Novine 05. 1. februar 1925. Leto XII

Štev 5

Cena edne številke dinar 1.

Poštnina v gotovčini plačana.

1. februara 1925. Leto XII.

Glasilo Slovenske Krajine

Prihaja vsako nedeljo Cena Novin na celo leto je: doma na sküpni naslov 25 D., na posameznoga 3O D., v Ameriko 100 D. Cena Marijinoga Lista na celo leto je: doma 10 D., v Ameriko 50 Din. Novine prihajajo vsaki tjeden, M. List vsaki mesec. Naročniki M. Lista i Amerikanci dobijo kalendar brezplačno, naročniki Novin pa za polovično ceno. Rokopisi se ne dajo nazaj.

Rokopise i naročnino pošiljajte na uredništvo ali upravništvo Novin v Črensovce, Prekm.

Vsaki prekmurski volilec 8. februara na volišče !

Volitve so sodba naroda, zato je dužnost vsakoga državlana — tüdi Prekmurca — ki ma pravico voliti, da se te sodbe vdeleži Što je za to, da pride med Srbi, Hrvati i Slovenci do bratskoga sporazuma, naj voli 8. februara stranko, štera je že od začetka delala za njega. V njoj sta tüdi gg. Klekl i Šiftar.

„Vredništvo i upravništvo Novin je v Črensovcih, Prekmurje” Vrednik : Klekl Jožef, vp. plebanoš v Črensovcih.

Volilci Kleklnovi!

Naša škrinjica je

1.

Škrinjica te stranke je prva.

Ar smo vsi za to, da zmaga v našoj državi pravica i poštenost, b ino šli vsi volit i vržemo svoje kruglice

v prvo škrinjico.

Evangeličanci!

Svoje vere poslanca

Katoličanec, pomisli!

Demokratska stranka te lovi, ti plačüje, ti obeta. Ali pomisli, koga boš podpirao, Če boš na to stranko glasao. Žerjav Koder—Királyova demokratska stranka ma liste, „Jutro“, „Slovenci Narod“, „Domovino“ Poslüšaj, ka pišejo od tistoga tej listi, ka je tebi najsvetejše. Glej, kak tej demokratski ljüdje živejo, tak tüdi pišejo.

K meši ne hodijo, spovedi ne poznajo, z tvoje pobožnosti se norčarijo, Boga ne molijo. Tak živejo po večini demokratje.

Tak pa tüdi pišejo. ,,Slov. Narod“ l. 1924. v 245. št. trdi, da so Boga popi zmislili, naj ž njim kmete krotijo. Ravno v toj številki se norca napravi tüdi z Bl., Dev. Marije. Novembra 9. ga piše, da odpüstke do skrajnosti pokvarjeni papa i püšpecje za peneze delijo, naj se bogatijo. Ravno v toj številki piše tüdi, ka nega pekla i hüdoga düha i ka ne trebe vervati v svestvo slednjega mazanja, v vice, v ododpüstke, ka Bl. D. Marije ne smemo častiti i ka je Ona ne poprijeta brez greha. „Jutro“ piše 15. marca l. 1924, ka so misijoni komedije. „Domovina“ piše v 18 št. 1. 1924.

Ka je Presveto Trojstvo prazno poganstvo i bolvanstvo. Ravno to piše tüdi od BI. D. Marije i božih svetcov.

Katoličanec, more tisto semen dober sad roditi, štero te pokvarjene klice ma v sebi? Katoličanec, boš vüpo na oltar poglednoti, čislo v roke vzeti, se prečistiti, či boš podpirao stranko, če za par kaplic alkohola i par praznih oblüb vržiš na njo kruglico, štera tak grdo blati tvojega Boga i tvojo dobro nebesko mater? Katoličanec pomisli, sodba tüdi bo !

Oglasi, (inserati) se tüdi sprejmajo. Cena ednoga kvadratnoga centimetra za ednok en dinar, za večkrat popüst.

Cena malih oglasov je do dvajset reči 5 Din, više od vsake reči pol dinara. Med tekstom je cena oglasov cm2 dva dinara v ,,Poslanom"tri dinare. Ki naroči 1|4, 1|2 ali celo stran, dobi 25% popüsta za edno objavo, za večkratno več. Takso za vse oglase plača upravništvo „NOVIN”.

Radičova stranka, da smo s svojimi glasovi pripomogli, da je ta stranka dobila pri nas poslanca, — zadela nas je za to, ar so vnogi izmed nas pokazali, da njim je lübša Hrvacka z Radičom, kak pa Slovenija, štere sinovi smo. I ka je krivo, da smo se dali zapelati, da smo tak slepo, brez premislekov šli za Radičom, ki je bio za nas tihinec, ar prle nigdar neje prišeo med nas, ar neje čüto z nami i neje razmo naših žejnih src po slobodi, po zadovolnosti ? — Krivo je to, da smo pcslüšali prvo reč hrvackih ,,rešitelov“, ka so šteli Radičovci za Prekmurje biti, da smo mislili, da je vse sveta istina, ka so nam tülili v vüha i da se mora zgoditi, ka so želeli. Vervali smo njim. Obečavali so nam, da odpravijo vojsko, dače, da dobimo samostojno republiko itd. mi pa smo njim ploskali, kričali „živijo“ i šli smo za njimi i se pri volitvaj odločili za nje.

To je teda krivo, da je dobo Radič pri nas telko glasov. Poznali ga nesmo, zato smo vervali lepim rečam njegovih agitatorov i se dali zaplesti v njüve mreže.

Nevednost, lahkovernost sta bili vsega krive. Da pa se tüdi zdaj ne bi zgodilo kaj takšega, spoznajmo malo od bliže Radiča i njegovo politiko. Istina, da so že Novine večkrat pisale o njem. a tüdi to ne bo nepotrebno, posebno, ar smo pred volitvami i se moramo odločiti, za koga damo svoj glas.

Što je Radič? Hrvacki knigotržec, ki pa se je toga posla morao naveličati, ki bi rad Šiftar Gezo splezao malo više, zato se je oglaso taki ob postavki Jugoslavije i nastopo kak voditeo edne volite! stranke. — Ka je delao te, gda smo še bili pod Vogri, nas ne briga telko. — O njegovoj poliNjegova škrinjica je tiki bo govor sledkar. Najprle najmre poglejmo, kakši človek je on v verskom pogledi! To moramo znati, ar smo verni ljüdje. — Svoje shode, govore začenja Radič — i drügi njegovi poslanci — s „hvalen Jezuš.“ S tem šče kazati, da ma vero. A to kaže samo na zvüna, ar zna, da ga inači prosti narod, ki je ohrano vero svojih prednikov, ne bi poslüšao. V istini pa je Radič brezverec, velki sovražnik katoliške cerkve i dühovnikov. Norca se dela iz vsega, ka je nam sveto. Kak je to istinsko, naj nam pokaže to, kak je spremeno naš ,,Oča naš.“ To spremembo je objavo v svojem listi „Slobodni Dom“ 24. decembra. Slovenska prestava se glasi: ,,Oča V Prekmurji samo tista stranka ma naš, šteri si v nebesaj, sveti se ime Tvoje; pobodočnost, ki je naša krv i naše mori nam, da pridemo do kmečke vlade i svoje uprave; bodi vola Tvoja na nebi, a z blagoslomeso, ki je iz nas zrasla i štera vom Tvojim vola vsega delavnoga naroda na v nas žive, šteroj smo mi korenje zemli. Krüh naš vsakdanešnji, - šteroga s teškim i krona . . . pravi »Szabadság« trüdom za vse živo iz zemle pridelavamo, da i to je naša Kmečka zveza, nam ga nišče ne jemle, i raztrosi. I odpüsti nam štere voditeo so g. Klekl — duge naše, kak tüdi mi odpüščamo vsem bivšim svojim zatiralcom, šteri so se istinsko popridenemo mi — i vsi spüstimo bolšali. I ne dopüsti da spadnemo v sküšnjavo, svoje kruglice v štero nam gospodski oblastniki pripravlajo z lažjov, brezzakonitostjov, ropom i nasiljom; nego oslobodi nas vsakšega straha i vsakše neprave misli i djanja, a najbole pokvarjenih izrodkov Fr. K. iz naših lastnih vrst, Amen.“ Razlage k tomi ne trbe Vsakši lehko spozna, kakši vernik mora V premislek pred volitvami. biti človek, ki tak popači molitev, na štero je Spominjam še se, kakše začüdenje je za- včio svoje vučenike Gospod sam. To je küp vladalo v Maribori po zadnjih volitvaj, gda se blaga, s šterim se maže naredba Gospodova. je zvedelo za izid. Ljüdje so odkimavali z gla- Za sebe naj bi Radič bio kakšišteč brezverec. vami i se spitavali, ali je to mogoče, i kak je A nastane drügo pitanjc. Kak bi se mogli obto mogoče. Ali je mogočc, da je v Prekmurji račati na njega — Če bi bio naš zastopnik v izid bio takši? Neverjetno se je vidclo i čüla se parlamenti mi v svojih verskih dugovanjaj? Ali bi jih on šteo i mogeo tak rešavati, kak bi žeje bridka obsodba, da smo Prekmurci v političnom živlenji nezreli. Da se damo voditi od leli mi? Takših verskih pitanj pa je pri nas različnih zapelivcov kak mala deca. Da nesmo vnogo. Vseh neje mogoče naračunati. Zato samo stanovitni, nego obračamo svoj kepenik z mu- nešterne. Tü je pitanje rešitve naših patronatov.

Novine, Slovenec sta že večkrat pisala o njih njavanjom vetra.

Bridka obsodba. A zakaj nas je zadela? i zahtevala, da se rešijo. Dozdaj se še neso.

Ar smo dopüstili, da je bila pri nas v Prekmurji Rešitev pa je potrebna, ar zavlačüvanje škodi našim cerkvam i nam samim. Radič nam ga godrüga najmočnejša stranka

1.

prvo škrinjico.

2 tovo ne reši i se tüdi ne bo trüdo, da bi ga drügi rešili, ar njega katoličanstvo nikaj ne briga.

On se norca dela iz Boga i iz njegovih slüžabnikov. Ravnotak važno je pitanje naših verskih šol. Priborili njim trbe nazaj stare pravice i jih spraviti znova na tisto višino, na šteroj so stale prle. Verske šole so za našo deco potrebne. Ali se bo brezverec brigao za nje? Kak tüdi ! Za njega je še bolše, če se deca ne vzgajajo v krščanskom dühi, če rastejo kak mladiči živali brez Boga i brez njegovih zapovedi. Brezverec verske stvari ne bo podpirao.

Zdaj pa poglejmo Radiča z drüge strani.

Ka je včino on kak politik? Na kratko bi se dalo povedati, da nikaj. A zasledüjmo njegovo politično pot bole na tenko, da si leži napravimo o njem sodbo. — „Narodna Politika“ v 2. številki piše: „Radič je napravo jako velke falinge. Vsled njegovoga zadržanja (od parlamentarnoga dela) je omogočen sprejem vidovdanske ustave, zakona o zavarüvanji države, šteroga so včasi porabili za komunistično stranko, poslance, štere so iztirali iz parlamenta, uradniki zakon, a tüdi cela vrsta drügih zakonov.“ To je preci huda obsodba. Ali pa je prava?

Od reči do reči jo lehko podpišemo. Gda. se je sestala sküpščina po prvih volitvaj, Radiča s poslanci njegove stranke neje bilo tam. Doma so sedeli med tem, gda je dr. Korošec s svojim klubom začno boj za samostojnost i enakopravnost treh narodov Jugoslavije. Pomagala njemi je Hrv. ljüdska stranka. A bilo jih je premalo.

Centralistične stranke — med šterimi so bili tüdi Žerjavovi demokrati i Puclovi samostojni kmetje, ki so se vpregli v Pašičov centralistični jarem, ar je bio posipani s penezi i lepimi oblübami — so zmagale i njüva ustava i drügi zakoni so bili sprejeti. Če pa bi bio Radič v Beogradi i pomagao opoziciji, se to ne bi zgodilo, ar on je meo za seov velki tao hrvackoga naroda, To je bila prva falinga, štero je napravo. Merno je gledao, da so vladne stranke tlačile pravice i samostojnost Hrvatov i Slovencov i s smehom je poslüšao bojni krik dr. Korošca, ki neje mogeo dosta dosegnoti, ar je meo premalo pomočnikov.

Radič se tüdi po drügih volitvaj neje spremeno. S svojimi sedemdesetimi poslanci neje So v Beograd. Namesto, da bi se podao v parlament i se tam boro za pravice svojega naroda i tak spuno oblübe, štere je davao svojim volilcom, da bi jih s tem pridobo, je zapüsto državo i se potepao okrog po Angleškom, po Rusiji i Austriji, rekoč, da tak šče pomagati Hrvatom. Šele pred dobrim pol letom, gda so se zdrüžile dr. Korošec —, Davidovič — i dr. Spahova stranka v protivladni blok z namenom, da bi vrgle režim nasilja, se je posrečilo pridobiti tüdi Radiča. Z njegovov pomočjov je dobo Davidovič v roke vlado. A v prvoj vrsti je ravno Radič zakrivo, da je bila ta vlada prisiljena za odstop. Od časa do časa — odločilnih trenutkaj je podajao takše izjave, da so jih v Beogradi obsodili. Obsodili pa so tüdi tiste, šteri so bili z Radičom v zvezi. I tak je morala vlada odstopiti, če tüdi je mela v parlamenti večino Radič je pred zadnjimi volitvami oblüblao republiko, v šteroj nam ne bo trbelo iti k vojakom, ne plačüvali dače, v šteroj bo vladalo ljüdstvo, izšolani ljüdje pa njemi bodo služili kak plačani hlapci. — „Narodna politika“ opisüje v 2 št. etak njegovo republikanstvo: „ Radič je strog republikanec, gda se govori o katoliškom navuki, a sam se najmenje drži svojega republikanskoga navuka. Kak vsaki monarh (kral) ma tüdi Radič svojo dinastijo (kralesko rodovino) i to celo jako številno: tü so strici, bratje, zeti itd. Vsakši ma visoki stan v „republiki“ Poglednite nosilce list Radičove stranke: vse sami Radiči, Košutiči itd, Kak kakši vzhodni samooblastnik „Radič deli i jemle mandate po svojoj voli i namelavle dačo na dnevnice poslancov...“ Tüdi ,,Seljačke novine“ pišejo od njega i njegove stranke v 2. številki: „Radičova stranka v Medjimurji spi. Pribičevič jo je razpüsto, a nosilec liste Šalamon se boji priti v Medjimurje, ar ne ve, s kakšimi lažmi bi ob toj priliki kortešerao. Ali naj govori kmetom o republiki ali o Radičovoj familiji, o belgrajskih dnevnicaj ali o vzornom moži i oči familije Žnidariči, ki je odtirao svojo zakonito ženo i deco i je pod vrbov skleno ciganski zakon z nekšov drügov?.. * Zanimivo pa je znati, ka pravi o Radiči dr. Horvat bivši poslanec Radičove stranke. Ar vsega neje mogoče povedati, spomenemo samo nešterne odstavke iz njegovoga razgovora: „Sit sem politike, posebno takše, kak se vodi v našoj (Radičovoj) stranki. Tü poslanci nimajo nikših pravic, nego samo dužnosti. Nieden ne sme misliti s svojov glavov, nego samo Radič ma pravico, da misli, a drügi morajo bogati. Što nešče bogati, tisti ne je povoli ne predsedniki i ne onomi sovjeti vse féle kumov, zetov i drüge rodbine, ki so se zbrali okoli Radiča.

A ka je najbole važno, nad strankov i nad ce-

NOVINE lov njenov politikov odločüje Marženka (Radičova žena) i to je najvekša falinga.. - Radič je meo svojo volo, dokeč ne je bio l. 1910 zapreti.

A od tistoga časa se je ves spremeno i vsi smo že te videli, kak je prišeo pod ženino komando.

I to smo vsi poslanci občütili. To je mogoče tudi pravi vzrok, da Radič počenja telko norosti.

Kda smo pri zadnjih volitvaj dobili 70 poslancov, smo sklepali, da bi šli v Belgrad. On se je o tom razgovarjao z Marženkov i ona je vse pokvarila. Radič je šo na Angleško. Potom pa je prišla tista najvekša politična norost, da je odišeo v Moskvo. On je tam bolševikom dosta brblao, kak že on to zna i vidi se mi, da so oni njega preslopleno prisilili, da stopi v njüvo kmečko internacionalo. — Mi smo meli sejo, na šteroj smo o tom sklepali. Tü je Predavec celo vöro dokazovao, kak je predsednik včino modro delo s tem, da je vpisao svojo stranko v kmečko internacionalo. Tü sem odločno stano i izjavo, da Radič nigdar neje včino nikaj pogübnejšega i bole noroga, nego je to.

I vido sem, kak večina kmetov soglaša z menov, a vnogi so tüdi govorili tak, kak jaz. Zavolo toga pa se je zgodilo to, da Radič ne kandidera zdaj pri volitvaj ništernoga od tistih, ki so te govorili proti njemi i proti kmečkoj internacionali. — Niednoga izmed nas starih ustanovitelov stranke nega več pri Radiči. To pomeni, da se je Radiči obrno na pot, štera ne soglaša s tistim, ka je stranko ustanovilo ...

Gda jo Radič s svojim brbranjom pokvaro tüdi to, da je Davidovičova vlada spadnola, mi je bilo zadosta ...

Tak vam v toj stranki vlada že zdaj diktatura nekšega sovjeta, šteromi se jaz i vnogi drügi neščemo slepo pokoravali i zato smo spadnoli v nemilost te klice i Radičove žene, štera postaja vsigdar pogübonosnejša za vso Radičovo politiko i stranko . .

To je sodba hrvatskoga naroda, hrvatskoga narodnjaka, ki je bio Radicov prijateo i poslanec njegove republikanske stranke. Sodba je zadosta težka, zato je ne trbe šo bole podperati. Važna je ta sodba ravno radi toga, ar je prišla iz vrst Radičovih pristašov i se njoj zato nikak nemre očitati, da je enostranska, mogoče celo krivična, ar bi bila izrečena samo iz sovraštva do Radiča.

Na to bi se moglo misliti te, če bi jo izpovedao kakši nasprotnik Radičove stranke.

Iz vsega se vidi, da so se Hrvatom, ki so skozi vsa leta slepo šli za svojim Radičom, odprle oči i da so začnoli bole pazlivo gledati na Radičovo politično živlenje. I pri tom so spoznali, da Radič ne je to, za ka so ga meli.

Začnoli so ga zapüščati. Njegove oblübe več ne vlečejo, ar ž njimi je Hrvate za nos potegno, samo, tla bi jih pridobo za sebe i tak pokazao, da je on pravi gospod hrvackoga ljüdstva.

Tüdi nas je zapelo; s svojimi ublübami nas je pridobo. A ka je včino za nas? Ali nas je njegov poslanec za Prekmurje gda prišeo pitat, kakše zahteve mamo? Zdaj se ne dajmo zapelati! Pomnimo, da je obečavati lehko, a izvršiti nima što. Hrvat se za nas ne bo brigao.

Samo naše glase nüca i zato je prišeo med nas.

Potom pa odide i nas več ne pogleda do drügih volitev. Radič neje za nas, nego volili bomo g.

Klekla, ki je naš domačin !

(Dale)

Par reči Hartnerovomi „Szabadság“-i.

Da bi obsodili list i tiste, ki ga izdajajo i v njega pišejo, popunoma, bi bilo krivično. Ar dostakrat pove preci istine, včasi šče povedati celo preveč. A ka je preveč, to že navadno neje prava istina. V Szabadsági je že tak. Če se tü pa tam preveč navdüši za kakšo stvar, te jo pela naprej, piše o njoj, ne da bi kaj vido i čüo, ne da bi pazo na to, da bi bilo vse istinsko, piše celo tak, da ne odgovarja istini i celo to, o čem bi morao priznati, da je tak, če bi bio nepristranski presojevalec, potvori, če pa že ne napravi to, pa zamuči, ar zna, da bi bilo njegovo pisanje neistinsko.

Znano je, da je vsakši človek najbližji sam sebi. To je že stara istina, mogoče sta jo poznala že prviva človeka. Iz Szabadsága se jo očividno izpozna. Neje številke, v šteroj ne bi bilo pisano, da za Prekmurje nieden politik neje napravo nikaj, da nas vsi samo ciganijo od Pašiča dol do našega dugoletnoga voditela, pravo bi očo, g, Klekla, ki je že te delao za Prekmurje, gda še se Szabadsági niti sanjalo ne, da pride na svet, vse šinfa, vse obsodi, sebe pa postavi kak branitela prekmurskoga ljüdstva, kak bojevnika za slododo Prekmurja. Za takšo slobodo, kakšo je melo naše ljüdstvo, kakšo smo meli mi vsi te, gda smo še bili pod vogrskov nadoblastjov, štera sloboda se je kazala v tom, da smo morali čüti reči, štere so nam prešale skuze v oči.

1. februara 1925.

„Szabadság“ pravi, da nam do zdaj nihče neje pomagao. Tüdi Slovenska ljüdska stranka, tüdi g. Klekl ne. — Gospodje pri Szabadsági, dopüstite mi edno pitanje! V prekmurskom listi vam ga stavim, da je bo čteo ves prekmurski narod od Lendave do Hodoša; lehko ga bo čteo, ar so Novine razširjene po celoj Slovenskoj Krajini. Ali vam je mogoče znano, kelko intervencij je napravo g. Klekl v Belgradi v tom časi, da je poslanec? Ali znate, da je šo od ministra do ministra, od poslanca do poslanca, od stranke do stranke i je proso kak berač, da ga podpirajo pri deli za prekmurski narod, da izpunijo žele i zahteve, štere po njem pošila prekmurski narod — širmaški prekmurski narod, kak ga zovete vi sami v svojem listi? Mislim, da neste dobro poučeni o njegovom deli, o njegovih trüdaj, ar če bi za vse to znali, ne bi mogli pisati kaj takšega. Za tak hüdobne pa vas nemam, da bi mislo o vas, da ščete o njem lagati, da bi ga na te način pred ljüdstvom očarnili, štero njemi je do zdaj zavüpalo i osvedočen sem, da njemi tüdi zdaj zavüpa, ar zna, da je vsigdar brano i bo brano njegove pravice i da dela vse brez dobička, iz ljübezni za te prekmurski rod, o šterom tüdi vi telko govorite.

Jaz sem meo priliko videti i pazlivo zasledüvati delo g. Klekla. Vsega mi neje mogoče povedati — na tom mesti ne, povem pa ob drügoj priliki, gda se mi bo videlo bole primerno i bole vredno — zato omenim samo nešterne stvari. Što se je potegno za naše stare uradnike domačine, da bi dobili penzijo? I što je dosegno, da so jo tüdi dobili ? Mogoče „Szabadság“, šteroga še te niti bilo neje? Što je dosegno z vnogimi prošnjami, da mamo železnico? Mogoče g. Pucelj, šteroga stranko je podpirao pri zadnjih volitvaj tüdi g. Hartner, ki je kandiderao na njegovoj listi? — Što je povzdigno glas za naše šole, za naše sirote, da bi dobile zemlo, podporo i sploh, što je izpovedao naše zahteve v Beogradi ? — Pravili bote, da vi za vse to ne vete. Dobro. Nekaj pa lehko zvedite. Vzemite v roko 40. št. Novin (5. okt. 1924.) i čtite prvi članek i tüdi drügoga, potom 2. št. Novin (11. jan. 1925). Ali tam ne najdele nikaj? To so samo zahteve — mi odgovorite. Istina je. I takše zahteve so den za dnevom romale v Beograd s pripombov, da jih naj izpunijo, s prošnjov, da nam pomagajo. I što je kriv, da naše zahteve neso bile poslühnjene? G. Hartner bi tü že znao kaj povedati. Ve je bio prijateo g, Pucelja. Gospod Pucelj pa je bio med tistimi, šterim so šle naše zahteve pri ednom vühi notri pri drügom pa vö. Če Szabadság o teh govori, gda pravi, da za Prekmurje neso nikaj dobroga napravili, ma prav. S tem pa mora obsoditi tüdi g. Hannera, ki je bio z njimi v drüžbi. Kak je prišeo v njo, ne vem. Nikak pa ne pravilno, da bi obsodo tüdi tiste, o šterih ne ve — ali pa nešče znati — da so delali i kelko so delali. Zakaj napada tüdi te, ne vem. Verjetno pa se mi vidi, da zato, ar majo za seov večino ljüdstva i so tak nevarni g. Hartneri, ki šče pri zdajšnjih volitvaj pa nastopiti, a ne več v drüžbi g. Puclja, nego s svojov strankov. Ne vem pa, če s tem več dosegne. — S tem pa, da piše o voditelaj naše krščanske stranke (slov. ljüdske stranke) neistino i njim v oči meče, da neso za Prekmurje nikaj včinoli, si nikak ne odpomore. S tem ljüdstva ne dobi za sebe, ar prekmurski narod zna, što je njegov pravi voditeo, njegov braniteo, dobro zna, što je delao za njega skoz desetletja, zna pa tüdi, što je kriv, da neje mogeo dosegnoti več i zato 8. februara ne bo šo mimo prve škrinjice, nego vrže vsakši pravi Prekmurec svojo kruglico v škrinjico (1), nad šterov je zapisano ime g. Klekla.

Fr. K.

Glasi.

Slovenska Krajina.

Popravek. V zadnjoj štev. Novin je po pomoti prišlo ime Fr. K. pod članek „Ka bo delao dr. Pivko za narod?“ Ime pa ne spada se, nego k članki „V premislek pred volitvami.“ Zato popravimo.

Zgodovinski den za Martinišče. Na naše skrito Martinišče je v soboto i nedelo cela M. Sobota obračala oči, pa si v globokom poštüvanji šepetala: Istina je, tam je! Što je bio?

Bio je minister dr. Korošec, šteroga delo pa ime je znano po celom sveti. Ž njim je prišeo tüdi mariborski poslanec g. Žebot, šteri je že toliko včino našemi lüdstvi. Na postaji sta bila čakaniva. Z velkim zanimanjom je včasi g. minister spitavao, gde je Martinišče, kelko dijakov ma, kak se jim godi itd. Po obedi je obiskao naše dijake, šteri so bili v učilnici i z velkim spoštüvanjom pa radovednostjov čakali, gda pride notri tisti slavni dr. Korošec, od šteroga so toliko lepoga čüli, vidili pa samo na sliki.

Gda je gromovito ploskanje pa ,,Živijo dr. Korošec" henjalo, je stopo naprej dijak tretješolec

GFCSVBSB

J W JNFOJ WTFI QP[ESBWP H NJOJTUSB ( NJOJT UFS TF KF [BIWBMP 1SJQPSPฤ BP KF EJKBLPN OBK CPHBKP TWPKF QSFETUPKOJLF J QSPGFTPSB OBK TF NBSMJWP Wฤ JKP EB TF UBL QSJQSBWJKP [B EFMP NFE OBSPEPN /BEFMF KJN KF QSBWP EB EJKBLJ [ .BS UJOJuฤ B NPSFKP CJUJ LBL EPCFS LWBT [B WTF ESร HF EJKBLF ;BJTUJOP MFQJ EOFWJ TP CJMJ UP HEB TNP NFMJ UBL TMBWOPHB HPTUB %BK #PH EB CJ OBT WFฤ LSBU PCJTLBMJ /B QPWFLuBWBOKF )PUJuLF DFSLWJ TP EBSร WBMJ W EPMBSBK [ )PUJ[F +BOPu )PSWBU IBS NPOJLBu .BUKBรง /ร NFU J *WBO 4[BCร QP 'UJฤ BS iUFGBO .BSUJO 4PCPฤ BO รฆBMJL .JIBM QP .BSLPKB iUFGBO 'SFOL (PMJOBS .BSUJO )P[KBO )PSWBU +PรงFG QP 4USVฤ LJ iUFGBO -FCBS +PรงFG /FNFD 7FM 1PMBOB *WBO 1SuB +PรงFG รฆFSEJO QP .BSJ +BLMJO +BOPu รฆFSEJO *WBO 1SuB .BUKBu (FSJฤ iUFGBO /FNFD QP .BMB 1PMBOB iUFGBO iร NFO 0ESBODJ "OUPO ,B WBu .BSJ 4NFK iUFGBO 7FHFฤ .BSUJO ,BWBu "OUPO )P[KBO .BUKBu ,BWBu iUFGBO #PSPWJฤ +PรงFG 5SBUOKFL .JIBM #PSPWJฤ 3PL &NCSFPu +ร SJ (PTUBO QP [ 5ร SOJuฤ B iUFGBO ,PSFO iUFGBO ,PSFO [ /FEFMJDF +PรงFG ;BESBWFD .BHEB (Kร SLร u [ (VNJMJD *WBO 3BK [ #SF [PWJDF +PรงFG 3Buฤ BO [ 5SOKB .BUKBu ,PDFU iUFGBO ;BESBWFD .BSJ )PSWBU *WBO )P[KBO [ รซSFOTPWFD #MBรง ,MVฤ BSJฤ [ iUSJHPWF .BUKBu ;JNNFSNBO [ 4FMOJDF .BUKBu 1PEHP MFSFD iBGBSTLP TFMP "VHVTU 1JOUBSJฤ [ #FSLPWFD iUFGBO 'UJฤ BS "MPK[ )PSWBU QP [ 3JNB MUBMJKB 4BN /VNPE DFOU 'PLPWDJ รซPIBL +BOPu DFOU 4W +ร SJ /Bu EPNBฤ J ฤ MPWFL KF OPTP QPuUP J BS KF TMร รงCB UFuLB CJMB KF QSPTP WFLuP QMBฤ P J [BUP TMร รงCP PEMPรงP r * [HPEJMP TF KF LB TF KF QMBฤ B EFTFULSBUOP QPWFLuBMB B EPCP KF UP OFK OBu EPNBฤ J ฤ MPWFL OFHP QSFฤ OPNJ TP KP EBMJ EFNPLSBUKF J SBEJLBMJ 4J MFKLP NJTMJUF [BLBK 5BL EFMB ,PESPWB J SBEJLBMOB TUSBOLB [ OBNJ 0CSUOB SB[TUBWB W -PUNFSLJ uUFSJ KF EPCP QP OPWPK รงFMF[OJDJ [WF[F [ HPT QPEBSTLJNJ TSFEJuฤ J NBSJCPSTLF PCMBTUJ TF PCFUB [B WPMP UPHB WFMLJ HPTQPEBSTLJ OBQSFEFL 4F TUBWP TF KF PECPS LJ TJ KF W[FP OBMPHP EB OB QSBWJ EP LPODB KVOJVuB W -PUNFSLJ MPLBMOP SB[ TUBWP [B TSF[ -KVUPNFS 7 LSBULPN [Bฤ OF SB[ QPuJMBUJ PCSUOJLPN TSF[B -KVUPNFS WBCJMP J QSJ KBWOJDP 4UWBS [BWFEOJI PCSUOJLPW KF EB TF Wฤ BTJ QSJKBWJKP EB OBK T UFN QPLBรงF PCSUOB SB[TUBWB [NPรงOPTUJ PCSUOJuUWB TSF[B %PQJTF KF QPuJMBUJ OB PECPS MPLBMOF PCSUOF SB[TUBWF W -KVUPNFSJ 4W +ร SJK (PTQPE VSFEOJL รฆF EVHP TNP TF OF PHMBTJMJ W 7BuFN DFOK MJTUJ 1Bฤ OF EPTUB OPWJD LJ CJ 7BN KJI QPSPฤ BMJ /FLBK TF QB Wฤ BTJ MF OBKEF r +ร SKBOฤ BSKF EFMBKP [EBK T WTPW HP SFฤ OPTUKPW OB UPN EB CJ TJ QPTUBWJMJ OPWP DFS LFW * UP CJ รงF [Bฤ FMJ [EBK OB TQSPUPMFUKF 4UWBS MFQP OBQSFEร KF /Bu NBSMKJWJ ฤ BTU H LBQMBO TF DJMP CSJHBKP [B UP EFMP -Kร EKF OKJN [BWร QBKP KJI QPuUร KFKP J TJ Uร EJ [OBKP QSJEPCJUJ TSDB )P EJKP PE WFTJ EP WFTJ J QPCFSBKP WLร QFS QFOF[F [B DFSLFW NJMJKPO LSPO KF Wร OBWSรงFOP OB DFMP GBSP -Kร EKF MFQP EBWBKP OKJN WLร QFS OFuUFSOJ TP รงF WTF QMBฤ BMJ LB OB OKJI TQBEOF UJ ESร HJ QPMPWJDP BMJ NFOKF LBL KF QBฤ uUP TMVฤ BKOP NV HPฤ J 1SBWJKP QB WTJ EB SBEJ EBKP OBK TF TBNP รงF FEOPL [ EFMPN [Bฤ OF 4MPWFODJ TP OBW Eร uFOJ WTJ TBNP /FNDJ TF Fuฤ F NBMP CSBOJKP NJTMJKP QB EB TF TUWBS NJSOJN QPUPN MFQP VSFEJ r 7FMLP WFTFMKF W[Cร KB QP DFMPK GBSJ Uร EJ UP EB TP H LBQMBO [Bฤ FMJ VTUBOBWMKBUJ .BSJKJOP ESร รงCP ,BL TP OBN W OFEFMP QPWFEBMJ TF KF รงF EBMP WJuF EFLMJD WQJTBUJ 7TB ฤ BTU J IWBMB OKJN [B USร E J OFVNPSOP EFMP EB TF UBL TLS CJKP [B OBuP GBSP r ( VSFEOJL .PHPฤ F 7BT Uร EJ [BOJNB WPMJWOP HJCBOKF W OBuFN (PSOKFN 1SFLNVSKJ /F TF [HPEJMP uF OJLBK QPTDCOPHB 7PMJMOJ BHJUBUPSKF TP OBT uF OF QPฤ BTUJMJ [Wร O H 4DIBVFSB OFNuLPHB LBOEJEBUB LJ KF PCJTLBP รงF OBuP GBSP QPTFCOP QB /FNDF B CPHWF LBL uFHB VTQFIB OF EPTFHOP /B UJIPNB TF QB [BUP EFMB J MKร EKF TF [Bฤ JOKBKP PSJFOUFSBUJ r ,PEF SPWB EFNPLSBUTLB TUSBOLB KF EPCJMB TUSBTUOPHB BHJUBUPSB W PTFCJ OBuFHB OBEWVฤ JUFMB H รซFSOFKB %OF KBO TP CJMJ WTJ OBQSFEOJ WVฤ JUFMKF QP[ WBOJ OB QPWFMKF HFOFSBMB ,PESB W . 4PCPUJ LEF OKJN KF WPEKB EBWBP OBWPEJMB [B WPMJUWF 0SESF WTFCร KF UPฤ L 4IPEF 4-4 J ESร HJI OBT QSPUOJI TUSBOL SB[CJKBUJ BMJ POFNPHPฤ JUJ QPSPฤ BUJ HFOFSBMOPNJ uUBCJ W 4PCPUP UBLJ uUP J LBK KF OB TIPEJ HVฤ BP uUFSJ TP HMBWOJ BHJUBUPSKF QB [JKP OBK W DFSLWJ Uร EJ ฤ F TF UBN OF CJ LBK HP WPSJMP P QPMJUJLJ JUE ( รซFSOZ TF KF QB UBL OBW Eร uP EB KF NFP UBN EVHuJ HPWPS W uUFSPN KF CMBUP Eร IPWOJLF QSFK EPMJ [ Eร IPWOJLJ LBOUPSKF OBK OF CPEP OKJIPWJ IMBQDJ ( รซFSOZ uUP QB uฤ F EB CJ LBOUPSKF CJMJ OKJIPWJ IMBQDJ รซF TF QB 7BN OF WJEJ TMร รงCB LBOUPSTLB QPM 7BN HPS J EPMJ ;BLBK TF QB UF MPWJUF [B OKP /BKHSEFKuF KF CJMP W OKFHPWPN HPWPSJ uF UP EB KF [Bฤ FP CMBUJUJ TWPKF UPWBSJuF LJ TP OF OKFHPWPHB QPMJ MJฤ OPHB NJuMFOKB 7TJ WVฤ JUFMKF NPSBKP [HJOPUJ 1SFLNVSKB LJ TP OF TPLPMJ J OF รฆFSKBWPWJ J

/07*/&

J ,PESPWJ QPESFQOJLJ " UBL H รซFSOZ J 7TJ QPu ,SPH (PTQPEJ OBE[PSOJLJ $WFULJ OB[ UFOJ WVฤ JUFMKF LJ TP OF 7BuFHB NJuMFOKB NPSBKP OBOKBNP EB KF OBu EFNPLSBUTLJ WVฤ JUFP )Pฤ F [HJOPUJ J[ 1SFLNVSKB EB CJ TF TBNP 7J uFHBOMJ WBS QPTUBP NB[Bฤ J LFMKBฤ iFTUOBKTUPHB UPHB J HPTQPEBSJMJ .J NJTMJNP EB SBW NFTFDB KF OBJNSF EFNPLSBUTLF QMBLBUF LFMP OB OPฤ H รซFSOZ NB OBKNFOKF QSBWJDF UBL HVฤ BUJ OBuF IJuF "MJ TMBC LFMKBฤ KF BS [B QPM Wร SF OFK "MJ [OBUF 7J H WVฤ JUFM uUP TUF 7J "MJ QP CJMP WJEJUJ OJFEOPHB QMBLBUB OB OBuJI IJuBK [OBUF 7J TWPKP QSFSFLMPTU .J KP EPCSP QP[ %PMOKB #JTUSJDB 1SJ OBT TP EFNPLSBUKF J OBNP 4QPNJOBUF TF Fuฤ F LBL TUF TF NPMJMJ 3BEJฤ FWDJ WLSBEOPMJ EWB QPEQJTB #SF[ QSJWPM GBSOJLPN OBK 7BT CBS [B LBOUPSB PCESรงJKP EB KFOKB TP OBQJTBMJ ,PSFO +PรงFGB L 3BEJฤ PWPK TUF WVฤ JUFMKTLP TMร รงCP [Hร CJMJ J 7J [EBK UJTUF CMB TUSBOLJ [B QSFETUBWOJLB ,PMFOLP +PรงFGB รงVQBOB UJUF -FQB IWBMB 7J TUF CJMJ OFQPLPSOJ OBuPK QB L EFNPLSBUTLPK TUSBOLJ [B QSFETUBWOJLPWPHB TMPWFOTLPK PCMBTUJ EB 7BT KF UB QSFNFTUJMB W OBNFTUOJLB 0CB TUB QSJ TPEOJKJ QSPUFTUJSBMB EB 4MPWFOJKP J OFTUB KF CPHBMJ ;OBUF EPCSP EB TF [CSJuFUB LBL QSFETUBWOJLB TUF UPรงJMJ TMPWFOTLPHB Eร IPWOJLB W 4[PNCBUIFJZ c1BuJฤ J ฤ JTMP W SPLFn KF QSBWP W .FMJODJ Qร uQFLJ EB KF WFMLJ 4MPWFOFD ;OBNP uF T LFN FO TUBSJ OBu WPMJMFD QSJ OBuFN TIPEJ ;B OKFHB WTF TUF EBMJ 7BuP UPรงCP QPEQJTBUJ รซF uฤ FUF QB [B NJOF KF TBNP ฤ JTMP EB TF OB TNSU QSJ TWFEPLF OB SB[QPMBHP 7TJHEBS TUF ฤ BLBMJ uF .BE QSBWJWBn KF EPLPOฤ BP 1SBW KF NFP UF TUBSฤ FL KBS OB[BK J NJSOP MKร ETUWP T UFN W[OFNJSKBMJ TBNP UP KF OFWPMB LB 1BuJฤ OF WF ฤ JTMB NPMJUJ 0E 4JOJLB QB CPMKF ฤ F OF QJuFNP 5JTUJ QB LJ ;BUP QB UBL TMBCP SBWOB +VHPTMBWJKP TP 7BT TFN QSJQFMKBMJ LJ TP TF [B 7BT EBMJ 1PESVรงOJDB VESVรงFOKB WPKOJI JOWBMJEPW W TLPSP EB OFK [BQFSBMJ J LB[OJ QMBฤ ร WBUJ r 0E . 4PCPUJ CP TWPK MFUOJ PCฤ OJ [CPS PCESรงBMB 7BuF QSBWJMOF J[WPMJUWF [B LBOUPSB OJUJ HPWPSB GFCSVBSB PC EFWFUJ W HPTUJMOJ 'MJTBS r TP 7BN EOFT WTJ OBKIร KuJ OBTQSPUOJLJ PECJMJ 3BEJLBMOF MBรงJ 3BEJLBMJ HMBTJKP LB NFTUP TUF KJI PE TF [ 7BuJN HSPCJKBOTLJN OBTUPQBOKPN CFUFรงOPHB QPTMBODB ,MFLM +PรงFGB POJ LBOEJEJSBKP ( ,PESJ NPSBNP TBNP ฤ BTUJUBUJ EB KF QSJEPCP 5P KF HSEB MBรง /BSPEOJ QPTMBOFD ,MFLM LBOEJ TWPKPK TUSBOLJ UBL [WFTUPHB QSJTUBuB uUFSJ OKFNJ EJSBKP รงF CPEP P[ESBWJMJ OKVWB uLSJOKJDB KF QP GFCS QBMJ ISCFU PCSOF ( รซFSOZ TF KF QSMF QSWB OF EBKUF TF [BQFMBUJ [B ฤ BTB %BWJEPWJฤ PWF WMBEF QSJMJ[PWBP H ,MFLMJ (PS 4MBWFฤ J 7NSMB KF รงFOB LJ KF CJMB J OKJN KF OBHMP QPuJMKBP QSPuOKF [B TUBMOP OB .BUJ UFSF EFDF EWBOBKTFU KF uฤ F รงJWJI NFTUJUFW OBSPฤ P TJ KF Uร EJ c4MPWFODB n uUFSJ ,SPH (PTQPEJ OBE[PSOJLJ $WFULJ OB[OB OKFNJ uF JUBL IPEJ 5BL uฤ F WBSBUJ J GBSCBUJ MKร EJ OKBNP EB OBu EFNPLSBUTLJ WVฤ JUFP )Pฤ FWBS FOLSBU UF ESร HJLSBU ESร HF TUSBOLF QSJTUBu LBL EFDJ EFMJ EFNPLSBUTLF CSF[WFSTLF c.VSTLF QBฤ WFUFS QJuF " WTF OF CP QPNBHBMP OJLBK OPWJOFn /BK TWPKFHB WVฤ JUFMB OBWฤ J LB uPMF OF GFCSVBSB CP QPNFMP OBuF [BWFEOP QSFLNVSTLP TNP [JEBMJ [B CSF[WFSTLP EFNPLSBUTLP QPMJUJLP MKร ETUWP OKFHB [ ,PESPN WSFE [ QPMJUJฤ OPHB QPWSuKB OFHP [B Wฤ FOKF OBuF EFDF 4W +ร SJK -JCFSBMOF .VSTLF /PWJOF TP QJ 4S #JTUSJDB 1SJ [BEOKJ WPMJUWBK TP OF TBMF LB OBu Kร SKFOTLJ LBQMBO CFSF QMBฤ P ฤ F JEF uUFSOJ OBuJ WPMJMJ 3BEJฤ B [BUP LB OKJN KP PCF OB TQPWFE 5BL NJTMJNP LB KF WVฤ JUFP รซFSOZ ฤ BP ESรงBWOP TMร รงCP " UB KF TQMBWBMB QP .ร SJ PCMBUP [ UPW MBรงKPW TWPKFHB EPCSPUOJLB 5P EPMJ ;EBK QB IPEJ L OBN OFLuJ QJTBฤ )SJCBS J HSEP MBรง KF DFSLWFOB PCMBTU W . 4PCPUJ J .B OBN PCFฤ BWB EFMJUFW [FNMF .J TF QB TNFKFNP SJCPSJ PEWSHMB 5BL TP MJCFSBMDJ QBMJ QPLB[BMJ J TF TQJUBWMFNP WF QB NBNP [FNMF รงF SB[EFMKFOP LB TBNP MBHBUJ J CMBUJUJ [OBKP 1Bฤ TLBMJuBOF QP EPCSPUJ OBuF LSuฤ BOTLF TUSBOLF OBuFHB TUWBSJ ESร HP OFWFKP ,MFLMJOB iUFSP EF OBN QB UF EFMJP MFKLP UJTUP .BSUKBOTLB GBSB QSFOPWJ TWPKP DFSLFW uUFSB KF W ESร HPN uUPLJ 0E[BKB W DFSLWJ TP NFMJ รงF EVรงF ฤ BTB TISBOKF ;BLBK TP SB[QJTBMJ EFNPLSBUKF J SBEJLBMJ OPHB TW .BSUJOB J[ OBKMFQuFHB CFMPHB NSBNPSB WVฤ JMFMKTLB NFTUBW 7FMLPK J .BMPK 1PMBOJ ;BUP , UPNJ KF [EBK OBQSBWP OBฤ SU [B WFMLJ PMUBS QSP BS OBuJWB EPNBฤ JOB WVฤ JUFMB Fuฤ F OF NPSFUB QSP GFTPS OB WJTPLPK uPMJ W -KVCMKBOJ H BSIJUFLU +PรงFG TJUJ TUBMOPHB NFTUB W UFK uPMBK [B WPMP NBMJ 1MFฤ OJL 0MUBS CP J[ ฤ JTUPHB CFMPHB NSBNPSB SBWOP TMVรงCFOJI *FU /BK OBuJ OF QSJEP EP TMร รงCF J OBuF UBL EWB BOHFMB OB PMUBSJ QPTWFฤ OKFLJ QB EWFSJ uPMF [BTFEFKP TPLPMJ J PSKVODJ [BUP SB[QJuร KFKP OB UBCFSOBLVMVNJ CPEP QB NFMJ [MBUP GBSCP 5BL NFE MFUPN TUBMOB WVฤ JUFMTLB NFTUB EFNPLSBUKF CP UF PMUBS FEFO [ NFE OBKMFQuJI PMUBSPW W 1SFL J SBEJLBMJ NVSKJ *[EFMBOJ CPEF W -KVCMKBOJ -FQP TP OB รฆJรงLJ /BuB PCฤ JOB KF UBL TUBMOB QSJ LNF QSBWJMJ GBSOJLJ NBSUKBOTLJ LB TP OBSPฤ JMJ PMUBS [ ฤ LPK [WF[J LB OJFEFO LPSUFu ESร HF TUSBOLF TF NSBNPSB HEB รงF NBKP MFKQPHB TW .BSUJOB [ OF Wร QB QSJ OBT OJUJ QSJLB[BUJ NSBNPSB (PTQPE QSPGFTPS 1MFฤ OJL KF T TWPKPW 4PLPMTLJ WVฤ JUFP J OBu uPMBS 7 %PMOKFN EPCSPUPW UFMLP QPNBHBP LB UF PMUBS [ NSBNPSB 1SFLNVSKJ KF OFLJ EFNPLSBUTLM WVฤ JUFP QSBWP OF QSJEF TLPSP OJLBK ESBHuF LBL รซF CJ HEF JOESJ EFDJ EB NPSFKP NBUFS CPMF Mร CJUJ LBL #PHB (EB Lร QJMJ MFTFOJ PMUBS .BSUKBOTLJ GBSOJLJ QSFOPWJKP KF WP uPMF PEJuFP KF FO uPMBS TUBOP HPS W uPMJ WTP DFSLFW OBKQSMF PE[OPUSB ;B WTF OKJN OBQSBWJ J FUP QSBWP EFDJ c/JNBL KF UF WVฤ JUFP LB OJUJ OBฤ SUF H QSPGFTPS 1MFฤ OJL ,BL WJEJNP CP W UP OF WF LB NBUFS [B WPMP #PHB NPSFNP Mร CJUJ LSBULPN ฤ BTJ UB TUBSJOTLB DFSLFW FEOB [ NFE EB ฤ J TNP #PHB OFK EVรงOJ Mร CJUJ TNP NBUFS OBKMFQuJI DFSLFW QB OBEF EFMBMB ฤ BTUJ TBNP NBS Uร EJ OFK EVรงOJn #BUSJWOPNJ EFฤ LFDJ KF DFMB uPMB UKBOTLPK GBSJ QB OBuPK EPNBฤ PK LSBKJOJ MJLJ Uร EJ EBMB QSBW .J QB QJUBNP TUBSJuF CJ NPHMJ WJ OB PTUBMPK 4MPWFOJKJ รฆFMFNP LB CJ TF [ EFMJ HPTQPEB UJTUP TUSBOLP HMBTBUJ PE uUFSF WBuB OFEVรงOB QSPGFTPSB 1MFฤ OJLB uUFSJ EFMB OBฤ SUF Uร EJ [B EFDB รงF TQP[OB LB CFEBLF SPEJ CPHPKBOTLP DFSLFW LFMLP NPHPฤ F OBKCPMF PCPHB c'FCSVBSB TF [Bฤ OF OPWJ HPTQPEJOTLJ UFฤ BK [B EFLMF W #FMUJODJ QSJ LSJรงBSTLJ TFTUSBK UJMB OBuB OBN Mร CMFOB 4MPWFOTLB LSBKJOB 7Vฤ JUFP %SPฤ r H ,MFLM TP HB QPEQJSBMJ /BWฤ JKP TF EFLMF Lร IBUJ uJWBUJ JUE 1PHPECF [B EB KF QP WFMJLJI QSPuOKBK QSJuP W 7 1PMBOP r QMBฤ JMP TF [WFKP QSJ TFTUSBK W #FMUJODJn 7 ,V[EPCMBOKJ J W ( -FOEBWJ KF OBuB KF TUSBuOP BHUJSBP [B MJCFSBMOJ TIPE W % -FO EBWJ r " WTF [BNBO ;EBK PE IJuF EP IJuF TUSBOLB NFMB U NFTFDB T QPNPฤ KPW OBuJI EPCSJI Eร IPWOJLPW WFMJฤ BTUFO TIPE %FNPLSBUTLJ QSJQPSBฤ B MKร EFN OBK MBLPuLPHB ,JSยธMZB EFNP LSBUTLF TUSBOLF OBNFTUOJL QPuUร KFKP 1JUBNP H TIPE W UPN ฤ BTJ KF [JKBP PE QSB[OPUF $FMB GBSB %SPฤ B KFMJ CJ [BUP QPuUร WBMJ ,JSยธMZB LB KF CJP TF [CJSB QPE [BTUBWPW LSuฤ BOTLF TUSBOLF ,BL [PWF )BSUOFS TWPKP TUSBOLF [B TUSBOLP TWPK ฤ BT WPEKB NBEKBSTLF SFQVCMJLBOTLF J CPMK uFWJuLF TUSBOLF "MJ [BUP LB KF UFMJLP QFOF[ cOFPEWJTOJI NBMJI LNFUPW n iUFSJ NBMJ LNFUKF QPCSBP PE TJSPNBuLJI .BEKBSPW QP LSJWJDJ "MJ QB LBOEJEJSBKP OB UPK TUSBOLJ )BSUOFS 4 TWPKJN [B UJTUB QJTNB [B uUFSF OF CJ SBE QSJuP QSFE TJOPN LJ NB QSFL TUP QMร HPW [FNMF QBSOJ NMJO รงBHP J TUB WFฤ LSBUOJWB NJMKPOBSB J[ รงร MPW OBuJI TPEOJKP ;BLPK HB OBK QPuUร KFNP /BKuMB TUB TF #JWuFNJ QPTMBODJ )BSUOFSJ NBMJI LNFUPW /KJWB OBNFTUOJL KF QB NJMKPOBS LEB KF [B ฤ BTB CPKOF SFLWJ[FSBP [SOKF KF FO ,ร IBS +PรงFG J[ 5FuBOPWFD -FQJ NBMJ LNFUKF TP รงBLFP QSB[FO PTUBP ;BUP KF PE WTBLF IJuF UP KFMJ CBS รซF CJ NJ UBLuJ NBMJ LNFUKF CJMJ OJ LJMF uF LDPK QSPTP 5FuBOPWTLJ ,ร IBS OKFNJ KF LBK OF CJ WFฤ รงFMFMJ ;BLBK TP TUBWJMJ EFNPLSBUKF J SBEJLBMJ OBUP QSBWP 5JK H QPTMBOFD CJ NPHBP LNFUF [BHPWBSKBUJ OFK LB KF OBEBMF Hร MJu n c,ร IBS 5J %PNPMKร Cn ;BUP BS KF UF LSuฤ BOTLJ MJTU OBuF QB QB[J LB TF UFK Uร K UBL [HPEJ J CPu FEOPL TUSBOLF รงF MFU HMBTP QSBWJDP J UF TP EVรงF 5JK Uร K UBL EFMBPn KF PEHPWPSP )BSUOFS .JK Mร E OF NPHMJ QSFOBuBMJ ,SJรงPWDJ /B QPTSFEร WBOKF OBSPEOPHB TUWP QSFLNVSTLP QB QSBWJNP /BKuMB TUB TF [EBK QPTMBODB H +PรงFGB ,MFLM KF EPCJMB OBuB uPMB QSJ FEOPK uLSJOKJDJ 1PESร รงOJDB VESVรงFOKB WPK JOWBMJEPW W %JO QPEQPSF )WBMB MFQB 5ร EJ ESร HF uPMF #FMUJODJ OB[OBOKB EB PCESรงJ TWPK SFEOJ PCฤ OJ EPCJKP BS KF H QPTMBOFD NJTMP OB WTF TJSP [CPS EOF M GFCS QSJ UBKOJLJ W -JQPWDJ NBuLF uPMF 7S r ,ร QJMJ TNP IJรงP QPLPKOPHB 0QPNJOB WTF TWPKF LPUSJHF EB TF VEFMFรงJKP OPUBSJVuB )BSUOFS CJ OBN PCMร CP LB OBN KP WTJ PCฤ OFHB [CPSB BS QSJEF Uร EJ EFMFHBU [ -KVC QMBฤ B TBNP LB NJ QP[OBNP OKFHPWF PCMร CF รงF EBWOP /B TUSBOLP ,PSPuFD ,MFLM 4JGUBSPWP HMBTBK MKBOF PE J[WSuJMOPHB PECPSB 4IPEJ OBuJ QP EPMOKFN 1SFLNVSKJ TP CJMJ NP UB OBN QMBฤ BUB IJรงP BS OBN [OJรงB EBฤ P OBKMFQuJ .FTUP CFUFรงOPHB QPTMBODB H ,MFLM 4WFU +PรงFGB KF WPEP H ,SBOKD .BSLP UBKOJL TUSBOLF ,SWBW CPK [B DFSLFW 7 1PELBSQBUTLPK J[ .BSJCPSB 4QSFWBKBMJ TP HB EPNBฤ JOJ -VEWJL .BK[FM J[WPuฤ FL J[ %PM -FOEBWF 3VTJKJ W ฤ FuLPK SFQVCMJLJ TP QSBWPTMBWOJ 3VTJ TF UFN QPUPN JTLSFOP [BIWBMKVKF WTFN EPCSPU SB[WJMJ NPฤ OP BHJUBDJKP NFE LBUPMJฤ BOTLJNJ 3V OJLPN [B NJMPEBSF LJ KJI KF LPU OFTSFฤ FO QP TJOJ ,BUPMJฤ BOPN TP W[FMJ OFLFMLP DFSLWJ B HPSFMFD EPCP 0CFOFN TF QSJQPSPฤ B WTBLPNVS ESรงBWOB PCMBTU KF OFuUFSOF J[NFE UFI OB[BK [SP LJ QPUSFCVKF J[WPuฤ FLB GJKBLFSB EB TF QSJ OKFN ฤ JMB LBUPMJฤ BOPN 5BL TP MBOTLP MFUP QSBWPTMBWOJ W[FMJ DFSLFW W 5FSFDLBK B PCMBTU KP KF EBMB OB[BK QPTMVรงJ

NOVINE

4

Letos, 4. jan. pa je pravoslavna vnožica vdrla protnike. Mac Donald s svojov delavskov strankov i Loyd George s svojimi liberalci pazi na v cerkev i obhajala v njoj božo slüžbo. Popolvsak njeni stopaj i njoj vrže v oči, če napravi dne so pa šteli iti v njo. Žandarska straža je kaj krivičnoga.

— V Španiji se bije boj med štela stvar mirno poravnati, a eden izmed pravoslavnih je ednomi žandari vzeo puško i cilao različnimi strankami. Parlamentarizem je vničeni na njega; med tem ga je drügi žandar vdaro po i vlada diktatura. — Iz Rusije prihajajo pororoki, puška je počila i krugla je zadela dva čila, štera si nasprotüjejo. Edna pravijo, da so politične i živlenjske razmere jako dobre, drüga kmeta; eden je mrtev, drügi pa težko ranjeni. Železniške nesreča. Iz Herme poročajo pa nam poročajo, da se bije meščanski boj med stanovi. — V Italiji so razmere vedno dne 13. jan: Tü se je dogodila strašna želez- bole zmešane Mussolini divja s svojimi fašisti, niška nesreča. D-vlak je vdaro v osebni vlak. a pri tom vidi, da zgübla moč. Podobne so razPosledice trčenja so strašne. Razbiti so vsi vagoni D-vlaka. Jedilni voz je popolnoma razbit mere tüdi v drügih državaj. Splošno se opaža, i porüšen. Ranjeni so vsi popotniki. Da se je da pravoga reda v niednoj državi nega. I kakše pripetila nesreča, je vzrok, ar je D-vlak privozo so razmere pri nas v Europi, takše so tüdi v 4 minote prefriško na postajo i ar je bila megIa drügih delaj sveta — v Aziji i Afriki. — Nemizredno gosta. Skoro ištočasno s tov nesrečov čija. Volitve v državni zbor so se vršile že 7. dese je zgodila železniška nesreča na berlinskom cembra preminočega leta. Pri teh niedna neje alomaši. Vlak šteri je bio namenjeni v Haittimgen, dobila telko glasov, da bi lehko prevzela vlado. je privozo na postajo i vdaro v vlak, ki je stao Prišlo je do pogajanj, ar je dr. Marks podao na kolodvori. Ranjenih je več oseb. I da tretja odstop svoje vlade. Dugo ne je prišlo edinosti. ne bi izostala — pravijo najmre, da v tretje Dne 15. januara pa poročajo iz Berlina, da je rado ide — je na Tuisburškoj postaji vdarila državni predsednik Eckert potrdo novo vlado. lokomotiva (peč) v osebni vlak. Pet oseb je Državni kancelar je postao dr. Luther. Ostali ministri so pristaši raznih strank. Dve mesti je mrtvih, več pa lehko ranjenih. dobila dr. Marksova katoliška (centrum) i to Velki požar v cukrnoj fabriki. Velka ministerstvo za javna dela; zaseo ga je dr. skladna fabrika v Chropini je pogorela. Škoda Brauns i ministerstvo za pravosedje, minister znaša več miljonov, pokrita pa je s sekuleranjem je Schollen. Socialni demokratje v vladi neso (z zavarovalnino). Zaloge so rešili. zastopani i bodo vodili proti njoj najostrejšo Lübavno pismo v parlamentarnoj škrinjici. Ob priliki volitve novoga predsednika v opozicijo. italjanskoj poslanskoj zbornici je nekši poslanec namesto volilnoga listka pomotoma djao v volilno koverto ljübavno pismo i jo vrgeo v kaGospodarstvo. štulo. Pri preglejüvanji je prišla zmota na svetlo i je napravila vnoga smeha. Pismo je naslovle1. Zrnje. V Novom Sadi: no na ,,Andreja“, šteroga njegova ,,Klara" krega, 100 kg.pšenice400 Din,, rekši, da jo zanemarja. ,, žita 300 „ Ka si želijo deca milijonarov ? V lon,, ovsa 300,, donskom ,,Savoy-Hotel“ se nahaja več dece tam ,, kukorice 180 ,, prebivajočih amerikanskih milijonarov. Novinari 2. Živina: so jih pohodili i jih spitavali, ka si želejo za govenska: teoci: svinje Božič. Hčerka večkratnoga dolarskoga milijonara si žele biti zaposlena kak küharica. Drüga šest v Zagrebi 1 kg, 24—27 D. 25 — 29 D. 28-32 D letna deklica je še bole skromna (z malim zav Ljubljani ,, 20—23 D. 25-27 D. 20-25 D dovolnom) i žele, da bi smela nücati hotelsko 3. Krma. telefonsko središče (centralo), gda šteč bi štela.

Sena m.

90—125 D., slame m. 70 —100 D. Sin milijonara — krala vune, bi bio rad lift-boy, da bi smeo odpirati dveri pri lifti (mašin, ki Zagrebečka borza vlači ter v višino). Vnogi drügi si želejo v vratarovoj sobici sprejemati goste. dne 30. januara 1925.

Cena krühi v Europi. Francosko poledelsko Amerikanski dolar, 1 dolar K 232 — ministerstvo je izdalo štatistiko, po šteroj so Austrijska krona, 100 K K —34 bile cene krühi, izročene v frankaj, po raznih Čeho-Slov. krona, 1 K K 7 20 europejskih državaj dne 1. oktobra lanskoga 20 kronski zlat K 990 — leta sledeče: v Franciji 1·30 Belglji 1·32, Italiji Francoski frank, 1 frank K 13 30 1·42, Angliji 2, Nemčiji 2·55, Švici 2 50 i Danskoj K 100 (nova em.)

K —-30 3·60. Od te se je krüh v Franciji podražo na Madjar. Švic. fran„ 1 fr.

K 471·45 frankov, v Austriji pa je zdaj 2·55 frankov. Talijanske lire, 1 lira K 10 12 V žita bogatoj Jugoslaviji doživlamo čüdo, da Zürich: istočasno dvigata v ceni dinar i krüh Dinar, 100 Din Šv. frcs 8 45

Svetovna politika

Pošta.

Gotovo bo zanimivo, Če malo pogledamo po europejskih državaj i nekelko zasledüjemo politična pitanja i razvoj javnoga živlenja. Nemčija si v gospodarskom pogledi dugo ne je mogla odpomoči v nesreči, ki jo je zadela po svetovnoj vojski. Le nešternim odločnim možom se je zahvaliti, da ne je spadnola že bole globoko. Zdaj pa se gospodarske razmere vsigdar bole čistijo. Valuta se bolša, ar nemška marka dobiva vedno vekšo vrednost. Vse to se da razložiti iz zvez, štere si Nemčija v novejšem časi pridobiva. — O političnom položaji pa nemremo soditi tak ugodno. Te je najmre tak zapleteni, da se človek žmetno spozna. Dr. Marx je po volitvaj podao odstavko svoje vlade i vladna kriza trpi še zdaj. Stranke se nemrejo zed niti tak, da bi dobile večino v državnom sveti. Vladata posebno dve strüji. Ena je skrajno nacionalistična i išče v svetovnoj politiki samo hasek Nemcov, če tüdi na škodo drügih držav, drüga pa je bole mirna i je za mirno rešitev nemških svetovno političnih pitanj. Zmaga gotovo lista strüja, s žterov potegne dr. Marksova katoliška sredina, ar ona ma velik vpliv v nemškoj politiki. — V Franciji doživla katoličanstvo težke boje. Minsterski predsednik Herriot izdaja proti njemi vedno nove odloke i prepopovedi. Francosko poslaništvo pri papi je ukino, obrača se proti redovnikom i redovnicam i pričaküvati je, da na Francoskom pa vö vdari verski boj. Herriot je mislo, da je popoln gospodar i zato je tüdi delao tak batrivno. Zdaj pa že vidi, da nima vsega ljüdstva za seov. Po vseh varašaj se na deset i stojezere zbirajo zavedni katoličanci i dvigajo svoj glas proti krivičnomi ravnanji i začenjajo močen boj za pravice sv. Cerkve. — V Angliji vlada konservativna stranka. Pri volitvaj je dobila absolutno večino i tak mislila, da postane edini gospodar v državi. A je že sprevidela, da ma močne nas-

Novak Štefan Dolga Vas. Iz naročnine, ki ste jo plačali v tiskarni, smo vsakomi 5 Din za 1925 leto vpisali, ar ste lani več plačali.

Berdin Franc Kobilje. Vam smo pa spisali iz istoga zroka 18 Din na l. 1925. Žerdin Ivan D. Lendava. 18 Din. smo vam spisali za novo leto naročnini. Kaus Etelka D. Lendava. Na letos mate 20 Din plačano. Ivan Prijateljski Prosimo za vaš točen naslov. Franc Kerec Vidonci. Dinarov 9. dobili. Hvala. Či boš pri vojakaj se zglasi pa ti kaj kšenki pošlemo. Št. Šimon Šülinci. Širiteo brezplačno, ovi pa za Novine vsaki 25 Din za Marijin list pa 10 Din plača. Rogan Janoš, trgovec Večeslavci.

Naznanite nam, što vam je tistih 14 kalendarov dao, pa te dobite račun. Drüštvo sv. Križ.

Chicago. Penezi prišli proti konci januara.

Hvala. Žilavec Fr. Gerlinci. Najbolše je, če sam pozvediš i küpiš. Zdaj je bila nizka 275 Din.

1. februara 1925.

Samostalno prekmursko katoličansko podporno drüštvo sv. Križ Chicago l11: je najboše drüštvo za prekmurske Slovence v Chicagi. Kotrige drüštva postanejo lehko kat.

Slovenci, moški od 16. do 50. leta, ženske od 16 do 45. leta starosti. Kotrige plačajo ednok pristopnino 1 Dol. i mesečno 1 Dol. i zato dobi vsakša betežna kotriga prvij 6 mesecov 1 Dol. podpore za vsaki den, nadalnje 3 mesece pa 50 centov na den. Če je kotriga ešče duže betežna, zvoli se njoj podpora na mesečnoj seji. Za smrtnino plača drüštvo zdaj 350 Dol., kda bo pa več kak 200 kotrig, pa 500 Dolarov. Gotovščine ma drüštva 5000 Dol. kotrig 170. Želemo, ka bi bilo skoro 200 kotrig. Drüštvo skrbi za lepi sprevod i cerkveni pokop i bo pomagalo pri deli za prekmursko slovensko faro v Chicagi i priporoča vsem kotrigam, da si naročijo prekmursko glasilo „Novine“ v šterij objavlja drüštvo svoje oglase. Novine se naročijo pri Klekl Jožefi, vp. pleb. v Črensovcih, Prekmurje, Jugoslavija i se dobijo tüdi pri drüštvi. Drüštvene seje se vršijo vsako drügo nedelo v meseci ob 3 vöri na numeri 1804. So Racine Avenue, Chicago l11. Opominamo vse prekmurske Slovence, ki so ešče nej ali so že v kakšem drüštvi, naj pristopajo k tomi lepomi drüštvi, štero pomaga kotrigam v potrebaj.

Odbor za Ieto 1924: Predsednik Martin Kelenc, podpredsednik Štefan Ros, tajnik M hael Gjörek, podtajnik Jožef Čurič, blagajnik Štefan Jakšič, paziteo betežnih Štefan Kavaš, nadzorni predsednik Matjaš Zver, račune-voditeli Štefan Ritlop i Paveo Tkalec, paziteo drüštva Anton Markoja, vratar Jožef Trajbar.

Pazka delavci!

Več stotin delavcov se potrebüje za poljsko delo na veleposestvo kneza Esterházy-ja na Vogrskom.

Zglasiti se je pri Gašpar Jožefi v Prosečkoj vesi, p. Mačkovci.

V Dugoveškij goricah poleg Dolnje Lendave se oda: 1 plüg grünta poleg stüdenca, pol plüga dobre oratje zemle, pol plüga loga,¾ plüga goričkoga grünta, vse v dobrom stanji, vküp ali po parcelaj.

Zvedi se pri Štefani Novak, Dolgavas, gorice, pri Dolnjoj Lendavi.

Slovenska Banka d. d. podružnica DOLNJA LENDAVA

plača najbolje dolarje in zlate peneze.

Ovlaščena banka za trgovanje z devizami in valutami. Izstavlja izvoznikom uverenja in prevzema bančne garancije.

Prodaja.

V Hodušu (Prekmurje) na madžarski meji se proda ugodno vsled izselitve gostilna z vsemi poslopji in polji vred, MALI OGLASI Gostilna Ieži na promemtnem kraju.

Oda se edna nova zidana hiža z gostilnov Informacije izdaja i gruntom vred v bližini postaje Lipovci BelDr. Nikolaj Pinter, odvetnik, tinci) Več se pozve v uredništvi Novin Murska Sobota (Prekmurje).

RAZGLAS.

Kupila sva od vdove Julije Hodošček gostilno i mesnico v Bakovcih hšt. 8.

Vsakdo, ki ima kakršnokoli terjatev proti prodajalki, naj jo javi pri odvetniku Dr. Škerlaku v Murski Soboti najpozneje do dne 15 februarja 1925, ker midva za eventuelne dolgove prodajalke nobene odgovornosti ne prevzameva.

Aleksander Kerčmar. gostilničar in žena v Petrovcih Tisk. ERNEST BALKÁNYI Dolnja Lendava.

Naročnina ino oglasi se sprejmejo za „Novine“ pri ERDÖŠY BARNABAŠ, trgovci z papirom i igračami v Murskoj Soboti št. 180, poleg rim. kath. cerkvi ino pošte.