Ohrid. Sub specie aeternitatis - Паско Кузман, Елизабета Димитрова by Sonjce Marceva

ОХРИД SUB SPECIE AETERNITATIS

ОХРИД SUB SPECIE AETERNITATIS ELIZABETA DIMITROVA

PASKO KUZMAN

FOTOGRAFII MI[KO TUTKOVSKI

Ohrid 2010

Издавачи Данте, Macedonia Prima, Ѓурѓа За издавачиtе Ѓурѓица Костеска-Андонова, Зоран Вељаноски Уредник Мишко Тутковски Тексt Паско Кузман Елизабета Димитрова Фоtографии и дизајн Мишко Тутковски Ликовно и графичко обликување на корица Кочо Фидановски Графичка обрабоtка Боби Ќосев Печаt Letra Design Тираж 500

СОДРЖИНА

ПАСКО КУЗМАН СОЗДАВАЊЕ НА ВОДАТА И КОПНОТО ................................................................................... 12 ОД ПАЛЕОЛИТСКИТЕ ДО МИТСКИТЕ ВРЕМИЊА .............................................................. 23 ВРЕМЕТО НА КНЕЗОВИТЕ И НИВНИТЕ ПОДАНИЦИ ....................................................... 39 ЛИХНИДОС ОД ГОРНА МАКЕДОНИЈА ................................................................................... 50 ЛИХНИД LIBERA GENS ............................................................................................................... 74 МИСИЈАТА НА СВЕТИ ЕРАЗМО ЛИХНИДСКИ ...................................................................... 86 ПОСЛЕДНИОТ БЛЕСОК ............................................................................................................... 88 ОПСАДАТА НА ТЕОДОРИХ ГОТСКИ ....................................................................................... 99 СУДНИОТ ДЕН: 30 МАЈ 526 ГОДИНА ....................................................................................... 104 АХРИДА (ПРИМА), ПРВИОТ БЕЛЕГ НА НОВОТО ВРЕМЕ ................................................. 107 ДОАЃАЊЕТО НА СВЕТЕЦОТ, СВЕТИКЛИМЕНТОВАТА ЕРА ............................................. 111 ДОАЃАЊЕТО НА ЦАРОТ, САМУИЛОВАТА ЕРА ..................................................................... 124 ЕЛИЗАБЕТА ДИМИТРОВА СВЕТИКЛИМЕНТОВАТА ЕПОХА .............................................................................................. 133 ВРЕМЕТО НА ВИЗАНТИСКАТА РЕСТАВРАЦИЈА .................................................................. 146 ТРИНАЕСЕТТИОТ ВЕК ................................................................................................................ 162 ОХРИД ВО ВРЕМЕТО НА УМЕТНИЧКИОТ ПРОЦУТ ОД IV СТОЛЕТИЕ .......................... 192 СЛИКАРСТВОТО НА ОХРИДСКОТО КРАЈБРЕЖЈЕ ............................................................... 226 СПОМЕНИЦИТЕ ОД ПОСТСРЕДНОВЕКОВНАТА ЕПОХА И ОД XIX ВЕК ........................ 236 ОХРИДСКА СТАРОГРАДСКА АРХИТЕКТУРА ........................................................................ 250 СЕЛЕКТИРАНА БИБЛИОГРАФИЈА ............................................................................................ 263

PASKO KUZMAN

Prikaznata za postanokot na planetata Zemja i za ìvotot na nea nastanala najprvin vo svesta so ograni~eni mo`nosti, situirana od potsvesta so neograni~eni mo`nosti, kaj starite narodi. Taa se prenesuvala niz vrieòt i romoreweto na minatite vremiwa vo mnogubrojni varijanti na legendite, predanijata i mitovite. Pate{estvieto na prikaznata se odviva i denes, taa sigurno fluidno }e se prenesuva i nataka vo dlabo~inite na idninata, vo taa dale~na bela prozra~nost na postoeweto na svetot. Vistinata za postanokot na planetata Zemja i za ìvotot na nea se pojavila mnogu podocna, no vo nejzinata su{tina se u{te ne stignal na{iot ograni~en um. Taa e edna golema oaza nekade daleku vo temnata gustina na pravremiwata od postoeweto na svetot, vo koja postojano i uporno se obiduva da prodre nemirniot ~ove~ki duh. Naukata koja ja sozdal ~ovekot e patevoditelka kon vistinata, no taa e sĂŠ u{te samo edna mala tvorba pod Mle~niot pat. Prikaznata i Vistinata }e stanat edno golemo i vozbudlivo ~udo, toga{ koga naukata }e ovozmoì patuvawe niz vremeto. Deneska i nau~nata vistina za postanokot na svetot nalikuva na prikazna. Taa upotrebuva izmisleni termini, za da gi klasificira erite i epohite vo golemata oaza na pravremeto, kako {to prikaznata mu dava{e imiwa na bogovite vo koi veruvaa starite narodi. Nekoga{, daleku vo idninata, dene{nata nau~na vistina za pravremeto }e nalikuva na legenda, mit ili predanie.

SOZDAVAWE NA VODATA I KOPNOTO

Kolku dolgo i na koj na~in treba da patuvame niz vremeto za da go razbereme prostorot na vodata i kopnoto od ohridskoto podnebje vo kontekstot na geolo{kata istorija na planetata Zemja? Tamu daleku, vo ~udesnite dimenzii na Haosot i Harmonijata, kade diveela ubavinata i skladnosta na silnite manifestacii od neograni~enata mo} na univerzumot, moè da se patuva samo so pretpostavkite na nau~nata logika, so vklu~uvawe na nau~ni~kata imaginacija i so vkupniot dostrel na racioto i fantazmagori~nata sila od ~ove{tvoto. Najprvin be{e Arhigonijata, ~udesnoto paleovreme na sozdavaweto na praorganizmite, so planetarna dominacija na Paleookeanot. Toa be{e onaa nezamisliva dimenzija na poimot vreme, koja trae{e pove}e od milijarda godini i koja od ~ove{tvoto e nare~ena eozojska era (arhajska, prastara). Vo toa vreme na vladenie na Paleookeanot ohridskiot prostor bil samo edno malo bezli~no prostranstvo na dnoto od toj okean. Toga{ se u{te traela t.n. Grenvilska magmatska epoha vo koja se slu~uvale golemite geotektonski dvièwa, a okeanot vriel od silni eksplozii koi ja simbolizirale neskrotlivata mo} na sĂŠ u{te mladata planeta Zemja. Pred okolu 650 milioni godini, vo te~enieto na vremeto nare~eno Bajkalska magmatska epoha, okeanot zapo~nal da se povlekuva od nekoi delovi na planetata, me|u koi i od zapadnomakedonskite prostori i toga{ najverojatno zapo~nalo formiraweto na â&#x20AC;&#x17E;temeliteâ&#x20AC;&#x153; od ohridskiot del na zemjinata kora so naplasteni vulkanogeni materii, dodeka pak vo t.n. Kaledonska magmatska epoha zapo~nala kontinentalizacija na zemjiniot sostav vo ovoj del od planetata, za kone~no, vo vremeto na Alpskiot tektonski ciklus da se sozdade dene{niot strukturen sklop na Zapadna Makedonija, vo ~ij sostav si zazel svoe mesto i ohridskiot prostor. Taka se sozdavala zemjinata kora vo ramkite na op{topotopskite ciklusi na planetata, no i toga{, a i podocna, se slu~uvale mnogubrojni drugi lokalni tektonski izmestuvawa, koi postojano go menuvale izgledot na planetarniot pejza`. Se pretpostavuva deka debelinata na zemjinata kora od ohridskiot prostor iznesuva 40 km. Denes e tolku dlaboko, a moèbi i ne{to pove}e, ohridskoto kopno. No, vodata i ponataka dominirala so prostorite. Od Paleookeanot nastanal Paleotetisot, najstaroto Sredozemno More, moreto koe zafa}alo ogromni prostranstva od sredi{teto na planetata. Toa dominiralo vo paleozojskata (stara, primarna) era. Od nego, vidoizmeneto, nastanalo moreto Tetis koe se u{te zafa-

}alo golemi povr{ini od centralnite prostori na Zemjata. Toa dominiralo vo mezozojskata (sekundarna, sredna) era, vo vremete~enie koe iznesuvalo pove}e od 100 milioni godini i vo koe na kontinentalnite oblasti severno i ju`no od Tetis, niz guste`ot na nadzemnata priroda gospodarele xinovskite ptici i mo}nite dinosaurusi. Vo kenozojskata (tercierna, neogena, nova) era Tetisot se podelil na dve golemi morski prostranstva: ednoto na jug (Tetis) koe glavno se poklopuva so dene{noto Sredozemno More i drugoto na sever, ozna~eno kako Paratetis, ili vtoro Sredozemno More, koe podocna go dobilo imeto Sarmatsko More. Niz epohite koi sledele ova more se podelilo na pove}e baseni so morska ili braki~na voda koi nataka is~eznuvale ili se vidoizmenuvale vo razni vidovi vodeni ili kopneni ostatoci. Vo istite tie epohi na kenozojskata era, zemjata Balkanija bila suvo kopno ispolneto so mnogubrojni slatkovodni ezera koi nastanuvale i is~eznuvale ili se vidoizmenuvale so neminovnata pridru`ba na silite od prirodnata stihija, bavno sozdavaj}i go ambientot na mugrite od dene{niot pejza` na balkanskite prostori. Ovie procesi se odvivale vo hronolo{ka vertikala od nekoi pedesetina milioni godini, vremenski raspon koj mo`e da se vospriema od ~ove~kiot um samo so doblest na isklu~itelna imaginacija. Zna~i, vo predledeniot period, vo epohite miocen i pliocen od pretposlednata geolo{ka kenozojska (tercierna) era, egejskite oblasti i Makedonija vo pogolem del bile ispolneti so dve posebni ezerski prostranstva: golemoto neogeno Egejsko Ezero i golemoto neogeno Dasaretsko Ezero. Vsu{nost, dvete prostranstva bile sostaveni od pove}e ezerski delovi koi bile me|usebno povrzani na razni na~ini. Neogenoto Egejsko Ezero nataka niz tekot na epohata pleistocen (diluvium) od najnovata antropozojska (kvarterna) era zapo~nalo da se vidoizmenuva so spu{tawe na nivoto pri {to nekoi delovi sosema is~eznale, a drugi ostanale do denes kako pomali poplitki kotlinski ezera. Golemoto neogeno Dasaretsko Ezero go dobilo imeto spored anti~kata oblast Dasaretija vo koja bile smesteni Prespanskoto, Ohridskoto, Kor~anskoto i Bili{tanskoto Ezero, a koi, se pretpostavuva, nekoga{ bile me|usebno povrzani. Vodata i kopnoto trgnale poleka da si gi sreduvaat odnosite vo ovoj del od zemjata Balkanija. Tie slu~uvawa zapo~nale pred tri milioni godini, kon krajot na epohata pliocen, neposredno pred po~etokot na ledenoto doba i pred pojavata na prvite ~ovekoliki su{testva. Ohridskata oblast gi imala konturite na visokite planini u{te daleku pred taa zavr{nica na kenozojskoto vreme. Od severnata strana prostorot bil zatvoren so visokiot planinski masiv na Karaorman i poniskite venci na Ilinskata planina. Na zapad se izdignuvale Kandaviskite planini (Jablanica i Mokra), a na isto~nata strana se protegale Petrino i Gali~ica so vpe~atlivo dominantniot

vrv Tomoros (2288 m) na nejzinata ju`na strana. Najverojatno me|u niv predelot bil ridest so edna pogolema re~na dolina koja denes bi moèla da se prepoznae kako ostatok vo dolinata od r. Crn Drim na sever i vo dolinata od rekata êrava na jug kaj manastirot Sv.Naum. @iviot svet koj gi naseluval tie po se idili~ni predeli pred doa|aweto na ledenoto doba bil sekako raznolik i ìvopisen. Edinstveno znaeme deka so sigurnost nedostasuvale dinosaurusite koi ve}e bile is~eznati pred pove}e desetici milioni godini i ~ovekolikite su{testva koi se u{te ne bile pojaveni na planetarnata scena. Vo eden takov geografski i vremenski ambient se sozdala najprvin ohridskata kotlina, a potoa i „makedonskoto slatkovodno more“, golemoto Ohridsko Ezero. Prethodno se slu~ile golemi potresi i pomestuvawa na zemjinoto tlo. Se pojavile dve rasedni linii, golemi puknatini na zemjinata kora, od sever kon jug. Ednata pominuvala pokraj zapadnite podno`ja na Petrino i Gali~ica, a drugata pokraj isto~nite podno`ja na Jablanica i Mokra planina. Me|u niv tloto se urnalo kako vo bezdna, se spu{tilo vo pazuvite na zemjinata kora, pri {to se sozdala dlaboka „o~na dupka“ na ohridskata kotlina. Do taa „o~na praznina“ ~ie dno bilo zaramneto i jajcevidno, se sleguvalo preku novoformiraniot reljef postepeno, terasesto, ìvopisno. Spored pretpostavkite i soznanijata na nau~nicite, taa „o~na dupka“ i celata kotlina ne bile ispolneti vedna{ so voda, kako {to toa „potopski“ se slu~uvalo pri vakvi tektonski pridviùvawa na zemjinata kora. Ezeroto se polnelo so voda postepeno. Dokaz za toa se dvete prostrani dlabnatini koi i denes se nao|aat na dnoto: ednata kaj poluostrovot Trepet (zapadnoto krajbre`je), a drugata kaj s.Pe{tani (vo isto~niot del) koja e podlaboka od prethodnata i kade {to e izmerena najgolemata dlabo~ina na ezeroto (288,70 m). Ovie dve dlabnatini moèle da nastanat samo vo vremeto koga dene{noto dno bilo suvo kopno, odnosno vo vremeto pred polneweto so voda na kotlinata. U{te pred da go utvrdat ova nau~nicite, postoele predanija koi ukaùvaat na istoto: deka pred da nastane ezeroto ohridskata kotlina bila „{iroka dolina“ i plodno pole. I bra}ata Miladinovci od Struga i Marko Cepenkov od Prilep (19 vek) gi zapi{ale narodnite usni predanija za postanokot na ezeroto. Spored niv, vo blizinata na Ohrid, vo damnite vremiwa postoel izvor od kogo ènite crpele voda za potrebite na doma}instvata. Izvorot se otvoral i zatvoral so nekakov kapak. Postoelo pravilo koe bilo prenesuvano od postarite na pomladite, deka sekoja ve~er izvorot trebalo da bide zatvoran, za da „ne se slu~i nesre}a“. No, eden den, se slu~ilo ona od koe najpove}e se pla{ele ìtelite na dolinata. Edna mlada èna zaboravila na svojata obvrska. Vodata od izvorot cela no} te~ela i ja polnela dolinata. Utredenta bilo ve}e docna, ìtelite morale da se spasuvaat i da ja napu{tat plodnata kotlina. Taka nastanalo ezeroto.

O~igledno, staroto predanie i podocne`noto nau~no soznanie re~isi istovetno ja dopiraat vistinata. Predanieto e tvorba na narodniot genij i logi~na asocijacija za Nastanot, a nau~noto soznanie e logi~na pretpostavka vrz osnova na istraùvawata za istiot nastan i tie, dlaboko, se dopiraat i imaat ista su{tina. Golemite vodeni povr{ini na Ohridskoto Ezero vo golem del se rezultat na sopstvenite izvori, no isto taka se i rezultat na dlabokite podzemni vrski so Prespanskoto Ezero preku karstniot masiv na planinata Gali~ica. Ova e nau~no dokaàno, no daleku pred nau~nite istraùvawa narodnoto predanie kaùva: „O{te veqat, ~e tova ezero imat soob{tewe so Prespanskoto, koe vervat ~e pod planinata Gali~ica vtekvit vo Ohridskoto, i ~e, koga se zatnit tova soob{tewe, Prespanskoto ezero potopvit bli`nite mesta“ (bra}a Miladinovci, sredina na 19 vek). Ohridskata kotlina najverojatno nastanala istovremeno so Kor~anskata i Bili{tanskata, koi denes se nao|aat ju`no od Ohridskoto Ezero, vo Albanija. Tie vsu{nost pretstavuvale eden t.n. tektonski rov (graben) koj bil ispolnet so prvobitnite vodi na golemoto Dasaretsko Ezero. Ohridskata kotlina podocna, so dopolnitelni tektonski dvièwa, se oddelila od Kor~anskata. Se pretpostavuva deka tektonskite dvièwa na ohridskata kotlina u{te ne se stabilizirani, {to pak zna~i deka tie dvièwa koi podrazbiraat spu{tawe na tloto, go podmladuvaat ezeroto i mu go regeneriraat ìvotot. Vo tie dale~ni pliocenski vremiwa sigurno bil voobli~en i Ohridskiot rid vo severnite delovi od toga{nata prostrana ohridska oblast. Ohridskiot rid, taa dvogrba kamila, u{te toga{ pretstavuval kralski prestol na vodnoto boèstvo, toj bil potopeniot vol{eben ostrov na Dasaretskoto Ezero. A toa, ezeroto, gi zafa}alo golemite prostori na trite pogore spomnati kotlini. Nivoto na ezerskata voda se izdignuvalo do 960 m nadmorska visina, {to zna~i deka malite ramni delovi od ohridskata kotlina, okolu Struga i Ohrid na sever i okolu Starova na jug, toga{ bile pod ezeroto i pretstavuvale ezerski zalivi. Od ova se izvlekuva interesen zaklu~ok: deka vo tie vremiwa najvisokiot del od Ohridskiot rid se nao|al 170 m dlaboko pod voda. Ezeroto toga{ se vovlekuvalo i vo basenot na dene{nata oblast Debrca, vo severnite delovi od ohridskoto pole. Se smeta deka maloto ezerce „Sini viroj“ koe i denes postoi severozapadno od s. Bel~i{ta (Debrca) e posleden ostatok od toga{noto golemo Dasaretsko Ezero. Prikaznata i vistinata za starosta na Ohridskoto Ezero se isprepletuvaat, a nivnoto me|usebno {epotewe zamira dlaboko vo mileniumite. Vo edno se sloùvat dvete: deka e najstaro ezero na evropskiot kontinent. Za mnogu ìvi organizmi i vodeni su{testva koi egzistiraat vo nego se veli deka ìveat i opstanuvaat samo tuka i nikade na drugo mesto vo svetot. Nivnoto dale~no poteklo se vrzuva so organizmite od „onie vodi {to postoele vo momentot na negoviot postanok i reliktnite oblici vo nego moraat da bidat stari najmalku

onolku kolku {to e i samoto ezero. Isklu~itelniot endemizam na ìviot svet vo ezeroto e vsu{nost odraz na dejstvoto na dolgotrajnata i neprekinatata geografska izolacijaâ&#x20AC;&#x153; (S. Stankovi}). Se dobiva vpe~atok deka ìtelite na ezeroto go odbrale najskrienoto kat~e na svetot kako svoja tatkovina, smestena vo prozirnata masa na najbistroto i najgolemoto â&#x20AC;&#x17E;okoâ&#x20AC;&#x153; na Balkanot, ìveej}i vo besprekorna harmonija i osobeno za{titeni od kataklizmi~nite zla i demonstva koi povremeno gi pusto{at drugite prostori na planetata Zemja. Vo taa vodena tatkovina ìveat nadaleku pro~uenite ohridski pastrmki, letnicata i belvicata, od rodot na ribite salmonidi, koi go naselile ezeroto u{te od negoviot po~etok, u{te pred da za~ekori ~ove~kata noga na ovie prostori. Letnicata e vsu{nost boìcata na ohridskite vodeni prostranstva i za nea ne postoi nieden drug ìvoten prostor na planetata.

Endemi~ni reliktni ìteli na ova ezero se u{te i ohridskite sungeri (Ochridaspongia rotunda), mnogubrojni vrsti na ohridskite polàvi, me|u koi i specifi~nite Purgulinae, zaradi koi Ohridskoto Ezero go dobilo i imeto „Ezero so purgulini“; rastitelni organizmi so staro tercierno poteklo se i mikroskopskite kremeni algi (diatomeae) koi gi ima vo mnogubrojni oblici, me|u koi 75 se sosema novi i ìveat samo vo ohridskite ezerski i krajezerski vodi, nekoi od niv kako vistinski ìvi fosili. Od reliktnite ìteli koi imaat pobliski ili podale~ni srodnici vo drugite delovi na svetot dovolno e da se spomenat karkteristi~nite spleskani crvi planarii (Tricladida) od koi vrstata Ochridana od rodot Fonticola ìvee i vo najgolemite dlabo~ini na ezeroto. Ova se samo nekolku direktni svedenija za specifi~niot ìv svet koj go naseluva vodenoto carstvo na Ohridskoto Ezero. Florata i faunata e mnogubrojna i raznolika i taa e samo odraz na ~udesnoto majstorstvo na Prirodata koja vo ovoj del od svetot go tkae ìvotot so nevidena inspiracija. Kako izgleda enterierniot pejza` na vodenite ti{ini? Ezeroto e, vsu{nost, simbioza na dva osnovni regioni: Dno (bental) i Slobodni vodeni masi (pelagijal, limnion). Regionot Dno ima tri golemi zoni: Pribre`na (litoralna), Sublitoralna i Dlabinska (profundalna) zona. Pribre`nata zona (ili Krajbre`nata terasa) e „ukrasena“ so mahovini, gabi i osobeno cvetnici-povisoki vodeni rastenija. Taa kontaktira i so nadvore{niot svet preku prepoznatlivite „poliwa“ od trski. Natamu, pod prozra~nite vodi, dnoto e pokrieno so prostrani livadi „sostaveni od ispraveni, ne`ni i visoki stebla na lokumica ~ii vrvovi preku letoto dopiraat do samata por{ina i davaat vpe~atok na prekrasni gradini, niz koi vrie bogat i raznoviden ìvot...“ (J. Searafimova Haxi{~e). Na dlabo~ina od 10 - 15 m se prostiraat gustite livadi od „resa“, odnosno „Livadite na Hara“ sozdadeni od krupnite razgraneti algi od rodot Chara. Sublitoralnata zona zapo~nuva po Livadite na Harite. Taa e polumra~na, poradi poslabiot kvalitet i kvantitet na son~evata svetlina koja prodira vo ovie dlabo~ini. Ovde se naseleni nekoi vidovi algi od grupata Diatomeae. Tretata zona od Dnoto na ezeroto, odnosno od Bentalniot region, Dlabinskata zona (Profundalnata) e najprostrana (zafa}a ~etiri pettini od vkupnata povr{ina na ezerskoto dno) i e najdlaboka. Taa e vsu{nost centralnata ramnina vo koja caruva svetot na t.n. ìva ti{ina „poklopena“ so re~isi nepodvi`ni vodeni masi, nalegnati na ramnoto dno pokrieno so kilim od „fin dlabinski mil“. Ovde e mrak, nema svetlina i samo mol~at Ti{inite vo veli~estvenata samotija na Vodata. Od rastitelniot svet ìvee samo eden vid modrozelena alga koja opstojuva i vo najgolemite dlabo~ini. Regionot na Slobodnite vodeni masi (pelagijal, limnion) se deli na Zoni vo horizontalna i na Zoni vo vertikalna nasoka. Site tie go so~inuvaat xinovskiot

polne` na ezerskata utroba. Vo nea pulsira vodeniot „kapilaren sistem“ ovozmoèn od ìvotot na ~etiri kompleksi na organizmi, od koi najzna~aen e kompleksot na Planktonot. Planktonovite organizmi lebdat vo vodata pasivno noseni i od najslabite dvièwa na vodenite masi. „Planktonot e kompleksna ìvotna zaednica sostavena od proizvoditeli na organskata materija - zeleni rastenija (fitiplankton), potro{uva~i na organskata materija - ìvotni (zooplankton) i razoruva~i i transformatori na organskata materija - bakteriite“. Nezavisno od site ~udesni okolnosti i specifi~nosti koi go odvojuvaat ova vodeno carstvo od drugite vodi na svetot, ezeroto ima edna „tajna vrska“ so vremeto i prostorot na planetata. Taa vrska e op{ta i svetska i go povrzuva ìviot svet preku edna sé u{te nedovolno objasneta ìva materija koja ìvee vo golemite i malite vodi i koja ima zmijolik oblik, a se vika - jagula (Anguillidae angiulla). Vo na{eto ezero taa ìveela otsekoga{. Se pretpostavuva deka ova misteriozno zmijoliko su{testvo go ~uva spomenot za Atlantida, a moèbi i spomenot za pove}eto drugi drevni civilizcii koi najverojatno egzistirale paralelno so Atlantida, na razni prostori denes pokrieni so golemite vodeni povr{ini.

Osven ~ovekot, delumno, nikoj dosega ne uspeal da go prepre~i „kru`niot pat“ na opstanokot na jagulata. Iljadnici godini nanazad se povtoruva istoveten fenomen. Evropskata jagula, a ottuka i ohridskata, se razmnoùva masovno vo dlabo~inite na Sargaskoto More ju`no od Bermudskiot triagolnik vo Atlantskiot okean. Ottamu, novata generacija jaguli, malite providni ro`bi, ne podolgi od ~etiri milimetri, vodeni od svojot ~udesen instinkt, trgnuvaat na pat dolg sedum do osum iljadi kilometri, kon slatkovodnite prostori na Evropa, sledej}i go dvièweto na Golfskata struja niz okeanot. Interesen e neverojatniot fakt, spored koja logika malite staklesti larvi - jaguli koi se celosno bespolovi vo taa faza od nivniot ìvot, se odvojuvaat predisponiranite ènski primeroci od ma{kite i ovie, ènskite, go prodolùvaat dolgiot pat do slatkovodnite „tatkovini“, kade {to sozrevaat vo jaguli - ènki, a predisponiranite ma{ki primeroci ostanuvaat vo solenite vodi na morskite zalivi i slivovite od rekite, kade {to sozrevaat vo jaguli - ma`jaci. Patot na ovie staklesti larvi-jaguli od Sargaskoto More preku Atlantikot, Sredozemnoto i Jadranskoto More, niz rekata Drim do Ohridskoto Ezero trae okolu tri godini. Pred vlezot vo svojata ohridska vodena tatkovina, tie se ve}e narasnati i nivnata dolìna toga{ iznesuva okolu osum santimetri. Vo Ohridskoto Ezero, kako i vo drugite slatkovodni prostori na Evropa, taa ìvee so svoite aristokratski maniri (vo tekot na ìvotot se preoblekuva, ja menuva koàta ~etiri pati) i sozreva vo zmijolika riba ubavica so stava do metar i polovina. Po 10 - 12 godini rasko{en ìvot vo bogatoto vodeno carstvo na Ezeroto, taa se preoblekuva vo „srebrenesta svadbena nosija“ i se podgotvuva da ja napu{ti svojata tatkovina zasekoga{. Toga{ prestanuva da se hrani i gi zatvora site organi koi ja obavuvaat taa funkcija. Teloto i e zrelo i vozbudeno, a polnite organi ve}e rascuteni. So netrpenie go ~eka ~asot na trgnuvaweto. Toa se slu~uva vo esensko vreme, vo no} koga ezeroto tatni od silni branovi, vo no} burna i bez mese~ina. Otsekoga{ bilo taka, mnogu iljadnici godini. Vo takov buren i tainstven mig se sobiraat vo jata i trgnuvaat kon istekot na rekata Drim site ezerski „nevesti“ na pat dolg iljadnici kilometri. Lu|eto, ribarite, toa go znaat, pa gi ~ekaat i lovat, no ovaa okolnost e bez zna~ewe za re{enosta da se realizira iskonskata misija. Niz Scili i Haribdi, sledej}i ja pak Golfskata struja, odbranite od sudbinata stignuvaat vo Sargaskoto More i vo qubovnite „odai“ na golemite dlabo~ini go obavuvaat veli~estveniot ~in so svoite ma`jaci. Toa se slu~uva samo edna{ vo nivniot ìvot, edna{ i za navek. Masovnata svadba na jagulite vo morskite dlabo~ini i nivnata golema bra~na no} mora da ima nekoja tajna vrska so dimenziite na prostorot i vremeto na svetot. Po ovoj ~in tie se preseluvaat vo ve~nosta kaj svoite pretci, dodeka nivnite iljadnici ro`bi, malite staklesti jagul~iwa, so „misteriozniot kompas koj nikoga{ ne gre{i“, vgraden vo nivniot gen, ja prodolùvaat misijata, povtorno trgnuvaj-

}i na dale~niot pat do tatkovinata od nivnite roditeli. I sĂŠ taka. Ohridskoto vodeno carstvo e tatkovina na jagulite, kako {to bila i Atlantida ~udesno bogata tatkovina na svoite kralevi i nivnite podanici.

Golemata voda na Dasaretskoto Ezero se povlekuvala dolgo od zalivskite prostori. Vo antropozojskata (kvartarna, najnova) era od istorijata na Zemjata, vo pleistocenskata epoha, koga se menuvaa ledeni i me|uledeni vremiwa, Ohridskiot vol{eben rid, taa dvogrba kamila, se izdignuva{e na severniot breg od ezeroto. Prvite hominidi se obiduvaa da gi â&#x20AC;&#x17E;vrazumatâ&#x20AC;&#x153; divite predeli na kopnenite oblasti od planetata, vtisnuvaj}i gi taka fundamentalnite stapki na golemata i dolga idnina na ~ove{tvoto.

OD PALEOLITSKITE DO MITSKITE VREMIWA

Ohridskiot rid dolgo gi sobiral vol{epstvata od Prirodata, a po~esto bil posetuvan i od samiot Bog. Zatoa i ima mnogu tajni koi moèbi nikoga{ ne }e bidat razgatnati, bidej}i tie, tajnite, ne se zavitkani samo vo plastovite od zemjata, tuku i vo vremeto koe e samo se}avawe, a se}avaweto ne moè da pameti sé. Sepak, edno e sigurno. Takvo mesto ne moèlo da ne bide zabeleàno od prvobitnite divi ordi na ~ove{tvoto. Tie sigurno ostavile tragi na ova tlo, no tragite se zapretani vo dlabo~inite na vremeto ili se is~eznati pod uni{tuva~kata sila na ~ove~kata reprodukcija. Prvobitnite lu|e moèbi ovde se pojavile pred dva milioni godini. Mnogubrojnite nivni potomci go sledele „patot na vodata“ niz dolinite na rekite Drim, [kumbina i Devol, site povrzani so jadranskoto primorje. Tie doa|ale vo rajskoto mesto na ohridskata oblast, a po silata na golemata vkupna sudbina na ~ove{tvoto is~eznuvale vo vrtlozite na mileniumskite dimenzii. Ridot bil ve}e naplasten so zemja, toplina i ìvot. Ju`no od nego se branuvale sinite vodi na ezeroto, a severno se protegala ramninata prekriena so gusta vegetacija. Ezerskiot breg bil zarasten so visoki mo~urlivi rastenija, a celata priroda bogata so raznoviden ìvotinski svet. Toa se vsu{nost mugrite na ~ove~kata civilizacija so stacionirani ìveali{ta. Toa e vremeto na golemata praistoriska „neolitska revolucija“ koja gi postavila temelite na duhovniot i tehnolo{kiot razvoj na ~ove{tvoto. Toga{, pred {est iljadi godini, na jugozapadnite terasi od povisokiot del na ridot, sigurno imalo takanare~eni naselbinski zasolni{ta na neolitskiot ~ovek, dale~niot predok na ohridskoto ìtelstvo. Izvesni indicii za neolitsko ìtelstvo pokaùva i prostorot okolu malata reki~ka koja se vliva vo ezeroto zapadno do ridot, kaj Gra{nica, kade{to moèbi postoela mala naselba podignata na drveni kolci zaka~eni vo mo~urliviot teren pokraj ezeroto. Podatocite se incidentni i atipi~ni (kameni i kremeni artefakti), no tie sepak ukaùvaat na sigurno egzistirawe na praistoriska naselba od tie vremiwa. Ona {to vo najnovo vreme e konstatirano, a ~udesno e kako mnogu decenii toa arheolozite ne go utvrdile, e „rasko{nata“ Penelopa, mo}na praistoriska naselba koja e zabeleàna kako „polubudno spie“ pod debelite sloevi od zemja i glina na prostorot pokraj ezeroto, vo ramninskiot del na Ohrid, od Po{tata do Ohridatite, pod dene{nite arhitektonski objekti na stanbenite zgradi kade{to nekoga{ be{e starata avtobuska stanica na Ohrid, pod ohridskiot Dom na kultura, pod hotelskiot

kompleks Palas i nataka pod malata zgrada na [umskoto stopanstvo, pokraj i pod Ugostitelskoto u~ili{te i Fakultetot za turizam, pod ubavite niski „mondenski“ zgradi za ìveewe na dene{nite novi i pobogati Ohri|ani, tamu do sportskite rekreativni tereni na gradot. Koga niknala naselbata vo neolitskoto vreme, terenot vo ovoj del pokraj ezeroto bil mo~urliv i zarasten so trski i {evar. Lu|eto svoite ìveali{ta gi gradele na drveni kolci dlaboko zaka~eni vo zemjata, najprvin na edna pomala platforma od grubi dabovi {tici, a potoa, so tek na vreme, taa platforma se {irela ili pak, se gradela nova, potaka ili povaka, na celiot prostor pokraj vodite od ezeroto, do koi vodele pateki od drveni {tici ili pateki od nafleni kamewa skrieni od visoko izrastenata mo~urliva ili krajezerska vegetacija. Dolgo se ìveelo na ovoj prostor, nekolku iljadi godini, od krajot na stariot neolit do razvienoto èlezno vreme na praistoriskoto vremete~enie. Vo najnovo vreme, ovie izvori na ìveewe, arheolozite slu~ajno gi otkrija koga lu|eto, so zasilenata gradbena ekspanzija, po~naa da kopaat rovovi za temeli na golemite zgradi dlaboki do {est metri. Pod slojot na humusna zemja i polnatica so debelina od metar i polovina, leì debel sloj na re~isi neprobojna siva glina dva do ~etiri metra pod kogo, za~udo, str~ea drveni kolci „zaka~eni dlaboko vo vremeto“, me|u koi, vo vodata koja „izvira“ od site strani, ima silni „knigi“ vo koi se zapi{ani mnogubrojni stranici od ìvotot na prastarite civilizacii, me|u koi istraùva~ite nao|aa mnogubrojni ostatoci od materijalnata kultura na tie civilizacii: glavno kerami~ki sadovi, idoli od keramika, koskeni i kameni orudija.

Ostatoci od praistoriskata nakolna naselba Penelopa vo blizina na Ohridatite

Fragmenti i sadovi od keramika od praistoriskata nakolna naselba Penelopa

Severno od ridot, vo ramninata, na prostorot od dene{niot lokalitet Dolno Trnovo, vo predgradieto na Ohrid â&#x20AC;&#x17E;Kaj Crnogorciteâ&#x20AC;&#x153;, konstatirano e postoewe na u{te dve naselbi od postarite vremiwa na neolitskata civilizacija, so osobeno dragoceni ostatoci od stanbeni objekti gradeni od drvo i kal, vredni ostatoci od toga{nata kerami~ka produkcija, kako i mnogubrojni drugi proizvodi od kamenata i kremenata industrija. Kameni, kremeni i koskeni artefakti od nakolnata naselba Penelopa

Vo neolitskoto vreme praìtelite na ohridskata oblast formirale svoi stanbeni ìveali{ta pove}e vo ramninata i ìveele vo mir. Ohridskiot rid bil oboàvan kako sveto mesto polno so tajni. Lovcite i ribolovcite se iska~uvale na vrvot i ottamu komunicirale so neboto i so svoite soplemenici so posebni signali i obredni ceremonii. @ivotot se odvival i vo t.n. metalni vremiwa od praistorijata na vkupnata ~ove~ka egzistencija. Na terenot od povisokiot del na ridot postojat arheolo{ki indicii koi ukaùvaat na egzistirawe na naselba vo bakarnoto i vo bronzenoto vreme. Najverojatno u{te toga{ bilo zabeleàno deka ridot ima odli~na prirodna odbranbena pozicija i najverojatno u{te vo bronzenoto vreme ìtelite podignale odbranben bedem na severnata i isto~nata strana za da ja za{titat naselbata od napadi na drugi plemiwa. Poznato e deka tie vremiwa bile nemirni i nesigurni, na {to ukaùvaat i nekolku drugi bronzenodopski utvrdeni â&#x20AC;&#x17E;gradi{taâ&#x20AC;&#x153; na dominantnite ridovi od ohridskata oblast. Nekade kon krajot na bronzenoto i vo po~etokot na èleznoto vreme lu|eto od mo~uri{teto kraj ezeroto po~nale pointenzivno da se naseluvaat na povisokiot del od ohridskiot rid, na dene{niot prostor od Samuilovata tvrdina i na prostorot r od Plao{nik. Pretstava na falus i ènska figurina od keramika, nakolna naselba Penelopa

Pretstava na glava i vrat od ma{ka figurina od keramika, nakolna naselba Penelopa (str. 27)

Praistoriskata nakolna naselba vo Zalivot na Koskite, lokalitet Plo~a Mi}ov Grad - Gradi{te kaj Pe{tani, Ohridsko (rekonstrukcija)

Ezeroto pak, kako isklu~itelna hidrobiolo{ka sredina, vo tie burni vremiwa od praistorijata, ne moèlo da bide zaobikoleno od mudrite i racionalni opservacii na praistoriskiot ~ovek. Na negovite krajbre`ni vodi izniknale desettina nakolni drveni (palafitni) naselbi koi bile za{titeni od neprijatelite na kopnoto na osoben na~in, a istovremeno ìtelite moèle da gi koristat blagodetite i na kopnoto i na vodata. Stanbenite objekti bile podignuvani na drveni platformi formirani na â&#x20AC;&#x17E;temeliâ&#x20AC;&#x153; od drveni kolci i stebla zabivani dlaboko i cvrsto vo dnoto na ezeroto ili na mo~urliviot teren. Vaka formiranite nadvodni drveni naselbi bile povrzani so kopnoto so pomo{ na podvièn drven most koj vo no}no vreme ili vo drugo zlovreme bil podignuvan kon naselbata, so {to taa celosno bila odvojuvana od kopnoto. @itelite na ezeroto taka sozdavale svoj specifi~en idili~en prostor za egzistencija i pokraj site rizici koi ~esto se multiplicirale kako rezultat na ~ove~kata priroda i razvojot na demonskite sili vo ramkite na ~ovekovoto bitisuvawe koe se odvivalo vo turbulentnata praistoriska bronzenodopska hronolo{ka dimenzija. Herodot, tatkoto na istorijata, prv gi opi{al vakvite naselbi i na~inot na ìveewe na nivnite ìteli. Toj veli deka sekoj ~ovek, pripadnik na plemeto ili rodot, koj sakal da zasnova semejstvo, moral so svoite drugari da izgradi koliba (ku}a od drvo, slama i trski) na prostorot od naselbata. Vo sekoja ku}a na podot imalo otvor so kapak koj bil neophodna komunikacija so golemiot izvor na ìvotot, ezeroto. Malite deca bile vrzuvani so jaè za nekoj stabilen del od prostorijata za

`iveewe, za da ne padnat dolu vo vodata. Niz otvorot po potreba lu|eto spu{tale drvena ko{nica vo ezerskata voda i po nekoe vreme ja izvlekuvale polna so ribi. Ezeroto bilo tolku bogato {to lu|eto so ribi gi hranele kowite i drugite doma{ni `ivotni (Herodot, V, 16). Na severnoto krajbre`je od Ohridskoto Ezero takvi naselbi imalo na prostorot okolu istekot na rekata Drim vo Struga, zapadno ottamu kaj mestoto denes so toponim Vrbnik, u{te potamu kaj Kali{ta i vo Ohrid, na krajbre`niot teren me|u planinata Gali~ica i Ohridskiot rid. Na isto~noto krajbre`je od ezeroto takvi naselbi se konstatirani kraj severniot del od seloto Pe{tani, potoa kaj poluostrovot Gradi{te, vo Zalivot na Koskite (lokalitet Plo~a Mi}ov Grad) i u{te poju`no, kaj Trpejca, vo Zalivot na Pr~ot (lokalitet Nadol).

Muzejskiot kompleks â&#x20AC;&#x17E;Muzej na vodaâ&#x20AC;&#x153; kaj Gradi{te: praistoriska nakolna naselba, ostatoci od rimski kastrum, muzejska zgrada i zgrada - baza za nurka~ki centar

Vleguvame so vozbuda za da go po~uvstvuvame pulsot na praistorijata zaspana na dnoto od ezeroto. Na triesettina metri od bregot dolu pod vodata vladee „ìvata“ ti{ina vo ~udesna kohezija so zdivot na bronzenoto vreme. Naokolu zelena vegetacija od niski bujni rastenija svieni i polegnati od teìnata na mnogubrojnite mali listovi. Namesta prazni poliwa od nataloèna peso~na pra{ina pome{ana so pepel i sitni jaglen~iwa kako i pokrupni jaglenosani par~iwa od drvo. Nasekade niz vegetacijata nayiraat drveni kolci i podebeli stebla zaka~eni vo dnoto. Na nekoi im se gledaat godovite, a drugite se izdignuvaat povisoko i se zavieni so zeleni trevki i mnogubrojni {kolki koi od kolcite sozdale ~udesni skulpturi. Pretpostavuvame deka na celiot prostor ima okolu ~etiri iljadi drveni kolci koi se nemi svedoci na damne{nata ezerska civilizacija. Me|u niv i nasekade po dnoto „semejna atmosfera“: mnogubrojni celi i ispokr{eni kerami~ki sadovi so razli~ni formi, nekoi polni so pesok, kal i pepel i grut~iwa jaglen, po rabovite „ukraseni“ so {kolki, potoa raznovidni mazni kamewa i kameni sekirki, kremen~iwa i drugi predmeti... Dolgo patuvavme niz vremeto, okolu tri iljadi godini, otkako vo zanesot }e ja probievme opnata na na{ata dimenzija. Vrvulica od lu|e ispe~eni od sonceto, oble~eni so eleci od krzna, èni so razgoleni gradi i ko`ni mokasini, lae` na ku~iwa, rikawe na dobitok, svire` od rog, xagor... Sekojdnevno patuvavme vo bronzenoto vreme. Povtornoto vra}awe vo dene{niot podvoden ezerski {timung e kako vra}awe na novoroden~e vo maj~ina utroba. Povtorno „ìvata ti{ina“ pet metri pod nivoto na ezeroto. Okolu samo zdiv i {epot na arheolo{kite ostatoci, nevini mali rip~iwa vo vidokrugot na plasti~nite nurka~ki maski i gusteòt na planktonskite ordi. Povremeno temna silueta na elegantna jagula. Izleguvame na bregot so posebno ~uvstvo za minlivosta na ìvotot. Sednuvame zbuneti na na{iot prag izgraden od beton vo krajot na vtoriot milenium od Hristovata era... (Zapis od podvodnite istraùvawa vo Zalivot na Koskite na Ohridskoto Ezero, 1998)

Podvodni arheolo{ki situacii

Ostatoci od drveni kolci zaka~eni na dnoto od Ohridskoto Ezero kaj Zalivot na Koskite

Eksterier i enterieri od ku}ite na nakolnata naselba vo Zalivot na Koskite (rekonstrukcija)

Kerami~ki sadovi od praistoriskata nakolna naselba vo Zalivot na Koskite

Detaq od podvodnite arheolo{ki istra`uvawa na dnoto od ezeroto vo Zalivot na Koskite

Bronzenoto vreme e slavna i sudbinski presvrtna epoha za razvojot na ~ove~kata civilizacija. Toa e vremeto na burnite nastani na jugot od Balkanot, vremeto na Homerovata Troja i vremeto koga vo ovoj del od svetot ve}e se prepoznavaat formirani protoetni~ki grupacii. Ohridskiot rid i nataka kontinuirano bil naseluvan od ìtelite na Penelopa ili od nekoi drugi dojdenci od okolnite poliwa. Vo severoisto~nite prostori na povisokiot del od ridot, vo plastovite zemja dlaboki sedum metra, otkrieni se pokazateli na razviena naselba koja egzistirala vo protogeometriskiot i geometriskiot period (postaroto èlezno vreme), odnosno vo IX - VIII vek pred Hristovata era. Vo tie dlaboki arhivi na kulturnite sloevi pronajdeni se dragoceni fragmenti od t.n. zapadnomakedonska mat slikana keramika, koi upatuvaat na prepoznavawe na Brigite, ili nivnata simbioti~ka vrska so Enhelejcite, najstarite etni~ki supstrati na ovie prostori, sekako genetski granki od pretcite na staromakedonskata populacija. So najnovite arheolo{ki istraùvawa vo Ohrid (2007 - 2010) ovie osobeno bea konstatirani na Plao{nik kade {to, pokraj raznovidnite formi i tipi~nata ornamentika na mat slikanata naselbinska keramika, bea otkrieni i grobovi - cisti od èleznoto vreme, za prvpat vo Ohrid, so bogati prilozi na bronzeni predmeti, me|u koi, za prvpat vo na{ata jugozapadna Makedonija i t.n. Makedonski bronzi, mali kultni predmeti: bokal~iwa, sad~iwa so ukrasni poklopci, krstovidni bronzi, aùrirani praporci, zoomorfni formi (gulabica) i drugi prilozi so koi bile nakiteni pokojnicite.

Od arheolo{kite istra`uvawa na Plao{nik vo 2008 godina: detaq od situacija vo grob od `elezno vreme, VII-VI vek pred Hr. era

Od arheolo{kite istra`uvawa na Plao{nik 2008 - 2009 godina: â&#x20AC;&#x17E;makedonski bronziâ&#x20AC;&#x153; (gore); bronzeni belegzii i `elezni o~ilesti fibuli (dolu)

Ovie bronzi, vsu{nost, pokaùvaat srodnost vo ritualnite postapki na vremeto, edna ritualna moda na ìtelite koi ìveele na ovie prostori od Balkanot i po{iroko, osobeno so toga{nite ìteli od dene{nata na{a isto~na Makedonija. Temelite na ~ove~kiot duh naplasten vo genealogijata na ohridskoto praìtelstvo, bogat kolku {to bila bogata nivnata mo} na vospriemawe, ve}e e trajno vgraden vo fizi~kite temeli na Ridot. Tajnite i vol{epstvata i nataka se taloèle vo zemjata i kamenot. Legendarnoto vreme po~nalo da zra~i za da bide zapameteno nekolku vekovi podocna vo prviot milenium pred na{ata era. Nekade kon sredinata na toj milenium, ovie prostori se u{te bile samo protoistorija koja edinstveno moème da ja ~itame samo preku trodimenzionalnite materijalni podatoci.

VREMETO NA KNEZOVITE I NIVNITE PODANICI

Ohridskiot rid i celata ohridska oblast vo arhajskiot period (VI - V vek pred Hristovata era) bile pod kontrola na mo}noto kneèstvo koe imalo svoj „grad“ na isto~nite i ju`nite padini od povisokiot rid kade {to dolgo vreme ìveele najstarite Brigi, koi, pokraj na dene{niot Plao{nik, sigurno imale i ìveali{ta na najvisokite pozicii od ovoj rid. Ovie, kako {to se znae, niz podocne`nite vremiwa se otselile, spored podatocite, zaedno so drugite svoi soplemenici od Zlatna ritualna site makedonski prostori, daleku vo Mala Azija kade {to ja sozdale svojata dràva maska i raka, Frigija, a na nivnite prostori svoi ìveali{ta podignala edna kneèvska loza na Grob 132, lok. Engelanite. Za nivno ve~no ìveali{te si go izbrale prostorot ju`no i jugoisto~no Gorna Porta - Ohridska od Gorna Porta, na sedlestiot prostor, pove}e kon po~etokot na pomaliot rid. Ovde, krepost, pokraj dene{niot kaldrmiran pat koj vodi kon crkvata Sv. Bogorodica Perivlepta po~etok na V vek i kon ridot Deboj, pove}e od 2500 godini po~ivale bogatite ìteli na engelanskoto pred Hr. era (str. 38) kneèvstvo koi sozdale „tradicija na mestoto za ìveewe na onoj svet“ i nataka niz ~etvrtiot vek, kako i niz idnite nekolku vekovi (III - II) pred Hristovata era, kako ekskluziven region na anti~kata Gorna Makedonija. Ovde se otkrieni nad stotina grobni po~ivali{ta od nekolkuvekovni pogrebuvawa na ìtelite od povisokiot ohridski rid, odnosno grobovi so hronolo{ka pripadnost od krajot na VI vek pred Hr. era do krajot na vtorata polovina od II vek pred Hr. era.

Srebrena votivna koli~ka, srebreni sandali, zlatni kocki i zlatna fibula, lok. Gorna Porta - Ohridska krepost, V-IV vek pred Hr. era

Me|u niv, sekako, najzna~aen e grobot odbeleàn so broj 132 vo kogo be{e otkriena zlatnata maska i zlatnata raka, koi, ne samo {to bea iznenaduvawe so nivnata pojava, tuku obelodenija mnogu drugi arheolo{ki temi i stavija kraj na mnogubrojni nau~ni diskusii vo arheolo{kiot svet koi traeja pove}e od sedumdeset godini. Prilozite vo grobnata konstrukcija nedvosmisleno ukaùvaat deka tuka bile najverojatno pogrebani posmrtnite ostanki od mom~e i devojka koi prethodno bile kremirani, a potoa pepelta od nivnite tela bila stavena vo grobnata jama. Vedna{ do ovoj grob, zapadno od nego, be{e otkriena grobnica zagradena so obraboteni ~etvrtesti bigorni blokovi vo koja bila postavena klada i spaleni {estmina pokojnici, voini, koi umrele zaedno vo nekoj boj. Okolu kladata i crnata goretina od jaglewa i pepel, na prethodno rasposlana ezerska pesok, bile priloèni darovite: skapoceni predmeti od zlato, srebro, bronza, èlezo, keramika i kilibar. Me|u niv najvpe~atlivi se {este bronzeni {lemovi, od koi eden se istaknuva so ukrasnite elementi: izveden venec koj prikaùva uredna frizura i reljefno izvedeni ovnojski glavi na paragnatidite. Na ~elniot del od {lemot izveden e natpis so punktirawe, odnosno imeto na sopstvenikot ΤΕΥΤΙΟΣ ΦΙΛΟΞΕΝΩΣ.

Bronzen {lem so ovnojski glavi na paragnatidite, Grobnica 1, lok. Gorna Porta - Ohridska krepost, po~etok na V vek pred Hr. era

Bronzeni knemidi (Grobnica 1, po~etok na V vek pred Hr. era), `elezen me~ (grob 132, po~etok na V vek pred Hr. era), bronzen {lem â&#x20AC;&#x17E;halkidski tipâ&#x20AC;&#x153; (grob 127, IV vek pred Hr. era) i `elezen {lem (III vek pred Hr. era), lok. Gorna Porta - Ohridska krepost

Zlatni i srebreni prilozi, Grob 167 (in situ), lok. Gorna Porta - Ohridska krepost, kraj na VI / po~etok na V vek pred Hr. era

Neodamna pak, na samo {est metra jugozapadno od grobot so zlatnata maska, pod samata kaldrma od ulicata koja vodi kon Sv. Bogorodica Perivlepta, be{e otkrien u{te eden grob od vremeto na engelanskite knezovi, grobot odbeleàn so broj 167. Vo nego bilo inhumirano devoj~e, princeza, so darovi koi gi vozbudija arheolozite: maskirni ritualni „o~ila“ od zlatna folija, maskirna romboidna plo~ka, isto taka od zlatna folija, zlaten kolan dolg 40 sm - site ukraseni so ornament od dvojni osumki, isti ornamentalni elementi kako i onie na zlatnata maska od grobot 132, kako i na onie ritualni zlatni maski od nekropolata „Trebeni{ta“ kaj Gorenci. Vo grobot na inhumiranata princeza bea otkrieni u{te i konusovidni zlatni obetki, amforoidni zlatni visulci od |erdan, mnogubrojni srebreni nakitni predmeti, kilibar i kerami~ki sadovi. Vo blizinata na dene{noto ohridsko selo Gorenci, vo zapadnoto podno`je na Vi{ovskata planina i na desettina kilometri severno od ezerskiot breg sigurno egzistirala u{te edna naselba na bogato engelansko „kneèstvo“. Naselbinskata pozicija na ovoj izdvoen aristokratski sloj od tie vremiwa sé u{te ne e to~no utvrdena, no zatoa pak nadaleku se pro~ueni t.n. kneèvski grobnici od nekropolata „Trebeni{ta“ vo koi se pogrebeni najbogatite ~lenovi na toj „kneèvski“ krug. Kerami~ki sadovi i staklena amfora, Grob 167, lok. Gorna Porta - Ohridska krepost, kraj na VI / po~etok na V vek pred Hr. era

Zlatni i srebreni predmeti, Grob 167, lok. Gorna Porta Ohridska krepost, kraj na VI / po~etok na V vek pred Hr. era (str. 43)

Zlatnite maski od nekropolata â&#x20AC;&#x17E;Trebeni{taâ&#x20AC;&#x153; kaj s. Gorenci, Ohridsko (denes gornite dve vo Arheolo{kiot muzej vo Sofija, a dolnite dve vo Naroden muzej vo Belgrad), kraj na VI / po~etok na V vek pred Hr. era

Grobnicite se slu~ajno otkrieni u{te vo 1918 godina, a podocna, vo nekolku navrati, vr{eni se arheolo{ki istraùvawa na toj prostor. Vkupniot fond na darovi i prilozi vo tie grobovi i vo nivnata neposredna blizina iznesuva okolu 600 predmeti koi denes gi krasat vitrinite na tri muzei vo tri balkanski dràvi (Bugarija, Srbija, Makedonija). Me|u niv osobeno se atraktivni zlatnite posmrtni maski, zlatnite sandali i drugite vidovi zlatni i srebreni dragocenosti, potoa, isklu~itelno zna~ajnite bronzeni krateri, bronzenite {lemovi, kako i raznite predmeti od kilibar, staklo i keramika. Pove}e od osumdeset godini ova bogatstvo na trebeni{kite grobnici pobuduva interes vo nau~nata i po{irokata javnost, osobeno poradi pojavata na zlatnite maski so koi bile pokrieni nekoi od licata na zagatlivite pokojnici. Kosmogonijata koja proizleguva od simbolnite umetni~ki izvedbi so koi bile ukraseni zlatnite, srebrenite i bronzenite predmeti, upatuva na eden poseben svetogled koj podrazbira neguvawe na mitskite tradicii prenesuvani od koleno na koleno, so dlaboki koreni povrzani so religiozno - obrednite sistemi na civilizaciite od Krit, Mikena i Egipet. Ovie mo}ni lu|e vladeele so celokupniot ìvot vo lihnidskata severnoezerska oblast sozdavaj}i uslovi za procut na razni 45

Bronzen voluten krater od nekropolata â&#x20AC;&#x17E;Trebeni{taâ&#x20AC;&#x153; kaj s. Gorenci, Ohridsko (denes vo Naroden muzej vo Belgrad), kraj na VI / po~etok na V vek pred Hr. era

zanaeti, a me|u nivnite podanici imalo vrvni majstori koi izveduvale proizvodi spored modnite trendovi na toga{nata mediteranska aristokratija. Osven toa, tie pora~uvale i skapoceni proizvodi od nadaleku pro~uenite toreutski i drugi rabotilnici od centrite na helenskata civilizacija. Nivnata povrzanost so toga{niot svet geografski go ovozmoùvala Kandaviskata patna magistrala (idnata Via Egnatia) koja igrala zna~ajna uloga vo site praistoriski, protoistoriski i anti~ki vremiwa i koja bila adekvatno kontrolirana od gospodarite na ovie prostori. Vo pogled na etni~kata pripadnost, najgolemata enigma vo ramkite na „trebeni{kiot“ problem, nau~nicite dosega iskaàle razli~ni mislewa, sekoj vrz osnova na svoite analizi. @itelite pogrebeni vo nekropolata „Trebeni{ta“, blagodarenie na naukata, nau~nata logika i nau~nata {pekulacija, dosega „bile“ Grci, Makedonci, Iliri ili Tra~ani, Kritjani, Enhelejci ili Dasareti, Pajonci, duri i Kelti. Sepak, spored najnovite soznanija, bez razlika kolku se zaobikoluvaat o~iglednite faktografski signali, goreni~kite knezovi pripa|ale na eden od staromakedonskite rodovi koi moàt da se prepoznaat vo bogatiot sloj na Engelanskata (Enhelejskata) plemenska zaednica. Bogatite knezovi od trebeni{kiot krug ne se spomnuvaat vo nieden istoriski izvor, za niv nema pi{uvani dokumenti, za niv nema legenda, nitu predanie... Nivnite imiwa „se zapi{ani“ na arheolo{kite predmeti najdeni vo grobnicite. Nivnata pripadnost, govorot, duhovniot ìvot, tvore{tvoto - site nivni tajni - se magi~en predizvik za neotpovikliva potraga po apsolutnata vistina. Ohridskiot rid najverojatno bil pod nivno vladenie. Kulturnite sloevi na zemjata vo ju`nite terasi od visokite pozicii na Ridot do karpestiot greben Kaneo, incidentno ukaùvaat na arhajsko vremenska prisutnost na ìtelite od Engelanskata populacija.

Engelanite se vistinskite pretci na Lihni|anite, `itelite na idniot grad koj dlaboko }e gi vgradi temelite na visokite pozicii od vol{ebniot rid. „Dvogrbata kamila“ so odmereni ~ekori }e trgne po dolgata karavanska pateka niz vremeto, nosej}i ja na svoite „ridesti“ ple}i sopstvenata sudbina. Engelanite vo ~ija genealogija sigurno se vpleteni ostatocite na starite mudri Brigi, se spomenuvaat vo zapisite na anti~kite istori~ari, no tie zapisi poteknuvaat od govorot koj proizleguva od pameteweto. Zemjata so svoite materijalni tajni se u{te ne progovorila za niv. Engelanite gospodarele so celata ezerska oblast i po{iroko. Edinstveno „kralsko“ ime povrzano so niv e Kadmo, mitskiot predok na gradot koj izniknal vrz bogatstvata na Vol{ebniot rid.

Kadmo bil od dale~nata Fenikija, zemja koja se nao|ala na bregot od Sredozemno More vo severniot del na Arabiskiot Poluostrov, tamu nekade me|u Afrika i Mala Azija. Toj bil eden od sinovite na fenikiskiot kral Agenor. Koga vrhovniot bog Zevs, pretvoren vo bik, ja grabnal negovata sestra Evropa, tatkoto Agenor gi ispratil sinovite da ja baraat i im naredil da ne se vra}aat nazad bez nea. Kadmo, zaedno so majka muTelefasa, trgnal po svetot da ja bara Evropa. Podolgo se zadràl vo Trakija, kade {to umrela majka mu Telefasa. Potoa oti{ol vo Delfiskoto proro~i{te za tamu da soznae kade se nao|a sestra mu Evropa i da se posovetuva za ponatamo{nite postapki. Tamu mu bilo zapovedano da se otkaè od potragata po Evropa, no da go prodolì patot sé dodeka ne naide na krava, potoa da prodolì so nea i da izgradi grad tamu kade {to kravata }e zastane da se odmori. Taka i postapil i vo Beotija (Helada, Grcija) ja osnoval kreposta Kadmeja, koja podocna stanala Teba. Bidej}i pri osnovaweto na gradot mu bila potrebna voda, toj bil primoran da go ubie ~uvarot na izvorot koj se nao|al vo blizina, stra{niot zmev, sin na bogot Arej, bogot na vojnata. Poradi toa bil kaznet i osum godini moral da sluì kaj Arej. Po ova, stanal kral na Teba i se oènil so Harmonija, }erka na Arej i Afrodita. Na svadbata vo Kadmeja (Teba) mu do{le site olimpiski bogovi i mu donesle bogati darovi. Kadmo bil prviot smrtnik na ~ija svadba prisustvuvale site bogovi i site Muzi, koi so zlatni venci na kosite, cela no} peele svadbeni pesni. Kadmo i Harmonija ìveele sre}no vo Teba. Harmonija rodila pet deca, eden sin i ~etiri }erki. Na stari godini, pritisnati od nesre}ite koi im se slu~uvale na nivnite deca, tie ja napu{tile Teba i se preselile vo zemjata na Engelanite (Enhelejcite). Tamu bile pre~ekani so golemi po~esti bidej}i bilo pretskaàno deka ako Engelanite go izberat Kadmo za kral, }e moàt da gi pobedat svoite sosedi Ilirite, so koi ve}e dolgo vreme vojuvale. Otkako postapile taka, Kadmo najprvin go osnoval gradot Lihnidos na ridot pokraj Beloto Ezero, utvrduvaj}i go so debeli yidovi, kako i Kadmeja vo Bojotija, a potoa, na ~elo na Engelanite, gi pobedil Ilirite i zagospodaril so nivnata zemja. Harmonija mu rodila sin koj bil krsten Iliros, spored imeto na plemeto so koe zagospodaril Kadmo. Nakraj Kadmo i Harmonija, umorni od se, pobarale od Zevs da im gi odzeme ìvotite. Zevs gi pretvoril vo zmii i gi ispratil vo Zemjata na blaènite. Kultot na zmijata bil osobeno razvien kaj Engelanite. Moèbi dlaboka vrska so toj kult ima jagulata, toa ~udesno zmijoliko su{testvo, koe „edinstveno zasluùva da ìvee na Olimp, me|u bogovite“ (Herodot), bidej}i otsekoga{ za lu|eto bila vozbudliva misterija. U{te toga{, vo tie legendarni vremiwa, engelanskata zemja, koja gi zafa}ala severozapadnite staromakedonski oblasti, bila privle~na, pokraj drugoto i poradi prekrasnoto i bogato so najraznovidni ribi „Belo“ ezero, koe osobeno bilo poznato i po jagulite, za ~ie ime se vrzuva i potekloto na imeto na ova pleme (spored helenskite varijanti), oti Encheleis gi vikale Helenite ovie svoi sosedi, a zborot Enchelys zna~i jagula, zmija.

LIHNIDOS OD GORNA MAKEDONIJA

Imeto na gradot e zagatka. Legendata za negovoto osnovawe ima knièvna dimenzija, no i legendite i knièvnite storii vo sebe sodràt isprepleteni vistini nakiteni so nadrealnosti, simboli~ni aluzii i raznoliki asocijacii. Imaj}i go predvid potekloto na Kadmo, nekoi nau~nici izvlekuvaat zaklu~ok deka imeto Lihnidos ima feni~ansko poteklo i vo osnova se preveduva so „trska“, odnosno „so trska obrasnato mo~uri{te“ {to asocira na ohridskata situacija so ezeroto koe navistina otsekoga{ vo ramnite krajbre`ni predeli bilo obrasnato so trska. Ova moè da ima dlaboka vrska so pogore spomnatata praistoriska golema nakolna naselba „Penelopa“ koja sigurno egzistirala pokraj ezerskiot mo~urliv breg obrasnat so trski i druga vegetacija. Verojatno mnogu popoeti~no i istovremeno povistinito zvu~at zna~ewata na zborovite „svetlina“ i „sjajnost“ koi se povrzuvaat so predmeti „svetli“ ili „sjajni“, a li~at na imeto na gradot: lychnis-idos „bilka na cvet so skrletna boja“ i „blagoroden kamen {to frla zraci“; lychniskos „vid na riba“ - i drugi koi potsetuvaat na osobenostite na ohridskiot rid i na rastitelniot svet vo negovata blizina, kako i na ribite belvici od ezeroto. No u{te pove}e e omileno tolkuvaweto koe imeto na gradot Lihnidos go povrzuva so zborovite koi gi objasnuvaat osobenostite na ezeroto, vo prv red kako „bleskavo“, „sjajno“ i zaslepuva~ki „belo“ ezero, od {to proizleguva zborot lychnios (svetilka). Imeto na gradot Lihnid o~igledno e povrzano so helenskite apelativi, no i pokraj toa nekoi nau~nici tvrdat deka taa logika ne e to~na, a nemaat drugi adekvatni tolkuvawa. Toa najverojatno poteknuva od faktot {to imeto na ezeroto, a ottuka i imeto na gradot se vo dlaboka vrska so domorodniot naziv koj poteknuva od is~eznatiot staromakedonski jazik formiran so primesi na brigiskoto govorno izrazuvawe. Vo nekoi stari izvori se veli deka vsu{nost gradot Lihnid nekoga{ se vikal Sassaripe, na drugo mesto se spomenuva kako Sarites, a na treto kako Dyassarites, i deka podocna, vo raniot sreden vek, go dobil imeto Achrida. Od imeto Sasaripe, Sarites ili Dasarites najverojatno celata ezerska oblast go dobila transformiraniot naziv Dasaretija, a gradot Lihnid vo rimsko vreme bil centar na taa oblast.

„Kiklopski yidini“, lok. Engelana kaj „Sv. Erazmo“, blizu Ohrid, IV-III vek pred Hr. era

Vo blizina na ohridskiot rid, severozapadno od nego, nedaleku od ezerskiot breg se izdignuva u{te eden visok rid sostaven od sivi i ostri karpi, koj vsu{nost pretstavuva juèn venec na Vi{ovskata planina koja go deli ohridskoto od stru{koto pole. Toj rid se vika Gabavski Rid, a na negoviot vrv i denes stojat zaka~eni vo legendarnoto vreme ostatoci od mo}na tvrdina gradena od masivni kameni blokovi. Tamu bil osnovan grad koj moèbi go nosel imeto Enhelana (Enchelanai), odnosno Engelana i koj moèbi bil podignat pred Lihnid kako isklu~itelno odbranbeno mesto za naselenieto od severnoto krajbre`je na Ohridskoto (Lihnidskoto) Ezero. Bronzeni vrvovi od streli, lok. Engelana kaj „Sv. Erazmo“ blizu Ohrid, IV vek pred Hr. era

Mnogu vekovi podocna, vo edno predanie zapameteno kaj mesnoto naselenie, se spomnuva stariot grad Hermeleja (Hermelij), kako nekoe predgradie na Lihnid, koj bil podignat vo podno`jeto na Gabavskiot Rid, denes na prostorot od lokalitetite Gabavci, Paterica i Kozluk, nedaleku od Ohrid i ezeroto. Spored predanieto, od yidinite na ovoj grad izgradeni bile ohridskite, taka {to kamewata od prvite bile prenesuvani za gradewe na vtorite, podavani od raka vo raka na lu|eto koi bile poredeni vo dolgi redovi kako sinxiri ili tanci pome|u edno~asovnoto rastojanie od predgradieto Hermeleja do gradot na ohridskiot rid; „i deka narodot od obata pola bil zafaten vo taa rabota do tolku {to odvaj po edna stara èna bila ostavena vo ku}ite kade {to imalo lulki so mali deca da gi lula, koga site drugi maì, èni i deca bile zafateni od prefrlaweto na kamewata. A koga, bilo toa ne{to, nikoj od mesnite ìteli ne znae; verojatno od nekoj opasen od napa|a~i slu~aj“ (K.[apkarev). So obyir na toa {to delumno i arheolo{ki e konstatirano postoeweto na Hermeleja vo anti~kiot period, nastanot od predanieto moèbi i se slu~il vo vreme na nekoja obnova na tvrdinata od ohridskiot rid.

Bronzeni fibuli „maloaziski tip“, lok. Engelana kaj „Sv. Erazmo“, IV-III vek pred Hr. era

Natamo{nite slu~uvawa povrzani so Ezeroto i Ridot ve}e vleguvaat vo kontekst na istorijata i pokraj toa {to bogovite „odlu~uvale“ za sekoja postapka na lu|eto. Istori~arite ja pi{uvale istorijata, no vodele smetka za misleweto na bogovite. Makedonija sé u{te ne bila obedineta, no ve}e stapil na scena najsudbonosniot moment za staromakedonskata istorija i voop{to za anti~kata civilizacija, bidej}i na makedonskiot kralski prestol sednal Filip II Makedonski, eden od najsposobnite lu|e i vladeteli na svoeto vreme i na celiot anti~ki svet. Istoriskoto osnovawe na gradot Lihnid najverojatno e vrzano za ova golemo ime na anti~kata istorija. Postoi star istoriski zapis (od Diodor) koj veli deka vo vremeto na prvata Filipova vojna so Ilirite koja se vodela vo 358 godina (IV vek pred Hr. era) makedonskiot kral ja osvoil i oblasta okolu Lihnidskoto Ezero, vklu~uvaj}i ja taka i ovaa teritorija vo ramkite na obedinetoto makedonsko kralstvo. Toa e najstariot pomen na Lihnidskoto Ezero vo pi{uvanata istorija na ~ove{tvoto. Filip II sigurno mu posvetil vnimanie na naselbata od ohridskiot rid, a najverojatno i na isklu~itelnata pozicija na Gabavskiot Rid, vodej}i smetka za strate{kite interesi na severozapadnite delovi od negovata dràva. To~no vo toa vreme bi trebalo da bidat podignati mo}nite yidini na Lihnid i Engelana. Lihnid ottoga{ po~nal da se razviva vo isklu~itelno zanimliva i privle~na gradska sredina zafa}aj}i go prostorot od Plao{nik i Ohridskoto Kale, {irej}i se postepeno na terasite od isto~noto podno`je na povisokiot del od Ohridskiot rid. Ostatoci od starata tvrdina gradeni od golemi kameni blokovi otkrieni se so arheolo{kite istraùvawa 1986 godina vo sloevite na zemjata pokraj srednovekovnite yidini po severnata pozicija na Visokoto kale i vo ju`nata polovina na Kaleto, blizu do glavnata kapija, vo vnatre{nosta, zapadno-severozapadno od isto~niot srednovekoven bedem na ovoj del od tvrdinata. Ovde e otkrien bedem vo osnova so poredeni golemi kameni blokovi so orientacija jugozapad - severoistok koi vo toj del formiraat i ~etvrtesta odbranbena kula izvle~ena kon nadvore{nata strana. Filip II u{te nekolku pati ubedlivo gi pobeduval Ilirite i pokraj toa {to tie postojano sklu~uvale razni sojuzi i formirale koalicii so nekoi gr~ki gradovi, a redovno bile poddrùvani i pottiknuvani i od Atina za da mu se sprotivstavuvaat na Makedoncite. Negoviot sin Aleksandar III Makedonski, vo 335 god. pred Hristovata era katastrofalno gi pobedil Ilirite kaj gradot Pelion, jugozapadno od Lihnidskoto Ezero, po koe Ilirija e samo makedonska provincija, a Lihnid i oblasta Lihnitida stanale „veteniot rajski predel“ na gornomakedonskite pitoresktni prostori. Vo tekot na slednite stotina godini Lihnid povremeno potpa|al pod vlasta na nekoi mo}ni ilirski kralevi, no materijalnata kultura od tie vremiwa nedvosmisleno ukaùva deka gradot imal staromakedonska ìtelska proveniencija so {iroko otvoreni vrati kon kulturnite pridobivki na razvieniot helenski Jug.

Mladiot voin ima{e dvaesettina godini koga stana kral, otkako go ubija tatko mu neo~ekuvano na edna gozba. Toj brzo potoa zaedno so falangata otide do Peloponez da pobara pokornost od Atiwanite, isto onaka kako {to tie moraa da mu bidat pokorni na tatko mu Filip. Najprvin, „se pobunija..., kako {to se kaùva, i od polisot na Atiwanite, no u{te pri prvoto pribliùvawe na Aleksandar Atiwanite tolku se bea upla{ile, {to se povlekoa i mu ukaàa duri i pogolema ~est, odo{to na Filip“ (Arijan). Potoa go zapo~na svojot neprekinat pohod kon „yvezdite na toga{noto nebo“. Za da se podgotvi za najgolemiot podvig, osvojuvaweto na Azija, toj saka{e prethodno da „da im stavi uzdi“ na makedonskite sosedni plemiwa: Trakijcite, Tribalite i Ilirite. Najprvin trgna kon Trakijcite i Crnoto More i otkako so neobi~ni i neo~ekuvani taktiki gi ispotepa i gi sredi tie koi mu se protivea, se upati da gi pokoruva i sreduva Tribalite i drugite plemiwa koi ìveeja severno od Makedonija, kon rekata Istar (Dunav). Ovde e va`no da se napomene deka protiv ovie, vo edna od najva`nite bitki, „Aleksandar mu zapoveda na Filota da ja zeme kowicata od Gorna Makedonija i da go napadne desnoto krilo na Tribalite“ (Arijan). Me|u niv ima{e mom~iwa na kowi i od Lihnid, dobrovolci. Na edna po~esna plo~a od mermer bilo vklesano: „Na hrabrite Lihni|ani so Filota protiv Tribalite“ (Ovaa plo~a mnogu podocna, vo vremeto na Xeladin beg (XIX vek) e vgradena kako spolija vo bedemite od Samuilovata tvrdina). Sirmos, krlot na Tribalite, zaedno so tribalskite èni i deca pobegnal na ostrovot Pevka koj se nao|al srede rekata. Mladiot voin ne oti{ol na ostrovot tuku imal golema èlba da ja premine najpoznatata i najgolemata evropska reka i toa go napravil so bojnite korabi (koi mu stignaa od Bizantion preku Pont Evksinski kaj pette ustija so koi Dunav se vleva vo Crnoto More kaj {to ìveat Skitite), so monoksilite od krajbre`nite ìteli i na ko`ni me{ini. Zaedno so nego preminaa petnaeset iljadi kowanici i ~etiri iljadi pe{adinci. So pove}e manevri toj gi natera prestra{enite Geti, koi inaku sami sebe se narekuvaa „besmrtni“, da begaat kon sever nad severnite bregovi od Istar (Dunav) nemoèj}i da se na~udat kako mladiot kral so tolku vojska uspea tolu lesno i za edna no} da ja premine Istar, najgolemata reka, bez da napravi most preku rekata. Koga gi sredil celosno rabotite so tie plemiwa i otkako mu prinesol `rtva na Yevs Spasitelot, na negoviot predok Herakle i na samata reka Istar, se povlekol vo logorot za da se odmori sebe si, prijatelite i falangistite. Toga{ po~nale da

pristignuvaat pratenici od drugite avtonomni plemiwa kraj Istar i od tribalskiot kral Sirmos. Do{le da sklopat prijatelstvo i Keltite (Germanite) od ~ija zemja izvira rekata Istar, koi tie na svoj maj~in jazik ja narekuvaa Danubij, gordi i silni maì. Niv gi pra{al mladiot kral „{to e toa {to najmnogu gi pla{i kaj lu|eto“ nadevaj}i se deka }e kaàt deka najmnogu se pla{at od nego, no tie mu odgovorile deka se pla{at samo od toa, da ne se slu~i slu~ajno, neboto da padne vrz niv. Aleksandar se nalutil, no samo kaàl deka Keltite se falbaxii, sklu~il sojuz so niv i gi imenuval kako prijateli. Koga trgnal za nazad kon Makedonija, preku zemjata na Agrijancite i Pajoncite, mu bilo javeno za buntot na Ilirite. Na ~elo na buntot bil Klejtos Bardilov, a mu se pridruìl i Glavkija, kralot na Tavtalantijcite. Popatno mu javile deka i Avtarijatite }e go napadnat, no toa brzo go sredil so pomo{ na Langar, kralot na Agrijanite, koj mu bil prijatel i na tatko mu Filip, a ottamu i negov. Potoa se upatil kon gradot Pelij vo Dasaretija, so brz mar{ pokraj rekata Erigon (Crna reka). Toga{ od dolinata na Crna reka, sigurno pominal pokraj Golemoilinska reka, na nekoj prevoj ja preminal i Ilinskata planina i se spu{til do Bre`ni, pa preku Debr~kata dolina i pokraj Sateska, do{ol do stariot Kandaviski pat (idnata Via Egnatia) i preku krakot koj vodel kon Kor~a, stignal do gradot Pelij. Postoi logi~na pretpostavka deka vsu{nost Aleksandar so negovite voini ja napu{til dolinata na Erigon vo blizinata na @van i ottamu moèbi preku dene{no Ki~evo i preku planinskiot prevoj na Preseka, povtorno do{ol do Debrca i rekata Sateska, a u{te pologi~no e dolinata na Crna da ja napu{til tamu vo Pelagonija, otkade preku Herakleja se upatil kon Lihnid, a ottamu po trasata od idnata Via Egnatia pokraj Lihnidskoto Ezero, stignal do Pelij. Gradot Pelij, koj bil opkruèn so bedemi i nadvisnat nad rekata Eordaik (Devol) se nao|al vo jugozapadna Dasaretija, jugozapadno od Lihnidskoto (Ohridskoto) Ezero, denes kaj gradot Bili{t, isto~no od Kor~a vo Albanija. „Vojskata na Klejtos gi drè{e okolnite ridovi, koi bea gusto po{umeni, za da moàt da im se zadadat od site strani na Makedoncite, ako go napadnat gradot. A Glavkija, kralot na Tavlantite, sé u{te ne be{e pristignal. Aleksandar se dade vo napad“... „Tamu, pred o~ite na Makedocite, se pojavila stra{na gletka: tri mom~iwa i isto tolku devoj~iwa leèle rasfrleno zaklani so tri crni ovna; varvarite so bezboèn obred gi prinele niv kako `rtva na svoite bogovi, za da im vlejat hrabost na onie {to }e se borat“.

Ovaa stra{na vistina doslovno taka e zapi{ana na stranicite od starite anti~ki izvori. Kakvo li ludilo go spopadnalo toj lud ilirski kral Klejtos za `itelite od Eordaik reka, da pla~at so silna eka, po svoite mladi deca?... Potoa sleduvale raznite manevri i genijalni taktiki na Aleksandar i negoviot general Filota, ta gi razbrkale na site strani lo{o organiziranite Iliri i go osvoile Pelij, koj pak u{te od vremeto na Filip II bil pod vlast na Makedoncite i bil ~uvan od makedonska posada (P. Kaban). Ovie nastani gi spomnavme zaradi faktot so kogo se potvrduva deka Dasaretija, vo ~ii ramki bila i Lihnitida so na{iot grad, od 359 godina nataka pred n.e. bila gornomakedonska teritorija, koja u{te pove}e se zacvrstila kako takva vo vremeto na Aleksandar III Makedonski koga toj so falangata prestojuval vo ovie krai{ta ugu{uvajki ja pobunata na Ilirite pod vodstvoto na Klejtos kaj gradot Pelij (Kvint Kurtij Ruf).

Samuilova tvrdina - citadela no}e

I pokraj taa otvorenost kon svetot koja zra~ela so svoite visoki vrednosni dostignuvawa, Lihnid i Lihnitida za mnogu anti~ki pisateli, avanturisti i sonuva~i pretstavuvale ~udesna diva ubavina so zasebna dolgo prenesuvana tradicija za razni ~udesa i predanija vrzani glavno za ezeroto i negovite tajni koi ponekoga{ bile razgatnuvani kako fantasti~ni slu~ki, a ponekoga{ prenesuvani kako nejasni bo`ji signali, prividi i snovidenija. Vo taa smisla zanimliv bil zapisot na eden patuva~ki hroni~ar od Egipet koj za sebe tvrdel deka e vnuk na hrabriot Ptolemeev vojnik Klitias, a ovoj pak bil Makedonec od „rod Lihnidski“. Hroni~arot trgnal po kaùvawe za da go vidi „zemskiot raj“ na ezerskata Lihnitida, rodniot kraj na dedo mu Klitias. Po dolgo i vozbudlivo pate{estvie stignal vo gradot Lihnid i tamu go zapi{al predanieto za dvanaesette ezerski lu|e koi pred mnogu godini izlegle na beli kowi od dlabo~inite na Lihnidskoto Ezero. Petminata od niv bile vo kralski obleki i so zlatni maski na licata, dodeka drugite sedum bile nivni posluìteli i pridru`nici oble~eni kako voini so bakarni {lemovi na glavite. Nikoj ne moèl da im gi vidi licata. Koi bile tie nepoznati lu|e? Dolgo javale na belite kowi po predelite na ezerskata zemja. Kaj mestoto Trojani vo planinata severno od ezeroto, vo edna skriena dolina nai{le na edna naselba vo koja ìveelo edno pleme od prastariot narod na Brigite. Tuka odbrale dvanaeset najubavi devojki i se oènile so niv sozdavaj}i porod koj potoa se naselil po celata ezerska zemja nare~ena Lihnitida. Hroni~arot se vratil vo Egipet, a negoviot zapis za lihnidskata zemja podocna bil izguben so poàrot vo aleksandriskata biblioteka. Lihnid i ponataka se razvival vrz temelite od vol{epstvata koi se taloèle vo arhivite na zemjata. Toj stanal glavno administrativno i duhovno sredi{te na oblasta Dasaretija koja se spomenuva kako po{irok geografski poim, a imeto go dobila najverojatno spored istoimeniot naziv na nekoja pomala plemenska zaednica koja, isto taka, imala staromakedonska etni~ka proveniencija. Imaj}i gi predvid osobenostite na tie vremiwa, Lihnid, Lihnitida i Dasaretija i pokraj toa {to oficijalno bile integralen del na makedonskata dràva, tie, nao|aj}i se na granicata so ilirskiot plemenski svet, postojano bile na udar pod osvojuva~kite aspiracii na ilirskite kralevi. Dasaretija za prvpat se spomenuva kaj anti~kiot istori~ar Polibij vo negoviot opis na voenite operacii koi se odvivale na ovie prostori vo 217 godina (pred Hrista) koi gi sproveduval makedonskiot kral Filip V protiv Ilirite. Inaku, oblasta Dasaretija, koja glavno gi zafa}ala ohridskoprespanskite prostori kako i prostorite severno i ju`no od niv, kako geografska celina dominirala vo anti~kata istoriografija vo celiot rimski period. Vo anti~kite istoriski izvori Lihnid prvpat se spomnuva vo 209 godina pred Hrista. Taa godina, spored istori~arot Livij, makedonskiot kral Filip V vojuval na Peloponez, dolu vo Helada, protiv tamu formiranata antimakedonska koalicija.

Samuilova tvrdina - citadela

Dodeka gi razbival vojskite na taa koalicija, mu stignala vest od Makedonija deka „nekoj si Eropos go zavzel Lihnid, otkako go podmitil komandantot na posadata i tvrdinata...“. Ovde se spomnuva za prvpat i lihnidskata tvrdina, odbranbeniot simbol na anti~kiot Lihnid i srednovekovniot Ohrid, istorisko-arhitektonskiot monument koj ja simbolizira i „carskata kruna na Vol{ebniot Rid“. Pobunata na Eropos bila brzo zadu{ena bidej}i podatocite govorat deka Lihnid i nataka bil eden od toga{nite anti~ki makedonski gradovi. Vo tie vremiwa bilo voobi~aeno da se gradat masivni ve~ni po~ivali{ta na isklu~itelno zna~ajnite li~nosti od gradot, vo isto~noto podno`je od povisokiot del na ridot. Podno`jeto na ridot moèbi krie pove}e takvi po~ivali{ta grobnici, no nie denes znaeme samo za edna, koja dovolno ni ukaùva deka toga{ vo gradot na Ridot se ìveelo i se umiralo na „makedonski na~in“. Grobnicata e gradena od masivni kameni blokovi koi na svojstven na~in ja osmisluvaat veli~enstvenata grobna ti{ina. Najprvin e formiran vlez so masivni kameni dovratnici i nadvratnici, potoa se sleguva po skalozmi do tesniot i dolg hodnik (dromos), koj vodi do grobnata pretkomora, ukrasena so reljefno izvedeni kvadratni poliwa

po yidovite i so modrosina boja na svodnata povr{ina, koja sigurno simbolizira nebo. Ottuka, niz vlez so masivni dovratnici ukraseni so `lebovni profilacii se vleguva vo komorata, prostrana prostorija so „kameno“ nebo i yidovi, povtorno ukraseni so pravilno ozna~eni kvadratni poliwa nad koi yidovite i svodot se oslikani so podednakvo nanesen sloj na pompejansko - crvena boja. Vo ovaa komora bile sarkofazite na velikodostojnikot i negovata sopruga. Koi ìvotni i posmrtni sudbini bile smesteni vo ovie arhitektonski grobni ti{ini ne znaeme, bidej}i grobnicata e odamna otkriena i ograbena, no i denes, vo ovoj sakralen prostor, zdivot na graditelot, {epotot na ìvite i sve~eniot mir na mrtvite du{i, moème da gi po~uvstvuvame kako fluid koj ne podzema i ne vra}a vo vremeto pred dve iljadi i trista godini. Grobnica „makedonski tip“, komora, lok. Kara|ulevci - anti~ki teatar, kraj na IV vek pred Hr. era

Grobnica „makedonski tip“, vlez od pretkomorata vo komorata, lok. Kara|ulevci - anti~ki teatar, kraj na IV vek pred Hr. era (str. 60)

Za ovie prethristovi vremiwa na balkanskata istoriska scena ve}e se pojavile rimskite legii. Nivnata glavna cel bila Makedonija, nekoga{nata gospodarka na svetot. Ako ja pobedat Makedonija, ve}e }e ja imaat i celata balkanska zemja. Vo 200 godina pred Hrista, rimskiot konzul Sulpicij Galba zapo~nal da ja pusto{i Dasaretija. Spored istori~arot Livij, izvidni~kite odredi na konzulot Sulpicij i onie na kral Filip, dolgo talkale po Dasaretija pred da se sretnat. Prvata vistinska bitka na Makedoncite i Rimjanite na ovie prostori po se izgleda se odigrala tokmu vo Lihnitida. Krajot na bitkata e opi{an kako stra{en prizor: „Otkako telata na zaginatite Makedonci bile preneseni vo logorot za da im se ukaàt posmrtni po~esti, prisutnite vojnici zanemele od uàsnata gletka: pred niv leèle osakateni tela so otse~eni glavi i otse~eni race. Dotoga{, vojuvaj}i so Grcite i Ilirite, tie znaele samo za rani od streli i kopja, no ovoj pat taka stra{no go po~uvstvuvale pogubnoto dejstvo na rimskite sabji...“. Lihnid makedonski, gradot od Lihnitida, padnal pod rimska vlast vo 199 godina pred ra|aweto na Hristos. Toa bilo vo vremeto na Vtorata makedonska vojna protiv Rimjanite. Na krajot od ovaa vojna Lihnitida bila otstapena na rimskiot sojuznik, ilirskiot kral Pleurat, dodeka Dasaretija bila organizirana kako samostojna zaednica pod rimska dominacija. Vo mirnite godini potoa, Lihnid i Lihnitida edno vreme povtorno bile vo ramkite na Makedonija, no potoa gradot dobil nezavisen status i toga{ gradskata uprava donesla odluka za kovawe na sopstveni pari. Na aversot od lihnidskite bakarni pari bil pretstaven makedonskiot {tit, a na reversot zaden del od ~un i natpis Luchnidion. Lihnitida toga{ petnaeset godini bila eden vid „nezavisna Republika“, a Lihnid nejzin glaven grad. ûnot bil karakteristika na Lihni|anite i ezeroto, dodeka makedonskiot {tit sigurno ja odrazuval politi~kata pa i etni~kata pripadnost na naselenieto od ovaa oblast. Bronzena moneta so makedonski {tit na aversot, polovina od la|a i natpis ΛΥΧΝΙΔΙΩΝ na reversot, II vek pred Hr. era

Tretata makedonska vojna protiv osvojuva~kiot pohod na Rimjanite ja vodel makedonskiot kral Persej. Toga{ „Lihnid dasaretski“ bil izbran od Rimjanite za glavna baza na balkanskite prostori, vo kogo se vlogoril rimskiot komandant Apij Klaudij so dvanaesetiljadna vojska. Ovojpat Lihnid za prvpat se spomnuva (170 g. pr. Hr.) kako dasaretski grad, odnosno kako glaven grad na Dasaretija. Ridot bil ve}e naselen vo pogolemiot negov del. Se pretpostavuva deka gradot toga{ imal okolu 12000 ìteli i „mnoèstvo na robovi“. Dali u{te toga{ moèbi, zaradi obezbeduvawe na naselenieto so voda vo vreme na opsadi, bil izgraden golemiot bunar na Plao{nik, na terasata ju`no od dene{nite ostatoci na akropolot od ohridskata tvrdina, dlabok od povr{inata na toj del od ridot do povr{inata na ezeroto? Golemiot bunar na Plao{nik denes e pokrien i sigurno krie eden del od tajnite na stariot grad vo gusteòt na crnoto zatvoreno vreme stegnato me|u kamewata na iskonskite graditeli. Isto~niot del od ohridskiot rid, denes mesnosta Deboj, se u{te ne bil naselen. Najvisokiot del od Deboj, zaramnetiot vrv, u{te od poodamna bil koristen za pogrebuvawe na mrtvite. Tamu bil lociran „gradot“ na mrtvite Lihni|ani. Pokojnite bile pogrebuvani i na razni drugi slobodni prostori, no ovde bila centralnata nekropola. Mnogubrojnite grobovi bile gradeni na razni na~ini i nemalo nekoi posebni pravila vo pogled na orientacijata. Seedno im bilo dali vo zadgrobniot ìvot „}e go gledaat“ izgrevot ili zalezot na sonceto. No re~isi redovno bile pogrebuvani zaedno so omilenite li~ni predmeti i so mnogubrojni drugi darovi: ènite so najraznoviden nakit od zlato i dragi kamewa, stakleni balsamari so raznovidni parfemi i mirisi, dodeka maìte so nivnite omileni predmeti, orudija za rabota i oru`je od bakar i èlezo. Re~isi vo site grobovi bile stavani stomni ili bokali so glineni ~a{i za piewe voda ili vino. Amfora vo grob, detaq, Samuilova tvrdina - citadela, makedonsko - helenisti~ki period

Zlatni obetki, Ohrid i Ohridsko, makedonsko - helenisti~ki period (str. 64) Zlatni obetki, lok. Gorna Porta - Ohridska krepost, makedonsko - helenisti~ki period (str. 65)

Askos so crnofiguralna dekoracija, Gorna Porta - Ohridska krepost, IV vek pred Hr. era

Boginkata Kora i zlatni |erdani, Ohridska krepost, makedonsko - helenisti~ki period

Kerami~en teg i kerami~en pe~at so vtisnati pretstavi na makedonskiot {tit, Samuilova tvrdina - citadela, makedonsko - helenisti~ki period

Reljefni ~a{i so pretstava na solarniot simbol na anti~kite Makedonci, Samuilova tvrdina - citadela, makedonsko - helenisti~ki period (str. 68 - 69)

Zadgrobniot ìvot na Lihni|ani sekako bil organiziran spored najnovata moda na vremeto vo koe ìveele i umirale. I, taka. Ako ja imame predvid materijalnata kultura spored koja moàt da se opredelat karakteristikite na ìveeweto, navikite, sozdavaweto i umiraweto, ako se znae deka Lihnid ne bil grad formiran od gr~ki kolonisti, odnosno gradot nikoga{ ne bil gr~ka kolonija, a spored materijalnata kultura bil re~isi sosema heleniziran, kako {to bile helenizirani i site drugi makedonski gradovi koi najnormalno gi vospriemale silnite dostignuvawa na razvieniot balkanski helenski Jug, ako vo edno vreme kovale i sopstveni pari so makedonski simboli, toga{ Lihni|anite {to moèle da bidat drugo osven Makedonci? I materijalnata kultura na celata Lihnitida go potvrduva istoto. Nie denes znaeme za silno utvrden grad na lokalitetot Trebeni{ko Kale koj se nao|al nedaleku od Lihnid i Engelana, za bogata nekropola vo ju`noto podno`je na toj grad i za edna nadgrobna stela na koja vo plitok reljef e izdelkan vojnik so makedonski {tit i kopje i na koja se napi{ani makedonskite imiwa Aminta i Aleksandar; za nekoj grad (moèbi Pilon?) denes potonat so spu{taweto na zemji{teto, nekoga{ blizu seloto Zavoj, Ohridsko, nasproti kogo, zapadno e otkriena bogata makedonsko-helenisti~ko-rimska i ranosrednovekovna nekropola, denes na lokalitetot Crvenica kaj Prentov Most, severoisto~no od Ohrid, kako i za red drugi bogati nao|ali{ta koi so svoite arheolo{ki vrednosti go otslikuvaat vremeto vo koe cutela Lihnitida. U{te od vremeto na engelanskite knezovi ovoj prostor imal dale~na srodnost so drevnata egipetska kosmogonija. Nekolku vekovi po erata na tie â&#x20AC;&#x17E;knezoviâ&#x20AC;&#x153;, vo vremeto koga so Egipet vladeela postaleksandrovata makedonska dinastija, daleku ottamu, vo Lihnid, nedaleku od Ridot, vo ramninata isto~no od nego, bil podignat hram posveten na egipetskata bogiwa Izida. Koj go izgradil toj hram i koi bile lu|eto {to ja oboàvale taa prekrasna boèstvena dama? Nejzinata stava bila izvajana od bel proyiren mermer so veli~enstvena elegancija i skladni proporcii koi kaj oboàvatelot predizvikuvaat ekstaza. Lihnidskata Izida, denes izloèna vo ohridskiot muzej, u{te dolgo }e gi predizvikuva istite ekstazi~ni ~uvstva kaj site onie koi normalno se odu{evuvaat od nesekojdnevno videno ubavo ènsko telo.

Boginkata Izida, lok. Karabegomala, Ohrid, makedonsko - helenisti~ki period

LIHNID LIBERA GENS

Kone~no, Makedonija vo 167 godina pr. Hr. ja izgubila samostojnosta, a vo 148 godina taa ve}e bila prvata rimska provincija na Balkanskiot Poluostrov koja na zapad se protegala do bregovite na Jadranskoto More. Dasaretija i Lihnitida, kako delovi od taa provincija, imale specijalen status na „slobodni“ zaednici. Dasaretskoto i lihnidskoto naselenie bilo tretirano kako libera gens. Do krajot na prethodnata era Lihnid ìveel po starite tradicii. Rimjanite bile zafateni so osvojuvawa na Istok i nemale mnogu vreme za romanizacija na makedonskata provincija. Lihnidskata oblast i Dasaretija ve}e bile daleku od potresite koi gi predizvikuvale voenite operacii na rimskite legii. Lihnid bil samo va`na stanica na magistralniot pat Via Egnacija koj gi povrzuval zapadnite i isto~nite delovi na rimskata imperija. Po toj pat se dvièle vojskite, trgovskite karavani, glasnicite i raznite drugi java~i i traga~i po toga{nite vozbudi koi povremeno navra}ale vo gradot „Lignido“ na Ridot kraj ezeroto. Bogatstvoto i vrskite so civiliziraniot svet ovozmoìle rasko{nost na duhovniot ìvot i tvore{tvo i voop{to povisoko nivo na komunikacija so vozvi{enite vrednosti. Vo gradskiot lihnidski teatar izgraden po ugledot na pro~uenite gr~ki kameni zdanija, ve}e se prikaùvale razni pretstavi vo izvedba na doma{ni ili nadvore{ni artisti~ki druìni. Anti~ki teatar, Varo{, izgled od istok

Anti~ki teatar, Varo{, izgled od zapad

Nekoi od gradskite prvenci imale zakupeno i sopstveni sedi{ta vo teatarot. Taka, denes znaeme za lihni|anite Krisp i Topos kako golemi qubiteli na teatarskata umetnost bidej}i nivnite imiwa sé u{te stojat vreàni vo maznite kameni blokovi od sedi{tata. Svetosta na gradot, umetnosta i poezijata se kohezionata duhovna svetlina so koja zra~i Lihnid od tie vremiwa do denes. Teatarskata zgrada bila ukrasena so friz od bareljefni plo~i na koi bile vklesani sceni od ìvotot na bogovite. Vo gradot osobeno bil po~ituvan bogot Dionis. Na dve takvi mermerni plo~i za~uvani do denes pretstaven e omileniot Dionis vo dru{tvo so Muzite. Gore na Plao{nik, na prostorot ju`no od najvisokoto plato na povisokiot rid se izdignuval veli~estven hram posveten na ovoj bog. Tamu e najdena edna votivna kamena plo~a na koja pi{uva: „Posveteno na Dionis od Dasaretite“. Vo ranocarskoto rimsko vreme Lihnid gi uìval voobi~aenite blagodeti na takanare~eniot „rimski mir“, bidej}i pretstavuval edno od toga{nite mondenski mesta vo rimskite carski provincii. Spored podatocite koi gi davaat epigrafskite spomenici se dobiva vpe~atok deka pobogatite sloevi od lihnidskite gra|ani ve}e gi prifa}ale modnite trendovi na vremeto i se vklopuvale vo rimskiot na~in na ìveewe. Mnogu od niv zazemale va`ni funkcii vo gradskata uprava koja bila organizirana spored rimskite zakoni, a isto taka i vo Sovetot na Dasaretija koj bil smesten vo ovoj grad. Od tie spomenici soznavame i za toa deka gradot imal mnogu u~eni lu|e i nadareni poeti. Eden od takvite golemi i zaslu`ni lu|e ne samo vo Lihnid i celata Dasaretija, tuku

i mnogu po{iroko, bil gra|aninot Avrelij Kratet, sin na Ptolemej, „slaven spored obrazovanieto, nau~nik, komu i Atiwanite mu podignale statua vo svetili{teto na Asklepij“. Vo cela Dasaretija bil slaven i Demokrit, isklu~itelen „poznava~ na gramati~kata ve{tina“, a dasaretot Vitelij (najverojatno od Lihnid) kako „~ovek mudar i sestrano umetni~ki nadaren“ bil osobeno poznat po svoite umetni~ki dela i veli~an vo Solun, kade {to najverojatno nekoe vreme `iveel i sozdaval, a ovie, Solun~ani, mu podignale i spomenik.

Reljefni mermerni plo~i so pretstavi na Dionis i Muzite, makedonsko - helenisti~ki period

Lihnidskite poeti, kako i drugite od Carstvoto, vaèle za ve{ti majstori na ubaviot zbor, a nivnata ve{tina „ja prodavale“ za materijalna dobivka ili za slava. Eden nepoznat lihnidski poet sostavil epitaf od trogatelni stihovi so koi ja opi{al neizmernata taga na roditelite po zagubenata }erka: Tebe, plamena qubena }erko, Gospod, Kronoviot sin, Te grabna vo Elizej, zatoa {to be{e pro~uena po nevinosta. Mene, Aptiris, me odgledaa mlada roditelite, Taka {to i od mom~iwata navistina bev pohrabra, No Sudbata me sovlada, Za{to taka bilo sudeno. Spomenik vedna{ mi postavija roditelite oplakuvaj}i me, Zenoida majka i tatko Nikola, dvajcata skr{eni od àlost {to srceto go izgoruva. O, Aptiris, ti kako bleskava skapocenost i me|u mrtvite }e sveti{, isto taka prekrasna kako {to be{e me|u ìvite. Lihnid u{te vo tie vremiwa bil eden od pova`nite kulturni centri na Balkanot. Podnebjeto, so ~udesnosta na Golemata voda i vol{ebnosta na Ridot, kako iskonski inspirativni zoni, u{te ottoga{ zra~elo od tvore~kiot naboj koj izviral od vozvi{enata priroda na Prostorot. Imaj}i gi predvid site relevantni okolnosti i informaciite koi se dolovuvaat od epigrafskata gra|a, moè da se zaklu~i sosema spokojno deka lihnidskata akademija na visokite vrednosti bila sigurno osobeno respektirana vo heleniziranata sredina na balkanskite prostori od rimskoto carstvo. Mnogu natpisi na po~esnite spomenici ukaùvaat na prestiòt na lu|eto od bogatite sloevi na gradot koi se natprevaruvale da pokaàt mo}, da napravat dobri dela, da pokaàt lojalnost kon carot ili da izgradat „spomenik“ po koj }e bidat spomnuvani od pokolenijata.

Na eden necelosno za~uvan monumentalen natpis vklesan vo bel mermer (denes raspar~en na tri dela i vgraden kako spolija na tri mesta vo Ohrid i blizinata) stoi deka nekoj si Marko Avrelij D... í podaril na „tatkovinata“ objekt, golem i ubav, za da gi udostoi i gradot i carot. Se pretpostavuva deka moèbi ovoj gra|anin, koj o~igledno e celosno porimjanet, go obnovil i preuredil lihnidskiot teatarski objekt vo teatarski prostor so arena za borba na gladijatori i borba na ovie so divi yverovi, najverojatno za isklu~itelno kratko vreme, a vo ~est na doa|aweto na carot Septimij Sever vo Lihnid. Teatarot bil prisposoben vo rimsko vreme za potrebite na rimskiot na~in na ìveewe. Lihni|ani, kako i ìtelite na drugite gradovi vo Carstvoto, uìvale vo krvavite borbi na gladijatorite so divite yverovi. Maksimata „Leb i cirkuski igri“ (Panem et circenzes) vaèla i vo Lihnid. Dolu kraj ezeroto, vo dolinata koja Ridot go deli na dva dela, na mestoto od dene{nata crkva Sveta Sofija postoela bazilika vo koja bila smestena gradskata uprava i sudnicata, a sigurno i termi, javni bawi, koi sluèle na javniot interes, dodeka gore, vo blizinata na dene{na Gorna Porta, bil Forumot (plo{tadot) kade {to plebsot se sobiral i „filozofiral“ za nastanite vo gradot i Carstvoto. Vo blizina bil teatarot i cirkuskite igri, a ju`no od nego najverojatno se prostiral Gimnazionot, kade {to mladite od Lihnid i od celata Dasaretija se natprevaruvale vo razni sportski ve{tini.

Zevs i Ganimed, bronza, Plao{nik, ranorimski period

Bo`estvo i Afrodita, Plao{nik i Samuilova tvrdina - citadela, ranorimski period

Dajdal, bronza, Plao{nik, III-II vek pred Hr. era

Herakle, bronza, Samuilova tvrdina - citadela, I vek pred Hr. era

Kon sredinata na III vek od Hristovata era, nekoi bogati lihnidski semejstva se odvoile od centarot i gradskata vreva, zakupile prostori vo nizinskiot del severno od Ridot i gradele atraktivni stanbeni kompleksi - palati, t.n. Vili Rustiki (Villa Rustica). Edna takva grandiozna palata bila izgradena vo podno`jeto na rit~eto êko{tina, me|u Engelana (Enheleja, podocna Hermeleja) i Lihnid, deneska na lokalitetot Kozluk, koja sigurno pripa|ala na odreden aristokratski lihnidski krug na vlijatelni lu|e. Palatata bila gradena po ugledot na bogatite rimski ku}i, so mozai~ni podovi, mnogubrojni prostorii za ìveewe i zabava, palestri za rekreirawe i bawi. Zapadno od glavnata palata bila izgradena Ku}a na qubovta, so mali intimni prostorii za vodewe na qubov, ukraseni i ìvopisani so adekvatni sceni od „slatkiot ìvot“, odrazuvaj}i go taka vremeto, mo`nostite, bogatstvoto i standardot na odredeni sloevi od lihnidskoto ìtelstvo. Vo ramninata severoisto~no od Ridot, vo dene{noto predgradie Vidobi{ta, bil podignat u{te eden takov kompleks na vili vo koi ìveele bogati lihnidski semejstva na tipi~en rimski na~in. Za toa denes ni zboruvaat arheolo{kite ostatoci, me|u koi i golemata semejna grobnica na lihnidskata princeza. Taa ima kameni skalozmi preku koi se stignuva do mala poluzasvedena pretkomora, a potoa, niz nizok vlez formiran od masivni kameni i mermerni blokovi se vleguva vo komora - prostrana grobna prostorija vo koja bile pogrebani vkupno deset ~lenovi od semejstvoto. Grobnata prostorija e ~etvrtesta vo osnovata, no pokrivot imitira nebo - svod, izgraden od kameni bigor - blokovi. Yidovite se omalterisani i reljefno ukraseni so frizovi od krupni romboidni poliwa. Vo ju`niot yid e formiran dolg piramidalen otvor, verojatno za da komunicira nadgrobniot so zadgrobniot svet. Pod toj otvor, vo sredinata pokraj yidot, smesten e grobot na dvanaesetgodi{nata princeza. Vo nego bezbroj sitni zlatni ~etvrtesti liv~iwa so koi bila ukrasena nejzinata obleka, zlatni obetki, belegzii i |erdani izraboteni vo kombinacija so skapoceni kamewa, eden mal no debel i teòk zlaten prsten so izgravirana tajna na elipsovidnata glava: , Aleksandra, Adelaida ili koja? Aleksandra T. Lihnida?! Vo grobot u{te i pove}e stakleni {i{enca i vazi~ki, najverojatno napolneti so mirizlivi te~nosti i parfemi. Vo grobot od Majkata, vedna{ do princeziniot, vo vnatre{nosta od yidot vgradeno i hermeti~ki zatvoreno {i{ence so za~uvana te~nost stara sedumnaeset vekovi... Toa bea solzi, solzi na Tagata, sobirani i zatvoreni vo {i{enceto i staveni vo grobot kako svedo{tvo za golemata bolka po zagubenata mila i qubena osoba.

MISIJATA NA SV. ERAZMO LIHNIDSKI

U{te vo samiot po~etok na Hristovata era Makedonija bila ozra~ena so silna hristijanska svetost. Sv. apostol Pavle od Tars, od plemeto Vemijaminovi (preobrazeniot Savle, prethodno poznat farisej i progonitel na hristijanite), paradigmati~en hristijanski svetec, vo Troada, kako {to ni e poznato od Svetoto pismo, imal edno videnie, koe dlaboko gi povrzuva kosmopolitskite idei i sudbinskata su{tina na Aleksandar Veliki Makedonski so posledovatelnata hristijanska filozofija i sudbinskata su{tina na pojavata na Isus Hristos na svetskata scena. Imeno, na Sv. apostol Pavle, vo no}noto videnie â&#x20AC;&#x17E;mu se pojavil eden ~ovek od Makedonija i mu ja izrekol ovaa molba: Dojdi vo Makedonija, pomoì ni! Posle toa Pavlevo videnie gledavme vedna{ da dojdeme vo Makedonija, so zaklu~ok deka tamu Gospod ne povika da go propovedame Evangelietoâ&#x20AC;&#x153;. Prviot makedonski grad vo kogo prestojuvale Sv. Pavle, negoviot sodru`nik Sila i u~enikot Timotej, bil Filipi, koj, kako i celata Makedonija, se nao|al pod rimsko vladenie. Tamu, pome|u drugite vozbudlivi slu~uvawa, apostol Pavle ja sretnal makedonkata Lidija, koja, so svoite pomo{ni~ki, vo edna reka proizveduvala purpur. Lidija se molela na Gospod i preku apostol Pavle e vsu{nost prvata Evropjanka koja se pokrstila i ja primila hristijanskata vera. Ottoga{ po~nalo da se {iri hristijanstvoto po celata makedonska zemja. Apostol Pavle go propovedal Evangelieto po balkanskite, apeninskite i pirinejskite prostori. Na tie negovi patuvawa re~isi e nevozmo`no da ne ja koristel patnata magistrala Via Egnacija koja go spojuvala evropskoto so aziskoto kopno. Na patot kon Ilirija, toj moral da pomine i da vleze vo Lihnidos, iako za toa nemame opiplivi podatoci. Nad mestoto Vajtos vo stru{kata oblast, kade ima ostatoci od silno utvrden grad od makedonsko-helenisti~ko vreme, do kade stignuval i eden krak od Via Egnacija, gore vo planinata Jablanica, spored predanieto, postoi edna pe{tera vo koja prestojuval apostol Pavle i se le~el od nekoja bolest. Toa predanie ostanalo i vo svesta na dene{nite Vev~anci, a pe{terata sĂŠ u{te postoi. Vo III vek vo Lihnid do{ol sv. Erazmo od Antiohija, golem hristijanski ~udotvorec, koj go propovedal Evangelieto vo ovoj grad. Toj u{te prviot den od prestojot go voskresnal sinot na nekoj lihni|anin Atanas, koj bil te{ko bolen, a potoa go pokrstil. So svojata molitvena mo} Erazmo gi urnal site `rtvenici na dotoga{nite idoli i pokrstil u{te mnogu drugi ìteli na gradot. Poradi negovata aktivnost bil optuèn kaj carot Maksimijan, koj{to vo toa vreme prestojuval vo

Lok. Sv. Erazmo, mozai~en pod vo narteksot na bazilikata

Ilirija. Carot naredil Erazmo da bide izveden pred bakarnata statua na Zevs, da prinese `rtva i da mu se pokloni na boèstvoto. Ovoj napravil taka {to od bakarnata statua izlegla edna lamja. Od nea se ispla{il celiot narod, no Erazmo toga{ sozdal sila so koja ja ubil lamjata. Potoa pokrstil 20000 lihni|ani, no site niv gi pogubil razluteniot car Maksimijan, a Erazmo bil staven vo zatvor i izma~uvan kako najgolem zlotvor. Od zatvorot go oslobodil angelot Bo`ji koj mu gi pokaàl idnite ìvotni pateki na svetecot. Ovoj oti{ol potoa vo Kampanija (Italija) da go propoveda Evangelieto, a vo postari godini se vratil vo gradot Hermeleja (blizu Lihnid) i ostanal tuka do smrt da mu sluì na Gospod. Koga mu do{ol krajot, toj videl kako mu prio|aat angeli, apostoli i drugi bo`ji slugi, gi krenal racete kon istok i radosno izvikal: „Gospode, zemi me!“ Erazmo po~inal na 2 juni 303 godina, a negoviot kult na ma~enik, svetitel i bo`ji ~ovek i denes e vgnezden vo svesta na lu|eto od ohridskoto podnebje. Vo blizina na mestoto kade {to postoi srednovekovna pe{terna crkvi~ka posvetena na ovoj svetec, na severnoto krajbre`je od Ohridskoto Ezero, nedaleku od Ohrid pokraj patot za Struga, otkriena e ranohristijanska trobrodna bazilika so mala kripta vo oltarniot prostor vo koja se najdeni relikvii od svetecot. Po smrtta na Sv. Erazmo vo gradot Hermeleja (lingvisti~ka asocijacija: Hermeleja, Hermelija, Enheleja, Engelana) narodot mu ja podignal ovaa crkva u{te kon krajot na IV vek. Hermeleja vsu{nost denes se narekuva prostorot kaj mesnosta Gabavci, vo ramniot del od podno`jeto na Gabavskiot Rid, na ~ij vrv, kako {to spomnavme porano, se nao|aat onie mo}ni „kiklopski“ yidini na makedonsko - helenisti~kata Engelana.

POSLEDNIOT BLESOK

Hristovoto u~ewe nezadr`livo se probiva po trnlivite pateki na anti~kiot svet. Anti~koto paganstvo poleka ja gubi svojata mo}. Gr~kiot i rimskiot panteon so besmrtnite kralstva na bogovite, ve}e tonea zaedno so sjajot na toga{nata civilizacija vo arhivite od neminovnata istorija. Na scenata stapuvaa novite vidici kon idninata osvetleni od voskresnatiot Isus i magi~niot napliv na hristijanskata filozofija. U{te vo prvata polovina na IV vek od novata era, od rimskata provincija Makedonija se izdeluva provincijata Nov Epir ~ija isto~na granica e nazna~ena na okolu 13 milji isto~no od Lihnid, a ovoj grad se spomnuva kako moèn provinciski centar i sigurno episkopsko sedi{te, grad vo kogo po~nala da cuti novata duhovna sila na hristijanskata vera. No provincijata Nov Epir vo po{iroka smisla bila samo del od diecezata Makedonija, pa najverojatno zatoa prviot lihnidski episkop Dionisij, koj go sretnuvame kako eden od potpisnicite vo aktite na crkovniot sobor vo Serdika (343 godina) e zaveden kako â&#x20AC;&#x17E;Dionysius de Macedonia de Lychnidoâ&#x20AC;&#x153;. Vtoriot lihnidski episkop bil Antonij koj e zabeleàn me|u u~esnicite na Ekumenskiot sobor vo Halkedon (451 godina). Sledniot poznat lihnidski episkop bil Lavrentij koj dosta dogo go zadràl episkopskiot tron. Toj, kako i negovite prethodnici, bil naklonet kon papskata stolica vo Rim, poradi {to edno vreme bil osuden na progonstvo i zadràn podolgo vreme vo Konstantinopol, prestolninata na Isto~noto rimsko carstvo. Vo vtorata decenija od VI vek se spomnuva u{te eden lihnidski episkop Teodorit, koj i oficijalno ja izrazil vernosta na lihnidskata episkopija kon verskata politika na rimskiot papa. Vo vremeto na vladeeweto na car Justinijan (527-565) balkanskiot prostor vo crkovna smisla bil podelen na dve oblasti koi imale svoi zasebni crkovni sredi{ta. Severnata oblast se poklopuvala so diecezata Dakija, a crkoven i administrativen centar stanal gradot Iustiniana Prima, dodeka ju`nata oblast se poklopuvala so diecezata Makedonija, a crkovno sedi{te bil gradot Solun. Lihnidskata episkopija bila pod jurisdikcija na Solun i u{te dolgo vreme }e gi odrùva vrskite so rimskata papska stolica. Vo nekoi stari srednovekovni geografski karti, gradot Lihnid kraj Ohridskoto Ezero e imenuvan kako Iustiniana Prima, pa ottamu proizleguvaat i nekoi dilemi i romanti~arski sfa}awa deka ovoj grad, vo Justinijanovo vreme bil povlasten od carot, koj ovozmoìl negovo obnovuvawe i izgradba na mnogubrojni velelepni crkovni gradbi so rasko{na arhitektura i dekoracija, pa poradi toa i poradi 88

isklu~itelnata pozicija i bogatata tradicija, Justinijan naredil da go nosi negovoto ime. Ova e sekako mistifikacija koja ponekoga{ bezotporno primamuva da se potonuva vo nejzinite blaèni pregratki. Vo vremeto na zalezot na anti~kata paganska civilizacija i triumfalnoto prosvetluvawe na hristijanskata filozofija na ìveeweto, Vol{ebniot rid na bregot na Lihnidskoto Ezero be{e opfaten od veli~estvenata sveta obnova, vtemeluvaj}i eden nov vid univerzalni vrednosti: Hristovata blagost, ubost i mudrost vo transmisija so simfonijata na kamenata rustikalnost i ornamentika izrazeni preku monumentalnite graditelski potfati vo koi se spojuvaat site elementi na ozarenoto novo vreme koe }e trae ne pomalku od dve stotini godini. Vo blizina na ezeroto izgradeni se nad dvaesettina monumentalni crkvi trobrodni baziliki, me|u koi osobeno se istaknuvaat onie vo Lihnid i negovata neposredna okolina. Tamu, na ju`nite terasi od povisokiot rid, na Plao{nik, vrz temelite od stari anti~ki gradbi i hramovi, bile podignati tri golemi crkvi, edna od druga oddale~eni samo za okolu peesettina metri. Ednata, poju`no, trobrodna bazilika so predvorja i dvori{ta: atrium na severnata strana, narteks na zapadnata i kvadratna krstilnica so kru`na piscina vo jugoisto~niot del, po obem i viso~ina sigurno edna od najmonumentalnite na Balkanot vo tie vremiwa (dolìna 48 m, {irina 34 m). Plao{nik, krstilnica na ju`nata bazilika, ilustracija na psalm 90 (91) - 13

Drugata, severno od nea, isto taka so ogromni dimenzii, izgradena vo vtorata polovina na V vek, ~etvorolisna crkva so atrium, narteks, strani~ni aneksi, katehumenium i baptisterium (krstilnica). Ovoj objekt, denes samo vo ostatoci, navistina predizvikuva vozbuda i voshit pri sekoe podolgotrajno opservirawe za negoviot vistinski arhitektonski izgled. Site ~etiri strani na centralniot brod preminuvaat vo apsidalni pro{iruvawa. Baptisteriumot (krstilnicata) se nao|a na ju`nata strana od naosot i e izveden vo forma na trilist i piscina vo sredinata koja ima krstesta forma. So najnovite arheolo{ki istra`uvwa (20072010) otkrieni se ostatoci na u{te edna, najverojatno trobrodna bazilika so mozai~ni podovi, isto~no od polikonhalnata crkva za 30 m koja go zatvora krugot na ranohristijanski objekti od isto~nata strana na Plao{nik. Prostorot me|u trite monumentalni ranohristijanski gradbi bil poplo~en plo{tad so golemi kameni plo~i koj vo severoisto~niot del bil ukrasen so borduri od krupnokockest mozaik, za~uvan vo kulturniot horizont na docnoanti~kiot, odnosno ranohristijanskiot period na prostorot me|u polikonhalnata crkva i nedootkrienata trobrodnata bazilika vo isto~niot del od lokalitetot. Podovite od prostoriite na bazilikite vo najgolem del se ukraseni so rasko{na mozai~na dekoracija i sekoja od niv so~inuva oddelna umetni~ka celina, so razli~ni elementi na ornamentika - geometriski, rastitelni, zoomorfni i antropomorfni pretstavi.

Lokalitet Plao{nik, aero fotografija (str. 90 - 91)

Plao{nik, ju`na bazilika, apsida na |akonikon, ilustracija na psalm 90 (91) - 13

Plao{nik, krstilnica na ju`nata bazilika, piscina, ilustracija na psalm 41

Podovite na ju`nata bazilika bile pokrieni so mozaici, od koi osobeno se za~uvani vo narteksot i krstilnicata. Vo severniot apsidalen del na narteksot (vsu{nost |akonikonot) mozai~no se pretstaveni dva elena koi pijat voda od kantaros, dodeka pod nivnite noze leàt lav i zmija. Pome|u elenite, poto~no pome|u lavot i zmijata izveden e natpis koj sodrì elementi-kratenka od psalmot 90 (91), 13 na Stariot zavet: â&#x20AC;&#x17E;Na {tit i lav }e nagazuva{, lav~e i zmija }e zgme~uva{â&#x20AC;&#x153; (V. Bitrakova Grozdanova). Vo krstilnicata od ovaa bazilika, pokraj stiliziranite pretstavi na floralni dekoracii, ptici, krstovi i krstovi - sfastiki, zapadno od piscinata, pretstaven e lav kako leì, a okolu nego se pretstaveni tri zmii so otvoreni usti. Vo poprefineto izvedeniot mozai~en pod na piscinata od krstilnicata pak se izvedeni dva pauni koi pijat voda od kantaros. Site ovie pretstavi (lavot i zmijata vo severniot del od narteksot, lavot i trite zmii vo krstilnicata, zaedno so mozai~niot natpis so tema od psalm na Svetoto pismo), vsu{nost imaat ista poraka: pobeda na vernikot nad zloto, odnosno pobeda na verata nad demonite, koja kako takva i so vakvi ilustrativni pretstavi e edinstvena pojava na balkanskite prostori i najverojatno izvorno e nastanata vo lihnidskiot episkopski centar (V. Bitrakova Grozdanova).

Kako povisok umetni~ki dostrel, so posebno odnapred podgotvena programa za prezentirawe, osobeno se istaknuva bogatiot mozai~en tepih vo centralniot prostor od naosot na polikonhalnata crkva, severniot ranohristijanski objekt na Plao{nik. Samiot centar e ukrasen so geometriska i pitoreskna ornamentika. Dvaeset reda na dvojni pletenki se prevrzuvaat i sozdavaat slobodni poliwa. Vo niv se izvedeni fazani, gulabi, mo~uri{ni ptici... Potoa `ivotnite: jagne, magare, krava koja le`i, jagne vo skok, zajaci (eden zoba grozje, drugiot jade repa).

Plao{nik, polikonhalna crkva, mozai~en pod vo zapadnata konha

Interesna e i mozai~nata dekoracija na podot vo severoisto~niot aneks, posebno vo apsidalniot prostor kade {to od ~etiri krugovi izvedeni so òlta boja, istekuvaat ~etiri potoci, koi gi simboliziraat êtirite rajski reki na Genezata, a sleguvaat od nebesnite lakovi. Od levata i desnata strana dva elena se pribliùvaat kon potocite da se napijat voda. Pod ovaa scena ispi{an e natpis na donatorite, koi od skromnost, ili pak moèbi poradi ~udesnata verba vo Gospod koj }e go otkrie nivnoto delo na idnite pokolenija, ne gi ostavile svoite imiwa. Natpisot e na gr~ki jazik i glasi: „Go napravija za svoj blagoslov onie ~ii imiwa gi znae Bog“.

Plao{nik, polikonhalna crkva, mozai~en pod vo severoisto~niot aneks

Osobeno e zna~ajna mozai~nata dekoracija vo trilisnata krstilnica kade {to se izvedeni êtirite rajski reki vo forma na ~ove~ki glavi so dolgi musta}i koi pretstavuvaat kompoziciona i idejna celost so pretstavata na simboli~nata slika Fons vitae (Fontana na ìvotot). Ovaa mozai~no - dekorativna celina vo krstilnicata, koja e „rezultat na golemo teolo{ko obrazovanie i u~ena likovna dispozicija, sugestivno ja zaokruùva ilustracijata na rajot“: zamislena e rajskata gradina, vo izobilie na sveta voda, koja {to istekuva od ustite na rekite i fontanite i od koja se napojuvaat vernicite oblikuvani kako eleni i jagniwa. Polikonhalnata crkva na Plao{nik bila rasko{no ukrasena i so freski, a imala i yidna mozai~na dekoracija. Vkupniot graditelski i umetni~ki vpe~atok na ovoj impozanten objekt moè samo da se pretpostavi. Verojatno golemata kupola, toa „nebo“ nad enteriernata kosmogoniska celovitost, strani~nite prostranstva so razigranata pokrivna povr{ina, fasadnata rusti~nost i vnatre{nite vertikalni 95

Plao{nik, Krstilnica na polikonhalna crkva, mozai~en pod so pretstava na personificiranite rajski reki Gion i Fison i ilustracija na psalm 41 (str. 96 - 97)

Plao{nik, polikonhalna crkva, mozai~en pod vo severnata konha

i poluobli~esti povr{ini so svojata polihromija - seto govori za faktot deka poeti~niot Plao{nik u{te vo tie vremiwa bil centarot na lihnidskata episkopija. Silnata hristijanska simbolika osobeno do{la do izraz vo vremeto na episkopot Lavrentij (po~etokot na VI vek) koga se pretpostavuva deka podnite povr{ini na ovaa ~etirilisna crkva bile „poslani“ so rasko{nata mozai~na dekoracija i koga bila izgradena krstilnicata ukrasena so mozai~nata simbolika na êtirite rajski reki. Vo gradot toga{ se izdignuvale i pove}e drugi impozantni bazilikalni gradbi. Srednovekovnata i dene{nata katedralna crkva Sveta Sofija toga{ bila bazilika so site ranohristijanski obele`ja; na prostorite isto~no od dene{nata ulica „Ilindenska“ (Poparnica) bile podignati nekolku takvi crkovni gradbi; na zaramnetiot prostor od pomaliot rid Deboj isto taka; vo isto~noto podno`je na Akropolot funkcionirala polikonhalna crkva so arhitektonska konstrukcija sli~na na onaa od Plao{nik; potoa, dolu, vo dene{nata âr{ija, na prostorot od Ali Pa{inata xamija se izdignuvala tribrodna bazilikalna gradba; a vo blizinata na Ohrid, takvi dominantni hristijanski, tribrodni baziliki bile izgradeni kaj Biljaninite izvori, na terasite od planinata, kako i severozapadno od Ohridskiot rid, kade u{te vo IV vek funkcionirala ve}e spomnatata tribrodna bazilika, podignata vo ~est na golemiot hristijanski misioner Sv. Erazmo Ohridski. Moè samo da se zamisli kolkavo vnimanie, kolkav trud i kolkava invencija vgradile toga{nite lihnidski ìteli i toga{nite duhovni prvenci za da mu se dobliàt na svojot bog Isus Hristos i da se vklopat vo filozofijata na Hristovata vera. Na patot niz vremeto kon ve~nata slava, stariot Lihnid so svoite monumentalni hristijanski bo`ji hramovi, vo zalezot na anti~kata civilizacija, go dostignal svojot zenit. Visoko, do son~evoto carstvo na svojata burna istorija. 98

OPSADATA NA TEODORIH GOTSKI

Na Plao{nik, eden od najeksponiranite prostori vo minatoto na Ohrid, na ju`nite terasi od povisokiot rid na ohridskata „dvogrba kamila“, mestoto kade {to po~nal da voskresnuva stariot grad, se u{te postoi Dlabokiot bunar na ìvotot. Deneska nema beleg na povr{inata od terenot, no toj e tuka, pokrien so kameni plo~i, nad plo~ite zemja, a nad zemjata treva. Bunarot e eden od pogolemite tajni na Vol{ebniot rid. Nikoj ne pameti, nitu pak postoi nekakvo svedo{tvo za vremeto koga bil izgraden. Moèbi u{te toga{ koga se gradela najstarata lihnidska tvrdina, a moèbi podocna, koga se obnovuvala tvrdinata, vo vreme „verojatno od nekoj opasen od napa|a~i slu~aj“, kako {to stoi vo predanieto za Lihnid i Hermeleja, zapi{ano od K. [apkarev. U{te kon krajot na IV vek, dodeka so razdelenoto Rimsko carstvo vladeele namesnicite na nedovolno sposobnite carevi Arkadij i Honorij, po Makedonija i ju`no od nea pusto{ele germanskite plemiwa na Gotite na ~elo so pro~ueniot vojskovoditel Alarih. Toj bil duri i priznat za komandant na rimskite trupi vo makedonskata i da~kata zemja, a svoite gotski trupi, koi bile smesteni vo Star i Nov Epir, gi vooruìl na rimski na~in. Lihnid, kako vaèn episkopski centar vo Nov Epir, sigurno ne bil po{teden od mo}niot Alarih. U{te pred pojavata na ovie germanski plemiwa vo na{ite krai{ta, sigurno bila obnovena, zajaknata i pro{irena ohridskata krepost. Moèbi toga{ bil iskopan dlabokiot bunar na Plao{nik. Moèbi toga{, isto taka, bil iskopan bunarot vo severoisto~niot del od Samuilovata tvrdina koj kojznae kolku vreme e uporno probivan me|u tvrdite karpi, dosega arheolo{ki otkrien samo do prvite 20 metri dlabo~ina. Kon sredinata na istiot vek, na prostorite od ju`niot Balkan pusto{ele surovite hunski ordi na Atila, koi isto taka, najverojatno go „pregazile“ i Lihnid. Moèbi pak toga{ bil iskopan dlabokiot bunar na Plao{nik, ili onoj na Samuilovata tvrina. Ima u{te eden, mnogu pokonkreten istoriski nastan vo tie vremiwa, koj{to moèbi bil vistinskata pri~ina za da se iskopa bunarot, onoj na Plao{nik. Imeno, toga{, na teritorijata od rimskoto carstvo, pokraj drugite voda~i i kralevi na germanskite plemiwa, se pojavil i pro~ueniot Teodorih Amaliecot, kral na Isto~nite Goti od Podunavjeto i po~nal da bara mesto pod sonceto na tie prostori. No, vo Trakija edvaj izvlekol glava so svojata izgladneta vojska,

opkolen od rimskite trupi. Se prefrlil vo Makedonija i po~nal da uni{tuva i razurnuva nasekade kade {to }e pominel. Najprvin udril na Stobi kogo go razurnal do temeli. Rimskiot car Zenon vedna{ potoa mu ponudil primirje, no Amaliecot ne osvrnuvaj}i se na ponudata, se upatil kon Herakleja Linkestidska. U{te pred da stigne tamu, go presretnala delegacija koja go spasila gradot so razni podaroci za kralot Gotski i za negovata vojska, isprateni od heraklejskiot vladika. Teodorih Amaliecot prodolìl nataka po „te{kiot i tesen pat“ Egnaciski, niz planinskite predeli me|u Herakleja i Lihnid. Koga do{ol pred lihnidskiot rid, se zaprel pred visokite tvrdinski yidi{ta i edinstveno {to moèl da napravi, bilo da go opkoli i da go drì podolgo vreme pod opsada. Gradot ne moèl da bide zazemen pokraj drugoto i poradi toa {to „izobilstvuval so izvori me|u yidi{tata“. Toa so izvorite e problemati~no, no zatoa pak Lihni|anite go iskopale bunarot. Toj bil sigurno dlabok do „tajniot izvor na ìvotot“ koj vsu{nost pretstavuval edno od skrienite o~i na Ezeroto. Ohridskata krepost bila opkolena od site strani i drug na~in za snabduvawe so voda nemalo. Edinstveno preku dlabokiot bunar koj bil povrzan so nivoto na ezeroto preku procepite na karpestite dlabo~ini. Teodorih naokolu pusto{el i so svoite najve{ti vojnici se obiduval da ja sovlada tvrdinata, no vo toa ne uspeval. Svedo{tva od povremenite bitki me|u napa|a~ite i branitelite na Lihnid se ~etvrtestite grobni jami od vnatre{nata strana na tvrdinskiot yid na Deboj (pomaliot rid od „dvogrbata kamila“) vo koi grupno bile pogrebuvani poginatite braniteli. Kaj nekoi od pokojnicite, vo gradite i stomakot se otkrieni fragmenti od èlezo, a kaj eden pokojnik duri i zarieno èlezno kopje vo butnata koska. Pokraj ovie pogrebni ostatoci, otkrieni se grobovi od teguli (pogolemi kerami~ki plo~i), detski skeleti me|u dve pokrivni }eramidi ili vo skr{eni kerami~ki amfori, {to kaùva za edna haoti~na situacija predizvikana od opsadata. Vo eden grob otkrien od arheolozite pokraj visokiot tvrdinski yid od citadelata na ohridskata krepost, najdena e trostrana èlezna strela vo ~erepot na pokojnikot koja sigurno bila nama~kana so otrov bidej}i ~erepot bil sosema raspadnat, a i del od gradniot ko{ i ‚rbetot, dotamu do kade {to deluval otrovot. Koskite se pretvorile vo bela pra{ina. Ostanatite delovi od skeletot imale cvrsti i celosno za~uvani koskeni delovi. Bitkite bile stra{ni, no Teodorih ne go osvoil Lihnid. Golemiot adut na branitelite, bunarot, bil tajnoto oru`je. Toj bil izvor na ìvotot. Od utvrdenite prostori na gradot, pod tvrdinskite yidovi, sigurno bile iskopani i tajni premini i kanali, preku koi se izleguvalo nadvor, na nekoi nepristapni mesta, zaradi snabduva~ki potfati od razni vidovi. Taka gradot i pokraj `rtvite, go za~uval svoeto postoewe. Teodorih so svoite Goti nakraj gi napu{til poziciite i go prodolìl pohodot kon Skampa (Elbasan), do{ol do Dirahium (Dra~) i go osvoil.

100

Plao{nik, crkva Sv. Kliment i Sv. Pantelejmon i del od atriumot na ranohristijanskata ju`na bazilika

Potoa ja prodol`il svojata misija, koja kone~no zavr{ila vo Italija kade bilo formirano mo}no ostrogotsko carstvo. Lihnid bil epizoda vo voeniot pohod na Teodorih Amaliecot Gotski. No taa epizoda e del od slavnata istorija na ovoj grad.

101

102

103

SUDNIOT DEN: 30 MAJ 526 GODINA

Lihnid ve}e od poodamna gi zafa}al ju`nite strani na dvata rida zagradeni so mo}ni yidini. Nadvor od yidinite bile severnite strani i isto~nata padina na pomaliot rid kade {to denes se prostira kvartot Mesokastro. Bil prili~no golem grad za tie vremiwa, a koncentracijata na gradskite prostori bila od Plao{nik na zapad, vo dolinata od Gorna Porta do Sveta Sofija i jugozapadnite strani od pomaliot rid. Vsu{nost, gradot bil smesten vo pazuvite na prirodniot amfiteatar od dvata rida svrten kon ezeroto. Odblesocite na anti~kata filozofija na ìveewe se u{te se ~uvstvuvale kako ostatoci od starata tradicija, no glavno gradot ve}e re~isi dva veka pulsiral so hristijanskata vera i so noviot arhitektonski izgled vo kogo dominirale rasko{nite starohristijanski crkovni monumenti - bazilikite. Toa bil najvisokiot dostrel na stariot Lihnid so staroto naselenie koe gi uìvalo blagodetite na boèstveniot prostor na bregot od bleskavoto Lihnidsko Ezero. Anti~kite javni gradbi ili bile ruinirani ili preadaptirani za drugi nameni. Dionisieviot hram na Plao{nik ve}e ne postoel. Pokrupnite ~etvrtesti kameni blokovi bile vgradeni vo osnovite na golemata polikonhalna crkva. Teatarot bil zapu{ten, a povremeno, najverojatno sluèl za hristijanski crkovni sobiri ili za razni crkovni ceremonii. Sepak, vistinskiot kraj na edna istoriska era od ovoj vekovnik bil blizu, bidej}i taka moralo da bide i bidej}i s# se menuva od eden po~etok samo zaradi toa da se sozdavaat uslovi za nekakov kraj, bez razlika na sekoga{ prisutnata prividna stati~nost i bez razlika na vkupniot relativitet na univerzumot. Prethodno se slu~il Golemiot pad. Carstvoto bilo preplaveno od nekoi drugi narodi koi navaluvale od site preostanati strani na evroaziskite prostranstva. Voinstvenite ordi na razni plemiwa pusto{ele po site oblasti na toga{niot civiliziran svet. Potoa sledela i bo`jata kazna koja se isturala od neboto so silina i mo} koja ne moèla da bide kontrolirana od lu|eto. Poplavi i zemjotresi. Lihnidskiot vol{eben rid, toa staro ìvotvorno kopno kone~no bilo silno razni{ano vo sudnite denovi 29 i 30 maj 526 godina, koga bile razurnati i gradovite Dirahium, Korint, mnogu gradovi vo Mala Azija i koga bile sramneti so zemja Antiohija i Seleukija vo Sirija. Toa bilo vo vremeto na carot Justin I, carot na Vizantija, vo ~ii carski granici toga{ vleguval i â&#x20AC;&#x17E;Lihnid od Epirâ&#x20AC;&#x153;. Mnogu ìteli na gradot toga{ poginale, a ostanatite bile zafateni so epidemii i razni drugi bolesti. Zamrel ìvotot na Vol{ebniot rid.

104

Dali za vreme na golemiot Justinijan, sinot na Justin I, bil obnoven gradot na Lihnidskoto Ezero? Toj obnovil mnogu gradovi i tvrdini za da go za{titi carstvoto od osileniot varvarski svet. Dolgo se smetalo deka bil obnoven i Lihnid i deka toj grad, prebogat so svetovni i crkovni graditelski vrednosni tradicii, bil vsu{nost misti~ni~nata Justinijana Prima, onaa gradska utvrdena ubavica, izgradena ili obnovena vo vrska so rodnoto mesto na golemiot car. Mnogu podocna, gradot Lihnid bil taka odbele`uvan na srednovekovnite geografski karti, a nekoi episkopi od crkovnoto sredi{te na bregot od Lihnidskoto Ezero bile imenuvani kako arhierei na Justinijana Prima. Nataka se poka`alo deka toa, sepak, bilo samo mistifikacija.

Lihnid pove}e ne se spomnuva vo istoriskite izvori. No podzemnata ìvotna aorta na Vol{ebniot rid pulsirala podsilena od vol{epstvata, a nadzemnite sluìteli na hristovoto nebesno carstvo ja sozdavale novata klima vo koja }e iznikne gradot. Nadoa|ale nekoi novi lu|e, voini, najprvin na kowi, kako glutnica, ograbuvale i gi skrnavele hristijanskite hramovi. Potoa odminuvale i pak se vra}ale so èni i deca, se naseluvale po razni mesta od gradskite ostatoci vnesuvaj}i ambient na ìveewe koj bil daleku od vremeto na rasko{niot Lihnid. Preostanatite starosedelci od gradot i okolinata najprvin opstojuvale ~uvaj}i gi spomenite i tradiciite od nivnite pretci, podocna, nivnite novi potomci sozdavale semejstva so novodojdenite, gradej}i ja taka novata arhitektura na ìvotot. Taka poleka, gradot po~nal povtorno da zaìvuva. Za novodojdenite, Slovenite, istori~arot Prokopij ima ostaveno crni pisanija. Tie uni{tuvale, ograbuvale, palele i nanesuvale sekakvi drugi zla, po zemjata evropska, a osobeno po zemjata Balkanska. Edno vreme, od {eesetite godini na VI vek nataka, tie se zdruìle so Obrite (Avarite) i so niv gi prodolìle osvojuvawata i zulumite po prostorite na vizantiskata imperija. Vol{ebniot rid bil sigurno vo ramkite na nivnite naleti, no ovde zra~ela i vlijaela na niv ~udesnata bo`ja blagost koja izleguvala od naslagite na Ridot i koja kako bran gi zaplisnuvala od Ezeroto, ta ne se pametat zlodela, mra~ni dejanija i drugi nesre}i od toa podzaboraveno vreme.

105

106

AHRIDA (PRIMA) PRVIOT BELEG NA NOVOTO VREME

Novoto vreme koe go donesoa vetri{tata i burite na istorijata na Vol{ebniot rid i Lihnidskata oblast, osamna povtorno kako diva ubavina vrz pepli{tata od starite ognovi. Novite lu|e go zapo~naa svoeto vladenie zaedno so nesre}nite spomeni od preostanatite starosedelci niz ~ii bitija te~e{e starata makedonska krv i vo ~ija svest ve}e dolgo vreme bea vkoreneti duhovnite dostreli na anti~kiot i ranovizantiskiot helensko - rimski vrednosen sistem. Taka se sozdava{e novoto staromakedonsko ìtelstvo na celata zemja makedonska (za razlika od anti~koto drevnomakedonsko) koe ovojpat go osveì genetskoto te~enie so slovenski krvni slivovi prifa}aj}i ja slavnata makedonska po~va kako svoja tatkovina. Centralniot za~etok na novoto nezavisno kneèstvo koe se oformilo vo sredi{nite delovi od Zapadna Makedonija, me|u Aksios (Vardar) i Lihnidskoto (Ohridsko) Ezero, go osnovale Berzitite, odnosno Brzitite, ili kako {to podocna se spomnuvaat, Brsjacite. Tie bile nezavisni od vizantiskata vlast i uporno ja branele svojata samostojnost. Poznatiot vizantiski letopisec Teofan ovaa nezavisna dràva ja narekol Berzitija. Vol{ebniot rid i prostorite na starata Lihnitida so svoite specifiki odnovo go privlekuvaat vnimanieto. Vo ovaa oblast se razvila takanare~enata Komani kultura koja u{te gi zafatila i oblastite od Sredna i Severna Albanija, kako i regionot okolu Skadarskoto Ezero vo Crna Gora. Za ovaa visokodostrelna kulturna posebnost govorat trodimenzionalnite podatoci sodràni vo grobnite prilozi na del od ranosrednovekovnata nekropola otkriena na prostorot od ostatocite na ranohristijanskata trobrodna bazilika â&#x20AC;&#x17E;Sv.Erazmoâ&#x20AC;&#x153;, nedaleku od Lihnidskiot rid, vo podno`jeto na starata krepost Engelana, kako i vo grobnite prilozi na del od nekropolata od isto vreme otkriena na ostatocite od bazilikata kaj Radoli{ta, blizu dene{na Struga. Osobeno se vpe~atlivi raznite pojasni bronzeni privrzoci so kru`ni i polukru`ni formi so ukrasna funkcija, kako i masivnite la~ni bronzeni i èlezni fibuli, koi isto taka, ja odbeleùvale presti`nosta na sopstvenicite preku funkcionalnite ukrasi na nivnata obleka. Taka, vremeto na VII i VIII vek, koe istoriskata nauka go ozna~uva kako najtemen period na ohridskoto minato, vsu{nost ne e tolku temno, bidej}i arheolo{kata nauka nudi svetlina koja izleguva direktno od izvornoto zra~ewe na materijalnoto kulturno bogatstvo.

107

Bronzeni predmeti, nekropola „Sveti Erazmo“ blizu Ohrid, VII-VIII vek

Osven toa, starite kulturni tradicii ne bile sosema zgasnati. Slovenskoto ìtelstvo po~nalo da ja prifa}a vizantiskata kultura i toa bilo u{te edna skalozma kon sozdavaweto na novata makedonska posebnost. „Izbeganite episkopi i drugite duhovni lica se vra}ale na starite mesta i taka celoto naselenie se prepu{tilo na mirniot ìvot“. Vo 773 godina makedonskata samostojna dràva Berzitija se obidel da ja pokori bugarskiot han Telerig, no negoviot pohod bil neuspe{en. Duri vo vtorata polovina na IX vek lihnidskiot Vol{eben rid i cela Berzitija bile zavzemeni od bugarskiot knez Boris i vklu~eni vo negovata dràva.

108

Ne se znae to~no od koga novite Staromakedonci zapo~nale gradot Lihnid da go oslovuvaat kako Ohrid. Edno staro predanie, koe go zabeleàle Bra}ata Miladinovci od Struga, veli deka „koga se prave{e Ohridskata krepost, Justinijan se ka~i na Ridot, na kogo leìt gradot i gledaj}i go preubavoto mestopoloènie, izvika oh rid, t.e. oh, kakov ubav rid. I od toga{ ostana da se vikat gradot Ohrid (Ohrit)“. Ova e moèbi povrzano so mistificiranoto mislewe za Justinijana Prima i za navodnoto slovensko poteklo na carot Justinijan. Inaku, za prvpat novoto ime na gradot se spomnuva vo protokolot na golemiot crkoven sobor vo Carigrad koj se odràl vo 879 godina zaradi ustoli~uvaweto na znamenitiot Fotij za carigradski patrijarh i na koj sobor u~estvuval i episkopot Gavril od „Ahrida“. Novite ìteli na Vol{ebniot rid go preimenuvale i Lihnidskoto Ezero. „Vo najstaroto ìtie na sv. Naum (X vek) toa e nare~eno Belo Ezero. Sli~no taka is~eznalo i imeto na provincijata Nov Epir, koja se sleala vo golemata slavjanska zemja, koja se prostirala od Rodopite do Jadranskoto More i koja od Vizantincite bila nare~ena Sklavinija. Vo tekot na IX vek oblasta Nov Epir bila nare~ena Kutmi~evica“ (I.Snegarov). Gradot na Vol{ebniot rid Ohrid izniknal vrz temelite na stariot Lihnidos. Kako vsu{nost go dobil novoto ime? Ima razli~ni tolkuvawa i do denes tie se sprotivstaveni. Ima dve glavni pretpostavki: ednata tvrdi deka imeto Ohrid proizleguva od staroto anti~ko ime na gradot Lychnidos, a drugata deka imeto e od slovensko poteklo. Ima i fantasti~ni tvrdewa za postanokot na imeto, no tie so osobeno zadovolstvo se komentirani od nau~nicite i opravdano otfrleni. Taka na primer se tvrdelo deka imeto Achrida proizleguvalo od slovenskiot zbor ahar dvor, odnosno bugarska carska rezidencija. Nekoi se potpiraat na podatokot na Ana Komnina spored koj vtoroto ime na carot Samuil bilo Mokros (persisko poteklo) a ottuka se izveduvalo evolutivno: Mokhran, Mohrid, Ohrid. Arapskiot patepisec Evlija êlebija pak tvrdi deka imeto Ohrid proizleguva od imeto na begot Ohru. Slovenskoto poteklo na imeto naj~esto se povrzuva so zborot „hrid“ (karpa) koj se izvlekuva od toponimot Achridos (Ahridos) vo Rodopite. Ohrid pak vo gr~kata istoriska literatura se nametnal pod formite Achris (Ahris) i Achrida (Ahrida) koi bi se povrzuvale so zborovi koi zna~at: vrv, viso~inka. Za gradot na Vol{ebniot rid nema ni{to poverodostojno od uporniot kontinuitet, od vkupnosta na ìveeweto koja neprekinato se odviva od postanokot do ve~nosta i beskone~nosta kako simboli~no traewe, odnosno do krajot na svetot, kako realna pretpostavka. Imaj}i gi predvid poserioznite pristapi na analizite vo ova nasoka, a vrz osnova na lingvisti~kite dopirlivosti na dvete imiwa, jasno e deka imeto Ohrid e rezultat na kulturniot kontinuitet i traewe na staroto ime na gradot Lihnidos.

109

DOA\AWETO NA SVETECOT SVETIKLIMENTOVATA ERA

Kako {to Isus Hristos ve}e dve iljadi godini e prvata li~nost, bo`ja i su{tinska, za celiot hristijanski svet, taka i Sveti Kliment Ohridski pove}e od iljada godini e prvata li~nost, su{tinska i bo`ja, za site pokolenija koi ìveele na prostorot od Vol{ebniot rid i vo celata Ohridska oblast, a i za celiot slovenski svet, do kade {to stignalo s l o v o t o negovo, prenesuvano od edni na drugi, do kade {to stignale pou~itelnite misli negovi i negoviot duh na ~ovek i svetec. Ne se znae to~no negoviot roden kraj, no zarem moèl da bide podaleku od rajskite predeli na podnebjeto od Vol{ebniot rid i podaleku od vidikot na bezbrojnite svetli yvezdeni o~i na sinite vodi od Beloto Ezero? Ne se znae to~no ni koga bil roden, no zarem za ìvotot negov ne govorat li pove}e negovite dela, ne e li poto~na i pogolema vistinata za negovoto mileniumsko traewe? Se znae i se nasetuva deka u{te od najranite mom~e{ki godini bil bistar i trudoqubiv, skromen i iskren podanik na Boga, bo`jata milost i bo`jite zapovedi. Zaedno so negoviot brat Naum (po krv ili duhovnost) sigurno poteknuvale od nekoj postar rod na zemjata makedonska. Tie dvajca i sodru`nicite Gorazd i Angelarij zaedno go izu~uvale Svetoto pismo prevedeno na staroslovenski jazik od solunskiot filozof Konstantin (Kiril). Se znae deka gi sledele vo zlo i dobro golemite u~iteli na slovoto staromakedonsko (kako staroslovensko) Kirila i Metodija, solunskite bra}a, vo burnoto vreme na nivnata misija vo Moravija, kade {to go propovedale Evangelieto i hristijanskata vera na jazik razbirliv za site od slovenskite zemji, so bukvi sozdadeni za toj jazik i so qubov kon rabotata koja ne poznava granici. Koga bile vo Rim, papata li~no go rakopoloìl Metodija za arhiepiskop na Moravija i â&#x20AC;&#x17E;gi rakopoloìl i Klimenta i Nauma zaedno so drugite za sve{tenici i |akoni i naredi da se otsluì celiot ve~eren ~in, i utreniot, spored slovenskiot tekst, vo golemiot hram na svetite apostoli Petar i Pavle. Taka i se slu~iâ&#x20AC;&#x153;. Po smrtta na bra}ata Kiril i Metodij nivnite pridru`nici i u~esnici vo Moravskata misija bile zatvorani i progonuvani od neprijatelite Hristovi i na verata. Kone~no i bile primorani da trgnat na dolgiot pat kon nivnite ju`ni krai{ta. Sedumminata pridru`nici na Bra}ata, podocna vo crkovnata istorija poznati kako Sedmo~islenicite, razdeleni na grupi, trgnale na Jug. ûvani od nebesnite sili, Kliment, Naum i Angelarij, pominuvaj}i niz razni krai{ta i sela, Sv. Kliment, skulptura vo drvo - detal, Galerija na ikoni - Ohrid, XIII vek (str. 110)

111

sledeni od ~uda i pomagani od Boga preku molitvite, ja preminale rekata Dunav na splav i stignale do Belgrad, „toj grad bil najpoznat od krajdunavskite gradovi“. Ottamu bile isprateni kaj knezot Boris vo Bugarija. Tamu bile pre~ekani so najgolemi po~esti i bile postaveni na va`ni mesta vo organiziraweto na crkvata, prosvetata i kulturata. Kliment bil ispraten vo makedonskata oblast Kutmi~evica, a knez Boris, za da go nagradi, mu podaril tri ubavi ku}i vo Devol, Ohrid i Glavenica. Ovoj si izgradil manastir vo Ohrid, na ju`nata strana od povisokiot rid, na Plao{nik. Crkvata {to najprvin ja podignal (893 g.) ja posvetil na svetiot ma~enik i lekar Pantelejmon, a mestoto koe go odbral bilo staro i sveto, najubavo vo celata okolina. Ottamu se gledalo celoto ezero i daleku preku nego, na sprotivniot breg, kade {to negoviot „brat“ Naum, po urnek na Klimentovata, izgradil ista takva crkva i manastir. Kliment na Plao{nik, spored podocne`noto „Op{irno ìtie“ na Teofilakt, izgradil u{te edna crkva vo manastirot. „Taka vo Ohrid imalo tri crkvi: edna - soborna, i dve - na sveti Kliment, koi{to po golemina bile mnogu pomali od sobornata, no poubavi od nea so svoite kru`ni i sferi~ni formi“. So najnovite arheolo{ki iskopuvawa na Plao{nik, vo 2008 godina se otkrieni izvesni temeli na stara crkva vo severoisto~niot del od lokalitetot, isto~no od ranohristijanskata polikonhalna crkva, zapadno do dene{nata kapija vo Plao{ni~kiot kompleks, koja sé u{te e nedoistraèna, no otkrienite ostatoci pokaùvaat deka moèbi se raboti za vtorata Svetiklimentova crkva koja toj ja izgradil na Plao{nik, no koja, poradi podocne`nite okolnosti, bila zapostavena i „zakopana“ od vremeto. Plao{nik, Crkva Sv. Kliment i Sv. Pantelejmon, apsida na ranohristijanskata ju`na bazilika

112

Dvoen pektoralen krst - relikvijar so {ematizirana pretstava na Sv. Kliment, bronza, Plao{nik, XI vek

113

Dvojni pektoralni krstovi - relikvijari od bronza, Plao{nik, X-XI vek

Na ovoj svet prostor, na Plao{nik, srede krasotiite na celiot manastirski kompleks, Kliment razvil silna knièvna dejnost i gi postavil temelite na t.n. prv slovenski univerzitet. Tuka ja primile hristijanskata vera mnogu lu|e od gradot i okolinata, koi dotoga{ gi imale divite naviki na varvarskite obi~ai. „I {to u{te? Toj gi hranel na toj na~in so slovoto, koe{to e vistinski leb i potkrepa na du{ata. Ne propu{tal da gi hrani i telesno tie koi{to imale potreba od duhovna hrana. Vo sprotiven slu~aj toj samo polovi~no }e go poddrùval Isusa, za kogo znael deka gi hranel i nepoznatite so znaewe i leb. Zatoa toj bil i tatko na siracite, i za{titnik na vdovicite, grièj}i se za niv na sekakov na~in. Vratata mu bila otvorena za sekoj bednik i stranec ne no}uval nadvor“. Taka Kliment, „ja smeknuval èstokosta, surovosta i grubosta na nivnite srca vo bogopoznavawe. I nikako ne e ~udno, {to toj se grièl da gi izmeni mislite na lu|eto kon krotkost i ~ove~nost“ (Teofilakt). Toj se grièl duri i divite ovo{ki koi ve}e odamna rastele po zadivenata zemja od okolinata, da gi presaduva i prekalemuva vo pitomi i plodni. Lu|eto koi u~ele od nego, ne go u~ele samo slovoto, tuku i se obrazuvale po{iroko, so site toga{ni znaewa, koi Kliment, ve}e od poodamna gi imal apsorbirano vo svojata eruditivna mo}. Se pretpostavuva deka niz negovata {kola pominale nad 3500 u~enici i sledbenici koi potoa go {irele znaeweto niz site slovenski zemji. Toj sam napi{al okolu peesetina knigi so crkovni i drugi sodrìni. Isklu~itelno po~ituvaj}i go deloto na negovite u~iteli Kiril i Metodija, Kliment vo negovata knièvna i prosvetitelska dejnost ja afirmiral i se sluèl so glagolicata, koja, za potrebite na slavjanskiot narod ja sostavile negovite u~iteli. Taa }e bide vo upotreba ne samo vo negovoto vreme, tuku i nataka, u{te dveste do trista godini. Bidej}i za nego se kaùva deka posloènite bukvi gi poednostavuval za da bidat polesni za razbirawe kaj prostiot narod, se smeta deka toj ja izmislil i kirilicata, taka {to, nekoi nau~nici prepora~uvaat taa azbuka da se narekuva Klimentica, a ne kirilica. So takvi preobrazeni formi na bukvite toj napi{al mnogu pohvalni slova, ìtija na sveti ma~enici i sve{teni pesni. Vo vreme na vladeeweto na car Simeon vo Bugarija, Kliment bil nazna~en za episkop na Drembvica i Velika. Toa se mesta koi i denes vo naukata sozdavaat zabuna. Sepak, tie mesta bile vo blizinata na Ohrid. Toj ~esto navra}al vo negoviot manastir na Plao{nik, zatoa {to tuka se ~uvstvuval najspokojno. Koga bil otsuten i podaleku od svojot manastir, vo mislite naj~esto mu se vgnezduvale krasotiite i vol{epstvata na Plao{nik, koi mnogu gi sakal i po koi mnogu taguval. Vol{epstvata, sekako, kaj ovoj bogougodnik, knièvnik, prosvetitel i za{titnik na stradalnite du{i, bile zarasteni vo negoviot duh so pomo{ na molitvite kon Boga, kako Hristovi iscelitelni svojstva. Edna{, dodeka patuval, zadlabo~en vo svoite misli, zabeleàl dvajca paralizirani lu|e. Edniot od niv bil i slep. Toj

115

Manastir Sv. Naum, crkva Sv. Arhangeli, izgled od severozapad

prizor mu ja trognal so~uvstvitelnata du{a. Zastanal i sakal da gi ute{i i da im go izrazi, bez da gi navredi, so~uvstvoto kon nivnata nesre}a. Kolku {to bil potresen od gletkata, vo prviot moment, tolku negovata du{a bila ispolneta so bo`ja smirenost vo sledniot moment, koja ve}e mu ja otkrila silnata èlba da im pomogne. I ve}e znael... Se zagledal vo neboto i gi podignal svetite race za molitva. Ja izmolil bo`jata pomo{ i so racete potoa gi doprel paraliziranite tela. Nesre}nite bile ozareni od ~udoto. â&#x20AC;&#x17E;I eto, spored kaànoto od Isaija, edniot od niv skoknal kako elen, makar {to pred toa bil ne samo kuc i imal povreden ne samo eden del od teloto, tuku celiot bil nepodvièn i so ni{to ne se razlikuval od zemjata vrz koja leèlâ&#x20AC;&#x153; (Teofilakt). I slepiot, otkako ja videl svetlinata, zapo~nal na visok glas da go veli~a Gospoda. Koga videl Kliment deka ~udoto {to se slu~ilo go zabeleàl negoviot sluga, mu naredil na nikogo da ne kaùva se dodeka e ìv. So ova se potvrduva deka Kliment bil svetec u{te vo vremeto na negoviot ovozemski ìvot. I Naum, negoviot â&#x20AC;&#x17E;bratâ&#x20AC;&#x153; i sodru`nik, koj ja {irel pismenosta, prosvetata, kulturata i Hristovata vera me|u slavjanskiot svet i koj sluèl vo manstirot izgraden od nego na drugiot kraj od ezeroto, so bo`ja pomo{ im pomagal na nesre}nite i bolnite, gi le~el i ~inel ~uda, pove}e sakal da bide od korist za drugite, otkolku da ostava tragi za svoite dela.

116

Naum umrel vo 910 godina, a Kliment {est godini potoa. Nivnite grobovi, koi se nao|aat vo crkvite od nivnite manastiri, na dvata brega od Beloto Ezero, pretstavuvaat najsvetite i najsvetlite mesta vo prostorot na Ohridskata zemja i vo vremeto na celata ohridska istorija. ûdata vrzani za ovie mesta prodolìle i nataka kako odraz na duhovnata mo} na golemite svetci. Na Naumoviot grob, niz vekovite i denes se poklonuvale i se poklonuvaat bezbrojni vernici koi go naslu{nuvaat srceto na svetecot „koe pulsira“. Vo „Op{irnoto ìtie za Sv. Kliment Ohridski“ napi{ano podocna (vo XII vek) od ohridskiot arhiepiskop Teofilakt, stoi zapi{ano deka teloto na Kliment bilo pogrebano „vo manastirot, vo grob koj{to toj sam so sopstvenite race si go prigotvil vo desnata strana na predniot del od crkvata“. Podolu, Teofilakt zabeleùva: „No izgleda... ostankite na u~itelot i sega u{te pravat blagodejstva, bidej}i lekuvaat sekoe stradanie i sekoja bolest. Za kaànoto potvrduva onoj ~ovek so isu{enite race i noze, koj{to do{ol vo hramot, koga se izvr{uval boèstveniot sve{teni~ki ~in i dobil isceluvawe. Prisutnite ne znaele koj e i otkade e. Koga po~nal da se zablagodaruva za le~eweto, postojano go povtoruval ~udoto, gi podignuval izlekuvanite race i koga so vikaweto po~nal da stanuva dosaden za prisutnite vo hramot, toj bil zapra{an za pri~inata na molitvenoto blagodarewe. Toga{ raskaàl se. Bil od Ohrid i dolgi godini ja nosel teìnata na taa bolest. Zatoa, prinuden ne pomalku od o~ajnosta, kolku i od bolesta, re{il da se pokloni na svetiot grob... Vle~kaj}i se po racete i nozete, toj do{ol do grobot na prepodobniot, potoa padnal vo ekstaza i videl nekakov starec koj mu gi doprel kosite i mu naredil da stane... Na ~ovekot mu se vratila silata vo koskite i ìlite mu zacvrsnale za dvièwe. Posle toa, koga si do{ol pri sebe, ve}e bil zdrav. Svetecot i po smrtta ja prodolìl svojata sveta misija. Manastirskiot prostor na Plao{nik bil boèstveno mesto od koe di{ela svetosta i ~istotata na ~ove~kiot duh, oplemeneti i vozvi{eni od presvetiot Kliment. Tuka, na drvenite klupi, po patekite zagradeni so spitomenite trevki i rastenija, se dvièle sve{teni lica i drugi namernici i u~enici, ~itaj}i gi bo`jite slova od bogatata riznica na Svetiklimentovata knièvna produkcija. Ohridskata knièvna {kola od tie vremiwa, nezavisno od razli~nite filozofski postulati, nalikuva na Platonovata akademija od vremeto na procutot na anti~kata civilizacija. Svetiklimentovata akademija imala hristijansko - filozofski polne` so humanisti~ka golemina, koja gi nadminuvala site dotoga{ni i mnogu posledovatelni silni akademski formacii koi egzistirale vo poznatiot svet i niz vremiwata na negovata istorija. Bidej}i na edno isto mesto vo zna~ajnite periodi od istorijata na svetot bile gradeni paganski hramovi, ranohristijanski crkvi, srednovekovni hristijanski crkvi, xamija, Plao{nik e vsu{nost edno od najsvetite mesta vo svetot, eden duhoven

117

kosmopolitizam koj gi spojuva pozitivnite izblici na razli~nite religiski filozofski sodrìni, edna grandiozna svetlina od razni boi, eden izvor na vrednosti vo kogo se sobrani paganski, hristijanski i islamski eliksirni kapki na humanisti~ki ekstrakti. Plao{nik doìvea svoj preporod na pragot od tretiot millennium. Po povod 2000 godini hristijanstvo vo Makedonija i svetot, vo vremeto od 19992002 godina be{e realizirana prvata faza od golemiot proekt: Vozobnovuvawe na Svetiklimentovata crkva Sv. Pantelejmon. Sultan Mehmed xamijata be{e dislocirana, a na nejzinoto mesto, na preostanatite temeli od urnatata crkva koi ve}e ~etiri veka bea vo vnatre{nosta na xamijata zaedno so grobot na Svetitelot koj sam si go izgradil i vo kogo bil potoa (916 godina) pogreben, povtorno be{e podignata crkvata kako â&#x20AC;&#x17E;ispletena i izvezena narodna gradbaâ&#x20AC;&#x153;. Crkvata se grade{e kako {to be{e gradena vo nejzinoto vreme, ja gradea â&#x20AC;&#x17E;makedonskite majstorite na kamenotâ&#x20AC;&#x153; od selo Pustec. Od 2007 godina nataka se realizira vtorata faza na Svetiklimentovite kulturno - istoriski vrednosti, odnosno zapo~na realizacijata na Vozobnovuvawe na Svetiklimentoviot univerzitet. Vo istraùva~kata programa najzna~ajno mesto zazema{e arheolo{kata potraga po ostatocite od starite manastirski konaci vo koi, najverojatno, Sveti Kliment i negovite sorabotnici ja realizirale svojata nau~na i prosvetitelska dejnost. I ne samo tie, tuku i nivnite naslednici koi go prodolìle Svetiklimentovoto delo. Zna~i, so ovie sistematski arheolo{ki istraùvawa bea otkrieni kulturni horizonti isklu~itelno bogati so materijalna kultura od site periodi, odnosno, kako {to e ve}e spomnato, nekade od krajot na bronzenoto i èleznoto vreme, kontinuirano, preku arhajskiot i ranoanti~kiot period, preku makedonsko - helenisti~kiot i rimskiot period, do silnata docna antika i ranoto hristijanstvo i {to be{e najva`no, navistina bea otkrieni ostatoci od srednovekovni gradbi koi so sigurnost bea konstatirani kako ostatoci od manastirskite konaci, zapadno za dvaesettina metri od vozobnovenata Svetiklimentova crkva. Toa se potvrdi i so dvete pogolemi depoa na moneti otkrieni pokraj zapadnite yidovi od gradbite: ednoto so 1389 venecijanski srebreni moneti od XIII i XIV vek za~uvani vo kerami~en sad i drugoto od 3189 bronzeni trahei za~uvani vo tkanina (najverojatno vre}a) glavno od XIII vek. Ova se zna~i, arhitektonskite ostatoci koi najverojatno prvobitno bile podignati vo Svetiklimentovo vreme, a se odràle do vremeto na Otomanskata dominacija na ovie prostori. Gornoto govori i za toa deka tuka se odvivala i prosvetitelskata dejnost na Sv. Kliment Ohridski, kako i posledovatelno na negovite u~enici i naslednici. Ovde se formirala t.n. Svetiklimentova knièvna {kola ili Svetiklimentovata knièvna akademija ili, ako sakate, tuka vsu{nost funkcioniral Svetiklimentoviot univerzitet vo krajot na IX i po~etokot na X vek.

118

Depo na bronzeni vizantiski moneti - trahei, Plao{nik, XIII-XIV vek

Depo na srebreni venecijanski moneti, Plao{nik, XIII-XIV vek

119

120

121

Makedonija odlu~i da go vozobnovi ovoj kulturen i prosveten monument na makedonskata istorija i zaedno so Svetiklimentovata crkva Sv. Pantelejmon na Plao{nik povtorno da blesne vkupnosta na crkovnoto i svetovnoto `ari{te, na najsvetoto mesto za Makedonija i celiot slovenski rod (Plao{nik). Vo vozobnoveniot „univerzitetski kompleks“ e predvideno da funkcioniraat: Muzej na Plao{nik, Svetiklimentova biblioteka, Galerija na ikoni, Institut za humanisti~ki nauki, mona{ki objekti i Bogoslovski fakultet. Zapadno, do borovata {uma, }e bidat poredeni arhitektonski zgradi na pove}e svetski univerziteti koi, so svoite prisustva, u{te pove}e }e go iska~at „Svetiklimentoviot arhitektonski i duhoven kompleks“ od tretiot milenium do piedestalni viso~ini vo ramkite na univerzalnite vrednosti. Arhitektonskite oblici koi }e ja zaokru`at ambientalnata celina na Plao{nik }e treba da bidat vklopeni vo prostorot taka {to }e pretstavuvaat simbioza na site relevantni okolnosti: sakralni i svetovni, istoriski i sovremeni. I samo u{te ova: vo borovata {uma me|u Plao{nik i strmniot breg na ezeroto nad Labino, }e bide vozobnovena „Svetiklimentova gradina“ so pateki, klupi i bungalovi. Da sedat na klupite, da ~itaat, da se odmoraat i da me~taat lu|eto od Svetiklimentovata sega{na i idna era. Doa|aweto i trideceniskoto rabotewe na Sv. Kliment Ohridski vo Ohrid e traen istoriski i svet ~in. Svetiklimentovata era za Ohrid i celoto slovenstvo trae pove}e od iljada godini, a }e trae sé dodeka postoi svetot. Toj e „kako xin od ~ie srce blika toplina i pregolema dobrina“.

„Kliment Ohridski i denes se javuva vo no}nite ~asovi vo Ohrid So fener vo rakata, {eta niz kaldrmisanite uli~ki i go ~uva sonot na Ohri|anite“

122

Manastir Sv. Naum Ohridski, crkva Sv. Arhangeli, ikona so pretstava na sv. Naum i sv. Kliment Ohridski

123

DOA\AWETO NA CAROT SAMUILOVATA ERA

Κόμης - ot (knez, vojvoda, stare{ina) Nikola, tatkoto na Komitopulite, ~etvoricata negovi sinovi: Aron, Mojsej, David i Samuil, stanal slaven otkako sinovite, vo zemjata Makedonska, krenale vostanie vo 969 godina protiv bugarskata vlast, odnosno 976 godina protiv vizantiskata vlast, vo vremeto koga na Balkanskiot Poluostrov povremeno i po~esto se „vetreele“ Pe~enezite, koi inaku, bile gospodari na prostranstvata me|u rekite Dnepar i Dunav i ruskite stepi. Ovie u~estvuvale, zavisno od okolnostite, vo ~estite voeni sudiri me|u Bugarite, mo}niot ruski knez Svjatoslav (945-972) i vizantiskite carevi od toa vreme. Zavisno od toa na koja strana bile Pe~enezite, taa „strana“ bila vo prednost. Vo takvi okolnosti, Komitopulite sozdale nova dràva na Balkanot, na ~ie ~elo zastanal Samuil (ssa 990-1014). Bugarskite i drugite oblasti ju`no od Dunav vlegle vo sostavot na Samuilovoto carstvo, koe nekoi istori~ari go narekuvaat „Makedonsko carstvo“, a drugi, odnosno pove}eto, go narekuvaat „Bugarsko carstvo“. Kako i da e, neka im e, ama edno e sigurno: centarot na toa carstvo se nao|al vo Makedonija, najnapred vo Prespa, a potoa vo Ohrid. I u{te ne{to, u{te posigurno: crkovniot centar na ova carstvo ne bil Trnovo, nitu Preslav, tuku Ohrid, vo veli~ieto na Ohridskata arhiepiskopija, edno vreme i patrijar{ija, kako fundamentalna su{tina vo idelo{ka smisla, kako nekoja istoriska svetlina koja bi trebalo na tie „silni istori~ari“ da im go soop{ti esencijalnoto istorisko jadro kako factum ... in continuo. A kako inaku, Makedonija se „ozari“ kako Makedonija i po desettina vekovi? I Ohrid vo nea, kako grad na svetlinite, kako toa, o istori~ari, i po vetrovi i po buri, i po gr~ko i po tursko, nakraj taka, ete, Makedonija da e Makedonija, a Ohrid da e Ohrid vo nea? Kako toa, samo li po sebe? Vojuva{e li ovoj narod, ottoga{ dosega, protiv nekogo, mu nanese li nekakvi zla ovoj narod na nekogo, osvojuva{e li, ograbuva{e, pale{e li, ovoj narod ku}i, gradovi i sela na drugi narodi, ta ja najde vo tie zla Makedonija kako svoja, so Ohrid vo nea kako svoj? Sigurno deka ne be{e taka, a Makedonija e Makedonija, so Ohrid vo nea, i po deset vekovi. Koj istori~ar, koja hronika ili koj zapis go zapi{al toa, se pameti li, neka dokaè nekoj dali od Samuila navaka, narodot na Makedonija, samiot od sebe, trgnal vo vojna „po tu|o“, da osvojuva, da pali, da grabi? Toga{, koj toa go napravi? Gospod? (Ami koj?) Carot Samuil napravil golemo carstvo. Vo Ohrid, na ridot, doa|al povremeno. Gi obnovil yidi{tata od tvrdinata za da gi za{titi tie {to ìveele i za da ja smestuva svojata vojska dodeka se odmora po bitkite. Carot Samuil e edinstveniot

124

car vo istorijata koj bil car - voin, edinstven car koj bil sosem poinakov od site „purpurni carevi“ vo negovoto sovremie, porano i podocna, car koj nemal svoi bleskavi dvorci, car koj ne koval pari, car koj ne go gradel svoeto carsko dostoinstvo kako drugite, car koj ne ostavil zad sebe dela isti ili sli~ni kako drugite carevi, car koj ne ja zapi{uval svojata slava, nitu nareduval da se zapi{uva. Zatoa e kontroverzen, isto kako i kontroverznosta na Makedonija, niz site vekovi i niz site vremiwa. I zatoa toj e neraskinlivo vrzan za ovaa zemja, iako ne ja spomnuval i ne ja zapi{uval.

Nie ovde }e zastaneme, do slednoto vreme. Nema da vi gi raskaème nastanite vrzani so stra{niot poraz na car Samuil vo bitkata na Belasica protiv vizantiskiot Vasilij II vo 1014 godina, ni dali vo Samuilovata tvrdina ostanalo skrieno golemoto carsko bogatstvo; nema da vi zboruvame za naslednicite na carskiot prestol Gavril Radomir i Jovan Vladislav, ni dali Vasilij II ja razurnal tvrdinata, nema da vi zboruvame za vostanieto na Petar Deljan od 1040-1042 godina i na \or|i Vojteh od 1072 godina i nivnite vrski i kontakti so Ohrid; nema da vi zboruvame za osvojuvaweto na Normanite na Ohrid 1082-1083 godina, za normanskiot vojskovodec Boemund koj do{ol vo Ohrid no neuspeal da ja osvoi tvrdinata; za Ohri|aninot so ermensko poteklo Ariebij koj ja branel tvrdinata od Normanite; nema da pi{uvame sega za prestoite na vizantiskiot car Aleksej I Komnen vo Ohrid i za negovata }erka Ana Komnina, pisatelka, koja tolku pati go spomnuva ovoj grad; nitu za vtoriot upad vo Ohrid od Normanite vo 1108 godina i za opisite i pismata na Teofilakt Ohridski koj tolku mnogu, arni i lo{i zborovi, ostavil za Ohrid; nema da raskaùvame ni za Krstonoscite od Francija i Italija koi, me|u drugoto, imale „rabota“ i vo na{iot grad, nitu za Bugarite, nitu Srbite vo Ohrid; sega nema da pi{uvame ni za pette vekovi na Ohrid pod Otomanskata imperija, nitu za Andreja Gropa, nitu za Xeladin beg i Ta{ula; ovde nema da vi pi{uvame ni za Grigor Prli~ev, ni za Kuzman [apkarev, nitu za gemixijata Marko Bo{wakov od Ohrid, nitu pak za vojvodite Hristo Uzunov i Metodi Pat~ev od Ohrid i nivnite „drugarski“ (so drugarite) samoubistva, nitu za „ilindenskiot“ vojvoda Argir Marin~e; nema ni za Ohri|anite Ivan Snegarov, Balas~ev, Ognenov ili Sprostranov, nema ni za ... Zastanavme pred silnata mo} na magi~niot sliv na ve~nite vrednosti i umetni~kite dostreli koi gi vnedri vol{ebniot Ohrid vo sebe, za da ostane kako piedestalna vrednost vo ve~nosta i beskone~nosta. ]e po~ekame, samo edna mala paralelna ve~nost, zanemeni od vozbuda pred vistinskata erotsko - ekstazi~na ubavina, a potoa na{iroko }e vi ja doraskaème prikaznata za ovoj grad.

125

126

127

128

129

130

ELIZABETA DIMITROVA 131

SVETIKLIMENTOVATA EPOHA

Koga vo devettata decenija na IX vek, harizmati~niot Kliment, intelektualniot mag na postikonobore~kata epoha i lojalen sledbenik na Kirilo - metodievskata kulturna tradicija pristignal vo Ohrid za da gi {iri hristijanskite pouki i knièvnite poraki, gradot izrasnal vo lulka na pismenosta i na kreativniot izraz za celata balkanska teritorija. Drevniot Lihnid, naselba so bogata kulturna stratigrafija blagorodno naplastena niz stoletijata na anti~kata epoha, stanal sedi{te na prviot Slovenski univerzitet, a Kliment prerasnal vo patron na duhovnata edukacija i na prakti~nata obuka na slovenskite ìteli, èdni za so~niot nektar na znaeweto i na ve{tinite. Taka, Ohrid stanal izvor na prosvetluva~ki vodi, spiritualen vodopad na avtenti~no obrazovanie, koj te~el niz plodotvornoto tlo na èlbata za u~ewe kon nepregledniot okean na naukot i erudicijata. Paralelno so etabliraweto na najranite formi na edukativnite aktivnosti, koi trebalo da gi transformiraat slovenskite analfabeti vo benevolentni podanici na hristijanskata kulturna tradicija, Kliment, golemiot knièvnik i preveduva~, strpliviot pedagog i andragog, inspirativniot psalmopeec i melopoet i mudriot teolog i besednik, gi vospostavil i najstarite osnovi na arhitektonskoto tvore{tvo, t. e. go formiral nukleusot na graditelskata praktika, otvoraj}i ja portata za grade`ni{tvoto na srednovekovnata epoha. Podignuvaj}i go ne{to pred 893 godina svojot mavzolejski hram posveten na Sveti Pantelejmon na Plao{nik, ~ii konstruktiven koncept i prostoren dizajn gi izbral od vizuelniot â&#x20AC;&#x17E;katalogâ&#x20AC;&#x153; na anti~koto graditelsko nasledstvo za~uvano vo stratigrafijata na ovoj lokalitet, Kliment vkorenil edna specifi~na tipologija na gradbi koja najdobro ja odrazuvala negovata sestrana u~enost, kako i negoviot rafiniran arhitektonski vkus. Trihonhalnata osnova na crkvata, tristraniot perimetar na apsidalniot yid, oblikuvaweto na polukru`nite pevnici so ni{i vo isto~niot del na vnatre{nite yidni linii, monumentalnata kupola, smestuvaweto na grobnata konstrukcija vo pronaosot na gradbata i rusti~niot yidarski opus se elementite otkrieni pod masivnite presogradbi na hramot, izvedeni vo tekot na srednovekovnata i postmedievalnata epoha. Izbiraj}i centralen tip na arhitektonski objekt, Kliment sozdal kompakten prostor soodveten na potrebite za intimna komunikacija na vernicite so Boga, za spiritualen razgovor koj blagorodno se formatiral vo ehoto {to go sozdavale sferi~nite povr{ini, za meditativna egzaltacija kon duhovniot svet na sakralnite transverzali. Ktitoriraj}i go, moèbi, najstariot

133

134

135

primerok na trikonhalna gradba na makedonskata teritorija, toj ja vospostavil reprezentativnata tradicija za gradewe na kompaktni trikonhosi, koja nabrgu }e se ra{iri na podra~jeto na vizantiskiot Balkan. Mavzolejskata funkcija na hramot, vo koj Kliment bil pogreban po svojata smrt vo 916 godina, podrazbirala podigawe na zapaden del do crkvata, kako najsoodvetna lokacija za funerarniot „dom“ na ktitorot, {to se sovpa|a so navodite na Teofilakt, Ohridski arhiepiskop, knièvnik i erudit od krajot na XI i po~etokot na XII vek, koj vo Klimentovoto ìtie go pozicionira negoviot grob vo pronaosot na gradbata. Svetosta na Klimentovata grobnica i ~udotvornata mo} na negovite mo{ti razgorena vo me~tite na hristijanskite vernici inicirale zna~itelni grade`ni intervencii i vo podocne`nite vekovi, koga na zapadnata strana od hramot bila podignata reprezentativna dogradba so krstoobrazna dispozicija, zasvedena so kupola na slobodni stolbovi. Opfa}aj}i ja grobnata struktura vo svojot severoisto~en agol, ovoj novodograden del ja prezel funkcijata na naos, dodeka postariot trikonhos se pretvoril vo oltaren prostor na hramot. So podigaweto pravoagolen narteks na zapadnata strana, gradbata poprimila reprezentativen izgled na kompleksna arhitektonska struktura, dostojna na zna~eweto i funkcijata na Svetiklimentoviot sepulkrum. Taka, trikonhalniot del izgraden vo krajot na IX vek i krstoobraznoto re{enie dogradeno do postarata struktura vo tekot na XII stoletie (na {to ukaùvaat prostorniot dizajn i elementite na yidarskiot opus), se obedinile vo sakralen objekt so reprezentativni razmeri i ìvopisna arhitektonska konstrukcija, reflektiraj}i gi graditelskite tendencii na srednovizantiskata epoha ovoploteni na makedonskoto podra~je. Konverzijata na Svetiklimentovata crkva vo islamski religiozen objekt po osmanliskata invazija na makedonskata teritorija vo XV vek, profilakti~kata dislokacija na svetitelskite mo{ti na posigurno mesto vo gorniot del od gradot, obidot za restavracija na hristijanskoto svetili{te vo postvizantiskiot period i grandioznata obnova na originalniot hram vo po~etokot na XXI stoletie, se klu~nite epizodi vo mileniumskiot ìvot na kultnoto po~ivali{te na sveti Kliment Ohridski. I pokraj kozmeti~kite „nedostatoci“ na reprezentativno „voskresnatiot“ Svetiklimentov hram, koj denes se izdiga na {irokoto plato vo ju`niot del od gradot, kako {to se preterano rasko{nata yidarija, nesoodvetnite arhitektonski dodatoci kon manastirskiot kompleks i gubitokot na originalnite sloevi srednovekoven freskoìvopis (za~uvan vo fragmenti i muzeolo{ki prezentiran vo enterierot na gradbata), velelepnata crkva na Plao{nik e edno od najubavite dela na hristijanskata graditelska tradicija vo na{ite krai{ta. Nejzinata markantna silueta, razigraniot ritam na arhitektonskata koncepcija, ìvopisno modeliranite fasadi, delikatniot vkus za dekorativni elementi i

136

gri`livo prezerviranite avtenti~ni graditelski komponenti vo enterierot, se obele`jata na edna od glavnite odrednici vo bogatiot katalog na ohridskata srednovekovna arhitektura. So bogatstvoto na formite, rafinmanot na fasadnata dekoracija, toplinata na hramoviot enterier i magi~nata mo} na skapocenite svetitelski mo{ti, obnovenata Svetiklimentova crkva go pretstavuva duhovnoto jadro na gradot, pulsira~kiot krvotok na ohridskoto pravoslavie vo negoviot najblagoroden i najrasko{en oblik.

Plao{nik, crkva sv. Kliment i sv. Pantelejmon, turbeto na Sinan ^elebi, izgled od sever

137

Najbliskiot sorabotnik na Kliment, negov veren sledbenik i sobrat vo prosvetitelskata dejnost i vo kulturnite aktivnosti, naslednik na u~itelskata misija na svojot mentor i „koproducent“ na Ohridskata knièvna {kola, inspirativniot duhovnik, ~udotvorniot iscelitel i harizmati~niot mag Naum, e vtoriot golem patron na umetni~koto tvore{tvo na Ohridskata eparhija na preminot od IX vo X vek. Zapo~nuvaj}i ja svojata prezviterska i prosvetna dejnost po „episkopskiot ritrit“ na Kliment vo 893 godina, toj sozdal {irok krug na pedago{ki aktivnosti i razvil bogata paleta na kulturni preformansi me|u hristijanskite poklonici na ohridskiot breg. Grièj}i se za edukacijata na vernicite, za etabliraweto na crkovnata hierarhija i za sozdavaweto na sve{teni~ki kadar, Naum ja razbranuval svojata impresivna knièvna i bogoslovska erudicija na podra~jeto na Devolskata eparhija, edno od klu~nite àri{ta na slovenskata pismenost vo docniot IX i vo raniot X vek. Sozdavaj}i mnogubrojna pastva na hristijanski sledbenici, razvivaj}i obemna preveduva~ka i literarna dejnost, sproveduvaj}i pionerski pedago{ki i andrago{ki aktivnosti i neguvaj}i ja Svetiklimentovata umetni~ka tradicija, Naum e vtoriot fundamentalen stolb na monumentalnoto zdanie koe ja pretstavuva Ohridskata srednovekovnata kultura.

Manastir Sv. Naum, crkva Sv. Arhangeli, paraklis, portret na sv. Naum - detal

138

Inspiriran od graditelskite aktivnosti na Kliment i od negovata zalo`ba za sozdavawe na karakteristi~na slovenska arhitektonska forma na sakralni gradbi, okolu 900 godina Naum ja podignal crkvata posvetena na Svetite Arhangeli vo ramkite na dene{niot manastirski kompleks Sveti Naum, pokraj â&#x20AC;&#x17E;golemite izvoriâ&#x20AC;&#x153; na ju`niot ezerski breg. Nadovrzuvaj}i se na ve}e formuliranata arhitektonska matrica elaborirana vo Svetiklimentovata crkva na Plao{nik, Naum izgradil trikonhalen hram, similaren vo svojata prostorna koncepcija na Pantelejmonovata crkva podignata na ohridskoto plato. Kupolno zasvedena i konfigurirana od tri polukru`ni konhi vo enterierot i tristrana oltarna apsida na isto~nata strana, crkvata na Svetite Arhangeli gi povtoruvala tipolo{kite obele`ja na Klimentovata gradba i pretstavuvala eden od strukturalnite elementi vo vospostavuvaweto na tradicijata za gradewe na sakralni trikonhosi, koja nabrgu }e se ra{iri na balkanskoto podra~je. Prezemaweto na elementot na polukru`nite ni{i vo isto~nite yidovi na bo~nite konhi i odreduvaweto na funerarnata lokacija za ktitoroviot grob se komponentite koi lojalno go sledat osnovniot koncept na Svetiklimentovata graditelska tradicija, etablirana vo Pantelejmonoviot hram na Plao{nik. Vtopuvaweto na severnata i na ju`nata konha vo kubi~na yidna masa i oblikuvaweto na eksterierot so pravoagolni namesto so polukru`ni apsidalni yidovi, se odlikite na avtenti~niot Naumov arhitektonski dizajn vo â&#x20AC;&#x17E;replicirawetoâ&#x20AC;&#x153; na postariot Klimentov graditelski model. Vo tekot na dolgite stoletija na srednovekovnata epoha i vo turskiot period, Naumovata crkva bila pove}e pati pregraduvana i dograduvana i izrasnala vo eden specifi~en i reprezentativen crkoven kompleks. Vo XII vek, na zapadnata strana bila podignata krstoobrazna struktura so kupolno zasveduvawe vpi{ana vo pravoagolen gabarit, koja ja primila ulogata na naos na hramoviot katolikon. Vo docniot XV ili raniot XVI vek, vrz temelite na ovaa avtenti~na arhitektonska struktura, bila podignata novata gradba, koja go integrirala trikonhalniot plan na postariot objekt vo pravoagolnoto prostranstvo, vrameno so petstrana apsida na istok i so narteks na zapadnata strana. Kupolite nad naosot i pripratata, yidani od tuli i ukraseni so keramoplasti~ni arhivolti nad prozorskite perforacii, poteknuvaat od obnovata na objektot vo po~etokot na XVIII stoletie, a vo krajot na vekot bile podignati vestibilot na zapadnata strana i priyidanite severni i ju`ni oddelenija. Kvadratniot paraklis vo koj e smesten Naumoviot grob e zavr{en vo 1799 godina kako ktitorska inicijativa na igumenot Stefan i epitropite Naum i Gavril od Ohrid. Vo sredinata na XIX vek, grobnicata na hramoviot patron bila reprezentativno oblikuvana so kameni plo~i. Taa denes pretstavuva hodo~asni~ka lokacija na mnogubrojnite po~ituva~i na Svetinaumoviot kult, sakralno `ari{te za predadenite vernici i spasonosno uto~i{te za onie koi se vo potraga po uteha i blagorodno iscelenie.

139

140

141

Manastir Sv. Naum, crkva Sv. Arhangeli, narteks, sv. Jovan Vladimir

Od originalnoto slikarstvo na crkvata sozdadeno vo po~etokot na X vek, nema nikakvi tragi. Najstariot ìvopis, koj poteknuva od golemata obnova na hramot vo XVI stoletie, e prezerviran vo tremot i e za~uvan vo fragment od kompozicijata â&#x20AC;&#x17E;Prorocite te navestijaâ&#x20AC;&#x153;, izvedena so izvonredo ìvopisna likovna obrabotka. Vo 1711 godina, bil izveden ikonostasot na crkvata so ktitorskite zalo`bi na igumenot Gavril, pomognat od svoite mona{ki sobra}a Gerasim i Teodosij. Ikonopisnite dela gi izvel zografot i jeromonah Konstantin, eden od vode~kite majstori na svoeto vreme, koj me|u likovite na svetitelite go pretstavil i portretot na Jovan Vladimir, vladetelot na srednovekovna Zeta i blizok politi~ki sorabotnik na carot Samuil. Blagorodnata obrabotka na likovite, plasti~niot balans na dekorativnite elementi i uramnoteènosta na likovnite masi ja reflektiraat inspiracijata na zografot Konstantin od umetni~kite modeli na medievalnata epoha. Rezbata na ikonostasot e izrabotena vo ateljeata na nekoja od ohridskite rabotilnici i pretstavuva tvorba na iskusni i zreli majstori, dobro zapoznaeni so stilskite trendovi na ovaa disciplina, prisutni na balkanskoto podra~je i vo Svetogorskite manastirski centri. Floralnite elementi, aranìrani so izvonreden oset za vizuelna kompozicija i so rafinirano ~uvstvo za precizna obrabotka na detalite, go vbrojuvaat ovoj ikonostas vo reprezentativnite tvorbi na drvenata rezba od prvata polovina na XVIII vek.

142

Vo 1800 godina, zografot Trpo ja izvel freskodekoracijata na grobniot paraklis, pretstavuvaj}i ja Boèstvenata liturgija vo kupolata, @itijniot ciklus na sveti Naum na yidovite i galerijata na reprezentativni mona{ki likovi vo prvata zona. Nad mo{tite na patronot, toj ja prikaàl monumentalnata scena na negovoto Uspenie, ispolneta so sve~enata atmosfera na funerarnata ceremonija. [est godini podocna, Trpo zograf gi naslikal freskite vo oltarot, naosot i vo pripratata na hramot, sozdavaj}i vpe~atliva panorama na evharisti~i kompozicii, Prazni~ni sceni, Strasni nastani, Hristovi ~udotvorni iscelenija, ilustracii na slu~kite od Bogorodi~inoto detstvo, podvizite na Arhangel Mihail i bistite na êtiriesette sevastiski ma~enici na potkupolnite lakovi. Maliot format na kompoziciite i zografskata ve{tina na majstorot Trpo za dinami~na vizuelna eksplikacija na prikaànite nastani, se obedinile vo ìvopisna slikana panorama na skladni kompoziciski re{enija i na harmoni~ni koloristi~ki sozvu~ja.

Manastir Sv. Naum, crkva Sv. Arhangeli, grobna kapela na sv. Naum

Vo zapadniot del na crkvata se prikaàni portretite na Svetite sedmo~islenici: Kiril, Metodij, Kliment, Naum, Sava, Angelarij i Gorazd, kostimirani vo mona{ka obleka, pridruèni so pretstavi na monasi i so sceni od bibliskata i od hagiografskata literatura. Zabeleìtelnoto majstorstvo na Trpo zograf, vidlivo vo ve{tiot aran`man na programskite komponenti, e sledeno so ne{to poskromni likovni kvaliteti, {to sekako upatuva na u~estvoto na negovite sorabotnici vo realizacijata na freskodekoracijata vo pripratata na hramot. Sodrèj}i gi pove}eslojnite umetni~ki ostvaruvawa na razli~ni majstori i karakteristi~nite likovni razbirawa na nekolku oddelni stilski trendovi, slikarstvoto na Naumoviot manastir pretstavuva vredna galerija na freskoìvopis, na ikonopisno tvore{tvo i na rezbarska ve{tina, obedineti vo veli~estven spomenik na duhovnata kultura od vtoriot milenium na Hristovata era. Lociran vo rasko{niot priroden ambient pokraj smaragdno zelenite ezerski vodi i oblagoroden od spiritualnata pasija na dolgovekovnite hodo~astija, manastirot Sveti Naum e edno od najgolemite àri{ta na kultnata predadenost i na religiozniot voshit na sovremenite hristijanski vernici.

Manastir Sv. Naum, crkva Sv. Arhangeli, narteks, sedmo~islenici

144

145

VREMETO NA VIZANTISKATA RESTAVRACIJA

Po smrtta na Kliment i Naum, mnogubrojnite u~enici, sledbenici i sorabotnici, ja prodolìle blagorodnata nasoka na nivnata misija i ja prezele na sebe organizacijata na socijalniot i kulturniot ìvot vo gradot preku aktivnostite na t. n. Ohridska knièvna {kola, ~ii pretstavnici se pogriìle da se za~uvaat doblestite od prosvetitelskata dejnost na slavnite u~iteli. Poa|aj}i od cvrsto fundiranite temeli na Klimentovata literarna i pedago{ka praktika, tie gi za~uvale mudrite i inspirativni pouki na golemiot mentor, razvivaj}i bogata prepi{uva~ka i kreativna aktivnost. Koristej}i gi Klimentovite i Naumovite knièvni iskustva, nivnoto teolo{ko znaewe i edukativnite ve{tini, sledbenicite na golemoto delo na ohridskite patroni gi odràle vo ìvot nivnite idei, poraki i dostignuvawa, kako neiscrpen izvor na mudrost i vdahnovenie za mnogubrojni generacii na po~ituva~i i vernici. Sudej}i spored podatocite vo podocne`nite redakcii na nivnite @itija, mo}noto eho na grandioznata prosvetitelska i knièvna dejnost na dvajcata mudreci odeknuvalo so nesmalen intenzitet i niz kulturnite horizonti na Samoilovata epoha, kako i vo vremeto na obnovenata vizantiskata vlast vo XI stoletie. Samuilova tvrdina, izgled od istok

146

Koga ne{to pred 1000 godina, golemiot balkanski avtokrator Samuil, krunisaniot monarh na slovenskite podanici, go izbral Ohrid za prestolnina na svoite vladenija, gradot pretstavuval meka na civilizaciskite pridobivki i kulturnite dostreli na balkanskata teritorija. Sozdavaj}i od nego administrativen centar za dràvno upravuvawe i renomirano sedi{te na crkovnata institucija, slavniot vladetel go ukrasil Ohrid so rezidentni gradbi i palati, odbrambeni bedemi i tvrdini, sakralni objekti i crkovni kompleksi. Arhiepiskopskiot prestol, na koj Samoil mu dodelil i patrijar{iski ingerencii, bil podignat vrz rasko{niot horizont na hristijanski gradbi vo drevnoto sedi{te na episkopskite blagorodnici. Iako nedostatokot na istoriski izvori, pi{ani dokumenti i arheolo{ki naodi ja ote`nuva identifikacijata na arhiepiskopskiot hram i na negovata prostorna lokacija, golema e verojatnosta, toj da ja pretstavuval avtenti~nata, prvobitna gradba na podocne`niot centar na ohridskite crkovni dostoinstvenici, locirana pod temelite na dene{noto monumentalno zdanie na Svetosofiskata katedrala. Nejzinata reprezentativna pozicija vo ramkite na urbaniot kontekst na gradot, kolosalnata arhitektonska silueta i katedralniot karakter na obnovenata crkva, se ubedlivi indikacii za kultniot karakter na lokalitetot i za negoviot visok institucionalen avtoritet. Sakaj}i da ja voskresne duhovnata dimenzija na staroto svetili{te, Svetosofiskiot hram go podignal novopostaveniot Ohridski arhiepiskop Leon, carigradski intelektualec i visok crkoven dostoinstvenik, milenik na patrijar{iskite krugovi i odlu~en borec protiv teolo{kite kompromisi. Ispraten od Metropolata za da go konsolidira Ohridskiot crkoven centar poradi negoviot toleranten odnos kon Bogomilskata alternativa, mudriot arhiepiskopski poglavar ja zadràl lokacijata na Samoilovoto crkovno sedi{te, transformiraj}i ja razurnatata gradba vo grandiozen monument na obnovenoto pravoslavie. Zapo~nata da se gradi po pristignuvaweto na Leon vo Ohrid vo 1037 godina, novata katedralna gradba izrasnala vo reprezentativen objekt so monumentalni dimenzii, odrazuvaj}i gi vrvnite estetski dostreli na prestolni~kite graditelski tradicii. Crkvata bila podignata kako kompleksno arhitektonsko re{enie so pravoagolen gabarit na osnovata, vo koj bil dizajniran krstoobrazen raspored na prostornite elementi. Postoeweto na kupolata, ~ii indikatori se otkrieni so konzervatorskite aktivnosti, konstrukcijata na katnite bo~ni kapeli vo isto~niot del na gradbata i oblikuvaweto na dvokatniot narteks, se elementite koi ja definirale osnovnata arhitektonska struktura na monumentalnoto zdanie. Zabeleìtelnite dimenzii, razvieniot oltaren prostor, petstraniot apsidalen eksterier, katnite re{enija i dekorativnata obrabotka na fasadnite povr{ini, govorat vo prilog na ambiciozniot potfat da se formatira reprezentativno

147

148

149

Crkva Sveta Sofija, izgled od jugozapad

koncipirana i kompleksno organizirana arhitektonska konstrukcija, koja }e soodvetstvuva na katedralniot karakter na hramot. Pritoa, poradi monumentalno koncipiraniot perimetar na gradbata i naglasenata dolìna na graditelskoto re{enie ({to moè da se pripi{e na pretpostavenata bazilikalna matrica na postariot objekt kako arhitektonska osnova preferirana vo grade`ni{tvoto na Samuilovoto vreme), pokraj potkupolnite stolpci, svodnata konstrukcija ja nosele u{te dva para nosa~i, postaveni kako zajaknuva~ki elementi vo isto~niot i zapadniot del na naosot. Komplesniot arhitektonski dizajn, koj go so~inuvale krstoobraznata osnova, katnite kompartimenti i dvospratnata priprata so skali{na kula, konsolidiran so sloèn sistem na nose~ki komponenti i krunisan so monumentalna kupola, bil finaliziran so izvedbata na fasadniot dizajn i na keramoplasti~nata dekoracija. Pretstavuvaj}i jadro na crkovniot ìvot vo Ohrid, Svetosofiskata katedrala zra~ela i so svoite reprezentativni arhitektonski osobenosti i so vrvnite estetski kvaliteti na graditelskoto re{enie. Tri stoletija podocna, na zapadnata strana na katedralniot hram bil dograden monumentalen eksonarteks so dve masivni bo~ni kupolni oddelenija, koi ja vramuvaat fasadata vo vid na mo}ni kuli. So razigranata koncepcija na fasadnite povr{ini dizajnirani so pomo{ na stolbovi i arkadi vo dvozonski aran`man, so proporcionalniot raspored na arhitektonskite elementi i so metri~kiot vkus vo strukturiraweto na yidnite masi, nadvore{nata priprata na Svetosofiskiot hram pretstavuva edno od najubavite graditelski ostvaruvawa vo srednovekoven

150

Ohrid. Izgradena od arhiepiskopot Grigorij I i zavr{ena vo 1314 godina, ovaa reprezentativna zapadna galerija na katedralnata crkva e edna od strukturalnite fazi vo oformuvaweto na sovremeniot izgled na crkovniot kompleks. Vo XV vek, po osmanliskoto osvojuvawe na Ohrid i zaradi potrebite na islamskata religiozna slu`ba, Svetosofiskata katedrala bila konvertirana vo xamija, pri {to do{lo do seriozni intervencii na nejziniot arhitektonski korpus. Urivaweto na kupolata, postavuvaweto na polucilindri~niot svod, modifikaciite na strukturniot sistem i dogradbata na otvoreniot trem na severnata strana, se elementite na graditelskite intervencii so koi, vo turskiot period, zdanieto go dobilo svojot dene{en izgled.

Crkva Sveta Sofija, oltarna apsida, Bogorodica so Hristos i Hristovata evharisti~na slu`ba (str. 152-153)

Crkva Sveta Sofija, oltar, Hristovo Voznesenie - detal

152

153

Crkva Sveta Sofija, oltar, poklonuvawe na angelite - detal

Slikarstvoto koe gi ukrasuva yidovite na crkvata, glavno pripa|a na dva likovni ansambla, izvedeni vo dve razli~ni istoriski epohi. Postariot ìvopis, ktitoriran od arhiepiskopot Leon i za~uvan vo oltarot, delumno vo naosot, kako i na prviot kat od pripratata na hramot, pretstavuva edna od najzna~ajnite ikonografski celini vo vizantiskiot kulturen krug od XI vek. Oboen so dlaboka spiritualnost, zbogaten so novi tematski sodrìni, iznijansiran so rafinirani socijalni aluzii i oblagoroden so suptilno formulirani teolo{ki idei, slikaniot aran`man na Svetosofiskiot hram, produciran od eminentniot crkoven dostoinstvenik, gi prezentira specifi~nite odliki na edno od remek - delata na srednovizantiskata umetni~ka epoha. Formiraweto na novite ikonografski matrici za eksplikacija na inovativnite tematski motivi i konstrukcijata na karakteristi~niot programski kontekst na dekoracijata, se najzna~ajnite karakteristiki na freskoìvopisot vo crkvata. Vo taa smisla, elaboracijata na programskata koncepcija vrz ekstenzivnite yidni povr{ini na oltarniot prostor ovozmoìla razgoruvawe na bogoslovskata inspiracija, dlaboko spiritualna vo svojata tematska konfiguracija i èstoko ekspresivna vo specifi~niot likoven izraz.

154

Pojavata na avtenti~no dizajniranata pretstava na Bogorodica so ovoploteniot Hristos vo bezgre{nata utroba, konkretnite asocijacii na negovata soteriolo{ka funkcija preku prikaùvaweto na minijaturniot liturgiski ornat i najstarata pretstava na Slu`bata na sveti Vasilij Veliki, prikaàn vo svojot liturgiski zanes, se najvoo~livite inovacii vo konstrukcijata na oltarniot aran`man na svetosofiskoto slikarstvo. Sedej}i na svojot rasko{en prestol i drèj}i ja pred sebe mandorlata so otelotvoreniot Spasitel, Bogorodica go pretstavuva spasonosniot episkop koj }e se `rtvuva za grevovite na ~ove{tvoto, dodeka ugledniot avtor na pravoslavnata liturgija ja komemorira Hristovata soteriolo{ka `rtva vo rasko{niot enterier na katedralniot hram. Sepak, programski najkarakteristi~nite elementi na oltarniot ìvopis vo crkvata se pretstavata na Hristovata evharisti~na slu`ba i sve~enata galerija na svetitelski figuri, aranìrani vo najniskata zona na slikanata dekoracija. Apsorbiraj}i gi osnovnite postulati na Carigradskata dogma i na pravoslavniot liturgiski protokol, scenata so Pri~estuvaweto na apostolite go prikaùva voskresnatiot Hristos koj go blagoslovuva kvasniot leb, simboli~no ratifikuvaj}i gi doktrinarnite odluki na Isto~nata Crkva. Pridruèna od rasko{nata asambleja na bogoslovski mudreci i pretstavnici na crkovnite sedi{ta na hristijanskata ekumena, koi so svoeto prisustvo ja potvrduvaat pravovernosta na vizantiskiot liturgiski obred, pretstavata na Pri~estuvaweto vo svetosofiskiot oltar ja prikaùva refleksijata na crkovno - administrativnite priliki vo rasko{nata sfera na umetni~koto tvore{tvo.

Crkva Sveta Sofija, |akonikon, rimskite papi sv. Silvester, sv. Grigorij i sv. Leon

155

Ilustracijata na @itieto na ~etiriesette sevastiski ma~enici, ~ii kult ktitorot Leon go donesol vo Ohrid direktno od Carigrad, vo protezisot na crkvata, pretstavuvaweto na scenite od @ivotot na sveti Jovan Krstitel vo |akonikonot, aran`manot na Prazni~niot ciklus od koj nekolku sceni se za~uvale vo naosot i impozantnata galerija na svetitelki na yidovite od prviot kat na narteksot, se strukturalnite elementi na svetosofiskata slikana dekoracija. Prikaàni so èstoko podvle~ena ekspresija vo izrazot, so tendenciozno naglasena disproporcija vo aran`manot na kompoziciskite elementi i so sugestivno oblikuvani svetitelski likovi, svetosofiskite pretstavi ja reflektiraat misti~nata dimenzija i spiritualnata dlabo~ina na pravoslavniot asketizam. So cvrstite konturi na figurite, so disritmi~nite dvièwa na prikaànite likovi, so ekstati~nite gestovi na naslikanite svetiteli i so sirovata izrazna sila na stemnetata koloristi~ka paleta, ìvopisot na Ohridskata katedrala mo{ne ubedlivo go odrazuva pulsot na vozvi{enata ortodoksna askeza. Oslobodena od formalnata ubavina na likovnite elementi i oblagorodena so dlabokite nijansi na edna energi~na i dinami~na umetni~ka ekspresija, slikanata dekoracija donirana od arhiepiskopot Leon mu soodvetstvuva na grandiozniot i sve~en enterier na Ohridskata katedrala.

Crkva Sveta Sofija, protezis, smrznuvawe na 40 te Sevastiski ma~enici - detal

156

Crkva Sveta Sofija, oltar, Hristovo voznesenie - detal (str. 157)

157

Crkva Sveta Sofija, Grigorieva galerija, stra{en sud

Pomladiot ìvopis, izveden na katot od narteksot i po yidovite na Grigorievata galerija, bil sozdaden pred sredinata na XIV vek, koga toga{niot ohridski arhiepiskop Nikola go povikal renomiranoto likovno studio na golemiot zograf Jovan Teorijan i mu ja doveril zada~ata za dekoracija na spomenatiot prostor. Ugledniot likoven maestro ja koncipiral slikanata programa so golema inventivnost, a nejzinite programski sodrìni gi formuliral so zabeleìtelna teolo{ka erudicija. Vo svodovite gi pretstavil Ekumenskite sobori za da go naglasi katedralniot karakter na hramot, na bo~nite yidovi gi prikaàl Vizijata na Aleksandriskiot episkop Petar povrzana so borbata za pravoslavieto i bibliskiot motiv na Davidovoto pokajanie, koe ja simbolizira pravednosta na vernicite vo prethristijanskite vremiwa, a vo isto~niot del gi lociral ohridskite patroni svetite Kliment i Naum, pridruèni so uglednite pretstavnici na razli~ni svetitelski kategorii. Na yidovite od nadvore{nata priprata, misti~nata atmosfera na eshatolo{kite prikazni raskaàna vo stotici sceni, gi otslikuva ideite za pravovernosta i ve~niot ìvot: dostoinstveno caruva Hristos na svojot prestol vo ilustracijata na Stra{niot Sud, pravedniot Josif triumfira vo svojata odiseja niz patekite na predavstvoto i spasot, Hristos blagorodno bdee vrz pokojnite du{i na pravednicite na nivnoto pate{estvie do Rajot.

158

Kreacija na slikarskoto atelje na ugledniot majstor Jovan Teorijan, svetosofiskiot ìvopis od sredinata na XIV vek go nosi vo sebe duhot na dvorskata elegancija, na delikatniot likoven vkus i na poetiziraniot slikarski manir. Izveden okolu 1346 godina, aran`manot na vtoriot kat od narteksot, potpi{an od rakata na golemiot majstor, se branuva vo sveàta plima na blago zaobleni formi, meko formatirani konturi, graciozni dvièwa i elegantna dinamika, iznijansirana so proyirniot spektar na rafiniranite svetli koloristi~ki nijansi. Nenametliva vo izrazot, rasko{no dinamizirana so aristokratska protokolarnost i ne`no razleana niz delikatniot horizont na prefinetite valeri, umetnosta na majstorot Teorijan go oblagorodila enterierot na crkvata so poetskiot rafinman na negovata dvorska inspiracija. Sorabotnicite na golemiot zograf, koi nekolku godini podocna (okolu 1350 g.) go dekorirale prostorot na Grigorievata galerija, gi aplicirale Teorijanovite likovni pouki so golema doslednost i so voshituva~ko iskustvo na negovi direktni naslednici. Lirsko vo formite, ne`no i vnimatelno vo crta~kata ve{tina, delikatno vo formulacijata na opti~kite efekti i glamurozno vo blesokot na koloristi~kite nijansi, slikarstvoto na Grigorievata priprata go zaokruùva reprezentativniot likoven dekor na Svetosofiskata arhiepiskopska katedrala.

Crkva Sveta Sofija, kat na narteks, sv. Antipa

159

160

161

TRINAESETTIOT VEK

Vo vremeto na golemiot istoriski haos predizvikan od krstonosnite pohodi, Ohrid ostanal von invazivnata ruta na al~nite zapadni vitezi i `iveel relativno mirno vo uslovi na socijalna stabilnost i kulturna dejnost, dostojna na negoviot rang na arhiepiskopskoto sedi{te. Sepak, po padot na Carigrad pod latinska vlast i erozijata na vizantiskiot upraven sistem i Ohrid ja po~uvstvuval promenata na politi~kite priliki, no ostanal eden od glavnite crkovni i kulturni centri na balkanskoto podra~je. Vo vremeto na arhiepiskopot i ugleden kni`even deec Dimitrij Homatijan (1216 - 1234 g.), kako i vo vtorata polovina na XIII vek, gradot pretstavuval vistinska meka na literarnata produkcija i na likovnoto tvore{tvo, soodvetni na negovoto golemo crkovno - administrativno zna~ewe. Pod vlijanie na arhitektonskite koncepti â&#x20AC;&#x17E;uvezeniâ&#x20AC;&#x153; od golemite balkanski kulturni centri kako Solun i Arta, vrz prethodno vospostavenite fundamenti na lokalnata slikarska tradicija, no i apsorbiraj}i gi umetni~kite noviteti na vode~kite zografski magovi, vo ohridskata kreativna sredina nastanuvaat nekoi od najinteresnite dela na balkanskiot XIII vek.

162

Crkva Sv. Jovan Bogoslov Kaneo, izgled od jugozapad

Edno od niv e crkvata posvetena na Sveti Jovan Bogoslov locirana vo ribarskata naselba Kaneo, podignata vo sedumdesettite godini na XIII stoletie. Smestena na visokiot post nad azurno sinite ezerski vodi i pozicionirana na istureniot del od karpestata platforma na bregot, taa straàri nad ezerskiot mir i penlivite prostranstva na nepregledniot horizont, so dostoinstvo na mo}na srednovekovna citadela. Izgradena od nepoznat donator vo poslednite decenii na stoletieto, dizajnirana so avtenti~ni formi na arhitektonskiot korpus i na fasadniot ukras i ìvopisana vo duhot na strogite mona{ki tradicii vo slikarstvoto, ovaa crkva gi reflektira umetni~kite nijansi na podnebjeto vo specifi~niot aran`man na graditelskite formi i vo karakteristi~nite elementi na likovniot izraz. Iako izgubila golem del od slikaniot repertoar i so toa ostanala bez svojot nekoga{en umetni~ki blesok, taa ja za~uvala misti~nata atmosfera na enterierot, potonat vo blagorodnite tonovi na spiritualnata devocija. Vo topliot ambient na hramovata ti{ina i vo sakralno prijatnata aroma na vosok i temjan vo enterierot na ovaa crkva, sekojdnevno voskresnuva duhot na srednovekovniot Ohrid so siot sjaj na negovata markantna kulturna istorija. Po svoite arhitektonski osobenosti, crkvata Sveti Jovan Bogoslov Kaneo pretstavuva spoj na tradicionalni graditelski elementi i na ìvopisno oblikuvani dekorativni komponenti. So standardnite dimenzii i so tradicionalnata osnova na krstoobraznoto re{enie, taa ne se razlikuva mnogu od voobi~aeniot tip na sakralni objekti koi go odbeleùvaat vizantiskoto neimarstvo vo vtorata polovina na XIII vek.

163

164

165

Oktogonalnata kupola vrz centralniot del na gradbata, tristranata oltarna apsida ~ija dlabo~ina go neutralizira nedostatokot na bo~ni apsidalni formi vo eksterierot i prodolùvaweto na zapadniot travej kako supstitucija na nepostoe~kiot narteks, se elementi poznati od postaroto, no i od sovremenoto sakralno vizantisko graditelstvo. Sepak, pojavata na triagolnite frontoni na site strani od tamburot na kupolata, koi kako geometriski ukrasi ja razigrale gornata linija na kupolnata struktura, e komponenta koja retko se sre}ava na na{eto podra~je i govori vo prilog na vrvnata edukacija i na zabeleìtelnoto iskustvo na majstorite graditeli. Bogatata keramoplasti~na dekoracija so reprezentativen spektar na raznovidni komponenti, dinami~niot aran`man na kerami~kite elementi na fasadnite yidovi i monolitniot sklad na proporcionalno dizajniranata arhitektonska silueta na gradbata, se najzabeleìtelnite obele`ja na ovoj trinaesetvekoven ohridski hram. Simetri~nosta na dekorativnite re{enija, polukru`nite silueti na fasadnite ni{i i polihromniot efekt na upotrebenite grade`ni materijali, vo golema mera go nadopolnuvaat vpe~atokot za nenametlivata ubavina na arhitektonskite formi i na estetskite vrednosti na crkvata.

Crkva Sv. Jovan Bogoslov Kaneo, oltar, pri~estuvawe na apostolite - detal

166

@ivopisot na hramot, iako za~uvan samo vo kupolata i vo oltarniot prostor na gradbata, blika so blagorodnite vrednosti na mona{kata predadenost, vizuelizirana niz relativno konzervativno koncipiranite formi i niz stivnatite tonovi na boenata paleta. Likot na Hristos, so~uvan vo bledi odsjai na nekoga{nite cvrsto konturirani formi i prikaàn vo temeto na kupolata, angelskata svita koja ja nosi negovata mandorla vo sve~eniot ritam na lebde~kite dvièwa i krupnite figuri na starozavetnite proroci prikaàni so gestovi na bibliski oratori, go krasat kupolniot pojas so blagorodniot naboj na eden dosleden i vnimatelno koncipiran likoven izraz. Vo oltarot, pak, Hristos gi pri~estuva apostolite so simboli~nite supstituti na svoeto telo `rtvuvano za grevovite na ~ove{tvoto i na svojata krv proleana na Golgotskiot krst. Konzumiraj}i gi evharisti~nite darovi - lebot vo diskosot i vinoto od peharot, Hristovite u~enici ja flankiraat trpezata, dolovuvaj}i ja sve~enata atmosfera na Poslednata zaedni~ka ve~era. Svetitelskite bisti na golemite i mudri u~iteli na pravoslavnata crkva, me|u koi i likot na sveti Kliment Ohridski, formiraat lenta vo oltarniot ìvopis, locirana me|u Pri~estuvaweto na apostolite i Liturgiskata slu`ba, prikaàna vo prvata zona. Odvojuvaj}i gi ilustracijata na evharisti~niot moment so koj zapo~nuva Hristovata pasija i prikazot na liturgiskata sve~enost koja go komemorira vo vid na arhijerejska slu`ba, zonata so svetitelski portreti ovozmoìla popregleden vizuelen koncept na celokupnata oltarna dekoracija. Faktot {to vo povorkata koja prio|a kon ~esnata trpeza za da ja vospee slavata na Hristovata evharisti~na `rtva, e pretstaven likot na ve}e upokoeniot ohridski arhiepiskop i ugleden crkoven dostoinstvenik Konstantin Kavasila, govori vo prilog na èlbata za vklu~uvawe na visokopo~ituvaniot ohridski poglavar vo sve~eniot ritual na ekumenskite arhijerei. Obeleàno so sugestivno naglasen crte` vo formulacijata na konturite, so jasno voobli~eni formi podvle~eni so reski svetlosni efekti i so sumarna obrabotka na likovnite masi, slikarstvoto na crkvata Sveti Jovan Bogoslov gi odrazuva odlikite na lokalnite slikarski trendovi od poslednite decenii na XIII vek. Plosko modeliranite figuri, razigranata linearna struktura na formite, graficisti~kata energija vo oblikuvaweto na plohite i tonskiot pristap vo konfiguracijata na volumenite, najdobro go definiraat likovniot duktus na majstorite - tvorci na ovoj ansambl. Sledbenici na konzervativnite sfa}awa vo umetni~koto tvore{tvo, kako {to se stati~nata struktura na kompoziciskite re{enija, naglaseniot vkus za linearizam vo koncipiraweto na formite i staromodniot ritam na bavnite dvièwa vo prikaùvaweto na figurite, avtorite na slikanata dekoracija vo Kaneo se reprezenti na staromodnite mona{ki ideali vo likovnata produkcija. Sledbenici na umetni~kite principi neguvani vo ateljeto na \akonot Jovan, visok crkoven slu`benik i referendar na Ohridskiot

167

arhiepiskopski tron, tvorcite na freskoaran`manot vo Kaneo, tradicionalisti po svoite likovni ubeduvawa i epigoni na golemiot majstor na zografskata ve{tina, go za~uvale duhot na negovoto vrvno tvore{tvo vo linearisti~kata ve{tina na preciznata izvedba. Qubomorno ~uvaj}i gi doblestite na mona{kata skromnost vo kreativniot izraz, tie sozdale delo soodvetno na strogite kriteriumi na pravoslavniot konzervativizam. Vo postvizantiskata epoha, freskodekoracijata pretrpela serizoni o{tetuvawa, no likovnoto tvore{tvo vo hramot posveten na sveti Jovan Bogoslov ne zamrelo. Vo taa smisla, za ikonostasot na crkvata bile izvedeni vredni tvorbi na ikonopisnata produkcija, koi gi reflektirale odlikite na tvore{tvoto na gradskite likovni ateljea od XVII vek. Toj, isto taka, poseduval i primeroci na ikonopisnoto majstorstvo od XIX stoletie, me|u koi se vbrojuva i edna reprezentativna Bogorodi~ina pretstava, izvedena od najgolemiot umetni~ki maestro na taa epoha, zografot Di~o od seloto Treson~e, datirana vo 1844 godina.

Crkva Sv. Jovan Kaneo, oltar, pri~estuvawe na apostolite - detal

168

Crkva Sv. Bogorodica Perivlepta (Sv. Kliment), izgled od severoistok

Vo samiot kraj na XIII vek, vo Ohrid bila podignata crkvata Sveta Bogorodica Perivlepta (1294/95) kako ktitorska donacija na visokiot voen blagorodnik Progon Zgur, blizok rodnina na aktuelniot vizantiski imperator i li~nost so prefinet, aristokratski vkus za umetni~ki tvorbi. Pozicionirana na visokoto plato vo blizina na Gornata gradska porta, Bogorodi~inata crkva bila dobro za{titena od svojata geografska lokacija, poradi {to po turskata invazija stanala glavno kultno sobirali{te na ohridskite gra|ani i vernici. Krstoobrazna po svoeto arhitektonsko re{enie na osnovata, gradbata bila proektirana kako simetri~en organizam na prostorni edinici, vo ~ie sredi{te se izdiga oktogonalna kupola, dodeka na zapadnata strana bil izgraden pravoagolen narteks so plitka, slepa kalota. Tristranata oltarna apsida vo isto~niot del na gradbata, proporcionalno izniveliranata pozicija na kupolniot element vo geomeriskoto sredi{te na oskata istok - zapad i krstestite svodovi vo pripratata, se obedinile vo skladno organizirana graditelska struktura, koja tipolo{ki pripa|a na standardnite vizantiski arhitektonski matrici od vtorata polovina na XIII stoletie. Harmoni~no koncipiranata prostorna kompozicija na gradbata, solidniot yidarski opus vo izvedbata na komponentite, razigranata keramoplasti~na dekoracija na kupolniot pojas i polihromnata igra na kamenot i tulata vo dizajnot na eksteriernite odliki, sozdavaat od ovaa crkva zabele`itelno delo na ohridskata arhitektura od krajot na XIII vek.

169

170

171

Polovina stoletie podocna, crkvata Sveta Bogorodica Perivlepta dobila arhitektonski dodatoci prigradeni kon originalnata graditelska struktura, koga Devolskiot episkop Grigorij vo 1364/65 godina gi podignal bo~nite kapeli, prilepuvaj}i gi do oltarniot prostor na postarata gradba. Obedineti so tremot, koj vo vid na arhitektonska {kolka gi zatvoril vo sebe crkvata i dogradenite kapeli, tie se obedinile vo edinstven prostoren organizam na simetri~no aran`irani graditelski komponenti. Vo nastojuvaweto da se zadr`i osnovniot koncept na glavniot objekt, pravoagolnite kapeli bile modelirani so tristrani apsidalni yidovi, so {to i vo estetskata koncepcija i vo strukturata se nadovrzale na ve}e postoe~kiot prostoren dizajn. Povrzuvaweto na bo~nite kapeli so pomo{ na zatvoreniot trem sozdalo arhitektonska obvivka koja, iako neatraktivna vo odnos na postarata fasadna kompozicija, ja opfatila crkvata kako neproboen za{titen pojas. Poradi toa, a i sekako zaradi bezbednata lokacija na hramot na visokoto plato od srednovekovniot grad, Sveta Bogorodica Perivlepta vo XV vek stanala nov dom na Svetiklimentovite mo{ti. Koga po konverzijata na Klimentoviot hram na Plao{nik, toj ve}e ne bil bezbedna lokacija za presvetite relikvii, tie bile zasolneti vo Bogorodi~inata crkva. Toga{ taa ja dobila svojata vtora dedikacija, onaa na Sveti Kliment, po koja i denes e poznata me|u ohridskite gra|ani. Crkva Sv. Bogorodica Perivlepta (Sv. Kliment), narteks, Isus Hristos kako angel na velikiot sovet - detal

172

Crkva Sv. Bogorodica Perivlepta (Sv. Kliment), narteks, Vizijata na Mojsej - Bogorodica kako nesogorliva kapina i Mojsej gi prima bo`jite zapovedi

Vo 1295 godina Zgurovata zavetnina ja dobila svojata likovna dekoracija, koja e eden od najdobro za~uvanite likovni aran`mani me|u ohridskite sakralni spomenici od srednovekovniot period. Za ovoj golem umetni~ki potfat, ktitorot gi povikal solunskite slikari Mihail Astrapa i Evtihij, avangardni pretstavnici na novite likovni razbirawa i predvesnici na stilskite trendovi od XIV vek. Soo~eni so mo{ne razigranata prostorna konfiguracija na hramoviot enterier, tie gi rasporedile mnogubrojnite sceni od Hristolo{kite prikazni, Bogorodi~inoto ìtie, Uspenskiot ciklus i galerijata na stoe~ki svetiteli so golema ume{nost, krunisuvaj}i ja slikanata programa vo naosot so impresivniot lik na Hristos, prikaàn vo temeto na kupolata kako Gospodar na univerzumot. Vo narteksot, pak, nad ilustracijata na starozavetnite Bogorodi~ini praobrazi, rasko{nata pretstava na Boì}nata himna i svetitelskite figuri, caruva Hristos kako angel na Velikiot sovet, koj sletuva so energija na nebesen heroj vo materijalniot svet na zemnite vernicite. Vo oltarot, pokraj rasko{nata pretstava na Bogorodica i sve~enata Liturgija na arhijereite, dinami~niot prikaz na Pri~estuvaweto go otkriva predavni~kiot gest na apostolot Juda, ~ij iskrivokol~en lik ja najavuva nepromislenata uloga na izmamnikot so nepovtorliva vizuelna avtenti~nost.

173

Pasko Kuzman

174

Crkva Sv. Bogorodica Perivlepta (Sv. Kliment), pogled kon oltarnata apsida

Vo eksplozivniot svet na ekspresivnata likovna energija na slikarite Mihail i Evtihij vo Sveta Bogorodica Perivlepta, novite izrazni mo`nosti na umetni~kata evolucija prodiraat so èstina na invazivna dinamika i so neskrotliv temperament na nivnata nepresu{na kreativna invencija. Vo freskodekoracijata na ovoj hram, promotorite na paleologovskiot likoven performans i pionerite na slikarskite inovacii karakteristi~ni za XIV stoletie, se vpu{tile vo smelata avantura za sozdavawe inventivni vizuelni re{enija, infuziraj}i interventna doza na kineti~ka energija, koja gi proniknuva figuralnite komponenti na pretstavata. Monumentalnite i masivni formi, mo}nite konturi na prikaànite figuri i aglestite nabori na te{kite draperii vklopeni vo sitniot format na pretstavite, se dviàt so zabaven ritam na ekspresivna mobilnost, soodvetna na dramati~nata atmosfera vo ilustracijata na prikaànite nastani. Pateti~nite dvièwa na svetitelskite figuri, naglasenata gestikulacija vo izvedbata na stavovite i sugestivnata mimikrija na likovite, kako nositeli na silniot emotiven naboj vo prikaùvaweto na izbranata tematika, se fundamentalnite likovni elementi na majstorite vo dizajniraweto na èstokiot temperament na kompoziciskite strukturi. Crkva sv. Bogorodica Perivlepta (Sv. Kliment), naos, sv. Merkurij

Crkva Sv. Bogorodica Perivlepta (Sv. Kliment), narteks, Arhangel Gavril

176

Crkva Sv. Bogorodica Perivlepta (Sv. Kliment), naos, sv. Kliment Ohridski i sv. Konstantin Kavasila

177

Sepak, progresivniot likoven priod na majstorite ìvopisci se manifestiral i vo konfiguracijata na edna nova kompoziciska shema, so raznovidnost na prostorni efekti i bogatstvo na ìvopisni elementi vo ilustracijata na ikonografskiot repertoar. Vo taa smisla, teatralnosta na gletkite, ìvopisnata mimika na protagonistite vo naslikanite nastani, dramati~niot vior na dvièwata vo scenite i elaboriranite arhitektonski kulisi vo vtoriot plan na pretstavite, se bazi~nite komponenti na specifi~niot avtorski jazik na zografite, vo promocijata na edna sveà likovna vizija, proniknata so so~nite nijansi na emotivna sugestivnost. Pritoa, promislenata selekcija na komponentite vo ramkite na ikonografskiot sklop na scenite, ovozmoìla kompaktnost na gletkite i opti~ko edinstvo na likovnite elementi vo koncepciskata celina. Vo kontekst na obidot da se koncipiraat jasno voo~livi prostorni efekti vo strukturata na prikaànite nastani, uspe{no se izdvoeni dvata plana na scenata, prviot - na dramskata akcija i vtoriot - na konstruiranata zadnina. Iako arhitektonskite kulisi vo kompoziciite se prili~no masivni, te{ki vo oblicite i neras~leneti vo strukturata, ritamot na nivnata organizacija go sledi dramskiot naboj na dejstvoto vo prviot plan, a aran`manot na arhitektonskite komponenti korelira so rasporedot na likovite koi u~estvuvaat vo nastanot. Pokraj nastojuvaweto da se dolovi kompaktnosta na gletkata preku ve{tata organizacija na prikaànite komponenti vo scenata, majstorite se pogriìle za inventiven aran`man na likovnite masi, koj producira dinamizirana razbranuvanost na kompoziciskite strukturi. Izvonrednata korelacija na figuralnite izvedbi i plasti~noto oblikuvawe na prostorot, naglasenata dinamika na formite i inventivnata konstrukcija na vtoriot plan vo scenite, kako i uspe{nata prostorna interakcija na prikaànite likovi i scenografskite elementi, se samo nekoi od kreativnite doblesti na dvajcata zografi. Iako konstrukcijata na prikaànite arhitektonski kulisi gi zadràla masivnite dimenzii i teìnata na formite, taa sozdava jasna i cvrsta ramka za dinamiziranata struktura na izvedenata pretstava i gi akcentira plasti~nite vrednosti na likovniot prostor. So proporcionalniot raspored na horizontalnite i vertikalnite dinami~ki linii, vklopeni vo ve{to organiziranata arhitektonska konstrukcija na kompoziciskata ramka, zografite gi postavile osnovite za inovativna konfiguracija na prostornoto edinstvo vo vizuelnata impresija na prikaànite sceni. So kompleksnite i prostorno jasno definirani kompoziciski strukturi, so ekspresivniot naboj na dejstvoto vo pretstavenite gletki, so dramati~nite svetlosni efekti vo voobli~uvaweto na formite i so dinami~no so~nata koloristi~ka paleta, slikarite Mihail i Evtihij vo Sveta Bogorodica Perivlepta gi postavile fundamentite za razvojot na likovnata umetnost na slednoto stoletie.

178

Crkva Sv. Bogorodica Perivlepta (Sv. Kliment), severna kapela, oltar, pretstava na |akon

Slikarstvoto na bo~nite kapeli, izvedeno vo sedumdesettite godini na XIV vek, zaedno so freskodekoracijata aranìrana na fasadnite yidovi od crkvata, e delo na edno ohridsko likovno studio, koe vrz dejnosta na svoite talentirani majstori, }e izgradi zabeleìtelen ugled i visok avtoritet vo tekot na slednite decenii. Nekolkuminata zografi, koi ja podelile rabotata vo ramkite na ovoj zna~aen umetni~ki potfat, nastojuvale da ostvarat tvorba ispolneta so doslednost vo kreativnata postapka i so ìvopisni i so~ni likovni efekti. Pretstavite od ilustracijata na himnografskite stihovi na Bogorodi~iniot Akatist na severnata i izvedbata na Stra{niot Sud na ju`nata fasada od crkvata, gi nosat obele`jata na avtori koi inkliniraat kon potradicionalno koncipiran likoven izraz, fundiran vrz linearni efekti vo crteòt i stilizirano modelirawe na oblicite. Nenametlivata deformacija na likovite, akcentiranata uloga na crteòt vo definiraweto na formite i jarkite sozvu~ja na koloristi~kata paleta se osnovnite preferenci so koi se odlikuva slikarstvoto vo tremot na Bogorodi~inata crkva, zboruvaj}i vo prilog na umetni~kite ambicii i kriteriumi na negovite tvorci. Nasproti vozdràniot priod kon posmeli avtorski probivi na ovie majstori, avtorot na slikarstvoto vo ju`nata i na gornite zoni vo severnata kapela e najdobriot majstor na ohridskata umetni~ka sredina od vtorata polovina na XIV

179

vek. So izvonreden oset za elaborirani kompoziciski re{enija i za dinami~na struktura na prikaànite gletki, toj sozdava ìvopisni i energi~ni pretstavi, ispolneti so ekspresiven naboj na dejstvoto i so emotivna zasitenost na formite. Razbranuvanata atmosfera vo scenite, anksioznite izrazi na likovite, ekstati~nite gestovi na figurite i tenzi~niot nemir na dvièwata se osnovnite izrazni sredstva na ~uvstvitelnata i strasna likovna postapka na ovoj majstor, bazirana vrz dinami~niot crte`, senzibilnata modelacija na oblicite i bogatite i topli rezonanci na koloristi~kata paleta. So èstok ritam vo prikaùvaweto na dejstvoto i so rasko{na fantazija vo definiraweto na formite, toj sozdava sliki probliknati so ekspresiven vrtlog na vizuelnata dinamika. Energi~en vo izrazot i so neskrotliva likovna energija, bezimeniot avtor na ìvopisot vo bo~nite kapeli na Sveta Bogorodica Perivlepta e sinonim za vrvnite dostreli na ohridskoto slikarstvo i za markantniot umetni~ki podem na gradskite ateljea vo sedmata i osmata decenija na XIV stoletie. Vo sredinata na XVI vek, na zapadnata fasada na crkvata, bila naslikana elaboriranata kompoziciska struktura koja ja ilustrira tematikata na Stra{niot Sud. Razviena vo tri horizontalni registri, pretstavata na ovoj apokalipti~en motiv gi vklu~uva site strukturalni komponenti vo eksplikacijata na vizuelnoto siè, koi gi nudi i postarata programska matrica na slikarstvoto izvedeno vo vtorata polovina na XIV stoletie na ju`niot fasaden yid od hramot. Deizisot so angelskata svita, tribunalot so apostolskite izbranici, ekspresivnata pretstava na Psihostasijata, horovite na pravednite svetiteli, celestijalniot pejza` na Rajskata gradina i alegoriskiot prikaz na Zemjata i Moreto koi gi budat mrtvite, se ikonografskite elementi na vizuelniot asambla`, obedineti vo ve{to strukturirana i estetski vozbudliva slikana panorama. Ekstati~nata gestura na Hristos - Stra{niot sudija prikaàn vo svojata bleskava mandorla, non{alantnata motorika na pravedniot razbojnik koj gi pre~ekuva dobredojdenite na vlezot vo Rajot, nemilosrdnata dinamika na angelot koj gi meri du{ite na pokojnicite i ekspresivnite dvièwa na mrtvite koi izleguvaat od svoite grobovi, ja nijansiraat ilustracijata na Stra{niot Sud so reskite koloraturi na dramati~nata izraznost. Nastojuvaj}i da se nadovrze na umetni~kiot izraz na svoite prethodnici od vtorata polovina na XIV stoletie, avtorot na apokalipti~nata tematika na zapadniot fasaden yid gi replicira nivnite stilski modeli, manifestiraj}i zabeleìtelna tehni~ka obrabotka na likovnite komponenti. Delo na zograf so tradicionalen likoven pristap, slikanata dekoracija na zapadnata fasada na Sveta Bogorodica Perivlepta svedo~i za naporite da se za~uvaat karakteristi~nite ikonografski osobenosti i likovnite kvaliteti od najslavniot period na umetni~kiot podem, vo dramati~nite vremiwa na Osmanliskata vlast.

180

Crkva Sv. Bogorodica Perivlepta (Sv. Kliment), eksonarteks, stra{en sud - detal

Vo ramkite na prostorot koj go zatvora Gornata gradska porta, vedna{ do crkvata Sveta Bogorodica Perivlepta, se nao|a ohridskata Galerija na ikoni, edna od najreprezentativnite zbirki na ikonopisni tvorbi od srednovekovniot i podocne`niot period na celata balkanska teritorija. Sodrèj}i skapoceni primeroci na ikonopisni dela importirani od vizantiskite umetni~ki centri, kako i ikoni producirani vo doma{nite likovni ateljea, ohridskata galerija gi prikaùva najmarkantnite ostvaruvawa na {tafelajnoto slikarstvo za~uvani na makedonskoto podra~je od srednovekovnata i postvizantiskata epoha. Aranìrani spored hronolo{kata pripadnost i izloèni soodvetno na me|unarodnite galeriski principi za prezentacija na ovoj vid umetni~ki eksponati, ikonopisnite dela od ohridskata kolekcija se vbrojuvaat me|u najvrednite dostignuvawa na portativnoto tvore{tvo na pravoslavnoto hristijanstvo. So ubavinata na formite, so vrvnite slikarski kvaliteti na izvedbata i so rasko{ot na skapocenite, metalni opkovi, tie svedo~at za visokiot avtoritet i za golemiot ugled na Ohridskiot arhiepiskopski tron, za ~ii hramovi najgolemiot del od niv bile i sozdadeni.

181

Pogled kon galerijata na ikoni

Me|u najreprezentativnite primeroci izlo`eni vo Ohridskata galerija na ikoni, pretstavata so arhijerejskite likovi na sveti Vasilij Veliki i sveti Nikola, zaslu`uva posebno vnimanie. Pretstavuvaj}i edna od najstarite tvorbi vo ohridskata zbirka, taa gi reflektira sofisticiranite likovni ve{tini na carigradskite majstori, vidlivi vo delikatnata obrabotka na draperiite, minuciozniot tretman na naslikanite detali i vo suptilnite prelivi na koloristi~kite nijansi. U{te porasko{na vo likovniot izraz e dvojnata ikona na Blagovestite so izvedba na dinami~nata figura na arhangelot Gavril i sofisticiranata pretstava na Bogorodica, producirana od nekoj od najdobrite slikari - ikonopisci od vizantiskata metropola. Rafinirano modeliranite likovi, blagite koloristi~ki senki, svetlosnite akcenti na oblekite i toplite tonovi na boeniot pigment, go izdigaat ovoj diptih na piedestalot na najubavite ikonopisni ostvaruvawa od XI vek. Ktitorirani od carigra|anecot Leon, koj vo 1037 godina stanal ohridski arhiepiskop, ovie tri ikonopisni tvorbi bile sozdadeni za da go krasat enterierot na katedralniot hram vo koj stoluval crkovniot poglavar. Negovoto ime za~uvano na ednata od niv, kako i vrvnite estetski kvaliteti na nivnata izvedba, se najdobro svedo{tvo za prestolni~koto poteklo na najstarite za~uvani tvorbi vo skapocenata ohridska ikonopisna zbirka.

182

Galerija na ikoni, enterier

Od primerocite sozdadeni vo XIII vek, carigradski import i donacija na toga{niot ohridski arhiepiskop Konstantin Kavasila e pretstavata na Hristos Pantokrator od 1263 godina, obele`ana so odlikite na monumentalno koncipiranite formi i so plasti~nata energija na likovniot izraz. Tvorba na prestolni~kite majstori e i litiskata (dvostrano slikana, procesualna) ikona so likot na Bogorodica Odigitrija na aversot i so pretstavata na Hristovoto raspetie na reversot, sozdadena vo sedumdesettite godini na stoletieto. So~nata, plasti~na modelacija na formite, delikatnata obrabotka na voluminoznite povr{ini, sovr{enata proporcionalnost na likovnite masi i koloristi~kiot rafinman na boenite rezonanci, se obele`jata na edno od najubavite dela vo ohridskata ikonopisna kolekcija. Monumentalnata pretstava, pak, na Evangelistot Mateja (okolu 1295 g.), delo na slikarskoto atelje na Mihail i Evtihij, avtorite na `ivopisot vo crkvata Sveta Bogorodica Perivlepta, go reflektira duhot na dramati~niot stilski izraz i na ekspresivnata likovna inspiracija od krajot na XII vek. Energi~na vo formite, dinami~na vo estetskiot vpe~atok i bleskava vo koloristi~kiot sjaj na zlatnite nijansi, ikonata so likot na evangelistot Mateja mo{ne ubedlivo gi navestuva ikonopisnite tendencii koi }e se rascutat vo slednoto stoletie.

183

Od ikonite koi hronolo{ki pripa|aat na prvite decenii od XIV vek, delata sozdadeni vo ateljeto na Mihail Astrapa se odlikuvaat so izvonredno `ivopisna obrabotka na likovnite komponenti, koja gi odrazuva umetni~kata zrelost i tvore~koto iskustvo na nivnite avtori. So sovr{eno izbalansiraniot aran`man na ikonografskite komponenti, so suptilno koncipiranite dinami~ki elementi vo izvedbata i so harmoni~nosta na koloristi~kite strukturi, ikonopisnite tvorbi na renomiranoto atelje gi otslikuvaat kreativnite vrvovi na klasicisti~kiot likoven izraz. Od importiranite dela na ovoj period, litiskite ikoni so pretstavite na Bogorodica Du{espasitelka i Hristos Du{espasitel, dekorirani so po edna Prazni~na scena na reversot, se podarok od carigradskite crkovni blagorodnici na nivniot nekoga{en sogra|anin, Ohridskiot arhiepiskop Grigorij I, ktitorot na Svetosofiskata galerija i ugleden pretstavnik na vizantiskata duhovna aristokratija. Rafiniraniot crte`, preciznata modelacija na formite, filigranskata obrabotka na detalite, gracioznosta na dvi`ewata i blagorodnosta na boenite rezonanci, se svedo{tvo za lirskata inspiracija na avtorot, koja izvira od kreativnata energija na negoviot maestralen likoven pristap. Na lirskite predispozicii vo umetni~kata postapka pripa|a i majstorot na litiskata ikona so portretnite pretstavi na sveti Kliment na aversot i sveti Naum na reversot (sredina na XIV vek), koja poteknuva od ateljeto na Jovan Teorijan, avtorot na svetosofiskoto slikarstvo izvedeno na katot od narteksot na katedralnata crkva. Delikatnite polusenki, proyirniot inkarnat razlean po meko modeliranite povr{ini i blagorodnite sozvu~ja na boenata faktura, go odrazuvaat Teorijanovoto majstorstvo vo sozdavaweto na rafinirano voobli~eni formi i poeti~na atmosfera na vizuelniot vpe~atok. Odrazuvaj}i ja ikonopisnata ve{tina i elitniot tvore~ki duh na vrvnite majstori, delata od Ohridskata ikonopisna kolekcija se vbrojuvaat me|u najgolemite skapocenosti na ohridskoto srednovekovno kulturno nasledstvo.

Galerija na ikoni, litiska ikona, sv. Kliment i sv. Naum Ohridski (str. 186 - 187) Galerija na ikoni, litiska ikona, Bogorodica Du{espasitelka i Blagovesti (str. 188 - 189)

184

Galerija na ikoni, sv. Vasilij Veliki i sv. Nikola

185

188 188

189

190

191

OHRID VO VREMETO NA UMETNI^KIOT PROCUT OD XIV STOLETIE

Oficijalnoto administrativno zna~ewe i neosporniot duhoven avtoritet na Ohridskata arhiepiskopija, kako i ambicioznite zalo`bi na visokite crkovni prelati koi gi poseduvale va`nite ingerencii za upravuvawe i rakovodewe so verskiot i so kulturniot ìvot na nejzinata teritorija, pridonesle za zabeleìtelniot razvoj na sakralnoto graditelstvo i likovnata dejnost vo gradot, koj stanal lokacija na mnogubrojni novopodignati hramovi. Iako poskromni po svoite dimenzii vo odnos na postarite crkovni gradbi, tie manifestiraat interesni odliki na nivniot arhitektonski dizajn i osobeno zabele`livi karakteristiki na nivnata freskodekoracija. Pod vlijanie na novite stilski trendovi koi gi nosi Paleologovskata epoha i apsorbiraj}i go interesot za elaboracija na vpe~atlivite ikonografski noviteti vo umetnosta na XIV vek, ohridskite crkvi od ovoj period gi otslikuvaat najzna~ajnite promeni na docnovizantiskata kreacija vo domenot na graditelstvoto i na zografskite ve{tini. Locirani vo samiot grad ili von negovoto urbano jadro, poblisku ili podaleku od arhiepiskopskiot centar i situirani po dolìnata na ezerskiot breg, tie pretstavuvaat elementi na bogatiot kulturen stratum koj gi odbeleùva poslednite decenii na srednovekovnata epoha. Podignati so upornite napori na trudoqubivite neimari i naslikani vo àrot na zografskata inspiracija, ohridskite hramovi od XIV stoletie pretstavuvaat vpe~atlivi tvorbi na pove}e ili pomalku tradicionalniot likoven manir na gradskite umetni~ki ateljea.

192

Crkva Sv. Nikola Bolni~ki, izgled od jugoistok

Me|u niv, dvata hrama izgradeni vo Bolni~koto maalo, vo koe, vo srednovekovnite vremiwa se zgriùvale iznemo{tenite i se ute{uvale onie izma~uvani od telesni bolesti, pretstavuvaat ednokorabni gradbi so podocne`no podignati tremovi, koi go vramuvaat vlezot vo crkovnite objekti. Postariot hram, posveten na Sveti Nikola, e mo{ne ednostaven vo svoeto arhitektonsko oblikuvawe, so poluval~estiot svod, tristranata oltarna apsida i yvonikot podignat na zapadnata strana. Ednostavniot yidarski opus, skromnata obrabotka na fasadnite yidovi i neras~lenetiot prostoren koncept na enterierot se osobenostite na graditelskoto re{enie, koi sugeriraat poskromen priod vo koncipiraweto na gradbata i vo oblikuvaweto na nejzinite arhitektonski komponenti. Podignata od nepoznat ktitor, nekade vo ~etvrtata decenija na XIV vek, crkvata Sveti Nikola Bolni~ki }e stane svoeviden urnek za gradewe na pomalite, ednokorabni ohridski crkvi, koi }e niknuvaat sĂŠ do krajot na srednovekovniot period. Izgradeni kako ktitorski zavetnini od poskromnite pripadnici na lai~kite ili sve{teni~ki krugovi na ohridskata populacija, tie }e stanat intimni sobirali{ta na ìtelite od oddelnite gradski maala, pruàj}i im na vernicite mir i ti{ina vo denovite na nivnite telesni ili duhovni stradawa. 193

Slikarstvoto na hramot posveten na Sveti Nikola gi nosi karakteristikite na eden promisleno koncipiran ansambl, soodvetno prilagoden na prostornite mo`nosti na ednokorabniot crkoven enterier. Prikaùvaweto na scenite koi gi odbeleùvaat najgolemite Praznici vo pravoslavnoto hristijanstvo, aranìrani vo vtorata zona od slikanata dekoracija na crkvata, im ovozmoùvalo na vernite zapoznavawe so ekspresivnite stihovi od bibliskite prikazni vo neposredniot medium na vizuelnoto tvore{tvo. Od Blagovestite do Bogorodi~inoto uspenie, od Ra|aweto Hristovo do negovoto Voznesenie, kontinuirano te~e Novozavetnata storija za otelotvoruvaweto, stradaweto i voskresnuvaweto na ultimativniot Spasitel na ~ove{tvoto, dol` oltarniot pojas i yidnite povr{ini na naosot vo crkvata. Oìveani so golem broj ikonografski detali i piktoreskni poedinosti vo izvedbata, Prazni~nite sceni go ispolnile enterierot na gradbata so dinami~nata atmosfera na prikaànite nastani od dramati~noto obzorje na Hristolo{kite vremiwa. Interesnata galerija na stoe~ki svetitelski pretstavi, koja gi opfa}a strojnite figuri na svetite voini na severniot, vpe~atliviot portret na sveti Kliment i likovite na svetite besrebrenici vo dru{tvo na omileniot naroden za{titnik sveti Nikola na ju`niot yid, go pretstavuva jadroto vo koncipiraweto na dekorativniot ansambl vo prvata zona na site podocne`ni ednokorabni ohridski hramovi. Sli~no zna~ewe ima i ikonografskiot dizajn apliciran vo Crkva Sv. Nikola Bolni~ki, naos, sv. Nikola, sv. Kliment i sv. Pantelejmon

194

Crkva Sv. Nikola Bolni~ki, naos, svetitelski pretstavi na severniot yid

svodniot polucilindar, koj gi vklu~uva medaljonite so dvojnata pretstava na Hristos i izvedbata na Prigotveniot tron, supstituiraj}i ja karakteristi~nata konotacija na nepostoe~kiot kupolen aran`man, preku simboli~noto zna~ewe na Hristovata uloga vo spasuvaweto na svetot. Delo na nekoja od lokalnite zografski rabotilnici, freskoìvopisot vo crkvata manifestira stilski odliki na majstori so gri`liv priod kon obrabotkata na formata, no bez pogolemi ambicii za poslobodni likovni eksperimenti. Skloni kon vnesuvawe na svetlosni efekti vo modelacijata na oblicite i naglasuvawe na koloristi~kata igra vo nijansite, ìvopiscite na Bolni~kiot hram sozdale tvorba so solidna zanaet~iska obrabotka i so uramnoteèni likovni vrednosti. Sli~ni stilski osobenosti manifestira i ne{to pomladoto slikarstvo, izvedeno vo 1345 godina na ju`nata fasada od crkvata, vo podocna dogradeniot trem. Prikaùvaj}i gi sve~enite figuri na kralot Du{an, kralicata Elena i kral~eto Uro{ vo pridru`ba na svetite Simeon i Sava pokraj portretot na ohridskiot arhiepiskop Nikola i dopojasnata pretstava na patronot na hramot, ovaa kompozicija gi otkriva podrobnostite na specifi~nite istorisko - crkovni priliki od pred sredinata na XIV vek, koi se reflektirale na statusot na Arhiepiskopskiot tron vo Ohrid. Vklu~uvaweto na kultot na srpskite svetiteli vo protokolarniot koncept na ktitorskata kompozicija vo koja vladea~koto semejstvo ja zazema centralnata pozicija, upatuva na èlbata za vizuelna promocija na Du{anoviot politi~ki avtoritet vo administrativnata dejnost na Arhiepiskopskiot tron.

195

Crkva Sv. Nikola Bolni~ki, narteks, svadbata vo Kana - detal

Istovremeno, ovoj avtenti~no strukturiran ktitorski aran`man pretstavuva i suptilen instrument za imperijalna propaganda nameneta da go naglasi sklu~eniot sojuz me|u srpskiot monarh i ohridskiot arhiepiskop, {to jasno ukaùva na steknatiot avtokefalen status na Ohridskiot episkopski prestol, za koj se izboril ktitorot na Bolni~kiot trem. Na takov na~in, freskodekoracijata na tremot vo ovaa crkva pretstavuva vpe~atliv vizuelen pamflet na crkovnata ideologija na eden od najmo}nite ohridski episkopski dostoinstvenici. Vo XV vek, do ju`nata strana na crkvata bil podignat paraklis, od koj e za~uvano slikarstvoto na prezerviraniot isto~en del, ìvopisan vo sedmata decenija na stoletieto, so mo{ne tradicionalna ikonografija i so dinami~ni i ìvopisni stilsko - likovni karakteristiki. Nasproti crkvata posvetena na Sveti Nikola, na zapad od ulicata koja pominuva niz Bolni~koto maalo, lociran e Bogorodi~iniot hram, koj isto taka imal zna~ajna uloga vo humanisti~kite aktivnosti na ohridskata gradska sredina od XIV vek. Osnovan so ktitorskite napori i finansiskite sredstva na po~ituvaniot duhovnik Jakov, igumen na Klimentoviot manastir Sveti Pantelejmon, toj stanal del od ohridskata mapa na sakralni objekti vo periodot me|u 1365 i 1367 godina. Podignat kako ednokorabna gradba so ednostavna forma i tristrana oltarna apsida, Bogorodi~iniot Bolni~ki hram manifestira deformacii vo pravoagolnata osnova na arhitektonskiot dizajn, poradi prilagoduvaweto na negoviot perimetar kon osobenostite na prostorot izbran za negova izgradba. Nadvi{ena so masiven popre~en svod i oblikuvana so relativno robusen yidarski opus baziran na kr{en kamen, horizontalni redovi na tula i skromen keramoplasti~en ukras, crkvata gi manifestira karakteristi~nite graditelski odliki na ohridskata sakralna arhitektura od vtorata polovina na XIV stoletie. Opfatena so tremovi od nejzinata ju`na i zapadna strana, ~ii yidovi se oformeni so pogruba yidarija i so pogolemo koli~estvo malter, Bogorodi~inata crkva go pretstavuvala vtoriot punkt za duhovna uteha i spiritualno obedinuvawe na vernicite od Bolni~kata enorija. 196

Crkva Sv. Bogorodica Bolni~ka, izgled od severoistok

Slikarstvoto na hramot, ispolneto so ekstati~nite formi i misti~nata koloristi~ka paleta na nejzinite majstori pripa|a na dve oddelni etapi vo ukrasuvaweto na crkovniot enterier. Postarata od niv, koja pretrpela seriozni o{tetuvawa na slikarskata faktura, kako i na boeniot pigment, gi dekorira polukru`nite povr{ini na oltarnata apsida i poniskite zoni na severniot yid. Za~uvanite pretstavi na arhijereite koi ja izveduvaat Liturgiskata slu`ba vo svetili{niot prostor, elegantnata figura na arhangelot Gavril od Blagovestite i temperamentnata apostolska grupa od Hristovoto voznesenie gi nosat odlikite na dinami~niot likoven priod i eruptivnata kreativna energija na nivniot avtor. Elegantnata linija na figurite na svetite voini, prika`ani vo svetitelskata galerija za~uvana na severniot yid, sugestivnata psiholo{ka iznijansiranost na nivnite likovi i specifi~nite odliki na nivnata aristokratska kostimografija, se nesomnena potvrda za atribucijata na slikarstvoto na Bogorodi~iniot hram na najgolemiot ohridski majstor od sedmata decenija na XIV vek. Manifestiraj}i ja za prv pat svojata dinami~na likovna postapka vo ju`nata kapela na Sveta Bogorodica Perivlepta vo ktitorskiot potfat na devolskiot episkop Grigorij, ovoj zograf vo Bolni~kata crkva go dooformil svojot avtorski rakopis vo dlaboko ekspresiven, opti~ki eksploziven i koloristi~ki invaziven tvore~ki idiom. So plasti~noto oblikuvawe na formite, so dinami~nata sila 197

na crteòt, so tendencioznoto naglasuvawe na emocionalnata rezonanca i so vozbudlivite kontrasti na koloristi~kiot spektar, toj sozdal re~isi ekstati~na slikana panorama, oboena so ~uvstvitelnite nijansi na negovata ogromna kreativna strast. Energi~nite dvièwa na prikaànite figuri proniknati od tenzi~en nemir, voznemirenite izrazi na vozbudenite svetitelski likovi i stemnetiot rezonant na komplementarnite koloristi~ki sozvu~ja se najkarakteristi~nite likovni sredstva na ovoj majstor, nurnat vo ekspresivnite horizonti na svojata umetni~ka inspiracija. Sozdavaj}i ja freskodekoracijata na Bolni~kata crkva okolu 1368 godina, toj ve}e go oformil svojot tvore~ki rakopis vo jasno prepoznatliv i impresivno voobli~en likoven izraz.

Crkva Sv. Bogorodica Bolni~ka, oltar, sv. Bogorodica detal od scenata Voznesenie Hristovo

198

Crkva Sv. Bogorodica Bolni~ka, svod nad naos, sv. Trojstvo

Okolu 1400 godina, na crkvata Sveta Bogorodica vo Bolni~koto maalo bile izvr{eni graditelski i likovni intervencii za dooformuvawe na arhitektonskiot korpus na gradbata i za korekcii na o{tetuvawata koi gi pretrpel slikaniot ansambl. Toga{ bile dogradeni spomenatite tremovi na ju`nata i na zapadnata strana od hramot i bile naslikani povr{inite na ju`niot i na zapadniot yid vo enterierot na crkvata. Scenite od Prazni~niot ciklus, epizodite ilustrirani spored Strasnite evangelija, kompozicijata na Ra|aweto Bogorodi~ino kako sve~ena slika na hramovata posveta i na crkovniot praznik, prikazot na Boèstvenata liturgija vo popre~niot svod i portretot na gradskiot patron, sveti Kliment, se elementite na noviot ansambl, koj gi zamenil starite, o{teteni delovi od originalniot freskoaran`man na hramot. Novoto slikarstvo, ~ii glavni komponenti se podvle~eniot crte`, simetri~nata struktura na kompoziciskite re{enija, vnimatelnata obrabotka na formite i prilagoduvaweto na koloristi~kite sozvu~ja na karakteristi~nata gama od postariot ìvopis, ja nema energijata od tvore{tvoto na postariot majstor. Sepak, polno vo oblicite, meko vo modelacijata i ìvopisno vo kompoziciskite strukturi, toa ja zaokruùva prikaznata za va`nata uloga i golemoto zna~ewe na Bogorodi~inata crkva vo srednovekovniot kulturen ìvot na ohridskoto Bolni~ko maalo. Vo postvizantiskiot period bil izveden ìvopisot na fasadata, a vo 1833 godina majstorot Nikola go sozdal rezbaniot ikonostas kako ramka za vrednata zbirka na ikonopisni dela, nastanata so kreativnite zalo`bi na lokalnite ohridski ikonopisci. Vo 1864 godina, Di~o Zograf, vode~kiot majstor na freskozanaetot i na ikonopisnata produkcija na makedonskata teritorija, izrabotil tri ikoni so svetitelski pretstavi za ikonostasot na Bolni~kiot Bogorodi~in hram.

199

200

201

Na nekolku stotini metri severozapadno od lokacijata na Bolni~kite crkvi, se nao|a u{te eden biser na srednovekovnata ohridska sakralna stratigrafija, maliot hram posveten na Sveti Kliment, izgraden i dekoriran so freskoìvopis vo 1378 godina. Ednokoraben po svojata dispozicija, so skromni dimenzii i ednostavna arhitektonska osnova, so plitka oltarna apsida i so voobi~aen polucilindri~en svod, ovoj sakralen objekt, nare~en od ohridskite ìteli Mal Sveti Kliment, e ktitorska donacija na duhovnikot Stefan, sve{tenik na Bolni~kata enorija. Verojatnosta, malata crkva posvetena na ohridskiot patron, da bila podignata kako paraklis za semejstvoto na ktitorot koj sluèl vo sakralnite centri na Bolni~koto maalo, e potkrepena so pi{anite podatoci za~uvani nad ju`niot vlez, kako i so specifi~no koncipiranata slikana programa na yidovite od crkvata. Reduciraniot ciklus na Golemite praznici koi gi dekorirale gornite zoni, oltarniot ansambl i galerijata na stoe~ki svetiteli vo najniskiot registar, se elementite na slikaniot aran`man, koj vo ograni~eniot prostor na ednokorabnata gradba manifestira optimalen broj na ikonografski strukturalni komponenti. Pretstavite na svetite Kliment i Naum, likot na sveti Nikola Mirlikiski, portretot na sveta Petka, izvedbite na svetite besrebrenici Kuzman i Damjan i figurite na hristijanskite za{titnici Konstantin i Elena se najreprezentativnite komponenti na svetitelskata asambleja, koja gi obedinila pretstavnicite na ekumenskata i na Ohridskata crkovna instiutucija.

Crkva Mal Sv. Kliment, naos, sv. Kliment, sv. Nikola i sv. Naum

202

Crkva Mal Sv. Kliment, oltar, sv. Jovan Zlatoust, detal od scenata Liturgiska slu`ba na arhiereite

Vo stilski pogled, slikarstvoto na Mal Sveti Kliment manifestira re~isi tradicionalen likoven priod vo re{avaweto na umetni~kite predizvici. Li{eno od eksperimenti, od posmeli is~ekoruvawa vo sferata na kreativnata sloboda i od stilski noviteti, freskoslikarstvoto na ovaa crkva se nadovrzuva na tvore{tvoto na ohridskite gradski rabotilnici od prethodnata decenija. Rabotej}i pod silno vlijanie na najdobriot ohridski slikar od sedmata decenija na XIV vek, majstorot na kapelite vo Sveta Bogorodica Perivlepta i originalniot avtor na Bolni~kiot Bogorodi~in hram, zografite na Klimentovata crkva nastojuvale da vnesat pogolema likovna energija vo oblikuvaweto na formite i osobeno vo modelacijata na plasti~nite odliki na pretstavite. Solidno koncipirani i oìveani so golem broj poedinosti, kompoziciskite strukturi pokaùvaat tendencija kon dinami~en koncept na nivniot aran`man, osobeno vo pogled na ìvopisniot raspored na figuralnite komponenti. Elaboracijata na kompoziciskite matrici, krupniot format na figuralnite izvedbi i vnimatelnata obrabotka na draperiite se najprepoznatlivite odliki na glavniot majstor na slikanata dekoracija, po svoite stilski razbirawa, veren sledbenik na deloto na renomiranata Ohridska slikarska {kola od prethodnata decenija. So nenametlivoto estetizirawe na dekorativniot vpe~atok preku akcentiraweto na formalnata ubavina vo prikaùvaweto na likovite i osobeno so zasitenite valeri na toplata koloristi~ka paleta, avtorot na freskoìvopisot vo crkvata Mal Sveti Kliment gi odrùval vo ìvot likovnite kvaliteti na svoite prethodnici vo ohridskata umetni~ka sredina od osmata decenija na XIV stoletie.

203

Dvièj}i se po ohridskite ulici kon severniot del na gradot, pokraj linijata na starata tvrdina, se doa|a do hramot posveten na Sveta Bogorodica locirana vo êlni~koto maalo, koj pretstavuval centar na duhovniot ìvot vo ovoj del od Arheipiskopskata metropola. Najverojatno formirana vrz postari temeli, gradbata bila izgradena okolu 1380 godina i oformena so ednokorabna prostorna dispozicija, kako vpro~em i pogolemiot del na ohridskite sakralni objekti od vtorata polovina na XIV vek. Pregraduvana pove}e pati, êlni~kata crkva go dobila svojot finalen izgled vo XIX stoletie, po pro{iruvaweto na nejziniot prostoren gabarit i dodavaweto na severniot aneks i tremot na zapadnata strana, kako i so doteruvaweto na izgledot i na prostornata struktura na nejziniot isto~en, oltaren del. Monolitniot yidarski opus na tremot, kako i na kulata kambanarija vo jugozapadniot del na arhitektonskata struktura, se elementite na finalnata graditelska opstanovka na êlni~kiot hram, zavr{ena vo periodot na Prerodbata, vo XIX stoletie. Za àl, od originalniot ìvopis na hramot, nastanat po nejzinata izgradba vo XIV vek za~uvani se samo fragmentarni delovi od nekoga{nata dekoracija, koi ukaùvaat na specifi~nata programska koncepcija na slikaniot ansambl. Crkva Sv. Bogorodica êlnica, izgled od severozapad

204

Fragmentite od kompoziciite na Prazni~niot ciklus i ostatocite od ma~eni~kite portreti denes se edinstvenite svedoci za ikonografskite i stilskite karakteristiki na ìvopisot. Iako nedovolni za razbirawe na programsko likovniot dizajn na dekoracijata, a u{te pomalku za voodu{evuvawe na dene{nite posetiteli na crkvata, tie sepak upatuvaat na edna solidno koncipirana i ve{to aranìrana freskopanorama, ispolneta so vozbudlivi kvaliteti na zografskata ve{tina i so vpe~atlivi odliki na likovnata izvedba. Plasti~noto modelirawe na formite, cvrstinata na crta~kite konturi, silnite svetlinski akcenti na likovite i intenzivnata gradacija na boeniot pigment, govorat vo prilog na zrel majstor, dobro zapoznaen so likovnata energija na svojot postar kolega od sedmata decenija na stoletieto, koj gi postavi osnovite na umetni~kiot razvoj za site podocne`ni ohridski zografski rabotilnici. So similarna likovna postapka na avtorot na freskoìvopisot vo maliot Svetiklimentov hram, slikarot na êlni~kata Bogorodi~ina crkva }e go za~uva i odneguva umetni~kiot idiom na elitnite ateljea, vrz koj se educirale ohridskite zografi sĂŠ do krajot na XIV vek. Od podocne`nite likovni dela za~uvani vo crkvata, treba da se spomenat freskite koi na zapadniot yid vo naosot gi izvel Di~o Zograf, najslavnoto ime vo makedonskoto monumentalno i {tafelajno slikarstvo od XIX vek. Naslikani vo 1862 godina, tie svedo~at za energi~niot talent i sofisticiranata umetni~ka postapka na golemiot majstor. Vo 1901 godina nastanal i sovremeniot oltaren ìvopis na crkvata, delo na zografot Kole Momirov. Na patot od Sveta Bogorodica êlni~ka kon visokoto plato na koe e locirana crkvata Sveta Bogorodica Perivlepta (Sveti Kliment) se nao|a hramot posveten na Svetite besrebrenici Kuzman i Damjan, poznat pod imeto Mali Sveti Vra~i. So skromni dimenzii na arhitektonskata opstanovka i so ednostavna graditelska osnova na ednokorabna gradba, ovaa crkva od ~etvrtata decenija na XIV stoletie pripa|a na voobi~aenata tipologija na sakralni objekti koi niknuvaat vo ohridskata sakralna stratigrafija kon polovinata i vo vtorata polovina na stoletieto. Iako gradena bez posebni ambicii za reprezentativen izgled, a u{te pomalku za poseben dekorativen vpe~atok na fasadniot dizajn, ovaa crkva podignata od nepoznat donator i vo nerasvetleni ktitorski okolnosti, e edno od izvori{tata na vrvnata umetni~ka dejnost vo ohridskata kulturna sredina na XIV vek. Posvetena na svetite isceliteli, Kuzman i Damjan, maloaziskite zdravstveni dobrotvori i sovremenici na sveti Pantelejmon, patronot na Svetiklimentovata zavetnina, crkvata na Svetite Vra~i e gradskiot spomenik koj go za~uval i prodolìl kultot na blagorodnite isceliteli, vospostaven vo Klimentovata epoha.

205

Crkva Mali Sveti Vra~i, izgled od jugoistok

Nasproti neugledniot izgled na crkovniot eksterier, vnatre{nosta na hramot nudi rasko{na gletka na slikarskoto majstorstvo, koe go ispolnilo enterierot na gradbata so vozbudlivi programski noviteti, so avtenti~ni ikonografski re{enija i so zabeleìtelni likovni ostvaruvawa. Profilakti~kiot karakter na freskodekoracijata, vo koja provejuva idejata za zastapni{tvo na patronite vrz zdravjeto na ìtelite i vernicite, impliciral pojava na mnogubrojni novi ikonografski elementi, koi ja zbogatile paletata na avtenti~ni vizuelni re{enija vo ìvopisot na ohridskite zografski ateljea. Pretstavata na Bogorodica kako @ivotonosen izvor vo oltarnata konha, vo koja postarata varijanta na Hristoviot lik vo mandorla e zameneta so negovo poprsje postaveno vo heksagonalen sad so simboli~na aluzija na iscelitelnata voda, i slikata na sveti Kliment koj im ja daruva maketata na gradot na patronite - isceliteli, se samo del od inventivniot â&#x20AC;&#x17E;asortimanâ&#x20AC;&#x153; na ikonografski re{enija so koi se naglasuva specifi~nata uloga na ovaa ktitorska zadu`bina. Prisustvoto na sveti Konstantin Kavasila vo nizata na stoe~ki figuri vo prvata zona od slikanata dekoracija na hramot, svedo~i za istoriskiot kontinuitet vo po~ituvaweto na Klimentoviot naslednik, koj go prodolìl crkovniot razvoj i kulturnata eskalacija na Arhiepiskopskiot centar. Prilagoduvaj}i se na raspolo`livite povr{ini na crkovniot eksterier, slikarite na hramot ve{to gi rasporedile kompoziciite od Prazni~niot ciklus vo povisokata zona, sveduvaj}i ja nivnata ikonografska konstelacija na neophodnite konstitutivni elementi. Ne opteretuvaj}i gi svoite sceni so mnogubrojni poedinosti i detali, tie sozdale pregledni i jadroviti kompoziciski re{enija, so proporcionalen aran`man na figuralnite komponenti i so vnimatelna obrabotka na scenografskite elementi. Dizajnot na pretstavite, koj po~iva na ve{to konci206

piranite prostorni vrednosti na gletkite, vnimatelnata obrabotka na likovnite elementi i {irokite namazi na zasitenite koloristi~ki valeri, upatuvaat na iskusni majstori, solidno educirani od akademskite izvori{ta na klasicisti~koto slikarstvo. Plasti~nite akcenti vo modelacijata na svetitelskite likovi, tenkiot crte` vo oformuvaweto na konturite i nenametlivata dinamika na dvi`ewata, se elementite na slikarskata postapka na majstorite koi se nadovrzuvaat na likovniot manir na nivnite prethodnici od po~etnite decenii na stoletieto. Crkva Mali Sveti Vra~i, pogled kon oltarnata apsida

207

Crkva Mali Sv. Vra~i, naos, sv. Konstantin Veliki

Sepak, vo ramkite na tradicionalisti~kiot priod kon neguvaweto na postarite likovni re{enija, del od slikarstvoto na Malite Sveti Vra~i pokaùva tendencii kon apsorpcija na nova kreativna energija, manifestirana so pojava na novi ikonografski predlo{ki i na inventivni stilski rezonanci. Svetite voini, kostimirani vo aristokratski obleki na srednovekovni blagorodnici, pozicionirani na zapadniot yid, se moèbi najzabele`liviot novitet vo priodot kon konstrukcijata na sveì ikonografski modeli. Nivnoto pretstavuvawe, so naglasena elegancija na formite, so meka modelacija na oblite silueti, so nenametlivo otstapuvawe od plasti~nite akcenti vo obrabotkata i so rafiniranite nijansi na svetliot koloristi~ki tonalitet, go najavuva prodorot na novata likovna energija na poetiziraniot umetni~ki manir, neguvan vo ohridskoto slikarstvo od sredinata na XIV vek. Karakteristi~na za tvore{tvoto na golemiot majstor Jovan Teorijan, avtorot na svetosofiskiot ìvopis na katot od narteksot na katedralnata crkva, postapkata vo voobli~uvaweto na svetitelskite figuri na zapadniot yid od maliot ohridski hram, e sigurno svedo{tvo za negovata najrana pojava vo likovniot ìvot na Arhiepiskopskiot grad. Sozdaden vo po~etnite godini na pettata decenija od XIV stoletie, freskoìvopisot na Mali Sveti Vra~i go najavuva vremeto na golemite umetni~ki podvizi na noviot dvorski stil vo umetni~kata klima na Arhiepiskopskiot centar.

208

Lesno vo oblicite, svetlo vo boenite rezonanci, meko i oblo vo nenaglasenite konturi, ne`no vo izrazot, lirsko vo emocionalnata konfiguracija i poetsko vo likovniot priod, Teorijanovoto slikarstvo vo Malite Sveti Vra~i ja pretstavuva bazata za negovite ponatamo{ni kreativni eksperimenti, koi }e rezultiraat so sozdavawe na noviot umetni~ki rakopis, omilen vo arhiepiskopskite krugovi na Ohridskata dieceza. Osloboduvaj}i ja likovnata postapka od akademskiot priod na klasicisti~koto slikarstvo, zografot Teorijan vnesuva sve`a infuzija na nenametliva energija, koja gi proniknuva formite i boite so delikatnite nijansi na aristokratskiot tvore~ki manir. Pretstavuvaj}i most me|u rasko{nata umetnost na Mihail i Evtihij od po~etokot na XIV vek i ekspresivniot avtorski model na Ohridskata slikarska {kola od poslednite decenii na stoletieto, Teorijanovoto slikarstvo koe zapo~nuva vo Malite Sveti Vra~i i kulminira vo Svetosofiskata katedrala, go reflektira vkusot na visokite blagorodni~ki crkovni krugovi od najslavnite vremiwa na Ohridskata crkovna institucija.

Crkva Mali Sveti Vra~i, naos, uspenie na Bogorodica - detal

209

210

Neposredno do crkvata Mali Sveti Vra~i se nao|a i hramot posveten na Svetite Konstantin i Elena, donacija na edno sve{teno - blagorodni~ko semejstvo od krajot na XIV vek. Podignata so naporite i so finansiskite prilozi na jeromonahot Partenij, po~ituvan duhovnik od povisokite krugovi na ohridskata crkovna zaednica, hramot bil izgraden i ìvopisan okolu 1400 godina i pretstavuva edna od poslednite sakralni gradbi na srednovekoven Ohrid. Pripa|aj}i na familija posvetena na hristijanskite doblesti i mo{ne aktivna vo humanisti~kite aktivnosti vo gradot, ktitorot Partenij se pogriìl negovata zavetnina da dobie karakteristiki na edno pove}e ili pomalku tradicionalno arhitektonsko re{enie, dekorirano so ikonografsko - stilskite odliki na poeminentnite ohridski likovni ateljea. Ednokorabnata dispozicija na osnovata, nadvi{eniot popre~en svod, edinstvenata tristrana oltarna apsida i relativno robusniot yidarski opus, se glavnite obele`ja na arhitektonskiot dizajn na Partenievata donacija. Otsustvoto na poefekten keramoplasti~en ukras i zatvorenosta na fasadnite povr{ini, verojatno treba da Ă se pripi{at na ktitorovata èlba za poskromno oblikuvawe na gradbata, koja sluèla kako semejna kapela za mol~aliva komunikacija na negovite najbliski so spiritualniot svet na Bo`jata za{tita. Dogradeniot paraklis na ju`nata strana od crkvata i nepravilno oblikuvaniot trem, koj gi vramuva hramot i male~kata dogradba, se elementite na crkovniot kompleks, {to so svoite graditelsko - likovni odliki go zatvora periodot na ohridskoto srednovekovno umetni~ko tvore{tvo. Atmosferata vo enterierot na crkvata se odlikuva so karakteristikite na mona{ka predadenost, koja izbliknuva od programskata konfiguracija na ìvopisot, kako i od negovite stilski obele`ja. Prikaàni na ju`niot yid, ~lenovite na ktitorskoto semejstvo stanale del od vizuelnata molitva za spasuvawe na nivnite du{i, obedineti vo ìvotot i smrtta, vo devocijata i vo apsolutnata predadenost kon Boga. Pokraj jeromonahot Partenij, pretstavena e i negovata majka, prezviterata Marija, visokopo~ituvana li~nost vo ohridskite duhovni krugovi, vdovica i kalu|erka, koja aktivno u~estvuvala vo organizacijata i koordinacijata na crkovnite aktivnosti me|u ohridskite vernici. So visoka sve{teni~ka titula i so odgovorni op{testveni anga`mani, taa bila involvirana vo raznovidni aktivnosti koi se odnesuvale na verskata edukacija, na socijalnata pomo{ i na zdravstvenata nega na ohridskite gra|ani. Pomagaj}i im na bolnite, propovedaj}i gi evangelskite tekstovi, upatuvaj}i gi ènite i decata vo mudrosta na bibliskite pouki i organiziraj}i gi humanitarnite aktivnosti na crkovnite praznici, kalu|erkata i prezvitera Marija, dostoinstveno gi pridruùva svojot sin, ktitorot na gradbata i rano po~inatiot vnuk vo prikaànata ktitorska kompozicija, kako {to gi poddrùvala i niz premre`jata na nivniot realen, verski ìvot.

Crkva Sv. Konstantin i Elena, izgled od jugoistok

211

Crkva Sv. Konstantin i Elena, naos, ktitorska kompozicija

Vo dlaboko spiritualniot ambient na hramot za~uvana e interesna freskodekoracija, obeleàna so èlbata za soodvetno prilagoduvawe na slikaniot aran`man na raspolo`livite povr{ini na crkovniot enterier. Poradi toa, programskata konfiguracija na ansamblot gi sodrì elementite na Prazni~niot i na Strasniot ciklus, pridruèni so oltarnata dekoracija i so galerijata na stoe~kite svetiteli. Formatirani so vnimatelen priod kon strukturalnoto balasirawe na kompoziciskite matrici, scenite koi gi ilustriraat najzna~ajnite momenti od Hristolo{kata istorija imaat jasna konfiguracija i jadrovito koncipirani konstitutivni elementi. Ilustraciite pak, na Strasnite evangelija se oìveani so pogolema doza na piktoresknost i dinamika, probliknata so èlbata za pokontrastni scenski re{enija. Pretstavite na stoe~kite svetiteli, koi gi vklu~uvaat likovite na hramovite patroni svetite Konstantin i Elena, Ohridskiot prvoepiskop Kliment, univerzalniot dobrodetel Nikola Mirlikiski i portretite na golemite ekumenski monasi i anahoreti, se vnimatelno odbrani i prikaàni vo kontekst na blagorodnata kalu|erska predadenost na ~lenovite na ktitorskoto semejstvo.

212

Vo popre~niot svod na crkvata, namesto tradicionalnata ikonografska programa na nepostoe~kata kupola, prikaàna e avtenti~nata pretstava na Boèstvenata liturgija, vo ~ij performans u~estvuvaat angelite i nebesnite su{testva. Vramena so u~esnicite na sve~eniot, celestijalen obred, pretstavata na svetite Trojca, locirana vo centarot na svodnata konstrukcija, ja supstituira voobi~aenata izvedba na Pantokratoroviot lik, ne naru{uvaj}i go simboli~noto zna~ewe na najvisokiot del od crkovnata dekoracija. Vpe~atlivata izvedba na Bogot Otec opkruèn so zoomorfnite simboli na ~etvoricata evangelisti, ìvopisnata pretstava na Hristos - Bo`jiot sin i Spasitelot od grevovite i slikata na Prigotveniot tron so gulabot na svetiot Duh, se elementite na avtenti~nata vizuelna pojavnost na Svetoto Trojstvo vo popre~niot svod na crkvata. Vklu~uvaweto na likovnata pretstava na trite hipostazi vo prikaùvaweto na edinstveniot Bog vo centarot na Nebesnata liturgija na angelite, pretstavuva refleksija na sovremenite teolo{ki raspravi za formatot i za karakterot na evharisti~nata slu`ba i svedo~i za bogoslovskata erudicija na ktitorot i na ikonografite na hramot. Crkva Sv. Konstantin i Elena, oltar, liturgiska slu`ba na arhiereite - detal

Crkva Sv. Konstantin i Elena, svod nad naos, sv. Trojstvo (str. 214 - 215)

213

214

215

Vo stilski pogled, slikarstvoto na crkvata Sveti Konstantin i Elena gi nosi obele`jata na likovnite trendovi od poslednite tri decenii na XIV vek i gi manifestira odlikite na ohridskite gradski ateljea. Nadovrzuvaj}i se na najdobrite majstori od izminatiot period, koi rabotea vo bo~nite kapeli na Sveta Bogorodica Perivlepta i vo Bolni~kiot Bogorodi~in hram, avtorite na freskoslikarstvoto vo Partenievata zadu`bina go neguvaat dinami~niot princip vo konfiguracijata na kompoziciskite strukturi. So naglasenite dvièwa na figurite, sugestivnite izrazi na svetitelskite likovi, mo}nite silueti na scenografskite elementi i neskrotenite boeni kontrasti na koloristi~kata paleta, majstorite na freskoìvopisot vo crkvata Sveti Konstantin i Elena ja prodolùvaat tendencijata za ekspresiven likoven izraz, koj eruptira od dramati~nite impulsi na umetnikovata inspiracija. Energi~no vo izrazot, dinami~no vo crteòt, plasti~no vo modelacijata i ìvopisno vo koloristi~kiot spektar, slikarstvoto na ovoj hram }e pretstavuva inspirativna matrica za etablirawe na likovniot manir, karakteristi~en za ohridskite majstori od slednoto stoletie. Vo ju`niot paraklis na crkvata, scenite od reduciraniot i od prostornite uslovi obusloveniot raspored na Prazni~niot ciklus, se pridruèni so kamerniot format na oltarnata dekoracija i od mo{ne promislenata selekcija na reprezentite vo stoe~kata svetitelska zona. Me|u niv, dominiraat likovite na ènite ma~eni~ki izbrani od katalogot na ekumenskata svetitelska asambleja, pretstavni~ki na razli~ni socijalni sloevi, obedineti vo slavata na svoite ma~eni~ki podvizi. Vklu~uvaweto na impresivniot portret na sveta Anastasija Farmakolutrija koja go drì staklenoto {i{ence so blagotvoren medikament, ja potvrduva posvetenosta na prezviterata Marija na zdravstvenata nega na vernicite i svedo~i za nejziniot neposreden anga`man vo podigaweto i vo dekoracijata na paraklisot. Na negovata zapadna fasada, ìtieto na popularnata ma~eni~ka, sveta Petka ilustrirano niz desettina sceni, sve~eno ja zaokruùva freskoprogramata vo enterierot, upatuvaj}i na mo`nata dedikacija na ju`nata dogradba na hramot. Ne`nite likovi na ma~eni~kite oformeni so meka modelacija na oblicite, elegantnite linii na nivnite graciozni figuri, blagite svetlosni akcenti i rafiniranata gama na boeniot inkarnat se odlikite na avtorot na ma~eni~kite pretstavi vo paraklisot, koj neguva lirski predispozicii vo likovnata postapka. Vo kontrast na ekspresivniot umetni~ki priod na negovite kolegi od crkvata koi rabotele za jeromonahot Partenij, toj go zaokruìl reprezentativniot ktitorski potfat na sve{teni~koto semejstvo so svojot senzibilen avtorski rakopis, soodveten na rafiniraniot estetski vkus na blagorodnata prezvitera Marija. Vo sredinata na XV vek, crkvata Sveti Konstantin i Elena go dobila pomladiot sloj na freskoìvopis, {to svedo~i za griàta na Partenievite i Mariinite potomci za hramot, podignat i dekoriran od ova ugledno ohridsko sve{teni~ko

216

semejstvo. Pritoa, na fasadnite yidovi od crkvata bilo ilustrirano @itieto na hramoviot patron, koe gi opfa}a najzna~ajnite nastani od Konstantinoviot ìvot i slu~kite povrzani so negovite zalo`bi za za{tita na hristijanskoto u~ewe. Istovremeno, pokraj vlezot vo crkvata bil pretstaven portretot na arhimandritot Nikandar, vnuk na jeromonahot Patrenij, pridruèn so ~lenovite na edno ohridsko blagorodni~ko semejstvo. Lokacijata na pomladiot donatorski aran`man i negovata prostorna â&#x20AC;&#x17E;korelacijaâ&#x20AC;&#x153; so portretite na ktitorite od XIV vek (prvite prikaàni na fasadata, a vtorite vo enterierot na istiot fasaden yid), govori vo prilog na nastojuvawata na Partenievite naslednici, soodvetno da go odbeleàt prodolùvaweto na negovoto delo, po smrtta na svojot slaven prethodnik. Iako slikarite na pomladite freski se nadovrzuvaat na likovniot manir na svoite postari kolegi od XIV stoletie, suvoparnosta vo obrabotkata na detalite i koloristi~kata neuramnoteènost na boenata paleta, se jasni indikacii za nemo}ta da se dostignat crta~kata ve{tina i sveìot koloristi~ki spektar na ohridskata slikarska {kola od izminatiot vek. Crkva Sv. Konstantin i Elena, oltar, arhangel Gavril, detal od scenata Blagovestie

217

218

219

220

Vo neposredna blizina na crkvata Sveti Konstantin i Elena, a vo arealot na Sveta Bogorodica Perivlepta (Sveti Kliment) na potegot kon Gornata gradska porta, lociran e maliot hram posveten na Sveti Dimitrija. Toj pripa|a na poskromnite ohridski zakralni zavetnini i ima ednobrodna arhitektonska dispozicija na osnovata, so edinstvena, tristrana oltarna apsida. Gradena od kr{en kamen, so pomala primena na tula vo yidarskiot opus i pokriena so dvoslivna pokrivna konstrukcija, crkvata Sveti Dimitrija gi odrazuva poskromnite finansiski vloùvawa i ktitorski mo`nosti na nepoznatiot donator na hramot. Mala po svoite dimenzii i robusna vo fasadniot „izraz“, taa pretstavuva „katalo{ki“ primerok na ohridskoto crkovno graditelstvo od krajot na XIV stoletie. Egzistiraj}i kako paraklis na crkvata Sveta Bogorodica Perivlepta (Sveti Kliment), hramot na Sveti Dimitrija ja prodoùva tradicijata na malite ednokorabni ohridski crkvi, nadovrzuvaj}i se istovremeno i na nivnite ve}e tradicionalno vospostaveni tematski i sodrìnski likovni komponenti. Iako nedostatokot na pi{ani podatoci i ktitorski zapisi go onevozmoùva preciznoto datirawe na gradbata i na dekoracijata izvedena vo hramot, ikonografskite odliki na programata i stilskite osobenosti na najgolemiot del od so~uvaniot slikarski aran`man upatuvaat na poslednite dve decenii na XIV vek. Crkva Sv. Dimitrija, naos, sv. \or|i i sv. Kliment Ohridski

Crkva Sv. Dimitrija, izgled od istok (str. 220)

221

Crkva Sv. Dimitrija, naos, vleguvawe vo Erusalim

Od nekoga{niot freskoansambl na crkvata, za~uvani se nekolku sceni i fragmentarno prezervirani partii od ilustracijata na Prazni~niot ciklus, koi manifestiraat standardna ikonografska razrabotka na kompoziciskite strukturi, elaborirani pod vlijanie na likovnite modeli od postarite ednobrodni ohridski hramovi. Proniknati so temperamentnite dvièwa na prikaànite figuri i ispolneti so mno{tvo poedinosti i detali, kompoziciite na Hristolo{kiot ciklus vo crkvata ne gi napu{taat tradicionalnite uzansi na dinami~niot likoven izraz na ohridskite gradski ateljea. Me|u stoe~kite figuri pretstaveni vo prvata zona od dekorativnata programa na hramot dominiraat likovite na svetite voini, koi go pridruùvaat patronot sveti Dimitrija, prikaàn so vite{ka gordost na svojata stamena pojavnost. Portretot na sveti Kliment, likovite na ma~eni~kite, figurite na svetite Konstantin i Elena i pretstavata na sveti Nikola se za~uvanite elementi na svetitelskiot hor, aranìran na yidovite od hramoviot eneterier. Bez otstapuvawa od tradicionalniot koncept vo strukturiraweto na svetitelskata zona vo pomalite ednobrodni crkvi na Ohridskata dieceza, skromnata galerija na svetitelski reprezenti vo Sveti Dimitrija gi vklu~uva samo najzna~ajnite za{titnici i tradicionalno po~ituvanite milenici na verni~kata pastva.

222

Majstorite, avtori na ovoj ìvopisan ansambl se pretstavnici na tradicionalnite likovni tekovi na ohridskata umetni~ka sredina od vtorata polovina na XIV vek. Neguvaj}i go solidno formuliraniot likoven priod kon modelacijata na formite i kon izvedbata na crteòt i na scenskite elementi, tie rutinski gi povtoruvaat ve}e videnite kli{ea na svoite prethodnici bez pogolema èlba za tvore~ka sloboda i za stilski eksperimenti. Sepak, ìvopisnosta na gletkite dolovena so prodlabo~uvawe na planovite vo strukturiraweto na prostorot i temperamentniot vior na spontani dvièwa na figuralnite komponenti, pridonesle za zabeleìtelnata neposrednost na opti~kiot vpe~atok i za naivnata sveìna vo vizuelnata proekcija na prikaànite nastani. Daleku od reprezentativnite tekovi na ohridskoto slikarstvo od vtorata polovina na XIV stoletie, ìvopisot na crkvata Sveti Dimitrija go najavuva zavr{etokot na edna golema epoha, ispolneta so interesni programski noviteti i so vredni estetski ostvaruvawa. Plitko vo dolovuvaweto na emocionalnite rezonanci i vozdràno vo postignuvaweto na vpe~atliva likovna atmosfera, slikarstvoto na malata ohridska crkva posvetena na Sveti Dimitrija gi reflektira umetni~kite konsekvenci od zatvoreniot krug na gradskite ateljea vo samiot kraj na XIV stoletie. Vo oltarniot pojas na crkvata, nepoznat zograf od XIX vek ja naslikal pretstavata na Bogorodica Platitera i gi izvel figurite na crkovnite otci vo Liturgiskata slu`ba, prikaàna vo prvata zona. Na ikonostasot se nao|aat ikonopisni dela, tvorbi na talentirani majstori od XIX stoletie i monumentalen krst izraboten vo rezba i datiran vo periodot na Prerodbata.

Crkva Sv. Dimitrija, konha na oltarnata apsida, Bogorodica Platitera

223

224

225

SLIKARSTVOTO NA OHRIDSKOTO KRAJBRE@JE

Golemiot ugled na Ohridskata arhiepiskopija i mo}ta na nejzinite crkovni prelati kako i na nivnite pobliski sorabotnici od sosednite eparhii, rezultirale vo bogata produkcija na umetni~ki dela, locirani von urbanite horizonti na Ohridskata duhovna metropola i smesteni dol` bregot, poblisku ili podaleku od krajbre`nata linija na Ezeroto. Poteknuvaj}i od docnosrednovekovnata epoha ili od vremeto po zavr{uvaweto na medievalniot period, tie gi prenele likovnite odliki na gradskite rabotilnici na po{irokata geografska periferija na Ohrid, sozdavaj}i vredna â&#x20AC;&#x17E;dijasporaâ&#x20AC;&#x153; na umetni~ki ostvaruvawa, razbranuvana pokraj mo}nata kontura na Ezeroto. Locirani vo karpestite masivi na krajbre`niot pejza` ili podignati na samiot breg na ezerskata panorama, izgradeni so kompaktni dimenzii i skromni arhitektonski oblici ili izdignati so elegantni formi i so rasko{en graditelski dizajn, spomenicite na Ohridskata umetni~ka dijaspora gi otslikuvaat odlikite na vpe~atlivite programski koncepti i na raznovidnite likovni tendencii od poslednite vekovi na srednovekovnoto doba. Ktitorirani od mo}nite reprezenti na crkovnata institucija, od bogatite prvenci na blagorodni~kata kasta ili od smernite duhovnici predadeni na mona{kiot zavet, sakralnite spomenici na ohridskoto krajbre`je gi reflektiraat avtenti~nite osobenosti na kulturnata metropola von gradskiot areal na umetni~kite ateljea. Vo krugot na ovie spomenici na ohridskata umetnost locirani dol` ezerskiot breg, na desetina kilometri od Ohrid, vo karpestite pregratki na kamenestoto vozvi{enie koe se izdiga nedaleku od bregot na Ezeroto, se nao|a pe{ternata crkvi~ka posvetena na Sveti Erazmo. Svetitelot za koj se veruva deka bil eden od prvite propovednici na hristijanskite pouki vo anti~ki Lihnid, stanal li~nost so mo{ne razvien i visokopo~ituvan kult u{te vo ranite stoletija na srednovekovnata epoha. Slaven vo vremeto na Klimentovata dejnost vo Ohrid i opevan vo delata na Ohridskata knièvna {kola, sveti Erazmo izrasnal vo zna~aen ~initel na procesot na hristijanizacijata, koj go pretstavuval fundamentot na srednovekovnata ohridska literarna i likovna kultura. Iako negovoto ìtie sodrì ambivalentni podatoci za negovite misionerski pate{estvija i za prosvetitelskite aktivnosti, sveti Erazmo pretstavuva edna od klu~nite li~nosti koi deluvale vo vremeto na najgolemite progoni na hristijanskite propovednici i vernici. Ottuka, toj stanal mo{ne omilen kako episkopski dostoinstvenik i predaden hristijanski deec, potvrden so Svetiklimentovata kulturna tradicija i vtkaen vo duhovnoto tkivo na ohridskata crkovna sredina.

226

Crkva Sv. Erazmo, Vizantiskiot imperator Mihajlo VIII Paleolog

Pe{ternata crkva na Sveti Erazmo, koja se smeta za izvori{te na negoviot kult vo ohridskiot kulturen areal, arhitektonski nastanala vo postsrednovekovniot period (vtora polovina na XVI vek), verojatno na lokacijata na nekoe postaro kultno mesto, denes edinstveno markirano so imperijalniot portret na edna vladetelska li~nost i so patronskata pretstava na svetitelot. Nejzinata graditelska konfiguracija ja pretstavuva ednokorabniot naos, formiran od tri yida, povrzani i prilepeni do karpestiot yid na pe{terata i polukru`nata apsida koja go obele`uva oltarniot prostor. I pokraj neve{toto zasveduvawe na hramot, koe sekako bilo usloveno od specifi~niot prostoren aran`man i od konturite na pe{ternata struktura, graditelite uspeale da sozdadat minijaturen sakralen ambient, namenet za neguvawe na svetitelskiot kult i za spiritualna devocija na, za nas, nepoznatiot ktitor. Vo podocne`niot period, poradi o{tetuvaweto na nekoi od arhitektonskite elementi na crkvata, bile vr{eni graditelski intervencii za korekcija na o{tetenite komponenti i za popravka na destruiranite delovi. Taka, vo XIX vek, originalnata svodna konstrukcija bila zameneta so nova, a prozorecot na ju`niot yid bil zajaknat so dodatni elementi. Vo slednoto stoletie bile vr{eni pove}e pomali prepravki i korekcii na graditelskata struktura na hramot.

227

Od slikanata dekoracija na ovoj sakralen spomenik, interesno e da se odbeleì deka najstariot ìvopis ne se nao|a vo enterierot, tuku e apliciran na karpa pokraj samiot hram i gi sodrì portretite na crkovniot patron pridruèn so imperijalnata pretstava na eden vizantiski vasilevs (poradi o{tetenosta na likot, identifikacijata na vladetelot e sĂŠ u{te kolebliva i gi pretpostavuva carevite Mihail VIII ili Andronik II od Paleologovskata dinastija). [irokiot tretman na likovnite masi, karakteristi~nata obrabotka na vladetelskiot kostim i tipologijata na crteòt, upatuvaat na majstor koj rabotel vo duhot na stilskite trendovi od poslednite decenii na XIII vek. Ne{to podocna, verojatno na po~etokot od XIV stoletie, devastacijata na patronskata pretstava inicirala slikarski korekcii na likot na sveti Erazmo, pri {to zografot nastojuval da gi zapazi i da gi sledi konturite na postarata izvedba. Nastojuvaj}i da ne otstapuva od ona {to ve}e bilo formulirano kako portret na patronot i za{titnikot na hramot, pomladiot slikar gi adaptiral i likovnite osobenosti na postarata pretstava, zadrùvaj}i go monumentalniot priod vo oblikuvaweto na formite. Iako ne moè to~no da se odredi funkcijata na ovie eksterierni izvedbi, tie sekako go inspirirale oformuvaweto na pe{terniot hram, kako i sozdavaweto na freskodekoracijata koja gi krasi negovite yidovi. Od ìvopisot apliciran po gradeweto na crkvata vo XVI vek, za~uvani se opredelen broj figuri i fragmenti od galerijata na stoe~ki svetiteli prikaàna vo prvata zona, nekolku medaljoni so svetitelski poprsja vo sredniot registar i del od slikanata dekoracija na oltarniot prostor. Me|u niv se prepoznavaat likovite na svetite Konstantin i Elena na zapadniot yid, pretstavite na sveta Marina i na arhangel Mihail i bistata na patronot - sveti Erazmo, koja iako go sledi tipolo{kiot urnek od negoviot srednovekoven lik prikaàn vo eksterierot, ja oblagorodila portretnata pretstava na legendarniot episkop so rasko{ni prameni dolga kosa {to mu se spu{taat nad rameni~niot pojas. Naglaseniot crte` vo izvedbata na pretstavata, rutinskata obrabotka na likovnite elementi, povr{inskata modelacija na masite i neuramnoteènite koloristi~ki kontrasti, upatuvaat na zograf koj ne bil mnogu naklonet kon kreativna invencija i stilski ekperimenti. Povtoruvaj}i gi likovnite kli{ea na svoite kolegi od prvata polovina na stoletieto, toj ostanuva sledbenik na konzervativnite tekovi i na tradicionalniot metodolo{ki priod vo umetni~koto tvore{tvo. Pokraj jugoisto~niot breg na Ezeroto, na polovina ~as pat so brod od Ohrid, locirana e crkvata Sveta Bogorodica - Zaum, spomenik koj svedo~i za reprezentativnite umetni~ki dostreli od po~etokot na vtorata polovina od XIV vek. Raspoloèna vo ekolo{kiot mir na rasko{noto zelenilo i situirana vo plodnite dlanki na prirodniot horizont, crkvata na manastir Zaum prilega

228

Crkva Sv. Bogorodica - Zaum, izgled od severozapad

229

na biserna {kolka koja miruva vo tivkite branovi na zeleniot krajbreèn pojas. Podignata na podra~jeto na Devolskata eparhija vo 1361 godina, taa pretstavuva blagoroden testament za ktitorskata sorabotka me|u crkovnite dostoinstvenici i svetovnite feudalni blagorodnici. Izgradena so sredstvata na }esarot Grgur, finansiski mo}nik i visok aristokrat, dojdenec od Zahumskata oblast vo Hercegovina i ìvopisana so materijalnite prilozi i so organizaciskite zalo`bi na devolskiot episkop Grigorij, Bogorodi~inata crkva izrasnala vo spomenik na reprezentativnite graditelski modeli i na rafiniranite likovni dostignuvawa, na po~etokot od sedmata decenija na XIV stoletie. Apsorbiraj}i gi odlikite na postarite arhitektonski matrici, dominantni vo ohridskoto sakralno grade`ni{tvo od krajot na prethodniot vek i vizueliziraj}i gi dvorskite stilski tendencii na majstorite - milenici na crkovnoto blagorodni{tvo, Zaumskiot hram e edno od remek - delata na Ohridskiot srednovekoven kulturen krug. Po svojot arhitektonski aran`man, Bogorodi~inata crkva na manastir Zaum pretstavuva krstoobrazna gradba so pravoagolen gabarit na osnovata, zasvedena so oktogonalna kupola na kameni stolbovi. Na isto~nata strana, crkovniot eksterier go so~inuva tristranata apsida koja go vramuva oltarniot prostor, dodeka vo enterierot, pravoagolni travei vo isto~nite agli na gradbata ja primile na sebe ulogata za funkcionalno koristewe na pomo{ni prostorii. Taka, protezisot i |akonikonot formatirani bo~no od oltarot, dobile samo polukru`ni ni{i vo isto~niot yid, no funkcijata na severnata pomo{na prostorija bila zajaknata so probivaweto na edna pravoagolna ni{a severozapadno od apsidata na proskomidijata. Konstrukcijata na svetili{niot prostor i potrebite na liturgiskata slu`ba implicirale pogolemi dimenzii vo proekcijata na isto~niot, predkupolen travej, koj e re~isi dva pati podolg vo odnos na zapadniot. Skratuvaweto na zapadniot travej, pak, od svoja strana, ukaùva na verojatnosta deka zapadno od naosot na crkvata bil prostorno oblikuvan u{te eden del na gradbata, koj e sru{en vo podocne`nite vremiwa. Ostatocite od tremot, koi denes se zabeleùvaat na bo~nite potezi od zapadnata fasada, pripa|aat na delot od crkovnata gradba koj bil dograden po podignuvaweto na crkvata so profilakti~ka uloga i namenet da go za{tituva freskoìvopisot apliciran nad i okolu vlezot vo hramot. Nasproti pogrubata struktura na graditelskiot opus na fasadnite yidovi, kupolata na crkvata, koja elegantno se izdiga nad polukru`nite silueti na svodniot pojas, e izvedena od kameni blokovi i od horizontalno postaveni tuli. Nejziniot branoviden venec po~iva na vertikalni kolonki, koi se dizajnirani identi~no kako i ostanatite povr{ini na site osum strani na tamburot, {to sozdava dekorativen vpe~atok na vizuelno edinstvo vo konceptot na izvedbata. Vo kontekst na fasadniot ukras, slepite ni{i se najvpe~atliviot element, koj gi razbiva yidnite povr{ini i sozdava plasti~ni efekti vo oblikuvaweto na crkovniot eksterier.

230

Keramoplasti~nata dekoracija e osobeno bogata i sodrì golem â&#x20AC;&#x17E;asortimanâ&#x20AC;&#x153; na ìvopisni estetski komponenti. Meandarot, cik - cak lentite i piktoreskniot opus reticulatum so kameni i kerami~ki plo~ki, se samo nekoi od dekorativnite modeli na zaumskite neimari, vo ostvaruvaweto na keramoplasti~nite finesi na crkovnite fasadi. Slikarstvoto na hramot, aranìrano vo kupolniot pojas, na yidnite povr{ini, vo oltarot i na zapadnata fasada na crkvata, e delo na majstori koi ne se pla{ele da is~ekorat vo zonata na ikonografskite eksperimenti i na stilsko likovnite istraùvawa i noviteti. Sponzoriran od episkopskiot poglavar na Devolskata eparhija, istovremeno prvoprestolen dostoinstvenik na Ohridskiot arhiepiskopski tron, Grigorij, freskoansamblot na crkvata Sveta Bogorodica Zaumska gi nosi obele`jata na rafiniraniot ktitorski vkus vo voobli~uvaweto na tematskite celosti i vo vizueliziraweto na ikonografskite sodrìni. Prazni~niot ciklus, ilustracijata na Strasnite nastani, Bogorodi~inoto ìtie i Uspenskiot ciklus go so~inuvaat jadroto na programskata koncepcija vo prikaùvaweto na Hristijanskata vselena preku pretstavuvaweto na najzna~ajnite nastani od po~etokot na Hristovata epoha. Me|u ~lenovite na mo{ne vpe~atlivata galerija na svetitelski li~nosti naslikana vo prvata zona, monumentalnata pretstava na Hristos Stra{en Sudija sednat na svojot rasko{en tron, impresivnite figuri na svetite Kliment i Naum Ohridski, zabeleìtelniot portret na sveti Nikola Mirlikiski, ne`nite likovi na svetite isceliteli

Crkva Sv. Bogorodica - Zaum, naos, Hristos stra{en sudija, sv. Nikola, sv. Kliment i sv. Naum Ohridski

231

i asketskite izvedbi na pustinicite se obedinile vo reprezentativna asambleja na najomilenite za{titnici i pomo{nici na vernicite. Sepak, pojavata na sveta Ana Mlekopitatelka, ~ija figura e vklu~ena me|u pretstavite na stoe~kite svetiteli, e eden od najgolemite â&#x20AC;&#x17E;ekskluzivitetiâ&#x20AC;&#x153; na zaumskoto slikarstvo. Prikaàn vo krajno suptilna i maj~inski ne`na ikonografska varijanta, a sepak so naglaseno eksplikativna i vpe~atlivo deskriptivna vizuelna konotacija, likot na sveta Ana Mlekopitatelka e edno od najìvopisnite obele`ja na svetitelskite pretstavi vo slikanata dekoracija na crkvata. Freskoìvopisot na zapadnata fasada, koj go vramuva vlezniot portal, ja ilustrira pretstavata na Nebesniot dvorec, avtenti~na ikonografska celina, karakteristi~na za slikarstvoto na makedonskoto podra~je od sredinata i vtorata polovina na XIV vek. Vizueliziraj}i gi stihovite na 44-ot Davidov psalm koj ja opeva i ja slavi rasko{nata ve~nost na nebesnite blagorodnici, ilustracijata na ovaa specifi~na programska sodrìna ja ukrasila povr{inata na fasadniot yid, so elementite na edna promisleno koncipirana i prostorno soodvetno elaborirana ikonografska konfiguracija. Monumentalnata figura na Hristos koj stoluva na svojot prestol flankiran od likovite na Bogorodica i Jovan Krstitel i smesten vo ni{ata nad portalot, bistite na starozavetnite carevi i pravednici i figurite na prvoapostolite prikaàni na dovratnicite, kako i aristokratskite izvedbi na svetite voini na fasadniot yid, se glavnite strukturalni elementi vo pretstavuvaweto na rasko{nata ikonografija na Nebesniot dvorec. Vladetelskite odori na Hristos i Bogorodica, glamuroznite kostimi na starozavetnite carevi i dvorskite obleki na voinstvenite svetiteli, se najzabeleìtelnite ikonografski nijansi vo prikaùvaweto na vrhovnite ingerencii i na blagorodni~kiot avtoritet na svetitelskite izbranici. Spored svojata stilska pripadnost, majstorite - avtori na zaumskiot ìvopis gi neguvaat lirskite predispozicii vo umetni~koto tvore{tvo i razvivaat rafinirana postapka vo izvedbata na likovnite komponenti. Koncipiraj}i gi pretstavite so izvonredno ~uvstvo za proporcionalna organizacija na kompoziciskite elementi, slikarite na zaumskiot hram sozdavaat pregledni i jasni scenski re{enija, so sovr{ena interakcija na figuralniot ansambl i na scenografskite obele`ja na prostorot. Vitkite figuri, koi so svoite lesni i nenametlivi dvièwa go ispolnuvaat prviot plan na gletkite, se nositeli na sveìot i nepretenciozen dinami~ki naboj, karakteristi~en za dvorskoto slikarstvo od sredinata na XIV vek. Rafiniranata modelacija na formite, dolovena so blagi zaobluvawa i so plosko tretirawe na oboenite povr{ini, se nadovrzuva na suptilniot odnos na slikarite kon dolovuvaweto na delikatnite opti~ki efekti. Svetlata koloristi~ka gama, od koja blikaat bledite nijansi na violetoviot spektar, za~ineti so taktilni odblesoci na sinite i zeleni valeri, iskri~avite portokalovi prelivi koi zra~at so sveàta

232

koloristi~ka energija na `ivopisnata boena paleta, i aristokratskata amplituda na dlabokiot purpur koj gi golta mekite tonovi na proyirniot opti~ki rezonat, se najsuptilnite izrazni sredstva na majstorite vo gradeweto na blagorodnite sozvu~ja i lirskiot rafinman na zaumskoto slikarstvo.

Crkva Sv. Bogorodica - Zaum, oltar, sv. German - patrijarh konstantinopolski

233

234

235

SPOMENICITE OD POSTSREDNOVEKOVNATA EPOHA I OD XIX VEK

Po turskata invazija i po promenata na istorisko - socijalnite priliki, koi se reflektirale vo is~eznuvaweto na mo}niot ktitorski sloj na bogati prilo`nici i vo namaluvaweto na obemot na donatorskite potfati, Ohrid i ponatamu ostanal golemo duhovno àri{te i zna~aen kulturen centar, kontinuirano zra~ej}i so kvalitetot na umetni~kite proekti i so upornite zalo`bi da se za~uva i neguva hristijanskoto likovno tvore{tvo vo novonastanatite uslovi na osmanliskata uprava. Glavniot generator na nestivnatiot umetni~ki ìvot i na zabeleìtelnite likovni dostreli bila i natamu Ohridskata arhiepiskopija, koja stanala ~uvar i za{titnik na duhovnite vrednosti i na kreativnata emanacija vo novite vremiwa na tu|inskata, islamska vlast. Pottiknuvaj}i go umetni~koto tvore{tvo i duhovnite aktivnosti, Ohridskiot arhiepiskopski tron go pomagal i go afirmiral kulturniot razvoj niz dolgite stoletija na otomanskata epoha, sĂŠ do negovoto ukinuvawe vo 1767 godina. Silnata i energi~na kulturna restavracija od vremeto na Ohridskiot arhiepiskop Prohor (prva polovina na XVI vek), kako i poskromnite, no uporni ktitorski zalo`bi na crkovnite prelati od slednoto stoletie, se dokumentirani vo ikonopisnite dela za~uvani vo pogolem broj ohridski crkvi, me|u koi dvata hrama vo Bolni~kata enorija i Sveti Jovan Bogoslov Kaneo, sĂŠ do denes poseduvaat reprezentativni tvorbi nastanati vo gradskite likovni ateljea. Sepak, zasileniot razvoj na umetni~koto deluvawe koe se rascutilo vo urbanite pregratki na drevnata Balkanska hristijanska metropola, najmnogu se sovpa|a so veli~estveniot preporod na kulturnite tekovi i na kreativnata inspiracija od vremeto na Prerodbata i se poklopuva so novite i energi~ni ktitorski performansi od prvata polovina na XIX vek. Politi~kite reformi vo Otomanskata imperija, ovozmoùvaweto na pogolema verska sloboda, sozdavaweto na noviot gra|anski sloj na mo}ni finansiski donatori i pojavata na visoko talentirani i solidno educirani majstori graditeli i zografi, se obedinile vo edna rasko{na kreativna eksplozija, koja na Ohrid }e mu go vrati stariot blesok na verski i kulturen centar vo jadroto na Balkanskiot Poluostrov. Izgradbata na gradskite hramovi, nivnoto ìvopisuvawe i izvedbata na ikonopisnite dela koi ja krasele ikonostasnata pregrada na oltarniot prostor, se elementite na prerodbenskoto tvore{tvo vo domenot na sakralnata umetnost i na nejzinite reprezentativni manifestacii. Blagorodnite donatorski napori na energi~nite promotori na kulturnata prerodba, anga`manot na najistaknatite majstori na umetni~kiot

236

zanaet i nivnata bezrezervna predadenost na avtenti~nite estetski vrednosti, se ovoplotile vo vpe~atliva galerija na graditelski i likovni ostvaruvawa na Ohridskiot devetnaesettovekoven kreativen areal. Vo samoto urbano jadro na stariot grad, vo postvizantiskata epoha e podignata crkvata Uspenie na Bogorodica - Kamensko, koja verojatno poteknuva od XVII stoletie, iako ovaa hronologija ne e potvrdena so avtenti~no so~uvani istoriski izvori, nitu pak e potkrepena so pocvrsti dokazi ili soodvetni argumenti. Vo 1832 godina, datum odbele`an vo konstrukcijata na oltarnata apsida, nejzinata arhitektonska konfiguracija bila nadgradena so poreprezentativni, bazilikalni komponenti, {to soodvetstvuva na rafiniraniot vkus na pomo}nite ktitori, koi vo prvata polovina na XIX vek ja preferirale bazilikalnata osnova vo koncipiraweto na sakralnite prostori. Vo eksterierot na isto~niot yid, oformena e edinstvena petostrana apsida, dodeka vrz narteksot podignat na zapadnata strana, bila izgradena i kupola, postavena vrz kubi~en postament. Gradbata e oblikuvana bez `elba za poelaborirani dekorativni efekti, no se odlikuva so soliden yidarski opus od kameni blokovi, koi sozdavaat vpe~atok na bleskavo beli i monolitno izvedeni fasadni povr{ini. Vrzani so pogolemo koli~estvo malter i oslobodeni od zabele`livo prisustvo na prozorski perforacii i na ornamentalen ukras, fasadnite graditelski komponenti go obvitkuvaat hramoviot enterier so cvrstata i mo}na pregratka na svojot robusen gabarit. Sepak, kupolata vrz narteksot e izvedena so pogolemo koli~estvo kerami~ki materijal i so dekorativno oformeni lakovi vo gorniot del na tamburot.

Crkva Sv. Bogorodica Kamensko, izgled od istok

237

Crkvata bila ìvopisana vo 1863 godina od zografot Di~o, koj vo ovoj hram sozdal bogata panorama na Hristolo{ki pretstavi, izvedena so nenadminatoto likovno majstorstvo na negoviot rasko{en slikarski talent. Dostignuvaj}i go vrvot na svojata polna umetni~ka zrelost, Di~o Krstevi~ vo ovoj period go prefrla teì{teto na svojata dejnost vo Ohrid i stanuva eden od najbaranite i najpo~ituvanite zografi na gradskata sredina vo domenot na monumentalnoto, kako i vo sferata na {tafelajnoto slikarstvo. Rabotej}i za sve{teni~kite prvenci na gradskite enorii, no i za mnogubrojni lai~ki donatori, Di~o Zograf na po~etokot od {estata decenija na XIX vek, gi ostvaruva svoite koncepciski najizdiferencirani i estetski najuramnoteèni likovni dela. Vnimatelnata selekcija na programskite komponenti, prepoznatlivite ikonografski matrici na pretstavite, inkluzijata na ìvopisni detali vo strukturata na kompoziciskite re{enija, ve{to proektiranite prostorni koncepti vo scenskite izvedbi i uramnoteènite opti~ki efekti koi probliknuvaat od zasitenata koloristi~ka paleta, se najkarakteristi~nite komponenti na likovnata postapka na zografot Di~o, vo samiot vrv na negovata dolga i plodna tvore~ka kariera. Sepak, crkvata Sveta Bogorodica Kamensko pretstavuva eden od negovite najgolemi slikani ansambli vo domenot na yidnoto tvore{tvo, vo koj se sintetizirani site stilski doblesti na negovata slavna zografska kariera. Maliot format na scenskite pretstavi, izvonrednata interakcija na likovniot ansambl i prostornata struktura na hramoviot enterier, kako i nenadminatoto ~uvstvo za preglednost na vizuelnite re{enija, sozdavaat od freskoaran`manot na Bogorodi~inata crkva edno od najimpresivnite dela na monumentalnoto slikarstvo od vtorata polovina na XIX vek. Ve{tinata vo organizacijata na kompoziciskite strukturi ispolneti so ìvopisni ikonografski elementi i mnogubrojni detali, ìvata i sugestivna ekspresija na prikaànite svetiteli, delikatnite svetlosni efekti vo dolovuvaweto na plasti~niot vpe~atok na oblicite, bogatata i zasitena koloristi~ka gama i rasko{niot, imperijalno sin azur vo fonot na scenskite izvedbi, se najvpe~atlivite komponenti na sveàta i polnokrvna likovna izvedba na zografot Di~o vo Bogorodi~iniot hram. Aristokratski koncipiranite obleki na pretstavenite likovi, naglasenata voluminoznost na nivnata telesna arhitektonika, plasti~nite efekti vo modelacijata na figurite i inkluzijata na â&#x20AC;&#x17E;etnolo{kiâ&#x20AC;&#x153; elementi vo strukturata na kompoziciskite re{enija, se prepoznatlivite markeri na negoviot likoven rakopis, vtkaeni vo slikaniot ansambl na crkvata Sveta Bogorodica Kamensko. Neposredno po zavr{uvaweto na freskoìvopisot, vo crkvata bil izraboten visok ikonostas vo rezba, koj po kvalitetot na izvedbata se nadovrzuva na slavnite dela na Mija~kata kopani~arska {kola. Sepak, visokata, pozlatena rezba na ovaa tvorba na devetnaesettovekovnata kopani~arska ve{tina se ograni~ila na

238

prika`uvawe na floralni i na zoomorfni ikonografski komponenti, izvedeni so zna~itelen oset za plasti~ni efekti vo izrazot i za vnimatelna modelacija na formite. Na ikonostasot bile postaveni ikonopisni dela izvedeni od Di~o zograf i od drugi poznati majstori ikonopisci, koi nastanale neposredno pred sredinata ili vo prvite godini od vtorata polovina na XIX vek. Me|u niv se vbrojuvaat i ikonata so patronskata pretstava na Uspenieto, naslikana od zografot Manuil vo 1845 godina, kako i tvorbata na Di~o Krstevi~ od 1851 godina so likot na Hristos i na svetite Konstantin i Elena. Pokraj monumentalnite, prestolni ikoni so likovite na Hristos, Bogorodica Odigitrija, Jovan Krstitel, sveti Nikola i Soborot na angelite, koi se datiraat vo sedmata decenija od stoletieto, ikonopisnite tvorbi na ikonostasot gi vklu~uvaat i dopojasnite izvedbi na proro~kite portreti, kako i figurite na svetite Kiril i Metodij, sveti Kliment i sveti Atanasij, prika`ani vo dolniot del na carskite dveri. Krunisan so monumentalniot krst so izvedba na Hristovoto raspetie i oblikuvan so jasna, pregledna i funkcionalna struktura, ikonostasot na Bogorodi~iniot hram bil zavr{en vo 1867 godina i pretstavuva edno od najubavite dela vo domenot na zanaet~iskata i likovnata obrabotka na oltarnite pregradi od vtorata polovina na XIX vek.

Crkva Sv. Bogorodica Kamensko, naos

239

Vo centralniot del na Ohrid, nedaleku od katedralniot Svetosofiski hram, locirana e crkvata Sveti Nikola - Gerakomija, koja, isto taka, se vbrojuva me|u sakralnite objekti nastanati vo Prerodbenskata epoha. Kako i za ostanatite crkvi od ovoj period, i za hramot posveten na sveti Nikola ne se za~uvani poprecizni istoriski podatoci nitu avtenti~ni pi{ani izvori, no nejzinite graditelski karakteristiki i arhitektonskiot dizajn upatuvaat na vremeto od prvata polovina na XIX vek, period na zasilena ktitorska inicijativa i na frekventni i seriozni umetni~ki potfati. Koncipirana kako longitudinalna gradba so zna~itelno dlaboka oltarna apsida, taa pripa|a na bazilikalniot tip na crkovna osnova, omilena na devetnaesetvekovnite dariteli, i gi manifestira karakteristi~nite odliki na prerodbenskite sakralni objekti za elaboriran gabarit na arhitektonskoto re{enie. Dvete kaloti vrz naosot, izvedeni so neednakov oblik, no so proporcionalna geometriska proekcija, pomalata slepa kupola pozicionirana zapadno od niv, trite para kameni stolbovi koi ja nosat svodnata konstrukcija, galerijata na kat konstruirana nad zapadniot del od gradbata i zatvoreniot trem na ju`nata strana, se glavnite komponenti na graditelskata matrica na crkvata Sveti Nikola. Podignata so robusen opus na yidawe, koj vklu~uva elementi na kr{en kamen i pridelkani blokovi od bigor, so selektivna upotreba na kerami~ki elementi vo eksterierniot dizajn na oltarnata apsida i dekorativno obraboteni lakovi vo nejziniot goren del, gradbata poseduva obele`ja na stroga, ednostavna i racionalno organizirana graditelska koncepcija, soodvetno vklopena vo arhitektonskiot pejza` na nejzinata neposredna, urbana lokacija. Crkva Sv. Nikola Gerakomija, izgled od jug

240

Crkva Sv. Nikola Gerakomija, slepa kalota, Bogorodi~na himna - dostojno jest

@ivopisot na hramot e delo na nekolku zografi, koi vo crkvata rabotele vo po~etokot na vtorata polovina od XIX vek, no, po svoite prepoznatlivi ikonografski osobenosti i po reprezentativnite likovni kvaliteti, freskodekoracijata koja ja izvel Di~o Zograf, gi nadminuva slikarskite nevoedna~enosti i tvore~kite nesovr{enosti na negovite pomalku talentirani kolegi. So ogled na negoviot kreativen avtoritet i ugled na vrven majstor na likovnite disciplini, zografot Di~o bil angaìran za dekorativno osmisluvawe na programata na freskoslikarstvoto, kako i na ikonopisnite tvorbi za oltarnata pregrada na crkvata, no poradi svoite mnogubrojni anga`mani, toj mu dal prioritet na {tafelajnoto slikarstvo i go izvel ikonostasot na hramot vo 1862 godina. Sepak, dve godini podocna, toj gi naslikal pretstavite vo slepite kupoli, likovite na prorocite i na evangelistite na pandantifite i polufigurite na prorocite vo svodot na severniot korab, vo koi se zabeleùva nadovrzuvawe na inventivnite ikonografski noviteti, karakteristi~ni za negoviot neiscrpen i energi~en tvore~ki temperament. Ne`niot, senzualen lik na Bogorodica prikaàna vo centralnata kalota, rafinirano toniranata pretstava na Hristos Pantokrator vo isto~nata kupola, blagorodno oblikuvaniot portret na evangelistot Mateja na jugozapadniot pandantif i ìvopisno rasplamteniot obraz na krilatiot Jovan Krstitel vo kalotata nad ènskata galerija, se najprepoznatlivite elementi na sofisticiraniot likoven rakopis na freskomajstorot Di~o. 241

242

243

Siniot azur vo fonot na proro~kite izvedbi, ve{to oblikuvanite prostorni efekti vo pejza`nite panorami zad likovite na evangelistite, nenametlivite plasti~ni akcenti vo oblikuvaweto na svetitelskite pretstavi i piktoresktnata koloristi~ka gama koj gori vo svoite bogati i so~ni boeni nijansi, se elementite na impresivniot likoven potpis na majstorot Di~o vo freskoslikarstvoto na crkvata. Negova tvorba e i slikaniot ikonostas vo isto~niot del od hramot, ~ija koncepcija i likoven dizajn, ne se razlikuvaat zna~itelno od programskata matrica koja Di~o ja aplicira pri formuliraweto na ikonostasnite pregradi vo ohridskite hramovi od {eesettite godini na XIX vek. Vo kontekst na svojot anga`man okolu {tafelajnoto slikarstvo vo crkvata, toj go strukturiral izgledot na ikonostasnata pregrada, gi izvel Carskite dveri, ja naslikal prestolnata ikona so pretstava na Hristos Pantokrator i sozdal nekolku ikonopisni tvorbi so ilustracija na Prazni~ni sceni, locirani na epistilot, vo gornata zona. Interaktivnata komunikacija me|u figurite na Bogorodica i Arhangelot Gavril pridruèna so bistite na prorocite David i Solomon na Carskite dveri, plasti~nata emanacija na anatomskata telesnost na Hristovata figura locirana vo redot na prestolnite ikoni, ìvopisnata ikonografska konfiguracija vo prikaùvaweto na Hristovoto kr{tevawe vo Jordan, vedriot vizuelen ikonografski asambla` vo pretstavuvaweto na Ra|aweto i proporcionalniot aran`man na likovnite masi vo izvedbata na Soborot na angelite, se najprepoznatlivite svedo{tva za Di~oviot avtorski pridones vo konfiguracijata na slikaniot ikonostas vo crkvata. Vo 1863 godina, toj ja izvel sloènata likovna koncepcija na ikonata so pretstava na Hristovoto simnuvawe vo pekolot i preslikal delovi od edna postara ikonopisna tvorba so likot na sveti Nikola, dodeka slednata sezona ja sozdal i ikonata so likovite na svetite besrebrenici, prikaùvaj}i gi Kuzman i Damjan kako vistinski patroni na svojata blagorodna profesija. Ve{t vo kreiraweto na ikonografskite matrici, inventiven vo variraweto na likovnite komponenti i rafiniran vo dolovuvaweto na scenskata atmosfera, ikonopisecot i freskomajstor Di~o ostavil u{te eden vreden umetni~ki â&#x20AC;&#x17E;testamentâ&#x20AC;&#x153; vo slikanata dekoracija na crkvata Sveti Nikola Gerakomija. Vo gorniot del na srednovekovniot grad, na postara kultna lokacija koja datira od drevnite hristijanski vremiwa, bila podignata crkvata Golemi Sveti Vra~i, ~ija precizna hronologija na nastanuvawe, i pokraj postoeweto na opredelen broj istoriski zapisi, ne moè to~no da se utvrdi. Posveten na reprezentativniot kult na svetite isceliteli, koj vo srednovekoven Ohrid imal golemo zna~ewe i zabeleìtelna devocija me|u ktitorite i vernicite, hramot na besrebrenicite Kuzman i Damjan ja slavel blagorodnata dejnost na hristijanskite lekari i ~udotvorci, po~ituvana vo gradot u{te od damninata na Klimentovite vremiwa. Iako sega{nata

244

Crkva Golemi Sv. Vra~i, izgled od istok

crkva, spored istoriskite podatoci i spored arhitektonskite i likovnite osobenosti na hramoviot dizajn, poteknuva od XIX vek, opredeleni komponenti na nejzinata arhitektonska opstanovka upatuvaat na postari, srednovekovni stoletija. Toa go potvrduvaat i za~uvanite istoriski vesti, koi soop{tuvaat podatoci za zna~eweto na crkvata vo kontekst na verskiot `ivot na Ohridskite maala, vo vizantiskite i vo postvizantiskite vremiwa. Vo krajot na XVII vek, hramot na Golemi Sveti Vra~i bil glaven verski objekt vo svojata enorija, vo koja se nao|ale u{te nekolku pomali crkovni gradbi. Vo po~etokot od pettata decenija na XIX stoletie, crkvata bila obnovena so poddr{kata na duhovnikot Serafim, igumen na Svetinaumoviot manastir, od koga datira i dene{nata, trikorabna, bazilikalna arhitektonska opstanovka na hramot. I pokraj postoeweto na umetni~ki tvorbi izraboteni za crkvata vo postvizantiskata epoha, koga ve{ti majstori kopani~ari gi izvele Carskite dveri za ikonostasot, a vrednite race na prepi{uva~ite sozdale nekolku vredni rakopisi za hramovata biblioteka, Golemite Sveti Vra~i pretstavuvaat spomenik na umetni~kite tekovi od XIX stoletie. Iako izgradena vo prvata polovina na vekot, crkvata ja dobila svojata avtenti~na freskodekoracija vo 1867 godina, koga golemiot majstor od seloto Treson~e, zografot Di~o ja naslikal patronskata pretstava nad ju`niot vlez i gi izvel freskite na tavanot od centralniot korab. Rasko{nite draperii na oblekite vo koi se kostimirani svetite vra~i, plasti~nite efekti vo formulacijata na nivnata telesna anatomija, sugestivno oblikuvanite svetitelski portreti i zasitenata probliknatost na topliot kolorit vo izvedbata

245

Crkva Golemi Sv. Vra~i, ju`en brod, sv. Kuzman i Damjan

na svetite Kuzman i Damjan, kako i rasko{niot crte` vo prikaùvaweto na Pantokratoroviot lik i vo pretstavite na evangelistite, se najprepoznatlivite svedo{tva za anga`manot na Di~o Zograf vo izvedbata na nekolkute komponenti od freskoukrasot na hramot. Na ikonostasot izveden za crkvata vo periodot me|u 1826 i 1851 godina, se nao|aat ikonopisni tvorbi od pove}e razli~ni majstori. Me|u najstarite, datirani vo tretata decenija od XIX stoletie, spa|aat pretstavite na golemite, prestolni ikoni so likovite na Hristos Pantokrator, Jovan Krstitel, Bogorodica so Hristos i Patronite na hramot, izvedeni od zografot Anastasij od bitolskoto selo Magarevo, komu mu pomagal negoviot sorabotnik, jerejot Hristo. Potpi{ani na ikonata so Hristoviot lik, tie se pretstavuvaat kako zografi tradicionalisti, so ve{t crte` i solidna avtorska obrabotka na formite. Vo 1850 i 1851 godina, nekolku ikonopisni tvorbi za ikonostasot vo crkvata izvele zografite Mihail Georgiev i Konstantin Jovanov od Selica, koi isto taka, gi ostavile svoite potpisi, potvrduvaj}i go avtorstvoto vrz pretstavite na Sveti \or|i i na Sveti Stefan. Me|u najubavite ikoni, koi mu se pripi{uvaat na ova zografsko atelje, se vbrojuva pretstavata na Hristos Velik Arhijerej, vo koja prodira stilskata tendencija za â&#x20AC;&#x17E;baroknaâ&#x20AC;&#x153; energija vo oblikuvaweto na formite i za svetla, ìvopisna i razigrana koloristi~ka paleta. Reduciraniot opus na izvedenata freskodekoracija, koja poradi mnogubrojnite anga`mani na zografot Di~o, vklu~uva samo nekolku pretstavi i galerijata na ikoni od pove}e razli~ni majstori, za~uvana na crkovniot ikonostas, se sepak zabeleìtelni i vredni elementi na umetni~kite dostreli od XIX vek, za~uvani vo crkvata posvetena na Golemite Sveti Vra~i.

246

247

248

249

OHRIDSKA STAROGRADSKA ARHITEKTURA

Охридската архитектонска структура се развила врз старите остатоци на античкиот Лихнидос, на доминантните позиции од античкиот град и доцноантичките проширувања на градот кои, просечно, лежат на длабочина од 1,50 м под денешното ниво на Охрид. Денешниот архитектонски склоп е формиран на просторите од седлестиот охридски рид над самиот брег од езерото и, во поново време, со проширувања на низинските простори околу ридот. На повисокиот ридест простор, Високото Кале, каде што се издигнува Самуиловата тврдина/цитаделата на Охридската крепост, односно на неговото источно подножје и на самиот седлест дел кој ги дели двете ридести возвишенија, како и на западните и јужните простори простори од понискиот рид, односно во просторите на подградието кое го заградуваат бедемите од охридската крепост, просторот наречен Варош, се развило старото градско јадро, архитектонски врзано и групирано околу сакралните архитектонски градби, црквите Св. Климент и Св. Пантелејмон, Св. Богородица Перивлепта, Св. Софија, Голем Св. Врачи, Мал Св. Врачи, Св. Константин и Елена, Мал Св. Климент и црквите Св. Богородица и Св. Никола Болнички и Св. Никола Геракомија, како и населбата Канео, истурена позиција во југозападното подножје на повисокиот рид, поточно на самиот брег од езерото, до југозападниот гребен од ридот на кого уште во XIII век била изградена црквата Св. Јован Богослов Канео. Palatata na Robevci (arheolo{ki i etnolo{ki muzej) i palatata na Uranija

250

Ku}ata na Krap~evci, izgled od severozapad (str. 251)

251

252

Архитектонскиот склоп на источното подножје од понискиот рид, кое завршува со популарната охридска Чаршија, односно источниот дел од понискиот рид којшто е надвор од ѕидините на охридската крепост, просторот наречен Месокастро, е формиран во времето на доминацијата на Отоманската Турција, но секако, со архитектонски објекти кои соодветствуваат со архитектонските одлики на Варош. Имајќи го предвид фактот дека денешниот изглед на старата охридска архитектура главно се потпира на условите и градителските можности на населението од градот во втората половина на XIX век, кое, за разлика од индустискиот развој на западноевропската цивилизација, во таа смисла се уште е во средновековни рамки, материјалната база за градењето на објектите за живеење се состоела од автохтоните природни материјали: камен, дрво и вар. Каменот главно бил употребуван за сутеренските и приземни ѕидови, а често овие камени ѕидови го надминувале и првиот кат. Катовите и меѓукатните конструкции биле изведувани врз основа на скелетниот - бондрук систем. „Хоризонталните и вертикалните конструкции еластично се сврзани во стабилна целост“ со помош на триаголни форми во составот на ѕидовите изградени од две страни со прореди на тенки грубо делкани штици преку кои се нафрлува малтер од песок и вар. Значи, ѕидовите биле составени од две платна и воздушен слој меѓу нив, со што се постигнувала задоволителна термоизолација. И покривните конструкции ја следеле конструктивната идеја, а биле изведувани со вертикални потпирачи и со минимален наклон што го ползува ќерамидата како главен елемент на покривниот систем. Во врска со ова треба да се каже дека употребениот материјал и облиците на градбите биле под „целосна власт“ на градителот во поглед на статичката стабилност при што се постигнало чувството на мирна сигурност и складност во конструктивната проблематика. Вкупниот екстериерен впечаток на најелитните архитектонски градби од староградската охридска архитектура е дека со посегот по висините на катовите архитектонскиот облик се проширува со надвишени и проширени катови на челните страни кои се потпираат на дрвени потпирачи (еркери) и со колористичкиот ефект од само две бои: бела од фасадните ѕидни платна и кафеава од поединечните или хоризонталните низови на дрвените прозорски рамки со истоветен колористичен и хармоничен спој со влезните партии, односно дрвените порти. Во стариот дел на денешниот Охрид ваквите архитектонски градби се зачувани на повеќе места покрај улиците „Самуилова“ и „Коста Абраш“ во јужното подножје на понискиот охридски рид, речиси близу или покрај езерскиот брег, како и на улицата „Илинденска“ (популарната „Попарница“) која се протега во седлестиот простор меѓу двата рида, на потезот од Горна Порта до катедралната црква Св. Софија, како на пример палатата на Карчевци до Горна Порта )која беше урната кон 60-титтите години од XX век, куќата на Огненовци (денес со бр. 45); на улиците „Самуилова“ и „Коста Абраш“ се издигнуваат архитектонските градби од овој вид: палатата на Стружанчевци која е наслонета на зачуваната кула од Долната порта на охридската крепост, палатите на Чаулевци, Робевци

253

254

255

и Уранија, палатата на Савинови (денешната Вила „Света Софија“) до црквата Св. Никола Геракомија и куќата на Грунчевци јужно покрај Св. Софија. Некои од овие архитектонски градби во Охрид го носат епитетот „Охридски архитектонски убавици“, како што е на пример импресивната градба на Крапчевци (до Св. Софија) и како што се на пример палатите на Робевци, Уранија и на Савинови и каква што до 60-тите години од XX век беше куќата на семејството Карчевци до Горна Порта, која во тие години од минатиот Palatata na Savinovi, izgled od jug

256

Ku}ata na Branko Milo{evski

век исчезна од архитектонскиот лик на градот. Ова се изградени индивидуални станбени објекти од побогатите семејства во средината на XIX век, кои се збогатија со работилниците за преработка на кожа, „еснафски семејства кои оставија елегантни материјални траги на своето дејствување и постоење... од Европа донесоа многу модерна покуќнина, но не се занесоа по европската класицистичка палата; останаа верни на локалната традиција и ја издигнаа до оригинално совршенство. Создадоа стил на ендогена регионална архитектура и

257

Ulicata Car Samuil, ku}ata na Hristo Uzunov (istoriski muzej)

не се приклонија ниту пред влијанието на големите центри на Отоманската империја, Солун и Стамбол“ и покрај тоа што во архитектонските склопови се вградени извесни елементи на ориенталната архитектонска слика. (Чипан) Имајќи го предвид подоцнежното осиромашување на охридското жителство во почетокот и првите две децении од XX век (Илинденското востание, Балканските војни, Првата светска војна), потоа доминацијата на европската класицистичка архитектонска одлика со наместа „вметнати во просторот“ изникнаа раскошни градби од тој стил, во поново време се реафирмира, покрај другото, и стилот на охридската староградска архитектура, на места со целосни екстериерни копии, но и со појава на еден друг вид на архитектонски пристап, односно со појавата на т.н. неостароградска архитектура на Охрид. Имено, се работи за модернизиран староградски архитектонски стил кој со извесни стилски адекватно

258

Zamok Ohrid

вклопени екстериерни елементи, но со соем модернизирани ентериерни архитектонски структури, наложени од потребите на новото време, целосно се вклопува во типизираната староградска охридска архитектонска кохезија (се разбира, без повремените невкусни упади во просторот со индивидулни архитектонски склопови, односно со изнасилени упади на елементи атипични за стариот дел на градот: тимпанони и слични надградби или невкусни анекси). Од овој вид на прво место е куќата на Даравелски (старата несвидна градба на Томчови) на улицата „Самуилова“ (наспроти Св. Никола Геракомија), па куќата на семејството од писателот Радослав Петковски на улица Илинденска бр. 41, потоа еден дел од старата куќа јужно од Горна Порта каде што завршува улицата „Илинденска“, куќата на Бранко Милошевски на улицата „Кузман Капидан“ (кракот за Плаошник) и др. Така, денес охридската староградска архитектура доживува своја извесна реминисценција, се разбира со нови и модерни пристапи, но и со зачетоци на нови архитектонски тенденции (имајќи го предвид фактот дека Охрид со националната легислатива и со принципите на УНЕСКО од 1980 година навака е посебно законски заштитен), кои не може да бидат целосно сопрени поради простиот факт што Охрид е сепак жив град, или град со континуирено течение на животот, но сигурно може развојно - плански да се насочува кон заштитата на старите вредности дури и со нови архитектонски пристапи во рамките на таа типична архитектонско - структурна одлика на градот.

Паско Кузман

260

261

SELEKTIRANA BIBLIOGRAFIJA

Алексиев Е., Дичо Зограф, Скопје 1997. Аријан, Александроваtа анабаса, книга I – VII, Скопје 2000. Babic G., L’ image de symbolique de la “ Porte fermée” à Saint Clément d’Ohrid, Synthronon, Paris 1968. Бошковић Ђ. - Томовски К., L’ architecture médievalé d’ Ohrid, Зборник на трудови, Охрид 1961. Весели Ј., Свеtи Еразмо од Формија, Лихнид 6, Охрид 1988. Gabrijan D., Makedonska kuća ili prelaz iz orijentalske u savremenu evropsku kuću, Ljubljana 1955 Георгиевски М., Галерија на икони – Охрид, Охрид 1999. Грозданова - Битракова В., Сtарохрисtијански споменици во Охридско, Охрид 1975. Грозданова - Битракова В., Споменициtе од предисtорискиоt и анtичкиоt период, Охрид и Охридско низ историјата, Скопје 1985. Грозданова - Битракова В., Топографија и урбаниоt развој на Лихнидос, Историја XXII, Скопје 1986. Грозданова - Битракова В., Мозаициtе во Охридскиоt регион и врскиtе со Медиtераноt, МАНУ, Скопје 1995. Грозданова - Битракова В., За мозаициtе во Lyhnidos, Епир и Македонија, Пелагонитиса 3/4, Битола 1997 Грозданова - Битракова В., Монеtоковањеtо во Lychnidos и во Охрид, Монетите и монетоковниците во Македонија, Скопје 2001. Грозданова - Битракова В., Лихнид во ранохрисtијанскиоt период и неговоtо урбано јадро, Јубилеен зборник - 25 години митропoлит Тимотеј, Охрид 2006. Grozdanova - Bitrakova V., Lichnidos entre l’orient et l’occident paleochretiens, ACTA Congresus internationalis archaeologiae christianae, Citta del Vaticano - Wien 2006. Грозданова - Битракова В. – Кузман П., Lychnidos во ранаtа анtика, Македонско наследство 8, Скопје 1998. Грозданов Ц., Појава и продор порtреtа Клименtа Охридског у средњевековној умеtносtи, Зборник за ликовне уметности 3, Нови Сад 1967. Грозданов Ц., О порtреtима Клименtа Охридског у охридском сликарсtву XIV века, Зборник за ликовне уметности 4, Нови Сад 1968. Грозданов Ц., Црква Св. Клименt, Охрид, Загреб 1979. Грозданов Ц., Охридскоtо ѕидно сликарсtво од XIV век, Охрид 1980. Грозданов Ц., Порtреtи на свеtиtелиtе од Македонија од IX до XVIII век, Скопје 1983. Грозданов Ц., Сtудии за охридскиоt живопис, Скопје 1990. Грозданов Ц., Свеtи Наум Охридски, Скопје 1995. Грозданов Ц., Фрескиtе на Св. Софија Охридска, Скопје 1998. Грозданов Ц. – Кузман П. – Бунташевска Паскали Т., Плаошник, Возобновенаtа црква на Св. Клименt и Св. Панtелејмон, Охрид 2003. Димитрова Е., За боиtе и риtамоt. Сtилскиtе игри во македонскоtо средновековно сликарсtво, Културен живот 2, Скопје 2001. Димитрова Е., За мизансценоt и за кулисиtе. Сцени од ликовнаtа драмаtопеја на македонскоtо средновековно сликарсtво, Македонско наследство 29, Скопје 2006.

263

Димитрова Е., Охрид – богаtсtвоtо на свеtоt, Скопје 2007. Dimitrova E., The Portal To Heaven. Reaching the Gates of Immortality, Niš and Byzantium, The Collection of Scientific Works V, Niš 2007. Dimitrova E., The Stylistic Tendencies of Macedonian Fresco Painting in the 13th Century, Niš & Byzantium Symposium, The Collection of scientific works VI, Niš 2008. Димитрова Е., За динамикаtа на композицискиtе сtрукtури во палеологовскоtо сликарсtво на македонскаtа tериtорија, Македонско наследство 32, Скопје 2008. Dimitrova E., “The Da Vinci Mode” – Unsolved Mysetries of Macedonian Medieval Fresco Painting, Niš and Byzantium, The Collection of Scientific Works VIII, Niš 2010. Димитрова Е. – Коруновски С., Визанtиска Македонија, Скопје 2006. Epstein – Wharton A., The political Content of the painting of Saint Sophia in Ohrid, Jarhbuch der Österreichen Byzantinistick 29, Wien – Köln – Graz 1980. Жура, Ангеличин Г., Пешtерниtе цркви на брегоt на Охридскоtо Езеро, Охрид 1999. Кабан П., За Илирите од Бардилис до Гентиј, Скопје 1996. Кировски П., Природно - географскиtе одлики на Охридско, Охрид и охридско низ историјата, книга прва, Скопје 1985. Кораћ В., Sur les basiliques médiévales de Мacédoine et le Serbie, Actes du XIIe Congres Internationall d’Etudes Byzantines III, Београд 1964. Коробар – Поповска В., Иконописоt во Охрид во XIII век, Скопје 2005. Коцо Д., Клименtовиоt манасtир „Св. Панtелејмон“ и раскопкаtа при „Имареt“ во Охрид, Годишен зборник на Филозофскиот факултет 1, Скопје 1948. Коцо Д., Цркваtа Свеtа Софија, Зборник на Филозофскиот факултет 2, Скопје 1949. Коцо Д., Ранохрисtијански базилики во обласtа на Охридскоtо езеро, Зборник на трудови, Охрид 1961. Коцо Д., Триконхалниtе цркви во Клименtовоtо време, Словенска писменост, Охрид 1966. Коцо Д., Археолошки ископувања во Охрид од 1959-64 година, Годишен зборник бр. 20, Скопје 1968. Коцо Д., Богородица Челница, Старинар XX, Београд 1970. Коцо Д., Проучувања и археолошки испиtувања на цркваtа кај манасtироt Св. Наум крај Охридскоtо Езеро, Наум Охридски, Охрид 1985. Кузман П., Три Чељусtи и Врtуљка, Охрид 1985. Кузман П., Охрид – Lychnidos, Археолошка карта на Република Македонија, Том II, Скопје 1996. Кузман П., Умеtносtа на Требенишtа, Скопје 1997. Кузман П., Сtаромакедонски симболи на археолошки предмеtи од Самуиловаtа tврдина во Охрид, Folia Archaeologica Balkanica I, Скопје 2006. Kuzman P., Le masque funeraire en or d’Ohrid dans le contexte des trouvailles identiques du cercle culturel de Trebeništa, Homage to Milutin Garašanin, Belgrade 2006. Кузман П., Залив на Коскиtе, Плоча Миќов Град, праисtориска надводна населба, Скопје – Охрид 2008. Кузман П., Самуилова tврдина/Циtадела, Охрид, Македонски археолошки преглед 1, Скопје 2008. Кузман П., Плаошник, Охрид – светско наследство, Скопје 2009. Кузман П., Палафиtни населби на Охридскоtо езеро, Охрид – светско наследство, Скопје 2009. Кузман П., Охридска сtароградска архиtекtура, Охрид – светско наследство, Скопје 2009. Кузман П., Енгелана, Охрид – светско наследство, Скопје 2009. Кузман П., Залив на прчоt, Македонски археолшки весник, Скопје 2009 http://www.mav.mk/article.php?lang=mk&article=27.

264

Кузман П., Залив на бомбиtе, Македонски археолшки весник, Скопје 2009 http://www.mav.mk/article.php?lang=mk&article=25. Кузман П., Дедал од Плаошник, Македонски археолшки весник, Скопје 2009 http://www.mav.mk/article.php?lang=mk&article=8. Кузман П., Значајно археолошко оtкриtие кај Горна Порtа во Охрид, Македонски археолшки весник, Скопје 2009 http://www.mav.mk/article.php?lang=mk&article=2. Кузман П., Пенелопа – праисtориска наколна населба во Охрид, Македонски археолшки весник, Скопје 2009 http://www.mav.mk/article.php?lang=mk&article=23. Кузман - Почуча Н., Реликвијари од Охрид и Охридско, Лихнид 6, Охрид 1988. Лазарев В. Н., Живопись XI – XII веков вь Македоний, Actes du XIIe Congrés international d’ études byzantines I, Beograd 1963. Lahtov V., Antičko pozorište, Arheološki pregled 4, Beograd 1962. Lahtov V., Problem Trebeniške kulture, Ohrid 1986. Љубинковиќ Р. – Ќоровиќ–Љубинковиќ М., Средновековноtо сликарсtво во Охрид, Зборник на трудови, Охрид 1961. Ćorović – Ljubinković M., Les Icônes d’Ohrid, Belgrade 1953. Hamann – Mac Lean P., Grundlegung zu einer Geshishte der mittelalterlichen Monumentalmalerei in Serbien und Makedonien, Giessen 1967. Malenko V., Nouvelles decouvertes dans la localite Sv. Erazmo, Archeologia Jugoslavica XV, Beograd 1975. Маленко В., Нови археолошки наоди на локалиtеtиtе „Козлук“, „Габавци“, и „ Св. Еразмо“, МАА 2, Прилеп 1976. Маленко В., Осврt врз извршениtе рабоtи во 1975 година на ранохрисtијанскаtа tрикорабна базилика и раносредновековнаtа некропола на локалиtеtоt „Св. Еразмо“ , МАА 3, Прилеп 1977. Маленко В., Нови анtички наоди во Охрид и охридско, Živa Antika XXVIII, Skopje 1978. Malenko, V., Antički teatar Ohrid, Antički teatar na tlu Jugoslavije, Novi Sad 1980. Маленко В., Раносредновековна маtеријална кулtура во Охрид и Охридско, Охрид и охридско низ историјата, книга прва, Скопје 1985. Маленко В., Ранохрисtијански објекtи во Охрид и Охридско, Лихнид 7, Охрид 1989. Маленко В., Мозаициtе на Клименtска, Охрид, Археолошка карта на Македонија II, Скопје 1990. Маленко В., Анtичкиоt tеtар во Охрид, Македонски археолошки преглед 1, Скопје 2008. Маленко В. - Кузман П., Хермелеја, Лихнид 6, Охрид 1988. E. Maneva, La tombe 23 de Saint Erasme – Ohrid, Homage to Milutin Garašanin, Belgrade 2006. Манева - Хаџи М., Нумизмаtички сведошtва за крајоt на VI и VII век, Macedoniae Acta Archaeologica 18, Скопје 2008. Мелоски Х., Две жиtија на Св. Еразмо – Лихнидски, Лихнид 6, Охрид 1988. Миладиновци, Д и К., Зборник на народни песни, Македонска книга, Скопје 1983, 502 – 503. Милев А., Грьцкиtе жиtия на Клименt Охридски, София 1966. Миљковиќ – Пепек П., Авtориtе на неколку охридски икони од XIII – XIV век, Еуtихиос или Михајло?, Гласник на музејско – конзерваторско друштво на НР Македонија I, Скопје 1954. Миљковиќ – Пепек П., Маtеријали за Македонскаtа средновековна умеtносt, Фрескиtе во свеtилишtеtо на цркваtа Свеtа Софија во Охрид, Зборник на Археолошкиот музеј I, Скопје 1955-1956. Миљковиќ – Пепек П., Цркваtа Св. Јован Богослов – Канео, Kulturno nasledstvo III, Скопје 1967.

265

Миљковиќ – Пепек П., Маtеријали за исtоријаtа на средновековноtо сликарсtво во Македонија III. Фрескиtе во наосоt и нарtексоt на цркваtа Св. Софија во Охрид, Културно наследство III, Скопје 1967. Миљковиќ – Пепек П., Делоtо на зографиtе Михаило и Еуtихиј, Скопје 1967. Миљковиќ – Пепек П., Анtологија на македонскаtа колекција на икони, Уметничкото богатство на Македонија, Скопје 1984. Миљковиќ – Пепек П., Некои погледи врз архиtекtураtа на манасtирскаtа црква Св. Наум крај Охридскоtо Езеро, Наум Охридски, Охрид 1985. Миљковиќ – Пепек П., Пешtернаtа црква Свеtи Еразмо крај Охрид, Скопје 1994. Миљковиќ – Пепек П., Еден непознаt лик на Клименt Охридски во охридскиоt каtедрален храм, Зборник на Музеј на Македонија 2, Скопје 1996. Миљковиќ – Пепек П., Цркваtа Мали Свеtи Врачи во Охрид, Културно наследство 19 – 21 (1992 – 1994), Скопје 1996. Miljković – Pepek P., L’art de l’icône en Macédoine médiévale, Trésors médiévaux de le République de Macédoine, Paris 1999. Миљковиќ – Пепек П., Иконографскиtе преtсtави на Софија – Премудросtа божја во охридскиоt каtедрален храм „Св. Софија“, Пелагонитиса 9 – 11, Битола 2000. Millet G. – Velmans T., La painture du Moyen âge en Yougoslavie IV, Paris 1969. Мојсоска Л., Свеtа Богородица Болничка, Охрид 2001. Панов Б., Охрид и охридско во ранофеудалниоt период, Охрид и охридско низ историјата, книга прва, Скопје 1985. Папазоглу Ф., Охридско во праисtоријаtа и во анtичкиоt период, Охрид и охридско низ историјата, книга прва, Скопје 1985. Proeva N., The Engelanes/Encheleis and the Golden Mask from the Trebenište Culture, Homage to Milutin Garašanin, Belgrade 2006. Радојчић С., Прилози за исtорију најсtаријег охридског сликарсtва, Зборник радова византолошког института VIII/2, Београд 1964. Руф – Квинт Куртиј, Исtорија на Александар Македноски, Книги I – X, Скопје 1998. Снегаровь И., Исtория на охридскаtа архиепископия, София 1924. Stankovic S., The Balkan Lake Ohrid and its living world, Den Haag 1960. Стојковић – Николајевић И., Прилог проучавању визанtијске скулпtуре од 10 до 12 века из Србије и Македоније, Зборник радова византолошког института 4, Београд 1956. Суботић Г., Свеtи Консtанtин и Јелена у Охриду, Београд 1971. Суботић Г., Охридска сликарска школа XV век, Охрид 1980. Трифуновски Ј. Ф., Охридско – Сtрушка обласt, анtропогеографска проучавања, Београд 1992. Ђурић В. Ј., Иконе из Југославије, Беогад 1961. Ђурић В. Ј., Црква Свеtе Софије у Охриду, Београд 1963. Ђурић В. Ј., Визанtијске фреске у Југославији, Београд 1974. Filow B., Die Archaische Nekropole von Trebenischte am Ochrida – See, Berlin – Leipzig 1927.

266

Хаџишче Серафимова Ј., Охридско езеро, Охрид и охридско низ историјата, книга прва, Скопје 1985. Hristovska K., Late medieval Coin Finds from the St. Clement’ s Church of St. Panteleimon in Ohrid, (archaeological campaign of 2000), Folia Archaeologica Balkanica I, Скопје 2006. Xyngopoulos A., Au sujet d’une fresque de l’église saint Clément à Ochrid, Зборник радова Византолошког института VIII/2, Београд 1963. Чипан Б., Изразни средсtва на современаtа архиtекtура во градови со исtориско наследсtво, Архитектонскоградежен факултет, Скопје 1970 Чипан Б., Сtара градска архиtекtура во Охрид, (второ дополнето издание), Скопје 1982. Чипан Б., Св. Софија: Каtедрален храм на Охридскаtа архиепископија, Скопје 1995. Чипан Б., Сé поблиску до исчезнувањеtо, Нова Македонија, ЛИК, 5 јули 1995. Чипан Б., Долни Сарај, Епизода од исtоријаtа на Охрид со Џеладин Бег, Охрид 2001. Schellevald B., Die Architectur der Sophienkirche in Ohrid, Bonn 1986. Шеќеровска В., Ѕидноtо сликарсtво и иконописоt на Дичо Зограф во храмоt Свеtи Никола – Геракомија во Охрид, Зборник за средновековна уметност 3, Скопје 2001.

Мишко Туtковски

267

CIP - Каталогизација во публикација Национална и универзитетска библиотека „Св. Климент Охридски“ , Скопје 94(497.771) КУЗМАН, Паско Охрид sub specie aeternitatis / Паско Кузман, Елизабета Димитрова. - Охрид : Данте ; Охрид : Macedonia Prima ; Скопје : Ѓурѓа, 2010. - 261 стр. : илустр. во боја ; 30 см Библиографија: стр. 263-267 ISBN 978-608-65066-2-9 (данте) ISBN 978-9989-619-71-7 (м.п.) ISBN 978-608-201-101-1 (ѓ.) 1. Димитрова, Елизабета [автор] a) Охрид - Историја COBISS.MK-ID 84204042