SloVino vinsko kulinarični trendi 2018 - Slovenian Wine News - SloVino Institute magazine by Dejan Bayer

V Ĺživljenju enostavno obstajajo stvari, ki so za skupaj.

Dobrodošli v Mariboru, mestu najstarejše trte na svetu Welcome to Maribor, the city of World’s Oldest Vine Ne zamudite pomembnih prireditev za ljubitelje vina in kulinarike, kulture in zabave! Don’t miss the important dates for lovers of wine and gastronomy, culture and entertainment! SOBOTA · SATURDAY

SOBOTA · SATURDAY

9. 3. 2019 • 7. 3. 2020

27. 7. 2019 • 25. 7. 2020

Rez Stare trte Pruning of the World’s Oldest Vine NEDELJA · SUNDAY

Postavljanje klopotca Setting Up of the Wind Rattle

PONEDELJEK · MONDAY

22. 9. 2019 • 20. 9. 2020

Svečana trgatev Stare trte Ceremonial Grape Harvest of World’s Oldest Vine

SREDA · WEDNESDAY

11. 11. 2019 • 11. 11. 2020

visitmaribor.si

Martinovanje v Mariboru St. Martin’s Day in Maribor

ISSN 2232-4747

VSEBINA Oktober 2018

Brezplačen izvod Bilten je namenjen strokovni javnosti Izdajatelj: Zavod SloVino Mlinska ulica 1 2000 Maribor Direktor in urednik: Dejan Baier Lekture: Katja Koroša, prof. Fotografije: Igor Rosina, Aleš Gačnik, Alenka Slavinec, Marko Pigac, Sara Bičič, Matjaž Ledinek, arhivi Zavoda SloVino ter članov SloVino koncepta ter partnerjev Oblikovanje:

m.design studio, Boštjan Krajnc s.p. Tisk: Grafika Soča d.o.o., naklada: 10.000 izvodov Maribor, oktober 2018 Kontakti: Zavod SloVino 03 17 66 000 info@slovino.com www.slovino.com

Salon VinDel 10 let - zahvala Uvodnik ministrice: 10. obletnici Salona VinDel na pot Sommelier Selection 2018 PortoRose² - rose & rosé festival Vino in kulinarika, 5-zvezdično doživetje Slovenije Društvo vinskih svetovalcev Sommelier Slovenije Vinska arhiva Zapirači za penine WAF Zvrst kot vino Macerirana bela vina so naša tradicija Trta po svetu - svet pri trti 50 let Metliške črnine Prebujanje Trnuljčic Štajersko jabolko Vinska kraljica Slovenije Slovenija na zemljevidu evropskih gastronomskih regij Solate v trendu Gostinska oprema s tradicijo Trajnostnost - tudi v kuhinji Kodila 25 let Filip Matjaž mladi kuharski šef Prleška gibanica osvaja Slovenijo Salon VinDel 2018 - katalog razstavljavcev

6 7 8 12 16 26 27 30 31 32 36 38 40 41 42 50 52 54 56 58 60 64 73

SLOVINO VINSKO KULINARIČNI TRENDI

Deset let praznika prefinjenih okusov

Dejan Baier direktor

»Velika zahvala gre vsem, ki so v preteklem desetletju kakorkoli poma gali in soustvarjali Salon VinDel. Veliko vas je! Brez vinarjev, sommelierjev, chefov, ponudnikov delikates, preda vateljev, partnerjev, pokroviteljev, vinskih kraljic, gostincev, novinarjev in urednikov, medijev, fotografov, piscev člankov, lektorjev, prevajalcev, obliko valcev, tiskarjev, uradnikov, tehničnega in podpornega osebja, dijakov, štu dentov, varnostnikov, nastopajočih, zvestih obiskovalcev in prijateljev Salon VinDel zagotovo ne bi bil z najlepšo energijo in s svojimi prefinjenimi okusi,

mnogim že deset let, najokusnejši dan v letu! Vsi povezani v praksi dokazu jemo, da lahko le skupaj rišemo Slovenijo na mednarodne vinsko kulinarične turistične zemljevide. Posebna zahvala gre vsem mojim sodelavcem, le oni vedo, kako veliko srce ima Salon VinDel. Iskrena hvala vsem, ki razumete in soustvarjate Salon VinDel, naš skupni mozaik vinsko kulinaričnih doživetij.«

Uvodnik ministrice

10. obletnici Salona VinDel na pot … Spoštovani ljubitelji vina in kulinaričnih dobrot, že kot otrok sem proste urice preživljala v vinogradih in ob dedku, vinogradniku in vinarju Stanku Čurinu v kleti spoznavala vinarske skrivnosti. Zgodba vinarstva me je kasneje spremljala tudi na moji strokovni in poslovni poti. Zato mi je z leti dozorel izjemen občutek o pomenu vina in vinogradništva za Slovenijo ter njeno ime v tujini. Najstarejša trta na svetu, žametovka, ki vztrajno nadaljuje svojo več kot 400 letno življenjsko zgodbo na mariborskem Lentu, govori o dolgi vinarski tradiciji v Sloveniji. Vino bogati tudi našo kulturno in naravno dediščino, predstavlja naš način življenja in sooblikuje podobo Slovenije kot vinogradniške dežele. Poleg vina imamo v Sloveniji bogato tudi kulinarično tradicijo, ki se je razvila skozi zgodovino in temelji na številnih lokalnih sestavinah. Te odražajo specifike naše kulturne identitete, tradicije in načina življenja. Bogastvo slovenske kulinarike se kaže tudi skozi svetovna priznanja slovenskim kuharskim mojstrom, številne jedi lokalnih receptur ter kmetijske proizvode in živila, od katerih so mnoga zaščitena tudi z geografsko označbo na ravni EU. Zato ne preseneča, da je bil nedavno Sloveniji za leto 2021 podeljen naziv Evropska regija gastronomije. K ohranjanju in razvoju teh tradicij ter skozi njih k promociji Slovenije in njene gastronomske in vinarske kulture pa pomembno prispevate tudi organizatorji raznovrstnih gastronomskih in vinarskih prireditev. Z njimi Slovenijo postavljate na svetovni zemljevid kot še premalo odkrit biser visoko kakovostnih kulinaričnih dobrot in vin. Eden takšnih dogodkov je tudi Salon VinDel, ki že enajsto leto v severovzhodni konec Slovenije prinaša priložnosti za strokovna srečanja sommelierjev, vinogradnikov in vinarjev, gostincev in pridelovalcev lokalne hrane ter za druženje ljubiteljev vina. Promocija in ozaveščanje potrošnikov, h katerima prispevajo tovrstni dogodki, sta ključna za obstoj in nadaljnji razvoj vinske kulture v Sloveniji, pa tudi za spoštovanje posebnosti in zaščito vina. Zato vam organizatorjem izrekam posebno zahvalo in priznanje za vaše vztrajno ter predano delo in želim, da na tej poti vztrajate tudi v prihodnje. Vsem udeležencem festivala Salon VinDel želim prijetno druženje in okušanje vrhunske kulinarike in vin.

Dr. Aleksandra Pivec

ministrica za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano

Sommelier Selection 2018

SOMMELIER Tekmovanje Sommelier Selection 2018 oziroma Sommelierska selekcija 2018 je potekalo v sredo, 14. marca 2018, v veliki dvorani Zavoda SloVino. Za naklonjenost 35 članske sommelierske komisije se je potegovalo 67 vinarjev. Pred sommelierje so postavili 204 različna vina.

Komisijo so sestavljali: Komisija A

Komisija B

Komisija C

Predsednik komisije

Dejan Baier Člani: Vanja Mramor Simona Peršak Jože Bagola Maks Kadivec Darinko Jacks Kores Tatjana Kušar Matjaž Ledinek Bojan Lobnik Boštjan Plot Jernej Podpečan Amadeja Tacer

Janez Verboten Člani: Dr. Leon Repovž Robert Puklavec Franc Brodnjak Patrik Gaube Maja Knez Matjaž Kovačič Jernej Lubej Bogomir Mirko Remih Igor Šuštaršič Bruno Windisch

Alojz Cedula Člani: Vesna Horvat Dušan Kalanj Borut Godec Rajko Hojs Žan Krajnc Nataša Lakoše Gregor Mulec Milan Pobrnik Peter Rataj Slavica Slanič Marko Zabavnik

SLOVINO VINSKO KULINARIČNI TRENDI

kcija se prične z delom v sommelierski komisiji, kjer vinski svetovalci izbirajo vina, ki se idealno družijo s posameznimi sklopi jedi. V komisiji sodelujejo sommelierji. Ti strokovnjaki izbirajo med vini, ki jih vinarji prijavijo na razpis za sodelovanje. Pokušnja in izbira vin k posameznim sklopom jedi je »slepa«, ocenjevalci ne poznajo nobenih podatkov o vinu. Njihova naloga je izbrati vina, ki jih priporočajo k špargljevim – zelenjavnim jedem, vina k jedem iz govedine in divjačine in vina k ribjim jedem v akciji »Sommelierska selekcija« in izbira vina posamezne sorte, ki je najboljši spremljevalec kulinariki.

SELECTION

2018

VINA, KI SO PREPRIČALA ZAHTEVNO KOMISIJO SOMMELIERSKE SELEKCIJE 2018, SO NASLEDNJA:

ŠPargelj vina, vina k špargljevim in zelenjavnim jedem – Sommelierska selekcija 2018

Sauvignon, 2017, suho, Vino Gaube, Štajerska Slovenija Sivi pinot, 2017, suho, Vinogradništvo Mulec, Štajerska Slovenija Sauvignon, 2017, suho, Vina Avos, Štajerska Slovenija Rebula, 2016, suho, Wine Estate Lavrenčič, Vipavska dolina Pinela, 2017, suho, Vino Marc, Vipavska dolina Chardonnay, 2017, suho, Vinska klet Metlika, Bela krajina Sivi pinot, 2016, suho, Vino Andrejc, Štajerska Slovenija Zeleni silvanec, 2017, suho, Žaren d.o.o., Dolenjska Sauvignon, 2017, suho, Vino Valdhuber Čeh, Štajerska Slovenija Rebula, 2016, suho, Posestvo Čehovin, Vipavska dolina Sauvignon, 2017, suho, Zlati grič, Štajerska Slovenija Sauvignon & Sivi pinot, bela zvrst, 2017, suho, Puklavec Family

Wines, Štajerska Slovenija Chardonnay, 2016, suho, M – enostavno dobra vina, Štajerska Slovenija Šipon, 2017, suho, Hiša vina Doppler, Štajerska Slovenija

Vina k ribjim jedem – Sommelierska selekcija 2018 Chardonnay, 2017, suho, Vina Avos, Štajerska Slovenija Sivi pinot, 2017, suho, Vino Gaube, Štajerska Slovenija Sivi pinot, 2017, suho, Ptujska klet, Štajerska Slovenija Zelen, 2017, suho, Vinska klet Trta 1949, Vipavska dolina Sivi pinot, 2016, suho, Vina Zavec, Štajerska Slovenija Sivi pinot, 2017, suho, Družinska kmetija Leber Vračko, Štajerska Slovenija Chardonnay, 2016, suho, Vinarstvo »Na bregu« Marinič, Goriška Brda

SLOVINO VINSKO KULINARIČNI TRENDI

Sommelier Selection 2018 Vina k jedem iz govedine in divjačine – Sommelierska selekcija 2018

Cabernet sauvignon, 2011, suho, Vinakoper, Slovenska Istra Modra frankinja, 2013, suho, Klet Zajc, Dolenjska Merlot, 2012, suho, Santei, Vipavska dolina Refošk, 2016, suho, Vinales, Slovenska Istra Cabernet sauvignon, 2016, suho, Vina Dornberg d.o.o., Vipavska dolina Rdeča zvrst, 2015, suho, Vinska klet Cultus, Vipavska dolina Refošk, 2009, suho, Vinska klet MonteMoro, Slovenska Istra Merlot, 2016, suho, Kmetija Prinčič, Goriška Brda Rdeča zvrst, 2015, suho, Vina Zaro, Slovenska Istra Izbrani Teran PTP Elite, 2016, suho, Vinakras z.o.o. Sežana, Kras Modra frankinja, 2017, suho, Vina Püst, Štajerska Slovenija Teran, 2016, suho, Vinska klet Štok, Kras Skywalker, rdeča zvrst, 2015, suho, Vino Kupljen, Štajerska Slovenija

Goban, vina h gobjim jedem – Sommelierska selekcija 2018

Modra frankinja, 2016, suho, Žaren d.o.o., Dolenjska Modra frankinja, 2011, suho, Kmečka zadruga Krško z.o.o., Bizeljsko – Sremič Cabernet Sauvignon, 2014, suho, Vinogradništvo in vinarstvo Čarga 1767, Goriška Brda Modra frankinja, 2017, suho, Vina Püst, Štajerska Slovenija Zweigelt, 2015, suho, Vina Bračko, Štajerska Slovenija Modra frankinja, 2015, suho, Hiša vin Emino, Štajerska Slovenija Modra frankinja, 2015, suho, Kmečka zadruga Krško z.o.o., Bizeljsko – Sremič

Vina k prleški gibanici – Sommelierska selekcija 2018

Muškat ottonel, 2016, polsladko, Vinogradništvo Krampač,

Štajerska Slovenija Šipon, 2015, polsladko, Vinogradništvo Družina Kos, Štajerska Slovenija Muškat ottonel, 2017, polsladko, Vina Avos, Štajerska Slovenija Rumeni muškat, 2017, polsladko, Vino Leber, Štajerska Slovenija Rumeni muškat, 2017, polsladko, Vinogradi Horvat, Štajerska Slovenija

Sommelierska selekcija 2018 – sauvignon

Sauvignon, 2017, suho, Vino Gaube, Štajerska Slovenija Sauvignon, 2017, suho, Vina Senekovič, Štajerska Slovenija Sauvignon, 2017, suho, Vino Valdhuber Čeh, Štajerska Slovenija

Sommelierska selekcija 2018 – rumeni muškat

Rumeni muškat, 2017, polsladko, Vino Leber, Štajerska Slovenija Old style, rumeni muškat, 2011, suho, Vina Senekovič, Štajerska Slovenija

Sommelierska selekcija 2018 – malvazija

Malvazija, 2017, suho, Steras Wines, Slovenska Istra

Sommelierska selekcija 2018 – zeleni silvanec

Zeleni silvanec, 2017, suho, Vina Avos, Štajerska Slovenija

Sommelierska selekcija 2018 – chardonnay Chardonnay, 2017, suho, Žaren d.o.o., Dolenjska

Sommelierska selekcija 2018 – modra frankinja Modra frankinja, 2016, suho, Žaren d.o.o., Dolenjska Modra frankinja, 2016, suho, Hiša vin Emino, Štajerska Slovenija

Alojz Cedula sommelier III.

Že 15 let zapored se sommelierji spomladi zberemo na Zavodu SloVino z namenom dela v komisiji uglednega vinskega tekmovanja Sommelierska selekcija. Strokovno srečanje sommelierjev in delo v komisijah Sommelierske selekcije je zelo pomembno iz vidika vsakoletnega izobra ževanja, srečanja z odličnimi vini in preizku šanja sommelierjevih brbončič. Na ta način poglobimo stik z eminentnimi vini znanih in manj znanih pridelovalcev. Prav srečanje z velikim številom vin različnih stilov in različnih proizvajalcev daje tekmovanju širino, ki jo

SLOVINO VINSKO KULINARIČNI TRENDI

lahko sommelierji s pridom uporabljamo pri vsakdanjem delu v gostinstvu. Ko so rezultati znani, so leti sommelierjem dobra smernica za suvereno dopolnjevanje vinskih kart pri vsakdanjem delu v gostinstvu. Tradicionalno je strokovno srečanje somme lierjev tudi prilika za sledenje trendom in stroki na področju kakovostnega druženja vina in jedi. Dolžnost sommelierja je, da redno spremlja novosti ter ohranja stik z aktualno vinsko ponudbo, za kar je delo v sommelierski komisiji Sommelierske selekcije Zavoda SloVino idealna priložnost.

Sommelierska selekcija 2018 – sivi pinot

Sivi pinot, 2017, suho, Vino Gaube, Štajerska Slovenija

PortoRosé2 – Rosé Sommelierska selekcija 2018 za mirna rosé vina Rosé, 2017, suho, Žaren d.o.o., Dolenjska Rosé, 2017, suho, Zlati grič, Štajerska Slovenija Rosé, 2017, suho, Klet Zajc, Dolenjska

PortoRosé2 – Rosé Sommelierska selekcija 2018 za peneča rosé vina

Penina, rosé, 2012, extra suho, Ptujska klet, Štajerska Slovenija Penina, rosé, zelo suho, Radgonske gorice, Štajerska Slovenija Penina, rosé, zelo suho, Vina Oskar, Štajerska Slovenija Penina, rosé, 2009, zelo suho, Vinska klet Frelih d.o.o., Dolenjska Penina, rosé, 2015, suho, Istenič d.o.o., Bizeljsko Penina, rosé, 2011, suho, Vinarstvo »Na bregu« Marinič, Goriška Brda

Sommelierska selekcija Best of Sparkling 2018, najboljša peneča vina

Penina Nyna, 2014, zelo suho, Vinogradi Horvat, Štajerska Slovenija Penina, 2014, suho, Domačija Bizjak, Goriška Brda Penina, 2012, suho, Vina Sosolič, Goriška Brda

Sommelierska selekcija Best of White 2018, najboljša bela vina Sivi pinot, 2017, suho, Vino Gaube, Štajerska Slovenija

Sommelierska selekcija Best of Red 2018, najboljša rdeča vina Merlot, 2012, suho, Santei, Vipavska dolina

Sommelierska selekcija Best of Cuvée 2018, najboljše zvrsti

Haložan, bela zvrst, 2017, polsuho, Ptujska klet, Štajerska Slovenija Rdeča zvrst, 2015, suho, Vinska klet Cultus, Vipavska dolina

Sommelierska selekcija Best of Sweet 2018, najboljša slajša vina Traminec & rumeni muškat, 2016, sladko, Puklavec Family Wines, Štajerska Slovenija Chardonnay, 2015, polsladko, Vino Graben, Bizeljsko

Bogomir Mirko Remih sommelier III.

Do sedaj sem sodeloval na vseh Sommelierskih selekcijah. Še vedno so živi spomini na prve akcije ŠPargelj vin. Prijeten je tudi spomin na promocije izbranih vin Goban pred več kot desetletjem na Rogli. V vseh teh letih od 2004 naprej se selekcija prilagaja sommelierskim trendom in zdravemu načinu prehranjevanja, kar se odraža tako v velikem številu profesionalnih sommelierjev v komisijah ter v vse večjem

številu in kakovosti vinskih vzorcev, ki jih na pokušnjo ponudijo vinarji. Za sommelierja predstavlja akcija vsakoletno strokovno udejstvovanje z izmenjavo mnenj ter srečanje s trendi na področju vin in njihovega spajanja z jedmi. Gostincem in konzumentom pa znamkica na steklenici olajša izbiro vin in omogoča vključevanje v aktualne ponudbe ter približa harmonijo poroke hrane in vina. •

Sommelierska selekcija bo vina pred strokovno komisijo ponovno postavila v začetku leta 2019. Razpise najdete na www.sommelier.si/selection. SLOVINO VINSKO KULINARIČNI TRENDI

PortoRose2

VIE ROSE

PortoRose2 – rose & rosé festival DR. ALEŠ GAČNIK

Lepota, gracioznost, prefinjenost podobe, vonja in okusa … Prispodoba raja na zemlji … Zapeljivost, romantika, ljubezen … Stoletja preteklosti, stoletja prihodnosti … Barva, ki je ne pozabiš nikoli …

aj imajo skupnega Edith Piaf, Luis Armstrong, Bing Crosby, Dean Martin, Donna Summer, Grace Jones, Madonna, ZAZ, Lady Gaga, Andrea Bocelli in še kdo?! To, da vidijo »življenje v rožnatem«. Pa ne le vidijo, ampak tudi prepevajo La Vie en Rose, legendarno skladbo Edith Piaf iz leta 1947, ki je svet obarvala v rožnato. 71 let kasneje tudi Portorož, kjer se je med 26. in 27. majem 2018 odvijal PortoRose2 – rose & rosé festival, ki je kot koncept in projekt nastal v soavtorstvu med Centrom za gastronomijo in kulturo vina Univerze na Primorskem in Zavodom SloVino. Podobno kot vinska trta, ki potrebuje nekaj let, da obrodi, tudi organizacija zah tevnih in kompleksnih festi valov potrebuje določen čas. Ideja po organizaciji festivala sega že v začetek leta 2013, novembra 2015 pa je prišlo do prve predstavitve projekta Občini Piran in Turističnemu združenju Portorož, s katerim smo v letu 2018 pristopili k partnerstvu pri izpeljavi projekta. Rose je barva številnih odtenkov med belo in rdečo – od

bakrene, čebulne, svetlo rožnate in »pink«, do češnjevo rdeče. Barva roséjev marsikatero dekle in žensko tudi danes spominja na barvo najbolj žlahtnih parfumov. Slad, svežina, lahkotnost, mladost, nežnost, elegantnost in zapeljiva komunikativnost so sinonimi brezmejne lepote ženskosti pa tudi rosé vin, ki so prav zato vse bolj priljubljena tudi med mladimi, ki šele vstopajo v svet kulture vina. Rosé vina odražajo lifestyle žensk in moških, mladih in starih, deloholikov in hedo nistov, ki se zavedajo, da je pogled na svet ob kozarcu roséja veliko lepši. Po rosé vinih najraje in najpogosteje posega mo v pomladnih in še zlasti v poletnih časih. A navidezna se zonskost odraža stereotipne poglede na tradicionalno razu mevanje rosé vin, ki dobro jedce nagovarjajo v vseh letnih časih in v kombinacijah s šte vilnimi jedmi. Na Slovenskem se lahko pohvalimo s številnimi izje mnimi roséji, saj se vedno več odličnih vinarjev odloča tudi za pridelavo mirnih ali penečih se rosé vin. Vinski vrhunec festivala je predstavljal ekskluzivni

Slad, svežina, lahkotnost, mladost, nežnost, elegantnost in zapeljiva komunikativnost so sinonimi brezmejne lepote ženskosti pa tudi rosé vin, ki so prav zato vse bolj priljubljena tudi med mladimi.

SLOVINO VINSKO KULINARIČNI TRENDI

PortoRose2

24. in 25. maja 2019 PORTOROŽ

»Rosé wines masterclass«, ki je potekal v Kristalni dvorani Hotela Kempinski Palace Portorož, v orga nizaciji Zavoda SloVino in Centra za gastronomijo in kulturo vina UP. Več kot 60 obiskovalcev je imelo priložnost sodelovati na vodeni degustaciji 27 izbranih mirnih roséjev in rosé penin iz vseh vinorodnih dežel Slovenije. Prof. dr. Tatjana Košmerl in mag. Tadeja Vodovnik Plevnik sta goste popeljali v skrivnostni, lep in komunikativen svet roséjev, ki so jih lahko okušali iz ročno narejenih kelihov prestižne linije Armonia Steklarne Rogaška Slatina. Prigrizke kuharskih mojstrov iz hotela Kempinski je dopolnjeval programski vodnik po masterclassu. Na festivalu je v obeh dneh sodelovalo več kot 30 slovenskih vinarjev in nekaj primorskih gostincev, ki so pripravljali jedi iz vrtnic. Vinoljube je usmerjal Vinski vodnik po festivalu ter komunikativno zasnovane lesene oznake vinskih kleti na festival skih prizoriščih. V sklopu festivala moramo izposta viti tudi vinsko ponudbo v zelo ličnem,

www.rose.si

Na festivalu je v obeh dneh sodelovalo več kot 30 slovenskih vinarjev in nekaj primorskih gostincev, ki so pripravljali jedi iz vrtnic. Mag. Igor Novel direktor Turističnega združenja Portorož

»Turistično združenje Portorož je pred šestimi leti registriralo vrtnico z imenom Portorož z željo po razvoju novih turističnih produktov, povezanih s simbolom vrtnice. Ta cvetoča lepotica je s svojimi rožnatooranžnimi cvetovi že zavzela vse večje portoroške parkovne površine, lepša pa tudi že marsikateri domači vrt. Prodaja se po vseh evropskih državah in v Rusiji,

SLOVINO VINSKO KULINARIČNI TRENDI

največ pa jih prodajo v Nemčiji. Na etiketi vrtnice je tudi portoroški logotip, ki kupcem sporoča, od kod izvira njeno ime. Prepričan sem, da bo portoroška vrtnica svoj razcvet ponovno doživela na PortoRose2 – Rose & Rosé Festivalu, ki bo postal nepogrešljivi del turistične ponudbe Portoroža in kraj druženja ljubiteljev vrtnic, izbranih vin in vsega lepega.«

ambientalno urejenem Rožnem vrtu v središču Portoroža, ki je dva dni omogočal dostop do izbranih roséjev – prvi dan do tistih iz vseh vinorodnih dežel Slovenije in drugi do tistih iz slovenske Istre. Turistično združenje Portorož je poskrbelo za bogat kulturni in družabni program z otroškimi ustvarjalnicami, jazz in blues ritmi Dixie Šok Banda, akrobacijami F&B Acrobatics, uličnim cirkusom Teatra ZUM ter izjemno interpretacijo La vie en rose Nuše Drašček, Jan Plestenjak pa je vrtnično alejo slavnih obogatil z zasaditvijo svoje vrtnice. Bil je čas za

zapeljive roséje, vonj po vrtnicah, za romantiko in ljubezen ... Da so vrtnice in roséji odlična kombinacija, so potrdili številni obi skovalci festivala, katerega evalvacija je pokazala, da smo na pravi poti, saj je festival dobil eno od višjih ocen med vsemi festivali v Občini Piran. To nas navdaja s prepričanjem, da se lahko PortoRose2 – rose & rosé festival razvije v krovni festival na destinaciji, saj lahko s svojim kreativnim in inovativnim kon ceptom pripomore h krepitvi lokalne identitete in k še večji mednarodni prepoznavnosti vinorodne Slovenije. • SLOVINO VINSKO KULINARIČNI TRENDI

Kulinarika

VINO IN KULINARIKA 5-zvezdično doživetje Slovenije JANJA VIHER

Tematika gastronomskega turizma Slovenije je ena izmed ključnih rastočih marketinških zgodb slovenskega turizma. Za njen preboj in kvalitetna izhodišča, trajnostne naravnanosti in učinkovite promocije na tujih trgih nujno potrebujemo jasno zastavljeno vizijo in smernice razvoja vinskega turizma v Sloveniji.

rana je zelo pomembna za razvoj mest, regij, pokrajin, kakor države kot celote. Glede na to, da imamo trenutno obilo prednosti zaradi velikih častivrednih kulinaričnih ekspertov in chefov v Sloveniji, kakor tudi priznanih vinarjev, moramo biti ponosni in izpostaviti, da sta hrana in vino del kulture naroda in države. Ob razvoju kvalitetnih lokalnih oskrbovalnih verig in gastronomskih posebnosti Slovenije je potrebno velik pomen posvetiti tudi kvaliteti življenja, srečevanju ljudi, izmenjavi in deljenju izkušenj ter preizkušanju različnih gastronomskih posebnosti, ki so značilne za Slovenijo. Hrana in vino sta tako stičišče inova tivnosti, raziskovanja, ritualov, domišljije in predstavljata so cialno vključevanje lokalnega prebivalstva, obiskovalcev in drugih deležnikov v posamezni destinaciji. Slednje ima pome mben socioekonomski vpliv in ustvarja pomemben kapital države in destinacij. Hrana in vino ne predstavljata zgolj simbolike, da je nekaj dobro ali ni dobro, ampak atraktivno do živetje, ki predstavlja »gourmet« posamezne destinacije. Hedo nisti iščejo posebnosti in vrhunskost ter odličnost – priprava hrane, priprava obroka je doživetje, ki traja in razvaja vsa čutila. Marketing gastrono mije ponuja vse te posebnosti v kompletu. Okus je nekaj, kar se naučimo, videno ohranja čute v spominu in tako se ohranja zgodba skozi razvajanje vseh čutil, ki kličejo obiskovalca, da se k razvajanju vrača. Gastronomska doživetja so eden glavnih načinov za odkri vanje kulture in načina življenja v destinaciji. Priporočila gredo v smeri izpostavljenosti in s pou darkom na razvoju gastrono mije (z vsemi svojimi regionalnimi in nacionalnimi specialitetami), s pomembno vlogo kulinarike in dediščine izdelkov: • razvoj lokalno tipičnih kulinaričnih izdelkov, s poudarkom na lokalnih in zdravih živilih; • ohranjanje lokalnih specialitet, razvoj kulinarične identitete in varstvo živil ter recepti z regionalno znamko; • možnost razvoja tematskih poti kulinarike in gastro nomije, z nadgradnjo pri dogodkih, prireditvah, salonih,

festivalih in sejmih; • spodbujanje regionalne gastronomije na nacionalni in mednarodni ravni. VINSKO-KULINARIČNA DOŽIVETJA Vinogradniškovinarska tradicija in bogata gastronomska dediščina predstavljata stičišče mikro turističnih destinacij podeželja in jih povezujeta v celoto. Vinske turistične ceste predstavljajo hkrati potencial, trend in USP s svojimi lokalnimi vini in tipično kulinariko, ki v povezavi s kulturno dediščino in ohra njanjem tradicij tvori zao kroženo celoto gastronom skih doživetij destinacije. Vinskokulinarična doživetja predstavljajo trendovski in vedno bolj razširjen pristop k dvigu kakovosti in prepozna vnosti gastronomskih značilno sti destinacij. Vsebovati mora gastronomska doživetja vseh vrst, kot so npr. tečaji kuhanja, zbirke receptov, prodajalne kuhinjskih pripomočkov, gastro nomske ture, prireditve in lokal ne ponudnike ter proizvajalce. In koga želimo nagovarjati, torej katere so temeljne ciljne skupine vinskega turizma v Sloveniji? • Uporabniki, ki produkte v prvi vrsti izbirajo na podlagi vsebine/tematike (gastro nomske, kulturnozgodovi nske, etnološke … ponudbe) in naravnih danosti, vezanih na destinacijo. • Družine, ki se za produkte odločajo tudi ali predvsem zaradi njim prilagojene, prija zne ponudbe. • Uporabniki, ki produkte v prvi vrsti izbirajo na podlagi aktivnosti (pohodništvo/ kolesarjenje/zimska dožive tja) in tudi zaradi vsebine/ tematike.

Gastronomska doživetja so eden glavnih načinov za odkrivanje kulture in načina življenja v destinaciji. Priporočila gredo v smeri izpostavljenosti in s poudarkom na razvoju gastronomije.

Zgodbe vinskega turizma v Sloveniji so prihodnost Slovenije, so strastne, opojne in nepozabne, zato začutimo priložnost in jim podarimo svojo ljubezen. Le tako bomo pritegnili in prepričali tudi obiskovalce, da je razvajanje čutil v deželici pod Alpami nepozabno doživetje, ki kliče po vrnitvi in ponovnem razvajanju. • SLOVINO VINSKO KULINARIČNI TRENDI

- najvišja kakovost tiska - vrhunske dodelave - odlična ekonomika - kratki dobavni roki - enostavno naročanje - izdelava vzorčnih etiket - izredna fleksibilnost

www.labelprofi.si

SLOVINO VINSKO KULINARIČNI TRENDI

Ljubljana Center · Mestni trg 22 · 01 24 12 701 Koper · Čevljarska ulica 15 · 05 62 78 423 Rogaška Slatina · Ulica talcev 1 · 03 81 80 237 Zagreb · Trg žrtava fašizma 3 · 0385 98247 809 www.steklarna-rogaska.si www.kristalrogaska.si Rogaska 1665

Rogaska1665

V velikih globinah, daleč od virov onesnaženja in v posebnih geoloških pogojih skozi leta, desetletja in stoletja neprekinjeno nastaja čisto poseben dar narave, naravna mineralna voda RADENSKA CLASSIC Kraljevi vrelec.

Od sedaj s prenovljeno podobo in še več raznolikimi vsebinami. Tudi o kulturi, zabavi in prostem času preberite na prenovljenem

vecer.com

LEPO POVEDANO ...

Časnik Večer, d.o.o., Ulica slovenske osamosvojitve 2, 2000 Maribor

O KULTURI, ZABAVI IN PROSTEM CASU

DVSSS

DRUŠTVO VINSKIH SVETOVALCEV SOMMELIER SLOVENIJE ROBERT PUKLAVEC

društvu vinskih svetovalcev Sommelier Slovenije se zdru žujemo redni člani, ki smo uspešno končali izobraževanje za sommelierje prve, druge ali tretje stopnje ter aktivno sodelujemo v društvu. Trudimo se, da bi se nam pridružilo še večje število izobraženih članov. Vsako leto poskušamo pripraviti zanimiv program. Tradicionalno in organizirano se udeležujemo izbranih strokovnih dogodkov. Obiskujemo in sodelujemo na razli čnih sejmih, prireditvah in dogodkih. V programu aktivnosti je letni piknik za člane društva kakor tudi zaključek leta. Piknik smo imeli večkrat na posestvu Brdo pri Kranju. V letošnjem letu smo ga organizirali v Rušah. Zaključke leta imamo v različnih restavracijah širom po Sloveniji. Vsako druženje članov poskušamo pripraviti zanimivo, predvsem kar se tiče kulinarike ter vinske spremljave. V vsaki restavraciji spoznamo katero izmed lokalnih jedi, člani pa poskušamo pripraviti primerno vinsko spremljavo. Pričeli smo tudi z dopolnjevanjem znanja na različnih

SLOVINO VINSKO KULINARIČNI TRENDI

Vsako druženje članov poskušamo pripraviti zanimi vo, predvsem kar se tiče kulinarike ter vinske spremljave. področjih. V lanskem letu smo v ospredje postavili pridelavo grozdja. Zgodaj spomladi smo v oklici Maribora prakti predsednik Društva vinskih svetovalcev Sommelier Slovenije čno izvedli rez vinske trte ter predavanje na to temo. V mesecu juniju smo člani opravili pletev naših trt v okolici Jeruzalema ter tam v jeseni potrgali grozdje. Zavedamo se, da se kot sommelierji moramo vedno izobraževati in slediti novostim na področju sommelierstva. Posebno pozornost namenjamo znanjem od trte do kozarca, vinogradništvu, vinarstvu, kulinariki in ter druženju. V jesenskem in zimskem času pripravljamo izobraževanja za člane društva. Sledimo pa tudi dolgoročnemu načrtu dela. Člane poskušamo motivirati, da se aktivneje vključijo v delovanje društva, kar že kažejo številčne udeležbe na nekaterih izobraževanjih in pri posameznih akcijah. Ker smo bili v zadnjih letih manj uspešni pri izo braževanjih na vseh strokovnih področjih, smo letos temu posvetili več pozornosti. Skupaj s partnerji pripravljamo prenovo izobraževalnih programov. Verjamem, da nam uspe ostati atraktivno društvo, v katerem bomo strokovno napredovali, se sre čevali, izobraževali in sproščeno družili ob kulinariki ter vinu. •

Robert Puklavec

ARHIVA? MAKSIMILJAN KADIVEC

e zelo zgodaj, iz starostne perspektive gledano, celo neko liko prezgodaj, sem bil seznanjen z ustreznim skladiščenjem in počivanjem vina v primernem prostoru, saj sem dobil od prijateljice vinarke v dar tri manjše steklenice, katerih volumna se ne spomnim, vem pa, da sem jih skrbno položil v stelažo v kleti, kjer je oče hranil svoja vina. Drug nekoliko pomembnejši korak in tudi nekoliko profesionalnejši se je zgodil v študentskih letih, ko sem na predavanjih vinarstva poslušal častitljive besede in opise arhivskih vin, ki so skrbno hranjena v tišini teme globoko v kleteh, kjer se temperatura okolja po časi spreminja, vlaga je bolj ali manj konstantna, na spečih steklenicah pa se razvija plesen, ki vsako arhivsko steklenico še toliko bolj oplemeniti. Vendar je žal ostalo samo pri besedah … Tretji in najpomembnejši del pri mojem poznavanju arhivskih vin pa me je doletel, ko me je v svoja nedrja vzela Ptujska klet v začetku avgusta 2015. Slišal sem že, da Ptujska klet hrani kar nekaj zavidljivih letnikov v svoji arhivski zbirki, pa ne samo slavnih 1983 in 1971, ampak še marsikateri drug letnik, s katerim se težko pohvali katera druga klet, pa ne samo v Sloveniji, ampak tudi v svetu. Najstarejše slovensko arhivsko vino Zlata trta 1917, pa nekoliko mlajši sauvignon 1921, šipon letnik 1927, 1929 zeleni silvanec in traminec, in laški 1933 in renski 1935, vsi pred menoj, vsi položeni v arhivo že dolga leta pred mojim rojstvom, pred rojstvom vas in še mnogih drugih. Kakšna vestna skrb kletarjev je za to potrebna? Kakšna pripadnost vinu v burnih letih zgodovine je za to potrebna? Oh, le kakšen delček

smo ljudje v mozaiku zgodovine … Še danes se spomnim občutka, ko sem prvič vstopil v ptujsko podzemlje in videl v pajčevino in kljub vsemu v domačnost kleti odete spokojne steklenice, ki so nemoteno počivale vsaka v svojem prostorčku. Veliki boksi z nekaj deset steklenicami, pa takšni z nekaj tisoč (!!!) steklenicami, pa zopet manjši, kjer je bilo le še nekaj steklenic, ki so počivale s svojimi sestrami vsaj 7 ali 8 desetletij. Kar naenkrat se pred tabo odpre časovni stroj zgodovine določene vinske regije in trud vseh enologov in kletarjev, ki so delček zgodovine za poslednje rodove s pomočjo vina shranili v arhiv. Težko je opisati navdušenje ljubitelja vina, ko se pred njim odpre takšna mogočnost, tako izjemen potencial in še večji biser, ki ni samo lokalnega značaja, ampak nacionalnega. Pa se tega zavedamo??? Mogoče tisti, ki skrbimo za takšno zbirko, pa vsi mojstri, ki so ta vina ustvarili, nedvomno. Pa tudi nekateri, ki so večino teh vin poznali še kot mlada vina in jih spremljajo že več desetletij, pa ne smem pozabiti tudi na vse ostale, ki cenijo dobro vino in spoštujejo zaklade arhivskih zbirk. V širšem pomenu pa se ljudje potenciala, na katerega bi morali biti ponosni, žal ne zavedajo: »Arhiva? Pa to je staro vino.« ali

Še danes se spomnim občutka, ko sem prvič vstopil v ptujsko podzemlje in videl v pajčevino in kljub vsemu v domačnost kleti odete spokojne steklenice, ki so nemoteno počivale vsaka v svojem prostorčku. morda »Kaj to je še sploh užitno?« Jaz pa jim nemalokrat odvrnem: »Pa ste arhivska vina že sploh kdaj poskusili?«. Največkrat je odgovor negativen. Seveda je arhivsko vino za konvencionalnega potrošnika nekaj nepredstavljivega in na nek način tudi razumem, da se bojijo posegati po takšnih SLOVINO VINSKO KULINARIČNI TRENDI

Arhivska bogastva

Arhiva je lahko lepo vino, ki se nedvomno izjemno poveže z izbrano kulinariko, tako kot katero koli drugo vino.

vinih, saj niso vsakodnevno v stiku z njimi, saj jih skrbi ravno to, da za svoj denar ne bodo dobili tistega, za kar so plačali. Ampak ali ni to načelo vsakega nakupa nepoznanega vina? Pri arhivskem vinu se je potrebno znebiti določenih stereotipov, kot so že prej omenjeni pomisleki, da vino zaradi let ni pitno, ampak se dnevno srečujem s svežimi – mladimi vini, ki prav tako niso pitna pa tudi nikoli ne bodo dočakala tako zavidljive starosti. Upo števati moramo, da je razvoj barve vina zaradi let neustavljivo potekal in je zato vino pridobilo privlačne odtenke zlate barve, včasih barve starega zlata ali celo barve jantarja. Kaj ne zveni že to privlačno? Nemalokrat se moramo zavedati, da bo aromatika določene sorte skoraj popolnoma spremenjena. Ampak saj tudi to ni problem, kajne? 28

SLOVINO VINSKO KULINARIČNI TRENDI

Srečamo se z lepim belim vinom, starim morda leto, dve ali tri, ki je zorelo v manjših lesenih sodčkih, vino zaznamuje prijetna aromatika, ki jo je vino dobilo v času zorenja v lesenem sodu, primarna aromatika je zamegljena oz. lepo pre predena z noto lesa, pa v takšnem primeru dostikrat stremimo k prepo znavanju sorte ali vino opisujemo s presežniki za lepo belo vino, ki ga ne definira sorta. Če ste pri vseh ali pri vsaj nekaterih od teh opisov dobili pomislek ali zastrigli z ušesi, ste že na dobri poti, da brez sojenja in umetnega priča kovanja, vendar z velikim navdušenje, poskusite arhivsko vino! Arhiva je lahko lepo vino, ki se nedvomno izjemno poveže z izbrano kulinariko, tako kot katero koli drugo vino. Sam sem bil priča dogodku, kjer smo ob izvrstni kulinariki, ob predjedi,

dveh glavnih jedeh in sladici uživali arhivske sauvignone in en cabernet sauvignon. Ustrezno slavnostno pogr njena miza, sproščeno vzdušje, dobra družba in seveda neučakani gostje, da se večerja prične. Pari so si sledili en za drugim, kombinacije so se med seboj povezovale in nadgrajevale, izbor jedi je bil primeren, izbor vin pa prav tako. Epilog: pred širšo publiko nam je uspelo dokazati, da je arhiva še kako primerno vino za spremljavo kulinarike, pa ne samo slavnostne enkrat na leto, ampak večkrat letno, mesečno, tedensko. Zakaj pa ne? Vedno je spoštljivo in pravilno, da si za arhivska vina vzamemo čas in moramo si ga prav tako zase in obroke, ki jih vedno hitreje pojemo za računalnikom. Če ne drugega, nas arhivsko vino prisili, da si zanj vzamemo čas, da se mu posvetimo, ko ga nežno

vzamemo iz žametne teme kleti, ga nežno prenesemo in ga začnemo pripravljati, da ponovno zadiha po toliko letih počivanja, da nas ponovno prevzame s svojo lepoto in trenutkom časa, ko je bilo ustvarjeno, da vzbudi spoštovanje do zgodovine in časa, ki sta bila potrebna za nastanek vina, ki nas bo razvajalo in nas vrnilo leta nazaj v njegovo otroštvo. Že vse to bo pričaralo lepši dogodek nedeljskega kosila z družino ali večerje s prijatelji, za katere si vedno težje vzamemo čas. Kaj ni to dovolj, kaj si lahko želimo več? Še vedno vas nisem prepričal s svojimi občutki, ki me preletijo, ko slišim besedo arhiva ali arhivsko vino? Če vas nisem, vas verjetno tudi nikoli ne bom, dokler se morda ne znajdete v objemu kakšne vinske kleti, kjer počiva arhivsko vino in vas neopazno zastrupi s svojo mogočnostjo in spodbudi želje, da bi ga zaužili, saj temu služi in je temu namenjeno. Vsi tiski, ki pa prikimavate in delite z mano podobne

občutke, ki sem jih na kratko strnil v povedanih besedah, pa se lahko le hudomušno ali celo pomilovalno nasmihate tistim, ki arhivskih vin še niso poskusili ali pa celo (v njihovo in našo škodo) negativno o njih govorijo. Ne dolgo tega sem na dogodku, kjer smo predstavljali poleg mlajših polnitev tudi arhivska vina, slišal tole neresnico: »Mlado vino je kot mlada ženska, lepo, polno energije, razigrano in živahno. Malo starejše vino je kot dama v srednjih letih, že malo umirjeno, bogatejše, uglajeno. Staro vino pa je kot dama v poznih letih, ni dobro, je pa spoštovanja vredno!« To so besede, s katerimi se POPOLNOMA ne strinjam, niti glede vina niti glede nežnejšega spola. Naj vsak uživa v tem, kar mu odgovarja, in naj vsak najde lepoto tam, kjer se po njegovem mnenju nahaja. •

Oljarna s tradicijo

00386 (0)2 713 48 52 00386 (0)41 258 388 info@oljarna-sredisce.si www.oljarna-sredisce.si

SLOVINO VINSKO KULINARIČNI TRENDI

Vinski pripomočki

VRHUNSKI ZAPIRALCI WAF ZA PENINE IN MIRNA VINA

rhunski zapiralci za penine WAF so vrhunski vinski pri pomoček, izdelan v Evropi. Zapiralce s sistemom Block Waf System 6 ATM že več kot desetletje s pridom uporabljajo tudi slovenski vinarji, sommelierji in gostinci. Ponujajo patentirano in v praksi preverjeno kakovost zapiranja penečih in mirnih vin ter izjemno ugodno ceno. Možno jih je opremiti z barvnimi napisi, logotipi, voščili, priložnostnimi grafikami, obe nem pa omogočajo dopis imena slavljencev, poročnih parov in podobno. Potiskane izvedbe z vašim motivom so na voljo že od enega kosa naprej. Ta pristop omogoča, da ima lahko vsak posameznik, restavracija ali celo ho

Ponujajo patentirano in v praksi preverjeno kakovost zapiranja penečih in mirnih vin ter izjemno ugodno ceno. telska soba svoj zapiralec WAF z logotipom in dodatno označbo, kot recimo številko mize v hotelski resta vraciji. www.waf.si •

ŠPRICLING, BELA ZVRST Špricling je bela zvrst pomenljivega imena, sestavljena iz laškega rizlinga, šipona in sauvignona. Enostavno lahkotno vino s primerno poudarjeno kislino. Špricling je primeren za odličen štajerski špricer.

MINISTER ZA ZDRAVJE OPOZARJA: UŽIVANJE ALKOHOLA LAHKO ŠKODUJE ZDRAVJU! 30

SLOVINO VINSKO KULINARIČNI TRENDI

Zvrst kot vino TADEJA VODOVNIK PLEVNIK

pogledu naravnih danosti je vinorodna Slovenija zelo razno lika, pestra in bogata dežela. Tod je stičišče vplivov Panonske nižine, Alp, Dinarskega gorstva in Jadranskega morja. Posledice tega so primerna tla in ugodno podnebje za gojenje vinske trte. Tako je omogočena gospodarna pridelava grozdja velikega števila sort od ranih do poznih, od belih do rdečih, od nearomatičnih do aromatičnih, od takih, ki dajejo navadna vina, do takih, ki dajejo možnost pridelave kakovostnega in vrhunskega vina. Priporočenih in dovo ljenih v veljavnem trsnem izboru je 52 sort, od tega 37 belih in 15 rdečih. V kolikor je vino sestavljeno iz dveh ali več sort, se vino imenuje ZVRST. To je torej mešano vino ali mešanica dveh ali več vin. Glede barve so zvrsti lahko bele, oranžne, rdečkaste, rose ali rdeče. Po kakovosti je lahko vino zvrsti deželno, kakovostno ali vrhunsko, kar je odvisno od kakovosti vin, ki se mešajo. Po času trgatve je lahko zvrst ozna čena kot mlado vino, lahko je tudi vino posebne kakovosti, glede na način predelave oz. nege pa je lahko označeno tudi kot barrique. Odvisno od upora bljene tehnologije in sestave sort imajo

lahko zvrsti poudarjeno dišavnost, sadnost, svežino, iskrivost in pitnost ali pa so bogatejše na ekstraktu in telesu ter tako v okusu polnejše, zaokrožene, jedrnate in zrele. Zvrsti se lahko uživajo same, največkrat pa se mešajo z mineralno vodo kot škropec ali špricer. Zvrščanje vin ni slučajno, temveč moj strsko opravilo kletarja oz. vinarja. Razme rje posameznih vin ali sort mora biti ustrezno, da je dosežen lep izgled in obču tena harmoničnost v vonju in okusu. Običajno zvrsti poimenujemo po vino rodnem območju, kjer jih pridelujemo. Lahko po vinorodni deželi, vinorodnem okolišu, vinorodnem podokolišu, vino Tadeja Vodovnik rodnem ožjem okolišu, vinorodnem kraju ali vinorodni legi. Lahko pa nosi zvrst ime Plevnik tudi po pridelovalcu ali pa se uporabi specialistka za vinarstvo, fantazijsko ime, ki pa seveda ne sme zavajati. KGZS – Zavod Maribor Veliko je teh vin oz. imen, npr. Mariborčan, Kalvarijčan, Svečinčan, Konji čan, Haložan, Janževec, Jeruzalemčan, Ljutomerčan, Lendavčan, Goričanec, Virštanjčan beli in rdeči, Sremičan, Vipavec, Vrtovčan, Kraševec, Briško belo, Koprčan ... V Sloveniji imamo 6 zvrsti, ki nosijo oznako PTP – vina s priznanim tradicionalnim poimenovanjem, in sicer so to Ritoznojčan, Cviček, Bizeljčan beli in rdeči, Belokranjec in Metliška črnina. Izraz zvrst se je pri pridelovalcih kot pri pivcih vin kar dobro prijela. Zdi se, da lepše zveni in pove več, kot če bi rekli mešano vino. • SLOVINO VINSKO KULINARIČNI TRENDI

Macerirana tradicija

MACERIRANA BELA VINA SO NAŠA TRADICIJA MITJA BUTUL

lovenijo ob gostovanjih v tujini rad opisujem kot deželo, kjer pridelujemo odlična vina. Vina, ki sodijo med najboljša na svetu, zagotovo z izjemnim, morda naj večjim spektrom barv. Že ob omembi, da imamo v Sloveniji najmanj pet barv vina, so ljudje presenečeni. Ko jim nanizam barve vin, se nasmehnejo, a ko jih pogledajo v kozarcu in nato okušajo, so očarani. Rdeče, belo in rose barvo vina poznajo vsi, a ko jim omenim oranžno

SLOVINO VINSKO KULINARIČNI TRENDI

oziroma jantarno barvo in nato še črno barvo refoška, so večinoma presenečeni. Ob omembi še šeste barve vina, naravne barve sivega pinoja, je dodana pika na i. Maceracija belih vin v Istri in na Krasu je tradicija, ki sega stoletja nazaj. Gre za predelavo belih vin po postopku za rdeča, pravzaprav za tradicionalni pristop, saj so bela vina v teh koncih vedno dalj časa puščali v stiku z jagodnimi kožicami. Maceracija pri maceriranih vinih je lahko krajša, nekaj dnevna, ali zelo dolga, tudi več kot pol leta, kar velja predvsem za fermentacijo v kvevrih, glinenih gruzijskih amforah. Prav gruzijskim vinarjem gre priznati, da so to tradicijo znali in znajo oblikovati in prezentirati kot svojo.

Če so tisti vinarji, ki so v Istri in na Krasu nekoliko sramežljivo, pred desetletji priznavali, da bi morda lahko tudi oni prešli na »bela« vina in so tako tudi sledili vsi nasveti novih generacij enologov, so ravno ob tem obratu tam nekje na goriških gričih in v dolini, ob eni izmed slovenskih rek, začenjali obujati poskuse, tudi svojih prednikov, da bi z maceracijami vin pridobili, nadgradili in ne izgubljali. In pridobili so veliko. S temi postopki niso pridobili le vinarji, temveč vsi skupaj. Za macerirana vina velja, da so pridelana iz zelo zdravega grozdja po naravnih postopkih, s spontano fermentacijo brez dodajanja kvasovk, brez hlajenja v času fermentacije in s kasnejšim dolgim zorenjem na drožeh v lesenih sodih. Pred stekleničenjem takšna macerirana vina praviloma niso filtrirana. V steklenice so pretočena, ko se zbistrijo, tudi upoštevaje lunine mene. Spekter zaznav jantarne barve vin je širok. Druži jih intenzivnost okusov, bolj zaznavna taničnost in predvsem primarne arome po grozdju, pa tudi po zrelem sadju in zelo pogosto izpostavljene herbalne note. Ker so macerirana bela vina pridelana na zdrav način iz zdravega grozdja, imajo veliko sposobnost samozaščite, zato je za njihovo stabilnost potrebna zelo nizka količina žvepla. Vinarji, ki pridelujejo macerirana bela vina, so zavezani k čim bolj sonaravni pridelavi. Veliko jih vina prideluje skladno z načeli ekološkega kmetovanja, kar precej pa tudi po biodinamičnih metodah. Pridelki so manjši kot v konvencionalnem vinogradništvu, čas zorenja vin v kleti pa daljši, saj vinarji želijo, da gre k potrošnikom dozorjeno vino. Pridelovalci maceriranih belih vin so čuvaji zdrave in urejene kulturne krajine. So tudi čuvaji tradicije, saj številni ob ohranjanju starih postopkov skrbijo za ohranjanje starih, skorajda že pozabljenih sort vinske trte. Pridelava maceriranih belih vin je butična. Pridelovalci so kmetje, domala vsa dalj časa macerirana bela vina prihajajo z

Za macerirana vina velja, da so pridelana iz zelo zdravega grozdja po naravnih postopkih, s spontano fermentacijo brez dodajanja kvasovk, brez hlajenja v času fermentacije in s kasnejšim dolgim zorenjem na drožeh v lesenih sodih. majhnih in srednje velikih družinskih posestev. To so vina s podpisom, saj je tako za pridelavo grozdja kot za pridelavo vina potrebno veliko ročnega dela, veliko skrbi ter bdenja nad kakovostjo in zorenjem pridelka.

Najbolj izpostavljeni pridelovalci teh vin poudarjajo, da pri njihovem delu ni prostora za kompromise. Ta vina imajo karakter in avtorski podpis, zato je okušanje teh vin v družbi z njihovimi pridelovalci vselej vrhunsko SLOVINO VINSKO KULINARIČNI TRENDI

Macerirana tradicija doživetje. Bela vina z daljšo maceracijo so zaradi svojih lastnosti že sama po sebi – hrana. Macerirana bela vina niso več ne modna muha in ne muha enodnevnica, temveč vedno bolj iskana in prodajana vina, ki se zadnja leta uvrščajo tudi na najboljše vinske karte poznanih in prestižnih resta vracij širom po svetu. In kar je najpomembnejše, macerirana vina so zagotovo med tistimi vini, po katerih vinopivci in vinoljubi iz leta v leto bolj posegajajo ter prisegajo. Čeprav bi bilo mogoče o kakšnem izmed njih tudi odpreti razpravo, ali sodi v to zvrst, ali je to, kar si želimo, in ali so to okusi, ki bi jih radi nekateri »prodali« kot tisti pravi, naravni ali sonaravni okusi vin, so to vina, ki bi morala biti dnevno na mizi. Če je skovanka za macerirana bela vina »oranžna ali jantarna vina« precej nova, rodila se je verjetno med prak tičnimi Anglosaksonci, da so natančno označili skupino vin iz grozdja belih sort vinske trte, za katere je v fazi

Macerirana bela vina niso več ne modna muha in ne muha enodnevnica, temveč vedno bolj iskana in prodajana vina, ki se zadnja leta uvrščajo tudi na najboljše vinske karte poznanih in prestižnih restavracij širom po svetu. predelave značilen daljši stik mošta z jagodnimi kožicami, ne smemo pozabiti, da to za nas ni nič novega. Če so ta vina za njih revolucija, so za nas tradicija. In tega se moramo zavedati in to povedati celemu svetu. • 34

SLOVINO VINSKO KULINARIČNI TRENDI

Nekatera vina ne potrebujejo zgodb, saj v sebi nosijo resnico.

Stara trta

TRTA PO SVETU – SVET PRI TRTI

Minevata dve desetletji od začetka širjenja potomk najstarejše trte po svetu Od prve v sosednji Avstriji do letošnje v Braziliji STANE KOCUTAR

Fotografija: Iztok Ilich

deja o širjenju cepljenk – nepo srednih potomk najstarejše žlahtne vinske trte na svetu z mariborskega Lenta se je porodila po naključju in to v literarnoagronomski navezi. Bilo je spomladi leta 1983, ko je tedanji skrbnik mag. Tone Zafošnik (1927–2012) opra vljal rez na tedaj še zelo oslabljeni stari trti, obeh potomk – levo in desno pa še ni bilo, saj sta bili posajeni štiri leta pozneje. Mimo je prišla skupinica, ki so jo sestavljali pesnik Tone Pavček (1928– 2011), njegova soproga Marija ter pesnik in publicist Herman Vogel (1941–1989). Srečanje je bilo prisrčno, beseda je dala besedo in gospa Marija Pavček je tedaj pobrala eno od številnih odrezanih rozg, ki so ležale po tleh. Družba se je razšla in čez nekaj let je sledilo ponovno srečanje. Marija Pavček, sicer stroga pravnica, doma iz okolice Ilirske Bistrice, je skrbniku Tonetu Zafošniku zaupala, da je ob srečanju pred nekaj leti pobrala rozgo, jo vtaknila v zemljo na njihovi oljčnovinogradniški posesti v Seči nad Sečoveljskimi solinami. In glej čudež – trta iz Maribora je pognala – še več, zrasla je v pravo brajdno lepotico in že dala prvi pridelek. Po tem srečanju se je rodila ideja, da bi mesto Maribor vsako leto podelilo prijateljskim mestom in ustanovam cepljenko – ukoreninjeno potomko najstarejše trte, ki pa jo mora spremljati ustrezna listina, pečatena z mestnim pečatom in podpisom mestnega župana kot vsakokratnega gospodarja trte. Prvo cepljenko so na trgatvi leta 1990 podelili mestu Ljubljana in raste na Ljubljanskem gradu. Po tem, ko so darilo v naslednjih letih prejele občine Ptuj, Novo mesto, Pesnica, Koper in Metlika, je leta 1995 prva odšla čez mejo – v mesto Lipnica/Leibnitz v sosednji Avstriji. Nato je, vsaj glede tujine, sledil dveletni premor in ko se je mestna delegacija na čelu s tedanjim županom dr. Alojzem Križmanom leta 1998 odpra 36

SLOVINO VINSKO KULINARIČNI TRENDI

Potomka trte z Lenta, ki raste pred gledališčem France Prešeren v Boljuncu (Bagnoli della Rosandra) v Dolini pri Trstu. Leta 2005 je bila kot darilo Maribora predana občini Dolina pri Trstu. Šlo je za sedemnajsto trto, ki je odšla čez mejo. Raste v privlačnem okolju ob »Deklici s piščalko«, akademskega kiparja Staneta Jarma (Osilnica, 1931 – Kočevje 2011), ki jo je Dolini pri Trstu leta 2015 podarila občina Kočevje. Gre za kopijo skulpture, ki stoji v Kočevju, saj sta občini Dolina in Kočevje pobrateni.

vila na obisk v prijateljsko francosko mesto Tours, so tam posadili tudi potomko naše trte. Od leta 1998 se torej po tujini vztrajno širijo potomke trte z Lenta in septembra 2018 je bila v Braziliji v vinogradniškem predelu Serra Gaucha posajena 82. trta na tujem.

V vinorodnih deželah – pa tudi v nekaterih za rast primernih, a ne vinogradniških okoljih po Sloveniji – je konec letošnjega septembra raslo 126 potomk, ki jih spremlja ustrezna peča tena listina in je njihovo rastišče z dru

gimi pomembnimi podatki vneseno v posebni register. V to kategorijo ni všteto 450 cepljenk, ki so bile leta 2016 podarjene Biotehniški šoli Maribor in so ob vznožju vinorodne Kalvarije letos dale prvi pridelek – okoli 750 kg grozdja. Zgodba najstarejše trte je zato tudi zgodba neštetih vitic, ki od Japonske, obeh Korej, Avstralije, številnih evro pskih držav in Brazilije povezujejo svet v prijateljsko celoto in pripovedujejo zgodbo o vinorodni Sloveniji – slabo prepoznanem vinogradniškem biseru, ki z najstarejšo trto na svetu vabi k odkrivanju svojih bogastev. •

Fotografija: Stane Kocutar

V vinorodnih deželah je konec letošnjega septembra raslo 126 potomk, ki jih spremlja ustrezna pečatena listina.

Gospa Marija Pavček

pred potomko trte z mariborskega Lenta v Seči

Doris Urbančič Windisch direktorica Zavoda za turizem Maribor – Pohorje

Ob splošnem širjenju glasu o največji mariborski znamenitosti in njeni izjemni trdoživosti je vloga potomk Stare trte tudi tkanje prijateljskih vezi in sodelovanje; ta se je z lanskoletno saditvijo potomk v obeh državah korejskega polotoka in gostovanjem njunih skrbnikov na letošnji svečani trgatvi Stare trte v javnosti močno okrepila. Zato moramo izkoristiti pozornost, ki je v danem

trenutku namenjena potomkam, in aktivno nadaljevati sodelovanja z deželami, s kate rimi nas povezuje najstarejše trta sveta, ter s tem intenzivno promovirati vinsko kulinarično zgodbo Maribora in Štajerske. Nadaljnje korake v tej smeri smo naredili s prijavo na razpis Europe for Citizens skupaj z mesti Tours v Franciji, Stainz v Avstriji in Radoboj na Hrvaškem.

SLOVINO VINSKO KULINARIČNI TRENDI

Zgodba

50 let Metliške črnine

Že od 1968 leta iz vinske kleti Metlika

inska klet Metlika je s svojimi dobrimi 26 hektarji vinogradov in letno proi zvodnjo okoli 750.000 litrov vina največja klet v Beli krajini. Podzemna klet, posebnega tunelskega tipa se nahaja v samem centru mesta Metlika in s svojo bogato tradicijo delovanja zaznamuje utrip mesta. Začetki segajo v leto 1909, ko je bila ustanovljena prva vinarska zadruga v Beli krajini, katera je zaznamovala delovanje današnje kleti. Zago tovo je za samo klet prelomno leto 1968, ko so prvič v Beli krajini ustekleničili vino Metliško črnino in s tem napovedali razvoj nove blagovne znamke. Danes, po 50. letih obstoja, je Metliška črnina zagotovo prvo vino kleti in reprezentativno vino Bele krajine. Z oznako PTP in lahkotno teksturo je bodisi vino za nezahtevnega uporabnika vsak dan ali pa odlična spremljava zahtevne družbe. • Kmetijska zadruga Metlika VINSKA KLET METLIKA www.kz-metlika.si www.facebook.com/vinskaklet.metlika instagram: vinskaklet.metlika 38

SLOVINO VINSKO KULINARIČNI TRENDI

Messer Slovenija

Darilne vrečke

VSI PRIZNANI VINOGRADNIKI VSI PRIZNANI VINOGRADNIKI UPORABLJAJO UPORABLJAJO SUHISUHI LED. LED. KAJ PA VI?KAJ PA VI?

DARILNE VREČKE

S suhim ledom boste izboljšali kakovost vašega vina zaradi:

ZA:

• zaščite pred oksidacijo, • hlajenja drozge – preprečitev fermentacije, • močne ekstrakcije sadnih arom – izboljšan okus.

~ vinarje ~ oljarje ~ čebelarje ~ kozmetiko

S suhim ledom boste izboljšali kakovost vašega vina zaradi:

~ in butike

• zaščite pred oksidacijo, • hlajenja drozge/preprečitve fermentacije, Naročila: • močne ekstrakcije sadnih arom/izboljšan okus. Messer Slovenija, d. o. o. Teja Jeran GSM: 031 319 625 E-pošta: teja.jeran@messergroup.com Strokovna podpora in svetovanje – naš strokovnjak za področje živilske industrije: Dejan Šibila GSM: 051 320 180 E-pošta: dejan.sibila@messergroup.com

DIŠEČE DARILNE VREČKE Z VONJEM VANILIJE ALI JAGODE Messer Slovenija, d. o. o. Jugova 20, 2342 Ruše telefon: 02 669 03 00 faks: 02 661 60 41 info.si@messergroup.com www.messer.si

Z veseljem vam bomo pomagali.

Messer vinarji suhi led – oglas B 160x230.indd 1

12.10.2017 21:57:59

~ POTISKAMO JO Z VAŠO REKLAMO ~

EVIPLASS Evald Vodopivc s. p.

Mob: +386 41 73 02 02 E-mail: evald@super-e.si

Brestanica, Slovenija

www.super-e.si

Trnuljčice

PREBUJANJE

TRNULJČIC

BORUT GODEC

a se ne bomo razumeli narobe – slovensko vinogradništvo in vinarstvo še zdaleč nista zaspana. Verjetno še nikoli nista bila tako budna kot v zadnjih letih. To se močno pozna na rastočih uspehih in na rastoči prepoznavnosti slovenskih vin in Slovenije kot vinske države. Ampak, to je skoraj izključno zasluga vinarjev samih. Pa jih pri tem ne vodi le želja po izboljšanju ekonomske učinkovitosti nji hove dejavnosti, v najmanj enaki meri je njihova prodornost rojena skozi njihovo strast do vina kot produkta, ki mora v kar največji meri združevati modrost kmeta v vinogradu in umet nost enologa v kleti. In ta strast jih sili, da s svojimi vini osvajajo svet. Včasih celo v nasprotju z ekonomsko logiko, a vseeno jih nekaj sili, da predstavijo vino svetu in svet vinu. Na žalost jim država pri tem veliko krat ni sledila, jih ni razumela in jih je z različnimi predpisi celo omejevala. Če na srečo država pri oviranju panoge zadnja leta ni več zelo dosledna, pa to po drugi strani ne pomeni, da je prevzela pozitivno vlogo pri razvoju dejavnosti. Še vedno se namreč raje, kot da bi aktivno ustvarjala možnosti za še uspešnejše večanje prepoznavnosti slo venskih vin in posledično krepitev njiho vega položaja na svetovnih trgih, ukvarja zgolj s podporo tistim vinarjem, ki že imajo izdelano strategijo prodiranja na tuje trge. Ker je to pač enostavneje. A na tak način svoje naloge ne opravlja najbolje. Zadnja leta pa so se začele tudi na področju vinarstva prebujati nove trnuljčice, ki premorejo nesluten po tencial za ustvarjanje blagovne znamke slovenskih vin, in država bi se pri tem 40

SLOVINO VINSKO KULINARIČNI TRENDI

morala pokazati modrejšo, kot se je kazala do zdaj. Te prebujajoče trnuljčice so avtohtone slovenske vinske sorte. Njihovo prebujanje sovpada z razvojem želje, nekateri to imenujejo kar svetovni trend, po vračanju vinarstva h koreninam, k izvornim tehnologijam in pristopom, kakršne so pri kletarjenju uporabljali mojstri vinarstva skozi zgodovino. Želja po pristnosti pa je pomagala pri ponovnem vstopanju v prve vrste vinskih umetnij tudi sortam, ki so bile prej potisnjene nekam v senco ali pa so bile že skoraj pozabljene in izumrle. Vendar pa je problem, ki ga pridelava teh sort vina prinaša, še potencirana težava slovenskega vinarstva. Tista težava, ki je lahko – in velikokrat tudi že postaja – prednost. Eni jo imenujejo majhnost. Lahko pa ji rečemo tudi butičnost. Če smo

graditvi blagovne znamke slovenskih vin že ob nastanku, pa je na žalost ni našla. In jo še vedno išče. Kajti pro mocija vin avtohtonih slovenskih sort je zaradi resnično butičnih količin teh vin zelo hud, večkrat celo prehud zalogaj za vinarje same. Pa pri tem ni potrebno odkrivati tople vode. Dovolj je pogledati, kako so zgradile blagovno znamko svojih vin države, ki so na vinskem trgu uspešnejše od Slovenije – ne zgolj zato, ker lahko trgu ponudijo večje količine vin, temveč, ker se tudi državni uradniki zavedajo pomena prodora vin na tuje trge tako za vinarje kot tudi za državo. Za državo zato, ker tako po eni strani lahko pobere več davkov, po drugi strani pa lahko privarčuje na mnogih področjih, od naložb v ohranjanje kulturne krajine pa vse do razvoja domače

Če smo majhni že s celotno količino vseh slovenskih vin, kako majhni smo šele z izjemno majhnim deležem, ki ga avtohtone sorte predstavljajo v tej celoti. majhni že s celotno količino vseh slovenskih vin, kako majhni smo šele z izjemno majhnim deležem, ki ga avtohtone sorte predstavljajo v tej celoti. In tu lahko država najde tisto svojo vlogo, ki bi jo morala sicer najti že pri promociji slovenskih vin in

enologije in posledično tudi prodajanja vinarskega knowhowa, tako skozi gostovanja slovenskih enologov v tujini, kot tudi z razvojem študijskih programov, zanimivih za študente iz tujine, tudi recimo iz Francije, Italije, Španije ali pa iz ZDA. •

ŠTAJERSKO JABOLKO GORAZD ŠIFRER IN ALEŠ LOMBERGAR

a prvi pogled se zdi, da je zgodba o štajerskem jabolku v to revijo zašla pomotoma, saj je revija v celoti namenjena najslajšemu jesenskemu sadu in žlahtni pijači, narejeni iz njega. A če vas spomnimo na vlogo jabolka v ljudskih pregovorih in rekih, boste videli, zakaj je zapis o jabolku in ne o grozdju. »Jabolko spora«, »ugrizniti v kislo jabolko«, »jabolko ne pade daleč od drevesa«, »gnilo jabolko je treba odstraniti od zdravih«, »ne posekaš jablane zaradi črva v jabolku« so nekatere izmed ljudskih modrosti, ki kažejo, kako veliko vlogo igra jabolko kot prispodoba, v našem življenju. MISLI O RAZDVOJENOSTI IN ENOTNOSTI JE BILO NAJLAŽJE PRIKAZATI S PRISPODOBO O JABOLKU. Zloženka o štajerskem jabolku je luč sveta ugledala poleti leta 2018. Dotika se težav v odnosih med Štajersko v Sloveniji in Štajersko v Avstriji in napoveduje tem odnosom lepšo pri hodnost. Seveda je jabolko v besedilu

le prispodoba in sodelovanje med sosedama bo potekalo na vseh področjih, ne le v sadjarstvu. Čas je za naš skupni nastop v Bruslju, ki vzpodbuja in podpira sodelovanje med regijami, čas je za skupno črpanje sredstev, za skupno dogovarjanje, za skupno lobi ranje in vse to v obojestransko korist. Na področju pro meta nam obe letališči in železnica ponujajo neomejene možnos ti sodelovanja. Za vzpodbujanje sodelovanja med obema deloma Štajerske bo potrebnega veliko dela in časa, a le tako se lahko začne Štajerska v Sloveniji približevati Štajerski v Avstriji, ki je razvojno v prednosti. Bolj kot doslej se bosta morali povezati univerzi v Mariboru in Gradcu ter mnoge druge ustanove. Ustanovili bomo posebno posvetovalno telo na ravni obeh regijskih glavnih mest Maribora in Gradca, ki bo skrbelo za usklajeno delovanje, člani pa bodo osebnosti, ki poznajo problematiko odnosov in njihovo zgodovinsko ozadje. Usta novili bomo zavod s sedežem v Mariboru, ki bo poskrbel za konkretne skupne projekte ter bo hkrati posvetovalno telo in vir informacij za obe gospodarstvi. In čeprav se zdi, da je klic po sodelovanju privrel iz stiske, v kateri se je v zadnjih desetletjih znašlo gospo darstvo slovenske Štajerske, so razlogi za to pobudo drugje. Globoko sva prepričana, da so predsodki, ki so nas stoletje razdvajali, neutemeljeni in da je za sosede samoumevno, da so složni, da sodelujejo in da s skupnimi močmi, usmerjenimi k istemu cilju, dosežejo več, kot bi lahko dosegli sami. • SLOVINO VINSKO KULINARIČNI TRENDI

Vinska kraljica Slovenije

VINSKA KRALJICA SLOVENIJE

inska kraljica Slovenije je krona slovenskega vinogradništva ter poslanica slovenskega turizma in kulturne dediščine. Je predstavnica vinorodnih slovenskih dežel in države Slovenije kot vrhunske vinorodne desti nacije. Doma in v svetu skrbi za prido bivanje novih prijateljev slovenskega vina ter za dvig in širitev vinske kulture. Za Vinsko kraljico Slovenije vsako leto posebna komisija na osnovi javnega natečaja izbere dekle, ki dokaže svojo ljubezen do vinogradniškega izročila, ki zna in zmore širiti kulturo pridelovanja, negovanja in kulturnega uživanja vina kamorkoli v svet ... Izkazati se mora z dobrim splošnim znanjem, pozna vanjem vinogradništva in vinarstva ter znanjem ponudbe vina v slovenskem in tujem jeziku. Od leta 1996 do leta 2018 so krono Vinske kraljice Slovenije ponosno nosile: Lidija Mavretič, Selma Lukač, Katarina Jenžur, Irena Kupljen, Martina Stegovec,

Andrejc, Vojko Korošec s.p. Ilirska pot 1, Zreče 00 386 41 669 289 vino.andrejc@gmail.com www.vinoandrejc.eu

SLOVINO VINSKO KULINARIČNI TRENDI

KONTAKT

Pomurski sejem, d. d. Miran Mate, projektni vodja Cesta na stadion 2 9250 Gornja Radgona, Slovenija M: 041 263 107 E: miran.mate@pomurskisejem.si www.pomurski-sejem.si

Jerneja Bratuša, Tjaša Koroša, Simona Štraus, Vesna Bajuk, Maja Cigoj, Maja Benčina, Svetlana Širec, Karolina Kobal, Andreja Erzetič, Simona Žugelj, Martina Baškovič, Neža Pavlič, Špela Štokelj, Sandra Vučko, Sara Stadler, Maja Žibert in aktualna, 22. Vinska kraljica Slovenije Katarina Pungračič. Vsaka izmed njih je letno sodelovala na okrog 100 dogodkih, posvečenih širjenju vinske kulture, s svojimi nagovori navduševala na tisoče poznavalcev in ljubiteljev vin, o njenem poslanstvu pa so poročali stoteri novinarski prispevki.

POSVEČENI VINU Pomurski sejem razen projekta Vinska kraljica Slovenije podpira poslanstvo negovanja trte, pridelave grozdja, ustvarjanja vrhunskih vin, širjenja kulture pitja vina ter njegovo druženje s hrano in turizmom s številnimi projekti: vsako leto v juliju z Odprtim državnim ocenjevanjem vin – Vino Slovenija Gornja Radgona, v avgustu s predstavitvijo vinogradništva in vinarstva na Mednarodnem kmetijskoživilskem sejmu AGRA, vsako pomlad z medna rodnimi ocenjevanji kakovosti prehranskih izdelkov ter vse leto z Vinskim hramom, ki je na sejmišču v Gornji Radgoni pravo svetišče plemenite kapljice ...

Katarina Pungračič Vinska kraljica Slovenije

Nositi vinsko krono Slovenije, torej biti Vinska kraljica Slovenije je v prvi vrsti velika čast, ki je naklonjena izbranim dekletom, med katere lahko na svoje veli ko veselje uvrstim tudi sebe. Sicer sem popolnoma preprosto dekle, ki življenje preživlja na haloškem griču in ljubi zemljo, na kateri je odraslo. Menim, da me je prav ta lastnost naredila kraljico. Moja preda nost gričem, ki se na vzhodni strani dvignejo iz podravske ravnine in zapolnijo prostor med reko Dravo in hrvaško mejo. Najbolj me prevzame pogled na te griče, ki so tako lepo obogateni z najžlahtnejšo rastlino, vinsko trto. Prav ta rastlina nas povezuje, saj vsi vinogradniki in vinarji delamo za isti cilj. Pridelati želimo vrhunsko kapljico, z njo navdušiti kupca ter biti za svoje delo po šteno poplačani. Vsi se ženemo za istim ciljem, vendar le redki to počnemo skupaj. Vinogradniško in vinarsko gledano je Slovenija Evropa v malem. Skozi njo se od vzhoda poroti zahodu sprosti celotna paleta vin, različnih stilov iz različnih rastnih pogojev. Podobno kot se spreminja pokrajina, podobno se spreminja tudi stil vina. Prav v tej raznolikosti najdemo naše prednosti. Vinski turizem ima v Sloveniji skorajda neomejen potencial, saj lahko vsaka vinorodna dežela ponudi nekaj drugačnega. Vendar turist pričakuje od nas to, kar najdemo sami na dobrih turističnih destinacijah. Organiziranost, dobro ponud bo in urejeno pokrajino. Sama trdim, da imamo vse od naštetega, manjka nam samo povezovanje in organiziranost. Manjkajo nam ljudje, ki bi videli potencial vinarjev, jih povezali in postavili skupno na trg, raznim vinskim turistom. Zagotovo mi boste verjeli, če zapišem, da sem v letošnjem letu doživela veliko. Slovenijo sem spoznala iz povesem nove plati in jo tako še bolj vzljubila. Saj imamo doma toliko različne ponudbe, toliko različnih doživetij, da nam sko rajda ni potrebno ponje v tujino. Zato, kot zmerom poudarim, vzemimo v roke kozarec slovenskega vina in odkrijmo od kod prihajamo. Kajti, ko bomo sami znali ceniti, kar je naše, bodo to cenili tudi tujci. • SLOVINO VINSKO KULINARIČNI TRENDI

SLOVINO VINSKO KULINARIÄ&#x152;NI TRENDI

švedski profesionalni pomivalni stroji

Pretočni pomivalni stroj Wexiodisk WD-6 primeren za vinarje, vinske kleti in manjše gostinske obrate. že od 5.938,00€ ali 109,96€/mesec.

Pomivalnica po vaši meri DSP d.o.o. Gasilska cesta 12, 1290 Grosuplje t: 01 786 01 00, info@dsp.si, www.dsp.si

Wexiodisk Slovenija

www.wexiodisk.si

REVIJA ZA UMETNOST KUHA

NJA IN UŽIVANJA OB HRAN

7/8

str.

Jedi na žaru za dolgo vroče poletje

VSAK M E S EC

AIN, CHEF DAVID TOUT 1 MICHELINKA str.

2018

STEAK HOUSE NA SORBARA, LJUBLJA

EUR

SEPTEMBER

NJA IN UŽIVA

1318-2889 • Cena: 4,10

6,00 EUR

JULIJ AVGUST

KUHA REVIJA ZA UMETNOST

1318-2889 • Cena: I • LETNIK 25-2018 • ISSN NJA OB HRANI IN PIJAČ

I IN PIJAČI • LETNIK 25-20 18 • ISSN

Drzne jedi chefa na levem bregu Sene

VRTNICE IN DEH DIVJE ROŽE V JE ih kuharjev;

Recepti 5 Hitov n Bogastvo užitnih divjih rastli

str.

Od soka rakitovca do j ekološko pridelanih češen

POTEPANJE PO VIETNAMU

NA SLOVENSKE LO KLAPAVICE V IZO str.

str.

O školjkah, zakladnici hranljivih snovi

str.

Hošiminh, mesto tisočerih okusov

NAGRAJENA VINA

54 60

str.

V SVETU VINA IN KOKTAJLOV

66 72

Jedi z bučami, ko se poletje poslovi

; Nagrajenci Decanter 2018 Mojito malo drugače

Priznanja Vino Slovenija in Finger Lakes

GOSTILNA IN GLAMPING PR’ BIZJAK

str.

Od polnjenega bučnega cveta do pehtranovo-limonine torte

BERLIN NA KOLESU

str.

ČAS JE ZA BUČE

KULINARIČNA NEMČIJA POTSDAM

str.

32 42

Kulinarična avantura v nemški prestolnici

AČ IJ P IN E IK R A IN L U SPOZNAVA J SVE T K V svetu pijač

Reportaže iz tujine

Ku lina rične novosti

Slad ke d ob r o t e www.petzvezdic.si

Zg odbe j ed i h i k s n e slov NAROČI SE ZDAJ!

Recepti hefov prizna n ih c Na g rad na ig ra za g u r m a n e  petzvezdic

 revijapetzvezdic

Poskeniraj kodo za dostop do naročilnice

www.tuscc.si

Izd el

A CHEF pr

oËa or

Ustvarjajte kulinarične zgodbe z izdelki À LA CHEF

ÀL ke

Engrotuπ d.o.o., Cesta v Trnovlje 10a, 3000 Celje

Evropska gastronomska regija

SLOVENIJA NA ZEMLJEVIDU EVROPSKIH GASTRONOMSKIH REGIJ DR. ALEŠ GAČNIK

lovenija bo leta 2021 ponovno predsedovala Svetu EU. Za slovensko gastronomsko dediščino ter sodobno gastronomsko kreativnost in inovativnost pa bo to leto pomembno tudi zato, ker bo takrat Slovenija nosila laskav naziv – »Slovenia – European region of gastronomy« (ERG). Ob tem pa kaže še poudariti, da bosta leti 2020 in 2021 tudi leti gastronomije v slovenskem turizmu. S tem bo mednarodna konkurenčnost in prepoznavnost slovenskega turizma in kmetijstva zagotovo še večja, hkrati pa bo tudi več priložnosti za ustvarjalno medsektorsko sodelovanje na področju gastronomije in gastronomskega turizma. Projekt ERG se odvija pod okriljem mednarodnega Inštituta za gastronomijo, kulturo, umetnost in turizem (IGCAT - International Institute of Gastronomy, Culture, Arts and Tourism), katerega ekspertna sodelavca sva s prof. dr. Janezom Bogatajem vse od leta 2014. Ta zelo kreativen inštitut iz Barcelone, ki ga vodi dr. Diane Dodd, je kreator tudi nekaterih drugih zanimivih mednarodnih projektov s področja gastronomije, kot so: Young Chef Award, Local Food Gift Challenge, Food Film Festivals in Top Food Experiences of the Year. Namen projekta je prispevati k večji kakovosti življenja v evropskih regijah, s poudarkom na značilnosti gastronomske dediščine in prehranske kulture. Veliko pozornosti se namenja izobraževanju za doseganja boljšega zdravja prebivalstva prek vzpodbujanja trajnostnega razvoja in gastronomskih inovacij. Za vsako regijo, ki kandidira za naslov ERG, je morda celo najpomembnejše, da postane del platforme evropskih regij gastronomije, s čimer se omogoča mednarodna izmenjava znanj in izkušenj. Projekt ERG moramo v prvi vrsti razumeti kot zelo pomemben razvojni projekt in ne le kot promocijski.

IGCAT vsako leto izbere dve ali tri evropske regije, ki se potegujejo za naziv ERG. Od leta 2016 naprej, ko sta bili kot prvi ERG izbrani Katalonija (Španija) in Minho (Portugalska), so ta laskav naziv pridobile še naslednje evropske regije: Aarhus (Danska), vzhodna Lombardija (Italija) in Riga – Gauja (Latvija) za leto 2017, Galway (zahodna Irska) in Severni Brabant (Nizozemska) za leto 2018, Sibiu (Romunija) in južni Egej (Grčija) za leto 2019, Kuopio (Finska) za leto 2020 in Slovenija ter regija Coimbra (Portugalska) za leto 2021. Pozornost ERG je usmerjena k razmerjem med ruralnim in urbanim, h kulturni in prehranski diverziteti, k zdravju, trajnosti, izobraževanju, zagotavljanju hrane za vse ljudi na planetu, kot tudi k inovacijam in podpori malim in srednje velikim podjetjem. In kakšna je bila zgodba o nominaciji na Slovenskem? Pojavljale so se nekatere manj artikulirane iniciative, kot npr. skupna nominacija Ljubljane in osrednje Slovenije, največ pa je bilo zagotovo storjenega pri nominacije mediteranske Slovenije, pod okriljem Univerze na Primorskem in LAS Istre. Vse od leta 2016 dalje so v ta namen potekala številna usklajevanja in dogodki, ki so povezali številne deležnike s Primorske oz. mediteranske Slovenije z željo po skupni nominaciji. V ta namen je bilo izpeljanih veliko sestankov na Ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano RS. Do radikalnega zasuka je prišlo 22. novembra 2017, ko pride do odločitve za nominacijo celotne Slovenije, kar je vse do danes unikum na področju projektov ERG (da ne kandidira ena regija, ampak celotna država). Po mnenju iniciatorjev te odločitve naj bi temu botrovala geografska majhnost države, kot tudi razlog, da naj ne bi imela nobena od regij zadostnih pogojev za nominacijo. S tem se sicer nisem strinjal ne takrat in ne danes, saj govorimo o kulturološki »velikosti« države, ki se med drugim

Slovenija nas je navdušila s svojimi gastronomskimi presežki ter zavezo k trajnostnemu razvoju in z izvedbo vseh aktivnosti v zvezi z njimi.

SLOVINO VINSKO KULINARIČNI TRENDI

zrcali v kar štiriindvajsetih gastronom skih regijah, kar ob številnih priložnostih zelo radi poudarjamo. V aprilu 2018 je bila oddana slovenska nominacija v obliki nominacijske knjige (bid book), ki temelji na predpisani strukturi IGCAT. Vsebine so nastajale pod taktirko prof. dr. Janeza Bogataja v sodelovanju s šestnajstimi projektnimi partnerji: Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo, Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, Ministrstvo za zunanje zadeve, Mini strstvo za zdravje, Ministrstvo za kulturo, Slovenska turistična organizacija, Turisti čno gostinska zbornica, Obrtno podjetniška zbornica Slovenije, Turizem Ljubljana, Turistično združenje Portorož, Zavod za turizem Maribor – Pohorje, Turistična zveza Slovenije, Visoka strokovna šola za gostinstvo in turizem Maribor, Univerza na Primorskem, LAS Istre in Slovenski etnografski muzej. Častni pokrovitelj projekta je predsednik RS Borut Pahor, ambasadorji projekta pa prof. dr. Janez Bogataj, Ana Roš, Luka

Dr. Diane Dodd

predsednica IGCAT in predsednica žirije ERG

Košir in Mira Šemić. Med 17. in 20. julijem 2018 je Slovenijo obiskala štiričlanska mednarodna žirija pod vodstvom dr. Diane Dodd. Sloven ska nominacija s številnimi projekti se je predstavila skozi štiri področja, ki so jih evalvirali člani žirije: izobraževanje (Jacinta Daltan), turizem (Blanca Cros), kultura (Diane Dodd) ter kmetijstvo in hrana (Alfred van Mameren), v kateri

POSLANSTVO skrb za človeka in trajnostni razvoj bogatenje zakladnice znanja dvig ravni zavedanja humanis�čnih vrednot in kulture dialoga kakovost bivanja in globalna pravičnost

IDEJA ustvarjanje novega znanja znanstveno raziskovanje mednarodno sodelovanje študentska mednarodna izmenjava tutorski sistem bogate obštudijske dejavnos�

Smetanova ulica 17 2000 Maribor Slovenija +386 2 2294 400 www.�kt.um.si

sem sodeloval tudi sam. V organizaciji STO je sledila odlično zasnovana gastro nomska tura po izbranih slovenskih regijah, ob koncu je sledila tiskovna konferenca z refleksijami strokovne komisije. V imenu lete je vtise strnila predsednica dr. Diane Dodd, ki je ob tem izpostavila: »Slovenija nas je navdu šila s svojimi gastronomskimi presežki ter zavezo k trajnostnemu razvoju in z izvedbo vseh aktivnosti v zvezi z njimi. Proizvodnja hrane je na visokem kakovostnem nivoju, prav tako sta nas navdušila ponos in strast vseh, s katerimi smo se srečali, kar kažejo pri spoštljivem ravnanju z okoljem. Na nas so pustili velik vtis tudi številni sodelujoči deležniki, ki so se povezali v projekt v prizadevanju, da postane Slovenija svetovno znana zelena država na področju gastronomije, trajno stnega turizma, izobraževanj o prehrani in kakovostne preskrbe s hrano.« V navezavi na dosedanje izkušnje in odmeve pa morda po letu 2021 napoči čas za regionalne nominacije, kot je bilo sprva tudi načrtovano! •

IZOBRAŽEVANJE I. STOPNJA

univerzitetni program Kemijska tehnologija univerzitetni program Kemija visokošolski strokovni program Kemijska tehnologija II. STOPNJA magistrski program Kemijska tehnika magistrski program Kemija III. STOPNJA doktorski program Kemija in kemijska tehnika

ZNANOST Separacijski procesi in produktna tehnika Procesna sistemska tehnika in trajnostni razvoj Anorganska kemija Fizikalna kemija in kemijska termodinamika Analizna kemija in industrijska analiza Organska ter polimerna kemija in tehnologija Vodna bioﬁzika in membranski procesi Termoenerge�ka Biokemija, molekularna biologija in genomika Eksperimentalna ﬁzika Matema�ka

FKKT

Navdih Znanosti

SLOVINO VINSKO KULINARIČNI TRENDI

Kulinarika

SOLATE V TRENDU TOMAŽ VOZELJ

Vsaka rastlina mora prevzeti svojo nalogo in imeti svoje mesto – kot ton v glasbi, nič ne sme škrtati, nič motiti. Malce disharmonije je sicer dopustno (da pride celota bolj do izraza), včasih je treba uvajati živahnejše ali milejše tone, na koncu pa zliti vse disonance v prijetno kompozicijo. je v svoji knjigi Acetaria, Razprava o solatah, že v 17. stoletju napisal pisec John Evelyn.

SLOVINO VINSKO KULINARIČNI TRENDI

današnjem času si restavracije, bistroji in gostilne brez ponudbe osvežilne lahke jedi po imenu solata ne moremo predstavljati. Veli kokrat pa smo razočarani nad ponudbo šobske, zelene solate z ocvrtimi ali pečenimi piščančjimi trakci, prelite z majonezo in vrhuncem paradižnika z mozzarelo podobnim pripravkom. Žal nam še vedno manjka inovativnosti in kombinatorike glede na sezonsko ponudbo in kombinacijo okusov. TOREJ POIZKUSIMO OSVEŽITI PONUDBO SOLATNIH JEDI. Solate so v sodobni kuhinji zelo cenjene, saj so bogat vir vitaminov, mineralov, običajno imajo nizko energijsko vred nost, so osvežujoče, hitro pripravljene, okusne in prijetne za oko. Z njimi lahko dopolnjujemo številne obroke. Uži vamo jih lahko kot hladne začetne jedi, kot prilogo h glavni jedi, s sadno solato pa lahko končamo obrok. Ponekod solato ponudijo kot vmesno jed, vendar pri nas ta navada še ni zaživela. Po pripravi in sestavi so solate zelo pestre jedi, njihova priprava je razme roma enostavna, vendar je kljub temu potrebno določeno strokovno znanje o uporabi in pripravi sestavin, pripravi solatnih prelivov, dresingov in kombi niranju leteh. S pravilno pripravo in obdelavo sestavin ohranimo večjo hra nilno vrednost. Za pripravo različnih solat lahko uporabimo živila iz vseh skupin. Neštete so tudi možnosti kombiniranja različnih živil. Solatni prelivi in dresingi pa zaokrožijo in povežejo sestavine v harmonično celoto. Za pripravo solat uporabljamo vedno sveže sestavine, prav tako za pripravo prelivov segajmo po najkvalitetnejših oljih, kisih, svežih zeliščih in začimbah ter vseh ostalih dodatkih. Solata je lahko tudi popolnoma samostojen obrok, serviran na običajen krožnik v kombinaciji zelenjave, sadja, mesa, sirov, zelišč in kreš. Običajno poskušamo doseči kombinacijo hru stljave, kremaste in čvrste strukture sestavin, kar nam zagotavlja pri okušanju nepozabne občutke.

NEKAJ KOMBINACIJ SOLAT Piščančja solata z inčuni in zeliščnomajonezni preliv

Solata z grenivkami in mocarelo

Sestavine: 40 dag piščančjega fileja, 40 dag drobnega paradižnika, 20 dag mešane zelene solate, dl solatne majoneze, 10 v olju vloženih inčunovih filejev, žlica kaper, olivno olje, rožmarin, sol.

Sestavine: 20 dag stebelne zelene, 4 rdeče grenivke, 1 rdeča paprika, 20 dag mešane zelene solate in radiča, 25 dag mozzarele, 1 šopek drobnjaka, olje, balzamični kis, sol, poper.

Meso oplaknemo, natremo s soljo in rožmarinom ter z obeh strani dobro opečemo na malo olja. Ko se ohladi, ga tanko narežemo. Solato očistimo, paradižnike prerežemo. Majonezo zmešamo z odcejenimi in nasekljanimi inčunovimi fileji in nasekljanimi kaprami. Trakove piščančjih filejev, paradižnik in zeleno solato prelijemo z majonezo in zmešamo. Takoj postrežemo.

Grenivke olupimo, razdelimo na krhlje in poskušamo odstraniti čim več bele kožice. Nato krhlje grenivk prerežemo na pol. Stebelno zeleno, papriko, zeleno solato in radič očistimo, operemo in narežemo. Mozzarelo narežemo na kocke. Razžvrkljamo pet žlic olja in tri žlice balzamičnega kisa ter prelijemo narezane sestavine. Solimo, popramo in zmešamo. Potresemo z nasekljanim drobnjakom in postrežemo.

Motovilec s pomarančo, medom in slanino Sestavine: 25 dag motovilca, 3 pomaranče, rdeči vinski kis, olivno olje, žlička medu, žlička gorčice, 6 žlic pomarančnega soka, poper, 3 dag parmezana.

Parmezan narežemo na zelo tanke rezine. Motovilec očistimo, operemo in osušimo. Pomaranče olupimo in razdelimo na krhlje ter jim odstranimo vso belo kožico. Dve žlici kisa, 3 žlice olivnega olja, med, gorčico in sveže stisnjen pomarančni sok razžvrkljamo ter prelijemo motovilec in pomaranče. Zmešamo in potresemo z rezinami parmezana. Po želji v solato dodamo na trakove narezano panceto ali pršut.

Solata s pomarančami in z olivami

Rdeča pesa z narezanimi jabolki Sestavine: 5 srednje velikih gomoljev rdeče pese, čebula, 3 kisla jabolka, 2 dl jogurta, 1 dl kisle smetane, sol, poper.

Peso operemo in skuhamo kar v lupinah. Ko se nekoliko ohladi, jo olupimo in narežemo na rezine. Čebulo olupimo in narežemo na zelo tanka kolesca. Jabolka narežemo na krhlje. Kislo smetano zmešamo z jogurtom. Začinimo s soljo in poprom ter prelijemo čebulo, jabolka in peso. Zmešamo in postrežemo.

Sestavine: 3 pomaranče, 20 dag mešane zelene solate, 20 dag stebelne zelene, limona, origano, olivno olje, sol, poper.

Solato očistimo in operemo. Stebelno zeleno operemo in narežemo na koščke. Limono ožamemo, pomaranče olupimo in razdelimo na krhlje ter jim poskušamo odstraniti čim več bele kožice. Limonin sok zmešamo z nekaj žlicami olja, soljo, poprom in četrt žličke origana. Prelijemo zeleno solato in zmešamo. Dodamo stebelno zeleno, olive in krhlje pomaranč ter takoj postrežemo. •

SLOVINO VINSKO KULINARIČNI TRENDI

Kulinarika

TRAJNOSTNOST – TUDI V KUHINJI! URŠA CVILAK

zadnjih letih je bilo v Evropi veliko govora o trajnostni naravnanosti na različnih po dročjih, tudi v gostinstvu in profe sionalnih kuhinjah. Toda ali se prav zares tukaj in zdaj zavedamo, kako resno s svojimi dejanji vplivamo na porabo naravnih virov? Ko mi je nedavno tega slovenski ribič povedal, da je v našem morju veliko manj rib kot nekoč in da je vedno več dni v letu, ko so njihove mreže skoraj prazne, me je zmrazilo. Doumela sem, da odgovoren in kon troliran izlov na eni in nakup gojenih rib ali školjk, katerih certifikat potrjuje njihov izvor in kontrolo vzgoje, na drugi strani, postaja naša realnost. In nena zadnje odgovorna izbira. Na svetovni dan oceanov, 8. junija, se je v Parizu odvila slovesna podelitev nagrad zmagovalcem kuharskega te kmovanja Olivier Roellinger. To te kmovanje, ki poteka v sodelovanju z organizacijo Ethic Ocean in je bilo letos že sedmič zapovrstjo, mlade, bodoče kuharske mojstre ozavešča in opozarja, kako pomembna je njihova vloga pri zaščiti naravnega bogastva v svetovnih morjih in drugih vodnih virih. Zato na tem tekmovanju ni pomembna samo umetnost priprave jedi, ampak pozna vanje vseh sestavin, njihovega porekla in načina pridelave ter predelave. Kuharji so vse bolj pomemben člen v verigi od pridelovalcev do potrošnikov in nas slednje lahko naučijo odkriti hrano, ki je zdrava in s katero ne ogro 56

SLOVINO VINSKO KULINARIČNI TRENDI

Urša Cvilak revija Pet zvezdic

žamo življa na celotnem planetu. Tega se zavedajo tudi pri svetovnem izboru najboljših restavracij »The World's 50 Best Restaurants«, kjer že nekaj let podeljujejo tudi nagrado za najbolj trajnostno naravnano restavracijo (Sustainable Restaurant Award). Prav vsi chefi, ki so jo do zdaj prejeli, prisegajo na lokalno, po možnosti ekološko pridelana živila, na njihovo porabo od začetka do konca, verjamejo, da se jedilnik začne »pisati« na polju. Pri gibanju Global Citizen pa so se odločili izbrati enajst slavnih chefov, ki se trudijo s hrano rešiti svet pred lakoto. Na prvem mestu je slavni Massimo Bottura, ki mu pravijo tudi rock zvezda v zmanjševanju količine odpadne hrane. V eni od svojih akcij je iz 15 ton viška hrane pripravil obroke za brezdomce in revne. Vsem nam naj bo v kuhinji oziroma pri kuhanju vodilo odgovorno ravnanje do narave in naravnih virov. Upo rabljajmo živila, vzgojena s spošto vanjem do zemlje, rek in oceanov, varujmo biodiverziteto, cenimo lokalno pridelana in sezonska živila, zmanjšujmo odpadke … In to je šele začetek. • SLOVINO VINSKO KULINARIČNI TRENDI

25 let podjetja Kodila

Ž 25 LET PODJETJA KODILA

e tretja generacija družine Kodila se ukvarja s predelavo mesa in mesnih izdelkov. Letos obeležujejo 25-letnico podjetja. Slogan »Ko veš, kaj ješ!« pomeni, da kvalitetnemu mesu domačega porekla pri predelavi dodajo samo sol in začimbe ter si pri tem vzamejo čas. Tradicija se prepleta z modernostjo in naravo, gostje si lahko ogledajo potek zorenja prekmurske šunke in prisluhnejo zgodbi tradicije zorenja mesa nekoč in danes. Sprehodijo se med zorilnicami, ki so blizu naravnim razmeram, pretekli tradiciji prekmurskih domačij, kjer šunke zorijo pod slamnato streho in so stene obdane z ilovnatimi ometi. Pridih domačnosti ambienta in okusov nudi restavracijski del odprte galerije, ki je namenjena tako naključnemu popotniku kot skupinskemu kulinaričnemu druženju. Gastronomsko ponudbo povezujeta dva koncepta. Za prvega, z dobro poznanimi narezki z delikatesnimi ocvirki, bogračem, gibanico in ostalimi dobrotami, ki dišijo po Prekmurju, poskrbi kuharica Micka. Za urbani gurmanski del v restavraciji Meet

SLOVINO VINSKO KULINARIČNI TRENDI

Pridih domačnosti ambienta in okusov nudi restavracijski del odprte galerije, ki je namenjena tako naključnemu popotniku kot skupin skemu kulinaričnemu druženju. Meat z govejim carpacciom, steaki in mangalico pa poskrbi kuharski mojster chef Daniel. Restavracija je svoje mesto dobila v prvem nadstropju, ob zorilnici, s pogledom na pol pokrito teraso, poraslo s travo in odprtim ognjem ob strani. Dodan je koncept odprte kuhinje, ki kuharju omogoča stik z gosti, gostu pa nudi pogled na pripravo njegovega krožnika. Vabijo vas, da jih obiščete in si vzamete čas, kot si ga pri Kodili, ko vam želijo ponuditi le najboljše. •

Kodila d.o.o. Markišavci 44, 9000 Murska Sobota Tel.: 02 522 36 00 www.kodila.si

Intervju

FILIP MATJAŽ

Intervju z mladim kuharskim šefom Vrhunska kulinarika je njegova strast. Sodeloval je v mladinski kuharski reprezentanci. Izkušnje je nabiral v kuhinji sloveče restavracije The Fat Duck v Londonu. Bo eden od ambasadorjev projekta Slovenija – Evropska gastronomska regija. Odpira restavracijo COB, ki bo svojevrstno nadaljevanje družinske tradicije priznane portoroške gostilne Tomi.

Kaj je motivacija, da se mladi odloči za kuharski poklic? Jaz vidim največjo motivacijo v svojih gostih in njihovem zadovoljstvu, ko nekaj pripravim in jih presenetim v pozitivnem smislu. To je tudi moj stil kuhanja in ustvarjanja v kuhinji. Rad se poigravam s samim končnim izgledom svojega krožnika in celotnega ambijenta svojih gostov, da jim ta daje vtis, kot da sami vedo, kaj jih čaka, v resnici pa dobijo pravo nasprotje in doživijo “wow” efekt, ki me tudi najbolj motivira za vnaprejšnje razmišljanje in ustvarjanje. Pomemben del pa je vsekakor druženje s sodelavci, saj smo kot ena družina. Kaj najraje kuhaš? Že od samega začetka me navdušuje kuhanje z lokalnimi sestavinami. Na srečo živim v takem kraju, kjer smo bogati s surovinami in okusi. Kar se tiče sadja in zelenjave, pa rad zaidem na tržnico ali do domačih kmetovalcev, kjer dobim surovine, za katere lahko sam potrdim njihov izvor. Najraje se ukvarjam s starimi recepti ter jim pustim neko osnovo, ostalo pa dodelam. Sem pa zagovornik tega, da je treba predstavljati svoje okolje in kulturno dediščino, ki ti je bila predana. Kaj je najpomembnejše pri delu kuharja?

Zagnanost, saj se nikoli ne smes začeti dolgočasiti pri delu, s katerim se ukvarjaš. Pomembna je tudi iskrenost do sodelavcev in dobra volja.

Tvoj največji kuharski dosežek? V vsakem obdobju sem imel drugega. Če pričnem 60

SLOVINO VINSKO KULINARIČNI TRENDI

na začetku, je bil zame velik uspeh že sam vstop v mladinsko kuharsko reprezentanco in vsi dosežki, ki sem jih dosegel v njej in s svojimi kolegi. Kasneje sem se uvrstil v finalni del tekmovanja European Yung chef award in osvojil tretje mesto ter postal IGCAT ambasador naše gastronomske regije. Kar se pa tiče samega dela, pa je moj največji dosežek delo pri Hestonu Blumenthalu v restavraciji The Fat Duck.

Kakšen pomen ima prezentacija jedi na krožniku? Sam osebno zelo veliko dam na prezentacijo, ampak ne samo na krožniku, tudi v ambijentu, v katerem se nahajamo. Gostom želim ponuditi ne samo hrano, temveč celotno doživetje, torej nekaj, kar si bodo zapomnili. Je vino sestavni del jedi? Vsekakor vinski okusi pričarajo tiste okuse, ki jih hrana ne more. In eno brez drugega nikoli ni in niti ne bo delovalo. Pri vinu so vonjave in okusi, ki naše krožnike povzdignejo v neko celoto. Načrti za prihodnost? Odpiram novo restavracijo v Portorožu, in sicer z imenom COB, kar pomeni cooking out of the box. Gostilna se bo odprla v začetku leta 2019 ter bo predstavljala mojo filozofijo kuhanja. Gostom želim predstaviti celotno doživetje in ne samo hrano. Že samo ime nam pove, da gre za kuhanje izven okvirjev, da ni pomembna le hrana, ampak celota, torej nekaj več. •

IZBOR NAJBOLJŠIH RESTAVRACIJ V SLOVENIJI ZA LETO 2018 - THE SLOVENIA RESTAURANT AWARDS pod sponzorstvom Diners Cluba V okviru izbora najboljših restavracij v Sloveniji – The Slovenia Restaurant Awards pod sponzorstvom Diners Club na fužinskem gradu v Ljubljani poteka slovesna razglasitev dobitnikov priznanj najboljših regijskih restavracij in razglasitev trojice absolutnih zmagovalcev nacionalnega izbora najboljših slovenskih restavracij za tekoče leto. Istočasno je nagrajena restavracija, ki je dobila največje število glasov s strani javnosti prek spletnega glasovanja. V letošnji izbor v okviru projekta THE SLOVENIA RESTAURANT AWARDS, ki poteka pod sponzorstvom Diners Cluba, strokovna komisija v sestavi prof. dr. Janeza Bogataja, doc. dr Aleša Gačnika, dr. Noah Charney, mag. Helene Cvikl in Ive Gruden predlaga 165 restavracij. Temu sledi glasovanje s strani Foodies&Chef Akademije ter glasovanja javnosti prek spletne strani www.the-slovenia. com. H glasovanju je povabljenih več kot tisoč članov Chefs&Foodies Akademije, širša slovenska javnost pa je vključena prek glasovanja na uradni spletni strani projekta. Skupaj so prispevali več kot 7.000 glasov, katerih veljavnost verificira revizijska hiša Deloitte Slovenija. Niko Slavnić, direktor projekta THE SLOVENIA RESTARURANTS AWARDS: »Odličnega odziva na lani prvikrat izpeljani projekt izbora najboljših slovenskih restavracij smo bili zelo veseli. Presenetil pa nas je tudi pozitiven odziv na knjigo, ki je rezultat tega projekta. Zato smo se letos še z več entuziazma, truda in zanosa lotili projekta, ki je že prepoznaven doma in tudi v tujini. Letošnji izbor je za komisijo še težji, saj se tudi s pomočjo tega projekta dviguje kakovost in storitev kulinarične ponudbe in s tem mednarodna prepoznavnost Slovenije kot gastronomske turistične destinacije.« Mladen Mirko Tepuš, predstavnik Diners dodaja: »Naše poslovanje je tesno povezano z restavracijami. Tako prek posameznih komitentov kot prek poslovnega sodelovanja z restavracijami. Zato je bila naša poslovna odločitev, da na raznolike načine podpiramo restavracije, predvsem pa z veseljem podpiramo take dogodke, kot je THE SLOVENIA RESTAURANT AWARDS.«

NAJBOLJŠIH 50 REGIJSKIH RESTAVRACIJ (razvrščenih po abecednem redu)

Ljubljana z osrednjo Slovenijo (Gostilna As, Gostilna Čubr, Gostilna Mihovec, Gostilna na Gradu, Gostilna Skaručna, Gostišče Grič, JB restavracija, Restavracija Cubo, Restavracija Strelec in Sushimama) Severna Slovenija (Ančka, Danilo – gostilna&vinoteka, Dvor Jezeršek, Gostilna Krištof, Gostišče Milka, Hiša Raduha, Pr Matičku, Restavracija 1906 Bled, Skipass, Kranjska Gora, Vila Podvin) Južna Slovenija (Domačija Novak, Gostilna Rakar, Gostilna Repovž, Gostilna Šekoranja, Gostilna Vovko, Ošterija Debeluh, Pod skednjem – Posestvo Pule, Restavracija Grad Otočec, Restavracija Oštarija, Restavracija Tri lučke) Vzhodna Slovenija (Galerija Okusov, Gostilna Francl, Gostilna Rajh, Gostilna Šiker, Hiša Denk, Kungota, Pavus Grad Tabor, Restavracija Mak, Restavracija Sedem, Rožmarin, Vila Herberstein) Zahodna Slovenija (Domačija Majerija, Gostilna Mahorčič, Gostilna pri Lojzetu, Hiša Franko, Hiša Torkla, Nejka in Uroš Klinec, Ošterija Klinec, Restavracija Dam, Restavracija Kendov dvorec, Restavracija Pikol)

ZMAGOVALCI LETOŠNJEGA IZBORA Laskavi naziv zmagovalec regije za leto 2018 gre Restavraciji Strelec – Ljubljana z osrednjo Slovenijo, Gostilni Krištof – Severna Slovenija, Ošteriji Debeluh – Južna Slovenija, Hiši Denk – Vzhodna Slovenija in Hiši Franko – Zahodna Slovenija, ostali regijski finalisti pa si prislužujejo naziv najboljše regijske restavracije. Trojica absolutnih zmagovalcev nacionalnega izbora najboljših slovenskih restavracij za leto 2018 po abecednem vrstnem redu je Hiša Franko, Ošterija Debeluh in Pri Lojzetu. Restavracija z največjim številom glasov s strani javnosti prek spletnega glasovanja pa je Galerija Okusov.

T +386 (0)30 706 000 // W www.the-slovenia.com // E info@the-slovenia.com // FB www.facebook.com/theslovenia

ZAKAJ PROJEKT THE SLOVENIA RESTAURANT AWARDS Mednarodna prepoznavnost Slovenije kot gastronomske turistične destinacije, zagotavljanje visoke kakovosti ponudbe in storitev, povečanje obiska v restavracijah ter razvoj zdrave »foodie« kulture Slovencev je vodilo in bistvo projekta THE SLOVENIA RESTAURANT AWARDS. Slovenija se spreminja v pomembno in cenjeno zeleno destinacijo, polno kulinaričnih doživetij, obiskovalci nas cenijo in se radi vračajo, ne samo zaradi izjemne raznolikosti in naravnih lepot, ampak tudi zaradi bogate in izbrane ponudbe hrane in pijače. Raznolike in inovativne jedi, kakovostne sestavine, vrhunska vina in prijazna postrežba so razlikovalni element slovenskih restavracij. Z dolgoletnimi izkušnjami dela na področju mednarodne turistične literature želi organizator z vsakoletnim izborom prispevati k neodvisnemu in strokovnemu pregledu najboljših restavracij v Sloveniji, ki je večplasten in namenjen širši publiki, domačim in tujim obiskovalcem. Za izbor smo se odločili zaradi potreb in želja trga, saj se zavedamo, da enogastronomski turizem postaja najhitreje rastoča turistična panoga na svetu. Vizija organizatorjev projekta THE SLOVENIA RESTAURANT AWARDS je mednarodna prepoznavnost Slovenije kot gastronomske turistične destinacije, dolgoročen dvig kakovosti storitev in obisk v restavracijah ter razvoj zdrave »foodie« kulture Slovencev in tako zagotoviti najboljše, kar ponuja slovenska kulinarika.

KAKO POTEKA IZBOR Glasovanje poteka v treh fazah – izbor 165 najboljših restavracij pripravi strokovna komisija, kateri je predan v glasovanje Chefs&Foodies Akademiji, ki jo sestavljaio kuharski strokovnjaki, novinarji, kritiki, blogerji, strokovnjaki in ljubitelji s področja enogastronomije, številni vinarji, sommelierji in predstavniki različnih panožnih združenj. Njihovi glasovi štejejo 75 % končne ocene. Širša javnost je prek medijev, družbenih medijev in spleta pozvana, da na spletni strani glasuje za svojo najljubšo restavracijo. Njihovi glasovi štejejo 25% končne ocene. Deloitte Slovenija skladno z vnaprej določenim sistemom glasovanja opravi neodvisni pregled dela prispelih glasovnic Foodies & Chef Akademije in glasov javnosti. Revizija t.i. »voting sistema« obsega sistematičen strokoven pregled tehničnega in organizacijskega vidika zagotavljanja verodostojnosti v samem procesu. Končni izbor je po oceni organizatorja skladen s pravili glasovanja, rezultati glasovanja pa so seveda pregledani s strani družbe Deloitte revizija. Strokovno komisijo, ki pripravlja seznam najboljših restavracij, sestavljajo dr. Janez Bogataj (zaslužni redni profesor, doktor etnoloških znanosti in profesor zgodovine umetnosti), doc. dr. Aleš Gačnik (predstojnik katedre za kulturni turizem in kulturno dediščino na Turistici ter vodja Centra za gastronomijo in kulturo vina Univerze na Primorskem), mag. Helena Cvikl (direktorica Višje šole za gostinstvo in turizem Maribor), Noah Charney (mednarodni ‘best-selling’ avtor in profesor zgodovine umetnosti) in Iva Gruden (lastnica LjubljanaNjam, pisateljica, predavateljica).

PARTNERJI & SPONZORJI IZBORA Izbor najboljših restavracij The Slovenia Restaurant Awards podpirajo partnerji: Generalni pokrovitelj ERSTE CARD - DINERS CLUB SLOVENIJA, uradna revizija izbora DELLOITE, pokrovitelji dogodka DUKE GROUPE – WINTERHALTER – THE SLOVENIA – ISTENIČ in pokrovitelji pogostitve Gostilna Pr’ Matičku, Gostilna Krištof, Vila Herberstein, Posestvo Pule, Restavracija Sedem, Kodila, Vina Koper, Kmetija Vizjak, Restavracija Stow, Vina Bordon, Siccabo / BORA Professional, Žito, Vina Montis, Eko Laura. Zahvala gre tudi članom komisije in številnim medijskim partnerjem City Life, In Your Pocket, Dnevnik, Pet zvezdic, Zavod Med.Over.Net., Playboy,Vivi, Portal Gastrogurman, RTVSlovenija, ki prepoznavajo edinstvenost projekta.

T +386 (0)30 706 000 // W www.the-slovenia.com // E info@the-slovenia.com // FB www.facebook.com/theslovenia

Kulinarika

PRLEŠKA GIBANICA OSVAJA SLOVENIJO MAG. TJAŠA KOS

rleška gibanica postaja čedalje bolj prepoznavna. Vedno več je spečejo v gostilnah, na kmečkih turizmih, doma jo pripravljajo vse gene racije, od osnovnošolcev do babic. Vedno manj jo zamenjujejo z znamenito sosedo z levega brega Mure. Domicil prleške gibanice je namreč Prlekija, pokrajina na desni strani reke Mure, vendar je v tem letu navdušila številne ljubitelje tradi cionalne kulinarike širom po Sloveniji. Vse skupaj se zdi enostavno, pa vendar se za večjo prepoznavnostjo prleške gibanice v Sloveniji skriva veliko prosto voljnega dela ter povezovanja nevladnih organizacij, gospodarskih družb in posa meznikov. Prav zato se je Kulturno, turistično in izobraževalno društvo KELIH za izbor vina k prleški gibanici letos povezalo z Zavodom SloVino. V okviru Sommelier selection 2018 so tako sommelierji izbrali 5 vin, ki jih priporočajo k prleški gibanici in sladicam nasploh: • muškat otonel, 2016, polsladko, Vinogradništvo Krampač, Štajerska, Slovenija; • šipon, 2015, polsladko, Vinogradništvo družina Kos, Štajerska, Slovenija; • muškat otonel, 2017, polsladko, Vina Avos, Štajerska, Slovenija; • rumeni muškat, 2017, polsladko, Vino Leber, Štajerska, Slovenija; • rumeni muškat, 2017, polsladko, Vinogradi Horvat, Štajerska, Slovenija.

SLOVINO VINSKO KULINARIČNI TRENDI

Tudi to je eden izmed razlogov, da je prleška gibanica potovala v Ravne na Koroškem, v Hišo Stare trte, da jo kot sladico ponudijo v restavraciji v Mariboru ... Posebno sodelovanje je društvo KELIH vzpostavilo tudi z znamenito Gostilno Tramšek. Poleg utečene promocijske akcije na sejmu AGRA v Gornji Radgoni so se s prleško gibanico sladkali tudi v Slovenj Gradcu, Ljubljani, Kranju, Lenartu, Murski Soboti ... Še vedno pa je zelo pomembno, da prleška gibanica krepi svojo prisotnost doma, v Prlekiji. Letošnja prireditev Prleška gibanica 2018 je bila izpeljana v okrnjeni obliki, saj jo je zagodel dež. Že peto ocenjevanje prleških gibanic in njihova razstava pa je še en dokaz, da je prleška gibanica živa. V kategoriji tržnih ponudnikov je slavil Mlinopek, sledil je Turizem na podeželju Tompa in še Terme Banovci. Med ljubitelji prleške gibanice je zmagalo TD Banovci, Martina Nemec je bila druga, Sara Zamuda pa tretja. Absolutna zmagovalka letošnjega ocenje vanja je postala prleška gibanica članov TD Banovci. Sicer pa je Kulturno, turistično in izobraževalno društvo KELIH meseca maja posredovalo predlog za evidentiranje nosilca za enoto nesnovne dediščine, ki je že vpisana v register nesnovne dediščine – priprava prleških gibanic. Etnografski muzej kot koordinator varstva nesnovne dediščine je na osnovi pobude pripravil predlog za vpis, Ministrstvo za kulturo pa je na osnovi predloga s sklepom evidentiralo nosilca dediščine. Člani društva KELIH se seveda zavedamo odgovornosti, ki jo prinaša evidentiranje, zato bomo še naprej intenzivno nadaljevali z ohranjanjem tradicije priprave prleške gibanice ter večanjem prepoznavnosti prleške gibanice tako v Prlekiji kot v Sloveniji. Zaradi intenzivne promocije po Sloveniji in na družabnih omrežjih je torej prleška gibanica čedalje bolj prepoznavna na slovenskem parketu. Ne nazadnje je dobila tudi svojo spletno stran www.prleska-gibanica.si. •

In kljub vsemu je to šele začetek …

Varno do cilja

VARNO IN BREZSKRBNO DO CILJA Z MESTNIM AVTOBUSOM

O VARNO IN HITR Z MESTNIM PROMETOM Informacije

w.marprom.si 059 180 480 ww Aktualne podatke o voznih redih, poteku linij in lokacijah avtobusnih postajališč ponuja tudi interaktivna spletna aplikacija Marprom WEBMap. Za mobilne telefone z operacijskim sistemom Android je na voljo še aplikacija Marprom Vozni Redi, dostopna v spletni trgovini Google Play.

SLOVINO VINSKO KULINARIČNI TRENDI

Fotografija: Arhiv Marprom

estni avtobusni promet v Mariboru, ki ga opravlja javno podjetje Marprom, obsega skupno 21 linij, speljanih po celotnem območju občine. V zadnjem času je mariborski potniški promet doživel vrsto posodobitev in spre memb, ki so storitev še bolj približale potrebam potnikov. Tako danes pred stavlja dobro alternativno možnost prevoza znotraj celega mesta. Najnovejša pridobitev Marproma je šest povsem novih potnikom in okolju prijaznih mestnih avtobusov, ki za pogonsko gorivo uporabljajo stisnjen zemeljski plin (CNG), po Mariboru pa so začeli voziti oktobra letos. Z vključi tvijo teh avtobusov v vozni park me stnega potniškega prometa ta šteje skupno 67 vozil povprečne starosti 5,6 let, skoraj 60 odstotkov avtobusov pa ima motor najvišjega okoljskega stan

darda EURO 6. Glede na trenutno stanje se Marpromov vozni park uvršča med najmlajše in najsodobnejše pri nas ter podjetju omogoča kakovostno in zanesljivo izvajanje linijskega avtobus nega prometa. Ta uporabnikom prinaša več pred nosti, kot so denimo nižji stroški, varen prevoz, udobno potovanje brez težav z iskanjem parkirišč za avtomobile itd. Avtobusni prevoz je zelo primeren tudi za prihod do prizorišč različnih množičnih prireditev; tako namreč obiskovalci prispevajo k manjši pro metni gneči na lokaciji prireditve, obenem pa z uporabo avtobusa, kadar se pred tem poveselijo v sproščeni družbi, izkažejo odgovorno ravnanje v cestnem prometu. Aktualne podatke o voznih redih, poteku linij mestnega prometa in lokacijah avtobusnih postajališč ponu jata spletna aplikacija Marprom WEBMap in aplikacija za mobilne telefone Marprom Vozni Redi. Za vse informacije lahko potniki tudi pokličejo na številko 059 180 482. Ob tem imajo na voljo še sodobno možnost načrto vanja potovanj z mestnimi avtobusi v aplikaciji Google zemljevidi (Google Maps). To načrtovanje poteka tako, da na spletni strani Google zemljevidi v

oknu Napotki vpišejo začetno točko in cilj potovanja, nato pa s klikom na ikono Javni prevoz pridobijo podatke o naj optimalnejšem prevozu z avtobusom v Mariboru.

Marpromov vozni park se uvršča med najmlajše in najsodobnejše pri nas. V mestnem avtobusnem prometu, ki predstavlja nepogrešljiv del urbane ponudbe v Mariboru tako za tukajšnje prebivalce kot obiskovalce in tujce, Marprom letno prepelje blizu 4 milijone potnikov. Že nekaj časa pa ponudbo mariborskega potniškega prometa dopolnjuje tudi storitev brezplačnih prevozov z električnim mini vozilom Maister. Prevoz z njim, ki je na razpolago v območju za pešce in ožjem središču Maribora, je mogoče naročiti s klicem na telefonsko številko 030 700 035. •

Najbolje prodajana fotografska revija v Sloveniji

Naročite se LETNA NAROČNINA ZNAŠA 32,90 € Ključni razlogi, da se naročite na revijo Digitalna Kamera: Prihranite čas in nevšečnosti z nakupom v prosti prodaji Z naročnino prihranite tudi 20 % cene, ki bi jo plačali z nakupom v prosti prodaji Vsako številko prejmete brezplačno na dom Nikoli ne zamudite sveže izdaje vaše najbolj priljubljene fotografske revije

11A6NI

STR A NIMIVEG

ZA NEGA IN POUČ BRANJA

SLOVINO VINSKO KULINARIÄ&#x152;NI TRENDI

Spoštovani pridelovalci grozdja in vinarji! V okviru tradicionalnega salona VinDel 2018 vljudno vabljeni na predstavitev in svetovanje glede izbire najprimernejšega kritja za vaš pridelek grozdja. Podnebne spremembe v zadnjih letih so vedno bolj nepredvidljive, zato zagotovite vašemu pridelku varnost.

Veselimo se srečanja z vami.

Agro Zavarovalnica ... dobra odločitev za varno žetev

Največji izbor JAPONSKIH KUHINJSKIH NOŽEV v Evropi & TEČAJI BRUŠENJA za profesionalne in ljubiteljske kuharje

OsterRob d.o.o. / + 386 31 261 172 / luka@osterrob.si www.facebook.com/OsterRob / www.instagram.com/oster_rob SLOVINO VINSKO KULINARIČNI TRENDI www.osterrob.si / www.zdp189.com

11. Salon VinDel 2018

Generalna pokrovitelja

Partnerji

Častna pokroviteljica Salona VinDel 2018

Medijski partnerji

Dr. Aleksandra Pivec

Za brezhibno čiste kozarce na Salonu VinDel poskrbi

Uradni kozarec

Uradne vode

ARMONIJA Steklarna Rogaška

Radenska Classic Radenska Naturelle

ministrica za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano

Organizacija

Led zagotavlja

Uradni prevoznik

Plakatna mesta so omogočili:

Pokrovitelj izobraževalnega programa SloVino VinDel Academy

Gostilna Galeb Bresternica Vinoteka Maribor Vodni stolp Fudo Poštna ulica Satchmo klub Maribor Sport bar Jadranska Pizzeria Verdi Lent Gostilna Muršič Ptuj Slovenska ulica izložba prostora Urbanja Gostišče Framski hram Fram Radio Brezje Koča Koča Pohorje Izpuh bar Nova vas

Picerija Paviljon Šentilj Ladjica na Lentu Takos Dos Europark Hiša Stare trte PRefekt Avtobusna postaja Maribor Trgovina ArtMijeMar Gosposka ulica MB SloVino Institute Maribor Bar Torino Počehova Samenkönig Sutztal, južno Štajeraka vinska cesta, Avstrija Hotel Veter Ruše poslovna-zavarovanja.com Unicar Orehova vas

Vi-vo plus d.o.o. Fitnes Forma Pobrežje Revija Pet zvezdic Takos Lent OZ bar Maribor Radio Pohorje Hotel Draš Turistično društvo Pesnica Vinoteka Šimek Betnavska Maribor24.si Kulturno glasbeni brlog KGB Hotel Arena Maribor Dom penine Gornja Radgona

VINO Olaszrizling Koczor 2017, suho Muskotály Koczor 2017, polsladko Rozália Koczor 2016, suho Koczor 2013, pozna trgatev Koczor 2016, suho

Balatonfüred - Csopaki Madžarska

Cviček Albiana 2017, suho Zeleni silvanec Albiana 2017, suho Laški rizling Albiana 2017, suho Chardonnay Albiana 2017, suho Rosé modra frankinja Albiana 2017, suho Modra frankinja Albiana 2016, suho Modra frankinja Alto-Albiana 2016, suho

Dolenjska

Barbera rosé 2017, polsuho Malvazija 2015, suho Rebula 2016, suho Barbera 2016, suho Otelo, rdeča zvrst 2016, suho

Vipavska dolina

Sauvignon 2017, suho Rumeni muškat 2017, suho Chardonnay Privat, barrique 2015, suho Sivi pinot Limited edition, barrique 2016, suho Traminec 2017, suho Eko sauvignon 2017, suho Eko laški rizling 2017 Eko renski rizling 2016, polsuho Eko kerner 2017, polsladko Eko pozna trgatev 2017, sladko Eko chardonnay orange 2017, suho Modri pinot 2016, suho Sauvignon 2017, suho Chardonnay 2017, suho Friulano 2017, suho

25HA SZŐLŐBIRTOK KFT

Fő utca 44, HU-8291 Barnag info@koczorpince.hu +36307431508 www.koczorpince.hu ALBIANA - VINSKA KLET ŽAREN

Nemška vas 1, 8273 Leskovec pri Krškem info@zaren.si +38641910409 www.albiana.si BRIC

Vogrsko 126, 5293 Volčja Draga info@bric-vino.si +38641341126 www.bric-vino.si DRUŽINSKA KMETIJA LEBER VRAČKO

Štajerska Slovenija

Jedlovnik 27, 2201 Zgornja Kungota info@leber-vracko.si +38631249985 www.leber-vracko.si

EKOLOŠKA VINA VALENTAN, EKOLOŠKA KMETIJA VALENTAN

Vodole 36, 2229 Malečnik svalentan@gmail.com +38641520549 www.valentan.si FARECANTINE S.R.L.

Italija

Via Ermes di Colloredo, IT-33100 Udine alberto.padovan@farecantine.it +39335365239 www.farecantine.it HARRYS WEIN & GENUSS

Harrys wine selection

Penina chardonnay 2011, brut nature Penina traminec 2008, brut nature Penina pinot noir 2010, brut nature

Penina rosé Ana 2015, zelo suho Modra frankinja 2017, suho

Avstrija

Štajerska Slovenija

Bizeljsko Sremič

Sauvignon Emino 2017, suho Virštanjčan Emino, bela zvrst 2017, suho Chardonnay Eminent 2016, suho Modra frankinja Eminent 2015, suho Rumeni muškat Emino 2017, polsladko Penina rosé Boemme, polsuho Penina classic Boemme, polsuho

Štajerska Slovenija

360° 2015, suho Muškat ottonel 2017, polsuho Penina Diona 2010, brut nature

Štajerska Slovenija

Grazerstrasse 21, A-8101 Gratkornm suppan@harrys-wein-genuss.at +436648753960 www.harrys-wein-genuss.at HIŠA PENIN FRANGEŽ, JERNEJ FRANGEŽ VINOTOČ

Hercegovščak 41a, 9250 Gornja Radgona jernej.frangez@hisapenin.com +38641716527 www.hisapeninfrangez.si

HIŠA PESMI IN VINA SAGMEISTER, DRUŠTVO VINOGRADNIKOV BIZELJSKO

Bizeljska cesta 38, 8259 Bizeljsko blaz.zagmajster@gmail.com +38631362284 www.hisapeninfrangez.si

HIŠA VIN EMINO, KMETIJSKA ZADRUGA ŠMARJE Z.O.O.

Obrtniška 2, 3240 Šmarje pri Jelšah info@emino.si +38638181800 www.emino.si HIŠA VINA DOPPLER

Doljna Počehova 34, 2211 Pesnica pri Mariboru mihaela@doppler.si +38641737373 www.doppler.si

K A T A L O G R A Z S T AV L J AV C E V S A L O N V I N D E L 2 0 1 8

VINO ISTENIČ D.O.O.

Celovška cesta 72, 1000 Ljubljana office@istenic.si +38641615262 www.istenic.si IZLETNIŠKA KMETIJA BREZNIK, LAS OVTAR SLOVENSIH GORIC

Komarnica 4, 2236 Cerkvenjak info@turizembreznik.si +38651307514 www.lasovtar.si

Bizeljsko Sremič

Penina No. 1, brut Penina Gourmet rosé 2015, brut Penina Prestige Extra Brut 2011

Štajerska Slovenija

Chardonnay 2017, suho Penina 2015, suho

Dolenjska

Cviček ptp 2017, suho Penina Red baron, polsuho

Bizeljsko Sremič

Modra frankinja Premium 2015, suho Modra frankinja Gourmet 2011, suho Penina Princess, polsuho Zeleni silvanec Premium 2016, suho Modra frankinja, suhi jagodni izbor 2012, sladko

Bizeljsko Sremič

Bizeljsko rdeče, rdeča zvrst 2017, namizno vino Modra frankinja 2015, suho Rumeni muškat 2015, suho

Goriška Brda

Bendžo, bela zvrst 2017, suho Sauvignonasse 2017, suho Sauvignon 2017, suho Rebula 2017, suho Sivi pinot 2017, suho Merlot 2016, suho Merlot Brgalot 2013, suho Chardonnay Brgalot 2013, suho Chardonnay 2017, suho Cabernet sauvignon 2015, suho

Bizeljsko Sremič

Modra frankinja Kobal-Luna 2016, suho Sivi pinot Kobal-Luna 2016, suho Modra frankinja Kobal 2015, suho

Goriška Brda

Modri pinot 2016, suho Mihael rdeče, rdeča zvrst 2016, suho Mihael belo, bela zvrst 2015, suho

KLET KRŠKO, KMEČKA ZADRUGA KRŠKO Z.O.O.

Rostoharjeva ulica 88, 8270 Krško info@klet-krsko.si +38674882500 www.klet-krsko.si

KLET KRŠKO, KMEČKA ZADRUGA KRŠKO Z.O.O.

Rostoharjeva ulica 88, 8270 Krško info@klet-krsko.si +38674882500 www.klet-krsko.si

KLET PRINELA

Bizeljska cesta 69, 8259 Bizeljsko barbara.iljas@gmail.com +38631333523

KMETIJA BENEDETIČ

Vipolže 65, 5212 Dobrovo info@benedetic.si +38641821638 www.benedetic.si

KMETIJA KOBAL

Trnovec 12, 8292 Zabukovje jankokobal12@gmail.com +38641377988

KMETIJA PRINČIČ

Kozana 11, 5212 Dobrovo info@princic.si +38641721929 www.princic.si MABAT INT D.O.O.

Kapele 2, 8258 Kapele info@mabat-int.si +38674523100 www.mabat-int.si

Champagne Francija

MABAT INT D.O.O.

Kapele 2, 8258 Kapele info@mabat-int.si +38674523100 www.mabat-int.si

K A T A L O G R A Z S T AV L J AV C E V S A L O N V I N D E L 2 0 1 8

Penedes Španija

Šampanjec Taitinger brut Šampanjec Taitinger prestige rosé

Peneče vino Freixenet Cordon Peneče vino Freixenet Ice Peneče vino Freixenet Carta

VINO Vizija, bela zvrst 2016, suho Merlot 2012, suho Rumeni muškat 2017, sladko

Syrah Badel Korlat 2012, suho Cabernet Badel Korlat 2013, suho Merlot Badel Korlat 2013, suho

Vranec Bovin A'gupka 2012, suho Chardonnay Bovin 2017, suho Muscat temjanika Bovin 2017, polsuho

MANSUS, MAKOVEC BOGDAN

Vipavska dolina

Brje 79, 5263 Dobravlje mansus.makovec@siol.net +38641648524 www.mansus.si MERIT HP D.O.O.

Hrvaška

Letališka cesta 3c, 1000 Ljubljana lili.vodusek@merit-hp.si +38651361390 www.merit.si MERIT HP D.O.O.

Makedonija

Letališka cesta 3c, 1000 Ljubljana lili.vodusek@merit-hp.si +38651361390 www.merit.si PERNOD RICARD SLOVENIJA

Tempranillo Campo Viejo, suho

Španija

Vurnikova ulica 2, 1000 Ljubljana info@pernod-ricard-slovenia.com +38614740200 www.pernod-ricard-slovenia.com PERNOD RICARD SLOVENIJA

Jacob's Creek, shiraz cabernet, suho

Avstrija

Vurnikova ulica 2, 1000 Ljubljana info@pernod-ricard-slovenia.com +38614740200 www.pernod-ricard-slovenia.com PERNOD RICARD SLOVENIJA

Cabarnet sauvignon Casillero del Diablo, suho

Čile

Dvorska penina 2014, polsuho Dvorska penina 2014, suho Penina Dvor 2014, polsuho

Štajerska Slovenija

Haložan 2017, polsuho Sauvignon Pullus 2017, suho Sivi pinot Pullus 2017, suho Renski rizling Pullus 2017, polsuho Chardonnay Pullus 2017, suho Pinky chick 2017, suho Traminec Pullus 2017, sladko Rumeni muškat Pullus 2016, sladko Sauvignon Pullus G 2017, suho Traminec Pullus G 2017, suho Zvrst Pullus G 2017, sladko Modra frankinja Pullus 2015, suho Modra frankinja Pullus 2007, suho Beli pinot, arhiva 1968 Sauvignon, arhiva 1990 Renski rizling, arhiva 1983

Štajerska Slovenija

Šipon Seven Numbers 2016, suho Sauvignon Seven Numbers 2017, suho Sivi pinot Seven Numbers 2017, suho Traminec & Rumeni muškat Jeruzalem Ormož zlata linija 2017, sladko Penina Brut Estate Selection Muškat Ottonel Jeruzalem Ormož 2017, sladko Penina po klasični metodi Seven Numbers, suho

Štajerska Slovenija

Vurnikova ulica 2, 1000 Ljubljana info@pernod-ricard-slovenia.com +38614740200 www.pernod-ricard-slovenia.com

POSESTVO DVOR, JANA MARJANA SEVER

Pesniški Dvor 18, 2211 Pesnica pri Mariboru dvor@siol.net +38641662071

PTUJSKA KLET D.O.O.

Vinarski trg 1, 2250 Ptuj tanja.vinkler@perutnina.eu +38627879810 www.pullus.si

PUKLAVEC FAMILY WINES

Kolodvorska cesta 11, 2270 Ormož info@jeruzalem-ormoz.com +38627415700 www.jeruzalem-ormoz.com

K A T A L O G R A Z S T AV L J AV C E V S A L O N V I N D E L 2 0 1 8

VINO PUKLAVEC FAMILY WINES

Kolodvorska cesta 11, 2270 Ormož info@jeruzalem-ormoz.com +38627415700 www.jeruzalem-ormoz.com

Makedonija

RADGONSKE GORICE D.D.

Jurkovičeva ulica 5, 9250 Gornja Radgona info@radgonske-gorice.si +38625648510 www.radgonske-gorice.si

Štajerska Slovenija

RENČEL BOUTIQUE WINES

Dutovlje 24, 6221 Dutovlje rencelwine@gmail.com +38631370561 www.rencel.si

Kras

Cabernet Sauvignon Estate Selection 2016, suho

Zlata radgonska penina 2014, polsuho Zlata radgonska penina 2015, suho Zlata radgonska penina 2014, zelo suho Zlata radgonska penina rosé 2012, suho Zlata radgonska penina Selection 2015, zelo suho Zlata radgonska penina Selection rosé 2013, zelo suho Zlata radgonska penina Ciconia 2010, zelo suho Srebrna radgonska penina 2017, polsuho Srebrna radgonska penina 2017, suho Srebrna radgonska penina muškat 2017, polsladko Pet-Nat Renina 2017, zelo suho Pet-Nat Renina 2017, zelo suho Janževec, bela zvrst 2017, polsuho špriCAR z Janževcem Radgonska ranina 2018, polsuho Traminec 2017, polsladko

Sauvignon 2013, suho Modri pinot 2011, suho Negra, rdeča zvrst 2007, sladko

RIBOGOJSTVO GORIČAR D.O.O.

Slivje 2, 8312 Podbočje natur.omrezje@siol.net +38674988240

Dolenjska

Goriška Brda

Malvazija 2017, suho Chardonnay Ronk Selectus, barrique 2015, suho Cabernet franc 2015, suho Cabernet sauvignon 2015, suho Merlot 2013, suho

Vipavska dolina

Zelen 2017, suho Barbera 2015, suho Cabernet Sauvignon 2012, suho

Vipavska dolina

Merlot, barrique 2012, suho Troika, bela zvrst 2012, suho Malvazija 2017, suho

Vipavska dolina

Rebula reserva 2015, suho Sivi pinot 2015, suho Merlot 2013, suho Penina Viktorija bela, suho Penina Viktorija rosé, suho

Štajerska Slovenija

Ranina 2017, suho Sauvignon 2017, suho Dišeči traminec 2016, suho Steyer Mark cuvée 2013, suho Dišeči traminec 2017, polsladko

RONK, STOJKO KRISTANČIČ

Vipolže 94, 5212 Dobrovo info@vinaronk.si +38641846470 www.vinaronk.si

SAKSIDA, VI_VIN SAKSIDA D.O.O.

Zalošče 12a, 5294 Dornberk info@vinasaksida.com +38641208345 www.vinasaksida.com

SANTEI VINA, MATEJ BIZJAK

Dolanci 9, 6222 Štanjel matej@santei.si +38641675504 www.santei.si SLAVČEK

Potok pri Dornberku 29, 5294 Dornberk kmetijaslavcek@gmail.com +38641742182 www.slavcek.si STEYER VINA

Plitvica 10, 9253 Apače steyer.vina@siol.net +38641768026 www.steyer.si

K A T A L O G R A Z S T AV L J AV C E V S A L O N V I N D E L 2 0 1 8

Cviček 2017, suho

VINO Sauvignon Pungračič 2017, suho Renski rizling Pungračič 2015, polsuho

Haloze Štajerska Slovenija

Sauvignon Meranovo 2017, polsladko Traminec Meranovo 2017, polsladko Sauvignon Meranovo, jagodni izbor 2007, sladko

Štajerska Slovenija

Chardonnay ConteA 2011, suho Malvazija 2016, suho Tereza rosso rdeča zvrst 2013, suho

Goriška Brda

Štajerska Slovenija

Cabernet sauvignon 2015, suho Merlot 2015, suho Fantasia rdeče, rdeča zvrst 2013, suho Malvazija 2017, suho Pinela 2017, suho

Vipavska dolina

Bela zvrst 2017, polsuho Rdeča zvrst 2017, polsuho Sauvingnon 2016, suho Rumeni muškat 2017, polsladko Strast, bela zvrst 2017, polsladko

Štajerska Slovenija

Merlot, barrique 2013, suho Merlot 2017, suho Malvazija, barrique 2016, suho

Vipavska dolina

UNIVERZA V MARIBORU, FAKULTETA ZA KMETIJSTVO IN BIOSISTEMSKE VEDE

Pivola 10, 2311 Hoče tajnistvo.fkbv@um.si +38623209000 www.fkbv.um.si

Višnjevik 38, 5212 Dobrovo valter.sirk@siol.net +38641752582 www.valtersirk.com VERUS VINOGRADI D.O.O.

Hardek 34a, 2270 Ormož info@verusvino.com +38627415440 www.verusvino.si VINA COLJA

Steske 11, 5295 Branik info@vinacolja.si +38641695712 www.vinacolja.si VINA FLEISINGER, KMETIJA FLEISINGER

Spodnji Ivanjci 31, 9245 Spodnji Ivanjci kmetija.fleisinger@gmail.com +38631612721 www.kmetija-fleisinger.si

VINA GUŠTIN, KMETIJA KERSTIN ŽIŽMOND

Potok pri Dornberku 6a, 5294 Dornberk vinar.gustin@gmail.com +38640337775 www.vinagustin.si

VINA JERMAN - TRSEK, FABIJO JERMAN

Slovenska Istra

Rumeni muškat 2017, polsladko Rosé 2017, suho

Štajerska Slovenija

Laški rizling 2016, suho Rumeni muškat 2017, polsladko Muškat cuvée 2017, polsuho Sauvignon 2017, suho Sauvignon premium 2017, suho Penina Oskar brut Špricling, bela zvrst 2018, suho

Štajerska Slovenija

Laški rizling 2017, suho Rumeni muškat 2017, suho

Videm pri Ptuju 54, 2284 Videm pri Ptuju vinarska.zadruga@haloze.org +38627953200 www.vidovaklet.haloze.org

VALTER SIRK

Sauvignon 2017, suho Šipon 2016, suho Renski rizling 2017, suho Sivi pinot 2017, suho Modri pinot 2014, suho

Refošk 2016, suho Malvazija 2017, suho Rumeni muškat 2018

TURIZEM PUNGRAČIČ, VINARSKA ZADRUGA HALOZE Z.O.O. SO.P.

Štajerska Slovenija

Trsek 1a, 6273 Marezige vina.jerman@gmail.com +38641346033 www.vino-jerman.com

VINA KRAMBERGER, LAS OVTAR SLOVENSKIH GORIC

Spodnje Partinje 37, 2230 Lenart v Slovenskih goricah sj.kramberger@gmail.com +38631486972 www.lasovtar.si VINA OSKAR, VINARSTVO IN TURIZEM MARKUŠ

Malečnik 255, 2229 Malečnik vinaoskar@gmail.com +38631342062

VINA SENEKOVIČ, LAS OVTAR SLOVENSKIH GORIC

Spodnji Jakobski dol 64, 2222 Jakobski dol vina.senekovic@gmail.com +38641514422 www.lasovtar.si

K A T A L O G R A Z S T AV L J AV C E V S A L O N V I N D E L 2 0 1 8

VINO VINA SLAVINEC

Mihalovci 44, 2259 Ivanjkovci vina.slavinec@gmail.com +38641697699 www.vina-slavinec.si

Štajerska Slovenija

Šipon 2015, suho Chardonnay 2017, polsladko Rumeni muškat 2017, polsladko

Goriška Brda

Virus 3, rdeča zvrst 2015, suho Cabernet sauvignon 2013, suho Penina Virus 7 2012, suho

Goriška Brda

UP rebula 2013, suho UP, rdeča zvrst 2013, suho Stara brajda, bela zvrst 2015, suho Stara brajda, rdeča zvrst 2015, suho Chradonnay 2016, suho Jakot 2017, suho Sivi pinot 2017, suho

VINA SOSOLIČ

Zali Breg 10a, 5212 Dobrovo vina.sosolic@siol.net +38641713366 www.vina-sosolic.com VINA ŠČUREK

Plešivo 44, 5212 Dobrovo stojan.scurek@gmail.com +38641625842 www.scurek.com

Štajerska Slovenija

Laški rizling 2017, suho Sauvignon 2017, polsuho Rumeni muškat 2017, polsladko Muškat ottonel, mlado vino 2018, polsuho

Štajerska Slovenija

Sauvignon 2015, suho Renski rizling 2016, polsladko Rumeni muškat 2017, polsladko

Kras

Izbrani teran ptp 2016, suho Cabernet sauvignon 2013, suho Vitovska grganja 2016, suho

VINA ŠERBINEK

Špičnik 19, 2201 Zgornja Kungota vinogradnistvo.serbinek@gmail.com +38631602892 www.vina-serbinek.si VINA VEHOVAR

Lokanja vas 13, 2310 Slovenska Bistrica vino.vehovar@gmail.com +38631780547 www.vina-vehovar.si

VINA VRABEC

Pliskovica 6, 6221 Dutovlje vrabec.vrabec@siol.net +38641645508 VINA ZAVEC, VINARSKA ZADRUGA HALOZE Z.O.O. SO.P.

Videm pri Ptuju 54, 2284 Videm pri Ptuju vinarska.zadruga@haloze.org +38627953200 www.vidovaklet.haloze.org

Haloze – Štajerska Slovenija

Sauvignon Zavec 2017, suho Sivi pinot Zavec 2017, suho

Slovenska Istra

Malvazija Gourmet 2017, suho Refošk Capris 2015, suho Sixty, rdeča zvrst 2011, suho Cabernet sauvignon Capo d'Istria, barrique 2013, suho Cipro Zakladi slovenske Istre 2015, suho Penina Capris muškat, sladko Penina Capris refošk, polsuho

VINAKOPER D.O.O.

Šmarska cesta 1, 6000 Koper vinakoper@vinakoper.si +38656630115 www.vinakoper.si

VINAKRAS Z.O.O. SEŽANA

Sejmiška pot 1a, 6210 Sežana info@vinakras.si +38657313444 www.vinakras.si

VINARSTVO ŠMIGOC, VINARSKA ZADRUGA HALOZE Z.O.O. SO.P.

Videm pri Ptuju 54, 2284 Videm pri Ptuju vinarska.zadruga@haloze.org +38627953200 www.vidovaklet.haloze.org

K A T A L O G R A Z S T AV L J AV C E V S A L O N V I N D E L 2 0 1 8

Kras

Teran Prestige 2015, suho Vitovska Prestige 2015, suho Kraška penina 2015, polsuho Beli cuvée Prestige 2015, suho

Haloze – Štajerska Slovenija

Sivi pinot Šmigoc 2017, suho Chardonnay Šmigoc 2017, suho

VINO VINO ANDREJC, VOJKO KOROŠEC

Chardonnay 2016, suho Sivi pinot 2017, suho Traminec 2017, polsuho Rumeni muškat 2017, polsladko

Štajerska Slovenija

Laški rizling 2017, suho Sauvignon 2017, suho Renski rizling 2016, suho

Štajerska Slovenija

Prvenec, mlado vino 2018, suho Zeleni silvanec 2017, suho Chardonnay Kaspar, surlie 2017, suho Rumeni muškat 2017, suho

Štajerska Slovenija

Laški rizling Napoleon white 2016, suho Laški rizling Terase 2017, suho Sauvignon 2017, suho

Štajerska Slovenija

Cuvée Haloze Blanc 2017, suho Sauvignon Colles 2016, suho Šipon Gorca Furmint 2016, suho

Štajerska Slovenija

Sauvignon 2016, suho Rosé zweigelt 2017, suho Rumeni muškat 2017, polsladko

Štajerska Slovenija

Rumeni muškat 2018, polsladko Sauvignon 2017, suho Chardonnay 2017, suho Laški rizling 2017, suho Beli pinot 2017, suho Penina 2015, suho

Štajerska Slovenija

Sauvignon 2017, suho Traminec 2017, suho Sivi pinot 2017, suho

Štajerska Slovenija

Sauvignon 2016, suho Rumeni muškat 2017, polsladko

Štajerska Slovenija

Zeleni silvanec 2017, polsuho Rumeni muškat 2017, polsladko Sauvignon 2017, suho iZVRSTni 2017, suho Rizvanec Lenčka, mlado vino 2018, polsuho

Štajerska Slovenija

Sauvignon 2017, suho Beli pinot 2017, suho Rumeni muškat 2017, polsladko

Štajerska Slovenija

Ilirska pot 1, 3214 Zreče vino.andrejc@gmail.com +38641669289 www.vinoandrejc.eu VINO FREŠER

Ritoznoj 17, 2310 Slovenska Bistrica vino@freser.si +38631577980 www.freser.si VINO GAUBE

Špičnik 17, 2201 Zgornja Kungota vinarstvo.gaube@siol.net +38641747151 www.vino-gaube.si

VINO GREIF

Bistriška cesta 21, 2313 Fram vinogreif@gmail.com +38631604799

VINO GROSS D.O.O.

Gorca 43, 2286 Podlehnik klemen.junger@gmail.com +38651249973

VINO JAMNIK

Svečina 13, 2201 Zgornja Kungota vinojamnik@gmail.com +38640247468 www.vinojamnik.si

VINO JARC

Slatina 10, 2201 Zgornja Kungota vinarstvo.jarc@gmail.com +38641771954

VINO KUŠTER

Plač 9, 2201 Zgornja Kungota vinko.serbinek@amis.net +38631565146

VINO MLAKAR

Čadram 14, 2317 Oplotnica david.mlakar14@gmail.com +38641711948

VINO VALDHUBER ČEH

Ciringa 6, 2201 Zgornja Kungota info@vino-valdhuberceh.si +38640700083 www.vino-valdhuberceh.si VINO VALDHUBER, VALDHUBER BOGOMIR

Svečina 19, 2201 Zgornja Kungota valdhuber@siol.net +38641346895 www.valdhuber.si

K A T A L O G R A Z S T AV L J AV C E V S A L O N V I N D E L 2 0 1 8

VINO VINO VRAČKO

Grušena 1, 2201 Zgornja Kungota vino.vracko@gmail.com +38631707656 www.vracko.si

Štajerska Slovenija

Rumeni muškat 2017, polsladko Sauvignon 2017, suho Sivi pinot 2017, suho

Štajerska Slovenija

Penina Nyna, brut Sauvignon 2017, suho Rumeni muškat 2017, polsladko

Štajerska Slovenija

Bela zvrst Jurček 2017, polsuho Renski rizling 2016, polsuho Muškat ottonel 2017, polsladko Dišeči traminec 2017, polsladko Šipon Rapsodia Saporum, suhi jagodni izbor 2011, sladko

Štajerska Slovenija

Ranfol 2017, suho Šipon 2017, polsuho Erazmovo vino, sauvignon izbor 2008, polsladko

Štajerska Slovenija

Rumeni muškat 2017, polsladko Traminec 2017, polsladko Renski rizling 2017, suho Sauvignon 2017, suho Sivi pinot 2017, polsuho Fabijanova penina, polsuho Penina rumeni muškat, polsuho

Haloze Štajerska Slovenija

Traminec Kramer 2017, polsladko Rumeni muškat Kramer 2017, suho

Štajerska Slovenija

Dišeči traminec Krampač 2017, polsladko Muškat otonel Krampač 2017, polsladko Renski rizling Krampač 2016, polsuho Kopriva, bela zvrst 2017, suho Sauvignon Krampač 2017, suho

Štajerska Slovenija

Rumeni muškat 2017, polsladko Renski rizling 2017, sladko Zweigelt 2017, suho Modri pinot v belem 2017, suho Traminec 2017, polsladko Sauvignon 2017, polsladko Muškat ottonel 2017, polsladko

Štajerska Slovenija

Zeleni silvanec 2017, suho Sauvignon 2017, suho Chardonnay 2017, suho Rumeni muškat 2017, suho

Štajerska Slovenija

Kerner 2017, polsladko Traminec 2017, polsladko

VINOGRADI HORVAT

Počehova 29, 2000 Maribor vinogradi.horvat@triera.net +38622517872 www.vino-horvat.eu VINOGRADNIŠTVO CVITANIČ

Zamušani 95, 2272 Gorišnica info@vinogradnistvo-cvitanic.si +38641710257 www.vinogradnistvo-cvitanic.si

VINOGRADNIŠTVO DRUŽINA KOS

Ključarovci 66, 9242 Križevci pri Ljutomeru vinogradnistvokos@gmail.com +38641620568 www.vino-kos.si VINOGRADNIŠTVO FABIJAN

Zgornje Hlapje 18, 2222 Jakobski dol karl.fabijan@vino-fabijan.com +38641636486 www.vino-fabijan.com VINOGRADNIŠTVO IVAN KRAMER, VINARSKA ZADRUGA HALOZE Z.O.O. SO.P.

Videm pri Ptuju 54, 2284 Videm pri Ptuju vinarska.zadruga@haloze.org +38627953200 www.vidovaklet.haloze.org VINOGRADNIŠTVO KRAMPAČ

Kopriva 1, 9246 Razkrižje natalijakrampac@gmail.com +38641427844

VINOGRADNIŠTVO MULEC, LAS OVTAR SLOVENSKIH GORIC

Ročica 40, 2222 Jakobski dol vino@mulec.si +38631374416 www.lasovtar.si

VINOGRADNIŠTVO RAMŠAK

Počehova 35, 2000 Maribor info@ramsak.net +38631692886 www.ramsak.net

VINOGRADNIŠTVO ŠENVETER, LAS OVTAR SLOVENSKIH GORIC

Dražen vrh 35, 2233 Sveta Ana v Slovenskih goricah senveter90@gmail.com +38641968364 www.lasovtar.si

K A T A L O G R A Z S T AV L J AV C E V S A L O N V I N D E L 2 0 1 8

VINO Renski rizling 2017, polsuho Bela zvrst 2017, polsuho

Penina Bjana brut Terroir Penina Bjana brut rosé Penina Bjana cuvée prestige 2013, extra brut Penina rumeni muškat 2012, suho Beli trio, bela zvrst 2017, suho Modra frankinja 2016, suho Modra frankinja rosé 2016, polsuho Rumeni muškat 2016, polsladko Sauvignon, izbor 2017, sladko Cviček od fare 2017, suho Penina od fare 2011, posluho Penina Frelih rosé brut 2009, suho Zeleni silvanec 2017, suho Modra frankinja 2015, suho Noir 2016, suho Penina Brut 2008, suho

Štajerska Slovenija

VINOTOČ PUČKO, LAS OVTAR SLOVENSKIH GORIC

Stanetinci 29b, 2236 Cerkvenjak vinotoc.pucko@gmail.com +38631494878 www.lasovtar.si

VINSKA HIŠA BJANA, PETRA SIRK

Goriška Brda

Biljana 38, 5212 Dobrovo v Brdih bjana@siol.net +38631339931 www.bjana.si

VINSKA KLET - PRUS BELA KRAJINA

Bela Krajina

Krmačina 6, 8330 Metlika info@vinaprus.si +38673059098 www.vinaprus.si

VINSKA KLET FRELIH D.O.O.

Dolenjska

Šentrupert 35, 8232 Šentrupert vinska.klet@frelih.si +38676000600 www.frelih.si VINSKA KLET FRELIH D.O.O.

Echo belo, bela zvrst 2016, suho Echo rdeče, rdeča zvrst 2016, suho

Slovenija

Rebula Bagueri 2013, suho Modri pinot Krasno 2016, suho Merlot Bagueri 2013, suho Penina Bagueri Markiz 2013, desertno vino

Goriška Brda

Refošk 2017, suho Refošk 2015, suho Rumeni muškat 2016, polsladko Malvazija 2017, suho Rosé penina, brut

Slovenska Istra

VINSKA KLET GORIŠKA BRDA Z.O.O.

Modra frankinja 2015, suho Chardonnay 2017, suho Sauvignon 2017, suho Portugalka 2017, suho Poet, sladko Rumeni muškat 2017, polsuho Metliška črnina 2015, suho Penina črna belokranjka 2009, suho Laški rizling, jagodni izbor 2012, sladko Rumeni muškat, jagodni izbor 2011, sladko

Bela Krajina

Sivi pinot 2017, suho Modri pinot Vipava valley 2017, suho Modri pinot Estate 2016, suho Modri pinot (bela etiketa) 2016, suho Rubido, rdeča zvrst 2016, suho

Vipavska dolina

Malvazija Alba 2017, suho Malvazija Alba Robinia 2015, suho Grimalda bijelo, bela zvrst 2016, suho Grimalda crno, rdeča zvrst 2016, suho

Šentrupert 35, 8232 Šentrupert vinska.klet@frelih.si +38676000600 www.frelih.si

Zadružna cesta 9, 5212 Dobrovo v Brdih info@klet-brda.si +38653310102 www.klet-brda.si

VINSKA KLET KRALJ

Škocjan 27, 6000 Koper vinakralj@gmail.com +38631761324

VINSKA KLET METLIKA

Cesta XV. Brigade 2, 8330 Metlika simona.zugelj@kz-metlika.si +38673637060 www.kz-metlika.si

VINSKE BRBONČICE, TILIA ESTATE

Dravska ulica 11, 2345 Bistrica ob Dravi vinske.brboncice@gmail.com +38641512881 www.vinskebrboncice.si VINSKE BRBONČICE, VINA MATOŠEVIĆ

Hrvaška

Dravska ulica 11, 2345 Bistrica ob Dravi vinske.brboncice@gmail.com +38641512881 www.vinskebrboncice.si

K A T A L O G R A Z S T AV L J AV C E V S A L O N V I N D E L 2 0 1 8

VINO VINSKI HRAM BERKOVIČ, DRUŠTVO VINOGRADNIKOV BIZELJSKO

Bizeljska cesta 38, 8259 Bizeljsko blaz.zagmajster@gmail.com +38631362284

Bizeljsko Sremič

Penina Anza, suho Penina Rosa, suho Chardonnay, izbor 2015, sladko

Vipavska dolina

Zelen Lanthieri 2017, suho Pinela Lanthieri 2017, suho Malvazija Lanthieri 2017, suho Sauvignon Lanthieri 2017, suho Rumeni muškat Lanthieri 2017, suho Sivi pinot Lanthieri 2017, suho Chardonnay Lanthieri 2017, suho

Bizeljsko Sremič

Dornfelder AXV, barrique 2016, suho Dornfelder AXV, rosé 2017, suho Rumeni muškat 2017, polsuho Zvrst Bizeljčan beli ptp 2017, suho Penina Vincent classic 2017, suho Penina Vincent apricot 2012, polsladko Penina Vincent classic rosé 2017, suho Penina Vincent fragaria rosé 2017, polsladko

Bizeljsko Sremič

Rumeni muškat Zajc 2017, sladko

Dolenjska

Rosé Zajc 2017, polsladko Modra frankinja Zajc 2017, suho

Vipavska dolina

Zelen 2016, suho Cabernet sauvignon 2010, suho Merlot 2008, suho Barbera 2013, suho Modri pinot 2009, suho

Goriška Brda

Sauvignon 2015, suho Cabernet sauvignon 2015, suho Rebula 2016, suho Zakaj 2015, suho Merlot Brjač 2009, suho Merlot 2015, suho Sivi pinot 2016, suho Jama 2013, suho Augustus 2011, suho

VIPAVA 1894 D.O.O.

Vinarska cesta 5, 5271 Vipava info@vipava1894.si +38653671200 www.vipava1894.si

WINERY MIHELIN

Vinarska cesta 62, 8259 Bizeljsko winery.mihelin@gmail.com +38641581651 FB in Instagram/Winery Mihelin

ZAJC, SPORTI D.O.O.

Pod Trško goro 1, 8000 Novo mesto info@zajc.si +38673382576 www.zajc.si ZAJC, SPORTI D.O.O.

Pod Trško goro 1, 8000 Novo mesto info@zajc.si +38673382576 www.zajc.si ZALOŠČAN VINA DE ADAMI

Zalošče 6a, 5294 Dornberk deadami@zaloscan.si +38641485971 www.zaloscan.si

ZANUT

Neblo 27, 5212 Dobrovo vino@zanut.si +38631757672 www.zanut.si

Štajerska Slovenija

Konjiška penina bela, suho Konjiška penina rosé, suho Sivi pinot 2017, suho Renski rizling 2016, polsuho Traminec 2016, polsladko Renski rizling 2017, sladko Sauvignon 2017, suho

Vipavska dolina

Muškatna penina, polsladko Zelen 2017, suho Rebula 2017, suho Merlot 2015, suho Pergolin 2017, suho

ZLATI GRIČ, D.O.O.

Škalce 80, 3210 Slovenske Konjice info@zlati-gric.si +38637580360 www.zlati-gric.si

ŽVOKELJ

Vrhpolje 7, 5271 Vipava ales.zvokelj@gmail.com +38641320921

K A T A L O G R A Z S T AV L J AV C E V S A L O N V I N D E L 2 0 1 8

DELIKATESE - KULINARIKA Čokoladna tablica Rajska ptica, bela čokolada Čokoladna tablica Rajska ptica, mlečna čokolada Čokoladna tablica Rajska ptica, temna čokolada Pralineji Rajska ptica, mešani okusi Florentine Rajska ptica

ČOKOLADNICA RAJSKA PTICA, ČOKOLADNICA D.O.O.

Slovenija

Brnčičeva ulica 13, 1231 Ljubljana Črnuče lilijana@cokoladnica.si +38630690050 www.cokoladnica.si

DAVIDOV HRAM D.O.O.

Loke 37, 3333 Ljubno ob Savinji mario@davidovhram.si +38631766065 www.davidovhram.si

Pršut Brozina

Prigrizki Kmečke pekarne, Janja Metličar s.p.

Štajerska Slovenija

Dobrote Domačije Knez

Slovenska Istra

DOBROTE SLOVENSKIH KMETIJ, KGZS ZAVOD PTUJ

Ormoška cesta 28, 2250 Ptuj tajnistvo@kgz-ptuj.si +38627493610 www.kgz-ptuj.si

DOMAČIJA KNEZ, KNEZ-STRUNJAN D.O.O.

Strunjan 86, 6320 Portorož knezmm@gmail.com +38641639166 www.knez.eu

E.LECLERC MARIBOR, MARIDIS TRGOVINA D.O.O.

Pokušnja francoskih sirov

Kava v zrnju Caffe Diemme Kava v kapsulah Caffe Diemme Mleta kava Caffe Diemme Vroča čokolada Caffe Diemme Panetton Caffe Diemme

Kranjska s sirom Klobasa hudičevka Pivska klobasa

Mehiški dobrote Čili omake

Predstavitev ponudbe Lokalni prigrizki

Olje grozdnih pešk

Francija

Tržaška cesta 27a, 2000 Maribor info@maridis.si +38624500500 www.e-leclerc.si ESINES D.O.O.

Italija

Ankaranska 7, 6000 Koper smunko@siol.net +38641623382 www.kava-esines.si FRANZ KRAINER

Avstrija

Tržaška cesta 53, 2000 Maribor krainer@fkrainer.si +38623324257 www.krainer.cc

GOSTILNA GALEB

Slovenija

K čolnarni 29, 2354 Bresternica info@gostilnagaleb.si +38626231100 GOSTIŠČE FRAMSKI HRAM, PETRA POLANEC S.P.

Slovenija

Bizeljsko Sremič

Turnerjeva ulica 117, 2313 Fram info@framski-hram.si +38659166332 www.framski-hram.si

HIŠA PESMI IN VINA SAGMEISTER, DRUŠTVO VINOGRADNIKOV BIZELJSKO

Bizeljska cesta 38, 8259 Bizeljsko blaz.zagmajster@gmail.com +38631362284 www.inplan.si

K A T A L O G R A Z S T AV L J AV C E V S A L O N V I N D E L 2 0 1 8

DELIKATESE - KULINARIKA INPLAN D.O.O.

Ob Dravi 3a, 2250 Ptuj info@inplan.si +38627880004 www.inplan.si

Avstrija

Sendvič O sole mio Torta Marlenka

ITALCREAM BP D.O.O.

Belokranjska 12b, 2000 Maribor info@italcrem.si +38623301620 www.italcream.si

Slovenija

Kava

Slovenija

Zaseka Meso iz tunke Domača klobasa Slane palčke Slane preste Ajdov kruh Pšenični kruh Domači keksi

Slovenija

Bučno olje Jeruzalem Središko bučno olje s ptujskim lükom Jeruzalem Bučno olje iz belic Jeruzalem Bučnice

Slovenska Istra

Predstavitev ponudbe istrske Kantine Rikardo

Slovenija

Blejski sir, poltrdi sir narejen iz mleka z blejskih kmetij

Štajerska

Jabolka

Slovenija

Domači piščanec Telečje hrenovke Piščančje hrenovke Klobase za kuhanje Sadni jogurt Navadni jogurt

Slovenska Istra

Oljčno olje Čaj iz oljčnih listov Kaki

Slovenija

Svinjska jetrna pašteta, Zaseka Pohorski pršut, Suha vratovina Suha svinjska riba, Divjačinska salama Divjačinski konci, Suha slanina Prekajena klobasa, Suha klobasa

Slovenija

Domače jetrne paštete brez konzervansov Suha salama brez dodatkov (konzervansov) Zaseka s čebulo

IZOBRAŽEVALNI CENTER PIRAMIDA MARIBOR

Park mladih 3, 2000 Maribor mic@icp-mb.si +38623208640 www.icp-mb.si

JERUZALEM SAT, OLJARNA IN MEŠALNICA SREDIŠČE D.O.O.

Ljutomerska cesta 4, 2277 Središče ob Dravi sk@oljarna-sredisce.si +38651316326 www.oljarna-sredisce.si KANTINA RIKARDO

Obala 26, 6320 Portorož info@kantina-rikardo.com +38641639166 www.kantina-rikardo.com KGZ GOZD BLED, Z.O.O.

Za žago 1a, 4260 Bled ursa.visak@gozd-bled.si +38645750513 www.blejskisir.si

KGZS MARIBOR, SADJARSKI CENTER MARIBOR

Vinarska 14, 2000 Maribor info@kmetijski-zavod.si +38622284900

KMETIJA AŽMAN, TOMAŽ AŽMAN

Suha pri Predosljah 5, 4000 Kranj karmen.azman@gmail.com +38631505151

KMETIJA BUTUL

Manžan 10d, 6000 Koper butul@siol.net +38641718219 www.butul.net KMETIJA FABJAN, FABJAN INTERIERI D.O.O.

Lehen na Pohorju 7, 2363 Podvelka alenka.medved@kmetija-fabjan.si +38641682839 www.kmetija-fabjan.si

KMETIJA PR' CESARJU, IGOR BIZILJ

Češnjice 15c, 1251 Moravče igor.bizilj@gmail.com +38641520656

K A T A L O G R A Z S T AV L J AV C E V S A L O N V I N D E L 2 0 1 8

DELIKATESE - KULINARIKA Kozji sir Videc Tincl Kozji sir Videc Guzaj Kozji sir videc Gurman

Zelenjavni namaz Bučko, nepekoč Zelenjavni namaz Bučko, pekoč Domača marmelada Bučka, štirje okusi Zeliščni sirup Zdravko Zeliščni sirup ingver, z dodanim sladkorjem Zeliščni sirup ingver, brez dodanega sladkorja Zeliščni sirup meta

Kozji sir Panceta

Goveji pršut Okus nad okusi Laška tlačenka Okus nad okusi Meso iz solnice Okus nad okusi

Domača suha salama Slaninska salama Domača zaseka

Prekmurska šunka Ocvirki Lardo mangalice

Slovenija

KMETIJA SIRARSTVO VIDEC, SONJA VIDEC S.P.

Vodruž 34, 3230 Šentjur sirarna.videc@gmail.com +38641298742

KMETIJA ŠTIRN, DRAGICA ŠTIRN

Slovenija

Suha pri Predosljah 56, 4000 Kranj dragica.stirn@gmail.com +38641790303 www.kmetija-stirn.si

KMETIJA ŽERJAL, MATJAŽ ŽERJAL

Slovenija

Tomaj 75b, 6221 Dutovlje kmetija.zerjal@gmail.com +38631691522

KMETIJSKA ZADRUGA LAŠKO Z.O.O.

Slovenija

Sevce 16a, 3272 Rimske Toplice kz-lasko@amis.net +38637344350 www.kz-lasko.si

KMETIJSKA ZADRUGA RAČE Z.O.O.

Slovenija

Cesta talcev 1, 2327 Rače info@kz-race.si +38626096070 www.kz-race.si KODILA D.O.O.

Slovenija

Markišavci 44, 9000 Murska Sobota janez.kodila@kodila.si +38625223600 www.kodila.si KULTURNO, TURISTIČNO IN IZOBRAŽEVALNO DRUŠTVO KELIH

Preleška gibanica

Slovenija

Ključarovci 66, 9242 Križevci pri Ljutomeru drustvo.kelih@gmail.com +38641357520 www.prleska-gibanica.si LUŠTA D.O.O.

Inovativne sladice

Slovenija

Šarhova ulica 99, 2000 Maribor info@lusta.si +38641777134 www.tovarnica-sladkosti.si METRO C&C ÖSTERREICH GMBH, BETRIEBSTAETTE GRAZ

Pokušnja sirov

Avstrija

Weblinger str. 41, A-8054 Graz graz@metro.at +43316282500 www.metro.at OLJARNA FRAM D.O.O.

Bučno olje Oljarna Fram Slovensko bučno olje Oljarna Fram

Štajersko prekmursko bučno olje, svetlo Štajersko prekmursko bučno olje, temno Čokolada Kocbek

Slovenija

Turnerjeva ulica 118, 2313 Fram denis.hergan@oljarnafram.si +38626014712 www.oljarnafram.si OLJARNA KOCBEK, GORAZD KOCBEK S.P.

Slovenija

Stara gora 1, 9244 Sv. Jurij ob Ščavnici info@kocbek.si +38625689026 www.kocbek.si

K A T A L O G R A Z S T AV L J AV C E V S A L O N V I N D E L 2 0 1 8

DELIKATESE - KULINARIKA OPARA D.O.O.

Goliev trg 13, 8210 Trebnje mitja.jarc@nanni.si +38640645252 www.nanni.si

Slovenija

Kava Nanni GOURMET ESPRESSO

Slovenija

Paradižniki Lušt

Slovenija

Namaz iz dimljene postrvi Dimljen file postrvi Dimljen krap Dimljen jeseter Hladno dimljen file postrvi

Slovenija

Čili omake Mojstri okusov

Slovenija

Čebula Ptujski lük, Kmetija Pignar

Slovenija

Sladoledi bučno olje, lešnik , jagoda, mlečna čokolada, kokos, grški jogurt, limonska trava, mango, malina,borovnica, pistacija

Slovenija

Mehiški prigrizki

Goriška Brda

Olje Sirk

PARADAJZ D.O.O.

Renkovci 57c, 9224 Turnišče info@lust.si +38625722250 www.lust.si

RIBOGOJSTVO GORIČAR D.O.O.

Slivje 2, 8312 Podbočje natur.omrezje@siol.net +38674988240

SEKCIJA ZA GOSTINSTVO IN TURIZEM, OBMOČNA OBRTNO-PODJETNIŠKA ZBORNICA MARIBOR

Titova cesta 63, 2000 Maribor marjana.savic-krajnc@ozs.si +38623303502 www.ooz-maribor.si

SKUPINA VRTOVI PANONSKI Z.O.O., PTUJSKI LÜK

Verus d.o.o., Cesta k Tamu 6, 2000 Maribor irena.novak@verus.si +38651343674 www.verus.si STORK D.O.O.

Cesta k Tamu 11, 2000 Maribor info@stork-ice.eu +38627076552 www.stork-ice.eu TAKOS RESTAVRACIJA MARIBOR, JUNIOR D.O.O.

Polanska cesta 2, 2312 Orehova vas info@takos.si +38640369003 www.takos.si VALTER SIRK

Višnjevik 38, 5212 Dobrovo valter.sirk@siol.net +38641752582 www.valtersirk.com VINO ANDREJC, VOJKO KOROŠEC

Ilirska pot 1, 3214 Zreče vino.andrejc@gmail.com +38641669289 www.vinoandrejc.eu

VINOGRADNIŠTVO MULEC, LAS OVTAR SLOVENSKIH GORIC

Ročica 40, 2222 Jakobski dol vino@mulec.si +38631374416 www.lasovtar.si

Štajerska Slovenija

Sok aronija

Štajerska Slovenija

Domače marmelade Mulec

Hrvaška

Dobrote iz tartufov

ZIGANTE TARTUFI D.O.O.

Vanganelska cesta 8, 6000 Koper sebastjan.k@zigantetartufi.com +38641694295 www.zigantetartufi.com

K A T A L O G R A Z S T AV L J AV C E V S A L O N V I N D E L 2 0 1 8

VODE – DESTILATI - PIVA - LIKERJI – MEDICE Viljamovka Maraska Travarica Maraska Pelinkovec Maraska Borovnichka Maraska Gin Empire Maraska

DAVIDOV HRAM D.O.O.

Hrvaška

Pivo Lagunitas

Združene države Amerike

Viljamovka Borovničevec

Štajerska Slovenija

Loke 37, 3333 Ljubno ob Savinji mario@davidovhram.si +38631766065 www.davidovhram.si DAVIDOV HRAM D.O.O.

Loke 37, 3333 Ljubno ob Savinji mario@davidovhram.si +38631766065 www.davidovhram.si

DOMAČIJA TRUNTIČ, POLONCA BAJT

Gačnik 14, 2211 Pesnica pri Mariboru polonca.bajt74@gmail.com +38631818438

JULIJANA KEJŽAR KMETIJSTVO, DOMAČA ŽGANJEKUHA

Borovničevec Medica Viljamovka

Slovenija

Viljamovka Slivovka Travarica

Slovenija

Zlati pelinkovec

Štajerska Slovenija

Kraški brinjevec Brkinski slivovec Vinjak "File" Gin "File"

Primorska Slovenija

Tovarniška cesta 14, 3214 Zreče veronika.kejzar@gmail.com +38641352268 www.kejzar.com

KMETIJA TEKMEC, BRANKO TEKMEC

Kamniška graba 32, 2351 Kamnica info@tekmec.si +38641740081

PTUJSKA KLET D.O.O.

Vinarski trg 1, 2250 Ptuj tanja.vinkler@perutnina.eu +38627879810 www.pullus.si TURISTIČNA KMETIJA PRI FILETU

Slope 20a, 6240 Kozina t.k.-file@siol.net +38641927230 www.t.k.-file.si

VINAKRAS Z.O.O. SEŽANA

Teranov liker ptp Prestige 2015, sladko

Medica Cesar 2017, sladko Peneča medica Cesar 2017, polsladko

69 Cream Ale 27 White IPA 93 Kellerbier 29 Mango IPA 17 Porter 10 Pale Ale

Kras

Sejmiška pot 1a, 6210 Sežana info@vinakras.si +38657313444 www.vinakras.si

SEKCIJA ZA GOSTINSTVO IN TURIZEM, OBMOČNA OBRTNO-PODJETNIŠKA ZBORNICA MARIBOR

Slovenija

Titova cesta 63, 2000 Maribor marjana.savic-krajnc@ozs.si +38623303502 www.ooz-maribor.si

PIVOVARNA RESSEL D.O.O.

Slovenija

Slivje 2, 8312 Podbočje samo@pivo-ressel.si +38651399215 www.pivo-ressel.si

K A T A L O G R A Z S T AV L J AV C E V S A L O N V I N D E L 2 0 1 8

VODE – DESTILATI - PIVA - LIKERJI – MEDICE Slovenija

Fun time, lager, 4,6 % alk Sultan, light bock, 6 % alk Yellow Submarine, pšenično pivo, 6 % alk Calvados, session IPA, 4,8 % alk Mr. Pride, pale ale, 4,8 % alk Superstar, wheat IPA, 5,5 % alk Gringo, IPA, 6 % alk Maximus, imperial IPA, 9 % alk Midnight, black IPA, 5 % alk Black Jack, stout, 6 % alk Medeno pivo Magic, 6,5 % alk

Slovenija

Radenska Classic Radenska Naturelle Radenska limona Radenska bezeg Ora original Inka Bitter lemon Inka Tonic water Studena Ledeni čaj brusnica Studena Ledeni čaj breskev

PIVOVARNA VIZIR D.O.O.

Lokve 10b, 8340 Črnomelj info@vizir.si +38640997200

RADENSKA D.D.

Boračeva 37, 9252 Radenci info@radenska.si +38625202020 www.radenska.si

Messer Slovenija

VSI PRIZNANI VINOGRADNIKI VSI PRIZNANI VINOGRADNIKI UPORABLJAJO UPORABLJAJO SUHISUHI LED. LED. KAJ PA VI?KAJ PA VI?

Sistem naročanja GIS Order

S suhim ledom boste izboljšali kakovost vašega vina zaradi: • zaščite pred oksidacijo, • hlajenja drozge – preprečitev fermentacije, • močne ekstrakcije sadnih arom – izboljšan okus.

Razvoj, prodaja in vzdrževanje programske opreme, predvsem za področje gostinstva, hotelirstva, trgovine in storitvenih dejavnosti.

• DocForward - sistem za elektronsko izmenjavo

dokumentov med dobavitelji in naročniki, ki omogoča enostaven, natančen in hiter vnos dobavnice in računa

S suhim ledom boste izboljšali kakovost vašega vina zaradi:

• Zaprti sistemi plačevanja - sistemi brezgotovinskega plačevanja znotraj bazenskih kompleksov, smučišc ali dogodkov • Mobilna balgajna - namenjena za prodajo na terenu, tržnicah in za vse storitvene dejavnosti

Messer Slovenija, d. o. o. Jugova 20, 2342 Ruše telefon: 02 669 03 00 faks: 02 661 60 41 info.si@messergroup.com www.messer.si

Z veseljem vam bomo pomagali.

Messer vinarji suhi led – oglas B 160x230.indd 1

K A T A L O G R A Z S T AV L J AV C E V S A L O N V I N D E L 2 0 1 8

12.10.2017 21:57:59

Programsko opremo PRESTIGE predstavljajo produkti: • GIS Prestige za gostinsko in družbeno prehrano • SIHOT za recepcije (hotelski info. sistem) • TS Prestige za trgovske dejavnosti • RELAX Prestige za storitvene in wellness storitve • VS Prestige za prodajo in rezervacijo vstopnic

POS Elektronček d.o.o. Tel.: 01 830 9550, 041 642 260 Livarska ulica 7, 1241 Kamnik E-mail: prodaja@pos-elektroncek.si www. pos-elektroncek.si

SPREMLJEVALNI PROGRAM 21. Slovenski festival vin, 15. in 16. november 2018, Cankarjev dom, Ljubljana

21. SLOVENSKI FESTIVAL VIN, PROEVENT D.O.O.

Dunajska cesta 10, 1000 Ljubljana info@proevent.si +38613003219 www.proevent.si

AGRO ZAVAROVALNICA, PODRUŽNICA V SLOVENIJI

Predstavitev dejavnosti

Titova cesta 63, 2000 Maribor schlauer@agrozavarovalnica.si +38641791090 www.agrozavarovalnica.si ČASNIK VEČER D. O. O.

Edicije

Predstavitev dejavnosti

Ulica slovenske osamosvojitve 2, 2000 Maribor tajnistvo@vecer.com +38622353500 www.vecer.com DRUŠTVO VINSKIH SVETOVALCEV SOMMELIER SLOVENIJE

Dimičeva 13, 1000 Ljubljana info@sommelier-slovenije.si www.sommelier-slovenije.si

E.LECLERC MARIBOR, MARIDIS TRGOVINA D.O.O.

Predstavitev prodajnih programov

Tržaška cesta 27a, 2000 Maribor info@maridis.si +38624500500 www.e-leclerc.si

ECO FRIENDLY FARMING, KGZS MARIBOR

Predstavitev projekta

Vinarska 14, 2000 Maribor info@kmetijski-zavod.si +38622284900

EVIPLASS, EVALD VODOPIVC S.P.

Darilne vrečke Super e

Fotografiranje izdelkov Foto extempore VinDel

Stolovnik 49, 8280 Brestanica evald@super-e.si +38641730202

FOTOGRAFSKA REVIJA DIGITALNA KAMERA, METIDAFOTO D.O.O.

Ljubljanska cesta 14, 3000 Celje info@digitalna-kamera.si +38640413099 www.digitalna-kamera.si HALOLED.SI

Led

Brnčičeva ulica 45, 1231 Ljubljana Črnuče info@haloled.si +38631336113 www.haloled.si

HANDMADE KNIVES BY RR, ANJA JENKO S.P.

Ročno kovani kuhinsjki noži

Rašiška ulica 13, 1000 Ljubljana info@handmadeknivesbyrr.eu +38640787870

HARRYS WEIN & GENUSS

easy-cooler, hladilci za vino

Grazerstrasse 21, A-8101 Gratkornm suppan@harrys-wein-genuss.at +436648753960 www.harrys-wein-genuss.at

K A T A L O G R A Z S T AV L J AV C E V S A L O N V I N D E L 2 0 1 8

SPREMLJEVALNI PROGRAM HOTEL DRAŠ

Pohorska ulica 57, 2000 Maribor hotel@dras.si +38659076600 www.dras.si

Predstavitev dejavnosti

KRIM GOSTINSKA OPREMA

Ulica Rada Pušenjaka 17, 9240 Ljutomer info@krim-ljutomer.si +38625849850 www.krim-ljutomer.si

Predstavitev ponudbe gostinske opreme

KULEBIKE

Ročica 40, 2222 Jakobski dol info@kulebike.si +38631374416 www.kulebike.si

Predstavitev dejavnosti

LABELPROFI D.O.O.

Ozare 18a, 2380 Slovenj Gradec ales.golob@labelprofi.com +38641200091 www.labelprofi.si

Vinske etikete

LAS OVTAR SLOVENSKIH GORIC

Trg osvoboditve 9, 2230 Lenart v Slovenskih goricah info@lasovtar.si +38651660865 www.lasovtar.si

Predstavitev dejavnosti

MARPROM, MARIBORSKI POTNIŠKI PROMET

Mlinska ulica 1, 2000 Maribor info@marprom.si +386801116 www.marprom.si

Predstavitev dejavnosti

MESSER SLOVENIJA D.O.O.

Jugova 20, 2342 Ruše alenka.mekis@messergroup.com +38626690341 www.messer.si

Predstavitev dejavnosti

METRO C&C ÖSTERREICH GMBH, BETRIEBSTAETTE GRAZ

Weblinger str. 41, A-8054 Graz graz@metro.at +43316282500 www.metro.at

Predstavitev prodajnih programov

MIMI PORCELAN D.O.O.

Maistrova 1, 2000 Maribor info@mimiporcelan.si +38622500616 www.mimiporcelan.si

MLADEN KRALJ - UMETNIK, KIPAR

Zdravkova 18, 2000 Maribor mladenkralj46@gmail.com +38640845208

Porcelan

Umetniško ustvarjanje Dioniz bog VinDela Umetniško ustvarjanje VinDel vinska vila

MOND, CASINO & HOTEL, HIT HOTELI, IGRALNICE, TURIZEM D.D.

Sadjarska pot 15, 2212 Šentilj mond@hit.si +38626555524 www.thecasinomond.com

K A T A L O G R A Z S T AV L J AV C E V S A L O N V I N D E L 2 0 1 8

Predstavitev ponudbe

SPREMLJEVALNI PROGRAM OPTIKA ARENA

Predstavitev dejavnosti

Pohorska ulica 21, 2000 Maribor info@optikaarena.si +38626144230 www.optikaarena.si OSTER ROB - JAPONSKI KUHINJSKI NOŽI

Predstavitev vrhunskih japonskih kuharskih nožev

Pretočnosti glasbe kvalitetno, urejeno in legalno preko Partynet sistema - glasbeni P3-BOX. Zvočna kulisa z dodano vrednostjo.

Na grivi 49, 1351 Brezovica pri Ljubljani luka@osterrob.si +386031729737 www.osterrob.si P3-BOX, MEDIA PLAN D.O.O.

Karantanska cesta 8, 1230 Domžale peter@partynetradio.com +38640480008 www.partynetradio.com/si

POS ELEKTRONČEK D.O.O.

Predstavitev programske opreme

Livarska ulica 7, 1241 Kamnik janko@pos-elektroncek.si +38618309550

REVIJA PET ZVEZDIC

Predstavitev revije Pet zvezdic

Pod jezom 40, 1000 Ljubljana petzvezdic@siol.net +38641550878 www.petzvezdic.si REVIJA POTOVANJA IN STIL

Revije

Vrhovčeva cesta 34A, 1358 Log pri Brezovici urednistvo@potovanjainstil.si +38631531337 www.potovanjainstil.si SLORATIONAL D.O.O.

Predstavitev ponudbe Oprema velikih profesionalnih kuhinj

Ronkova ulica 4, 2380 Slovenj Gradec info@slorational.si +38628821900 www.slorational.si

SLOVINO SOMMELIER CLUB

Predstavitev dejavnosti

Mlinska ulica 1, 2000 Maribor info@slovino.com +38622283030

Predstavitev omizja

SLOW FOOD PRIMORSKA

Predstavitev omizja

SLOW FOOD ŠTAJERSKA

Predstavitev programov

Manžan 10d, 6000 Koper

Mlinska ulica 1, 2000 Maribor

SREDNJA ŠOLA ZA GOSTINSTVO IN TURIZEM

Mladinska ulica 14, 2000 Maribor +38622350010 www.ssgt-mb.si

K A T A L O G R A Z S T AV L J AV C E V S A L O N V I N D E L 2 0 1 8

SPREMLJEVALNI PROGRAM STEKLARNA ROGAŠKA D.D.

Ulica talcev 1, 3250 Rogaška Slatina info.rogaska@fiskars.com +38638180170 www.steklarna-rogaska.si

Vrhunski vinski kelihi in karafe za vino Ročno graviranje na kozarce

TRAMONTANA WOOD CRAFT, LAG FILOZIĆI

Filozići 9, HR-51557 Cres igorfilozici@gmail.com +385912886144 FB/Tramontana wood craft V.P.C. D.O.O.

Trnoveljska cesta 2b, 3000 Celje info@vpc.si +38641393226 www.vpc.si

Predstavitev Tramontana wood craft proizovod

Vinske etikete Personificirana embalaža za steklenice Kapice za steklenice

VIN.SI, VINSKI PRIPOMOČKI, PREFEKT D.O.O.

Mlinska ulica 1, 2000 Maribor info@vin.si +38631766000 www.vin.si

Vinsko sommelierski pripomočki

VINO JOY, K2MODUL D.O.O.

Trg mladosti 2, 3320 Velenje vinojoyshop@gmail.com +38651215935 www.instagram.com/vinojoyshop

Prenosljiva vinska mizica

VINSKO KULINARIČNI TRENDI SLOVINO

Mlinska ulica 1, 2000 Maribor info@slovino.com +38622283030

Predstavitev puublikacije

WAF.SI, VINSKI PRIPOMOČKI, PREFEKT D.O.O.

Mlinska ulica 1, 2000 Maribor info@vin.si +38631766000 www.vin.si WEXIODISK, DSP D.O.O.

Gasilska cesta 12, 1290 Grosuplje info@dsp.si +38631341887 www.dsp-trade.si WINTERHALTER GASTRONOM D.O.O.

Adamičeva 40, 1290 Grosuplje informacije@winterhalter.si +38617863445 www.winterhalter.si

Patentirani zapirači za penine

Predstavitev pomivalne tehnike Uradni partner Salona VinDel, ki skrbi za popolnoma čiste kozarce

Predstavitev dejavnosti Podjetje Winterhalter - strokovnjak na področju pomivalne tehnike

ZAVOD SLOVINO

Mlinska ulica 1, 2000 Maribor info@slovino.com +38622283030 www.slovino.si

Predstavitev aktivnosti

ZAVOD ZA TURIZEM MARIBOR - POHORJE

Tkalski prehod 4, 2000 Maribor zzt@maribor.si +38622346600 www.maribor-pohorje.si

K A T A L O G R A Z S T AV L J AV C E V S A L O N V I N D E L 2 0 1 8

Predstavitev ponudbe

Pomivalni stroj UC-S DV na mesec že od 102,42 EUR + D erhalter W V programu ﬁnanciranja

int

Podpultni pomivalni stroj serija UC-L - 3 programi pomivanja glede na vrsto posode (npr.: pribor/kozarci/ krožniki) - Hitri èasi pomivanja: kapaciteta 24/28/40 košar/uro - Roèno predpomivanje ni potrebno

Mehèalec vode - Namensko mehèanje vode - Popolno razsoljevanje vode - TE - 15 zmehèa 14.000 litrov pri trdoti 10 st. dH

Posebna košara za vinske kozarce - Vsak kozarec stoji samostojno - Ni poškodb zaradi prevraèanja in medsebojnega dotikanja med pomivanjem

Košara za skodelice - Poševna lega omogoèa hitro sušenje

Pomivalno sredstvo F 420 e - Za kozarce in belo posodo - Uèinkovit do umazanije - Zelo dolga obstojnost dekorja!

BREZ ROÈNEGA POMIVANJA - sistem VARIO POWER omogoèa prilagajanje pritiska posamezni posodi in s tem vrhunsko mehaniko pomivanja brez potrebe predhodnega zamudnega roènega predpomivanja skodelic. SISTEM POMIVANJA TE - s sistemom pomivanja TE - Winterhalter, ki omogoèa, da se kozarce po pomivanju (ko se posušijo), direktno pospravimo ali enostavno postavimo pred gosta, prihranimo dragocen èas, ki ga drugaèe izgubljamo z dodatno roèno obdelavo kozarca. Enako velja pri pomivanju in poliranju jedilnega pribora. START – STOP – koncept omogoèa, da z izbiro prave košare za skodelice ali kozarce pomijemo SAMO ENKRAT brez predhodnega splakovanja. F 420 e – pomivalno sredstvo poskrbi za popolno odstranjevanje ostankov kave in èaja ter brezhibno ÈISTO posodo. PRIHRANEK do 2.000 EUR - kalkulacija stroškov roènega dela s posodo ali kozarci, ki ga opravljamo pred ali po pomivanju prikaže, da je dejanski strošek teh operacij brez upoštevanega stroška strojnega pomivanja, kar 2.000 do 3.000 EUR na leto.

Za veè informacij poklièite podjetje Winterhalter:

www.winterhalter.si

Winterhalter Gastronom d.o.o., Adamièeva 40, 1290 Grosuplje T: +386 (0)1 78 63 445, F: +386 (0)1 78 63 444, I: www.winterhalter.si, E: informacije@winterhalter.si

Za vino, dušo in ambient.

Rogaska1665

Vrhunski dvostopenjski odpirači

UGODNO

KAKOVOSTNA IZBIRA

Moderne hladilne posode ZA 1 - 6 STEKLENIC Z VAŠIM LOGOTIPOM

Legendarni zapirač s patenitranim sistemom WAF-block

Obroč proti pokapljanju nataknete na tulec steklenice

Nice elegantna posoda za 4 steklenice

Zapiralec 3001 s patenitranim sistemom WAF-block testiran na 6 atm

Cooler posoda za ohranjanje hladnega vina

Smart elegantna posoda za štiri steklenice

Sommelierska inovacija kakovostni dvostopenjski odpirač s črno spiralo

UP Z A NA K OV Izdelki na voljo v različnih barvah! Na vse izdelke lahko dodamo vaš LOGOTIP! K L E IZD ITE T S I R O IZK 013

K U P ON

: TREN

A VSE -6 % Z NA E K I Z DE L IN.SI V . WWW

info@vin.si / 03 17 66 000 / www.vin.si SLOVINO VINSKO KULINARIČNI TRENDI

RADENSKA IN VINO MINISTER ZA ZDRAVJE OPOZARJA: UŽIVANJE ALKOHOLA LAHKO ŠKODUJE ZDRAVJU!

PREPOVEDANA JE PRODAJA IN PONUDBA ALKOHOLNIH PIJAČ IN PIJAČ, KI SO JIM DODANE ALKOHOLNE PIJAČE, OSEBAM, MLAJŠIM OD 18 LET.