Idejna zasnova kulturnega središča v Vojniku - Magistrsko delo by Mark Škoflek

Univerza v Ljubljani Fakulteta za arhitekturo

Idejna zasnova kulturnega središča v Vojniku Jožef Mark Škoflek mentor: doc. Mitja Zorc, univ. dipl. inž. arh. leto vpisa: 2012 leto izdelave: 2018

Povzetek Vojnik ima že nekaj let pereči prostorski problem premajhne kulturne dvorane. Z bogato zgodovino glasbenega in dramskega ustvarjanja se Vojnik in občina na kulturnem področju vedno bolj razvijata. Trenutna prostorska stiska se rešuje z uporabo telovadnice kot večnamenskega prostora. Magistrsko delo se v prvi fazi ukvarja z najustreznejšo umestitvijo nove kulturne dvorane. Izkaže se, da lahko projekt poseže v kraj tako, da ga obogati z novim reprezentativnim javnim trgom in parkom. Izbere se lokacija, ki je v odprtem središču Vojnika, obdajajo pa jo stavbe z javnim programom. Na obravnavani lokaciji so trenutno postavljena ograjena športna igrišča in garaže bližnjih stanovanjskih blokov. Za športna igrišča se predvidi dve nadomestni lokaciji, v nov objekt pa se vključi tudi podzemno garažo.

V drugi fazi se volumen kulturnega središča oblikuje in umesti tako, da se z njim tvori nov trg pred stavbo občinskega urada. Obenem se trg poveže s parkom ter vzpostavi spoštljiv odnos do dominant v prostoru in bližnje osnovne šole. Prostorska zasnova temelji na funkcionalnem povezovanju vseh uporabniških skupin. Stavbo se približa posamezniku s portikom, ki omehča prehod med notranjim in zunanjim javnim prostorom. Nazadnje pa mora objekt zadostiti akustičnim zahtevam glasbenega ustvarjanja tako v sobah za vežbanje kot s specializacijo koncertne dvorane.

Ključne besede: Vojnik, kulturno središče, javni prostor, trg, arhitekturna akustika

Abstract The town of Vojnik has had a serious problem with its small cultural hall. With its rich history of creating music and drama plays, Vojnik and its municipality keep on developing in the field of culture. The current spatial crisis is being solved with the use of the town’s gymnasium as multipurpose hall. This master’s thesis mainly deals with the most suitable positioning of the new cultural hall. It turns out that this project can influence the town by enriching it with a new representative public square and park. The location is choses in the open center of Vojnik, and it is surrounded with buildings with public program. The discussed location is currently home to enclosed sports playgrounds and garages belonging to nearby apartment buildings. Two alternative locations are predicted for sports playgrounds, whereas the new

Idejna zasnova kulturnega središča v Vojniku• Jožef Mark Škoflek •magistrsko delo

building also includes an underground garage. In the second phase, the volume of the cultural center is shaped and positioned in the way that it forms a new square in front of the municipal office. The square also connects with the park and establishes a respectful relation towards the dominants of the town and the nearby primary school. The spatial design is based on the functional integration of all user groups. The individual is drawn near the building with its portico that softens the transition between the interior and exterior public space. Finally, the building must suffice the acoustic demands of musical creation in rooms for practice as well as the specialization of the concert hall. Keywords: Vojnik, cultural center, public space, town square, architectural acoustics

UL FA • EMŠ Arhitektura • Ljubljana, 2018 • mentor doc. Mitja Zorc

Kazalo I. Uvod II. Vojnik

5 9

Občina Vojnik 11 Zgodovina 14 Razvoj kulturne dejavnosti 17 Stanje kulturnih ustanov 19 Obstoječa infrastruktura avditorijev 20 Presoja potreb 21 Kulturne dejavnosti 23

III. Analize

IV. Reference

V. Projekt

VI. Grafične priloge

VII. Viri in literatura

100

Morfološka analiza 27 Analiza namenske rabe 29 Analiza programov 31 Analiza javnih površin 33 Zaznavna analiza po Lynchu 35 Sinteza lokacije 37 Predstavitev lokacije 39 Mikroanaliza 41 Glasbena šola Chetham Kulturni center Lendava Občinski center Ludesch Sinteza referenc

45 47 49 51

Vizija 55 Zasnova 57 Organizacijska izhodišča 59 Funkcijski diagram 60 Prostorska zasnova 61 Program 65 Zunanja ureditev 67 Javni prostor 68 Akustika 69 Materiali 71 Konstrukcija 73 Požarna varnost 75 Situacija 78 Tloris kleti 80 Tloris pritličja 82 Tloris nadstropja 84 Prerez A 86 Prerez B 86 Fasada vzhod 88 Fasada zahod 88 Fasadni pas 91 Popis površin 92 Vizualizacije 94

Idejna zasnova kulturnega središča v Vojniku• Jožef Mark Škoflek •magistrsko delo

UL FA • EMŠ Arhitektura • Ljubljana, 2018 • mentor doc. Mitja Zorc

Idejna zasnova kulturnega središča v Vojniku• Jožef Mark Škoflek •magistrsko delo

UL FA • EMŠ Arhitektura • Ljubljana, 2018 • mentor doc. Mitja Zorc

I. Uvod

Idejna zasnova kulturnega središča v Vojniku• Jožef Mark Škoflek •magistrsko delo

UL FA • EMŠ Arhitektura • Ljubljana, 2018 • mentor doc. Mitja Zorc

Problem V Vojniku in njeni občini prebivalci že dolgo nimajo primernega prostora za kulturne in umetniške prireditve. Kulturno udejstvovanje ima zgodovinsko in sodobno zelo močno vlogo v življenju ljudi, katerih skupine in posamezniki ustvarjajo na lokalnem in mednarodnem nivoju. Trenutno je v Vojniku na razpolago le obstoječ kulturni dom iz leta 1949, ki je za potrebe krajanov bistveno premajhen in tehnično neustrezen. Kulturni dom je bil sicer leta 2011 obnovljen, a se s tem posegom ni povečal. Zadnjih nekaj let se pomankanje kvalitetnega kulturnega odra polovičarsko nadomešča z grajenjem športnih večnamenskih telovadnic.

Cilj Pomembna vloga kulture in umetnosti v Vojniku zahteva ustrezno in dostopno infrastrukturo, ki bo izboljšala kulturno-družbeno življenje prebivalcev. Naloga projekta ni samo zagotoviti kapacitet, temveč tudi vzpostaviti dialog s širšo javnostjo in s tem omogočiti tvorbo različnih umetniških ter družbenih dejavnosti. Umeščen mora biti tako, da ne kazi podobe kraja, temveč je skladen z njegovo morfologijo. Objekt mora biti funkcionalen, povezovalen, zanimiv za širšo okolico. Oblikovanje naj bo podvrženo akustiki, izbor materialov pa lokalen.

Idejna zasnova kulturnega središča v Vojniku• Jožef Mark Škoflek •magistrsko delo

UL FA • EMŠ Arhitektura • Ljubljana, 2018 • mentor doc. Mitja Zorc

Metoda Delo sem začel z raziskovanjem zgodovine kraja in glasbene dejavnosti, nadaljeval pa z odkrivanjem dejanskega stanja kulturnih institucij v Vojniku in kvantiteto kulturnih prireditev. Na podlagi urbanističnih analiz sem utemeljil izbrano lokacijo ter s projektom skušal rešiti nekatere probleme kraja. S študijo referenčnih primerov sem organiziral programsko in urbanistično zasnovo objekta. Končni rezultat zaključnega dela je idejna zasnova arhitekture kulturnega središča z osrednjo koncertno dvorano in ureditev pripadajočih javnih površin z urbanistično zasnovo novo nastalega trga in parka.

Pričakovani rezultati V začetku sem pričakoval, da bo delo obsegalo razširitev že obstoječega kulturnega doma na trenutni lokaciji. Na podlagi prostorskih analiz pa se je projekt razvil v smer novogradnje kulturnega središča, ki s svojo umestitvijo in posegom v kraj doprinese h kvaliteti življenja tudi tistih, ki jim kultura ni preveč blizu. Tako se z novim objektom oblikuje nov javni trg in park. V objekt so lahko vključene še druge družbeno dejavnostne skupine, ki v kraju še nimajo svojega prostora.

Idejna zasnova kulturnega središča v Vojniku• Jožef Mark Škoflek •magistrsko delo

UL FA • EMŠ Arhitektura • Ljubljana, 2018 • mentor doc. Mitja Zorc

Idejna zasnova kulturnega središča v Vojniku• Jožef Mark Škoflek •magistrsko delo

UL FA • EMŠ Arhitektura • Ljubljana, 2018 • mentor doc. Mitja Zorc

II. Vojnik

Idejna zasnova kulturnega središča v Vojniku• Jožef Mark Škoflek •magistrsko delo

UL FA • EMŠ Arhitektura • Ljubljana, 2018 • mentor doc. Mitja Zorc

150 m

Idejna zasnova kulturnega središča v Vojniku• Jožef Mark Škoflek •magistrsko delo

01: Vojnik v letu 2011

UL FA • EMŠ Arhitektura • Ljubljana, 2018 • mentor doc. Mitja Zorc

(www.geopedia.si)

50 m 1:5000

75 km 02: Občina Vojnik

Občina Vojnik Občina Vojnik leži na severnovzhodnem robu celjske kotline in s 75,47 km2 sodi med srednje velike slovenske občine. Na tem ozemlju prebiva 8725 prebivalcev v 3404 stanovanjih, torej je gostota naseljenosti tu večja kot drugot po državi (Statistični urad RS, b.d.). Južni del občine, ki meji na Mestno občino Celje, je ravninski, z blagimi pobočji proti vzhodu in zahodu. Na skrajnem zahodnem delu meji občina na Šmartinsko jezero, največje umetno jezero v Sloveniji. Severni del občine je pretežno hribovit, ravninska območja so le ob vodotokih in ob glavnih prometnicah, ob katerih so se razvile vasi Nova Cerkev, Socka, Frankolovo, Lemberg, Višnja vas. Zaledje teh naselij je kmetijski prostor z zaselki, gručastimi in razstresenimi kmetijami. Občina je prometno dobro povezana, saj skozi njo poteka nekdanja osrednja prometna cestna žila Celje-Maribor. Dobro je povezana tudi z Velenjem in Vitanjem na severu in zaradi bližine avtoceste A1 praktično s celotno Slovenijo. Vojniška občina se deli na tri krajevne skupnosti: Vojnik, Frankolovo in Nova Cerkev. Zaradi ugodnih naravnih danosti je kmetijstvo najbolj razvita gospodarska panoga občine. Kmetije se polagoma odpirajo in se vse odločneje spogledujejo s turizmom. Občina se namreč ponaša z bogato kulturno dediščino, naravna dediščina pa ji daje oznako “zelene” občine. Kulturna tradicija je na tem območju izredno bogata, saj deluje cela mreža izredno dejavnih kulturnih društev, občani pa se kulturno predstavljajo tudi izven društvenih okvirov. Kulturne prireditve so prirejane tako na lokalnem kot na regijskem nivoju in obsegajo vse od pevskih koncertov do trških festivalov (Medved, 2011).

Idejna zasnova kulturnega središča v Vojniku• Jožef Mark Škoflek •magistrsko delo

UL FA • EMŠ Arhitektura • Ljubljana, 2018 • mentor doc. Mitja Zorc

03: Pogled na poti iz smeri Celja

04: Pogled na poti iz smeri Frankolovega

05: Pogled s ceste Šmartno v Rožni Dolini

Cerkve, ki tvorijo veduto Vojnika, so močne prostorske dominante. Vsaj ena izmed njih je v vsakem trenutku vidna iz vseh kotičkov naselja. Pogled na dominanto je element, ki ga upoštevam pri zasnovi.

Idejna zasnova kulturnega središča v Vojniku• Jožef Mark Škoflek •magistrsko delo

UL FA • EMŠ Arhitektura • Ljubljana, 2018 • mentor doc. Mitja Zorc

Središče občine je gručasto trško naselje Vojnik, ki je nastalo na levem bregu Hudinje na mestu, kjer se dolina razširi in se združuje v Spodnjo Savinjsko dolino. Naselje je na severu omejeno z Vojniškim hribom (394 m) in na vzhodu z gričevnatim Tomaževim hribom (417 m). Reka Hudinja, ki kraj omejuje na zahodu, je od nekdaj tekla po zelo plitki strugi, zato naselje nikoli ni bilo varno pred visoko vodo. Kljub temu nekaj domačij stoji tudi na desni strani struge, ki pa je danes poglobljena, razširjena in ustrezno zavarovana pred poplavami (Goropevšek, 1997). Ob prihodu v Vojnik lahko že od daleč uzremo cerkvice na gričih, ki ga obdajajo in tvorijo veduto naselja (Medved, 2011). Te vedute se manifestirajo v vidnem polju popotnika, prav vsaka izmed njih pa dominira eno izmed treh smeri, od koder prispemo v Vojnik. Tako se nam ob prihodu iz Celja izpostavi najvišje ležeča med njimi - cerkev Marije Sedem žalosti, ki stoji na Vojniškem hribu. Če potujemo proti Vojniku s severne smeri najprej opazimo cerkev sv. Florjana na pobočju Vojniškega hriba. Z vožnjo z zahodne smeri pa nas pot in s tem pogled napelje direktno na frontalno fasado cerkve sv. Jerneja. Kraj najbolj zaznamuje regionalna cesta, nekdanja osrednja prometnica Celje-Maribor, ki preseka staro vojniško jedro. V Vojniku trenutno živi nekaj več kot 2400 ljudi, večina prebivalstva pa dela v bližnjem Celju. Kljub temu so ljudje z življenskimi pogoji načeloma zadovoljni. V kraju deluje šola, pošta, policija, vrtec in dom za ostarele. Tukaj se nahaja nekaj dobro založenih trgovin, ljudje imajo dostop do raznovrstnih storitev, z lekarno in zdravstvenim domom pa je poskrbljeno tudi za zdravniško oskrbo. Vojničani tako nimajo posebne potrebe po iskanju dobrin v bližnjem Celju. Prav nasprotno, zadnje čase se dogaja, da so ravno Celjani tisti, ki prihajajo v Vojnik po opravkih, na športne in glasbene aktivnosti ali celo na sprehode. Še vedno pa ostaja Vojnik neupravičeno stigmatiziran z eno izmed največjih psihiatričnih bolnišnic v Sloveniji, čeprav prebivalci njenega delovanja praktično ne čutijo.

Idejna zasnova kulturnega središča v Vojniku• Jožef Mark Škoflek •magistrsko delo

UL FA • EMŠ Arhitektura • Ljubljana, 2018 • mentor doc. Mitja Zorc

06: Vojnik leta 1825 0

100

07: Vojnik leta 1985

08: Vojnik leta 2018

300 m

Zgodovina Vojnik je naselje severno od Celja, ki je od nekdaj imelo zelo pomembno prometno lego, saj je povezovalo Jadransko morje s severnimi kraji. Najstarejši materialni viri, ki pričajo o življenju v kraju, segajo v mlajšo kameno dobo (neolitik). Izrazito se je naselje oblikovalo v rimskem času, saj je tod vodila cesta skozi Celje - temu priča tudi rimski relief, vzidan v cerkev sv. Jerneja. V zgodnjem srednjem veku o tem prostoru govorijo tri poročila, ki omenjajo oblikovana naselja, med katerimi je tudi Vojnik. Nasledniki te posesti so postali vojniški gospodje. Tako se kraj oziroma grad prvič v virih omenja leta 1164 z imenom Hohenecke, kasneje se omenja še pod drugimi imeni kot so Hohnec 1173, Hochenegge 1211, Hohenek 1265, Hohenech 1274 tudi Honeh leta 1479. Ime samo naj bi Vojnik dobil po hoji - navadni oziroma beli jelki, ki je rasla v teh krajih (Orožen, 1971). Vojniški grad je stal na Tomaževem hribu (vzhodno od naselja) je bil leta 1439 porušen. Kasneje so iz ostankov ruševin postavili cerkev sv. Tomaža. Čeprav ni podatka o tem, da bi Vojnik leta 1306 dobil trške pravice, se tega leta že omenja kot trg. V samem trgu je po gospoščinskem urbarju leta 1524 živelo 28 družin. Leta 1485 so Turki opustošili in požgali Vojnik, leta 1646 ga je zajela velika kuga, kasneje je sledilo še več požarov, zaradi katerih so stavbe v 18. Idejna zasnova kulturnega središča v Vojniku• Jožef Mark Škoflek •magistrsko delo

stoletju začeli zidati iz kamenja in opeke. Trg je nastal kot razvezano mesto, torej organsko raščeni nered. Čeprav se je arhitektura počasi razvijala, je zelo kmalu razvil popolno trško zasnovo. Vojnik se ne poslužuje obrambnega obroča, naselbinsko tkivo je nastalo med vznožjem hriba in reko. Zanimiva je tudi oblika naselbine, ki se proti jugu trombasto razširi, trški prostor ob prometnici pa se napne. Sama parcelacija v trgu je dokaj neenovita, ponekod kvadratasta, večinoma pa sledi zahtevam naravnega prostora. Iz francisjejskega katastra je razvidno, da je Vojnik leta 1825 premogel 69 hiš in 380 prebivalcev. V tem obdobju je že vidno, kam se bo naselje širilo. Na obrobju se že začne drobiti, zato je pravilni obod trga že skoraj težko dolociti. Vidi se, da je obstoječe trško tkivo postalo preozko za prometnico, ki je v trgu naredila oster zavoj v obliki črke L. V naslednjih letih so tako načrtovali prvo obvoznico, današnjo “proto” promenado.

UL FA • EMŠ Arhitektura • Ljubljana, 2018 • mentor doc. Mitja Zorc

09: Načrt prve obvoznice iz leta 1828

10: Trg med 2. svetovno vojno

11: Zračni posnetek iz 90. let prejšnjega stoletja

Idejna zasnova kulturnega središča v Vojniku• Jožef Mark Škoflek •magistrsko delo

UL FA • EMŠ Arhitektura • Ljubljana, 2018 • mentor doc. Mitja Zorc

1914

Društvo Edinost Obstoječ kulturni dom

1949

1938

Sokolski dom

2015

Jernejev dom

150 m

Idejna zasnova kulturnega središča v Vojniku• Jožef Mark Škoflek •magistrsko delo

12: Lokacija kulturnih dvoran

UL FA • EMŠ Arhitektura • Ljubljana, 2018 • mentor doc. Mitja Zorc

13:Odprtje Sokolskega doma - današnji Squash klub

Razvoj kulturne dejavnosti Kulturni razvoj Vojnika se je začel v drugi polovici 19. stoletja - po narodnem prebujanju. Številni tržani so bili člani Mohorjeve družbe, leta 1869 pa so v Vojniku že odprli čitalnico. Vojničani so bili zelo narodno zavedni, zato so Nemci želeli Vojnik bolj ponemčiti. Tako je bil do začetka prve svetovne vojne pod nemškim vplivom in vodstvom. Z gradnjo nove cerkve sv. Jerneja so morali podreti tudi staro slovensko šolo, ki je delovala že od leta 1785, novo šolo pa so zgradili na mestu današnje leta 1895. Zanimivo je, da so Nemci istega leta prav tako zgradili svojo šolo v trgu. Vse te spremembe so prišle z novim župnikom Andrejem Voduškom, ki je s skupino vidnejših izobražencev ustanovil katoliško politično društvo Edinost, v okviru katerega je začela delovati prva knjižnica. Pod vodstvom Antona Brezovnika so leta 1896 ustanovili še slovensko katoliško posojilnico, ki je kmalu postala močnejša od nemške. Društvo je imelo svoje prostore v stavbi Vrataričeve - današnja Celjska cesta 23. V virih se omenja, da so v tem objektu uredili tudi prvo večnamensko kulturno dvorano, ki je delovala v okviru društva. Dvorana je bila zgrajena šele 1914 in je začela delovati 1919. Društvo Edinost je sicer leta 1907 razpadlo zaradi delitve političnih sil, toda somišljeniki so nadaljevali s Katoliškim slovenskim

izobraževalnim društvom. Najbolj so poudarjali izobraževanje in kulturo. Kot bistveno obliko dela je društvo postavilo pripravo gledaliških predstav, pri katerih so večinoma nastopale ženske. Zgrajeni kulturni dom je služil vsem idejnim smerem, čeprav zgrajen s klerikalnim kapitalom. Leta 1919 so ustanovili telovadno organizacijo Orel, ki je za čas svojega delovanja (1919-1929) prevzela dramska dela. Vredno je omeniti tudi, da so organizirali razna predavanja in poskusili celo s kinopredstavami, vendar je bilo pridobivanje filmov še prezahtevno. Z letom 1929 so vojniški Orli pridobili Orlovski dom (današnji gasilski dom). Ob koncu leta 1929 je kralj Aleksander prepovedal vsa telovadna društva, a se je kulturno življenje nadaljevalo z Izobraževalnim društvom in Krekovo družino, v sklopu katerih so izvedli več dram in izdajali list Naša mladost. Tudi ta društva so bila leta 1933 razpuščena po kraljevem odloku, zato je za krajši čas nastopilo kulturno zatišje. Toda že v začetku 1934 so vojniški fantje našli rešitev in se povezali v odsek Katoliške akcije, ki bila sicer verska organizacija. Z letom 1935 so bila prosvetna društva obnovljena. Kulturno življenje je spet zacvetelo in v Vojniku so zopet uprizarjali dramske igre, večinoma na prostem. Sočasno je od leta 1920 delovala tudi samostojna

Idejna zasnova kulturnega središča v Vojniku• Jožef Mark Škoflek •magistrsko delo

organizacija Sokol v Vojniku, ki je krepila živahno telovadno in kulturno dejavnost. Imeli so svojo dramsko skupino, knjižnico in telovadni oddelek. Leta 1938 so dobili tudi moderen sokolski dom z večnamensko dvorano - današnji Squash. Obe gibanji sta imeli tudi svojo knjižnjico. Med drugo svetovno vojno so vsa društva razpustili, sokolski dom zaprli in uničili več arhivov. Po vojni se je kulturno življenje počasi spet vzpostavljalo. 1949 so postavili nov - današnji kulturni dom in ustanovili Prosvetno društvo France Prešeren Vojnik, v okviru katerega je že deloval pevski zbor, dramska skupina, pihalni orkester, likovna in lutkovna sekcija. V osemdesetih se je aktivnost razširila še na recitatorsko skupino in kino sekcijo. Iz virov sem razbral, da je bila kulturna podoba trga in okolice bogata. Res so društva bila vezni člen pri organizaciji prireditev, ki niso bile samo politične, je pa treba upoštevati tudi delo posameznikov, ki so gojili cerkveno in posvetno petje, prozo, likovno, kiparsko in gledališko dejavnost, ki so bile nekoč v Vojniku močno razvite.

UL FA • EMŠ Arhitektura • Ljubljana, 2018 • mentor doc. Mitja Zorc

14: Kulturni dom Vojnik z ulice

15: Notranjost kulturnega doma

16: Knjižnica Vojnik z ulice

17: Notranjost knjižnice

18: Jernejev dom

19: Notranjost Jernejevega doma

Idejna zasnova kulturnega središča v Vojniku• Jožef Mark Škoflek •magistrsko delo

UL FA • EMŠ Arhitektura • Ljubljana, 2018 • mentor doc. Mitja Zorc

P-04

A +0.00

+0.00

P-02

P-01

FASADA S

Vse mere preveriti na objektu! 0.00 = 266,50 nm

+0.00

!TEVILKA RISBE:

+0.00

ODER

REFLEKTOR

+0.00

OBJEKT:

CENTER KULTUR V KUD VOJNIK

INVESTITOR:

OB!INA VOJNIK Ker$ova ulica 8, 32

LOKACIJA:

k.o. Vojnik trg, par.

VRSTA PROJEKTA:

PZI

P-03

-0.01

REFLEKTOR

+1.05

REFLEKTOR

LCD

P-03

-0.03

PLATNO

DVORANA

+0.00

AKUSTI!NA MONTA"NA #KOLJKA

REFLEKTOR

+0.00

REFLEKTOR

MERILO:

+0.92

VRSTA NA"RTA:

1 - NA"RT ARHITE

!TEVILKA PROJEKTA:

63/09

ODGOVORNI PROJEKTANT:

Gregor #ohar, univ

PROJEKTANT:

Gregor #ohar, univ

-0.01 +0.00

P-02

P-04

P-01

-0.07

20: Načrt obnove kulturnega doma iz leta 2010

Stanje kulturnih ustanov V Vojniku trenutno deluje kulturni dom iz leta 1949, ki je bil leta 2011 prenovljen. S prenovo je dom dobil le tri večje sobe za odrom, ki služijo tudi za vaje sekcij Kulturno umetniškega društva France Prešeren Vojnik, in posodobitev obstoječe tehnične opreme. Število sedežev je ostalo nespremenjeno le 174. Primarni uporabnik doma je KUD, ki deluje v javnem interesu, imajo pa prireditve v organizaciji občine prioriteto. Kljub temu je se večino prireditev na občinski ravni organizira v drugih ustanovah, saj je kulturni dom s svojo kapaciteto in opremljenostjo za to neprimeren. Želja prebivalcev in funkcionarjev za nov in ustreznejši objekt je v Vojniku prisotna že dolgo. Predstavljajo si, da na mestu obsoječega kulturnega doma potrebujejo novo dvorano s 400 - 600 sedeži. Problem pri uresničitvi slednjega pa so finance, saj izgradnja predvsem pa vzdrževanje vsakega objekta stane. Poleg kulturnega doma sta v Vojniku prisotni še dve ustanovi - javna knjižnica in Jernejev dom. Knjižnica domuje v pritličju sosednje stavbe kulturnega doma. Gre za starejšo stavbo, ki ni bila zgrajena s tem namenom in je poleg tega za knjižnico premajhna. Jernejev dom je najnovejša pridobitev kraja, gre pa za objekt z večjim večnamenskim prostorom. Zgrajen je bil s strani župnije Vojnik in primarno služi za verske prireditve in dogodke, čeprav se v njem občasno organizirajo tudi posvetni dogodki. Da se upraviči nov kulturni objekt, mora pod svojo streho združiti več funkcij. Vključena mora biti nova koncertna dvorana s približno 500 sedeži.

Idejna zasnova kulturnega središča v Vojniku• Jožef Mark Škoflek •magistrsko delo

OPOMBE:

UL FA • EMŠ Arhitektura • Ljubljana, 2018 • mentor doc. Mitja Zorc

Nepoobla!"eno kopiranje in uporaba projekta brez soglasja projektanta ni d

5 km

Vitanje

KSEVT

Zreče

Socka Dobrna

večnamenska telovadnica večnamenska telovadnica

Frankolovo Lemberg Nova Cerkev

večnamenska telovadnica

Višnja vas Šmartno v Rožni Dolini

dom krajanov

Vojnik

kulturni dom, večnamenska telovadnica, Jernejev dom

Ljubečna

večnamenska dvorana Celje narodni dom, gledališče, Celjski dom, mladinski center, večnamenske dvorane

0 1 km

6 km

21: Kulturne dvorane v bližnjih krajih

Obstoječa infrastruktura avditorijev Vpliv kulturnih prireditev v Vojniku se razteza preko občinskih meja. V tem kontekstu sem preveril kakšna, če sploh, je kulturna infrastruktura v krajih širše okolice. Kulturni dom kot namenski objekt se pojavi le v večjih krajih, ponavadi občinskih centrih. Kljub temu to ni pravilo. Najpogosteje se krajevne šolske telovadnice gradi kot večnamenske objekte. To pomeni, da je telovadnico kot velik odprt prostor možno začasno preurediti v prizorišče za kulturne dogodke. Smatra se, da se akustično pomanjkljivost prstora lahko nadomesti z ozvočenjem.V primerih kot sta Jernejev dom v Vojniku in dom krajanov v Šmartnem, pa gre za nekakšen kompromis med nujno potrebnim večfunkcijskim kulturnim prostorom ter akustično dvorano. Iz državne statistike kulturnih domov lahko razberem velik porast malih dvoran in občasnih večnamenskih prostorov, medtem ko je večjih dvoran vedno manj.

Idejna zasnova kulturnega središča v Vojniku• Jožef Mark Škoflek •magistrsko delo

Dvorane

2005

2008

2011

Velike

Male

Občasne

149

140

228

22: Število kulturnih dvoran

UL FA • EMŠ Arhitektura • Ljubljana, 2018 • mentor doc. Mitja Zorc

Building for the Performance Arts (1996), str. 92

število obiskov

Building for the Performance Arts (1996), str. 92

predlagana lokacija 1 km/10 min 2 km/20 min 3 km/30 min razdalja do predlagane lokacije

23: Diagram obiskanosti glede na oddaljenost od lokacije

24: Diagram dejanske razdalje in časa potovanja v obliki deformiranih koncentričnih krogov

Presoja potreb Appleton (1996) navaja, da je pred gradnjo avditorija potrebno izvesti študije na sledečih področjih: - karakteristika populacije, - prometno omrežje, - potencialni obiskovalci, - lokalna kulturna tradicija, - obstoječa ponudba, - dejanski gledalci, - pilotni načrt. V mojem primeru sem nekaj teh področij ocenil pavšalno ter na podlagi pogovorov z županom občine Vojnik, predsednikom KUD Vojnik, prebivalci in navsezadnje na podlagi lastnih izkušenj.

tudi bistveno presega kapacitete kulturne dvorane. Slednjih se udeleži med 400 in 600 obiskovalcev. V zadnjih letih se veliko privablja tudi obiskovalce iz cele države. Veliko obiskovalcev se na prireditve pripelje z avtomobilom, kar zahteva zadostno kapaciteto parkirnih površin. Predsednik društva je izrazil, da bi ob zagotovitvi parkirnih površin kulturne dogodke obiskalo še več gledalcev, kar pa je z lokacijo trenutne kulturne dvorane oteženo.

Župan in predsednik društva sta izrazila, da je obiskanost kulturnih prireditev s strani prebivalcev dobra (do 200 obiskovalcev), za nekatere prireditve

100

300 m 25: Analiza oddaljenosti/dostopnosti kulturnega doma

Idejna zasnova kulturnega središča v Vojniku• Jožef Mark Škoflek •magistrsko delo

UL FA • EMŠ Arhitektura • Ljubljana, 2018 • mentor doc. Mitja Zorc

2017 Januar Koncert Vokalnih skupin Predavanje Karla Geržana Koncert ansambla Klateži

26: Prvomajske budnice

Proslava ob kulturnem prazniku Festival “In Spiritu Canticum” Večer v kašči Pravljica Zaljubljeni krokodilček Predstavitev knjige Stand up Tadej Toš Koncert Ostanimo prijatelji Razstava škarjerezov Doroteje Hauser Predavanja Muzikal Cvetje v jeseni Komedija “Prilika”

28: Vojniški glasbeni večeri

Pozdrav pomladi Koncert zbora upokojencev Ocenjevanje vin Srečanje pevskih zborov Cvetlični sejem Koncert pevskih zborov OŠ Prvomajske budnice Praznik vina, salam in kruha Praznik krajevne skupnosti Revija odraslih pevskih zborov Koncert VS InSpiritu Plesna predstava

30: Koncert oktetov

Koncert OŠ Vojnik Družabno srečanje društev Razstava Doroteje Hauser Krajevna kulturna prireditev Prireditev Katrca

Glasbeni jazz večer Proslava ob krajevnem prazniku

Glasbeni jazz večer

Februar

Pustno rajanje Ustvarjalna delavnica

27: Božični koncert Marec

Predavanje turističnega društva Komedija Veseli oder Srečanje malih vokalnih skupin Komedija Čaj za dve Glasbena pravljica Koncert ob dnevu žena

April

Komedija Moška copata Razstava pisanic Ustvarjalna delavnica butar Dnevi knjige Razstava podeželskih žena Koncert MPZ KUD Vojnik

Maj

Pravljična ura v knjižnici Proslava obletnice vrtca Zaključek Malčka bralčka

Junij

Pozdrav poletju Likovna abstraktna razstava

31: Koncert vokalne skupine Kolorina Julij

Avgust

33: Razstava miniaturnih slik

32: Koncert zapojmo skupaj

34: Piknik katrce

September

Koncert jazz kvinteta Rock žur Koncert Bojčevski kvarteta Pevski večer Slomškovi kultruni dnevi Srečanje mladih

Koncert Klarinet kvinteta Rock večer Čarovniška predstava

Občinski praznik Koncert Tanja Zajc Zupan Koncert Marijinih pesmi Zapojmo po domače Srečanje cerkvenih zborov Dobrodelni koncert

Koncert VS Kolorina Komedija Iskrena spoved Koncert Arclinskih fantov

Ustvarjalna delavnica Predavanje o Etiopiji Letni koncert moškega zbora Komedija Sreča na kredit Večer v kašči Muzikl Alpska saga

36: Božiček obišče otroke

29: Dobrodelna prireditev osnovne šole

Razstava slik Miklavževanje Božično-novoletni koncert Novoletna prireditev Božični Vojnik Koncert godbe na pihala Koncert Jazzva

Idejna zasnova kulturnega središča v Vojniku• Jožef Mark Škoflek •magistrsko delo

Oktober

November

Martinovanje Koncert DJ Otoshi Adventne delavnice

December

Koncert Neishe Županov sprejem Gledališka predstava Koncert trobilnega kvinteta Božični koncert zbora Koncert Marko Škugor Božični žur

2018 22

35: Praznik krajevne skupnosti

37: Božični Vojnik

UL FA • EMŠ Arhitektura • Ljubljana, 2018 • mentor doc. Mitja Zorc

Kulturne dejavnosti V Vojniku in njeni občini čez leto poteka veliko kulturnih dogodkov. Dogodki so raznoliki tako po vsebini kot po obsegu in obiskanosti. Najprej bi rad izpostavil najpogostejšo obliko kulturnega ustvarjanja, ki jo lahko opazimo v Vojniku - petje. Skoraj vsak mesec se v Vojniku in okolici organizira pevski koncert v zborovski, solistični ali komorni obliki. Tukajšnji prebivalci se tega tudi zavedajo. Za to ustvarjanje so hvaležni in nanj tudi zelo ponosni. Zelo dejavni so tudi na knjižnem področju in gledališki umetnosti. V povprečju se te vrste prireditev organizirajo vsak drugi mesec. Sledijo glasbeni koncerti in druge večje glasbene prireditve. Vojničani si radi ogledajo tudi kakšno razstavo. Izpostaviti moram Božični Vojnik, ki kot praznični festival ponudi raznovrstne kulturne vsebine in pritegne ogromno obiskovalcev od blizu in daleč. S to novo kulturno ponudbo v okolici se je število obiskovalcev od 2016, ko je Božični Vojnik zaživel, bistveno povečalo. Tudi v državnem povprečju se število obiskovalcev kulturnih prireditev veča iz leta v leto (anomalija je leto 2012 - Maribor evropska prestolnica kulture). 20000

15000

10000 5000 20

38: Dejavnost kulturnih domov

Povečanje in izboljšanje kulturne infrastrukture samo po sebi morda ne pomeni porasta obiskovalcev. Toda z zagotovitvijo ustreznih pogojev za organizacijo kulturnih prireditev ima Vojnik potencial, ki ga lahko z novim specializiranim objektom izkoristi. Idejna zasnova kulturnega središča v Vojniku• Jožef Mark Škoflek •magistrsko delo

UL FA • EMŠ Arhitektura • Ljubljana, 2018 • mentor doc. Mitja Zorc

Idejna zasnova kulturnega središča v Vojniku• Jožef Mark Škoflek •magistrsko delo

UL FA • EMŠ Arhitektura • Ljubljana, 2018 • mentor doc. Mitja Zorc

III. Analize

Idejna zasnova kulturnega središča v Vojniku• Jožef Mark Škoflek •magistrsko delo

UL FA • EMŠ Arhitektura • Ljubljana, 2018 • mentor doc. Mitja Zorc

150 m

Idejna zasnova kulturnega središča v Vojniku• Jožef Mark Škoflek •magistrsko delo

UL FA • EMŠ Arhitektura • Ljubljana, 2018 • mentor doc. Mitja Zorc

Morfološka analiza Legenda: grajeno lokacija

Grajena struktura naselja je zgoščena in tvori dokaj jasen obod. Prepoznam lahko tesno grajeno staro trško jedro, ki se navzven razčleni. Kompaktno drobno zrnato tkivo nato tvori osrednji del Vojnika. V tem predelu se pojavi več velikih strukturiranih objektov, ki so postavljeni predvsem v sredino in zahodni rob naselja. V osrednjem delu se pojavi tudi odprt prostor, kar je v grajenem tkivu pomemben element. Naslednji odprt prostor se kot rokav pojavi južneje pri skupku večjih objektov, ki kot vrat povezujeta južno kompaktno in urejeno drobno tkivo s preostalim naseljem. Naselje se zaključi s kompleksom večjih objektov na skajnem jugu.

Odprti prostori so pomemben element naselja za javno zbiranje ljudi. Dobro je, da se takšen element ohrani tudi v središču Vojnika.

Idejna zasnova kulturnega središča v Vojniku• Jožef Mark Škoflek •magistrsko delo

UL FA • EMŠ Arhitektura • Ljubljana, 2018 • mentor doc. Mitja Zorc

(gis.iobcina.si), občinski prostorski načrt

150 m

Idejna zasnova kulturnega središča v Vojniku• Jožef Mark Škoflek •magistrsko delo

UL FA • EMŠ Arhitektura • Ljubljana, 2018 • mentor doc. Mitja Zorc

Analiza namenske rabe Legenda: stanovanjske površine osrednja območja centralnih dejavnsoti gozdovi najboljše kmetijske površine druge kmetijske površine

Namenska raba Vojnika (“Odlok o občinskem prostorskem načrtu Občine Vojnik”, 2016) kaže razvoj centralnih dejavnosti ob glavni cesti, ter širitev stanovanjskih površin v gričevnato vzhodno smer. Najboljše kmetijske površine se nahajajo v nižinah. Na jugu se kaže začetek gospodarske cone, ki je v neposredni bližini psihiatrične bolnišnice. Le ta je napačno označena kot stanovanjska površina za posebne namene. V kraju se pojavi tudi nekaj drugih urejenih zelenih površin, pri katerih gre za zelenice v lasti zasebnikov. Naselje premore dve parkovni površini, prva je na severu. Ta park je lociran skoraj izven naselja ob rečni strugi, ki ga tudi ločuje od naselja. Drugi park je v domeni psihiatrične bolnišnice.

druge urejene zelene površine parki pokopališča druge prometne površine gospodarske cone lokacija

Namenska raba predvidene lokacije je ustrezna.

Idejna zasnova kulturnega središča v Vojniku• Jožef Mark Škoflek •magistrsko delo

UL FA • EMŠ Arhitektura • Ljubljana, 2018 • mentor doc. Mitja Zorc

1 2

9 10

11 6

13 12

150 m

Idejna zasnova kulturnega središča v Vojniku• Jožef Mark Škoflek •magistrsko delo

UL FA • EMŠ Arhitektura • Ljubljana, 2018 • mentor doc. Mitja Zorc

Analiza programov Legenda: stanovanjski verski družbeni storitveni

Vojnik vsebuje mnogo programov. Večina storitvenih in trgovskih programov je locirana ob glavni cesti. Pri tem moram opozoriti, da je na starem trgu še mnogo storitvenih dejavnosti v pritličju stanovanjskih stavb, vendar so trenutno opuščene. Največja trgovska dejavnost je z večprogramskim kompleksom umeščena ob rob naselja. V tem kompleksu delujejo praktično vse storitvene dejavnosti in vrtec. Zdravstveni dom, šola, telovadnica, vrtec in občina so pozicionirane bolj v središču naselja. Kulturni program je prisoten v dveh delih - v starem delu in ob župnijski cerkvi.

trgovski mešani lokacija

1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14

gasilski dom kulurni dom knjižnica zdravstveni dom občinska stavba telovadnica šola vrtec športni klub dom ostarelih poslovno-trgovski objekt Tuš Jernejev dom župnijska cerkev sv. Jerneja psihiatrična bolnišnica

Primerno je, da umestim kulturno središče med objekte javnega značaja.

Idejna zasnova kulturnega središča v Vojniku• Jožef Mark Škoflek •magistrsko delo

UL FA • EMŠ Arhitektura • Ljubljana, 2018 • mentor doc. Mitja Zorc

1 2

3 4

5 6 7

9 10

150 m

Idejna zasnova kulturnega središča v Vojniku• Jožef Mark Škoflek •magistrsko delo

UL FA • EMŠ Arhitektura • Ljubljana, 2018 • mentor doc. Mitja Zorc

Analiza javnih površin Legenda: športno igrišče otroško igrišče zelena površina urbana površina park parkirišče točkovno zelenje drevored lokacija

1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11

Čeprav v Vojniku ne manjka zelenja, je bližina in urejenost javnih zelenih površin skopa. Pri tem sem upošteval tudi površine, ki niso v javni lasti, ampak delujejo in se uporabljajo kot javne površine. Največ površin v naselju je parkirnih. Zaokrožim jih lahko na štiri območja: staro jedro, poslovnotrgovski kompleks Tuš, središče naselja in župnijska cerkev. Prav pri slednjem območju se kaže tudi pestrost javnih površin, saj vsebuje drevored, točkovno zelenje, nov park, največjo utrjeno površino, ki ni namenjena vozilom ali športu, ter “edino” javno otroško igrišče. V parku pred psihiatrično bolnišnico se nahaja še eno otroško igrišče ter športno igrišče, a tako park kot obe igrišči Vojničani razumejo kot domeno bolnišnice in jih zato ne uporabljajo. Na skrajnem severu je namenski park kraja, ki pa je zaradi odročnosti in nezanimivosti nepriljubljen med prebivalci. Ogromen sklop javnih površin v središču naselja ponuja različna športna igrišča in zelene površine. Nekoč je ta sklop živel, danes pa je večinoma nedostopen in prazen. Kot neka povezava tega sklopa z trgovskim centrom deluje dvojni drevored, ki poteka tudi mimo zelenega žepa - spomenika NOB. Vojnik nima namenskega trga - urbane površine namenjene izključno pešcem.

vojniški park cerkev sv. Device Marije stari trg parkirišče kulturnega doma trgovsko-poslovni kompleks Tuš spomenik NOB športna igrišča vojniški bloki cerkev sv. Jerneja Jernejev park park psihiatrične bolnišnice Lokacija je trenutno že pomembna točka naselja. S posegom je smiselno središče Vojnika obogatiti z urbano površino in parkom.

Idejna zasnova kulturnega središča v Vojniku• Jožef Mark Škoflek •magistrsko delo

UL FA • EMŠ Arhitektura • Ljubljana, 2018 • mentor doc. Mitja Zorc

150 m

Idejna zasnova kulturnega središča v Vojniku• Jožef Mark Škoflek •magistrsko delo

UL FA • EMŠ Arhitektura • Ljubljana, 2018 • mentor doc. Mitja Zorc

Zaznavna analiza po Lynchu Legenda: rob dejavno območje nedejavno območje povezave cest povezave pešpoti prometno vozlišče dominanta lokacija

V Vojniku se pojavijo trije robovi. Prvi je reka Hudinja, drugi regionalna cesta, ki psihološko deluje kot rob. Prečkanje te ceste je vedno neprijetno. Urejeni so le trije prehodi za pešce, promet pa se na nobenem odseku ne umiri. Tretji rob je pravzaprav skupina robov, postavljenih v samem središču naselja. Gre za zamrežena športna igrišča, ki v odprtem prostoru preprečujejo dostop. Oblikujejo se tri dejavna območja, kjer se prebivalci srečujejo in družijo: trgovsko-poslovni kompleks Tuš, območje javnih zgradb in športnih igrišč ter območje cerkve sv. Jerneja. Staro trško jedro je večinoma nedejavno, saj tam deluje le še ena trgovina, bar, gasilski in kulturni dom. Z relociranjem pošte in avtobusne postaje so aktivnosti prebivalcev na tem območju z leti začele zamirati. S časoma se je zaprlo še več trgovin in stortvenih dejavnosti. Preostala območja so pretežno stanovanjska in se delijo na severno, osrednje in južno območje. Nekako tako si sledijo tudi kronološko. Vojnik je primerno prometno povezan. Z glavne žile, ki poteka ob robu (in tvori rob) naselja, se po principu zank napajata središče in periferija. Nekaj ključnih pešpoti skrbi za bližnje povezave med cestnim ožiljem. Prometni vozlišči, ki sta najbolj obremenjeni, prekinjata tok regionalne ceste in omogočata dostop do središča Vojnika. Počasi pa se zaradi priljubljenosti Tuš centra in nedavnega relociranja avtobusnih postaj na to točko ustvarja še tretje vozlišče, ki je nevarno predvsem za pešce, saj ne omogoča prehoda čez glavno cesto. Dominante prostora so brez dvoma tri cerkve. Čeprav stoji v Vojniku nekaj drugih višjih stavb, le te arhitekturno in prostorsko ne delujejo kot višinske dominante.

Fizični rob v središču naselja mora biti odstranjen. S tem se dejavno območje lahko poveže v celovit sklop in tvori eno izmed treh območij aktivnosti naselja.

Idejna zasnova kulturnega središča v Vojniku• Jožef Mark Škoflek •magistrsko delo

UL FA • EMŠ Arhitektura • Ljubljana, 2018 • mentor doc. Mitja Zorc

1 Problematika obstoječe lokacije

Lokacija obstoječega kulturnega doma ima več problemov. Prvi je umiranje starega trga - utrip kraja se je namreč preselil na več drugih lokacij. Drugi problem je omejena širitev, saj se nahaja v gosto grajenem tkivu kraja. Zaradi tega se kulturni dom lahko razširi le do določene meje, bistveni problem širitve pa je zagotovitev parkirnih površin, kar je tudi naslednji problem. Dostopnost kulturnega doma je v starem jedru težavna, saj je zagotovljenih le malo parkirnih mest, poleg tega pa jedro ni več v središču kraja in je za nekatere prebivalce bolj odročno.

2 Presoja analiz Iz analiz kraja se razbere, da staro jedro ni več središče družbenega življenja. Javna površina - trg je kraju odtujena zaradi regionalne ceste. Ustvarila so se nova tri žarišča izven jedra, ki imajo vsak svojo pomensko in programsko vlogo. Med temi tremi je žarišče v središču naselja najbolj javno družbeno usmerjeno. Kljub temu pa v tem, čeprav odprtem javnem prostoru, javne površine niso povsem dostopne.

3 Izbor nove lokacije Z razvojem projekta na obstoječi lokaciji bi lahko odgovoril na nekaj lokalnih težav. Z novo izbrano lokacijo za kulturno dvorano lahko rešim več problemov, ki se navezujejo tako na kulturni dom kot na celoten kraj. Rešim lahko namreč težavo dostopnosti in hkrati Vojniku ponudim nov javni prostor.

Idejna zasnova kulturnega središča v Vojniku• Jožef Mark Škoflek •magistrsko delo

UL FA • EMŠ Arhitektura • Ljubljana, 2018 • mentor doc. Mitja Zorc

Sinteza lokacije

4 Prostorska kvaliteta Velik odprt prostor lokacije, ki se nahaja v središču naselja, ima velik potencial. Odprt prostor je pomemben za javno zbiranje ljudi. Trenutna ureditev to deloma omogoča, toda večina površin je javnosti nedostopna, v prostoru tvori bariere ter onemogoča prehajanje. Z umestitvijo kulturne dvorane na to lokacijo se odprt prostor mora ohraniti in omogočiti prehodnost. S pozicijo občinske stavbe se lahko iz odprtega prostora formira nov trg. Z večjo površino območja obdelave se v projekt lahko vključijo drugi deležniki, ki še nimajo svojega prostora v kraju.

5 Programska prednost Pozicija nove lokacije je obdana z večino javnih programov. Na tem mestu je osnovna šola, vrtec, občina, zdravstveni dom in telovadnica. Tako umeščen projekt lahko javni program med seboj poveže v smiselno in logično celoto.

Idejna zasnova kulturnega središča v Vojniku• Jožef Mark Škoflek •magistrsko delo

UL FA • EMŠ Arhitektura • Ljubljana, 2018 • mentor doc. Mitja Zorc

39: Pogled 1 - Občinska stavba stoji ob križišču Vinterjeve in Keršove ulice. V križišču raste lipa, ki je postavljena v osi spomenika padlim v prvi svetovni vojni.

40: Pogled 2 - Sprehod po Keršovi ulici ponuja pogled na cerkev sv. Florjana. Na desni strani je posajen drevored, na levi pa so razvrščene stanovanjske hiše.

41: Pogled 3 - Veliko nogometno igrišče je zagrajeno z vseh strani. V ozadju se vidi telovadnica in cerkev sv. Jerneja.

42: Pogled 4 - Izpred telovadnice imam pogled na Squash klub in cerkev sv. Device Marije v ozadju.

43: Pogled 5 - Zdravstveni dom zaznamuje lokacijo na križišču Prušnikove in Keršove ulice ter je pomembna institucija za vse občane.

44: Pogled 6 - Med zamreženimi in nedostopnimi igrišči vodi ozka pešpot, ki povezuje občinsko stavbo s telovadnico.

45: Pogled 7 - S pogledom na jug se ozrem na stanovanjske bloke, ki pred občino zakrivajo pogled na cerkev sv. Jerneja.

46: Pogled 8 - Z edinega dostopnega igrišča se pogled ustavi na nezanimivi fasadi telovadnice. Nižji razredi osnovne šole na desni strani so skriti za plastmi mrež.

Idejna zasnova kulturnega središča v Vojniku• Jožef Mark Škoflek •magistrsko delo

UL FA • EMŠ Arhitektura • Ljubljana, 2018 • mentor doc. Mitja Zorc

j ter Vin a lic au ev

lica

Keršova ulica

au kov šni Pru

60 m

47: Lokacija

Predstavitev lokacije Lokacija novega kulturnega središča se nahaja v središču Vojnika. Gre za velik odprt prostor, kjer je trenutno več šprtnih igrišč. Vsa (razen košarkaškega igrišča) so ograjena z mrežami in večinoma nedostopna za javnost. Največje je travnato nogometno igrišče, s katerim upravlja Nogometni klub Vojnik. Klub domuje v nekdanjem Sokolovem domu, kjer je poleg lokala še fitnes in dvorana za squash. Stavba leži poleg Prušnikove ulice, ki lokacijo omeji na severu. Zahodno od kluba se nahaja Zdravstveni dom Vojnik, ki ga z vzhodne in južne strani zaradi igrišč obdajajo več metrov visoke mreže. Ob Keršovi ulici nato sledi niz stanovanjskih hiš, med katere je postavljen kozolec - gostinsko poslopje nekdanjega Štormana. Na lokaciji je ob Keršovi ulici posajen drevored, ki zakrije pogled na igrišča. Od severa proti jugu se tako zvrstijo asfaltirano rokometno in košarkarsko igrišče ter tenis na rdečem pesku. Slednje je dostopno le članom teniškega kluba, ki domuje v garaži ob igrišču. Rokometno in košarkarsko igrišče sta namenjena vsem, čeprav sta oba obdana z mrežo in velikokrat namenjena prireditvam. Prireditve se izvedejo tako, da se na rokometnem igrišču postavi montažni šotor, košarkarsko igrišče pa služi kot dovoz in parkirišče. Med obdobjem, ko je na igrišču postavljen šotor, je

le-to z ograjo zaprto za javnost. Med drevoredom in igrišči je nasutje, kjer je postavljenih nekaj klopc. Južno od teniškega igrišča sta dva verižna sklopa garaž, ki jih uporabljajo prebivalci blokov. Zahodno od tenis igrišča se nahaja stavba občine, pred katero sredi križišča stoji lipa. Med Vinterjevo in Keršovo ulico so postavili spomenik padlim v prvi svetovni vojni. Na vzhodnem delu lokacije stoji velik kompleks osnovne šole s telovadnico, ki s svojim volumnom izstopa v grajenem tkivu naselja. Šola je bila zgrajena v treh časovnih sklopih in jo tako lahko delimo na telovadnico, razredno in predmetno stopnjo. Telovadnica in razredna stopnja ležita prav ob robu lokacije in sta si po obliki volumna popolnoma različni. Medtem ko ima telovadnica zaprt program, se šola z učilnicami odpira na vse strani.

je vrednost igrišč ničelna. Drevored je že dolgo značilen za to lokacijo in je nujno, da se ga na tem mestu ohrani z obstoječim ali novim zasadom.

Obstoječi objekti na lokaciji - garaže - nimajo posebne vrednosti, kvečjemu s svojo pozicijo v središču kazijo podobo kraja. Športna igrišča, ki so sicer v javni lasti, razen peščici ljudi niso dostopna. Čeprav imajo igrišča vrednost za športno udejstvovanje, je javen nedostopen odprt prostor v središču naselja nedopusten. V primerjavi s tem, kaj lahko prebivalci pridobijo, če se večino igrišč prestavi na drugo lokacijo in prostor vrne javnosti,

Idejna zasnova kulturnega središča v Vojniku• Jožef Mark Škoflek •magistrsko delo

UL FA • EMŠ Arhitektura • Ljubljana, 2018 • mentor doc. Mitja Zorc

Obravnavano območje Območje je podolgovato v smeri sever-jug in zajema parcele 565/2, 205, 204/1, 564/5 in 564/2, ki so v lasti občine Vojnik.

205

565/2

Legenda:

204/1

parcelna meja 564/5

območje obravnave 564/2

60 m

48: Obravnavane parcele

Dostopi Glavna žila dostopa do območja je Keršova ulica. Obiskovalci se lahko tako s severne in južne strani pripeljejo z vozili. Prav tako bodo prebivalci s severnega in južnega dela naselja prišli peš po pločniku Keršove ulice. Obstoječa parkirišča, s katerih bi obiskovalci prišli peš, se nahajajo pri šoli, zdravstvenem domu, trgovini in cerkvi sv. Jerneja. Poti dostopa so tako pešpoti z vsake strani šole in po neprometni Vinterjevi ulici.

Legenda: smer dostopa vhod

60 m

49: Dostopi 12,6 m

11,1 m

9,7 m

Osončenost

6,2 m

Lokacija je zaradi nepozidanosti skoraj povsem osončena. Največ sence meče v dopoldanskih urah velik volumen telovadnice. Visoki bloki na jugu v poletnem času niso težava, v zimskih mesecih pa mečejo dolgo senco na južni del območja.

13,7 m 11,7 m 8,3 m

8,1 m 7,6 m

9,1 m 7,3 m

8,2 m 15,9 m

7,9 m

Legenda:

10,3 m

8:00

11,9 m

10:00 12:00 14:00

16:00

7,5 m

10,4 m

13,0 m

9,4 m 2,6 m 2,6 m 19,2 m

11,8 m

2012,1 m

7,9 m

60 m 20,8 m

2,6 m

9,7 m

9,4 m

50: 7,6 Osončenost m

Idejna zasnova kulturnega središča v Vojniku• Jožef Mark Škoflek •magistrsko delo

UL FA • EMŠ Arhitektura • Ljubljana, 2018 • mentor doc. Mitja Zorc

Mikroanaliza Vrednotenje obstoječega Pred bloki na južnem delu lokacije stojita dva paralelna sklopa garaž. Ker so garaže z neurejenim videzom kvarile poglede so ti dve steni poslikali z znano ilustracijo Doroteje Hauser. Kljub temu menim, da lahko garaže opravičeno porušim, parkirišča in poslikavo pa nadomestim v sklopu kulturnega središča. Na območju obravnave so urejena športna igrišča, ki pa so zamrežena z ograjami. Nedostopna športna igrišča v javni lasti so v korist le peščici in jih zato lahko delno pozidam. Nekatera športna igrišča bodo postavljena na nadomestni lokaciji.

Legenda: obstoječi objekt ograja

60 m

51: Obstoječe stanje

Pogled Tri dominante - tri cerkve - so v Vojniku s pogledom vedno prisotne. Ker gre pri lokaciji za odprto površino, se dobro vidita cerkvi sv. Device Marije in sv. Jerneja. Zanimivo je, da se po Keršovi ulici med stavbami odpre pogled tudi na nižje ležečo cerkev sv. Florjana.

Legenda: pogled na cerkev sv. Florjana pogled na cerkev sv. Device Marije pogled na cerkev sv. Jerneja 0

60 m

52: Dominante

Idejna zasnova kulturnega središča v Vojniku• Jožef Mark Škoflek •magistrsko delo

UL FA • EMŠ Arhitektura • Ljubljana, 2018 • mentor doc. Mitja Zorc

Idejna zasnova kulturnega središča v Vojniku• Jožef Mark Škoflek •magistrsko delo

UL FA • EMŠ Arhitektura • Ljubljana, 2018 • mentor doc. Mitja Zorc

IV. Reference

Idejna zasnova kulturnega središča v Vojniku• Jožef Mark Škoflek •magistrsko delo

UL FA • EMŠ Arhitektura • Ljubljana, 2018 • mentor doc. Mitja Zorc

53: Pogled z ulice

150 m

24 m

54: Pokrit atrij

55: Urbanistična ureditev

56: Tloris pritličja

Idejna zasnova kulturnega središča v Vojniku• Jožef Mark Škoflek •magistrsko delo

57: Tloris kleti

UL FA • EMŠ Arhitektura • Ljubljana, 2018 • mentor doc. Mitja Zorc

58: Dvorana Stoller hall

Glasbena šola Chetham Legenda:

Arhitekti: Stephenson ISA Studio Akustika: Arup Acoustics garderobe koncertna dvorana servisni prostori sanitarije vratarnica prostori za vadbo

Kraj: Manchester, Anglija Leto: 2012 Površina: 10600 m2 Stari prostori šole so bili za glasbeni pouk neprimerni in premajhni. Novo stavbo glasbene šole so zato zgradili poleg stare, tako da so z novim robom zapolnili stavbni otok. Večnadstropna stavba je oblikovana z mislijo na glasbo in instrumente. Notranji prostori so vsi akustično oblikovani in zgrajeni po principu “box-in-box”. Oblika in materialnost objekta se sklada z danostjo lokacije in notranjim programom. Nadstropja so nakazana s horizontalnostjo in s tem nakazujejo na notno črtovje. Program je v notranjosti v grobem razdeljen na tri višinske delitve: koncertni in servisni prostori spodaj, učilnice in akademski prostori zgoraj, medtem ko vhod, foyer in komorne sobane ustrzajo nivoju ulice. Horizontalna zasnova šole je urejena v trikotno obliko s pokritim atrijem v sredini. (Stephenson Studio, 2013, www.archdaily. com/400151/chetham-s-school-of-music-stephensonisa-studio)

Idejna zasnova kulturnega središča v Vojniku• Jožef Mark Škoflek •magistrsko delo

V sklopu nove šole so leta 2017 zgradili tudi novo koncertno dvorano Stoller. Gre za dvorano ki princip “box-in-box” uporabi kar dvakrat, s čimer se popolnoma prepreči hrup iz okolice. Zasnovana je v obliki pravokotnika z rahlo pristriženimi koti. Dvorana nudi 484 sedišč in oder z dvojnim dnom. Akustično je zelo dovršena. “Preprosta soba v kateri z najmanjšim posegom v površine, modulira zvok in sklene prostor. Kompleksna prilagoditev odra, premik sedišč in transformacija iz akustične v ozvočeno dvorano je izvedena izredno diskretno. Je prostor, ki ga čutimo kot celoto. Brez atrakcij za poslušalce je fokus usmerjen na nastop, za nastopajočega pa je užitek izvedbe očiten.” (RIBA sodniki, 2017, stollerhall.com/about/creating-aconcert-hall/)

UL FA • EMŠ Arhitektura • Ljubljana, 2018 • mentor doc. Mitja Zorc

59: Dvorana

108 m

12 m

60: Atrij

61: Urbanistična ureditev

62: Tloris pritličja

Idejna zasnova kulturnega središča v Vojniku• Jožef Mark Škoflek •magistrsko delo

63: Tloris nadstropja

UL FA • EMŠ Arhitektura • Ljubljana, 2018 • mentor doc. Mitja Zorc

64: Pročelje

Kulturni center Lendava Legenda:

Arhitekt: Imre Makovecz Kraj: Lendava, Slovenija garderobe koncertna dvorana

Leto: 2004 Površina: 2400 m2

servisni prostori sanitarije bar info

Imre Makovecz, arhitekt Lendavskega Kulturnega centra je objekt zasnval v njegovem stilu organske arhitekture. Njegovo združevanje harmoničnega razmerja z avtohtonimi in elementarnimi prvinami izrazi izjemno estetiko in funkcinoalnost stavbe, ki pridobiva na tolpini in občutljivosti. Lendavski kulturni center se bohoti z osrednjo gledališko in koncertno dvorano, ki meri 45 x 33 m. Objekt je podkleten, prostore ima delno tudi v etaži. Poleg dvorane so v objektu še garderobe, sanitarije, blagajna, kavarna in galerija v hodniku. Dvorana premore 444 sedežev in jo je možno uporabljati za koncerte, dramo, opero in kongresno dejavnost (Osnovni podatki o zgradbi, b.d.). Kulturni center je umeščen v središče Lendave. Objekt je postavljen v odprt prostor tako, da pred sabo vzpostavi trg, zadaj pa parkovno površino.

Idejna zasnova kulturnega središča v Vojniku• Jožef Mark Škoflek •magistrsko delo

UL FA • EMŠ Arhitektura • Ljubljana, 2018 • mentor doc. Mitja Zorc

65: Interier

51 m

18 m

66: Pokrit trg

67: Urbanistična ureditev

68: Tloris pritličja

Idejna zasnova kulturnega središča v Vojniku• Jožef Mark Škoflek •magistrsko delo

69: Tloris nadstropja

UL FA • EMŠ Arhitektura • Ljubljana, 2018 • mentor doc. Mitja Zorc

70: Pogled z ulice

Občinski center Ludesch Legenda:

Arhitekti: Hermann-Kaufmann ZT GmbH Kraj: Ludesch, Avstrija vrtec večnamenska dvorana

Leto: 2005 Površina: 3150 m2

pošta trgovine bar občina poslovni prostori

Trije volumni občinskega centra tvorijo nov trg, pokrit s polprosojnimi fotovoltaičnimi elementi. V povezavi z bližnjo šolo in cerkvijo vzpostavi središče naselja. Oblikovan je kot forum in zbirališče. Objekt je zgrajen kar se da ekološko z uporabo naravnih materialov in sistemov obnovljivih virov energije (Detail Online - Community Centre in Ludesch, 2007, www.detail-online.com/article/ community-centre-in-ludesch-14863/) Volumni objekta so postavljeni tako, da vzpostavljajo nov javni prostor, namenjen druženju občanov. V sami stavbi se raznoliki programi prepletajo.

Idejna zasnova kulturnega središča v Vojniku• Jožef Mark Škoflek •magistrsko delo

UL FA • EMŠ Arhitektura • Ljubljana, 2018 • mentor doc. Mitja Zorc

Rob Nov objekt postavim ob rob lokacije. S tem nakažem tendenco zgoščevanja stavbnega tkiva in formiranje stavbnega otoka z novo gradbeno linijo. V sredini lokacije mi ostane uporaben odprt prostor.

Zaporedje prostorov Kulturno središče je kot objekt lokalnega pomena stičišče dveh javnih površin. S postavitvijo med trg in park, lahko dobi stavba dva javna obraza in vlogi - na eni strani reprezentativno urbana in na drugi razpoložljivo vključevalnost.

Tvorjenje trga V Vojniku primanjkuje primernih odprtih urbanih površin za zbiranje prebivalcev. Nujno je, da se z novim povsem javnim objektom vzpostavi tudi trg.

Idejna zasnova kulturnega središča v Vojniku• Jožef Mark Škoflek •magistrsko delo

UL FA • EMŠ Arhitektura • Ljubljana, 2018 • mentor doc. Mitja Zorc

Akustika prostorov V kulturnem središču bo poleg glasbene šole delovalo več kulturnih sekcij, ki se ukvarjajo z glasbo. Zasnova prostorov, ki so akustično primerni, lahko pripomore k večji dovršenosti in uporabniku olajša vadbo. Avditorij, ki je primarno namenjen koncertom, se dodatno zaščiti s principom “box-in-box”.

Povezljivost programa Kulturno središče bo uporabljalo več različnih demografskih skupin. Zaradi majhnosti kraja je ključno, da se objekt izkoriščeno uporablja. Različne uporabniške skupine se zato povezujejo in si v nekaterih primerih delijo program objekta.

Sinteza referenc Referenčni primeri nakazujejo 5 arhitekturnih iztočnic za zasnovo kulturnega središča v Vojniku. To so smernice, ki jih upoštevam predvsem pri umeščanju volumnov v prostor, razvrščanjem prostorov. Z referenčnih primerov sem se naučil tudi, kako umestiti dva različna zunanja javna prostora tako, da ju nov objekt obvaduje.

Idejna zasnova kulturnega središča v Vojniku• Jožef Mark Škoflek •magistrsko delo

UL FA • EMŠ Arhitektura • Ljubljana, 2018 • mentor doc. Mitja Zorc

Idejna zasnova kulturnega središča v Vojniku• Jožef Mark Škoflek •magistrsko delo

UL FA • EMŠ Arhitektura • Ljubljana, 2018 • mentor doc. Mitja Zorc

V. Projekt

Idejna zasnova kulturnega središča v Vojniku• Jožef Mark Škoflek •magistrsko delo

UL FA • EMŠ Arhitektura • Ljubljana, 2018 • mentor doc. Mitja Zorc

1 C

150 m

Idejna zasnova kulturnega središča v Vojniku• Jožef Mark Škoflek •magistrsko delo

71: Nadomestna lokacija igrišč in vizija

UL FA • EMŠ Arhitektura • Ljubljana, 2018 • mentor doc. Mitja Zorc

Vizija Kulturno središče se lahko na novi lokaciji bolj razširi in medse vključi tudi druge deležnike, ki še nimajo svojega prostora v kraju. Zaradi razširjenega programa je nujna ustanovitev javnega zavoda, ki bo upravljal s stavbo in koordiniral dejavnosti med deležniki. Z izbrano lokacijo lahko rešim več problemov kraja. Na lokaciji se odstranijo ovire, športna igrišča in obstoječe garaže. Za športna igrišča predlagam dve nadomestni lokaciji in sicer: 1 - zahodno od cerkve sv. Jerneja ob Ulici Stanka Kvedra, kjer je velika zelenica z minimalnim naklonom. Nadomestna lokacija je še vedno zelo blizu središča Vojnika. 2 - neposredno ob Celjski cesti, nasproti bencinske črpalke, kjer je stoji star objekt, teren pa je praktično brez naklona. Nadomestna lokacija je primerna zaradi enostavne dostopnosti ob glavni cesti.

Legenda: programsko središče kulturna os nadomestna lokacija športnih igrišč

Ustreznost nove lokacije kulturne dvorane sovpada tudi z programsko podobo kraja. V območju lokacije se nahajajo praktično vsi javni programi - občina, zdravstveni dom, šola in vrtec. S kulturnim središčem se javni program nadgradi in zaokroži, kar v nadaljevanju formiram s parkom in trgom. V naselju tako dobimo tri programska vozlišča. Trgovsko-poslovno vozlišče (A), javnodružbeno vozlišče (B) in versko vozlišče (C). To so tri pomembne točke v vsakdanjem življenju prebivalcev.

KULTURNO DRUŠTVO

TURISTIČNO DRUŠTVO

MLADINSKO DRUŠTVO

GLASBENA ŠOLA

JAVNI ZAVOD

Stari kulturni dom se preuredi za potrebe knjižnjice oziroma katerega izmed preostalih društev, ki potrebujejo prostor (Gasilsko društvo, Društvo upokojencev, Vinogradniško društvo). Z novim kulturnim objektom, Jernejevim domom in knjižnico, tvori kulturno središče novo kulturno os, ki ima prav tako tri točke. S to strategijo bo življenje v kraju postalo bolj povezano, celovito in logično.

Idejna zasnova kulturnega središča v Vojniku• Jožef Mark Škoflek •magistrsko delo

UL FA • EMŠ Arhitektura • Ljubljana, 2018 • mentor doc. Mitja Zorc

Deležniki

1 Volumni Lokacija se nahaja v osrednjem delu naselja. Volumni okoliških objektov variirajo od nižjih, manjših stavb na zahodu, do ogromne stavbne gmote na vzhodu. Že tako monolitnemu volumnu šole ne želim konkurirati, pač pa kulturno središče približati ljudem z delitvijo na tri manjše volumne. Površina lokacije je sama po sebi večja, kot je nujno potrebno za umestitev programa. Postavitev novih volumnov na sredino lokacije bi zato bilo nesmiselno. Da lahko izkoristim danosti lokacije postavim volumne ob rob lokacije.

2 Javne površine Z ustrezno postavitvijo volumnov vzpostavim nove javne površine. Volumni oklepajo nov trg, ki se razvije pred občinsko stavbo. Na severnem delu območja se vzpostavi park z zelenimi špornimi igrišči. Novi javni površini okolico povežeta v celoto in ponudita prebivalcem nove možnosti javnega in zasebnega udejstvovanja.

3 Geometrija Logika geometrije objektov nakazuje, da kulturno središče skupaj z občinsko stavbo oblikuje trg na način parnih pravokotnih si objektov. Volumen na južnem delu tako sledi geometriji objektov na zahodu. Druga dva volumna nadaljujeta geometrijo blokov in hiš. Med sabo sta zamaknjena in s tem gledalcu na trgu dajeta občutek pravokotnosti.

Idejna zasnova kulturnega središča v Vojniku• Jožef Mark Škoflek •magistrsko delo

UL FA • EMŠ Arhitektura • Ljubljana, 2018 • mentor doc. Mitja Zorc

Zasnova 4 Enotnost Kulturno središče mora delovati kot celota, saj se znotraj programsko povezuje. Ločene volumne zato spojim z odprtim predprostorom, s tem hkrati nagovorim tudi trg in park ter nakažem vhodne partije. Vsakemu volumnu se pripoji še servisni del, ki je nujen za vertikalne komunikacije, sanitarije in servisni program.

5 Povezovanje Proti pomembnejšim prostorom se stavba povezuje z mehkim prehodom preko portikov. Portik uporabnikom nudi zavetje in stavbo približa merilu človeka. Servisni del poveže stavbo v vertikalni osi tako s komunikacijami kot tudi z dvovišinskim prostorom.

Idejna zasnova kulturnega središča v Vojniku• Jožef Mark Škoflek •magistrsko delo

UL FA • EMŠ Arhitektura • Ljubljana, 2018 • mentor doc. Mitja Zorc

Povezava trg/park

Nov trg ustvarim s postavitvijo volumnov kulturnega središča. Pri tem moram vzpostaviti povezavo, ki preseka volumen med parkom in trgom.

Napajanje dvorane

Glavni prostor kulturnega središča je koncertna dvorana, ki se napaja s poslušalci in nastopajočimi. Vsaka skupina vstopa na nasprotnem delu dvorane in potrebuje uporabnikom ustrezen dostop.

Ključni programi

Programi, ki imajo dnevni dotok uporabikov, potrebujejo izpostavljeno umestitev v kultrurnem središču. Enostaven in hiter dostop, odpiranje na trg ali park so ukrepi, ki k temu pripomorejo.

Idejna zasnova kulturnega središča v Vojniku• Jožef Mark Škoflek •magistrsko delo

UL FA • EMŠ Arhitektura • Ljubljana, 2018 • mentor doc. Mitja Zorc

Organizacijska izhodišča

Odnos do šole

Nižji razredi bližnje šole so usmerjeni proti kulturnemu centru. Zaradi osončenja in zelenice pred učilnicami, ki jo učenci uporabljajo, mora nov objekt imeti distanco do šole. Učencem se z ustrezno umestitvijo programov ponudi vpogled v dejavnosti kulturnega centra.

Souporaba programov

Uporabniške skupine vseh potrebnih prostorov ne uporabljajo ves čas. Smotrno je, da se ustvari politika souporabe prostorov, ki jih začasno potrebuje posamezna uporabniška skupina.

Idejna zasnova kulturnega središča v Vojniku• Jožef Mark Škoflek •magistrsko delo

UL FA • EMŠ Arhitektura • Ljubljana, 2018 • mentor doc. Mitja Zorc

ŠOLA

TURIZEM

GLEDALIŠČE

UMETNIŠKI FESTIVALI

KONCERTI

DELAVNICE

KONFERENCE

Kulturno središče

TURISTIČNO DRUŠTVO

Prodajalna

Banketna dvorana

Info točka

Lokal

Sejna soba

Foaje

JAVNI ZAVOD

Koncertna dvorana

Snemalni studio

Predavalnica

MLADINSKO DRUŠTVO

Soba za druženje

Garderobe

Komorna soba

GLASBENA ŠOLA

Učilnice

KULTURNO DRUŠTVO

Funkcijski diagram Knjižnica

Knjižnica

Kulturni dom

Spletna točka

Večnamenska dvorana

Dvorana

KNJIŽNICA

Jernejev dom

Komorna soba

KATOLIŠKO KULTURNO DRUŠTVO

Sejna soba

DRUŠTVO UPOKOJENCEV

VINOGRADNIŠKO DRUŠTVO

GASILSKO DRUŠTVO

Idejna zasnova kulturnega središča v Vojniku• Jožef Mark Škoflek •magistrsko delo

UL FA • EMŠ Arhitektura • Ljubljana, 2018 • mentor doc. Mitja Zorc

72: Maketa prostorske zasnove

Osrednji program

Servisni program

Odprti program

Dvovišinski prostor

Portik

Horizontalne povezave

Prostorska zasnova Zasnova prostorov je v volumnih društev podobna. V pritličju se prostori odpirajo v portik ali povezujejo v odprti program. Horizontalna komunikacija poteka ob portiku. V oba volumna se zareže dvovišinski prostor, ki odpre komunikacije in lokalno vzpostavi prostor srečevanja v vsakem od njih. Dvovišinska prostora sta nato z eno horizontalno komunikacijsko linijo povezana preko mostička. Odprti program med njima deluje kot prostor mešane rabe. Oba volumna sta preko portikov povezana z volumnom dvorane, ki se lahko spredaj v odprtem programu napaja z obiskovalci, spremljevalni program pa je razvrščen ob celotni dolžini dvorane in omogoča vzdolžno in prečno prehajanje, če je potrebno.

Idejna zasnova kulturnega središča v Vojniku• Jožef Mark Škoflek •magistrsko delo

UL FA • EMŠ Arhitektura • Ljubljana, 2018 • mentor doc. Mitja Zorc

3 Avla turističnega društva

Glavni vhod v volumen turističnega in kulturnega društva vodi obiskovalca skozi portik v dvovišinski prostor objekta. Dostop do prostorov kulturnega društva vodi preko stopnišča v nadstropje. Možen pa je prehod skozi avlo v park, kamor pot vodi proti šoli.

2 Prehod

Prehod med trgom in parkom je pokrit streho, ki z naklonom minimalno ovira pogled proti cerkvi sv. Device Marije.

Legenda:

portik

zastekljen dvovišinski prostor programska avla

koncertna dvorana poljavni program javni program

1 Foaje

Vstop v koncertno dvorano se zgodi postopoma. Obiskovalec najprej skozi portik vstopi v zastekljen foaje in nato v koncertno dvorano.

Idejna zasnova kulturnega središča v Vojniku• Jožef Mark Škoflek •magistrsko delo

UL FA • EMŠ Arhitektura • Ljubljana, 2018 • mentor doc. Mitja Zorc

4 Skupna avla

Volumna društev sta med seboj povezana z dvovišinsko avlo. Povezava se vzpostavi z mostičem tudi v nadtropju. Tako se v nadstropju poveže glasbeni program, v pritličju pa gostinski.

5 Skupna avla

Avla povezuje skozi zastekljen prostor tudi trg z ploščadjo pri blokih. Pred vstopom v avlo, obiskovalec najprej vstopi v prostor portika.

6 Avla glasbene šole

Dostop do glasbene šole vodi preko portika in stopnišča v nadstropje. Prostor avle je delno dvovišinski in se s pogledom odpira na trg.

Idejna zasnova kulturnega središča v Vojniku• Jožef Mark Škoflek •magistrsko delo

UL FA • EMŠ Arhitektura • Ljubljana, 2018 • mentor doc. Mitja Zorc

nadstropje

pritličje

park

trg

klet

uvoz

73: Shema programa

Idejna zasnova kulturnega središča v Vojniku• Jožef Mark Škoflek •magistrsko delo

UL FA • EMŠ Arhitektura • Ljubljana, 2018 • mentor doc. Mitja Zorc

Program Legenda: turistično društvo - turistično informacijska točka - sejna soba - prodajalna - banketna dvorana kulturno društvo - velika komorna soba - komorne sobe - pisarna - družabni prostor glasbena šola - učilnice - male učilnice - predavalnica - zbornica mladinsko društvo - sejna soba - lokal - studio koncertna dvorana foaje garderobe

Program je razvrščen tako, da omogoča čim bolj optimalno povezovanje in souporabo. Koncertna dvorana je sicer ločena od preostalih programov, toda kljub temu je preko poortikov z njimi tesno povezana. Spremljevalni program dvorane se raztegne po celotni dolžni in omogoči, da imajo obiskovalci dostop do sanitarij. Program koncertne dvorane je tesno povezan s turističnim programom, saj se ob raznih prireditvah dogajanje razširi še v banketno dvorano. Turistični program ima najbolj izpostavljeno pozicijo v kulturnem središču. Horizontalno je povezan med sabo in se odpira na trg ter v skupno avlo. V nasprotni strani avle domuje mladinsko društvo, ki upravlja z lokalom. Ta ima posebno pozicijo, s katero se lahko odpre bodisi na trg, ploščad ali v skupno avlo. V pritličju se nahaja tudi glasbeni studio, ki ponuja enostaven dostop za dostavo glasbene opreme. V nadstropju je situacija enostavna. V južnem volumnu je razporejena glasbena šola z učilnicami in predavalnico, nasproti avle pa ima prostore kulturno društvo, kjer najdemo štiri večje komorne sobe za vežbanje komornih zasedb. Glasbena šola je s kulturnim društvom povezana preko mostiča, saj občasno uporabljajo komorno sobo, medtem ko kulturno društvo uporablja tudi predavalnico. Velikosti prostorov so povzete po več virih: velikost dvorane je dimenzionirana na zaželjeno kapaciteto s strani občine, spremljevalni program je povzet po Appletonu (1996), program glasbene šole pa po smernicah Mladinskega sveta Slovenije.

sanitarije komunikacije servis portik garaža

Idejna zasnova kulturnega središča v Vojniku• Jožef Mark Škoflek •magistrsko delo

UL FA • EMŠ Arhitektura • Ljubljana, 2018 • mentor doc. Mitja Zorc

P P P

P GH

150 m

Idejna zasnova kulturnega središča v Vojniku• Jožef Mark Škoflek •magistrsko delo

74: Shema prometne ureditve

UL FA • EMŠ Arhitektura • Ljubljana, 2018 • mentor doc. Mitja Zorc

30 m

75: Shema zunanje ureditve

Zunanja ureditev Legenda:

Formiranje zunanje ureditve lahko delim na eno in drugo stran prehoda skozi portik. peš dostop

dostop z avtomobilom

parkirišče

garažna hiša

Na južni strani dobim velik odprt trg, na katerem stoji skrbno umeščen spomenik lokalni umetnici. V liniji dvorane so na trgu postavljene klopi. Tlakovanje se nato nadaljuje vse do občine in zajame tudi staro lipo ter spomenik padlim v 1. svetovni vojni. Promet na lokalni cesti, ki prečka trg, se umiri in dvigne na nivo trga. Za volumnom glasbene šole se odpira ploščad proti stanovanjskim blokom in jim ponudi lasten trg. Na severni strani se parkovna ureditev začne z veliko odprto zelenico, ki omogoča tudi razne športne igre. Južneje sledi prvo večje javno otroško igrišče, ki je neposredno v stičišču povezav, ki se prepletajo čez park. Med volumnom kulturnega središča in osnovne šole se nato vzpostavi poseben odnos, kar se odraža v urejeni zelenitvi, prepredeni s potmi, tako rekoč zeleni trg. Ob bolj frekventnih poteh so postavljene klopi, ponekod pa poti spremljajo drevoredi.

Legenda: odprta zelenica

otroško igrišče povezovalna ureditev trg ploščad drevesa glavna pot stranska pot spomenik

Idejna zasnova kulturnega središča v Vojniku• Jožef Mark Škoflek •magistrsko delo

UL FA • EMŠ Arhitektura • Ljubljana, 2018 • mentor doc. Mitja Zorc

76: Trenutno stanje starega trga

Javni prostor Vojnik se je kot naselje razvilo okoli osrednjega javnega prostora - trga. Prav na tem trgu so nekoč Vojničani trgovali, se družili, se politično in kulturno udejstvovali. V zadnjih desetletjih je javno življenje predvsem zaradi prometne regionalne ceste, ki zasede večino površine trga in ga vzdolžno preseka, na trgu skoraj zamrlo. K temu je pripomogla tudi acentrična širitev naselja proti jugu in vzhodu. Kot odgovor na potrebo prebivalcev sta se trenutno vzpostavila dva javna prostora (ob trgovskem centru Tuš in pri cerkvi sv. Jerneja), ki pa sta dejansko v privatni lasti. Rešitve problema v smislu obvoznice trenutno ni na vidiku.

dobro dostopen, hkrati pa ga cesta zaobide. Po velikosti (cca. 2400 m2) je primerljiv s starim trgom (cca. 2200 m2), a je zaradi svoje oblike bistveno bolj uporaben. Vračanje javnega prostora prebivalcem se ne konča samo s trgom. Preostanek odprtega prostora se preuredi v javni park, v katerega se lahko ponovno vključi nekatera odprta športna igrišča, ki so že prej bila na tem mestu.

Dešman (2008) pravi, da javni prostor daje kraju prepoznavnost, saj ga sam strukturira. Pomembno vpliva na življenje prebivalcev, saj podaljša intimni osebni prostor in nudi okvir za javno življenje. Družba ga torej protrebuje kot pogoj za obstoj. Nujno je torej, da s posegom ustvarim tudi nov javni prostor. Ponudi se odlična lokacija v območju javnih programov, natančneje pred stavbo občine, kjer formiram “novi trg”. Novi trg je v centru 77: Shema starega in novega trga naselja, enakomerno dostopen z vseh smeri. Od regionalne ceste je ločen ravno toliko, da je zelo Idejna zasnova kulturnega središča v Vojniku• Jožef Mark Škoflek •magistrsko delo

UL FA • EMŠ Arhitektura • Ljubljana, 2018 • mentor doc. Mitja Zorc

78: Pot direktnega in odbitega zvoka od oddajnika k sprejemniku

100 -40

-100

100 40 -100

100

79: Razlika v stoječem valovanju pravokotne sobe in sobe s parno nevzporednimi stenami

Akustika Akustična zasnova igra pomembno vlogo pri absorbirati. Dvorana je akustično zadušena od projektiranju kulturnega središča. Akustika dvorane zunanjega hrupa po sistemu “box-in-box”, s tem in sob za glasbo potrebuje ločeno obravnavo, saj je zagotovim popoln in čist zvok. rezultat, ki ga želim doseči v dvorani, drugačen od tega v manjših sobah.

2.4 2.2

Problem sob je stoječe valovanje, ki se pojavi, če ima soba parno vzporedne stene in enostavno deljive proporce. Grueneisen (2003) trdi celo, da je pravilen proporc pomembnejši od nevzporednosti sten. Na podlagi grafa idealnih proporcev sem zato izračunal, da je potrebna višina v glasbenih sobah 4,8 m. Sobe so lahko različnih velikosti, saj je pomemben proporc volumna, ne pa posamezne dimenzije. S tem podatkom sem potem sobam dodal še parno neparalelne stene, ki hkrati delujejo kot absorbcijske obloge.

2.0 1.8 1.6 1.4 1.2 1.0

Pri dimenzioniranju koncertne dvorane, je bil ključen podatek tip vira zvoka. Človeški glas ima 80: Razpon ustreznih proporcev sobe namreč omejen doseg in moč, ko je za poslušalca izkušnja še ustrezna. Odločil sem se, da uporabim glasbena učilnica pravokotno obliko dvorane s pristriženimi vogali. komorna soba Stene dvorane morajo biti difuzne, medtem velika komorna soba ko so stropne plošče lahko ravne, saj se zvok s tem razpršeno odbija. Sprednja stena mora biti resonančna, da se človeški glas kot akustična školjka okrepi, medtem ko mora zadnja stena zvok 1.0

1.2

1.4

1.6

1.8

Idejna zasnova kulturnega središča v Vojniku• Jožef Mark Škoflek •magistrsko delo

UL FA • EMŠ Arhitektura • Ljubljana, 2018 • mentor doc. Mitja Zorc

opeka na fasadi osrednjih volumnov

les, konstrukcijski material mehkih volumnov in portikov

prani beton. tlak trga

81: Pogled na trg

vidna lesena konstrukcija v foajeju

opečna fasadna obloga se nadaljuje tudi v notranjost mehkih volumnov

teraco, z istim rastrom se nadaljuje kot tlak trga in ga popelje v notranjost

82: Pogled v foajeju

Idejna zasnova kulturnega središča v Vojniku• Jožef Mark Škoflek •magistrsko delo

UL FA • EMŠ Arhitektura • Ljubljana, 2018 • mentor doc. Mitja Zorc

83: Rdeča opeka

84: Les

85: Teraco

86: Prani beton

Materiali Pri izbiri materialov sem se oprl na lokalno zgodovino. V neposredni bližini Vojnika je v prejšnjem stoletju cvetelo opekarstvo. Glinokopom je bil oddaljen le 3 km. Logična izbira fasadne obloge je tako bila rdeča opeka. Drugi izbrani material izvira kar iz imena kraja. Vojnik je v srednjem veku dobil ime po jelkah, ki so rasle na tem območju. Tudi v današnjem času je lesno-predelovalna industrija z manjšimi obrati v občini zelo priljubljena. Izbira pranega betona se nanaša na trg, kar omogoča učinkovit in zanimiv tlak. Obris javnega prostora s teracom nato podaljšam še v notranje prostore.

Idejna zasnova kulturnega središča v Vojniku• Jožef Mark Škoflek •magistrsko delo

UL FA • EMŠ Arhitektura • Ljubljana, 2018 • mentor doc. Mitja Zorc

87: Shema konstrukcije

Idejna zasnova kulturnega središča v Vojniku• Jožef Mark Škoflek •magistrsko delo

UL FA • EMŠ Arhitektura • Ljubljana, 2018 • mentor doc. Mitja Zorc

ravna streha

AB plošča na stebrih, d=17 cm dvosmerni raznos obtežbe največje polje: 8/8 m največji konzolni del spredaj: 1.4 m

poševna streha

lesena križno lepljena plošča, d=13.9 cm enosmerni raznos obtežbe razpon: 3m

ravna streha nad dvorano

nosilna trapezna pločevina, h=15 cm enosmerni raznos obtežbe razpon: 4.35 m

konstrukcija strehe nad dvorano

jekleno paličje, škatlasti profil 20/20 cm enosmerni raznos obtežbe statična višina: 1.4 m tlorisni raster: 4.35 m razpon: 19.2 m konstrukcija se nasloni tudi na AB steno

nosilna konstrukcija AB steber, 40/40 cm

medetažna konstrukcija

AB plošča, d=25 cm dvosmerni raznos obtežbe največje polje: 8/8 m največji konzolni del spredaj: 1.4 m

konstrukcija poševne strehe

lepljen les BSH, 30/80 cm najdaljši razpon: 14.5 m ponekod sidrana v steno z ugreznjenim jeklenim nosilcem

nosilna konstrukcija AB stena, d=30 cm >1,5% etažne površine

steber v dvorani stebri portika

lepljen les BSH, 30/60 cm

Konstrukcija

AB steber, 60/60 cm z jeklenim profilom povezan s steno in sosednjima stebroma

medetažna konstrukcija

Osnova konstrukcijske zasnove je okvirni armirano betonski sistem v rastru garaže. Gre za stebre v AB plošča na stebrih, d=25 cm rastru 8/8 m in AB medetažno ploščo v debelini dvosmeren raznos obtežbe 25 cm. V servisnem delu, ki deluje kot jedro se največje polje brez podpor: 8/8 m hkrati tudi strešna konstrukcija garaže pojavijo AB stene v debelini 30 cm, ki kljubujejo horizontalnim silam.

nosilna konstrukcija

AB greda, h=45 cm vpeta v medetažno ploščo najdaljši razpon: 8 m

nosilna konstrukcija AB steber, 30/30 cm

nosilna konstrukcija dvorane

Koncertna dvorana ima dve ločeni nosilni konstrukciji - zunanjo AB nosilno steno debeline 30 cm, in notranje nosilne AB stebre 60/60 cm na katere se nalagajo jekleni palični nosilci. Paličje nato nosi strešno trapezno nosilno pločevino. Konstrukcija portikov je sestavljena iz lesenih lepljenih stebrov in nosilcev. Nanje se nalagajo križno lepljene plošče.

AB stena, d=30 cm

pasovni temelj

AB temelj, h=80 cm širina: 1.3 m

Idejna zasnova kulturnega središča v Vojniku• Jožef Mark Škoflek •magistrsko delo

UL FA • EMŠ Arhitektura • Ljubljana, 2018 • mentor doc. Mitja Zorc

PS8 PS19

PS15

PS18

PS3

PS17

PS10 PS13

PS20

PS1

15m

88: Požarna zasnova nadstropja

PS8

PS9

PS7 PS5 PS3

PS2

PS11

PS6

PS4 PS10

PS1

15m

Idejna zasnova kulturnega središča v Vojniku• Jožef Mark Škoflek •magistrsko delo

89: Požarna zasnova kleti

UL FA • EMŠ Arhitektura • Ljubljana, 2018 • mentor doc. Mitja Zorc

PS8 PS14 PS15

PS12 PS3 PS11

PS13 PS10

PS16

PS1

15m

90: Požarna zasnova pritličja

Požarna varnost Legenda: požarni sektor postavitvene in delovne površine evakuacijska pot dostop za gasilska vozila

Intervencijska pot za gasilka vozila vodi preko premičnih količkov do postavitvenih in delovnih površin, ki se nahajajo na trgu pred glasbenim studiom. Požarna odpornost mejnih elementov, zahtevana za stavbo kulturnega središča, je EI 30. Velikost požarnih sektorjev zahteva vgrajen avtomatski javljalnik požara. Stavba je razdeljena na 21 požarnih sektorjev. Bistveni požarni sektorji, ki se raztezajo čez več etaž, so: PS1 - koncertna dvorana; PS3, 5, 8, 10 - zaščitena stopnišča; PS13 - foaje; PS15 - avla. Največji požarni sektor je PS7 - garaža. Požarna vrata na zaščitena stopnišča so večino časa zaradi pretočnosti odprta, v primeru požara pa se avtomatsko zaprejo. Evakuacijske poti so v pritličju kratke in večinoma vodijo neposredno na prosto. Posebno obravnavo zahteva koncertna dvorana, kjer je razmik med sedeži minimalno 45 cm. Najdaljše vrste imajo 24 sedežev in dostop z dveh strani. Iz dvorane vodi več izhodov z več kot ustrezno širino. Druga zgodba je v kleti in nadstropju, kjer vodi evakuacija na zaščitena stopnišča oziroma hodnike, ki vodijo na prosto. S tem se zadosti skupni dolžini evakuacijske poti, ki ne presega 50 m.

Idejna zasnova kulturnega središča v Vojniku• Jožef Mark Škoflek •magistrsko delo

UL FA • EMŠ Arhitektura • Ljubljana, 2018 • mentor doc. Mitja Zorc

Idejna zasnova kulturnega središča v Vojniku• Jožef Mark Škoflek •magistrsko delo

UL FA • EMŠ Arhitektura • Ljubljana, 2018 • mentor doc. Mitja Zorc

VI. Grafične priloge

Idejna zasnova kulturnega središča v Vojniku• Jožef Mark Škoflek •magistrsko delo

UL FA • EMŠ Arhitektura • Ljubljana, 2018 • mentor doc. Mitja Zorc

telovadnica

območje obdelave

območje otroških igrišč

squash klub

2.65

ulica

odprta zelenica

4.90

18.10

13.00

0.56

Prušn

ikova

4.05 4.85 pogled na cerkev sv. Device Marije

16.35 prehod v park

-0.02

območje obdelave

7.42

4.05 60.20 6.30

vhod za nastopajoče

9.28

-0.48

zdravstveni dom

11.45 16 PM

21.90

koncertna dvorana

servisni dostop

2.70 40.70 lave

območje obde

Keršova

ulica

Situacija merilo 1:500 0

Idejna zasnova kulturnega središča v Vojniku• Jožef Mark Škoflek •magistrsko delo

15m

UL FA • EMŠ Arhitektura • Ljubljana, 2018 • mentor doc. Mitja Zorc

Keršova ulica

Škoflekova ulica

vadnica nižji razredi osnovne šole

nižji razredi osnovne šole

Parmova ulica

0.89

e otroških povezovalna ureditev

čje

ob 0.89 d

ela

čje

lav

območje obdelave

povezovalna ureditev

85.75

16.70 6.50

4.90

dnevno/nočni vhod

-0.02

15.95

15.95 16.70

7.95

območje obdelave

pogled na cerkev sv. Jerneja

85.75

6.5018.10 7.95

pogled na cerkev sv. Jerneja

dnevno/nočni vhod

-0.02

7.42

17.85

17.85 9.28

ploščad

9.28

kulturno društvo / turistično društvo

pogled na cerkev sv. Device Marije

-0.02

kulturno društvo / turistično društvo

-0.02

avla prehod v park

Parmova ulica

avla 7.95

območje obdelave

7.95

50.45

območje obdelave

50.45

spomenik Doroteji Hauser

spomenik Doroteji Hauser prehod na trg

prehod na trg 7.42

16.70

16.70 7.42

7.42

9.28 9.28

-0.02

9.28

dovoz za

glasbena šola /stanovalce blokov 7.95

glasbena šola / mladinsko društvo foaje koncertne dvorane

11.45

območje obdelave

foaje koncertne dvorane

Keršova 3 in 5 mladinsko društvo

dovoz v garažno hišo

ertna dvorana

pogled na cerkev sv. Florjana

40.60 4.45

4.45 40.70

območje obdelave

Keršova ulica

la de

ob ve

spomenik stara lipa padlim v 1. svetovni vojni

stara lipa

čje

občinski urad

lav

čje

lav

občinski urad

lica

v rje

Vin

la de ob

lica

-1.58

mo ob

čje

mo ob

Vin

območje obdelave

la de

spomenik padlim v 1. svetovni vojni

-1.58

v rje

dovoz v garažno hišo

dovoz za stanovalce blokov Keršova 3 in 5

območje umirjenega prometa

č mo

Keršova ulica

40.60

85.75

pogled na cerkev sv. Florjana

7.95

območje obdelave

-0.02

Idejna zasnova kulturnega središča v Vojniku• Jožef Mark Škoflek •magistrsko delo

UL FA • EMŠ Arhitektura • Ljubljana, 2018 • mentor doc. Mitja Zorc

Keršova

II.A

II.B

II.D

II.C

6.50

8.00

8.00 40.45

7.80

16.70

.40

.30

7.65

7.70

3.65 .40

4.00

4.05

.30

II.1

S0-5

3.60

-3.20

.70

.40

4.85

4.00

II.2

0-1b

0-3b

0-2

.40

7.30

7.60

20.65

II.3 II.4

.60

4.00

3.50

II.5

.30

II.6

3.70

0-2a

.30

4.00

3.85

I.1

0-1d

I.2

6.05

6.30

-4.10

arhiv S0-2

0-1a

0-3a

S0-4

31.84

.60

.55

I.4

skladišče avdio/video opreme

S0-3

.30

6.35 1.00

I.3

0-3d

skladišče scenografije

18.60

21.69

-4.10

1.00

.60

19.20

tehnični prostor

S0-1

I.5

KONSTRUKCIJA

CELOTA

DELITEV GABARITOV

OSI

.30

.55

I.6

II.11

KONSTRUKCIJA

2.15

3.75

.60

.30

3.75

.60

3.75

.60

3.75

.60

3.75

.60

3.75

.60

3.75

.60

2.15 .30

.60

DELITEV GABARITOV CELOTA

40.30

OSI

2.60

I.A

4.35

I.B

4.35

I.C

4.35

I.D

4.35

I.E

I.F

4.35

I.I

I.G

4.35

I.H

1.20

1.40

I.J II.A

I.K

II.B

Tloris kleti merilo 1:250 0

2.5

7.5m

Za popis površin glej stran 92.

Idejna zasnova kulturnega središča v Vojniku• Jožef Mark Škoflek •magistrsko delo

UL FA • EMŠ Arhitektura • Ljubljana, 2018 • mentor doc. Mitja Zorc

II.C

II.D

II.F

8.00

II.G

8.00

OSI

8.00

CELOTA

40.45 16.70 .30

DELITEV GABARITOV

15.95 .30

7.70

.30 7.70

.40 KONSTRUKCIJA

7.60

L IT

.40 7.65

II.1

GA BA OV

4.00

R IT

kurilnica S0-5

II.2

-3.20 0-3b

0-2b

4.00

III.H S0-6

II.3

.04

8.00

-3.20

OS I

KO NS

II.5

III.A

UK A

4.00

CIJ

.40

II.6 0 8.0 4.00

7.9

5 7.6 50

III.B

.45

II.7 12.8 %

.30 8.00

0 8.0

garažna hiša 84 parkirnih mest 4 parkirna mesta za invalide

0 7.7

zbiralnica odpadkov

III.C 16

II.8

.70

.30

S0-7

8.00

0 8.0

7.7

-3.20

III.D 0-3c

.30

II.9

8.0 7.9

8.00

7.6

0-1c

III.E

.40 4.00

II.10

G0-1 II.11

3.6 .40

3.6

.30

IJA

C UK

LIT

II.E

II.F

RIT

III.D

3.0

.95

III.C

I OS

II.D

.30

III.F

III.B III.A

II.G

Idejna zasnova kulturnega središča v Vojniku• Jožef Mark Škoflek •magistrsko delo

II.11

III.E

8.0

.60

A AB

UL FA • EMŠ Arhitektura • Ljubljana, 2018 • mentor doc. Mitja Zorc

OSI

.50

III.G

4.0 .25

.40

0 2.5

3.9

4.0

.40

7.6

.30

7.70

0-1b

III.I

II.E

8.00

II.A

II.B

II.D

II.C

6.50

8.00

8.00 47.10

6.50 .60 .30

2.30

7.95 .60 .60

.30

7.70 povezovalni vhod

.30 .40

3.65

4.05

4.00

3.65

4.05 .40

-0.02

.30 7.65

.20

II.1 4.00

.40

2.30

16.70

otroško igrišče

3.60

sejna soba turističnega društva

.40

.70

.35

4.85

4.00

3.60

4.85

.40

4.00

II.2

7.60 .40 3.50 .60

2.90

4.00

2.70 2.70

II.6

pokrit dvovišinski prehod med parkom in trgom

1.25

2.70

-0.02

3.70

4.05

4.00 57.50

.30

avtomatska požarno varna premična stena

6.05

6.30

S1-1b

S1-1c

garderobe za gledalce

S1-1d

D1-4

vhod za izvajalce

D1-5

-0.48

.30

6.35 1.00

S1-1a

±0.00 1-1a

1-4

1-3a

1-3b

.55

I.4

vhod v koncertno dvorano

0-2a

zelena soba

I.3

1-1b

1-3a

vhod v prostore društev

-0.02

I.2

±0.00

8.85

7.30 2.70

.30 .30

16.35

.30 .30 .30

z odpiranjem premičnih zasteklitev se lahko prostor razširi v portik

II.5

4.00 5.25

turistično informacijska točka

T1-1

pogled na cerkev sv. Device Marije

I.1

T1-2

20.65

2.70

odprta zelenica

8.00

.30

II.3 II.4

1-3b

.60

-1.56 ±0.00 1-3b

foaje koncertne dvorane

-0.48

18.60

19.20

21.90

-0.48

16 parkirnih mest

blagajna in osvežilni pult

koncertna dvorana 431 sedežev v parterju

servisni vhod

premična resonančna stena

oder 122 - 190 m2

D1-2

1.00

.60

D1-1

D1-3

I.5

S1-2

S1-3

prostor za izničevanje hrupa iz okolice

.30

.55

I.6

1-3b

KONSTRUKCIJA

CELOTA

DELITEV GABARITOV

OSI

vhod v koncertno dvorano

II.11

.60 KONSTRUKCIJA

2.15

3.75

.60

.30

3.75

.60

3.75

.60

3.75

.60

3.75

.60

DELITEV GABARITOV

3.75

.60

.30

3.75

.60

.95 .60

.60

1.05

2.30 .60

38.65

2.30 .60

2.30

3.55

.60

3.70

.60

.30

15.10

CELOTA

85.75

OSI

2.60

I.A

4.35

I.B

4.35

I.C

4.35

I.D

4.35

I.E

4.35

I.F

4.35

I.I

I.G

4.35

I.H

1.20

1.40

I.J II.A

I.K

5.10

8.00

II.B

Tloris pritličja merilo 1:250 0

2.5

7.5m

Za popis površin glej stran 92.

Idejna zasnova kulturnega središča v Vojniku• Jožef Mark Škoflek •magistrsko delo

UL FA • EMŠ Arhitektura • Ljubljana, 2018 • mentor doc. Mitja Zorc

8.00

II.C

II.D

II.F

DELITEV GABARITOV

LIT A

CIJ

.30

0 2.7

0 2.7 2.7

2.7

II.3

.30

2.7 0 5 .40

7.6

III.B

.45 50

III.B

II.7

vhod avlo

8.00

8.0

0 7.7

7.7

III.C .70 16

II.8

S1-1i

8.0

S1-1h

7.7

S1-6

7.7

S1-6

8.00

1-3a

sejna soba mladinskega društva

II.8

.30

1-3a

.70 16

M1-1 S1-1h

S1-1i sejna soba mladinskega društva

III.C

S1-1g S1-5

M1-1

III.D M1-2

III.D

M1-2

II.9

.30

1-5

±0.00

II.9

.30

±0.00 0

8.0

0 7.9

8.00

7.6

vhod glasbeno šolo

8.0

vhod glasbeno šolo

7.9

vhod v prostore društev 7.6

vhod v prostore društev

8.00

1-5

III.E .40

.40

1-1c

II.10 M1-3a dovoz v garažno hišo

M1-3a

II.10 dovoz v garažno hišo

M1-3b

4.00

glasbeni studio

4.00

glasbeni studio

M1-3b

II.11

M1-3c

3.6 .40

3.6

.60

12 .40

2.5

LIT

3.55 .60

3.70

3.70 .30

.30

3.70

3.70 .30

.30

3.70

3.70 .30

.30

8.00

II.C

3.70

3.70 .30

.30

3.70 .30

.30

8.00

II.D

8.00

.30

II.E

8.00

3.0

R ST

.95

III.C

III.B III.A

CIJ

.60

A RIT

LIT

A VG

3.0 OV

.30

III.F

II.11

III.E III.D

7.70

3.0 .95

III.G

4.0

.6 19

.00 8obstoječi drevesi

III.D

III.C III.B III.A

Keršova ulica

območje umirjenega prometa

8.00

II.G

II.F

II.G

stara lipa spomenik padlim v 1. svetovni vojni

RIT

območje umirjenega prometa

8.00

II.F

3.70

32.00

8.00

II.E

.30

32.00

3.70

A VG

3.0 BA

3.70

III.F

III.E

III.G

stara lipa

spomenik padlim v 1. svetovni vojni

-1.58 vhod v občinski urad

Idejna zasnova kulturnega središča v Vojniku• Jožef Mark Škoflek •magistrsko delo

4.0

UL FA • EMŠ Arhitektura • Ljubljana, 2018 • mentor doc. Mitja Zorc

II.11 OSI

CIJ

.40

2.5 .00 8obstoječi drevesi

.60

.30

4.0

.40

OSI

.60

7.6

4.0

.6 19

.40

3.6 0

7.6

4.0

II.11

3.6

.30

4.0

.40

R ST

III.E

7.70

-0.02

12.8 %

8.0

lokal

S1-5

ploščad na trgu prani beton, dilatiran v rastru 3x3 m

.30

z odpiranjem premičnih zasteklitev se lahko prostor razširi na trg

lokal

12.8 %

S1-1g

-0.02

II.6

8.0

7.9

8.0

7.9

±0.00

z odpiranjem premičnih zasteklitev se lahko prostor razširi na trg

ploščad na trgu prani beton, dilatiran v rastru 3x3 m

II.6 4.00

.40

avla

4.00

vhod avlo

II.5

2.6

avla spomenik Doroteji Hauser±0.00

II.5

III.A

.30

III.A

vhod avlo

.30

1-5

vhod v prostore društev

spomenik Doroteji Hauser

8.00

1-5 1-5

1-5

2.7

1-1b

T1-4 z odpiranjem premičnih zasteklitev se lahko banketna dvorana razširi v avlo vhod avlo

ploščad pri blokih prani beton, dilatiran v rastru 3x3 m

.30

z odpiranjem premičnih zasteklitev se lahko prostor razširi v portik

T1-4

.30

ploščad pri blokih prani beton, dilatiran v rastru 3x3 m

z odpiranjem premičnih zasteklitev se lahko prostor razširi v portik

z odpiranjem premičnih zasteklitev se lahko banketna dvorana razširi v avlo

T1-3

2.7

T1-3

II.3

.85 17

-0.02

.30

-0.02

prodajalna

±0.00

2.7

.85 17

2.7

banketna dvorana

.30

banketna dvorana prodajalna

III.H

.30

S1-4

0-2b

II.2

III.I 4.00

S1-4

0-2b

II.2

III.I

III.H

1-3a

II.1

RIT

1-3a

II.1

CIJ

S1-1f

S1-1e

S1-1f

KONSTRUKCIJA

S1-1e

.40

7.60

.40 KONSTRUKCIJA

7.65

7.60

.40

.30

7.70

LIT

7.65

L CE

.40

.30

7.70 povezovalni vhod

7.70

4.00

CELOTA

DELITEV GABARITOV 15.95 L CE

-0.02

.30

15.95

OSI

8.00

CELOTA

47.10 16.70

II.G

OSI

8.00

4.00

II.G 8.00

4.00

II.E

8.00

4.00

II.F

II.D

8.00

4.00

8.00

II.E

II.C

II.A

II.B

II.D

II.C

6.50

8.00

8.00 47.10

6.50

7.95

.60

.60 .60

.30

2.30

16.70 .30

.40

2.30

7.65

.30 7.70

.20

.30 .40

3.65

4.05

4.00

3.65 .40

4.00

4.05

II.1

3.60 .40

.70

.35

3.52 2-1b

velika komorna soba dvovišinski prostor

2.70

.30

II.5

K2-1

I.2

2.70 2.70 3.70

0-2a

.30

57.50

4.00

4.05

I.1

II.6

1.25

.30

5.25

.30

4.00

16.35

.40

2.70

8.85

7.30

7.60

2.70

17.75

.40 .30

S2-3a

II.3 II.4

8.00

.30

4.85

4.00

shramba glasbene opreme

3.60 .30

4.85

4.00

II.2

S2-1b

garderoba za solista

garderoba za skupino

6.05

6.30

garderoba za skupino

3.50

D2-2b

D2-2a

S2-1a

D2-2c predstavitveni balkon za izvajalce

.30

6.35 1.00

I.3

S2-1b

2-1a

2-3a

2-3b

.60

.55

I.4

2-3a

dvovišinski prostor foaje koncertne dvorane

balkon 84 sedežev

18.60

19.20

21.90

S2-2

4.32

3.18

2-1b

2-3a

.60

1.00

2-3b

I.5

KONSTRUKCIJA

CELOTA

DELITEV GABARITOV

OSI

.30

.55

I.6

II.11

.60 KONSTRUKCIJA

2.15

3.75

.60

.30

3.75

.60

3.75

.60

3.75

.60

3.75

.60

DELITEV GABARITOV

3.75

.60

.30

3.75

.60

.95 .60

.60

1.05

2.30 .60

38.65

2.30 .60

2.30

7.50

.60

.40

15.10

CELOTA

85.75

OSI

2.60

I.A

4.35

I.B

4.35

I.C

4.35

I.D

4.35

I.E

4.35

I.F

4.35

I.I

I.G

4.35

I.H

1.20

1.40

I.J II.A

I.K

5.10

8.00

II.B

Tloris nadstropja merilo 1:250 0

2.5

7.5m

Za popis površin glej stran 93.

Idejna zasnova kulturnega središča v Vojniku• Jožef Mark Škoflek •magistrsko delo

UL FA • EMŠ Arhitektura • Ljubljana, 2018 • mentor doc. Mitja Zorc

8.00

II.C

II.D

II.E

8.00

II.F

8.00

II.G

8.00

OSI

8.00

CELOTA

47.10 16.70 .30

.40

II.1

CI J

R IT BA GA

S2-1c

KONSTRUKCIJA

.40 7.60

L IT

7.65

7.70

L CE

.30 7.70

.30

DELITEV GABARITOV

15.95

.30

S2-1d

4.00

II.C

II.2

2 .7 0

K2-4

K2-3

S2-4

S2-3b

0-2b

III.H

2.7

družabni prostor

III.I 4.00

arhiv

pisarna kulturnega društva

.30

shramba glasbene opreme

S2-3c

II.3 .30

3.52

.85

0 2.7

2-3a

2-1b

0 2.7

8.00

.30

komorna soba

dvovišinski prostor .30

2.7 0

K2-2

II.5

III.A

.30

K2-2

4.00

2.6 .40

most, poveava med glasbeno šolo in komornimi sobami

II.6 0

8.0

7.9

4.00

5 5

7.6

dvovišinski prostor

III.B

II.7

.45

2-3a mala glasbena učilnica G2-2

.30

glasbena učilnica 0

7.7

G2-2

S2-1e

G2-1 glasbena učilnica

8.00

8.0

mala glasbena učilnica

III.C

S2-1g

.70 16

S2-1f

.30

G2-1

II.8

glasbena učilnica

7.7

glasbena učilnica

S2-3d

G2-1

8.00

8.0

shramba glasbene opreme

III.D

2-3a dvovišinski prostor

II.9

.30

G2-1

3.52

8.0 7.9

8.00

7.6

III.E

pisarna .40

2-1c

G2-4a

II.10 zbornica 4.00

predavalnica G2-4b

II.11

.40

3.6

G2-3

.60

12 .40

N KO

7.60

.60

7.60

.40

A VG

7.60

.40

IJA

LIT

7.50

.40

.60 0 3.0 RIT

4.0

III.F III.E III.D

3.0

.95

III.C

0 8.0

III.G

.65

III.B III.A

.40

32.00

8.00

II.C

8.00

II.D

8.00

II.E

8.00

II.F

II.G

Idejna zasnova kulturnega središča v Vojniku• Jožef Mark Škoflek •magistrsko delo

UL FA • EMŠ Arhitektura • Ljubljana, 2018 • mentor doc. Mitja Zorc

II.11 OSI

2.5

4.0

.40

7.6

.30

7.70

3.6

11.45

6.15

4.32 3.18

-0.48

±0.00

-0.48 -1.55

-4.10

I.A

I.B

I.C

I.D

I.E

I.F

I.I

I.G

I.H

I.J

I.K

II.B

II.D

II.C

garaža

foaje

koncertna dvorana

Prerez A merilo 1:250 0

2.5

7.5m

11.62

6.14

-1.58

II.10

občinska urad

stara lipa

spomenik

cesta

Prerez B merilo 1:250 0

Idejna zasnova kulturnega središča v Vojniku• Jožef Mark Škoflek •magistrsko delo

2.5

7.5m

UL FA • EMŠ Arhitektura • Ljubljana, 2018 • mentor doc. Mitja Zorc

trg

9.28 .58 .17

7.42

1.08

1.86

.58 .17 3.27 3.52

9.28 7.42

.25 3.35 -0.02

±0.00 .25 2.77

-3.20

3.30

.20 .80

II.F

III.AIII.B

II.G

garaža

III.D

III.C

trg

III.F

III.G

avla glasbene šole

CELOTA

KONSTRUKCIJA

II.E

DELITEV GABARITOV

II.D

dovoz

11.45

9.28

7.42

3.52

-0.02

±0.00

-3.20

II.10

trg

II.9

-3.20

II.7

II.8

-0.02

II.6

garaža

Idejna zasnova kulturnega središča v Vojniku• Jožef Mark Škoflek •magistrsko delo

II.5

II.3

komorna soba

II.2

II.1

banketna dvorana

UL FA • EMŠ Arhitektura • Ljubljana, 2018 • mentor doc. Mitja Zorc

III.H

11.45

9.28

7.42

-0.02

Fasada vzhod merilo 1:250 0

2.5

7.5m

11.45

9.28

6.15

-0.02

Fasada zahod merilo 1:250 0

Idejna zasnova kulturnega središča v Vojniku• Jožef Mark Škoflek •magistrsko delo

2.5

7.5m

UL FA • EMŠ Arhitektura • Ljubljana, 2018 • mentor doc. Mitja Zorc

merilo 1:100

11.45

9.28

6.15

-0.02

merilo 1:100

Idejna zasnova kulturnega središča v Vojniku• Jožef Mark Škoflek •magistrsko delo

UL FA • EMŠ Arhitektura • Ljubljana, 2018 • mentor doc. Mitja Zorc

ALU pločevina, sidrana z jeklenim L profilom

9.28

naklon 1 % 9.14

prefabriciran betonski element z opečno oblogo, vijačeno na nosilno AB konstrukcijo

8.96

8.59

prefabriciran betonski element z opečno oblogo, sidran z jeklenim čevljem

8.42 8.32 RAL izolativni trak

zaključni odkapni ALU profil vertikalni difuzorji zvoka, vezana plošča 10 mm 7.22

žleb, ALU barvana pločevina, 510 cm2 prerezne površine

RAL izolativni trak

paroprepustna folija

Z S2

odkapni ALU profil sidranje opečne fasade

naklon 8° 6.15

zatesnjen stik 5.80 5.60 5.20

ugreznjeni jeklen nosilec grede, sidran v steno

odklopno enokrilno okno (odpiranje na zgornji prečki), okvir masivni macesen z odkapnim profilom, dvojno steklo, toplotno izolativno, različnih debelin (preprečevanje resonance zvoka)

konstrukcija: nosilec, lepljen les BSH, 60 /30 cm

4.52

konstrukcija: steber, lepljen les BSH, 60 /30 cm

lesena polica, križno lepljena plošča, podkonstrukcija lesene letve (3 /3 cm)

prefabriciran betonski element z opečno oblogo pod naklonom

nosilna stojina za steklo, les macesen, 10 /22 cm

3.52

fiksna okna večjih dimenzij, dvojno izolativno steklo

3.35

3.10 2.88 jekleni čevelj za sidranje prefabriciranih elementov in opeke

naklon 1 %

leseni tram za pritrjevanje okenskega okvirja, z obeh strani izoliran z RAL trakom

stropni prefabriciran betonski element z opečno oblogo

škatlasti jekleni profil (22 /10 cm) za pritrjevanje okenskega okvirja, polnjen s kameno volno, z obeh strani izoliran z RAL trakom

-0.02

±0.00

škatlasti jekleni profil (22 /10 cm) za pritrjevanje okenskega okvirja, polnjen s kameno volno, z obeh strani izoliran z RAL trakom

-0.30

-0.55

-0.61

-0.75

Idejna zasnova kulturnega središča v Vojniku• Jožef Mark Škoflek •magistrsko delo

UL FA • EMŠ Arhitektura • Ljubljana, 2018 • mentor doc. Mitja Zorc

Fasadni pas merilo 1:25 0

75 cm

S1 - RAVNA STREHA - nasutje: pran prodec, 5 cm - ločilni sloj: PES filc, 0.5 cm - hidroizolacija: polimer-bitumenska (dvoslojna), 1.0 cm - vmesni sloj: strešna lepenka, 0.1 cm - toplotna izolacija: mineralna volna, 15 cm - parna ovira: varilni trak z vložkom AL folje, 0.1 cm - vezni sloj: hladni bitumenski premaz - podloga v naklonu: naklonski beton (2%), 2 - 15 cm - nosilni sloj: AB plošča, 25 cm - zvočna izolacija: steklena volna (npr. Knauf TP115), 8 cm podkonstrukcija: lesene letve (8 /4 cm) - finalni sloj: križno lepljena plošča, 1,6 cm S2 - POŠEVNA STREHA - kritina: profilirana pločevina z obrizgom Trimoval TP100, 4.8 cm - podkonstrukcija: letve (5 /4 cm), kontraletve (5 /4 cm), 8 cm - nosilni sloj: KLH plošča, 13.9 cm - sekundarna kritina: paroprepustna folija, 0.2 cm - toplotna izolacija: mineralna volna, 4 cm - podkonstrukcija: lesene letve (5 /4 cm) - parna zapora: AL-PE folija, 0.1 cm - finalni sloj: 2x akustična mavčno kartonska plošča, 2.5 cm Z - ZUNANJA STENA - fasadna obloga: rdeča fasadna opeka, sidrana v steno, 12 cm - zračni sloj: konstrukcijska fuga, 1 cm - toplotna izolacija: mineralna volna, 10 cm - nosilni sloj: modularna opeka Wienerberger Porotherm 20/50, 20 cm - akustična izolacija: steklena volna Knauf TP115, 6 cm podkonstrukcija: lesene letve (6 /3 cm), 6 cm - finalni sloj: perforirane križno lepljene plošče, 1.6 cm T1 - TLAK V NADSTROPJU NAD OGREVANIM PROSTOROM - tlak: parket, jesen, izravnalna masa, 2.2 cm - podloga tlaka: armirano betonski estrih, 6 cm - ločilni sloj: PE folija, 0.2 cm - toplotna/zvočna izolacija: mineralna volna, 8 cm - nosilni sloj: AB plošča, 25 cm - finalni sloj: spuščen strop na kovinski podkonstrukciji, 20 - 45 cm T2 - TLAK V ATRIJU NAD GARAŽO - tlak: teraco, 5 cm - vezni sloj: cementni obrizg - podloga tlaka: armirano betonski estrih, 7 cm - ločilni sloj: PE folija, 0.2 cm - toplotna/zvočna izolacija: mineralna volna, 4 cm - toplotna izolacija: ekstrudiran polistiren, 14 cm - nosilni sloj: AB plošča, 25 cm - akustična izolacija: steklena volna, 4 cm - finalni sloj: lesno vlaknene plošče, točkovno sidrane, 2.2 cm T3 - TLA NA TRGU NAD GARAŽO - tlak: pran beton v naklonu (1%), 13 cm - zaščitni sloj: čepasta folija - hidroizolacija: polimer-bitumenska (dvoslojna), 1.0 cm - vezni sloj: bitumenski premaz - podloga v naklonu: naklonski beton, 10 - 13 cm - nosilni sloj: AB plošča, 25 cm - akustična izolacija: steklena volna, 4 cm - finalni sloj: lesno vlaknene plošče, točkovno sidrane, 2.2 cm

Idejna zasnova kulturnega središča v Vojniku• Jožef Mark Škoflek •magistrsko delo

UL FA • EMŠ Arhitektura • Ljubljana, 2018 • mentor doc. Mitja Zorc

Popis površin Tloris kleti Komunikacije 0-1a 0-1b 0-1c 0-1d

stopnišče stopnišče stopnišče zunanje stopnišče

0-2a 0-2b

tovorno dvigalo dvigalo

0-3a 0-3b 0-3c 0-3d

servisni hodnik predprostor predprostor predprostor

teraco teraco teraco brušen beton

76,05 34,46 37,35 24,61

m2 m2 m2 m2

6,72 m2 4,32 m2 teraco brušen beton brušen beton brušen beton

16,39 14,89 20,41 17,76

m2 m2 m2 m2

beton teraco teraco teraco brušen beton brušen beton epoksi

829,73 77,14 66,63 40,23 7,69 52,21 28,49

m2 m2 m2 m2 m2 m2 m2

Servis S0-1 S0-2 S0-3 S0-4 S0-5 S0-6 S0-7

tehniči prostor arhiv skladišče scenografije skladišče avdio/video opreme skladišče kurilnica zbiralnica odpadkov

Garaža G0-1

garaža parkirna mesta parkirna mesta invalidi

beton

2751,16 m2 84 4

neto bruto

4194,24 m2 4289,58 m2

Tloris pritličja Komunikacije 1-1a 1-1b 1-1c

stopnišče stopnišče stopnišče

teraco teraco teraco

0-2a 0-2b

tovorno dvigalo dvigalo

1-3a 1-3b 1-4 1-5

hodnik akustični predprostor zbirni prostor za izvajalce avla

S1-1a S1-1b S1-1c S1-1d S1-1e S1-1f S1-1g S1-1h S1-1i

sanitarije sanitarije sanitarije sanitarije sanitarije sanitarije sanitarije sanitarije sanitarije

S1-2 S1-3 S1-4 S1-5 S1-6

depo tehnični prostor skladišče prodajalne shramba lokala arhiv mladinskega društva

76,05 m2 136,79 m2 103,57 m2 6,72 m2 4,32 m2

teraco parket teraco teraco

93,11 14,89 44,06 250,82

m2 m2 m2 m2

keramika keramika keramika keramika keramika keramika keramika keramika keramika

4,32 18,51 4,32 22,47 13,87 14,02 15,73 12,17 4,73

m2 m2 m2 m2 m2 m2 m2 m2 m2

parket les teraco teraco parket

49,12 6,93 9,80 4,63 4,73

m2 m2 m2 m2 m2

Servis za za za za

izvajalce gledalce invalide gledalce

za osebje

Idejna zasnova kulturnega središča v Vojniku• Jožef Mark Škoflek •magistrsko delo

UL FA • EMŠ Arhitektura • Ljubljana, 2018 • mentor doc. Mitja Zorc

Tloris pritličja Osrednji program D1-1

parket

D1-2 D1-3 D1-4 D1-5

koncertna dvorana število sedežev kontrolna soba foaje zelena soba garderobe za obiskovalce

parket teraco tekstilna obloga parket

615,28 515 22,63 318,82 32,72 27,58

T1-1 T1-2 T1-3 T1-4

turistično informacijska točka sejna soba turističnega društva prodajalna banketna dvorana

teraco parket teraco teraco

35,23 43,51 48,73 160,99

m2 m2 m2 m2

M1-1 M1-2 M1-3a M1-3b M1-3c

lokal sejna soba mladinskega društva studio - kontrolna soba mala snemalna soba velika snemalna soba

teraco parket parket parket parket

85,89 28,86 19,06 9,55 37,29

m2 m2 m2 m2 m2

neto bruto

m2 m2 m2 m2

2401,82 m2 2718,39 m2

Tloris nadstropja Komunikacije 2-1a 2-1b 2-1c 2-1d

stopnišče stopnišče stopnišče stopnišče

teraco teraco teraco teraco

59,06 18,47 32,31 77,51

m2 m2 m2 m2

0-2a 0-2b

tovorno dvigalo dvigalo

2-3a 2-3b

hodnik akustični predprostor

S2-1a S2-1b S2-1c S2-1d S2-1e S2-1f S2-1g

sanitarije tuši sanitarije sanitarije sanitarije sanitarije sanitarije za osebje

keramika keramika keramika keramika keramika keramika keramika

9,86 14,90 13,88 14,03 15,73 12,17 11,06

m2 m2 m2 m2 m2 m2 m2

S2-2 S2-3a S2-3b S2-3c S2-3d S2-4

tehnični prostor shramba glasbene opreme shramba glasbene opreme shramba čistil shramba glasbene opreme arhiv

les parket parket keramika parket parket

31,70 11,17 9,36 4,09 7,77 9,74

m2 m2 m2 m2 m2 m2

D2-1

balkon v dvorani

parket

75,70 m2

D2-2a D2-2b D2-2c

garderoba za skupino garderoba za solista garderoba za skupino

tekstilna obloga tekstilna obloga tekstilna obloga

33,81 m2 16,37 m2 26,60 m2

K2-1 K2-2 K2-3 K2-4

velika komorna soba komorna soba pisarna kulturnega društva družabni prostor

parket parket parket tekstilna obloga

80,25 46,48 19,46 30,43

m2 m2 m2 m2

G2-1 G2-2 G2-3 G2-4a G2-4b

glasbena učilnica mala glasbena učilnica glasbena predavalnica pisarna glasbene šole zbornica

parket parket parket parket parket

19,42 12,82 61,15 16,70 12,30

m2 m2 m2 m2 m2

6,72 m2 4,32 m2 parket parket

207,80 m2 14,89 m2

Servis

Osrednji program

neto bruto

Idejna zasnova kulturnega središča v Vojniku• Jožef Mark Škoflek •magistrsko delo

1202,07 m2 2771,94 m2

UL FA • EMŠ Arhitektura • Ljubljana, 2018 • mentor doc. Mitja Zorc

Vizualizacije

Idejna zasnova kulturnega središča v Vojniku• Jožef Mark Škoflek •magistrsko delo

UL FA • EMŠ Arhitektura • Ljubljana, 2018 • mentor doc. Mitja Zorc

91: Pogled z razgledne točke

Idejna zasnova kulturnega središča v Vojniku• Jožef Mark Škoflek •magistrsko delo

UL FA • EMŠ Arhitektura • Ljubljana, 2018 • mentor doc. Mitja Zorc

92: Pogled s prehoda

93: Pogled na kulturno dvorano

Idejna zasnova kulturnega središča v Vojniku• Jožef Mark Škoflek •magistrsko delo

UL FA • EMŠ Arhitektura • Ljubljana, 2018 • mentor doc. Mitja Zorc

94: Pogled v skupno avlo

Idejna zasnova kulturnega središča v Vojniku• Jožef Mark Škoflek •magistrsko delo

UL FA • EMŠ Arhitektura • Ljubljana, 2018 • mentor doc. Mitja Zorc

95: Pogled v foajeju

Idejna zasnova kulturnega središča v Vojniku• Jožef Mark Škoflek •magistrsko delo

UL FA • EMŠ Arhitektura • Ljubljana, 2018 • mentor doc. Mitja Zorc

96: Pogled v koncertni dvorani

Idejna zasnova kulturnega središča v Vojniku• Jožef Mark Škoflek •magistrsko delo

UL FA • EMŠ Arhitektura • Ljubljana, 2018 • mentor doc. Mitja Zorc

VII. Viri in literatura Goropevšek, B. (1997). Vojnik skozi pomnike časa. V B. Kolar (ur.), Vojniški svet v utripu časa: Zbornik ob stoletnici vojniške župnijske cerkve (1896-1899) (str. 14-31). Vojnik: Občina Vojnik. Pangerl, V. (1997). Župnija sv. Jerneja v Vojniku. V B. Kolar (ur.), Vojniški svet v utripu časa: Zbornik ob stoletnici vojniške župnijske cerkve (1896-1899) (str. 32-53). Vojnik: Občina Vojnik. Kolar, B. (1997). Razvoj šolstva na vojniškem območju. V B. Kolar (ur.), Vojniški svet v utripu časa: Zbornik ob stoletnici vojniške župnijske cerkve (1896-1899) (str. 76-92). Vojnik: Občina Vojnik. Kolar, B. (1997). Društveno in bratovščinsko življenje v Vojniku. V B. Kolar (ur.), Vojniški svet v utripu časa: Zbornik ob stoletnici vojniške župnijske cerkve (1896-1899) (str. 214-220). Vojnik: Občina Vojnik. Kolar, B. (1997). Društvo Orel v Vojniku. V B. Kolar (ur.), Vojniški svet v utripu časa: Zbornik ob stoletnici vojniške župnijske cerkve (1896-1899) (str. 225-229). Vojnik: Občina Vojnik. Zorko, A. (1997). Vojniški Sokol. V B. Kolar (ur.), Vojniški svet v utripu časa: Zbornik ob stoletnici vojniške župnijske cerkve (1896-1899) (str. 230-232). Vojnik: Občina Vojnik. Medved, D. (2011). Vojnik: Vojnik, Frankolovo, Nova Cerkev. Celje: Fit media. Orožen, J. (1971-1974). Zgodovina Celja in okolice. Pridobljeno s: https://www.dlib.si/details/ URN:NBN:SI:DOC-OP7VOKOS Vodočnik, A., Bombek, M. (1996). Občina Vojnik: simboli in mejniki. Vojnik: Občina. Vojnik v mejnikih časa. (1985). Vojnik: Turistično društvo. Alexander, C. (1977). A pattern language: towns, buildings, construction. New York: Oxford University Press. Appleton, I. (1996). Buildings fort the Performing Arts: a design and development guide. Oxford: Butterworth-Architecture. Grueneisen, P. (2003). Soundspace: architecture for sound and vision. Basel, Boston, Berlin: Birkhäuser. Barron, M. (1993). Auditorium acoustics and architectural design. London: E&FN Spon. Tehnična smernica TSG-1-001:2010 Požarna varnost v stavbah. (2010) Uradni list št. 102/04. Pridobljeno s: http://www.mop.gov.si/fileadmin/mop.gov.si/pageuploads/zakonodaja/graditev_ objektov/TSG_1_001_2010_pozarna_varnost.pdf Dešman, M. (2008). Javni prostor. Arhitektov bilten: Vizije 3, 177-178, 1-3. Pridobljeno s: http://www. ab-magazine.com/volumes/ab-177-178.pdf

Idejna zasnova kulturnega središča v Vojniku• Jožef Mark Škoflek •magistrsko delo

100

UL FA • EMŠ Arhitektura • Ljubljana, 2018 • mentor doc. Mitja Zorc

Slikovni viri 01: Geopedija - interaktivni spletni atlas in zemljevid Slovenije, ortofoto 2011, http://www.geopedia.si/lite. jsp#T105_x524184_y127000_s15_b2, 6.11.2017 02: Shema avtorja 03-05: Skice avtorja 06: Shema avtorja povzeta po: Francisjeski kataster 1825 07: Shema avtorja povzeta po: Vojnik v mejnikih časa (1985), priloga 08: Shema avtorja povzeta po: GURS, zemljiški kataster, 2015 09: Vojniški svet v utripu časa (1997), str. 264 10: Pokrajinski arhiv Celje 11: Vojniški svet v utripu časa (1997), str. 2 12: Shema avtorja na podlogi: http://www.geopedia.si/lite.jsp#T105_x524184_y127000_s15_b2, 6.11.2017 13: Vojniški svet v utripu časa (1997), str. 231 14-19: Osebni arhiv 20: Studio 73 (2010), tloris pritličja 21: Shema avtorja povzeta po: gis.iobcina.si, 27. 11.2017 22: Statistični urad RS, Dejavnost kulturnih domov 2004-2015, Število dvoran kulturnih domov, http://pxweb. stat.si/pxweb/Database/Dem_soc/10_kultura/90_Arhiv/09_10123_kult_domovi/09_10123_kult_domovi. asp 23-24: Building for the Performance Arts (1996), str. 92 25: Shema avtorja na podlogi: http://www.geopedia.si/lite.jsp#T105_x524184_y127000_s15_b2, 6.11.2017 26: Budnice ob 1. maju, https://www.mojaobcina.si/img/1/H_MAX_1024x768/budnice1.jpg, 20.12.2017 27-31: Osebni arhiv 32: Zapojmo skupaj 2017 - koncert ansambla Klateži, https://i.ytimg.com/vi/sRcGgwAI-nE/maxresdefault.jpg, 20.12.2017 33: Vabilo na ogled razstave v Knjižnici Vojnik, foto Lea Sreš, https://www.mojaobcina.si/img/1/H_ MAX_1024x768/3160_1512153911_img_5450.jpg, 20.12.2017 34: Piknik katrce 2017, foto GrupA, http://www.nt-rc.si/radio-celje/wp-content/uploads/sites/2/2017/06/piknikkatrce-2017-20-756x420.jpg, 20.12.2017 35: Multimedijski portal Vojnik, https://www.facebook.com/vojnik.portal/photos/a.504603303061952.10737418 39.335176343337983/504607853061497/?type=3&theater, 20.12.2017 36: FOTO Portal Nova Cerkev, https://www.facebook.com/187822104585511/photos/a.189973814370340.437 01.187822104585511/1755503441150695/?type=3&theater, 20.12.2017 37: Božični Vojnik letos z okoli 200 jaslicamo, foto Božični Vojnik, http://www.stajerskival.si/assets/ news/0004292001512650724.jpg, 20.12.2017 38: Statistični urad RS, Dejavnost kulturnih domov 2004-2015, Število prireditev, razstav in obiskovalcev kulturnih domov po občinah, SLovenija, letni podatki do 2015, http://pxweb.stat.si/pxweb/Dialog/ varval.asp?ma=1012301S&ti=&path=../Database/Dem_soc/10_kultura/90_Arhiv/09_10123_kult_ domovi/&lang=2, 20.12.2017 39-46: Osebni arhiv 47-52: Shema avtorja na podlogi: http://gis.arso.gov.si/atlasokolja/profile.aspx?id=Atlas_Okolja_AXL@Arso, 1.3.2018 53: chetham’s school of musicstephenson studio, http://www.stephenson-studio.com/architecture/chethamsschool-of-music/, 22.1.2018 54: Gallery of Chetham’s School of Music, foto Daniel Hopkinson, https://www.archdaily.com/400151/chethams-school-of-music-stephenson-isa-studio/51db9bb0e8e44e82b7000056-chetham-s-school-of-musicstephenson-isa-studio-photo, 22.1.2018 55: Shema avtorja 56: Gallery of Chetham’s School of Music, https://www.archdaily.com/400151/chetham-s-school-of-musicstephenson-isa-studio/51db9bc2e8e44e82b7000057-chetham-s-school-of-music-stephenson-isa-studioground-floor-plan, 22.1.2018 57-58: stoller hall - stephenson studio, http://www.stephenson-studio.com/architecture/stoller-hall/, 22.1.2018 59: Združenje javnih zavodov s področja kulture - Občina Lendava, http://www.lendava.si/sites/default/files/slike/ novice/naslovne/kulturni_dom_lendava.jpg, 22.1.2018 60: Pinterest, https://www.pinterest.com/pin/491244271838676508/, 22.1.2018 61: Shema avtorja 62-63: načrti Imre Makovecz, Kulturni center Lendava 64: Zavod za kulturo in promocijo Lendava, http://www.regiovitalis.si/upload/gallery/56/zavod-za-kulturo-inpromocijo-lendava.jpg, 24.1.2018 65-66: Gemeindezentrum Ludesch, https://www.hkarchitekten.at/projekt/gemeindezentrum-ludesch/, 24.1.2018 67: Shema avtorja 68-69: Gemendezentrum Ludesch Dokumente, https://www.hkarchitekten.at/v5/wp-content/ uploads/2016/05/00_96-plaene.pdf, 24.1.2018 70: Gemeindezentrum Ludesch, https://www.hkarchitekten.at/projekt/gemeindezentrum-ludesch/, 24.1.2018 71: Shema avtorja na podlogi: http://www.geopedia.si/lite.jsp#T105_x524184_y127000_s15_b2, 6.11.2017 72: Osebni arhiv 73-75: Shema avtorja 76: Osebni arhiv 77: Shema avtorja na podlogi: http://www.geopedia.si/lite.jsp#T105_x524184_y127000_s15_b2, 6.11.2017 78-80: Diagrami povzeti po: Soundspace: architecture for sound and vision 81-82: Vizualizacije avtorja 83: Brick wall, foto ashzstock, https://ashzstock.deviantart.com/art/Brick-wall-38152602, 11.6.2018 84: White Fir, http://www.wood-database.com/white-fir/, 11.6.2018 85: Inspirational White Terrazzo, foto ahnaf, http://www.pim2007.org/wp-content/uploads/2017/02/ Inspirational-White-Terrazzo-Flooring-33-With-Additional-with-White-Terrazzo-Flooring.jpg, 11.6.2018 86: D GRAD d.o.o. Prani beton, https://1301.nccdn.net/4_4/000/000/3c1/935/PRANI-BETON-33.jpg, 11.6.2018 87-90: Shema avtorja 91-96: Vizualizacije avtorja Idejna zasnova kulturnega središča v Vojniku• Jožef Mark Škoflek •magistrsko delo

101

UL FA • EMŠ Arhitektura • Ljubljana, 2018 • mentor doc. Mitja Zorc

Zahvala Najprej bi se zahvalil mentorju doc. Mitji Zorcu za razumevanje, zaupanje in potrpežljivost. Hvala za strokovne nasvete in posredovano znanje skozi vsa leta študija. Draga žena Martina, hvala za ljubezen, pomoč in podporo pri uresničevanju mojih sanj. Hčerki Klari za potrpežljivost in dobro voljo. Ti si luč v mojem življenju. Hvala mami in očetu za podarjeno življenje, neomajno podporo in modrost. Hvala Jerneju in Urški za pogovore, Luku za iskrenost in pomoč, ter Patriku in Baltasarju za strokovno pametovanje, Marku, Aljažu in Mihu za kakovostno druženje.

Idejna zasnova kulturnega središča v Vojniku• Jožef Mark Škoflek •magistrsko delo

102

UL FA • EMŠ Arhitektura • Ljubljana, 2018 • mentor doc. Mitja Zorc

Izjava o avtorstvu Spodaj podpisani Jožef Mark Škoflek izjavljam, da je magistrsko delo z naslovom Idejna zasnova kulturnega središča v Vojniku v celoti moje lastno avtorsko delo, ki je potekalo pod mentorstvom doc. Mitje Zorca, u.d.i.a.

Idejna zasnova kulturnega središča v Vojniku• Jožef Mark Škoflek •magistrsko delo

103

UL FA • EMŠ Arhitektura • Ljubljana, 2018 • mentor doc. Mitja Zorc