Štev 8
Cena edne številke dinar 1.
22. februara 1925. Leto XII.
Poštnina v gotovčini plačana.
Glasilo Slovenske Krajine
Cena Novin na celo leto je: doma na skupni naslov 25 D., na posameznoga 30 D., v Ameriko 100 D Cena Marijinoga Lista na celo leto je: doma 10 D., v Ameriko 50 Din. Novine prihajajo vsaki tjeden, M. List vsaki mesec Naročniki M. Lista i Amerikanci dobijo kalendar brezplačno, naročniki Novin pa za polovično ceno. Rokopisi se ne dajo nazaj. Rokopise i naročnino pošiljajte na uredništvo ali upravništvo Novin v Črensovce, Prekm.
Prihaja vsako nedeljo. „Vredništvo i upravnlštvo Novin je v Črensovcih, Prekmurje“. Vrednik : Klekl Jožef, vp. plebanoš v Črensovcih.
oglasi, (inserati), se tüdi sprejmajo. Cena ednoga kvadratnoga ;centimetra za ednok en dinar, za večkrat popüst. Cena malih oglasov je do dvajset reči 5 Din, više od vsake reči pol dinara. Med tekstom je cena oglasov cm2 dva dinara v „Poslanom“tri dinare. Ki naroči ¼, ½ ali celo stran, dobi 25% popüsta za edno objavo, za večkratno več. Takso za vse oglase plača upravništvo „NOVIN“.
Volilcom Slov. lüdske stranke v Prekmurji. Težki boj je za nami. Skozi tri mesece je divjao. Naši nasprotniki se ponücali vse pripomočke: peneze, grožnje, oblübe, da bi zmagali — a borba se je končala z našov zmagov. Zmagala je pravica, poštenost, ki ne pozna odavanja i küpüvanja düš, ki se ne da prestrašiti z grožnjami i ne preslepiti z oblübami, nego odločno izpove svojo sodbo, z železnov rokov vdari na krivičnost i deli zaslüženo sodbo vsem krivcom. Sodba je izgovorjena. Odločna i pravična sodba. Izpovedali ste jo Vi, ki ste ostali trdni. Že tretjikrat ste jo izpovedali. Gda gledam na Vas, mi prevzeme srce batrivnost, ar dokeč bote stali Vi trdno, se nam ne trbe bojati. Vogrski bratje neso šli z nami. Toga njim ne bomo metali v oči i jih zavolo toga ne bomo odürjavali, ar vsakši ma pravico soditi po svojoj vesti. Žao pa nam je, da so se dali zaslepiti, ar Prekmurje Hrvati—Radič ne bodo rešili, nego rešiti se bomo morali sami. To pa dosegnemo, če se bomo bojüvali vküpno Slovenci i Vogri. Zato jih vabimo v našo sredino. Z betežniške postele Vas pozdravlam, dragi volilci i se Vam zahvalim za zavüpanje, štero ste mi izpovedali že tretjikrat. Obečam Vam, da bom tüdi nadale noso Vaše zdihlaje i skuze v Belgrad i tam trkao na dveri, posebno pa na srce, da se omehčijo i poslühnejo Vaše i moje prošnje i zahteve. Za blagor Prekmurja sem delao i za Prekmurje bom delao tüdi od zdaj naprej. Moje moči pa so slabe i brez bože pomoči nikaj ne dosegnem. Zato se obračam na Boga, da me bo podpirao i prosim tüdi Vas, da se me spominjate !
Jožef Klekl,
narodni poslanec.
Izid volitev v m.-sobočkom okraji.
NOVINE
2
Volitve v Sloveniji.
22. februara 1925.
— s svojim središčem, Ljubljanov — se je odločo za njo. Njene zmage niti to ne zmenša, da so demokrati — ki pri zadnjih volitvaj niti ednoga poslanca neso dobili — dobili dva mandata. To se njim je lehko posrečilo, ar so meli v rokaj vso oblast in so tak lehko porabili vse pripomočke. I to so tüdi včinoli. Z vsem tem pa naroda neso pridobiti. Volili so jih samo nešterni uradniki i učiteli, šterim je vsaka stranka dobra, gda je na vladi. Radič je dobö ednoga poslanca več, kak pri zadnjih volitvaj. K tomi smo pa pripomogli — na žalost povedano — največ mi Prekmurci. A tüdi tej glasi neso zgübleni, ar je tüdi Radič v tistoj vrsti, Štera je napovedala boj Pašič— Pribičevičovoj politiki. Slovenija se je odločila za Slovensko ljüdsko stranko, v Beograd pošila njene voditele i s tem je pokazala, da šče biti samostojna, autonomna. Centralisti v njoj nemajo mesta. Fr. K.
Podobno sodbo je izgovoro bivši finančni minister, Davidovičov poslanec, dr. Kumanudi. V svojem poröčili pravi, kak so režimovci s pomočjov žandarov, policajov i drügi plačanih razgrajačov odstavili i zapirali predsednike volilnih komisij i čuvare škrinjic, ki neso bili za vladnivi stranki. Mi smo Pašič-Pribičevičovo politiko obsoditi že te, gda so še vsi srbski politiki bili za njo. Tem bole jo pa moramo obsojati zdaj, gda celo takši možje kak so Davidovič, PetroviČ, Kumanudi i drügi — ki so l. 1921 tüdi glasüvali za Centralistično ustavo — pridejo do spoznanja, da je za državo pogübna. Pašič vodi srbsko polit ko, a obsojajo jo Srbi sami. Za nas pomeni njegova Politika politično smrt, zavolo toga moramo biti z vsemi silami proti njoj.
Mari pa je tüdi sela na matraz. Deteti sta se odtegnoli. Mari za njima. Odtegnola sta se čisto do roba. DaIe nesta mogla iti, če samo nesta štela na tla telebnot. Mari je pogladila Trezikine vlase Mraz je preleto hrbet detet. — Ubogiva piceka. — Je pravila nato Mari. — Ubogivi siroti ravno kak jaz. Pogledala sta na deklo. Obraz se njoj je sčista omehčao. Iz čarnih oči sta se izvalila dva svetla džündža proti vüstom. Trezika je prljela hrapavo roko sltižkinje. — Sirmaška Mari ! Elemer pa je z zadržanim glasom dodao, z na njo obrüjenimi, skoro odpüščanje prosečimi očmi : — Vi tüdi Mari? Vi tüdi . . . . — Sirota sem, kak vidva. — Sirota. Uboga Mari ! — Jaz sem tüdi tak mala bla, kak vi Trezika, gda so mi dobre mati vmrl. — Uboga Mari ! I lüdi vi ste tü od tistoga časa? — O ka bi. Na kelkih mestaj sem bila jaz že ! — Ka pa oča gda so vmrli ? — je pitao Elemér. — Oni že prle, Tak mala sem bila, da se že niti ne spominjam na njih. — Ravno tak, kak midva. Samo da so nama mali vmrli prle. O, da bi bar oni živeli. — Jaz lüdi to pravim. Če bi moja mali, moja draga roditelica živeli !
I Mari si je obrisala oči z grobim sivim kühinskim predpasnikom. Te bogme neje meo vijolične ali smarnične sage; čütila se je na njem saga lüka, masti, žajfe. A zdaj to že več ne presedalo detetoma. Doptistila sta, da njima je gladila vlase. Ne je tak grobjansko, ne tak hüdobno stvorenje ta Mari. Tak milo, zamišleno zna gledati na njiva z bol-stnimi očmi. Niti neje strašilno to oko, samo žalostno. Nemir, utrüjenost je omrtvila zimice. Močna roka spanja njima je začnola nežno dolpotiskati glave. Za hip njima onemi reč, jok. Od skuz kucajoče dihanje se je pomirüvalo. Trezika je z dugim, globokim vzdihom, nehoteč nagnola razkustrano glavico na bratovo ramo. Te pa je bole i bole lezeo vküp, kak zaspani cvet. Skrivnostni angeo zdravilnoga sna, prestrl na njiva svojo svilnato mrežo. — Nesmo bili premožni ljüdje ; ve v našoj vesi niti ednoga v istini bogatoga verta nega. Vsakši žive za silo po deli svojih rok, a se prežive. Če sadje dobro obrodi, te pride tüdi na lepšo obleko, ar za njega dosta dobimo v varaši. Samo ja vsakša ženska sama mora nositi na glavi ali prevrt košaro. Znam, tüdi vi ste ne samo ednok küpili od naše vesničarke. — O ja, smo küpili. — Mogoče ravno tüdi od moje matere. — Nesmo je poznali ; ne veva. — Vüva se zna, da je nesta mogla poznati. Ve je že osem let, kak je Vmrla. Njoj je že bole žmetno šlo, kak smo živeli, dokeč očo nesmo pokopa ti
Volilni boj je končani. Kakši je bio, nam je Znano. To priznavajo možje, ki že duga leta tlačljo politično polje, da še takšega boja neje bilo. I v istini ne. Vladni stranki, ki sta se pölastili oblasti s pomočjov plačanih oblastnikov, sta posegnoli po vseh pripomočkaj, da bi protirežimske stranke, ki so napovedale boj proti krivičnosti i nepoštenosti i za bratski sporazum med Srbi, Hrvati i Slovenci, vničili i si priborili zmago. Zakon je pred njima zgübo vrednost, Tlačili sta s krivičnimi nogami določbe tiste ustave, za štero sta se l. 1921 sami najbole borili. Zakoni so velali samo za opozicionalne stranke. Ar pa so te ne včinole nikaj takšega, ka bi bilo protizakonsko, so jih Pašič—Pribičevič—Žerjav preganjali brez zakonov i proti zakonom. Zapirali so poslance, šterih ne bi smeli, ar je vsakši poslanec po zakoni nedotekliv. Plenili so liste, razbijali shode i mantrali NEDELA. nedužne ljüdi, ki so meli samo te greh, da so vüpali povedati, da P. P. Ž. neje država, zato III. Predpepelnična. Evangelij sv. Lukača je proti njim dopüščen boj, ne da bi pri tom XVIII „Ovo, pojdimo gor v Jeružalem.“ (Luk. Obsodba volilnoga načina XVIII. 31.) bili protidržavni. Lübezen do domovine. štera ječi pod žmetnov i krutov rokov režima, je bio Dva kraja, dva varaša sta nam daniva na PPŽ. režima. edini greh. Cinkali so penezi, grmele so grožnje, izbiranje: Babilon i Jeružalem ; ali se podamo na sladko donele različne oblübe, samo da bi režim Kak slovenski i hrvatski polit ki, tak ob- šörko cesto, Štera pela v Babilon, ali romamo zmagao. Vse to pa neje pomagalo. sojajo zdašnji režim zavolo nasilstev i pritiska po vozkoj i strmoj poti proti Jeružalemi. — VeLjüdstvo je pokazalo, da se odati nešče, pri zadnjih volitvah tüdi vodilni srbski politiki, selje, uživanje, bogastvo i zemelska sreča v Bada se grcženj ne boji i da se od oblb ne da ki jim je istinsko za dobro ime države pred zvü- biloni, zatajevanje, premagovanje, križ i trplenje preslepiti, negö šče soditi pravično, po svojoj našnjim svetom i za red i mir v državi samoj. v Jeružalemi. Babilon, kraj grešnosti, strasti, prevesti. I sodilo je i obsodilo krivico. Obsodbe so težke i kažejo, da Pašič i Pribi- stolica prvoga greha gizdosti v kralestvi tmice, Kakši je izid v celoj državi, je še neznano. čevič nesta človeka, ki bi znala voditi našo po- Jeružalem, sveti kraj, jakosti, sveti varaš kraVlada še najmre ne je izdala natenkih poročil. litično živlenje po pravoj poti. Ka je še pri toj lestva svetlosti. Dvoje nam je na izbiranje: greh Kak pa je s Slovenijov, znamo. I zato za zdaj obsodbi pomenlivo, je to, da so to izgovorili ali jakost, Babilon, šatan, večno skvarjenje, poglejmo samo. Slovenijo. možje, ki so bili prle v Pašičovoj drüžbi, a gda Jeružalem, Kristu*, večno živlenje. — „Nihče Tretjikrat smo bili pozvani, da S svojimi so videli, da vodi njegova Politika v pogübo, nemre dvema gospodoma slüžiti, ar ali bo toga glasovi odločamo o svojoj bodočoj usodi. Vsa- so se ločiti od njega i začnoli delali proti njemi. ednoga odürjavao i toga drügoga lübo, ali se kokrat smo se odločili tak, da nam lehko dela Demokratski voditeo Davidovič je dao do- ednoga držao i drügoga zavrgeo, nerorete slüžiti Bogi mammoni.” (Mt. 6. 24.) Kama bomo čast tüdi pred drügimi narodi. Pokazali smo, da pisniki nekšega zagrebečkoga lista izjavo: smo v političnom pogledi zreli — naše PrekV političnom živlenji sem že 40 let. Ves šli ali v slüžbo šatanovo v Babilon, ali v slüžbo murje moram izvzeti, ar o njem povem par te čas neje bilo takših volitev niti v predvojnoj križanoga Jezuša v Jeružalem? reči v prihodnjoj številki — ar smo spoznali, Srbiji niti po vojni. Predvojna Srbija, štero so „Ovo, pojdimo gori v Jeružalemi“ Te reči što je naš istlnski prijateo i Što se bo bojüvao tü pa tam brez vzroka imenüvali „balkansko“, je govoro Jezuš, kda se je podao na križovo za naše pravice. Odločili smo se za Slov. lj. neje poznala načinov, kakše je vpelao Pribiče- pot svojega trplenja v Jeružalem. S temi rečmi stranko, ki je vzela v svoj program boj za sa- vič v našoj državi. Niti pretepanje, niti razbi- nas šče opominati, da če ščemo njegovi nasmostojnost — autonomijo — Slovenije. Po vo- janje shodov, niti aretacije poslancev, nosilcov ledniki biti, da bo naša pot v nebeški Jeružalitvaj I. 1923 je dr. Korošec s svojimi 20 po- posameznih list, niti zabranjevanje stotinam držav- lem tüdi trnjeva, krvava, da bo tüdi pot trpslanci zastopao celo Slovenijo i je v Beogradi lanov iti na volišče, niti načini, kakše je porab- lenja. Podoba zemelskoga Jeružalema nam kaže, tudi nastopao kak zavüpnik celoga slovenskoga lao Tisza i jih dnes nadelüje i porabla njegovučenec da nega drüge poti v nasledüvanji Kristušovom naroda. Samo nekaj je še falilo. Ljubljana, srce neso bile prle znane . . Opozicionalni blok, poseb- v cebeški Jeružalem, nego pot trplenja. Znai glava Slovenije, neje bila v naših rokaj. Njo no ožji je bole edin činiteo kak je bio dozdaj. To menje sv. križa se blišči ober Jeružalema i razje zastopao Žerjavov demokrat Reisner. I to je edinstvo v politiki Srbov, Hrvatov i Slovencov je svetlüje skuzno dolina zemelskoga Jeružalema, najvekša pridobitev za vreditev naše države i za sv. križ bo znamenje vüpanja na sodni den, ki bilo tisto, ka je nekelko senčilo našo zmago. A ka se ne zgodilo te, se je zgodilo zdaj. vstvarjanje reda v njoj. Osvedočen sem, da nas nam bo posvetilo v nebeški Jeružalem. — Trde Dr. Korošec je zdrüžo v svojoj osebi celo Slo- tej vüpi ne bodo norili. Vsa režimska nasilja i so reči: „Zatajüj samoga sebe, vzemi svoj križ venijo — blo je namreč nosilec liste SLS v korupcija so bila kratkotrpeča. Drüge usode ne na svoje rame i nasledüj me.“ (Mt. 16. 24.), mariborskom i ljubljanskom volilnom okrožji, more dočakati niti PP. režim. V nasprotnom zli ešče ostrejše bodo reči zadnje sodbe: „popoleg toga pa kandidat v Ljubljani. I žeo je po- slučaji pride edinstvo naše države v velko berite se, prokleti, v večni ogenj.“ (Mt 25. 41.) „Što ne vzeme križa na svoje rame — pravi puno zmago. Iz Štajarskoga okrožja je odneseo nevarnost. Neodvisni radikal Nastos Petrovič se je Kristuš — i me ne nasledüje, je ne mene vre11 mandatov, iz ljubljanskoga 8, poleg toga pa je bio izvoljen tüdi v Ljubljani. Z 4366 glasi se telegrafično pritöžo pri krali. Na konci svoje pri- den.“ (Mt. 10. 39.) Zakaj se denok bojimo na je Ljubljana, šteroj so do zdaj gospodarili de- tožbe pravi: „Moja iskrena ljübezen i popolna sebe vzeti križ, šteri nas vodi v nebešk' kramokrati, odločila za dr. Korošca i njemi je za- vdanost krali i domovini me silita, da sporočam lesko? Križ je naša obramba, naše vüpanje, vüpala nalogo, da dela za njeno povzdigo i se Vašemi Veličanstvi tüdi to zadnjo i najtežjo križ je naše zveličanje i Vzemimo križ na svoje brezzakonitost dnešnje vlade i da izjavim: da rame, zatajüjmo se, premagajmo se, nasledüjmo bojüje za njene autonomne pravice. Slov. ljüdska stranka je doživele zmago, od se s takšim delom vlade rüši fundament, na Kristuša po gotovoj poti v nebeški Jeružalem. „Če namreč z Jezušom vmerješ, boš z njim šterom počivata i monarhija i naša država. štere vekše si niti želeli nemre. Slovenski narod
Novi svet.
Spisao: 1. Sziklai. Iz vogrščine prestavo Fr. Kolenc. Vsakši večer se je pogovarjala z njima; pripovidavala njima je dosta cifrastih, špajsnih stvari ; Elemér pa njoj je govoro o tom, ka se je včio i ka je od očo, šolskih tovarišov i v njüvih drüžinaj čüo od sveta. I Juliška se den za dnevom ednako začüdlla, da kelko vsega se včijo i znajo dnesden mali dijaki, o čem se njim v starih časaj niti sanjalo ne. Bogme velke stopaje dela dnešnji svet. Ednok samo ne bo več nikaj,, ka bi se dalo iznajti . . . To bo nori svet gda bo zemelski krog prevozek človeškoj pameti, Zato je tüdi telko nezadovolnih ljüdi na sveti. V starih časaj se je Ijüdem bolše godilo. Ne so si trli glave nad tem, ka vse nerazrešlivoga je za zvezdami, v notranjosti zemle, v zraki, na dnu morja i še tüdi od tistoga niže. Kak jih je se ödrendao njüv stvoriteo, delajo, se mantrajo, radüjejo, jejo. pijejo, se veselijo, potom pa vmerjejo . . . Ostalo je boža skrb. On ravna Vaše živlenje, on mora znati, ka naj dela z nami. A z Mari pa ne bo mogoče o kaj takšem se pogovarjati. Tak čemerno podobo ma, kak pes, ki kaže zobe. Nazadnje se je Elemér gor zavlekeo i je odpro dveri, ki so vodile v folaš. — Jezuš, je kričala Mari — ka je še izda na vama obleka? Deca so se boječ skrila na svoje staro mesto ; odločeniva na to, da eden drügoga obrani, Če bi slüžkinja vüpala šteroga bantüvati.
22. februara 1925.
NOVINE
živo i če maš tao v njego on trpljenji boš ga Volitve so se vršile v redi imeo lüdi v njegovoj dikil (Kempčan II 2. 2.) Hodimo, gde se nam zlübi, iščimo, ka nam i meri. je drago, ne najdemo gotovejše poti, nego je Tak pišejo najmre vladini časopisi, med pot sv. križa. Križom i teževam se ne moremo njimi Žerjavovo „Jutro“. Poglejmo kakši je izognoti, ar pobožni Job pravi: „Trplenje je naše bio te tüdi red i mer: živlenje.“ (Job 7. I.) I sveto Pismo pravi: „da V Velikom Trgovišti so orožniki šteli odse moremo po vnogih stiskaj povrnoti v kra- straniti čuvara Radičove škrinjice, Torna, ki je lestvo bože.“ (Dej. ap. 14. 21.) „Neli je trbelo z ednim kandidatov namestnik, te se njim je gorvsa eta trpeti Kristuši i tak iti v diko svojo?“ postavo. Žandar ga je nato bujo v volilnom prostori samom. Nato se je razvila bitka med (Luk. 24. 26) „Resnično, resnično vam povem, žandari i kmeti, v šteroj sta bila Oba slüžečiva ne je hlapec ober svojega gospoda, niti posla- žandara ranjeniva, eden je že vmro. nec od onoga, šteri ga je poslao.“ (Jan. 13. 16.) V Jezeraj se je ravnotak zavolo nasilstva Če je Kristuš morao trpeti i tak iti v svojo žandarov začnola bitka s kmeti, v šteroj so diko, kelko bole mi grešniki ! Če ščemo s Kri- bili 3 kmeti bujti, 6 pa ranjenih. Zavolo ravnotakšega vzroka je prišlo v slušom živeti, moramo s Kristušom trpeti. Sv. Ivani Zeleni do boja med kmeti i žandari. Nasledniki Kristušovi bi radi bili, te se le Tü so bili 4 žandari ranjeni. pridrüžimo h Kristuši, pojdimo gor v JeružaNasilje na Horvackom i Sloveniji je bilo lem, da bomo s Kristušom trpeli, da bomo en- velko. Več čuvarov škrinjic je bilo Še pred krat tüdi z njim živeli ! Ar Kristuš pravi: „če koncom volitev odstranjenih i areteranih Na več krajaj so stresli kruglice iz Radičove škrinjice što meni slüži, naj mene nasledüje i gde sem v radikalno. Teror i sleparstvo je vladalo jaz, tam bo tüdi moj slüžabnik. Če što meni tüdi v Bosni. V sarajevskom okrožji je prek 100 mrtvih glasüvalo za radikale. slüži, ga počasti Oča nebeški.“ (Jan. 22. 26) V Bosiljevom ie prišlo zajtra prek 800 volilcov na volišče. Žandari — bili so srbski — pa so pripüščali le po ednoga volilca do volišča iz daljave več sto metrov od volišča, do šteroga Glasi. Volilci neso smeli. Do pol 4. Popoldne je na te Slovenska Krajina. način volili) samo 50 ljüdi. V tom časi je Na Martinišče so dali i nabrali: Vlč. g. nastopo predsednik volilnoga odbora, ar pa so Zadravec kaplan v Črensovcih 50. Lukač Ana žandari nastopili z bajoneti, je Volilni odbor Bakovci 10, Kokon Št. 10, N. N. V. Polana 18, dognao, da je vršitev volitev nemogoča. Iz Novoga Pazara poročajo, da so se Bedrnjak Iv. V. Polana 20. Jožef Horvat v Bratoncih 200.75, Bakan Štefan v Nedelici 121.50, začnole tam Volitve med pokanjom pušk. V Liki so cdstranili od državnoga odbora N. N., iz Veščice 50 Sledeče peneze smo dobili od vlč. g. Vadoviča, župnika v Beltincih : 190 imenovanoga predsednika, dr. Rubčiča i ponabrao Marič Ivan v Odrancih, 170 nabrao Ba- stavili drügoga. Žandarje so püščali volilce pokan Jožef v Gančanih, 235 nabrao Žižek Mihael ednom, tak da jih je prišlo do 6. vüre na vrsto v Ižekovcih, 136 nabrao Forjan Štefan v Melin- komaj 69; 600 volilcov pa je čakalo od jütra cih, 657.50 nabrao Smodiš Štefan v Beltincih, do večera. Gda so prositi, da bi smeli voliti, 120 dala Dominko Jožef i žena v Odrancih, 10 je zapovedao pisač Miletič strelati na ljüdi. dala Kuhar Slava v Ižekovcih. Od vlč. g. žup- Trije so obležali mrtvi, več pa je bilo ranjenih. V Bukini je vladni zastopnik zahtevao od nika Horvat J. v Martjancih 66, nabrao Jančarič Mikloš v Noršincih, 30 nabrao Puhán Al. v Te- župnika Pvtza, naj oznani v cerkvi, da mora šanovcih, 80 nabrao Kovačič Kol. v Mlajlincih, dati fara najmenje 300 glasov za vladno stranko, 35 nabrao pri cehskom računi Vašš Jožef. Ku- inači pošlejo vse može od 20. do 30. leta v harova gospa v Ižekovcih dala od svojega 100 Albanijo. Ar se župnik neje podvrgeo, so ga Din. Vsem darovnikom i nabiratelom naj Bog dva dni pred vclitvami zaprli, dva nem kiva zavüpnika pa so odpelali v Palanko, gde jiva bogato poplača tü na zemli i po smrti. Na Martinišče smo dobili z Ameriko 263 je „szolgabiro“ Nikolič lastnoročno zbüo dolare to je 3914 dinarov, že prle dobili 8250 do krvi. Na drügih voliščaj v Vojvodini nemških Din. Imena darovnikov i nabiračov objavimo v Marijinom listi. Posebno se zahvalimo Drüštvi volilcov niti püščali neso na volišče. Ali pa njim neso dopüstili meli čuvara škrinjice i so nemške svete Ane, štero je 23 dolarov darüvalo. Na Martinišče so darüvali: N. N. 100, glase računali k radikalnim. V Zemuni je nastogostüvanji Rous Ivana i Škafar Juliške v Bel- po nemški kandidat Moser, da bi spravo voliltincih nabrao starišina i drüžban Smodiš Jožef com pravico do volitev. Dosegno pa je telko, 131. Mladomi pari obilno sreče želemo. Nagos- da so ga zbili i ranili na rami. To pa neje vse. Od tam, gde je vladao Uivanji Pticko Janoša z Bratonec i Glavač Barice z Beltinec nabrao starišina i drüžban Ber- najveški teror, še niti poročila neso prišla. Lehko nardi Jožef 112 75, Vrečič Rozaliia Prosečkaves pa smo pripravleni, da zvedimo še belo strašne 196. Na gostüvanji Ivko Ane z Sr. Bistrice na- reči kak je tp. Zvedi se vsakši den več i tak brala drüžban Kelenc Štefan i starišina Prša Šte- je vüpanje, da pomali pridejo na svetlo vse fan 70, na gostüvanji Hren Ivana z Sr. Bistrice hüdoblje P. P. Ž. režima. nabrala Pozvačin Ütroša Jožef i drüžban Gabor Štefan 40 Din. Mladomi pari Želemo obilno božega blagoslova. Volilne zanimivosti. Krog. Pri nas je g. demokratski vučiteo Hočevar stavo včenje v šoli 3 dni, od petka do Na nekšem volišči v ljubljanski okolici je srede. Radi bi znali, zakaj se je to zgodilo ? prišeo delavec, pristaš SLS na volišče. DemokMogoče se je g. vučiteo šteo bole posvetiti agiratski predsednik volilne komisije njemi je delao taciji za brezversko demokratsko stranko ? Či je g. Hočevar vučiteo, te naj vči; Či pa je demo- neprilike i se je cbregüvao, da neje scela oskratska Politika več vredna kak naša deca, pa vedočena volilcova istost. Volilec je dvakrat probao dobili svojo pravico vsigdar z novimi naj püsti drügomi mesto na našoj šoli. Krog. Na den volitev je bio tü pravi boj potrdili a vsigdar brez uspeha. Zato je šo v med volilnim odborom i volilci. Za vsakšo ceno agitacijski prostor SLS i se je tam pritožo. Tam so šteli nagajati našim volilcom. Najbole se je so sirmaškoga delavca lepo obrili, njemi prizavzeo za naše volilec g. Franc Titan. šteromi skrbeli fini krščak, modno obleko i v žep so so se zavolo toga protili nešterni demokratski njemi potisnoli nedelsko „Jutro.“ Zadeli so: gospodje, da ga bodo dali zapreti za 6 mesecov. fini gospod z „Jutrom" v žepi je taki dobo Mi pa vse nepravilnosti pri volitvah popišemo i volilno kruglico. Izjava. S pogledom na notico v včerašodpošlemo tajništvi naše krščanske stranke, štera bo že skrbela, da se vse protizakonitosti njem “Jutri." da se govori v klerikalnih krogih, da sem volo dr. Korošca, izjavlam, da sem ga kaštigajo. Krog. Naš demokrat, vučiteo Hočevar je istinsko volo. — Je zdaj stvar v redi ? Prof. dr. Alfr. Šerko. pred volitvami razobeso Koderove plakate na steno v šoli. Tüdi je razdelo med šolsko deco Vüra v törni mariborske püšpekove cerbrezversko „Narodno pratiko”, da bi jo deca kve je od petka do nedele (8. febr.) popoldne širila med lüstvom. Krožančari protestiramo proti kazala 1 vüro. Tak da bi s tem štela Maribortakšemi ravnanji z decov v šoli. čane opominati, naj spüstijo svoje kruglice v V Črensovcih. Pri štetji kruglice se je ska- prvo škrinjico. I 1215 jih je to tüdi včinolo. zalo, da je Hribarova škrinjica, štere glavni korPo mariborskih vulicaj so vse stranke teš je bio Tratnjek iz Bistrice i za šterov so mele razobešene velke plakate i plačani ljüdje tak slepo šli nešterni Bistričanci. dobila 21 pra- so jih celo okoli nosill. Samo ljüdska stranka vili krugic i 5 zavečih. — Radičova Škrinjica ne mela niti ednoga plakata. Pokazali pa so se pa je dobila eden česnjek. živi plakati. Proti poldnevi so po glavnom trgi V meki na Bistrici ščejo bistrički posmirno stopali, poslanci gg. dr. Korošec, II hnjec lanci iz Hribarove stranke zid, ti novi Beograd. i Vesenjak Što je mimo šo, jih je spoštlivo Kovačka dela bo opravlao kovač Špiclin, s pozdravo. umplami pa bo zalagao novi bistrički Beograd „Najmenje 4000 glasov dobi naš kandižupnar Tratnjek. dat Mohorič“, tak je pisalo „Jutro“. Volitve so
3 minole i Mohorič je istinsko dobo 4000 glasov, kak je bilo razglašeno i zaželeno. Narodnomi bloki pa to neje bilo prav, ar dr. Korošec je dobo več glasov i zmagao. To spominja na sledečo prigodbico: Dva židova prideta v krčmo jest, a nimajo drügoga kak dve ribi: edno velko i edno malo. Naročita, prinesejo. — Prvi židov drügomi: Le zvemi. — Drugi židov vzeme velko ribo. — Prvi židov: Vidiš, kakši si, nikšega poštenja ne znaš. — Drügi židov: No, štero pa bi ti vzeo ? — Prvi židov: Malo ? — Drügi židov: Ve jo pa maš ! Na glavnom trgi v Maribori so na den volitev stali trije trgovci. Mimo je šo štrti trgovec. — Kam pa? — ga je pitao eden. Vzeo je roko iz žepa i s pesnicov pokazao, da šturat v škrinjice. — Ali se že kaj vado? V 14 škrinjic boš morao potisnoti prgiščo! — On je nekaj odgovoro i šo dale. — He! — je zakričao za njim trgovec, ki ga je prle spitavao. Pogledno je nazaj, trgovec pa njemi je kazao palec rekši, da naj vrže v 1. škrinjico. Zasmejao se je, prikimao i šo dale. Vsem organizacijom Kmečke zveze v Prekmurji. Viher volilnoga boja se je vtišao. Za nami so samo številke naših volilcov, štere glasno povejo, kak i koga smo volili. V sobočkom okraji smo malo nazadovali, v lendavskom pa, kde so naše organizacije bole žive i delavne, smo od zadnjih volitev lepo napredovali. To je znak sijajne zmage proti strašnomi pritiski od zgoraj i velke kortešacije nasprotnih strank. Zmagalo si, ljüdstvo slovensko, zmagala je tvoja stranka, štera s tebov živi i tüdi s tebov merje. — Vsem našim volilcom, organizacijam i posameznikom, ki so nas povsod gostoljübno sprejeti, po svoji mogočnosti šli kak naj bole na roko, da smo vsi vküp stranki poštenoga delavnoga ljüstva priborili tak veličanstvo zmago, povem o iskreno zahvalo. Naprej za našim cilom! Tüdi pri nas so se godile 8. februara krivice. Iz več mest nam javlajo, da komaj po 8 vüri so prišli predsedniki volišč na svoje mesto, v drügom mesti so samo po ednom püščali na volišče, pa v drügom mesti so skoz okna doj po lestvi šli v več mestih ne so dali našim čuvarom škrinjice predstavlati naše stranke i nosilca tiste. V Beltincih je grofovska drüžina pod pritiskom svojega šefa mogla v 4. škrinjico püščali svoje gumijeve kruglice. — Naše crganizacije se naprošajo, da vse poročajo, kde so se godile kakše nepravilnosti, vse pa naj bo podpreto z dokazi.
Država. Diamantno zdavanje. Pred kratkim sta obhajala v Zlatoličji pri Ptüji zakonca Jožef Pesek i njegova žena diamentno zdavanje. Stariva sta 88 i 87 let. Na zdavanjskom gostüvanji je bilo med 90 gosti nikaj menje kak 35 članov njünoga potomstva: sini, hčere, vnüki, pravntiki. Starešinski predsednik narodne sküpščine bo, kak pišejo listi, 80 let stari Davidovičov poslanec Arso Lazič, izvoljen v bregalniškom okrožji. Zavolo stanovanjskih težav v smrt. V Zagrebi se je zagiftao vpokojeni nadzornik državnih železnic Stagelschmidt. Püsto je pisma, v šterih naznanja, da ide v smrt zavolo dugctrajnih stanovanjskih težav. Vse svoje preci velko premoženje je zapüsto svojoj gospodinji. Bitje v kavarni. V kavarni „Srpski kral“ v Sombori je dobrovolec Snečujski z nožom napadno policijskoga narednika Ribarova, šteri je nato napadalca strelo s puškov. Ribarova neso zaprli, začnoli so pa proti njemi preiskavo. 70 letnica zagrabečkoga nadpüšpeka. Dr. Anton Bauer, zagrabečki nadpüšpek je obhajao dne 11. februara 70 letnico svojega rojstva. Pri toj priliki so njemi prišla častitat razna odposlanstva i tüdi posamezniki. V imeni varaša njemi je častitalo odposlanstvo varaških svettivalcov, štero je vodo župan Heinzl.
Svet. Židovi v novom nemškom parlamenti. V novom nemškom parlamenti je 13 židov i to od demokratske stranke 1, od ljüdske 8, od kommunistične 4. Naraščajoča brezposelnost v Beči. V zadnjih tednaj ie naraslo število brezposelnih v Beči od 82.715 na 89.485, to je za 8000. V bečkoj okolici se je zvišalo število brezposelnih od 11.320 na 12.044 Nesreča na reki Uruguay. Do 15 ruskih i romunskih izseljencov je selo na ladjico na reki Umguay, da bi skrivoma prišli v Zdrüžene države. Na sredini reke pa se je ladjico, štera je bila prenapunjena, prekopicnola i je v bistoj vodi našlo smrt 11 ljüdi: 6 moškij, 2 ženski i 3 deteta.
/07*/&
GFCSVBSB
;BOJNJWPTUJ
"UFOUBU W /FX :PSLJ 7 /DX :PSLJ KF 1P[PS [FNMKJuLJ LVQDJ ,PSB 4QBMBKLPWJฤ Iฤ J KVHPTMPWBVTLPHB EJQMPNBUB QPMJUJLB TUSFMJMB OB UBNLBKuOPHB NJMJKPOBSB "EPMGB MTBBD /FWWUPO J OKFHPW PCFE 1SPEB TF OB MFQFN LSBKV N PE รฆFMF[ )VQGMB J HB UFรงLP SBOJMB 7[SPL TP Mร CF[FOTLF /FLuJ HPTQPE QSJEF QPIPEJU /FXUPOB SBWOP OJuLF QPTUBKF OB iUBKFSTLFN QSFL .VSF TQMFULF r *[ #FMHSBEB KBWMBKP EB NB QPTMBOJL QSFE PCFEPN (EB QJUB [B OKFHB OKFNJ EHP FOP MFQP QPTFTUWP T IJรงP WSFE KF OFLBK 4QBMBKLPWJฤ TBNP MFUOP Iฤ FSLP LJ TF W[HBKB WPSJ IMBQFD EB KF HPTQPE /FXUPN W TWPKPK WJOPHSBEB OKJW JO TFOPรงFUJ MFQPTBEOP NMBEP W OFLuFN QBSJuLPN [BWPEJ Vฤ OPK TPCJ HEF OFKF EPQร uฤ FOP EB CJ HB uUP ESFWKF รงJWJOB 7TF MFQP VSFKFOP ,EPS รงFMJ 5SJKF HBTJMDJ BMEPW EVรงOPTUJ 7 5JTUJ KF NPUP 0CJTLPWBMFD LJ CJ KBLP SBE HPWPSP [ OKJN QSFE LSBULJN OBTUBP PHFOK W QPEKFUKJ [B J[EFMB QSBWJ EB HB QPฤ BLB EPLFฤ OF QSJEF PCFEร WBU LVQJUJ OBK TF PHMBTJ [B QPESPCOFKuB QPKB WBOKF QFฤ BUOPHB WPTLB 1SJCFรงBP KF PEEFMFL J TFEF MFQP W PCFEOJDP TOJMB W QFLBSOJ WBSBuLF QPรงBSOF CSBNCF .FE HBuFOKFN KF OB ;B OFLBK ฤ BTB TP QSJOFTMJ PCFE Lร IBOP 7&,04-"7 ,3"-+ #FMUJODJ TUBMB W QPE[FNFMTLPN QSPTUPSJ FLTQMP[JKB QMJ QJuฤ F QPE QPLSPWPN OPW 1SJ UPN TP EPCJMJ USJKF HBTJMDJ QP WTFN .JOF Wร SB *TBBDB uF J[EB OF CJMP (P UFMJ UFรงLF PQFLMJOF 1POFTSFฤ FOF TP QSFOFTMJ W TQPE KF CJP MBฤ FO J [Bฤ OF KFTUJ QJuฤ BODB (EB uQJUBP HEF KJI KF QPIPEP รงVQBO [ WFฤ JNJ ESร LPOฤ B QPLSJKF QSB[OP TLMFEP J OBSPฤ J TMร รงBCOJLJ HJNJ VSBEOJLJ OBK TLร IB ESร HPHB QJuฤ BODB [B TWPKFHB HPTQP 1PMJUJฤ OB Iร EPEFMTUWB OB 7PHSTLPN EBSB " QSMF LBL KF CJP Lร IBOJ QSJEF MTBBD 1PESVรงOJDB %0-/+" -&/%"7" 7TF WP[F TP QSFOBQVOMFOF J uUFWJMP LBuUJHBODPW PCFEร WBU [OBuB [EBK HEB NB 7PHSTLB NJMKPO Eร u SBWOP UFM (EB OBKEF HPTQPEB W PCFEOJDJ QSBWJ c0E QMBฤ B OBKCPMKF EPMBSKF LP LBL UF HEB KF NFMB NJMKPO QSFCJWBMDPW ;EBK Qร TUJMF QSPTJN HPTQPE EB TUF NPSBMJ UBL EVHP KF WTBLuJ WPHSTLJ QSFCJWBMFD W WP[J 5P ฤ BLBUJ " TBNP EPQร TUJUF NJ EB CPN OBKQSMF JO [MBUF QFOF[F OBSBuฤ BOKF LBuUJHBODPW JEF QSFEWTFN OB SBฤ VO NBMP PCFEร WBP BS TFN UPฤ FO J USร EFO 5BLJ 0WMBuฤ FOB CBOLB [B USHPWBOKF [ QPMJUJฤ OJI Iร EPEFMTUFW 7BN CPN OB VTMร รงCP o /BUP [EJHOF QPLSJWBฤ J &LTQMP[JKB W %PSUNVOEJ ;BWPMP FLTQMP HEB WJEJ EB KF TLMFEB QSB[OB QSBWJ T TNFIPN EFWJ[BNJ JO WBMVUBNJ *[TUBWMKB [JKF W KBNJ c.JOJTUFS 4UFJOn KF [Hร CJMP รงJWMFOKF c7JEJUF HPTQPE LBLuJ TNP NJ WVฤ FOJ MKร EKF J[WP[OJLPN VWFSFOKB JO QSFW[FNB Sร EBSPW QB KF SBOKFOJI 7[SPL FLTQMP[JKF iฤ JTUB TFN QP[BCP EB TFN รงF PCFEร WBP n CBOฤ OF HBSBODJKF uF OFKF QPKBTOKFO 1SFE WIPEPN W KBSOP TP TF PEJHSBWBMJ QSFUSFTMJWJ QSJ[PSJ HEB TP WMBฤ JMJ Wร (PTQPEBSTUWP [BTJQBOF NSUWF Sร EBSF 4BNPTUBMOP QSFLNVSTLP LB /BKWFLuF Wร SB OB TWFUB 0C GSBODP ;SOKF 7 /PWPN 4BEJ TLPN NPSTLPN CSFHJ MFรงJKP BOHMFuLJ OPSNBOTLJ UPMJฤ BOTLP QPEQPSOP ESร uUWP PUPLJ &EFO KF +FSTFZ &MFLUSJLB NB HMBWOP WMPHP LH QuFOJDF %JO c รงJUB c QSJ PCSBUJ Wร SF uUFSP TP QPTUBWJMJ "OHMFรงJ J uUFSB TW ,SJรง $IJDBHP *MM WFMB [B OBKWFLuP Wร SP OB TWFUJ (POJ KP NPUPS c PWTB c KF OBKCPuF ESร uUWP [B QSFLNVSTLF 4MPWFODF W QSFNFS OKPK KF NFUSPW EVรงJOF DBJHBS Wร S QB c LVLPSJDF c $IJDBHJ ,PUSJHF ESร uUWB QPTUBOFKP MFILP LBU 0CB DBJHBSB WLร QOP WBHBUB LJM 1P Wร SJ รฆJWJOB 4MPWFODJ NPuLJ PE EP MFUB รงFOTLF PE KF SB[QPTUBWMFOJI FMFLUSJฤ OJI TWFUJML UBL EB HPWFOTLB UFPDJ TWJOKF EP MFUB TUBSPTUJ ,PUSJHF QMBฤ BKP FEOPL KF WTBLB Wร SB WJEOB UVEJ QPOPฤ J W ;BHSFCJ LH r % % r % QSJTUPQOJOP %PM J NFTFฤ OP %PM J [BUP 7 KF[FS MFUBK EVHuJ EOFWJ "NFSJ W -KVCMKBOJ c r % % % EPCJ WTBLuB CFUFรงOB LPUSJHB QSWJK NFTFDPW LBOTLJ QSPGFTPS #SPXOF KF [SBฤ VOBP EB QPTUBKB %PM QPEQPSF [B WTBLJ EFO OBEBMOKF NF ,SNB EFO WTJHEBS EVHuJ 7 EFTFUJI MFUBK TF QPEVHuB TFDF QB DFOUPW OB EFO รซF KF LPUSJHB Fuฤ F EFO [B FEOP EFTFUJOTLP TFLVOEF W KF[FS 4FOB N r % TMBNF N r % EVรงF CFUFรงOB [WPMJ TF OKPK QPEQPSB OB NF MFUBK [B FEOP TFLVOEP TFฤ OPK TFKJ ;B TNSUOJOP QMBฤ B ESร uUWP [EBK ;BHSFCFฤ LB CPS[B /FTSFฤ B OB NPSKJ 7 WBODPWFSTLPN QSJ % * LEB CP QB WFฤ LBL LPUSJH QB %P TUBOJuฤ J KF [BEFMB OFLuB KBQPOTLB MBEKB W ESร HP EOF GFCSVBSB MBSPW (PUPWuฤ JOF NB ESร uUWB %PM LPUSJH MBEKP KBQPOTLJI NPSOBSPW KF WUPOJMP รฆFMFNP LB CJ CJMP TLPSP LPUSJH %Sร "NFSJLBOTLJ EPMBS EPMBS % 1SFCJWBMTUWP #FSMJOB J #Fฤ B 1SFCJWBM uUWP TLSCJ [B MFQJ TQSFWPE J DFSLWFOJ QPLPQ % TUWP #FSMJOB TF KF W QSFNJOPฤ FN MFUJ QPWOPรงJMP "VTUSJKTLB LSPOB , J CP QPNBHBMP QSJ EFMJ [B QSFLNVSTLP TMPWFO % [B KF[FS Eร u J [OBuB [EBK PTFC รซFIP 4MPW LSPOB , TLP GBSP W $IJDBHJ J QSJQPSPฤ B WTFN LPUSJHBN % r โ 7 #Fฤ J KF CJMP KBOVBSB UPHB MFUB LSPOTLJ [MBU EB TJ OBSPฤ JKP QSFLNVSTLP HMBTJMP c/PWJOFn W 'SBODPTLJ GSBOL GSBOL % QSFCJWBMDPW uUFSJK PCKBWMKB ESร uUWP TWPKF PHMBTF /PWJOF TF .BEKBS , OPWB FN % r (PSFฤ J [SBLPQMPW TQBEOP W WBSBu OBSPฤ JKP QSJ ,MFLM +PรงFGJ WQ QMFC W รซSFOTPWDJI % GFCSVBSB KF TQBEOPMP W ,SPNFSJรงJ W TSFEJOJ WB iWJD GSBO GS 1SFLNVSKF +VHPTMBWJKB J TF EPCJKP Uร EJ QSJ % SBuB J[ WJuJOF NFUSPW HPSFฤ F WPKBuLP MFUBMP 5BMJKBOTLF MJSF MJSB ESร uUWJ %Sร uUWFOF TFKF TF WSuJKP WTBLP ESร HP 1JMPU KF [HPSP PQB[ร WBMDB OFLuFHB QPEQPSPฤ ;ร SJDI OFEFMP W NFTFDJ PC Wร SJ OB OVNFSJ 4P OJLB QB TP UFรงLP QPuLPEร WBOPHB PEOFTMJ W uQJUBP %JOBS %JO 4W GSDT 3BDJOF "WFOVF $IJDBHP *** 0QPNJOBNP WTF /BKNFOuB PCฤ JOB W 'SBODJKJ ,BLuJI QSFLNVSTLF 4MPWFODF LJ TP Fuฤ F OFK BMJ TP รงF LN PE 1BSJ[B MFรงJ OBKNFOuB GSBODPTLB PCฤ JOB W LBLuFN ESร uUWJ OBK QSJTUPQBKP L UPNJ MFQPNJ -F 5BSUSF (BVESBO ;OBNFOJUB KF QPTUBMB QSJ 1PuUB ESร uUWJ uUFSP QPNBHB LPUSJHBN W QPUSFCBK -BVESVKFWPN QSPDFTJ SB[QSBWJ ฤ F Uร EJ NB TB 0ECPS [B MFUP *HOBD )P[KBO $IJDBHP /BSPฤ OJOP EPCJMJ NP QSFCJWBMDPW 5F PCฤ BOF QB NPSBNP รงF [B MBOJ J MFUPT /BK CP [BEPTUB )WBMB 1SFETFEOJL .BSUJO ,FMFOD QPEQSFETFEOJL CMBHSร WBUJ BS OF QMBฤ ร KFKP OJLBLuF EBฤ F 0Cฤ JOB iUFGBO 3PT UBKOJL .JIBFM (Kร SFL QPEUBKOJL +P OFNB OJLuF KBWOF IJuF J OJ FEOPHB [ESBWOJLB รงFG รซVSJฤ CMBHBKOJL iUFGBO +BLuJฤ QB[JUFP CF /B QSPEBK 7TJ NPuLJ QFU QP uUFWJMB TP TF WEFMFรงJMJ TWF UFรงOJI iUFGBO ,BWBu OBE[PSOJ QSFETFEOJL .BUKBu UPWOF WPKOF CJMJ OB GSPOUJ J TF TSFฤ OP QPWSOPMJ KF OB EVHPWFuLPN CSFHJ ;WFS SBฤ VOF WPEJUFMJ iUFGBO 3JUMPQ J 1BWFP 5SJKF TP CJMJ SBOKFOJ รฆVQBO KF KBLP TLSPNFO QMร HF PSBUKF [FNMKF ย QMร HB HPSJD 5LBMFD QB[JUFP ESร uUWB "OUPO .BSLPKB WSBUBS รงFMF TBNP EB CJ [ WMBEPW W NJSJ รงJWP /JUJ [B ย QMร HB UPHB J FEOB EPCSF IJuB WTF WLร Q +PรงFG 5SBKCBS PEMJLPWBOKF OKFNJ OF /BUBOฤ OF KF TF [WFEJ QSJ H & #BMLBOKJKJ )PUFM [B EFMBWDF 7 #SBUJTMBWJ [Bฤ OFKP W %PM -FOEBWJ /BSPฤ OJOB JOP 0HMBTJ TF TQSFKNFKP [B c/PWJOFn uF UP QPNMBE [JEBMJ EFMBWTLJ IPUFM LJ CP NFP QSJ &3%ยญi: #"3/"#"i USHPWDJ [ QBQJSPN QSPTUPS [B HPTUPW ;JEBOKF IPUFMB CP LPu J JHSBฤ BNJ W .VSTLPK 4PCPUJ uU QPMFH SJN UBMP NJMKPO KF[FS ฤ FuLJI LSPO LBUI DFSLWJ JOP QPuUF , UPNJ EB ESรงBWB NJMKPO WBSBu QB EB QPUSFCOJ QSPTUPS CSF[QMBฤ OP 7PMMHBUFSn [ WTFNJ QSJUJLMJOBNJ WSFE TUP KFฤ B W CMJรงJOJ #MFEB PC 4BWJ OB (PSFOKTLFN TF QPE VHPEOJNJ QPHPK UBLPK QSPEB $FO 4WFUPWOB QPMJUJLB KFOF QPOVECF P[ WQSBuBOKB QPE cQBSOB รงBHBn OB VQSBWP MJTUB 4USFM W Uร STLPN QBSMBNFOUJ 7 QSPTUP SBK Uร STLPHB QBSMBNFOUB KF QSJuMP EP QSFQJSB NFE QPTMBODPN )BMJECFHPN J "MJCFKPN ;BWPMP UPHB TUB TF [CJMB OB[BEOKF QPUFHOPMB SFWPMWFSF J KF CJP T TUSFMPN QPTMBOFD )BMJECFH SBOKFO 'BuJTUPWTLB JOUFSOBDJPOBMB /B EOFW OPN SFEJ [B [CPSร WBOKF GBuJTUPWTLPHB TWFUB KF NFE ESร HJN QJUBOKF P cNPรงOPTUJ TQMPuOPHB TQP SB[VNB NFE GBuJTUPWTLJNJ J QPEPCOJNJ HJCBOKJ n 7 SBฤ VO CJ QSJuMF 1SJNP EJ 3JWFSPWB TUSBOLB OB iQBOTLPN NMBEJ BOHMFuLJ GJuJTUJ CBWBSTLJ )JM MFSKFWDJ WPHSTLJ )PSUZKPWJ c&CSFEร NBHZBSPL n KVHPTMPWBOTLB 0SKVOF J QPEPCOF PSHBO[BDJKF "VTUSJKTLF HPTQPEBSTLF SB[NFSF QSFE ESJJuUWPN OBSPEPW 'JOBฤ OJ LPNJTBS %Sร uUWB OBSPEPW KF GFCS SB[QSBWMBP W OBW[Pฤ OPTUJ BVTUSJKTLF LPNJTJKF P BVTUSJKTLPN HPTQPEBSTLPN QPMPรงBKJ 'MOBOฤ OJ PECPS KF TQSFKFP QPTFCOP SF TPMVDJKP W uUFSPK TF QPWEBSGB EB "VTUSJKB uF OFKF TQVOJMB WTFI PCWF[OPTUJ uUFSF KF QSFW[FMB QP รงFOFWTLPK QPHPECJ "VTUSJKTLJ GJOBOฤ OJ NJ 7MPH TUBOKF KF รงF OBE EWB NJMJKPOB OJTUFS ES "ISFS KF PEHPWPSP EB "VTUSJKB WTF Wฤ JOJ LB KF W รฆFOFWJ OB TFCF W[FMB %P[EBK QB ,NFUTLJ QFOF[J TF OBK WMPรงJKP W LNFUTLF ISBOJMOJDF J OBK TMร รงJKP W IBTFL OBuFNJ [BWPMP TWPKFHB GJOBOฤ OPHB HPTQPEBSTLPHB TUBOKB LNFUTLPNJ Mร ETUWJ ;BWร QBKUF OBN QFOF[F [B uUFSF EPCSP TUPKJKP OBuJ LNFUKF [ WTFHB OFKF NPHMB EPQSJOFTUJ /BKWFLuF PWJSF WTPW TWPKPW WSFEOPTUKPW LB WFฤ JN TJSPUBN KF MFKLP QPTPEJNP OB GBM JOUFSFu EFMB QSJ WTFN QSFPCSBU WFMJLF "VTUSJKF W NBMP ESรงBWJDP LBLuB KF [EBK 5JTL &3/&45 #"-,ย /:* %PMOKB -FOEBWB
4MPWFOTLB #BOLB E E
4LPSP OPWB QBSOB รงBHB
)SBOJMOJDB J QPTPKJMOJDB W รซSFOTPWDJI S [ [ O [ VSBEร KF WTBLP OFEFKMP JOP TWFUFL 0CSFTUร KF ISBOJMOF WMPHF OBWBEOF QP WF[BOF WMPHF QSPUJ uFTU NFTFฤ OPK PEQPWFEJ QPE %JO QP WF[BOF WMPHF PE %JO OBWJuF QB QP ย