega in je še v razvoju. Sledi infrastruktura, predvsem varnostni segment vzletišč oziroma vertiportov, pa tudi njihova umeščenost v obstoječo infrastrukturo oziroma njena prilagoditev. Varnost zračnega prometa in umestitev v obstoječi promet na nebu prav tako zahtevata nova pravila in prilagoditve. Svoj čas zahteva tudi tehnološka zrelost, ki bo pokazala pravo zanesljivost in zaupanje javnosti. Da o psiholoških dejavnikih brezpilotnega letenja in nizkega lebdenja nad gosto naseljenimi območji sploh ne govorimo, kaj šele o pravnih podlagah in pogledu zavarovalniških agencij na kritje napak umetne inteligence. In kako se bo na to odzvala arhitektura in kaj lahko ponudi v začetku tega razvoja?
1 Magistrska naloga: Ljubljanski potniški terminal Idejna zasnova transportne platforme v Ljubljani z letališčem za mala letala in drone, Dušan Sekulić Foto: Dušan Sekulić, mag. inž. arh.
Z besedo dron danes poljudno opisujemo vrsto novih tehnologij, ki zajemajo zrakoplove s posadko ali brez, ki so zmožni vertikalnega vzleta in pristajanja in so praviloma na električni pogon. Uveljavljen tehnični termin pa je brezpilotni zrakoplov oziroma UAS (unmanned aircraft system) zrakoplov, ki se upravlja daljinsko. Gre za zrakoplove različnih namembnosti, ki opravljajo ali bi lahko opravljali različna dela, kot so dostava paketov, fotografiranje, snemanje in skeniranje območij ali celo prevoz potnikov. Poleg specifičnih znanstvenih raziskav jih je recimo Facebook skušal uporabiti tudi kot atmosferske satelite za dostavo interneta na odročnih krajih. Proizvajalci, kot so Volocopter, Lilium in nenazadnje Pipistrel, razvijajo zrakoplove, namenjene potniškemu letenju. Vse širša ponudba dronov, namenjenih različnim ljubiteljem, vodi v vedno hitrejši razvoj tehnologije električnega pogona, hranjenja energije in optimizacije letenja. Sledijo tudi vse bolj specifični izdelki za strokovno javnost, kot so droni za različne agrikulturne dejavnosti, prostorsko skeniranje in analizo pokrajine (skeniranje s toplotno kamero, skeniranje površja, spremljanje sprememb površja) oziroma grajenega območja (analiza izvedenih del, analiza posledic naravne katastrofe, 3D oziroma prostorsko skeniranje objektov) in dostavo nujne zdravstvenih pomoči (reševanje ljudi iz vode, dostava nujnih zdravil v odročne kraje ali kraje z uničeno infrastrukturo). Tehnološko vsestranskost dronov lahko primerjamo z robotsko roko, ki leti. Z želenim nastavkom in odrejeno potjo dron lahko opravlja naloge, ki jih človek prej ni zmogel, ali pa so bile zelo potratne. V gradbeništvu lahko pričakujemo optimiziranje obstoječih načinov gradnje in izum novih.
4
Na ETH Zürich, Institute for Dynamic Systems and Control, raziskujejo oboje in še več, a v dveh odmevnejših projektih z droni zidajo in prepletajo vrvi v viseči most. Seveda gre za eksperimente tipa »proof of concept«, ki pa lahko postanejo resničnost. Resničnost, v kateri na promet današnjega mesta lahko gledamo kot na dvodimenzionalni preplet, ki z novo tehnologijo dobi tretjo dimenzijo.
Potniški droni Uveljavljen termin za potniške drone je zrakoplov VTOL (vertical take-off and landing). To so vsi zrakoplovi, zmožni vertikalnega vzleta, lebdenja na mestu in pristanka vertikalno, podobno kot helikopterji, razlika je v zmogljivosti ter hrupni in energetski učinkovitosti, saj se praviloma poganjajo na elektriko in od tod izraz eVTOL. Tudi zrakoplovi eVTOL se med seboj razlikujejo in klasificirajo. Glavna razlika je v številu potnikov in principu pogona. Po principu pogona ločimo zrakoplove eVTOL z usmerjevalnikom potiska (vectored thrust), ki svoje vzgonske propelerje usmerjajo in jih uporabljajo za dvig ter usmerjen let, zrakoplove lift + cruise eVTOL, ki uporabljajo ločene vzgonske propelerje za dvig in usmerjen let, in wingless oziroma multicopter eVTOL zrakoplove, ki vzgonskih propelerjev ne usmerjajo, ampak nagibajo celoten zrakoplov za usmerjeni let. Poleg zrakoplovov eVTOL za potniške drone lahko štejemo tudi električne helikopterje, ki temeljijo na konfiguraciji helikopterja, a uporabljajo izključno električno pogonsko moč, in »hoverbikes – personal flying devices« oziroma enoosebne zrakoplove, pri katerih je pilot v sedežu, na sedalu, stoje ali drugače, vsi pa so tipa multi-copter oziroma večpropelerski brez krilske konfiguracije (5).
2 Amazon Prime Air – dron za dostavo paketov (2) 3 Facebook Aquila – atmosferski satelit za dostavo interneta (3) 4 Pix4D, Aeryon Labs in PUC Univerza Rio de Janeiro so naredili 3D-posnetek Kristusa Odrešenika v Riu da Janeiru. (4)
2020 | PRO BAUHAUS 107
TEHNOLOGIJE – Urbana zračna mobilnost
7
8
5
šnjih taksi prevozih in omogočanje varnega prometa v zraku preko računalniške komunikacije med zrakoplovi. Takšno komunikacijo si prvi prizadeva razviti Uber Air ali Uber Elevate, ki je podružnica znanega podjetja Uber. Letnih dogodkov Uber Elevate Summit se udeležujejo svetovni strokovnjaki in proizvajalci zrakoplovov, med katerimi je tudi Pipistrel, in sicer s ciljem, da do leta 2023 pričnejo s prvimi poleti v enomestnem urbanem okolju in končno tudi z medmestnimi poleti v Združenih državah Amerike. V evropskem prostoru pa EASA (European Union Aviation Safety Agency – Agencija Evropske unije za varnost v letalstvu), ki skrbi za varnost zračnega prostora, že razvija pravilnike in primerno razvita letala skuša certificirati. V začetni fazi se kažeta optimizem in prilagodljivost pravilnikov v duhu promocije in podpiranja razvoja takšnega prometa.
Pravilniki 6
Poleg zrakoplovov VTOL je vse več slišati o malih letalih z električnim pogonom, ki bi rada konkurirala dronom. Uveljavljen termin zanje je STOL (short take-off and landing) in se uporablja za letala, ki potrebujejo zelo kratko vzletno-pristajalno stezo. Različni predpisi različno definirajo STOL, velja pa, da so letala STOL tista, ki potrebujejo za vzletanje in pristajanje kratko vzletno-pristajalno stezo, dolgo približno 600 m. V veliko primerih se uporabljajo v športne namene in za prevoz potnikov na odročne kraje. Zaradi svoje vzletno-pristajalne dinamike lahko uporabljajo konvencionalna letališča in travnata vzletišča. Večino prav tako poganja motorni propeler in veljajo za lahka ter ultralahka letala. Proizvajajo jih večja podjetja, kot so Piper, Cessna, Pipistrel, in manjši obrtniški proizvajalci, ki letala prodajajo kot komplet sestavi sam ali kot celovite izdelke. Razvoj tehnologije električnega pogona in baterij nudi proizvajalcem že obsto-
108 PRO BAUHAUS | 2020
ječih letal STOL z gorivnim motorjem tudi opcijo izdelave električnih in hibridnih letal, ki so tišja in lažja od prejšnjih modelov. Nekateri proizvajalci pa ustvarjajo nove modele letal, ki uporabljajo izključno električne motorje z namenom doseganja novih ekoloških, ekonomičnih in hrupnih standardov. Razvoj temelji na letalih s propelerskim pogonom in na motoriziranih jadralnih letalih, ki uporabljajo energijo iz baterije, solarnih celic ali hibridnih motorjev. S pojavom razvitih potniških in nepotniških zrakoplovov, namenjenih za letenje v urbanih območjih, se je pojavil termin UAM (urban air mobility) oziroma urbana zračna mobilnost, ki zajema vse zračne operacije, ki bi se odvijale v urbanih naseljih. V duhu pametnih mest, pametnih telefonov in vsesplošne digitalne revolucije se z razvojem umetne inteligence od teh zrakoplovov pričakuje tudi avtonomno letenje brez pilota, pošiljanje zahtev za prevoz kot pri dana-
5 Volocopter (6) 6 Lilium (6)
EASA je ravnokar objavila konsolidirano različico do zdaj objavljenih pravilnikov za UAS (unmanned aircraft systems) – Uredbi (EU) 2019/947 in (EU) 2019/945 (9). Uredbi opredeljujeta natančne zahteve za operacije zrakoplovov UAS, kakor tudi za letalsko osebje in organizacije, vključene v letalske operacije. EASA je objavila tudi posebne pogoje (special conditions) za kategorijo malih zrakoplovov VTOL, ki obravnavajo edinstvene značilnosti teh izdelkov in predpisujejo standarde plovnosti za izdajo tipskega certifikata (type cerificate) (10). Eden prvih terminov, ki jih je sprejela EASA, je U-space oziroma U-prostor, ki zajema niz novih storitev, posebnih postopkov in predpisov, ki poleg registracije in identifikacije dronov določajo tudi prepovedana območja in varnostne razdalje za vse nizko leteče operacije pod 150 m višine, in s katerim se postavljajo standardi varnosti zračnega prometa, zasebnosti državljanov in državne varnosti. Velja omeniti tudi prizadevanja Agencije Republike Slovenije za civilno letalstvo, ki spremlja in v slovensko zakonodajo uvaja pravilnike za regulacijo operacij UAS (11). Kar zadeva proizvajalce potniških dronov, pa čakamo na tehnološko zrelost njihovih izdelkov, da bomo lahko merili specifikacije, na podlagi katerih bomo odločali o pogojih di-
menzioniranja infrastrukture na letališčih in vertiportih ter o umeščenosti v obstoječo zračno infrastrukturo.
Letališča Letališča oziroma vzletišča za potniške drone se imenujejo vertiporti (vertical + port). Različne korporacije svoja vzletišča poimenujejo še po blagovnih znamkah, kot recimo Skyports ali Voloports. Prizadevanja gredo v smeri platform za simultane vzlete in prilete z več zrakoplovi hkrati. Med vertiportom in obstoječim heliportom pravzaprav ni velikih razlik. Gre za ravno površino, ki ima položaj na primernem varnem mestu z vsemi spremljajočimi varnostnimi faktorji. Glavna prometna razlika je v načinu prileta in odleta, saj ima heliport prihodno in odhodno ravnino pod določenim kotom in smerjo, medtem ko gre pri vertiportu izključno za vertikalen prilet in odlet do določene višine in nato najpogosteje prosto, vendar nadzorovano v U-space. Prav tako predstavlja novost potnikov uporabniški vmesnik. Potnik svoj let rezervira preko aplikacije na telefonu, ki izračuna vse parametre za potrebno pot – ceno, število sopotnikov, najbližji vertiport in kako priti do njega, čas odhoda in prihoda ter odhodno mesto. Urbana zračna mobilnost govori tudi o dosegu oziroma razdaljah, ki jih premagujejo novi zrakoplovi. Načrtovani doseg zrakoplovov eVTOL ne zajema povezanosti odročnih krajev, ampak mestno povezavo in povezavo sosednjih mest, tako da vertiporti predstavljajo nov način infrastrukturnega razmisleka. Konvencionalna letališča so praviloma odmaknjena od mestnih središč. Povezana so z avtocesto oziroma vlakom in delujejo po načelu mesto–mestno letališče in mestno letališče–mesto. Pri vertiportih pa vizija sega skoraj do povezave od balkona do balkona. Lahko bi rekli, da v obstoječo mestno infrastrukturo vstopa kot arhitekturni parazit oziroma mutualist, saj gre za sožitje obstoječe morfologije in novih ploščadi za pristanek za še učinkovitejšo povezavo. Nov način prevoza si prizadeva za interoperabilnost med obstoječimi načini in ne za nadomestitev avtomobila, letala ali kakega drugega prevoznega sredstva. Pot do mestnega letališča bo še zmeraj potekala po avtocesti in z različnimi javnimi prevoznimi sredstvi, le da se bodo nekateri za to pot
9
7 Priletno-odletne ravnine helikopterja s heliportov. Foto: Dušan Sekulić, mag. inž. arh. 8 Stožec vertikalnega prileta in odleta zrakoplovov VTOL. Foto: Dušan Sekulić, mag. inž. arh. 9 Easy Access Rules for Unmanned Aircraft Systems, Uredba (EU) 2019/947 in Uredba (EU) 2019/945; Foto: Dušan Sekulić, mag. inž. arh.
2020 | PRO BAUHAUS 109
TEHNOLOGIJE – Urbana zračna mobilnost
7
8
5
šnjih taksi prevozih in omogočanje varnega prometa v zraku preko računalniške komunikacije med zrakoplovi. Takšno komunikacijo si prvi prizadeva razviti Uber Air ali Uber Elevate, ki je podružnica znanega podjetja Uber. Letnih dogodkov Uber Elevate Summit se udeležujejo svetovni strokovnjaki in proizvajalci zrakoplovov, med katerimi je tudi Pipistrel, in sicer s ciljem, da do leta 2023 pričnejo s prvimi poleti v enomestnem urbanem okolju in končno tudi z medmestnimi poleti v Združenih državah Amerike. V evropskem prostoru pa EASA (European Union Aviation Safety Agency – Agencija Evropske unije za varnost v letalstvu), ki skrbi za varnost zračnega prostora, že razvija pravilnike in primerno razvita letala skuša certificirati. V začetni fazi se kažeta optimizem in prilagodljivost pravilnikov v duhu promocije in podpiranja razvoja takšnega prometa.
Pravilniki 6
Poleg zrakoplovov VTOL je vse več slišati o malih letalih z električnim pogonom, ki bi rada konkurirala dronom. Uveljavljen termin zanje je STOL (short take-off and landing) in se uporablja za letala, ki potrebujejo zelo kratko vzletno-pristajalno stezo. Različni predpisi različno definirajo STOL, velja pa, da so letala STOL tista, ki potrebujejo za vzletanje in pristajanje kratko vzletno-pristajalno stezo, dolgo približno 600 m. V veliko primerih se uporabljajo v športne namene in za prevoz potnikov na odročne kraje. Zaradi svoje vzletno-pristajalne dinamike lahko uporabljajo konvencionalna letališča in travnata vzletišča. Večino prav tako poganja motorni propeler in veljajo za lahka ter ultralahka letala. Proizvajajo jih večja podjetja, kot so Piper, Cessna, Pipistrel, in manjši obrtniški proizvajalci, ki letala prodajajo kot komplet sestavi sam ali kot celovite izdelke. Razvoj tehnologije električnega pogona in baterij nudi proizvajalcem že obsto-
108 PRO BAUHAUS | 2020
ječih letal STOL z gorivnim motorjem tudi opcijo izdelave električnih in hibridnih letal, ki so tišja in lažja od prejšnjih modelov. Nekateri proizvajalci pa ustvarjajo nove modele letal, ki uporabljajo izključno električne motorje z namenom doseganja novih ekoloških, ekonomičnih in hrupnih standardov. Razvoj temelji na letalih s propelerskim pogonom in na motoriziranih jadralnih letalih, ki uporabljajo energijo iz baterije, solarnih celic ali hibridnih motorjev. S pojavom razvitih potniških in nepotniških zrakoplovov, namenjenih za letenje v urbanih območjih, se je pojavil termin UAM (urban air mobility) oziroma urbana zračna mobilnost, ki zajema vse zračne operacije, ki bi se odvijale v urbanih naseljih. V duhu pametnih mest, pametnih telefonov in vsesplošne digitalne revolucije se z razvojem umetne inteligence od teh zrakoplovov pričakuje tudi avtonomno letenje brez pilota, pošiljanje zahtev za prevoz kot pri dana-
5 Volocopter (6) 6 Lilium (6)
EASA je ravnokar objavila konsolidirano različico do zdaj objavljenih pravilnikov za UAS (unmanned aircraft systems) – Uredbi (EU) 2019/947 in (EU) 2019/945 (9). Uredbi opredeljujeta natančne zahteve za operacije zrakoplovov UAS, kakor tudi za letalsko osebje in organizacije, vključene v letalske operacije. EASA je objavila tudi posebne pogoje (special conditions) za kategorijo malih zrakoplovov VTOL, ki obravnavajo edinstvene značilnosti teh izdelkov in predpisujejo standarde plovnosti za izdajo tipskega certifikata (type cerificate) (10). Eden prvih terminov, ki jih je sprejela EASA, je U-space oziroma U-prostor, ki zajema niz novih storitev, posebnih postopkov in predpisov, ki poleg registracije in identifikacije dronov določajo tudi prepovedana območja in varnostne razdalje za vse nizko leteče operacije pod 150 m višine, in s katerim se postavljajo standardi varnosti zračnega prometa, zasebnosti državljanov in državne varnosti. Velja omeniti tudi prizadevanja Agencije Republike Slovenije za civilno letalstvo, ki spremlja in v slovensko zakonodajo uvaja pravilnike za regulacijo operacij UAS (11). Kar zadeva proizvajalce potniških dronov, pa čakamo na tehnološko zrelost njihovih izdelkov, da bomo lahko merili specifikacije, na podlagi katerih bomo odločali o pogojih di-
menzioniranja infrastrukture na letališčih in vertiportih ter o umeščenosti v obstoječo zračno infrastrukturo.
Letališča Letališča oziroma vzletišča za potniške drone se imenujejo vertiporti (vertical + port). Različne korporacije svoja vzletišča poimenujejo še po blagovnih znamkah, kot recimo Skyports ali Voloports. Prizadevanja gredo v smeri platform za simultane vzlete in prilete z več zrakoplovi hkrati. Med vertiportom in obstoječim heliportom pravzaprav ni velikih razlik. Gre za ravno površino, ki ima položaj na primernem varnem mestu z vsemi spremljajočimi varnostnimi faktorji. Glavna prometna razlika je v načinu prileta in odleta, saj ima heliport prihodno in odhodno ravnino pod določenim kotom in smerjo, medtem ko gre pri vertiportu izključno za vertikalen prilet in odlet do določene višine in nato najpogosteje prosto, vendar nadzorovano v U-space. Prav tako predstavlja novost potnikov uporabniški vmesnik. Potnik svoj let rezervira preko aplikacije na telefonu, ki izračuna vse parametre za potrebno pot – ceno, število sopotnikov, najbližji vertiport in kako priti do njega, čas odhoda in prihoda ter odhodno mesto. Urbana zračna mobilnost govori tudi o dosegu oziroma razdaljah, ki jih premagujejo novi zrakoplovi. Načrtovani doseg zrakoplovov eVTOL ne zajema povezanosti odročnih krajev, ampak mestno povezavo in povezavo sosednjih mest, tako da vertiporti predstavljajo nov način infrastrukturnega razmisleka. Konvencionalna letališča so praviloma odmaknjena od mestnih središč. Povezana so z avtocesto oziroma vlakom in delujejo po načelu mesto–mestno letališče in mestno letališče–mesto. Pri vertiportih pa vizija sega skoraj do povezave od balkona do balkona. Lahko bi rekli, da v obstoječo mestno infrastrukturo vstopa kot arhitekturni parazit oziroma mutualist, saj gre za sožitje obstoječe morfologije in novih ploščadi za pristanek za še učinkovitejšo povezavo. Nov način prevoza si prizadeva za interoperabilnost med obstoječimi načini in ne za nadomestitev avtomobila, letala ali kakega drugega prevoznega sredstva. Pot do mestnega letališča bo še zmeraj potekala po avtocesti in z različnimi javnimi prevoznimi sredstvi, le da se bodo nekateri za to pot
9
7 Priletno-odletne ravnine helikopterja s heliportov. Foto: Dušan Sekulić, mag. inž. arh. 8 Stožec vertikalnega prileta in odleta zrakoplovov VTOL. Foto: Dušan Sekulić, mag. inž. arh. 9 Easy Access Rules for Unmanned Aircraft Systems, Uredba (EU) 2019/947 in Uredba (EU) 2019/945; Foto: Dušan Sekulić, mag. inž. arh.
2020 | PRO BAUHAUS 109
TEHNOLOGIJE – Urbana zračna mobilnost
odločili z lokalnega vertiporta. Vertiport bo intermodalni objekt, ki bo v lokalni skupnosti združeval različne načine transporta in predstavil nove ob spremljajočem programu trgovin in gostinske ponudbe. V primeru, da za novogradnjo ne bo interesa, se vertiport lahko priključi na streho podobnega obstoječega objekta – železniške postaje, nakupovalnega središča ali poslovne stavbe. Tako kot pri besedi dron in njenih izpeljankah prihaja do nesporazumov tudi pri razliki med vertiportom, heliportom in letališčem. Trenutno bi lahko rekli, da je vertiport ploščad za pristajanje in vzletanje zrakoplovov eVTOL, termin urbano letališče pa zajema objekt z vertiportom in celoten spremljajoči program, torej povezave z ostalimi načini transporta, usmerjanje potnika do želenega vertiporta oziroma odhodne ploščadi, gostinski in trgovinski program ter prostori služb za neovirano delovanje, kot so administracija, prostori posadke, gasilsko reševalne službe, kontrola letenja ipd. Letališče je kompleksen objekt, ki zahteva vrsto različnih storitev za neovirano delovanje. Letališča glede na različne prostorske danosti, vrsto storitev in dimenzije različno manifestirajo svojo arhitekturo. Dimenzioniranje in projektiranje urbanega letališča poteka na podobnih načelih kot projektiranje konvencionalnih letališč, ki jih poznamo danes. Prav tako je projektiranje in dimenzioniranje vertiporta podobno projektiranju heliporta. Z vidika inženiringa zračnega prometa je ključno upoštevanje omejitvenih ravnin (obstacle limitation surfaces), ki opredeljuje zračni prostor okoli letališča, v katerem se ne smejo nahajati ovire za varno izvajanje prileta in odleta z letališča, kot tudi performančnih lastnosti zrakoplova, ki opredeljujejo dolžino vzletno-pristajalne steze in odmike pripadajočih letaliških objektov. Za primerno zasnovo in dimenzioniranje ravnin je pomembna opredelitev tipa zrakoplova, ki pristaja in vzleta z letališča. Zrakoplov, ki uporablja letališče oziroma za katerega je letališče projektirano, vpliva s svojimi dimenzijami in zmogljivostjo na dimenzioniranje posameznega dela letališke infrastrukture. S terminom design aircraft ali critical aircraft oziroma kritični zrakoplov označujemo zrakoplov ali skupino zrakoplovov, ki bi bili s svojimi karakteristikami najprimernejši za projektirano letališče. Pri klasičnih letalih so te karakteristike razpon kril in referenčna dolžina vzletno-pristajalne steze (aeroplane reference filed length), s katerimi po danih predpisih, kot so nacionalni, EASA, mednarodni ICAO ali FAA (pri katerih se upošteva tudi hitrost prileta AAC (aircraft approach category) dobimo referenčno kodo letališča (aerodrome reference code), ki označuje potrebne zahteve za dolžino vzletno-pristajalne steze, karakteristike manevrskih površin in ostalo letališko infrastrukturo. Pri zrakoplovih eVTOL pa se srečujemo s težavo tehnologije v razvoju in posledično s pomanjkanjem oziroma nedostopnostjo podatkov o karakteristikah zrakoplova in statističnih podatkov letenja predvsem zaradi varovanja podatkov ter konkurence proizvajalcev. Vendar jih lahko primerjamo z dimenzijami zrakoplova podobne tehnologije, se pravi s helikopterjem, in dimenzioniramo vzletno pristajalne
110 PRO BAUHAUS | 2020
Urbana zračna mobilnost govori tudi o dosegu oziroma razdaljah, ki jih premagujejo novi zrakoplovi. Načrtovani doseg zrakoplovov eVTOL ne zajema povezanosti odročnih krajev, ampak mestno povezavo in povezavo sosednjih mest, tako da vertiporti predstavljajo nov način infrastrukturnega razmisleka.
površine oziroma parkirne pozicije odvisno od dimenzij podobnega helikopterja.
Arhitektura Objekt urbanega letališča predstavlja novost med urbanimi tipologijami. Za razliko od konvencionalnih letališč je urbano letališče umeščeno v mestno tkivo in za to je potreben tehten premislek in občutek do obdajajočega okolja. V mestni mreži urbanega zračnega prometa bodo potrebni »glavno« letališče in številni »samostoječi« vertiporti. Pomembno za glavno letališče je, da je pozicionirano strateško v bližini glavne železniške oziroma avtobusne postaje ali kar na njej, saj predstavlja največjo prometno obremenjenost, intermodalnost pa je ključnega pomena in ideja urbanega zračnega prometa. Pri drugih, manjših vertiportih bo šlo za strukture, ki bodo praviloma dvignjene na objekte in brez vertikalnih ovir nad pristajališčem. Vsaka dana situacija bo zahtevala svoj holistični pristop in študijo. Primer magistrske naloge Dušana Sekulića tako obravnava urbano letališče v Ljubljani. V Sloveniji se že dlje časa poraja vprašanje rekonstrukcije železniške infrastrukture. Obenem je v Ljubljani večna dilema o poglobitvi železniškega prometa in preobrazbi glavne železniške postaje. Ljubljanska avtobusna postaja sledi temu statusu. Magistrska naloga združuje degradiran status ljubljanske prometne infrastrukture in idejo urbanega letališča ter ju preoblikuje v hibriden objekt – Ljubljanski potniški terminal. Za smiselno umestitev Ljubljanskega potniškega terminala se preoblikuje celoten gradbeni otok Dunajska cesta–Masarykova cesta–Šmartinska cesta–Vilharjeva cesta z novim programom in optimizacijo cestno prometne infrastrukture. V Ljubljanskem potniškem terminalu se prepletajo železniški, avtobusni in zračni promet. V nasprotju z idejo o poglobitvi železnice naloga predlaga rekonstrukcijo železniške infrastrukture v okolici Ljubljane z obvozno progo in trenutno pretočno zasnovo glavne železniške postaje preoblikuje v čelno zasnovo. Resljevo cesto poveže z Železno cesto in s tem razdeli velik gradbeni otok na vzhodni in zahodni del. Za potnika je čelna zasnova glavne železniške postaje prednost, ker je dostop do peronov brez višinskih razlik, za mestno infrastrukturo pa to pomeni osvoboditev prometne in morfološke razdeljenosti mesta. Z odstranitvijo tirov pridobimo veliko površin, namenjenih za nadaljnji razvoj. Rožno dolino obogatimo s številnimi novimi površinami s stanovanjsko namembnostjo, park Tivoli približamo mestnemu sredi-
10
Viri: 1 https://medium.com/@ johnsmart/our-amazing-aerialfuture-how-when-and-why-airtaxis-and-air-deliveries-willchange-our-world-2fc67d6b669 2 https://www.morethanshipping.com/drone-aircraftsbecome-next-mode-delivery 3 https://www.bbc.com/news/ technology-36855168 4 https://www.geospatialworld. net/news/3d-model-of-the-rioschrist-the-redeemer-created 5 https://evtol.news/ classifications 6 https://www.volocopter.com/en 7 https://lilium.com 8 https://siol.net/posel-danes/ novice/pipistrel-je-predstavilkoncept-zracnih-plovil-zauber-466946 9 https://www.easa.europa.eu/ document-library/general-publications/easy-access-rulesunmanned-aircraft-systemsregulation-eu 10 https://www.easa.europa.eu/ sites/default/files/dfu/ SC-VTOL-01.pdf 11 https://www.caa.si/ brezpilotni-zrakoplovi.html
11
šču ter eliminiramo številne podhode, podvoze in podobno. V mestu se izognemo železniškemu tovornemu prometu, Ljubljanski potniški terminal pa je namenjen izključno potniškemu železniškemu prometu. Na zahodni strani stojijo Ljubljanski potniški terminal in preurejena vpadnica Šmartinska cesta ter nova krožišča za večjo pretočnost prometa na cestah. Na vzhodni strani stoji parcela, ki se preuredi v poslovni park, ki nadaljuje potezo Severnega mestnega parka do manjših ozelenitev pod Masarykovo cesto. Na skrajni vzhodni strani parka se predvidi
območje novih objektov, ki nadaljujejo idejo zgostitve poslovnih objektov na Bavarskem dvoru. Sam objekt Ljubljanskega potniškega terminala sestavlja centralna dvorana, ki povezuje avtobusno postajo na južni strani, parkirno hišo na severni strani in železniško postajo, ki je pokrita z vzletno pristajalno stezo v smeri vzhod–zahod. Vsebuje tudi hotel, konferenčne dvorane, gostinski program, administrativne prostore, trgovine in ostali program letališča, kot so gasilska reševalna službo, prostori kontrole letenja ipd.
10 Ljubljanski potniški terminal – pogled z Bavarskega dvora pred umestitvijo objekta Foto: Dušan Sekulić, mag. inž. arh. 11 Ljubljanski potniški terminal – pogled z Bavarskega dvora, objekt umeščen Foto: Dušan Sekulić, mag. inž. arh.
2020 | PRO BAUHAUS 111
TEHNOLOGIJE – Urbana zračna mobilnost
odločili z lokalnega vertiporta. Vertiport bo intermodalni objekt, ki bo v lokalni skupnosti združeval različne načine transporta in predstavil nove ob spremljajočem programu trgovin in gostinske ponudbe. V primeru, da za novogradnjo ne bo interesa, se vertiport lahko priključi na streho podobnega obstoječega objekta – železniške postaje, nakupovalnega središča ali poslovne stavbe. Tako kot pri besedi dron in njenih izpeljankah prihaja do nesporazumov tudi pri razliki med vertiportom, heliportom in letališčem. Trenutno bi lahko rekli, da je vertiport ploščad za pristajanje in vzletanje zrakoplovov eVTOL, termin urbano letališče pa zajema objekt z vertiportom in celoten spremljajoči program, torej povezave z ostalimi načini transporta, usmerjanje potnika do želenega vertiporta oziroma odhodne ploščadi, gostinski in trgovinski program ter prostori služb za neovirano delovanje, kot so administracija, prostori posadke, gasilsko reševalne službe, kontrola letenja ipd. Letališče je kompleksen objekt, ki zahteva vrsto različnih storitev za neovirano delovanje. Letališča glede na različne prostorske danosti, vrsto storitev in dimenzije različno manifestirajo svojo arhitekturo. Dimenzioniranje in projektiranje urbanega letališča poteka na podobnih načelih kot projektiranje konvencionalnih letališč, ki jih poznamo danes. Prav tako je projektiranje in dimenzioniranje vertiporta podobno projektiranju heliporta. Z vidika inženiringa zračnega prometa je ključno upoštevanje omejitvenih ravnin (obstacle limitation surfaces), ki opredeljuje zračni prostor okoli letališča, v katerem se ne smejo nahajati ovire za varno izvajanje prileta in odleta z letališča, kot tudi performančnih lastnosti zrakoplova, ki opredeljujejo dolžino vzletno-pristajalne steze in odmike pripadajočih letaliških objektov. Za primerno zasnovo in dimenzioniranje ravnin je pomembna opredelitev tipa zrakoplova, ki pristaja in vzleta z letališča. Zrakoplov, ki uporablja letališče oziroma za katerega je letališče projektirano, vpliva s svojimi dimenzijami in zmogljivostjo na dimenzioniranje posameznega dela letališke infrastrukture. S terminom design aircraft ali critical aircraft oziroma kritični zrakoplov označujemo zrakoplov ali skupino zrakoplovov, ki bi bili s svojimi karakteristikami najprimernejši za projektirano letališče. Pri klasičnih letalih so te karakteristike razpon kril in referenčna dolžina vzletno-pristajalne steze (aeroplane reference filed length), s katerimi po danih predpisih, kot so nacionalni, EASA, mednarodni ICAO ali FAA (pri katerih se upošteva tudi hitrost prileta AAC (aircraft approach category) dobimo referenčno kodo letališča (aerodrome reference code), ki označuje potrebne zahteve za dolžino vzletno-pristajalne steze, karakteristike manevrskih površin in ostalo letališko infrastrukturo. Pri zrakoplovih eVTOL pa se srečujemo s težavo tehnologije v razvoju in posledično s pomanjkanjem oziroma nedostopnostjo podatkov o karakteristikah zrakoplova in statističnih podatkov letenja predvsem zaradi varovanja podatkov ter konkurence proizvajalcev. Vendar jih lahko primerjamo z dimenzijami zrakoplova podobne tehnologije, se pravi s helikopterjem, in dimenzioniramo vzletno pristajalne
110 PRO BAUHAUS | 2020
Urbana zračna mobilnost govori tudi o dosegu oziroma razdaljah, ki jih premagujejo novi zrakoplovi. Načrtovani doseg zrakoplovov eVTOL ne zajema povezanosti odročnih krajev, ampak mestno povezavo in povezavo sosednjih mest, tako da vertiporti predstavljajo nov način infrastrukturnega razmisleka.
površine oziroma parkirne pozicije odvisno od dimenzij podobnega helikopterja.
Arhitektura Objekt urbanega letališča predstavlja novost med urbanimi tipologijami. Za razliko od konvencionalnih letališč je urbano letališče umeščeno v mestno tkivo in za to je potreben tehten premislek in občutek do obdajajočega okolja. V mestni mreži urbanega zračnega prometa bodo potrebni »glavno« letališče in številni »samostoječi« vertiporti. Pomembno za glavno letališče je, da je pozicionirano strateško v bližini glavne železniške oziroma avtobusne postaje ali kar na njej, saj predstavlja največjo prometno obremenjenost, intermodalnost pa je ključnega pomena in ideja urbanega zračnega prometa. Pri drugih, manjših vertiportih bo šlo za strukture, ki bodo praviloma dvignjene na objekte in brez vertikalnih ovir nad pristajališčem. Vsaka dana situacija bo zahtevala svoj holistični pristop in študijo. Primer magistrske naloge Dušana Sekulića tako obravnava urbano letališče v Ljubljani. V Sloveniji se že dlje časa poraja vprašanje rekonstrukcije železniške infrastrukture. Obenem je v Ljubljani večna dilema o poglobitvi železniškega prometa in preobrazbi glavne železniške postaje. Ljubljanska avtobusna postaja sledi temu statusu. Magistrska naloga združuje degradiran status ljubljanske prometne infrastrukture in idejo urbanega letališča ter ju preoblikuje v hibriden objekt – Ljubljanski potniški terminal. Za smiselno umestitev Ljubljanskega potniškega terminala se preoblikuje celoten gradbeni otok Dunajska cesta–Masarykova cesta–Šmartinska cesta–Vilharjeva cesta z novim programom in optimizacijo cestno prometne infrastrukture. V Ljubljanskem potniškem terminalu se prepletajo železniški, avtobusni in zračni promet. V nasprotju z idejo o poglobitvi železnice naloga predlaga rekonstrukcijo železniške infrastrukture v okolici Ljubljane z obvozno progo in trenutno pretočno zasnovo glavne železniške postaje preoblikuje v čelno zasnovo. Resljevo cesto poveže z Železno cesto in s tem razdeli velik gradbeni otok na vzhodni in zahodni del. Za potnika je čelna zasnova glavne železniške postaje prednost, ker je dostop do peronov brez višinskih razlik, za mestno infrastrukturo pa to pomeni osvoboditev prometne in morfološke razdeljenosti mesta. Z odstranitvijo tirov pridobimo veliko površin, namenjenih za nadaljnji razvoj. Rožno dolino obogatimo s številnimi novimi površinami s stanovanjsko namembnostjo, park Tivoli približamo mestnemu sredi-
10
Viri: 1 https://medium.com/@ johnsmart/our-amazing-aerialfuture-how-when-and-why-airtaxis-and-air-deliveries-willchange-our-world-2fc67d6b669 2 https://www.morethanshipping.com/drone-aircraftsbecome-next-mode-delivery 3 https://www.bbc.com/news/ technology-36855168 4 https://www.geospatialworld. net/news/3d-model-of-the-rioschrist-the-redeemer-created 5 https://evtol.news/ classifications 6 https://www.volocopter.com/en 7 https://lilium.com 8 https://siol.net/posel-danes/ novice/pipistrel-je-predstavilkoncept-zracnih-plovil-zauber-466946 9 https://www.easa.europa.eu/ document-library/general-publications/easy-access-rulesunmanned-aircraft-systemsregulation-eu 10 https://www.easa.europa.eu/ sites/default/files/dfu/ SC-VTOL-01.pdf 11 https://www.caa.si/ brezpilotni-zrakoplovi.html
11
šču ter eliminiramo številne podhode, podvoze in podobno. V mestu se izognemo železniškemu tovornemu prometu, Ljubljanski potniški terminal pa je namenjen izključno potniškemu železniškemu prometu. Na zahodni strani stojijo Ljubljanski potniški terminal in preurejena vpadnica Šmartinska cesta ter nova krožišča za večjo pretočnost prometa na cestah. Na vzhodni strani stoji parcela, ki se preuredi v poslovni park, ki nadaljuje potezo Severnega mestnega parka do manjših ozelenitev pod Masarykovo cesto. Na skrajni vzhodni strani parka se predvidi
območje novih objektov, ki nadaljujejo idejo zgostitve poslovnih objektov na Bavarskem dvoru. Sam objekt Ljubljanskega potniškega terminala sestavlja centralna dvorana, ki povezuje avtobusno postajo na južni strani, parkirno hišo na severni strani in železniško postajo, ki je pokrita z vzletno pristajalno stezo v smeri vzhod–zahod. Vsebuje tudi hotel, konferenčne dvorane, gostinski program, administrativne prostore, trgovine in ostali program letališča, kot so gasilska reševalna službo, prostori kontrole letenja ipd.
10 Ljubljanski potniški terminal – pogled z Bavarskega dvora pred umestitvijo objekta Foto: Dušan Sekulić, mag. inž. arh. 11 Ljubljanski potniški terminal – pogled z Bavarskega dvora, objekt umeščen Foto: Dušan Sekulić, mag. inž. arh.
2020 | PRO BAUHAUS 111
TEHNOLOGIJE – Urbana zračna mobilnost
13
14
12 12 Ljubljanski potniški terminal – shematska zasnova; Foto: Dušan Sekulić, mag. inž. arh.
112 PRO BAUHAUS | 2020
Poleg tega, da združuje več tipov prometne infrastrukture pod eno streho, opravlja tudi funkcijo do zdaj neobstoječega tipa prevoza – urbanega letalstva. Vprašanje, na katerega je treba odgovoriti, je, kako umestiti letališče v urbano
strukturo, da s svojo pojavnostjo ne dominira celotnemu mestu. Sodobna konvencionalna letališča so v večini primerov umeščena izven mestnega okolja in si lahko privoščijo večjo izraznost v svoji arhitekturi. Mogočen sodoben objekt ne spada v ta prostor, saj bi s svojo progresivno pojavnostjo ustvarjal novo okolje, ki ne bi bilo skladno s severnim bežigrajskim delom in južnim mestnim središčem. Razteza se po veliki površini lokacije in skuša ostati čim nižji, da ne bi višinsko dominiral prostoru. Glavna vzhodna fasada je velika poteza v prostoru, a s svojo ponavljajočo arkadno zasnovo nadaljuje idejo, ki prihaja s smeri Bežigrada in se umešča v obstoječo arhitekturo. Fasada se prav tako prilagodi zamaknjeni osi Resljeve in Železne ceste in usmerja poglede na Grajski grič. Nastala dinamična krivulja glavne fasade dodatno razbija monotonost in monolitnost ter ustvarja lahkotnejši ambient. V nasprotju s sodobnostjo ali celo futurističnostjo programa, ki ga vsebuje arhitektura, se v iskanju nove tipologije paradoksalno odloči za smer historicizma in opremi fasado s ponavljajočo obočno zasnovo. Lahko bi jo razumeli kot renesančno v preporodu ljubljanske prometne infrastrukture in v obogatitvi z novim tipom prevoza. V sodobni potezi pokrivanja glavnega vhoda z na videz lebdečo polkrožno zasnovo vzletno-pristajalne steze opozarja na program, ki se odvija znotraj objekta. Pripravil: Dušan Sekulić , mag. inž. arh. Mentor magistrske naloge: doc. Primož Jeza, univ. dipl. inž. arh.
13 Ljubljanski potniški terminal – nočni pogled; Foto: Dušan Sekulić, mag. inž. arh. 14 Ljubljanski potniški terminal – pogled z Resljeve ceste; Foto: Dušan Sekulić, mag. inž. arh. 15 Ljubljanski potniški terminal – pogled v centralni dvorani; Foto: Dušan Sekulić, mag. inž. arh.
2020 | PRO BAUHAUS 113
TEHNOLOGIJE – Urbana zračna mobilnost
13
14
12 12 Ljubljanski potniški terminal – shematska zasnova; Foto: Dušan Sekulić, mag. inž. arh.
112 PRO BAUHAUS | 2020
Poleg tega, da združuje več tipov prometne infrastrukture pod eno streho, opravlja tudi funkcijo do zdaj neobstoječega tipa prevoza – urbanega letalstva. Vprašanje, na katerega je treba odgovoriti, je, kako umestiti letališče v urbano
strukturo, da s svojo pojavnostjo ne dominira celotnemu mestu. Sodobna konvencionalna letališča so v večini primerov umeščena izven mestnega okolja in si lahko privoščijo večjo izraznost v svoji arhitekturi. Mogočen sodoben objekt ne spada v ta prostor, saj bi s svojo progresivno pojavnostjo ustvarjal novo okolje, ki ne bi bilo skladno s severnim bežigrajskim delom in južnim mestnim središčem. Razteza se po veliki površini lokacije in skuša ostati čim nižji, da ne bi višinsko dominiral prostoru. Glavna vzhodna fasada je velika poteza v prostoru, a s svojo ponavljajočo arkadno zasnovo nadaljuje idejo, ki prihaja s smeri Bežigrada in se umešča v obstoječo arhitekturo. Fasada se prav tako prilagodi zamaknjeni osi Resljeve in Železne ceste in usmerja poglede na Grajski grič. Nastala dinamična krivulja glavne fasade dodatno razbija monotonost in monolitnost ter ustvarja lahkotnejši ambient. V nasprotju s sodobnostjo ali celo futurističnostjo programa, ki ga vsebuje arhitektura, se v iskanju nove tipologije paradoksalno odloči za smer historicizma in opremi fasado s ponavljajočo obočno zasnovo. Lahko bi jo razumeli kot renesančno v preporodu ljubljanske prometne infrastrukture in v obogatitvi z novim tipom prevoza. V sodobni potezi pokrivanja glavnega vhoda z na videz lebdečo polkrožno zasnovo vzletno-pristajalne steze opozarja na program, ki se odvija znotraj objekta. Pripravil: Dušan Sekulić , mag. inž. arh. Mentor magistrske naloge: doc. Primož Jeza, univ. dipl. inž. arh.
13 Ljubljanski potniški terminal – nočni pogled; Foto: Dušan Sekulić, mag. inž. arh. 14 Ljubljanski potniški terminal – pogled z Resljeve ceste; Foto: Dušan Sekulić, mag. inž. arh. 15 Ljubljanski potniški terminal – pogled v centralni dvorani; Foto: Dušan Sekulić, mag. inž. arh.
2020 | PRO BAUHAUS 113