Magistrsko Delo/Master Thesis - Ljubljanski Potniški Terminal/Ljubljana Transportation Hub by Dušan Sekulić

LJUBLJANSKI POTNIŠKI TERMINAL Idejna zasnova transportne platforme v Ljubljani z letališčem za mala letala in drone magistrsko delo

Dušan Sekulić Univerza v Ljubljani Fakulteta za arhitekturo Leto vpisa: 2010/2011 Leto izdelave magistrske naloge: 2019 Mentor: doc. Primož Jeza, u.d.i.a. Konzultant za zračni promet: MSc Predrag Sekulić, dipl. ing.

Povzetek S tehnološkim napredkom hranjenja in izkoriščanja električne energije v zadnjem desetletju ali dveh, prihaja do zanimivih preobrazb v celotni prometni industriji. V letalskem sektorju mali obrtniki ter velike korporacije usmerjajo razvoj v nov tip zrakoplovov, ki jih poznamo v poljudnem izrazu kot droni. Droni so začeli prodirati na trg kot igrače, nosilci snemalne opreme in nenazadnje, kot dostavna služba. Z vse večjo gostoto razmerja električne energije in teže v litijum-ionskih baterijah postane tehnično izvedljiv koncept potniških dronov, oziroma s pravilnim izrazom VTOL zrakoplovov. VTOL (Vertical Takeoff and Landing - Vertikalni vzlet in pristanek) je novost v principu letenja zrakoplovov, ki nudi nove manevrske sposobnosti v potniškem letalstvu in posledično buri domišljijo o letenju na princip zračnih taxijev in urbanih letališčih, ki so tema te magistrske naloge. V Sloveniji se že dlje časa poraja vprašanje rekonstrukcije železniške infrastrukture. Obenem je pa v Ljubljani večna dilema o poglobitvi železniškega prometa in preobrazbe Glavne železniške postaje. Posledično ljubljanska avtobusna postaja sledi temu statusu. Magistrska naloga analizira degradiran status ljubljanske prometne infrastrukture in idejo urbanega letališča ter jih preoblikuje v hibridni objekt - Ljubljanski potniški terminal. V Ljubljanskem potniškem terminalu se prepletajo železniški, avtobusni in letalski promet. Magistrska naloga se osredotoča na prometno tehnično pravilnost letališča s prepletom STOL (Short Takeoff and Landing - Kratka vzletno pristajalna pot) letal in VTOL (Vertical Takeoff and Landing - Vertikalna vzletno pristajalna pot) zrakoplovov. Za smiselno umestitev Ljubljanskega potniškega terminala, se preoblikuje celotni gradbeni otok Dunajska-Masarykova-Šmartinska-Vilharjeva cesta z novim programom in optimizacijo cestno prometne infrastrukture.

Abstract Due to technological advancement in the field of electrical energy in previous years, whole traffic industry is on the verge of having an interesting makeover. In the aviation sector small entrepreneurs and big corporations are focusing into development of a new aircraft type as we call it now - drones. Drones had an industry breakthrough in the form of toys, video production equipment and lately also delivery service. With ever improving ratio between power capacity and weight of lithium ion batteries, the concept of passenger drones finally becomes technically feasible. Because of the term drones, meaning an array of different things, I will be using an aviatic term of VTOL aircraft meaning all aircrafts which use the principle of Vertical Takeoff and Landing. VTOL is a new technological principle in aviation offering new concepts of flight in passenger aviation and therefor new types of airports, which are the theme of this master thesis. In Slovenia there is a tendency for a while now of reconstructing railway infrastructure and in the meanwhile in Ljubljana there is an everlasting dilemma of constructing an underground railway system and reinventing main railway station. Consequently Ljubljana’s bus station is waiting in this status quo. In this master thesis I analyse degraded status of Ljubljana’s traffic infrastructure and the idea of urban airport and combine them into one hybrid object - Ljubljana Transportation Hub. Ljubljana Transportation Hub intertwines railway system, bus transport and urban airport. In the thesis I focus on technical correctness of the airport which combines STOL (Short Takeoff and Landing) airplanes and VTOL aircrafts. Due to infrastructural complexity of the hub, the whole surrounding area is in need of reinvention with new programme and optimisation of traffic.

Ključne besede Key words Arhitektura, Letališče, Dron, STOL, VTOL, Zrakoplov, Ljubljana, Potniški terminal, Železniška postaja, Avtobusna postaja / Architecture, Airport, Drone, STOL, VTOL, Aircraft, Transportation Hub, Railway station, Bus station

Dušan Sekulić - Idejna zasnova transportne platforme v Ljubljani z letališčem za mala letala in drone, Leto izdelave magistrske naloge: 2019 Univerza v Ljubljani, Fakulteta za arhitekturo, EMŠ Arhitektura, Mentor: doc. Primož Jeza u.d.i.a., Konzultant za zračni promet: MSc Predrag Sekulić dipl. ing.

Kazalo a.) Teoretično analitični del naloge

Povzetek/Abstract in Ključne besede/ Key words Izrazi in okrajšave 1.1. Zgodovina letalstva 1.2. Zgodovina letalstva na slovenskem 1.3. Prihodnost letalstva

1 5 6-7 8-9 10-11

2.1. Klasifikacija zrakoplovov 2.2.1. eVTOL in 2.2.2. Izbrani eVTOL 2.2.3 STOL in 2.2.4 eSTOL 2.3.1. Klasifikacija letališč 2.3.2. Smernice pri projektiranju letališč 2.3.3. Kritičen zrakoplov e/VTOL in helikopter 2.3.4 Kritično letalo e/STOL

12-13 14-15 16-17 18-19 20-21 22-23 24-25

3.1. Predstavitev lokacije 3.2.1 Železniška postaja in slovensko železniško omrežje 3.2.2. Logistika železniškega prometa v Ljubljani 3.2.3. Tehnične smernice za železniško postajo 3.3.1. Avtobusna postaja 3.3.2. Tehnične smernice za avtobusna postajališča 3.4.1. Parkirišča ob glavni železniški postaji 3.4.2. Tehnične smernice za ceste, kolesarske površine in parkirne hiše 3.5.1. Makro lokacija in 3.5.2. Mikro lokacija 3.6. Prometna analiza 3.7. Morfologija

26-27 28-29 30-31 32-33 34-35 36-37 38-39 40-41 42-43 44-45 46-47

b.) Projektni del naloge

4.0. Rekonstrukcija železniške infrastrukture 4.1. Shematska zasnova 4.2. Koncept arhitekture 4.3. Koncept letališča 4.4. Signalizacija vzletno pristajalne steze in oprema letališča 4.5. Programska zasnova in tokovi 4.6. Likovni koncept 4.7. Grafične priloge - Tloris pritličja - Tloris 1. nadstropja - Tloris 2. nadstropja - Tloris 3. nadstropja - letališče - Prerez AA - Prerez BB - Prerez CC - Prerez DD - Prerez EE - Prerez FF - Fasada V - Fasada J - Fasada S - Fasada Z - Fasadni pas 4.8. Konstrukcijska zasnova 4.9. Požarna varnost 5.0. Vizualizacije 6.0. Maketa

48-49 50-51 54-55 56-57 58-59 60-61 62-63 64-65

82-83 84-85

5.0. Slikovni viri 5.1. Viri in literatura

68-71 72-73 74-79 80-81

Izrazi in okrajšave Aircraft Stand Marking Oznake parkirnih pozicij za letala Approach Prilet Approach Surface Priletna ravnina Apron Edge Lights Robne luči letališke ploščadi Apron Floodlighting Reflektorska osvetlitev letališke ploščadi Apron Taxilane Centre Line Marking Oznaka osi vozne steze ploščadi Arrival Prihod Clearance Varnostna razdalja Departure Odlet Obstacle Limitation Surfaces Omejitvene ravnine Obstacle Ovira Obstruction Lights Osvetlitev ovir Runway Strip Osnovna steza RWY Centre Line Marking Oznaka osi VPS RWY Centre Line Lights Luči osi VPS RWY Designation Marking Oznaka VPS RWY Edge Lights Robne luči VPS RWY End Lights Luči konca VPS RWY Side Stripe Marking Oznaka robne črte VPS RWY Threshold Lights Luči praga VPS Safety Area Varnostno območje Safety Line Marking Oznaka varnostne razdalje Take-off Climb Surface Odletna ravnina Taxiway Centre Line Lights Luči osi vozne steze Taxiway Centre Line Markings Oznaka osi vozne steze Threshold Marking Oznaka praga VPS Threshold Lights Luči praga VPS Transitional Surface Bočna (tranzitna) ravnina Apron Edge Lights Luči parkirne ploščadi in roba letališča Wind Direction Indicator Vetrovna vreča AIP Aeronautical Information Publication Zbornik letalskih informacij AIS Aeronautical information services Služba letalskih informacij ARP Airport Reference Point Referenčna točka letališča ATC Air traffic control Kontrola zračnega prometa CAA Civil Aviation Authority Uprava za civilno letalstvo CS-ADR-DSN Certification specification for aerodrome design Certifikacijske specifikacije za projektiranje letališča EASA European Union Aviation Safety Agency Agencija Evropske Unije za varnost v letalstvu FAA Federal Aviation Authority (USA) Zvezna letalska uprava (ZDA) FATO Final Approach and Take-Off Area Finalno priletno vzletno območje HAPI Helicopter approach path indicator Indikator kota pristajanja za helikopterje HFM Helicopter (aircraft) flight manual Helikopterski letalski priročnik HRP Heliport reference point Referenčna točka heliporta ICAO International Civil Aviation Organization Mednarodna organizacija za civilno letalstvo IFR Instrumental Flying Rules Pravila instrumentalnega letenja MTOM Maximum take-off mass Maksimalna vzletna masa PAPI Precision approach path indicator Indikator kota natančnega pristajanja RFFS Rescue and firefighting services Gasilsko reševalna služba RWY Runway Vzletno pristajalna steza STOL Short Take-off and landing Kratka dolžina vzleta in pristajanja THR Treshold Prag vzletno pristajalne steze TLOF Touchdown and lift-off area Območje prizemljitve in odzemljitve TWY Taxiway Vozna steza VFR Visual Flight Rules Pravila vizualnega letenja VMC Visual Meteorological Conditions Vizualne meteorološke razmere VTOL Vertikal Take-off and landing Pravokotno vzletanje in pristajanje VPS Vzletno pristajalna steza ZLet Zakon o letalstvu

4 7 10

15 3 1

13 2 6

8 5

13 18

1- Slika 1.1.1 - Dedal in Ikar 2 - Slika 1.1.2 - Leonardo da Vinci, Letalna naprava 3 - Slika 1.1.3 - Balon bratov Montgolfier 4 - Slika 1.1.4 - Graf Zeppelin, LZ127 5 - Slika 1.1.5 - Wilhelm Kressovo letalo 6 - Slika 1.1.6 - Ader Eole 7 - Slika 1.1.7 - Otto Lilienthal 8 - Slika 1.1.8 - Brata Wright 9 - Slika 1.1.9 - Brata Wright v letu 10 - Slika 1.1.10 - Ivan Slokarjev patent 11 - Slika 1.1.11 - Upolev Ant-20 12 - Slika 1.1.12 - Boeing 707 13 - Slika 1.1.13 - Jumbo Jet 14 - Slika 1.1.14 - Concorde 15 - Slika 1.1.15 - Solar Impulse2 16 - Slika 1.1.16 - DJI Phantom4 Pro snemalni dron 17 - Slika 1.1.17 - Airbusov Evtol 18 - Slika 1.1.18 - Pipistrelova Panthera

1.1. Zgodovina letalstva Pradavno željo po letenju opisuje zgodba stara 3000 let, zgodba o Dedalu in Ikaru, ki jo vsi poznamo in govori bolj o človeškem značaju in veliko manj o sami teoriji letenja. Posnemanje ptičjega letenja z napravami danes imenovanimi mahokrilci ali ornithopterji je dolga leta trpelo za neuspehi. Leonardo da Vinci, osrednja oseba razsvetljenstva, se je prav tako ukvarjal s tem principom letenja zaman. Razvidno pa je pravilno razmišljanje o zračnem uporu. Dolga leta posnemanje narave v letenju ne obrodi sadov. Vse do pojava naprav lažjih od zraka oz. balonov. Toplozračni vzgon navduši Brata Jacquesa in Roberta Montgolfiera, ki prva uspešno izdelata balon, ki poleti s posadko leta 1783. Že naslednjega leta toplozračni balon preleti morje med Francijo in Anglijo. Pomankljivost usmerjanja balona kasneje rešujejo z motornim pogonom in zračnimi vijaki in leta 1852 opravijo prvi polet s parnim balonom in leta 1897 z motorjem z notranjim izgorevanjem. Naprave lažje od zraka navdušujejo vse do leta 1937. Začetkom 20. stol. imajo vodilno vlogo v zraku zrakoplovi - motorizirani baloni podolgovate oblike med katerimi so bili najuspešnejši cepelini imenovani po glavnem konstruktorju in poslovnežu nemškem baronu grofu Zeppelin. Leta 1929 cepelin LZ 127 v 21 dneh obleti planet in leta 1937 LZ 129 po preletu iz Amerike v Evropo tragično konča obdobje cepelinov z eksplozijo. V tem času tudi Rus Konstantin Ciolkovski oblikuje kovinske zrakoplove, a obenem že načrtuje naprave in strategijo za medplanetarno letenje v gibanju ruskega kosmizma. Za očeta letalstva, kot ga poznamo danes, se smatra angleški znanstvenik Geogre Cayley (1773 - 1857), ki prvi uvede pojme aerodinamičnih sil vzgona in upora, ki sta osnova za upravljanje jadralnega letala, ki ga tudi razvije, a dokazov o poletu ni, kateremu sledijo številni letalski pionirji 1877 - Wilhelm Kress skupaj s slovenskim znanstvenikom Jožefom Stefanom prikazal polet svojega letalskega modela na pogon z gumjasto pletenico. 1883 - ruski konstruktor Alexander Fedorovich razvije svoje enokrilno letalo na parni pogon, ki je neuspešno. 1890 - Clement Ader oblikuje letalnik Ader Eole po inspiraciji kril netopirja prav tako na parni pogon in poleti vsega 20cm v višino. Otto Lilienthal (1848 - 1896) resnično razume princip jadranja in opravi več kot 2000 uspešnih jadralnih poletov, kateremu sledi poskus motornega letenja pri katerem se ponesreči. Prelomnico predstavljata Brata Wilbur (1867 - 1912) in Orville (1871 - 1948) Wright, ki analizirata vzroke za Lilienthalovo smrt in po ugotovitvah optimizirata sistem upravljanja in nadaljujeta z razvojem kril. 1900-1903 - opravita 1000 brezmotornih poletov in nadaljnemu razvoju zaupata v tehniko dvokrilcev, katerega pripravljata za motorni pogon prav tako njune izdelave.V puščavi Kitty Hawk v Severni Karolini 12. decembra 1903 uspešno opravita štiri motorne polete. Prvi 12 sekund in 36m in zadnji tega dne 59 sekund in 255m. Štirivaljni vodno hlajeni motor lastne konstrukcije in izdelave je znašal 12KM. Kasneje leta 1908 je Orville Wright letel že več kot eno uro. V tem času pa na evropskm prizorišču izvajajo prve poskuse letenja s tehniko vertikalnega propelerja ali helikopterja. Leta 1907 prav tako brata Jacques in Louis Breguet iz Francije razvijeta prvi helikopter oz. quadkopter s štirimi propelerji, ki s pilotom poleti za eno minuto. 1911 Ivan Slokar patentira helikoptersko konfiguracijo. 1909 - Louis Bleriot preleti morje med Francijo in anglijo 1919 - Prvi polet čez Atlantski ocena z NC-4 zasnovan s strani Glenn Curtissa. Istega leta Nemci izdelajo Junkers F 13 ki je bilo prvo iz kovine izdelano letalo za civilno rabo 1924 - Prvi polet okoli sveta uspešen z letalom New Orleans in Chicago v približno 175 dneh. 1934 - Prvi polet osemmotornega večnamenskega letala s samonosnimi krili. V svojem času največje kopensko letalo na svetu s prostorom za 72 potnikov - Tupoljev Ant-20 Maksim Gorki. 1939 - V Nemčji poleti prvo reaktivno letalo Heinkel He 178 na princip turbojet. Kateremu sledi prvo potniško reaktivno letalo BOAC Comet 1 šele leta 1952 in veliko uspešnejši Boeing 707 leta 1958, ki ostane standard do danes za potniška letala. Po drugi svetovni vojni se razvija potniška aviacija v začetku pretežno z recikliranjem bivših vojnih letal in kasneje razvoj izključno potniških in tovornih letal. 1947 - Prvi nadzvočni polet z Bell X-1, eksperimentalno reaktivno letalo 1961 - Začetek vesoljske dirke med Rusijo in Združenimi državami Amerikez uspešnim prvim poletom Rusa Yuri Gagarina v vesolje. 1969 - Prvi polet Jumbo Jet-a, ki obdrži rekord v kapaciteti potnikov kar 37 let (660 potnikov). 1970 - Prvo potniško letalo s preseženo hitrostjo 2 Macha. Tupoljev Tu-144 štirimotorno nadzvočno potniško letalo s hitrostjo 2500km/h 1969 - Prvi polet Concorda, ki zmore prav tako hitrost 2 Macha in leti do leta 2003 zaradi splošne nestabilnosti in tragične nesreče leta 2000. 1982 - Digitaliziran kokpit v Airbus A310, ki prične digitalno ero letalstva, ki traja do današnjega dne. 2007 - Polet največjega potniškega letala na svetu Airbus A 380 s kapaciteto 850 sedežev V 21. stol. je povdarek razvijanja komercialne aviacije v varčnejšem izkoristku goriva kot tudi v nizkocenovnih avio družbah. Vzporedno pa digitalne tehnologije omogočajo brezčloveške posadke na tako imenovanih dronih ali UAV (unmanned aerial vehicles) in alternativnih virih energije. Leta 2015 Andre Borschberg preleti 7212km iz Nagoye, Japonska v Honolulu na Hawaiih v solarnem letalu Solar Impulse 2. Z razvojem dronov, digitalne tehnologije in napredka v električnem izkoristku in hranjenja električne energije se v zadnjem času pojavlja termin air-taxi, ki naj bi delovali pretežno električno ali hibridno in so namenjeni manjšim posadkam in krajšim potem, ki so povod za to magistrsko nalogo.

1 2 12 3 7

5 4

1 - Slika 1.2.1 - Edvard Rusjan 2 - Slika 1.2.2 - Letalo Eda1 3 - Slika 1.2.3 - Letalo Eda6 4 - Slika 1.2.4 - Stanko Bloudek 5 - Slika 1.2.5 - Letalo Taube 6 - Slika 1.2.6 - FW61 7 - Slika 1.2.7 - Herman Potočnik 8 - Slika 1.2.8 - Načrti Herman Potočnika 9 - Slika 1.2.9 - Jadralno letalo Triglav 10 - Slika 1.2.10 - DC-9-33RC - Adria Aviopromet 11 - Slika 1.2.11 - Adria Airways - Logotip 12 - Slika 1.2.12 - Pipistrelov Sinus

1.2. Zgodovina letalstva na slovenskem Letalstvo na slovenskem ni nič zamujalo za svetovnim prizoriščem v nekaterih primerih ga kar tvori. Prvi zapis letenja na slovenskem je zaslediti v pismu barona Žige Zoisa Martinu Urbančiču leta 1784, kjer se opravičuje za izostanek naslednjega dne, saj gre za pričo vzletu z napravo imenovano “Luftkugel”, razumevajoč toplozračnemu balonu, le pol leta za Montgolfierevem nastopom v Parizu. Kasneje tudi ljubljanski časopis objavi opis poleta balonarja dr. Gregor Kraškovica leta 1814. Prvo napravo težje od zraka zgrajeno - letalo preizkušeno na slovenskem razvijajo napredni kovači in kotlarji Bavčarji iz Ajdovščine v 1860ih. Kot zanimivost, poznali so se z Josefom Resselom izumiteljem ladijskega vijaka za katerega je tudi možno, da je gradil in preizkušal letalske modele. O Bavčarjevem letalu obstajajo le zapisi ustnega izročila in namreč, da je šlo za napravo težjo od zraka, ki se sicer ni dvignil od tal. Začetek 20.stol. Ing. Valentin Matija Živic - Osrednja osebnost v zgodjem pionirskem obdobju slovenskega letalstva - razvija letalnik, ki ga poimenuje aeropter in temelji na vzgonu dveh drugo proti drugemu vrteči se lopatičasti kolesi na vodoravnih oseh, kateri nikoli ne poleti. 1909 - Brata Rusjan opravita prve preizkuse z letalniki lastne konstrukcije. Z dvokrilnim letalom EDA 1 izvajata uspešne nekaj minut dolge polete. Nadaljujeta z razvojem in preizkusi vse do 1911, ko se Edvard Rusjan smrtno ponesreči v letalski nesreči v Beogradu z njunim letalom na motorni pogon s kar 50 konjskimi močmi imenovano Gnome. Danes je komercialno letališče v Mariboru poimenovano po njem. 1910 - Stanko Bloudek slovenski inženir, oblikovalec in športnik razvije v Pragi enokrilno letalo Raček in Libela, kasneje v Ljubljani v 20ih letih 20.stol. konstruira letalo Sraka in Bloudek XV. Kot inženir in športni entuzijast skonstruira prav tako Skakalnico velikanko Planica leta 1934. 1911 - Ivan Slokar prvi patentira konfiguracijo helikopterja, napravo, ki je kot klasično motorno letalo, ki ima namesto kril na vsaki strani krožno ploskev. Leta 1936 v Nemčiji poleti helikopter FW 61, ki je bil izdelan po Slokarjevem patentu. 1914 - 1918 - Med 1. svet. vojno zaradi bližine Soške fronte deluje nekaj letalskih enot, ki so vzletale z letališča Divača in Ajdovščina. 1918 - Mirko Plehan izmakne letalo iz zastraženega hangarja v Celovcu in prileti v Šiško, tako postane prvi slovenski in jugoslovanski vojni pilot. Po prvi svetovni vojni se konča slovensko pionirsko obdobje letalstva, ki obrtniško izdelovanje letal zamenja industrijska. V Kraljevini Srbov, Hrvatov in Slovencev se letalstvo skoncentrira v Srbiji, večinoma v Novem Sadu. V medvojnem obdobju se poleg razvijanja vojaško usmerjenih letal, razvija tudi jadralno letalstvo na Blokah, Kopolah in Slivnici nad Cerkniškim jezerom. 1929 - Herman Potočnik napiše knjigo Das Problem der Befahrung des Weltraums, o načrtih za človeški predor v vesolje in vesoljsko potovanje polno izvirnih tehničnih rešitev, kot so geostacionarni satelit, za naseljeno postajo v breztežnostnem prostoru z umetno težnostjo. Po 2. svet. vojni se slovensko letalstvo začne hitro razvijati predvsem pod okriljem športne letalske organizacije, kasneje imenovane Zveza letalskih organizacij Slovenije (ZLOS). Prva tovarna letal Letov v Ljubljani, kjer proizvajajo letala kot so Triglav, Udarnik in amfibijsko jadralno letalo Jadran odpre svoja vrata leta 1946. Zunanji sodelavec konstrukcijskega biroja tovarne je bil tudi ing. Stanko Bloudek. Poleg tovarne Letov deluje tudi konstrukcijski biro ZLOS, ki poleg vseh uspešnih letal pretežno lesene konstrukcije proizvede tudi zelo uspešen model KB-11. V letih 1952 - 1963 - se odpre letališče Brnik s 3000m dolgo betonsko pristajalno-vzletno stezo. 1961 - Se ustanovi podjetje Adria Aviopromet 1980 - Tovarna ELAN v Begunjah v sodelovanju z nemškim Glaser-Dirksom začne proizvodnjo jadralnih letal. Od osamosvojitve leta 1991 deluje v Sloveniji 14 aeroklubov pod okriljem nacionalne športne letalske organizacije Letalska zveza Slovenije. Prav tako se pojavi več zasebnih podjetji, kot so Pipistrel, ki z izdelavo letal in letaskih instrumentov konkurira svetovni letalski sceni. Slovenske osebnosti najdemo tudi v vesoljskem sektorju, kjer so pri NASAi že poleteli v vesolje Ronald Šega in Jerry M. Linenger.

1.3.1 - Ĺ tevilo prihodov mednarodnih turistov po letih in regijah (Vir: www.statista.com)

Drones

2,000,000

1.3.2 - Ĺ tevilo registriranih pilotov po v FAA ZDA (Federal Aviation Administration) in registriranih operaterjev dronov (Vir: Uber Elevate Summit 2018)

1.3.3 - Ĺ tevilo prometa oziroma preletov v Sloveniji po letih (Vir: www.sloveniacontrol.si/statistika-prometa/promet-po-letih)

1.3. Prihodnost letalstva V zadnjem desetletju je občutiti vedno manjšo pomembnost med lokacijo doma in dela, saj razdalje postajajo vedno bolj dostopnejše, tako poslovna kot turistična potovanja. To se kaže v vsakoletnem porastu turizma in vedno večjih dnevnih migracijah, ki niso več vezane samo na regijo pri nas, vendar tudi na sosednje države, še posebej po priključitvi Evropski Uniji. V Evropi potovanje predstavlja 3,6% vsega direktnega bruto domačega proizvoda in predvidena rast do 2028 je 3,9% oziroma 873,3milijarde evrov in 42,5 milijonov delovnih mest. Trenutno je vsak 10 zaposlen v sektorju potovanja in turizma, v zadnjem desetletju pa kaže, da je kar 1/5 vseh novih delovnih mest ustvarjenih prav v tem sektoru (Povzeto po: Travel & tourism economic impact 2018 Europe - World travel & tourism council (WTTC)). V Ljubljani je leto 2017 po podatkih Statističnega urada Republike Slovenije (SURS) bilo rekordno po turističnem obisku v vseh pogledih. Skupaj je prestolnico obiskalo 841.320 turistov, kar je za 14% več kot v predhodnem letu. Poleg rekordnega turističnega obiska pa v Ljubljano dnevno vstopa tudi nekaj več kot 122.100 oseb iz drugih občin in hkrati iz nje iztopa v druge občine 20.400 delovno aktivnih Ljubljančanov. Ljubljana je najbolj obremenjena občina v Sloveniji in Osrednjeslovenska statistična regija tudi edina, ki je ima več delovnih mest kot delovno aktivnih prebivalcev (Povzeto po: Javni promet v Ljubljanski urbani regiji - Regionalna razvoja agencija Ljubljanske urbane regije (RRA LUR)). Najbolj obremenjene so ceste v prometu, saj železnic se Ljubljančani izogibajo (predvsem zaradi tehnološke zastarelostu), letališče Jožeta Pučnika Ljubljana je pa kljub svojemu porastu obiskovalcev vezano izključno na obremenjevanje avtoceste za povezavo s središčem Ljubljane. Železniške povezave pa sploh ni. Prav zaradi te obremenjenosti postajajo dnevne migracije časovno vse bolj zahtevne. Človeško domišljijo buri koncept letečega avtomobila od nastanka prve gneče na cesti. S pojavom novih tehnologij in materialov, ter digitalne revolucije se koncept bliža realnosti. Predvsem napredek v razvoju litijum-ionskih baterij, ki se jim v poprečju vsako leto poviša gostota energije na težo za 7%, kar pomeni da električni droni v desetletju podvojijo svoj domet. Danes razvoj spominja na začetke letalstva v 19.stol. Z obrtniško inovativnostjo in garažnih izumiteljev, ki so pa hitro bili kupljeni s strani uveljavljenih letalskih korporacij. In ne le to, spominja tudi na dirko na luno v kateri sta sodelovali predvsem Združene države Amerike in Rusija v hladni vojni, a tokrat izgleda, da sodeluje ves razvit svet oz. razvite korporacije in čigav direktor bo prvi v službo prišel z letečim avtomobilom. Zrakoplovi VTOL (Vertical Take-Off and Landing) so leteča vozila zmožna vertikalnega vzleta, lebdenja na mestu in pristanka vertikalno, podobno helikopterjem z razliko hrupne in energetske efektivnosti, ki se pa dosega s tehnološkim napredkom na področju električne energije. Poleg letalnikov VTOL je uveljavljen tudi termin STOL (Short Take-Off and Landing) in velja za letala, ki potrebujejo zelo kratko vzletno pristajalno stezo. V duhu pametnih mest in pametnih telefonov se z razvojem umetne inteligence od naštetih zrakoplovov pričakuje tudi avtonomno letenje brez pilota, pošiljanje zahtev za prevoz, kot pri današnjih taxi prevozih in omogočanje varnega prometa v zraku preko računalniške komunikacije med letalniki. A vendar poleg samega razvoja letalnikov je veliko drugih izzivov, ki čaka to industrijo. Med prvimi so regulacije za potniško brezpilotno letenje, ki ga še ne poznamo in pa tudi certificiranje pilotov nove tehnologije. Sledi infrastruktura, predvsem varnost letališč ali sky-portov kot jih imenuje Uber, kot pa tudi njihova umeščenost v obstoječo strukturo, kar je tudi glavna tema te magistrske naloge. Varnost zračnega prometa in umestitev v obstoječi promet na nebu prav tako zahteva nova pravila in prilagoditve. Svoj čas zahteva tudi tehnološka zrelost, ki bo pokazala pravo zanesljivost in zaupanje javnosti. Da o psiholoških faktorjih brez pilotnega letenja in nizkega lebdenja nad gosto naseljenih območjih sploh ne govorimo, kaj šele pravno podlago in pogled zavarovalniških agencij ob kritju napake umetne inteligence. A vse te težave podjetje Uber, znano po svoji aplikaciji za peer-to-peer ridesharing in taxi prevoze, skuša rešiti v svoji poti do zračnih prevozov, ki je eno od vodilnih na tem področju. Uber Air ali Uber Elevate je podružnica, ki združuje svetovne strokovnjake in proizvajalce letalnikov, med katerimi je tudi Pipistrel, v zadanem cilju da leta 2023 pričnejo s prvimi poleti v enomestnem urbanem okolju in končno tudi z medmestnimi poleti. Uber Elevate Summit je letni dogodek oziroma konferenca, ki bo že tretje leto v 2019 združevala vodilna podjetja, ki bodo predstavljala napredek industrije. Obenem pa tudi sodelujejo z agencijami, ki srkbijo za varnost zračnega prostora, kot so EASA (European Aviation Safety Agency - Evropska agencija za varnost v letalstvu) in ameriškim FAA ZDA (Federal Aviation Administration Združenih držav Amerike). EASA je že pričela s pripravo klasifikacije in standardov varnega urbanega zračnega prometa in termina air taxi aircraft. Poleg klasificiranja standardov za drone, ki so jih označili za unmanned aircrafts ali brezpilotni zrakoplov, se ukvarjajo tudi s standardi za person-carrying VTOL aircrafts oz. potniški VTOL (Vertical Take-off and Landing) zrakoplovi. V kategorijo potniških VTOL zrakoplovov pripadajo zrakoplovi z največ 5 potniki in vzletno maso (take-off mass) 2000kg ali manj. V začetni fazi kažejo optimizem in prilagodljivost pravilnikov v duhu promocije in podpiranja razvoja takšnega prometa. Vse kaže na velike spremembe in novosti v zračnem prometu in mesto Ljubljana bi bila s svojo strateško pozicijo v Evropi in slovenskim podjetništvom primeren kandidat za vzpostavitev novega zračnega dialoga.

Tehnološki princip

Aerostat/Aerodyne

Pravilnik o razvrščanju zrakoplovov

Aerostat Aerodyne Ornihopter Rocket Special Aircraft

Lažje od zraka Aerostat Težje od zraka Aerodyne

Namen uporabe

Masa letala

Masa helikopterja

Uredbe EU

- Without Engine - Gliders - Paragliders - Hang gliders - Gliders/Sailplanes - Kite

- Fixed Wing Airplane - Rotary Wing Airplane - Gyroplanes - Helicopters

Letalo Helikopter Jadralno letalo in zmaj z/brez motorja Balon Zračna ladja Privezan zmaj Žirokopter CS-25 CS-23

Plovnostne kategorije (EASA)

- Airship - Free Balloons - Kite Balloons

- Engine Driven

Vrste Plovnostne kategorije Namen uporabe Masa Uredbe Evropske unije Druge delitve

Vrste

CS-29 CS-27 CS-22 CS-VLA CS-VLH CS-31HB CS-31GB CS-30T CS-30N CS-31HA CS-31TGB

Veliko letalo Letalo normalne, akrobatske ali komjuter kategorije Velik helikopter Mali helikopter Jadralno letalo z/brez motorja Zelo lahko letalo Zelo lahek helikopter Toplozračni balon Plinski balon Prevozna zračna ladja Zračna ladja normalne ali komjuter kategorije Toplozračna zračna ladja Privezan plinski balon

- Single main rotor with tail rotor, - Side-by-side non/intermeshing rotors - Torqueless single rotor - Tandem rotors - Three rotors - Coaxial rotors - Mixed Fixed-Rotary Airplane - Surface-Effect Craft Vzletno-Pristajalna Površina

Mach Number

Namen

Prevoz potnikov Prevoz tovora Dela v zraku Dejavnosti za lastne potrebe Zasebna letala Specialna uporaba >5700kg - velika letala -5700kg - mala letala -2730kg - lahka letala -750kg - zelo lahka letala >3175kg - veliki helikopterji -3175kg - mali helikopterji -2730kg - lahki helikopterji -600kg - zelo lahki helikopterji EASA zrakoplovi neEASA zrakoplovi

Engine

Land planes Amphibians Sea planes

- Float seaplane - Flying boat

Subsonic (M<1) Transonic (M=1) Supersonic (M>1) Hypersonic (M>>1) Passenger Transport Business Jets Cargo Transport Experimental Aircraft Trainers Agricultural Aircraft Sports aircraft Military Aircraft

- Glider - Recreational Aircraft - Man-powered Aircraft - Fighters - Bombers - Medical/Rescue Aircraft - Spy/Reconnaissance Aircraft

Propeller Turboprop Turbofan Turbojet Ramjet Number of engines

Number of wings

Range

Monoplanes Biplanes Short range (<500km) Medium range (<3000km) Long range (>3000km)

Mode of takeoﬀ

Normal VTOL (eVTOL) STOL (eSTOL) STOVL

Size and payload capacity

Very Light Aircraft Light Aircraft Medium size airplanes (50 passangers) Large airplanes (400 passangers) Cargo planes

Source of power

Oil Solar power Electric power Hybrid power Nuclear power

Operator

Stealth Aircraft Flying Wing Aircraft

Manned Aerial Vehicle Unmanned Aerial Vehicle UFO

2.1. Klasifikacija zrakoplovov Pri projektiranju letališča je potrebno poznati tip zrakoplova, ki na njem pristaja. Po pravilniku o razvrščanju zrakoplovov iz Zakona o letalstvu se zrakoplove razvršča v posamezne skupine glede na vrsto, kategorijo, namen uporabe, maso in drugo. Pravilnik o razvrščanju zrakoplovov iz Zakona o letalstvu razvršča zrakoplove v zvezi s podobnim načinom pogona, letenja in pristajanja, v letala, helikopterje, jadralna letala, balone, zračne ladje, privezane zmaje in žirokopterje. V plovnostni kategoriji se nanašana certifikacijski postopek izveden na osnovi certifikacijskih specifikacij (CS - Certification Specifications) EASA, ki jih nadalje tudi loči v kategoriji v zvezi z uredbami Evropske unije na EASA zrakoplove, ki urejajo vprašanja plovnosti po določbah Evropske unije in EASA, ter neEASA zrakoplove, ki urejajo vprašanja plovnosti v ustreznih nacionalnih predpisih. Po namenu uporabe pravilnik razvršča zrakoplove za prevoz potnikov, tovora, dela v zraku (vleka jadralnih letal, vleka reklam, dela za kmetijstvo in gozdarstvo, šolanje, iskanje in reševanje, medicinske prevoze itd.), zrakoplove za lastne potrebe, zasebna in specialna uporaba. Glede na maso se razvrščajo po največji potrjeni vzletni masi (MTOM). Poleg pravilnika o razvrščanju zrakoplovov, lahko zrakoplove tudi tehnološko kategoriziramo na več načinov. In namreč, primarno jih delimo na princip letenja v kategorije aerostat, aerodyne, ornihopter, raketa in specialni zrakoplovi. Aerostat so zrakoplovi, ki so lažji od zraka in letijo sama po sebi, aerodyne pa so zrakoplovi, ki so težji od zraka in letijo na princip zračnega vzgona ob dinamičnem premiku skozi zrak. Vse zrakoplove, ki so težji od zraka pa primarno razdelimo na zrakoplove brez pogonskega motorja, kamor spadajo vsa jadralna letala in podobno, ter zrakoplove, ki letijo s pogonskim motorjem. Glavna razlika motornih zrakoplovov je v sistemu kril oziroma letala z statičnimi krili ali rotacijskimi krilci, kamor spadajo helikopterji in podobni. Poleg tega jih razlikujemo tudi po tipu vzletno-pristajalne površine, hitrosti, namenu, tipu motorja, številu kril, dometa, principu vzleta in pristajanja, velikosti, tipu goriva, in operaterja oziroma prisotnost posadke. Glavna tehnološka novost je vidna v principu vzleta in pristajanja. VTOL - Vertical Take-Off and Landing oziroma vertikalni vzlet in pristanek in kratica eVTOL stoji za vse električne zrakoplove, ki imajo vertikalni vzlet in pristanek. STOL, pa stoji za Short Take-Off and Landing oziroma kratka vzletna pot in pristanek, ter eSTOL, kamor pripadajo zrakoplovi z izjemno kratko pristajalno potjo. STOVL in SVOTL so pa kombinirani načini, kar bi pomenilo kratka vzletna pot in vertikalni pristanek in obratno. V tej poljudni klasifikaciji so označeni odebeljeno vsi primerni kandidati za letališče magistrske naloge s povdarkom na letalnikih eVTOL in eSTOL. V EASA-inem žargonu so eSTOL zrakoplovi pod klasifikacijo CS-LSA (Light Sport Aircraft) in eVTOL pod CC-27 (Small Rotorcraft) in CS-23.

Število potnikov

Princip leta 18 non-tilt propellers Višina leta / Domet / Energija električno na baterije Čas napajanja / Končna hitrost 100km/h Dimenzije Teža praznega Teža obremenitve Vzletna masa Poletel

9,15x9,15x2,15m 290kg 160kg 450kg Da, s pilotom

2.2.1 Volocopter 2X

Število potnikov

2-6

Princip leta Ločen dvig in let Višina leta / Domet / Energija električno na baterije Čas napajanja / Končna hitrost / Dimenzije Teža praznega Teža obremenitve Vzletna masa 2.2.2 Pipistrel Vertical Solutions

/ / / /

Poletel

Število potnikov

2-5

Princip leta 36 tilt electric fans Višina leta / Domet 300km Energija električno na baterije Čas napajanja / Končna hitrost 300km/h

2.2.3 Lilium Jet

Dimenzije Teža praznega Teža obremenitve Vzletna masa Poletel

Število potnikov

/ 440kg 200kg 640kg Da, brez pilota

Princip leta / Višina leta 800m-1000m Domet / Energija električno na baterije Čas napajanja 5min Končna hitrost / Dimenzije Teža praznega Teža obremenitve Vzletna masa Poletel 2.2.4 DreamMaker Embraer

/ / / / Ne

2.2.1. eVTOL Sami eVTOL zrakoplovi se medsebojno prav tako razlikujejo in klasificirajo. Glavne razlike so v številu potnikov in principu pogona. Danes poznamo vectored thrust eVTOL zrakoplove, ki za svoje vzgonske propelerje usmerjajo in jih uporablajo za dvig in usmerjeni let. Hover bikes oziroma personal flying devices so enoosebni eVTOL zrakoplovi, pri katerem je pilot v sedežu, sedalu, stoje ali drugače, vsi pa so tipa multi-copter oziroma več propelerski brezkrilske konfiguracije. Lift + cruise so zrakoplovi, ki imajo ločene vzgonske propelerje za dvig in usmerjeni let. Wingless (Multicopter) oziroma brezkrilni zrakoplov praviloma več propelerski in ne vsebujejo vzgonskih proplerjev za usmerjeni let, le za dvig. Nenazadnje tudi electric helicopters oziroma električni helikopterji, ki so sestavljeni na konfiguraciji helikopterja, a uporabljajo izključno električno pogonsko moč.

Število potnikov

Princip leta 8 tilt propellers Višina leta / Domet / Energija električno na baterije Čas napajanja / Končna hitrost / Dimenzije Teža praznega Teža obremenitve Vzletna masa Poletel

/ / / / Da, prototip 2.2.5 A3 Vahana

Število potnikov Princip leta Višina leta Domet Energija Čas napajanja Končna hitrost Dimenzije Teža praznega Teža obremenitve Vzletna masa

4-5 6 tilt propellers / 800km hibrid / 400km/h / / / /

Poletel

Število potnikov

2-7

2.2.6 EVTOL Rolls Royce

2.2.2. Izbrani eVTOL Danes je v razvoju več kot 120 konceptov zrakoplovov različnih podjetji v različnih fazah razvitosti. V študijo vzemam, kot primerne kandidate za pristanek na vzletno pristajalni stezi, prikazane zrakoplove izbrane na podlagi razvitosti koncepta, verodostojnosti podjetja in dosegljivih informacij. Vsi izbrani koncepti sodelujejo pri Uber Elevate in ostalih konferencah ter redno obveščajo o svojih napredkih. Nekateri so že vzleteli, nekateri pa le prikazani z računalniškimi vizualizacijami, a jih podpirajo velike korporacije z bogato zgodovino proizvodnje letal, kot so Airbus, Boeing, Bell in Embraer. Vsem je skupen pogon na električno energijo. Nekateri podatki v tabelah so predvideni s strani proizvajalca in ne potrjeni oz. natančni.

Princip leta Višina leta Domet Energija Čas napajanja Končna hitrost Dimenzije Teža praznega Teža obremenitve Vzletna masa Poletel

/ / / / / 278km/h / / / / Ne

2.2.7 Bell Air Taxi

Število potnikov

Princip leta 8 pr. lift + 1 pr.cruise Višina leta / Domet / Energija / Čas napajanja / Končna hitrost 180km/h Dimenzije Teža praznega Teža obremenitve Vzletna masa Poletel

8m x 8m / 225kg / Ne 2.2.8 Aurora eVTOL

Število potnikov Princip leta Višina leta Domet Energija Čas napajanja Končna hitrost Dimenzije Teža praznega Teža obremenitve Vzletna masa Poletel

2 8 non-tilt propellers / / / / / / / / / Da, s pilotom 2.2.9 EHang 216

2.2.10 - Pipistrel Panthera

Število potnikov Princip leta Motor Domet Čas napajanja Maximalna hitrost

Pilot +3 Propeler Električni 50kW+ 1800km+ / 400km/h

Razpon kril Dolžina Višina Teža z baterijo

10,86m 8,07m 2,19m /

Maximalna vzletna teža (MTOW) Dolžina vzletno pristajalne steze (preko 15m ovire)

1315kg 570m

2.2.11 - Pipistrel Electro

Število potnikov Princip leta Motor Domet Čas napajanja Maximalna hitrost

Pilot +1 Propeler Električni 50kW+ / / /

Razpon kril Dolžina Višina Teža z baterijo

10,5m 6,5m 2,05m 350kg

Maximalna vzletna teža (MTOW) Dolžina vzletno pristajalne steze (preko 15m ovire)

550kg 270m

2.2.3. STOL STOL (Short Takeoff and Langing) zrakoplovi so načeloma letala, ki potrebujejo kratko vzletno-pristajalno stezo. Različni predpisi različno definirajo termin STOL, velja pa da so STOL letala, ki potrebujejo preleteti 15m všinsko oviro na določeni kratki vzletno-pristajalni stezi dolgi do največ 600m. V velikih primerih se uporabljajo v športne namene in prevozu potnikov na odročne kraje. Zaradi svoje vzletno pristajalne dinamike lahko uporabljajo konvencionalna letališča in travnata vzletišča. Večino prav tako poganja motorni propeler in veljajo za lahka ter ultralahka letala. Proizvajajo jih večja podjetja, kot so Piper in Cessna in manjši obrtniški proizvajalci, ki letala prodajajo kot sestavi-sam kit ali celovite izdelke.

2.2.12 - Volta Volaré DaVinci

Število potnikov Princip leta Motor Domet Čas napajanja Maximalna hitrost

2.2.4. eSTOL Razvoj tehnologije električne propulzije in baterij nudi proizvajalcem že obstoječih STOL letal poleg gorivnega motorja tudi opcijsko električna in hibridna letala, ki so tišja in lažja od svojih prejšnih modelov. Manjši proizvajalci pa ustvarjajo nove modele letal, ki uporabljajo samo električne motorje z namenom doseganja novih ekoloških, ekonomičnih in hrupnih standardov. Razvoj temelji na letalih s propelerskim pogonom in motoriziranimi jadralnimi letali, ki uporabljajo energijo iz baterije, solarnih celic ali hibridnih motorjev. Konkurenca med proizvajalci električnih letal se poleg tekmovalnosti na trgu kaže tudi na mednarodnih tekmovanjih, kot so Green Flight Challenge v organizaciji in sponzorstvu NASA-e in Googla, kjer leta 2011 glavno nagrado dobi Pipistrel z letalom Taurus G4. Prikazana letala so razviti koncepti delujočega električnega motorja in predstavljajo primerne kandidate za letališče te magistrske naloge.

Pilot+3 Propeler Hibridni 1800km+ / 574km/h

Razpon kril Dolžina Višina Teža z baterijo

9,45m 6,10m 2,13m 1179kg

Maximalna vzletna teža (MTOW) Dolžina vzletno pristajalne steze (preko 15m ovire)

1723kg 457m

2.2.13 - Bye Aerospace Sun Flyer 2

Število potnikov Princip leta Motor Domet Čas napajanja Maximalna hitrost

Pilot +1 Propeler Električni 86kW / / 250km/h

Razpon kril Dolžina Višina Teža z baterijo

12m / / 662kg

Maximalna vzletna teža (MTOW) Dolžina vzletno pristajalne steze (preko 15m ovire)

862kg /

Civilno letališče Vojno letališče Kombinirano letališče

Namen

Centralno mednarodno letališče Regionalno letališče Lokalno letališče Letališče za generalno aviacijo

Status (EU)

Karakter prometa

Letališča za primarni promet Letališča za sekundarni promet Letališča za tercijarni promet

Vrsta prometa

Letališča za mednarodni promet Letališča za notranji promet

Vrsta zrakoplova

Mode of takeoﬀ

ICAO (Aerodrome Reference Code)

CTOL - conventional takeoff and landing RTOL - reduced takeoff and landing STOL - short takeoff and landing V/STOL - vertical/short takeoff and landing VTOL - vertical take off and landing Dolžina piste

Kodna črka

Razpon kril

1 2 3 4

< 800m 800m - 1200m 1200m - 1800m > 1800m

A B C D E F

< 15m 15m - 24m 24m - 36m 36m - 52m 52m - 65m 65m - 80m

Letališča, na katerih se opravlja mednarodni zračni promet Letališča, na katerih se opravlja notranji zračni promet v zračnem prostoru držav članic Evropske skupnosti Letališča, na katerih se opravlja domači zračni proemt

Namen po pravilniku

Obseg zračnega prometa po pravilniku

Opremljenost vzletno-pristajalne steze Reševalna gasilska kategorija

- Large hub - Medium hub - Small hub - Nonhub primary - Nonprimary commercial service

Letališče za letala Letališče za helikopterje - helidrom Letališče za hidroletala - hidrodrom Letališče za V/STOL in eV/STOL zrakoplove - urbano letališče

Kodna številka

- Primary - Nonprimary

Commercial service Reliever General aviation

Status (FAA)

Kategorija po pravilniku

- Letališča za javni komercijalni zračni promet - Športno letališče - Šolsko letališče - Privatno letališče - Vzletišče za agrokulturno aviacijo - Helidrom - Letališče na vodi

Mednarodno vozlišče Vozlišče Evropske skupnosti Regionalno vozlišče

Vzletno pristajalna steza za natančen prilet Vzletno pristajalna steza za nenatančen prilet Navigacijska oprema ob zmanjšani vidljivosti Vizualna navigacijska oprema za natančen prilet Nevizualna navigacijska oprema za natančen prilet Kategorija I Kategorija II Kategorija III Kategorija IV Kategorija V Kategorija VI Kategorija VII Kategorija VIII Kategorija IX Kategorija X

Kategorija I Kategorija II Kategorija III

- Letališča z instrumentalnim pristajalnim sistemom - Letališča z mikrovalovnim pristajalnim sistemom - Letališča z globalnim satelitskim navigacijskim sistemom - Letališča z radarskim sistemom za natančni prilet

2.3.1. Klasifikacija letališč Za orientacijo letališča v magistrski nalogi je potrebno razumeti obstoječa letališča in njihove razlike. Letališča ločimo in jih klasificiramo glede na številne faktorje. Primarno jih ločimo glede na njihov namen in namreč na civilna letališča, ki so namenjeni civilnemu prometu v obliki letališča za javni komercijalni zračni promet (komercijalna letališča), športna letališča namenjena športnim in turističnim potrebam, šolska letališča za potrebe učenja in šolanja novih pilotov, privatna letališča, vzletišča, heliporte in letališča na vodi. Vojaška letališča so namenjena izključno vojaški aviaciji in kombinirana letališča, ki vsebujejo oba aspekta civilnega in vojaškega letalstva. Razvrščanje letališč v Evropski Uniji, v grobem ločujemo letališča glede na njihovo pokrivno območje, ki so, letališča za mednarodni promet, regionalna letališča, lokalna letališča in ostala letališča za generalno aviacijo. V ameriški klasifikaciji po FAA (Federal Aviation Administration), se letališča delijo na komercijalna letališča, reliever letališča namenjena zmanjšanju obremenjenosti sosednjega letališča in general aviation letališča namenjena splošnemu letalstvu. Komercijalna letališča se nadalje ločujejo po letnem številu potnikov. Po velikosti in karakterju prometa so letališča namenjena primarnemu, sekundarnemu in tercijarnemu prometu. Glede na državno mejo lahko ločimo letališča ali potniške terminale na letališča namenjene mednarodnemu ali notranjemu prometu. Letališče magistrske naloge je najbolj jasno ločeno v kategoriji glede na zrakoplov, ki ga lahko uporablja. Ob besedi letališče prvo pomislimo na letališče za letala, imamo pa tudi letališče za helikopterje oz. heliporte in letališče za hidroavione oz. hidrodrome. Novost bi pa bilo letališče za V/STOL zrakoplove in eV/STOL zrakoplove, ki bi jih poimenoval urbana letališča. Po samem načinu pristajanja in vzletanja pa že imamo obstoječe kategorije, ki so CTOL (conventional takeoff and landing) letališa za standardne in konvencionalne tipe letala z dolžino vzletno-pristajalne steze od 1500m do 3500m, RTOL (reduced takeoff and landing) letališča s krajšo vzletno-pristajalno stezo v izmeri od 1200m do 1800m namenjene predvsem turbo-prop in turbo-fan letalom, STOL (short takeoff and landing) letališča imajo vzletno-pristajalno stezo dolgo od 600m do 900m, V/STOL (vertical/short takeoff and landing) letališča s še krajšo vzletno-pristajalno stezo od 600m in VTOL (vertical takeoff and landing) letališča, ki so danes namenjena predvsem helikopterjem. Najpomembnejši in najbolj uveljavljeni standard za klasificiranje letališč je po ICAO (International Civil Aviation Organization), ki vsakemu letališču pripisuje referenčno kodo ali ARC (Aerodrom Reference Code), sestavlja ga referenčna številka in referenčna črka. Referenčna številka kategorizira letališče po dolžini vzletno-pristajalne steze, referenčna črka pa glede na dimenzije razpona kril in zunanje širine glavnega podvozja referenčnega zrakoplova. Razvrščanje letališč glede na referenčno kodo letališča je prav tako zapisana v Pravilniku o razvrščanju letališč iz Zakona o letalstvu RS. Po pravilniku se letališča razvrščajo prav tako glede na kategorijo letališča po opremljenosti vzletno-pristajalne steze z radio navigacijsko in svetlobno opremo in reševalno gasilsko kategorijo letališča. Pravilnik ravno tako razvršča letališča na namen in glede na obseg zračnega prometa na letališču Potrebno je še obrazložiti definicijo vzletišča, ki je po Zakonu o letalstvu določena kopenska ali vodna površina, ki je v celoti ali deloma namenjena za pristajanje, vzletanje in gibanje zrakoplovov samo določenih vrst in kategorij. Vzletišče ni letališče in je praviloma manjše od letališča. Sestavlja ga urejen teren (travnik, pašnik in podobno), kjer je vzletno pristajalna steza široka najmanj 15 m z osnovno stezo širine najmanj 30 m. Sama vzletno-pristajalna steza pa mora biti enaka dolžini za vzletanje oziroma za pristajanje, ki je določena v potrjenem operativnem priročniku za posamezen tip zrakoplova. Letališče oziroma vzletišče ima zagotovljeno tudi sanitetno, protipožarno in meteorološko opremo.steze. Sama vzletno-pristajalna steza pa mora biti enaka dolžini za vzletanje oziroma za pristajanje, ki je določena v potrjenem operativnem priročniku za posamezen tip zrakoplova. Vzletišče ima zagotovljeno tudi sanitetno, protipožarno in meteorološko opremo.

Zračni prostor Terminalni zračni prostor

Zračna stran

Vzletno pristajalna steza Pozicija za čakanje

Izhodna vozna steza

Območje letališča

Sistem voznih stez Pristaniška platforma

Kopenska stran

Potniški terminal Cirkulacijski tok vozil Parkirišča garaže Letališke ceste Pristop letališču

Železniški promet

2.3.2. Smernice pri projektiranju letališč Letališče je kompleksen objekt, ki zahteva vrsto različnih storitev za neovirano delovanje. Letališča v različnih prostorskih danostih, tipu storitev in dimenzij različno manifestirajo svojo arhitekturo. Z opredelitvijo klasifikacije letališča natančno specificiramo potrebe in nastavimo arhitekturno osnovo. Tip letališča v magistrski nalogi je futurističen projekt nastavljen špekulativno zaradi stanja tehnologije v razvoju, a zaradi sorodnosti storitve s klasičnim letališčem se naslanjam na obstoječe predpise in smernice, ki jih prilagajam novi tehnologiji. Osnovni principi projektiranja letališča kateregakoli tipa so: - Varnost. Iz vidika prometne varnosti se letališče projektira skladno z vsemi smernicami prometa na vzletno-pristajalni stezi in v zraku. Potrebno je zagotoviti, da je promet na manevrskih površinah in vzletno-pristajalni stezi primerno signaliziran, da priletno odletni koridorji nimajo ovir, da pogledi niso ovirani in preprečiti možne konfilktne situacije med različnimi uporabniki vzletno-pristajalne steze. - Uporabnost. Vse storitve, ki potekajo na letališču se med sabo ne smejo ovirati. Različni prostori letališča so skladni v medsebojnem delovanju in so pozicionirani ter dimenzionirani primerno. - Ekonomičnost. Zasnova letališča odgovarja planiranemu razvoju letališča. - Širitev. V zasnovi je potrebno predvideti prostor za možno širitev letališča, ter širitev manevrskih površin letališča, pristaniške stavbe in spremljajočih objektov. - Razmerje. Različni prostori v zasnovi letališča so medsebojno skladno dimenzionirani in odgovarjajo trenutnim potrebam ter potrebam v prihodnosti. - Skladnost. Skladnost vseh faktorjev letališča, arhitekture, potreb in ponudbe, standardov in okolja. Shematsko je vsako letališče zasnovano na principu zračna stran - kopenska stran oz. airside - landside. Dostop do letališča poteka z vozilom po letaliških cestah skozi parkirišča in garaže do potniškega terminala ali skozi cirkulacijski tok vozil pred letališčem z odstavnim pasom za drop-off in pick-up do potniškega terminala (letališke zgradbe). Nekaterim letališčem je možen pristop tudi z vlakom neposredno v potniški terminal. Potniški terminal loči zračno stran od kopenske. Potnik se skozi potniški terminal in preko pristaniške platforme vkrca na letalo, ki se nato preko voznih stez pripelje na vzletno-pristajalno stezo. Letalo vzleti v letališki, priletni in terminalni zračni prostor nakar po zračnih koridorjih nadaljuje let na določeno lokacijo. Zasnovo letališča administrativno ločimo na štiri dele, objekti in službe namenjene oskrbi letal, objekti in službe namenjene oskrbi potnikov, objekti in službe namenjene obratovanju in vzdrževanju letališča ter manevrske površine in infrastruktura namenjena za vzletanje in pristajanje zrakopolovov. - Objekti in službe namenjene oskrbi letal so prostori, ki se izključno navezujejo na zrakoplove, ki uporabljajo letališče. Med njimi so: parkirne ploščadi za zrakoplove, hangarji za shranjevanje zrakoplovov, postaje za pogonsko gorivo, prostori za vzdrževanje, pranje in servis zrakoplovov in podobno. - Objekti in službe namenjene oskrbi potnikov, ki se namenjeni za sprejem in odpravo potnikov na odlet in po prihodu. Potniški terminal s čakalnico in pripadajočimi prostori, sanitarijami, okrepčevalnicami, gostinsko ponudbo, prostori za posadke in pripravo poletov, sanitetno službo, ter druge komercijalne dejavnosti za sprejem in odpravo potnikov. - Objekti in službe namenjene obratovanju in vzdrževanju letališča, so namenjene vzdrževanju manevrskih površin, sprejem in odpravo zrakoplovov, odstranjevanju snega, prostori za gasilsko reševalno službo, administrativni prostori in drugo. - Infrastruktura namenjena za vzletanje in pristajanje zrakoplovov (manevrske površine letališča), ki zajema vozne steze (Taxiways), vzletno pristajalno stezo (Runway) in heliport. Med ostale pomembne aspekte projektiranja letališča štejemo tudi radio navigacijsko in meteorološko opremo na letališču, ter svetlobne signalizacijske sisteme za vzletanje in pristajanje zrakoplovov. Pri načrtovanju potniškega terminala je treba potnikom zagotoviti čimkrajsi in neoviran prehod skozi stavbo in ne križanje tokov potnikov po nepotrebnem. Prav tako je potrebno zagotoviti primerno varovanje letališča z varnostno in carinsko službo ter policijo. Na kopenski strani pa je poleg potniškega terminala potrebno zagotoviti tudi dovozne ceste, parkirišča, kot tudi dostopne poti in točke prestopa (drop-off in pick-up mesta), taxi in rent-a-car službe, banko, pošto, trgovine, restavracije in druge komercijalne dejavnosti. Projektiranje letališča sledi številnim zakonskim določbam, pravilnikom in ostalim tehničnim smernicam na nacionalni, evropski in mednarodni ravni. Slovenski predpisi se ravnajo po Zakonu o letalstvu (Uradni list RS, št. 81/10 - uradno prečiščeno besedilo in 46/16) in pod zakonskimi predpisi oziroma pravilniki: - Pravilnik o letališčih (Uradni list RS, št. 86/16), - Pravilnik o vzletiščih (Uradni list RS, št. 58/92 in 18/01 – ZLet), - Pravilnik o reševalni in gasilski službi na javnem letališču (Uradni list RS, št. 42/00 in 18/01 – ZLet), - Uredba o zemeljski oskrbi na letališčih (Uradni list RS, št. 54/07), - Pravilnik o infrastrukturi in službah na heliportih za lastne potrebe (Uradni list RS, št. 53/16), Evropsko letalsko zakonodajo ureja Regulation (EU) št. 139/2014 in Certifikacijske specifikacije (CS-ADRDSN) Evropske Agencije za varnost v letalstvu (EASA). Mednarodne standarde in priporočila pa ureja Mednarodna organizacija za civilno letalstvo - ICAO (International Civil Aviation Organisation) z najpomembnejšim pravilnikom imenovanim ICAO Annex 14, Volume I Aerodromes in Volume II Heliports.

2,15m

3,20m 7,35m RD=D= 9,15m 2.3.1 - Volocopter 2X

2.3.2 - Airbus EC 135

APPROACH/DEPARTURE SURFACE

2.3.3 - SimboliÄ?na skica heliporta po FAA pravilniku o heliportih

2.3.3. Kritičen zrakoplov (design/critical aircraft) e/VTOL in helikopter Za primerno zasnovo in dimenzioniranje letališča je pomembno opredeliti tip zrakoplova, ki pristaja in vzleta z letališča. Zrakoplov, ki uporablja letališče oz. za katerega je letališče projektirano vpliva s svojimi dimenzijami in zmogljivostjo na dimenzioniranje posameznega dela letališke infrastrukture. S terminom design aircraft ali critical aircraft oziroma kritični zrakoplov označimo zrakoplov ali skupino zrakoplovov, ki bi bili s svojimi karakteristikami najbolj primerni za projektirano letališče. Zrakoplov kategoriziramo v referenčne črke od A do F, glede na njihov razpon kril in skupaj s kriterijem potrebne referenčne dolžine vzletno-pristajalne steze (Airplane reference filed length), kategoriziran v referenčne številke od 1 do 4 (po nacionalnem predpisu in ICAO priporočilih) ali hitrosti prileta (AAC - Aircraft Approach Category), ki je v uporabi po FAA ZDA, dobimo referenčno kodo letališča, ki označuje potrebne zahteve za dolžino vzletno-pristajalne steze, karakteristike manevrskih površin in ostalo letališko infrastukturo. Letališče magistrske naloge je kombinirano letališče in služi pristajanju in vzletanju helikopterjev, zrakoplovov z vertikalno vzletno-pristajalno metodo (VTOL) in lahkih ter ultralahkih zrakoplovov, ki pristajajo in vzletajo na kratki vzletno-pristajalni stezi (STOL). S tem razlogom potrebujemo dve metodi izračuna površin letališča in namreč metodo kritičnega zrakoplova za VTOL zrakoplove in metodo kritičnega zrakoplova za STOL zrakoplove. Design aircraft ali kritični zrakoplov izberemo na podlagi karakteristik zrakoplova, ki jih primarno zagotovi proizvajalec in so preverjeni s strani statističnih podatkov uporabe. Pri e/VTOL zrakoplovih pridemo na težavo tehnologije v razvoju in s tem pomankanja oziroma nedostopnosti podatkov o karakteristikah zrakoplova in statističnih podatkov letenja, predvsem zaradi varovanja podatkov in konkurence. Ocenjujem, da je najbolj razvit eVTOL zrakoplov na trgu trenutno Volocopter 2X, kajti ponuja najbolj obširne podatke o karakteristikah samega zrakoplova, medtem ko statistične podatke letenja ne ponuja še. Iz tega razloga Volocopter 2X ali katerikoli drugi eVTOL ne moremo predvideti kot kritični zrakoplov. Volocopterju 2X je potrebno poiskati primeren ali podoben zrakoplov obstoječe tehnologije in izdelati študijo kritičnega zrakoplova na podlagi sorodnega zrakoplova. Volocopter 2X je zrakoplov podoben manjšemu helikopterju s podobnimi karakteristikami kot Airbus EC 135, ki ga določim kot kritičen zrakoplov za dimenzioniranje vzletno pristajalnih površin (FATO/TLOF) oziroma parkirnih pozicij za eVTOL zrakoplove na severni in južni ploščadi letališča in voznih stez za dostop zrakoplovov na parkirne pozicije. FATO (Final Approach and Take-Off Area) in TLOF (Touch Down and Lift-Off Area) sta elementa heliporta, ki skupaj z varnostnim pasom (Safety Area) okoli FATO določata velikost heliporta. Ostali elementi za dimenzioniranje heliporta v tej nalogi niso relevantni, ker bodo helikopterji za pristajanje in vzletanje uporabljali vzletno pristajalno stezo, kot tudi druga letala. eVTOL in VTOL zrakoplovi bodo pristajali in vzletali navpično nad parkirno pozicijo, kar predpisi za dimenzioniranje heliportov ne predvidevajo, predpisi za vertikalno pristajanje in vzletanje pa so šele v začetni fazi. Za projektiranje heliportov obstajajo domači predpisi, kot tudi mednarodni standardi in priporočila ICAO, ki se ustrezno uporabljajo v Sloveniji. Pri izbiri lokacije heliporta in projektiranju heliportov, namenjenim manjšim helikopterjem, privatnim potrebam in storitvenim, kot so zračni taxi je potrebno biti pozoren na več faktorjev: - Primernost heliporta in možnost razširitve. - Zadostna velikost površine oziroma zemljišča, kajti prostorske potrebe na zemljski strani letališča presegajo potrebe na zračni strani - Zračne turbulence, ki jih povzroča rotor helikopterja okoli objektov in terena lahko vplivajo na delovanje helikopterja in tudi na okolico. Iz tega razloga so heliporti na objektih dvignjeni (elevated heliports), da minimalizirajo efekt turbulence zraku, ki teče preko roba objekta. - Naprave, ki povzročajo, večje elektromagnetno sevanje v neposredni bližini heliporta in helikopterja lahko vplivajo na navigacijske inštrumente helikopterja in splošno varnost letenja helikopterja. V osnovni zasnovi heliporta opazimo dva pomembna pojma pri projektiranju, ki sta FATO (Final Approach and Take-off Area oziroma finalno priletno-vzletno območje) in TLOF (Touch-down and Lift-off Area oziroma območje prizemljitve in odzemljitve). Za dvignjene heliporte (Elevated heliport) sta FATO in TLOF običajno identična, medtem, ko se praviloma TLOF nahaja znotraj in na sredini FATO območja. Vsako FATO območje lahko vsebuje le eno TLOF. Velikost FATO in TLOF se izračuna na podlagi kritičnega zrakoplova (helikopterja) v našem primeru Airbus EC 135. V tej nalogi je velikost FATO identična TLOF. Oblika FATO/TLOF je lahko pravokotna ali okrogla, kot v tej nalogi, ki je enaka skupni dolžini helikopterja (Overall Length of Helicopter). Okoli FATO sledi dodatno še varnostno območje (Safety Area) v skupni izmeri 0,25 skupne dolžine (D) helikopterja in ne manj od 3 m. V primeru dvignjenih heliportov je potrebno biti pozoren na: - Statične in dinamične obremenitve heliporta, ki morajo biti v skladu z dinamično obremenitvijo prileta kritičnega helikopterja in to v primeru neposrednega padca na ploščad v primeru pristanka. - Priletno odletni koridor helikopterja mora biti brez ovir . V primeru eVTOL pa je zahteva manj restriktivna, saj se predvideva, da eVTOL zrakoplovi vzletajo in pristajajo predvsem navpično. - Dvigala, jaške in podobne ovire na strehi objektov in se jih izogniti v neposredni bližini FATO, ter zagotoviti da naknadno po izgradnji heliporta ne prihaja do dodatnih inštalacij. - Izpusti helikopterjev lahko vplivajo na kvaliteto zraka območja, zato je potrebno usmeriti vse zračne tokove v primerno smer. - FATO/TLOF mora omogočiti vzgonski efekt (Ground effect) pri vzletanju helikopterja in biti pokrit z nedrsečo površino. - Pri dvignjenihin heliportih je potrebno zagotoviti varnostno mrežo minimalne širine 1,5 m okoli heliporta horizontalno, kar v našem primeru ni potrebno, ker se vse pozicije nahajajo na letališki ploščadi.

Safety area FATO TLOF

Dimenzioniranje parkirne pozicije za izbrani e/VTOL: Karakteristike Volocopter 2X: - dimenzije: 9,15 x 9,15 m, višina 2,15 m - potrebna velikost FATO/TLOF: 9,15 + 2 x 3 m varnostni pas = 15,15 m Dimenzioniranje parkirne pozicije za izbrani helikopter: Karakteristike Airbus EC 135: - dimenzije: dolžina; 12,16 m, premer rotorja; 10,2 m, višina 3,51 m - potrebna velikost FATO/TLOF: 12,16 + 2 x (0,25 x 12,16) m = 18,24 m Na podlagi zgornjega izračuna se odločim za širino parkirne pozicije za helikopterje in e/VTOL 12,2 m, Medsebojni odmik parkirninh pozicij določim na 19 m.

8,07m

10,86m 2.3.4 - Pipistrel Panthera

2.3.5 - Pipistrel Virus

2.3.4. Kritično letalo (design/critical aircraft) e/STOL (Short Takeoff and Landing) Pri določanju kritičnega STOL letala za letališče magistrske naloge in izračun dolžine vzletno pristajalne steze in ostalih elementov letališča se odločim za dva letala slovenskega proizvajalca podjetja Pipistrel. Pipistrelovi letali Virus 912 in Panthera oba pripadata kategoriji ultralahkih letal. Letalo Panthera je lahko in atraktivno štirisedežno letalo prihodnosti zgrajeno iz lahkih kompozitnih materialov. Je tipičen primer gosta letališča magistrske naloge saj bo poleg motorja na gorivo, na voljo tudi v hibridni in samostojni električni verziji. Letalo ni še v serijski produkciji, zatorej ponovno težko določimo specifikacije vzletno pristajalne steze zaradi pomankanja podatkov. S karakteristikami Panthera letala, ki so že na voljo, ga primerjam z letalom Virus 912 istega proizvajalca. Letalo Virus 912 je ultralahko dvosedežno letalo izdelano prav tako iz kompozitnih materialov in je tržno eden uspešnejših modelov proizvajalca. Verzija modela, ki ga uporabim za študijo design aircraft je Virus 912 z motorjem Rotax 912, z največjo dovoljeno hitrostjo v horizontalnem letu 240 km/h. Razpon kril znaša 12,46 m, celotna dolžina je pa 6,5 m. Prazno letalo je težko 285 kg, največja dovoljena teža pri vzletu pa 450 kg. Glede na vhodni podatek, da bodo letališče uporabljali zrakoplovi, ki potrebujejo krajšo vzletno pristajalno stezo (STOL), se določi referenčna koda letališča po 1A (kar pomeni dolžina vzletno pristajalne steze do 800 m in razpon kril kritičnega zrakoplova do 15 m). Po specifikacijah proizvajalca zrakoplova, ki so zapisane v priročniku za uporabo in vzdrževanje (Flight and Maintenance Manual) pa je potrebna dolžina vzletno pristajalne steze za vzlet 95 m brez ovire in 172 m za prelet preko 15 m ovire, kar predstavlja skupno dolžino vzletno pristajalne steze za vzletanje, v pogojih standardne atmosfere, brezvetrja, na suho pokošeno travnato stezo. Kot vidimo na potrebno dolžino vzletno pristajalne steze za vzletanje in pristajanje vplivajo številni faktorji, kot so nadmorska višina, temperatura, hitrost vetra, teža letala, stanje površine (suha ali mokra), prisotnost zračnih ovir v neposredni bližini vzletno pristajalne steze, restrikcije hrupa v okolici in drugo. Na podlagi domačih predpisov, predpisov EU ter standardov in priporočil ICAO, ki vplivajo na določitev dolžine vzletno prsitajalne steze so predvsem: - Performančne karakteristike letala kot tudi skupna vzletna teža kritičnega letala (MTOW - Maximum Take Off Weight), - Meteorološki pogoji lokacije, predvsem veter in temperatura, - Karakteristike zgornjega vstroja (površine) vzletno pristajalne steze ter naklon vzletno pristajalne steze, - Nadmorska višina letališča in drugi topografski pogoji v okolici letališča. Potrebna dolžina vzletno pristajalne steze se torej izračuna glede na podano dolžino vzletno pristajalne steze od proizvajalca letala v pogojih standardne atmosfere (15 stopinj celzija), ki se imenuje referenčna dolžina vzletno pristajalne steze za letalo (Aeroplane Reference Filed Length). Ta osnovna dolžina vzletno pristajalne steze za letalo se podaljša za 7 % za vsakih 300 m nadmorske visine in se nadalje podaljša v razmerju 1 % za vsako stopinjo celzija razlike med standardno in referenčno povprečno letno temperaturo lokacije letališča. Za vzletno pristajalne steze daljše od 900 m, se skupna dolžina podaljša še za dodatnih 10 % za vsaki 1 procent naklona steze, kar se v našem primeru ne upošteva. Nadmorska višina lokacije = 316m Referenčna povprečna letna temperatura (ARSO) = 10,2 °C Pipistrel Virus Referenčna dolžina VPS = 172m Izračun dolžine VPS: (172m x 1,074) = 184,7m Pipistrel Panthera Referenčna dolžina VPS = 530m Izračun dolžine VPS: (530m x 1,074) = 569,2m Potrebno je še omeniti, da med državami obstajajo različni izračuni potrebne (skupne) dolžine vzletno pristajalne steze. Na primer, po predpisih Uprave za civilno letalstvo ZDA (FAA Advisory Circular - Runway length requirements for airport design) za dolžino vzletno-pristajalne steze poteka izračun dolžine v petih korakih: 1. Določi se kritično letalo ali skupina kritičnih letal, ki bodo uporabljala letališče. 2. Med njimi se določijo letala, ki potrebujejo najdaljšo vzletno pristajalno stezo v pogojih maksimalne vzletne teže letala ali MTOW (Maximum Take-off Weight). 3. Izbere se primerna metoda, ki bo uporabljena pri določanju dolžine steze glede na maksimalno vzletno težo skupine letal, priletne hitrosti (Approach Speed) in števila potnikov. Letala pri teži MTOW manjši od 5670 kg se nadalje delijo glede na priletno hitrost in namreč manjša od 30 vozlov (55,59 km/h), med 30 vozlov in 50 vozlov (55,59 - 92,66 km/h) in več kot 50 vozlov (92,66 km/h) priletne hitrosti. Letala z več kot 50 vozlov priletne hitrosti se nadalje še delijo na število potnikov, manj kot 10 in več kot 10. Pregledali bomo metodi priletne hitrosti manjše od 30 vozlov in priletne hitrosti med 30 vozlov in 50 vozlov. 4. Izbrati priporočeno dolžino steze med dolžinami izračunami v 3. koraku. 5. Prilagoditi izračunano dolžino raznim ostalim zahtevam pravilnika. Za izračun dolžine steze za mala letala potrebujemo priletno hitrost letal, ki je 1.3 x najmanjše stalne hitrosti, število potnikov, nadmorsko višino letališča in najvišjo povprečno temperaturo zraka. Ljubljana se nahaja na 299m nadmorske višine in ima najvišjo povprečno temperaturo zraka 21,2 stopinje celzija. Pipistrel Virus Priletna hitrost = 1,3 x 62km/h = 80,6 km/h = 44 vozlov Teža MTOW = 544kg Dolžina steze za vzlet po specifikacijah proizvajalca = 95m (172m čez 15m oviro) Pipistrel Panthera Priletna hitrost = 1,3 x 111,19km/h = 144,55km/h = 78 vozlov Teža MTOW = 1315kg Dolžina steze za vzlet po specifikacijah proizvajalca = 290m (530m čez 15m oviro) 1. Letala z težo MTOW manjšo od 5670kg in priletno hitrostjo manjšo od 30 vozlov. Priporočena dolžina vzletno-pristajalne piste je 300feet ali 92m na 0 nadmorske višine. Dolžino steze povečamo za faktor 0,03 x nadmorska višina steze, v našem primeru: 0,03 x (296m + 20m) = 9,5m, 92m + 9,5m = 101,5m 2. Letala z težo MTOW manjšo od 5670kg in priletno hitrostjo večjo od 30 vozlov in manjšo od 50 vozlov. Priporočena dolžina vzletno-pristajalne piste je 800feet ali 244m na 0 nadmorske višine. Dolžino steze povečamo za faktor 0,08 x nadmorska višina steze, v našem primeru: 0,08 x (296m + 20m) = 25,5m, 244m + 25,5m = 269,5m Pri ostali Pipistrelovi floti so proizvajalčeve predlagane dolžine vzletno-pristajalne steze pri MTOW teži: Brez ovir Z 15m (50feet) oviro - Alpha Trainer 134m 225m - Alpha Electro 150m 270m - Virus SW 100 140m 230m - Sinus 88m 148m - Taurus M 180m 265m - Taurus Electro 160m 245m - Virus SW 121 160m 320m Iz zgoraj navedenih računov in prostorskih razpoložljivostih lokacije se odločim za dolžino vzletno pristajalne steze 645m s širino 18m, v osnovni stezi dimenzij 685m s širino 30m.

Dimenzioniranje parkirne pozicije za izbrani e/STOL: Pipisterl Panthera: - Dimenzije zrakoplova: dolžina 10,86m, razpon kril 8,07m - Potrebna velikost parkirne pozicije: 10,86m + 2 x 3m varnostni pas = 16,86m Pipistrel Virus 912: - Dimenzije: dolžina 6,5m, razpon kril 12,46m - Potrebna velikost parkirne pozicije: 12,46 + 2 x 0,25 x 12,46m = 18,69m Na podlagi zgornjega izračuna se odločim za širino parkirne pozicije 13m in medsebojnim razmikom med pozicijami 19m.

300km

Dunaj

250km

200km

150km

Graz 100km

Celovec

Maribor

50km

Ljubljana

Udine

Zagreb

Trst Koper Rijeka

Benetke Pula

Zadar

3.1.1 - Slovenija in bližja okolica

Letališče Klagenfurt

Letališče Murska Sobota

Letališče Slovenj Gradec Letališče Šoštanj

Letališče Lesce

Letališče Bovec

Letališče Edvarda Rusjana - Maribor Letališče Ptuj

Letališče Slovenske Konjice Letališče Jožeta Pučnika - Brnik

Letališče Celje - Levec

Ljubljana

Vojaško Letališče Cerklje ob Krki

Letališče Ajdovščina Letališče Trieste

Letališče Novo Mesto

Letališče Postojna

Letališče Zagreb

Letališče Divača

Letališče Treviso

Letališče Marco Polo - Benetke

3.1.2 - Letališča v Sloveniji

Stolpnica Delo

Notranji mestni

ring

Hotel Intercontinental

Dunajska cesta

Gospodarsko Razstavišče Park Navje

Severni Mestni Park

Zupančičeva Jama Situla

a cesta Šmartinsk

estni ring Notranji m

3.1.3 - Ptičja perpsektiva na lokacijo

3.1. Predstavitev lokacije Ena od poglavitnih problematik letališč je njihova velikost in zahteve pri zagotavljanju zadostnega zračnega prostora okoli letališča. Iz tega razloga so letališča v velikem številu primerov odročna od pripadajočega mesta, saj v mestu redko najdemo dovolj prostora, ter hrupno tolerirajoče mesto. V novi paradigmi električnih VTOL / STOL letalnikov in urbanega letalstva je ideja obratna, kjer se letalski promet odvija v samem mestnem okolju. V Ljubljani je na obrobju mestnega središča zastarela železniška in avtobusna postaja, ki čakata na prenovo že desetletja. Za lokacijo je bilo izdelanih veliko študij in natečajev, vendar iz različnih razlogov, do izvedbe še vedno ni prišlo. Infrastrukturo nove tehnologije urbanih letalnikov, bi umestil prav v to degradirano območje in programsko obogatil idejo glavnega potniškega terminala Ljubljane. Zaradi problematike celotnega javnega potniškega prometa je potrebno prenovo izvesti celovito za vse prometne in družbene segmente. Lokacija je primerno nastavljena z obstoječo železniško infrastrukturo in vedenjem občanov lokacije avtobusne postaje. Bližina mestnemu središču je izvrstna za turistične, kot tudi poslovne potnike, ali pa le tranzitne popotnike. Pri tako velikem posegu v prostor ne gre brez širšega pogleda tudi na samo infrastrukturo in logistiko vse slovenskega železniškega prometa in problema delitve Ljubljane z železniškimi tiri. Več o slovenskih železnicah v nadaljevanju. Na robu lokacije ob Šmartinski cesti je tudi eden od večjih cestnih zamašitev v podvozu, ki s časa Avstro-Ogrske ostaja prometno ne spremenjen. Rešitev cestne strukture na tej lokaciji je ključna saj je del ene od vpadnic Šmartinske ceste, ki se razlikuje od ostalih po ne direktnem križišču oziroma posrednem priključku na notranji ljubljanski ring. Promet na Šmartinski cesti in povezava s središčem mesta je pomembna tudi zaradi projekta Šmartinska Partnership, ki načrtuje preoblikovanje in revitalizacijo celotnega območja od Kolinske do BTC-ja. Masarykova cesta se nahaja na jugu gradbenega otoka in sestavlja severni del notranjega ringa. Je brez kolesarske proge in skupaj z avtobusno postajo tvori prometni problem na zahodu gradbenega otoka skupaj s križiščem vpadnice Dunajske ceste. Na severni strani lokacijo omejuje Vilharjeva cesta, ki je nedavno dobila nov režim na križišču s Dunajsko cesto v poskusu razbremenitve križišča Vilharjeve, Šmartinske in Topniške ceste, ki se je izkazal za dokaj uspešnega in tvori dobro iztočnico ideje o strogem notranjem ljubljanskem ringu, ki bi krožil okoli novega potniškega terminala. Gradbeni otok železniške postaje predstavlja velik monolit v morfoligij okolice, saj v smeri vzhod zahod ni prekinjen s prometom in edina pot preko njega je trenutno podhod, ki je dostopen samo pešcem. S tem loči severni Bežigrad oziroma Zupančičevo jamo s centrom in onemogoča fluiden prehod med severom in jugom. Večja pretočnost bi poleg prej naštetega razloga bila zelo zaželjena, saj na severni strani stoji tudi Gospodarsko Razstavišče, park Navje in novo zgrajeni Severni mestni park, ki ima načrt dodatne širitve. Parka in Gospodarsko Razstavišče delujeta odtujeno od središča zaradi tega neprehodnega območja.

1 - Slika 3.2.1 - Grafika poslopja glavne železniške postaje Ljubljana 2 - Slika 3.2.2 - Siemens Desiro SŽ 3 - Slika 3.2.3 - Dizelska lokomotiva SŽ 4 - Slika 3.2.4 - Shema potniškega prometa SŽ

3.2.1. Železniška postaja in slovensko železniško omrežje 23 let po prvi redni železniški liniji v Angliji, se 12. aprila leta 1848 v Ljubljani odpre prvo postajno poslopje železniškega prometa. Zaslužna je takratna Avstro-Ogrska država, ki želi povezati Dunaj s Trstem v projektu imenovanem Južna železnica. Interes domačih trgovcev je prav tako zaslužen za bližino postajališča središču mesta. Prva lokomotiva se pripelje iz Celja v Ljubljano 18. junija 1849 s poskusno vožnjo, ki je trajala štiri ure in pol. Ljubljansko postajališče je bilo končno postajališče vse do leta 1857, ko je bila speljana proga od Ljubljane do Trsta. Objekt glavne železniške postaje je zgrajeno po tipskem načrtu, izdelanem na Dunaju v neoromanskem slogu. Stolp z uro je arhitekturna kvaliteta, ki je bila tipičen simbol železniških postaj državne južne železnice. Leta 2002 se objekt vpiše v register kulturne dediščine pod evidenčno številko 9432, kot profana stavbna dediščina. Danes je železniško omrežje v lasti in upravljanju podjetja Slovenske železnice s skupno dolžino prog 1207,7km od tega dvotirnih 333,5km in elektrificiranih 609,7km. Postaja Ljubljana je glavna postaja ljubljanskega vozlišča, katerega tvori tudi Ljubljana Zalog, Ljubljana Moste in Ljubljana Šiška. Glavna postaja Ljubljana stoji na dveh mednarodnih prometnih koridorjih, in zaradi svoje lokacije v bližini ljubljanskega strogega centra predstavlja poleg hrupnega tudi prometni problem. Koridor RFC 5 ali Baltsko-jadranski koridor povezuje sever Poljske in Trst, Koridor RFC 6 ali Mediteranski koridor pa Madžarsko in Španijo. Koridor X PLUS se pa pričakuje v prihodnosti in bo povezoval južni del Nemčije preko držav zahodnega Balkana vse do Turčije. Zaradi evropske prometne politike, ki govori o preusmeritvi blagovnih tokov iz cestnega na železniško omrežje lahko predvidimo vedno večjo obremenjenost ljubljanske glavne postaje. Že leta 1895 arhitekt in urbanist Maks Fabiani opozarja na nevarnost oviranja mestnega razvoja zaradi železnice, ki prometno in infrastukturo deli mesto Ljubljano. Strokovna javnost skuša odgovoriti na problematiko železniškega prometa v Ljubljani in glavne postaje Ljubljana že stoletje. Po vrsti natečajev, anket in študij je problem zaradi finančnih in drugih razlogov do danes nerešljiv.

3.2.5 Državna meja Dvotirne glavne proge Enotirne glavne proge Enotirne regionalne proge

ice sen Je

Kamnik

Lj - Zalog

r pe Ko

lje sup Gro

3.2.6

Potniški promet

Podvoz Šmartinska cesta

Podvoz Dunajska cesta

Tovorni promet

3.2.7

3.2.2. Logistika železniškega prometa v Ljubljani Ljubljana je glavno mesto države in s svojo lego na križšču evropskih transportnih koridorjev, železniškim vozliščem, bližino pristanišča Koper in mednarodnega letališča Jožeta Pučnika (Brnik) ima Ljubljanska urbana regija pomembno vlogo za celotno regijo jugozahodne Evrope. V mestno občino Ljubljana se iz sosednjih občin pripelje dnevno 140.000 ljudi na delo ali v šolo. Od tega kar 71% z avtomobilom in samo 16% z javnim potniškim prometom. Za delujoče somestje je potreben efektiven program javnega potniškega prometa. V Ljubljani je občutiti sprembembe v zadnjem času z avtobusnim prevozom, ki poleg rezerviranih rumenih pasov na vpadnicah nudi tudi P+R sistem parkiranja ob obvoznici. A železniški promet ne samo na mestni, tudi na državni ravni ne dohaja evropskega razvoja. Na železniško postajo Ljubljana dnevno pripelje in odpelje povprečno 361 potniških in tovornih vlakov. Letno prepelje več kot tri milijone potnikov in več kot 15 milijonov ton blaga, ki si delijo enake poti in tire. Tehnološko zastarel železniški promet ljubljanske regije je potrebno celovito obnoviti in logistično smotrnejše razdeliti in preusmeriti. Ključnega pomena je prav tako regijska povezanost in kohezija z avtobusnim javnim potniškim prometom, na mestni in regijski ravni. Kot omenjeno, ljubljansko železniško vozlišče tvorijo postaje Ljubljana Zalog, Ljubljana Moste in Ljubljana Šiška. Postaja Ljubljana Zalog je ranžirna postaja, urejena za sprejem, odpravo, križanja in prehitevanja ter za sestavo in razstavo vlakov. Glavna postaja oz. postaja Ljubljana je pomembna tako za potniški promet, kot tudi za tovorni. Postajno območje je razdeljeno na območje potniške postaje in območje tovorne postaje. Kot je razvidno na sliki3 tiri ključni za potniški promet so povzeto iz Tehnične ekspertize za ljubljansko železniško vozlišče v okviru projekta RAILHUC (PNZ svetovanje projektiranje d.o.o., Ljubljana, december 2013): Tira 1a in 2a služita za sprejem in odpravo potniških vlakov iz oziroma za smer Novo Mesto - Maribor. Tir 3a služi za sprejem in odpravo potniških vlakov iz oziroma za smer Kamnik ter sprejem iz smeri Zidani Most in Postojna. Tir 1 je nepravilni glavni prevozni tir za tranzitne tovorne vlake v smeri Ljubljana Zalog Brezovica oz Ljubljana Zalog - Šiška. Tir 2 je tranzitni tir za tovorne vlake iz smeri Brezovica in Ljubljana Šiška na tovorni del postaje tirov 5m, 6m in 7m. Tira 3 in 4 sta glavna sprejemno-odpravna tira za potniške vlake smeri Postojna Dobova državna meja in iz smeri Dobove in Maribora ter Ljubljane za Postojno. Tira 5 in 6 sta glavna sprejemno-odpravna tira za potniške vlake smeri Jesenice za Dobovo državno mejo in iz Dobove oziroma Ljubljane za Jesenice. Tir 6 je tudi nepravilni glavni prevozni tir vezan na nepravilni glavni prevozni tir 10m tovorne postaje za tranzitne tovorne vlake iz smeri Brezovica in Ljubljana Šiška za smer Ljubljana Zalog in Ljubljana Moste. Tira 7 in 8 sta glavna sprejemno-odpravna tira za potniške vlake za oziroma iz smeri Dobova in Maribor. Tira 6a in 6b sta slepa tira za odstavo jedilnih in spalnih vagonov ter po potrebi za električne lokomotive, ki čakajo na vlake Tir 3c je slepi tir. Pri postajnem poslopju stoji pokrit nivojski tir 1a, ki pripada postajnemu peronu. Peroni 1, 2, 3 in 4 so povezani s podhodom z izhodom na Vilharjevo cesto in Masarykovo cesto. Iz sheme sta prav tako razvidna železniška nadvoza nad Dunajsko cesto in Šmartinsko.

3.2.9 - SploĹĄni opis perona

3.2.3. Tehnične smernice za železniško postajo Na podlagi 54. člena Zakona o varnosti v železniškem prometu je izdan Pravilnik o opremljenosti železniških postaj in postajališč, ki je eden od temeljnih aktov pri določanju opremljenosti železniških postaj in postajališč, s katero se potnikom in drugim osebam omogoči enak, samostojen in varen dostop do vlakov in z njih ter gibanje po železniškem področju ter varno in učinkovito delo železniških delavcev, ki delajo na njem (1. člen). Med pomembnejše člene, ki neposredno vplivajo na projektiranje bi izpostavil: - 4. člen kategorizira železniške postaje in postajališča v železniške postaje od I. reda do IV. reda. Projekt magistrske naloge se smatra v kategoriji železniške postaje I. reda, ki so glavne postaje ali evropostaje, na katerih se voznoredno ustavljajo mednarodni vlaki in na katerih je povprečni letni dnevni promet večji od 6000 dpravljenih in prispelih potnikov. - 5. člen ureja dostope na železniški postaji, ki jih loči na zunanji in notranji prostor železniške postaje, peron in intervencijsko pot. Zunanji prostor železniške postaje mora biti urejen tako, da omogoča optimalno povezavo z ostalimi vrstami javnega potniškega prometa in neoviran dostop intervencijskih vozil. V zmožnostih zunanjega prostora ali v bližini železniške postaje je potrebno predvideti parkirne površine za osebna vozila in kolesa. - 7. člen zagotavlja parkirišče za vozila potnikov železniških postaj I. reda. z zadostnim številom parkirnih mest in rezervirana parkirna mesta za osebe z omejeno mobilnostjo. Prav tako pa zagotavlja tudi zadostno število parkirnih mest za kolesa. - 8. člen - poskrbi se, da ni višinskih razlik med nivoji pohodnih površin oziroma se jih rešuje s klančino. - 9. člen (1) Vhod v notranjost postajnega poslopja mora biti jasno označen in na vidnem mestu. Postajno poslopje zajema postajno dvorano, službene prostore za izvajanje rednega in varnega železniškega prometa ter druge objekte in naprave, ki omogočajo potnikom in drugim osebam varno gibanje po notranjem prostoru železniške postaje. (2) Postajna dvorana mora biti prostorna, svetla in vedno čista. V njej oziroma v njeni neposredni bližini morajo biti: – prostor za informacije, – blagajne za prodajo vozovnic, – čakalnica, – garderobe, – javne sanitarije. (3) V postajni dvorani ali notranjosti postajnega poslopja se lahko predvidijo tudi prostori za opravljanje trgovske dejavnosti in določenih storitvenih dejavnosti in druga oprema, ki pa ne smejo ovirati glavnega potovalnega toka potnikov in ne smejo biti napoti pomembnim postajnim točkam. (5) V postajnem poslopju so tudi službeni prostori z napravami in opremo, ki omogočajo izvajanje železniškega prometa. Pri projektiranju službenih prostorov se morajo upoštevati predpisi, ki določajo zahteve za zagotavljanje varnosti in zdravja delavcev na delovnih mestih. Specifične zahteve prometnih delovnih mest, kot npr. talna obdelava, dvojna tla, neposreden izhod na peron ipd., se določijo v projektni nalogi. (6) V postajnem poslopju se mora nahajati prostor z osnovno sanitetno opremo za nudenje prve pomoči potnikom. Prvo pomoč lahko izvaja samo za to usposobljena oseba. - 28. člen (1) V železniškem omrežju za konvencionalne hitrosti sta dovoljeni dve višini peronov: 550 mm in 760 mm nad gornjim robom tirnice. Dovoljeno odstopanje od teh mer znaša –35 mm/+0 mm. (2) Pri peronih železniškega omrežja za konvencionalne hitrosti, na katerih se ustavlja tudi cestna železnica (npr. mestna železnica ali vlak-tramvaj), je dovoljena višina med 300 mm in 380 mm. Dovoljeno odstopanje od teh mer znaša +/–20 mm. Ta višina perona je na obstoječih postajah in postajališčih dovoljena do nadgradnje postaje. (4) Odmik perona od osi tira vzporedno z gornjim robom tirnice je določen s pravilnikom, ki določa projektiranje, gradnjo in vzdrževanje zgornjega ustroja železniških prog. Slika2 je priloga 5 pravilnika in orisuje splošni opis perona.

1 - Slika 3.3.1 - Avtobusna postaja Ljubljana danes 2 - Slika 3.3.2 - Avtobusna postaja Ljubljana nekoÄ? 3 - Slika 3.3.3 - Pano ob uvozu na AP Lj 4 - Slika 3.3.4 - Avtobusna postaja Ljubljana iz zraka

3.3.1. Avtobusna postaja Avtobusna postaja Ljubljana je glavna ljubljanska avtobusna postaja za medkrajevni in mednarodni potniški promet. S svojimi 33 avtobusnimi peroni je največja v Sloveniji. Stoji na Trgu Osvobodilne fronte nasproti železniške postaje. Operira z več kot 100 različnih prevoznikov do 1400 destinacij po Evropi in dlje. Dnevno skrbi za pretok 45000 ljudi v 1000 avtobusih. Avtobusna postaja Ljubljana opravlja svojo dejavnost na tej lokaciji od leta 1961 in vse do danes večje posodobitve ni bilo. Obsega objekt in perone. Objekt ni primerno dimenzioniran in ne dosega standardov za današnje število potnikov in ni pripravljeno na porast v prihajajočih letih. Peroni niso pokriti in predstavljajo nevarnost za potnike pri vstopu in izstopu iz avtobusev saj se nahajajo med dvema cestama. Sklepam, da do resne in celovite obnove ni nikoli prišlo saj čaka na umestitev v celovitejšo rešitev večjega obsega skupaj z glavno železniško postajo.

3.3.5

3.3.8

3.3.7

3.3.2. Tehnične smernice za avtobusna postajališča Pri projektiranju avtobusnega postajališča se ravnam po treh pravilnikih, ki izhajata iz Zakona o javnih cestah in Zakona o prevozih v cestnem prometu in namreč: - Na podlagi sedmega odstavka 9. člena Zakona o cestah (Uradni list RS, št. 109/10) je izdan Pravilnik o avtobusnih postajališčih. - Na podlagi šestega odstavka 34. člena Zakona o javnih cestah (Uradni list RS, št. 29/97, 18/02, 50/02 – odl. US in 110/02-ZGO-1) je izdan Pravilnik o tehničnih normativih in minimalnih pogojih, ki jih morajo izpolnjevati avtobusna postajališča na glavnih in regionalnih cestah, stran 4330. - Na podlagi petega odstavka 97. člena Zakona o prevozih v cestnem prometu (Uradni list RS, št. 113/03 – prečiščeno besedilo in 63/04) je izdan Pravilnik o opremljenosti avtobusnih postaj, pomembnejših avtobusnih postajališč in avtobusnih postajališč ter načinu opravljanja storitev avtobusnih postaj V Pravilniku o avtobusnih postajališčih bi izpostavil: - 4. člen (sestavni deli avtobusnega postajališča) (1) Avtobusno postajališče sestavljajo naslednji elementi: – postajališče; – čakališče; – površine za pešce, ki čakališče povezujejo z obstoječimi javnimi površinami za pešce, če gre za avtobusno postajališče ob državni cesti; – predpisana prometna signalizacija. (2) Poleg elementov iz prejšnjega odstavka lahko avtobusno postajališče sestavljajo tudi: – uvozni pas na postajališče; – izvozni pas s postajališča; – površine za pešce, ki čakališče povezujejo z obstoječimi javnimi površinami za pešce, če gre za avtobusno postajališče ob občinski cesti ali nekategorizirani cesti, ki se uporablja za javni cestni promet; – nadstrešnica; – ločilni otok. V Pravilniku o opremljenosti avtobusnih postaj, pomembnejših avtobusnih postajališč in avtobusnih postajališč ter načinu opravljanja storitev avtobusnih postaj bi izpostavil: - 2. člen Avtobusna postaja je prostor določen za sprejem in odpravo avtobusov, ki mora imeti pokrite perone, urejene za varno vstopanje in izstopanje potnikov, prostore za zadrževanje potnikov in voznega osebja, za hrambo prtljage, elektronski medij za informacije o voznih redih ali tablo z objavo izvlečkov iz voznih redov, mesta za prodajo vozovnic, sanitarije ter prometni urad in s predpisi določeno opremo. - 6. člen (1) Prihodi in odhodi avtobusov na avtobusni postaji se opravljajo na perone oziroma iz peronov. (2) Avtobusna postaja mora imeti toliko peronov, da je zagotovljen varen vstop in izstop potnikom ob prihodu oziroma odhodu vseh avtobusov, predvidenih z voznim redom, in avtobusov, ki opravljajo izmenične vožnje ali občasne prevoze. (3) Peroni za sprejem in odpravo avtobusov v javnem linijskem in posebnem linijskem prevozu morajo biti ločeni od peronov, namenjenih občasnim in izmeničnim prevozom, kar mora biti ustrezno označeno. (4) Peroni morajo biti pokriti. Šteje se, da je peron pokrit, kadar je vsaj pri enih vratih avtobusa zagotovljen potnikom vstop in izstop tako, da so zaščiteni pred padavinami. (5) Avtobusna postaja oziroma pomembnejše avtobusno postajališče sprejema in odpravlja avtobuse na peronih. (6) Peroni morajo biti označeni z zaporednimi številkami in smermi vožnje avtobusov ter opremljeni z ozvočenjem oziroma elektronskimi video napravami za obveščanje potnikov. - 13. člen (1) Pomembnejše avtobusno postajališče opravlja naslednje storitve: – sprejem in odpravo avtobusov v javnem linijskem in posebnem linijskem prevozu, – sprejem in odpravo potnikov in prtljage, – prodajo in predprodajo vozovnic za javni linijski prevoz, – posredovanje informacij o voznih redih in pogojih prevoza za potnike. (2) Delovni čas, cenik storitev in splošni pogoji poslovanja pomembnejšega avtobusnega postajališča morajo biti objavljeni na vidnem mestu v okviru in za storitve, ki jih opravlja. - 15. člen Za izvajanje storitev imata avtobusna postaja in pomembnejše avtobusno postajališče prometni urad.

0m 100m

7 8

0m 100m

500m 3.4.1

Glavna železniška postaja

Emonika J

Emonika S

Vilharjeva - Železna

Glavna železniška postaja

Emonika J

Emonika S

Vilharjeva - Železna

Vilharjeva - Mobitel

Vilharjeva - Črtomirova

Masarykova

Metelkova

600 PM

300 PM

120 PM

80 PM

100 PM

50 PM

100 PM

3.4.2

3.4.3

3.4.4

3.4.5

600 PM

300 PM

120 PM

3.4.1. Parkirišča ob glavni železniški postaji

500m

Parkirišče označeno s številko 1 je primarno parkirišče glavne železniške postaje, ki tvori 600 parkirnih mest za osebna vozila, je neurejeno, nepokrito in na makadamu. Kriza nepremičninskega trga se je v Ljubljani izkazala za zelo donosen posel s parkirišči na nezazidanih parcelah. Na lokaciji je to tudi razvidno z nedavnim odpiranjem novih “začasnih” parkirišč na makadamu in namreč: parkirišče Emonika jug (2), Emonika sever (3), Vilharjeva - Železna (4), Vilharjeva Mobitel (5), Vilharjeva - Črtomirova (6) in parkirišče Metelkova (7), ki skupaj tvorijo kar več kot 1500 parkirnih mest. Parkirišča so v nasprotju z namembnostjo zemljišča in politiko mestne občine Ljubljana, ki skuša avtomobilski promet preusmeriti iz mestnega središča na javni potniški promet z metodami kot so rezervirani avtobusni pasovi na vpadnicah in P+R parkirišča (park + ride oz. parkiraj in se odpelji z avtobusom do središča mesta) ob obvoznici. Je pa vseeno pomembno in tudi po pravilniku o opremljenosti železniških postaj in postajališč potrebno zagotoviti parkirišče uporabnikom glavne železniške postaje, ki naj bo pokrito in neposredno povezano s samo postajo.

Vilharjeva - Mobitel

Vilharjeva - Črtomirova

Masarykova

Metelkova

3.4.6

3.4.7

3.4.8

3.4.9

80 PM

100 PM

50 PM

100 PM

3.4.13

3.4.10

3.4.14

3.4.11

3.4.12

3.4.15

3.4.2. Tehnične smernice za ceste, kolesarske površine in parkirne hiše Pri projektiranju parkirišč, parkirnih hiš in garaž je potrebno prvo razumeti projektiranje cest, ki ga med ostalim določa tudi Pravilnik o projektiranju cest podprt s strani Zakona o javnih cestah. - 1. člen (1) Ta pravilnik določa tehnične zahteve, pogoje in normative, ki se morajo zaradi zagotavljanja prometne varnosti in ekonomičnosti gradnje ter vzdrževanja javnih cest in njihovih elementov upoštevati pri izdelovanju projektne in tehnične dokumentacije, namenjene za gradnjo, uporabo in vzdrževanje cest. - 8. člen (1) Za določanje elementov osi ceste v premi in krivini, pri določanju širine voznega pasu, za zaokrožitve lomov nivelete, za zavijalne krivulje v križiščih in za površine za usmerjanje vozil so merodajne dimenzije motornih vozil. (2) Privzete projektne dimenzije merodajnih vozil za javne ceste so prikazane v preglednici (1) na levi strani. - 39. člen (1) Prečni profil ceste sestavljajo: vozni pasovi, dodatni prometni pasovi, robni in odstavni pas, bankina, koritnica z bermo, pločnik s površino za kolesarski promet, cestni jarek, rob konstrukcije cestnih objektov, prometna signalizacija in oprema in zaščitne konstrukcije ob vozišču. (2) Dimenzija tipskega prečnega profila cestišča se določi za vrsto ceste, prometno obremenitev in projektno hitrost, kot je razvidno iz preglednice (2)na levi strani. (3) Dimenzije tipskega prečnega profila ceste v naselju se lahko spremenijo zaradi dodanega pločnika, kolesarske steze, pasu za javni promet, pasu za parkiranje ob vozišču, stranskega ločilnega pasu in zaradi dodatnih elementov cestišča, ki so vključeni v oblikovanje ceste, in zaradi varstva okolja. - 47. člen Površine za kolesarje (1) Na cestah s PLDP do 2500 vozil na dan ni potrebna posebna površina za kolesarje, pri PLDP med 2500 in 7000 vozil na dan in pri kolesarskem prometu več kot 20 kolesarjev na uro je potreben označen kolesarski pas, pri PLDP nad 7500 vozil na dan in pri kolesarskem prometu več kot 20 kolesarjev na uro pa višinsko ločena kolesarska steza. (2) Kolesarska pot je površina najvišjega nivoja uslug. Poteka neodvisno od ostale cestne mreže in je namenjena izključno kolesarjem. (3) Kolesar ima med vožnjo prometni profil širine 1,00 m in višine 2,25 m oziroma prosti profil širine 1,50 m in višine 2,50 m. (4) Maksimalne dolžine vzponov so odvisne od vzdolžnih sklonov, pri čemer 10% vzpon ne sme presegati dolžine 20 m in 4% vzpon dolžine 120 m. (5) Minimalna pregledna razdalja na kolesarski poti znaša najmanj 20 m za projektno hitrost do 15 km/h in najmanj 40 m za projektno hitrost do 40 km/h. (6) Niveleta površine za kolesarje se neposredno priključi na rob vozišča ceste. (7) Na lokacijah stalnih večjih koncentracij izvora ali cilja kolesarjev (šole, nakupovalni centri, železniške in avtobusne postaje, športni objekti, kulturne ustanove) se uredi prostor za shranjevanje koles. - 48. člen Površine za pešce (1) Javne površine za pešce so: pločnik, nivojski prehod, podhod, nadhod, klančina, javno stopnišče, območja za pešce in peš pot. (2) Površine za pešce se urejajo v skladu s pravili urejanja prostora in s stališča zagotavljanja prometne varnosti ter ekonomičnosti graditve in vzdrževanja skladno z določbami tega pravilnika. (3) Dimenzije tlorisa, ki so potrebne za normalno gibanje pešca, so: 0,3 osebe/m2, za občasno zgostitev 0,6 osebe/m2 in za prehod ceste 1,0 oseba/m2 (4) Peščev prometni profil je širine 0,75 m in višine 2,25 m, prosti profil širine 1,00 m in višine 2,50 m. (5) Ureditev pločnika ali pešpoti ob cesti izven naselja je upravičena, če prometna obremenitev ceste presega 3500 vozil na dan, povprečna zgostitev pešcev ob cesti pa več kot deset oseb na uro. (6) Pločnik mora biti višinsko ločen od zunanjega roba vozišča z robnikom minimalne višine 12 cm, imeti mora utrjeno površino s prečnim nagibom 2,0% in če je izven naselja 0,50 m široko bankino. (7) Prehod za pešce izven območja križišča je dopustno označiti na lokaciji stalne koncetracije pešcev, če je odmik do naslednjega prehoda ali križišča večji kot 150 m. (8) Prehod za pešce preko štiri- ali večpasovnega vozišča ceste v naselju se uredi s prometnim otokom s čakalno površino minimalne širine 2,0 m. - 49. člen Z agotavljanje neoviranega gibanja funkcionalno oviranih oseb (1) Vse površine, ki so ob vozišču oziroma potekajo samostojno in so namenjene pešcem, ter nivojski prehodi čez vozišče, kadar so predvideni, morajo biti brez grajenih in komunikacijskih ovir ter hkrati zagotavljati varno uporabo vsem funkcionalno oviranim osebam v skladu s predpisi, ki urejajo zahteve za zagotavljanje neoviranega dostopa, vstopa in uporabe objektov v javni rabi. (2) Površina za uporabo invalidskega vozička je minimalne širine 1,20 m, s prečnim nagibom do 3,0% in vzdolžnim nagibom do 6,0%, če ima na razdalji do 30 m počivališče dolžine do 3 m z nagibom do 1,5%. (3) Prehodi za invalidski voziček se oblikujejo s klančino minimalne širine 1,0 m in z nagibom do 12,0%, ki se jo neposredno priključi na niveleto pločnika ali roba ceste. (4) Ob stopnišču nadhoda ali podhoda se predvidi klančina za invalidske vozičke in kolesarje, minimalne širine 1,50 m, z nagibom do 8,0% in z vmesnim podestom na razdalji do 10 m, ki je opremljena na obeh straneh z varovalno ograjo in držalom na višini 1,00 m od tal. (5) Na površini za pešce, ki jo uporabljajo slabovidne osebe, ni dopustno v prosto gibalni površini postavljati nobene ovire. Poleg pravilnika o projektiranju cest je z agendo spodbujevanja kolesarskega prometa potrebno zagotoviti varne kolesarske pogoje, ki jih predpisuje Pravilnik o kolesarskih površinah. - 2. člen Kolesarske površine (1) Kolesarske površine sestavljajo kolesarske poti, kolesarske steze, kolesarski pasovi na voziščih, kolesarski pasovi na pločnikih, kolesarske površine na pločnikih in kolesarske površine na voziščih. (2) Sestavni del kolesarskih površin so tudi parkirišča in počivališča za kolesa in njihova oprema ter prometna signalizacija in prometna oprema za kolesarje. - 11. člen - 22. člen opisuje Dimenzioniranje prečnih profilov kolesarskih površin s skico (2)profilov na levi strani. - 23. člen - 42. člen opisuje Križanje kolesarskih površin z drugimi prometnimi površinami. - 43. člen - 45. člen pa opisuje Parkirišča in objekte za shranjevanje koles s skico (3) levi strani. Dimenzije tipskih vozil in radije obračališč zasledimo v Neufertu, kot pa tudi tipologije parkirnih mest vidno na slikah (3-6). Poleg danih standardov je vseeno potrebno spremljati trende v avtomobilski industriji in predvide možne napake v dimenzioniranju, ter jih odpraviti. Spremljati je tudi potrebno nove trende mestnega prevoza in zagotoviti varno in efektivno uporabo ter parkiranje novih tehnologij, kot so električna kolesa in električni skuterji. Parkirna hiša mora zadostovati vsem standardom in varnemu prepletu vseh deležnih v prometu.

1km

2km

3.5.1 Območje obdelave Železniška infrastruktura Avtocesta in obvoznica Glavne vpadnice in notranji ring

0m 100m

500m

3.5.2 - Predvideni prostorski akti (Vir: https://urbinfo.ljubljana.si)

0m 100m

500m

3.5.3 - Območja veljavnosti prostorskih aktov (Vir: https://urbinfo.ljubljana.si) Območje obdelave

3.5.1. Makro lokacija Območje obdelave meri 29 hektarjev. V širšem pogledu odnosa lokacije na Ljubljano in okolico je opaziti infrastrukturno pomembnost lokacije v relaciji z cestnim prometom. Z zahodne in vzhodne smeri jo omejujeta dve od glavnih cestnih vpadnic v Ljubljano, Dunajska cesta in Šmartinska cesta. Obe se priključujejo notranjem ringu, ki tudi lokacijo omejuje z južne strani. Opaziti je prav tako zapleten priključek Šmartinske ceste na notranji ring, saj za razliko od ostalih vpadnic ni neposreden.

3.5.2. Mikro lokacija Lokacijo pokriva predviden prostorski akt državnega nivoja in namreč - Sklep o pripravi državnega prostorskega načrta za Ljubljansko železniško vozlišče (Sklep Vlade RS, št. 3500011/2013/5). Predvideni projekti v neposredni bližini pa so tudi: - OPPN 230: ŠMARTINSKA - Zagotoviti je treba enotno ureditev uličnega prostora in urbane opreme. - OPPN 225: ŠMARTINKA – KOLINSKA in OPPN 224: ŠMARTINKA – JAMA - Pri arhitekturno-urbanistični ureditvi območja je treba upoštevati usmeritve strokovne podlage Šmartinska partnership Ljubljana, masterplan spring 2009, izdelane marca 2009, avtorjev Hosoya Schaefer Architects in partnerjev. Izoblikovati je treba četrtno središče (javni program). - OPPN 78: GRABLOVIČEVA (ŠMARTINSKA – ZALOŠKA) - Odlok o občinskem prostorskem načrtu Mestne občine Ljubljana - izvedbeni del - OPPN 130: METELKOVA MESTO - Odlok o občinskem prostorskem načrtu Mestne občine Ljubljana - izvedbeni del - OPPN 16: BARAGOVO SEMENIŠČE - Odlok o občinskem prostorskem načrtu Mestne občine Ljubljana - izvedbeni del Na zemljevidu območja veljavnosti prostorskih aktov lokacijo omejuje OPN_SD 42/18 2120 - Odlok o zazidalnem načrtu za območje Potniškega centra Ljubljana Med veljavnimi prostorskimi akti v bližini pa so: - UN 13/90 - 669 Odlok o sprejetju ureditvenega načrta za del območja urejanja BR2/1 Navje (Severni mestni park) - OPPN 24/15 - 1029 Odlok o občinskem podrobnem prostorskem načrtu 225 Šmartinka – Kolinska – del in 230 Šmartinska – del - OPPN 83/08 - 3651 Odlok o občinskem podrobnem prostorskem načrtu za območje Bavarskega dvora, ki pa je že v izvedbi Za razliko veljavnega območja prostorskega akta OPN_SD 42/18 - 2120, v nalogi območje poenostavim in razširim do priključitve Šmartinske ceste.

3.6.1. Priletno-vzletni koridor helikopterja Zmotno je misliti da helikopterji vzletajo in pristajajo izključno vertikalno, kot je videti. Helikopterji imajo podobno, kot letala svojo pristajalno in vzletno traso, katere se v rednem prometu morajo držati. V Ljubljani imamo začrtani dve takšni trasi. Pristanek na heliportu Univerzitetnega kliničnega centra poteka iz smeri Gorenjske vzporedno z Celovško cesto in vzlet v smeri vzhoda z obračanjem proti severu. Drugi koridor je v Urbinfo začrtan za heliport na Kristalni palači, a ni v veljavi.

500m

1km

3.6.1 - Priletno vzletni koridor helikopterja (Vir: https://urbinfo.ljubljana.si)

3.6.2. Proge L potniškega

Opaziti je pomankljivo povezovanje severa proti ju va-Šmartinska-Masarykova. V tej poti so tako LPP k podvoze na Dunajski in Šmartinski cesti. Podvoz n ustvarja gnečo na celotnem območju. Slednji je prav okoli gradbenega otoka in vpadnici Dunajska in Šm za L

100m

3.6.2 - Proge ljubljanske (Vir: https://www.o

Ljubljanskega a prometa

3.6.3. Javne GPS poti

ugu skozi velik gradbeni otok Dunajska-Vilharjekot osebna vozila in kolesarji primorani uporabljati na Šmartinski cesti ni primerno dimenzioniran in v tako izredno nevaren za kolesarje in pešce. Obvoz martinska cesta nimata ločenega prometnega pasu LPP.

500m

ega potniškega prometa openstreetmap.org)

Javne GPS poti ali Public GPS traces so podatki o dnevnem premikanju uporabnikov spletne platforme OpenStreetMaps, ki je odprtokodna aplikacija namenjena prosti uporabi zemljevidov. Javne GPS poti uporabniki nalagajo na aplikacijo za natančnejše določanje poti in objektov. Skozi te informacije lahko opazujemo pogostost in nasičenost določenih segmetov na zemljevidu. Poti se razlikujejo po barvi, ki govori smeri poti. Ponovno je opaziti pomankljivo povezovanje severa proti jugu, a je viden podhod namenjen pešcem, ki ga kar frekventno prečkajo. Podhod žal ni namenjen kolesarjem, ki potrebujejo obkrožiti celotni otok, ali ob kolesu peš prečkati skozi podhod. Zgostitev prometa je najbolj izražena ob Bavarskih vratih na križišču Dunajske ter Masarykove oziroma Tivolske ceste in pa na križišču Vilharjeve z Šmartinsko cesto.

100m

500m

3.6.3 - Javne GPS sledi (Vir: https://www.openstreetmap.org)

ObmoÄ?je obdelave

25m

50m+

Delova stolpnica

Telekom Slovenije

Hotel Intercontinental Ljubljana in S2

3.7.1 - Prostorski sken obmoÄ?ja (Vir: GoogleMaps)

Petrolova stolpnica

3.7. Morfologija Prostorski sken območja prikazuje morfologijo mesta v okolici lokacije. V Zakonu o letalstvu so ovire za zračni promet definirane, kot vsaka nepremična in premična stvar ali njen del, ki stoji na površini, namenjeni za promet zrakoplovov ali sega nad določeno ravnino namenjeno varovanju zrakoplovov med letom. Med ovire v coni letališča štejejo objekti, instalacije, naprave, drevje in zvišanje okoliškega terena, kakor tudi poglobitve terena za ceste, kanale in podobno. Zunaj cone letališča pa štejejo za ovire objekti, instalacije in naprave, ki so višje kot 100m ali višje kot 30m, pa se nahajajo na terenu, ki je več kot 100m višji od referenčne točke letališča. Po morfologiji okoliškega urbanega tkiva je opaziti precej uniformno sestavo z nekaj višjimi objekti. Višji objekti predstavljajo zračno prometno oviro, če so na poti vzletno-priletnega koridorja. Objekti višji od 50m so: - Delova stolpnica, 63,7m - Hotel Intercontinental Ljubljana, 81,5m - Situla, 75m - S2, 66,6m - R5, 59m - Stolpnice na Topniški, 3x56m - Telekom Slovenije, 52,2m - Petrolova stolpnica, 67m

Stolpnice na Topniški Situla

Ranžirna postaja Zalog Povezovalna železniška postaja

Predlog obvozne železniške proge

1km

2km

Predlog 2. faze obvozne železniške proge Obstoječa železniška infrastruktura Odstranitev obstoječe železniške infrastrukture

4.0.1

Predlog peronske shematike glavne železniške postaje Ljubljana s čelno zasnovo Peron 1 - Sprejem in odprava potniških vlakov iz oz. za smer BTC, Kamnik, Letališče Brnik Peron 2 - Sprejem in odprava potniških vlakov iz oz. za smer Jesenice Peron 3 - Sprejem in odprava potniških vlakov iz oz. za smer Maribor Peron 4 - Sprejem in odprava potniških vlakov iz oz. za smer Novo Mesto Peron 5 - Sprejem in odprava potniških vlakov iz oz. za smer Postojna Peron 6 - Sprejem in odprava mestnih vlakov oz. tramvajev

4.0. Rekonstrukcija železniške infrastrukture V nasprotju z idejo o poglobitvi železnice predlagam rekonstrukcijo železniške infrastrukture v okolici Ljubljane z obvozno progo in trenutno pretočno zasnovo glavne železniške postaje preoblikujem v čelno zasnovo. Za samega potnika je prednost v čelni zasnovi glavne železniške postaje dostop do peronov brez višinskih razlik, za mestno infrastrukturo pa osvoboditev prometne in morfološke razdeljenosti mesta. Z odstranitvijo tirov pridobimo veliko površine namenjene za nadaljni razvoj. Rožno Dolino obogatimo s številnimi novimi površinami s stanovanjsko namembnostjo, park Tivoli približamo mestnemu središču, ter eliminiramo številne podhode, podvoze in podobne. Železniški promet preusmerimo na obvozno progo, ki poteka ob obvoznici na južni in vzhodni strani, ter ob Savi in Nemški cesti na severni strani. Shematski načrt obvozne proge se naslanja na obvoznico in na neizkoriščen prostor severa Ljubljane oziroma površine namenjene kmetijstvu, za čim manjši učinek posega v prostor. Obenem pa na severu ob Nemški cesti in reki Savi odpira priložnost za nadaljno urbanizacijo v območju nastalega sekundarnega ringa. V mestu se izognemo železniškemu tovornemu prometu, lahko pa se preusmeri preko ranžirne postaje Zalog v industrijsko cono Zalog ali BTC. Po potrebi bi v 2. fazi železniške obvozne proge povezali priključek Šentvid in priključek Vič s tunelom pod hribovitim območjem. Potniški hitri vlaki, ki potujejo preko Ljubljane, se ustavijo na povezovalni železniški postaji ob Zaloški cesti, kjer lahko potniki končajo svojo pot, presedejo na mestni vlak, ki jih odpelje na Ljubljanski potniški terminal, ali uporabijo druge tipe javnega potniškega prometa. S to rešitvijo postane Ljubljanski potniški terminal namenjen izključno potniškemu železniškemu prometu. Trenutno shematiko glavne železniške postaje Ljubljana, ki sem jo analiziral v poglavju 3.2.2. preoblikujem, tako da ne vsebuje tovornega programa in odprem 6 peronov podobnih trenutni zasnovi z novostjo perona 1, ki vsebuje smer Brnik in perona 6, namenjenega mestnemu vlaku oz. tramvaju.

Sanitarije Service Glavna pisarna Konferenčne sobe

Uprava

Center

Masarykova cesta

Gostinska ponudba Trgovine Service

Centralna dvorana

Prostor za informacije Blagajne za prodajo vozovnic Garderoba - lockerji Javne sanitarije

Vilharjeva cesta

Bežigrad

Sprejemnica Prostori za osebje Prostor za druženje Fitnes

Hotel

Sobe Pralnica Sanitarije Restavracija

Sprejemnica z garderobo Sanitarije Service

Konferenčni del

Male najemne konferenčne sobe Konferenčne dvorane Prostor za dogodke

Terminal eVTOL

Prostor za informacije Gostinska ponudba Sanitarije Trgovine Service

Air lounge

Terminal eSTOL

Kopenska stran Gate2

Gate1

Pozicija za čakanje

Gate2

Čakalnica

Peron1

Urbanomat BicikeLJ postaja

LPP postaja

GateX

Čakalnica

Peron1

GateX

Čakalnica

Peron6

Peron5

Peron4

Peron3

Peron2

Prostori osebja atobusne postaje Čakalnica

Gate3

Čakalnica

Peron2 Peron3 PeronX

Prostor za informacije Blagajne za prodajo vozovnic Javne sanitarije Service

Avtobusna postaja

Prostori osebja železniške postaje Čakalnica

Železniška postaja

Gate1

Čakalnica

Pristaniška ploščad - polnilne postaje

Sistem voznih stez

Gate3

Čakalnica

Vzletno-pristajalna steza

Pozicija za čakanje

Sistem voznih stez

Pristaniška ploščad - polnilne postaje

Čakalnica

Zračna stran

Nadzor zračnega prometa in letalskih podatkov Službe za sprejem in odpravo letal Vzdrževanje letališča Sanitetna služba Gasilska služba

Letališče

Parkirna mesta za osebna vozila Parkirna mesta za električna vozila Parkirna mesta za kolesa

Parkirna hiša

Blagajne za prodajo parkirnin Javne sanitarije Service

Letališki prostori in službe Prostori za pilote, posadke in pripravo leta Policija, carina in varovanje Meteorološka služba Sanitarije za osebje

Dropoﬀ/Pick-up

Krožišče z omejenim časovnim ustavljanjem Parkirna mesta za taxi vozila Parkirna mesta za osebna vozila BicikeLJ postaja Parkirna mesta za carsharing Cestna povezava letališkh prostorov in služb

Cestna povezava Resljeve in Železne ceste

Dostava

Železniški promet

Zračni prostor

Sanitarije Service

Uprava Administracija železniške postaje Administracija avtobusne postaje Konferenčne sobe

Priletno odletni koridor

Sanitarije Service

Uprava

Administracija letališča Konferenčne sobe Pisarne

4.1. Shematska zasnova Shematska zasnova projekta magistrske naloge v nadaljevanju Ljubljanski potniški terminal prikazuje povezovanje Masarykove ceste in Vilharjeve ceste skozi centralno dvorano, ki vodi uporabnika oziroma potnika do željenega transportnega sredstva. Masarykova in Vilharjeva cesta se dodatno prometno povežeta preko podaljšane Resljeve ceste in Železne ceste ob glavni zahodni fasadi potniškega terminala. Za dostop potnika do letališča je potrebno prvo vstopiti v centralno dvorano s strani Vilharjeve, Masarykove ali Nove Resljeve ceste. Centralna dvorana vsebuje jasen prostor za informacije, blagajne za prodajo vozovnic, garderobo z lockerji, javne sanitarije, gostinsko ponudbo in trgovine ter servisne prostore za vzdrževanje dvorane. Potnik se povzpne nad železniško postajo v letalsko čakalnico (Air lounge), ki je namenjen potnikom letališča z dodatnim prostorom za informacije, gostinsko ponudbo sanitarijami in trgovinami, kjer lahko pričaka svoj let. Odvisno od potnikovega tipa leta, z e/STOL ali e/VTOL zrakoplovi, se potnik usmeri v pravilni terminal na zračni strani letališča, kjer ga po koridorju dočakajo številne odhodne čakalnice (gate-i). Iz gatea potnik izstopi na pristaniško ploščad, kjer so parkirani zrakoplovi, ki hkrati polnijo svoje baterije, se vkrca na letalo, ki se nato prevozi do vzletno pristajalne steze od koder odleti. Prihodi potekajo enako. Letališki prostori in službe za sprejem in odpravo potnikov in letal zajemajo vse storitve za varno obratovanje letališča in so predvsem služba za nadzor zračnega prometa in nudenja letalskih podatkov, služba za sprejem in odpravo letal, vzdrževanje letališča, sanitetna službo, gasilska reševalna služba, policija, carina in varovanje ter meteorološka služba s sanitarijami za vso osebje. Letališki prostori in službe so pozicionirani bodisi na kopenski bodisi na zračni strani letališča, odvisno od tipa službe, ki jo opravljajo. Prav tako so vsi letališki prostori in službe povezani z Vilharjevo cesto, parkirno hišo in upravo s koridorjem namenjenim samo osebju letališča. Parkirni hiši dostopamo z Vilharjeve ceste preko drop-off / pick-up cone, ki je zasnovana kot krožišče z omejenim časovnim ustavljanjem. V sami parkirni hiši se nahajajo parkirna mesta za osebna vozila, električna vozila in kolesa, ter blagajne za parkirnino, sanitarije in servisni prostori za vzdrževanje parkirne hiše. Osebje uprave Ljubljanskega potniškega terminala vstopa v svoje prostore preko parkirne hiše v kateri so tudi parkirna mesta rezervirana za zaposlene ali preko centralne dvorane. V samem upravnem delu najdemo prostore glavne pisarne, administracijo letališča, železniške in avtobusne postaje in konferenčne sobe z vsem pripadajočim servisnim programom. Železniški postaji se pristopa neposredno skozi centralno dvorano do peronov brez višinskih razlik. Avtobusna postaja obratuje na južni strani potniškega terminala in je dostopna skozi centralno dvorano ali direktno iz Masarykove ceste. Avtobusna postaja vsebuje poleg pokritih peronov tudi dodatni prostor za informacije v čakalnici, blagajne za prodajo vozovnic, javne sanitarije, prostore osebja in servisne prostore namenjene vzdrževanju same avtobusne postaje. Manjši hotel namenjen potnikom je dostopen s centralne dvorane ali airlounga. Vsebuje sobe, pralnico, menzo z razdelilnico hrane, sprejemnico, prostore za osebje, prostore za druženje in fitnes. V konferenčnem delu prav tako dostopnemu s centralne dvorane ali air lounga najdemo manjše konferenčne sobe namenjene kratkemu najemu za sestanke in večje prostore za dogodke ter konferenčne dvorane z vsem pripadajočim programom.

Prikaz železniške prisotnosti v morfologiji okolice

Čelna zasnova glavne železniške postaje

Prehodnost volumna

Vzletno pristajalna steza

Nove poti in krožišča

Novi park in objekti

4.2. Koncept arhitekture Proces razvoja koncepta je shematsko prikazan v korakih. Obstoječi železniški promet se z vzhodne smeri preseka pri Resljevi in Železni cesti in zaključi z volumnom v U obliki. Na severni in južni strani se nastali volumen odpira in nakazuje njegovo prehodnost v smeri Bežigrad - Center. Pokriva ga vzletno pristajalna steza v smeri vzhod-zahod. Poseg v tem merilu zahteva tudi premislek o širši okolici, ki je potrebna preureditve. Gradbeni otok se deli na vzhodni in zahodni del z novo cesto, ki povezuje Resljevo in Železno cesto. Na Zahodni strani stoji Ljubljanski potniški terminal in preurejena vpadnica Šmartinska cesta ter nova krožišča za večjo pretočnost prometa na cestah. Na vzhodni strani stoji parcela, ki se je preuredi v poslovni park, ki nadaljuje potezo Severnega mestnega parka, do manjših ozelenitev pod Masarykovo cesto. Na skrajni vzhodni strani parka se predvidi območje novih objektov, ki nadaljujejo idejo zgostitve poslovnih objektov na Bavarskem dvoru.

Priletna smer 090° za STOL Vzletna smer 270° za STOL

Bočna ravnina

Priletno vzletna smeri za VTOL

Priletna smer 270° za STOL Vzletna smer 090° za STOL

Priletno odletna ravnina

4.3. Koncept letališča Letališče magistrske naloge je kombinirano letališče in je namenjeno pristajanju in vzletanju helikopterjev, zrakoplovov z vertikalno vzletno-pristajalno metodo (eVTOL / VTOL) in lahkih ter ultralahkih zrakoplovov, ki pristajajo in vzletajo na kratki vzletno-pristajalni stezi (STOL). Podatki o letališču - Aerodrome Reference Point (ARP) Referenčna točka letališča oz. geometrijska sredina VPS: 46° 03’ 31’’ N 14° 30’ 56’’ E - Nadmorska višina terena: 296m Nadmorska višina referenčne točke letališča letališča: 316m - Vzletno pristajalna steza: Dolžina VPS: 645 m Širina VPS: 18 m Velikost osnovne steze letališča: 685 m x 30 m Površina: Asfalt - Smeri pristajanja in vzletanja na letališču: Approach Surface (Priletna ravnina): iz smeri 090° in 270° Take Off Climb Surface (Odletna ravnina): v smeri : 090° in 270° - Kritični letali: Pipistrel Panthera, Pipistrel Virus 912 Velikost parkirne pozicije: 13 m - Kritičen helikopter: Airbus EC 135, kritičen eVTOL/VTOL: Volocopter 2X Velikost parkirne pozicije: 12,2 m

Pri projektiranju vzletišča je ključno upoštevati omejitvene ravnine (Obstacle Limitation Surfaces), ki opredelijo zračni prostor okoli letališča, v katerem se ne smejo nahajati ovire za varno izvajanje prileta in odleta z letališča. Na podlagi prostorskega izrisa omejitvenih ravnin je opaziti, da v okolici ni dominantne ovire, ki bi bila potrebna odstranitve. Objekti, ki niso ovire, vendar jih je potrebno, zaradi varnosti zračnega prometa, zaznamovati niso predmet te naloge. Dimenzioniranje omejitvenih ravnin izdelan po Pravilniku o vzletiščih, Uradni list RS, št. 58/92. Pravilnik o vzletišči določa naslednje ravnine: - Approach Surface (Priletna ravnina) in Take-off Climb Surface (Odletna ravnina). Nagib priletne in odletne ravnine, ki se začne 20 metrov od praga VPS, je 5% na dolžini 500 metrov. - Transitional Surface (Bočna ravina): nagib bočne ravnine, ki se začne 15 metrov od osi VPS, je 50% (1:2) na širini 50 metrov.

4.3.1 - Prikaz omejitvenih ravnin iz Pravilnika o vzletiščih Smeri pristajanja in vzletanja na letališču: Approach Surface (Priletna ravnina): iz smeri 090° in 270° Take Off Climb Surface (Odletna ravnina): v smeri : 090° in 270° Po zapustitvi letališča in omejtvenih ravnin letališča bo zrakoplov nadaljeval let v “U-Space” zračnem prostoru, ki ga na novo načrtuje EASA in omogoča letenje zrakoplovov novih tehnologij v urbanem območju. Kot je to že omenjeno v prometni analizi pristajalno vzletnega koridorja helikopterja, v Ljubljani obstajata dva koridorja. Koridor zahod, severozahod - vzhod, severovzhod je določen za heliport Univerzitetnega kliničnega centra (UKC) in je urbanistično zaščiten. Koridor letališča Ljubljanskega potniškega terminala je z koridorjem skladen in ne ovira obstoječega zračnega prometa. Meteorološki pogoji lokacije letališča Pomembnejši meteorološki podatki pri analizi ustreznosti lokacije so podatki o vetru (pogostost, jakost, povprečne hitrosti, smeri), vidljivost (megla), povprečne, maksimalne in minimalne temperature. - Veter: Podatki o vetru kažejo, da po pogostosti prevladujejo vetrovi iz smeri severo-vzhoda in jogozahoda. Ob upoštevanju maksimalno dovoljenje bočne komponente vetra 5 m/s je smer VPS vzhod - zahod ustrezna. - Temperatura: Povprečna temperatura zraka 11°, povprečna najvišja dnevna temperatura zraka je 15,7°, povprečna najnižja temperatura zraka je 6,5°. - Megla: Megla je v Ljubljani in v Ljubljanski kotlini zelo pogost pojav, kar lahko vpliva na odprtost letališča. - Padavine: Padavine so razmeroma enakomerno razporejene čez vso leto, izrazito sušnih ali deževnih obdobij ni. Največ padavin je v povprečju jeseni, najbolj suhi meseci so januar, februar in marec. Zaključim, da na lokaciji letališča ni meteoroloških posebnosti, ki bi, razen megle, bistveno vplivale na operativnost letališča.

4.3.2 - Vetrovna roža Dušan Sekulić - Idejna zasnova transportne platforme v Ljubljani z letališčem za mala letala in drone, Leto izdelave magistrske naloge: 2019 Univerza v Ljubljani, Fakulteta za arhitekturo, EMŠ Arhitektura, Mentor: doc. Primož Jeza u.d.i.a., Konzultant za zračni promet: MSc Predrag Sekulić dipl. ing.

4.4. Signalizacija vzletno pristajalne steze in oprema letališča Svetlobni navigacijski sistemi letališča (Lights) Svetlobno navigacisjki sistem letališča je sestavljen iz naslednjih luči: • Runway Edge Lights (Robne luči VPS) • Runway Threshold Lights (Luči praga VPS) • Runway End Lights (Luči konca VPS) • Runway Centre Line Lights (Luči osi VPS) • PAPI Precision Approach Path Indicator (Indikator kota natančnega pristajanja) • Taxiway Centre Line Lights (Luči osi vozne steze) • FATO/TLOF Lights (Luči parkirne pozicije za helikopterje in eVTOL/VTOL) • Apron Edge Lights (Robne luči letališke ploščadi) • Wind Direction Indicator (Vetrovna vreča) • Floodlighting (Reflektorska osvetlitev letališke ploščadi) • Luči roba letališča Svetlobni navigacijski sistem se krmili iz kontrolne sobe letališča in so priključena na rezervni vir napajanja v primeru izpada glavnega vira. - Runway Edge Lights (Robne luči VPS) Robne luči VPS sestavlja vrsta luči, ki so postavljene vzdolž celotne vzletno pristajalne steze v dveh vzporednih vrstah, ki sta enako oddaljeni od osi VPS. Luči so enakomerno razporejene v vrstah, katerih razmik je 60 m. Luči na nasprotnih straneh osi vzletno pristajalne steze so na črti pravokotno na os VPS. Robne luči vzletno pristajalne steze so fiksne (stacionarne), vsesmerne luči s spremenljivo belo svetlobo. Luči so visoke intenzitete, minimalna srednja svetilnost je 10000 cd. - Runway Threshold Lights (Luči praga VPS) Luči praga VPS sestavlja vrsta 6 luči postavljenih na začetku in pravokotno na os VPS na razdalji do 1,5 m od začetka VPS. Luči praga VPS so fiksne (stacionarne), usmerjene v smeri prileta na VPS, spremenljive zelene svetlobe, visoke intenzitete z minimalno srednjo svetilnostjo 10000 cd. - Runway End Lights (Luči konca VPS) Luči konca VPS sestavlja vrsta 6 luči postavljena na koncu in pravokotno na os VPS na razdalji do 1,5 m od konca VPS. Luči konca VPS so fiksne (stacionarne), usmerjene v smeri vzletno pristajalne steze, spremenljive rdeče svetlobe, visoke intenzitete z minimalno srednjo svetilnostjo 2500 cd. - Runway Centre Line Lights (Luči osi VPS) Luči na osi vzletno pristajalne steze so postavljene vzdolž svetlobne osi VPS, ki je zamaknjena za 0,6 m od gradbene osi VPS. Luči osi VPS so fiksne (stacionarne), dvosmerne luči, visoke intenzitete, minimalne srednje svetilnosti 5000 cd, ki oddajajo spremenljivo belo svetlobo. Svetilke so locirane na medsebojnih razdaljah 15 m. - PAPI (Precision Approach Path Indicator) (Indikator kota natančnega pristajanja) Sistem PAPI je sestavljen iz štirih ostro prehodnih luči z enakim medsebojnim razmakom. Sistem se postavi na levi strani VPS v obeh smereh pristajanja na razdalji 300 m od praga VPS. Luč, ki je bliže VPS, ima največji nastavni kot in obratno. Krilna vrsta sistema PAPI je postavljena tako, da pilot letala v priletu vidi - Vse luči bele barve, ko je letalo previsoko nad drsno ravnino, - Prvo luč ob VPS rdeče barve, ostale tri pa bele barve, ko je letalo malo nad drsno ravnino, - Prvi dve luči ob VPS rdeče barve, drugi dve pa bele barve, ko je letalo na ali blizu drsne ravnine, - Tri luči ob VPS rdeče barve, eno pa bele barve, ko je letalo malo pod drsno ravnino in - Vse luči rdeče barve, ko je letalo prenizko pod drsno ravnino. Drsna ravnina sistema PAPI mora ustrezati vsem letalom, ki v priletu uporabljajo ta sistem. Danes se drsna ravnina kota pristajanja običajno postavlja na 3°. - Taxiway Centre Line Lights (Luči osi vozne steze) Luči osi vozne steze so postavljene po osi voznih stez v razmakih ne več kot 7 m. Luči osi vozne steze so fiksne (stacionarne), dvosmerne luči, srednje oziroma nizke intenzitete ki oddajajo zeleno svetlobo, minilanle srednje svetilnosti 200 cd. - Helicopter, eVTOL/VTOL Stand Lights (Luči parkirne pozicije za helikopterje in eVTOL/VTOL) Robne luči parkirne pozicije za helikopterje in eVTOL/VTOL, ki se lahko istočasno uporablja za vertikalno vzletanje in pristajanje, so postavljene po robu FATO/TLOF oznake. Kotni razmik med svetilkami je 30°, kar znese skupaj 12 svetilk. Luči oddajajo enakomerno vsestransko svetlobo zelene barve, minimalne srednje svetilnosti 100 cd. Luči so postavljene tako, da je prva luč postavljena na presečišču kroga in vodilne črte vozne steze. - Apron Edge Lights (Robne luči letališke ploščadi) Robne luči letališke ploščadi so postavljene po robu ploščadi v razmakih ne več kot 15 m. Robne luči letališke ploščadi so fiksne (stacionarne), vsesmerne luči, srednje oziroma nizke intenzitete ki oddajajo modro svetlobo. - Wind Direction Indicator (Vetrovna vreča) Vetrovna vreča je postavljena na razglednem mestu in je vidna pilotom iz vseh smeri. Vetrovna vreča je osvetljena. Poleg vetrovne vreče in anemometra (smer in hitrost vetra), se na steber vetrovne vreče postavijo še dodatni senzorji za merjenje temperature, vlage in zračnega tlaka. Vsi podatki so računalniško obdelani in na voljo v nadzornem centru letališča (dispatch-u). - Floodlighting (Reflektorska osvetlitev letališke ploščadi) Za dodatno osvetlitev in kot dopolnitev lučkam parkirnih pozicij in robnim lučkam letališke ploščadi se uporablja tudi reflektorska osvetlitev ploščadi. Mesto postavitve reflektorjev se določi tako, da se le ti postavijo izven območja bočne ravnine, hkrati pa reflektorska svetloba ne sme motiti pilota v zaključni fazi pristajanja. Reflektorji morajo na ploščadi zagotoviti minimalno horizontalno osvetljenost 50 luxov. Natančna lokacija reflektorjev in njihova višina sta odvisna od preračuna potrebne osvetljenosti heliporta in s tem določene višine reflektorskih stebrov in kota osvetlitve. Horizontalna signalizacija letališča (Markings) Oznake horizontalne signalizacije letališča in letališke ploščadi so: • Treshold Marking (Oznaka praga) • Runway Designation Marking (Oznaka VPS) • Runway Centre Line Marking (Oznaka osi VPS) • Runway Side Stripe Marking (Oznaka robne črte) • Taxiway Centre Line Marking (Oznaka osi vozne steze) • Aircraft Stand Marking (Oznaka parkirna pozicije za letala) • Helicopter, eVTOL/VTOL Stand Marking (Oznaka parkirne pozicije za helikopterje in eVTOL/VTOL) • Clearance Marking (Oznaka varnostne razdalje)

- Treshold Marking (Oznaka praga VPS) Oznaka praga VPS je sestavljena iz 6 vzdolžno in simetrično na os VPS postavljenih trakov širine 1.8 m in dolžine 30 m, kot je to prikazano v grafičnih prilogah. Oznake pragov VPS so bele barve. - Runway Designation Marking (Oznaka VPS) Oznaka VPS oziroma smeri VPS (številki 09 in 27) se nahaja 12 m od konca oznake za prag. Številke so visoke 9 m in označujejo smeri neba v priletu in odletu. - Runway Centre Line Marking (Oznaka osi VPS) Oznaka osi VPS se nahaja na gradbeni osi VPS. Črta je široka 0.45 m in je sestavljena iz dveh delov; pobarvani del je dolg 30 m, nepobarvani pa 17,70 m. Oznaka osi VPS se prične in konča s pobarvanim delom od oznake smeri VPS. Oznaka osi VPS je bele barve. - Runway Side Stripe Marking (Oznaka robne črte) Robni črti VPS se nahajata vzdolž celotne dolžine VPS (začne se in konča 6 m od gradbenega začetka VPS). Črta je neprekinjena, širine 0.45 m. Robni črti sta bele barve. - Taxiway Centre Line Marking (Oznaka osi vozne steze) Os vozne steze je označena s polno črto, široko 15 cm in vodi letalo z vzletno pristajalne steze do parkirne pozicije. Oznaka osi vozne steze je črta rumene barve. - Aircraft Stand Marking (Oznaka parkirne pozicije za letala) Parkiranje letal je predvideno na severni strani letališča. Oznaka parkirne pozicije je sestavljena iz naslednjih delov: - Oznake zaustavitve zrakoplova na parkirni poziciji, ravna črta širine 15 cm in dolžine 1,0 m, rumene barve, ki je postavljena pravokotno na črto osi vozne steze - Številke parkirne pozicije, številka je visoka 2m, rumene bave. Na ploščadi je predvideno linearno (v eni vrsti) parkiranje zrakoplovov pravokotno, glede na os VPS, po sistemu nose-in. Parkirne pozicije omogočajo neovirano parkiranje zrakoplovov do velikosti kritičnega letala. Letala s parkirne pozicije na odlet odhajajo po sistemu push-back. V primeru potrebe parkiranja letala večjih dimenzij je to dovoljeno po posebni proceduri in navodilih letalške službe sprejema in odprave. - Helicopter, e/VTOL Stand Marking (Oznaka parkirne pozicije za helikopterje in eVTOL/VTOL) Parkiranje helikopterjev in VTOL zrakoplovov je predvideno na južni strani letališča. Oznaka parkirne pozicije je sestavljena iz naslednjih delov: - Oznake FATO/TLOF predstavlja krog premera 12,2 m rumene barve; črta je široka 30 cm, - Številke parkirne pozicije, številka je visoka 2m, rumene bave. Na ploščadi je predvideno linearno parkiranje zrakoplovov pravokotno, glede na os VPS, po sistemu nose-in. Parkirne pozicije so univerzalne parkirne pozicije za parkiranje helikopterjev oziroma e/VTOL do velikosti kritičnega zrakoplova. Odvisno od zmogljivosti, zrakoplovi s parkirne pozicije na odlet odhajajo samostojno ali po sistemu push-back. V primeru e/VTOL, zrakoplovi priletajo in vzletajo s parkirne pozicije navpično, samostojno. V primeru potrebe parkiranja zrakoplova večjih dimenzij je to dovoljeno po posebni proceduri in navodilih letalške službe sprejema in odprave. - Clearance Marking (Oznaka varnostne razdalje) Oznaka varnostne razdalje je neprekinjena črta, ki loči parkirne pozicije in VPS, črta je široka 15 cm. Po končanem parkiranju letala noben del letala (nos, krilo, rotor) ne sme segati preko črte v varnostni pas VPS. Črta je rdeče barve.

Operativne službe letališča, sprejem in odprava letal - Služba za vzdrževanje letaliških površin in letališke opreme (čiščenje, pregled letaliških površin in svetlobne opreme, nadzor ovir, elektro), - Služba za sprejem in odpravo letal, - Služba za nadzor ptic, - Gasilsko reševalna služba in protipožarna zaščita, - Služba za odstranjevanje onesposobljenih letal, - Zimska služba - Varnostna služba letališča - Oskrba letala z gorivi (oskrba se izvaja z elektro priključki) - Kontrolni center letališča (Dispatch center) Na letališču je predviden kontrolni center iz katerega se krmili s svetlobno signalizacijo, meteorološko in ostalo opremo letališča, hrani dokumentacija, poročila o rednih pregledih in podobno. Iz kontrolnega centra je možen nadzor letališča z video kamerami. Ostale službe letališča - Upravljanje in administracija Vodstvo, upravljanje in administracija letališča, trženje letaliških storitev, računovodstvo in finance, komercialna dejavnost, planiranje, izobraževanje, informatika in IT - Spejem in odprava potnikov Informacije, registracija potnikov in prodaja letalskih vozovnic, sprejem in odprava potnikov - Policija in Carina - Služna prve pomoči - Letalski in taxi prevozniki Informacijski sistem Informacijski sistem predstavlja sodoben računalniški sistem Flight Information Display System in povezuje vse operativne službe na letališču. Sistem je namenjen za vizualno informiranje potnikov in operativnih služb ter za prenos podatkov. Javni monitorji se nahajajo na vseh točkah gibanja potnikov od centralne dvorane v pritličju do odhodne čakalnice na tretjem nadstropju. Na javnih monitorjih so informacije o voznem redu in odhodih letal, železniškem in avtobusnem prometu. Glavni monitor je krožno zasnovan za pogled iz vseh smeri in je obešen s stropa centralne dvorane. Ostala obvezna oprema letališča - Radijske zveze Uporaba radijskih postaj je predvidena za vse operativne službe, katerih delo ni vezano na določeno mesto-pisarno. Radijske zveze delujejo v obsegu UKV frekvenc. - Usmerjevalne potniške table Zaradi lažje orientacije in samega gibanja potnikov v pristaniški stavbi so postavljene usmerjevalne potniške table. Napis na tablah je sestavljen is piktograma, opisa v slovenskem in angleškem jeziku in puščice, če je le ta potrebna, in nakazujejo tok potnikov. Table imajo notranjo osvetlitev s kontrastnimi izpisi. Projekt usmerjevalnih table ni obdelan v tej nalogi in se obdela v glavnem projektu letališča. - Napis letališča Na zunanji fasadi potniškega terminala, in na strani, ki je obrnjena proti proti vzletno pristajalni stezi, je postavljen svetlobni napis z imenom Ljubljanski Potniški Terminal. - Telefonija Za potrebe komuniciranja služb letališča med seboj in v javnem telefonskem omrežju se bodo uporabljali mobilni telefoni, vendar v operativnih prostorih služb letališča se namesti tudi fiksno telefonsko omrežje. - Ozvočenje Za obveščanje potnikov o odhodih letal in posredovanje drugih informacij potnikom in zaposlenim je predvideno javni in interno ozvočenje vseh pomembnih prostorov letališke stavbe. - Točna ura Za posredovanje točnega časa v celotni letališki stavbi je predviden sistem točnega časa, ki ga predstavlja matična ura in ustrezno število stranskih ur.

3. Nadstropje - Letališče

Parkirna hiša

P Letališče

Potnik v odhodu lahko do Ljubljanskega Potniškega Terminala pristopi peš, z železniškim, avtobusnim, cestnim ali kolesarskim prevozom. Vsi tipi prevoza se srečujejo v centralni dvorani, kamor tudi prvo vstopi. V centralni dvorani Ljubljasnkega potniškega terminala se poleg raznih komercijalnih dejavnosti, trgovin, lockerjev in restavracij v pritličju nahaja tudi glavni sprejemni pult za informacije in blagajnami za nakup vozovnic. Nakup vozovnic in registracijo lahko opravi prav tako na samodejnih blagajnah. Po končani registraciji potnik dobi vstopni kupon in se nato vsmeri proti prvem nadstropju v tako imenovani Air Lounge. Pred vstopom v Air Lounge opravi varnostni pregled in dobi informacije o svojem letu na informacijskem monitorju Air Loungea. Osebam brez vstopnega kupona in vozovnice ni dovoljen vstop v prostore po varnostni kontroli. Na mestu varnostne kontrole je predvidenih sedem pultov varnostne kontrole, ki se odpirajo po potrebi prometa. Po varnostni kontroli so potnikom na voljo razllične trgovine, kavarne, restavracije in čakalnice. Potniki, ki želijo vstopiti v čakalnico prvega razreda se usmerijo za informacijskim monitorjem v vertikalne komunikacije, ki ji vodijo v nadstropje višje. Poziv za odhod v čakalnice in kasneje na letalo ter informacijo o številki izhodnega gate-a potniki dobijo preko monitorjev ali preko ozvočenja v Air Loungeu. Po objavi za vstop potnikov v letalo potniki pristopijo h tekočim stopnicam ali dvigalom na severni ali južni strani odvisno od tipa leta, ki jih čaka. Tekoče stopnice ali dvigala potnika odpeljejo v čakalnice v tretjem nadstropju neposredno pred parkiranimi zrakoplovi, katerim pristopajo preko vetrolovov pospremljeni z letališko hostesno službo. Potnik v prihodu vstopi iz pristaniške ploščadi v čakalnice in v primeru potnika Schengen cone je usmerjen neposredno na vertikalne komunikacije in iztopi v pritličju v centralno dvorano, avtobusno postajo ali čakalnico železniške postaje s katere pristopa krožišču s časovno omejenim ustavljanjem. Potnika, ki ni iz Schengen cone se usmeri v Air Lounge, kjer je za pristop v centralno dvorano v pritličju potreben varnostni pregled in carinska kontrola. Posadke letal, po opravljeni varnostni kontroli, odhajajo do letala po enaki poti kot potniki skozi čakalnice v tretjem nadstropju. Vrata se bodo odpirala s pomočjo šifre ali kartice z notranje in zunanje strani. Tipkovnica in čitalec kartic se nahaja neposredno pri vratih. Vstop posadke letal je na enak način kot izhod.

Tokovi letalskih potnikov

4.5. Programska zasnova in tokovi

Pritličje

1. Nadstropje

2. Nadstropje

Pot na vlak

Pot na VTOL

Pot na vlak

Centralna dvorana

Pot na vlak

Pot na STOL

Pot na Avtobus

Prostori železniškega osebja

Železniška postaja

Avtobusna postaja

Parkirna hiša

Kontrola zračnega prometa

Gasilsko reševalna služba

e/STOL

e/VTOL

Konferenčne dvorane

Sestankovalnice

Hotel

VIP salon

Policija in carina

Pisarne

Čakalnica

Varnostni pregled

Restavracija

Trgovina

Kavarna

Info točka

Legenda

Spremljevalni program Poleg prometne infrastrukture železniške in avtobusne postaje, letališča ter parkirne hiše v objektu najdemo vrsto spremljevalnih storitvenih dejvanosti. V pritličju centralne dvorane, v bloku A , se nahajta dve trgovini ter dve kavarni. Južno krilo centralne dvorane vsebuje servisne prostore, lockerje z garderobami, informacijske pulte različnih letaliških in ostalih prevoznih storitev, ter turistični info center. Severno krilo centralne dvorane pa vsebuje večjo restavracijo tipa hitre prehrane, manjši samopostrežni bar in trgovino tipa kioska z napitki, prigrizki in časopisi ter magazini. V prvem nadstropju bloka A so pisarniški prostori. V bloku B je prej omenjeni Air Lounge z restavracijo, trgovinami in prostori policije in carine. V bloku C in D pa pisarniški prostori. V drugem nadstropju bloka A se prav tako nahajajo pisarniški prostori, ter večji arhiv, IT sektor in sobe za počitek. Južno krilo bloka B vsebuje manjši hotel poslovnega tipa z fitnesom in razdelilno menzo. Na severnem krilu pa najdemo konferenčni del z manjšimi najemnimi sobami za poslovne sestanke potnikov in tri večje konferenčne dvorane ali generalnimi prostori za dogodke. Blok C in D vsebuje pisarniške prostore. V tretjem nadstropju, nadstropju letališča se nahajajo odhodne čakalnice. Na severni strani so čakalnice namenjene potnikom e/STOL zrakoplovov, na južni pa potnikom e/VTOL zrakoplovom. Na skrajni zahodni strani južnega krila se nahaja kavarna. Na skrajni zahodni severnega krila pa prostori reševalno gasilske službe in službe kontrole zračnega prometa. Parkirna hiša se na tej višini povezuje z VPS preko mostu namenjenega predvsem gasilsko reševalni službi in strankam, ki želijo odpeljati svoj zrakoplov.

Varnostna kontrola potnikov in prtljage se izvaja pred vstopom v Air Lounge v prvem nadstropju in pred vstopom na perone železniške postaje. Po potrebi se na odhodne čakalnice v tretjem nadstropju postavijo mobilne rentgenske naprave za kontrolo potnikov in njihove prtljage. Po potrebi se pulti varnostne kontrole dopolnijo spulti za kontrolo potnih listov in carinsko kontrolo. Oprema vsebuje: - rentgen za prtljago ter prostori za dodaten pregled potnikov in mize za dodaten pregled sumljive prtljage - pult z monitorjem in stol za operaterja rentgena - metal-detektorska vrata za potnike - ročni detektor kovin.

Varnostna kontrola potnikov in prtljage

4.6. Likovni koncept Objekt predstavlja novost med urbanimi tipologijami. Ne le da združuje več tipov prometne infrastrukture pod eno streho, opravlja tudi funkcijo do sedaj ne obstoječega tipa prevoza - urbanega letalstva. Vprašanje na katerega trebno odgovoriti, je kako umestiti letališče v urbano strukturo, da s svojo pojavnostjo ne dominira celotnemu mestu. Sodobna konvencionalna letališča so v večini primerov umeščena izven mestnega okolja in si lahko privoščijo večjo izraznost v svoji arhitekturi. V študiji umestitve objekta v obstoječe okolje ugotavljam, da mogočen sodoben objekt ne sodi v ta prostor, saj bi s svojo progresivno pojavnostjo ustvarjal novo okolje, ki ne bi bilo skladno s severnim bežigrajskim delom in južnim mestnim središčem. Medtem, ko skozi analize prostora opažam veliko potrebo mesta po lahkotnem in fluidnem prehodu med severom in jugom. Ljubljanski potniški terminal je arhitekturno zahteven predvsem v količini površine in programa, ki ga potrebuje zadostiti. Razteza se po veliki površini lokacije in s tem skuša ostati čim nižji da ne bi višinsko dominiral prostoru. Glavna vzhodna fasada je velika poteza v prostoru, a s svojo ponavljajočo arkadno zasnovo nadaljuje idejo, ki prihaja s smeri Bežigrada in se vmešča v obstoječo arhitekturo. Fasada se prav tako prilagodi zamaknjeni osi Resljeve in Železne ceste in usmerja poglede na Grajski grič. Nastala dinamična krivulja glavne fasade dodatno razbija monotonost in monolitnost, ter ustvarja lahkotnejši ambient. V nasprotju s sodobnostjo ali celo futurističnostjo programa, ki ga vsebuje arhitektura se v iskanju nove tipologije paradoksalno odločim za smer historicizma in opremim fasado s ponavljajočo arkadno zasnovo. Lahko bi jo razumeli, kot renesančno v preporodu ljubljanske prometne infrastrukture in obogatitvijo z novim tipom prevoza. V sodobni potezi pokrivanja glavnega vhoda z navidez lebdečo polkrožno zasnovo vzletno pristajalne steze, opozarjam na program, ki se odvija znotraj objekta.

4.7. Grafične priloge Situacija M1:1000 Tloris pritličja M1:500 Tloris 1. nadstropja M1:500 Tloris 2. nadstropja M1:500 Tloris 3. nadstropja, letališča M 1:500 PrerezAA M 1:500 PrerezBB M 1:500 PrerezCC M 1:500 PrerezDD M 1:500 PrerezEE M 1:500 PrerezFF M 1:500 Fasada V M 1:500 Fasada J M 1:500 Fasada S M 1:500 Fasada Z M 1:500 Fasadni Pas M1:25

a nišk Top ces

es ac sk rtin Šm a

Žele zna

e va u ergerj

ces

Ne u b

a ce

st a

lica

Vilharjeva cesta

Dun

ajsk

Vilharjeva cesta

±0.00 ±0.00

162.84

Situla Glavni vhod Sever Dovoz/izvoz stranke

3 P+6

+16.70

Dovoz/izvoz stranke

+20.00

3 Izv Sit oz ula

36.20

P+12

+20.00

Dovoz/izvoz zaposleni

Dovoz taxi

Izvoz taxi

Bočna ravnina

1 Stranski vhod

+26.00 -7.50

a uli

nsk

Koli Podvoz

±0.00

Bočna ra vnina Priletno od letna ravn ina

N9 684.11

+20.00

121.05

50.00

Glavni vhod Zahod

ina Bočna ravn a tna ravnin

le Priletno od

S 10

a Bočna ravnin

S 11

na ravnina

Priletno odlet

na ravnina Bočna ravnin a

S 12

Priletno odlet

±0.00 Podvoz

+26.00

od po avto st bu aj a sna

Bočna ravnina

Uvoz avtobusna postaja

-0.15

BUS

P+6

Vhod avtobusna postaja

Bočna ravnina

Obstoječa Glavna Železnišla Postaja

-6.00

P+6

±0.00 Bo Glavni vhod Jug

Tivolska cesta

lga

Izvoz avtobusna postaja

±0.00

Masarykova cesta

-o

rcon

ce sta

tinen

Šm art

ulica

Tabor

lkova Mete

cesta ljeva Res

esta va c šiče Miko

Kotnik ova ulic a

esta

ins ka

tal

ka c

l Inte

Slov ens

Hote

oč

je u

rje

ne g

ap rom

eta

Masarykova cesta

Metelk

ova

rsk

lica

Njegoševa cesta

Situacija 1

Gradbeni otok Dunajska-Masarykova-Vilharjeva-Šmartinska ceste se do prečno razdeli z novo cesto, ki povezuje Železno in Resljevo cesto. Na vzhodni strani stoji Ljubljanski Potniški Terminal, ter na zahodni nova parkovna ureditev. Park je likovno zasnovan na ideji železniških tirov, ki so tuka stali. Prečne povezave preko parka veže nadaljevanje osi Miklošičeve ceste na Dunajsko cesto in do Baragovega semenišča. Glavna os Severnega mestnega parka se pa nadaljuje na Resljevo cesto in stavbo Glavne železniške postaje. Stavba Glavne železniške postaje se prenovi s spremembo programa v muzej skozi katerega poteka peš pot, ki povezuje park na severu ter park ob Kolodvorski ulici s spomenikom Rudolfu Maistru. Na skrajni zahodni strani novega parka stoji železniški most preko Dunajske ceste, ki se parkovno uredi ter ozeleni. Ljubljanskemu Potniškemu Terminalu pristopamo po različnih poteh. V centralno dvorano se vstopi skozi glavne vhode na vzhodni severni ter južni strani, ter stranskim vhodom s strani parkirne hiše. Parkirna hiša je na severni strani gradbenega otoka ob Vilharjevi cesti, kateri se z vozilom pristopa iz vzhodne ter zahodne smeri. Parkirna hiša je zasnovana tako, da z obeh strani poteka uvoz in izvoz. Potek prometa poteka po dvojni klančini in omogoča rezervirano klančino oz. uvoz in izvoz za interventna vozila v nujnih primerih z zahodne smeri. Problematičen podvoz na Šmartinski cesti se preuredi z krožiščem Topniške, Vilharjeve in Šmartinske ceste ter neposredno nadaljevanje Šmartinske ceste do Krožišča na Masarykovi cesti, ki bi pomenila direktno priključitev vpadnice na notranji mestni ring.

Začetek Šmartinske ceste s pretežno nizko stanovanjsko gradnjo se prometno nameni samo stanovalcem

M1:1000

10.65

69.00

±0.00

e.0.0

4.83

a.0.1

a33

a.0.0

a32

b.0.28 b.0.6 b.0.25

4.99

a31

e.0.1

±0.00

e.0.0

e.0.2

e7 ±0.00

-0.10

5.00

4.9 9 b.0.23

±0.00 a.0.4

5.00

a28

b.0.0.3

5.00

5.0

5.00

±0.00

c10

c11

c12

c13

c14

c15

c16

c17

c18

c19

c20

c21

c22

c23

c24

d.0.5

d.0.5 d.0.2

c25

c26

c27

c28

c29

c30

c31

c32

c33

c34

c35

c36

c37

c38

c39

c40

e4 c41

c42

c43

c44

c45

c46

d.0.0

d.0.2

d.0.5

±0.00

5.00

d.0.2

d.0.0

d.0.2

d.0.7

d.0.3

d.0.0

±0.00

d.0.2

5.00

b.0.0.4

a22

-1.40

b15 -1.40

a20

±0.00

b.0.0

±0.20

±0.00

b.0.6

a19

5.00

a19

b.0.7

-1.40

8.05

a.0.5

8.05

b.0.5 b.0.0.1

21.97 50.00

a21

b16

8.05

5.00

a18

5.00

a17

A-A

-1.40

±0.00 a18

-6.00 ±0.00

5.00

a22 a21

b16

b14

5.50

8.05

a23

±0.00

c49

b.0.4

a24

a23

a20

c48

d.0.6

±0.00

-0.10

c47

c51

8.05

5.00

c51 5.00

b.0.0.2

a24

b15

5.00

a25

a.0.2

5.00

d.0.1 d.0.4

a26

a.0.0

a25

10.8

a26

21.87

5.00

a.0.5

c50

±0.00

5.0

a27

a27 b14

c50

a29

11.40 17.90

49 5.

5.00

a30

a29

b.0.0.4

5.00

a12

a11 5.00

a11

±0.00

a10

5.0

5.00

4.70

5.00

c.0.1

21.97 c.0.2

c.0.4

c.0.0

c.0.2

c.0.3

c.0.5

±0.00

c.0.0

c.0.2

c.0.3

c.0.5

c.0.0

c.0.2

c.0.3 c.0.5

c.0.5

±0.00

c.0.0

c.0.3

c.0.7

c.0.6

±0.00

-6.00 B-B P+6

b.0.17

c53

±0.00

b.0.18

b.0.14

b.0.6 b.0.15

b.0.19

b.0.20

±0.00

c.0.8 c.0.9

b.0.21

c54

c54 b.0.22

c.0.10

c55

c.0.10

c55

b.0.11

b.0.6

a.0.1

b17

c52

c.0.8

b.0.13

b.0.12

±0.00

4.99

a.0.0

5.83

5.50

±0.00

b.0.16

4.9

75.50 5.00 5.00

a.0.1

5.00

c53

5.00

5.0

b.0.0.3

5.00

BUS

5.00

a.0.4

.00

5.00

0.60

a12

5.00

11.41 10.80

a13

5.00

11.64 9.86 37.67

b17

a14

a.0.5

5.00 6.48

5.00 5.00

a14

-1.40

a15

a.0.0

10.2 2

a15

b.0.4

b.0.0.2

a.0.2

8.05

a16

13 .4 6

a16 5.00

21.97

b13

a31

a30

191.91 50.00 21.97 40.90 5.00 5.00

e.0.0

b.0.30

b.0.24

e.0.2

±0.00

e.0.0

b.0.28

±0.00

e.0.3

b.0.27

a32

a.0.1

b.0.26

5.00

a33

±0.00

b.0.29

5.10

5.00

a34

b12

17.60 11.50

5.00

a34

e.0.3

±0.00

5.12

a35

b11

E-E

b.0.2.1

a36

a.0.3

5.00

b.0.2

b10

6.10

5.00

b.0.2.1

a35

b.0.9 b.0.10

-0.10

±0.00

a.0.3

5.00

a4 b.0.8

b.0.1

a3 5.00

5.00

B-B

17.60 11.50

5.00

a37

a36

A-A

e4 6.70 6.70 e4

C-C

11.55

e.0.1

75.51 5.00 5.00

55.70 73.65

a38

a37

21.87

162.75 6.70 6.39 e2 6.70 e3

57.45

e5 ±0.00

a38

e1 11.55

6.70 e1 6.70

F-F

a39

5.00

E-E

49.46 52.86

1 7.8

49.66

D-D

a39

6.10

a41

1.00 36.20

a40

a1 a40

11.37 16.14

D-D

35.04

c10

c11

c12

c13

c14

c15

c16

c17

c18

c19

c20

c21

c22

c23

c24

c25

c26

c27

c28

c29

c30

c31

c32

c33

c34

c35

c36

c37

c38

c39

F-F

a41

±0.00

b2 50.00

87.81

50.00

c41

c42

c43

c44

c45

c46

c47

c48

c49

C-C

e1 5.00

c40

5.00

5.00 50.30

5.00

5.00 50.10

5.00

5.00 365.28

5.00

e3 5.00

5.00

5.00 50.00

5.00

5.00 50.00

5.00

5.00 685.00

5.00

b8 5.00

5.00

5.00 50.00

5.00

b9 50.00

b10 50.00

b11 50.00

b12 50.00

b13 50.00

Tloris Pritličja Blok A - Zahodni vhodni blok a.0.0 - Jedro in vertikalne komunikacije a.0.1 - Sanitarije a.0.2 - Vratar a.1.3 - Kavarna a.1.4 - Trgovina a.0.5 - Skladišče a.0.6 - Vetrolov

Epoksi Epoksi Epoksi Pohorski tonalit Pohorski tonalit Epoksi Pohorski tonalit

Skupaj

25m2 26,5m2 26,5m2 210m2 210m2 26,5m2 230m2 Xm2

Blok B - Centralna Dvorana z železniško postajo b.0.0 - Centralna dvorana Pohorski tonalit b.0.0.1 - Informacije in blagajna b.0.0.2 - Samopostrežne blagajne b.0.0.3 - Zeleni otok b.0.0.4 - Varnostni pregled za vhod na želeniški peron b.0.1 - Vetrolov - glavni vhod jug Pohorski tonalit b.0.2 - Vetrolov - glavni vhod sever Pohorski tonalit b.0.2.1 - Prostor za dostavo in pošto b.0.4 - Vetrolov - Peroni Pohorski tonalit b.0.5 - Varnostnik Epoksi b.0.6 - Jedro in vertikalne komunikacije Epoksi b.0.7 - Peroni s čakalnico Pohorski tonalit b.0.8 - Turistični info center Pohorski tonalit b.0.9 - Skladišče Epoksi b.0.10 - Sanitarije Epoksi b.0.11 - Prostor za vzdrževalce Epoksi b.0.12 - Garderoba za vzdrževalce Epoksi b.0.13 - Lockerji Epoksi b.0.14 - Prostor za čistilne naprave Epoksi b.0.15 - Smeti Epoksi b.0.16 - Informacijski pult - Rentacar Epoksi b.0.17 - Informacijski pult - Avtobus Epoksi b.0.18 - Informacijski pult - Letalstvo Epoksi b.0.19 - Strojnica Epoksi b.0.20 - Informacijski pult - Železnica Epoksi b.0.21 - Informacijski pult - Prevozi Epoksi b.0.22 - Vetrolov - glavni vhod Bus Pohorski tonalit b.0.23 - Vetrolov - Stranski vhod PH Pohorski tonalit b.0.24 - Trgovina Pohorski tonalit b.0.25 - Restavracija s pomožnimi prostori Pohorski tonalit b.0.26 - Restavracija s pomožnimi prostori Pohorski tonalit b.0.27 - Jedro in vertikalne komunikacije Epoksi b.0.28 - Sanitarije Epoksi b.0.29 - Menza Pohorski tonalit b.0.30 - Strojnica Pohorski tonalit

13738m2

293m2 131m2 28m2 9175m2 166m2 14m2 17m2 138m2 37m2 83m2 73m2 153m2 37m2 24m2 36,5m2 20m2 35m2 65m2 30m2 28m2 160m2 83m2 205m2 55m2 36m2 455m2 55m2

Skupaj

31647m2

210m2 221m2

Blok C - Avtobusna postaja c.0.0 - Jedro in vertikalne komunikacije Epoksi c.0.1 - Jedro in vertikalne komunikacije Epoksi c.0.2 - Sanitarije Epoksi c.0.3 - Prostori uslužbencev AP Epoksi c.0.4 - Samopostrežne blagajne Epoksi c.0.5 - Čakalnica Pohorski tonalit c.0.6 - Trgovina Pohorski tonalit c.0.7 - Informacije in blagajna Pohorski tonalit c.0.8 - Avtobusna dvorana z izhodi na peronePohorski tonalit c.0.9 - Vetrolov - glavni vhod vzhod Pohorski tonalit c.0.10 - Avtobusni peroni Asfalt

25m2 31m2 26,5m2 26,5m2 205m2 307m2 216m2 214,5m2 3860m2 133m2 24m2

Skupaj

7747m2

Blok D - Poslovni prostori d.0.0 - Jedro in vertikalne komunikacije d.0.1 - Jedro in vertikalne komunikacije d.0.2 - Sanitarije d.0.3 - Skladišče d.0.4 - Samopostrežne blagajne d.0.5 - Čakalnice d.0.6 - Trgovina d.0.7 - Prostor železničarjev

Epoksi Epoksi Epoksi Epoksi Epoksi Epoksi Epoksi Epoksi

Skupaj

25m2 31m2 26,5m2 26,5m2 205m2 370m2 216m2 320m2 2703m2

Blok E - Parkirna hiša e.0.0 - Jedro in vertikalne komunikacije e.0.1 - Klančine s parkirnimi prostori e.0.2 - Kolesarnica e.0.3 - Parkirni prostori uslužbencev Skupaj

Epoksi Asfalt Asfalt Asfalt

30m2 917m2 52m2 283m2 5894m2

M1:500

e.1.0

5.00

a.1.4

a.1.1

a32

e.1.2

+3.30

e.1.1

e.1.0

b.1.27

+6.60

e.1.1

e.1.0

b.2.23 b.2.22

b.1.26

a31 4.9

49 5.

+6.60

a28

5.00

c13

c14

c15

c16

c17

c18

c19

c20

c21

c22

c23

c24

c25

c26

c27

c28

c29

c30

c31

c32

c33

c34

c35

c36

c37

c38

c39

c42

c43

c44

c45

c46

5.00

d.1.5 d.1.2

d.1.2 d.1.0

d.1.3

+6.60 d.1.5

d.1.3

d.1.0

d.1.3

d.1.0

d.1.3

-1.40

b15 -1.40

+6.60

±0.00

21.97 50.00

b.1.0

b.1.2

-1.40

b.1.1 b.1.2

8.05 a.1.2

8.05

a13 a.1.4

5.00

a12

5.00

a11

.00

a11

+6.60

a10

0 .0

5.00

b.1.9

b.1.7

b.1.8 b.1.8

4.70

5.00

a.1.4

5.00

b.1.13

5.00

b.1.12

b.1.11

c.1.2

+6.60c.1.5

c.1.0

c.1.2

+6.60

c.1.3

c.1.5

c.1.2

c.1.0

c.1.3

c.1.2

c.1.5

c.1.6

c.1.2

c.1.0

+6.60 c.1.5

c.1.5

c.1.1

+6.60

b.1.10

b.1.5

±0.00

b.1.4

c54

b.1.16

±0.00

B-B

c53 ±0.00

b.1.17

b17

c52

c55

b.1.18

b.1.20 b.1.19

b.1.21

a4 a3

c52

.9 5

4.99

a.1.1

14.00

a7 5.00

a.1.0

5.00

b.1.14

5.83

5.00

c53

99 4.

b.1.15

4.9 a.1.1

5.00

b.1.6

5.00

c.1.4

a10

5.00

5.0

0 5.0

+6.60 5.00 5.00

5.00

13 .

a13

5.00

7.32

a14

a.1.3

2.90

5.00 5.00

a14

-1.40

a15

a.1.0

21.97

5.00 5.00 5.00

a16

a15

75.50 5.00 5.00

b16

b.1.3

a16

5.00

±0.00

a41

11.37 16.14

D-D

a1 a40

A-A

-1.40

a18

a17

b17

b14

11.41 10.80

5.00

a18

c51

+6.60

±0.00 b16

c50

d.1.6

d.1.5 d.1.2

d.1.2 d.1.0

8.05

191.91 50.00 21.97 40.90 5.00 5.00

±0.00

a19

c49

8.05

Varnostni pregled

a20

Usmerjevalni ekran

a21

a20

±0.00

c48

d.1.5

±0.00 a21

c47

11.64 9.86 37.67

5.00 5.00

c12

8.05

a22

c11

d.1.5

8.05

a22

c10

d.1.7

c51

b.1.3

a23

5.00 6.48

5.00 5.00

5.00

a24

a23

7.34

5.00

+6.60

a25

a.1.2

a24

5.00

a26

a.1.0

a25

¬±0.00

3.55

a.1.3

d.1.4

5.0

a27

a26

e4 c40 c41

d.1.1

a.1.4

b14

d.1.5

5.0

a28

c50

a29

21.87

5.00

a30

a29

5.00

a30

b15

b13

E-E

+6.60

e.1.1

e.1.3

+6.60

b.1.26

a32

a.1.1

a31

5.00

e.1.0

+3.30

e.1.1

e.1.2

b.2.25

4.99

75.51 5.00 5.00

a33

b12

b.2.24

5.10

5.00

a34

a.1.0

5.12

a35

a34

b.2.28

4.83

5.00

a36

b11

17.60

a36

b10

6.70 e4

73.65

a37

5.00

±0.00

5.00

21.87

C-C

6.10

5.00 5.00

a37

a27

21.97

69.00

+6.60

a33

B-B

e1 6.70

43.96

F-F

e3 162.75 e2 6.70

a38

a35

A-A

44.69

a39

a38

5.00

E-E

48.91

D-D

a39

1 7.87.22

6.10

12.00

17.60

a41

24.02 36.20

a40

35.04

b2 50.00

55.27

F-F

c10

c11

c12

c13

c14

c15

c16

c18

c19

c20

c21

c22

c23

c24

c25

c26

e1 6.10

c17

c27

c28

c29

c30

c31

c32

c33

c34

c35

c36

c37

c38

c39

c40

c41

c42

c43

c44

c45

c46

c47

c48

c49

C-C

b3 50.00

35.01 50.30

15.00

35.00 50.10

15.00

e3 35.00 50.00 288.62

15.00

20.00

50.00

15.00

20.00

b8 15.00

50.00

22.60

b10

b11

b12

b13

Tloris 1. nadstropja Blok A a.1.0 - Jedro in vertikalne komunikacije a.1.1 - Sanitarije a.1.2 - Pisarna a.1.3 - Skladišče a.1.4 - Pisarne s čajno kuhinjo

Epoksi Epoksi Epoksi Epoksi Epoksi

Skupaj

25m2 26,5m2 26,5m2 26,5m2 225m2 1598m2

Blok B - Air lounge b.1.0 - Air lounge z čakalnico b.1.1 - Jedro in vertikalne komunikacije b.1.2 - Sanitarije b.1.3 - Kavarna s priročnim skladiščem b.1.4 - Trgovina b.1.5 - Jedro in vertikalne komunikacije b.1.6 - Priročno skladišče

Epoksi Epoksi Epoksi Epoksi Epoksi Epoksi Epoksi

Skupaj

5032m2 25m2 31,5m2 335m2 232m2 43m2 7m2 5705m2

Blok B - Policija in carina b.1.7 - Sprejemnica b.1.8 - Pisarna b.1.9 - Konferenčna soba b.1.10 - Računovodstvo b.1.11 - Direktor b.1.12 - Uprava b.1.13 - Uprava b.1.14 - Uprava b.1.15 - Pisarne s čajno kuhinjo b.1.16 - Prostor za uslužbence b.1.17 - Garderobe b.1.18 - Jedro in vertikalne komunikacije b.1.19 - Sanitarije b.1.20 - Priročno skladišče b.1.21 - Menza za uslužbence

Epoksi Epoksi Epoksi Epoksi Epoksi Epoksi Epoksi Epoksi Epoksi Epoksi Epoksi Epoksi Epoksi Epoksi Epoksi

Skupaj

20m2 20m2 44m2 49m2 49m2 46m2 44m2 39m2 192m2 61m2 35m2 29m2 16m2 16m2 161m2 1302m2

Blok B - Restavracija b.1.22 - Trgovina s priročnim skladiščem b.1.23 - Restavracija s priročnim skladiščem b.1.24 - Restavracija s priročnim skladiščem b.1.25 - Jedro in vertikalne komunikacije b.1.26 - Sanitarije b.1.27 - Jedro in vertikalne komunikacije b.1.28 - Jedilnica

Epoksi Epoksi Epoksi Epoksi Epoksi Epoksi Epoksi

Skupaj

160m2 83m2 205m2 55m2 36m2 25,5m2 330m2 1598m2

Blok C - Poslovni prostori c.1.0 - Jedro in vertikalne komunikacije c.1.1 - Jedro in vertikalne komunikacije c.1.2 - Sanitarije c.1.3 - Skladišče c.1.4 - Arhiv c.1.5 - Pisarne s čajno kuhinjo c.1.6 - Konferenčna soba

Epoksi Epoksi Epoksi Epoksi Epoksi Epoksi Epoksi

Skupaj

25m2 31m2 26,5m2 26,5m2 200m2 1585m2 162m2 2563m2

Blok D - Poslovni prostori d.1.0 - Jedro in vertikalne komunikacije d.1.1 - Jedro in vertikalne komunikacije d.1.2 - Sanitarije d.1.3 - Skladišče d.1.4 - Arhiv d.1.5 - Pisarne s čajno kuhinjo d.1.6 - Konferenčna soba d.1.7 - Skupni prostor

Epoksi Epoksi Epoksi Epoksi Epoksi Epoksi Epoksi Epoksi

Skupaj

25m2 31m2 26,5m2 26,5m2 200m2 1530m2 162m2 162m2 2703m2

Blok E - Parkirna hiša e.1.0 - Jedro in vertikalne komunikacije e.1.1 - Klančine s parkirnimi prostori e.1.2 - Ravne parkirne površine e.1.3 - Povezovalne poti

Epoksi Asfalt Asfalt Asfalt

Skupaj

30m2 917m2 620m2 283m2 5894m2

M1:500

12.00

5.00 5.00

b10

b11

b12

b13

6.70 e4

73.65

e.2.0

+9.90

e.2.1

+13,20

e.2.0

e.2.1

E-E

+13,20

a31

b.2.26

b.2.30

5.00

49 5.

5.00 5.00

b.2.31

c11

c12

c13

c14

c15

c16

c17

c18

c19

c20

c21

c22

c23

c24

c25

c26

c27

c28

c29

c30

c31

c32

c33

c34

c35

c36

c37

c38

c39

c40

e4 c41

c42

c43

c44

c45

c46

b.2.31

b.2.23

+13.20

d.2.4

5.00

b.2.3

a24

d.2.2 d.2.0

d.2.3

d.2.2

d.2.3

d.2.0

d.2.5

a23

a22

d.2.2

d.2.3

d.2.6

d.2.3

d.2.0

-1.40

b15 -1.40

+6.60

21.97 50.00

Usmerjevalni ekran

±0.00 -1.40

b.2.0 b.2.4

a19

a11 0

99 4.

4.70

a.2.4

5.00

b.2.8

b.2.6

b.2.8

21.97 c.2.3

+13.20

c.2.5

c.2.0

c.2.2

c.2.3

c.2.0

c.2.2

c.2.3

c.2.6

c.2.5

c.2.1

c.2.0

c.2.3 c.2.5

c.2.5

+13.20

c53

b.2.10

b.2.8

c.2.2

c.2.2 c.2.0 c.2.4

b.2.4

b.2.7 b.2.12

b.2.7

b.2.9

b.2.7

B-B

c53 +0.00

b.2.5

+0.00

+0.00 c54

c54

b.2.7

b.2.7 b.2.13 b.2.14

b17

c52

c55

b.2.11

c55

b.2.15

b.2.16

a4 a3

b.2.8

b.2.3

c52

+13.20

b.2.8

a.2.1

b.2.8

14.00

5.00

b.2.8

4.9 4.99

a.2.0

5.83

5.00 5.00

a.2.1

5.00

0 5.

a10 +13.20

0 5.0

5.0

b.2.8

5.00

a10

b.2.8

5.00

33 .

5.00

a11

8.05 7.32

a12

.00

5.00

0:00

5.00

a12

5.00

a.2.4

5.00

2.90

a13

5.00

0:00

5.00

a14

a.2.3

0:00

5.00

a.2.0

a14

-1.40

a15

11.41 10.80

a.2.2

a15

b.2.2

0:00

5.00

a16

0:00

5.00

a17

75.50 5.00 5.00

b16

8.05

5.00

a18

a16

5.00

a2 D-D

±0.00 a1

a1 a40

11.37 16.14

A-A

-1.40

±0.00

11.64 9.86 37.67

5.00

±0.00

a20

a18

b14

8.05

191.91 50.00 21.97 40.90 5.00 5.00

b.2.1

a19

c51

8.05

a21

a20

24.02 36.20

d.2.5

d.2.5 d.2.2 d.2.0

+13.20

b.2.2

a.2.5

b17

c49

8.05

a23

a21

b16

c48

d.2.7

c51 15.50

5.00

+13.20

d.2.5

±0.00

c47

c50

d.2.1

5.00

c10

5.00 6.48

5.00 5.00

5.00

8.05

5.00

7.34

5.00

5.0

c50

b.2.31

5.0

a25

a24

5.00

a26

a.2.0

a25

5.00

3.55

a26

b15

b.2.31

a27 a.2.3

b.2.31

a28

b14

+0.00

b.2.24

a28

b.2.31

a29

e.2.0

b.2.27

+13.20

a30

a.2.4

e.2.0

b.2.25

4.9

a30

e.2.0

b.2.29

a31

+13.20

+13,20

e.2.1

+9.90

21.87

75.51 5.00 5.00

a32

a.2.1

e.2.1

b.2.28

b.2.30

4.99

a32

5.00

a33

a.2.0

+13,20

5.10

5.00

a34

17.60

a.2.4

a.2.1

e.2.3

e.2.2

b.2.27

a35

a34

b.2.32

5.12

5.00

4.83

5.00

a36

6.10

a36

5.00

e5 e.2.0

5.00

21.87

C-C

b.2.33

a27

21.97

69.00

a37

a33

B-B

e3 162.75 e2 6.70

a38

a35

A-A

e1 6.70

43.96

F-F

±0.00

a37

44.69

a39

a38

5.00

E-E

48.91

D-D

a39

1 7.8 7.22

6.10

a41

17.60

a40

35.04

c10

c11

c12

c13

c14

c15

c16

c17

c18

c19

c20

c21

c22

c23

c24

c25

c26

c27

c28

c29

c30

c31

c32

c33

c34

c35

c36

c37

c38

F-F

a41

+13.20 b2 50.00

55.27

50.00

c40

c41

c42

c43

c44

c45

c46

c47

c48

c49

C-C

e1 6.10

c39

35.01 50.30

15.00

35.00 50.10

15.00

e3 35.00 50.00 288.62

15.00

20.00

50.00

15.00

20.00

b8 15.00

50.00

22.60

b10

b11

b12

b13

Tloris 2. nadstropja Blok A a.2.0 - Jedro in vertikalne komunikacije a.2.1 - Sanitarije a.2.2 - Pisarna a.2.3 - Skladišče a.2.4 - Pisarne s čajno kuhinjo a2.5 - Server room, arhiv in večnamenski prostor

Epoksi Epoksi Epoksi Epoksi Epoksi Epoksi

Skupaj

25m2 26,5m2 26,5m2 26,5m2 225m2 440m2 2870m2

Blok B - Vip lounge b.2.0 - Jedro in vertikalne komunikacije b.2.1 - Sanitarije b.2.2 - Vip lounge b.2.3 - Prehodni prostor s priročnim skladiščem b.2.4 - Skladišče

Epoksi Epoksi Etison Epoksi Epoksi

Skupaj

25,5m2 31,5m2 245m2 26m2 31,5m2 752m2

Blok B - Hotel b.2.4 - Sprejemnica b.2.5 - Fitnes b.2.6 - Prostor za druženje b.2.7 - Soba s kopalnico J b.2.7 - Soba s kopalnico S b.2.9 - Jedro in vertikalne komunikacije b.2.10 - Hodnik b.2.11 - Skupni prostor b.2.12 - Prostor za uslužbence b.2.13 - Pralnica in garderoba b.2.14 - Jedro in vertikalne komunikacije b.2.15 - Sanitarije b.2.16 - Menza z razdelilnico

Etison Etison Etison Etison in keramika Etison in keramika Epoksi Etison Etison Etison Epoksi Epoksi Epoksi Epoksi

Skupaj

121m2 96m2 90m2 41 - 52m2 41 - 42m2 52m2 248m2 61m2 36m2 115m2 29m2 16m2 161m2 2168m2

Blok B - Konferenčni prostori b.2.23 - Sprejemnica in garderoba b.2.24 - Preddvoranski prostor b.2.25 - Konferenčna dvorana b.2.26 - Konferenčna dvorana b.2.27 - Skladišča in tehnični prostori b.2.28 - Jedro in vertikalne komunikacije b.2.29 - Jedro in vertikalne komunikacije b.2.30 - Sanitarije b.2.31 - Najemne sestankovalnice b.2.32 - Skladišča in tehnični prostori b.2.33 - Prostor za dogodke

Etison Etison Etison Etison Etison Epoksi Epoksi Epoksi Etison Etison Etison

Skupaj

121m2 602m2 154m2 121m2 292m2 43m2 25,5m2 36m2 44m2 45m2 163m2 1961m2

Blok C - Poslovni prostori c.2.0 - Jedro in vertikalne komunikacije c.2.1 - Jedro in vertikalne komunikacije c.2.2 - Sanitarije c.2.3 - Skladišče c.2.4 - Arhiv c.2.5 - Pisarne s čajno kuhinjo c.2.6 - Konferenčna soba

Epoksi Epoksi Epoksi Epoksi Epoksi Epoksi Epoksi

Skupaj

25m2 31m2 26,5m2 26,5m2 200m2 1585m2 162m2 2563m2

Blok D - Poslovni prostori d.2.0 - Jedro in vertikalne komunikacije d.2.1 - Jedro in vertikalne komunikacije d.2.2 - Sanitarije d.2.3 - Skladišče d.2.4 - Arhiv d.2.5 - Pisarne s čajno kuhinjo d.2.6 - Konferenčna soba d.2.7 - Železniška kontrola prometa

Epoksi Epoksi Epoksi Epoksi Epoksi Epoksi Epoksi Epoksi

Skupaj

25m2 31m2 26,5m2 26,5m2 200m2 1530m2 162m2 162m2 2703m2

Blok E - Parkirna hiša e.1.0 - Jedro in vertikalne komunikacije e.1.1 - Klančine s parkirnimi prostori e.1.2 - Ravne parkirne površine e.1.3 - Povezovalne poti Skupaj

Epoksi Asfalt Asfalt Asfalt

30m2 917m2 620m2 283m2 5894m2

M1:500

b2 D-D

a39 E-E

e1 6.70

F-F

69.00

C-C

b10

b11

b12

b13

6.70 e4

73.65

e5 e.3.0

e.3.0

a38

+20.00 a37

e3 162.75 e2 6.70

a39

a38

e.3.0

+16.70

e.3.1

6.10

a41

E-E

17.60

a40

+20.00

e.3.1

a37

a36

e.3.2

e.3.3

a33

e.3.0

262.09

186.71 c1

a30

c10

c11

c12

c13

c14

c15

c16

c17

c18

c19

c20

c21

c22

c23

c24

c25

c26

19.00 c27

c28

c29

c30

c31

c32

c33

c34

c35

c36

56.38 c41 e4

e.3.4

c42

c43

c44

c45

c46

c47

c48

12.00

c49

d.3.4

c50

a29

a29 a28

c50 d.3.5

d.3.6

d.3.2

17.70

30.00

17.70

30.00

17.70

30.00

17.70

30.00

17.70

30.00

17.70

30.00

17.70

30.00

33.00

30.00

6.00

20.11 a Bočna ravnin na rav Priletno odlet

b15

a22

a20

b16 19.00

ravnina

Bočna ravn ina

a15

a14

Floodlighting

c.3.2

c.3.2 c.3.0

a12

c.3.3 c.3.0

c.3.2

c.3.2 c.3.0

c.3.3

c.3.3 c.3.0

c.3.2

c.3.1

+20.00 a11

+18.00

a11

b17

c52

a13

11.41 10.80

1.35 1.80

a15

Apron Edge Lights

21.97

a16

10.00

a16

Priletno odletna

Stand Lights

12.20

0.15

a18

a17

B-B

A-A

a19

a18

b17

+20.00

ARF

+20.00a20

+20.00 c.3.5

c53

c.3.6

+20.00

c.3.7

c.3.8

c.3.9

c.3.10

B-B

c53

a10

14 .5 5

c54

33 0.6 .3 0 9

c55

a6 a5

Bočna ravnina

17 .6 4

c55

5.00 6.48

a10

11.64 9.86 37.67

c.3.4

Bočna ravnina

a5 a4 +18.00

D-D

a1 a41

a40

21.97 50.00

a21 Runway Center Line Lights

b16

nina

Taxiway Centre Line Lights

Osnovna steza

10.00 0.15 5.85

30.00

3.60

60.00

17.70

1.80

30.00

Runway Edge Lights

Runway End Lights

a19

5.85

17.70

a Bočna ravnin

30.00

ravnina

12.00

na Priletno odlet

9.00

1.80 1.80 1.80 1.35

a22

12.00

685.00 633.00 30.00

ARF

29.70

Runway Threshold Lights

PAPI

a24 30.00 15.00 a23

a21 Osnovna steza

A-A

a24 a23

b15

6.50

a25 6.09

b14

Vetrovna vreča

S 10

ravnina

c51

S 11

Priletno odletna

d.3.10 d.3.2

d.3.3 d.3.0

d.3.2

d.3.2 d.3.0

S 12

Bočna ravnina

d.3.3

d.3.0

a26

a25 19.78

d.3.3

+20.00

d.3.9

c51

b14 a26

d.3.8

+20.00 d.3.2 d.3.0

a27

d.3.7

+20.00

d.3.1

a28

a27

Bočna ravnina

a31

a30

e.3.0

a32

a31

+20.00

21.87

a32

e.3.0

+20.00

e.3.1

+16.70

10.87

a33

e.3.1

+20.00

6.10

a34

2.50 5.81 6.50 16.00

a34

17.60

a35

Bočna ravnina

e.3.2

24.02 36.20

+18.00

c10

c11

c12

c13

c14

c15

c16

c17

c18

c19

c20

c21

c22

c23

c24

c25

c26

c27

c28

c29

c30

c31

c32

c33

c34

c35

c36

c37

c38

c39

F-F

b2 50.00

50.00

c41

c42

c43

c44

c45

c46

c47

c48

c49

C-C

e1 6.10

c40

35.01 50.00

15.00

35.00 50.10

15.00

e3 35.00 50.00 288.62

15.00

20.00

50.00

15.00

20.00 685.00

b8 15.00

50.00

22.60

b10

b11

b12

b13

Tloris letališča Blok C - Letališke čakalnice c.3.0 - Jedro in vertikalne komunikacije c.3.1 - Jedro in vertikalne komunikacije c.3.2 - Sanitarije c.3.3 - Skladišče in prostori letaliških uslužbencev c.3.4 - Povezovalni koridor c.3.5 - Odhodna čakalnica za izhod na S1 - S2 d.3.6 - Odhodna čakalnica za izhod na S3-S5 d.3.7 - Odhodna čakalnica za izhod na S6-S8 d.3.8 - Odhodna čakalnica za izhod na S9-S10 d.3.7 - Odhodna čakalnica za izhod na S11-S12 d.3.7 - Kavarna s priročnim skladiščem

Epoksi Epoksi Epoksi Epoksi Epoksi Epoksi Epoksi Epoksi Epoksi Epoksi Epoksi

Skupaj

25m2 15m2 26,5m2 26,5m2 792m2 300m2 274m2 274m2 224m2 224m2 521m2 3349m2

Blok D - Letališke čakalnice d.3.0 - Jedro in vertikalne komunikacije d.3.1 - Jedro in vertikalne komunikacije d.3.2 - Sanitarije d.3.3 - Skladišče in prostori letaliških uslužbencev d.3.4 - Povezovalni koridor d.3.5 - Odhodna čakalnica za izhod na N1-N2 d.3.6 - Odhodna čakalnica za izhod na N3-N5 d.3.7 - Odhodna čakalnica za izhod na N6-N8 d.3.8 - Odhodna čakalnica za izhod na N9 d.3.9 - Prostori gasilske službe d.3.10 - Prostori službe kontrole letenja

Epoksi Epoksi Epoksi Epoksi Epoksi Epoksi Epoksi Epoksi Epoksi Epoksi Epoksi

Skupaj

25m2 15m2 26,5m2 26,5m2 473m2 354m2 274m2 274m2 137m2 186m2 419m2 3025m2

Blok E - Parkirna hiša e.3.0 - Jedro in vertikalne komunikacije e.3.1 - Klančine s parkirnimi prostori e.3.2 - Ravne parkirne površine e.3.3 - Povezovalne poti e.3.4 - Povezovalna pot na letališče

Epoksi Asfalt Asfalt Asfalt Asfalt

Skupaj

30m2 917m2 620m2 283m2 887m2 6781m2

Blok F - Letališče f.3.0 - VPS in pristaniška ploščad

Asfalt

Skupaj

38675m2 38675m2

M1:500

+26.00

+20.00

+13.20

+6.60 +4.00 ±0.00

±0.00 -1.40

±0.00

+26.00

+20.00

+13.20

+6.60

+17.40

+4.00 ±0.00

±0.00

Prerez AA

Prerez BB

M1:500

+26.00 +20.00 +18.20

+6.60 +4.00 ±0.00

+82.90

+55.20

+27.10 +24.00 +20.00

+13.60

+6.60

-1.40

±0.00

Prerez CC

Prerez DD

M1:500

+24.50 +21.20

+20.00

+13.20

+6.60

±0.00

+16.70

+10.00

+20.00 +18.00 +12.00

+3.30 ±0.00

±0.00

-7,50

+26.00 +24.00 +20.00

+13.60

+6.60

±0.00

Tloris Pritličja

Prerez EE

Prerez FF

M1:500 M1:500

Fasada Vzhod

Fasada Jug

M1:500

Fasada Sever

Fasada Zahod

M1:500

eni strop pod kotom

-1.41

-0.51

-0.25

Zaklju ni sloj - Betonske plo e - 5cm Izravnalni sloj - Cementni estrih - 20cm Nasutje - 10cm Toplotna izolacija - XPS - 15cm Hidroizolacija - Bitumen - 1cm Temeljna plo a - AB - 75cm Podlo ni beton - 10cm Nasutje - 10cm Ogrevalni sistem Vgradni kompaktni konvektor naklon 2% Kanaleta za odvodnjavanje +0.00

Prezra evalna re etka

Spu

Vpenjanje oknskega okvirja v AB plo

Prezra evalna re etka

Ogrevalni sistem Vgradni kompaktni konvektor

Razdelilni okenski okvir

Zasteklitev Troslojno termopan steklo s fiksnimi okenskimi okvirji

Prezra evalna re etka

Nosilni element fasadne obloge

Prezra evalni sloj - 5cm Izolacija - Kamena volna - 15cm Nosilna AB stena - 40cm Zaklju ni sloj - bel omet - 2cm

Zaklju na fasadna obloga: reciklirane plasti ne obloge videz teraca - 7cm

enega stropa

nosilno sidro vpeto v AB plo

Nosilni element spu +16.71

+17.07

Stre no okno z integrirano drena o +17.45 (lina za odvod vode)

Zaklju ni sloj - Plo e Pohorskega tonalita - 1cm Izravnalni sloj - Cementni estrih - 7cm Lo ilni sloj - alu folija Zvo na izolacija - XPS - 5cm Toplotna izolacija - Kamena volna - 16 Hidroizolacija - Bitumen Temeljna plo a - AB - 90cm Podlo ni beton - 10cm Nasutje - 10cm +0.00

+5.50

+6.05

+6.60

Arkadna zasnova vzhodne fasade v pogledu

+12.10

+12.65

+13.20

Zaklju ni sloj - epoksi smola - 1cm Izravnalni sloj - cementni estrih - 7cm Parna zapora - alu folija Zvo na izolacija - XPS - 9cm Nosilna konstrukcija - AB plo e - 40cm Spu eni trop za razvod in talacij - 45cm Zvo na izolacija - XPS - 5cm Zaklju ni sloj - Mav nokartonske plo e - 2cm

+16.30 Zra ni sloj in vzdol ni IPE nosilec v pogledu Dvoslojno termopan stre no okno

Razvod elektri nega in zvo nega omre ja

Prezra evalni sistem

naklon 2%

To kovni podtla ni odto nik (npr. Geberit Pluvia)

Za itni sloj - PVC Rhepanol Hidroizolacija - bitumen - 1cm Sistem izolacijskih plo v naklonu - Kamena volna - 12cm Izolacija - Kamena volna - 23cm Parna zapora - alu folija Nosilna konstrukcija - AB stre na plo a - 36cm Spu eni strop za razvod in talacij - 34cm Zvo na izolacija - Kamena volna - 5cm +18.00 Zaklju ni sloj - Mav nokartonske plo e - 2cm +17.85

ALU odkap d=2mm Pritrjevalnik v AB steno Izolacija - Kamena volna - 15cm Nosilna konstrukcija - AB stena - d=39cm

Fasadni pas

M1:25

SenÄ?ila Jekleni nosilci pravokotnega profila 60/100cm

Jekleno paliÄ?je

4.8.2

4.8.1

4.8.1 Konstrukcijska zasnova Objekt je tako programsko kot konstrukcijsko ločen. Glavni gradniki so blok A, C in D. Stojijo na temeljni plošči debeline 90cm na kateri so rastersko postavljeni armiranobetonski nosilci profila 100/60cm. Skupaj z komunikacijsko servisnimi jedri debeline armiranobetonske stene 20cm nosijo prefabricirane armiranobetonske medetažne plošče debeline 30cm. Proge železniškega prometa so temeljene s ploščo debeline 90cm in so 140cm nižje od osnovne plošče zaradi neoviranega dostopa na vlak. Centralno dvorano pokriva streha sestavljena iz jeklenih škatlastih profilov višine 100cm pozicionirana tik pod prostorskim paličjem vzletno pristajalne steze. V praznih prostorih krivljenega paličja strehe se nahaja mreža svetlobnikov in senčil.

Prefabricirane AB medetažne plošče d=30cm

AB komunikacijska jedra d=20cm AB stebri 100/60cm

AB temelji stebrov v=400cm

Temeljne plošče železniške proge d=90cm

Temeljna plošča d=90cm

4.8.2 Konstrukcijska zasnova Vzletno pristajalna steza je sestavljena iz jeklenega prostorskega paličja višine 200cm na katerem stojijo prefabricirane armiranobetonske plošče debeline 20cm pokrite z asfaltom. Prefabrikati armiranobetonskih plošč so oblikovani v simetrično dvokapnico nagiba 1%, ki preko oljnih filtrov odvodnjava atmosferske in odpadne vode. Prostorsko paličje je po dolžini dilatirano vsakih 50m, kot znaša raster nosilne konstrukcije. Nosilna konstrukcija je na predelu železniške postaje armiranobetonska z dvojnimi stebri profila 100/200cm, ki se obočno povezujejo v prečni smeri vzletno pristajalne steze. Vsi stebri prostorskega paličja vzletno pristajalne steze so dodatno temeljeni s točkovnim temeljem globine 400cm. Vsi jekleni stebri so dodatno požarno zaščiteni s premazi. V predelu centralne dvorane pa prostorsko paličje vzletno pristajalne steze nosi 6 skupin po 4 jeklenih stebrov okroglega profila premera 50cm, ki so navzven osnosimetrično ukrivljeni pri prostorskem paličju. Prostorsko paličje je na območju železniške postaje dodatno vpeto v blok C in D. Konzolni del prostorskega paličja z najdaljšim razponom na sredini, v izmeri 22m dodatno podpira par AB nosilcev d=120cm, ki obenem nosijo viseči del fasade. Avtobusna postaja je pokrita z jeklenim paličjem s svetlobniki vpeto v medetažno ploščo 3. nadstropja in podprto s krivljenimi jeklenimi stebri premera 50cm. Odhodne čakalnice letališča so prav tako porkite z jeklenim paličjem podprto z kontinuirami armiranobetonskimi stebri spodnjih etaž, se pravi 100/60cm. Parkirna hiša stoji na temeljni plošči debeline 90cm. Armirano betonske klančine debeline 60cm se nosijo vpete na obodne in sredinsko armiranobetonsko steno debeline 100cm. Premostitev iz parkirne hiše na vzletno pristajalno steze se izvede s parom jeklenih Vierendeelovim nosilcem višine 160cm vpete v obodno armiranobetonsko steno parkirne hiše in stebrišča bloka D.

AB plošča d=60cm Vierendeelov nosilec v=160cm

Sredinska AB stena d=100cm Obodne AB stene d=100cm

Temeljna plošča d=90cm

4.8.2

4.8.1

Senčila

Zasteklitev

Jekleno paličje

AB stebri 100/60cm

Senčila

Zasteklitev Jekleno paličje

AB prefabricirane plošče d=20cm

Dilatirano prostorsko paličje v=160cm

AB stebrišče 2x 100/200cm

Jekleni stebri Φ=50cm

Jekleni stebri 4x Φ=50cm

Vodni bazeni

Interven cijska po t

Odvod dima

Evakuacijski izhodi

PoĹžarno loÄ?ene vertikalne komunikacije

Odvod dima

4.9. Požarna varnost Zasnovo požarne varnosti ločim na 5 principov in namreč: - Požarna varnost letališča in vzletno pristajalne steze - Požarna varnost centralne dvorane (Blok B) - Požarna varnost železniške postaje - Požarna varnost bloka A, C in D - Požarna varnost parkirne hiše Zasnovo požarne varnosti letališča in vzletno pristajalne steze zasnujem na podlagi domačih predpisov ter predpisov ICAO in EASA, ki na podlagi velikosti letala in trupa kritičnega zrakoplova določi gasilsko reševalno kategorijo letališča. Glede na predvidena letala, ki bodo uporabljala letališče, skupne dolžine letala do 12 m in širine trupa do 2 m, se letališče razvršča v protipožarno kategorijo 2, kar pomeni, da je potrebno zagotoviti nivo 2 gasilsko reševalnih sredstev in hitrost izpusta po pravilniku EASA-e. Glede na predvidene helikopterje ter eVTOL/VTOL zrakoplove, ki bodo uporabljali letališče s skupno dolžino zrakoplova do 15 m, se letališče razvršča v protipožarno kategorijo H1, kar pomeni, da je potrebno zagotoviti nivo H1 gasilsko reševalne službe po pravilniku ICAO. Zaključim, da sta potrebna dva bazena vode s količino 2,5 ton, vgrajena v konstrukcijo vzletno pristajalne steze, ki se uporabljata vzajemno za sprinkler sisteme spodaj in preko hidrantnih priključkov zgoraj. Poleg aktivnih samodejnih sistemov je ves čas prisotna tudi usposobljena gasilsko reševalna služba letališča s takojšnim časom odziva in svojimi prostori na vzhodni strani bloka D. Vozila gasilsko reševalne službe dostopajo do vzletno pristajalne steze po klančini parkirne hiše v kateri imajo na zadnjem nadstropju rezervirane parkirne površine. Metode gašenja zrakoplovov iz kompozitnih materijalov in na baterijski pogon so še v razvoju, zato je potrebno primarno zagotoviti varno evakuacijo posadke in potnikov. Evakuacijske poti potekajo skozi požarna dvigala dostopna neposredno s pristaniške ploščadi in požarno varnih stopnic in dvigal s strani čakalnic.

4.9.2 - Minimalna količina gasilskih sredstev za heliporte po ICAO

4.9.1 - Minimalna količina gasilskih sredstev za letališče po EASA

Centralna dvorana je razdeljena na 4 požarne sektorje, ločene s požarno zaveso za zagotavljanje največje dovoljene bruto tlorisne površine po tehnični smernici požarne varnosti v stavbah (TSG-1-001:2010). Za objekte s klasifikacijo CC SI - 1241 - Postaje in terminale varovane s sprinklerskim sistemom je največja dovoljena bruto tlorisna površina požarnega sektorja 10000m². V projektni nalogi sektor PS1 meri 9190m² in se rasteza preko 3 etaže oziroma do višine konstrukcije vzletno pristajalne steze. Sektor PS2 se nahaja pod Airlougem in je visok eno etažo. Sektorja PS3 in PS4 sta prav tako visoka eno etažo a vsebujeta po dve požarno ločeni jedri z izhodom na prosto. Nad sektorjem PS1 je več loput za mehansko odvajanje dima.

PS3

PS1

PS2

PS4

20m

50m

4.9.2 - Zasnova požarnih sektorjev in evakuacijskih poti v pritličju centralne dvorane Zasnova požarne varnosti železniške postaje temelji na zadostni količini loput za mehansko odvajanje dima, ter smer evakuacije, ki poteka skozi bloka C in D, ki delujeta kot tamponski prostor oz. požarno ločeni sektorji. V primeru požara se poleg evakuacije, odvoda dima in gašenja s sprinklerskim sistemom odvija tudi pristop gasilnega intervencijskega voza, čakajočega v pripravljenosti na slepem tiru v bližini.

PS3

PS4

PS5

PS1

Intervencijski voz

PS6

PS2

20m

50m

4.9.3 - Zasnova požarnih sektorjev in evakuacijskih poti v pritličju centralne dvorane Parkirna hiša je etažno ločena s požarnimi vrati, evakuacijske poti pa potekajo po tamponskih prostorih komunikacijskih jeder preko požarnih stopnic in dvigal. Gašenje poteka s sprinklerskim sistemom. Blok A, C in D so v prvem in drugem nadstropju zasnovani, kot odprti pisarniški prostori, s požarno ločenimi sektorji vertikalnih komunikacij in evakucaijskimi potmi krajšimi od 25m. Gašenje poteka s sprinklerskim sistemom.

5.0. Vizualizacije

6.0. Maketa

Slikovni viri 1.1. Zgodovina letalstva 1.1.1 -Ikar in Dedal, Charles Paul Landon, olje na platnu, 1799 https://sl.wikipedia.org/wiki/Zgodovina_letalstva#/media/File:Landon-IcarusandDaedalus.jpg 1.1.2 - Leonardo da Vinci, Letalna naprava https://www.investorvisa.it/2017/09/21/beijing-lecture-on-leonardo-da-vinci/ 1.1.3 - Balon bratov Montgolfier https://upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/a/a8/1783_balloonj.jpg 1.1.4 - Graf Zeppelin, LZ127 https://www.independent.co.uk/news/world/europe/q-how-many-cows-does-it-take-to-build-a-zeppelin-a-250000-8782723.html 1.1.5 - Wilhelm Kressovo letalo https://www.pictokon.net/bilder/09-04-bildermaterial/technikgeschichte-05-wilhelm-kress-der-kress-tandemdreiflaechner-1894-.jpg 1.1.6Ader Eole http://wp.scn.ru/en/ww1/o/2395/21_p/0 1.1.7 - Otto Lilienthal https://upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/8/81/Otto-lilienthal.jpg 1.1.8 - Brata Wright https://en.wikipedia.org/wiki/Wright_brothers#/media/File:Orville_Wright_1905-crop.jpg https://en.wikipedia.org/wiki/Wright_brothers#/media/File:Wilbur_Wright-crop.jpg 1.1.9 - Brata Wright v letu https://en.wikipedia.org/wiki/Wright_brothers#/media/File:First_flight2.jpg 1.1.10 - Ivan Slokarjev patent https://www.ajdovscina.si/ajdovscina/zgodovina/pomembne_osebnosti/2015082013191757/%20Ivan%20 Slokar%20-%20letalski%20izumitelj,%20gospodarstvenik,%20jezikoslovec%20(1884%20-%201970)/ 1.1.11 - Upolev Ant-20 http://en-trans.spb.ru/image/5372-2-0.html 1.1.12 - Boeing 707 http://www.aviation-history.com/boeing/707.html 1.1.13 - Jumbo Jet https://icelandmag.is/sites/default/files/styles/lightbox/public/thumbnails/image/ironmaiden_atlanta747. jpg?itok=a2tMPUnM 1.1.14 - Concorde https://www.rts.ch/archives/7958331-le-concorde-un-mythe-volant.html 1.1.15 - Solar Impulse2 https://bze.hu/hirek/a-napelemes-repulogep-megkerulte-a-foldet 1.1.16 - DJI Phantom4 Pro snemalni dron https://www.entrepreneur.com/article/306599 1.1.17 - Airbusov Evtol https://aerospaceexport.com/2018/02/18/how-airbus-is-expanding-urban-air-mobility-efforts-rotor-wing-international/ 1.1.18 - Pipistrelova Panthera http://aviationweek.com/site-files/aviationweek.com/files/uploads/Intel16-17_PipistrelPanthera.jpg

1.2. Zgodovina letalstva na slovenskem 1.2.1 - Edvard Rusjan https://www.24ur.com/ekskluziv/zanimivosti/pred-100-leti-je-slovenec-prvic-poletel.html 1.2.2 - Letalo Eda1 in1.2.3 - Letalo Eda6 http://old.opensoaring.com/Krila_slavnih/krila_slavnih_rusjan.html 1.2.4 - Stanko Bloudek http://www.suzd.si/bilten/arhiv/bilten-suzd-1-2-2009/282-napovednik/53-napovednik 1.2.5 - Letalo Taube https://upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/f/fa/Bundesarchiv_Bild_146-1972-003-64%2C_Flugzeug_Rumpler-Taube_nach_dem_Start.jpg 1.2.6 - FW61 https://www.helis.com/h/fw-61_d-ebvu.jpg 1.2.7 - Herman Potočnik http://stem.lupacovka.cz/slo-vip-nr-10-herman-potocnik-1892-1929/ 1.2.8 - Načrti Herman Potočnika http://thezaurus.com/herman-noordnung-potocnik/ 1.2.9 - Jadralno letalo Triglav http://old.opensoaring.com/Novice/novice_12.html 1.2.10 - DC-9-33RC - Adria Aviopromet https://www.airliners.net/photo/Inex-Adria-Aviopromet/McDonnell-Douglas-DC-9-33RC/1202606 1.2.11 - Adria Airways - Logotip https://upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/d/df/ADRIA_Airways_Logo.svg/2000px-ADRIA_ Airways_Logo.svg.png 1.2.12 - Pipistrelov Sinus https://www.pipistrel-usa.com/sinus/

1.3. Prihodnost letalstva 1.3.1 - Število mednarodnih prihodov po letih https://www.statista.com/statistics/186743/international-tourist-arrivals-worldwide-by-region-since-2005/ 1.3.2 - Število registriranih pilotov po v FAA (Federal Aviation Administration) https://uber.app.box.com/s/qe2t31qg644y28gcxdnxajm6h0aiwj9z 1.3.3 - Število prometa oziroma preletov v Sloveniji po letih https://www.sloveniacontrol.si/statistika-prometa/promet-po-letih

2.2.1., 2.2.2. eVTOL 2.2.1 - Volocopter https://www.volocopter.com/en/ 2.2.2 - Pipistrel Vertical Solutions https://www.autonomous.gr/wp-content/uploads/2018/05/Pipistrel-VTOL-Uber.jpg 2.2.3 - Lilium Jet http://evtol.news/aircraft/lilium/ 2.2.4 - DreamMaker Embraer http://evtol.news/aircraft/embraer/ 2.2.5 - A3 Vahana https://media.wired.com/photos/59264f897034dc5f91beaf51/master/pass/Image-5-1.jpg 2.2.6 - EVTOL Rolls Royce http://evtol.news/aircraft/rolls-royce-evtol/ 2.2.7 - Bell Air Taxi https://static.dezeen.com/uploads/2018/01/uber-air-taxi_dezeen_2364_col_3-852x452.jpg 2.2.8 - Aurora eVTOL http://evtol.news/aircraft/aurora/ 2.2.9 - EHang 216 http://evtol.news/aircraft/ehang-216/

2.2.3., 2.2.4. eSTOL 2.2.10 - Pipistrel Panthera https://www.pipistrel.si 2.2.11 - Pipistrel Electro https://www.pipistrel.si 2.2.12 - Volta Volaré DaVinci http://www.voltavolare.com/ 2.2.13 - Bye Aerospace Sun Flyer 2 https://en.wikipedia.org/wiki/Bye_Aerospace_Sun_Flyer_2

2.3.3. Design aircraft eVTOL 2.3.1 - Volocopter 2X https://www.volocopter.com/en/ 2.3.2 - Airbus EC 135 https://www.airbus.com/helicopters/civil-helicopters/light-twin/h135.html 2.3.3 - Shema heliporta FAA Advisory Circular, Heliport Design

2.3.4. Design aircraft STOL 2.3.4 - Pipistrel Panthera https://www.pipistrel.si 2.3.5 - Pipistrel Virus https://www.pipistrel.si

3.1. Predstavitev lokacije 3.1.1, 3.1.2, 3.1.3 - Podloga https://www.google.com/maps

3.2.1. Železniška postaja in slovensko železniško omrežje 3.2.1 - Grafika poslopja glavne železniške postaje Ljubljana http://i1.wp.com/www.ljubljanske-slike.si/wp-content/uploads/2016/08/PS_I_51_012-Large.jpg 3.2.2 - Siemens Desiro SŽ https://sl.wikipedia.org/wiki/Slovenske_%C5%BEeleznice#/media/File:S%C5%BD_312_317.jpg 3.2.3 - Dizelska lokomotiva SŽ https://sl.wikipedia.org/wiki/Slovenske_%C5%BEeleznice#/media/File:S%C5%BD_644_series_locomotive_(01).JPG 3.2.4 - Shema potniškega prometa SŽ https://sl.wikipedia.org/wiki/Slika:%C5%BDeleznice-potni%C5%A1ki_promet-Slovenija.svg

3.2.2. Logistika železniškega prometa v Ljubljani 3.2.5, 3.2.6 - Podloga https://www.google.com/maps 3.2.7 - Omrežje glavne železniške postaje Ljubljana https://www.slo-zeleznice.si/sl/infrastruktura/dostop-do-infrastrukture/program-omrezja

3.2.3. Tehnične smernice za železniško postajo 3.2.9 - Priloga 4, Pravilniku o opremljenosti železniških postaj in postajališč Splošni opis perona https://www.uradni-list.si/files/RS_-2009-072-03189-OB~P005-0000.PDF

3.3.1. Avtobusna postaja Ljubljana 3.3.1 - Avtobusna postaja Ljubljana danes http://www.javniprevoz.si/wp-content/uploads/2011/11/ap_ljubljana_011.jpg 3.3.2 - Avtobusna postaja Ljubljana nekoč https://www.ap-ljubljana.si/o-nas/o-podjetju/ 3.3.3 - Pano ob uvozu na AP Lj https://hudo.com/si/wp-content/uploads/sites/2/2017/01/profimedia-0087324109.jpg 3.3.4 - Avtobusna postaja Ljubljana iz zraka https://odpiralnicasi.com/photos/048/197/DSC_0045-big.jpg

3.3.2. Tehnične smernice za avtobusna postajališča 3.3.5 - Obračalni krog avtobusa Neufert 3.3.7 - Dimenzije avtobusa Neufert 3.3.8 - Priloga Pravilniku o avtobusnih postajališčih Elementi avtobusnega postajališča in minimalni prosti profil avtobusnega postajališča https://www.uradni-list.si/glasilo-uradni-list-rs/vsebina/2011-01-4697?sop=2011-01-4697

3.4.1. Parkirišča ob glavni železniški postaji 3.4.1 - Podloga https://www.google.com/maps 3.4.2 - 3.4.9 - Fotografije Osebni arhiv

3.4.2. Tehnične smernice za ceste, kolesarske površine in parkirne hiše 3.4.10 - Preglednica pravilnika o projektiranju cest http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=PRAV5811 3.4.11 - 3.4.12 Skice pravilnika o kolesarskih površinah https://www.uradni-list.si/glasilo-uradni-list-rs/vsebina/2018-01-1770?sop=2018-01-1770 3.4.13 - 3.4.15 Dimenzije in tipologije Neufert

3.5. Mikro/Makro lokacija 3.5.1 - Makro lokacija https://www.google.com/maps 3.5.2, 3.5.3 - Mikro lokacija https://urbinfo.ljubljana.si

3.6. Prometna analiza 3.6.1 - Priletno-vzletni koridor helikopterja https://urbinfo.ljubljana.si 3.6.1 - Proge Ljubljanskega potniškega prometa https://www.openstreetmap.org 3.6.1 - Javne GPS sledi https://www.openstreetmap.org

3.7. Morfologija 3.7.1 - Prostorski sken območja https://www.google.com/maps

4.0. Rekonstrukcija železniške infrastrukture 4.0.1 - Podloga https://www.google.com/maps

4.3. Koncept letališča 4.3.1 - Prikaz omejitvenih ravnin iz Pravilnika o vzletiščih http://pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=PRAV815 4.3.2 - Vetrovna roža https://www.meteoblue.com

4.9. Koncept letališča 4.9.1 - Minimalna količina gasilskih sredstev za letališče po EASA https://www.easa.europa.eu/sites/default/files/dfu/NPA%202015-09.pdf 4.9.2 - Minimalna količina gasilskih sredstev za heliporte po ICAO https://www.icao.int/APAC/Meetings/2016%20Annex14VII/ICAO%20Bangkok%202016%205-Heliport%20 Services-Emerg%20Response.pdf

Viri in literatura O Ljubljani Javni promet v Ljubljanski urbani regiji - Regionalna razvoja agencija Ljubljanske urbane regije (RRA LUR), Tehnološki park 19, Ljubljana http://www.rralur.si/sites/default/files/rralur/JPP_brosura%5B1%5D_1.pdf Travel & tourism economic impact 2018 Europe - World travel & tourism council (WTTC), The Harlequin Building, 65 Southwark Street, London SE1 0HR, United Kingdom https://www.wttc.org/-/media/files/reports/economic-impact-research/regions-2018/europelcu2018.pdf Globar Business Travel Forecast 2018 - American Express Global Business Travel https://3rxg9qea18zhtl6s2u8jammft-wpengine.netdna-ssl.com/wp-content/uploads/2018/01/GBT-Forecast-2018.pdf https://www.openstreetmap.org https://opentopomap.org http://www.rralur.si/en https://www.statista.com https://www.stat.si/ https://www.visitljubljana.com Železniški promet https://sl.wikipedia.org/wiki/Slovenske_%C5%BEeleznice https://sl.wikipedia.org/wiki/%C5%BDeleznica_v_Sloveniji https://sl.wikipedia.org/wiki/%C5%BDelezni%C5%A1ka_postaja_Ljubljana https://sl.wikipedia.org/wiki/Ju%C5%BEna_%C5%BEeleznica https://www.kamra.si/digitalne-zbirke/item/glavni-ljubljanski-kolodvor.html https://www.slo-zeleznice.si/sl/infrastruktura/javna-zelezniska-infrastruktura/zelezniske-proge https://gisportal.gov.si/portal/apps/webappviewer/index.html?id=df5b0c8a300145fda417eda6b0c2b52b&query=RNPD_4274_1%2CESD%2C9432 http://www.ab-magazine.com/volumes/ab-173-174.pdf Avtobusna postaja Ljubljana https://sl.wikipedia.org/wiki/Avtobusna_postaja_Ljubljana https://www.ap-ljubljana.si/

Novice Are flying taxis about to become a reality? - Marisa Cannon https://edition.cnn.com/travel/article/uberair-flying-taxis/index.html

Zgodovina Monografija 40 let Aeodroma Ljubljana, Dotik neba in zemlje, Bratje Montgolfier, Wright in Brnik - dr. Sandi Sitar, Tiskarna Ljubljana 2003 Začetki letenja v Ljubljani - dr. Sandi Sitar https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JGYBJTTL https://sl.wikipedia.org/wiki/Edvard_Rusjan https://en.wikipedia.org/wiki/Stanko_Bloudek https://en.wikipedia.org/wiki/History_of_aviation https://en.wikipedia.org/wiki/Early_flying_machines https://sl.wikipedia.org/wiki/Zgodovina_letalstva

Zrakoplovi Fast-Forwarding to a Future of On-Demand Urban Air Transportation - Whitepaper - Uber Elevate 2016 https://www.uber.com/elevate.pdf Elevating the future of mobility - Passenger drones and flying cars - Robin Lineberger, Siddhant Mehra, Aijaz Hussain, Derek M. Pankratz https://www2.deloitte.com/insights/us/en/focus/future-of-mobility/passenger-drones-flying-cars.html Our Amazing Aerial Future — How, When, and Why Air Taxis and Air Deliveries Will Change Our World John Smart https://medium.com/@johnsmart/our-amazing-aerial-future-how-when-and-why-air-taxis-and-air-deliveries-will-change-our-world-2fc67d6b669 https://www.uber.com/us/en/elevate/ http://sustainableskies.org/ https://vtol.org/ http://evtol.news/ https://www.ainonline.com/ https://en.wikipedia.org/wiki/Electric_aircraft https://en.wikipedia.org/wiki/STOL Proizvajalci https://www.pipistrel-aircraft.com/ https://www.panthera-aircraft.com/ http://www.voltavolare.com/ https://www.volocopter.com/en/ https://www.airbus.com https://www.byeaerospace.com/

Pravilniki o letalstvu ICAO, International Civil Aviation Organisation https://www.icao.int Annex 14 to the Convention on International Civil Aviation, Aerodromes, Volume I, Aerodrome Design and Operations, Eighth Edition, July 2018 Aerodromes, Volume II, Heliports, July 2013 8126, Aeronautical Information Services Manual 9137, Airport Services Manual Part 1 — Rescue and Fire Fighting, 2015 Part 2 — Pavement Surface Conditions, 2002 Part 3 — Wildlife Control and Reduction, 2012 Part 5 — Removal of Disabled Aircraft, 2009 Part 6 — Control of Obstacles, 1983 Part 7 — Airport Emergency Planning, 1991 Part 8 — Airport Operational Services, 1983 Part 9 — Airport Maintenance Practices, 1984 Doc 9150, Stolport Manual, 1991 Doc 9157, Aerodrome Design Manual Part 1 — Runways, 2006 Part 2 — Taxiways, Aprons and Holding Bays, 2005 Part 3 — Pavements, 1983 Part 4 — Visual Aids, 2004 Part 5 — Electrical Systems, 2017 Part 6 — Frangibility, 2006 9184, Airport Planning Manual Part 1 — Master Planning, 1987 Part 2 — Land Use and Environmental Control, 2002 9261, Heliport Manual 9426, Air Traffic Services Planning Manual 9774, Manual on Certification of Aerodromes EASA, European Union Aviation Safety Agency https://www.easa.europa.eu/ - Safe operations of drones in Europe https://www.easa.europa.eu/newsroom-and-events/news/safe-operations-drones-europe - EASA paves the way to enable safe air travel of urban air mobility and air taxi aircraft https://www.easa.europa.eu/newsroom-and-events/press-releases/easa-paves-way-enable-safe-air-travel-urban-air-mobility-and-air - Easy Access Rules for Aerodromes (Regulation (EU) No 139/2014) https://www.easa.europa.eu/sites/default/files/dfu/Easy%20Access%20Rules%20for%20Aerodromes%20 %28Jan%202018%29.pdf - Remote tower operations https://www.easa.europa.eu/acceptable-means-compliance-and-guidance-material-group/remote-tower-operations - EASA on drones https://www.easa.europa.eu/news-categories/drones - EASA advisory and promoting material at EASA web https://www.easa.europa.eu/ FAA , US Department of Transportation, Federal Aviation Administration https://www.faa.gov/ Advisory Circulars: 91-225(0), June 20013, Safety During Take-Off and Landing for Small Aeroplanes 150/500-17, Critical Aircraft and Regular Use Determination, 2017 150/5360-13A, Airport Terminal Planning, 2018 150/5070-6 Airport Master Plans, 2015 150-5390-2C, Heliport Design, 2012 ACRP (Airport Cooperative Research Program) Reports: ACRP, Report 113, Guidebook on General Aviation Facility Planning, 2014 ACRP, Report 130, Guidebook for Airport Terminal Restroom Planning and Design, 2015 ACRP, Report 144, Unmanned Aircraft Systems (UAS) at Airports: A Primer, 2015 ACRP, Project 03-42, Airport and UAS, Managing Unmanned Aircraft Systems in the Vicinity of Airports, 2018 Slovenija - Zakon o letalstvu, Uradni list RS, st. 81/10 http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO1620 - Pravilnik o letaliscih, Uradni list RS, st. 86/16 http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=PRAV12941 - Pravilnik o vzletiscih, Uradni list RS, st. 58/92 in 18/01-ZLet http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=PRAV815 - Pravilnik o razvrscanju letalisc, Uradni list RS, st 8/07 http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=PRAV6530 - Pravilnik o reševalni in gasilski službi na javnem letališču (Uradni list RS, št. 42/00 in 18/01 – ZLet), http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=PRAV2833 - Uredba o zemeljski oskrbi na letališčih (Uradni list RS, št. 54/07), http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=URED3278 - Pravilnik o infrastrukturi in službah na heliportih za lastne potrebe (Uradni list RS, št. 53/16), http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=PRAV12826 - Pravilnik o razvrscanju zrakoplovov (Uradni list RS, st 31/05), http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=PRAV6539 - Pravilnik o ultralahkih letalnih napravah (Uradni list RS, št. 49/16, 52/16, 32/18 in 10/19), http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=PRAV12517 - Uredba o sistemih brezpilotnih zrakoplovov (Uradni list RS, št. 52/16 in 81/16 – popr.), http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=URED7317&0.5806895639579236 Javna agencija za civilno letalstvo, CAA https://www.caa.si/ https://www.caa.si/brezpilotni-zrakoplovi.html

Ostali pravilniki in študije Železniški promet - Pravilnik o opremljenosti železniških postaj in postajališč https://www.uradni-list.si/glasilo-uradni-list-rs/vsebina/2009-01-3189?sop=2009-01-3189 Avtobusni promet - Pravilnik o avtobusnih postajališčih http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=PRAV1031 - Pravilnik o tehničnih normativih in minimalnih pogojih, ki jih morajo izpolnjevati avtobusna postajališča na glavnih in regionalnih cestah https://www.uradni-list.si/glasilo-uradni-list-rs/vsebina/2003-01-1728?sop=2003-01-1728 - Pravilnik o minimalnih pogojih za projektiranje, graditev in uporabo avtobusnih postajališčih http://pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=PRAV3056 - Pravilnik o opremljenosti avtobusnih postaj, pomembnejših avtobusnih postajališč in avtobusnih postajališč ter načinu opravljanja storitev avtobusnih postaj https://www.uradni-list.si/glasilo-uradni-list-rs/vsebina/2004-01-3857?sop=2004-01-3857 Parkirna hiša - Glasnović, I. (2009), Parkirne hiše. Diplomska naloga. Ljubljana: Univerza v Ljubljani, Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo - Pravilnik o projektiranju cest http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=PRAV5811 - Pravilnik o kolesarskih površinah https://www.uradni-list.si/glasilo-uradni-list-rs/vsebina/2018-01-1770?sop=2018-01-1770

Razno https://sl.wikipedia.org/wiki/Seznam_najvi%C5%A1jih_stavb_v_Sloveniji http://meteo.arso.gov.si https://www.sloveniacontrol.si/

Hvala StarĹĄem in Mileni, Mentorju doc. PrimoĹžu Jezi, Konzultantu za konstrukcije, doc. dr. Davidu Korenu Gorani, Diani in Nini

Izjava o avtorstvu Spodaj podpisani Dušan Sekulić izjavljam, da je magistrsko delo z naslovom Ljubljanski Potniški Terminal - Idejna zasnova transportne platforme v Ljubljani z letališčem za mala letala in drone moje lastno avtorsko delo, ki je potekalo pod mentorstvom doc. Primoža Jeze